8 o o 4 A A 60 lOCvO OSREDNJA KNJIŽNICA PRimutJSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini r,AA ■■ Abb. postale I gruppo L6Q3 4UU UP Leto XXXVn. Št. 102 (10.924) TRST, četrtek, 30. aprila 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob-v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropa V VELIKEM PRIČAKOVANJU MOREBITNIH ZAHTEV RDEČIH BRIGADISTOV V V Z UGRABITVIJO ČIRA CIRILLA RB IŠČEJO OPORO V NEZADOVOLJSTVU NEAPELJSKIH PREBIVALCEV «Podvig» naj bi organiziral kriminolog Giovanni Senzani - Berlinguer se zavzema za nepopustljivo stališče in poziva vlado k večji zavzetosti pri obnovi potresnega območja NEAPELJ — Po ugrabitvi deželnega odbornika Čira Cirilla in objavi prvega sporočila se rdeče brigade včeraj niso oglasile. Člani neapeljskega Digosa ki vodijo preiskave pa prav tako vztrajno molčijo, češ da jim preiskovalna tajnost onemogoča, da bi karkoli povedali. Vendar pa je povsem jasno, da so preiskovalci zašli v slepo ulico in da je bil »podvig* komandosa RB tudi tokrat brezhibno organiziran in izveden, da bo izredno težko odkriti brlog brigadistov in predčasno osvoboditi ugrabljenega politika. V osredju pozornosti je tudi tokrat kriminolog Giovanni Senzani. domnevni ideolog, po aretaciji številnih veljakov pa tudi voditelj rdečih brigad. Ugotovili so namreč, da je Senzani dve leti delal in živel v Torre del Grecu, v uradu, ki je v. m< ' Posnetek ugrabljenega Čira Cirilla, ki so ga predvčerajšnjim objavili brigadisti (telefoto AP po privoljenju dnevnika «Mattino») le nekaj korakov oddaljen od Ci-riUovega doma. Senzani je bil u-službenec demokrščana Pina Amata, ki so ga brigadisti zahrbtno umorili lani. Prav gotovo je imel kriminolog priložnost spoznati življenjske navade Čira Cirilla in skrbno pripraviti ugrabitev, ki so jo brigadisti, kljub varnostnim ukrepom in prisotnosti osebnih stražnikov, izvedli brez težav prav pred garažo odbornikovega stanovanja. Vendar pa je za sedaj ime Giovannija Sen-zanija le hipoteza. Vsekakor je za sedaj lažje oceniti nalogo, ki so si jo RB zadale z ugrabitvijo Čira Cirilla, desne roke ministra za odnose s parlamentom Antonia Gave. Resnici na ljubo je treba povedati, da oster in odločen poseg brigadistov v »stvar- Pogreba Maria Cancclla in Luigija Carboneja se je udeležila ogromna množica Neapeljčanov (telefoto AP) nost* italijanskega Juga ne preseneča preiskovalcev. Brigadisti so že dalj časa zbirali gradivo o položaju na potresnem področju v Kampaniji in si tako pripravili «ideološko» osnovo za neposredni poseg. Po mnenju poznavalcev naj bi torej RB skušale izkoristiti verjetne pomanjkljivosti pri uresničenju obnove in pomanjkanje ustreznih rešitev številnih socialnih problemov, ki tarejo krajevno prebivalstvo in s tem «upravičiti* svojo oboroženo dejavnost. V tem smislu je treba torej oceniti sporočilo številka ena, ki je prenovljena in prilagojena verzija 14. «strateške resolucije*, ki so jo že zaplenili Mariu Morettiju in Giovanni ju Fenziju v Milanu. Skratka, če so teroristi ugrabitev D’Ursa o-pravičevali s potrebo po zbiranju informacij o položaju v «superza-porih*. pomeni ugrabitev Cirilla, ki je imel med demokrščanskimi deželnimi odborniki največjo odgovornost pri upravljanju «popotresnega ob-dobja*, sredstvo, s katerim se nameravajo brigadisti dokopati do novih informacij v zvezi z obnovitvenimi deli in načrti ter tako pritisniti tam, kjer so protislovja in pomanjkljivosti najbolj očitna in pridobiti naklonjenost brezposelnih in podproletariata, ki so politično najbolj ranljivi. O ponovnem »podvigu* RB je spregovoril tudi tajnik KPI Berlinguer na posvetu partije v Rimu o stanju na potresnem področju. Berlinguer je dejal, da smo priča noA fazi terorističnega napada na demokracijo. Brigadistom je treba odgovoriti na dva načina: z odločnim zavračanjem vsakršnega pogajanja, ker je primer D’Urso dokazal, da popustljivost koristi le teroristom, in z ustreznim odgovorom upravičenim zahtevam in pričakovanjem prizadetega prebivalstva, prebivalstva. Včeraj se je v Neaplju mudil tudi notranji minister Rognoni, ki se je podrobno seznanil s potekom preiskav. Referenduma o vojaških sodiščih najbrž ne bo RIM — Do referenduma o vojaških sodiščih, ki so ga zahtevali radikalci, najbrž ne bo prišlo, saj kaže, da bo parlament v prihodnjiii dneh odobril zakon o novem mirnodobskem vojaškem zakonskem u-stroju. V poslanski zbornici so namreč začeli razpravljati včeraj o tem zakonu, ki ga bodo najbrž odobrili že danes. Med političnimi strankami je glede tega veliko soglasje, tako da ga bo tudi senat odobril v prihodnjem tednu. Zatem bo moralo kasačijsko sodišče odločiti, če je ukrep bistveno spremenil dosedanji zakon. Če se bo sodišče odločilo v tem smislu, bo referendum o vojaških sodiščih odpadel. Če zakona ne bodo odobrili, ali pa če bo kasacijsko sodišče sklenilo drugače, bo referendum obveljal. Ukrep, o katerem je sedaj govor v parlamentu, predvideva tudi za vojaški sodni ustroj tri stopnje, kot jih ima civilno sodstvo. Popolnoma nova je možnost priziva na kasacijsko sodišče, ki nadomestuje priziv na vrhovno vojaško sodišče. Korenito se bo spremenila tudi se stava sodnih zborov. V komisiji za pravosodje poslanske zbornice pa so se domenili, da bodo v najkrajšem času izdelali zakon, ki bo odpravil dosmrtno kazen. Kljub temu pa bodo referendum o tem vprašanju obdržali. Jugoslovanski dan na ESP0MEG0 Na včerajšnjih pogovorih med jugoslovansko delegacijo, ki Je obiskala ESPOMEGO v Gorici, in odborom trgovinske zbornice so ugodno ocenili potek blagovne menjave in predlagali nekatere nove oblike gospodarskega sodelovanja, denimo, (po vzgledu ALPE ADRIA v Ljubljani) kompenzacijske aranžmaje tudi za ESPOMEGO v Gorici. Poročilo o pogovorih objavljamo na tretji strani NA SEJI CK O NALOGAH PARTIJE PRED IZREDNIM KONGRESOM POLJSKA PARTIJA POUDARJA PRIVRŽENOST MARKSISTIČNO-LENINISTIČNIM NAČELOM Kongres bo od 14. do 18. julija letos - Poročilo Kanie bo marsikoga razočaralo VARŠAVA — S poročilom prvega sekretarja CK Poljske združene delavske partije Stanislavva Kanie se je včeraj dopoldne v Varšavi začel deseti plenum CK poljskih komunistov «o nalogah partije pred devetim izrednim kongresom* Kot prvo lahko ugotovimo, da so določili to- marksizma in leninizma*. «V nobenem primeru, je poudaril Kania, ne moremo podvomiti ali celo zamenjati zgodovinsko potrjeno leninistično strukturo partije, rušiti njeno e-notnost, saj bi to pomenilo ošibi-tev in neposredno porajanje sektaških in frakcionaških teženj*. Ka- {en datum izrednega kongresa, ky nia je ob tem izrazji željo, jjai^r bil bo od 14. do 18. julija, kar dokazuje, da je plenum upošteval zahtevo baze o jaslih zapadlostih. 0 vsem drugem, kar pretresa komuniste in poljsko družbo, lahko iz poročila S6anislawa Kanie izluščimo, da partija nadaljuje po poti «razvoja socialistične demokracije*, «utrjevanja vodilne vloge partije* in «reševanja gospodarske krize*. Precej besed je Kania posvetil notranjim partijskim vprašanjem: »Socialistične obnove ne bomo dosegli brez prenavljanja v partiji v duhu izredni kongres čimbolj podoben «delavskemu kongresu*, in je dodal, da «ni demokracije brez centralizma*. Omenil je spremembe pri izbiri partijskih kadrov, a obenem poudaril, da mora poljska partija »ohraniti vlogo pri imenovanju kandidatov na ključne položaje v državi*. Prvi sekretar CK PZDP je tudi govoril o «preteklih odgovornostih*, o temi. ki je v poljski družbi izredno občutena, in dejal: «Za politične napake je treba prevzeti politične PO NAPIHNJENIH NOTRANJIH POLEMIKAH V torek seja tajništva enotne sindikalne zveze Odločno nasprotovanje Foschijevim predlogom o omejevanju stavk z zakonskimi normami RIM — Notranje polemike med komponentami sindikalne zveze, ki so jih resnici na ljubo dokaj napihnila nekatera sredstva javnega obveščanja, so se polegle, zlasti po dokumentu, ki ga je predsinočnjim soglasno odobrilo vsedržavno vodstvo CGIL, kar je obenem demantiralo zlohotna namigovanja o razprtijah med njegovimi socialističnimi in komunističnimi člani. Po-treh tednih vztrajnih prizadevanj za odpravo globokih nesoglasij glede najbolj spornega vprašanja draginjske doklade, so včeraj sporočili, da se bo enotno tajništvo zveze CGIL -OI3L - U1L sestalo v torek, 5. maja, dan pred napovedanim ponovnim srečanjem z vlado. Na stališče CGIL. da je treba najprej izvedeti za prave namene vla-de glede protiinflacijskih ukrepov in preveriti njih učinkovitost ter šele nato proučiti možnost prispe Vanja k zajezitvi inflacije tudi z določenimi spremembami pri izplačevanju draginjske doklade (seveda po predhodnem najširšem posvetovanju z delovnimi ljudmi), sta včeraj odgovorili v konstruktivnem tonu vodstyi CISL in UIL. Tajništvo UIL je izdalo včeraj sporočilo, v katerem ocenjuje pozitivno dokument vodstva CGIL, čeprav potrjuje Benvenutov predlog, naj bi enotna zveza pripravila globalni dokument o gospodarski politiki, ki naj bi vseboval tudi preo-snovo draginjske doklade, češ da «bi bila drugače vloga sindikata pasivni*. Prav zato bi Benvenuto rai-ši videl, da bi srečanje z vlado odlomili, doktor ne izvedejo posvetovanja na bazi. Kot dokaz prizadevanja za izdelavo enotnega predloga je ocenilo dokument CGIL tudi tajništvo CI SL. posebej pa je cenilo pripravi je nost na nujno sejo tajništva enotne zveze, ki naj razčisti še morebitne preos‘ale nejasnosti, tako d.i bi pre-š'i k izdelavi globalne platforme za zajezitev inflacije, ki naj bi jo na- to predložili v razpravo vsedržavnemu vodstvu enotne sindikalne zveze in delavstvu. Enotna strokovna zveza uslužbencev javnih prevozov je pa včeraj odločno zavrnila predloge ministra za delo Foschija o omejevanju pravice do stavke pri javnih storitvah z zakonskimi normami in ga dolži, da izkorišča neodgovorno ravnanje cehovskih avtonomnih sindikatov za poskus omejevanja ' ustavne pravice. RIM — Španski kralj Juan Carlos se je včeraj, drugi dan svojega obiska v Italiji, srečal s predsednikom vlade Forlanijem in drugimi italijanskimi političnimi predstavniki, nato pa je obiskal rimskega župana Petrosellija. WASHINGTON - Pristojna senatna komisija ameriškega kongresa .je odobrila izdatek 51.5 milijarde dolarjev v proračunu za obrambo v letu 1982, kar 12,1 milijarde manj od Reaganovega predloga. VODITELJ LIBIJSKE REVOLUCIJE PRISPEL VČERAJ V BEOGRAD Neuvrščenost v ospredju Gedafijevih pogovorov v SFRJ KVALIFIKACIJE ZA SP Jugoslavija 5 Grčija 1 SPLIT — V včerajšnjem kvalifikacijskem nogometnem srečanju skupine 5 za SP je Jugoslavija v Splitu, po odlični igri, premagala Grčijo kar s 5:1 (3:0). «Plavi» so včeraj večji del srečanja pokazali res vrhunski nogomet in so povsem nadigrali grške nogometaše, ki so tokrat igrali pod pričakovanjem. Po tej zmagi je Jugoslavija napravila lep korak naprej po poti do uvrstitve na SP, ki bo leta 1982 v Španiji. BEOGRAD - Vodja libijske revolucije polkovnik Moamer El Ge-dafi je včeraj dopotoval na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Na beograjskem letališču so gosta pozdravili predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič, predsednik zveznega izvršnega sveta Ve-selin Djuranovic, zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec in drugi predstavniki družbenopolitičnega življenja Jugoslavije in Srbije. Polkovnik Gedafi se je prisrčno pozdravil tudi z uslužbenci libijskega narodnega urada v Jugoslaviji, za tem pa se je v spremstvu gostitelja Cvijetina Mijatovi-ča odpeljal v svojo rezidenco. Sinoči so se v palači federacije v prijateljskem in delovnem vzdušju začeli jugoslovansko-libijski pogovori. v katerih so poleg Cvijeti-na Mijatoviča in Gedafija sodelovali tudi njuni sodelavci. Polkovnik Gedafi je s spoštovanjem govoril o osebnosti in delu predsednika Tita. Obojestransko so poudarili prijateljski značaj stikov obeh neuvrščenih držav, ter željo o nadaljevanju in razširitvi plodnega meddržavnega sodelovanja. Mijatovič in Gedafi sta se pogovarjala tudi o mednarodnih odrnv s ih ter še posebej o vlogi neuvrščenih držav. Govorila sta o številnih pritiskih, vmešavanjih, krizah ter o drugih negativnih pojavili v različnih predelih sveta ter o angažiranosti neuvrščenih ter drugih držav, kako bi se svet lahko uprl blokovskemu tekmovanju. Poudarjeno jc bilo, da mora biti vsem narodom omogočeno, da brez vmešavanja in pritiskov sami poiščejo rešitve za svoje probleme in da sami usmerjajo pot svojega razvoja. Predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič je sinoči za libijskega voditelja ter člane libijske delegacije priredil svečano večerjo, na kateri sta gostitelj in gost izmenjala zdravice. Pričakujejo, da bosta Mijatovič in Gedafi danes nadaljevala pogovore, ločeno pa naj bi se pogovarjali tudi njuni sodelavci. (dd) Na sliki (telefoto AP): Na beograjskem letališču je polkovnika Gedafija dočakal Cvijetin Mijatovič odgovornosti, pri izrabah oblasti v zasebne namene pa že prehajamo v kazenske odgovornosti, kar se dogaja v vseh omikanih državah*. Ob te m je dovolj zgovorna vest, da so včeraj aretirali bivšega prefekta v Bydgoszczu Lehmanna in prav tako bivšega šefa policije Majehrzaka. Oba sta osumffena, da sta izrabljala svoji funkciji za svoje materialne koristi. V nadaljevanju svojega poročila, se je Kania dotaknil tudi vprašanja sredstev javnega obveščanja , in ob tem poudaril, da se ne bo partija nikoli odpovedala svoji pravici nadziranja in vedenja javnih občil. Pri propagandnih vprašanjih je seveda Kania omenil tudi »sovražnike poljskega socializma*, ki skušajo vplivati na sindikat Solidarnost, izrecno je omenil člane odbora za družbeno samozaščito KOR, ki negativno vplivajo na sindikalne izbire in jih istovetil s poljskimi reakcionarnimi silami na Zahodu. Precej besed je Kania posvetil tudi svojim vzhodnim zaveznikom. «V celoti razumemo, je dejal, globoko zaskrbljenost in nemir bratskih socialističnih držav zaradi razvoja in teženj v naši državi, ki pomenijo šibitev gospodarstva in začetek dvomov v socialistično državo*. »Nedeljiva sta socializem in poljska suverenost, je poudaril Kania. in dodal, nobenemu ne bomo dovolili rušiti temeljev našega zavezništva s Sovjetsko zvezo in ostalimi državami socialistične skupnosti, ker je to patriotska in internacio-nalistična dolžnost PZDP in vsega njenega članstva*. Trenutno' je dokončna ocena poročila Stanislavva Kanie še nemogoča, iz nje pa lahko vseeno izluščimo, da je z enim očesom gledal na zahteve partijskega članstva, z drugo pa predvsem na želje svojih zaveznikov v' socialističnem taboru. Do julija čaka poljsko partijo še težko in zakaj ne, celo nevarno delo, saj bodo sumljivi, zavezniki budno pazili na vsako spremembo v notranjem poljskem življenju. Ideološki tednik KP ČSSR »Tribuna* je včeraj že pisal o »desničarskem revizionističnem sektaštvu v poljski partiji* in- poudaril, da so v- PZE>P na delu sile, ki hočejo take spre-metribe, da bi prihodnji izredni kongres likvidiral ' leninistična načela in «uresničil revizionistično načelo socialističnega pluralizma*. Iz tega pisanja zgovorno izhaia Zaskrbljenost pred možnostjo, da bi delegate na izredni kongres' volili tajno, saj je prav to leta 1968 povzročilo »češkoslovaški revizionizem*, kot na Vzhodu imenujejo praško pomlad. Neuspeh papeževega posredovanja v Ulstru BELFAST - Iztekel se je šestdeseti dan gladovne stavke Bobby-ja Sandsa, 27-letnega pripadnika ilegalne irske republikanske armade (IRA), zaprtega v bolnišnici posebnega zapora Maže pri Belfastu. Sands, ki je bil pred nekaj tedni izvoljen v londonski parlament, je obsojen na 14 let zaporne kazni zaradi nedovoljene posesti orožja. Gladovno stavko je začel, da bi zase in za drugih 400 zapor nikov izboril status političnih jetnikov in z njim pravice, kot so: možhost oblačenja v civilno oble- ko, svoboda združevanja in sestajanja med zaporniki Sandsa, ki so se mu medtem v gladovni stavki pridružili še nekateri drugi jetniki, in ki se nahaja na robu človeške vzdržljivosti, je obiskal posebni odposlanec papeža