DNEVNIK
?3 ^ tthaiat' v Trstu
b«E'l943P! 26'.novom' nid cA3- vasi ZakriJ
igsrtTSK.
SiT,^V944 «i» "■
vC Skami 'Doberdob. Si, od G"“'ii Trebu-
Vojskim SnSr"* ^
maja |o.Pn ldnl'. do 8.
o*nw?avosv'lbol«-18 ll5la za‘ 0,1 i° edini NlKs/,Mrtttan8ki DNEV-•'»ožnjrmi Evropi.
primorski
M	dnevni
s> ~ o
i> >
'■'‘J
O	~V	7}
o	1	m
->-■	o
ro	Z
Z.	O--	C_
O	j>
Ti
ni
73
—	V!
z:	ui
£_	-t'
n
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 172 (11.588)
Trst, nedelja, 24. julija 1
o-
o

Od besed k dejanjem
Bojan Brezigar
Po sorazmeroma kratkih pogajanjih delegacij šestih sti
V Vidmu so včeraj podpisali sporazum za obnovitev deželne večine in vlade
juji*
baUtem ^raxi ,K> verjetno v dokaj Sovo,!- casu sestavil vlado. O tem <4. Kd nVs<: izpovedi in po privolje-Pre^ed1Uk “ne,M)vanje socialističnega vih raz|n„a v'iu^e pravzaprav ni pra-Cr^jg. ®ov> zaradi katerih bi lahko fot lahkr.P°SHus spodletel. Craxiju bi kaže na 0v*rali edino republikanci, ^iaznji ‘.a se je Spadolini s tem že Oiejnbj. ..,n aa sedai meri na čim po-festo mmistrstvo. ali celo na Vl^ mpredsednika vlade.
straakaKL. SredltLsk,> - levičarska, pet-*e ja a> *°rej taka, za kakršno N strank Vol*tvami zavzemalo vseh Učno ta Več‘ne- Zato je tudi poll-^ ^ina '*ada v sedanjem trenut-obStaja.> ®°Mia, čeprav na papirju l°di ajj^ tud' druge možne večine, i» prejia ^tlvna vlada brez KD’ w
V	len> tr^a,^^‘ tabo vlado pa bi strauke. Mku ne Pristale niti manjše
v v
J^ej ^lSka demokracija bo imela s ie mftjn<!raj zel° ve,ibo besedo. :°daje vla,? ed*na prava uganka prija bodo ** *** že sedaj jasno, »azai j U*^ab demokristjani prido-U^ni, j zSubljene glasove, kar po-in d nax' ne bo 'mel lahkega ^faj v. j0 tudi v bodoče prihajalo Vn-j	d° ostre konfrontacije.
Va’ da lil, ne. 8*® podcenjevati dej-^dttika l prv*® zasedel mesto pred-®°v0st v socialist. To ni samo H Snp 'flnosih med strankami, je t ia®s|Amte,mba zunanjega pečata i-5^>ca V(. lade. ki je vsa ta leta od r^dolinij”®’ fazen kratkega pečata Psliansk * dobe’ veljala za «dcmo-l4'i tudi n,Jfa čeprav so jo sestav-V^.	11 Otavniki drugih strank.
^^'ubneis Pa h° ta sprememba še ^'javiti n a’ ce 1)0 uspelo Craxiju u-H; je zasta°^amskc smernice' ki si Ue,d *adniim a ^'“''stična stranka v°Utvami. To ne bo ,^r se „ , . enostavno ne, še zlasti * Suspoda^f ^raxi, vsaj kar zadc-?? OgninJ?^8 vPra^anja, med dve-^•i tielahb ^a eni strani bo moral sS**’ Ua rt * komPromise z demokri-pčutj s . ^Si strani pa se bo moral
k10 KpI W trUktivna' a <>stro 6 °*«ačn , le zadržanje svoje stran-‘*“k
VMlv#dil v. trdno upa, da bo lah-lr^le social« V smcri uveljavljanja n? čftsu Pravičnosti in da bo v pitucjj n ‘S ° do pomembnih reform lin C|'li)<iicv7klv.St',n Parlamenta, ki —
^•sedah -b#|eha za 8fl *e,o tcifi' ?ve sami točki, a ven-ak in zelo zahteven pro-V ^
Vpf.;^'r‘l,n sodijo tudi nekatera C	Craxi	sa™ je pred
Pravu „r!U. dejal, da je vpra-
V	Jd^Uih vn a^^uih manjšin eno po-k» *avi in !aŠanj družbenih odnosov Vrii-da K,. *a je treba zato rešiti ta-
P*	z rešitvijo zado-
ke*4 Slav« Snostl Parlamenta je pribo ?* rešen?, kriydo, da vprašanje loJtH* Ik. ’ dejal pa je tudi, da kij?.ravnj ali kompromisne pred-VsjjJ ta ta "duosov med strankami, y-?a<'n Je parlamentarna |H)t
VlNej • ZnattU> hitrejSa'
Hu i Rovorj. ^ "»nogo predsednikov Ra- ite. r- 0 Pravicah slovenske M#,111 ^Padoi? ?mbo> Andreotti, Cossi-K.^iki m "t s® na srečanjih s pred-O^jc £!s;-ine ugotovili, da bo vty^a 3$ | S<'tnega zakona, na ka-l&h.nu čaka!1 ,K* ()dol)ritvi ustave ! C' *«	rekeno, Cossiga. Fo
Ujjj v	''Ovnu, Guvti^u, r ipt
h.| 0 zau,::,' jd* Priložnosti glusova (A titiogo C ‘ ^aRotovil Je bilo te Uljeve ,aat," upamo, da Ihi sestavi tkh, a tu,ii ade za nas Slovence p<i t. a' Prehod od besed k deja
JVovi deželni odbor bo štel sedem demokristjanov in prav toliko preds/tavnikov manjših strank - Slovenski skupnosti predsedstvo komisije za mednarodne stike
KZ in NZ: nemudoma izplačati odškodnine
Kmečka zveza in Konzorcij »Naša zemljan sta se postavila odločno v bran razlaščencev, ki jim podjetji Plače Moulin in Pal-mieri zaenkrat nočeta izplačati odškodninskega predujma, češ da jima je po razsodbi ustavnega sodišča o protiustavnosti zakona 385 za to zmanjkala zakonska o-snova. Čeprav sta izrazili načelno pripravljenost, da zadevo rešita po zasebni poti, to ni še nobeno jamstvo. Zato sta KZ in Konzorcij NZ naslovila na deželnega odbornika za promet, družbo ANAS, tržaškega, devinsko -nabrežinskega, zgoniškega, re-pentabrskega in dolinskega župana, Kraško gorsko skupnost in na obe omenjeni podjetji pismo, v katerem se zavzemata za takojšnje izplačilo predujma prizadetim zemljiškim lastnikom v smislu prvotnih dogovorov med njimi in razlastitelji.
VEČ NA 5. STRANI
RIM — Federmeccanica je sinoči z morda nekoliko nepričakovano, vsekakor pa s precej robato potezo, ponovno potisnila na odprto morje vprašanje nove delovne pogodbe za kovinarje zasebnega sektorja. Odposlanstvo organizacije, ki ga je vodil delegirani upravitelj Mortillaro, je nam-
VIDEM — Delegacije šestih strank deželne večine, KD, PSI, PRI, PS Dl, PLI in SSk so včeraj popoldne podpisale sporazum za obnovitev šest-strankarske deželne večine in za sestavo deželne vlade v novi zakonodajni dobi. Po sorazmeroma kratkih pogajanjih bo tako prišlo verjetno že v teku prihodnjega tedna do seje deželnega sveta in izvolitve deželnega odbora.
Kot napovedano, bo deželni vladi ponovno predsedoval demokristjan Antonio Comelli, podpredsednik pa bo socialist Zanfagnini. Krščanska demokracija bo imela sedem odborni-štev in sicer finance in osebje (Ri-naldi), javna dela (Bomben), kmetijstvo (Mizzau), obnova potresnega področja (Specogna), delo in izšelje-ništvo (Antonini), turizem in šport (Brancati) ter promet in prevoze (Di Benedetto); socialisti bodo imeli tri odborništva: proračun in načrtovanje (Zanfagnini), higiena in zdravstvo (Renzulli) ter industrija ali obrtništvo (Manzon ali Francescutto); socialdemokratom pripadata dve odbor-ništvi: krajevne uprave (Vespasiano) in trgovina (Bertoli), po eno odbor-niško mesto pa bodo imeli liberalci (Solimbergo za odnose z EGS) in republikanci (Barnaba za šolstvo in kulturo).
reč izročilo ministru za delo Scottiju pismo, ki ne le, da ne daje nobenega odgovora na ministrov poziv, naj se Federmeccanica dokončno izreče o njegovem posredovalnem predlogu (ki ga je nasprotno pristojni sindikat FLM
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Republikancem se torej ni posre čilo dobiti dveh odbomištev, ki so jih zahtevali na osnovi velikega volilnega uspeha, saj so izvolili kar tri deželne svetovalce, medtem ko so prej imeli samo enega. Pač pa bodo republikanci prejeli predsedstvi dveh stalnih svetovalskih komisij. Demokristjani bodo imeli štiri predsedstva komisij, socialdemokrati dve, Slovenska skupnost pa predsedstvo ene ko misije in sicer posebne deželne komisije za mednarodne odnose, kot se bo poslej imenovala posebna »osimska komisija*. Ne gre samo za spremembo naziva, ampak tudi za bistveno razširitev pristojnosti komisije.
Pripomniti je še treba, da se je tokrat ponovno zmanjšalo število »tržaških* odbornikov. Prej sta bila iz Trsta dva odbornika, Goloni in Ri-naldi, v novi deželni vladi pa bo samo eden.
Skupno s sestavo deželne vlade so, kot že rečeno, tajniki šestih strank podpisali tudi novi program. Besedilo še ni bilo objavljeno, izvedeli pa smo, da program vsebuje ob vezo, da deželna večina obnovi pobudo nekaterih komponent iz prejšnje zakonodajne dobe, da se čimprej reši vprašanje «čim popolnejše in čim širše zaščite slovenske manjšine*.
Diplome ZZB zamejskim borcem in aktivistom NOB
Ob letošnjem Dnevu vstaje slovenskega naroda, je Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije (SUBNOR) podelila tudi tradicionalne plakete za vojaške in aktivistične zaslu ge med NOB. Med drugimi so plakete prejeli tudi bivši borci ali aktivisti iz slovenskega zamejstva v Italiji in Avstriji in sicer: Avgust Babič iz Milj, Silvana Malalan z Opčin, Izidor Predan iz Beneške Slovenije, Tadcisio Rizzi iz Čedada in Rudolf Gigante iz Trsta ter Janez Pečnik in Peter Tatschel iz Koroške.
Goriške
politične
težave
MARKO WALTRITSCH
Na Goriškem so pred mesecem dni volivci glasovali tudi za obnovo pokrajinskega sveta in nekaterih pomembnih občinskih svetov. Mesec dni po volitvah vodijo tako pokrajino kot občine še vedno nekdanji upravitelji, pa čeprav niso mnogi med njimi bili spet izvoljeni. Počakati morajo, da pridejo na njih mesta novi ljudje in se morajo zaradi tega omejevati na normalno poslovanje, kajti ne bi bilo pošteno, da bi odločali o bodočnosti uprav, v katerih čez kak teden ne bodo več.
Čeprav je že ustaljena navada, da uprave poleti mirujejo, je zavlačevanje rešitve v teh. upravah škodljivo, še posebej, ker ni znano, ali bodo potrjene prejšnje koalicije, ali bomo dobili kaj novega.
Kot je običaj, so na volitvah vsi istočasno zmagali in istočasno bili poraženi. KD je izgubila precej glasov in izvoljenih predstavnikov, pridobila pa je poslanca. KPI je kljub injekciji glasov PDUP s težavo o-hranila prejšnje glasove, izgubila med mladimi, ima pa moč, ker je v Tržiču postala prva stranka. Tržič pa ni le drugo mesto na Goriškem, marveč peto v vsej deželi. PSI je močno povečala glasove povsod, pridobila svetovalce, za las pa ji je ušel deželni svetovalec, ki naj bi bil dosedanji tržiški župan Blasig. SSk je izgubila glasove, s težavo pa je ohranila pokrajinskega svetovalca in s tem dosegla cilj, ki si ga je zastavila, pa čeprav so v njeni notranjosti polemike. Republikanci so povsod pridobili glasove in to svojo novo težo postavljajo na tehtnico pogajanj. Socialdemokrati so pridobili zlasti v Tržiču in Ronkah in tudi v pokrajinskem merilu, kjer so podvojili svoje zastopstvo. Medtem ko so demokristjani izgubili, komunisti pa obdržali pozicije, so močno napredovali laiko-socialisti.
Pogajanja za sestavo novih večin oziroma obnovitev prejšnjih se vle-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Craxi zadovoljen
RIM — Ob koncu prvega kroga pogajanja s političnimi strankami je socialistični tajnik Craxi, ki mu je predsednik republike Pertind poveril nalogo, da sestavi vlado, zelo pozitivno ocenil dosedanji potek pogovorov. Politični opazovalci v Rimu pravijo, da bo vlada oblikovana zelo hitro in da bo najbrž prejela zaupnico parlamenta še pred velikim šmarnom.
Ostaja seveda odprto vprašanje porazdelitve ministrstev, kar bo Craxiju povzročilo še marsikatero težavo, vendar kaže, da ne more biti več dvoma o dejstvu, da bo vlada, ki jo bo Craxi sestavil, petstrankarska, pa čeprav imajo republikanci še nekatere pomisleke, katerih namen je najbrž iztržiti čim več iz sedanjih pogajanj.
NA 2. STRANI
Federmeccanica v ostrino
Nobene ovire več za Ziea in Cereza
Vročih in strupenih polemik, sumničenj, obtožb, posegov na na j višji ravni, demonstracij razjarjenih navijačev bi moralo biti konec: CONI je včeraj vendarle sprejel priziva Udineseja in Rome, tako da se bo italijanski no gomet v prihodnji sezoni obogatil in okrepil še z dvema asoma. Brazilcema 7.icom in Cerezom. Na podlagi mnenja znanih juristov, h katerim se ie za to pri ložnost zatekel CONI, so namreč ugotovili, da sta pogodbi Udineseja in Rome popolnoma veljavni.
CONI pa se je ob tem diplomatsko izognil razpravi glede zakonitosti sklepa nogometne zveze o prepovedi tujih igralcev, da ne bi (Kivsem osmešil predsednika Sordilla.
VEČ NA 10. STRANI
Reagan zamenjal pogajalca Habiba
WASHINGTON — Poleg hudih spopadov, do katerih prihaja te dni v Libanonu gre v bhžnjevzhodni krizi zabeležiti dogodek, ki je morda le demonstrativnega značaja, ki pa morda utegne imeti svoje posledice. Posebni Reaganov odposlanec na Bližnjem vzhodu Philip Habib je namreč odstopil in na njegovo mesto je šef Bele hiše imenoval Roberta McFarlana, ki je bil do sedaj desna roka Williama Clarka v ameriškem svetu za državno varnost.
Dejstvo je, da so pogajanja za pomiritev na Bližnjem vzhodu obtičala na mrtvi točki in da sirska vlada sploh ni hotela govoriti s Philipom Habibam. Osrednje vprašanje, kot znano, je še vedno umik tujih čet iz Libanona. Dogovor, ki so ga dosegli pred časom pravi, da se bodo izraelske čete umaknile po umiku sirskih in palestinskih, vendar do nobenega od teh pogojev še ni prišlo in težko je verjeti, da bo McFarlanu uspelo to, kar je spodletelo izkušenemu pogajalcu Habibu.
Omeniti je treba tudi ustanovitev libanonske fronte za nacionalno rešitev, v kateri so pristaši Džumblatovih Druzov, Franžijevih maronitov in Karamejevih sunitov. Namen nove frente je borba proti predsedniku Džemajelu in preprečitev razkosanja Libanona.
Protest zaradi dogodkov v tržaškem občinskem svetu
Tržaški občinski svetovalec Parovel je naslovil na župana Rossija in odbornika Serija ostro protestno pismo v zvezi z dogodki na zadnji seja občinskega sveta, ko so ga nekateri člani sveta in melonarska publika prekinili in mu onemogočili govoriti, ker je v svoj poseg o občinskem proračunu vključil dva stavka v slovenščini,
NA 4. STRANI
Kako je z odpravo openskega strelišča
Na zadnji seji predstavnikov društev in organizacij, ki nosijo ime po Pinku Tomažiču, so ugotovili, da se akcija za odpravo openskega strelišča in ureditev dostojnega spominskega obeležja vendarle razvija. Vsekakor je zgovorno, da so za problem pokazale večjo pripravljenost vojaške oblasti kot pa občinska uprava, ki sploh še ni odgovorila na pismo zainteresiranih društev.
VEČ NA 4. STRANI
Pet mrtvih v prometni nesreči
CASERTA — Na avtocesti pri kraju Caianello je prišlo včeraj do hude prometne nesreče, v kateri je izgubilo življenje pet oseb, medtem ko je ranjenih bilo 13. Doslej so ugotovili istovetnost treh smrtnih žrtev. Kaže, da je nesrečo zakrivil tovornjak, ki je zaradi visoke hitrosti zavozil na levo stran ceste, kjer so na odstav nem pasu bili ustavljeni trije avti in dostavno vozilo.
Prebitek italijanske plačilne bilance
RIM — Italijanska plačilna bilanca je bila ob koncu prvega šest-mesečja po daljšem času spet pozitivna. V prvem šestmesečju je imela plačilna bilanca prebitek 1.508 milijard lir, medtem ko je lani v istem obdobju izkazovala primanjkljaj 2 tisoč 820 milijard.
V Zakladu «luknja» za 30.000 milijard
RIM — Majski obračun državnega zaklada se je zaključil s primanjkljajem okrog 30.000 milijard lir. V prvih pretih mesecih leta so namreč dohodki znašali 53.966, izdatki pa 70.367 milijard lir. Primanjkljaj bodo pokrili deloma z lastnimi sredstvi (4.913 milijard), večinoma pa z najetjem posojil v Italiji (23.567 milijard) in v tujini (332 milijard). Za notranja posojila piridejo v poštev predvsem nove izdaje zakladnih zadolžnic, glede katerih so v teku pogovori z bančnim sistemom, da bi preprečili šprekulacije v zvezi z različnimi obrestnimi merami.
i Goriške
NADALJEVANJE S 1. STRANI
čejo prepočasi, najbrž v pričakovanju odločitve na deželni ravni. Sko-ro gotovo se bo obnovila petstrankar-ska koalicija na pokrajini, obnovile pa se bodo levičarske koalicije v Tržiču in Ronkah, vendar s pomembnim pristopom republikancev in socialdemokratov v te večine.
Demokristjanom ni všeč obnavljanje in širjenje levih večin v Tržiču in v Ronkah. Njihov tajnik, sedaj poslanec Rebulla, zahteva avtomatično razširitev deželne večine v vse občine, kjer bi to bilo številčno mogoče. Tajnik socialistov Trombetta pa trdi, da krajevne sekcije strank avtonomno odločajo. Bivši tržiški župan Bla-sig je mnenja, da je sodelovanje med socialisti in komunisti v Tržiču obrodilo pozitivne sadove in da je treba z njim nadaljevati. V levo koalicijo, v kateri so doslej sodelovali tudi socialdemokrati, naj bi pristopili tudi republikanci, ki žele sodelovati tudi v sosednih Ronkah. Morda bo tu prišlo tudi do zamenjave na čelu občine. Tajnik komunistov Redim pravi, da so možnosti za tako levo koalicijo tudi na pokrajini in vabi laiko-socialiste naj puste na cedilu demokristjane. Ti s svoje strani spet grozijo laiko-socialistom z opozicijo na pokrajini in maščevanjem na deželni ravni. A videmski demokristjani in socialisti se najbrž prav nič ne zanimajo za goriške zdrahe.
Julij je že skoro mimo. Bo avgust prinesel rešitev vročega goriškega političnega poletja?
MARKO WALTRITSCH
Zaupnica morda še pred velikim šmarnom
Craxi zadovoljen s potekom pogajanj
RIM — Ob koncu prvega kroga pogajanj za sestavo nove vlade je poverjeni predsednik Bet-tino Craxi bil videti zelo zadovoljen. Včeraj se je sestal s predstavniki manjših laičnih strank, se pravi z liberalci, socialdemokrati in republikanci ter z radikalci in predstavniki DP. Craxi je že gotov, da mu bo uspielo sestaviti vlado in to najbrž prav kmalu: do zaključnega glasovanja v parlamentu, do zaupnice, bi utegnilo priti še dva ali tri dni pred velikim šmarnom.
Craxijeve izjave ob koncu včerajšnjega dneva so izzvenele zelo optimistično. Sinoči je prvič uradno menil, da ima namen sestaviti pietstran-karsko vlado, istočasno pa je dal nekaj izjav, kj so izzvenele kot odprtje do komunistov, češ da je tudi s komunistične strani prišlo nekaj p»-zitivndh predlogov, še zlasti kar zadeva vprašanje reform institucij, kar bo osrednji problem devete zakonodajne dobe.
Prihodnji teden bo seveda odločilnega značaja. Jutri in pojutrišnjem se bo Craxi sestal s predstavniki tako imenovanih družbenih sil, v sredo pa se bodo začela dvostranska srečanja s strankami, ki bodo stopile v vladno večino. Sredi pri-
hodnjega tedna bo najbrž tudi prvo skupno srečanje vseh strank, na katerem bodo govorili o osnutku programa ter o kriterijih za sestavo vladne strukture. V soboto ali kvečjemu v ponedeljek 1. avgusta bo Craxi odšel k Pertiniju in sporočil, da umika pridržek, s katerim je sprejel mandat za sestavo vlade. Vse to velja seveda pod pogojem, da se p»gajanja nadaljujejo s sedanjim tempjam.
Vse pxxteka, kot da bi bilo imenovanje Craxija za predsednika vlade že dalj časa predvideno in nekako neizogibno. Pri tem je nekaj elementov, ki govorijo Craxiju v prid: krščanska demokracija je trenutno, po izidih zadnjih političnih volitev, v dokajšnjih težavah, laične stranke pa oči-vidno p»dpirajo prizadevanja socialističnega tajnika. Liberalci so včeraj [»trdili svojo pripravljenost, da stopijo v vlado, vendar je Zanone poudaril, da se ne misli zadovoljiti z nekaj drugorazrednih ministrstev; kar zadeva socialdemokratskega tajnika Longa pa je slednji navdušen pristaš Craxija.
