»HgE * I
■ m :

-	Va ' •	<: : v	'
. .. V ....
g s a	4 ^_______i*- ^


........ ~
Največji slovenski tednik v Združenih državah ameriških
i T
The largest Slovenian Weekly in the United States of America
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
je prm in najštarejka slovevskv hrattlea podporna, organizacija 9 Ameriki
Posluje že 38. leto
OBŠLO K. a K. J. JI:
"Vse za vero, dom in • narod T
ftiiiiiiiiiiiiiminiiiit
	f —N/--- Jr&f \}x tmber 12tk. ISSS a* Um Poat Offtaa at davaJanS, OMa. G»	Sar th« Ae« of Avut H »18. AmpM far Malte« at Spadal rate af Faataca	hiiUtl C* ki paattaa 11(8, Aat a# Oe*	»kar ari, «17. AetharlaaS aa Maj Sta«, 191S.
Stev. 30 — No. 30	ft ' fr T -!' * v' -v ' . h) ' « r.;	CLEVELAND, O., 28. JULIJA (JULY), 1981	■ --	LETO (VOLUME) XVIL
CLEVELANDSKE NOVICE
-Se štiri di, pa bo zaključen kontest pri fari av. Vida, ki ae vrši v korist nove cerkve. Kot znano, se vrši 2. avgusta velik piknik združenih društev fare sv. Vida na Špelkotovih prostorih. Ob istem času se bo tudi naznanilo, kdo dobi velike nagrade, ki so razpisane. Pomnite, da je pred nagradami dvoje parobrodnih listkov, s katerimi so dobitelji upravičeni do proste vožnje iz Amerike v domovino in potem zopet nazaj. Vožnja na obe strani bo torej plačana popolnoma, in kdor ne bi hotel mogoče vzeti vožnje, dobi pa $150 izplačanih v gotovini. Poleg gori omenjenih nagrad pa čaka srečne še kakih 30 velikih dani. Kdo in kako so v kontestu, sicer ne moremo poročati, ker nam odbor tozadevno ni natančneje sporočil, znano nam je le, da se kontest vrši z vso vnemo in se tozadevni tiketi, ki so po 25 centov, pridno prodajajo. Združena društva fare sv. Vida že leta in leta delujejo za fond nove cerkve in so z največjo marjlivost-jo nabrala mnoge tis<$pake. Im dne 2. avgusta nameravajo zaključiti kontest. Kljub ne ravno povoljnim časom, se naši rojaki prav z veseljem odzivajo. Oprimite se torej te zadnje prilike, ki se vam nudi še en teden, pozneje bo prepozno. V nedeljo 2. avgusta bo kontest zaključen in imena srečnih razglašena. Zaeno je cenjeno občinstvo vljudno vabljeno, da se v nedeljo udeleži farnega piknika na Spelkotovih prostorih.
—Cleveland dnevnik "Press" bo priredil v novem štadionu od 28. julija do 2. avgusta šest krasnih predstav; čisti prebitek teh predstav je namenjen za nakup mleka otrokom revnih družin. Pri tej priliki bo na odru nastopilo 800 pevcev, 100 baletk in 100 godbenikov. Vstopnice od 25 centov do $2 ima tudi naprodaj Mrs. Kush-lan v Slovenskem Narodnem Domu.
—Dne 23. julija večer se je naznanilo, da se je poravnal štrajk hotelskih uslužbencev v Clevelandu. Prizadetih je bilo več največjih hotelov. Strajk je trajal eno leto."Niti štraj-karji niti hotelirji niso zmagali. Strajkarje bodo vzeli na delo, kakor hitro nanese prilika.
—Miss Mary Udovich in Mrs. Josephine Laysche-Welf sta dobili te dni od Columbia Grapho-phone družbe iz New Yorka prijazno prošnjo, da pošljeti svoje slike na glavni urad Columbia družbe v London, Anglija, kateri urad želi sliki naših pevk rabiti v Jugoslaviji. Pač lep poklon za obe priljubljeni pevki.