Janeza Pavla II., msgr. John Ma-gee, da bi ga skušal odvrniti od namena, ki vodi v gotovo smrt. Da je bil njegov poskus neuspešen, je razvidno tudi iz tiskovnega sporočila, ki so ga izdali po včerajšnjem srečanju med papeževim odposlancem in sekretarjem za Se- verno Irsko Atkinsonom in ki potrjuje neomajnost londonske vlade v zavračanju kakršnihkoli pogajanj. Medtem pa je Sandsovo zdravstveno stanje vse slabše in bi po mnenju zdravnikov lahko vsak trenutek nastopila smrt. saj je jetnik neomajen v svojem zavračanju kakršnekoli pomoči. V Ulstru se je politična napetost zelo zaostrila in tudi v Londonu sprejemajo izredne varnostne ukrepe v bojazni' pred novo verigo atentatov IRA. Zaskrbljenost okrog morebitnih političnih zapletov, ki bi jih utegnila sprožiti človeška drama Bobbyja Sandsa, se je medtem razširila na vso svetovno »javnost Socialistična skupina evropskega parlamenta je predsednici britanske vlade Thatcherjevi poslala brzojavko, s katero jo poziva k pogajanjem. Angleški politični krogi in tisk, predvsem konservativni, pa se opredeljujejo proti papeževemu posegu in obsojajo misijo msgr. Mageea v Londonu in Belfastu kot potezo, ki naj bi še poglobila razdor med katoliki in protestanti na irskem severu. Nezadržen vzpon tečaja dolarja RIM — Tečaj dolarje se v svojem nezadržnem vzponu približuje 1.100 liram. Kotacija ameriške valute je dosegla včeraj v odnosu do italijanske ooy,£ekord 1.089 lir za dolar, okradla sčvje pa tudi v razmerju V drugimi ,s evropskimi valutami. Vzporedno se je na vseh finančnih tržiščih znižala cena zlata, ki, je nihala včeraj okrog 480 dolarjev za unčo. Podražitev bencina na 890 ali 909 lir RIM — Ni skoraj več. nobenega dvoma, da bo jutri stopila v veljavo nova občutna podražitev bencina in drugih naftnih derivatov. Danes zjutraj se na-namreč sestane posvetovalna o-srednja komisija za cene, drevi pa medministrski odbor za cene. ki bo 'sprejel dokončno odločitev. Po predlogu strokovnih uradov, ki jih bosta oba organa po vsej verjetnosti potrdila, naj bi stal od jutri bencin super 890 lir liter (namesto dosedanjih 870), normalni bencin 855 lir (835), plinsko olje za avtomobilski pogon 400 lir . (370), plinsko olje za ogrevanje 368 lir (339), utekočhven petrolejski plin za avte 590 lir liter (575), 10-kilogramske jeklenke plina 9.050 lir, (8.800), kuh. m metana za avtomobilski pogon pa 480 lir (namesto dosedanjih 425). Ti predlogi še ne upoštevajo zahtev lastnikov bencinskih črpalk po povišanju marže, zaradi česar ni izključiti možnosti, da bedo podražili bencin super na 90Q lir. Štafeta mladosti •! spet na Hrvaškem POSTOJNA — štafeta mladosti Je včeraj končala sedemdnevno, pot po Sloveniji. V Rupi so ja slovenski mladinci ponovno predali vrstnikom iz Hrvatske. Pred zadnjim dnem potovanja po Sloveniji je štafeta prenočila v Ižo-li. od keder je včeraj krenila skozi obmorska mesta in nato nadaljeval pot proti Postojni. Na vsej poti jo je pozdravljalo stotine mladih in občanov krajev skozi katere je šla. Na prihodnji seji CK ZKJ bodo govorili o Kosov« BEOGRAD — Pod predsedstvom Lazarja Mojsova je bila včeraj razširjena seja predsedstva CK ZKJ, ki so se je udeležili tudi člani predsedstva SFRJ in drugi na.iviŠji predstavniki v federaciji. Predsedstvo jo v okviru priprav na sejo CK ZKJ, ki bo 7. maja pi-eučilo politične razmere na Kosovu, ki so posledica delovanja protirevolucionarnih dejavnikov v pokrajini. Predsedstvo je proučilo vzroke teh dogodkov in sprejelo stališče o ukrepih in nadaljnjih usmeritvah politične akcije za odpravo nastalih razmer. Te ukrepe in usmeritve bodo obravnavah na prihodnji seji CK ZKJ. (dd) VPRAŠANJE NADALJNJEGA OBSTOJA MILJSKE LADJEDELNICE CAA Odbor CIPI odobril načrt o ladjedelstvu Tržaška delegacija danes pri De Michelisu Zmeren optimizem sindikalnih krogov, ki žele vedeti, kako bo s finančnim kritjem podrobnega načrta - Družbo Fincantieri-Friulia treba ustanoviti pred 13. majem ■ Miljski občinski svet od sinoči zopet nepretrgoma zaseda Včeraj popoldne je prišla iz Rima vest, ki smo jo na Tržaškem — še zlasti pa v miljski občini — tako težko pričakovali: medministrski odbor za usklajevanje industrijske politike (CIPI) je odobril področni na črt za ladjedelstvo, ki pomeni nujno osnovo, na kateri se lahko reši miljska ladjedelnica Cantieri Alto Adriatico. Načrt, ki ocenjuje finančne potrebe vseh italijanskih ladjedelnic za obdobje 1981-1983 na okrog 1.209 milijard lir, bodo prihodnje dni predložili v odobritev parlamentu; priložili mu bodo niz zakonskih o-snutkov o njegovem izvajanju. Sled nje bo minister za trgovinsko mornarico Compagna posredoval vsem pristojnim vladnim resorjem, preden se prične ustrezna razprava v parlamentu. Minister Compagna je naglasil, da je bilo v področni načrt vneseno po predlogu ministra za državne soudeležbe posebno poglavje, ki obravnava miljsko ladjedelnico CAA. Compagna je dodal, da bo načrt mogoče učinkovito izvajati samo, če se bodo vsi, ki so za to poklicani, potrudili, da se proizvodnost v ladjedelnici povzpne. «V zadnjih mesecih*, je še dejal minister, »se je proizvodnja povečala po zaslugi vojaških naročil, ko bi pa tej spodbudni okoliščini ne sledilo splošno stopnjevanje proizvodnosti, bo vsakršna finančna pobuda v smislu področnega načrta zaman.» Povrnimo se k miljski ladjedelni-- ci. Včeraj je iz nje izplula zadnja naročena ladja, to je trajekt «Ju lia», ki je last Tržaškega Lloyda. »Julio* bodo dokončali v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku. Od danes je torej CAA brez dela, denarja pa ni niti za vzdrževanje strojev in naprav. Ne samo: dne 10. maja dokončno zapade rok dopolnilne bla gajne, kar pomeni, da ostane 348 uslužbencev na cesti. Najpozneje do tega datuma morajo torej pri stojne rimske oblasti omogočiti izvršitev operacije Fincantieri - Fri-ulia, to je ustanovitev nove družne, ki bo ladjedelnico upravljala (kot znano, bi državna finančna družba morala prevzeti 51, naša deželna finančna družba pa 49 od sto glav niče). To bo pa že zopet mogoče le, če parlament nemudoma odobri podrobni načrt o ladjedelstvu ter zakonske predpise za njegovo iz vajanje. Kaj menijo o tem v tržaških sin dikalnih krogih? Obrnili smo se na pokrajinskega tajnika CGRP'Maura Gialuza, ki nam je dal seveda zelo previdno izjavo. »Današnja odobritev podrobnega načrta je pozi tivna, saj pomeni korak naprej tudi za nadaljnjo usodo še drugih lad.je-delsko-kovinarskih obratov v naši pokrajini in v deželi sploh, tako na primer ladjedelnice Italcantieri in Pokrajinski odbor, ki ga sestavljajo PSI, KD, SSk in PSDI, načeluje pa socialist Gianfranco Car-booe, je včeraj odstopil. Sklep je sprejel na včerajšnji seji po poročilu predsednika Carboneja o nastalem političnem položaju, potem ko so komunisti odrekli zunanjo podporo in izstopili iz pokrajinske koalicije, ki so jo tajniki petih strank dosegli septembra lani po dolgih pogajanjih. Odbor je vzel na znanje predsednikovo poročilo, tako da mu ni ostalo drugega kot podati ostavko v roke glavnega tajnika. Pred tem pa je pokrajinski odbor še sklenil, da se bo ponovno sestal v prihodnjem tednu; na seji bo moral določiti dan sklicanja prihodnje seje pokrajinskega sveta, ki bo moral vzeti na znanje odstop odbora. Še pred sejo odbora pa se bodo sestali načelniki svetovalskih skupin. Po nekaj več kot sedmih mesecih se je tako na pokrajini odprla kriza, ki je ne bo lahko rešiti. Vsekakor p« izgleda, da odstop odbora ni povzročil dokončnega razdora med petimi strankami, tako da je nekaj možnosti za ponovno vzpostavitev konstruktivnega dialoga; to je po- NlllllllUIHMIIIIIIlillllllllllllllllllMIIIIIIIIMIIIIIIitlllllllllllllllllllllllllMIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIUIIMIIHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII S P0DPREFEKT0M DR. D0MENIC0M MAZZURCOM Tržaškega arzenala - Sv. Marka. Zlasti važno pa je seveda, da je bilo vključeno vprašanje Cantieri Al-to Adriatico. Res pa je tudi, da nismo zadostno seznanjeni z vsebino načrta, kakor tudi ne vemo, kako je z njegovim kritjem. Vsekakor pomeni dogodek dober znak za jutrišnje srečanje z ministrom De Michelisom». Tajnik CGIL Gialuz je mislil seveda na sestanek, ki ga bo posebno odposlanstvo s Tržaškega imelo danes ob desetih predpoldne z ministrom za državne soudeležbe in De Michelisu še enkrat pred-očilo skrajno nujo po ohranitvi milj-ske ledjedelnice. CAA pač ni le nosilka proizvodnih tradicij na Milj-skem, ravno tako ni le poslednji ladjedelski obrat na Tržaškem, am pak je njena usoda tesno povezana z usodo celovitega industrijskega aparata v pokrajini; če Rim ne reši ladjedelnice — menijo v sindi kalnih in naprednih družbenopolitičnih krogih — potem mu ni mar za tržaško industrijo kot tako, a prihodnost Tržaškega je prav v in- dustrijskih, ne pa v trgovskih dejavnostih. V tržaški delegaciji bodo krajevni parlamentarci, miljski župan z načelnikom manjšinske svetovalske skupine (verjetno KD), tržaški župan ali oseba, ki ga bo zastopala, predsednik pokrajine, deželni odbornik De Carli, predstavnik finančne družbe Friulia, zastopniki pokrajinskih tajništev sindikatov CGIL, CISL in UIL, pa še po trije pred stavniki kovinarskega sindikata (FLM) in tovarniškega sveta CAA. Snidenju z De Michelisom bosta zelo verjetno prisostvovala predsednika Fincantieri (Basilico) ter IRI (Sette). V pričakovanju rezultatov rimskega sestanka, ki bi morali biti znani danes zgodaj popoldne, miljski občinski svet od osmih sinoči ponovno nepretrgoma zaseda. Sprejel je resolucijo s petimi točkami, ki med drugim izrecno zahteva, da se novi upravni organizem ladjedelnice (Fincatieri in Friulia) ustanovi najpozneje do 13. maja, ko zapade zdajšnja uprava, (dg) SKLEP SO SPREJELI NA VČERAJŠNJI SEJI Z odstopom Carbonejevega odbora se je na pokrajini začela kriza Prihodnji teden bo odbor sklical pokrajinski svet, ki bo moral vzeti na znanje odstop kazal ponedeljkov sestanek med predstavniki petih strank, na katerem so komunisti uradno sporočili svoj sklep o izstopu iz večine; sestanek ni bil le formalnost, razvil se je v široko razpravo, ki se sicer ni zaključila s pozitivnimi rezultati, ni pa povzročila dokončnega razkola med strankami. Prva preizkusna etapa za vseh pet strank bo že v ponedeljek, 4. maja, ko se bo sestala glavna skupščina tržaške krajevne zdrastvene enote, ki bo morala izvoliti 9-članski upravni odbor tega novoizvoljenega organa. Vi- Delegacija KZ na prefekturi zaradi nedeljskih izletnikov in osmič Poudarila je, da morajo naši kmetje stalno prenašati le žrtve in težave, tako da nimajo nobenega dobička od svojega trdega dela Delegacija Kmečke zveze, ki so jo sestavljali tajnik Edi Bukavec, Miro Žigon, Ivan Antonič, Nevo Radovič in Robert Smotlak, se je včeraj mudila ra prefekturi, kjer jo je sprejel šef kabineta vladnega komisariata podprefekt Domenico Mazzurco. Glavni temi pogovorov sta bili vprašanji nedeljskih izletnikov in prodaje lastnih domačih pridelkov v osmicah. Predstavniki Kmečke zveze so podprefekta Mazzurca najprej seznanili s perečim problemom nedeljskih izletnikov, ki brez vsakega obzira vdirajp 4191 obdelane in neobdelane parcele, s čimer povzročajo veliko škodo kmetijski dejavnosti. Pri tem s(vj5<*lfti:tjfektai sezpapilj tudi s težavami, ki jih imajo živinorejci, ker ob nedeljah in drugih praznikih ne morejo gnati živine na pašo. Poljske poti večkrat zapirajo ustavljeni avtomobili, pri tem pa ne gre pozabiti, da živinorejci nosijo vso odgovornost in morajo zato prevzeti povračilo stroškov za vso možno škodo, ki bi jo živina povzročila na osebah, ali pa na prometnih vozilih. Delegacija KZ je tudi poudarila, da se v ljudeh ustvarja določena mera nezaupanja do odgovornih o-blasti, ker doslej, kljub številnim pozivom, še niso konkretno ukrepale, tako da je problem še vedno odprt. Še enkrat so podčrtali, da je treba senzibilizirati prebivalstvo in poleg nadzorstva urediti tudi zelene površine, pomanjkanje katerih je zelo občuteno. Drugi problem, s katerim so pred- •llllliHIIMUlIHHinmiMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIMdHMCMMIIIiniUMMIIMMiMlIllllllllllllllUIIIIHHtrMIIIIIIIIIIH ZDRAVNIKI ZAOSTRILI SPOR SPLOŠNE ZDRAVNIŠKE AMBULANTE ZAPRTE VSE OD 1. DO 10. MAJA Zdravniki bodo opravljali le nujne preglede na domu in zahtevali plačilo po «profesionalnih tarifah» URNIK TRGOVIN JUTRI, 1. maja - praznik dela; popolno zaprtje vseh trgovin. SOBOTA, 2. maja: vse trgovi ne strumentalnih dobrin, ki navadno zapirajo ob sobotah bodo lahko odprte tako zjutraj kot popoldne. NEDELJA, 10. maja - praznik matere: cvetličarne bodo lahko odprte v jutranjih urah. Že več kot mesec dni morajo bolniki, ki gredo k splošnemu zdravniku, za pregled plačati. Dežela sicer povrne izdatek, jasno pa je, da pomeni plačati deset ali petnajst tisoč lir (odvisno od tega, ali zdravnik pregleda pacienta v ambulanti, ali pa na bolnikovem domu) za marsikoga breme To do kazuje tudi manjše število ljudi, ki gre k zdravniku. Ne razpolagamo sicer s točnimi statistikami, lahko pa zapišemo, da so zdravniki na Tržaškem zabeležili v zadnjem ča su polovico manj pregledov, kot so jih navadno izvedli pred protestnim gibanjem. Zmanjšano število pacientov je seveda odvisno tudi od zdravnika do zdravnika, zato je toliko težje navesti prave podatke Isto velja tudi za lekarne, kjer naj bi na Tržaškem izdali 30 odstotkov manj zdravil, za katere morajo kupci predložiti zdravniški recept. Tudi tu so odstotki različni, baje. da v nekaterih podeželskih lekar nah prodajo na podlagi zdravni škega recepta celo 75 odstotkov zdravil manj. Medtem pa se sindikalno gibanje v raznih italijanskih deželah in pokrajinah zaostruje. Tako so tudi v tržaški pokrajini imeli včeraj splošni zdravniki in tisti, ki delajo v ambulantah, skupščino. Na njej so predlagali, naj bi od 1. do 10 maia ne opravljali pregledov in drugih zdravniških uslug, razen seveda, če ne gre za nujne primere. Ko pišemo, pa še ne vemo. za kaj so se tržaški zdravniki odločili saj morajo predlog o »prekinitvi dela-* na skupščini nrediskutirati in se komaj nato odločiti. V trenutku, ko zaključujemo re- dakcijo, smo zvedeli, da so se zdravniki, zbrani na skupščini, izrekli za zaporo svojih ambulant v času od 1. do 10. maja. V tem času bodo opravljali samo nujne pregle de na domu pacientov, za kar bodo zahtevali plačilo po »profesionalnih tarifah* Inštitut za zgodovino odporništva se zavzema za ureditev Rižarne Vodstvo Deželnega inštituta za proučevanje zgodovine odporništva je poslalo Odboru za obrambo vrednot odporniškega gibanja in demo kratičnih inštitucij ter vsem demokratičnim silam vroč poziv, s katerim hoče opozoriti na zelo slabo stanje, v katerem je tržaška Rižarna — vsedržavni spomenik odporništva. Inštitut predlaga, da bi Rižarno opremili z vsemi potrebnimi službami za njeno upravljanje in vzdrževanje, v kratkem roku pa bi bilo treba ustvariti zgodo-vinsko-didaktični muzej, v katerem bi v sodelovanju z mladimi, šolniki in drugimi organizacijami prirejali razstave. Zato je treba preurediti sedanjo razstavno dvorano (to delo je občinska uprava že poverila prof. Eliu Apihu). Prav tako bi bilo treba po mnenju inštituta imenovati posebno komisijo, v kateri naj bi bili poleg prof. Apiha še trije strokovnjaki - muzejski izvedenci in ki naj bi izdelala na črt za preureditev celotnega muzejskega prostora. stavniki KZ seznanili podprefekta Mazzurca, pa je vprašanje prodaje domačih pridelkov v osmicah. V zadnjem času se namreč opaža, da pristojni organi delajo težave vinogradnikom, ki v svojih osmicah prodajajo tudi pristen domači prigrizek, kot so kuhana jajca, pršut, salamo, sir. slanina, oljke in še kaj podobnega. Nastopi teh oblasti so, verjetno na pritisk gostincev, vse bolj odločni, tako da so morali nekateri vinogradniki osmice že zapreti. Že v tradiciji je, da v vsaki osmici prigriznemo tudi pristnemu,domačen^,pridelku, tako da je nemogoče pojmovati osmico, kjer bi ponujali samo.,vino. i Predstavniki KZ" so fcato podprefekta Mazzurca seznanili z dejstvom, da bi krajevno vinogradništvo zadobilo hud udarec, kolikor bi pozitivno ne rešili tega problema: pri tem ne gre pozabiti, da se mala zasebna prodaja (kot je prodaja vina v osmicah) srečuje s hudo konkurenco drugih pokrajin, kjer je obdelava vinogradov mnogo lažja in cenejša. Poudarili so tudi, da so brez smisla vsi napori in prizadevanja za razvoj kmetijstva, če se po drugi strani ne omogočajo in podpirajo take oblike kmečkega turizma p.a Krasu, kjer so pogoji za razvoj kmetijstva vse prej kot i-dealni. Zato so apelirali *ia podprefekta Mazzurca, naj v mejah svojih pristojnosti skuša najti prehodno rešitev, dokler ne bo dežela — po vsej verjetnosti v kratkem roku — izglasovala novi zakon o kmečkem turizmu, ki bo urejal tudi to dejavnost. Ob koncu sestanka so predstavniki KZ ponovno podčrtali, da morajo naši kmetje stalno prenašati le žrtve in težave, tako da nimajo nobenega dobička od svojega trdega dela; zato je treba spremeniti sedanji odnos do kmeta in do njegovega truda, od sadov katerega je odvisen ne samo njegov obstoj, ampak tudi nadaljnji razvoj kmetijskih dejavnosti v pokrajini. 