Je p« tudi nekaj elementov, ki piovzročajo Craxiju težave. Predvsem dokaj dvoumno stali-
šče republikancev: Spadolini sicer navidez para socialistični p»skus, postavlja p>a nekaj -mi strogih piogojev. Tudi nasprotovanja komufj0
strogin piogojev. iuai nasprotovanja	^
lahko spravijo Craxija v težave. Sicer p»a trdip ^ je pogovor med Craxijem in delegacijo
mnogo bolj piozitiven, kot bi kazalo iz ižla''
dan65
nika Berlinguerja. Ni naključje, da bo Unita objavila uvodnik, v katerem TortorelOM^j. vi, da zasluži prtstrankarska vlada pwd
stičnim vodstvom dokajšnjo piozamost. ^
nji teden ostaja odprto vprašanje strukture vlade, še vedno govorijo o možnosti dveh
predsednikov, ki naj bi bila Spadodini 1° ^ $ dreotti. Proti tej možnosti so socia ^el^|^ieke:
V teku je seveda oster boj med pjetimi stre^ M
liberalci, p>a tudi Andreotti ima velike
glede razdelitve ministrstev, KD bi na tela vsa ministrstva, ki nekaj štejejo
zunanje, obrambo in zaklad). Republikanski Spiadolini p>a nikakor ne misli odstopiti od . ^
opiaaonm p>a niKaKor ne nusu ousiopiu ^ zahteve pw prestižnem ministrstvu in njegu^l ^ staši trdijo, da v nasprotnem primeru r« bo stopala v vlado.	**'
• NADALJEVANJE S 1. STRANI
Federmeccanica v ostrino
pred dnevi sprejel), temveč celo postavlja v dvom pristojnost vlade, da se ukvarja s temi problemi.
Po srečanju z Mortillarom je minister Scotti v [»osebni izjavi sam orisal nastali položaj ter dejal: «Moje vprašanje je še vedno brez odgovora. Ob polnem spoštovanju avtonomije pogodbenih strank sem zahteval sprejem ali zavrnitev mojega predloga. To sem storil potem ko je postalo jasno, da je neposreden sporazum med FLM in Federmeccanico nemogoč. Pri tem sem se opiral na nedvoumen mandat, ki sem ga prejel od vlade. Federmeccanica, ne da bi dala pritrdilen ali odklonilen odgovor, je šla tako daleč, da osporava legitimnost mojega posega. To je zelo hudo. Zaradi tega sem takoj sklical za jutri dopoldne izreden sestanek s predsednikom Confindustrie in z vodstvom Federmeccanice, da bi razči-
stili zadevo. Popolnoma spoštujem avtonomijo pogodbenih strank, toda avtonomija mora spoštovati inštitucije. Odgovoriti «ne» na neki predlog vlade je dopustno, ni pa dopustno postavljati v dvom njeno inštitucionalno vlogo«.
Minister Scotti se je pozneje sestal z vodstvom sindikata FLM, kateremu je poročal o izidu srečanja s predstavniki Federmeccanice. Še pred tem je FLM napovedal, da bo v primeru, ko bi se Federmeccanica negativno izrekla o Scottijevem predlogu, zahtevala od vlade, naj prekliče ugodnosti fiskalizacije socialnih dajatev za podjetja, včlanjena v Federmeccanici in naj poverjeni predsednik vključi kot prvenstveno točko v vladni program zadevo kovinarske pogodbe. Hkrati s tein bo FLM pozvala tovarniške svete v posameznih kovinarskih obratih, naj na lastno piest sprožijo pogajanja za dosego ločenih delovnih pogodb.
Kraigherjeva beseda na konferenci SZDk
BEOGRAD — Na včerajšnjem zasedanju Zveze konference Socialistične zveze delovnih ljudi je v vprašanju dolgoročnega načrta gospodarske stabilizacije podal uvodno besedo član predsedstva SFRJ Sergej Kraigher. O pomembnosti včerajšnjega zasedanja priča tudi dejstvo, da so se ga udeležili na j višji partijski in državni funkcionarji kot Petar Stambolič, Drago-slav Markovič, Milka Planinc, Mirko Popovič, in številni znanstveniki in strokovni delavci iz republik in pokrajin.
V svojem govoru je Kraigher pou daril, da je treba danes v jugoslovanskem gospodarstvu, po mnogih letih silnega vzpona, obvladati posledice gospodarske nestabilnosti, visoke inflacije ter zadolženosti v tujini. Še posebej je pobijal miselnost, da je za vse
kar se dogaja izključno odg°v0 p» vršni svet, oziroma republike -j. krajini, čeprav se s tem n°č®. ^eP-1 šati določene odgovornosti. Kj ^
io rla cn \r trvm fpnniitlfll	„i<!
je, da se v tem trenutku stanja in za poživi jan je pozitivnih
vse sile in vse znanje za
cesov.	-id*
Kraigher je posebno fX»uda ' £sC program neposredno izraža >n y-delavskega razreda ter predvidi ^ ke metode dela, da ga bo mag01* ja sničiti v praksi. Poudaril -K. Ja«1 je treba obvladati vpliv liberalhz ^ raznih teorij spontanosti. Y je ** tudi pomesti z mišljenjem, daJaljf vse težave odgovorna ZKJ. v n Juvanju je orisal značilnosti nega programa skupaj s P**■ $ dokumenti, pri izdelavi katerih^ delovalo več kot 250 strok<wnJ
V Bejrutu najmanj 19 mrtvih in 50 ranjeni
BEJRUT — V glavnem mestu ^ nona vlada po predvčerajšnje bardiranju še vedno velika na y Hud topniški in raketni spoP® ^ rjal vsaj 19 mrtvih in več ko njenih.	.
Premirje, ki so ga sklenili P jJjjpU
rajšnjim zvečer, spoštujeta v^"j fi
obe sovražni stranki. Ijban°_ . pfC dio je sporočil, da se je zra e(n P met na libanonskem mednarore
tališču začel včeraj normala0 jati.	.	£ f
Predvčerajšnje bombardiranj v prizadelo posebno krščanske p severnih predmestjih Bejruta ^ ^
kih trideset hribovitih naselij ^
lici mesta. Krščanske združen0^ pa so dolgo bombardirale vaS„rP'ir( ra, kjer ima svoj sedež P°f>. s° 5 zov Walid Džumblat. Družici posebno vnemo obstreljevali n' kj je fevd družine Džemajel
Jutri v Bruslju nov
«vrh» o železarstvu
BRUSELJ — Jutri se bodo tu zopot zbrali ministri desetih članic Evrop>-ske gospodarske skupnosti. »Vrh«, ki se ga bosta za Italijo udeležila ministra za industrijo Pandolfi in za državne soudeležbe De Michelis in ki ga bo vodil grški minister za gospodarstvo Konstantin Vaitsos, bo tokrat posvečen vpirašanju, ali naj se podaljša sedanji »krizni režim« za železarstvo skupoosti, in če se, za koliko časa naj se odloži povratek k svobodni konkurenci. Ta konkurenca je bila namreč v okviru »kriznega režima«, ki traja od 1. oktobra 1980, zamrznjena tako, da so pristojni organi deseterice določili z vrha maksimalne proizvodnje kvote za vsako članico ter hkrati določil tudi cenik za prodajo posameznih železarskih proizvodov.
«Krizni režim« je zap>adel 30. junija, pristojni ministri deseterice p»a so ga začasno [»daljšali še za en mesec, to je do 31. julija. Medtem so nastali znani zapletljaji na relaciji EGS - Italija glede jeklarskih izdelkov, kar je še zaostrilo celotno problematiko. Gledi-
šča p»sameznih članic skupnosti o p»-trebi p» zdaljšanju »kriznega režima« se namreč precej razhajajo. Danska, Irska in Grčija se držijo nekako ob strani, saj je njihovo železarstvo razmeroma malo razvito. Evropjska komi sija predlaga [»daljšanje režima do konca leta 1985, s čimer se načelno strinjajo tudi Velika Britanija in države Beneluksa. Francija je za sre-jem tega datuma [»stavila p»goj, naj ji EGS dovoli [»večanje letne proizvodnje za 500.000 ton. Zahodna Nemčija je za to, da bi režim [»daljšali kvečjemu do srede prihodnjega leta, Italija p>a se zavzema za [»daljšanje režima do konca leta 1984, hkrati p>a p»-stavlja p»goj, da bi smela [»večati letno proizvodnjo za 1,200.000 ton (s čimer bi rešila obrata v Bagnoliju in Comiglianu).
Jutrišnji »vrh« v Bruslju bo torej po vsem sodeč precej buren, in to tudi pod vplivom vesti, da se je lansko px>slovanje 10 največjih železarskih koncernov na svetu (med katerimi je tudi Italsider) zaključilo s skupnim deficitom 8.300 milijard lir.

111
III
Informacije SIP uporabnikom

m
11!
PLAČILO TELEFONSKEGA RAČUNA
Družba SIP opozarja svoje abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za lil. trimesečje 1983.
lil
III
Ul
8IS
Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej pri lokalnih sedežih. S tem se bodo izognili prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik.
IP
Socleta Italiana por 1’Esercizlo Telefonlco

darovi in prispevki
!?bKKk padl,m v
NOB
gjSPfflnui na Milko Ravbar vd. čar in fuvf!UJej° Dorica in Radi Pe-lOoon>lr' Ivica in Erminio Sulli te«- Franka Milič 10.000 lir. Ravbar j cvet->a na 8r°b Emilije GruHor vd- Briščik daruje Sander
Ce,LdrUŽino 10 000 lir'
Ravbar j cvetJa na grob Emilije Puri, ,^d- Briščik daruje družina Tarna ,brovec 26) 15.000 lir. jeta 3nnn<>la Zvonko Simoneta daru-v u>juo ijr.
Ravb?rS.^ ?,vetja na grob Emilije in j - Bresciani darujeta Mario Verami Emili 10.000 lir. lir Škabar z družino daruje 50.000
20.0OQŽj?a	iz Zagradca daruje
lir. ar*° >n Deta Milič darujeta 15.000
BreSfj0°rn*f1 na Emilijo Ravbar vd. Ur, uTJ; daruJejo Ivan Briščik 10.000 Brišar1?. Dermek 10.000 lir, Mario
10.000	l; 1U-000 lir, Ciril Ostrouška Mario r ’ .Luci)an Verša 10.000 lir,
10.000	lir611«10'00® lir, Franc Briščik Sergi0 p’ Budi Bresciani 20.000 lir, Via,f"Sciani 20 000 lir, Bruno
10.000	* 10.000 lir, Andrea Batič Jbfcton??. šuc 10 000 lir, Vojko k pri™0 llr. Jadran Bogateč 10.000 Briščik Briščik 10.000 lir, Dario •ir, pli0:000 Ur, Slavko Savi 10.000 °n lOoooV0 000 llr >n Doris Hrova-
Mbina°ntl.'.n. na P°k. starše daruje .vL“^cik 10.000 lir.
J9, očgt .0ev spomina dragega mo-Milena S1 n°nota darujejo Paula, NatW Dnino 60.000 lir.
■ VW va cletJa na grob Emilije ln Anj,,.. v Dresciani darujeta Giani
, V isti ni 2°000 Ur.
•0.000 lir airien daruje Romana Stok/
PADLmTAVITEV
VILIJI v Mnn
—. SPOMENIKA
V	V NOB IZ REPNICA Briščik h na Emilijo Ravbar vd. (ftepniA » Peter Milič z družino 2 '•bižin,. , 30.000 lir ter Ivan Kante
V	SDnl®epnič 29/a) 20.000 lir. daruje p 11? na teto Emilijo Briščik
V	SDn “ris z družino 25.000 lir. Oriščik !) na Emilijo Ravbar vd.
ki (Salejon6^3 Jožica in Egidij Mi-^ ^ 91) 10.000 lir.
£iEPENTABRU
LO CERKVE
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
— optika
f°tokinol|i
ui |^0ri taktne leče
1R SUT°narf0‘> 6 (pr. Ul. Rossettl) Telefon 77-29-96
4)	10.000 lir, družina Forza-Kjuder (Repen 136) 10.000 lir, družina Succi (Repen 171) 10.000 lir, g.a Russian (Repen 98) 10.000 lir, g.a Mary Reatti (Repen) 10.000 lir, družina Ravbar (Repen 92) 10.000 lir, družina Cravos (Col) 10.000 lir, družina Guštin (Col
5)	10.000 lir ter sestrična Karolina Brana 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob pok. Olge Guštin in pok. Marca darujeta družina Milič (Col 15) 10.000 lir in družina Guštin (Col 12) 10.000 lir.
Ob četri obletnici smrti moža daruje Ivanka Škabar (Repen 44) 20.000 lir.
V spomin na pokojne iz družine Russian in Malečkar daruje Marija Russian (Repen 98) 90.000 lir.
Ob smrti drage matere Olge Guštin daruje Ivanka z možem in sinom Milkom 100.000 lir.
Družina Gregoretti (Fernetiči) daruje 100.000 lir.
Namesto cvetja na grob Olge Guštin darujejo družina Ravbar (Repen 2) 10.000 lir, družina Škabar (Repen 74) 10.000 lir družina Ravbar (Col 23) 10.000 lir, družina Guštin (Repen 71) 10.000 lir, sestrična Zora Brana 100.000 lir, Marija Škabar-Šemec 20.000 lir.
Namesto cvetja na grobove Olge Guštin, Jožefa Lazarja in Marca Mangina daruje družina Brajnik 30.000 lir.
Ob smrti sina Marca Mangina darujejo starši 50.000 lir.
V	spomin Marca Mangina darujeta družina Ravbar (Col 23) 10.000 lir in družina Fabris 15.000 lir.
Ob smrti očeta Jožefa Lazarja daruje sin Ivan z družino 50.000 lir.
V	spomin na starše daruje Ivan Lazar 40.000 lir.
Namesto cvetja na grob Kristine Kariš-Bertolino daruje Ivan Lazar 10.000 lir.
Ostale darove in prispevke bomo objavili prihodnjič.
Ob obletnici smrti Ivana Theurschu-scha daruje družina Pisani 50.000 lir.
N.N. daruje 60.000 lir.
Justina Klun daruje 20.000 lir in Mara Černigoj daruje 50.000 lir.
* * *
Ob obletnici smrti Ninota Sferze daruje žena Pina 10.000 lir za gradnjo novega sedeža TPK Sirena ob morju.
Skupina partizanov, izletnikov v Bazo 20, daruje 325.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Proseku.
V	počastitev spomina dragega Nika Samse darujejo Jolanda Logar, Mitja Logar in Bruna Logar 90.000 lir za ŠZ Jadran.
V	spomin na Emilijo Ravbar vd. Bresciani daruje Antonija Bresciani 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Ibarja ° CVetja na grob pok. Jožefa °ol 4q\ aarujejo družina Bertolino j ePen ril ,000 lir, družina Škabar Sina v ,10'000 lir- B. G. 10.000 lir, Vina (vS (Repen 43) 10.000 lir, 7?* (Bepen 95) 10.000 lir ter „	c (Repen 49) 10.000 lir.
l? 'Sipi Cv,etia grob pok. Mar-n°°0 Ur družina Bizjak (Col 12) JOOO hr’ pružlna Škabar (Repen 78) it000 lir’ a na Guštin (Repen 71) S l0.onn “Fužina Guštin-Destri (Col S So.oon i-r' družina Kavalič (Col žh id-OOn r Slavka Canziani (Col |: lO.OorJ družina Ravbar (Col \‘n	,>• družina Fabris 15.000
P,tSestp na cFavos (Col) 10.000 lir. kuS**1 dan^F^u na grob pok. Olge S0 lirSej0 gosPa Julija (Col 21) S lO.ooo ?;OSPa Slavka Canziani (Col •J. lO.ooo n’ družina Škabar (Repen >0.00(1 ]F' družina Škabar (Repen Sft^ lir*"’ družina Hrovatič (Col • družina Škabar (Repen
NEPOSREDNA PRODAJA
od proizvajalca do potrošnika
SVININA IN MESNI IZDELKI
KUHAN PRŠUT PRAGA — PLEČA — POPRANA, PEČENA IN PREKAJENA SLANINA — MESNE DELIKATESE — SVEŽA SALAMA — KRANJSKE, DUNAJSKE IN DRUGE KLOBASE — SUROV PRŠUT — SPECK — PREKAJENA REBRCA — PRATA — SVINJSKA MEČA
NOV PRODAJNI CENTER
DUICE
grandi marche
TEL. 82-03-34
INDUSTRIJSKA CONA
Strada Monte d’Oro
(Dolga krona)
URNIK: 9-13 — 16-19 (RAZEN OB PONEDELJKIH) — avtobus 23 - 40 — PROSTORNO PARKIRIŠČE
Kosmina Sergij
vam nudi najboljše elektrogospodinjske stroje
Pralni stroji:
AEG - IGNIS CASTOR - ARISTON
NABREŽINA CENTER Telefon 200123
tnali	telefon (040) 79 46 72
OSMICO je odprl Milko Cibic na Proseku št. 386.
PRODAM enosobno zasedeno stanovanje v Ul. del Bosco 20. Tefonirati na štev. 757339 danes in jutri.
MALA psička se je zgubila v okolici železarne pod Skednjem ali Sv. Ane. Ime ji je Peggy, je bele barve, ima dolgo dlako, vidi le na eno oko. Najditelj naj telefonira na 815924.
Cvetličarna
ZVONČEK
Narodna ulica 118 Opčine
tel. 212094 /&
CVETJE IN OKRASI
ZA VSAKO PRILOŽNOST
ESTETIKA MILENA - Nabrežina 145 telefon: 200181: masaža obraza in telesa, peeling, mini savna za hujšanje in celulitis, pedikira, depilacija z medenimi preparati. Umik: od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30 ob sobotah zaprto.
MOŠKI išče žensko srednjih let, brez obveznosti, za prijateljstvo in eventualno skupno življenje. Pismene ponudbe na Primorski dnevnik. Ul. dei Montecchi 6, pod šifro «Brez obveznosti*.
POHIŠTVO BIECHER sporoča, da se nadaljuje prodaja po izredno znižanih cenah vsega razpoložljivega pohištva. Ne zamudite edinstvene priložnosti, Trst - Ul. delTIstria 27, tel. 750113.
V NAJEM dajem sobo v novi hiši v zelenem gričevnatem okolju, 12 km od Kopra. Tel. po 19. uri na številko 0038/23-714.
OSMICO je odprl Mario Usco - Ul. del Tirno (Podlonjer). Toči belo in črno vino.
PRODAMO kravo in junico. Telefonirati v večernih urah 227469.
OSMICO je odprl Stanko Milič. Zgonik 34. Nudi domač prigrizek ter toči teran in belo vino.
PRI OLENICHU na Padričah še zadnji dnevi za pokušnjo kraškega pinota.
MESNICA Mevlja - Čufar v Bazovici obvešča, da je ponovno odprta v obnovljenih prostorih.
NA ŠAGRI v Hribenci smo našli ključe in mošnjiček z manjšo vsoto denarja. Lastnika se lahko zglasita na občini Dolina — tel. 228-110 int. 51.
PRODAM hišo na Kontovelu št. 25, v dobrem stanju, 80 kv. m. Telefonirati na št. 220-601 od 13. do 14.30.
OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot št. 18. Toči belo in črno vino.
PRODAM hišo z vrtom na Krasu. Telefonirati 003866/76300.
PRODAM Fiat Uno po stari ceni. Telefonirati 229377.
PRI COLJOVIH, «pod javo», v Sama-torci je odprta osmica.
OSMICO je odprl Ivan Ušaj v Nabrežini št. 8.
NA PROSEKU dajem v najem za dobo dveh let ali po dogovoru opremljeno, s centralno kurjavo, s kopalnico, obnovljeno hišo z vrtom. Ponudbe na Primorski dnevnik, Ul.
• Montecchi 6, pod šifro «Hiša na Proseku*.
AGENZIA
IMMOBILIARE
GABBIANO
Če je tvoj dom spretesen* in bi rad menjal, ti predlagamo več rešitev, prav «po meri* zate.
KUPOPRODAJA ODDAJA V NAJEM
MARINA JULI A Tel. (0481) 45-947
NATOČIMO NATANČNO KOLIČINO (do kg ali litra)
PETROLCHI MICA ADRIATICA
F. MALE
Tekoča goriva za ogrevanje Pogonska goriva Dodatki gorivom Maziva
SERVIZIO
Si
TOTALCOMFORT
TRST - DOMJO 145 - TEL.: 817395 - 824400

mm rprden W Center Hnieste
Na novo ustanovljen tržaški agrarni center v korist vsem, ki ljubijo rastline in naravo.
Razpolaga z velikim rastlinjakom, kjer si lahko izbereš najrazličnejše sobne in vrtne rastline.
Končno specializiran center za popravila in vzdrževanje vseh kmetijskih strojev.
Bogata zaloga strojev in rezervnih delov.
GARDEN CENTER
Ij PRI OREHU, malo pred
w
J*, i	prehodom - ŠKOFIJE
Tel. 040/231985
Obv. občini 9. 7. 83
VELIKA RAZPRODAJA
Končno težko pričakovana razprodaja, ki jo odlikuje kakovost, cena, široka izbira artiklov
za pomlad - poletje 1983
DO 13. AVGUSTA
moška, ženska in otroška oblačila iz blaga in usnja, pletenine in kopalke, nočno perilo, posteljnina in vse potrebno za dom, elegantni in športni čevlji v oddelku obutve, športni artikli in oblačila
S POPUSTI DO 20-30-50% za plačilo v gotovini
IN ŠE...
POSEBNE PONUDBE KONČNIH SERIJ V VSEH ODDELKIH VKLJUČNO ŠPORTNEM S POPUSTI OD 50% DALJE ZA PLAČILA V GOTOVINI
Nota CGIL-CISL-UIL svetovalskim skupinam v deželni skupščini
Gospodarska kriza se širi in zaostruje
Deželno vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL je pred sejo deželnega sveta z dne 18. t.m. poslalo svetovalskim skupinam KD, K Pl. PSDI, PLI, MF. LpT in SSk noto, ki vsebuje njene poglede na druž-beno-gospodarsko stvarnost v Furlaniji - Julijski krajini ter predloge za prebroditev naraščajoče krize v proizvodnem aparatu, ki postopoma množi vrste brezposelnih. V noti vsebovani problemi so po sodbi sindikatov tisti, Id bi jim nova deželna vlada morala dati prednost v svoji zakonodajni politiki.
STANJE PROIZVODNJE IN ZAPOSLENOSTI Sindikati poudarjajo, da se je kriza v poslednjem obdobju še znatno zaostrila. Kriza javnih podjetij nikakor ni konjunktume, ampak je u-strojne narave; nota omenja v tej zvezi skrčenje blagovnih prevozov po morju in napoved, da se bo poraba jekla v prihodnjih letih občutno zmanjšala tako v Italiji kot v mednarodnem okviru. Primer Zanussi z druge strani opozarja na nevarnost, da postane deželni proizvajalni aparat v bodoče vse bolj odvisen od veleindu-strijskih centrov izven Furlanije - Julijske krajine: močan delež «Consor-tiuma* (Agnelli, Orlando, Lucchini, Marzotto in drugi magnati) pri re-kapitalizaciji skupine Zanussi in pri njenem režijskem in manažerskem
preustroju, pravi nota sindikalne zveze, bi interese Zanussija podvrgel izbiram velikih industrijskih družin, ki jih veže skupni cilj, to je drastično skrčenje zaposlenostne ravni in proizvajalne podlage. Novost krize, ki tare deželno industrijo, predstavlja okoliščina, da se je kriza raztegnila še na Furlanijo, kar je spet ustrojne in ne konjunktume narave, to pa zaradi nizke tehnološke ravni srednje-velikih podjetij, ki so vrh tega še neustrezno upravljana. Gornjemu nota pristavlja še podatek, da znaša danes odstotek brezposelnih v deželi blizu 10 od sto in da se vrste delavcev v dopolnilni blagajni neprestano širijo; to pomeni, da je FJ-K med tistimi severnoitalijanskimi deželami, ki jih označuje najhujša kriza na področju zaposlenosti.
