ste«. 155.
Velja po poŠti:
v.4	celo leto naprej K 26'—
v*	pol leta „ „ 13'—
«a	ictrt leta „ „
;!M	en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
celo kto naprej K 20 -aa pol leta „ „ 10'— sa četrt leta „ „ S1— xa cn mesec H „ 1'70
9 UuMlanl o torek, dne 9. julija 1901
k* polllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
(Uredništvo j« v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod ?«
-- dvoriSie nad tiskarno). — Rokopisi se
li« vrafajo; nefrankirana pisma se n« sprejemajo. Uredniškega telefona šteVc 74.
OVENEC
Leto \m.
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat za trikrat
15 h 11
za ko trikrat . 8 „ S) reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta & 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Političen list za slouenski narod
Upravništvo ie w Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
--Vsprejema naročnino, inseratein
reklamacije. Upravnfškega telefona Stev. 188.
Zn materinski jezik.
Težka krivica se je dogodila od strani žavne oblasti hrvaškemu narodu, cerkvi in , cvz. gospodu biskupu dr. Mahniču. Država je posegla v najintimnejše vestne dolžnosti otrok in veroučiteljev ter je izvršila nasilstvo, ki se mora z vso odločnostjo zavrniti, ker je velevažnega, načelnega pomena.
V	krški biskupiji je nekaj čisto hrvaških krajev, v katerih so pa italijanske šole. V Ne-resinjah je vse prebivalstvo hrvaško (razen dveh rodbin), v Cunskih je vse hrvaško razen enega priseljenca, Unije so vse hrvaške, isto tako Sv. .lakov, kier je »Lcgina« šola, v Cresu so tri četrtine hrvaške, ena četrtina italijanska, v Vel. Lošinju so štiri petine ljudstva hrvaške, ena petina Italijanov so priseljeni ribiči iz Chioggie.
Biskup je naročil katehetom, da naj poučujejo v šoli italijansko, ker je tako ukazano; koder pa, zlasti v prvem in drugem razredu. dobe otroke, ki italijanščine ne znajo, jih naj poučujejo v materinščini, dokler se ita-liianski ne nauče.
Proti temu so se začele pritožbe Laho-nov, ki so se končale s tem. da je učno ministrstvu ukazalo biskupu, da mora katehetom ukazati, da poučujejo edino le italijansko, če ne bo c. kr. deželni šolski svet kar sam nastavil posvetne veroučitelje brez škofa.
Dr. Mahnič je v obširni in temeljiti spomenici vladi pokazal krivico njene zahteve. V tej spomenici dokazuje biskup, da je edino le v maternem jeziku mogoče uspešno poučevati krščanski nauk, in da je brezumno, zahtevati od katehetov, naj uče verske resnice v jeziku, ki je otrokom čisto neznan. Ce se veroučitelju prepove otroke učiti v maternem jeziku, je to isto, kakor da bi ga iz šole izpodili. In slučaj, ki ga navaja biskup, ie posebno značilen.
V	Cresu je kaplan g. Mrakovčič. Zoper njega se je podala ovadba, »da je narekoval raznim učencem tretjega razreda molitev v hrvaškem jeziku«. Zahtevali so, naj se Mra-kovčiču najstrožje prepove, da se ne sme posluževati pri verouku tudi hrvaškega jezika. In kaj je zagrešil Mrakovčič?
Pripravljal je otroke na velikonočno izpoved. Na vprašanje, v katerem jeziku se izpovedujejo, odgovore otroci večinoma, da hrvaško. Katehet se je prepričal, da mnogo otrok ne zna izpovednih molitev, in zato reče: »Dobro, zarišem vam na tablo molitev v obeh jezikih, in vsak se je naj nauči v onem jeziku, v katerem se izpoveduje.«
In to je okrajni šolski svet porabil za obtožbo ter zahteval od škofijstva, da mora Mrakovčiču dati ukor. Biskup Mahnič tega seveda ni storil, pač pa je podučil okrajni šolski svet o krivici take zahteve.
Šolska oblast zahteva torej od otrok celo, da morajo pri izpovedi kesanje obuditi v jeziku, ki ga ne razumejo! To je nečuveno. in biskup dr. Mahnič ni mogel storiti drugače.
nego da je najodločneje proti temu protestiral.
Kaj je storila na to vlada?
Okrajni šolski svet, oziroma creski okr. glavar je kar sam nastavil svetne učitelje in učiteljice s poveljem, da morajo poučevati otroke verouk italijanski namestil duhovnikov. S tem je posegla vlada v jurisdikcijo škofovo, in biskup Mahnič je izdal pastirski list, v katerem ugovarja proti temu postopanju in raz-giasuje duhovnikom in vernikom, da dotični učitelji iu učiteljice nimajo pravice poučevati verouka, ker nimajo poslanstva od cerkvene oblasti. »Pred vami in pred celini svetom,« pravi krški biskup, »dvigamo svoj glas proti temu imenovanju in najsvečaneje prosveduje-mo, ker se s to krivico hudo rani naša bis-kupska oblast in dostojanstvo. Bog ni ministrom,namestnikom in okrajnim glavarjem dal oblasti, da oznanujejo evangelij in da uče krščanski nauk, ampak apostolom ali škofom iu onim, ki jih ti pooblaste. Mi ne bomo te naredbe državne oblasti nikdar priznali; mi krivico, ki so nam jo storile šolske oblasti, prenašamo m trpimo, ker ima država v rokah silo, mi pa nimamo drugega orožja kakor božjo besedo.«
Tako je vlada s svojim strankarskim pro-tinaravnim podpiranjem potujčevalne politike prisilila cerkev k odločnemu odporu. Biskup Mahnič ima na svoji strani pravico, zato ne more odnehati. Vdati se bo morala vlada, ki je tako nepremišljeno in brez potrebe izzvala konflikt. Upamo, da se bo o tem govorilo tudi v državnem zboru.
»Kmečke zveze" na Goriškem.
(Dopis od Soče.)
Goriška dežela je po svoji pretežni večini kmečka dežela, kar še posebno velja o slovenskem delu. Naša stranka se je tega vedno zavedala in vse njeno delo je bilo za kmeta. Stranka pa se tudi zaveda, da treba slediti organičnemu razvoju, da stare oblike naše organizacije ne morejo več zadostiti zahtevam splošne in enake volivne pravice. Ze precej časa pred volitvami se je stranka pečala z -vprašanjem »Kmečkih zvez«, vendar pa se je odločitev preložila čez volitve. Sedaj pa, ko je ponehalo volivno razburjenje, sedaj so stopile v ospredje »Kmečke zveze«.
Na Cerkljanskem je »Kmečka zvčza« že ustanovljena in od vlade potrjena, ajdovska, goriška in tolminska so žc tudi imele svoje ustanovne shode, na Kanalskem se v kratkem ustanovi in istotako na Krasu. IJovsod, kamor pride misel o »Kmečkih zvezah«, povsod zmaguje, ljudstvo se je z veseljem oklepa.
Umevno je torej razburjenje in jeza liberalcev, ki vidijo, kako izgubljajo na moči od dne do dne. Dobro se zavedajo, da ni več daleč čas, ko bo kmečka misel zmagala pov-sedi in tedaj bo konec liberalizma. Zakaj govorimo tu le o liberalizmu? Saj vendar obstoja še agrarna stranka? Da, obstojala je za
časa volitev, a sedaj se vedno bolj kaže, da je bilo resnično, kar smo trdili: »Agrarna stranka ie le pobarvan liberalizem v drugi izdaji.« Da se tudi naš kmet tega zaveda nam priča pritrjevanje, s katerim so zborovalci na shodu »Kmečke zveze« v Gorici zadnjo nedeljo pozdravili sledeče velepomembne besede dr. Pavletiča: ». . . Vendar pa uči razvoj v drugih deželah iu tudi domača znamenja kažejo precej jasno, da se liberalizem mnogokrat potuhne, in da si nadeva krinko kmečke stranke, kedar spozna, da v svoji pravi podobi ne more pri kmetih nič doseči. Zatorej pozor pred to kmečko stranko! Pozor zlasti pred tisto olikino vejo miru in sprave, ki jo nosi v rokah! Ce prav pogledate, boste videli, da to ni oljkina veja, ampak da so to limanice za take tiče, ki se niso hoteli vsesti na libc-lalni lini.«
Zanimivo je, kaj pišejo o »Kmečkih zvezah« liberalni listi. »Soča« psuje po svoji navadi. »Edinost« pa v znamenju edinosti prav debelo laže. Ravno to pa ie najboljši dokaz, da so »Kmečke zveze res prava kmečka organizacija, ki bo dvignila politiško zavest našega kmeta tako, da potem med našim ljudstvom ne bo več prostora za razne liberalne meše-tarje in hinavce.
Z dežele prihajajo poročila, kako se kmetje ne razgovarjajo o drugem kakor o »Kmečkih zvezah«. Vse, kar je dobrega, je navdušeno za »Zvezo«. Oni pošteni kmetje, ki so jih pri zadnjih volitvah premotili agrarci, da so volili ž njimi, prihajajo sedaj pod zastavo »Kmečkih zvez«, drugi pa so zopet pokazali svojo liberalno barvo in rožičke ter začeli zabavljati proti »farjem«, kakor so delali poprej, predno se niso odeli z »agrarno« kožo.
Zato so takoj v prvem nastopu dosegle »Kmečke zveze« velik uspeh v tem, da so ljudstvu odprle oči, spoznava svoje prijatelje in jih razlikuje od svojih odkritih in prikritih sovražnikov.
Državni zbor.
D u naj, 8. julija.
Cene inesa.
Dne 27. junija so poslanci Demšar, Ro-škar in tovariši potom interpelacije vprašali poljedelskega ministra, ali hoče vse potrebno storiti, da se izvrši v seji 10. maja 1905 sklenjena resolucija. V tej resoluciji je zbornica pozvala vlado, da varuje domačo živinorejo. V to svrho naj ne sklene nobene trgovinske pogodbe z Rusijo. Rumunijo, Bolgarijo in Turčijo, ki bi dovoljevala uvoz živine, s katero bi se zanesla kuga v naše dežele. S Srbijo pa naj sklene le tako pogodbo, ki more popolnoma jamčiti, da uvožena živina ni okužena. Posl. Peška in tovariši pa so v isti seji vprašali ministra, kaj hoče storiti, da bodo cene mesa primerne cenam živine.