7. IN 8. MAJA Delegacija iz SRS v naši deželi Delegacija skupščine SR Slovenije, ki jo bo vodil predsednik Milan Kučan, bo v četrtek 7. in v petek 8. maja gost deželnega sveta Fur-lanije-Julijske krajine. S tem bo vrnila obisk, ki ga je delegacija deželnega sveta F-JK opravila leta 1977 v Sloveniji. Obisk slovenske delegacije bo služil za utrditev dobrih in več let obstoječih odnosov med o-bema skupščinama in narodoma ter za potrditev vloge, ki jo lahko obe deželi imata v obojestranskem interesu in v splošnem interesu miru in mednarodnega popuščanja napetosti. Spored obiska predvideva pogovore med obema delegacijama, z načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu, s predsednikom skupščine Coilijem, sestanek s predsedni kom deželnega odbora Comellijem ter vrsto obiskov najbolj zanimivih in značilnih krajev naše dežele. bo debata z radikalci in pripadniki tako imenovanega «gibanja za življenje*, uro pozneje pa bo Kolektiv za zdravje ženske priredil predstavo. Rajonski sveti Rajonski svet za Sv. Ivan se sestane drevi ob 20. uri. Svetovalci bodo med drugim razpravljali o ustanovitvi nadzorske službe v nekaterih parkih in javnih vrtovih četrti, o odstranitvi drevesnih korenin in čokov v Drevoredu R. Sanžib' ter o poročilih posameznih komisi?. Mali Jani se je pridružila sestrica KATJA Naši delovni kolegici Veseli in možu iskreno čestitamo, Katji pa želimo obilo sreče. Kolegi in kolegice SAFTI Ob priliki 58. rojstnega dne želi sekcija KPI Zorko Kralj iz Trebč tovarišu MIMITU STOCKLERJU še mnogo let plodnega delovanja v našem krogu 1. MAJ NA TRŽAŠKEM Proslave v Trstu, Miljah Nabrežini in Križu Kakor smo že napovedali, bo na mednarodni praznik dela, 1. maj, na našem območju več proslav. Osrednja proslava bo v Trstu, in sicer ob 10.30 na Goldonijevem trgu, kjer bosta govorila za enotno sindikalno zvezo CGIL - CISL - UIL Ivana Placer (v italijanščini in slovenščini) ter član osrednjega vodstva zveze Franco Marini. Delavci in meščani se bodo zbrali ob 8.30 na Trgu Pesta-lozzi, od koder se bodo v sprevodu podali na Goldonijev trg. V Miljah pa se bo proslava začela ob 11. uri na Marconije-vem trgu, kjer bosta govorila predstavnika enotne sindikalne zveze Rodolfo Gasivoda v italijanščini in Patricij Košuta v slovenščini. V Nabrežini bo slavje pred spomenikom padlim za svobodo, in sicer ob 10.30. Govorila bo v italijanščini in slovenščini Stanka Mokole. V Križu pa se bo prvomajski praznik začel z budnico ob 6. uri. Domačini se bodo nato zbrali ob 8.30 v Ljudskem domu. od koder se bodo podali v Trst na osrednjo delavsko manifestacijo. Popoldne pa bo v vasi kulturni program, pred katerim bosta ob 16 30 govorila član vsedržavne direkcije KPI Fernando di Giulio in deželni svetovalec Boris Iskra. deli bomo, kakšne so možnosti in resnična volja strank za dosego širšega dogovora o nadaljnji usodi vseh najvažnejših krajevnih 'ilstanbv. O sedanjem političnem položaju po izstopu KPI iz. .pokrajinske, .ve-, čine bo govor danes dopoldne, ko se bosta na sedežu tržaške občine sestali delegaciji KD in Liste za Trst. Po prvomajskih praznovanjih pa se bodo posvetovanja med strankami ponovno obnovila, saj se bližamo glasovanju mentih. o proračunskih doku- delovanju s Sindikatom slovenske šole. O problemih in značilnostih usmerjenega izobraževanja bosta govorila pedagoški svetovalec za slovenske šole v Trstu prof. Silvo Fatur in članica ljubljanskega Pedagoškega inštituta prof. Danica Golli. Zanimiva okrogla miza bo na tržaškem sedežu Assicurazioni Generali, Ul. Trento 8 in sicer v dvorani «Gino Baroncini* s pričetkom ob 17.30. V JUGOSLOVANSKEM ZVEZNEM MERILU Uspeh gojencev šole GM na tekmovanju v Sarajevu Marko Ferri (kitara), Zoran Lupine (rog) in Miran Košuta (klarinet) so se v svojih kategorijah uvrstili na drugo oziroma tretje mesto Od 22. do 25. t.m. je bilo v Sarajevu 10. jubilejno zvezno tekmovanje učencev in študentov glasbenih šol. Udeležilo se ga je 411 udeležencev iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, po instrumentalnih skupinah pa so bili razdelje- žirija v nekaterih primerih ne imela dokaj neustrezen kriterij. Naše mlade instrumentaliste so v Sarajevo spremljali ravnatelj šole Glasbene matice prof. Svetko Grgič, kot korepetitorja oziroma klavirska spremljevalca pa prof. DREVI V ZGONIKU Film o poimenovanju šol v Zgoniku in Saležu Točno pred letom dni so maja meseca slovesno poimenovali slovensko osnovno šolo v Zgoniku po 1. maju 1945 in šolo v Saležu po Lojzetu Kokoravcu - Gorazdu. Tedaj je snemalec Alpe Adria Sergio Ferrari tudi posnel obe prireditvi in pripravil kratkometražni film, ki ga bodo predvajali drevi na hodniku osnovne šole v Zgoniku. Film traja približno pol ure in ga bodo prvič predvajali ob 20.30, uro kasneje pa ga bodo zavrteli še enkrat. B. S. NA TURISTIČNEM SEJMU V ZAGREBU Tiskovna konferenca odbornika za turizem in trgovino Bombena Govoril je o sodelovanju med deželo Furlanijo-Julij-sko krajino ter SR Hrvaško na področju turizma ni takole: godala 152, pihala 119. Aleksandei Rojc in prof. Ravel Ko-trobila 59, kitare 59, vokalnih sku- drič. Vsem trem gojencem, ki so pin in zborov pa je bilo 22. tako častno predstavljali našo glas- Med udeleženci so bili tudi trije beno šolo, vse priznanje, gojenci šole Glasbene matice iz Trsta, ki so se odlično odrezali v absolutnem oziru, zlasti pa še v primerjavi z gojenci drugih šol. V skupini kitar je Marko Ferri v drugi kateriji (po starosti) zasedel 2. mesto z 88,6 od 100 možnih točk, v kategoriji trobil je Zoran Lupine (rog) v 4. kategoriji zasedel 3. mesto z 80.8 točke, v skupini klarinetov pa je Miran Košuta v svoji kategoriji kljub indi-sponiranosti dosegel prav tako 3. mesto s 70,6 točke od 100 možnih. Pri tem je treba poudariti, da so se gojenci šole Glasbene matice iz Trsta prvič udeležili tako kvalitetnega tekmovanja in je že to samo po sebi velik uspeh, sa.i je znana visoka raven jugoslovanskih glasbenih šol. Uspeh naših mladih predstavnikov pa bi po mnenju mnogih lahko bil še večji, če bi Ob priliki turističnega sejma v Zagrebu je imel v torek deželni odbornik za turizem in trgovino Furlanije - Julijske krajine Bomben tiskovno konferenco, na kateri je prisostvoval tudi predsednik Jugoslovanske turistične zveze Milovan Djo-kanovič. Bomben je najprej omenil dejstvo, da prihaja v zimska turistična središča, kot so Nevejsko sedlo, Piancavallo, Trbiž in druga vedno večje število jugoslovanskih turistov. To se dogaja tudi zato, ker skušajo biti cene ponudb v zimskih letoviščih dežele Furlanije -Julijske krajine čimbolj zmerne in to kljub inflaciji lire. Ko je deželni odbornik govoril o nadaljnem sodelovanju med Furlanijo - Julijsko krajino ter SR Hrvaško, je izrecno omenil načrt v okviru skupnosti »Alpe - Adria*, da-bi ^..sodelovanju s Slovenijo ovrednotili smučišča na Nevejskem Sedlu in na bovški strani Kanina, gre tu za znan načrt o povezavi med obema obmejnima smučiščema. Odbornik Bomben je nato govoril o tem, kar lahko nu- Zanimiva okrogla miza o usmerjenem izobraževanju V okviru okroglih miz o reformi višje srednje šole, ki jih prireja tržaška pokrajina, bo v četrtek, 7. maja okrogla miza o «Reformi usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji*. Okroglo mizo prireja, kot smo že zapisali, tržaška pokrajina v so- Razčlenjene stavke v avtobusnem prometu V naši pokrajini bodo razčlenjene stavke danes (avtobusi bodo prenehali voziti ob 21. uri), v torek, 5. maja (vozila bodo stala od 11. do 15. ure), v petek, 8. maja (od 21. do 24. ure), v torek, 12. maja (od 11. do 15. ure) in v četrtek, 14. maja (prav tako od 11. do 15. ure). MIMIHMIIIIIIIIirUIllIllllliIllIllIMIllllliiiiillilllltiiiiiiiiMllllllinilfllllllllMIIIIIIIinniMllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIHIMIIIIIIIin V OKVIRU TEČAJA ZA KAMNOSEKE DANES NA GOLDONIJEVEM TRGU Javni shod ZŽI-UD1 o prekinitvi nosečnosti Zveza žensk Italije UDI priredi danes z začetkom ob 9. uri na Goldonijevem trgu javni shod v podkrepitev dvojnega glasu NE ob referendumih za odpravo zakona o prekinitvi nosečnosti. Manifestacija bo trajala ves dan. Na trgu bodo kioski za okrepčilo, pa tudi razstavne stojnice s knjigami, obrtniškimi izdelki in drugim. Ob 17. uri Kipar Robert Nanut bo govoril o umetniškem oblikovanju kamna Predavanje bo danes v nabrežinski dvorani «lgo Gruden» - Zanimanje mladih za tečaj, ki ima naloga oblikovati izučene obrtnike dijo smučišča v naši deželi. Poleg številnih vlečnic deluje na Pianca-vallu tudi posebni stroj za umetno zasnežitev, podobno pripravo pa bodo prihodnje leto namestili tudi v Fomi di Sopra. Smučarji bodo tako lahko prišli na svoj račun tudi v slučaju zimske suše. Poleg smučišč nudijo turistom še druge vrste u-slug, od bazenov pa do telovadnic, postelj pa je v zimskih središčih v naši deželi približno dvanajst tisoč. Naj tu omenimo, da jugoslovanski turisti najraje najamejo stanovanja, saj so pri obračunu cenejša od hotelskih penzijonov. Jutri avtobusi ne bodo vozili Ravnateljstvo prevoznega podjetja ACT sporoča, da na podlagi sprejetega pravilnika jutri, na dan 1. maja, ne bodo vozili avtobusi. OD PONEDEUKA DALJE Dokončen urnik za progo štev. 41 Uprava občine Dolina sporoča, da bo v ponedeljek. 4. maja, stopil v veljavo dokončni urnik avtobusne proge štev. 41, in sicer: Odhodi iz Doline: ob 6.25, 6.55, 7.45. 8.30, 9.15, 10.45. 12.05. 13.00, 13.30, 14.30, 15.45, 17.20, 18.50 in 20.20. Odhodi iz Trsta: ob 7 05, 7.45, 8.30, 10.00, 11.30, 12.15, 12.45, 13.50. 15.10, 16.30, 18.10, 19.45 in 21.00. Zainteresirani občani si lahko ogledajo podrobnejši urnik v avtobusih proge štev. 41, na glavnih postajah in na občinskem sedežu. NA SEJI DEŽELNEGA SVETA Deželni odbor orisal svoja stališča o vojaških služnostih Deželni svet je včerajšnjo sejo skoraj v celoti posvetil vprašanju vojaških služnosti. Odbornik Bomben je namreč podal poročilo, ki ga bo imel v imenu deželnega odbora na vsedržavni konferenci o vojaških služnostih, ki bo 5. in 6. maja v Rimu. Na tej konferenci bo dežela zahtevala postopno zmanjšanje vojaških služnosti, tako zemeljskih kot zračnih. Zahtevala bu tudi takojšnje izplačilo odškodnin za področja, ki jih ni moč sprostiti vinku-lacij vojaških služnosti. Deželna uprava bo nadalje od vlade zahtevala, naj prekliče veto vojaških oblasti, po katerem ie zračni prostor nad Kana'sko dolino zaprt za turistični in blagovni promet; na tak način bi lahko vzpostavili letalske povezave z Avstrijo in s srednjo Evropo. Ta stališča deželnega odbora so bila zaobjeta v resoluciji ki jo je deželni svet sprejel z glasovi KD, PSI, PRI, PSDI. SSk, PLI in LpT. Zavrnjena pa je bila resolucija o istem vprašanju, ki so jo predložili neofašisti. V razpravo so posegli svetovalci Pascolat (KPI), Cavallo (DP). Casula (MSI). Ba-razzutti (PDUP), Puppini (MF), Bertoli (PSDI), Tassinari (LpT) in Turello (KD). V nadaljevanju seje je skupščina soglasno sprejela dva zakonska osnutka, na osnovi katerih bo dežela podelila letne redne in izredne prispevke avtonomnim letovi-ščarskim ustanovam. Deželni svet se bo ponovno sestal danes ob 9.30. VI. kongres UIM (UIL) V hotelu Europa na nabrežinski obali se danes zaključi 6. vsedržavni kdngres ' zveze pomorščakov, ki so Vključeni v sindikat UIL. Na dnevnem redu je izvolitev izvršnih organov. Včeraj se je odvila okrogla miza o vlogi in delovanju mednarodne federacije uslužbencev prevoznega sektorja ITF, predvčerajšnjim pa je bila razprava o uvodnem poročilu vsedržavnega glavnega tajnika UIM - UIL Marangonija. Spregovoril je tudi tajnik za prevoze v sklopu UIL Manfron, ki je poudaril važnost samoomejevanja stavk, za katerega se je z globokim odgovornostnim čutom odločila enotna sindikalna zveza CGIL - CISL UIL, da ne bi prizadejala že itak kriznih gospodarskih razmer; obenem je ostro kritiziral neodgovorne stavke, ki jih oklicujejo »avtonomni* sindikati s sindikatom pilotov ANPAC na čelu. Govorili so tudi parlamentarci Modiano, Tombesi in Gruber-Benco. Ob smrti dr. Danila Švare izreka iskreno sožalje bratu Vladu in svojcem KD F. Venturini - Domjo. Danes ob 18.30 bo v dvorani »Igo Gruden* v Nabrežini srečanje z go-riškim arhitektom in kiparjem Robertom Nanutom, ki bo govoril o umetniškem oblikovanju kamna in o vlogi kamnoseka pri tem ter nam predvajal tudi vrsto posnetih diapozitivov o svojem delu. Srečanje prirejata Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje in kul turno društvo Igo Gruden v okviru tečaja za kamnoseke, ki se .je začel pred 4 meseci v Nabrežini. Pričakujemo, da bo to tudi prilika za diskusijo in izpopolnitev programa za ta večletni tečaj. Tečaj obiskuje letos osem mladincev iz okoliških vasi, ob tej priliki bodo razstavili svoje prve izdelke. Nekateri obiskujejo šolo za geometre, umetnostno šolo, ali druge višje srednje šole. Vsi sledijo temu tečaju z zanimanjem in veseljem. Obrt obdelovanja kamna, ki predstavlja tisočletno nabrežinsko tradicijo, v povojnem času polagoma izginja kljub stalnemu povpraševanju. Potrošniška družba je zanikala vrednost vsakemu obrtniškemu in ročnemu delu in to v nasprotju z intelektualnim in uradniškim delom. Z leformo nižjega srednjega šolstva leta 1963 so izginili dve ali triletni poklicni in industrijski tečaji in s tem tudi usmerjanje v vrsto poklicev. Družbena in gospodarska kriza zadnjih let pa je pokazala, da naš šolski sistem ne odgovarja več niti gospodarskim potrebam, niti potrebam družbe. Otroci imajo poleg oči in ušes tudi roke in šola jim mora nuditi vse- stranske možnosti vzgo.je. «Ročno» izražanje pa je šolska struktura popolnoma zanemarila ter s tem zavrla ::sako ročno dejavnost, bodisi strokovno, kot umetniško. Na ta način je usmerjala mladino v določene izbire. Kot rezultat tega se danes kopiči število brezposelnih diplomirancev in primanjkuje razno-vrstve delovne sile. Na podlagi teh dejstev .je bil pred dvema letoma hitro izdelan okvirni zakon o poklicnem izobraževanju. Obtičala pa je reforma višje srednje šole, ki bi mu morala nujno slediti, da bi dokončno povezala svet šole s svetom dela. Kot kamnoseštvo tudi druge tradicionalne obrti naših krajev v zadnjih desetletjih zamirajo kljub povpraševanju. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. ki so ga pred dvema letoma ustanovili Sindikat slovenske šole. Slovensko deželno gospodarsko združenje, Kmečka zveza, SLORI in Dijaška matica, si prizadeva, da bi zavrl to praznino v svetu dela in nudil naši mladini potrebno poklicno usposabljanje. Za prihodnje šolsko leto je med drugimi v programu tudi tečaj v mizarstvu za mladino, ki je za ključila obvezno šolo. Ž. Marc Tržaška občina namerava zaposliti 48 animatorjev, ki naj bi delali v poletnih središčih in sicer v dveh izmenah (od 6. do 24. julija in od 10. do 23. avgusta). Kandidati bodo morali k prošnjam dodati fotokopije diplome višje srednje šole in drugih naslovov, ki pridejo v poštev za prednostno lestvico. Pri razporeditvi o-menjene lestvice bo občina upoštevala predvsem to, če so kandidati že delali kot animatorji, če so opravili učiteljišče in če so obiskovali kak posebni tečaj za animatorje. Plača za posameznega animatorja bo znesla 166.000 lir tedensko. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče VITO SANZONE Pogreb bo danes, 30. aprila, ob 13. uri, iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na pokopališče v Boljuncu. Žalujoči sinovi Giovanni, Salvatore, Sebastiano, Giuseppe, hčerka Anna-maria z družinami ter drugo sorodstvo. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Boljunec, 30. aprila 1981 Vzela si je življenje Da bi naredila konec svojemu življenju, je včeraj zvečer okrog 22. ure 42-letna Jolanda Jazbec por. Acerbi skočila z okna svojega stanovanja v Ul. Settefontane 14. Med padcem si je hudo poškodovala lobanjo in si zlomila oba kolka, j Sprejeli so jo na oddelku za oživ , ljanje s pridržano prognozo. Mož in sin sta policiji povedala, da se je žena po večerji odpravila v spalni-co, nato pa da sta zaslišala njen | krik. Pozno ponoči je Acerbi jeva podlegla poškodbam. Kamnosek ranjen med vrtanjem v skalo Včeraj popoldne se je okrog 15 30 pripetila v repenskem kamnolomu nesreča na delu, katere žrtev je postal 47-letni kamnosek Viktor Škabar iz Velikega Repna 85. Medtem ko je vrtal v skalo, mu je zdrknil iz rok električni sveder, in ga težje poškodoval po desnem stegnu. Sprejeli so ga na ortoped skem oddelku, zaradi globoke rane in poškodb mišičnega tkiva pa se bo moral zdraviti 30 dni. Včeraj je po dolgi in mučni bolezni umrl na Reki ZVONKO BEZIN M ’(raj in datum pogreba bo javljen naknadno. Žalujoči; žena Milka, bratje, sestre in ostalo sorodstvo Reka, Prosek, Firence, Melbourne, 30. aprila 1981 Deželni svet Avtonomne dežele Furlanije žalostno vest, da je preminil Julijske krajine sporoča odv. DANIELE M0RPURG0 bivši deželni svetovalec v prvi in dingi zakonodajni dobi. Trst, 30. aprila 1981 MAJENCA 81 XXV. občinska razstava domačih vin 2., 3., 4. in 5. maja v Dolini SOBOTA, 2. maja — ob 18. uri otvoritev razstave vin — od 20. ure vso noč postavljanje «MAJA» NEDELJA, 3. maja — ob 15. uri začetek kulturnega programa: koncert godbe na pihala BREG iz Doline in krstni nastop gojencev godbene šole BREG, nastop otroške folklorne skupine KD RDEČA ZVEZDA iz Saleža, tržaške folklorne skupine STU LEDI in moškega pevskega zbora FRAN VENTURINI od Damja — ob 19. uri slavnostni prihod «parter.iev» in «partere»; sledi ples z ansamblom OKTAVIJA BRAJKA PONEDELJEK, 4. maja — ob 20. uri koncert slovenskega kantavtorja ANDREJA ŠIFRERJA — od 21. ure dalje ples z ansamblom ARIES TOREK, 5. maja — ob 18. uri nastop godbe na pihala BREG iz Doline — ob 19. uri slovesno podiranje «MAJA» Galerija «Torkla»: likovna razstava slikarjev amaterjev iz Brega SKD Prosek - Kontovel vabita vaščane na Zveza borcev Prosek - Kontovel PRVOMAJSKI MITING in na 40. OBLETNICO USTANOVITVE OF danes, 30. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu na PROSEKU Sodelujejo: Godbeno društvo Prosek, otroški pevski zbor, amaterski oder Jaka Štoka, harmonikaški ansambel Glasbene matice, pevski zbor Vasilij Mirk in Mladinski krožek Prosek • Kontovel. Slavnostni govor bo imel Bogo Samsa. Po mitingu bo na Vejni kres. Od sobote v KULTURNEM DOMU v Trstu nova predstava S S G VVILLIAM SHAKESPEARE KAR HOČETE KD VESNA priredi danes, 30. t.m., ob 20.30 v domu Albert Sirk v Križu KULTURNI PREDVEČER 1. MAJA Sodelujejo domači recitatorji, moški pevski zbor Vesna ter baletna skupina Mladina. Vabljeni Gledališča ANTIFAŠISTIČN* ODBOR BARKOVLJE obvešča, da bo danes, 30,.'aprila, ob 17.30 na barkovljanskem" pokopališču " —~~" POČASTITEV PADLIH PARTIZANOV Sodeluje otroški pevski zbor slovenske osnovne šole v Bar-kovljah. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE IN KD IGO GRUDEN priredita danes, 30. aprila, ob 18.30 v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini srečanje z arhitektom in kiparjem Robertom Nanutom, ki nam bo posredoval svoje dolgoletne izkušnje o UMETNIŠKEM OBLIKOVANJU KAMNA Vabljeni! VVILLIAM SHAKESPEARE KAR HOČETE komedija v petih dejanjih Režija: BRANKO GOMBAČ PREDPREMIERI v soboto, 2. maja, ob 20.30 ABONMA RED B — prva sobota po premieri' v nedeljo, 3.. maja, ob 16.00 - ABONM4'jRBP GitKi<*rva nedelja po premieri PREMIERA v torek, 5 maja, ob 20.30 — ABONMA RED A — premierski Razna obvestila Slovenska skupnost priredi danes, 30. aprila, proslavo 40 letnice organiziranega oboroženega odpora proti fašizmu, ki bo v dvorani na sedežu v Ul. Machiavelli 22/11. Govoril bo dr. Rafko Dolhar jn nastopili bodo tudi nekateri pričevalci udeleženci. Sledil bo priložnostni kulturni program. Občina Dolina razpisuje javni natečaj za mesto specializiranega inštalaterja. Rok razglasa zapade 23. maja t.l. ob 12. uri. Zainteresirani si lahko ogledajo razglas na občinski oglasni deski in dobijo vse informacije v občinskem tajništvu' v uradnih urah. SKD IGO GRUDEN NABREŽINA priredi v nedeljo, 3. maja, ob 20.15 v društveni dvorani KLOBA SANJE satirični kabaretni večer Sergija Verča, Borisa Kobala in Aleksandra Vodopivca. Vabljeni! Izleti Sekcija partizanov in aktivistov z Opčin obvešča, da bo ndbod na tridnevni izlet v Beograd jutri, 1. maja, ob 7. uri -julraj, izpred Prosvetnega dama n,- Opčinah. Priporočamo točnost. Združenje Union Podfonjer priredi enodnevni izlet dne 17. maja v Kumrovec i ogledom rojstne hiše tov Tita in muzeja Kosilo bomo imeli v Krškem Informacije in vpisovanje na sedežu, Ul. Valdirivo 30. telefon 64459. V okviru izmenjav, ki jih predvideva listina o pobratenju z bujsko občino, prireja devinsko-nabrežin-ska občinska uprava v nedeljo 10. maja (izlet prijateljstva* v Umag z motorno ladjo Dioneo. Odhod iz Se-sljana ob 8. uri. Za vpisovanje ob-nite se na občinske urade. Vabljeni. JUGOSLOVANSKI DAN NA ESPOMEGO V gospodarske odnose med državama je potrebno vnesti višje oblike Vodja jugoslovanske delegacije Zidarič je kot možnost navedel kooperacije in skupna vlaganja - Lupieri je omenil tehnično-proizvodno sodelovanje f Čestitke Danes praznuje 32. rojstni dan SONJA BOGATEČ iz Sv. Križa 176. Vse najboljše ji želijo sin lairenzo, mama in brat Gigi z družino. Ob 50. rojstnem dnevu IGNACIJA OTE mu iskreno čestita moški pevski zbor F. Venturini - Domjo OkkBVJii — — Timm .............. -■■■■— VERDI Danes, 30. aprila, ob 20.30 otvoritev spomladanske simfonične sezone. Na sporedu Haydnov oratorij «Die Jahreszeiten* (Letni časi) v nemškem izvirniku. Dirigent Gert Maditz, kot solisti bodo nastopili Eva Csapo, Josef Protcha in Karl Helm. AVDITORIJ Danes, ob 20.30 (red prost) komi diia «Un sial per Carlotta* v tržaškem narečju. Glasba Nini Per-no, režija Francesco Macedonio. V abonmaju odrezek 8. Včeraj-danes panes, ČETRTEK, 30. aprila Sonce vz de ob 5 54 in zatone ob 20.10. — Dolžina dneva 14.16. — Luna-vzide ob 4 15 in zatone ob 15.27. Jutri, PETEK, 1. maja PRAZNIK DELA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 17,1 stopinje, najnižja 9,4, ob 18. uri 16,3 stopinje, zračni tlak 1014,4 mb rahlo pada, veter severovzhodnik 5 krp na Oro, vlaga 40 6dstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,8 stopinje. ' ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Jessica Bersan, Giuseppe Cavicchi, Roberto Pigna-taro. UMRLI SO: 88 letna Antonia No-vapic vd. Stupar, 71-letna Iolanda Buffon. 821etna Carmela Lorenzi, 12 dni stara Valentina Zumin, 39-let-ni Egidio Sincovich. 56-letni Aldo Pellizzari, 71-letna Luivia Pirjevec Por. Dimnig,, 76 letni Giovanni Co-eiancich, 89 le‘na Mar*herita Petro niq, 52 letni Giusepoe Braico, 86-let-na Angela Monti vd. Spazzapan, 79-letni Antonio Crevatin. DNEVNA SU1ŽBA LEKARN (ml 8 30 do 20 30) Trg Cav.-na L P Giotti Iel 33‘KO.., . V .... v^-v OBIŠČITE SEJEM or q alfi MENJALNICA vseh tujih vafut ŠTEVERm l MAJAOB16. URI PROSLAVA 40-letnice OSVOBODILNE FRONTE Proslave 40-letnice OF V kulturnem programu na proslavi 40-letnice Osvobodilne fronte v Križu je nastopil tudi mešani pevski zbor Primorec iz Trebč, ki ga vidimo na gornji sliki. V Nabrežini so prav tako proslavili 40-Ietnico ustanovitve OF in 36-letnico vstaje v Italiji. Slavje sta organizirala Krožek ZKMI Nabrežina ter sekcija VZPI-ANPI Devin - Nabrežina ZANIMIVA IN POUČNA RAZSTAVA V TOLMINU SLOVENSKI PARTIZANSKI DENAR V novem poslopju knjižnice Cirila Kosmača bo do 3. maja na ogled bogat razstavni material, ki govori o denarništvu v času NOB Goriški muzej. Narodna banka Slovenije in Tolminska knjižnica so v novem poslopju knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu, organizirali zanimivo razstavo Slovenski partizanski denar. Razstava — za obisk bo odprta do 5. maja — vzbuja veliko zanimanje, posebno šolske mladine višjih razredov. V osmih vitrinah so razstavljene obveznice posojila svobode in obveznice posojila narodne osvoboditve, številna potrdila o vplačanem posojilu v lirah in RM — reichsmar-kah, lirski boni različnih vrednosti, več važnih odlokov ljudske oblasti v faksimilih itd. Kot vsaka vojska, je tudi narodnoosvobodilna borba potrebovala velika materialna in denarna sredstva, orožje, hrano, zdravila. Treba je bilo vzdrževati partizanske enote, ilegalne delavce, sirote padlih borcev, tisk, propagando, kurirske zveze za prenašanje obvestil in pošte, ciklostilne tehnike in drugo. V letu 1941 so člani OF odborov sami zbirali denar, orožje in drugo pomoč za borce v gozdovih. V septembru 1941 je Slovenski narodnoosvobodilni svet — SNOS — sprejel odlok o narodnem davku in odlok o posojilu svobode za znesek 20 milijonov lir s 5 odst. o-brestno mero. Najmanjši znesek posojila je znašal 100 lir. Kako je potem steklo zbiranje denarja, je nazorno prikazano v že omenjenih vitrinah. V prvi vitrini vidi obiskovalec obveznice 5 odst. posojila svobode mi II im IHIM MUHI Hlinil iiiiniHiiniiiiimuniininiinniiiiiiiHnimmiinMiMiH milil m mm Hilli IIIMII RAZMIŠLJANJA IN UGOTAVLJANJA OB NENADNEM SKLEPU Kje je ozadje Reaganovega sklepa za ukinitev embarga Sovjetska zveza je drago plačala embargo - Isto velja tudi za ZDA in to za farmarje in administracijo ■ Kitajska še ni trden element - Trgovanje z žitom je tudi trgovanje z lakoto, torej sredstvo izsiljevanja Ko je pred dnevi ameriški predsednik Reagan izjavil, da ZDA ukinjajo embargo žita za Sovjet- , sko zvezo, so mnogi kar obstali. Poznejša dogajanja in koip^ntarji pa so povedali, da je razloga za to potezo Bele hiše več' in da so glavni razlogi celo int.epyj)|Hgtl.gna-caja. Pravzaprav je Reagan to obljubil še v času volilne kampanje, da bi pritegnil ameriške farmarje, vendar je to bila volilna obljuba, za katero ni nujno, da se izpolni, saj marsikatera podobna obljuba ostane neizpolnjena. Toda, če je Amerika morala čakati na izpolnitev te obljube nekaj mesecev, jo je vendarle dočakala, hkrati pa je bilo v poslovnih krogih ugotovljeno, da je SZ svojo pre-orientacijo k drugim pridelovalcem žita plačala z eno milijardo dolarjev, kolikor jo je žito iz drugih dežel stalo več, kot bi jo bito stalo ameriško žito. Toda, če je Sovjetska zveza plačala embargo z eno milijardo dolarjev večjih stroškov, je ta stal ZDA še nekaj več. kajti v ZDA so se kaza’e že resne ekonomske posledice, ki bi bile še resnejše, če bi bil Reagan ne držal besede. Kot je povedal ameriški ambasador v Moskvi, se je trgovska izmenjava med ZDA in SZ zaradi žitnega embarga krepko zmanjšala, saj se je vrednost ameriškega izvoza v Sovjetsko zvezo v lanskem letu skrčila na 42 odst. Vtem ko je Amerika leta 1979, prodala Sovjetski zvezi žita in raznih strojev za 2.6 milijarde dolarjev, je v lanskem letu prodala le za poldrugo milijardo dolarjev. Sicer pa s-» ameriški farmarji to še posebej čutili, kajti v ves svet bi bili mo rali prodati 17 milijonov ton žita, od česar bi bilo moralo iti v SZ 11 milijonov ton, kar pa Sovjetska zveza ni mogla ali bolje ni smela odkupiti. Prizadeta pa je bila tudi sama ameriška vlada, ker je mo rala oškodovanim farmarjem dati «na voljo® okoli 3 milijarde do larjev in hkrati odkupiti od njih večje količine žita. da bi kompenzirala njihove izgube. Ob tem velja dodati še nekaj. Po nekaterih trditvah je ameriški embargo na žito imel veliko hujše posledice v ZDA kot pa v Sovjetski zvezi, kajti po nekaterih podatkih, kriza z žitaricami in kr mo v Sovjetski zvezi ni bila tolikšna, da bi prišlo — kot so upali v ZDA — do množičnega klanja živine, saj statistika iz konca lanskega leta govori, da je bilo stanje glede tega v SZ še boljše kot leto prej. Statistika pravi celo, da se je število govedi v SZ za malo vendarle povečalo, prašičereja ni utrpela nobene škode, le ovčereja je zabeležila nekaj težav, število perjadi pa se je krepko povečalo za 6 odst. V istih zahodnih krogih menijo celo, da je kampanja, ki so jo zagnali na Zahodu v zvezi z embargom imela nasproten učinek in da se je žito kot orožje izkazalo za Belo hišo negativno. V času em barga so namreč v SZ sprejeli več ukrepov za povečanje storilnosti in za mobiliziranje za večji pridelek hrane, glede česar je značilen od lok izpred leta dni, odlok «o do datnih ukrepih za večjo letino, za bol jšo preskrbo s kmeti iškimi pridelki in za prirejo živali*, s katerim so od vladnih krogov izsilili nekaj več sredstev čk naložbe v kmetijstvu. Toda to so domneve in če hočemo ugotovitve določenih krogov, ki pa So prav gotovo vplivale nš to, da je Reagan držal ,besed6- 'm* Res je, v ameriškem proračunu 3 milijarde dolarjev ni nekaj izrednega, toda Reagan m vsa njegova uprava, vsi ameriški uradni gospodarstveniki so napovedali skrajno varčevanje. Ker bi regresi »oškodovanim* farmarjem iz leta v leto naraščali je bil Reagan primoran «držati besedo*, kajti za 1 oktober prihodnjega leta so Reaganovi ekonomisti napovedali skrčenje strošzov za 40 milijard dolarjev, za nadaljnja leta pa kar 124 milijard, tako da bi se do 1986 delež državnih izdatkov zvezne administracije moral zmanjšati v vrednosti družbene proizvodnje na 19 odst., to pa bi bila najbolj trdna osnova za učinkovito pobijanje ne le inflacije, pač pa tudi brezposelnosti. Če bi se to zares doseglo, bi leta 1982 znašal porast ameriškega gospodarstva za 4,2 odst., pa čeprav se sedaj ta povišek predvideva le za 1.1 odst. Hkrati bi se moralo naraščanje cen od sedanjih 17 odst. skrčiti na 8,3 odst. Že leta 1983 pa bi moral gospodarski razvoj naraščati že za 5 odst., in flaciia pa bi se morala znižati na samih 7 odst. Končno bi se 1984 naraščanje ustavilo nri 4,5 odst., inflacija pa bi se »krčila na samih 6 odst. Ko bi nova ekonomska politika zares dosegla takšne rezultate, bi predsednik Reagan kot njen protagonist izvedel pravo ekonomsko revolucijo, ki bi bila hkrati tudi že nekakšna politična revolucija. Da pa bi se to doseglo, bi moralo prav vse teči tako. kot je bilo predvideno, kot je bilo zamišljeno in predvsem bi se morali do skrajnosti skrčiti državni izdatki. In prav v teh državnih izdatkih je tudi posebna postavka, ki predvideva regresiranje ameriških farmarjev, to se pravi, ki predvideva kritje izgube tistih ameriških farmarjev, ki bi ne mogli svojega pridelka — žita — prodati tujim kuncem, v konkretnem primeru svojemu na'bolj stalnemu odjemalcu — Sovjetski zvezi. Seveda ni Sovjetska zveza edini kupec ameriškega žita. Drugi potencialni kupec, ki bi nekega dne mogel nadomestiti Sovjetsko zvezo, je Kitajska. Toda Kitajska ni še tako gotovo tržišče, ni tista sila, ki bi odigrala enako vlogo, ki jo igra doslej Sovjetska zveza. Zad nja leta je Kitajska sicer postala eden izmed velikih kupcev a meriškega žita in njene potrebe se prav tako ocenjujejo na 13 milijonov ton zrnja na leto, toda ker Kitajska industrializacija terja tolikšna sredstva v zunanjetrgovinski bilanci, se postavlja Vprašanje, s čim bi Kitajska krila stroške za uvoz tolikšnih količin žita. In zato je Kitajska za sedaj še negotov element. Z druge strani pa prav ta negotovost predstavlja za ZDA nekakšen politični adut za izsiljevanje Kitajske v medna rodnih političnih odnosih. To se pravi, da ameriško bogastvo postaja tudi nekakšno politično o-rožje, In prav zadnja leta, ko so v ZDA zabeležili več zelo dobrih letin, smo lahko nriča, da se to izkorišča kot politično orožje. Hkrati pa dobre letine predstavljajo tudi možnost ustvarjanja večjih zalog. Glede tega so značilni sledeči podatki: v letošnjem letu računajo, da bo šlo «na svetovni trg* 92 milijonov ton žita, v prihodnjem letu bo pridelek še večji. In s temi zalogami v nekaterih prestolnicah pridelovalcev žita ustvarjajo politiko «sebi po meri*. V nekaterih krogih menijo, da se bo, pa čeprav pasivno, v to «igro® vključila tudi Sovjetska zveza, ki da bo v prihodnjih letih kupila tudi po 15 milijonov ton pšenice na leto. Iz tega, kar smo navedli, jasno izhaja, da je žitno bogastvo tudi politično «bogastvo», ki pa ga izkoriščajo ali če hočemo izrabljajo le velike sile, seveda na škodo tako imenovanega tretjega ali četrtega sveta, kjer se ne morejo vključiti v to «igro» iz enostavnega razloga, ker nimajo sredstev. In tako se dogaja, da določeni svetovni krogi odrejajo politične smeri po nekaterih deželah, kjer postaja žito cena določenih političnih popuščanj. Odveč bi bilo poudarjati, da to vodi v slepo ulico in da zna pripeljati tudi do hudih napetosti. Če se obilje prehrambenega blaga, v konkretnem primeru žita izkorišča kot orožje v času, ko na svet* milijoni umirajo od lakote, za takšne politične razmere ne moremo reči, da so zdrave, da so normalne. Kaj bi govorili o normalnih razmerah, o zdravih mednarodnih odnosih, ko pa se v svetu trguje z — lakoto. po 50 in 100 lir. Obveznice so bile natisnjene v tiskarni bratov Tuma v Ljubljani v zadnji tretjini 1942. leta. Osnutek zanje je izdelal arhitekt V. Kopač. Obveznice po 1000 in 5000 lir je po osnutkih ing. arhitekta E. Ravnikarja konec aprila 1942 natisnila tiskarna bratov Tuma v Ljubljani. V tej vitrini vzbuja pozornost obiskovalcev izpolnjena obveznica za znesek 10.000 lir, ki jo je dobil Ivan Skok z Vojskega nad Idrijo, ker je dne 1. 