ODNOS DRŽAVA - DEŽELA.
REFORMA DEŽELNE UPRAVE.
VLOGA DRUŽBENIH SIL.
Sindikalna nota zahteva, da dežela izbori od države nujno revizijo finančnega zakona, kar zadeva pri-krojitev denarnih dotacij deželam s posebnim statutom. Po drugi strani naj dežela poskrbi za brže izkoriščanje finančnih sredstev, ki so namenjena reševanju najnujnejših problemov. Nadalje menijo sindikati, da je napočil skrajni čas za smotrno preureditev deželnega upravnega a-parata, tako da bodo krajevne usta-
nove imele širše pristojnosti in da bodo sindikati ter podjetniki imeli več besede pri izbirah, kako voditi deželno gospodarsko politiko.
IZVAJANJE SPORAZUMOV
S PREJŠNJIM DEŽELNIM
ODBOROM
Sindikalna zveza opozarja politične sile na vsebino sporazumnih protokolov, ki so bili podpisani z odborniki za industrijo, finance in delo, kot tudi s samim prejšnjim deželnim odborom. Tu gre med drugim za revizijo kreditne politike (zakoni 22, 35 in 47), preverjanje upravičenosti sklepov o uporabi javnih denarnih sredstev, tristranska posvetovanja (med deželno upravo, enotno sindikalno zvezo in podjetništvom) o snovanju industrijske politike in financiranju ustreznih posegov pa še za iskanje najprimernejših sredstev za izoblikovanje učinkovite politike na delovnem trgu. Le uresničitev gori navedenih točk bi po mnenju sindikalistov pripomogla k sprožitvi nove industrijske politike in politike dela ter tako prispevala k premostitvi zdajšnjih kriznih razmer.
Nota deželnega vodstva CGIL - CI SL - UIL na koncu opozarja na nujo, da se sindikati in nova deželna vlada skupaj spopadejo tako z navedenimi, kot tudi še drugimi problemi in se tako nadaljuje dvostransko soočanje.
S petkovega sestanka v Bazovici
Korak naprej k odpravi openskega strelišča
Septembra nov poseg pri Pertiniju
V	petek so se na-sedežu Tržaškega partizanskega pevskega zbora ^V
Tomažič v Bazovici sestali predstavniki organizacij in ustanov, ki so PoUI*j vane po Pinku Tomažiču. Kot je znano, se te organizacije potegujejo P blasteh, da bi počastili spomin padlih junakov tako, da bi odredile zaprtje skega strelišča in dovolile, da se postavi trajno spominsko obeležje, kJ® ^ toliko Slovencev plačalo s krvjo svojo ljubezen do lastnega naroda in svojo ljc po boljši, pravičnejši družbi.	r • pri'
Iz posegov, ki so jih predstavniki omenjenih organizacij že imeli P? ^ stojnih oblasteh, izhaja, da je zemljišče, na katerem stoii opensko streus«^, pol last vojaških oblasti, na pol pa občinsko. Organizacije so se seveda oo s svojimi zahtevami tako na tržaško občino, kakor na obrambno ministrstv ^ tom predsednika republike). S strani občinske uprave niso prejeli nobene!!"^ govora, obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da je s svoje strani_Pr,F ^ no sprejeti zahtevo po zaprtju openskega strelišča, saj je ta za vojaške na o-že dandanes povsem neuporabno. Edini problem, ki so ga postavile v°i aV[ja blasti, je, da se strelskemu društvu, ki je najemnik strelišča in tam ^ svojo dejavnost, dodeli, v primeru zaprtja le-tega, nov prostor za sv F javnost.	'	.	... yi, d*
O problemu je bil obveščen tudi predsednik republike, ki je oDiju’fB( bo posegel za njegovo ugodno rešitev. Predstavniki organizacij pa bodo P® ^ predočili problem openskega strelišča predsedniku republike, ko bo val partizanski svečanosti, ki bo 8. septembra v Piancavallu pri P kjei bodo odkrili spomenik ob 40-letnici kapitulacije Italije in začetka škega gibanja. Na prireditvi bo nastopal tudi Tržaški partizanski pevs Pinko Tomažič. Ob tej priložnosti bodo predstavniki organizacij ime*1 .Jj # sednkom republike razgovor, ki bo lahko odločilno pripomogel k u£°° šitvi perečega problema.	, jjjja *
V	načrtih odbora pa je tudi organizacija prireditve, ki bi se odV mestnem središču decembra, ob obletnici ustrelitve Pinka Tomažiča m Lji-šev. Cilj prireditve, na kateri bo nastopal z večernim koncertom Tržas
zanski pevski zbor, je seznaniti tudi italijansko javnost o tem probtejjjjjj
Po petkovih dogodkih v občinskem svetu
SPOŠTOVATI PRAVICO DO RABE SLOVENŠČINE
Opozorilo zdravstvene komisije SSk
Nova delovna mesta v katinarski bolnici
Petkova seja tržaškega občinskega sveta bo ostala zapisana v analih tržaške kronike ne samo zaradi odobritve proračuna 1983 z vsemi političnimi posledicami, ki ga ta odobritev prinaša (odstop župana in odbora, vstop KD v večino in prehod Liste za Trst v opozicijo), ampak tudi, ker je prišlo do ponovnega izbruha šovinistične mržnje, ko je eden od svetovalcev skušal govoriti v slovenščini, a so mu nekateri drugi svetovalci in del publike to preprečili.
Zanimivo pa je, da je bil tokrat tarča huliganskega obnašanja nacionalističnih prenapetežev svetovalec Italijanske narodnosti Paolo Parovel, ki v občinskem svetu zastopa «Movi-mento Trieste*, kot tak pa se dosled no postavlja v bran pravic pripadnikov slovenske manjšine. V svojem posegu pred glasovanjem v proračunu, ki je bil sicer formuliran v italijanščini, je Parovel vključil dva kratka stavka v slovenščini, ki jih je nato nameraval prevesti tudi v italijanščino. V tem odstavku je Parovel opozarjal na zgrešene izbire občinske uprave glede vprašanj sožitja in kot primer navedel, da namenja proračun 42 milijonov lir za Mussoli nijev vodomet na Montuzzi. po drugi strani pa črta minimalne izdatke za
večjezično spominsko ploščo Mariji Tereziji in za dvojezično ploščo na pročelju bivšega Narodnega doma.
Vsekakor, kot smo že včeraj poročali, so mu prenapeteži tako v občin skem svetu kot med publiko prepre čili, da bi svoj poseg prebral do konca, ne da bi pri tem predsedujoča, župan Deo Rossi in odbornik Alfieri Seri (oba pripadnika Liste za Trst), posegla, da bi Parovelu zagotovila spoštovanje njegove pravice do govorjenja v občinskem svetu. Prav za to je svetovalec Tržaškega gibanja naslovil včeraj na župana ter v vednost tudi na pokrajinski nadzorni od bor pismo, v katerem ostro protesti ra zaradi nezaslišanega zadržanja žu pana in odbornika Serija ter ju for malno vabi, naj vključita v zapisnik besedilo Parovelovega posega, seve da vštevši z delom v slovenščini. V svojem pismu pa je Parovel napovedal še nadaljnje korake za zagotovitev pravice vseh svetovalcev do govorjenja v občinskem svetu, za uveljavitev pravice svetovalcev slovenskega jezika, da govorijo v materinščini s sočasnim italijanskim prevodom, in končno za zagotovitev red nega poteka sej, ki ga zunanji politični aktivisti ne smejo motiti.
Socialno zdravstvena komisija Slovenske skupnosti v Trstu je na svoji zadnji seji proučila pereč položaj zdravstvene in socialne oskrbe na Tržaškem še zlasti kar zadeva oskrbo ostarelih. Z zadovoljstvom je vzela na znanje, da bo vendarle prišlo do odprtja nove bolnišnice na Katinari. S tem v zvezi opozarja javnost, da je Tržaška krajevna zdravstvena enota pred odprtjem katinarske bolnišnice razpisala natečaje za vrsto delovnih mest, kar je izrednega pomena ob razširjeni brezposelnosti na Tržaškem.
8. avgusta zapade rok za vlaganje prošenj za 215 stalnih delovnih mest za socialno-zdravstvene pomočnike. Zadostuje diploma nižje srednje šole.
16. avgusta zapade rok za vlaganje prošenj za sprejem v stalno službo za 22 kuharjev, osem voznikov, pet skladiščnikov ter za 35 specializiranih čistilcev.
16.	avgusta zapade tudi rpk za vlaganje prošenj za začasno namestitev tridesetih poklicnih bolničark.
17.	avgusta zapade rok za vlaganje prošenj za začasno namestitev biologa, fizičnega tehnika, za vodjo radioloških tehnikov, za tehničnega vodjo laboratorija ter za tri tehnike v nevrofiziopatologiji.
10. avgusta zapadfe rok za vlaganje prošenj za tri začasna mesta pomočnika primarija v splošni medicini, za tri začasna mesta pomočnika primarija v splošni kirurgiji. za štiri začasna mesta v kardiologiji.
Že 26. julija pa zapade rok za vlaganje prošenj za začasno namestitev treh zdravnikov radiologov.
Vse informacije nudijo uradi Tržaške krajevne zdravstvene enote — personalni oddelek v četrtem nadstropju osrednjega sedeža Tržaške KZE — Ulica Farneto, 3.
Pisma uredništvu
«Tržaškj Praznjk» in njegovi obiskovalci

Ni se še poleglo razgreto ozračje fašističnih ^ na Krasu, ko spet zaprepadeni vidimo in slišinto . ki bi jih nadvse radi pozabili in to spet v en
tedf:
naših vasi, točneje pri Briščikih. Minilo je že d®® pfi odkar se je tja nekako vselila, kot pač vsako znana «Birreria Henry», ki prireja «Tržaškj f \ (Festa Triestina), o katerem je bil na Primffrsk^L, ciniku že govor. Ne glede na besedne ne^<y^lA\' $■ tiskovne napake, ki po vsej verjetnosti imajo f smisel, pa je ta avstrijski ali bolje dunajski	afft
praznik tudi zbirališče nekaterih bolj ali rionj • osebnosti, ki so nedolgo od tega rovarile po ** Prejšnji petek, 22. julija, pa je nadvse n‘\eniijČ, gospodar Giuseppe, ali pa Pepi, kot ga že 1 kronični obiskovalci, stopil svečano na oder tn T P občinstvo, da praznuje Benito 100-letnico vojs ^ gf poudarimo, da je to mlad fant, po imenu Benito, ^ ,j) ga verjetno spoznali ob kaki drugi manji res« ^ f bavni priložnosti. Tako se je ambient razžiuri.^ s|f naslednji pesmi mapredni dvojezičnh Pepi pil na oder in povedal tole: «1 camerati Xr flj due bottiglie di vino e la canzone Lili Marirri r merati MN.» (Kamerada XY podarita dve sto* 'tl j. na in pesem Lili Marlene kameradoma MN)- ,.gp e. dokaj slaba izvedba omenjene pesmi, kajti neko ^ t menti ansambla so bili prepolni vina in PttTpesflj, zaigrali, kot se spodobi. Tu pa tam pa smo mf lahko opazili drzne roke, ki so na rimski način v Ijale in se ponosno dvigovale proti nebu.	jrJ
slovenski mladinec je opazoval prizor s kancK"^ v očeh. No, bilo nam je dovolj. Odšli smo in rnc premišljevali: zakaj uTržaškj Praznjk?»
Pogovor z načelnikom odbora za zborovsko petje pri ZSKD Ignacijem Oto
Svetle in senčne strani našega zborovskega petj
a
Ob zaključku sezone in tik pred poletnim oddihom so obračuni nekaj povsem naravnega in celo nujnega. Ker Slovenci kljub vsem te žavam še vedno radi pojemo (najštevilčnejši in, žal, ne najkvalitetnejši dokaz je revija Pri morska poje) bi posvetili nekaj misli zborov ski dejavnosti na Tržaškem.
Delovanje zborov•, društev in vseh podob nih skupin pogojuje neka dinamika, ki ni ved no odvisna od vodstva in ki spominja na pri liko o sedmih suhih in sedmih debelih kra vah. Skratka, vsakemu razcvetu sledi kriza in obratno. Prav v tem smislu smo zastavili prvo vprašanje Ignaciju Oti, načelniku odbo ra za zborovsko dejavnost pri Zvezi sloven skih kulturnih društev.
Odg.: Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v pretekli sezoni. Krizo doživljajo zbori v Bo-ljuncu, Ricmanjih in v Repnu. Vzroki in razlogi so seveda različni. Istočasno so se rodile nove skupine, kot na primer v Mačkoljah in v Barkovljah (barkovljanski zbor je pod vod stvom mlade dirigentke uspel pripraviti v eni sezoni celovečerni spored!). Vidni napredek smo lahko zabeležili pri škedenjskem in miljskem zboru. ^Krepkejši* zbori imajo za seboj razgibano sezono z mnogimi nastopi v Sloveniji, Nemčiji in drugod; tu mislim na zbore iz Nabrežine, s Proseka, iz Repna, Doline in Križa ter od Domja.
Vpr.: Večkrat tarnamo, da nam primanjkuje mladine. Slika, ki nam jo nudijo zbori, je pogosto popolnoma različna. Kaj bi rekli o tem?
Odg.: Ne bi rekel, da se mladina izmika zborovskemu petju, prej bi rekel, da v zborih začenja prevladovati. Vendar si mlajši že-
lijo kvalitete in dinamičnosti, novih pristopov in novih repertoarjev. Pogosto mlajši zapustijo zbor, ker jih dirigent ne uspe zadovoljiti zaradi stare, nesodobne metode dela. Dogaja se tudi, da starejši zapustijo zbor, ker ne u-spejo slediti hitrejšemu tempu, ker ne morejo sprejeti novega, bolj dinamičnega načina dela. Za mnoge člane zborov je petje ena od oblik rekreacije, iskanje družabnosti. To je morda neprijetna resnica, ki velja pogosto tudi za druge dejavnosti. Taki ljudje se umaknejo, čim dirigent zahteva od njih resnejše delo, dosledno prisotnost na vajah, skratka večjo angažiranost.
Vpr.: Kako pa mladinski in otroški zbori, tako v društvih kot v šolah?
Odg.: Mladinskim zborom posvečamo premalo pozornosti, saj bodo iz njih zrasli pevci za odrasle zbore. Pa ne gre za pomanjkanje volje, temveč za pomanjkanje dirigentov, ki bi se z otroškimi in mladinskimi zbori ukvarjali. Nekaj problemov smo rešili s slušatelji zborovodske šole, vendar povpraševanje še vedno presega ponudbo. Naša dolžnost je. da skrbimo za zbore, ki delujejo v okviru druš tev. Res pa je, da je otroke laže zbirati in učiti petja v šolah, kjer je uspeh odvisen od znanja in požrtvovalnosti posameznih učiteljev.
Vpr.: Bo prihodnja Primorska poje, ki o drašča iz mladenke, saj bo dopolnila petnajsto leto starosti, prinesla kakšno novost?
Odg.: O Primorski poje vsako leto preveč govorimo, vsaj v nekem smislu. S kolegi iz Slovenije smo se zmenili, da ostane taka, kot je, brez zaključnih koncertov in «netekmoval-na», skratka najbolj množična pevska mani festacija na Primorskem in nič drugega. Staro
in skupno željo, da postane kvalitetnejša, lah ko uresničijo posamezni zbori, v precejšnji meri tudi dirigenti. Žal nismo uspeli najti na čina, da bi «odrasla mladenka* postala živahnejša in sodobnejša.
Vpr. Na Tržaškem deluje preko 20 zborov, kar pomeni od 500 do 600 ljudi. Zborovske prireditve in koncerti so kljub temu zadnje čase slabo obiskani. Kje tiči razlog, da pevci ne hodijo na koncerte?
Odg.: Primorska poje je nedvomno pripomogla, da se je zborovska dejavnost raz-rastla. V zadnjem desetletju so se pevske in druge prireditve, na katerih nastopajo zbori, na neverjeten način pomnožile. Ljudje so se zborov naveličali, «nasitili» so se petja, morda tudi prireditev nasploh. Marsikateremu pevcu se tudi zdi povsem dovolj, da poje v zboru — vedno v smislu rekreacije, prenaporno pa mu je, da bi še prisluhnil drugim.
Vpr.: Zadnje čase so Italijani ustanovili ne kaj dobrih zborov. Lahko bi rekli, da nas posnemajo. Je res? Odkod novo zanimanje za nstaro» dejavnost pri «sosedovih»?
Odg.: Res so naši sosedje ustanovili nekaj boljših zborov, ki delujejo v pravem smislu rekreacije, brez društvenega okvira. Precej naravno je, da nas posnemajo. Čitalniška dejavnost se je začela prav pri nas v Trstu pred sto in več leti. Očitno niso mogli mimo naših izkušenj, čeprav so potrebovali sto let, da so nas «odkrili». Njihova kvaliteta sloni na širši izbiri pevcev, ki so v glavnem mladi, pogosti tudi Slovenci. . .
Vpr.: Imajo naši zbori dovolj možnosti za nastopanje v Italiji?
Odg.: Možnosti je dovolj, vendar pogosto
ve*v
presegajo finančno zmogljivost naše posameznih zborov. Od pevcev, ki j svoj prosti čas in pogosto še rriarS;.aiiii j?, ne moremo zahtevati, da bi si še -v čevali gostovanja (kar se včasih to JjJrfjL Gostovanja v Italiji pogojujejo tudi nastopi zborov, kar ne moremo ve°ntetgfl zaradi omejenosti prostora, na kate . lujemo.	. srfiložK,
Vpr.: še nekaj misli bi ob tej V (frjj posvetili godbam, torej že spet stan ^ cionalni dejavnosti. Je upravičen e1.-«
smo ga pred kratkim brali, da Ix>s'jrl^^ dejavnosti premalo pozornosti? Je „ «zastarela» dejavnost?	. \jf).
Odg.: Začel bi od konca. DejaV*^xep, j privlačnost, če je dirigent nedinah® j>' zan na stare sheme. Mladi dokazuje/^ ii jim godbe še všeč. Skoraj vsaka 8®^ ^ svojo šolo, gojenci so številni in 'seadnj radi vključujejo. Naša zveza je v STj tih začela prirejati bienale revije, budilo godce in dirigente ter P^JfkoflO boljši kvaliteti, o kateri po zadnjih ne kaže dvomiti. Repertoarji postaj nejši, marsikje društva organizirajo ., dv ne koncerte godb. V našo zvezo se J 5^, vključilo šest godb, s katerimi ne stike, kar menda dokazuje, da j1*' marjamo, nasprotno, rekel bi, bi. jf ta dejavnost «drugo mladost*. nl)^f
Z gornjimi mislimi seveda nisirio U celoti glasbenega področja. Ob reditvah, kot so bile večer kantavtmJ. ff
ustavih
ansamblov in' podobno, bi se kasneje.
(Zapis*19
ftsmo deželnemu odborniku za promet, županom, KGS, gradbenima podjetjema in družbi ANAS
KZ in Konzorcij «Naša zemlja» zahtevata takojšnje izplačilo odškodnin
b°mik^nie^ka zveza *n Konzorcij «Naša zemlja» sta naslovila deželnemu od-lin in p / Premet, družbi ANAS, tržaškemu županu, podjetjema Plače Mou-zSotiišilealIraeia’	gorski skupnosti ter županom devinsko - nabrežinske,
tvami j' t'®Peritabreke in dolinske občine naslednje pismo v zvezi z razlasti-zen“jišč za potrebe avtoceste in hitre ceste.
V
ga z Mdavno razsodbo ustavne-nost ,„.ca> ^ je razglasilo protiustavnih 2ai *na 385 iz leta 1980 in poznej-šan rok°V’ .s katerimi je bil podalj-^°'°čani UVelia'itve novega režima za P°2iVaJ® “^škodnin po razlastitvah, tadolže,, usta^°ve in podjetji, ki so PostoDk«6 2a Vpeljavo razlastitvenih velikih o' 5°*re^m*h *a uresničitev Pfi2aH(,, Cstnik *vez na Tržaškem, da lovijo (15 ze®ljiškim lastnikom zago-njihovii.rtlna jamstva o spoštovanju sodbi net Prav‘c ’n interesov. Po raz-Velika n?Vnega sedišča vlada namreč
V	tem gotovost glede odškodnin, ki imata 0z'ru zahtevamo od podjetij,
VsekakorV Za}*upu gradbena dela, da ^ j. spoštujeta sprejete obveze 'ata Dri j .i umesten način izpla-kakof st "plim začasno odškodnino,
Pfavkar a i™ i° obljubila na osnovi *ako Jarirazvrijavljenih predpisov, in *ashtikn„0S'’ta upravičenim zahtevam
e se, da mora izplačilo izzve-
neti kot predujem na celokupni znesek odškodnine, ki mora še biti določen z ustreznim zakonom.
Poleg tega zahtevamo, da se isti postopek, čeravno z zadevnimi tehničnimi popravki, uporabi tudi v primerih, ko zainteresirani niso prejeli še nobene odškodninske ponudbe. Obvezo v tem smislu in v korist vsakega posameznega zemljiškega lastnika je treba podpisati v trenutka, ko podjetje prevzame posest nad parcelo, ki je predmet razlastitve.
V upanju, da se bodo spoštovale te naše zahteve, ki slonijo na duhu in črki okvirnega sporazuma o razlastitvenih postopkih, podpisanega decembra lani med ustanovami, združenji in podjetjema, ki so pri vsej stvari zainteresirani, vas spoštljivo pozdravljamo.
Predsednik Kmečke zveze (A. Guštin)
Predsednik Konzorcija «Naša zemlja« (R. Stepančič)
Sestanka KZ in NZ z razlaščenci
Kot smo pisali včeraj, bi podjetji Plače Moulin in Palmieri jutri marali izplačati zemljiškim lastnikom, ki so bili razlaščeni zaradi izgradnje avtoceste in hitre ceste, predujem na celokupno odškodnino. Ker pa je medtem ustavno sodišče razglasilo protiustavnost zakona 385, sta podjetji menili, da jima je zmanjkala zakonska podlaga in da zato denarja ne moreta izročiti. Poudarili smo tudi, da bi predujem podjetji morali že davno poravnati v smislu sporazumnih pogodb, ki so bile podpisane že februarja in marca, da je torej njuno ravnanje v bistvu diskriminacija. Šele pod pritiskam predstavnikov Kmečke zveze in Konzorcija «Naša zemlja« sta se podjetji menda nekoliko omehčali ter izrazili načelno pripravljenost, da predujem izplačata po zasebnih poteh. Kot rečeno, gre za načelno pripravljenost, gotovosti ni zaenkrat nobene.