Poljedelski minister grof Auersperg je odgovoril v petek v zbornici: Istina je, da je cena mesa nenavadno visoka. Resnica pa je
tudi, da se je znižala cena živine, ne pa tudi cena mesa. Od novembra lanskega leta do junija 1907 je padla cena goveje živine povprek za 14 kron pri meterskem stotu, cena mesa na Dunaju pa ne za vinar. V novembru so dunajski mesarji prodajali goveje meso po 2 K 10 h kilogram brez privage, do junija 1907 pa po 2 K 12 h. Cena mesa je ostala, dasi so padle cene živine. Tudi cene prašičjega mesa so previsoke v primeri s cenami živega blaga.
Draginja lansko leto je bila povod, da so mesarji zahtevali, nai se dovoli uvoz tuje živine in mesa. Vlada je to dovolila, obenem pa poskrbela, da se ni uvažala okužena živina. In tega stališča se hoče vlada držati tudi v bodoče. Sicer pa je vlada prepričana, da meso ne bode cenejše, če tudi nekoliko pade cena živine. Treba je torej iskati drugih sredstev.
V	prvi vrsti opozarja vlada na S 51. obrtnega reda. Po tem paragrafu more deželna vlada na predlog občinskega zastopa vsakdanjim živilom določiti maksimalne tarife. Ako torej zahtevajo občine« bode vlada v smislu zakona in upoštevajoč obstoječe razmere uporabila zakon.
Dalje hoče vlada organizovati prodajo mesa. Prva dunajska mesarska delniška družba je od lani že trikrat znižala cene mesa, ki ga prodaja po I K 72 v. Meseca junija je bilo boljše meso po I K 31 h, slabše vrste po 1 K 4 h. Zal, da ima ta delniška družba še premalo prodajalnic.
Vlada pa hoče na drugi strani podpirati tudi živinorejo. Olajšati hoče vožnjo živine in živinorejskih pridelkov. Posebno pa hoče pospeševati živinorejo, da se povsod pomnoži in more zadoščati domačini potrebam.
Kar pa se tiče trgovinskih pogodb z balkanskimi deželami, mora vlada naglašati, da brez primernih veterinarnih pogojev ne more uravnati trgovsko-političnih razmer. Z drugimi besedami: Vlada bode vse potrebno ukrenila proti uvažanju okužene živine. Nikakor pa ne bode za srbsko živino dovolila takih olajšav, kakor so bile v veljavi do lanskega leta.
Ponarejanje vina.
V	isti seji je poljedelski minister grof Auersperg odgovoril tudi na interpelacijo, zakaj se ni še objavil zakon proti ponarejanju vina. Odgovor vlade se glasi:
Zakon ie bil potrjen dne 12. aprila. Objavil pa se ni. ker stopi v veljavo tri mesece po objavi in je preje treba pripraviti izvršilne naredbe. Te naredbe pa se morajo ozirati na koristi vinorejcev in trgovcev ter na krajevne razmere.
Zato je poljedelsko ministrstvo izdalo ukaz na deželne vlade, naj na podlagi nasvetov trgovskih iu obrtnih zbornic, kmetijskih in drugih korporacij poljedelskemu ministrstvu predlože primerne predloge. To pa se doslej ni še zgodilo. Upanje pa je, da bode zbrano gradivo za izvršilno naredbo že v bodočih tednih in da stopi zakon v veljavo že v jeseni pred trgatvijo.
LIKeK.
i -
Bes iz Ječe.
Resnična slika iz ruske revolucije.
(Dalje.)
Pazili so na vsak najmanjši šum in ropot in nemirno bijočega srca pričakovali, kdaj se bo razlegalo znamenje žandarmerijskega častnika, naj mu z revolverji v rokah priskočijo na pomoč in z ognjem narede pot sebi m svojim zaprtim tovarišem.
1 Dogovorili so se namreč, da, ako se ne posreči njihov načrt in se goljufija odkrije, pretrgajo takoj žice za telefon in signale, raz-dele revolverje, ki so jih imeli zato s sabo, jetnikom, katere se jim posreči spraviti v pisarno in s skupnimi silami napadejo jetmško vlado.
Med tem je šel baron Budberg v jetniško pisarno, segel v roko namestniku jetniškega načelnika. Maciule\viczu,ki jc imel službo in mu izročil na ime jetniškega načelnika naslovljen in zapečaten zavojček s štampiljo pisarne varšavskega oberpolicajmojstra, noseč zaporedno številko ekspedicijskega dnevnika, s pečatjo oberpolicajmojstra.
Naslov na zavitku ie bi! pisan na stroju.
Ko je baron Budberg izročil Maciu-!ewiczit zavojček, ga je vprašal:
»Ali je vse gotovo, da se odpravijo politični jetniki?«
»Najpravudaneje prosim, da mi oprostite,
—	odvrnil je z glasom ponižnega služabnika,
—	gospod častnik bo moral še trenotek počakati, vsi papirji še niso gotovi. Naj se gospod blagovoli vsesti.«
Baron se je razsrdil radi te zamude in odgovoril z glasom načelnika:
»Saj je vendar oberpolicajmojster naročil, da bo v trenutku mojega prihoda vse v redu. Cemu ta zamuda? Ali ste pozabili, kako jc treba izvrševati naročila vlade?«
»Prosim, oprostite, gospod stotnik, toda zagotovim vas, da nisem ničesar kriv ... kakor hitro sem po telefonu dobil povelje njih ekscelence, sem se takoj vsedel k pisalniku, da pripravim papirje. Gospod jemlje naenkrat toliko jetnikov, da mi ni bilo mogoče v preteku pičle pol urice izvršiti vseh kanclij-skili formalitet . . . ostalo mi jc samo še par papjriev.
»Požurite sc torej, da ne bom predolgo čakal in zapovejte, da pripeljejo sem jetnike,« odvrnil ie baron Budberg že bolj prijazno.
Maciule\vicz jc urno naročil nekaterim paznikom, naj pripeljejo iz cel jetnike, sam se je pa spravil k pisanju, in, kot služabnik, ki je bil ravno zdaj strogo grajan od načelnika, se jc ves zatopil v papirje, da bi spet ne razbu-dil srda stotnikovega.
In tako se jc poglobil v svoje delo, tako sc je trudil, da bi popravil svojo službeno napako radi katere so ga ravnokar prijeli za
ušesa, da ni nič več mislil na ničesar druzega in se ni spustil v noben razgovor.
Ravno zato se jc pa šlo baronu Bud-bergu.
Pisarna se je nahajala v primeroma majhni sobi, ki je bila vsa napolnjena z mizami in imela umazana tla.
Baron Budberg jc mirno čakal iu ni razodeval nobenega vznemirjenja, ob enem je pa pazljivo zasledoval vsak gibljaj Maciule\vi-cza, zlasti pa poteze njegovega obraza.
Ko je pa poslednji vzel v roke zavojček, katerega mu je izročil stotnik, ga v rokah obrnil, pogledal na pečat in slednjič odprl, obrnil je Budberg vso pozornost samo Ma-dule\viczu in mu skušal brati z obraza, če ni našel morda v uradnih papirjih kake pomote, če so se natančno in verno izpolnile vse kanc-lijske podrobnosti, ali pa sc mu vrine misel, da je to samo goljufija.
V	nadpisu je bil litografovani pečat oberpolicajmojstra z zaporedno številko dnevnika; cela vsebina jc bila pisana na stroju, sledili so podpisi oberpoliemojstra, pisarniškega vodje in tajnika.
V	pisanju se je naročalo načelniku preiskovalne jetnišnicc, naj izroči stotniku žandarmerijskega oddelka baronu Budbergu, ki mu to pisanje prinaša, deset jetnikov, katerih imena se naštejejo in pri vsakem natančno pove, ua čegavo povelje jc bil aretovan in pod katero oblastjo se nahaja.
Ko je Maciule\vicz prečita! povelje jc pripomnil:
»To jc pa res čudno, oberpoliemojster mi veli, naj vam izročim jetnika N., med tem imam pa drugo povelje, katero sem ravno danes dobil, naj ga izročim vojnemu sodišču, kjer mora biti navzoč pri svoji obravnavi. Nič ne razumem! Kaj nai storim?
Baron sc je stresel ... ni vedel, da se ima eden jetnikov prenesti drugam. Ta neprijetna okoliščina bi mu lahko pokvarila vse, če bi Maciulewicz ne bil tako prestrašen vsled strogosti stotnika.
Toda ta ni izgubil samozavesti in je odgovoril :
»Da, vse to žc vem . . . vzamem ga s seboj in oddam v pisarno v trdnjavi, da ga bodo od tatu odpravili k sodišču. Končajte hitro.
»Kakor velite,« odgovoril je Maciule\vicz ponižno in se spet potopil v papirje.
Primeril jc natančno vsa imena s poveljem, katero je poprej dobil po telefonu in ko se je prepričal, da ni pomote, je pričel pisati
Pretekli so dolgi trenotki strahupolnega čakanja . . . Baron jih je štel nepotrpežljivo in dušil v sebi nemir, kajti vedel je, da vsaka minuta zamude velja lahko njihovo življenje.
Kadil jc cigarete, eno za drugo in z vso svojo močjo zadrževal v sebi strašno vznemirjenje svojili živcev.
Mrtva tišina je vladala naokolu . . .
Izza debelih železnih vrat, ki so peljale iz pisarne v ječo, ni doletava! najmanjši šum. Nič ui izdajalo nobenega pripravljanja, da se
Poljaki.
Lvov, 8. julija. »No\va Reforma« ostro napada ministra Bienertha, ker ni odločno zavrnil prizadevanja uvesti splošno in enako volivno pravico za deželne zbore parlamentarnim potoni. Tudi Abrahamowicz da ni dovolj krepko zavrnil ministra. Postopanje vlade da je nečuveno kršenje avtonomije in kaže potrebo ministrstvo nanovo osnovati, da bo zares odgovarjalo parlamentarni večini. Podobno pišejo tudi ostali poljski listi.
