St. 123. V četrtek 24 oktobra. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na Um Ion, v torek četrtek in soboto, ter volja po pošti projein.ni, za avstro-ogerake dežele ali v Ljubljani s pošiljanjem na ilmn , za oolo loto 10 jrohl., za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 ffbld, 60 kr, Za tuje dežele /.a oelo leto 12 goiđ., za pol leta 6 iroIcL, za Četrt leta 3 gola. 25 kr., a. v. — Za oznanila ho plačuje od cetiriatopne petit-vrsto 6 kr. čo se oznanilo enkrat tlaka, 6 kr. Še ao dvakrat in 4 kr. čo bo tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štenipolj za 30 kr. — I)opisi naj s*' izvole frankirati. — Kokopiai ao no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški eeati v Tavčarjevi hiši „Motel Kvropa". Opr a v n i a t. v o , na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnino, reklatnaeijo, oznanila t. j. ailininistrativne reči, jo v „Narodni ti.skarni" v Tavčarjevi hiši. Volil*«' zta ohrajtit' z»i*(o|M' ii&i ptlajerslteitl. 11. Po tem volilnem rodu, katerega so Kaiacrfeld in konsorti res prav umctcljuo sestavili po izgledu svojega mojstra Schmcrlinga, da bi na steno pritiskali Slovence ter ogromno naravno večino podvrgli manjšini, vršilo so se prvo volitve leta I Stili, povsodi pod pritiskom od vlade podpiranega ncui-skutarstva in birokratizma. Zato se nij bilo čuditi, da sta tačas le dva okraja: gorujegrauski in ljutomerski dobila po večini narodne /.ustopc, v vseh drugih pa so k večjemu kmetske občine si izvolile narodne može, kakor Celje, Vransko, Laško, l'tuj, Ormu/.; tedaj je bil le 1. del zastopnikov naroden, večina pa nemškutarska; pa še tudi kmetske občino so v nekaterih krajih: Maribor, Slovenska liistrica, Marcuhcrg itd. se dale zmotiti, tako da v teh zastopih nij bilo nobenega narodnjaka. Ker so okrajni zastopi samo na tri leta voljeni, ponovili so so 1. isti!). Narodna zavest se jo med tem časom krepkejc razvila ne samo med kmetskim ljudstvom, tudi v trgih in mestih so je pomnožila in okrepčala narodna inteligencija. Zato se jo pokazal leta isti'.i znaten veseli napredek pri volitvah za okrajno zastopc in so si Slovenci uarodno večino pridobili v okrajih: (lornjigrad, Vransko, Šoštanj, Ljutomer, Šmarje, Sevnica; pa tudi drugod so v kmetskih občinah razveu v mariborskem , uiarcuberškcm in slovensko bistriškem okraji bili izvoljeni narodni zastopniki. Da kljubu neugodnemu volilnemu redu jc vendar mogoče bilo, ta vspeh dosegati, jo storila skupina velikih posestuikov. Pravico v tej skupini voliti ima vsak gruntni posestnik, kateri gmotnega in hišnega davka brez vojskine prikladc najmanje 60 fr. na leto plačuje. Takih velikih gruntnih posestnikov se pa med našimi kmeti mnogo nahaja, oni imajo tudi volilno pravo v velikem posestvu, in če složno volijo, lehko tudi v skupini velikih posestnikov narodno zastopnike izberejo. Sploh pa imajo veliki gruntni posestniki s kmet-skimi občinami enako interese. Če skupina velikih posestnikov narodno voli, potem bi imela s skupino kmetskih občin ravno toliko zastopnikov v zboru, kakor skupino velikih trgovcev in obrtnikov in pa mest in trgov. A na štajerskem Slovenskem je lo v malo okrajih trgovina in obrtnija tako razvita, da bi imeli dovoljno število volivcev v tej skupini. Volilno pravico ima namreč vsak lastnik obrtnijskega, rudniškega ali trgovskega podvzetja, kateri od tega v okraji plačuje najmanje <><> tV. direktnega davka brez vojne priklado. Takih obrtnikov in trgovcev Imajo le mariborski, celjski in ptujski okraj v dovoljnem številu, da zasedejo vse tej skupini ohranjene sedeže v okrajnih zastopih ; v vseli drugih okrajih pa imajo posamezni obrtniki in trgovci, katerih je s tako visokim davkom lo po 2 do 6j v ii i Ini sedež v zastopih. Kita osoba tedaj, ki plača lc 60 fr. davka, ima tisto pravico glasu v okrajnem zastopa, kakor izvoljeni od kmetskih občin, kateri zastopa K KM) do 4000 prebivalcev iu lOOO do 7000 fr. davka. Kjer nij dovolj velikih obrtnikov in trgovcev, tam so število zastopnikov to skupine razdeli med skupino mest in trgov in med ono kmetskih občin iu po tem takem je mogoče, da dobiva Kmetska skupina z ve likimi posestniki vred večino v okrajnem zastopa. Ohrnimo so zdaj do volitev, katere se bodo še tekom tega leta vršile. Nij dvomiti, da bodo okrajni zastopi, ki so dozdaj bili narodni, tudi v prihodnje si narodno večino ohranili in celo okrepčali. < 1 o r n j i grad, Vransko, Šoštanj, L j u t o in e r , Šmarje, S o v n i o a so okraji, na katere so smemo zanašati, da so pri novih volitvah no bodo dali osramotiti. Narodna večina bi se s pomočjo velikega posestva še dala pridobiti v okrajih: 1* t u j, Laško, Ormu ž, sv. Lenart; morebiti tudi v