Konzorcij NZ in KZ sta spričo tega naslovila deželnim in krajevnim oblastem ter vsem drugim dejavnikom, ki so tako ali drugače zainteresirani pri cestnih gradnjah in razlastitvah, pismo, ki ga objavljamo tu zraven.
Da bd pa neposredno prizadetim zemljiškim lastnikom kar naj-podrobneje obrazložila nastale razmere in se z njimi domenila glede bodočih skupnih nastopov, priredita Kmečka zveza in Konzorcij «Naša zemlja« jutri in v sredo z njimi ločena sestanka.
Jutrišnji sestanek bo ob 20.30 v Domu »Albert Sirk« v Križu. Organizatorja vabita razlaščence iz Nabrežine in samega Križa, sicer pa je zaželena čim množičnejša udeležba.
V sredo, 27. t.m., bo podoben sestanek v Soščevi hiši na Proseku. Namenjen je vsem tistim lastnikom pašnikov, travnikov, gozdičev in drugih površin, ki jim bo razlastitelj preveril stanje zemljišč v dneh 8., 9. in 10. avgusta. Sestanek bo prav tako ob 20.30.
Včeraj zjutraj po 13-urni vzorni reševalni akciji
tržaškega jamarja rešili
^orno u alst-'h urah neprekinjene in *žašlci ■ 3 ajene reševalne akcije so fibtrai Pordenonski jamarji včeraj • rov	lz 24° metrov globo-
Ja- Trta/ letnega Furia Bagliani-raJšnjim Z1 * ie ponesrečil predvče-pri krai„n^og 16- or« v ja™ La Val % Drt.i ,dis di Sotto v pordenon-??Si Jr// ko se je vzpenjal po klin. fiapv3 ln se je nenadoma izpulil Padel	izgubil ravnotežje in
CP si jp 20 metrov nižje. V pad-Savj zl°mil roko in se pobil po
*‘i na/}/?, bolnico, kjer so ga spre-delku za intenzivno nego s rajali „ , Pfognozo, so jamarja pre-S ^ /eakoPterjem. Kljub poškodoval- u . ravniki optimisti in pred-D*Jutro okrevanje.
? Zarnu(i/Vakle skupine je bilo težko Ok le J3?; saJ je rov v tisti višini Oja, ^ drugj meter. Ranjenega ja-
v"aSrtoS:
7jj ’ & ?e predvčerajšnjim pre-18 Tant ni avnik- Po prvi ugotovitvi, ? zdravn iV srnrtru nevarnosti, je bi-JOst, /k?va skrb preprečiti ne-/ke tern//1 ^ njegovo telo zaradi ^]iNhlad)Zat/'f (okrog 6 stopinj) /‘»Jo, t^S110- Zato so ga ovili v alu-t pr6Dre/ ? Posebno termično odejo, ° * bu(j,Uje °ddajanje toplote. Ta--	ln povsem priseben pri-
čakal naslednje jutro, ko so ga izurjeni tovariši rešili iz dramatičnega položaja.
Naše gospodarstvo v oceni sindikatov
Pokrajinsko tajništvo CGIL - CISL -UIL je včeraj preverilo gospodarske razmere v tržaški pokrajini slabe tri besece po splošni stavki, ki so jo sindikati oklicali konec aprila. V ustreznem poročilu je rečeno, da je z množično mobilizacijo delavstva bilo mogoče zaenkrat preprečiti še nadalj-
njo okrnitev proizvodnih dejavnosti in s tem napad na zaposlenostno raven ki je že itak zaskrbljujoče upadla.
Sindikati zavračajo odgovornost za vse to na industrijce (ker ne nalagajo denarja v nove proizvodne pobude), na deželno upravo (ki ni doslej posegla še v nobenem izmed kriznih žarišč) iu na rimsko vlado (ker ni u-krepala v korist tukajšnjih podjetij z državno soudeležbo).
Sindikalno poročilo navaja med hujšimi kriznimi primeri tekstilni tovarni Calza Bloch in FTA ter štivansko papirnico, sicer pa omenja nevarnost skrčenja dejavnosti) pri Tržaškem Lloydu, pa tudi nepovoljne razmere v luki, kjer so delavci zenotene pristaniške družbe prejeli le 50 od sto junijske plače.
Hudo ranjen vespist
Na nevrokirurškem oddelku so vče raj pozno popoldne sprejeli 56-letne-ga Giacoma Siega iz Istrske ulice 38, ki se bo moral zdraviti 40 dni zaradi udarcev v glavo, večkratnih zlomov nog in rok ter krvavitve iz ušesa. Ranil se je v prometni nesreči, do katere je prišlo na cesti med Bazovico in Trstom, ko je iz še nepojasnjenih razlogov trčila v njegovo vespo s fiatom 127 Itala Nucera iz Ul. San Pasquale 95.
Velik odziv občinstva na prazniku v Mačk olj ah
Šagra kulturnega društva Primorsko v Mačkoljah je sinoči zabeležila velik odziv občinstva, ki si je po soparnem dnevu zaželelo osvežitve v čudovitem borovem gozdiču, kjer poteka prireditev. Sinoči je imelo koncert Godbeno društvo Prbsek, ki je tako letos že drugič gostovalo v Bregu. Proseški godci so namreč marca nastopili na Ricmanjskem tednu. Godba, ki jo vodi Slavko Luksa, se je sinoči predstavila s pestrim in živahnim sporedom. Igrala je skladbe tujih avtorjev, izvlečke iz oper in pa skladbe slovenskih skladateljev kot na primer Učakarja in Lovrenčiča, ki je bil tudi eden prvih dirigentov Godbe. Koncert je Godbeno društvo Prosek zaključilo s skladbo Vinka Štruclja »Zlatorog«, ki je himna pro-seškega orkestra. Za ples je igral ansambel Aries, danes pa bo v kulturnem programu nastopila folklorna skupina železniškega prosvetnega društva France Prešeren iz Celja.
Ris
Na podlagi rezultatov analiz, ki jih je opravil pristojni zdravstveni urad na vzorcih morske vode, je tržaški župan izdal uredbo, s katero spet dovoljuje kopanje v kopališču Circolo Marina Mercantile v Miramarskem drevoredu.
JtŽana Pr°gnoza ^učnega stražnika
K?WoveJl/yuv Mandracchio v bližini sj/Olo pmfe,oSe & Pripetila vče-lot3' v ti ML uro prometna ne-nu' finaa?teri se je hudo ranil 23-Ort?’ k* se / .stražnik Vincenzo Pa-<*ta!ku / Z?aibori za življenje na ha^lltu - Ovijanje. Na otološkem Rj/ega £» .sprejeli 26-letnega fi-*!? je /2fmka Gennara Capuana, /d. na zadnjem sedežu su-
S.IWaifrim Je Panic° Prija1
v/° je /f./u sv. Andreja. Do ne-ko je Panico zavozil Uri ^ n»a in je zato nenadoma S/u oh^stvo nad vozilom. V v p]., astalt se je Panico hudo &J6 tudi/P ^ v Prsni koš, zlomil \ /evilna rebra. Ko so ga Polnico, je bil v komi.
* j,______________
V 6yriikar/£i^e 7 izleta Primorskega ktii- 1strii;Pri Sradiščanskih Hrvatih lgšrni ,, S?„na ogledu v Tržaški Ulici sv. Frančiška.
Pluralizem za zaprtimi vrati
Septembra, in sicer 2., 3. in 4. bodo v Peterlinovi dvorani in v parku Finžgarjevega doma 18. študijski dnevi <d)raga 83», ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev v Trstu.
Prvi dan bo namenjen posvetovanju o slovenskih kulturnih revijah in sicer ob izidu prve številke Celovškega zvona. Naslednji dan (to je 3. septembra) bo v Finžgarjevem domu predavanje na temo «Slovenija v o-semdesetih letih*. V nedeljo, 4. septembra sta predvideni predavanji «Kvas novega krščanstva» in «Na razvoju dveh kultur».
Naš dnevnik in pisec pričujočega članka, ki je več let spremljal študijske dneve, sta imela do Drage preprosto stališče. Ločevali smo kritiko socializma in komunizma od frontnega antikomunizma, razpravo o pomenu demokracije in idejnega pluralizma v okviru slovenskega naroda in države od apriornih stališč, da je v Sloveniji pokopana vsaka demokra-
na festivalu komunističnega tiska
l‘tl V
tržaškega velesejma se nocoj zaključi pokrajinski festival
X-D
'riiem
‘aHnski
Ob 20. urj bodo o političnih razmerah v krajevnem in
T/i.	spregovorili član osrednjega vodstva KPI Piero Fas
c,....
Plef ler'*Ilnslci iojnik partije in podpredsednik deželnega sveta Claudio f/, z 0rj*an pokrajinskega tajništva KPI Stojan Spetič. Ob 21. vri bo Ske0a 2frStr<mL •‘Pomlad*, ob 21.30 koncert Tržaškeaa vartizanskeaa
Tf> fPinko Tomažič*.
cija. Ločevali smo tudi krščanska čustva in misli od trdnega in neprebojnega integralizma. Na tej podlagi smo Drago ocenjevali.
Letošnji program Drage spremlja bilten, ki se pričenja z uvodnikom «Na pot osemnajsti Dragi*. V njem lahko beremo, da mejni jugoslovanski ukrepi «marsikomu dišijo bolj po političnem kot pa po gospodarskem*. Nadalje, da so Kulturni dnevi zamejcev v Cankarjevem domu «dokazali, da uradna Slovenija ne more še prenesti pravega pluralizma*.
To je uradno stališče organizatorjev Drage. Sledi «anketa», ki je bila izvedena *v krogu znancev* na vprašanje <nAli naj tudi Draga podpiše Dolomitsko izjavo?» Od desetih odgovorov je osem takšnih, ki odločno odklanjajo to, da bi Draga podpisala Dolomitsko izjavo, kajti le ta je bila, da navedemo enega «soznačica za kapitulacijo* (krščanskih socialistov in Sokolov seveda). Zadnji odgovor pa pravi: «Odpovedati se lastni politični subjektivnosti, kakor so se Kocbekovi krščanski socialisti, pomeni odpovedati se politiki. Z drugo besedo: vdati se v družbeno manjvred nost. In pred stranko — namreč komunistično — ki danes povsod, kjer je na oblasti, izkazuje faliment, za čenši z ekonomijo.*
Dva odgovora sta kljub vsemu zapisan v drugačni smeri. Krog znan cev Draga se je torej izrekel, da je
komunistična partija privzela oblast in s tem «zadušila» pluralizem in demokracijo v Sloveniji. Ti niso pripravljeni podpisati Dolomitske izjave. Eden bi jo podpisal, vendar ne bi smela pomeniti konca pluralizma v zamejstvu. Drugi pravi celo, «da bi lahko Draga objektivno postala mostišče protirevolucije*.
Mini skupščina se je tako z veliko večino izrekla proti Dolomitski izjavi in proti sedanjemu sistemu v Sloveniji. Dva znanca razmišljata drugače in tako nosita zastavo iplura-lizma*.
Težka zastava, če pomislimo, da vidi uvodničar biltena edino svetlo točko na slovenskem obzorju v volilnih uspehih slovenske stranke na Tržaškem in Goriškem . . .
Pisec članka je, bralci bodo oprostili ponovitev, večkrat sledil Dragi. Zaključek je bil vedno podoben: diskusija z obilico žolča, ki je zameglila kako drugačno mnenje. Točno tako kot v biltenu; ne moremo si kaj, da ne bi podvomili v spretno režijo. Sicer je to le zlobna misel nekoga, ki se je sprehajal po parku Finžgarjevega doma, diskutiral, poslušal predavanja in razprave in se končno znašel pred zaprtimi vrati. Kot človek, ki meni, da Slovenija prenese kljub vsemu več pluralizma, kot dva zrežirana pomisleka. To je pluralizem za zaprtimi vrati.
ACE MERMOLJA
Ob smrti
MIRA ŽERJALA
izreka SKD Tabor - Opčine iskreno sožalje ženi, hčerki in svojcem.
ZAHVALA
Ob smrti našega moža, očeta in brata
Ivana Pierija
se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili njegov spomin.
Posebna zahvala pevcem, prijateljem ter nosilcem krste «S.B.»
Žalujoči svojci Prosek, 24. julija 1983
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin najine mame
Zofke Grgič-Vidau
Ivanka in Rudi
Trst, Catania, 24. julija 1983
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki ste tako polnoštevilno spremili na zadnji poti našo drago
Emilijo Ravbar
vd. Briščik
ji darovali cvetje, v njen spomin prispevali v dobrodelne namene ter nam izrazili ustno ali pismeno sožalje.
Posebna zahvala g. župniku in pevskemu zboru ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Zgonik, Briščdki, Repnič, Vogjje, Vrhovlje, 24. julija 1983
ZAHVALA
Ob izgubi
Giovannija Gravine
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
cvnin
Trst, 24. julija 1983 (Pogrebno podjetje)
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
Slavke Adam vd. Fonda
Posebna zahvala g. župniku/ darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči svojci
Nabrežina, Trst, Turin, 24. julija 1983
25. 7. 1981	25. 7. 1983
Ob drugi obletnici smrti
Franca Puntarja
(ČOZA)
se ga z bolečino v srcih spominja družina Verša Prosek, 24. julija 1983
24. 7. 1943	24. 7. 1983
Ob 40. obletnici smrti naše drage
Kate Koblar
se je z ljubeznijo spominjajo
sinova in znanci Trst, 24. julija 1983
Prizadevni Mackoljani
Gledališča
VERDI
Danes ob 18. uri, četrta predstava Kalmanove operete «čardaška princesa*. Jutri četrta predstava ob 18. uri.
CANKARJEV DOM
Razstave
Do 24. avgusta (sprejemna dvorana) 15. mednarodni grafični bienale.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka, od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah, od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave.
KD PRIMORSKO
vabi na
ŠAGRO
v borov gozdič v Mačkoljah.
Danes ob 19. uri. nastop folklorne skupine ŽPD «F. Prešeren* iz Celja in ples z ansamblom AREES.
Jutri, ob 19. uri. nastop čilske glasbene skupine MAYLLKU in ples z ansamblom POMLAD
ŠD PRIMOREC priredi danes, 24. t.m.
ŠPORTNI PRAZNIK
Igrajo THE LORDS
Kino
mm
V borovem gozdiču pri Mačkoljah se uspešno nadaljuje vaška šagra, eden najbolj priljubljenih tovrstnih praznikov na Tržaškem. Zasluga za uspeh gre v precejšnji meri lepoti in udobnosti prireditvenega prostora, predvsem pa prizadevnosti in požrtvovalnosti Mačkoljanov, ki so krepko poprijeli za delo,
kot kaže gornja slika
Uspešno je maturirala na trgovskem tehničnem zavodu SUZANA BANDI Iskreno ji čestitajo tete, strici, sestrične Milena, Sabina, Adriana, Martina, Tanja ter bratranec Mauro
Te dni je na trgovskem tehničnem zavodu z odliko maturirala
SUSANNA BANDI Ob tem pomembnem življenjskem dogodku ji čestita
družina Paoli
23. julija sta praznovala
JOSIP KAVČIČ in EMILIJA ŽERJAL
50 let skupnega zakonskega življenja.
Ob tem jubileju jima čestitata hčerka Natalija in sin Aldo z družinama.
Čestitkam se pridružujeta še Anton in Danica in jima kličeta še na mnoga srečna in zdrava leta skupno z vsemi sorodniki in znanci
f4 Čestitke
Draga
SUSANNA
ob uspešno opravljenem zrelostnem izpitu na trg. teh. z. «žiga Zois» ti iz vsega srca čestitajo mama, oče in brat Robi
VSEM BOLJUNSKIM MATURANTOM
ki so uspešno opravili maturo, iskreno čestita KD Prešeren
Te dni je na medicinski jakul-teti v Veroni z odliko opravil specializacijo iz pediatrije
dr. MIRKO ŠPACAPAN Iskreno mu čestitajo prijatelji
Jutri praznuje v akeunju obletnico rojstva TATJANA TAUČER. Vse najboljše v življenju, srečo in zdravje v družinskem krogu, ji želita mama in OČ6*
Danes ima 20 let IGOR TUL iz Milj. Vse najboljše in obilo uspeha pri študiju mu želijo domači.
VANDI PURIČ iskreno čestitajo za uspešno opravljeni zrelostni izpit in voščijo obilo uspeha v nadaljnjem življenju mama, očka, brat Wa!ter s Kristino in vsi, ki jo imajo radi.
ŠZ Jadran čestita članom mladinske ekipe ANDREJU PUPISU, ANDREJU VASSALLU, ALEKSANDRU RAV BERJU, BRANKU HROVATINU in MARKU KOJANCU za uspešno o-pravljeno maturo.
Jutri bo praznovala MARTINA LORENZI 13. rojstni dan. Čestitajo ji oče Karlo, mama Dora, brat Mauro, nona Ana, nona Roža ter Franka.
LJUDMILI RADETIČ por. PERNARČIČ želijo za jutrišnji rojstni dan vse najboljše vsi njeni dragi.
Ariston 21.30 «Scusate il ritardo». M. Troisi, G. De Sio, L. Arena.
Eden Zaprto zaradi počitnic.
Nazionale Dvorana št. 1 ob 16.00 «Or-gasmo non stop*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 «Sexy club». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 ob 16.30 «Zucchero, miele e peperon-cino*.
Grattacielo 16.30 «Rocky I.»
Mignon 16.00 «Agente 007 - la spia che mi amava*.
Aurora 16.30 «Tron». Jutri isti ob 17.00.
Cristallo Zaprto zaradi počitnic.
Capitol 16.30 «11 drago del lago di fuoco», jutri ob 17.00.
Fenice Do 5. avgusta zaprto zaradi počitnic.
Radio 15.30 «Pomo super erotic mo-vies>. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic do 30. t.m.
Lumiere 16.30 «L’ultima sfida di Bruce Lee*. Od jutri do 30. avgusta zaprto zaradi počitic.
Moderno 18.00 «No grazie, il caffe mi rende nervoso*. Jutri «Ricomin-cio da tre».
Giardino pubblico 21.15 «1 fichissi-mi». Jutri «Virus».
SLOVENSKO ,	PLANINSKO
/SP0T\ DRUŠTVO TRST
priredi v nedeljo, 31. julija, in v ponedeljek, 1. avgusta
DVODNEVNI IZLET NA TRIGLAV
Vpisovanje samo še do torka, 26. t.m., na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20
ENTE PER LA ZONA INDUSTRIE DI TRIESTE	»
(Ustanova za industrijsko cono
Sprejem podrobnostnega načrta Pri Orehu (Noghere)
— II. obvestilo o objavi in depozitu.
PREDSEDNIK EZIT NA PODLAGI sklepa “Posveta št. 80/1983 z dne 20. 5_ 1*%.
GODBENO DRUŠTVO V. PARMA - Trebče
se zahvaljuje
vsem vaškim organizacijam, vsem sodelujočim godbam, ga. Minki in vsem, ki so pomagali pri uspehu praznika
Izleti
Sekcija KPI iz Križa obvešča, da so še tri prosta mesta za izlet v sovjetsko Azijo, ki bo od 4. do 18. sep tembra. Telefonirati v večernih urah na št. 220213.
Združenje UnJon, Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 31. t.m. v Trnovski gozd - Čepovan. Informacije in vpisovanje v torek in četrtek od 17. do 19. ure v Ul. Valdiri-vo 30, II. nadst., tel. 64459 ali 732858.
Člani godbenega društva Prosek čestitajo svojemu članu
BRUNU VERŠI
ob uspešno opravljeni tezi o pomorskem inženirstvu
Potovalni urad
« Aurora »
prireja naslednje izlete:
Od 13. do 15. avgusta -busom v KRANJSKO Cena 92.000 lir;
z avto-GORO.
14. in 15. avgusta - z avtobusom v ROGAŠKO SLATINO in CELJE. Cena 53.000 lir;
27. avgusta - L, 6. in 11. septembra - z avtobusom na MALI LOŠINJ. Cena 165.000 lir.
Vsako soboto z avtobusom v BOVEC. Cena enotedenskega bivanja 170.000 lir.
Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu «Aurora» -Ul. Cicerone 4, tel. 60-261.
bveui oi. ou/ i^oo t. unč , -1« flr zapisnik št. 122, ki ga je odobri^ želna direkcija za industrijo > z noto prot. št. 3757 z dne 30. • Lj. so bile vzete na znanje nekatere v . ložene pripombe in bile sPr®Jggai'J meme spremembe podrobnostn ,
črta Pri Orehu ter je bil SP ^ ja vsemi spremembami načrt san • naknadno objavo in depozit;
NA PODLAGI zakona o ur&a« g št. 1150 z dne 17. 8. 1942 in naaaj popravkov ter dopolnitev;	. ja
NA PODLAGI čl. 21 dežetom^ kona št. 23 z dne 9. 4. 1968 k« * $ spremenjen in dopolnjen s čl- ^ želnega zakona št. 30 z dne lija 1972;	, fi
NA PODLAGI čl. 14 deželne« kona št. 47 z dne 3. 6. 1978
OBVEŠČA	fona
DA bodo izdelki, ki se nanas podrobnostni načrt Pri Oren^u s ghere), s spremembami, v s jo/l$ sklepom upravnega sveta st. jj> z dne 20. 5. 1983 — zapisnik skupno z zapisniki upravneg jjj f št. 121 z dne 13. 5. 1983 in SK $ dne 20. 5. 1983, deponirani P* jt dih EZIT v Ul. G. in S. Ca^l 14 in pri tehničnem oddelku T" tl za urbanistiko —- miljske ohcj’ v0 f Roma št. 22, odprtih za obe # uradnih urah deset (10) dni . g doma z začetkom s prvini 0° ^ objavi tega obvestila v listu nih oglasov (Annunzi Legali) pokrajine.
DA si v tem roku
vsakdo

ogleda izdelke in deponirane Jj)( vseh svojih delih, in	P s#1
ali pošlje morebitne prip°m"r^riaii|i v kolikor se te nanašajo na na kolkovanem papirju, pre ^ i-EZIT, v roku desetih (10) djH $ f padlosti depozita, upoštevajoč.	^
rok nepodaljšljiv in zato P ^ ki bodo prispele z zamudo, {p; vzete v poštev. Tudi grafre. -0 f zi, ki bi bili predloženi v ra^0 pombam, morajo biti ustrezn
vani-	,	n«/.
To obvestilo bo razobešalo ^
glasni deski miljske °*^*n j^ele ljeno v uradnem vestniku de* ^f lanije - Julijske krajine in ,I_voik sih II Piccolo, Primorski dne Il Messaggero Veneto.
T"1' 1S' » %*«*■»&
Danes, NEDELJA, 24. julija KRISTINA
Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 20.44 — Dolžina dneva 15.05 — Luna vzide ob 20.50 in zatone ob 4.44.