Smrtna kosa.—Za srčno boleznijo je dne 21. julija preminul po kratki bolezni rojak Anton Jane, iz 1228 E. 170th St., star 59 let. Pokojnik je bil rojen v vasi Slatna pri Begunjah na Gorenjskem. Tukaj je bival 29 let. Tukaj zapušča soprogo in sina Viljema. — Po enoletni bolezni je dne 24. julija umrla Ana Perish, rojena Juretich, stara 47. Stanovala je na 5907 Bonna Ave. Poleg soproga Bi-
ŽRTEV
T
Idrija.-—V i driske m rudniku je lani 1. maja* rudar Viktor Repulus iz Idrijo pomotoma da) s sireno nekoliko prezgodaj znamenje za delopust. Fašisti so v tej njegov^ pomoti, ki se je kot taka tudi iikazala, videli čin upornosti in so ga ovadili oblastem. Ker v resnici ni bil kriv, ga celo fašistovsko sodišče ni moglo obsoditi. To pa ni oviralo goriške konfinacijske komisije, da ne bi nesrečnega rudarja, očeta več nedoraslih otrok, obsodila na leto dni kon-finacije. štirideset dni je trajala njegova vožnja iz Idrije na Lipari. Gnali so ga uklenjenega od ječe do ječe. dokler ni priro-mal na otok. Med potjo je obolel na pljučih tako zelo, da so ga morali takoj oddati v bolnišnico. Le vsled skrbne nege svojih tovarišev je nekoliko okreval, nakar so ga takoj odslovili iz bolnišnice, de vedno bolehen je moral prebivati v skupnem bivališču konfiniran-cev na liparskem gradu. S podporo petih lir na dan bi se ne mogel preživljati niti, če bi bil zdrav. Njegovi tovariši so se potegovali ewnf -na- vseh koscih in krajih. Vse je bilo zaman. Njegova bolezen pa se je znova tako poslabšala, da so mu morali najti privatnega zdravnika, ker ga v bolnišnico niso hoteli več sprejeti. Pomanjkanje in skrb ža osirotelo družino pa kruta okolica so ga uničili. Dne 16. aprila t. 1. je umrl. — Kon-finacijska uprava se je branila skrbeti za njegov pogreb. Tovariši so mu napravili skromno krsto in ga hoteli pokopati. A za sprevodom ni smel nihče. Kljub temu pa so se pred izhodom na gradu zbrali nekateri konfiniranci, da bi počastili nesrečnega tovariša na njegovi zadnji poti. Fašisti pa, ki so spremljali pogrebce, so jih raz-gnali. Tako se je zgodilo tudi v mestu na trgu, kjer je čakalo na pogrebce mnogo konfiniran-cev in ljudstva. Miličniki so ljudi na trgu s puškinimi kopiti in palicami odpodili, okrog 30 pa aretirali. Dva dni po pogrebu so aretirane konfinirance, med njimi tri ženske, postavili pred sodnika.
-o--
i Kralj Aleksander boter
Uršna sela je zadela dne 5. julija izredna čast, kakoršne najbrže še ne pomnijo. Nekaj dni poprej se je posestniku F. Zamidi narodil 10. Sin. Zaprosil je na najvišjem mestu, da bi otroku kumoval kralj Aleksander. Bil je uslišan. Kralja je zastopal pri krstnih obredih podpolkovnik Vaclav Dič s soprogo, iz Novega mesta. Visokega botra so slovesno sprejeli sosedje farani, razna društva in predstavniki. Krst se je vršil v topliški farni cerkvi. Kr-ščenec je dobil v dar težko zlato verižico z zlatim masivnim križcem, nov zlatnik in voščeno svečo ovito s svilenim trakom v narodnih barvah. -o
Solventnost mladinskega oddelka naše Jednote znaša 173.51%.	'
je zapušča tri sinove in tri hčere. Vsem pokojnikom naj sve ti večna luč!
POŽARNA KATASTROFA
POSLOPJE UBOŽNICE ZGORELO) 26 MRTVIH, NAD 100 RANJENIH
Pittsburgh, Pa., 25. julija.— Sinoči okrog 10* ure je nastal grozen požar v hiralnici ali ubožnici na Aitken in Penn Ave. (Home for the Aged oi the Little Sisters of the Poor), katero so vodile katoliške sestre usmiljenke. Ogenj je nastal v prvem nadstropju in na-mah zajel celo stavbo, zgrajeno iz opeke v štiri nadstropja V tej hiralnici ali ubožnici je bilo 145 moških in 105 žensk, že vsi nad 60 let stari.
Ker so ogenj opazili šele sosedje in ker je požarna bramba precej oddaljena, se ni moglo pravočasno vseh stanovalcev ubožnice rešiti. Ko je prišla prva pomoč, je bilo že 26 izmed teh zadušenih ter grozno ožganih. Na lice mesta došla požarna bramba ter policija je z največjim naporom spravila na varno ranjence in jih odvedla v bližnjo bolnišnico z vporabc rešilnih mrež in lestev.
Ker je bilo ie mnogo starčkov in stack. *-$*stelji za časa katastrofe in ker si vsled oslabelosti in tudi vsled pohablje-nosti niso zamogli takoj pomagati, jih je ogenj zajel v spalnicah ter zadušil.
Med reševanjem so se osobito junaško izkazovale nune usmiljenke pod vodstvom 80-letne prednice matere Agathe; ena izmed usmiljenih sester je tudi našla smrt v plamenih tekom reševanja. Ogenj je bil lokaliziran šele ob 11:30.
Iz raznih bolnišnic se poroča, da bo najmanj še 30 ponesrečencev vsled zadobljenih opeklin umrlo. Ponesrečenci so bili večinoma vsi iz Pittsburgha in okolice.