Rtisini.
D u naj, 8. julija. Prišlo je med vlado in Rusini do sporazumljenja v predsedstve-nem vprašanju. Kadar bo kak Rusin govoril, baje Poljak Starzynski ne bo predsedoval.
Izlet poljskih Sokolov u Lvov.
Poljski Sokoli so odpovedali svojo udeležbo na vsesokolskem zletu v Pragi. Zato so pa priredili 29. in 30. junija zlet poljskih Sokolov v Lvov. Sokoli so imeli dopoldne pod milini nebom sveto mašo, pri kateri je pel sokolski zbor, in po kateri je vse ljudstvo zapelo: »Bože cos Polske«. Prvi je govoril Sokolom škof Bandurski, za njim pa starosta dr. Czarnik in dr. Fischer. Poslednji je zlasti ostro obsojal, da se niso smeli udeležiti zleta poljski Sokoli iz Varšave. Po govoru je na zastavo »Macierzy« pripel srebrnega orla z razprostrtimi krili, dar sokolstva. Nato so pred zastavo defilirali. Obhod po mestu je bil velikanski. Naprej so jezdili Sokoli na konjih, z oken so obsipali sprevod s cvetlicami.
Sprevod je korakal k novi sokolski telovadnici, ki se je ta dan blagoslovila. Pred njo je bil postavljen oltar, okoli katerega so se razvrstila sokolska društva s svojimi krasnimi zastavami. Govoril je dr. Czarnik v imenu poljskega sokolstva, za njim pa deželni maršal grof Badeni. Zupan Ciuchcinski je v svojem govoru povdarjal, da je ta slovesnost tem pomenljivejša, kjer sovražne vlade drugod zatirajo v sokolstvu živečo narodno misel poljsko. Krakovski Sokol Turški je izročil lvovskemu krasno diplomo. V imenu ogrskih telovadcev je govoril Lanszi Simon, ki je svoj govor končal s klicem: »Niecli žyje Polska!«
Popoldne je bila javna telovadba, katere se je udeležilo 1200 telovadcev. Ljudstva je pa bilo čez 30.000. Zvečer je bila slavnostna predstava v gledišču. V mestni hiši so bili gostje pogoščeni. Na pokopališču so Sokoli zapeli v nedeljo »Choral« svojim rajnim tovarišem in žrtvam ustanka leta 1863. Govoril je predsednik sokolske zveze dr. Fischer. Nato so položili temeljni kamen k drugi sokolski telovadnici. V nedeljo popoldne je bila zopet velika javna telovadba.
OGRSKA.
Kiiuen — mož bodočnosti.
Budimpešta, 8. julija. V ogrski neodvisni stranki je razdor vedno večji. Košu-tevo samodržtvo je docela omajano in tudi pravega zaupanja nimajo več vanj. Odkar je predlagal izpremembo poslovnika, da bi bila onemogočena vsaka obstrukcija, se je spor med njim in člani neodvisne stranke še bolj povečal.
To izrablja in vporablja Dunaj. Dunaj pušča Košutu proste roke, da tako s svojo pogubno politiko preje izpodkoplje Weckerle-vemu kabinetu tla. Zadnji usodni' udarec bo Dunaj zadal ogrski koaliciji s splošno volivno pravico, katere izvedbo bo poveril Khuen-He-dervaryju. Nanj krona najbolj upa, ker je energičen in premeten. Zato, da je tudi na Hrvaško poslala Rakodczaya, ki naj tu izvaja v politiki Khuenova načela. Hrvate naj pomiri, Ogre pa prevari.
Volivna reforma.
Budimpešta, 8. julija. Volivna reforma ne pride letos še na vrsto. Volivna reforma se tudi ne bo izvedla brez izpremembe poslovnika, tako da bo nemogoča vsaka ob-
izpeljcjo jetniki, ki imajo vsak trenotek stopiti v pisarno.
Prignebljajoča tišina noči, sanjavi spokoi ječe, je barona dušil; v njegovi duši je vse vrelo; vstal je, da bi se sprehodil po sobi.
Maciulevvicz ie dvignil glavo, pogledal proti stotniku in se boječe odzval:
»Ko bi vi vedeli, gospod stotnik, kako mučna je služba pri takih razmerah. Ječe so prenapolnjene, kaj pravim — prenapolnjene — naravnost natlačene v doslovnem pomenu besede. Jetnikov so nam napodili dvakrat toliko, kolikor je prostora; s tega pa prihajajo razne neprijetnosti, zahteve . . . Nam ni mogoče izpolniti njihovih želj, z druge strani zahteva pa zopet vlada, da kar najbolj natančno izvršujemo predpise. Ce se kaj prigodi . . . pa takoj stroga kazen. Toda tudi jetniki so nemirni ljudje . . . vedno same neprijetnosti . . . to že ni več služba, ampak pokora.
»V tem slučaju moraš biti jako vesel, gospod Maciulevvicz, da ti takoj vzamem toliko jetnikov in še tako nevarnih,« rekel je baron z ironijo v glasu.
»Gotovo, toda kaj pomeni dešet ljudi med stotinami jenikov, ki napolnjujejo ječe . . . . O, če bi hoteli nato obrniti pazljivost vlade, in če bi se ona hotela nato ozirati . . . lažje bi bilo živeti.«
V tem trenutku so se odprla težka železna vrata, ki so peljala k ječi, baron se je zasuknil in obrnil pogled v ono smer in nepo-trpežljivo čakal.
Vrata so se odprla, na pragu se je prikazal načelnik jetničariev, obrnil se k uradniku in sporočil:
Takoj pripeljejo jetnike .... vse je gotovo.	Dalje.
| strukcija nemažarskih narodnosti. Temeljni princip ogrske volivne reforme bo: vsak ogrski državljan, ki zna v svojem materinskem jeziku brati in pisati, sme voliti.
Vojaške izpremembe.
D u naj, 8. julija. Cesar je vpokojil iz zdravstvenih ozirov poveljnika v Zagrebu pl. Chavanne in poveril vodstvo 13. zbora v Zagrebu FML. Gerba. Obenem je imenoval FML. Winzorja za deželnega šefa v Bosni.
HRVAŠKO-OGRSKI SPOR.
Sabor odgoden.
Zagreb, 8. julija. Današnji uradni list objavlja kraljevi reskript, s katerim se zasedanje sabora odgodi do nedoločenega roka.
V Varaždinu.
V a r a ž d i n , 8. julija. Tu je poročal včeraj dr. Vrbanič svojim volivcem o svojem delovanju. Izreklo se mu je zaupanje. Nadžu-pan Kiepah je demisioniral, ker ne odobruje politike novega bana.
Nove stranke.
Zagreb, 8. julija. Novi položaj na Hrvaškem vzbuja nove stranke in kombinacije. Bivši podban dr. Nikolič skuša sestaviti revi-zionistiško ustavno stranko, dosedanji reso-lucionaši kolebajo semtertja, ali bi še pogreli svoj reški program ali ne. Poslanec Zagorac misli in označuje za novi program devizo: Revizija nagodbe! Nasprotno pa Starčevičanci obsojajo sedanje slavnosti in manifestacije na čast hrvaškim poslancem. Starčevičanska glasila pišejo, da so hrvaški poslanci v Budimpešti s svojo resolucionaško politiko popolnoma pogoreli in da bi bilo boljše, če bi se odeli v žalne rjuhe in s pepelom potresali, kakor pa da se dajo sedaj od naroda s cvetjem posipati. Takozvana »narodna stranka« — tna-žaroni — je precej nezanesljiva. Medtem pa se hrvaške stranke med seboj prepirajo in grdijo na vsakojake načine.
khuen-hedervary o položaju.
B u d i m p e š t a , 8. julija. »Pester Lloyd« objavlja intervie\v z bivšim hrvaškim banom Khuenoin. Khuen sodi, da novi ban ne bo dobil 'zase večine, s katero bi zamogel vladati. Boljši elementi od »narodne stranke« se ne bodo z njim sprijaznili. Košut je zavselej onemogočil sporazumljenje. Khuen je končal sledeče: »Jaz sem z dušo in telesom Mažar, pa mi je vzlic temu kot bivšemu banu Hrvatske žal, da je do tega prišlo.«
Škof Drohobecky.
Budimpešta, 8. jul. Križevački škof Drohobecky je baje Košutu in Weckerlu v posebni konferenci javil, da položaj na Hrvatskem ni tak, kakoršnega slikajo resolucionaši. Hrvatje želijo sporazuma z Ogrsko. Hrvaški listi so strašno ogorčeni na Drohobeckega.
nagodba.
Dunaj, 8. julija. Tu so se posvetovali avstrijski in ogrski ministri glede na nagodbo. Baje se je doseglo sporazumljenje. »n. Fr. Presse« pridno razširja vesti, da so vse tež-koče več ali menj premagane. Baje si je vlada za nagodbo z Ogrsko že zagotovila večino iz Poljakov, nemških nacionalcev in — krščanskih socialcev. Kakor rečeno — to so vesti iz nemških liberalnih listov.
štrajki.
Lvov, 8. julija. Tu štrajkajo vsi mestni delavci, pometači, tlakovalci in drugi, ker se jim ne zviša plača.
B r e s c i a , 8. julija. Tu je vsled aretiranja nekega antimilitarista razglašen generalni štrajk. V Lucci stavka 10.000 tkalcev.
R e i m s , 8. julija. Tu je izbruhnil splošni štrajk zidarjev.
R o t te r da m, 8. julija. Križarka »Piet Hein« straži reko Maas, monitor »Reinier Classen« pa celo pristanišče. Jutri priplove še križarka »Nordbrabant«. V pristanišču patru-lira konjeništvo. Zupan je prepovedal vse gruče počenši od 5 oseb. Generalni štrajk traja dalje.
makedonija.
Carigrad, 8. julija. Iz Carigrada poroča »Politische Korresp.«, da v Makedoniji narašča gibanje čet. Najsilovitejši so Grki in Bolgari, dočim so srbske čete nekoliko odnehale. V nionastirskem vilajetu je pomnoženo vojaštvo.
francija.