Jutri, PONEDELJEK, 25. julija JAKOB
Vreme včeraj: ob 13. uri 26 stopinj, zračni tlak 1012,9 mb ustaljen, veter 5 km na uro jugozahodnik, vlaga 75-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 21 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE:	Sara Sforzina,
Chiara Del Giudice, Enrico Maria Macovez.
UMRLI SO: 84-letna Paola Gerdol vd. Gerdol, 88-letni Carlo Giorgini, 51-letni Giovanni Del Bon, 70-letni Dario Sauli, 84-letr\p Genoveffa Pa-chlich vd. Colautti, 72-letna Maria Maslic vd. Lussi, 57-letni Natalio Moro, 48-letni Sergio Coslevaz, 81-letna Giorgina Orazi, 61-letni Edoardo Gem-mari.
OKLICI: trgovec David Geoffrey
Marshall in uradnica Ambra Guerra, inženir Paolo Ragusini in gradbeni tehnik Cristiana Turrin, delavec Ful-vio Benedetti in v pričakovanju prve zaposlitve Elisabetta Danieletto, uradnik Alessandro Iurasek in uradnica Paola Mansi, elektronski izvedenec Giorgio Vusio in univerzitetna študentka Cinzia Steiner, uradnik Luigi Chebba in učiteljica Patrizia Ferlu-ga, delavec Alessandro Davanzo in uradnica Antonietta Bacchia, petrolejski tehnik Roberto Cetin in tiskarka Michela Rovelli, zemljemerec Tiziano Pindozzi in uradnica Edda Carmen Sferch, finančnik Domenico Moro in trg. proda jedka Lorena Mantineo, u-radnik Antonio Puliafito in v pričakovanju zaposlitve Domenica Strati, Ln-ženir Mario Sponza in zdravnica Lu-cia Pelusi, uradnik Fabio Rinaldi in estetistka Sandra Malucello, trgovec Gianfranco Gallo in vzgojiteljica Marina Vouch, mehanik Alessandro Man-
zoni in bolničarka Viviana Viviani, skladiščnik Domenico Salvatore D’A-lessandro in profesorica Anna Nigro, uradnik Raffaele Casale in študentka Vincenza Aurora Carollo, uradnik Giuliano Coronica in socialna asistentka Daniela Gregori, mehanik Dario Veronese in trg. prodajalka Cinzia Pelizon, avtoličar Marino Turina in uradnica Ondina Serli, uradnik Edoardo Pešce in uradnica Patrizia Car-pentieri, uradnik Ferruccio Zumin in profesorica klavirja Loredana Brana, trg. agent Umberto Iavarone in uradnica Egle Visintin, mehanik Roberto Rosenkranz in uradnica Daniele Levi, trgovec Paolo Vecchiato in univerzitetna študentka Tatiana Volčič.
OKLICI OKOLIŠKIH OBČIN
REPENTABOR: kmetovalec Giuseppe Colja in trgovka Nives Guštin.
DOLINA: delavec Edvin Križmančič in učiteljica Maura Čepar.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11, Zgonik, Boljunec, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
BARI
CAGLIARI
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
LOTERIJA 36 60
87
44
15
1
38
71
61
73
75
65
10
11
46
78
H
74
68
18
78 g I
18 J > 60 2(1 49 f. l! 77 f 43 * *
® §1
90 1
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Zgonik, Boljunec in Žavlje.
ENALOTTO
X 2 X 1 1 X 2 2 * KVOTE:
12 — 22.473.000 lir 11 —	619.100	lir
10 —	57.000	lir
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165. Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20.
NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 400 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
POTOVALNI URAD «AURORA» vabi na potovanje v
KIJEV, LENINGRAD, MOSKVO
od 8. do 15. septembra
Cena 890.000 lir
Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu «Aurora» - Ul. Cicerone 4, tel. 60-261
(?>
Keramične okrasne ploščice, tlaki in obloge, dodatni deli In pohištvo
UGUSSI
TRST — Ulica Flanona 13, Valmaura
4.000 kvadratnih metrov, parkirni prostor, blago na zalogi
radia tele visi ja
Nedelja, 24. julija ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Ponedeljek, 25. julija ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
1215 7*?2nieni dan
uSfe3 »Mia
PO glasi
na 1)0 glasbi
1745 Športno popoldne I8.30 r;Upai v nedeljo, 2. del Ig 2q • 0001 ad incastro - TV film
shoiv - intervjuji, skeči,
a>.ooTvla
„baro
22.10	»rv Parade - uspehi tedna
22.20 §nLfnevn]k
23.10	r„na ncdeija
onevnik - zadnje vesti in emenske razmere
jj Dru9i kanal
U.45	Dvorak
‘ di ■
^ Pietra
dnevnik ob 13. un
ql,	ui Marco Polo
r^uara Riondino na koncertu svet Arthurja C.
—-»1LUV uu 10. UI1
JUGOSLOVA
Liuhi;„_
13.15
14.10
16.00
16.20
17.00
18.50
19.50
20.00
20.30
21.30 22.20
22.30 23.20
15.45
18.00
18.45 19.00
19.30
20.30
21.25
21.50
23.10
ua.50 *
«1 jjiffis.-rs
5.35 2?0613
JJ «aVas '
17,	B0Sl““ ' *
SS^Ssr?—.
te

La corona del diavolo - 4. e-pizoda
Allonsanfan - film
Indijanci iz Južne Amerike -
dokumentarec
Joe Cocker na koncertu
-	18.50 Poletni tandem
Nero Wolfe - Posojena hči - TV film
TV dnevnik Domenica sprint Čarobna vrata - musical I professionals - TV film TV dnevnik - večerne vesti Igra in konec igre TV dnevnik - zadnje vesti
Tretji kanal
-	18.00 Neposredni športni prenosi
Avantura - svet živali
Sto mest Italije
TV dnevnik
Svet disc-jockeyev
Velika svetovna dela - Jez
Itaipu
TV dnevnik Šport na 3. kanalu Speciale Orecchiocchio
Prvi kanal
13.00	Želja po glasbi
13.30	TV dnevnik
13.45	Daro un milione - film
15.00	Glasbene meje
15.30	Happy days 15.55 Zgodbe ribičev
16.20 Skriti zaklad - pripoved handi-kapiranih
17.00	- 19.45 Fresco, fresco - glasbeni spektakel
17.10	Astroboy - risanke
18.00	Colorado - 4. in zadnja epizoda
19.00	D'Artagnan po romanu Dumasa
19.30	Glej in zmagaj
19.45	Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV dnevnik
20.30	Sui mari della Cina - film
21.50	TV dnevnik
22.50	Squadra speciale Most Wanted 23.40 TV dnevnik - zadnje vesti
Drugi kanal
13.00	TV dnevnik ob 13. uri
13.15 Marion non ci črede - TV film
14.10	Cinevarieta
14.35 Quando Coppi correva in bi-cicletta
15.40
17.30
18.40 18.50
19.45
20.30
21.30
22.45
22.55
23.30
23.55
16.00
18.00
18.45 19.00 19.25 19.55 20.05 20.30
21.20
21.45
22.15
23.45
TELEVIZIJA
JUGOSLOVANSKA
Koper
Serijski film
Človekova glasba
Občan Urban - kratkometražni
film
Velika dolina - serijski film Ob skodelici kave - glasbena oddaja
Spopad na morskem dnu - celovečerni film Sedem dni
Zedt im Bild - Čas v sliki
Zagreb
Narodna glasba
Na meji norosti - francoski film
Mostar: skoki z mosta
Risanka
TV dnevnik
Operni večer
Poročila
Ljubljana
18.15 Neko poletje - nanizanka 18.45 Mladinski studio 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 1.
20.00	Jelena Gavanski - TV drama
21.00	Pisma - dokumentarna oddaja 22.05 Poročilo s seje CK ZKJ
Koper
14.00	in 17.30 Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje «Od-prta meja« med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti:
MAČKOLJE — Vaški praznik NABREŽINA — Mednarodni balinarski turnir
GORICA — Razstava alpinistov GORICA — Politični položaj
18.00
19.00
19.45
20.45 21.30
21.45
22.45
18.00
18.05
18.15
18.30
18.45
19.30 20.20
21.30 21.35
22.05
22.25
Proibito rubare - film
-	18.40 Poletni tandem Športna poročila
GiaUo, aranqione,	ros so. . .
quasi azzurro TV dnevnik
La terra della grande pro-messa
Od terorizma k razorožitvi TV dnevnik - večerne vesti Le storie di Mozziconi Protestantizem TV dnevnik - zadnje vesti
Tretji kanal
-	16.30 Genova - plavanje Avantura
Sto mest Italije TV dnevnik
Drugi zvok - 4. nadaljevanje Kamera in spomin Šola in vzgoja
Zgodba v zgodbi - Trije gradovi v Portugalski TV dnevnik
Šola in vzgoja - življenje živali
Turin - nogomet Speciale Orecchiocchio
TELEVIZIJA
Film - ponovitev
TV - Stičišče
Ryan - serijski film
Salut, Champion - serijski film
TVD danes
Človekova glasba
Zeit im bild - Čas v sliki
Zagreb
Poročila TV koledar
Slovenske ljudske pravljice Bosansko hercegovski pesniki za otroke
Mladinski studio
TV dnevnik
Zmaga - TV drama
Izbrani trenutek
Svet danes - zunanjepolitična
oddaja
En avtor, en film TV dnevnik
ZASEBNE POSTAJE
***** 5
{^1 Prijate1 j Arnold - TV film filni CC°'a ©‘“de Neli - TV
JO-00 JufPrtjatelj Arnold - TV film J-lO&american l4-00 nT^sifica show
jj filtri^)USberc della Costa d’Oro
}> a?1 G.rant - TV film
a quei due - TV film
20& P°ldf£k deLgiaRuaro ' film
u a Quei due - TV film
«H30rETE QUATTRO
1-00 fcfnke
oddaja
J5 Mi&* Maverick - TV film 00 GU * Strogoff -l5j film°rSaCchiotti di Chicago - TV Alja
O fCquist* deir0rcgan -
>8.00 ISake
CliaBlaZers ‘ ris^ke 1&30 CaSa Pralcria ' TV
2°.30 jj0* - Tv film
annoS^m giormo il prossimo
-. film
*Jn pai’ stammi lontano almeno Wln» - film
8»hAUa 1
5°° S***®
Ijj? Giubb,!3 Lav"ence - TV film
13 o« Gperazi rosse * film
U.J p£ladro ' TV film
14.3,) W6Scenza inquicta - TV no-19qo ril,hCdSa neHa pratcria - TV
?t,'egaSiLLawrence - TV filrl Gir^r amoire ' TV film
film
22.30	Operazione ladro - TV film
23.30	Anatomia di un delitto - film
01.00	Colditz - TV film
TELEPADOVA
10.00	- 13.30 Risanke
14.00	Bonanza - TV film
15.00	Ispettore Regan - TV film
16.00	Svetovno prvenstvo v catchu
17.00	Šesto senso - TV film
18.00	- 19.00 Risanke
19.30	Bonanza - TV film
20.30	I Sullivan - TV film
21.30	Una squillo scomoda per l’ispet-tore Newman - film
23.00	Monjiro - TV film
24.00	Codice 3 - TV film
TRIVENETA
09.30	Agente speciale - TV film
10.30	Dove vai Bronson? - TV film
11.30	Risanke
12.30	Horoskop
12.40	Paph chioccia - TV film
13.30	Hanna in Barbera - risanke
14.00	Gli eroi di Hogan - TV film
14.30	Vse o motorjih
15.30	Filmski program
16.00	Harry’0 - TV film
17.00	Dražba
20.30	Film
01.30	Horoskop
01.40	Film
03.10 Agente speciale TV film
TELEFRIULI
12.05 Regione Verde - rubrika i 12.45 Superclassifica show
13.30	Tudi bogataši jočejo - TV film
14.00	Rojena svobodna - film
15.30	R richiamo della foresta - film
17.00	L’operetta
18.00	Jess il bandito - film
19.30	Poletna glasba
20.00	The Beverly Hillbillies - TV film
20.30	Magician - TV film
22.00	Horoskop 23.50 Abat-jour
TELEOUATTRO
08.30	Povezava z Italio 1
ZASEBNE
CANALE 5
8.30	Dober dan Italija 8.35 Phyllis - TV film 9.00 Aliče - TV film
9.30	Mary Tyler Moore - TV film
10.00	Lou Grant - TV film
11.00	Giorno per giorno - TV roman
12.00	La piccola grande Neli - TV film
12.30	Help!
13.00	II pranzo e servito - nagradna igra
13.30	Sentieri - TV roman
14.30	General Hospital - TV roman 15.15 Chiamate Nord 777 - film
17.00	Search - TV film
18.00	La piccola grande Neli - TV film
18.30	Popcorn - glasbeni spektakel
19.00	Tutti a časa - TV film
19.30	Kung-fu - TV film
20.25	Lo sperone nudo - film
22.25	Baietta - TV film
23.25	American bali -0.25 I gladiatori - film
RETE OUATTRO
9.30	I superamici - risanke
10.30	Oggi sposi, sentite condoglian-ze - film
12.00	Operazione sottoveste - TV film
12.30	Otroci doktorja Jamisona - TV film
13.00	Professione medico - TV film
14.00	Agua viva - TV novela
14.45 Preferisci caffe, the o me? -film
18.00	Star Blazers - risanke
18.30	Quella časa nella prateria -TV film
19.30	Quincy - TV film
20.30	Oceano rosso - film
22.30	La citta degli angeli - TV film
23.30	FBI - TV film
Ci risiamo, vero Provvidenza?
- film
ITALIA 1
8.30	Risanke
9.30	Adolescenza inquieta - TV novela
10.00	Ruby, fiore selvaggio - film
12.00	Get Smart - TV film
12.30	Vita da strega - TV film
13.00	Bim bum bam
14.00	Adolescenza inquieta - TV novela
POSTAJE
14.30	Mio marito e scomparso - film 16.25 Bim bum bam
18.00	La grande vallata - TV film
19.00	Wonder Women - TV film
20.00	Soldato Benjamin - TV film
20.30	D sorpasso - film
22.20 Bandiera gialla - pesmi 23.10 Samurai - TV film
24.00	La notte ha mille occhi - film
1.20	Ironside - TV film
TELEPADOVA
10.00	Ultimo indizio - TV film
11.00	Film
13.00	- 13.30 Risanke
14.00	Laura - TV film
14.30	Uit no indizio - TV film
15.30	- . >.00 Risanke
20.30	La taverna dei dannati - film
22.00	Šesto senso - TV film
23.00	Svetovno prvenstvo v catchu 0.30 Della terrazza - film
TRIVENETA
8.20	Anus Burke - TV film 9.30 TV film
10.30	Una vita da vincere - TV film
11.30	Golden Moment - TV film
12.30	Horoskop
12.40 P<	ere di stelle - TV film
13.30 H	ia in Barbera - risanke
14.00 G	toi di Hoogan - TV film
14.30 Dru	ba
18.10 TV	film
19.00 Pi	ere di stelle - TV film
20.00 St	ire tre sempre infallibili
. rj	I film
21.00 Fil	
1.10 Fi	
3.10 A,	te speciale - TV film
TL	EFRIULI
12.45 TV	inevnik
13.00 Tl	Beverly Hillbillies - TV
fil:	
13.30 Qu	to e il mio uomo - film
18.00 T	Beverly Hillbillies - TV
fil	
18.25 M	cian - TV film
19.25 Ti	nevnik
20.00 H	bogatejši jočejo - TV film
20.40 L	;elo azzurro - film
22.00 II	skop
22.05 T	dnevnik
22.20 U	ese Story
24.00 A	jour
Ti	EOUATTRO
8.30 Pi	zava z Italio 1
19.00 Do;	idki in komentarji
Nedelja, 24. julija
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder; 10.50 Sestanek z...; 11.15 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 «Počitnice.. počitnice*, humoristična nadaljevanka; 12.40 Jugoslovanski skladatelji lahke glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nedeljski radijski zbornik: Iz arhiva in tedenskih oddaj; Lahka glasba; Pozabljeni smeh: F. Milčinski: «Brat Sokol*; Prenosi z naših prireditev.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
8.00,	15.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Otvoritev jutranjega programa; Napoved programa; Radijski koledar; Za zdravje; Prometni servis; Ekonomska priporočila; 8.05 Objave in glasba; Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; Napoved programa; 13.00 Otvoritev - glasbeno popoldne; 13.30 Sosednji kraji in ljudje; 14.20 Ekonomska priporočila;
14.30	Glasba po že]jah; 16.00 Radio Koper na obisku; 17.00 Primorski dnevnik; 17.10 Glasba.
LJUBLJANA
6.00,	8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Pihalne godbe; 14.20 Humoreska tega tedna; 14.45 Z majhnimi ansambli; 14.55 in 18.50 Minute za EP; 15.10 Pri nas doma;
15.30	Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori; 16.20 Popoldanski simfonični koncert: 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; Na zgornji polici; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer.
Ponedeljek, 25. julija
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Radijski mozaik: Beseda ni konj; Glasbena matineja; 9.15 Roman v nadaljevanjih: B. Hofman: «Noč do jutra*;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Opoldanski zbornik: Glasbeni potpuri; 12.00 Naš avto; 13.20 Zborovska glasba s tekmovanj in revij; 13.40 Instrumentalni solisti;
14.10	Mladinsko popoldne: Pesmi in njihovi protagonisti; 15.45 Literarni listi; 16.00 Klasični album; 17.10 Razširjeni obzornik: Zimzelene melodije;
17.30	Rubrika; 18.00 Na naši koži;
18.30	Priljubljeni motivi.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila;
6.00	Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved; Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav; Cestne razmere; Ekonomska priporočila; 6.35 Objave; 6.45 Prometni servis; Napoved programov; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev; Prisluhnite med glasbo;
13.10	Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Mladi izvajalci; 14.05 Objave, kinospored, ekonomska priporočila; 14.20 Naši zbori; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu;
15.25	in 15.45 Ekonomska priporočila;
16.00	Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik in Objave; 17.30 V podaljšku -športna oddaja; 18.00 Zaključek.
RADIO OPČINE
14.00 Fotografirajmo - v studiu Andrej Štekar; 19.30 Spoznavajmo ko-iička; 20.30 Lahko noč želi... - pravljica.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00,
14.00,	15.00 Poročila; 6.10, 6.45, 7.35 Prometne informacije; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.45 Dobro jutro, otroci; 7.55 Iz naših sporedov;
8.05	Aktualni problemi marksizma;
8.25	Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.40 Pesmice na potepu;
9.05	Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviiji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13. ure; 13.20 Osmrtnice, obvestila in glasba; 15.05 Radio danes, radio jutri; 16.00 Dogodki in odmevi; 19.00 Radijski dnevnik.

V najkrajšem času pričetek del na novem tovornem postajališču
Polemika znotraj večine o delu odbora
V sedanjem goriškem občinskem svetu ni več nobeno čudo da kak svetovalec večinske koalicije napade posameznega odbornika ali celotni odbor. To najbrž tudi zaradi tega kar mnogi svetovalci večine niso zadovoljni s svojimi strankarskimi tovariši v odboru in delno tudi zaradi tega ker ne zna opozicija nastopati s tisto odločnostjo, ki bi bila potrebna in umestna. Zato marsikdaj vlogo opozicional-ca igrajo svetovalci same večine.
Takih primerov je bilo nič kaj, tak primer se je v precej hudi obliki pri petil tudi v petek zvečer. Govor je bil o sprejetju izida dela 15-članske komisije, ki je med sedmimi predloženimi izbrala načrt po katerem bodo pričeli graditi avtoport. Odbornik za javna dela Del Ben je zelo na kratko o-brazlažil izid natečaja, povedal da je bila komisija mnenja, da je najboljši projekt predstavil konzorcij goriških gradbenih podjetij in ker se je zdelo, da sploh ne bo razprave, predlagal glasovanje o sprejetju izida dela komisije. Resnici na ljubo so mnogi svetovalci takrat klepetali med sabo, z enim svetovalcem se je pogovarjal tudi župan in stvar bi bila šla skozi kar na tiho, ko se je oglasil socialistični
svetovalec Brunello ter dejal, da bi bila naloga odbora (beri: njegovega strankarskega tovariša poročevalca Del Bena) da svetovalcem bolje in iz črpneje obrazloži odločitev komisije.
Svetovalci so se med seboj začude no pogledali, potem pa je pričel župan z jasnim glasom prebirati besedilo sklepa komisije, ki ji je sam na čeloval. V komisiji je bilo petnajst oseb. To so bili svetovalci, zastopniki strokovnih združenj, zastopniki dežele. S štirinajstimi glasovi so sprejeli sklep, da je najboljši načrt tisti, ki ga je predložil konzorcij goriških gradbenikov. Do zadnjega naj bi bil preučen tudi predlog videmskega podjetja Furlanis, medtem ko so drugih pet načrtov že prej izločili.
Razlaga župana je bila, da je gori ško podjetje, ki je izdelalo načrt, voljno prevzeti tudi gradbeno delo, ki ga bo zaključilo v trinajstih mesecih. Gre seveda v tem primeru le za prvo tran-šo načrta, za izgradnjo infrastruktur, v vrednosti petih milijard lir. Jasno pa je, da bo isto podjetje dobilo tudi nadaljevalna dela, ki bodo vredna nekaj desetin milijard lir.
Brunello je po tej županovi razla-
gi dejal, da sprejema odločitev stro kovnjakov in drugih članov komisije, da pa odločno obsoja način kako je odbor zadevo prinesel v občinski svet, ne da bi z načrti podrobneje seznanil svetovalce.
Oglasil se je k besedi tudi libera lec Sergio Fornasir, sam član komisi je. Tudi on je bil mnenja, da bi bi lo bolje če bi bili svetovalci podrob neje seznanjeni. Drugačnega mnenja pa je bil socialdemokrat Bianconi, ki je dejal, da je bila odločitev strokovna, da nimajo svetovalci torej kaj k temu reči. Takrat je vskočil socialist VValtritsch, ki je dejal, da so bili ob prejšnjih podobnih prilikah razstavljeni osnutki načrtov, da so se z njimi svetovalci seznanili, sedaj pa vlada popolni molk. Podobne pomisleke je izrazil tudi komunist Busolini, ki je še dejal, da bi moral odbor bolj seznanjati svetovalce z raznimi vprašanji in z dokumentacijo.
Odločitev komisije so sicer svetovalci sprejeli soglasno, vendar je dogodek precej močno odjeknil, še zlasti zato ker je Brunello dejal, da nima zaupanja v takšno delovanje odbora. Smo pred ponovnim preverjanjem?
V sredo se vrnejo tabornih
Taborjenje RMV v Završnici nad Žirovnico se bliža koncu. Taboreči se bodo po treh tednih vrnili domov v sredo: ob 18.40 bodo na postaji v No-
vi Gorici, ob 19.50 pa v Sezan'^t;
Na sliki je skupina članov 8 tJ. čele, ki so se udeležili letošnj 8 bora.