Za vzdrževanje te ubožnice so skrbele katoliške fare iz mesta, največ pa same nune usmiljenke, ki so hodile od hiše do hiše nabirat darove za svoje reveže.
o-
Slovenski deček ustrelil svojega brata
V naselbini Cumberland, Wash, so se dne 14. julija igrali vaški otroci pred hišo rojaka Šinkovca. Pri tej priliki je sosedov 15-letni sin doma izmaknil nabasano puško ter jo položil pred dinkovčevo hišo. Med igro je 12-letni Šinkovcev sin George pograbil za, nevarno (grožje ter v šali pomeril na svojega 4-letnega bratca. Zadel ga je tako nesrečno, da je čez 24 ur umrl. Ta slučaj je vso naselbino ter okolico zelo užalostil. Starši, skrivajte nevarno orožje pred otroci 1 -o-
Brat zabodel tvojega brata
Iz Chicaga se poroča, da je tam živeči Martin Pičman, 1908 W. 22d Place, z nožem zabodel svojega brata Franka, ko sta se prepirala kdo bo vodil zabavo isti dan. Franka, ki ima nevarno rano v trebuhu, so odpeljali v bolnišnico, Martin se pa nahaja v zaporu. Martin Pičman je star 39 let, Frank pa {0. o
Vsi člani vaše družine bi morali biti zavarovani pri naš? Jednoti.
ZAGONETEN UMOR MLA DEGA SLOVENCA
VAŽNO POROČILO
Chicago, I1L—V nedeljo zjutraj dne 19. julija je bilo naj deno v bližini Forest Park strelskega kluba v Forest Preserve mrtvo truplo 18-letnega slovenskega fanta Franka Kutina, ki je živel na 2026 W. 22d Place. Truplo je ležalo z obrazom navzdol, glava pa je bila od zadaj npestreljena od lestih krogel.
Sprva se je domnevalo, da je postal fant žrtev kakega gangsterskega maščevanja, a 3e je takoj opustila ta domneva, ko je policija ugotovila, da je bil umorjeni Frank priden fant, ki je delal vsako noč od 8. zvečer do 8. zjutraj v garaži na 2226 S. Leavitt St., in ni bil zapleten v nikake pustolovščine. Dognalo se je nato, da so izvršili umazan čin kaki navadni roparsk$ lopovi, ki sc oropali garažo. Frank jih je bržkone spoznat in, da bi jih ne izdal, so mu za vedno zaprli usta. To se je ugotovilo, ko je lastnik garaže, F. Puccini, javil, da je bilo iz blagajne vfce-tih $19.56	izgi-
nil eden avtomobilov. OCividrtO je torej, da so po ropu banditi odvedli Franka v ukradenem avtu na samoten kraj in mu tamkaj končali življenje.
Obstoji pa še neka clruga domneva. Neki fant iz soseščine pripoveduje, da je imel pokojni Kutin dekle, za katero je hodil še neki drugi fant. Ta je Kutinu večkrat grozil, da "mu bo pokazal," če ne bo pustil dekleta, in tako je mogoče, da ie ta tekmec izvršil svojo grožnjo , obenem pa še porabil priliko za umazan rop. Policija še ne ve za ime tekmeca, niti dekleta. "A. S." -o-
KOLIKO POJE IN POPIJE
v POVPREČEN ČLOVEK
Tudi to so zmerili in stehtali. če vzamemo povprečno starost zdravega človeka 70 let, dobimo ogromne številke stotov hrane, ki jo je pojedel človek v svojem življenju. Zdrav človek poje v 70 letih 140 meterskih stotov ali 14,000 kg kruha in močnatih jedi, ker se je dognalo, da poje človek povprečno tri četrt kilograma kruha na dan. Kakšna množina kruha je 140 stotov, nam bo jasno iz naslednjega: Hleb kruha, ki bi ga spekli iz vse te zavžite moke, bi bil dolg 25, visok 25 in širok tudi 25 metrov in bi meril celih 1,200 kubičnih metrov. Krompirja poje človek v svojem življenju, če računamo na dan le pol kilograma, 100 meterskih stotov ali cel vagon. Salate več hektarov. Mesa poje človek 60 stotov, kar bi bilo že lepa čreda 10 volov. Jajc poje 10,000 komadov, sladkorja 50 meterskih stotov in celo soli 8 stotov. Tekočine mora imeti na dan 1 in pol litra, kar znese v 70 letih 47,000 litrov ali 156 polovnjakov. Pivci in pijanci pridenejo seveda k temu še nove stotine pijače. V celem poje in popije v 7-0 letih človek 75,000 kg goste in 47,000 kg tekoče hrane, ki bi jo komaj spravili v osem velikih vagonov.