Razmere v armadi.
Pariz, 8. julija. Vojni minister je postavil v rezervo s polovično plačo polkovnika Augerja, poveljnika 4. pehotnega polka, ker je izdal na častnike in vojake sledeče povelje:
»Tovariši vseh šarž! Nikoli namenoma nc prekršite mojih povelj, toda nikar se ne bojte prelomiti jih in delati proti njim, ako vam vaša vest pravi, da s tem koristite službi iu ako si lahko mislite, da bi jaz, ako bi bil obveščen o vaši prekršitvi, vaše početje odobril.«
Mayor Dreyfus je prosil za vpokojenje, ker ga častniki družabno bojkotirajo.
turčija.
Carigrad, 8. julija. Vlada nabira finančna sredstva za nabavo konjev za topništvo in konjenico.
AMERIKA IN JAPONSKA.
Berolin, 8. julija. »Tageblattu« poročajo iz New Yorka, da so oblasti odpustile vse delavce, ki delajo na utrdbah v Manili, ker se je sumilo, da je med delavci mnogo japonskih častnikov-ogleduhov. —- Roosevclt je izjavil, da ima novo ameriško brodovje v tihem oceanu namen pokazati, da ie Amerika v stanu
braniti obenem atlantsko iu tihomorsko obrežje.
RUSUA.
V a r š a v a , 8. julija. Proti nekemu vojaškemu vlaku, v katerem sta se peljala dva gardna polka v Peterburg, je bilo vrženih več bomb in granat. Granata je tir nekoliko poškodovala, bombe pa sploh niso razpočile. Vlak se je peljal dalje, napadalcev pa tudi niso dobili.
NOVA RUSKO-JAPONSKA VOJSKA.
Ruskemu vojnemu ministrstvu je došlo poročilo, da se pripravljajo Japonci na novo vojsko proti Rusiji, v kateri hočejo zadati Rusiji smrtni udarec. Japonska diplomatična pogajanja z Rusijo o Sahalinu in o ribiški pogodbi so le navidezna. Japonski generalni štab je natančno poučen o ruskih razmerah m sodi, da je sedanji trenutek ob oma-janih ruskih razmerah najubolj ugoden, da obračuna z Rusijo, ker je razširjena nezadovoljnost tudi v armadi. Ruski vojaški krogi so glede na drugo vojsko z Japonsko zelo pesimistični. Ruskega brodovja ni več. Port Ar-tur je v japonski oblasti. Japonci zato lahko osvoje Vladivostok in prodirajo na Bajkal.
NEMIRI NA KITAJSKEM.
H a n k a u , 8. julija. V Nankingu je policijski ravnatelj v družbi več dijakov ustrelil guvernerja anhujskega Nganlnveija. Policijskega ravnatelja so na licu mesta obglavili. Ker se sumi, da je zločinstvo revolucionarnega značaja, so odposlane v Nanking vojaške čete.
NAJNOVEJŠE.
Hrvaško-ogrski spor.
Bosansko vprašanje.
Dunaj, 8. julija. V današnji državno-zborski seji bo prišlo najbrže do interpelacij-ske debate. Od strani krščanskih socialcev je vložil poslanec dr. Schopfer, od strani »Jugoslovanskega kluba« pa dr. Ivčevič interpelacijo glede na stališče ogrske vlade v bosanskem vprašanju. Ministrski predsednik baron Beck je obljubil, da bo na interpelaciji takoj odgovoril. Po odgovoru Beckovem se bo predlagalo otvoriti o njem debato. Ker je baje za to že zasigurana večina, se bo ta teden v zbornici razvila zanimiva bosanska debata.
Dr, Ilešič.
Zagreb, 8. julija. Pri včerajšnjem občnem zboru srednješolskih profesorjev je dr. Ilešič iz Ljubljane v svojem govoru izvajal, da je vroča želja vseh Slovencev, da Hrvatje zmagonosno izvojujejo boj, ki so jim ga vsilili Mažari. Hrvatje da so najmočnejša kulturna opora Slovencev.
Khnen-Hedervary.
Zagreb, 8. julija. Poroča se iz zanesljivega vira, da bo grof Khuen-Hedervary v bližnji bodočnosti na Ogrskem zopet igral važno vlogo.
Odhod avstrijskih hrvaških državnozborskih poslancev Iz Zagreba.
Zagreb, 8. julija. Slovo dalmatinskih poslancev don Ivaniševiča in Bjeladinoviča iz Zagreba je bila zelo prisrčno. Na kolodvor so jih spremili dijaki, meščani in dame. Pisateljica Jurič je izročila odposlancema krasen šopek v imenu zagrebških žena. Poslanec Ivaniševič je v svojem govoru povdarjal, da se bodo dalmatinski poslanci prizadevali doseči zjedinjenje Dalmacije s Hrvaško. »Četudi nas ločijo paragrafi, naših src nihče ne bo mogel ločiti in Hrvaška, Bosna ter Dalmacija bodo tvorile eno telo in eno dušo.« Bjeladinovič je naglašal srbsko-hrvaško vzajemnost in dejal, da tudi Wekerlovi govori ne bodo mogli Srbov in Hrvatov razdražiti. Množica je navdušeno vzklikala govornikoma ter klicala Wekerlu, Košutu in Rakodczayu »Abzug« in »Dolje!«
Izgredi v Cakovcu.
Zagreb, 8. julija. Ko je poslanec Vrbanič odpotoval iz Cakovca, je tam prišlo do hudih izgredov. Mažari so najprej pretepli gimnazijca, sina poslanca Magdiča, ki je drža! v rokah šopek, da ga izroči hrvaškim poslancem. Množico ie ščuval odvetnik dr. La-szlo. Hrvatje, ki so bili navzoči na kolodvoru, so se nato podali v vlak, da se vrnejo v Varaždin, odkoder so prišli. Toda predno se je vlak odpeljal, je nekaj Mažarov in orožnikov skočilo v vagone in zaprlo nekaj Hrvatov, med njimi profesorja Milčetiča in Kocha. Vlekli so jih na orožniško postajo, kjer so jih imeli tri ure zaprte. Naposled so jih na posredovanje varaždinskega mestnega glavarja zaslišali pred okrožnim sodiščem. Vsi so izpovedali, da- je bil izgredov kriv dr. Laszlo. Slednji je trdil, da so Hrvati Mažare izzivali s tem, da so sramotili ogrsko edinstveno državo ter NVekerla in Košuta. Šele ob 3. uri zjutraj so Hrvate izpustili. Ko so Hrvatje v Varaždinu izvedeli, kaj so Mažari v Cakovcu uprizorili, so napadli kolodvor in razbili vse šipe ondi.
Napad na sina Milanovega.
Pariz, 8. julija. Tukajšnji listi javljajo iz Carigrada, da se je tu zopet poizkusil atentat na mladega Krističa, sina rajnega kralja Milana srbskega. Na cesti sta ga napadla dva neznanca. Ko je eden izmed njih potegnil bodalo, je Kristič nanj ustrelil iz samokresa. Napadalca sta pobegnila in jih ni moč najti. Turška policija je kratko pred napadom dobila obvestilo, da sta dospela v Carigrad dva tujca, ki imata nalog izvršiti atentat na Krističa, morebitnega pretendenta za srbski prestol.
Dneunr novice.
■f Ivan Šubic in dr. Triller v aleri Prof.
tovi. Liberalci čutijo, da so oni krivi za Slo. vence tako sramotilne in škodljive afere Prot. tove. V včerajšnjem »Narodu« čitamo: Dunaja smo dobili poročilo, da Proft menda le ne postane ravnatelj I. državne gimnazije v Ljubljani, dasi je bilo njegovo imenovanje že sklenjeno v ministrskem svetu in izročeno kabinetni pisarni. Ministrski svet je v dotični seji imel precej dolgo debato o tej stvari, odločila pa je za Profta čez vse nesrečna okol-ščina, da se je v občinskem svetu ugovarjalo Megličevemu protestnemu predlogu. Ministrski predsednik baron Beck se je v rečeni seji naravnost skliceval na to, da sta vloženemu protestu ugovarjala najodličnejši šolnik občinskega sveta in eden prvih voditeljev napredne stranke ter je iz tega izvajal, da protestu obO. sveta ni pripisovati kdove kako resnega pomena.« Zakaj se ne upa liberalna stranka naravnost imenovati tega »najodličnejšega šolnika« in tega »prvega voditelja«? Kako hitro človek avanzira, če izda narodno stvar' Ker sta Ivan Šubic in dr. Karol Triller s svojim ugovorom proti protestu g. Mcgliča tako občutno oškodovala narodno stvar in sta pokvarila narodno manifestacijo občinskega sveta, nimata več mesta v narodni družbi! Kam pa pridemo, če bi dopuščali tako ravnanje od strani mož, ki so sprejeli od javnosti dolžnost, da stoje v prvih vrstah kot prvoboritelji za narodno stvar, pa zapuste slovenski prapor ob prvi ugodni priliki. Ivan Šubic je že dosegel svoje plačilo, ko je naenkrat vlada spoznala v njem »najodličnejšega šolnika« — drugo še pride. Zato pa ni zanj več mesta v nobeni narodni družbi. In dr. Trillerjeva častihlepnost je tudi nasičena, a tudi temu »voditelju« mora nasproti zagrmeti odločen protest vseh narodno mislečih Slovencev, kadar se prikaže v njihovi družbi. Ce ima narodno-napredna stranka kaj časti v sebi, mora iz svojega javnega priznanja v »Narodu« tudi posledice izvajati. Ivan Šubic in dr. Triller, člana vodstva narodno-napredne stranke, dajeta celi stranki pečat Proftove afere, dokler ju stranka trpi na svojem čelu! — Naravno je, da po teh dogodkih morata gg. dr. Triller in Šubic odložiti čast občinskega svetnika.
+ Proti Levcu. «Notranjec» s hudimi napadi na deželnega nadzornika Fr. Levca poživlja poverjenike »Slovenske Matice«, naj toliko časa stavkajo, dokler je g. Leveč njen predsednik.