PROSLAVE PADCA FAŠIZ^
40. obletnico padca fašizma bodo proslavili danes zjutraj
tdlim P1

v Pevmi. Zastopniki rajonske skupščine bodo pred spomenikom pa^ ^
nedelj«*-
zanom položili venec. Tako so sklenili na seji skupščine, ki je bila si _
Podobna počastitev 40-letnice padca fašizma bo jutri, v ponev"--- » trgu pred ladjedelnico v Tržiču, pred spomenikom, ki spominja na de j tovarne, padle v partizanskih in garibaldinskih vrstah. Na tržiški manu ki bo med opoldanskim odmorom, bo spregovoril Arturo Calabria.
25-ODSTOTNI POVIŠEK DAVKA ZA ODNAŠANJE SMETI
S prihodnjih 1. januarjem bomo tudi v Gorici morali odšteti četrtino več kot sedaj za odnašanje smeti z naših dvorišč. Sklep so sprejeli goriški občinski svetovalci na zadnji seji. Podobne sklepe so že sprejeli oziroma sprejemajo v teh dneh v raznih občinskih svetih. Zakoni namreč določajo, da ne smejo imeti občine finančnih izgub s službo za odnašanje smeti. Ponekod na podeželju so stroški manjši kot v Gorici, je dejal odbornik za finance Zucalli, kajti drugod nimajo stroškov z upepeljevalnikom, ki so za majhno mesto kot je Gorica kar precej visoki. V zvezi z razpravo v občinskem svetu bi veljalo omeniti misel komunističnega svetovalca Cliiario-na, ki je rekoč, da je treba opustiti nekdanje zastarele poglede o poobči-njenju vseh služb, dejal da bi bila morda cenejša zasebna služba za odnašanje smeti.
Deloma je bil spremenjen pravilnik službe, kar pa ni prineslo sprememb v dosedanjo porazdelitev po kategorijah. Nekateri svetovalci, ki so segli v razpravo so predlagali, da bi se moralo ločevati med trgovino in trgovino, kajti vsi ne »proizvajajo* enakih količin smeti, da bi bilo treba upoštevati tudi če v stanovanju živi ena
sama oseba. Zakon pa predvideva, da je treba takso za odnašanje smeti računati na podlagi števila kvadratnih metrov stanovanja. Je že tako, da tak davek, ki ga plačujemo vsi, prinaša veliko razprave v občinskem svetu. Za nove tarife, ki so obvezne, so glasovali svetovalci večinskih strank. Proti so bili komunisti ter demokristjan Piani, vzdržali so se misovci.
Po novem, k sreči šele 1. januarja 1984, bomo torej plačevali za kvadratni meter stanovanja 605 lir letno (doslej 485), za pisarne odvetnikov, zdravnikov, itd. 1.505 lir (doslej 1.205), za hotele in prenočišča 1.385 (1.110), za gostilne, restavracije in bare 2.210 lir (1.770), za trgovine z različnim blagom 1.610 lir (1.290), za banke in zavarovalnice 2.620 lir (2.095), za zavode za socialno skrbstvo 705 lir (565), za razna strokovna združenja 705 lir (565), za muzeje in zavode 245 (195), za državne urade 605 lir (485), za obrtne delavnice 805 lir (645), za industrijske obrate in garaže 605 lir (485), za kinodvorane in gledališča 1.610 lir (1.290), za bolnišnice in zdravstvene ustanove 605 lir (485). Koliko bo moral kdo plačati v prihodnjem letu si lahko sam izračuna.
Ati ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka?
Korentist naše banke banka nudi. Nekatere
se lahko poslužuje številnih uslug, ki mu jih so brezplačne, druge pa zelo poceni:
1.	direktno plačilo izkazov SIP, ENEL, Aziende Municipalizzate, z obremenitvijo tekočega računa vas reši zamudnega čakanja pri okencih ali morebitne pozabe;
2.	plačilo davkov in drugih storitev vas ne bo več obremenjevalo;
3.	upokojenci lahko prejmejo pokojnino direktno na svoj tekoči račun in to točno ob določeni zapadlosti;
4.	čekovna in kreditna kartica vam zagotavljata brezskrbna potovanja, ker vam omogočata dvig denarja prav tam, kjer ga potrebujete;
5.	dobre nasvete za ugodne investicije vaših prihrankov.
Postati korentist naše banke, poleg številnih uslug, vam daje še dodatno prednost, domačnost v odnosih.
jj Banca Agricola Gorizia,-J Kmečka banka Gorica—»
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN
m^UtoLisert Last. A peressutti
Cottruzioni Aulomeccamche Industnali s r I
r R 2 I C
Ind. cono — Ul. Timavo — Tei. 470504 • 470505
TEHNIČNI SERVIS Skladišče originalnih nadomestnih delov -— Vlečna kljuka in prikolice za vse vrste avtomobilov
PEUGEOT
TAIBOT
Od gostincev pozabljene Lok$
Danes bo spet vroč dan. Zaradi tega se bo mesto že zgodaj izpraznilo. Kdor ni še na dopust bo pohitel da nes na kako morsko plažo, da si že zjutraj dobi lep prostorček, po možnosti v senci. Spet bodo kolone vozil ob vpadnicah v Gradež, v Lignano in v druga jadranska kopališča, zvečer pa bodo spet kolone vozil počasi šla v nasprotno smer.
Kar precej Goričanov, najbrž kak tisoč ali še več, pa bo krenilo v nasprotno smer, v Trnovski gozd, da se tam nekoliko osveži v prijetnem hladu gozda. Polna bodo vsa mesta pripravna za piknik, ki jih je že pred leti v Trnovskem gozdu uredila gozdna uprava za po trebe takih poletnih izletnikov. Ti seveda niso sami Go ričani iz Italije marveč tudi ljudje iz Nove Gorice in drugih krajev na jugoslovanskem ozemlju, saj je v Šempetru ali v Vrtojbi ali Solkanu prav tako vroče kot v Gorici.
Vsako nedeljo beležimo pravi naval na Trnovski gozd. Brez dvoma se v njem hladi ob nedeljah več tisoč ljudi. Ti pa bi si želeli tudi kaj za pod zob ali kako hladno pijačo. Če vsega tega ne prineseš s sabo riskiraš da boš ostal lačen in žejen. Kajti gostinci na ^Lokvah in ob vsej poti iz Solkana na Lokve so ljudje posebne sorte. V najhujši poletni vročini, takrat ko derejo trume lačnih in žejnih izleznikov v Trnovski gozd, iredo kar vsi na kolektivni dopust.
Bili smo na Lokvah pred tremi nedeljami. Zaprte so bile gostilne takoj za kamolomom, obe na Trnovem, lista edina pri Nemcih in edina zasebna na Trnovem. V hotelu pa je bila ena dvorana nabito polna z gosti, <v drugi dvorani pa gostov sploh niso sprejemali, to že
ob 12. uri, ker so jo imeli rezervirano za	yjt
lavce neke velike novogoriške tovarne, pa čep od 16. ure dalje.	$
Dva tedna kasneje, to je prejšnjo nedeljo, spet na Lokvah. Odprla je bila le ena od dveh 9° ■ gt Trnovem, kjer pa ni moč dobiti hrane. V zas ^ & stilni na Lokvah pa si zaman čakal na 11.30 so nam povedali, da bodo pričeli deliti tira^ ob 14. uri. Pa čeprav je bilo v njih gostišču v { lačnih gostov. Na Lokvah so namreč imeli ta tfjd1 popoldanskem času, tekme oslov, in so se Pp’>g na te, oziroma na popoldanski naval gostov. U0 lu, kjer je bila nemogoča gneča, sploh ne govor .,
Tako nam ni preostalo nič drugega kot poje_s 0O ¥ hrano, ki smo jo prinesli s sebj. Seveda nam le bolj prijetno, ker smo počivali v hladu Trn
gozda.
Nedeljskim izletnikom, ki gremo v Jugoslaviji’ jjl, tam porabili kako dragoceno devizo, nam je sev ^ ji da je ne moremo porabiti, kajti nimamo ^e' gSt0. zares možno dati kaj pod zob le v zasebnem v ^ na Kekcu (kjer te takoj postrežejo), medtem * drugje čakati če ti sploh ne pokažejo vrata? ^
Lokve so turistični kraj. Saj bi vendarle do poskrbeti, da bi bila gostišča vsaj v tem P ^ f času odprta, saj nikogar ne zanima če lahko y ^ stišča greš v marcu ali novembru. Vsi nimaP dov na Lokvah v katerih so skrinje in hladilnik $ ni z vsemi mogočimi dobrotami. Med tistimi, 'c‘jrlljCrJ na Lokve ob nedeljah so tudi čisto	o?
brez urejenega vikenda. Radi pa bi potrošili n fl);il1, narja, pa ga ne morajo. Se bo dalo kaj kdaj P0*
Včeraj-danes
ROJSTVA:
Devid Ferletič Cristdan Lo Presti, Laura Tonut, Martina Cumin, Fran-cesca Deli, Aliče Furlan.
SMRTI:
77 letna upokojenka Cesira Pečar, 84-letni upokojenec Diego Cali, 81 letni upokojenec Miroslav Gulin, 73 letna gospodinja Elena Masau por. Massi, 36-letna upokojenka Giuseppi na Lutman por. Campagnola, 86-letna upokojenka Giovanna Benvenuti vd. Drioli, 55-letni biljeter Francesco Do-liach, 68 letni upokojenec Giuseppe Stani, 92-letni upokojenec Luigi Tur co, 96-letna gospodinja Tommasa Mar-rocco vd. Bancheri, 89-letna gospodinja Frančiška Devetak vd. Binik, 86-letna gospodinja Erminia de Forna-sari vd. Bressan; 84-letni upokojenec Francesco Visentin.
OKLICI:
Uradnik Mario Locardi in uradnica Marialuisa Abrami, delavec Edoardo Camielli in vrtnarica Anamarija Kodrič, uradnik Alessandro Bramuzzo in gospodinja Fioretta Marangon, delavec Oliviero Fontanini in uradnica Rossanna Tota, oficir Roberto Ripolli-no in učiteljica Caterina Sgro, urad nik Renato Devetak in vrtnarica Clau-dia Bullo, bolničar Marcello Del Pio Luogo in služkinja Patrizia Tonut, delavec Enrico Cavicchioli in gospodinja Daniela Ferrarini, obrtnik Marcello De Troia in trgovka Daniela Fon-nasetti, delavec Luigi Piras in uradnica Marina Stem, Franco Di Grego-rio in Gabriella Solida, zidar Mario Riavez in delavka Flavia Succi.
POROKE:
Postajenačelnik Giovanni Bisiach in profesorica Klara Gorjan, trgovec Gianfranco Tarantino in bolničarka Santa Ognaro, skladiščnik Massimo Cecconi in uradnica Ničla Tami.
Praznik društva Vipiava na Peči
V priredbi Kulturno-športnega dru štva Vipava bo na Peči danes poletni praznik. Ob 20. uri nastopi folklorna skupina Javorje iz škofjeloške občine. Srečanje sodi v sklop prijateljskih stikov med Sovodnjami
in Škofjo Loko. Po	i
stopu sledi ples. Jutri 00
oo te/cma v malem nogL~M Ki 20. pa v odbojki. V večerne^ ^ bodo ponujali domačo hran ne pijače.
Mednarodno srečanje v Gradis011
V domu ustanove Brovedani v Gra dišču ob Soči prično jutri ob 18. uri z mednarodnim laboratorijem komunikacijskih sredstev na temo: Italija v povojnem času na področju
jezika ma gusta kovnjaki iz skih držav.

evropskih
in Pre
Kino
Gorica
CORSO 16.15-22.00 »Rambo*. S. Stal-lone.
VITTORIA 17.30-22.00 »Diario intimo di una giornalista*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.06-22.00 »I dieci gior-ni che sconvolsero il mondo*. PRINCIPE 16.00-22.00 »Britannia ho spital.
Nova Gorica in okolica
SOČA 10.00 «Superman». Amer. fan tastični film.
17.00—	21.00 »Imenujem se nobody». Italijanski western.
SVOBODA 17.00 »Superman*. Ameri ški fantastični film.
19.00—	21.00 »Bliskovita pest*. Hong kongški film.
DESKLE 18.00 »Pirati XX. stoletja*. Sovjetski akcijski film.
20.30 «Taxi girl*. Ameriški erotični film.
G0$\J
DEŽURNA LEKARNA »"242'
San Giusto — Korzo lt&o
835 38.
TIdfn
M8IIH10
DEŽURNA LEKARNA V
San Nicolč - Ul. L tel. 733 28.
--------- *
POGREBI
Jutri ob 9.30 Catarina u (ji11?# Cuffolo iz bolnišnice Sa" a gl9 in 1
cerkev pri Madonnini pokopališče.
ZAHVALA
J
Po dolgi in mučni bote*^ 20. 7. 1983 zapustil naš dr‘ls
1983 zapustil	t
Miroslav Guliči
Žena in svojci se 7a^Vft župniku, zdravnikom ter osebju civilne bolnice v
sebna zahvala naj gre dr-
masi, ki je s pozornostjo ldnje. nostjo lajšala njegovo **v ^
1983
štandrež, 24. julija
1
Ulice v Sovodnjah dobivajo domača imena
Po 30 letih končno odpravljena ulica ■o je spominjala na propadlo cesarstvo
letošnji?3 uP.rava v Sovodnjah je ob bela tJ? finskem prazniku poskr-MtnpriA za Preimenovanje, oziroma kakor	.nekaterih ulic. Po več
slcusj r?et*h letih od prvega pogrne® eilo vendarle tudi formalno Ulice Jeno ime glavne sovodenjske Sprel .j? P°stala Prvomajska ulica. Meri v jf1 s° nadalje ime Ulici Guido ose®	na	novo poimenovali
je talen !^ulic v Sovodnjah. Kraj yensk0 twi ^ bolj pristno, bolj slo-ihiena i,; °^°' odpravljena so bila la na’ j*,so Preveč kričeče spominja-v°joamaaios^no obdobje med obema
dase^^do ob tem težko verjeli, Pia jjJfPPstopek za odpravo, oziro-več SDflJnemb° imen ulic, ki so pre-Pričel ,Jala na fašistično obdobje, Pote® u 1951, komaj tri mesece voljeni BK.ae jo prvič sestal novoiz-cioe nomski svet obnovljene ob-
bra	®t. 65 z dne 11. septem-
>ovaHJ?nSVet soglasno sklenil pre-iTriglavtLv' Impero v Ul. Tricorno
S'&!), Ul. Guido Neri v Ul. * v lJUp e ,del Carso in Ul. 28 Otto-bva tedna--^la'Ia (Prirno maggio).
Ura onipi a ?atem je goriška prefek Racijo,	sklep zavrnila z moti-
NjeL.^ Je v nasprotju z določili "laja j|f„ dekreta št. 1158 z dne 10. N® H- Prefektura je v istem or-a . Padi ustrezna navodila: Jtej v veli^^b ubc ostanejo še na-:° Popravi / ’ ? tern da se jih ustrez->litičnil- ^Prilagodi) novim družbe-11 v>a i»- razmeram. Torej name-
& napreiPer°’ ■via gia Impero in o ne L. J Po istem kopitu, dokler Ž?aasiw /Prašanje rešilo globalno, i^tem jcPa Je trajala kar deset let. r°fciic n--	. objavljenih nekaj o-
PopoDj^Pojasnil in dopolnil glede to-
^di leta 1961 so takratni upra-
vitelji smatrali, da je nastopil primeren čas, ko bo mogoče brez prevelikih ovir poskrbeti za preureditev to-ponomastike. Na seji 3. marca istega leta je občinski svet soglasno odobril sklep o preimenovanju osmih ulic v Sovodnjah, sedmih v Gabrjah, ene ulice v Rubijah, šestih ulic v Rupi, petih na Peči. Stanja na Vrhu ne bi spreminjali. Hiše naj bi ostale še naprej označene samo z zaporednimi številkami. Vendar tudi ta sklep ni bil odobren. Na prefekturi se je že spet pričelo sklicevanje na zakonske predpise (iz leta 1923 in 1928), končno pa so pogruntali nekakšno diplomatsko rešitev. Ustanavljajoča se dežela s posebnim statutom, bo imela tudi pristojnosti s področja toponoma-stike. Vprašanje bo torej laže in hitreje rešiti kakor prej, ko je bil pristojen Rim.
Deželo so medtem res ustanovili, vendar so se stvari glede pristojnosti s področja toponomastike zasukale precej drugače od pričakovanj. Glavno besedo je namreč dobil odbor za preučevanje in ohranjanje krajevne zgodovine (Deputazione di storia pa-tria) s sedežem v Vidmu. Od njegovega soglasja je bilo odvisno, če bo sklep odobren, ali ne. S preimenovanjem ulic seveda že spet ni bilo nič.
Leta 1972 in 1974 so upravitelji znova sprožili postopek, računajoč tudi na dejstvo, da se je politično ozračje proti koncu šestdesetih let izboljšalo. Tako s v Podgori trg pred cerkvijo poimenovali po Lojzetu Bratužu, imena slovenskih pesnikov in pisateljev ter kulturnih delavcev so dobile ulice v Bazovici in v drugih kraških vaseh v okolici Trsta.
Ob tem velja zabeležiti, da so pristojnosti medtem prešle na deželo, na odborništvo za kulturne dejavnosti in šolstvo ter na deželni odbor, vendar je bilo še zmeraj odločilnega pomena
mnenje odbora «Deputazione di storia patria» in Zavoda za spomeniško varstvo.
Sklepu iz leta 1972 je spet sledilo dolgotrajno čakanje na soglasje, dogovarjanje, sklicevanje. Skušal je posredovati celo takratni komunistični poslanec Škerk, vendar brez uspeha. Šele maja 1976 je prišlo do nekakšnega kompromisa. Zavod za spomeniško varstvo je izdal ugodno mnenje za spremembo imena dveh, kvečjemu treh ulic. To pa se je upraviteljem zdelo nesprejemljivo.
Marca 1977 je bil v Sovodnjah sestanek med upravitelji občine in predstavniki političnih strank in organizacij. Na omenjenem sestanku je bil sprejet sklep, da občina ponovno zahteva preimenovanje ulic, ki preveč očito spominjajo na mračno obdobje italijanske zgodovine. Ulice naj nosijo imena slovenskih zaslužnih mož. Majhna koncesija se ne sprejme, pač pa na skupščini potrdijo sklep o takojšnjem sestanku z odborom «Depu-tazione di storia patria*.
Spet grejo mimo tri leta, Ul. gia Im pero še zmeraj obstaja, kljub temu da se je «Impero» klavrno zrušil že več kakor trideset let prej.
Vprašanje je ponovno na dnevnem redu junija 1980 izvoljenega občinskega sveta, ki izdela svoje stališče: izvede naj se sprememba imen za tiste ulice, za katere že obstaja soglasje (Ul. gia Impero in Ul. G. Neri), izvede naj se poimenovanje nekaterih ulic, ki so nastale šele v zadnjem času, ponovno naj se izdela celoten načrt preureditve toponomastike v občini, da bodo kraji, tudi na zunaj, dobili bolj pristno podobo in da se odpravijo nekatera za današnji čas neustrezna in nesprejemljiva imena.
VLADO KLEMŠE
Razumevanje in tudi občutek zadovoljstva pri občanih
Vsakršna sprememba v toponoma-stiki ima seveda za posledico določene sitnosti. Občani morajo poskrbeti za spremembo naslova na osebnih listinah, na dovolilnicah, če opravljajo obrtniško ali trgovinsko dejavnost itd. Precej dela kajpak nastane tudi v uradih na županstvu. Sicer pa so se na akcijo na županstvu v So-vodnjah dobro pripravili in jo tudi v glavnem speljali gladko in skoraj v celoti. Zdaj se dogovarjajo z ravnateljstvom družbe, ki upravlja telefonski promet, da bi uradno poskrbeli še za popravke v prihodnjem telefonskem imeniku, ne da bi čakali, da to storijo sami naročniki.
Na splošno so občani z velikim razumevanjem sprejeli nujno potrebne sitnosti v zvezi s postopkom preimenovanja oziroma poimenovanja nekaterih ulic. Nekateri celo z navdušenjem in kančkom zadovoljstva, da so vendarle dočakali trenutek, ko je bila odpravljena sramota.
Bilo pa je tudi nekaj negodovanja zlasti s strani tistih občanov, ki niso
bili rojeni v Sovodnjah, ampak so se v občino priselili. Motijo jih tudi imena s katerimi so bile poimenovane nove ulice, kar bi lahko razumeli kot njihovo nesposobnost ali nepripravljenost razumeti in se vključiti v stvarnost okolja v katerem živijo. Pa še nekaj besed glede same izbire imen za nove ulice, kajti glede preimenovanja Ul. gia Impero in Guido Neri —- prva je postala Prvomajska, druga Bazoviška — je šlo v bistvu za izvedbo sklepa prejšnje uprave.
S poimenovanjem novih ulic so u-pravitelji predvsem hoteli vtisniti kraju pečat domačnosti z izbiro in istočasno ohranitvijo ledinskih imen (Dolina, Malnišče) počastiti in utrditi spomin na zaslužne domačine (Peter But-kovič - Domen, Andrej Uršič), slovenske kulturne in politične delavce s posebnim poudarkom na tiste, ki so tako ali drugače povezani s primorskim prostorom (Josip Vilfan, France Bevk), v trajnejši obliki ohranjati spomin na protifašistični in narodnoosvobodilni boj (Gradnikova brigada, Bazoviški junaki).
Kako v novem načrtu
Ob pripravi načrta preureditve toponomastike na celotnem področju občine, bodo upravitelji morali, poleg odprave, oziroma preimenovanja še nekaterih za današnji čas neprimernih imen ulic (Principe di Piemonte, Regina Elena, 28 Ottobre), rešiti tudi nekatere probleme, ki zlasti občanom iz drugih krajev ustvarjajo nemalo težav. Imena ulic, naj bi, zlasti v večjih naseljih, služila hitrejšemu in torej lažjemu ugotavljanju bivališča, urada, delavnice itd.
Sedanje stanje je zlasti na območju Rupe in Peči precej neurejeno. Izven strnjenega naselja grajene hiše so označene kot «Case sparse», številke pa ne sledijo zaporedju. Kazalo bi poimenovati odsek državne ceste pri letališču, kjer nastaja obrtniška cona (predlog je, da bi to bila Mirenska cesta), po možnosti odpraviti ulice v Gabrjah in pustiti samo številke, medtem ko bi na Vrhu ohranili dosedanjo ureditev.
F
Sedmak	1.