5.1944 dal 7a potrebe partizanske vojske deset tisoč lir posojila svobode. V drugi vitrini so razstavljeni osnutki obveznic posojila narodne osvoboditve po 100, 1000 in 10.000 lir. Osnutke je izdelal slikar Božidar Jakac, natisnila pa jih je Pavličkova tiskarna v Kočevju in tiskarna Ladopunkt pod Goteni-škim Snežnikom konec oktobra 1943. Izvršni odbor AVNOJ je dne 15 1.1943 izdal odlok o posojilu narodne osvoboditve za vse ozemlje Jugoslavije. Na temelju tega odloka je Izvršni odbor OF izdal dne 18.X.193 odlok o razpisu 3-odst. posojila narodne osvoboditve v znesku 50 milijonov lir. Ta odlok sta podpisala Josip Vidmar kot predsednik in Boris Kidrič kot sekretar IOOF. V naslednjih vitrinah so razstavljene obveznice po 20 in 100 RM reichsmark in obveznice po 100 in 500 lir po osnutkih ing. V. Jordana, natisnila pa jih je grafika 13-A v Kočevskem Rogu. Dalje potrdila o vplačanem posojilu svobode okrožnih NOO za Idrijsko, Baško, Goriško, Kras, Vipavsko, Pivko in Slovensko Istro. Med razstavljenimi potrdili je tudi potrdilo Okrožnega odbora OF za Slovensko Istro, ki je bilo izstavljeno Andreju Grzetiču za posojenih 500 lir. Potrdilo sta podpisala Vlado Planinc kot predsednik in Dušan Slavnik kot okrožni finančni referent za Slovensko Istro. Danes lahko povemo, da je bil to Ivan Cunja iz Bezovice pri Črnem kalu. Po osvoboditvi smo Ivana Cunjo večkrat obiskali na njegovem domu v Bezovici. Spremil nas je tudi na «sedež njegove okrožne banke*, to je skalnato votlino nad vasjo Bezovica, kamor se je u-maknil s svojo blagajno, kadar je grozila sovražna ofenziva. Zraven tega potrdila je tudi potrdilo Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko z datumom 18.IX.1944, ki ga je prejel tovariš Jemač za izročenih 100 RM - reichsmark kot posojila narodne osvoboditve. Na p^rdUpnje podpisan Jaka Štucin, organizator oboroženega upora na Cerkljanskem, ki je padel nekje na Gorenjskem v zadnji ofenzivi 1945. leta. Zanimiv je razstavljeni odlok o ustanovitvi Denarnega zavoda Slovenije z dne 12.III.1944. V naslednjih dveh vitrinah so razstavljeni osnutki slovenskih lirskih bonov po 1,5 in 160 lir in originalni klišeji enolirskega plačilnega bona. Dalje vidi obiskovalec razstavljene plačilne lirske bone po 50, 100, 500 in 1000 lir. Na bonu za 500 lir je slika knežjega prestola na Gosposvetskem polju. Sledijo slovenski lirski plačilni boni po 1, 5, 10 in 100 lir, ki so bili natisnjeni v Beogradu spomladi 1945. leta. Razstavljena je tudi hranilna knjižica, ki jo je izdal Denarni zavod Slovenije pri predsedstvu SN OS. Na prvi notranji strani je besedilo: Ta knjižica je bila izdana v času velike domovinske vojne, ko se je slovenski narod boril za svojo svobodo in ko je pričel na ruševinah stare in s krvjo prepojene domačije, graditi nov, svetlejši in srečnejši dom. Hranilna knjižica štev. 1. je bila izdana La-voslavu Dolinšku, kot prvemu predsedniku Denarnega zavoda Slovenije pri predsedstvu SNOS. Zadnje, plačilno sredstvo, natisnjeno v času NOB na ozemlju Nekoč «okrožni finančni referent* Ivan Cunja pred »sedežem svoje okrožne banke* Slovenije, je bila priznanica Denarnega zavoda Slovenije in 3 odst. blagajniški zapis, ki ga je oktobra 1944 izdala podružnica Denarnega zavoda Slovenije za Slovensko Primorje. Kot prvi jugoslovanski denar je bila serija bankovcev Demokratične federativne Jugoslavije, tiskana leta 1944 v Sovjetski zvezi po načrtih naših strokovnjakov. Naj še poudarimo, da razstavo zelo popestrijo veliki povečani fotografski posnetki osebja in sode- lavcev pri izdelovanju osnutkov za plačilne bone, fotografije notranjosti tiskarne «Triglav - 11A» v Gote-niškem Snežniku, dalje fotografije skupine sodelavcev Denarnega zavoda Slovenije pri predsedstvu SN OS in več drugih posnetkov, ki prikazujejo delo sodelavcev in tisk lirskih bonov. Razstava sama vabi na ogled vse nekdanje partizane, aktiviste in mladino, ki o tem delovanju med NOB le premalo ve. A. P. - OGAREV ftiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiHiiiiiiimmiiiiiiiuiiiiiimimiiiiiiimiiiiimiiiiii Novost na knjižni polici v Sest knjig B. Travna v slovenščini Nič novega ni, da je bil mehiški pisatelj B. Traven skrivnostna osebnost. Živel naj bi od leta 1890 do 1969, kaj več pa o njem in njegovi biografiji niti ne vemo. Celo njegov priimek■ je zapit! v farno. Mnogi so skušali razvozlati skrivnost te pisateljske osebnosti pa se jim ni posrečilo. Govorili so, da je pisatelj sin nemškega cesarja, da je mehiški predsednik Lo-pez Mateos, lastili so si ga tudi sorodniki iz slovenske vasi Vtik, ki se pišejo Traven. Vsekakor je pisatelj, ki je pisal v nemščini, živel v Mehiki, pisatelj brez življenjepisa. O njem govore le njegovi romani, ki jih poznajo po vsem svetu in ki so dosegli število okrog 30 milijonov izvodov. Slovenski bralci B. Travna poznamo. saj smo njegova poglavitna dela že zdavnaj prevedli. Zdaj je založba Mladinska knjiga izdala v kompletu Travnovo izbrano delo, ki prinaša šest Travnovih najbolj značilnih pripovednih tekstov. Za vse je značilno, da se zgodbe dogajajo v malone eksotičnih okoljih, da nastopa vrsta brezpravnih in izkoriščanih malih ljudi, da se pisatelj postavlja na stran malih in preganjanih ljudi. Čeprav je težko reči, da v svojih delih kritizira tudi družbeno ureditev pa je pisatelj Traven v svojih zgodbah pretresljiv opisovalec trpljenja malih ljudi, ki se znajdejo v nenavadnih okoliščinah. Pri tem pa so njegove zgodbe včasih pretresljive, vedno pa zanimive in napete. Slovenska izdaja izbranega dela B. Travna prinaša roman Mrtvaška ladja (iz leta 1926), ki ga je prevedel Jože Dolenc ,roman Obiralci bombaža iz istega leta (prevod Peter Logar), nadalje roman Zaklad Sierra Madre, ki ga je prevedel Severin šali. Izbrano delo obsega še romane: Most v džungli (1929), ki ga je prevedla Lučka Jenčič, Upor obešencev iz leta 1936 (prevod Božidar Pahor) in roman General iz džungle (prevod Božidar Pahor),.,::; Ni dvoma, da b'odo romani Trav-... na, ki so zdaj„izšli..v kompletu šestih knjig še vedno privlačno branje za mlade ih starejše bralce, pa naj bo to zaradi moralnih vrednot kot zaradi zanimivih in napetih zgodb. Sl. Ril. Saša Vuga: Patronat KZ - INAC svetuje PO NAJNOVEJŠI RAZSODBI USTAVNEGA SODIŠČA ZAJAMČENA PRAVICA DO MINIMALNE POKOJNINE X Vpr.: «V preteklih dneh sem nekaj slišal in tudi čital v nekem dnevniku, da je ne vem katero sodišče odločilo, da ima pravico do minimalne pokojnine tudi tisti, ki prejema že neko drugo pokojnino. Tak bi bil tudi moj primer, saj prejemam delavsko starostno pokojnino, prispevki, ki sem jih dodal kot obrtnik, pa mi niso dali pravice ne do samostojne pokojnine, ne do poviška na pokojnini, ki jo imam. To se mi rdi krivično in kolikor sem razumel, novi zakon popravlja to krivico. Odgovorite mi. prosim, na to vprašanie. ker podobne probleme ima še na ti soče drugih upokojencev. V. P.» Očitno se v svojem pismu nana sate na razsodbo ustavnega so dišča štev. 34 z dne 12. 2 1981, ki ugotavlja, da so protiustavne in zato nezakonite tiste zakonske določbe. ki ne dajejo pravice do in tegracije minimalne pokojnino IN PS tistim upokojencem, ki istočasno prejemajo še neko drugo ookoj-nino. tako da obe pokojnini skupaj presegata minimalni znesek Nezakonite zakonske določbe ni so več v veljavi od 5. marca 1981 (od dneva po objavi v uradnem ve stniku štev. 63), vendar na učinki razsodbe ustavnega sodišča imajo retroaktivno veljavnost, če se zgle- dujemo po kriterijih, ki se nanašajo na podobne razsodbe. To pomeni, da mora INPS priznati pravico do minimalne pokojnine naslednjim kategorijam: L uživalcem invalidske ali starostne pokojnine INPS, ki prejemajo tudi neposredno pokojnino pri državni upravi. CPDEL, IP OST, ne glede na višino te pokojnine: 2. uživalcem samostojne pokojnine INPS (kmetom, obrtnikom in trgovcem), ki so istočasno tudi državni upokojenci. Tudi družinska pokojnina INPS. ki jo prejemajo svojci skupno z neko drugo družinsko pokojnino, mora biti določena na osnovi 60 odstotkov minimalne pokojnine, do katere bi imel pravico pokojnik. Zavarovalni zavod INPS bi moral avtomatično aplicirati to razsodbo, ki ima moč zakona, vendar pa imamo velike pomisleke, da bo ta postopek stekel tako gladko in zato svetujemo vsem prizadetim, da naslovijo na INPS zadevno prošnjo. Kljub jasnosti razsodbe pa ostajajo še mnogi pomisleki in dvomi glede obsega te razsodbe Nejasno je namreč .če bodo prišl' vvpoštev tudi podobni primeri, ki jih nismo zgoraj izrecno predvideli, kot npr.: a) upokojenci INPS, katerih pokoj- nina je nižja od minimalne in istočasno prejemajo pokojnino pri nadomestnem pokojninskem skladu, ki pa ga upravlja INPS; b) uživalci pokojnine INPS, ki je nižja od minimalne, ki prejemajo pokojnino pri enem izmed treh ostalih pokojninskih skln dov zakladnega ministrstva pri CPDEL; c) samostojni upokojenci INPS, ki prejemajo tudi državno pokojnino: Č) uživalci minimalne pokojnine INPS (bivši odvisni delavci ali samostojni delavci), ki prejema jo tudi družinsko |x>kojnino IN PS na osnovi efektivne pokojni ne preminulega upokojenca in ne minimalne. Možni so seveda še drugi primeri, v katerih bi se po našem mnenju morala aplicirati razsodba štev. 34. Naš nasvet je ta, naj vsi po tencialni koristniki vložijo zahtevek na INPS, ki bo nato moral sprejeti dokončno odločitev in se o tem izreči. To velja seveda tudi za vaš primer, ki ga opisujete v pismu. Vendar pa imamo v tem primeru precej pomislekov, ker ste obrtniške prispevke že dodali na pokornimi TNPS in zato bi jih ne mogli sedaj upoštevati za odmero neke nove pokojnine. Testenine bivših bojevnikov Saša Vuga je znan slovenski pripovednik srednje pisateljske generacije, za mnoge bralce pisatelj s posebno, primorsko tematiko in posebnim pripovednim slogom. Po zgodovinskem romanu o Erazmu Predjamskem je zdaj pri Državni založbi izdal novo knjigo z naslovom Testenine bivših bojevnikov. Knjiga obsega šestero pripovedi z naslovi Retrospektiva z božje njive, Testenine bivših bojevnikov, Nasmeh za nasmeh. Pisma iz kavarne Domc, Psi norega diktatorja in Pokorno javljam. V vseh pripovedih se pisatelj dotika svo .je ožje primorske, oz. tolminske domovine in prikazuje košček slovenske zemlje ob koncu Baške grape v preteklosti in sedanjosti, s posebnim prikazom tamkajšnjih ljudi, vse z vidika pisateljeve o sebne prizadevnosti. Zato označuje založba' teh rest pripovedi, od katerih se le ena suče okrog Pa riža, kot kritično in samokritič no poročilo o generaciji ideali stov. ki je iz prepričanja v integralno. brezkompromisno in visoko slovenstvo dozorela v zaslužne, a nezadoščene bojevnike. V delu je najti kritiko, polemiko, je zo, strast, pa tudi nežno ljubezen in sprijaznjenost. Ker se večina tekstov nanaša na reminiscence na italijansko o-kupacijo, na primorske ljudi v borbi za slovenstvo, deloma celo na prvo svetovno vojno, pa ne večkrat nerazumljiv odnos ostalih Slovencev do problemov Primorja in Posočja v daljši in bližnji pre teklosti in na subjektiven piša te ljev odnos do posameznih proble mov, istočasno pa na nekak po skus objektivnega, a kritičnega prikazovanja problemov življenja primorskih ljudi, je pred nami branje, ki je prav svojevrstno Deloma zaradi posebne tematike, ki' v posebni - luči odkriva znane in tudi nove probleme: deloma pa zaradi pisateljevega svojevrstne ga pripovedovanja. To je komentirajoče, deloma sarkastično, za jedljivo, kritično deloma pobar vam s humorjem, kar pa resnih problemov, ki jih pretežno le na kazuje gostobesedno pisateljevo pero ne zmanjšuje. Tako je prod nami neobičajna, nepolikena, vzne mirljlva pripoved o problemih pri morskih ljudi, ki jo moramo brati pozorno, z razumom, ki s? ji nasmehnem*), včasih tudi sprošče no zasmejimo, še večkrat pa ob njej začnemo premišljati. Pa še nekaj je. Gostobeseden slog kaže mnogo leporečja in skrbi za slovenski jezik. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja 13.00 Dan za dnem — rubrika dnevnika 1 13.30 DNEVNIK 14.00 Kako zelena je bila moja dolina — 7. del 14.30 Danes v parlamentu 14.40 šolska vzgoja: We speak English 15.10 Zgodovina - predstava: «Canossa» — televizijska priredba 16.00 Človek in zemlja — dok. oddaja 16.30 Happy days — TV film 17.00 DNEVNIK 1 — Flash 17.05 3, 2, 1. .. Stik! 18.00 Šolska vzgoja: Egiptovska civilizacija 18.30 Job — ročno delo 19.00 Italijanske kronike 19.20 240 Robert! — TV film 19.45 Almanah ih Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Tribuna o referendumih 21.20 Flash — nagradno tekmovanje 22.30 Doliy — petnajstdnevnik o kinematografiji V času zadnje vojne, to je v času nacistične okupacije, so Parižani iz predmestnih predelov prihajali v središče s podzemeljsko železnico, da bi se v središču zabavali. Tu so bile tedaj v modi skandinavske pieces. O tem govori film «Zadnji vlak*, ki ga je napravil Francois Truffaut. Je to film, ki ga v Parizu ne morejo pozabiti. Glavni vlogi igrata v filmu Catherine Deneuve in Gerard Depar-dieu. Deneuve je glavni komik v svoji geldališki skupini, Depardieu pa igra z njo v skupini. Čeprav je film dokaj «v letih*, ga bo komentiral sam režiser Truffaut. Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere 22.45 Mash — TV film Drugi Kanal 12.30 Groš, dva 13.Q0 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 šolska vzgoja 14.00 Popoldan, dnevna rubrika 14.10 «11 fauno di marmo* — zadnji del' 15.25' šolska vzgoja: Jezik za vsakogar: francoščina 16.10 Kdo smo 17.00 DNEVNIK 2 - Flash 17.05 Popoldan, II. del 17.05 Mnenje Vittdria Emiliana 17.30 čarovnica Bia — risani film 18.00 šolska vzgoja: Pravice otroka 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 — Večerne -špbrttte vesti -c 18.50 Dober večeDnZ ... ' —ACe Ninchi-*" ' ; - — 19.45 DNEVNIK 2 20.40 Starskv in Ilutch — TV film Guy Mayer je izredno živa-», t hen deček šestih let. Tako je ljubek, ‘da ga ni človeka, ki bi mu mogel škodovati. In . vendar je otrok v nevarnosti. Zato njegova'mati Janet, ki jo je mož pred dvema letoma zapustil, prosi za zaščito policijska agenta Starskega in Hutcha. In moža -se lotita dela in se vržeta na sledove, da bi najprej odkrila, kaj počne otrokov oče. Ta pa jima pove, da je njegova biv ša žena in hkrati otrokova mati dokaj nasilna. Obtožba otrokovega očeta ju preseneti, saj sta se spoznala z Janet kot z zelo mirno žensko, ki ji je otrok zelo pri srcu Pa tudi sam Guy, sicer živahen otrok, pove »stricema®, da je njegova mati zelo dobra. Kljub temu, da se obtožbe zakoncev križajo in s tem zadevo še zapletejo, Starsky in Hutch rešita vso zadevo na najbolj primeren način. 