+ Pri finančni direkciji v Ljubljani je razpisano mesto ravnatelja pomožnih uradov v IX. činovnem razredu. To je eno izmed onih najredkejših boljših mest, do katerih imajo pravico bivši vojaški certifikatisti. Kakor pa se čuje, pulijo se za to mesto uradniki raznih drugih kategorij, zlasti davčni uradniki in pa uradniki plačilnega urada. Brez ozira na to, da je glede kvalifikacije še vprašanje, če so slednji z ozirom na povsem drugačno poslovanje sploh sposobni za mesto manipu-lančnega uradnika, bila bi eklatantna krivica, če bi se izvršilo imenovanje v tem smislu. Vojaški certifikatist čaka na službo do deset let, potem sedi v XI. razredu zopet deset let, predno pride v X. razred, postane že star v svoji službi, kjer je dobro kvalificiran. Potem pa pride in hoče mesto pred njim zasesti uradnik, ki ima itak odprto pot za avanzma. — Upamo, da se zgodi v tem slučaju le pravica. Seveda zahtevamo, da mora biti ravnatelj tudi — Slovenec.
fCiril-Metodova slavnost dunajskih katoliških Slovanov. Češko društvo »Jednota« sv. Cirila in Metoda, ki ima mnogo podružnic po posameznih dunajskih okrajih in se je ustanovilo z namenom, preskrbeti dunajskim Cehom čeških duhovnikov in v češkem jeziku službo božjo, je stopila lansko leto v zvezo s katoliškim poljskim društvom »Ojczisno« in slovenskim katoliškim akademiškim društvom »Danica« ter izobraževalnim društvom »Straža«, da nai se priredi vsako leto v juliju na Dunaju slavnost v čast sv. Cirilu in Metodu. Letošnja slavnost se je vršila v nedeljo, dne 7. julija v restavraciji »Union« v IX. okraju. Dvorana je bila prenapolnjena Na programu je bilo petje, tamburanje, deklamacije in govori. Tamburanje je oskrbela »Straža« pod vodstvom g. phil. Bajuka. V imenu Slovencev je govoril veleč. g. dr. Krek, ki je kakor po svojem govoru tako tudi s svojim nastopom in občevanjem postal na mah duša vse zbrane družbe. Svoj govor je pričel slovenski in orisal veličastni vtis, ki ga je napravilo nanj slovansko bogoslužje, ko je po smrti svoje matere preživel počitnice na Krku pri dr. Mah-niču. Nadaljuje v gladki češčini in konečno govori v poljščini. Med glasnim odobravanjem pozornega občinstva razvija zasluge Slovanov za krščansko evropsko kulturo sploh. S svojo večjo kulturo se bahajo Nemci; a kdo jim je ustvaril mirne razmere, da so se zamogli razvijati? Jugoslovani, ki so pre-lili potoke krvi v boju s Turki, in severni ter vzhodni Slovani, ki so obranili Evropo pred tatarskim popiavljenjem. V zahvalo se pa nam očita — nizka kultura. — Nujna potreba se je pa radi preštcvilne udeležitve pokazala, da se najame drugo leto večja in — bolj hladna dvorana.
+ Pasivna rezistenca pravnih praktlkan-tov. Pravni praktikariti pri deželnem nadsodi-šču v Pragi izvršujejo pasivno rezistenco. Ne zaslišujejo nobenih strank in tudi ne sestavljajo pozivov; pišejo samo take protokole, katere jim narekujejo pravi preiskovalni sodniki. Delajo počasi in sploh odklanjalo vsako opravilo, katerega po službeni prisegi niso obvezani storiti. Da ne bi posli zaostali, se je od civilnega deželnega sodišča poklicalo h kazenskemu šest praktikantov in dva avskultanta. Ker pa ie mnogo preiskovalnih sodnikov na dopustu, je nevarnost, da sodniisko delo kma-
Iu zastane, posebno pri deželnem sodišču za civilne zadeve. S pasivnim odporom so začeli tudi pravni praktikanti v Jičinu, Plznu, Bud-jtjevicah, Kutni hori, Mebu in Pizeku. Predsedstvo kazenskega sodišča je praktikante, pozivajoč sc na neko naredbo pravosodnega ministrstva iz leta 1897 opozorilo na nepostav-uost njihovega početja; predsednik kazenskega sodišča VVokaun i>a je praktikantom javil, da je njihove želje predložil na pristojno mesto. Pravni praktikanti so tudi sklenili da bodo ako se jih bo pozvalo, naj zaslišujejo stranke, takoj brzojavili ministrom in poslancem na Dunaj, ker je po njihovem naziranju protipo-stavno, ako praktikantje zaslišujejo stranke.
—	Blagoslovijenja zastave »Katoliške delavske družbe« v Idriji se udeleže: 1. »Slovenska krščansko-socialna zveza« v Ljubljani z zastarvo; 2. pevsko društvo »Ljubljana« z zastavo; 3. »Katoliško delavsko društvo« v Preski z zastavo; 4. »Katoliško izobraževalno društvo« v Preski; 5. »Slovenska dijaška zveza«; 6. »Katoliško izobraževalno društvo« pri Devici Mariji v Polju z zastavo; 7. »Kato-lišo delavsko društvo« z Jesenic z zastavo; 8. »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov« z Vrhnike z zastavo.
—	Štiridesetletnico je praznovala »Solkanska čitalnica« pretečeno nedeljo. K slav-nosti je prišlo 4000 do 5000 ljudi od vseh krajev, zastopanih je bilo 25 društev z zastavami. Slavnostni govor je imel dr. Fran-ko, a ie govoril tako dolgočasno, da so ljudje zdehali. Druge točke pa so bile vse res jako lepe. Po govoru se je vrstilo blagoslovljenje nove zastave, potem petje in telovadba. Slovenske trobojnice so plapolale prav do ulic goriškega mesta in ob železnici so mimo se vozeče tujce pozdravljale zastave v tro-bojnih barvah. — Liberalci bi to slaivnost kajpak radi obrnili v svoj prid. Pri sprejemu društev ob slavoloku je po pozdravnem govoru nekdo zakričal: »Zivio narodno-napred-na stranka!« A občinstvo je molčalo na ta klic kot grob in niti eden se ni odzval.
—	Grozna nesreča. Posestnik Jakob Cuk iz Črnega vrha se je v soboto, dne 6. t. m., proti večeru. vračal iz Trsta, kamor je šel radi kupčije s teleti. Med potjo je k njemu pri-sedel tudi gostač Jakob Zigon, ki se je vračal iz Vipave. V rajdah nad Črnim vrhom pa sta se splašila konja, ki ste z nepopisno hitrostjo drvila po klancu proti Črnemu vrhu. V tem sta oba padla med konje in voz, ki ju je nekaj časa že za seboj vlekel ter oba težko poškodoval. Jakoba Zigona, ki ie bil hujše poškodovan, so hoteli v nedeljo zjutraj peljati v ljubljansko bolnišnico, a jim je že na poti med Godovičem in Hotedršico umrl; tudi Jakob Cuk trpi grozne bolečine na nogi in na glavi in še ni otet smrtne nevarnosti.
—	Dražji premog. Cena premoga bo od I. septembra t. 1. naprej znatno poskočila. Kakor se že zdaj zanesljivo poroča, bodo po-A'išali cene za 9 do 10 kron za vagon.
—	Strašna toča. Iz Račne oziroma Kopanja pri Grosupljem se poroča: V nedeljo popoldne nas je zadela velika nesreča. Ob tri četrt na tretjo uro je prihrumela grozna nevihta in vsula se je toča, ki nam je uničila — z eno besedo povedano vse! Razbila je tudi mnogo šip; nevihta je podirala drevje, kozolce, odkrivala strehe, da je bilo groza. Vsi poljski pridelki so popolnoma uničeni; na mnogih krajih se niti ne pozna, kaj je rastlo. Kaj bo? Prosimo gg. poslance: pomagajte nam! Nagla pomoč — dvojna pomoč. Prosimo-tudi visoko vlado, naj nemudoma da ceniti škodo. Toča je ležala še v ponedeljek zjutraj kar v kupih. — S Turjaka se nam poroča, da je ondi toča v nedeljo okoli tretje ure po-poludne 'vse pobila. Okolu cerkve sv. Ahaca je bilo belo kot po zimi. Toča je bila tako silna da je z dreves zbila veje. Koruzo je toča tako zbila v zemljo, da se je nič iz zemlje ne vidi. — Dne 7. julija ob tri četrt na tri poldne prišla je strašna nevihta od zapada, Sumbrega. Vsula se je kot orehi debela toča čez Dobrniče za en četrt ure na široko, da je vse pobila in se ne pozna kje je kaj rastlo! Cele gnojne koše se je je lahko nagrabilo pod strehami — po polji pa je bilo belo kot sneg. Segla je od Muljave čez Trebelno.
Starostno zavarovanje zasebnih uslužbencev. Po postavi iz dne 16. decembra 1. 1906 se uvede 1. januarja 1909 prisilno starostno zavarovanje zasebnih uradnikov. Zavarovanje poverja nova postava v prvi vrsti splošnemu penzijskemu zavodu, ki se ustanovi. Da se pa ohranijo zasebni penzijski zavodi in da se varujejo koristi uslužbencev, določa postava, da se je mogoče zavarovati tudi pri zasebnih zavodih z ozirom na postavna določila in pogoje. Oblasti delajo z vso silo, da se nova postava izvede. Predpisi bodo obsegali tudi pogoje zasebnih zavarovalnic in se izdajo v ta namen vzorna pravila. Kljub temu, da preteče Se eno leto in pol, predno se postava uveljavi, se pa opaža osobito med uslužbenci veleposestva, da silijo na ustanovitev novih penzijskih zavodov in pa da sklepajo pri zasebnih zavarovalnicah pogodbe o starostnem zavarovanju, ker mislijo, da tako za-doste postavni dolžnosti. Z vso silo delujejo tudi zasebne zavarovalnice osobito pri veleposestnikih a tudi pri drugih delodajalcih na to. da sklepajo penzijske pogodbe za uslužbence ž njimi in pri tem naglašajo, da ne bo potreba zavarovancev zavarovati pri novem zavodu in da imajo pri zasebnih zavodih zavarovanci večje ugodnosti kakor pa pri splošnem penzijskem zavodu. Glede na to se opozarja, da postavodaja nikakor ne namerava poveriti prisilnega zavarovanja v večjem obsegu zasebnim podjetjem in to tem manj, ker bi se tako omajal zavarovalno - tehnični temelj nameravanega penzijskega zavoda, ki bo navezan popolnoma sam nase. Glede na priznanje nadomestilnih zavodov se bo postopalo skrajno natančno, znani pa še tudi niso javnosti > pogoji iu predpisi za zasebne zava-
rovalnice. Zato se priporoča, naj se udeleženci ne prenaglijo in naj počakajo, da se izdajo predpisi.