Kozjem, Kogatci, Konjicah, ornji Kadgoni, Slovenjem (Jradcu, Brežicah. Tu je treba, da se o pravem času pregledajo zapisniki volilecv iz velikega posestva in da tisti veliki posestniki, ki plačajo po tJO fr. direktnega davka in morebiti nijso vpisani med volilce, svoje volilno pravo reklamujejo. Celjski okraj ima 40 zastopnikov, med temi jc 10 kmetskih narodnih ; da bi tudi kot zastopniki velikega posestva so narodni možje izvolili, jc težko pričakovati, ker so so dozdaj med velike posestnike zapisavali vsi incst-jaui, ki imajo kak grnntič na deželi, iu od tega s svojo mestno hišo vred plačujejo t>0 IV. davka. Zoper take volilce bi so moralo protestirati, kajti mestjan ima v mestni skupini svojo volilno pravo in ako voli v skupini velikih posestnikov, ki imajo vse druge interese, krati zcmljiščiuiui posestnikom volilno pravico. Kar se tiče mariborskoga okraja, bodo gotovo tamošnji rodoljubi vso skušali, kar so po znanih neugodnih okoliščinah da storiti, da vsaj nekoliko narodnih mož spravijo v okrajni zastop. Pted vsem moramo vso pozornost obračati na skupino kmetskih občin. Volilci za okrajni zastop so v tej skupini vsi župani iu za vsakih lOOO duš občine šc on volilni mož, katerega občinski odhor izvoli. Tudi ta odločba volilnega roda nij posebno liberalnu, ker imajo le župani volilno pravo in volilno može no volijo prvotni volilci, kakor so to godi pri volitvah za deželni zbor, tc-muč samo občinski odhor. Komu bi sc nehote ne vrinila misel, da so jc to odločilo z dobro premišljenim namenom, še celo v kmetskih skupinah nckakov upi ji v pri volitvah ohraniti birokraciji, s Listek. Kralj Nit m o. (Daljo.) Kralj Samo je zanimiv predmet uže s samega znanstvenega stojališča. Vprašanja: Kdo je bil, k a j jo bil Samo, kje je vladal, kak o d al 00 jo segal mod Slavjane jegov vpliv , so velike zanimivosti za vsakega historika, kamo li za slovenskega ne bi bila l (!. Fasiug je svojo razpravo na edino pravo podlago postavil, na sporočila starih dveh kronistov Fredegnrja in nekega Anonvma (neimenovanega), ki jo pisal o „pokiistjanjenji Jlojoarcev in (lorotanov." P redegar, frankovski letopisee, živši v drugej polovici 7. veka po Kr., sporočuje traukovska dela in frankovske zgodbe med leti SVJ2—641; Auouvm je živel v drugej polovici J), veka. Vremenski razloček med obema je tedaj ta, da Fredegar piše povestuico o ravnokar preteklih dogodbah, da je skoro svedok tem dogod-ham, a Anonvin za 200 let kesueje. Ta razloček je glede na vernost in važnost historičnih sporočil obeh pisateljev jako imeniten. Friobčivši Frcdogarjevo iu Anon\niovo povest 0 Satnu prelresiije g. Fašing po vrsti sledeča vprašanja. Prvo: kdo in <>d kod jo bil Samo? Jo-U bil Frank, kakor ga Fredegar Imenuje, ali Slav jan, kakor ga Annuym zove? Fredegar pripoveduje najinrc , da jc o času, ko so se zapadni Slovčni na Avare vzdignoli (1. <>2.'l), neki Frank Samo, trgovec, Slovenom sc pridružil iu jih v bojih KOper Avare tako dobro podpiral , tla so si ga vsled tega za kralja izbrali. Med temi Sloveni je potem Samo 35 let srečno vladal, poštovan iu iskan od drugih slovanskih kraljev. Tudi pripoveduje Fredegar, kako so je Samo francoskemu kralju Dagohertu ubranil, kteri je zarad nekih frankovskih v imenu jih kralja tr-gujočih kupcev, ktere so Sloveni ubili iu oplenili, četvorno vojsko na Sama poslal: tri frankovske in eno lougoharsko vojsko, a kako se je Samo ubranil, frankovske tri vojske v tridnevnem boju pri Vogastisburgu popolnoma pokončavši. Vsled teh srečnih bojev nij bila slovenska Samova kraljevina samo mirna, nego tudi tako krepka, da je v torin-gijske gore in druge nemško krajine z mečem vdirala. Anonym pak Sama imenuje kneza korotanskega, Sloveua, hivajočega pri Korotauih, ki je frankovske kupce dal umoriti , in je za to bil od kralja Dagoherta z vojsko napaden iu jegov narod, korotanski, Frankom podvržen. Anonvmova povest omenja, kakor se vidi, samo ono dejanje Satnovo , ktero Fredergar po zneje v misli jemlje, vojsko z Dagobertom; Fre degar pa po priliki tudi začetek Samovega kra I je vanj a opisuje, kako se je vedel nehrojnitu BO- vražnikom ubraniti, celo mogočnemu Dagobertu, ki jc glavni predmet Fredcgarjevcmu letopisu. Ano nyin ve samo za nekega „kneza" korotanskega, kateri daljnega opisa ne zaslužuje! Vidi so, kuko jo BOO let po SamoVOm kraljestvu zapadnik o toni možu in o povestuici zapadnih Slovenov sodil ! Meni se vidi vsa Anonvmova povest kakor ueka-kova zmes na sebi istinitih, a krivo in samovoljno združenih faktov. Samo jc bival, on jc historična osobnost, ne utajivljiva celo Nemcu, sosedu Slova-novemu, a nir/ečcintt nanj; Samova moč jo segala tudi v Koratane, kateri pak so ondaj bili uže pod ložniki frankovski, ko