Ršizem na Goriškem v letu 1923
? 'lstanQV pričakovali, da bosta zmaga fašizma to 0rici Slovenske vladne stranke (fašistične)
] bi zKorr, Pomembni za njun hitrejši razvoj, se jg Sr°žn- ll0, ker je nad staro Goriško deželo lebdenj Pa D n*enega razkosanja. Ti zadnji meseci leta hek;,(0rrieniI0 zadetek večjega prodora fašizma jHi kot re Slovence, čeprav si vsi vodilni goriški to k eHanH npr' Giuseppe Godina, Luigi Rosolen, Ita-čih *Vir’ .^ittorio Graziani, Umberto Ulivieri, Vit-C3 Hasto ^brner itd., niso bili edini glede na-,t bile n Pan>a proti tujerodcem. Prav te metode fiiL^icolu'a)^rat kamen spotike med domačini in dežli V. Soriškem fašiju. šele po razbitju Go-tgp i* se J3. 'n s Prihodom novih oblasti (Pietro Pilih ^etod lčne večji prodor fašizma med Slovence, ' ^0lPače nastoPanja proti ostalim Slovencem, ki t>oe * g0ri^ki fašisti niso zagovarjali.
q Potrdil18' )anuarja 1923 je kraljevi odlok številka Opišite d Pazkosanje Julijske krajine in z njo tudi v h Rpa GZele. s tem odlokom so nastale: Tržaška vit>vi*r Pr°vincia di Trieste, Puljska pokrajina del 'f p°Ia in Furlanska pokrajina — Pro-
Drago Sedmak, avtor pričujočega prispevka o fašizmu na Goriškem v letu 1923, torej v času ko je Mussolini prevzel v Italiji oblast, je doma iz Ajdovščine, je kustos v Goriškem muzeju v Kromberku, kjer se pobliže ukvarja z tematiko narodnoosvobodilnega boja na Primorskem in z zbiranjem dokumentacije o delovanju fašistov pri nas. Diplomiral je na univerzi v Ljubljani prav z nalogo o zgodovini fašizma na Primorskem. Napisal je že več člankov in razprav na to temo, ki so bili objavljeni v Jadranskem koledarju, Goriškem letniku in v drugih publikacijah. Prepričani smo, da bo ta prispevek, ki ga bomo objavljali v nadaljevanjih na goriški strani, obudil nekaterim spomin na takratne dogodke, mlajšim pa prikazal kako se je razvijal fašizem na Goriškem in Primorskem v času ko je prevzemal oblast, ki jo je potem držal do 25. julija 1943, ko so Mussolinija prisilili k odstopu njegovi pajdaši. Obenem naj bo ta prispevek tudi objavljen ob priliki 60-letnice dogodkov takoj po «marcii su Roma» in ob 40-letnici padca fašizma.
V našem podlistku izostanejo opombe, ki jih je avtor napisal v dokaz dokumentov, ki jih je uporabil. Bralca dnevnika bi namreč te opombe dolgočasile. Kdor se želi pobliže seznaniti s to problematiko se zato lahko obrne za pojasnila do avtorja.
W ^klh.A?1^!10 — Gradiščanska dežela, ki so ji W razbjtCeni Kranjske in Notranjske, je bila eva,dj a 1'a odlok je bil dokončen rezultat pri-^ njeno razkosanje, ki so se pojavljalo'
ves čas od konca vojne dalje, tudi še za časa pred-fašističnih vlad, zlasti pa še po prihodu Pietra Pi-sentija na čelo videmskega direktorija v januarju 1922 ter po oktobrskih dogodkih istega leta. Prihod Pisentija in zavedanje fašizma, da mora rešiti slo-
vanski problem ter utrditi vzhodno mejo sta pomenila začetek konca samostojne Goriške dežele. Pi-senti je bil pobudnik in avtor «obmejne politike«, t.j. politike velike Videmske pokrajine, ki bi z masovno prevlado Furlanov obvladala Slovence in garantirala nacionalno varnost države. Poleg nacionalnih pa so bili pomembni tudi gospodarski interesi Vidma, saj je pod Avstro-Ogrsko vsa furlanska industrija imela velik trg za prodajo tekstilnih izdelkov in agrarnih pridelkov. Z razbitjem stare monarhije pa se je zmanjšal trg. Apetiti Vidma pa se niso ustavili le pri Gorici, ampak je želel celotno prevlado na vzhodni meji in s tem gospodarsko moč, da bi čimbolj gospodarsko prodrl na jadransko, oziroma balkansko tržišče. V teh načrtih sta bila tržaško in eventualno reško pristanišče ter vse ozemlje Julijske krajine podlaga gospodarsko obvlado tega ozemlja in nato razširitev prek meja. Ob tako zastavljeni politiki Pietra Pisentija so propadli vsi načrti in protesti goriških fašistov, ki so vztrajali na samostojni, čeprav močno okrnjeni Goriški deželi, ter ostalih goriških strank, ki pa so vztrajale na neokrnjeni samostojnosti.
Že 20. decembra 1922 je centralna posvetovalna komisija, na sestanku, kateremu je predsedoval minister Acerbo, podala mišljenje glede zaokrožitve ozemelj novih dežel in vprašanja raztegnitve italijanskih občinskih, oziroma pokrajinskih zakonov na te dežele. Iz Julijske krajine	so	podali	svoje	mnenje
lokalni faktorji in stranke	in	tako so se izoblikovali štirje predlogi:	j
1	— Enotna dežela - Julijska krajina: Gorica, Trst in Istra;
2	— dve deželi: Videm	z	Gorico,	Trst	z Istro;
3	— tri dežele: Videm	z	Gorico,	Trst	s Trži-
čem, Gradežem, Sežano, Postojno; Istra z Ilirsko Bistrico;
RIM — Afera z Zicom in Cerezom, ki je skoraj dva meseca držala na trnju videmske in rimske navijače, se je srečno iztekla: brazilska asa bosta lahko prihodnje leto igrala v Italiji. Tako je včeraj odločil izvršni odbor CONI, ki je sprejel priziva Rome in Udineseja v zvezi z znano prepovedjo italijanske nogometne zveze FG IC. Društvi morata sicer v roku desetih dni predstaviti dodatno dokumentacijo, da je celotna operacija tudi finančno krita, kar pa ne bi smel biti noben problem.
Včerajšnji sklep je bil sicer po vesteh, ki so zadnje dni prihajale iz raznih krogov, precej pričakovan. Prevladovalo p« je prepričanje, da bo CONI na podlagi mnenja treh znanih juristov (Gianninija, Guarina in Ni-coloja) proglasil stališče FGIC o prepovedi nakupovanja tujih igralcev kot nezakonito.* CONI pa očitno ni hotel zadati preveč odkritega udarca Sor-dillu. V dveh obširnih utemeljitvah (vsako je dolgo kar osem strani) se sploh ne dotika «diktata» nogometne zveze, na katerega se je med drugim tudi nanašal priziv Rome. Kot je dejal Carraro, so ugotovili, da Udinese in Roma lahko kupita svojega tujca in zato sploh niso obravnavali-vprašanja zakonitosti «diktata» z 9. junija.
Naj bo kakorkoli že, te pravne razlage in utemeljitve težko izpodbijajo dejstvo, da je «diktat» nogometne zveze v praksi doživel neuspeh, bodisi glede višine prejemkov igralcev samih, bodisi glede nakupa tujcev. Vse to je povzročilo tudi razkol v itali janskih športnih strukturah, čeprav je navzven, zlasti pa v tujini, rešilo italijanski nogometni svet pred zasmehom.
Razumljivo so sklep CONI v Vidmu sprejeli z velikanskim olajšanjem in navdušenjem, čeprav ima društvo še nekaj težav z izplačilom celotne vsote Flamengu, ki terja, da se vse uredi do ponedeljka. V sredo ali četrtek, ko bo Žico prišel v Videm bodo priredili
veličasten praznik. Kako so si Furlani vso zadevo vzeli k srcu, so včeraj znova pokazali, ko so si dali duška z manifestacijami po mestu. Še zlasti bo zadovoljen predsednik nekega kluba, ki je stavil BMW v zameno za eno cigareto, da bo Zičo prišel in seveda stavo dobil. Neki brivec pa je razobesil lasuljo z napisom «Sordil-lov skalp*.
Nič manjše ni bilo veselje v Bru-necku, kjer se pripravlja Roma in kamor je včeraj dopotoval tudi Pruz-zo. Liedholm je dejal, da bo sedaj lahko v miru pripravljal ekipo.
Seveda niso vsi s takim veseljem sprejeli včerajšnje odločitve. China-glia je na primer menil, da so bila oškodovana druga društva, ki so u-trpela precejšnjo denarno škodo, da so se držala terminov. Verjetno je še marsikdo tega mnenja, vendar, kot je dejal sam Carraro, vseh pač ni mogoče zadovoljiti.
Žico in Cerezo
Pred današnjo zadnjo etapo
Fignon praktično osvojil «Tour»
Dl JON — Laurent Fignon ima praktično «Tour» v žepu. Francoski kolesar, ki je na začetku veljal za poprečnega tekmovalca, je včeraj celo osvojil predzadnjo etapo dirke na kronometer in potrdil, da si popolnoma zasluži končno zmago. Za sabo je Fignon pustil vse svoje najnevar nejše tekmece, ki so se sicer uvrstili takoj za njim (Arroyo je bil drugi, Van Impe četrti, Winnen peti). Fi-gnonova etapna zmaga je še toliko bolj presenetljiva, saj je v zadnjih dneh kazalo, da mu pohajajo moči. Petdeset kilometrov dolga etapa na kronometer je bila zato več kot po membna preizkušnja, ki jo je Fignon briljantno prestal ob bučnem navijanju velikega števila gledalcev, ki
so se zbralj na avtomobilskem dirkališču v Dijonu, kjer so organiza tor ji postavili cilj. Fignon je namreč v srceh francoskih ljubiteljev kolesarstva zamenjal živečo legendo Hi-naulta, ki se «Toura» ni mogel udeležiti in morda prav včeraj je dokončno potrdil, da ga je zamenjal več kot dostojno, saj je z zmago o-dJočno zavrgel trditve zlobnih opazovalcev, da je rumeno majico oblekel, ker je konkurenca slaba, ne pa zato, ker bi bil kdove kako dober kolesar.
Današnja sklepna etapa bi morala biti za Fignona le gola formalnost.
VČERAJŠNJI VRSTNI RED
1. Fignon (Fr.), ki je 50 km dolgo
progo prevozil v l.H’37”; 2. Arroyo (Šp.) po 35”; 3. Roche (Irska) po 37”; 4. Van Impe (Bel.) po 1'08”; 5. Winner (Niz.) po 1’10”; 6. Anderson (Avstral.) po 1*13”; 7. Ago-stinho (Part.) po 1’15”; 8. Van Der Poel (Niz.) po 1’21”; 9. Criquielion (Bel.) po 1’49"; 10. Kelly (Irska) po 1'59” . . .
SKUPNA LESTVICA
1. Fignon (Fr.) 99.36'55”; 2. Arroyo (Šp.) po 4’04"; 3. Winnen (Niz.) po 4’09”; 4. Van Impe (Bel.) po 4T6”; 5. Alban (Fr.) po 7’53”; 6. Bernau-deau (Fr.) po 8’59”; 7. Kelly (Irska) po 12’10”; 8. Madiot (Fr.) po 14'55”; 9. Anderson (Avstral.) po 16'56”; 10. Lubberdind (Niz.) po 18’55”.
Po včerajšnjem sklepu izvršnega odbora CONI
Zelena luč za Brazilca Žica in Cereza
Udinese in Roma pa morata v roku deset dni dokazati finančno kritje nakupa
OBVESTILA
ŠZ Bor — atletska sekcija
obvešča, da bo seja odbora se*, v sredo, 27. t.m., ob 19.30 na dionu «1. maj».
ŠZ Bor	a
obvešča, da bo stadion «1. m8!’ ** od 30. julija do 15. avgusta.
ŠZ Bor - košarkarska s®^.
obvešča, da bo seja sekcije. teri bo govor o novi sezoni in * . $ turi članske ekipe, v ponedelje 18.30 na stadionu «1. maj*.
Jadralni klub Čupa
priredi jadralni tečaj v
razred8
timist za otroke od 8. do 14. I® rosti. Tečaj bo trajal od jut*1.
30. t.m. in sicer od 9. do 16. nre' ^ sovanje v klubskem prostoru j, Ijanskem zalivu vsak dan »a ' p 18. ure. Za pojasnila telefon«8 jj, 200-130. Tečajnikom bo društvo “ f jadrnice brezplačno za P°,et zono.
FC Primorje	...a*
sklicuje v sredo, 27. t.m., v Sosc ^ ši s pričetkom ob 20.30 v Prve ječanju in ob 21. uri v drug®® $ canju 18. redni občni zbor. red: 1. izvolitev predsednika*®^), zbora; 2. predsedniško Pprr'Jf tajniško poročilo; 4. blagajn* ^ ročilo; 5. poročilo predsednik ^ zornega odbora; 6. razprava; <■ Vabljeni.
in P®1'
Šahovska sekcija SD ^
obvešča vse ljubitelje šaha, <j8 ‘ $ letni igralni čas vsak torek >	je|»,
ob 20. uri na sedežu v krožku Ul. Ricreatorio. Toplo vabljen*------------------------
BOKS — Američan Bruce je obdržal naslov svetovnega V , f v superlahki kategoriji. Bren\|fai*i izzivalca, Japonca Hidekaza k.o. v 7. krogu.
Teritorialni odbor ZSŠVl rica čestita
MARTI VIŽINTIN
TATJANI KOSIČ ob uspešno opravljenem ‘j na visoki šoli za telesno v Turinu in Bologni.
Vaccaronijevi zlato odličje
DUNAJ — «Mojim uspehom sedaj manjka le olimpijsko zlato,* je včeraj dejala Italijanka Dorina Vaccarcni po osvojitvi svetovnega naslova v floretu. Slavje Italije v včerajšnjem dnevu svetovnega prvensta v sabljanju na Dunaju pa je bilo popolno, saj se je na drugo mesto uvrstila Čarala Cicconetti. Bronasto odličje je osvojila Kitajka Ju Jie Luan.
Jugoslavija druga za ZRN
BEOGRAD — Na mednarodnem atletskem četveroboju v Beogradu je prvo mesto zasedla ZRN s 193 točkami. Razveseljivo drugo mesto je osvojila Jugoslavija (171), tretja je bila ruska federaaija (164), četrta pa Grčija.
Stekiču prvo mesto v Caorlah
CAORLE — Na včerajšnjem mednarodnem atletskem mitingu v Caorlah je največje zanimanje vladalo za nastop Američana Emmita Kinga, ki pa je s svojim nastopam precej razočaral: 100 m je namreč pretekel v skromnih 10”67. Razočarala je tudi Dariova, ki jo je na 800 m prehitela Poljakinja Januchta s časom 2’02”20. Nič bolje se ni godilo Di Giargiu v skaku v višino, ki je šele v zadnjem razpoložljivem skoku preskočil letvico na 2,24 m. Z isto znamko je zmagal Goode (ZDA). V skoku v daljino se je pomeril tudi Jugoslovan Nenad Stekič, ki je zmagal z znamko 8,02 m pred Kubancem Daunyjem.
Na vsedržavni ravni
Znovia priznanje za namiznoteniški
v
odsek SK Kras
Ženski namiznoteniški odsek ŠK Kras je dobil še eno priznanje. Italijanska namiznoteniška zveza je namreč povabila na skupne priprave kar 5 naših igralk. Razveseljivo je, da gre za mlade igralke, ki so se s svojimi tekmovalnimi uspehi uveljavile v širšem državnem merilu.
Prejšnji teden sta bili na 10-dnev nih pripravah v Bocnu naraščajnici Ksenija Marušič in Damjana Guštin, kj sta pod strokovnim vodstvom znanih strokovnjakov še izboljšali svoj tehnični repertoar in si nabrali dragocenih tekmovalnih izkušenj. Trenutno pa je v Bocnu na pripravah še tretja naraščajnica Alenka Obad.
Na priprave druge državne selekcije sta bili povabljeni tudi članici Sonja Doljak in Damjana Sedmak, ki pa sta se morali odreči vabilu zaradi službenih obveznosti. (B. S.)
SZ demantira bojkot olimpijskih iger 1984
MOSKVA — Sovjetski minister za šport Marat Gramov demantiral vest, da namerava Sovjetska zveza iz političnih razim pf kotirati olimpijske igre v Los Angelesu. Hkrati pa je Gramov	fe?
sovjetska udeležba sicer odvisna tudi od tega, kako bodo Ament° vprašanje varnosti, bivanja in sojenja tekmovanj.	,. jj
Moskovski dnevnik «Sovjetski šport* piše, da sovjetske 0 "J nikoli izjavile, da bodo bojkotirale 01 kot represalija na sklcP umestijo v Evropi jedrske rakete. Gre, pravijo v Moskvi za !Z določenega zahodnega tiska. ^Sovjetski športu, piše, da je Ppžf71? inL povsem tuj sovjetskim športnim oblastem, ki se dobro spominja]0’ podoben bojkot ZDA in nekaterih drugih zahodnih držav na 01 v leta 1980 popolnoma spodletel.
Minister Gramov pa je hkrati izjavil, da se doslej še noben0 $ jjj ni formalno obvezala, da bo sodelovala na 01 v Los Angelesa ' nobenega razloga, da bi bila v tem prva prav SZ. Vrhu tcga.I gt določa, da rok za prijave zapade le osem tednov pred prič®*"? jfi Sovjete, je še dejal Gramov, še zlasti skrbi merilo sojenja, te . skoraj polovica sodnikov v Los Angelesu ameriške narodnosti- rfjjj Ob tem morda velja omeniti, da je sovjetska košarkars^^? pred nedavnim sporočila mednarodni organizaciji F1BA, da se v klubi letos ne bodo udeležili evropskih pokalnih tekmovanj, kar r $ pijskem letu že tradicionalen sklep SZ. To je obenem dokaz ve '^Joj govorice o sovjetskem bojkotu najbrž res neutemeljene. Vsaj za
v
Na prazniku SD Mladost
Več športnih tekmovanj
Na sporedu so turnir v mini nogometu, atletski troboj in pohod,
ŠD Mladost iz Doberdoba prireja zadnje dni julija Praznik športa, ki bo vseboval zelo pester program. Na sporedu bodo seveda prevladovale športne igre. Od 29. juh ja do 1. av gusta bo v večernih urah v občin skem parku turnir v mininogometu, na katerem bodo nastopale ekipe iz doberdobske občine, ter dve ekipi iz Slovenije, in sicer iz Prvačine in Sel na Krasu.
V soboto, 30. julija, s pričetkom ob 16.30 se bodo dečki in deklice od 8. do 14. leta starosti pomerili v a-tletskem troboju. Tekmovanje bo vsebovalo tri panoge, in sicer skok v višino, met krogle in tek na 60 metrov. Organizatorji si obetajo številčno u-deležbo otrok iz vse Goriške.
Še večji odziv s strani mladih in
ne-več mladih bi mogel imeti pohod, ki ga ŠD Mladost organizira v nedeljo, 31. julija. Svojo udeležbo je namreč najavilo že več skupin iz Italije in Slovenije. 14 oziroma 7-kilometrski progi bosta peljali skozi najzanimivejše točke doberdobske ga Krasa.
Poleg športnih tekmovanj bodo na prazniku še razne druge zabave. V petek, 20. julija, bo na sporedu tek movanje v briškoli. V ponedeljek, 1 avgusta, pa bo žrebanje velike tam bole z bogatimi denarnimi nagra dami. Kot je že navada, bo vse dni praznika spremljala tudi glasba. Se veda ne bodo manjkale tudi specia litete na žaru in niti pristna kapljica kraškega vina.
Dve koli pred koncem zamejskega prvenstva
Openski Polet že matematično prv^
Prvo mesto si je zagotovil z zmago nad bazovsko Zarjo
V 12. kolu 3. zamejskega balinarskega prvenstva je padla končna odločitev glede prvega mesta. Openski Polet si je z zmago v Bazovici že dve koli pred kon cem matematično zagotovil končno prvo mesto in s tem naslov zamejskega prvaka. Uspešen je bil tudi nabre žinski Sokol, ki je slavil v Zgoniku in tako utrdil drugo mesto pred doberdobsko Gradino, ki zaostaja za dve točki. Na spodnjem delu lestvice pa so možni še preobrati.
IZIDI 12. KOLA
Kraški doni Kras A 1:1 (13:5 in 10:13)
Kras B Sokol 0:2 (4:13 in 7:13)
Zarja Polet 0:2 (4:13 in 6:13)
Gaja - Gradina 1:1
LESTVICA
Polet 21 točk, Sokol 16, Gradina 14, Gaja 11, Kraški dom 10, Kras A 9, Kras B 8 in Zarja 7.
PRIHODNJE KOLO (27. julija)
Kras A - Gradina, Zarja - Kras B, Kraški dom -Gaja in Sokol - Polet.
(Z.F.)
V
Prof. Aldo Rupel: novi predsednik teritorialnega odbora ZSSDI za Gorico
Po minuli sezoni gre krivulja goriškega športa navzgor
5o(jn:?0! Po!°wci junija je bil v Sorte ornn • n*. zbor naše krovne šport-Združenja slovenskih je, *,„? društev v Italiji. Na njem (eri), 2 drugim, prišlo tudi do neka-2acije T^iav v vodstvu te organi-sednjkn ,° i? bil na mesto pred-2q Qnr,-}erd°rialnega odbora ZSŠDI dolgoletni*1 ^votjen prof. Aldo Rupel, lavec, u- .tesnokultumi zamejski de-PretU„jlJe tako zamenjal prejšnjega Ser 3® ^orja Komela.
Pri teie . g*tpel, kot se temu reče, jfl m kulturi doma in ker je pre-*e i nt:!^mernbno odgovornost, smo Ijifi Pogovorili o načrtih in ci-<Na Jenia ,na Goriškem.
)o prews.an,I. ie< da organizacija, ki Je P7017 ffotoPo ona Pprofj^-^^iših d stvarnosti naše p ^skupnosti. Pa pojdimo po K » Sn, ~. dobrim mesecem ste ime-°dn)ah občni zbor. Kolikšiw ' mu Pripisuješ?*
^ptrte dileme rešili jej o
večeru
v«nem
teievan^aRetnem razčiščevanju in lija vrst; ,noJ.ranjih odnosov, ko so bili letošnji oh? • *zredn* občni zbori, je jjbirn • DcnJ zbor potekal v urejenem Jeliažbi a , Presenetljivo visoki u-^v°rano c legatov “ društev. Polno ltla’ iz Konjskega Kulturnega do-Prava ere Pa ni izzvenela raz-. s>ioknHraz}a8arn kot pričakovanje l'je, Polpeti113 Bavcev, da Združe-Pih Skečih vprašanj in ustalje-■enciaja , V'Posveti nekaj svojega pogini čili,1 tzolj obvezujočim strate-Je pa zamejske telesne kulture. >znosti le V^‘S' ki ga nisem imel nja razDr?reveriati- Glede pomanjkanje^ ^Ve — razlagam in ne opra-\ sPoznar Pa ie treba iskati vzroke % no atl.Ju. delegatov, da odprtih ^ razf|.ltlreseješ tisti večer, temveč 0<«>Orov J1**1 sestankih teritorialnih < komisij «
a • e9a z<^ učinkovito sklicanje ^ktonosf °Ta zaključku sezone, ko
v
ne za-
^jim nlU feletnega odmora. Če se o-3 dokt telesno kulturo in na Godin PriroH^0 to m°j° trditev šte n da n ditve, ki še potekajo. Res ^edstavnii,-et?‘ strani novi izvoljeni ^ delo- rKl ln odbori ne poprimejo es pa je tu(jj (ja ;maj0 na
ta način nekaj časa za premislek, kar ni odveč, če pomislimo, da Izvršni odbor in Teritorialni odbori v glavnem niso organizacijski, temveč imajo na logo usklajevati, usmerjati in zakaj ne tudi predstavljati navzven našo te lesno kulturo. Sestavljati odbore septembra ali oktobra pomeni začetek u-činkovitega dela novembra ali decem bra. Vsaj za odbore pokrajinskega in deželnega značaja to vel ja.»