—	Iredentarske demonstracije v Vidmu.
Poročajo, da so bile v nedeljo v Vidmu velikanske iredentarske demonstracije povodom prihoda tržaških kolesarjev Gioventu triestina. Po ulicah so trosili listke za združenje Trsta in Trentina se sestro Italijo. Na kastelu da so najprej razobesili črno-rumeno zastavo, polito s petrolejem. Na to so to zastavo zažgali ob velikanskem vrišču, žvižganju in aplavzu. Ko je črno-rumena zastava zgorela, so ob nepopisnem aklamiranju razobesili italijansko zastavo v imenu Trsta in Trentina.
—	Italijanski častnik ogleduh. Pišejo nam: Nekega italijanskega ogleduha so aretirali pred nekoliko dnevi v Trstu. Aretirala sta ga politični uradnik Kreiner in finančne straže komisar Satanek. Ogleduh je baje italijanski častnik. Našli so pri njem mnogo dokumentov in narisov. Sledila sta mu iz Zadra do Trsta dva avstrijska mornariška častnika v civilu.
Slovenka Milica Slejko, hčerka sodnega sluge v Tolminu, je imenovana za učiteljico na c. kr. dvor. ateljeju za umetno vezenje na Dunaju. Na dunajski šoli za umetno vezenje se je izučila in naredila izpit z odliko. Menda je to prvo slovensko dekle, ki se je s svojo nadarjenostjo povspelo do častne službe učiteljice na tem dvornem zavodu.
—	Ustanovni občni zbor »Društva za pri-vabitev tujcev za občine Radovljico, Lesce, Begunje in okolico« se vrši jutri dne 10. t. m. zvečer ob šesti uri v Hudovernikovi gostilni v Radovljici.
—	Biciklisti pri letošnjih cesarskih vajah. Pri letošnjih cesarskih vajah na Koroškem bodo rabili jako veliko kolesarjev .Reservisti ki se bodo morali udeležiti cesarskih vaj in imajo dobra kolesa se poživljajo, naj naznanijo, če se žele udeležiti vaj s kolesom, pristojnemu dopolnilnemu poveljništvu z dopisnico, na kateri naj se navede ime, asentno leto šarža in četa. h kateri pripadajo .Biciklisti dobe posebno obleko brez puške in tornistra, po končani vaji pa odškodnino 10 K.
—	Stavka diurnistov. Diurnisti sodišča v Oseku na Hrvaškem so pričeli včeraj stavkati, ker se ni ugodilo njihovim zahtevani.
—	Muha je pičila pred dnevi nekega desetnika vojaške posadke v Kobaridu. Vsled pika mu je obraz tako zatekel, da so ga morali prepeljati v celovško vojaško bolnišnico.
—	Nadzorovat je prišel v soboto bram-bovsko posadko v Kobaridu fml. pl. Ham-stejn. V Kobaridu ostane nekaj dni.
—	Na pazinski gimnaziji se letos prvič vrši matura.
— Mladi ubijalec. V vasi Kučanci, okraj Djakovo na Hrvaškem, igrala sta se 11 letni Pero Regič in 10 let stari Vladko Radakovič. Nakrat odide Radakovič v sobo, vzame puško iu pomeri na svojega prijatelja Regiča, zakliče »Sedaj te bom ustrelil« in izproži. Regič se je mrtev zgrudil na zemljo.
—	Zlati po 100 K pridejo v promet v kratkem, kakor je naznanil finančni minister.
+ Ponarejeni petkronski tolarji krožijo poN Gorici.
Smrt v kavarni. V Zagrebu se je nenadoma mrtev zgrudil v »Veliki kavarni« zdravnik dr. Jovan Veličkovič, zadet od kapi.
—	Nove 20-kronske bankovce dobimo, ker sedanje bankovce po 20 kron ponarejalci denarja predobro in prevečkrat ponarejajo.
—	Umrl je v Gorici trgovec in posestnik g. Fr. Modic.
—	Hrvaško-slavonsko gozdarsko društvo priredi po svoji skupščini 14. t. m. iz Zagreba znanstveno potovanje preko Ljubljane, Jesenic, Bleda, Gorice v Trst.
—	Vdova z devetimi otroci živi v največji bedi v spodnji Šiški štev. 42. Prosi usmiljena srca, naj se je usmilijo bodisi z obleko za otroke ali s kakim drugim darom.
UubUonsKe novice.
lj Deželni predsednik g. Teodor Sch\varz se je včeraj zvečer z rodbino vrnil iz Porto Rose v Ljubljano.
lj Stavka mizarskih pomočnikov v Ljubljani. Mizarski pomočniki so sklenili, da vstra-jajo v stavki toliko časa, da sc popolnoma ugodi njihovim zahtevani. Mizarski mojster Petrin je sprejel skoro vse pogoje ter stavkajo pri njeni jiomočniki samo še zaradi maši-nista, katerega g. Petrin noče več sprejeti. Večina mlajših mizarskih pomočnikov je že odpotovalo iz Ljubljane in si drugje iščejo dela. Nekatere zadržujejo delodajalci s tem, da jim nočejo izročiti delavskih bukvic. Na včerajšnje zborvanje mojstrov veliki mizarski mojstri nekaj manjših niso pustili.
— Občni zbor zadruge gostilničarjev, ka-varnarjev, izkuharjev in žganjetočnikov v Ljubljani, se bo vršil v četrtek, dne 11. julija 1907 ob polu treh popoludne v veliki dvorani Mestnega doma.
lj Krasni metulji iz Nove Gvineje so razstavljeni v oknu trgovine Kastncr.
lj Umrli so: Stanko Mervič, železniškega uradnika sin. — Meta Belogar, gostija, 76 let. —- Fran Ločnikar, delavec 37 let; — V bolnici: Jakob Kozamernik. hlapec. 28 let.
lj Z bodalom napadel je danes ponoči na Zabjaku prostak 27 pešpolka Štefan Hirt krojaškega mojstra Franceta Prijatelja iz Ceg-narjevih ulic št. 4 in ga levi strani koša težko poškodoval. Prijatelja so prepeljali v bolnico.
lj Prisiljenca Tomaža Pretnarja, ki je dne 13. junija pobegnil od dela pri »Leonišču«, so prijeli na Jesenicah.
Ij Nesreča. Včeraj proti poldnevu je prišel na Zaloški cesti pod električni voz lOletni gluhonemi Matevž Sitar, stanujoč na Zaloški cesti št. 13 in ga je voz tako poškodoval na glavi in životu .da so ga morali prenesti v deželno bolnišnico.
Ij Državna realka v Ljubljani je koncem letošnjega šolskega leta izdala izvestje, ki prinaša na čelu spis Karola Schrautzerja »Zur Einftihrung der Unedlichkeitsrechnung in die Mittelschulen«. Koncem šolskega leta je bilo na zavodu 516 dijakov, od teh je imelo odliko 20, prvi red 330, drugi red 82, tretji red 22, ostali imajo ponavljalni izpit ali so pa neiz-prašani. Slovencev je bilo na zavodu 285, Nemcev 213, Italijanov 13, Ceha 2 in 3 Hrvatje.
Ij Slavnostni večer 401etne železniške službe gg. Cesarja, Pavlička, Kende, Marinka in Starmana bil je v vsakem oziru prav lep. Kmalu je bil velik vrt »Hotela pri Južnem kolodvoru« poln občinstva. Vrtni salon, ki je bil primerno v zelenje odet, so zasedli jubi-lantje in častni gostje. Slavnostni govornik g. ofici.ial Pahor je v lepem govoru povdarjal zlasti težave železniškega poklica, častital slavljencem, da se jim kljub mnogoletnim nevarnostim ni pripetila nobena večja nesreča ter jim želel, da bi vživali sadove svojega dolgega dela tudi potem, ko bodo že zapustili bojno polje. Zahvalil se je v imenu vseh petih govornikov g. Cesar. Kvintet, obstoječ iz gospodov Preka, Potočnika, Pahorja, Vuč-nika in Kragla, zapel je več lepih pesmi tako ubrano, da so gg. pevci morali vselej dodati še po eno pesem. Društvena godba je svirala ves čas pridno in krasno. Restavrater gospod Seidl zasluži pohvalo za res točno postrežbo. Gotovo ostane vsem udeležencem večer v lepem spominu.
lj Panorama - Kosmorama zaključi s ta-tedensko serijo svoje razstave za dva meseca ter se otvori šele početkom septembra. — Ta umetniški zavod si je pridobil tekom svojega obstoja splošne simpatije. — Koga zanima videti Egipt, čegar zgodovina sega v prvo dobo po stvarjenju sveta, naj še ogleda tekočo serijo. — Zgodovinski ostanki razvalin, slavne piramide, sfinge itd. spadajo med prve svetovne znamenitosti. Zanimivi so tudi prizori ob Nilu in pa iz življenja Kairskih ulic.
Ij Bivša člana slovenskega gledališča g. in ga. Taborska sta sprejela engagement na novem gledališču v Kraljevih Vinohradih. Tudi g. Boleška baje ne bo več v Ljubljano.