jc Anonym pisal; vso to v eno povest zvarjeno dela Sama „vojvodo'* iu kakor korotanskega vojvodo — Slovana, Korotane pak >— uže ondaj Dagobertu podložne! Kako pristna, kako živa, kako resnična pak se vitli na prvi pogled Fredegarjeva povest o Samu! Tu je zanimivi začetek Samovo sreče, jegova pripomoč in bojaveščuost, jegovo srečno in dolgo (851etno) vladanje, Dagobertovo poslanstvo k Samu z vsemi priklj učenj i, Samovi boji zoper 0 g " 0 m n 0 moč sovražnikov, deročih z juga in zapada na mlado „Slavinijo", in veličestvena Samova zmaga v tridnevnem boju, končujoča se s popolnim pobojem Frankov v maloj povestuici in kako proste j opisana. Kako kratko je vse to pripovođono, a kakovi čini se tu sporočajo ! Potomci Bvedajo i/. Fredegarja, katerega kronjj^ FaSI g „najvažnejšim historičnim virom sr 0528 katero so župani po svojem poslovanji v vodni dotiki, je tedaj upati, da bodo bolj omahljivi, ko drugi popolnem neodvisni volilni možje. K temu Sc pride, da so se volitve za okrajne zastopc dosle obojekrati vršile po županih in odborih, ki so že tri leta poslovali. Kakor je znano, se tudi občinski odbori le na tri leta volijo; naravno bi tedaj bilo, da bi se prej nove občinske volitve vršile, potem Še le volitve v okrajne zastope; kajti v mnogih krajih so župani po svojem triletnem delovanji izgubili zaupanje volivcev in tudi v odbor se morebiti volijo drugi možje. Namesto tega pa se razpišejo volitve za okrajne zastope vselej par mesecev pred volitvami za občinske odbore in so volilci še stari župani, kateri utegnejo v malo tednih odstranjeni biti in ki vendar še pred svojem odstranjenjem odločijo za prihodnja tri leta sestavo okrajnega zastopa. Da bi se to godilo iz zgolj naključbe, tako dolgo ne verjamemo, dokler se ta abusus ne odpravi. Tudi v mestih in trgih bi se morale poprej vršiti volitve v občinske odbore, potem še le one za okrajne zastope po novih odborih. Naj pa se vršijo volitve preje ali sleje, skrbimo že zdaj, da nas ne prehite protivniki, kateri bodo silneje, ko kedaj, pritiskali na volilce, v zavetji in pod plaščem prijazne jim sedanje vlade. Delavnost in pogum, in zmaga bo naša! Dopisi. Is Udarati** 19. okt [Izv. dop.j Velika razdraženost vlada med belgradskim meščanstvom zavoljo postopka magjarskega komisarja v Novem-Sadu protiv tamošnje srbsko crkvene občine. O tem novem akta magjarskega vandalizma pripovedal mi je eden znanec, kateri je vse videl in slišal, kar se godilo pri tej priliki, sledeče: 14.(2.) sept bilo je zaključeno v sednici novosadske cerkvene občine, da se da poverenje g. M i leti d a, administratoru Stoj ko vicu, in vsem poslancem na cerkvenem saboru. Ko je občina v ponedelnik 26. (14.) t m. edno sodnico imela, pride Marhov, tajnik kraljevskega komisarja, in pređa pismo, v katerem se zahteva, da se akt po veren ja, koji je zapisan v protokol, uniči. Predsednik Branovački počne da čita to [pismo; ker je pa bilo madjarsko pisano, to reče Miletič da se tako pismo ne more primiti, kajti občina je srbska, in one ne razume madjarski; Marhov odgovori, da nij svobodno govoriti, občina mora učiniti, kar je pisano. Na to odgovore občinari: nkaj hočemo tu delati, kad ne moremo izvediti v veka" pripisuje, o velikem kralji slovanskem, o velikej državi slovanskej, [osnovanoj ob Dunaji reki, o velikem boj u nemstva in laštva zoper Slo vene in o sijajnem izidu tega boja, — dela in čine, dostojne velikega pisatelja in debelih knjig! A vse to je sodržano v četirih poglavjih Fredegarjeve kronike in v se-demvrstičnem sporočilu Anonvma! — Prvo vprašanje o Samu, uže mnoge pisatelje zanimavše, je: kdo in odkod je bil Samo? Jeli bil Frank kakor Fredegar pri po ve da, ali Slovan, kakor Anonvm piše? — Pred vsem so mi poročili Fredegarja, ki o Samu piše, ka je bil „natione Francus", in Ano-nyma, ki pravi da je Samo bil „Slavus", nikakor ne vidita navskrižni. Tu se sme Pelzel-nu verovati, ki „natione" jemlje v pomenu politične (državno) narodnosti, ktera pri obsirnosti ondanjega frankov-skega kraljestva, obsegajočega mnogo slovanskega sveta, slovansko narodnost (v prvotnem pojema te besede) nikakor ne izključuje. Samo jc tedaj uže po Hkladnih in dopolnjujočih sc besedah obeh letopiscev nedvojbeno Slovan , kar šec jegovo slovansko ime „Samo" bolj potrjuje. Kar pak najbolj slovanstvo Samovo dokazuje, to so jegove životne okolnosti, jegovo slovansko mi šije nje in delovanje, jegova slovanska politika. (Konec prihod.) našem jeziku, kaj se zahteva od nas, bolji je da se raziđemo;" na to so razve n predsednika in duhovnov vsi zapasti dvorano. Marhov zahteva od predsednika akt, da ga more uničiti; predsednik odgovori, da tukaj nobeden nema pravice njemu zapovedati do same občine, odide, in s njim svi duhovni. Zdaj da Marhov znamenje enemu poli-cajnemu uradniku in na to pridejo 4 kompanije vojnikov z bajoneti na puškah, 2 pred srbsko cerkev, kjer je občinska dvorana , 1 pred stanovanje kraljevskega komisarja in 1 pred „društvo za radinost." Marhov išče od sluge ključe od arhive, katere mu sluga neče dati; na to pošlje po ključara, in dovede nekoliko vojnikov v občinsko dvorano; ko se je arhiva otvorila, vzame on protokol in ko najde zapisnik seduice od 14.