«Koj pa kratka oznaka trenutka telesne vzgoje, športa in rekreacije v naši pokrajini?»
«Kratko in zato brez razčlenjevanja in dokazovanja; zadnja sezona dokazuje, da gre krivulja navzgor. Vsak do, ki deluje na tem področju, bo lah ko nanizal celo vrsto težav in neuresničenih načrtov; pa vendar! Primerjalno na daljše razdobje se stanje izboljšuje, čeprav ne dosegamo konice iz časa slovenskih športnih iger ali memoriala M. Fileja. Toda, kar imamo, traja vso sezono. V prejšnjem desetletju smo v poročilih poudarjali, da šepamo na desnem bregu Soče — zdaj tega ni več, čeprav imamo še neizkoriščene možnosti. Nekaj društev in odsekov je odmrlo, nastala pa so nova. Slabša se zanimanje za dejavnost najmlajših, toda prireditev ob otvoritvi sovodenjske telovadnice dokazu je, da ob primerni motivaciji, tako starši kot otroci, radi poprimejo; s tem v zvezi je treba omeniti, da se je nekaj premaknilo tudi na osnovnih šolah. Vsekakor se bomo v Teritorialnem odboru združenja držali na čela, da nič ni tako dobro, da se ne bi dalo izboljšati.*
Prostor, kadri denarna sredstva
«Odkar obstaja zavestna in organizirana telesnokulturna dejavnost so se vedno in povsod ukvarjali s tremi o snovnimi vprašanji: prostor, kadri, denarna sredstva. Kako je s tem?*
«Za naš majhen ozemeljski žep lah ko trdimo, da je prvo vprašanje skorajda rešeno, če upoštevamo dejstvo, da res ne more vsako posamezno društvo imeti svoje krito tekmovališče. Res pa je tudi, da načrtovati sezono po raznih šolskih telovadnicah ni naj boljša rešitev. Če govorimo za daljše razdobje, potem si seveda želimo, da bi ob zadostnih zunanjih igriščih, s katerimi že razpolagamo, pridobili še drugo telovadnico v mestu, nekaj pokritega prostora v Brdih in na dru gem skrajnem koncu doberdobske občine, kar bi postalo privlačno morda tudi za Ronke.
Kadrov primanjkuje. Vendar ne zaradi tega, ker bi v zadnjem desetletju ne poskrbeli za njihovo vzgojo in pripravo. Zahteve so vedno večje, panoge nove. Včasih je bilo dovolj, da je trener bil dober organizator, danes mora biti tudi mehanik. Poleg tega na je značaj dela manjšinske telesne kulture tak, da zahteva od vaditelja ali vaditeljice strokovnost, vzgojiteljske prvine in osveščenost na družbenem področju. Vse to je težko združiti v eni osebi; kljub temu mora to biti naš cilj. Kot zanimivost naj povem, da bi lahko naštel šestnajst strokovnjakov s področja telesne vzgoje, ki gravitirajo na Goriško, kar je enostavno čudovita številka, če bi vsi bili zavzeti, za delo po društvih, kar se seveda ne bo zgodilo. Naloga ZSŠDI mora biti, da jih čimveč privabi in prepriča.
Ob znani krilatici, da denarja ni nikoli dovolj, je treba le pribiti, da naša telesna kultura dobiva premalo iz javnih sredstev. Deloma je to pripisati naši odsotnosti v oblastvenih telesih, da bi se po nas kdo spomnil iz same dobrote, je kaj težko verjeti.*
Kulturni dom
«Poleg prisotnosti v združevanju si odgovoren tudi za telovadnico Kulturnega doma. Kakšna vprašanja se pojavljajo po petletni izkušnji uprave ter osrednje točke telesnokulturne dejavnosti?*
«Po petih letih lahko izrazimo, kljub posameznim redkim spodrsljajem, pohvalo uporabnikom tega objekta. S pravilnim odnosom vseh do prostora, opreme in orodja bo .tudi v bodoče vzdušje v telovadnici vzpodbudno in bomo sposobni zdržati še večji ritem uporabe. Pričakujemo večjo prisotnost šol v jutranjih urah — tudi slovenskih osnovnih šol, z odprtjem sovodenjske telovadnice pa se v Gorici odpirajo možnosti tudi za moštva, ki so se doslej čutila utesnjena. Z dogovarjanjem, vedenjem in varčnostjo se tudi najemnine ne bodo povečale. Postavlja pa se vprašanje usklajevanja prireditev in vadbenih ur med telovadnico in gledališko dvorano. Neupravičena se mi zdi — sicer redko izražena — nejevolja ob slučajnem majhnem obisku prireditev v dvorani, češ, da je istočasno potekala vadba v telovadnici. Očitno si tu nismo edini v ocenah. Postavljam polemično vprašanje; Zakaj bi morali odpovedati vadbo dejavnosti, za katero smo se ubadali in trudili morda-celo desetletje na račun prireditve, za katero smo enostavno zvedeli po plaka-
tih? Kdo jamči, da bi ob odpovedi vadbe, moštva šla recimo na koncert, če pa jih celo desetletje nihče ni privabljal za to? Trditi, da je to naloga naše telesne kulture, je pravilno. Trditi, da je to naloga samo telesne kulture, je enostavno neumno. Na vprašanje je treba gledati celovito. Recimo takole: v kulturno - športnem središču je določen večer bilo 120 ljudi v treh dejavnostih — v dvorani, v telovadnici, v sejni dvorani. Gledati drugače, pomeni smatrati telesno vzgojo, šport in rekreacijo kot podzvrst udejstvovanja naše narodnostne skupnosti. Ob vsem tem nastaja seveda možnost za kakršenkoli dogovor na enakopravni ravni in če skupno cenimo, da je včasih vredno, da gremo vsi na odločujočo prvenstveno tekmo in zaploskamo našim igralcem. Upoštevajmo še, da se bo moral odslej program telovadnice obogatiti in preiti od same vadbe, prvenstvenih tekem in notranjih akademij, na širše in kakovostnejše oblike prireditev.* uče se malo oddaljimo od tega nekoliko žgočega vprašanja, kaj bi še
splošnega povedal za prihodnjo sezono?*
«Mislim, da bo koristno, če se v prihodnji sezoni v okviru Združenja posvetimo nekoliko več bolj občasnim pobudam zunaj prvenstev in v dejavnostih, ki jih naša društva ne utegnejo upoštevati; tako bi uresničili načelo, da telesna kultura ni samo stvar mladine temveč tudi ostalih starostnih slojev. Koristno bo, če olajšamo sodelovanje in stike z društvi, ki so na Goriškem zunaj Združenja. Nekaj svežih pobud bo treba uvesti za najmlajše. Zase pa želim tehnične pogoje dela v službi na naših šolah; želja ni pretirano egoistična, temveč izhaja iz spoznanja, da imajo naši dijaki najslabše možnosti vadbe prav na šoli v primerjavi z društvi in postaja zato redni pouk vedno manj privlačen. No, o šolski telesni vzgoji, ki nima samo senčnih strani, pa kdaj drugič.*
Pogovor zapisal
RUDI PAVŠIČ
Prof. Aldo Rupel je na odprtju sovodenjske telovadnice prejel občinsko priznanje za svojo strokovno pomoč pri urejevanju telesnokulturnih prostorov
an*lo Lokar	3.
Objokane blazine
dalg?6 Se ie že nižalo, popoldan se je pomaknil r ®°čria' ^ visokih, črnih hoj in smrek je padala k a kor ?enca na sredo ceste in Barbara je že ubi-% prPt na rob poti nad jarkom, kjer senca ni , kor»£^ana' Godil ji je hlad, in ko je enakomerne v č k a’ 'e razbirala, kako je šlo pljuskanje ebru na glavi enakomerno gor pa dol s kotu vend Cesti’
g ,ar je morala globoko počeniti, ko je dos-a Se je, da ji voda pljuskne čez rob, če se d k°r daehitr°. In tako je lezla k tlom počasi, in 3 pri ®e z vodo sporazumeva, je tudi vodi v če-
Varjala, da ne bi skočila čez rob.
Vedefatem ’e vzdignila roke, zavihtela jih je, ker ^da jo je voda to pot poslušala in ni sko-
50 ift? ^
Jja hiai v^>re^ai v vodnjakih dežnico. Strešnica je 3v naCaen° rumena od trhle slame na strehi, a li ehcu ®°zdni upravi je bila voda čista kakor na fi • i dal > -ln k*I° je vode več. Žlebovi so bili napenjali • na°koli in tu so se napajali konji, ko so lit’ PreH1Z gozd°v, in konji, ki so prihajali iz do-b'i° vod 61l. So m* v gozdove. In konji so popili ve-j» 6 tprij ’ aer so bili gozdovi razhodni in dolge so Cehet. P°ti v dolino. In zato je bila voda dra-
takeSnica >e bila že v senci. Ležala je čisto ob 3, hič zadaj se je začenjal gozd, a bila je majh K°lili t~, ecja kot srednja njiva. Tu so že oddavnaj ' Vce> ker se je pač kraj že v starini poka
sn Vodamer°'
■ "heie J® bila na visoki planoti dragocena. Hiše
st Pfav • Ker se ,e Paa kraj ze v starini poka 'Vi j PHmeren. A bili so poganjki dveh, treh f 2aiiva, Vs* so se prav dobro obnašali.
C taRo W Pa ie Barbara počasi, premišljeno, sko ie ie lta*c°.r da računa z vsako kapljo vode. Pri-0 videla Vaaki mladiki posebej, ni šla počez, kakor zba raj* s° delali včasih, in zdelo se ji je, da L. Mla^j °. velikega števila mladja.
Bf1' a bil ’e bilo zasenčeno s suhimi pahljačami ponnm 'e Preračunano tako, da varuje mladje 3virn r>o i^lGm soncem. Barbara je obšla s pa U|°tih Sladom leho za leho in obstala na zasen Pahljačah. Videla je, da so v vrsti obrnjene
enakomerno kakor vojaki, ko stoje v polovičnem obratu. In veselilo jo je, da stoje kakor vojaki in da stoje v vrsti enakomerno.
Ko je iztočila polovico vode, je začela računati. Zdelo se ji je, da bo polovica nasada zalita, in potem bo prinesla še enkrat.
Barbara je čutila, da se je pomaknilo sonce do obzorja, dasi ga ni videla. A poznala je to po veliki luči do polovice neba in po tem, da je stala na vrhovih nad gozdovi. Senca tis in hoj je segala daleč čez cesto in prvi hlad, ki je prihajal iz gošče in teme, je prišel do nje kakor opomin.
A Barbara je vrgla glavo nazaj in se ozrla kvišku. Vsa nebeška plan je bila zalita z rožasto mehko lučjo, ki je prihajala od zahoda. Nad gorami popolnoma na vzhodu pa je bilo nebo čisto, prozorno in sinje. Ščip je stal nad daljnimi skalnimi gmotami in tudi od tam je prihajal hlad. A tako vkovani med žarom zahoda in hladom vzhoda se ji je zdelo njeno bitje podaljšano in ni mogla razumeti, do kam sega.
A spomnila se je na nekaj drugega. Ko se je pri večernem zalivanju zamudila in tudi posedela,
se je zgodilo, da so pričeli prihajati moški od dela v gozdovih. Takrat se je skrila v gošči zadaj, včasih pa se ji ni dalo in je kar obsedela.
Moški, ki so prišli mimo, so rekli:
«Lepotica!»
In šli dalje. A zgodilo se je tudi, da je slišala za svojim hrbtom, ko je niso videli, da so rekli lepotica, in vsakokrat ji je šlo kakor poliv z vročo vodo po hrbtu in vse po telesu. Tudi v obraz so jo klicali in ji rekli lepotica, in včasih se ji je zdelo, da bi pred gozdnimi delavci padla na kolena in jih prosila:
«Nikar tako — »
Pa ni vedela zakaj. Le to je razumela, da je očitek velik, odlika zanjo prevelika in da ona tega sprejeti in nositi ne more. Bilo ji je, kakor da se je zasmilila sama sebi.
Pravilnost njenega obličja je bila res tolikšna, da se ti je misel ustavila, ko si se vanj zagledal. Prevladovala je mila mehkoba rjavih oči, pa tudi glas je bil mehak, dasi prav zvonek.
Toda zgodilo se je, da škropilnice in čebra na upravi ni bilo in da je bilo na gozdni upravi vse zaprto, velika vrata in postranska in vrata v drvarnico.
Takrat je bila kakor brez uma in je begala sem in tja. Pa to ni trajalo dolgo, zakaj zaneslo jo je, in ni vedela kako, proti drevesnici in za čudo hitro je bila tam.
A tudi, ko je že bila tam, je bilo čudno. Mala drevesca, vsa pritlikava, so bila zalita. Mar je to ponoči kdo, ali kakor v pravljici —.
Ko je tako stala na mestu in mislila, je pa planil nanjo iz gošče in jo objel in jo poljubljal vse od glave navzdol po telesu in od nog navzgor po telesu, do lic in spet nazaj, brez konca.
Prvi hip, ko se je tako ustrašila, je res mislila, da je divjačina planila nanjo — medved, volk, ka li — potem pa ga je spoznala, bolje, uganila ga je po tej neobrzdani naravi, ki jo je poznala, o, poznala prav dobro, izmlada.'
Potem ga je pa karala. Pa ni bilo veliko besedi, ne, besedi je bilo kar malo, a bila je zaskrbljena. Rekla je:
«Kje je škropilnica, Urbanče, kje?»
Vedel je, da ga bo to najprej vprašala. Vedel je to zato, ker je bila ženska in ker ženska ne more drugače misliti. In ker je to vedel, je cedilko skril, zakopal jo je v listje zadaj v gošči.
Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108 000 lir. - V SFRJ Številka 6.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
Član ii#^*
„e«
,a!oin*"»
Fltf
Filma «Eva» in «Moj tata» pred puljskim občinstvom
PULJ — Filmski program tretjega dneva puljskega festivala je vseboval Slakov film Eva in Moj tata na od-redjeno vreme Milana Jeriča. Slakov film smo že imeli priložnost videti v Gorici v goriškem kulturnem domu. Mladi slovenski režiser, ki je diplomiral režijo v Lotzu na Poljskem je z Evo pri svojem drugem dolgo-metražnem filmu (krizno obdobje 1980). Pred tema filmoma je posnel še kratice filme in pa zlasti celovečerni na malem formatu Super 8 Daily News (dnevne novice), ki je bil ugodno sprejet na berlinskem festivalu leta 1980 kot presenečenje leta. Evo je posnel po scenariju Ane Reich s pomočjo mlade ekipe sodelavcev, zlasti izstopajo fotografija Zorana Hochtatterja, glasba skupine Beg na grad in igranje Evine vloge Mirande Caharije. Film naj nekako spominja na novovarovcem, scenarij pa je nastal na osnovi osebnih izkustev Ane Reich (poslovna sekretarka DSFD). Kot tudi v kriznem obdobju gre tu v prvi vrsti za razpoloženje junaka oziroma junakinje, za razpoloženjski film. Eva je namreč arhi
tektka, strokovnjakinja na svojem področju. Živi sama s hčerko in sinom, ki različno doživljata prisotnost in odsotnost matere. Nadomestili mora vlogo očeta in kot taka preide v «moški svet». Razburjajo jo ljubezenski odnosi s prijateljem Mlade nom, ki jo včasih zavrača, včasih ljubi. Film je prepojen s simboli, preprosti in vsakdanji prizori vklju čujejo gledalce v Evin svet. Puljska publika je dvoumno sprejela film, dolgi kadri in potemtakem počasen ritem so vznemirili občinstvo, ki je reagiralo včasih z žvižganjem, včasih s ploskanjem.
Mnogo bolj pozitivna je bila reak cija gledalcev na drugi film — Moj tata na odredjeno vreme. Jerič je namreč realiziral prijetno komedijo, večkrat pa je uporabil običajni in že v naprej doumljive trike. Dobro ve mo, kako je med psom in mačkom vrojeno sovraštvo. Nekako podobno «nasprotovanje» je tudi med filmskimi igralci in kritiki, čeprav eni brez drugih ne bi mogli obstajati.
D. J.
Iz železniške postaje v muzej
Nekoč je to bila znana pariška postaja D’0rsay; 18. in 19. stoletja. Pobuda, ki je
sedaj vlak ov vanjo ne bo več, saj jo preurejajo v muze] “ ^ jr naletela na odobravanje Parižanov	™
Telefonski račun vsaka dva meseca
Posiljena deklica rodila dvojčici
SALEilNO — Trinajstletna deklica, ki je bila pred 8 meseci žrtev posilstva, je v bolnišnici rodila dvojčici.
Rosmarie Zazzaro, je hčerka izseljencev v Švici. Zadnje čase jc živela pri teti v Sassanu (za ledje Salerna). Pred 8 meseci jo je posilil 41-letni težak Mirhele Isa, ki mu ljudje pravijo po domače nCiccu Ciccu». Moški je zabičal dekletcu, naj ne črhne niti besedice o dogodku. Svojo grožnjo je še ponovil, ko je zvedel, da Rosmarie pričakuje otroka. Dekle je skrbno skrivala nosečnost z ohlapnimi oblekami, toda prišel je trenutek, ko je morala v porodnišnico.
RIM — Konec avgusta bodo italijanski naročniki na storitve telefonske družbe SIP prejeli prvi račun, ki bo fakturiran ne več za dobo treh mesecev, kakor se je dogajalo doslej, temveč za dvomesečje: račune za telefonske storitve bomo torej po novem plačevali prav tako šestkrat na leto, kakor plačujemo na primer račune za potrošnjo vode, plina in električne energije.
Družba SIP se je odločila za prehod k novemu načinu fakturiranja z namenom, da bi uskadila ustrezno administrativno delo z dvomesečnim naraščanjem telefonskih tarif, za kate-
rega se je v preteklem letu oprede lila vlada. Novost bi morala stopiti v veljavo že pred časom, vendar se je morala družba SIP predhodno do govoriti s poštno upravo, da bi ta uskladila problem dvomesečnega vplačevanja predujmov za medmestne telefonske pozive. Ta uskladitev ne bo prinesla vidnejših sprememb za naročnike telefonskih storitev, ali vsaj za ogromno večino izmed njih ne. Pred ujem se namreč praviloma vplača — konkretno gre za vsoto 15.000 lir — od vsega začetka, se pravi ob podpisu pogodbe o povezavi posameznika na telefonsko omrežje.
Na j več ja blazina na svetu
mmm Wfmm M
Nobenih pohotnih misli, saj gre samo za svetovni rekord, največjr blazino na svetu. Scšili so jo na Koroškem, mlade Korošice pa so si na ta način pridobile vstop v Guinnessovo knjigo rekordov	Telefoto AP
Poginil pandin mladič
WASHINGTON — Prvi mladič pande, ki se je skotil v Združenih^ vah, je poginil nekaj ur potem ko je zagledal luč sveta. Vsa PJ"1.23 -da bi mladiču rešili življenje, so bila zaman, so povedali v washiW zoološkem vrtu.	u s»
Mladič je bil potomec Linglinga in Xingxinga, dvojice pand. kitajske oblasti podarile ZDA za časa Nixonovega obiska dini mladiči tehtajo, ko pridejo na svet, le nekaj sto gramov tehta odrasel medved četrt tone.

Toplota ne povzroča potresov
RIM — Tiskovne agencije so ob četrtkovem potresu v severni vzroki za sunke med drugim navajale tudi visoko temperaturo v j# Na to trditev je takoj reagiral direktor vsedržavnega geofizikalna^ r ki opozarja, da se 100 metrov pod površjem ^ 0 r
i~.. «>e se
tula prof. Boschi, ... .r___— __ ................. .	.
občutijo več razlike v zimskih in poletnih temperaturah, kaj šele trov pod površjem, kjer prihaja do premikov kamnitih skladov, ki manifestirajo kot potresni sunki.
Preplah zaradi stekline skandinavskih državah
OSLO
severni SkaP1
idi"9
p't&J
sedaj
Norveška in švedska policija iščeta v zahodnonemškega fanta, ki naj bi ga mačka okužila s steklino je odpravil na dvotedensko potovanje proti Nordkappu. Za seda. ve, če je fant zares zbolel za steklino, dejstvo pa je, da je njeg°. bila stekla pravi funkcionar norveške policije, ki že nekaj dmv s]iir' letnega Christiana Finka von Finkensteina iz Hannovra. Fant Jc sg gS** kakih 20 oseb, ki potuje skozi Skandinavijo proti Severnemu rtu M Ija v kampingih, kar je iskanje močno otežkočilo.	tPv}W' a
V	severne pokrajine so že poslali nekaj doz cepiva proti stf j0 policija in fanta bodo takoj sprejeli v bolnišnico, kakor hitro ga tL
V	Norveški in Finski doslej ni bilo stekline, zato obe državi z jC vc pazita na uvoz živali, da bi preprečili morebitno širjenje okužbe. R
sih smrtno nevarna.
Ni manj nevarnih cigaret ^
NEW YORK - Kadilci tako imenovanih dahkih» cigaret enako količino nikotina kot oni, ki kadijo druge, močnejše znamk ^ fr trdi skupina raziskovalcev iz Kalifornije, ki objavljajo svojo studil0 p stveni reviji «New England Journal oj Medicine».
Študija temelji na vrsti analiz krvi, ki so jo odvzeli kadilcem.	1
so v 24 urah pred izvidi kadili 15 različnih znamk cigaret. RaziskO našli bistvenih razlik v koncentraciji nikotina v krvi.	,■ sis*v
Raziskovalci so tudi obtožili zvezno komisijo za trgovino žarah (pf^A ki se ga poslužuje za določitev stopnje nikotina in katrana v ^rV,Aj,i, 5 i na komisija se namreč poslužuje strojev pri določevanju teh ^olLjef pa na različen način «vdihujejo» dim kot ljudje. Skratka, zakljf10 JoV fornijski raziskovalci, dahkih» oz. manj škodljivih cigaret hi, cev' sekateri hoteli o tem prepričati.
n. v. Gogolj: Taras Buljba (n.)
riše:
Željko Lor

PRVI 3E. NI/* SV03E&A *MUOIČA* SKOČiL-■M8AS KON3 3C KAR.
orurNiL, ko 3 e začutil TSlO ORILNIEGA VOJŠČAKA
KO STA TUDI SIMOVA ZAJAHALA, Tl KOT IZ UMA PLAMILA K MLAnSEMU
3E MA-
VfJ
Čl
f.