Ij Kemična tovarna pri Ljubljani. O razmerah v novi kemični tvornici pri Ljubljani sc nam piše: Od nove tvornice je vedno vse tiho in mirno. O tej imenitni stavbi naj pride sledeči odstavek v javnost. Naši fantje se že približno eno leto trudijo in potrpežljivo delajo pri tej stavbi pod tujčevo oblastjo. Pripetilo se je že, da so vlekli zidarje za uho. Teh razmer pa mora le že biti konec. V petek dne 5. t. m. so stavili zidarji soglasno zahtevo na stavbenika za izboljšanje plače. Dozdajna plača ni bila primerna nevarnemu delu pri katerem sta se pri padcu nevarno poškodovala že dva delavca. Zidarji so zahtevali, naj se jim v soboto 6. t. m. ugodi njih mala zahteva. če ne da opuste delo. Ker se jim ni ugodilo, so zapustili zidarji delo ob določeni uri, potegnili so ž njimi tesarji, delavci in ženske, tako da ie vladal v soboto popoldne za ograjo kemične tvornice tihi mir. Da se je pričela stavka, je največ kriv pisar L., ki je vedno očital zidarjem, da ne zaslužijo ničesar. Odlikoval se .ie tudi neki naprednjak, ki je hujskal delavstvo, naj nabije tri so-tovariše. A zidarji so krepko klicali: Vsi smo za enega iu eden za vse. Sploh naj pa bo naš naprednjak lepo tiho, ker vemo o njem .iako veliko iz njegove preteklosti.
lj Izgubila je neka dama zlato zapestnico z dragimi kamni, katero je našel delavec Fran Zdešar in jo nesel ceniti h g. Ljudoviku Cer-netu. Ko je ta zapestnično vrednost spoznal, sta jo potem skupno nesla na policijo. Cenjena je 200 K. Knjigovodja gosp. Jožef Moravee je našel nekaj denarja in ga oddal pri magistratu. — Neka dama je izgubila črn svilnat dežnik, vreden 8 K. Posestnica Helena Klešnikova je izgubila 7 K vredno krilo.
- Na Južnem kolodvoru je bila izgubljena, oziroma najdena kosa, štirje dežniki in palica.
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z Južnega kolodvora v Ameriko 80 Hrvatov in 21 Slovencev, Nazaj je prišlo 30 Bolgarov.
Znanstvo In umetnost
* Simon Gregorčičev življenjepis. Izšla je
knjižica »Simon Gregorčičev življenjepis«. Broširana stane 1 K 20 v, lično platneno vezana pa 2 K- Pridejana je knjižici pesnikova podoba z njegovim lastnoročnim podpisom. Cisti dobiček je namenjen »Šolskemu domu« v Gorici. Knjižica se dobiva pri založniku Ig. Gruntarju, c. kr. notarju v Ribnici in večinoma v vseh knjigarnah. Želeti bi bilo, da bi se našla v vsakem večjem kraju zaupna oseba, ki bi nabirala naročnike za knjižico in založniku naznanila, koliko izvodov da iiua poslati.
Štajerske novice.
š Upokojen je nadučitelj pri Sv. Janezu na Dravskem polju g. Ant. Hren.
š Mariborski občinski svetnik Sauer, lastnik hotela »Meran«, je odstopil.
š V pokoj je stopil mariborski realčui ravnatelj Cnobloch. Gojenci so mu priredili prisrčno odhodnico z bakljado.
š V konkurzu je slovenjebistriški posestnik in gostilničar Melhijor Videčnik.
š Utonili so v Selnici trije dečki ki so se vozili po vodi.
š Celjsko porotno sodišče razpravlja 8. t. m. o hudodelstvu Frančiška Skaze dne 19. t. in. o hudodelstvu uboja katerega sta obdolže-na Janez Klanšek in Zebič Frančišek in 10. t; m. o detomorilki Heleni Menzinger.
š Pogrešalo od 20. majnika 60-letnega Valentina Supanca majhne postave črnih brk in oblečen črno iz Gabrja. Stipanc je rekel svoji sestri Marjeti, da se namerava usmrtiti iz žalosti nad smrtjo svojega brata Jožefa.
š Toča v Halozah. Dne 3. t. m. je uničila malone popolnoma vinograde v Zaverčah, pri Sv. Barbari in pri Sv. Trojici.
lz slovanskeia sveta.
Shod poljskih žena v Krakovu. Dne
29. junija se je začel s sv. mašo v cerkvi Marijini shod poljskih žena. Otvorila ga je gospa dr. Zofija Dasgynska - Golinska. Glavno predavanje je imela gospa Soltyro\va, ki je razvijaUi program lista »Przodo\vnica«, ki je glasilo poljskega ženstva. Program je narodni, gospodarski, socialni, kulturni in etični in vzpodbuja k solidarnosti v borbi za ideale poljskega naroda. Predavateljica je govorila o vzgoji otrok na deželi in v mestih, podpora učiteljem in učiteljicam,o higijeni, domačem gospodinjstvu, o strokovnem šolstvu za dekleta, o brezalkoholnih gostilnah po mestih, o razstavi ženskih del, o ženskih shodih in listih. G. dr. Zofija Golinska je govorila o pro-tialkoholneni gibanju in posebno naglašala, kako škodljivo je dajati mladini alkoholne pijače. Predlagala je resolucijo, da se pozove oblast, naj omeji koncesije za točenje alkoholnih pijač in da se naj taka koncesija sploh nikdar ne da, če jo občina spozna za nepotrebno. Nato so si zborovavke ogledale znamenitosti mesta: Kraljevi grad Wawel, vseučilišče in važnejše zavode. V soboto zyečer so se vrstile glasbene točke in deklamacije. G. Indycka je govorila »O narodni izobrazbi in o vzgoji značaja pri mladini,« g. Zaleska o ženskem gibanju. — Drugi dan v nedeljo je govorila g. Starze\vska »O obrtnih in poljedelskih društvih«, ter je priporočala ženstvu zadružno misel na gospodarskem polju, ga. Sikovska je predavala o domačem ženskem delu, prof. Magieva pa je govoril o stališču dekleta v rodbini. Prihodnji sestanek poljskih žena bo v binkoštili prihodnjega leta.
Razne stvari.
Fonograi — ministrant. Župnik v Lemar-tre na Francoskem po ločitvi cerkve od države ni imel ne cerkvenika ne ministranta. Zato si je v svoji cerkvi napravil velik fonograi, ki mu daje pri maši odgovore namestu ministranta. Poročajo, da je cerkev sedaj vedno polna, ker vsakdo hoče videti in slišati novega ministranta - fonografa.
Igralka zgorela. V bolgarskem mestecu Stanimajki je priredila dramatska družina Ko-ste Atanasova gledališko predstavo v ondotni šoli »Patrijarha Jeftimija«. Igrali so dramo »Oče«. V drugem dejanju je bil igralec Ata-nasov tako nespreten, da je prevrnil z mize petrolejsko svetilko, od katere le ie zažgala oblika igralke Kazandžieve. V hipu je bila vsa v ognju. Cez nekoliko ur jc v mukah umrla.
22 anarhistov so prijeli v Barceloni.
Štrajk pometačev. Iz Lvova poročajo, da so ondi pričeli štrajkati mestni pometači, tla-karji in drugi mestni delavci, ker jim nočejo povišati plače.
Salon Riehl v Inomostu. V Inomostu so zasledili te dni beznico, ki onečaščuje glavno mesto Tirolske. Kovarice so dovajale v neko hišo na Marije Terezije cesti deklice, stare 11 do 13 let. Sodišče se je pričelo takoj po došli ovadbi pečati z umazano zadevo, v katero .ie zapletenih jako veliko oženjenih gospodov iz takozvane boljše družbe. Značilno je, da molče o tem škandalu kakor grob liberalni inomoški listi, ki razpravljajo na dolgo in široko o vsaki malenkosti, osobito če se gre za kakega duhovnika. Seveda ni čudno, da molče, ker so zapleteni v zadevo pristaši liberalne stranke in osobito one klike, ki gospodari v inomoškem občinskem vsetu. V zadevo je zapleten tudi neki bivši občinski svetnik: in zato so liberalni inomoški listi lepo tiho.
Telefonska In brzojavno poročila.
ZA PODPORO PO TOCl OŠKODOVANIM.
Dunaj', 9. julija. Poslanci Povše, dr. Šusteršič in tovariši so vložili danes nujni predlog za pomoč po toči oškodovanim občinam.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 9. julija. V državnem zboru je bila danes odklonjena nujnost predloga soc. demokratov za uvedbo splošne in enake vol. pravice v deželne zbore z 199 proti 158 glasovi. Poslanec Hribar je odgovarjal dr. Kreku a njegov odgovor ni vzbujal v zbornici ni-kakega zanimanja. Cule so se opazke: Pričakovali smo stvarnega odgovora ne pa takega klepetanja. Za nujnost predloga so glasovali vsi Slovenci in Jugoslovani.
PASIVNA REZISTENCA PRAVNIH PRAK-TIKANTOV.
Dunaj, 9. julija. O pasivni rezistenci pravnih praktikantov na Češkem je izšel uradni komunikč, kjer se označuje rezlstenca za brezpomembno, ker se bodo imenovanja sodnikov itak kmalu Izvršila. Komunike grozi praktikantom' /. zelo občutnimi posledicami, ker utegnejo slednji prelomiti s svojim odporom službeno prisego, kar bo zanje imelo zelo slabe posledice.
ČEŠKI RADIKALCI.
Praga, 9. julfja. Tu se je vršil včeraj shod čeških radlkalcev, ki so sklenili v slučaju, da se ne bi češki govori v parlamentu proto-kolirall, obstrukcljo.
IGRALKA SCHRATT V SMRTNI NEVARNOSTI.
G m u n d e n , 9. julija. Bivša igralka Ka-rolina Schratt je padla v Spodnje Achensko jezero in bi bila kmalu utonila. Posrečilo se ie,
jo rešiti.
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVO V AREN" Žalec in Laško
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). — pcliljetuc na dem sprejema restaurater porednega T>cma" g. Krilni K« (Telefon |t. 82.) —
NAGODBA.