LJUBLJANSKI "DOMOLJUB" O NAŠIH JEDNOTINIH IZLETNIKIH
Znani, v Ljubljani izhajajoči tednik "Domoljub," ki je veliko let najbolj razširjen list v Sloveniji, je v svoji izdaji št 26 z dne 2. julija na prvi strani pri vrhu obelodanil sledečo vest o prihodu udeležencev prvega izleta naše Jednote: Naša Amerikanci ▼ domovini
"Na praznik sv. Petra in Pavla je prišla na obisk v staro domovino močna' četa naših Amerikancev, ki so organizirani v Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti.
Sprejem, ki so jim ga Slovenci priredili, priča, da daljava in dolga leta ločitve niso zrahljala vezi ljubezni in bratstva med nami, ki smo ostali na rodni grudi in med onimi, ki jim je tuja dežela postala druga domovina in krušna mati.
Nekaj nas posebno veseli ob tem veselem svidenju. Kljub temu, da so naši bratje živeli dolga leta v tuji zemlji in v velikih nevan\$stih, niso pozabili dvojega: vere svojih očetov in svojega slovenskega je zika.
Kako lep zgled so lahko onim, ki po par letih bivanja v tujini pozabijo eno in drugo. Naj bi njihovo bivanje med nami naučilo vsakogar izmed nas prave ljubezni do vere in naroda.
Našim Amerikancem pa prav iz srca želimo, da bi se med nami praV dobro počutili, aa bi povsod našli prijazno besedo in odkrito srce.
Bog vas živi, bratje!"
Pole'g tega pozdrava v sredi je priobČena doprsna slika pokojnega ameriškega-slovenskc-ga škofa Friderika Baraga; na notranji strani pa vidimo tri slike povodom prihoda našiii izletnikov v domovino, in sicer: 1) Štiri naše Jednotine glavne uradnike, stoječe pred vlakom na Jesenicah. 2) Kanonik Dr.
RAZNE KRATKE VESTI
—Bivši župan mesta Cleveland in vojni tajnik tekom svetovne vojne, Newton D. Baker je bil pred kratkim odlikovan od laške vlade z redom "laške krone."
--Tekom leta 1930 se je v Zedinjenih državah vršilo 1,-128,180 porok, leta 1929 pa 1,-232,559.
—Dne 18. julija ponoči je na vatikanskem vrtu v Rimu z groznim pokom eksplodirala bomba, da je vse prebivalce Vatikana zbudila. Drugi dan so našli tudi v cerkvi sv.Petra pod nekim sedežem v papir zavito bombo, ter jo odstranili Ministrski predsednik Mussolini je gil vsled tega zelo razkačen, ker je občna sodba, da je bilo to delo fašistov.
—V državni ječi San Quen-tine, Cal., so dne 18. julija obesili 18-letnega Charles Simpsons, ker je umoril in sežgal neko staro trgovko.
—Vojno sodišče v Varšavi na Poljskem je obsodilo na smrt generalštabnega majorja Petra Dombrov8kega, ker je vohunil v prid Rusije; vohun bo ustreljen.
—Sloveči ameriški avijati Charles Lindbergh bo tekoči teden s spremstvom svoje žene priredil polet na Kitajsko.
—Dne 24. julija se je v aero-planu smrtno ponesrečilo v bližini Cass Lake Minn., petero oseb in sicer: Dr. Charles Gault, Rev. L. McHugh, Rev. J. Stapleton, A. B. Conrad in Ralph Ausk.
V mestu Vera Cruz, Mehika, je bil dne 25. julija napaden in ranjen governer A. Teje-da, hud sovražnik sv. Cerkve. Ravno isti dan sta bila v neki katoliški cerkvi med sv. opravilom ustreljena dva duhovnika.
—V svrho olajšanja velike gospodarske in denarne krize na Nemškem, je bila te dni v Berlinu ustanovljena nova garancijska banka s kapitalom 200 milijonov mark.
—Ženska demokratska zveza za u veljavo prohibicijske posta-
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Mihael Opeka, brat našega gl predsednika, pozdravlja v ime- ve namerava pri prihodnjih na
nu knezoškofa Jednotine izlet ............... — _
nike ob prihodu na Jesenice. 3) Prizor iz veličastnega sprejema naših izletnikov v Ljubljani, glavni Jednotini odborniki korakajo z ameriško zastavo na čelu. Kdo ravno nese zastavo, je na sliki nerazvidno. Na desni strani koraka gl. tajnik brat Zalar, na levi gl. predsednik brat Opeka, trakova zastave pa držita I. podpredsednik brat Germ in Miss Marion Zalar, hčerka gl. tajnika. -o-
Novi slovenski zdravnik
Začetkom avgusta t. 1. bosta dobili naselbina Waukegan in North Chicago, 111., prvega in edinega slovenskega zdravnika, Dr. Louis F. Kompare-ta iz South Chicaga, 111. Več o tem, kakor tudi njegovo sliko priobčimo prihodnjič. Za danes omenimo še to, da bo imel Dr. Kom-pare svoj urad v Goodmanovem poslopju, 602 — 10th St., Waukegan. Mlademu doktorju želimo največ uspeha.