(2.) septembra, iz-maže ga s Črnilom; priložen akt, izvesta j 72 poslancev na cerkvenem saboru, raztrga in potem sežge. Narod je bil miren. Nemški popotniki iz Beča, koji so nazoči bili, so grajali taj postopek magjar-ske vlade, in čudili se, da je mesijanstvo mirno bilo in mirno gledalo nepravdo, katera se je činila srbskemu narodu. Hočejo li Magjari opet provocirati taj narod? So li Že pozabili 48. leto? D. Politični razgled. Deželni zbori bodo okolo 5. novembra svoje delovanje začeli; da jih vlada ne bode dolgo zborovati pustila, to je jasno, ker jej bode na tem ležeče da svojo podporo, rajhsrat, zopet zbere. Delegacije so svoje delovanje v glavni stvari, dovolitvi proračuna, dokončale. Na Češkem je prišla „svoboda v Avstriji" že tako daleč, da dve sto let sloveče in dozdaj nekonfiscirane Shakespearove drame prepovedujejo igrati, ker slavni britanski poet govori v igri „mero za mero" o nekem namestnika tako, da bi Čeh sodil, kajeKoller! Živela nemška svoboda! Pri zadnjih volitvah na Češkem bo meščani v K o 1 i n u veliko trpeli. Koller jim je bil vojake na vrat poslal, in vse nemštvo je na nje vpilo Češ da terorizirajo okolo stanujoče ustavo verne posestnike, ker so k dvema meščanje prosit šli naj ne volita protinarodno. Zdaj je bila po dolgem preiskavanji cela reč pred sodnijo, a sodniki nijso nobenega pregreška našli. Nekdanje nemško vpitje je torej gola perfidija. V Ltittich-u je ljudstvo ob priliki, koje pruska vojaška deputacija prišla tjc nekim pri Se-danu ranjenim in v Luttichu umrlim vojakom spominek staviti, Nemcem demonstrativno svoje sovraštvo izkazovalo. Pri dopolnilnih volitvah v francosko narodno skupščino so zmagali na šestih krajih republikanci in samo na enem je z 39.000 glasov proti 30.000 voljen legitimist. Razne stvari. * (Upravni odbor „narodne t i-s k*a r n e") ima 28. t. m. sejo, v kateri se bode konstituiral. * (Odbor pisateljskega društva) ima 20. oktobra sejo, v kateri se bode sklepalo o izdanji Prcširnovcga albuma. * (Nesebičnost gospoda Lesarja) utegne itak že znana biti vsacemu, a naslednji pri-godek jo kaže v pravej luči. Gospod Lesar je namreč tajnik Matice in ima v tej lastnosti tudi pravico in dolžnost udom, kateri plačajo 50 kebrov, izročevati Matične diplome. Ker jc rajni dr. To-man plošo , na katerej jc vrezana diploma, Matici p o d a r i 1, ne treba za diplomo uikakega plačila, ampak omenjenih 50 kebrov je le n a-g'r ada za krasopi&ca ali kaligrafa , da ime dotičnoga uda lepo in okusno napiše. Gospod Lesar pa jc bil le redkokdaj tako zidane volje, da bi bil kaligrafa pital , namreč si je mislil : Prokleto no bodi, saj jaz tudi lepo pišem in spravil hc je lastnoročno nad diplomo. Ko duhovni gospod II.......na tak način izdelano diplomo v čitalnici dobi v roke, je neče prevzeti, ker je 50 kebrov za kaligrafa, ne pa za Lesarjevo pisavo plačal. Nastane vsled tega velik šnnder, pri vseh mizah v čitalnici in celd prof. T. se hnduje: „Meni je tndi tako naredil , ko sem bil v Zagrebu, 12 diplom mi je poslal vse lastnoročno pisane , jaz sem jih komaj oddal in nijsem nič imel, on je pa tako zaslužil 6 goldinarjev." — Ker gospod H. diplome, katero je Lesar lastnoročno pisal, nij hotel nikakor vzeti, nij kazalo druzega, nego poklicati kaligrafa, kateri je izdelal diplomo tako lično, da vsacemu dopade, kdor jo vidi v okusnem okviru v gosp. H.......ovej sobi. — Ta poredni slučaj pa je bil obelodanil faktura , da je gospod Lesar za kratek čas in 50 kebrov tudi kaligraf, dasi se kot tacega še nij nikjer naznanil. —o— („M usterconc e r t e") glasbene matice to je bav-bav, katerega se je „Tagblatt" tako prestrašil, da od jeze žvižga, kakor žvižga strahopet fantiček kadar ga je prav groza, da bi si dajal pogum. „Allgemeine musikalische Zeitung", ki izhaja v Leipzigu je namreč prinesla notico, v katerej govori o ustanovljenji „glasbene matice" v Ljubljani in o njenih namerah , ter konča s tem, da pravi, ka se bodo dajali todi „musterconcerte". Ta beseda je povod, da nek nemškutarski patron Tagblattovske klike zliva svoj žolč čez vso slovensko muzikalno slovstvo in čez glasbeno matico, brž ko ne iz gole jeze, da je pošten vnanj nemik list omenil brez vsega zasmehovanja nov literaren