Dunaj, 9. julija. Stanje nagodbenili po-Kajanj je sledeče: Tarifno in kvotno vprašanje je skoro docela nerešeno; ravnotako bančno in užltninsko vprašanje. Glede na bančno vprašanje se Ogri seveda zdai še ogrevajo za skupnost. Z ozirom na varstvo mark, patentov in vzorcev se je prišlo do sporazuma; danes se obravnava o finančnem in užitninskem vprašanju. Jutri bosta ministrska predsednika reasumirala, kar se je sklenilo In točke, ki so še nerešene. Rešilo se je tudi živinozdrav-uiško vprašanje. Baje se bodo pozneje v slučaju nesporazumljenj glede na trgovinsko pogodbo sporna vprašanja predlagala haaške-mu sodišču.
JAPONSKO BRODOVJE V TRSTU.
Trst, *). julija. Koncem julija priplove semkaj iz Kiela japonska eskadra, sestoječa iz križark »Čušlma« iu »Ikoma«. V Reki bo brodovje vzelo na krov pri Whiteheadu naročene torpede za Japonsko.
LAŠKI LIBERALCI.
Trst, 9. julija. Včeraj se je vršil občni zbor političnega društva propalih laških nacionalnih liberalcev »Patria«. Za predsednika je izvoljen Depiera. Ta je v svojem govoru povdarjal pomen »demokratizacije« laške liberalne stranke primerno novim potrebam časa.
GARIBALDI.
Trst, 9. julija. »Piccolo« javlja, kako se je vršilo v Pragi obenem s proslavljanjem Jana Husa tudi proslavljenje Garibaldija. Vrhlicky je spisal študijo o »Garibaldiju v poeziji«, dr. Drazdak pa se je v »Narodnem Domu« spominjal simpatij Garibaldija do Čehov. vPiccolo« se pritožuje, ker je oblast Garibal-dijevo slavnost v Trstu prepovedala.
MAKEDONSKO VPRAŠANJE.
S o f ij a . 9. julija. /Makedonski begunci so izročili haaški mirovni konferenci spomenico, kjer predvsem zahtevajo, naj se v smislu berolinske pogodbe imenuje krščanskega generalnega guvernerja za Makedonijo. Spomenica najbrž ne bo nič pomagala.
SESTANEK SRBSKEGA KRALJA IN BOLGARSKEGA KNEZA.
Sofija. 9. julija. Tu se zatrjuje, da se v kratkem na kolodvoru v Belgradu sestaneta bolgarski knez in srbski kralj.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306'2m, srednji zračni tlak 736-0 mm
Cm op.-
lOTHnja
9. »več.
7. zjutr. 2. pop.
Stanje barometra t mm
735 0
734	0
735	4
Temperatura
po Celiiju
Vetrori
18'5 sr. sever
14 1 19 4
si. jug sr. szah.
Neb.
del. jasno
obl. del. jasno
lis
■SS-
72
Srednja včerajšnja temp. 18 7», norm. 19 6«. Ponoči se je močno bliskalo, proti jutru dež in nevihta.

Učenke
se takoj sprejmejo modni atelije
2
ucenca
sprejme takoj s popolno oskrbo
Winr-Rpr«in ■ P°POI"° osKrDo J?,! I Janko M, svečar in lectarv Kranju.
Wolfove ulice 5.
1532 3-1
1442 10-6
Gospodična
s trgovskim kurzom, vešča stenografije in pisanja na stroju,
išče primerno službo.
Ponudbe blagovolijo se poslati pod šifro Z. P. št. 6 na upravništvo »Slovenca". 1536 2—i
Potrti najgloblje žalosti naznjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest o smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne sestre, oziroma svakinje in tete, gospodične
Luize Zagorz,
ki je dne 5. julija po kratki bolezni in prejemu sv. zakramentov na Dunaju mirno zaspala v Gospodu.
Zemski ostanki drage pokojnice se prepeljejo v Ljubljano in tu v sredo dne 10. julija ob 10. uri dopoldne z z južnega kolodvora prepeljejo na pokopališče k sv. Krištofu k zadnjemu počitku.
Sv. zadušne maše se bodo brale v raznih cerkvah.	1535 1—1
Prosi se tihega sožaljal
Ljubljana, 9. julija 1907.
Eduard Burger, c. kr. profesor, Edmund Jungkunz, tovarnar, svaka. — Fani Burger roj. Sagorz, Ana Jungkunz rojena Sagorz sestri. — Gudrun Burger, Ortrun Burger, vnuka.
Brez posebnega obvestila.
Močno, čvrsto
f
1537 (1-1)
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni sin, oziroma brat, stric in svak, gospod
Gabriel Killer
danes, dne 8. julija 1907, ob pol 5. uri popoldne, v 28. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnega bode v sredo, dne 10 julija 1907 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači farni cerkvi.
V K r a n j u , 8. julija 1907.
Žalujoči ostali
soda rja'«!
spretna delavca, se pod ugodnimi pogoji za veliko trgovino z vinom takoj sprejmeta.
1530 3-1 Kje, pove oprav, tega lista
prodajalna
z galanterijskim blagom in stanovanjem se odda poceni do 1. avgusta. Primerna je tudi za kako šiviljo, ker je soba svetla in zračna. Več se poizve na Marije Terezije cesti št. 16. 1507 3—2
dekle
katero je že službovalo v kaki špecerijski trgovini in je zmožno slovenščine in nemščine ter je dobra računarica, dobi primerno službo pri tvrdki Jos. Sohumi v Ljubljani.	1508 3—3
Ceno se prodajo:
2 mizi, 6 stolov, I stelaža za knjige, I omarica za sre-brnino, 2 zastora za okna, I linolej-preproga, dalje podobe, preproga čez mizo in 1533 1-1 za postelj. Vpraša naj se v \Volfovi ulici št. 6.
Pridna in poštena 1528 3—1
prodajalka
špecerijske stroke se takoj sprejme. Katera je verzirana v prodaji tobaka ima prednost.
Ponudbe se prosijo na J. Kemperle Kamnik.
Išče se 1529 3-!
spretnega tovarniškega	—
ključavničarja
kateri mora biti obenem tudi godbenik, da more sodelovati pri tovarniški godbi. Služba je stalna. Ponudbe s prepisi spričeval in referencami naj se vpošljejo na naslov — bombaževa predilnica in tkalnica Tržič, Gorenjsko.
M M dobi le pri
SINGER Ko.
tke. družba za Šivalne stroje * LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
■V Svarimo i tem najnujnejle svoje odjemalce pred Krilnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom ,izvirne Singerce". Ker ml iTojih strojev nikdir ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji* k večjemu ii starih rabljenih, ix tretje roke dobljenih Bivalnih strojev, za katere ne moremo ■Iti previeti kakega poroitva, niti ctaposlatl posamnih delov,	^
iS® "V 'V
Perje in puh
oprano in očiščeno
V. kilograma od 35 kr. višje
C. J. HAMANN, Ljubljana.
543 13
Lepo
stanovanje
v I. nadstropju, obstoječe z dvema sobama, kuhinjo, shrambo, drvarnico, kletjo in z vrtom je prav po ceni za mesec avgust oddati.
Poizve se v Spod. Šiški št. 205 v špecerijski trgovini. 1531 2-1
1527 1-1
Razglas
Radi oddaje zgradbe
novega šol. poslopja
v Leskovcu
vršila se bo
dne 17. Julija t I. ob 11. uri predpoludne
v šolski pisarni očitna zmanjševalna dražba. Vse delo je proračunjeno na 31.764 K. Oddalo se bo vendar zidarsko in tesarsko delo, katero je proračunjeno na 25.934 K 16 h, zase in mizarsko delo, katero je proračunjeno na 5830 K, zopet zase.
Podjetnik mora položiti 10% vadij ali v gotovini ali v vrednostnih papirjih.
Do imenovanega dne sprejemajo se tudi pismene ponudbe, v katerih se mora ponudbenik izrecno zavezati, da se brezpogojno podvrže vsem stavbenim pogojem, in katerim je pridjati tudi 10% vadij.
Stavbo je spraviti do konca oktobra t. 1. pod streho, ter je do konca julija 1908 popolnoma dogotoviti.
Stavbeni pogoji, načrti in troškovniki leže v šolski pisarni na ogled.
Kraj ni šolski svet v Leskovcu,
dnč 5. julija 1907.
Ivan Rupnik s. r.	J. Riedl, s. r.
šolski voditelj.	predsednik.
Podružnica s v Spljetu. s
Delniška glavnioai i i K 2.000.000. i i
Ljubljanska Kreditno banka u Ljubljani, um mite m z:::
obrestuje
IHT HT vloge na knjižice in v tekočem računu od dne vloge do /1 _0
dne vzdiga po ^ 2 O.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1.000—, 5.000 — in 10.000—.
Podružnica a v Celovcu, s
i Rezervni fond i i i j K 200.000. i i i
S
I
Podružnice:
Prag* t mcnUInlcaml: Orabtn 25, Mala itran, Moti allca IT, Bades, Brao, (Mk* Upa, cefka Kuaalea, ■orar.kl Zimbcrg, ISdll.c, Not! JIM., Pl«.., Britev« Is Ubere«.
Manjalnie« na Dunaja:
I. V.llitllt 10, II. Taberilram 4, III. Unfirgiiit 77 (varal Rtnavt(a), IU. L6-vtngaait 27, IV. Wl.4ntr Haeptitrant 12, V. ScbOnbranneritr.iite M a, TI. Uumpe.dorferrtr. 22, VII. Marlablltralraaic 7«, VIII. Ltrcbtnltldtrilraii« 1», IX. AlirrilraM! 32, X. ravorltcoitrasac 59, XVIII. Wlbrlnf«rilraiM 12, XIX. DObllngtr H.optilr. JS, XIX. Hi.ptflriin 22.

Manjalniftna delniška družba « ifio-100
MERCUR"
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Ako. kapital K 20,000.000. Bnar zaklad K 8 500.000
Najknlantnejai
nakup in prodaja
vseh vrst rent, dr Javnih papirjev, akcl), prioritet, sastavnlc deviz, valut in denar)a.
ar Zamenjava in eskomptiranje
lzirebanlh sastavnlc ln obligacij, srečk in kuponov.
Tisk .Katoliške Tiskarne..
I