-o—-
AGITIRAJTE ZA MLADIN. SKI ODDELEK!
rodnih volitvah postaviti za predsedniškega kandidata Wm G. McAdoo-ja.
—Iz zanesljivih virov se poroča, da bivši newyorški governor in bivši predsedniški kandidat Al. Smith ne bo kandidiral leta 1932 pri narodnih volitvah.
—Slavni iznajditelj Thomas A. Edison se bo moral na odredbo zdravnikov podati v privatno življenje, ker je postal že bolj slabotnega zdravja. Edison je star 84 let.
_V Kansasu so imeli dne 24.
julija silno vročino; ponekod je toplomer kazal 111 stopinj.
_Nedavno v Washingtonu,
D. C. umrla 90-letna milijonarka Mrs. Mary Henderson je zapustila svojemu 26-letnemu privatnemu tajniku Jesse Shima $200,000; srečni dedič je rodom iz Japonske.
-o-
AGITIRAJTE ZA MLADINSKI ODDELEK 1
SVOJI E SVOJIM! — DRŽITE SE VEDNO TEGA GESLA!
Ameriški rojaki m člani K. S. K. Jednote na Brszjah. Dne
29. junija prispeli na obisk v Slovenijo, so ameriški rojaki in člani K. S. K. Jednote imeli dne 13. julija na Brezjah svojo posebno pobožnost—Marijin dan h kateri so vabili zlasti svoje sorodnike, prijatelje in znance. Ob 10 je bila pridiga in sv. maša. Sv. mašo je daroval pri milostnem oltarju gospod duhovni vodja KSKJ, za sedanje Slovence v Ameriki prezaslužni Rev. John Plevnik, župnik v Jolietu, 111. Pridigal je brat glavnega predsednika, Frank Opeka, gospod kanonik dr. Mihael Opeka. Dne 26. julija pa so rojaki in Člani KSKJ obiskali Brezje v drugič, udeležili so se polnošte-vilno velike cerkvene prireditve v spomin efeškega koncila in za beatifikacijo škofa Barage.
Novi grobov L V čestiti starosti 77 let je dne 1. julija preminul v Skofji Loki, v Nunski ulici g. Fran Henigmann, dekan in župnik v pokoju. Pokojnik je bil rojen v ribniškem okolišu. Ka plansko službo je izvrševal v Črnem vrhu nad n&ar je za dobo 16 let prevzel mest6 župnega upravitelja v Kropi. Po službovanju v Brczovici je bil pokojnik imenovan za dekana na Vrhniki, odkoder je šel v pokoj k svojim sorodnikom v Skofjo Loko. —V celjski javni bolnišnici sta umrla 601etna Terezija Pavšek iz Celja in 72-letni Stefan Plav-šek iz Šmarja pri Jelšah.—V Polhovem Gradcu je umrla v 90. letu starosti Marija Štrukelj, rojena Zobec, mati tamoš-njega gospoda župnika.—V Le- * scah je odšel po plačilo na drugi svet Jurislav Murnik, eden najdelavnejših Članov katoliških organizacij.—V Zgornjem Rad-vanju je umrla Julijana Ander-le, soproga tamošnjega gostilničarja.—V Virlogu pri Stari Loki je odšel na drugi svet 72-letni Franc Hafner.—V ljubljanski bolnišnici je umrl rent-nik Blaž Knez.—V Pobrežju pri Mariboru je na veke zatisnila oči Jožefa Midlil, rojena Weber, gostilničarka.—V Ljubljani je umrl 22-letni pravnik Živ-ko Lapajne.—V celjski bolnici je umrl Stefan Goreč, delavec v Westnovi tovarni, s Spodnje Hudinje, star 31 let.—V Krap-jem pri Ljutomeru je umrla Marija Mursa, učiteljica v pokoju in soproga veleposestnika. —Na Dobrovi pri Celju je umrla Marija Cocelj, posestnikova hči, stara 34 let.—V Ljubljani je umrla Marija Videmšek, rojena Ramšak.—V ljubljanski bolnici je umrla Marija Jerina, voditeljica otroškega vrtca v Ljubljani.—V Lescah je umrl Jurislav Murnik, krojaški mojster.—V celjski bolnici je umrl Fran Vengust, zidar iz Goto-velj, star 38 let.
V Savi je pri kopanju utonil 20-letni mladenič Ivo Kosi, sin tiskarskega strojnika v Narodni tiskarni.