21.35 Mali grafiti Nadaljuje se potovanje v »včerajšnjo Italijo*, to se pravi v tisto Italijo, kakršno je Italo Moscati zabeležil pred desetletji in kakršno je ponovno odkril sedaj, ko se je kot avtor oddaje «Mali grafiti* vrnil v iste kraje. Oddaja, o kateri je govor, je po avtorjevem mnenju . tudi «poskus, da bi ponovno rešili določeno Italijo, ki se zdi že mimo, namreč tisto malo Italijo, tisto drobceno Italijo, ki se je razvila, ki je iz naselja postala mestece*. Ko se avtor vrača v nekdanjo Italijo, v kmetijsko deželo, kakršna je bila Italija preden se je začela razvijati v industrijsko silo, vzbuja v gledalcu razmišljanje o tem, kolikšna je pot, ki jo je dežela doslej opravila, in koliko je bilo medtem storjenih napak. In vendar gre za napredek, ki bi bil lahko veliko boljši, ko bi napake ne zamračile uspehov, rezultatov. 22.30 Gledališče — glasba 23.10 Eurogol Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 15.30 - 16.45 Kolesarske dirke* 19.00 - 19.30 DNEVNIK 3 in De želne vesti 20.05 šolska vzgoja 20.40 «Lo scatolone* 21.40 in 22.10 Tedenska oddaja in DNEVNIK 3 22.45 Lo specchio rovesciato JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00, 11.00 in 11.05 TV v šoli TV koledar; Perjad; Zna nost; Elektronika; Umetnost; Risanka; Združeni narodi; Risanka; Predšolska vzgoja': Prekop Donava - Tisa - Donava; Vstaja narodov Jugoslavije. 18.20 Poročila 18.25 Tehtnica za natančno teh tanje 18.55 Mozaik kratkega filma: Kri svobode — jugoslovanski film Trije spqmeniki — slovenski film 19.25 Obzornik 19.35 Joj, kam bi del?, dokončna oddaja 20.05 Zlata ptica: Mali Smolček 20.10 Risanka 20.22 TV nocoj 20 24 Zrno do zrna 20.391TV' DNEVNIK 21.08-»Pozdrav prazniku, prenos koncerta izpred Skupščine Jugoslavije 21.45 Sanje, življenje in smrt Fi lipa Filipoviča, jugoslovan ski film 23.30 Poročila Koper 17.30 Ponovitev filma 19.00 Odprta meja 19 30 Jazz na ekranu 20.00 Risanke 20.15 TV D.-- Stičišče Dve minuti 20 30 Rommlov zaklad - film 2? 10 TV D - Danes 22.20 Adelaide — film Zagreb 19.25 Kronika občine Varaždin 19.45 Zabavna oddaja 21.50 Močnejši spol, zabavna od daja 23.05 Aranžman, ameriški film ŠVICA 19.25' Andrea Chenier — opera v štirih dejanjih TRST A 7.00, 8.00, 10 00, 13 00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Slovenska društva v Trstu in okolici; 9.00 Giasbena matineja; 10.10 Radijski koncert sim fonične glasbe; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Beležka; 11.35 Paleta orkestrov; 12.00 Iz sveta umetnosti: Poslušajmo film; 12.40 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pred mikrofonom; 14 45 Problemi slovenskega jezika; 15 00 Glasbeni revival; 16.00 Psihologija predšolskega otroka: 16.20 Jazz v Italiji; 17.10 Mi in glasba; 18 00 Četrtkova srečanja; 18.30 Kulturne rubrike naših tednikov. KOPER (Italijanski program) 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15 30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila: 8.00 Glasba za dobro jutro: 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 18.15'Knjiga po radiu: 10.45 Mozaik, glasba in nasveti: 11.00 Do-re-mi: 11.1Q Leteči zmaj; 11.32 Kirn. svet mladih; 12.06 Glasba uo željah; 15 00 Vče-raišne pesmi; 15.33 Glasbeni ko laž: 17.00 V razgovoru s slovenski mi pesniki in pisatelji; 17.10 Izbra li smo jih za vas; 17.32 Crash; 17.55 Knjige v izložbi; 18 00 Poslušajmo jih skupaj: 18.32 Scene iz slovenske opere. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.:' 15 30 Poročila; 7 00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored; 9.00 Val 202; 14.00 Najava spored:i, pregled dogodkov; 14.05 Popevke se vrstijo: 14.40 Mladi izvajalci; 15.00 Mali koncert lahkih not; 15.37 Glasbeni notes: 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po že Mah; 17.00 Mladinska oddaja; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon: 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7 00. 8 00. 10.00. 12 00, 13.00. 14 00, 15.00, 17.00. 19.00 Poročila; 6 00 Glasbena kombinacija; 9.00 Radii anchTo; 11.00 štiri četrtine; 12.0 Pulcinella, ljubezen moja: 12.3 Ul. Asiago Tenda; 13.25 Poštni kočija; 13.35 Master; 14.30 Pred včerajšnjim: 15.05 Popoldanski srečanja; 16.10 Rall.v; 16 30 Radij ska priredba; 17.05 Star gags 17.10 Blu Milano; 19.30 Zgodovin: jazza; 19.55 Trodejanka; 21.05 Glasbena Evropa 81; 22.00 Objek ti v Evropa; 22.35 Glasba včera in jutri. RADIO 2 7.30, 8.30. 9.30. 10.00, 11.30. 12.30 13.30, 15.30. 16.30, 17.30, 18.30, 19.31 Poročila; 6.00 ■ 8.45 Dnevi; 9 0! Radijska priredba; 9.32 - 10.12 Ra dio 2 3131; 11.32 Pesem za vaši poletje; 12,45 Kontakt radio; 13.4 0‘asba in kino: 15.00 - 15 42 Ra dio 2 - 3131: 16.32 Diseo club 17.32 Glasbene ure: 19.50 šolski vzgoja: 20.10 Spazio X, glasba n vse okuse: 22()0 Milan ponoči glasbena oddaja. LJUBLJANA 7.00. 7.30. 9.00. 10.00. 11.00, 12.00 13.00, 15.00, 20.00 Poročila: 0.1! Prometne informacije 6.20 Rekre aciiu; 7.50 Dobro jutro, otroci! 9.08 Z glasbo v dober dun: 9.'-it Mladina poje; 10.05 Z radiem ni noti; 10.40 Turistični napotki; 11.(K Rezervirano za. . 12 35 Znano u pril.iubMeno; 13.10 Znane melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13,40 Oč vasi do vasi; 14.00 Danes do 13 ure: 14.30 Priporočajo vam. . 15.05 Mehurčki: 15.20 Koncert za mlade poslušalce; 15 40 Jezikovni IKigovori: 16.00 Dogodki in očime vi: 16.30 Zabavna glasba; 16.5C Radio danes, radio jutri!; 17.01 Vrtiljak: 19.00 Vsa zemlja bo v nami zapela.'.. «V nove zarje*: 19 15 Lokalne radijske postaje se vključujejo: 19 35 Jakob Jež: Dve otroški suiti: 20 35 Lahko noč, d troci!; 211,45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 21.00 četrtkov večer domačih pesmi; 22.05 Lite-rarn' večer: 22.45 Lepe melodije; 23.15 Informativna oddaja v nem ščini in angleščini. NOGOMET , - V VČERAJŠNJI KVALIFIKACIJSKI TEKMI ZA SP 1982! nogomet V POČASTITEV JUBILEJEV OF IN ZSŠDI S 5:1 zmaga Jugoslavije nad Grčijo Jutri v Bazovici dvojno srečanje Odlična igra «plavih», ki so popustili le proti koncu srečanja SPLIT — Da je bila Jugoslavija v včerajšnjem zelo pomembnem srečanju kvalifikacijskega srečanja za SP v Španiji proti Grčiji favorit, to je bilo sicer rgs, da pa bi splavi* kar s 5:1 premagali moštvo trenerja Ranaguliasa, si ni nadejal niti najbolj optimistično razpoložen poznavalec jugoslovanskega nogometa. In še to: da bi Miljaničevi igralci po prvem polčasu vodili kar s 3:0. Tako ali drugače, Jugoslavija je včeraj z odlično, odločno, požrtvovalno igro povsem nadigrala grško reprezentanco, ki je tako v Splitu doživela nepričakovano, sicer pa zasluženo katastrofo. Jugoslovanski nogometaši so bili v vseh elemen tih igre boljši od gostov, ki so včeraj povsem razočarali. V jugoslovanskih vrstah pa sta, po našem mnenju, še posebno zablestela šlji-vo na sredini igrišča in Zajec v obrambi, sicer pa so tudi vsi ostali več kot zadovoljivo opravili svojo nalogo. Jugoslovanska «golcada» se je pričela že v 7. minuti, ko je šJjivo z izredno mečnim strelom izven kazenskega prostora premagal grškega vratarja. Ta zadetek je vnesel Na drugih • *V V«l igriščih STRELCI: v 7’ Šljivo, v 23’ Halilhodžič, v 43’ Pantelid iz enajstmetrovke, v 50’ in 57’ Zlatko Vujovič, v 76’ Kostikos iz enajmetrovke. JUGOSLAVIJA: Pantelid; Krmpotič, Hrstič (od 86. min. Jeroli-mov), Zajec, Stojkovič, Buljan, Zlatko Vujovič, Sliškovič (od 75. min. Šestič), Halilhodžič, Šljivo, Pasič. GRČIJA: Sarganis; Gounaris, Iosifidis, Firos, Kapsis, Livathi-nos (od 46. min. Goudas), Kousoulakis, Kouis, Kostikos, Balis, Ardizoglou. SODNIK: Butenko (SZ). GLEDALCEV: 50.000. KOTI: 7:5 za Grčijo. RUMENI KARTONI: Livathinos (31) in Firos (64). SKUPINA 1 ZRN — Avstrija 2:0 (2:0) STRELCA: Kraus (avtogol) in Fischer. Avstrija ZRN Bolgarija Albanija Finska LESTVICA 4 3 0 1 8 2 0 0 0 1 0 4 0 3 7 1 5 4 3 10 0 6 3 3 3 2 5 1 3 0 SKUPINA 2 Francija - Belgija 3:2 (3:1) STRELCI: v 5. min. Vandd Van debergh (B), v 12. min. Soler (F), v 26. min. Six (F), v 31. min. Soler (F), v 52. Ceulemans (B). Ciper — Nizozemska 0:1 (0:1) STRELEC: v 29. min. Van Cooten LESTVICA Belgija Eire Francija Nizozemska Ciper Anglija 6 4 6 3 4 3 5 3 7 0 SKUPINA 4 Romunija LESTVICA 1 1 10 6 1 2 12 7 0 1 12 3 0 2 6 3 0 7 4 25 9 7 6 6 0 0:0 Anglija 5 2 1 1 7:3 5 Romunija 3 1 2 0 3:2 4 Norveška 3 1 1 1 3:6 3 i Madžarska 10 10' !2:2 1T Švica 3 0 1 SKUPINA i S. Irska — Portugalska 1:0 (0:0) STRELEC: v 74 min. Armstrong LESTVICA Škotska 5 3 2 0 6 2 8 Sev. Irska 5 2 2 1 5 2 6 Portugalska 4 2 114 15 Izrael 6 0 3 3 2 8 3 Švedska 4022152 jugoslovanskim reprezentantom še večjega poleta in začelo se je pra vo obleganje grških vrat. Po nekaj zamujenih priložnostih so «piavi» povečali vodstvo na 2:0 s prav tako lepim golom Halilhodžiča, rnalo pred koncem pa je grški vralar Sarganis zrušil na tla v kazenskem prostoru srednjega napadalca Vele-ža. Enajstmetrovko je učinkovito streljal «specialist» Pantelič. «Plavi» so uspešno začeli tudi v drugem polčasu ter dosegli še dva gola (oba z glavo) z Zlatkom Vujovičem po lepih podajah Pasica in Buljana. Grki so bili povsem ne-njočni in demoralizirani. Po tako visokem vodstvu in po tolikšnem naporu, ki so ga domači reprezentanti vložili v to srečanje, so jim seveda pošle moči. Gostje so to izkoristili in v zadnjih 15 minutah igre sprožili kak nevaren napad. V 76. minuti je tako hitri Ardizoglou uspel premagati jugoslovansko o-brambo, prodreti v kazenski prostor in Zajec je zrušil grškega napadalca na tla. Enajstmetrovko je u spešno streljal Kostikos. S to zmago je Jugoslavija napra vila lep korak naprej po poti, ki vodi na SP v Španijo, še zlasti je pomembna razlika v golih, s katero so Miljaničevi varovanci odpravili najnevarnejše tekmece v skupini. Sicer pa Jugoslavijo sedaj čakata še dve zelo važni preizkušnji: tekmi v gosteh z Dansko in seveda z Grki. Po tekmi sta trenerja obeh reprezentanc dala naslednji izjavi. Miljanič: «Čestitam svojim jan tom za dobro igro in visoko zmago. Opravili smo velik del posla v borbi za uvrstitev na SP v Španija. Ponavljam pa, da to ni bilo odločilno srečanje za nastop na SP.» Panagulias: rPred tekmo smo bili optimistično razpoloženi, saj smo se dobro pripravili. Nismo pričakovali tako visokega poraza. Odločitev, katera reprezentanca bo od-votovala v Španijo, pa bo padla 9. novembra v Atenah, ko bomo igrali doma proti Jugoslaviji.» Včerajšnje srečanje v Splitu si je ogledal tudi italijanski zvezni trener Bearzot, ki je takole dejal: «Jugoslavija si je povsem zaslužila visoko zmago. Mislim, da smo mi in Jugoslavija favoriti za uvrstitev na SP v Španiji. Grki so me tokrat razočarali.» LESTVICA SKUPINE 5 premočno zmagali v slov. vzhodno-zahodni ligi, saj so izgubili samo dva niza. (Pionirje trenira prof. Vladimir Jankovič, ki je tudi v italijanskih in še posebej tržaških odbojkarskih krogih dobro znan). Pred ted nom pa so Novomeščani premagali Polskavo s 3:1 in so tako povsem zasluženo postali jugoslovanski drugoligaši. V srečanju z borovci bodo gostje nastopili nekoliko okrnjeni, ker bosta odsotna mladinca Kolarič in Cvar, ki bosta nastopila v reprezentanci Novega mesta na mladin skem majskem turnirju v Beogradu. Poleg teh dveh pa bo manjkal še Primc, ki je v Angliji. Med gosti bi posebej omenili kandidata za člansko selekcijo Jugoslavije Bojana Brulca, ki je dva metra visok in igra kot podajač. Poleg njega pa še reprezentanta Mladena Kašiča, ki po operaciji meniskusa spet redno vadi. Zastopniki Bora JIK ban ke bodo imeli na drugi strani mreže res odlično ekipo in glede na dej stvo, da jb pokazala na zadnjih prvenstvenih nastopih odlično igro se obeta prijateljem odbojke res za nimivo in privlačno srečanje. Tekma se bo pričela ob 19. uri na stadionu «1. maj». G. F. V prvenstvu ženske odbojkarske D lige je Ausa PAV premagala Bor s 3:2 (5:15, 14:16, 15:11, 15:11, 15:11). V ženskem prvenstvu «under 15» pa je Bor premagal Sokola z 2:0 (15:5, 15:4). Med seboj se bosta pomerili izbrani članski in naraščajniški vrsti Tržaške in Goriške Jutri popoldne, 1. maja, se bosta v Bazovici pomerili naraščajniški in članski nogometni selekciji ZSsDI iz tržaške in goriške pokrajine. Pobuda za ti srečanji, katerima bosta sledila še povratna dvoboja na Goriškem, je prišla iz vrst nogometnih delavcev, ki hočejo na tak način doseči več namenov: hočejo proslaviti letošnja jubileja 40-letnico OF in 10-letnico ZSŠDI, obenem pa naj bi ta srečanja botrovala še boljšemu poznavanju in sodelova nju, krepitvi bratstva in prijatelj- Invalidski šport V prvih dneh maja bosta v Italiji dve invalidski športni prireditvi. Od 1. do 3. maja bo v Orbetelln mednarodno tekmovanje v sabljanju, namiznem tenisu in lokostrelstvu, od 4 do 10. maja pa v Rimu italijansko državno košarkarsko prvenstvo za invalide v vozičkih. stva med slovenskimi zamejskimi nogometnimi društvi iz obeh pokrajin. Obeta se tudi kakovostna nogometna predstava in gledalci bodo brez dvoma prišli na svoj račun. Poldrugo uro pred pričetkom prve tekme bodo nogometaši, odborniki in gledalci krenili v koloni od bazoviškega igrišča do spomenika bazoviškim junakom, kjer bodo položili venec in počastili njihov spomin. Jutrišnji spored bo torej naslednji: 14.30 odhod kolone od igršča v Bazovici do spomenika na Gmajni, kjer bodo položili venec. Ob 16. uri ZSŠDI Trst - ZSŠDI Gorica (naraščajniki) ob 18. uri ZSŠDI Trst -ZSŠDI Gorica (člani). V izbrane vrste so bili povabljeni ti nogometaši: GORIŠKA NARAŠČAJNIKI: Edi Kobal, Lucijan Pahor, Marko Ferfolja, Mi- chele De Lorenzo, Davorin Zanier, Mitja Frandolič, Marjan Cingerli, Walter Nanut, Marko Krpan, Boris Nanut, Tullio Bastjančič, Aleš Fajt, JulCan čevdek, Peter Brajnik, Si mon Špacapan. ČLANI: Gabrijel Ferfolja, Klavdij Uljan, Hilarij Kobal, Silvan Ferfolja, Silvan Pahor, Edi Gergoiet, Bruno Šuligoj, Dario Frandolič, Karel Ferfolja, Robert Gerin, Aleksander Šuligoj, Marko Butkovič, E-gon Pete jan, David Devetak, Milan Gomišček, Venček Devetak, David Klanjšček, Moreno Marson, Stanko Radikon. TRŽAŠKA ČLANI: Edvin, Boris in Pavel Kralj, Finessi, Rustja, Pertot T. in II., Babuder, Caharija. Husu, Kante, Kalc, Salvi, B. in M. Rismondo, Gabrielli. NARAŠČAJNIKI: Pertot, Vivaldi, Antoni, Zettin, Rudi in Drago Pu-rič, Rado in Igor Milkovič, Mule, Grgič, Pečar, Tome, Vidali. Toniet-ti, Racman. NAMIZNI TENIS V MONZI Iri naša društva na državnem prvenstvu V današnjem drugem dnevu dr žavnega mladinskega namiznoteniškega prvenstva bodo postali protagonisti naraščajniki in naraščaj-nice. Slovenske barve nodo med posamezniki branili Igor Colja in Nevenka Marušič (Kras), Alain Tence (Mladina) in Sabina Fabbro (Dom). Pravico do nastopa imajo tudi trije pari in sicer: Igor Colja - Ivan Bosticco (Kras). Sabina Fabbro - Daniela Zalateu (Dom) in mešana dvojica Igor Colja Nevenka Marušič. Spričo vrednosti ostale konkurence naši predstavniki nimajo nikakršnih možnosti za boljšo uvrstitev. Jutri pa pridejo na vrsto mladinke, kjer v ekipnem tekmovanju Kras brani državni naslov. B. S. Prosvetno društvo Briški grič iz Števerjana ter Krajevna skupnost s Huma, ob sodelovanju ZSKD in ZSŠDI, prirejata v nedeljo, 3. maja, 2. SPOMINSKI POHOD Šleverjan - Gonjače -Šleverja.i ki bo speljan na dveh progah (10 in 20 km). PRAVILNIK: — prireditev bo ob vsakem vremenu — prijavijo se lahko posamezniki ali skupine — vpisovanje bo od 8. do 9. ure na Dvoru — vpisnina je 2.500 lir — odhod izpred spomenika NOB ob 9.30 — čas pohoda ne srni presega ti 3 ure za 10 km, oziroma 4 ure za 20 km — nagrajevanje bo oh 13.30 — med potjo bodo delovale kontrole in okrepčevalnice — prireditelji odklanjajo vsako odgovornost za morebitne nezgode ali nevšečnosti med pohodom — vsi udeleženci bode prejeli posebno spominsko kolajno — 5 najštevilnejših skupin bo dobilo spominske pokale — pokale in plakete bodo dobili tudi najboljši na 20 kilometrski progi. •*i»«ti*»ai»it>a««iaBiiiiiBBv»aiai*t«>iafii>iiaB««iaiiifaitiaiaiiiiii«iiim«uiiiiii«iiitaiiiaiiiiiiiiiiiiii«iiiiiii*iiiiiti«iiiiiaiM .liriiiaaiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiatiiiiiiiii^.rBiMiiiaMtiiiiiiiliiaiiiiiiiaiMuiiMiiifiiii.iiiMiiuiiiiiiiiaitKtilltilMMiiiiltlitiiiMiiMMaiisiaiiiiaiiiiiiiiiiaaiiiiiiiiiiiaiaiTiiaiMniaiiiiiiiiaiiiiiiiitiaiiiiiiiiiiiiitfiiiMiBiiiiitiiliiaa Italija Jugoslavija Grčija Danska Luksemburg 4 4 0 0 8:0 8 4301 12:4 6 5 3 0 2 6:7 6 4 1 0 3 5:5 2 5 0 0 5 0:15 0 PRIHODNJA SREČANJA Jutri, 1. 