zavod marljivega slovenskega naroda. To presega razum domačih nemškutarskih možgan, ki nemajo druzega ko neotesano psovanje za vse, kar je slovenskega. Da se bodeS še bolj jezil, ljnbeznjivi Tagblattovec, te lahko zagotovimo , da ne bode težko glasbini matici v resnici napraviti izgledne koncerte, gotovo predno bo preteklo nekaj let, in da bode v malih letih za domačo godbo in petje storila glasbena matica več; nego je kdaj storila ponemčena filharmonična družba. Bolj ko bodeš ti blato metal po novem mladem zavodu, tem bolj bode rasti o tebi in tvojim tovarišem na jezo, doni a č e j umetnosti pa na Čast in korist. Tedaj se le kmalu zopet oglasi. * (Izvrstnost telegrafa), ki je napeljan od čuvaja na gradu na ljubljanski rotovž, da se ž njim naznanja kraj požara, se je zadnje dni, ko je gorelo v Ud matu, zopet Čudno obistinila. Ta slavni telegraf je namreč, dasi je v Berolinu, metropoli nemške nezmotljivosti, popolnosti in aro-gance za drage novce kupljen, vendar bil tako šegav, da je mesto v Udmat baš na nasprotno stran, namreč v Gradišče kazal, kakor da bi hotel gasilno stražo za norca imeti. Le slučaj, da je nekdo izmed stražnikov za požar že vedel, jih je rešil nepotrebnega pota. Ali nij bil morebiti telegraf le muhast in jo hotel napraviti pravi pravcati „Berliner Witz"? — * (Četrta slovenska predstava) dram. društva v deželnem gledališči bo v Raboto 26. oktobra. Predstavljala se bode prvikrat igra „Ljubljanski postopač", obraz iz meščanskega življenja v 4 dejanjih, po češkem K. Tyla poslovenil J. Stare. Igra ima resno dejanje in prav hvaležne naloge ter so bode dobro igrana gotovo dopala. * (Jezuit s polno črno brado) je bil videti te dni v nemškem gledališči ljubljanskem. Mi smo v kratkem času letošnje nemške saisoue že marsikaj čudnega videli, ali ta monstrum se nam zdi vendar najženijalncjša iznajdba. Če so nekte-riin nemškim gospodom igralcem njih brke tako k srcu — pardon, pod nos priraslo, da sc nikakor no morejo ločiti od njih, jih mi prav radi oprostimo daljnega predstavljanja tacih karikatur. * („Sokol" Vipavski) napravi dne 27. oktobra veselico. Program: 1) Petje. 2) „Slovenka sem", deklamacija. 3) „Konkurenca", vesela igra v enem dejanji. Po besedi ples na domačo godbo. * (Iz Šmarja pri Cclji) se nam piše: „Štrtin letošnjega vina je prodal tukajšen posestnik po 128 gld. Visoka cena vina daje najlepše s pričalo ne utrudljivemu vinorejcu." (Druga leta so se dobila v Šmarji vina po 30—50 gld. štrtinjak.) * (Iz Ptuja) se nam 21. okt. piše: Ptujska čitalnica napravi v tekočem letu sledeče veselice: 27. oktobra tombola, 10. novembra tombola, 24. novembra ples, 1. grudna gledišče in tombola, 15. grudna tombola, 31. grudna Silvestrov večer. Leta 1873 bode 0. januarja gledišču a predstava. — Vsi člani se uljudno vabijo, da se vseb veselic mnogoštevilno udeležijo. Odbor. * (,,P rimorska Štedionic a.") Že večkrat smo v zadnjem času omenili napredek Hrvatov na narodno-gospodarskem polju in poročali smo, kako si naši južni bratje eden denarni zavod za drugim ustanavljajo. Zopet so se združili narodni možje, da ustanove v Kraljevici (Portorfc) hranilnico z naslovom ,,Primorska štedionica". Ustanov-niki vabijo k podpisovanju delnic po 25 gld., ki se bode godilo 1., 2. in 3. novembra. Končalo se bode podpisovanje delnic, kadar bode 30.000 gld. podpisano. „Odveč bi bilo, pravi „Obzor" k temu, dokazovati korist te naprave. Dosti jo, ako se opomni na korist, katero imajo delničarji sličnih podvzetij v Zagrebu, Varaždinu in še manjših mestih naše domovine. Kar pa se tiče koristi, ki bode iz nove hranilnice izvirala za prebivalstvo, opazimo edino, da v reški županiji še nij nobene hranilnice, reška pa vuanjemu prebivalstvu nič ne koristi." * (Zabavnega lista „Z o r e"), katera bode še do novega leta v Mariboru izhajala, prišel je broj 20. (za 15. oktober) na svitlo. Obsega začetek novele „Zadnji let", dalje: „Na Angleško se grem ženit" VI., konec razprave: „Kazimir Veliki, kralj poljski", spisal Lazar, Črtico „o življenji jelenov", spisal Firbas, „Jezikoslovne črtice", spisal Caf, razpravo „Belizarjev konj", razpravo slov. slikarja Franke-ta, „Beneški umet niki", nadaljevanje prevoda Horacijeve „ars po etica". * („Telovađba v ljudski šoli") se imenuje mala slovenska knjižica za našo šolsko mladino. Izšla je v Miličevi tiskarn i ci in založbi. Kakor spisatelj, g. Janez Zima, učitelj v Ljubljani, v predgovoru pravi, jej je namen: našo šolsko mladino seznaniti s telovadnimi izrazi. — Čemu so za „uašo šolsko mladino" pridejane nemške pesni „0 freie Turnerei", to sam g. Zima vedi! * (Notar g o s p. MOrtl) na Vranskem je imenovan za notarja v Celovci. * (0 Mileticu) so dunajski listi poročali, da ga je mrtud zadel. Miletić sam pa dementira to vest — kar nas prav veseli. Naj vrli Srb dela še mnogaja leta za svoj narod! * j.