Nenadcma je umrl v Selcah v Hrvatskem Primorju Josip Lončarič st., veleposestnik in industrijalec. V prejšnjih letih f D»lie na 4. strani)
•. s : -
K® . v? . ti

• M U . ih X
Dne 14. jaQja naveden* organizacija svojo redno mesečno sejo. Me st* se mod drugimi udeležila tudi Rev. L. Gladek in Rev. R. Potočnik, župnika naših naselbin. Na tej seji je bilo dosti dobrega ukrenjenega, vsled česar smatram za umestno, da to v našem Glasilu objavim, da bodo o tem vsi naši člani in članice poučeni.
V	Milwaukee in West Allis je pet krajevnih društev naše Jednote, dva moška, dva ženska in eno mešano, angleško poslujoče društvo.' Približno vsako izmed teh društev ima po 8ve letne prireditve. Dosti denarja se potrati za godbo, dvorane, parke in drugo, poleg tega tudi člani dosti svojega denarja potrošijo, toda za društveno blagajno pa prav malo, ali pa celo nič ne preostane.
Na zadnji seji so se oglasili večinoma vsi zastopniki in zastopnice ter ugibali, kako bi se dalo to zadevo spremeniti in izboljšati. Nato je Rev. Gladek stavil predlog (vsestransko podpiran in sprejet), da milwaoška in •westalliSka društva KSKJ prirede eno skupno predpustno veselico in v poletnem času en velik skupni piknik, dohodki teh skupnih prireditev naj se pa razdele v društvene blagajne.
Pri omenjenih društvih je okoli 300 članstva mladinskega oddelka..Ker se mladina rada veseli, bo naša organizacija skupnih društev priredila v ta namen v South Side Turn dvorani dne 5. decembra nalašč za mladino Miklavžev večer. Sta riši in mladina ste prošeni, da se že sedaj pripravljate, da bo program za vse dopadljiv. To je umevno, če bodo naši malčki do tedaj pridni in poslušni, bo sv. Miklavž vsem prinesel dosti lepih prezentov ali darilc.
Dalje je bila na tej seji sprožena ideja, da bi obe župnije, v«Milwaukee in West Allis, s sodelovanjem društev priredile skupno romanje v Le mont, IU. En bus za tja in nazaj bi veljal $100, torej bi prišlo na eno osebo malo več kot $3. Lemon t, ali naše ameriške Brezje so nekako duhovno središče Slovencev v Ameriki; naseljenci iz Milwaukee in West Allis pa tudi potrebujemo neke skupnosti v zavesti, da smo ud ene duhovne matere (sv. Cerkve) In ud enega narodnega tšlesa, torej je nam potrebno solidarno sodelovanje v skupno dobrobit. Vsaka skupna seja, vsak skupen nastop in tudi naš skupni izlet bo gotovo blagodejno vplival na medsebojno spoznavanje, večje prijateljstvo in skupno delo. Pri-glaševanje in podrobnosti o tem romanju se zvedo v Milwaukee pri g. župniku Rev. Gladeku, v West Allis pa pri g. župniku Rev. Potočniku, tako tudi pri podpisanemu tajniku te organizacije.
V	preteklem času smo že dosti govorili in delali glede lastnega slovenskega pokopališča; zdaj je pa ta želja zopet oživela. Milwauška škofija namerava kupiti kakih osem milj od naše slovenske cerkve na National Ave. West večji kom
loka zemlje za svoje novo po-opališče. V kolikor smo informirani, M se dal dobiti na tem zemljišču poseben oddelek za Slovence iz obeh župnij, za faro sv. Janeza in za faro Marije Pomočnice in bi pri tem nobegio društvo ne imelo kakih posebnih stroškov, ker bo pokopališče opravljala škofiji sama; za nas bi odloČila en poseben blok. Dobro bi bilo torej, da bi naša slovenska katoliška društva skupno z »obema Župnijama podvzela pri mfl. g. nadškofu potrebne
TRIDESET-L E f N IGA : OB-STANKA DRUŠTVA 8V. JOŽEFA, 9T 57, BBDOKLYN NEW YORK Kratka zgodovina
Dne 15. julija, 1931 je minulo 30 let, odkar je bilo ustanov ljeno naše društvo. Ustanovila ga je skupina sledečih zavednih Slovencev: Anton Burgar, Va lentin Vaupotič, M. Marinček, Josip Nahtigal, F. G. Tassotti, Ignac Starin* Josip Kobe, Josip Cvetkovič, Frank Pengov, Alois Cešark, Anton Bremic, Frank Ribič, Peter Starin ln Frank Pauli.
Društvo je bilo ustanovljeno z namenom dajati članom podporo v slučaju bolezni in nesreče ter gojiti bratoljubje med člani.
Prvi odbor je bil sledeči: F. G. Tassotti, predsednik; Frank Starin, podpredsednik;
80-letnice
Alois Cešark, tajnik; Peter Starin, blagajnik; Anton Burgar, zastopnik; Frank Kosec, VsJen tin Vaupotič in Frank Ribič, odborniki; Josip Cvetkovič, reditelj..