5.: Luksemburg - Danska; 3 6.: Danska - Italija; 14.10.: Grčija - Danska; 17. 10.: Jugoslavija -Italija; 14. 11.: Italija • Grčija; 21. 11.: Jugoslavija - Luksemburg; 29 11.: Grčija - Jugoslavija; 12. 12.: Itflhia Luksemburg. ODBOJKA V PRIJATELJSKEM SREČANJU Danes borovci proti Pionirju Odbojkarji Bora JIK banke bodo drevi odigrali prijateljsko tekmo s Pionirjem iz Novega mesta. Odbojkarji iz Novega mesta, ki letos tudi slavijo 50-letnico odbojke v dolenjski metropoli, so opravili izreden kakovostni'skok. Najprej so KOŠARKA PRED EVROPSKIM PRVENSTVOM Prva preizkušnja «azzurrov» Drevi bodo v Riminiju igrali proti reprezentanci Zahodne Nemčiij RIMINI — Drevi ob 21. uri bo italijanska košarkarska reprezentanca igrala prvo prijateljsko tekmo v okviru priprav na evropsko prvenstvo v ČSSR proti Zahodni Nemčiji. V tem srečanju so seveda Italijani nesporni favoriti, saj sodijo zahodni Nemci med «pepe ke» evropske košarke. Bolj kot samo drevišnje srečanje pa bo zanimivo ugotoviti, kakšna je forma «azzurrov» pred drugo prijateljsko tekmo, ko bodo varovanci trenerja Gambe v Bologni igrali proti Jugoslaviji. To srečanje pa bo v sredo, 6. maja. Italijanski reprezentanti so od ponedeljka na skupnih pripravah. Toda že na samem začetku le-teh je imel zvezni trener Alessandro Gam-ba nekaj težav. Zaradi poškodb sta namreč začasno «odpadla» mladi Riva in Bonamico. Oba košarkarja sta v sklepnem delu turnirja za državni naslov igrala zelo dobro in Gamba je krepko računal na njun doprinos. Sider pa tudi brez teh dveh igralcev ostaja italijanska reprezentanca še kar močna. Italijani so v zadnjem prijateljskem srečanju proti selekciji Američanov, ki igrajo v Italiji, pokazali velik napredek in predvsem je bil Gamba navdušen nad mladimi košarkarji kot so Magnifico, Costa, Zampolini. Naj omenimo, da bodo «azzurri» drevi proti ZRN igrali brez svojega standardnega veznega igralca Mar-zoratija, ki je odpotoval v Miinchen na pogreb dekana svetovne košarke VVilliama Jonesa. Postavi: ITALIJA: Brunamonti, Dino Bo-selli, Silvester, Gilardi, Costa, Fer-racini, Villalta, Meneghin, Magnifico, Vecchiato, Zampolini, Generali, Sacchetti. Trener: Gamba. , ZRN: Heidrich, Waniek, Brun-nert, Strauss, Peters, Zander, Pap-pert, Dronsella, Arpe, Wadehn, So-wa, Meridel.1 Trener: Schofield. Sodnika: Albhnesi (Busto Arsizio) In Casamasšlnia' (Cantu). KOLESARSTVO NA «DIRKI DEZEL» ŠTIRI ETAPE - ŠTIRI ZMAGE SZ Na skupni lestvici Sovjetom vsa prva štiri mesta - Bulic (Jugoslavija) na 9. mestu AREZZO — Premoč sovjetskih kolesarjev na mednarodni amaterski kolesarski «Dirki dežel» ne preneha. Včeraj je zmagal prvi s skupne lestvice, čahid Zagredinov, ki je tako še bolj utrdil svoje vodstvo. Njegov uspeh je podkrepil še Mi-čenko. Tudi četrti dan je torej potrdil izredno formo Sovjetov, poudariti pa moramo, da so se včeraj izkazali tudi Italijani, saj so imeli štiri svoje tekmovalce v prvi deseterici, Polini pa je osvojil odlično tretje mesto. Danes bo peta etapa Arezzo - San Marino (155 km). Vrstni red 4. etape (Gabicce Mare - Arezzo) 1. Zagredinov (SZ), ki je prevozil 169 km v 4.33’20” s poprečno hitrostjo 37.097 km (čas za lestvico 4.4410”). 2. Mičenko (SZ) z i.č. 4.3312” 3. Polini (It.) z i.č. 4.3313” 4. Velits (ČSSR) z i.č. 4 3317” 5. Stetina (ZDA) z i.č. 4.331R” 6. Verza (It.) z i.č. 4.3319” 7. Veldscholten (Hol.) 8. Riccč (It.) z zaost. 16" 9. Bulič (Jug.) 10. Petito (It.) itd. LESTVICA PO 4. ETAPI: 1. Zagredinov (SZ) 2. Mičenko (SZ) z zaost. 3. Barinov (SZ) 4. Kačirin (SZ) 5. Fedrigo (It.) 6. Suhoručenkov (SZ) 7. Fignon (Pr.) 8. Chiccioli (It.) 9. Jurko (ČSSR) 10. Verza (It.) 15.10’44” 18” 44” 118” 118” 1’22” 1 ’24” 3’00” 3’49” 4'02” GRANADA - Italijan Battaglin je z osvojitvijo drugega dela včerajšnje 8. etape mednarodne kolesarske dirke po Španiji zasedel prvo mesto tudi na skupni lestvici, kjer znaša njegova prednost pred Dancem Marcussenom 38 sekund, pred tretjeuvrščenim Špancem Mu-nn^m na 51 sekund BOKS Mattiol! zmagal GATTEO MARE (Forli) - Roc-co Mattioli se je vrnil na ring. Sinoči je v super vvelter kategoriji premagal (zaradi rane) Angleža Steveja Hopkinsa, in sicer v devetem krogu. NEW YORK — V Freeholdu je umrl v 79. letu starosti Mickey Walker, eden najbolj znanih boksarjev vseh časov. Bil je tudi svetovni prvak v velter in srednji kategoriji. TENIS ODBOJKA danes in jutri v maniagu 24 ur odbojke V športni palači v Maniagu bodo danes in jutri odigrali zanimivo odbojkarsko tekmo. 21-letni furlanski študent strojništva Paolo Santuz, član odbojkarskega kluba Kennedv, ki nastopa v C l ligi, je namreč dal pobudo za prvo 24-urno odbojkarsko tekmo ne le v Italiji, ampak celo v Evropi, ki bo na sporedu danes in jutri v novi športni palači v Maniagu. Organizatorji so si zagotovili vrsto odličnih igralcev (celo iz prvenstva A-l in A-2), ki bodo začeli Igrati'drevi ob 19.30 in bodtf torej Igrali do enake ure jutri. Vsak igralec je moral plačati ža pravico do nastopa tisoč lir, na 'lgHšču bo moral ostati zaporedoma 120 minut, nato pa bo imel do naslednjega vstopa na igrišče šest ur počitka. To pobudo so že podprl dežela F-Jk, pordenonska pokrajina, kot tudi maniaška občina. V Furlaniji, v Felettu, bodo imeli 23. maja še eno zanimivo odbojkarsko prireditev: na sporedu bo nam reč turnir štirih pokrajin (Trst, Gorica, Pordenon, Videm). «Nimbus 3» - sanjsko jadralno letalo iit Zanesljiva zmaga Johna McEnroeja Tako se ]c včeraj Vahid Halilhodžič veselil po zadetku, ki ga je v 23. minuti dosegel z glavo, Bilo je to 2:0 u Jugoslavijo proti Grčiji DALLAS — Kot je bilo pričakovati, je Američan John McEnroe v polfinalu WCT turnirja zanesljivo premagal rojaka Sandyja Mayerja s 7:5, 6:4, 6:3. Turnir v Dallasu je letos na dokaj poprečni ravni, saj na njem iz raznih razlogov (poškodbe, bolezni) ne nastopajo Borg, Connors, Vilas, v zadnjem trenutku pa se je "nastopu odpovedal še Francoz Noah. Brez teh asov so torej McEnroeju vrata na stežaj odprta za zanesljivo končno zmago. VATERPOLO LONG BEACH - V nadaljevanju tekmovanja za »Pokal FINA» so dosegli te izide: Madžarska - Avstralija 12:7; Kuba - Bolgarija 7:6; SZ - Jugoslavija 10:6; ZDA - Španija 4:4. MOTOCIKLIZEM MODENA — Italijana VValterja Villo so včeraj prepeljali iz Salzburga v Modeno. Villa je v nedeljo med motociklističnim tekmovanjem v Salzburger Ringu padel in si zlomil nekaj reber. Do včeraj je ležal v salzburški bolnišnici. GIMNASTIKA ZA EVROPSKO PRVENSTVO Prijavljenih skoraj šestdeset telovadk V soboto in nedeljo bo v Madridu evropsko žensko gimnastično prvenstvo, ki bo na sporedu že trinajstič. V soboto bodo opraviii nastope v mnogoboju, v nedeljo pa na posameznih orodjih. Prijavilo se je dvajset državnih reprezentanc, s skupno 58 tekmovalkami. Nastopila bo tudi Italija, Jugoslavije pa ni med prijavljenimi. Glavne favoritinje so tekmovalne iz SZ, NDR in Romunije, (za katero pa ne bo nastopila Nadia Co-maneci). «UNDER 15» Kontovel — Sloga 2:0 (15: 2, 15:4) KONTOVEL: Ban, Nataša in Ro-milda Daneu, Kemperle, Pertot, Prašelj in Regent. SLOGA: Ban, Berdon. Kalc, Tanja, Mira in Tanja Carli, Gregori, Križmančič, Milkovič, Dunja in Tatjana Sosič. SODNIK: Zuanderli Izkušene Kcntovglke so tudi v zadnjem srečanju z lahkoto premagale šesterico Sloge. Igra se je vseskozi odvijala v znamenju premoči domačink, ki so prepustile nasprotnicam le 6 tečk. Poudariti pa moramo, da zastopajo Slogo najmlajše igralke, ki so šele pred kratkim začele igrati in zato za svojo požrtvovalnost zaslužijo pohvalo. T. C. HOKEJ NA LEDU rsuLEN — Od b. do 9, avgusta bo na umetnem drsališču v Ortiseiu letošnji evropski pokal v hokeju na ledu. Nastopale bodo reprezentance SZ, Švedske, ČSSR in Finske. IPIII , , .. ;............. ...................... . 3s iiiiiiiiiiiiuiiimiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimitiniiMiMiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiMiiiiii« Iz planinskega sveta Bližnje delovanje SPDT V četrtek, 7. maja, se bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu ob 20.30 zaključila predavateljska sezona SP DT. Tokrat bo na sporedu »Rezijanski večer», torej srečanje planincev posvečeno dolini Rezije in njenim problemom. Najprej bo spre govoril rezijanski prosvetni delavec in predsednik folklorne skupine »Rezija* Luigi Paletti in sicer na splo šno o dolini v njenih vsestranskih oblikah, nato bo rezijanska pesnica Silvana Paletti brala nekaj svo jih poezij, nastopili pa bodo še citraši iz Rezije, ki bodo zaigrali nekaj značilnih krajevnih glasbenih motivov. Drugi del večera pa bo planinski. Planinci iz te doline bodo namreč spregovorili in predsta vili javnosti novo planinsko vezno pot, imenovano »Rezijanska pot». ki se vleče po kaninskem grebenu nad dolino, svoje predavanje pa bodo opremili z barvnimi diapozitivi. Otvoritev te poti bo letos poleti in bo po zamejski vertikali SP DT že druga slovenska planinska vezna pot v zamejstvu. Vabljeni vsi! • * • Žal napovedani turni smuk, ki bo moral biti 3. maja na področju Cogliansa v Karniji odpade, ker je premalo snega. V nedeljo, 10. maja, bo, kot že napovedano, izlet športne šole za osnovnošolsko mladino k Belopeškim jezerom. Podrobnosti bomo še javili. Planinske postojanke odpirajo Za prvomajske praznike bodo lah ko planinci prenočevali v številnih postojankah, ki jih bodo planinska društva zasilno ali že redno oskrbovala ali pa tako kol v Koči pod Bogatinom, ki jo bodo oskrbovali do 5. maja, nato pa bo zaprta do 15. junija. Kočo 'na Uskovnici bo PD Bohinj Srednja vas odprlo za prvomajske praznike, nato pa verjetno šele 10. junija. PD Med vode obvešča, da je koča v Tamarju stalno odprta. Kočo na Čavnu so odprli pred nekaj dnevi, do srede junija pa bo odprta le ob vikendih. Tudi Frischaufov dom bo stalno oskrbovan od začetka maja, Gomiščkovo zavetišče tik pod vrhom Krna pa je letos lažje dostopno kot druga leta, ker je pač snega manj. Tudi koča na Blegošu je redno oskrbovana. AVTOMOBILIZEM V Imoli je že vse pripravljeno za nedeljsko avtomobilsko tekmovanje za Veliko nagrado San Marina. Ta dirka bo letos prvič veljala tudi za svetovno prvenstvo. Maja meseca bo v Paderbornu, v ZRN, svetovno prvenstvo v jadralnem letenju, na katero pa se ne pripravljajo le piloti, ampak tudi konstruktorji teh letal, ki lete bppz pomoči motorja. Letalo, ki je na zgornji sliki, se imenuje Nimbus 3, v zadnjih dveh mesecih pa je bilo podvrženo izredno zahtevnim preizkusom. Rezultati testov tega nemškega letala, ki je zgrajeno iz steklenih vlaken in ima 23 metrov razpona kril, so strokovnjakom pokazali, da je to verjetno trenutno najboljše' jadralno na svetu, saj la' ko jadra z višine enega km kar 55 km daleč. (Foto AP) De Sisti potrjen za trenerja FIRENCE — Nogometno društvo Fiorentine je sporočilo, da je /a prihodnjo nogometno sezono potrdilo trenerja Giancarla De Sisfcija. Glede Argentinca Bertonija, pa se še ne ve, če bo igral za Fiorentino v prihodnji sezoni ali pa bo društvo poiskalo novega tujca. BOKS HOUSTON — Amerikanec Kay «Sugar» Leonard, svetovni boksarski prvak velter kategorije verzija WBC bo 25. junija v dvoboju z Ugandcem Ayubom Kalulejem skušal osvojiti tudi naslov svetovnega prvaka v težkem velterju (verzija WBA). Na isti prireditvi bo boksal tudi Amerikanec Tommy Hearns, ki bo branil svoj naslov svetovnega prvaka velter kategorije (verzija WBA) proti Dominikancu Pablu Baezu. ...........................................................................................................iiminiimiiiiiiiiiiiuimiiiiinimnniMiiiHtliiiiitmnimliiiitiitiiiiiiiimiii miiliiminiimi...... ODBOJKA 1. KOLO GORIŠKEGA DELA REVIVALA 81 Dom in Naš prapor prva zmagovalca V ponedeljek se je v telovadnici Kulturnega doma pričel — in to prvo leto na Goriškem — odbojkarski Re-vival 81, ki ga prireja ZSŠDI. Na Goriškem letos nastopajo le moške šesterke. Tekmovanje je le pre-izkusnega značaja, da bi se v prihodnje razvilo in postalo tradicionalno tudi v tej pokrajini. V prvem kolu tekmovanja sta slavili zmago šesterki Doma iz Gorice ter prosvetnega društva Naš prapor iz Pevme, Osiavja in Št. Mavra. Poraženi pa sta zapustili igrišče ekipi Kmečke banke iz Gorice ter Juven-tine iz Štandreža. Pa poglejmo posamezne tekme: Dom (Gorica) - Kmečka banka (Go rica) 3:0 (4. 5, 7) DOM (Goriča): J. Prinčič, J. Cej, R. Pavšič, R. Terpin, S. Cijan in I. Komel. KMEČKA BANKA (Gorica): Kuštrin, Berdon, Leban, Hlede, Bordon, Marvin, Jakin, Baša, Figelj, češčut in Culot. . Čeprav so domovci — v glavnem vsi bivši in izkušeni igralci goriške-ga Doma — zmagali, je treba poudariti, da so se morali mnogo bolj potruditi, kot bi lahko bilo razvidno iz izidov posameznih setov. Igralci Kmečke banke so se namreč borili za vsako žogo in večkrat spravili v težavo belo-rdeče, še posebno v prvem setu. Naš prapor - Juventina 3:1 (7, —8, 10, 5) PD NAŠ PRAPOR (Pevma, Oslav-je, Št. Maver): V, Prinčič, D. So-šol, M. Klanjšček, M. Bevčar, K. Mikluš, N. Brešan, D. Bensa, E. Valentinčič in R. Sfiligoj. JUVENTINA (štandrež): A. Cor-va, N. Kulot, B. Makuc, D. Faganel, M. Brešan in G. Nanut. Sodnik Igor Pahor; zapisnikarja Ivan Plesničar in Igor Gomišček. Drugo srečanje večera je bilo mnogo bolj izenačeno in borbeno od prvega. Igralci obeh šesterk so pokazali lepe akcije, ki so se vrstile druga za drugo in tako stavile v dvom končni izid posameznih setov. V pr- vem so namreč igralci Juventine dobro pričeli, nato pa so igralci iz vznožja Brd takoj nadoknadili in osvojili set. V drugem pa se je zgodilo povsem obratno s končno zmago Juventine. V tretjem in četrtem pa so igralci Našega prapora odločneje zaigrali in zasluženo osvojili zmago. Lestvica goriškega dela Revival 81 po prvem kolu: Dom (Gorica) 1 1 0 3 0 2 Naš prapor 1 1 0 3 1 2 Juventina 10 113 0 Kmečka banka 10 10 3 0 Drugo kolo tekmovanja je bilo včeraj. Naslednje tretje in zadnje kolo goriške skupine pa je na sporedu v sredo, 6. maja, z naslednjim sporedom: Ob 19. uri: Dom • Juventina Ob 20.30: Naš prapor - Kmečka banka Zmagovalec goriške skupine se bo uvrstil v finalni del tekmovanja Revival 81 z zmagovalci tržaškega dela tekmovanja. —ik— OBVESTILA ŠZ Bor sporoča, da bo seja glavnega odbora v ponedeljek, 4. maja, ob 20. uri na stadionu «1. tnaj». • » * ŠZ Bor (atletski odsek) obvešča, da bo seja sekcijskega odbora danes, 30. t.m., ob 20. uri na stadionu <1. maju. • • * ŠD MLADINA (smučarski odsek) Križ obvešča člane in prijatelje, da organizira v soboto, 2. maja, družabni večer v prostorih doma »Albert Sirk» v križu. Začetek ob 18. uri. Zainteresirani naj se prijavijo najkasneje do jutri, 30. aprila osebno v baru doma. Cena 1000 lir. Uredništvo uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchi 6. PP 559 Tel (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica Drevored 24 Magglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 ■ 57 23 Naročnina Mesečno 7.000 ilr — vnaprel plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5.50 din. ob nedeljah 6,00 din. za zasebnike mesečno 80.00, letno 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00. letno 1000.00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tlsko. Trst 11-5374 StfOn 6 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi žiro račun 50101-603-45361 uADIT* DZS 61C00 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul <šir. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julljske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Itaiiji pri SPI. Član italijanska zveze časopisnih j založnikov FIEG * 30. aprila 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel IrdaiaLJ in tiska J' ^ ZTT Trst V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj V Številne opozicije za Mar kosa Filipini so postali pred kratkim spet aktualni: po papeževem obisku se je kratko notranje premirje sesulo, zlasti ko je na veliko noc bombni atentat v katedrali glavnega mesta nd.eknil po celem svetu. Filipini so država na istoimenskem otočju ob robu Tihega oceana, pred obalo Kitajske in Indokitajskega polotoka. Sestavlja jo preko 7000 otokov, a le 900 je obljudenih: skupno meri približno enako kot Italija, 300.000 kv. km in v njej živi nekaj manj kot 50 milijonov prebivalcev. Podobno kot Kuba so bili Filipini v prejšnjem stoletju španska kolonija, zato je večina prebivalcev katoliške vere. Prebivalstvo se je leta 1898, po več letih osvobodilnega boja skoro rešilo španskega jarma, a Madrid je otočje prodal IVashingtonu za 20 milijonov dolarjev in s to kupčijo so domačini zgubili neodvisnost za drugih 50 let. Filipinski delegaciji sploh tii bilo dovoljeno stopiti v palačo, kjer sta se pogajali velesili. ZDA so nadaljevale s špansko politiko «pomirjevanja» domačinov in ko so ugotovili, da imajo več koristi od neodvisnih Filipinov, kot od filipinske kolonije so podelili deželi neodvisnost. Američani so si seveda zagotovili ključne položaje na vseh ravneh vojske in uprave in tudi 20 vojaških oporišč, ki so postala dragocena zlasti po 30. aprilu 1975. ko so ZDA izgubile Vietnam m vsa tamkajšnja oporišča. Januarja 1979 je bil podpisan nov sporazum o uporabi filipinskih oporišč; ameriške čete so dobile takrat tudi pravico, da posegajo kjerkoli na filipinskem ozemlju, seveda v soglasju z vlado. Trenutno je na Filipinih najmanj 30.000 ameriških vojakov, zlasti v dveh oporiščih: v pristanišču Šubic, kjer se ustavlja sedmo ameriško brodov-je po poti čez Pacifik in v letalskem oporišču Clark, od koder so leteče trdnjave zače~ njale svoje polete že za bombardiranje Severnega Vietnama. Filipini so bili skupaj z Vietnamom in z Iranovi priviligirani sogovorniki ZDA v Aziji: z izgubo zadnjih dveh so prvi postali za ZDA toliko bolj važni. Vojaška odvisnost je skoro praviloma le odsev splošnejše gospodarske in širše, kulturne odvisnosti. Filipini niso izjema. Država ni posebno revna, je pa zelo šibka, ker je njena družbena struktura izredno neuravnovešena. Vsi gospodarski vzvodi so v rokah enega odstotka prebivalstva, nadaljnji štiri odstotki so le vmesni, povezovalni člen med malim vrhom filipinske družbe in večino: 83 odst. državljanov zasluži manj kot polovico vsote, ki bi bila potrebna za dostojno življenje. Dve tretjini živita na podeželju, kjer vladajo še fevdalni odnosi, a mednarodne družbe zasegajo rodovitno zemljo za svoje plantaže in izločeno, ceneno, delovno silo porabijo za tovarne v mestnih predelih. Do leta 1972 so se borile za nadoblast maloštevilne vodilne družine. Sedanji predsednik Marcos je bil izvoljen že leta 1965, a mnogi niso smatrali, da je s tem tekme konec. Po prvi ponovni izvolitvi leta 1969 je Marcos napravil odločilno potezo 21. septembra 1972: proglasil je obsedno stanje. Naslonil se je na vojsko, odpravil politični aparat in s tem tudi svoje tekmece. Nekaj teh se je še šlo opozicijo. a edino, kar lahko omaje Marcosa na lej fronti je nezaupnica transnacionalnih družb, ka-' tere skrbi gospodarsko stanje države, ki drsi v vedno večjo zadolženost zaradi prehrambenega in energetskega primanjkljaja. Mesec dni ' pred papeževim prihodom je Marcos preklical izredno stanje, a le na papirju. Prava filipinska opozicija je drugje in ima več front. Na severnih otokih deluje precej močna komunistično usmerjena gverila. Na treh večjih južnih otokih, pa gibanje islamskega ljudstva Bangsa-moro, ki zahteva popolno samostojnost. Ta manjšina ima kulturne, gospodarske in verske značilnosti, ki jo ločijo od večine; se proglaša za žrtev filipinskega notranjega kolonializma in, kar je bistveno, uživa podporo islamskih držav z Libijo na čelu. Ta fronta zaposluje dve tretjini filipinske redne vojske. Najpomembnejša opozicija pa je verjetno gibanje Narodna demokratična fronta, ki povezuje več organizacij in ima zato zelo široko bazo. Ustanovljena je bila 24. aprila 1973 in ima tudi svojo oboroženo strukturo, kljub temu pa zavrača taktiko terorističnih atentatov; njen cilj je demokratična koalicijska vlada, ki bi bila prvi korak za radikalnejšo preosnovo filipinske družbe. NDF ne trdi, da je vir vsega zla v Marcosu in v imperializmu, a rešitve n? vidi ne v pomoči ZDA, ne v vlogi domačega meščanstva. Junija letos bodo nove predsedniške volitve; edini kandidat je Marcos sam. Govori pa se tudi o njegovem možnem nasledniku: to bi bil sedanji manilski guverner in minister za mestne naselbine. Imelda Romualdez Marcos, predsednikova žena. ZARADI STRAHU PRED NOVO BLIŽNJEVZHODNO VOJNO Po napadu Izraela na sirske enote vlada v Libanonu nevarno zatišje Sirijo raka odločitev nadaljevanja ali spreminjanja svoje bližnjevzhodne politike Odgovorna naloga za «Nipperi MiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiniiiiiitmiitiitmuitiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiuiMiiiiiMiiiitiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiift Letalska nesreča v Indoneziji povzročila smrt 15 potiiikov DŽAKARTA — Strmoglavljenje indonezijskega zasebnega DC-3 je terjalo smrt 15 potnikov, dva pa sta bila ranjena. Letalo, u:--------- nekaj minut po nesreči pristati na letališču v Pekanbaru, je najela podružnica ameriškega petrolejskega ki bi moralo podjetja in ga namenila prevozu u- službencev neke petrolejske platforme v Tihem oceanu. Na sliki (te-lefoto AP); razbitine letala so obkrožili radovedni prebivalci. BEJRUT — Libanon je včeraj preživel eno redkih «zatišij po nevihto. če izvzamemo že rutinska i-zraelska bombardiranja palestinskih položajev in taborišč v južnem Libanonu. V Bejrutu in Zahlu so topovi molčali, sirski zunanji minister Kadam je zaključil krog pogovorov z libanonskimi voditelji in se je sinoči vrnil v Damask, ne da bi razvozlal libanonskega vozla. Falanga se namreč ponovno čuti dovolj močno, da bo le s težavo pristala na kako kompromisno rešitev, ki bi ji odvzela dosedanjo vlogo in privilegije v libanonski stvarnosti. Neposredna izraelska letalska pomoč maronitom v dolini Beke in v Masivu Sanina je krščanski desnici dala novega zagona, da se lahko postavi skupaj s svojimi izraelskimi zavezniki za edino braniteljico libanonskih kristjanov pred napadi «nu-siimanskih zavojevalcev*. Kot vedno je tudi tokrat Izraelu uspelo, da je s premišljeno potezo ponovno zapletel libanonski vozel. Sirska vojska v Libanonu je včeraj mirovala. Čakala je na sklepe svojih političnih voditeljev. Lahkoten obračun z desničarsko falango se je preko noči spremenil v nevarno in tvegano potezo. Izraelski vojaški stroj je čisto kaj drugega kot na pol razbojniška falanga, vojne pa si Damask kot kaže ne more privoščiti, saj so bili dosedanji napadi proti i-zraelski politiki le besedni, saj je dosledno prepovedal palestinske na pade s sirskega ozemlja. Damask mora torej sedaj pregledati vse svoje dosedanje bližnjevzhodne politične izbire. Z izraelskim napadom se je Libanon spremenil v nevarno past. Če je bila včeraj prisotnost desničarske falange in enklav krščanskih maronitov v neposredni bližini sirskih meja nesprejemljiva, je danes, ko so se s poskusi likvidacije falange skoraj zbrisale meje med slednjo in krščanskim prebivalstvom, tak položaj še nevarnejši. Sodeč po pisanju včerajšnjih sirskih časopisov ni sirsko vodstvo pripravljeno spremeniti svoje dosedanje politike. Sirska vojska bo torej šc ostala v Libanonu, p^vppiuo pa bo dvakrat pomislila predno bo dregnila v srše-nje gnezdo, saj bi s tem le koristila ekspanzianistični politiki Izraela. Pri vsem tem se Libanon nahaja med dvema mlinskima kamnoma, z njim deli usodo palestinsko prebivalstvo, ki si ne more privoščiti, da bi v Libanonu doživelo isti izgon kot v Jordaniji. Kot vedno lahko iz te-ea izluščimo, da je vsake napetosti na Bližnjem vzhodu krivo zadržanje Izraela do palestinskega vprašanja. Le ustanovitev samostojne palestinske države lahko pogasi o-genj, ki divja v Libanonu. Vojvodina na Koroškem CELOVEC — Pred kratkim so v Celovcu ob prisotnosti številnih častnih gostov iz koroškega kulturnega življenja otvorili razstavo «Ljudska umetnost iz Vojvodine*. Razstava obsega okoli 400 eksponatov s področja arheologije, zlatih vezenin, grafike in ikon, v Celovec pa se je preselila z Dunaja, kjer je bila del velike reprezentativne predstavitve Vojvodine. Odprta bo do 17. maja. Ob priliki razstave se v Celovcu mudi tudi delegacija iz vojvodinskega glavnega mesta Novi Sad pod vodstvom predsednika mestne MORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE De lega d ja iz Veneta obiskala obalo in Kras KOPER — Na povabilo koprske medobčinske gospodarske zbornice jj delegacija zadružne organizacije iz dežele Veneta, ki jo vodi pred sodnik te organizacije Girolamo Fe-derici prispela na obisk v Koper. Tu so italijanske zadružnike sprejeli predstavniki koprskega družbeno -političnega življenja in večjih organizacij združenega dela s kraško -obalnega območja. Že takoj v uvodnih pogovorih v prostorih medobčinske gospodarske zbornice v Kopru so poudarili, da bi tako delegacija iz Veneta, kot tudi predstavniki koprskih delovnih organizacij radi spoznali konkretne možnosti za morebitna kasnejša so-de'ovanja. Predstavnice iz Italije pa je zanimala tudi organizacijska struktura jugoslovanskega gospodar stva. Po krajšem orisu glavnih značilnosti gospodarstva obeh regij so se nekoliko bolj posvetili področju a groživilstva, popoldne so si ogleda Ji proizvodne obrate koprske Agra r,e, zatem pa še obrat Pletenine Sežana v Materiji. Jutri se bodo predstavniki zadružnih organizacij iz Veneta seznanili še z gradbeni štvom. projektiranjem, energetiko in ribiško dejavnostjo na obalno -k raškem območju. B. S. Razstava rastlin in cvetja v Portorožu PORTOROŽ — Portoroško hortikulturno društvo letos že dvanajsto leto zapored organizira v avli por toroškega Avditorija razstavo rastlinja in cvetja, ki uspeva v tem delu Sredozemlja. Poleg številnih zanimivih rastlin, bost? priznana z.eliščarja (Jože Tomažinčič in E-rika Fisser - Pajk) razstavljala zdravilne zeli. Koprska Agraria bo razstavila tudi semena, zelenjavne sadike, gnojila. orodja, strojčke.... Razstavili naj bi tudi nekat • primerke vrt-.ega pohištva (klopi, gugalnice...). Zanimivo razstavo, ki si jo sedaj že vsake prvomajske praznike o-gleda večje število turistov in krajanov z obale, bodo odprli 1. maja ob 10. uri. B. S. KOPER — O govorih za kulturne zadeve pri italijanskem velepo slaništvu v 3eogradu Elsa Gerlini je včeraj končala uradni obisk nekaterih najpomembnejših kulturnih ustanov italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, (e.o.) Sredi maja bodo proslavili obletnico marežganskega upora KOPER — Odbor za proslavo 60-letr.ice marežganskega upora je sestavil obširen spored prireditev, ki se bodo vrstile od 11. do 19. maja letos. Osrednja proslava bo v soboto. 16. maja, v Marezigah, ko bo ob desetih dopoldne slavnostna seja koprske občinske skupščine, popoldne ob 16. uri pa bo množično zborovanje na glavnem trgu. Slavnostni govornik bo predsednik republiške konference Socialistične zveze Mitja Ribičič, v kulturnem delu programa pa bodo sodelovali zbor Obala, mladinski pevski zbor koprske gimnazije, godba na pihala iz Postojne ter recitatorja Mira Sardočeva in Stane Starešinič iz Trsta.' Od večjih prireditev v okviru proslav naj omenimo, da bodo 11. maja v Kopru odprli razstavo a-materskih dejavnosti, 12. maja bo v Kopru revija otroških in mladinskih pevskih zborov, 13. maja bodo nastopili v koprskem gledališču člani kulturnih umetniških društev o-snovnih in srednjih šol, 14. maja pa bo v koprskem gledališču koncert solistov in komornih zborov. V petek, 15. maja, bodo ob 16. uri odkrili spomenik Tonetu Ukmarju. Ta dan bodo tudi izročili na menu semedelsko v pa ribico, zvečer ob 20. uri pa bo na Titovem trgu v Kopru gledališka predstava. V okviru proslav načrtujejo tudi razne druge kulturne in športne prire- ditve, 16. in 17. maja pa bo v Marezigah tradicionalni praznik re-foška. L. O. Prvi maj na Socerbu KOPER — 'udi letos bodo obalno-kraški sindikati organizirali tradicionalno prvomajsko srečanje na Socerbu pri Kopru. Ob 14. uri bo osrednja proslava, na kateri bosta govorila podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Martin Mlinar in član obalne konzulte skupnosti Italijanov in član zveznega odbora ZZB NOV Plinio Tomasin, v kulturnem delu programa pa bo nastopilo kulturno umetniško društvo Svoboda iz Pridvo-ra. Na prireditev so povabili tudi delegacijo tržaških sindikatov. Na Socerbu bo za prijetno razpoloženje poskrbel Postojnski kvartet, gostinska podjetja pa bodo ponudila razne Jomače specialitete in pristna istrska vina. skupščine Jovana Dejanoviča, ki je tudi prevzel otvoritev razstave. Poleg razstave se bo Vojvodina na Koroškem predstavila tudi še z dvema nastopoma kulturnoumetni-škega društva «Svetozar Markovič* v Beljaku in Celovcu. Na celovški univerzi pa bo predsednik zveznega komiteja SFRJ za zakonodajo dr. Aleksander Fira predaval o razvojnih tendencah političnega sistema družbenega samoupravljanja v Jugoslaviji. (Sindok) V Železni Kapli posvet o narodnopolitičnem stanju na Koroškem CELOVEC — Minulo soboto je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem v Železni Kapli priredila posvet o trenutnem narodnopolitičnem položaju med Slovenci na Koroškem, ki so se ga udeležili odborniki in zaupniki te osrednje organizacije koroških Slovencev. Razprava na celodnevnem posvetu je obsegla vsa področja narodnostnega življenja slovenske manjšine od politične dejavnosti preko kulturnega in prosvetnega delovanja do gospodarskega in informativnega področja, potem ko se je predsednik zveze dr. Franci Zvvitter v svojem uvodnem referatu dotaknil aktualnih vprašanj v zvezi z zakonom o narodnih skupinah, z operativnim koledarjem in pogajanj na deželni in zvezni ravni. Precej prostora je bilo posvečenega tudi organizacijskim vprašanjem, sobotnemu posvetu pa bodo v bližnji prihodnosti sledili še posamezni tematski posveti. S temi kritičnimi pretresi si Zveza slovenskih organizacij na Koroškem hoče začrtati smernice za delo v prihodnjem obdobju. (Sindok) LONDON — Dihurska samica »Nipper* je živ dokaz, kako živali lahko rešijo probleme, ki jih sodobna tehnika sicer ne more. Mali zveri s* tehniki televizijske državne družbe poverili izredno odgovorno nalogo. Na «Nipperin» rep so namreč zvezali najlonsko vrvico in nato spustili živalico skozi ozko cev, ki povezuje notranjost kraljevskega dvora Buckingham Palača z bližnjim Victoria Memorial, kjer bodo postavili televizijsko postojanko, od koder bodo junija letos v neposrednem prenosu komentirali poroko prestolonaslednika princa Charlesa. S pomočjo najlonske vrvice so nato tehniki speljali po cevi TV kabel, ki ga bodo uporabili pri prenosu ((zgodovinskega* dogodka (Telefoto AP) viiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiinimiiiiS KORAK K NORMALIZACIJI ODNOSOV MED TANZANIJO IN KENIJO TANZANIJSKE (ETE SE UMIKAJO IZ UGANDE Prisotnost tanzanijskih čet v Ugandi je postala nevzdržno politično in finančno breme za Tanzanijo - Umik se bo zaključil junija /&