(P r c d i 1 s k a Železnica.) V Trstu bilo je 11. t. m. posvetovanje med zastopniki trgovske zbornice in poslanci beneškega železniškega komiteta. Pri tej priložnosti so zastopniki trgovske zbornice izrekli, da med vsemi projekti za za zvezo Trsta z avstrijskimi deželami bi glede na koristi Trsta p r c d i 1 s k a železnica pre-dilska železnica bila najvažnejša. * (V Zagrebu) se jo pokazala bolezen koze. Zbolelo je v kratkem 54 ljudi. Dotične oblasti si vse prizadevajo, da zabranijo razširjenje te nevarne kužne bolezni, ki v Trstu še emirom razsaja; imamo torej od dveh straneh bati se, da se tudi k nam zanese. * (Srbska železnica.) Eno najimenitni-ših vprašanj za Srbijo je zidanje železnice, po kate-rej bi se ta z najobilnišimi naravnimi prirodki obdarovana dežela zvezala z zapadno Evropo. Do-zdaj je Turčija vedno zapreke delala, ker je nij bilo volja, turško železnico v zvezo spraviti s srbsko. V najnovejšem času pa kažejo vsa znamenja, da se to vprašanje povoljno za Srbijo reši. Ruski knez Uhtimski, eden največjih bogatinov na Ruskem, storil je srbski vladi ponudbo, da je pri- pravljen, železnico od Belgrada skozi vso Srbsko do leta 1*74 dodelati in ne terja od vlade nobene garancije obresti. Srbska vlada bo menda ta za njo jako ugoden predlog sprejela in tako dopolnila eno najgorkejših želj naših jugoslovanskih bratov. Nemški listi za to ponudbo kneza Uhtim-skega vohajo skriven načrt ruske vlade, katera po tem potu srbsko železnico namerava v svoje roke dobiti. „N. Fr. Pr." zategadelj poziva avstrijsko vlado, na večjo pozornost, kakor dosle, obrača na projekt srbske železnice, da ne pride Rusom v oblast. * (Ruski knut) vendar tako nij nesnosljiv kakor marsikateri Nemec misli, to nam dokaže sledeči fakt. Volinski vedomosti (novine) soobčajo namreč , da so 24. sept. starega stila ali 0. okt. nov. stil. let. leta prisegli Čehi vnovič prišedši v Volin (v jugozapadnej Rusiji) i vzevSi podanstvo (Un terthanschaft) Rusije, i sicer v številu 170 rodbin. Prisega je bila prinesena Cehom tržestveno (fei-erlich), v pričujoČnosti mestnih vlastij (oblastij) i sobravsega se naroda. Do sedanjega časa je čeških rodbin na Volinu 1340 in v njih je duš obojega spola 6746. Čehi so si raznovremeno (v raznih časih) nakupili zemlje 20.035 desetin (desetina ima dva ruska orala) za 607.519 rubljev. Pride dakle na desetino blizo 30 rubljev i za oral 15 rubljev ; po našem denarju stoji desetina 48 for. i oral po 24 for. Čeških poselkov (Ansicdlung) se je obrazovalo 33, i ti sostavljajo 4 volosti (večja ruska občina), namreč : Glinsko, Dubensko, Lučko i Kupičevsko. * (M. P. Pogodin) je v poslednjem zasedanji slavjanskega komiteta v Moskvi med drugim tudi o sedanjem razponi med Bulgari in Grki govoril. Govor njegov, gotovo karakterističen za rusko mišljenje, je ta-le: „ Bolgari so ravno kar izsilili — žalostno je sicer izgovoriti — od turške vlade samostalnost svoje cerkve. — Kakor Slav jani se moramo radovati, da ti prvi kristjani izmed Slavjanov, dobe nakonec polno bogosluženje na narodnem jeziku, to je, na jeziku naših prvouči teljev, sv. Kirila i Metodija, i da ob enem pridobe ali bolje sebi povrnejo mogočno sredstvo za daljše svoje razvitje in obrazovanje. — Kot sini pravo slavne cerkve izrazimo globoko svojo žalost, da je sveto delo dalo povod k razdoru. Čudimo se, da se je grško duhovenstvo odločilo delati s sovražim načinom, in da nij našlo sredstev, zadostiti zakonitim željam. Če delo ide iz svetovnih nagonov, tako bi mi vsi gotovi bili zjedinje-nimi silami odškodovati jih za bistvene izgube. Grki se ne morejo pritožiti na pomanjkanje ruske radodarnosti. Oni so dobili od nas v vse prodol-ženje zgodovine neprenehoma podpore, a Slav-jani nij so dobili nikoli nič. Obžalovati je, da sedaj Grki za naše dobro z brezrazsodnim kričanjem plačujejo nam ne po kristjanski, in še Turke k sovraštvu proti Bolgarom bude. — Za-htevanje imeti duhovno načelstvo iz svojih rojakov, zahtevanjc slišati slovo božje na svojem jeziku, je-li to krivoverstvo ? Krivoverstvo so mogli nazivati tako zelenje rimski papeži, i to v IX., X. stoletji, obsojevaje sv. Kirila i Metodija, no no pravoslavni Grki XIX. stoletja. Pri tem, če ruska cerkev, moldavo-viaška, atenska, in srbska cerkev uživajo znano samostalnost, zakaj bi no mogla uživati jo na takih osnovanjih tako dolgo sirot-stvojoča cerkev bolgarska. — Primcčatcljno je, da ta razpra v nedrah vostoenc cerkve nastaja ravno v taj Čas, ko zapadna cerkev razpada in prvi mislitclji v njej se svobode od svojih nasled-stvenih predsodkov in obračajo