Kmalu zatem je društvo dobilo charter KSKJ ter je pričelo složno in navdušeno delovati. Sad uspešnega delovanja, sloge in bratoljubja je obrodil uspešno, kar znači dejstvo, da šteje danes društvo v obeh oddelkih 194 članov m članic.
Bolj natančno zgodovino bom opisal še v eni bodoči izdaji Glasila.
O priliki te naše SO-letnice je naša dolžnost, da se posebno spomnimo vseh ustanovnikov, kateri so se požrtvovalno trudili za napredek društva; niso se ustrsšili težavnega dela in napora, temveč so šli pogumno naprej po začrtani poti.
Več izmed ustanoviteljev je že med pokojnimi, a njih spomin je trajno hranjen z delovanjem in napredkom društva na ustanovljeni podlagi.
Časten in večni spomin bodi na tem mestu našemu prebla-gemu ustanovitelju in večletnemu predsedniku pokojnemu Anton Burgarju, kateri je umrl 7. julija, 1921. Predsednik društva je bil tudi ob času njegove smrti. Ravno je predsedoval seji pripravljalnega odbora za proslavo 20-letnlce našega društva in blagoslovljenje nove zastave, ko se je zgrudil mrtev v naročje tačasnega taj nika brata Tassottija, zadet od srčne kapi. Komaj par dni stara naša društvena zastava je našega nepozabnega predsednika brata Anton Burgarja prvič spremila do groba V zgodovini našega društva bo ostalo ime in njegovo požrtvovalno delovanje vedno z zlatimi črkami zapisano njemu v blag spomin. Naj v miru počiva!
Tridesetletnico bomo proslavljali na 19. in 20. septembra, 1931 v Slovenskem Domu, 253 Irving Ave., Brooklyn, N. V.
Dosedaj sestavljen program je sledeči: V soboto 19. septembra zvečer splošna veselica, ples, kegljanje za dobitke itd. V nedeljo zjutraj društvena sv. maša ob 10. uri opoldne banket. Ob 2. uri popoldne pričetek igre "Sinovo maščevanje" sli "Spoštuj očeta." Med igro nastop pevskih društev, govornikov itd.
Z veseljem sporočamo, da bodo pri tej slavnosti navzoči tudi glavni uradnik K. S. K. Jednote, glavni predsednik brat Frank Opeka in flsviti tajnik brat Josip Zalar, kar so nam nedavno obljubili tukaj pri sestanku v Slovenskem Domu pretf odfiodom v staro domovino.
sv. Joiefa. Iskrene pozdrave aa vse.
Matt Čari Jr. tajnik.
Druitvo Cadotvoraa Majka Božja Siajaka, broj 235
Portland, Ore.
Dragi bračo i sestre K. S. K. Jednote: Ovim vam javljamo, da naše društvo je uredilo svoje veselje, to jest posveta svog dičnoga barjaka, koji se posve-tio o našoj parokiju sv. Josipa na 12 Couch St. na 12. jula u 8 sati u jutro. Naša sva društvena brača su prisustvovali i pri-mili sv. pričest; i germansko katoličko druitvo sv. Josipa, i oni su prisustvovali k našemu druitvu, te nama učinHi dosta veoeUa.
Pošlim sv. mise smo vazeli našu društvenu sliku se Cudo-tvornu Majku Bošju Sinjsku, i sva naša društvena brača i sestre, na koju smo mi svi ostali radosni videti takvoga Ijepoga veselja i dičnega našega društ-venoga barjaka. Sto se tiče ovog imena barjaka, to jest u Umerici drugi sa imenom Cu-dotvorne Majke Božje Sinjske. Prvog lastuje Samostojno društvo u Chicagu, 111., a drugi je naš ovdje v Portlandu, Ore. Obema želimo dobar uspjeh.