svoje uzore k pra-voslavju. — Zgodovina dela svoje delo. Morebiti sedanje žalostno in ob enem tolažiteljno sobitje ima občni zgodovinski pomen in posluži v blagost plemen slavjanskih. — Spominjamo pri tej priliki i te okolnosti, pri katerih ste vstočna in zapadna cerkev začeli svoje ra/.deljenje ravno zavoljo Bolgarskega naroda. — Ne moreni, da uc hi obračal pozornost še ua sledeče javljcnje. V vseh nemških katoliških deželah se kaže silno dviženjc, a kato- liški Slavjani ostanejo ravnodušni k žgcČemu vpra -šanju in se ne spominjajo, i kakor da bi še ne razumeli trudov, i podvigov svojih apostolov sv. Kirila i Metodija." * (C a s o p i I „Ruski mir") [ruski svet] soobčaje, da se železnica med Vitegro in Onego na belem morji nže pridno trasira. Ta železnica bode 333 vrst dolga. Po tem takem bode skoro tudi Petrovgrad s Arhangclskem na severnem ledenem morji zvezan, kajti od Onege do Arhan-gclska nij posebne daljave več. Gospodarske stvari. Iz Ni. .Iliriju isilzo Celja. Gospodarjem, imajočim mnogo goveje živine. Bolezen, ktera se kaže sedaj pri govedih v gobcu in parkljih, in se širi po deželi čedalje bolje, sama ob sebi sicer nij nevarna, vendar zadeva posestnikom mnogo škode in nadležnosti, ker živinčo za živinčetom zboli, ter po takem v istem hlevu dolgo časa trpi. Svetoval bi tedaj, naj bi živinorejci, kakor brž zapazijo v svojem hlevu omenjeno bolezen, ne ločili bolnega živinčeta od zdrave živino, ker bi to ne pomagalo nič, — nego da dajo vcepiti to bolezen tudi vsem drugim govedam, akoravno še nij so bolna, zakaj: 1. Ločitev bolnega živinčeta ne ohrani zdravih goved nalezljivosti betega. 2. Je po vccpljenju mogoče bolezen v 2—3 tednih iz hleva spraviti. 3. Ker se mora nastelja bolne živali odstraniti, se jo manj potrati v treh tednih, nego pri dolgem bolehanju v G—10. 4. Le malo gospodarjev ima po 2 hleva za ločitev, tudi ne za postrežbo bolne in zdrave Živine posebnih strežajev. 5. Je lože se ravnati po ukazih, danih živinorejcem, strani kužnih bolezni, samo tri tedne, nego spolnovati jih 6 tednov ali še dalje časa. 6. Se ljudem redno težko zdi, odstraniti mleko od očitno bolnih krav, veliko manj se to zgodi v začetku bolezni. Ako pa se vsem govedom vcepi ta bolezen ob enem, se bode ljudstvo lože zdrževalo povži-vanja takega zelo škodljivega mleka kakih 3—4 tednov, kakor dalje časa. Končno omenim, da se bolezen zdravim govedom vcepi na ta način: Gobec zdravega živinčeta se pomaže znotraj z žlezo in slinami bolne živali; — ali bolje, voda, nahajoča se v mehurcih pri bolni živini v gobcu, spravi se v malo ramico žležaste kože v gobcu zdrave Živine. Dr. Ipavec. Dunajska borsa 23. oktobra. C. k. ct'kini.......5 „ 13 Srebro........ 107 K — Kot drugi koncipijent dobi jurist, kateri jo slovenskega jezika popolnoma zmožen tudi v pisavi, takoj prostor. Pisma naj sc pošljejo podpisanemu. (208—3) Ur. Jakob PloJ 9 _odvetnik v Ptuju._ t Prcžalo.stua naznanjam, da sc je moj oče, gospod •E :a i i v z &k\ n v v v« župan v Rovtah, 13. oktobra t. 1. ob '/t®* zvečer v večni dom preselil. Pogreb je bil 15. oktobra in zahvaljujem sc srčno vsem, ki so ranjcega na zadnjom pota spremili. Rovtc, 20. oktobra 1872. (214—1) MARIJA SKVARČE, hči ranjcega. „Prva občna zavarovalna banka Slovenija" V LJUBLJANI a temeljnim Icapitalom 2,000.000 golti, a. i: je osnovala glavni lastop za dolenjo S t i r s k o in vse slovenske pokrajino Koroške ter izročila vodstvo gospodo ANTONU L0QUE2TZ-U kateri bode potrebno organizacijo dovršil. Delavnost banke > J <» v<»it ijc bode obsegala zavarovanje : 1) proti *ko
  • Uo življenje v vseli primerah tega zavarovalnega oddelka. Svojimi fondi banka Nlovoil ijii naslednje razpolaga: a) «koati run jeni me*mili in Uooiieilnili uieujir: 1» posojili na dr/.iviK' ia ol»rtnij*ke pupirje: C) |io««o*«lva: prilioilne pridelke in posojili olntiiikom. Nkiip»eiiiam la ooeiiinm , proti poroštvu in zugfotovilu. Vsako loto se razdeli 15 % čistega dohodka za dobrodelne namene. "V IJiilHjani, 15. oktobra 1872. (207_3) IVeilseriiiistvo lianke ..SMMIMJi: : Lavoslav knez in stari f/rof Salm-Reifferscheid. Dr. Etbin Henrik Costa. Krajnik i za gospe in gospode. Varstvo proti mrazu je in ostane dobra zimska obleka. Zimsko hlapci iz čiste ovčjo volne, katera, kakor znano, truplo vsakega škodljivega vremena varuje in je zato za ohranjenjo zdravja o jesenskem in zimskem času nepogojno potrebna. Eokovice iz najboljšega angleškega BuzktngBkega blaga iz ovčjo volne, par za gospodo kr. 00, 70, 'JO. „ i, „ podšito kr. 70, 00, gl, 1.20. „ „ „ dvojne, pretino tambmirano gl, 1, - , 1.20, 1.40. „ „ gospo kr. <>0, 80, gji i. „ „ „ fino podšito kr. 80. gl. 1,20. „ „ „ dvojuo, pretino tambmirano kr. SO, gl. 1.20. „ „ otroke, po velikosti kr. .'JO, -10, 60. „ „ „ podšito kr. 50, (JO, 70. *linwli za pot in finimi iz čisto ovčjo volno, najlepši risanje. 1 kos za gospodo kr. 70, 90, gl. l/jo. 1 „ „ „ dvoj"" dtilg gl. l..r)0, 1.80, 2 1 „ „ gospo kr. 50, »50, 80, gl. 1, 1.20. 1 „ „ otroke kr. 40, 00, so. Žilogrcjci, najboljša sorta. 1 par za gospodo kr. 25, 30, 40, 50. 1 „ „ gospe kr. 25, 35, 45. 1 ,, „ otroke kr. 15, 25. Zdravilni telogrejci iz čiste pavole ali ovčje volne. Ti varujejo po zimi pred vsakim preblajenjem, zato se posebno priporočajo. 1 kos za gospodo kr. 90, gl. 1.20, 1.40. najfineja sorta gl. 1.50, 2, 2.50. „ gospo gl. 1.20, 1.40. ,, „ najfinoja sorta gl. 1.80, 2.50. „ otroke kr. 70, 85, gl, 1. „ „ najfineja sorta gl. 1.20, 1.50, 1.80. Zdravilne spodnje hlače. 1 par za gospode gl. 1, 1.50, 2. 1 „ „ „ pretme gl. 1.60,2,3.60. 1 „ „ gospe gl. 1.20, 1.80, 9. Zdravilne nogovioe iz čiste ovčje volne. 1 par nogovlc za gospode kr. 30, lo, 50, dO. 1 „ visokih nogo vi c za gospo kr. 70, s(), '.)(), 1 „ za otroke kr. 26, 35, 45, (JO. ti 1. prav elegantni. kos za gospodo kr. 20, 35, 45, 05. „ „ gospe kr. 20, 30, 40, 00. „ otroke kr, ir>, 20i 80, Čepice za gospe i u deklice. Najmoderniju, najnovejše in najlepše. 1 kos za gospo gl. 1.80, 2.50, 3, 3.50. 1 „ „ doklico kr. 60, 80, gl. 1.20, 1.50. Muli za gospe in otroke. 1 kos za gospe, eleganten gl. 1.8(», 2, 2.50. Cela garnitura, niiit in ovratnik gl. 2.50, 3.50, 4.50. 1 kos za deklice gl. 1.50, 2. Cisto novo za to saisono. Kobei za gospe in deklice v barvah: belo, viol eto, rude če, modro. Ti so iz prav berlinsko volne ■ najlepšimi vtkaninu slikami. 1 kos za gospe gl. 1.20, 1.80, 2.20, 2.80. 1 „ največjo sorte, ogrinjalee gld. 3.50, 4, 4.50, 5. 1 „ za doklJOO kr. (JO, 80, 00. gl. 1.20.__. iKVI'Mflli so zimski sukneni čevlji za gospode, gospo in otroke, okusno ailjustirani, resnično varstvo pred mrazom. 1 par za gospo gl. 1.40. 1 ,, „ gospodu gl. 1.50. l ,, „ otroke kr. 60, 70, ho. _ Specialiteta za gospode! .Jako lep preilprsnik (cbendsette) za gospodo iz najboljši! ovčjo volne, z lepo štepanimi prsmi, z ovratnikom in luknjami za roke vred, tako da se leliko vrb vsako srajco nosi, lepša in greje. 1 kos 60 kr. Noffovice za na lov, visoka sorta. sorte, najboljša kvaliteta gl. 1.30. 'o par veliki Zimske srajce iz n a j f'i n e j c g a blaga iz o v č j c volne, moderno in elegantne, prsi s svilo montirane. 1 kos za gospodo gl. 8.60, 4, 4.50. 1 „ z bogato izšitimi prsi za telovnik gl. 1.50, 5.50. Spredaj oferiraao blago se samo A. Friedmann-u, Kilp«*i «k» ki*«** največjih in najboljšib gl. I.(JO, 1,90. Kamasnjc, preHna kvaliteta. 1 par visoke sorte za gospo gl. 1.20, 1.50, 1.80. 1 „ za otroki! kr. (JO, 70, 80, 80. Pelerinskl ovratniki za gospe, visoki, elegantni, za bale in pobudo za entree. 1 kos gl. 2.60, 8.60, 1.50, 5. Podplati za čevlje, kot vloga za VSako obutev, obranijo nogQ Buho in toplo, bo zato za zdravje posebno dobri. I par za gospe kr. 25. 1 n n go>pode kr. 30. edino v taki kvaliteti dobi i n c u i u o v Dunaj, Praterstrasse, 26. dobijo rabat. p r Službe! Pri lian ki Sloveniji v Ljubljani se takoj v službo vzamo spretni nadzorniki in potovalci z izvrstnimi pogoji. (20G—3) DotiČniki naj se oglase pri ravnateljstvu. %clraviiik za zolie. docent dr. Tanzer iz filriidcii ordinira vsak dan neprestano od S. do 4. uro za bolan c v zobcb, stanuje v „Hotel Elefant" sobna št. 20 in 21, 1. nadstropje. Ostane zarad mnogih bolnikov še do 5. novembra t. 1. (213—1) (205—2) j St. 185. Razpis podučiteljske službe. Na dvorazredni ljudski šoli v Mozirji je razpisana podučiteljska služba z letno plačo 300 gld. in s prostim stanovanjem. Prosilci naj položijo svoja s postavnimi spričali in dokazi o popolnem znanji nemškega ino slovenskega jezika obložena prosila najdalje do 30. oktobra 1872 pri krajnem šolskem svetu v Mozirji. Okrajni šolski svet v Gornjem Gradu 15. oktobra 1872. (211—2) Predsednik: Frunx. Matej Soršak v la r o |» i n a €* o r e n j w k e ia priporoča svoje punkc. katerih ima črez 27 sort iz čudno lepega domačega damaska, več sort kot Angleži in Francozi. Od najnižjega do najvišjega kupa velja: 1 Lefauchcux dvocevka 30, 33, 35, 38, 40, do 100 gld. — 1 Porcussions dvocevka 18, 20, 22, 25, 28, 80, do KO gld. — Železne dvocevke lepo damascirane 11 gld. 80 kr., 12 gld. 50 kr., 13, do^l8 gld. — Železne enocevke 6, 7, do 8 gld. — Sestostrelni revolverji 8 gld. 50 kr., 10, 12, 1(5, 2<>, do 30 gld. —' Tudi Sajbarke, štuei, risance, pištole, nakapse puške. (210—2) Kdor denar naprej pošlje, dobi provizijo; sicer se blago pošilja za povzetek (Naehnuhmo). Izdutcij iu za uredništvo odgovoren: Ivan S c in en. Lastnina in tisk ..Narodne tiskarne".