Pošlim posvete našega dičnoga barjaka od crkve smo korakali do katedrale sv. Marije, gdje se vršio ručak tli "lunch," na kojem dosta su prisustvovali. Tute je bik) dosta veselja i dobar probuak. j* Pošlim toga naš društveni tajnik i blagajnik Stjepan F. Perišich dao je govor u engle-skom . (amerikanski) jezikom; pozdravio je amerikanski bar-jak. Drugi je govorio naš društveni predsjednik Gašpar Puralich. On je sve dobro govorio za naše društvo kako se imamo podnašati sa našo društveno bračo i sestrami. Prije njegovog odlaska u našu staru domovinu, on je raztumačio svom brači i sestrama, kako se ima voditi naše društvo, i kako se ima svaki brat i sestra podnašati o ovom krasnom dru štvu KSKJ. I on je priporučio braci, da gledaju za napredak ovoga slavnoga katoličkoga društva Cudotvorne Majke Božje Sinjske i da sva brača i sestre se drže pravila KSKJ, onda ni-kada neceju biti izgubljeni. I tako naš bivši predsjednik pro-šao u našu staru domovinu. Neka ga Bog i Majka Božja Sinjska prati do njegove mile domovine. Sva naša društvena brača i sestre smo ostali žalos-ni, kad nam je on prošao. Mi svi mu želimo dobar put. On je bio naš dični brat Neka mu Bog plati što je on dosta radio za naše društvo i Jednoto. Sva društvena brača i sestre su ga lijepo pozdravili. I za najviše koji si ostrojiK ovo dično društvo bili so: brat Gašper Puralich, Stjepan F. Perišich, Sebastijan Solari, Filip Bebek, a brat Puralich bio je glavni ustanovitelj, neka ga živi Bog! Neka mu Bog plati. Na našu posvjetu barjaka, naše društvene brače f sestre zahvalimo. Zahvalimo našemu dobrome duš-nom pastiru Father P. O. Pla-cidus, što je govorio dobro za naše društvo i KSKJ, da je naj-bolja katolička organizacija u Umerici, koju plača bolnisku potporu, osakečenje i osmrtni-nu. A naš dobar pastir je ja-vio svom prisutnoj brači, koji su bili kod sv. mise. I tako mi svi moramo zahvaliti takvome dobrome misniku i pastiru; on želi, da naše društvo napreduje.
Evo, u 17 rajeseci, »to je ustrojeno ovo društvo imade-rao do sada 30 člani i članica i
mile
koja se pet kilometara dalje grada Splita, i to jest u našemu ma-lome gradu Sinj, Dalmacija, gdje je ona ačinila dosta čudesa i koja je učuvala od svake kužne boljesti, i učuvala dosta našeg dalmatinskega puka. ova dobra Majka neče ni nas zaboraviti u ovu daleku zemlju Ameriku. Ona če i nas gledati, da smo i budimo pravi katoliki. I ona dobra Majka če i vas uču-vati od zla časa i od neprija-telja.
Evo, draga bračo i sestre! Evo se priblizi njezin dan, to jest dan 15. augusta. Nemojte zaboraviti se poči ispovjedat i pričest. Na njezin dan u crkvi sv. Josipa na 15 Couch St. na 8 sati u jutro če biti velika sveta misa, pošlim mise če biti blagoslov sv. Sakramenata, na koju če biti veliko veselje na šemu dalmatinskemu puku. Ne mojte onda zaboraviti njezin dan 15. augusta. Budite sklad ni, i dodjite svi pod novi bar-jak našeg društva.
Sa pozdravom do sve društvene brače i sestre.
Sebastian Solari, drugi tajnik-zapisnikar, 4729—56th Ave. S. E., Portland, Ore. . .
***
fino
t,v
K DESETLETNICI SMRTI SOBRATA ANTON BURGAR-JA
Rojen B. januarja, 1870 v Ribnici. Umrl 7. julija, 1921 v Brooklynu, N. Y.
Pred hišo žalosti že vrsta, številna je pogrebna zbrana, in v voz je položena krsta; na mirodvor bo odpeljana.
In v krsti tej pa mož blag spava, končal že pot je, cilj življenja; utrujena njegova glava vsled dela je in vsled trpljenja.
Tam v grobu novem, kraj pokoja izbran, določen je za njega; tam konec truda je in boja, življenskega napora vsega.
Li čuješ jok, ihtenje glasno? V molitev vse je zatopljeno. Nagrobnico poslušaj krasno, pokojniku to posvečeno.
Na grob pokladajo mu rože, številne vence lepe, sveže, priznanje za zaslužne može,
k počitku ko se večnem vleže. » * •
Deset že let tam v tihi jami predragi Tone naš počivaš, a v duhu vedno še med nami— kot nekdaj-v srcih naših bivaš Ivan Zupan, urednik Glasila
Društvo sv. Štefana, Št. 1,
Chicago, m. Vabim vse članstvo, cla se udeleži seje našega društva, ki se bo vršila v soboto, 1. avgusta, v navadnem prostoru in ob navadnem času.
Opozoriti želim vse članstvo, da je društvo na polletni seji odredilo, da vsakdo, ki mu ni, mogoče plačati asesmenta iz enega ali drugega vzroka in bi
tajnik le tiste čakati, Id so »aostaH z asesmentora, kateri
se bodo priglasili na seji. Sam od sebe ne bo mogel storiti drugega, kakor le to, kar predpisujejo pravila. Pravila pa govore, da je podvržen suspen-daciji član, ki je zaostal z ases-mentom več kakor dva meseca. Kdor torej ne more plačati, naj pride na sejo in tamkaj pove. Nikakega sramu ali napačnega ponosa; saj to se lahko vsakomur zgodi, da pride v de name zadrege; danes tebi, jutri meni. Prositi pa tudi ni ni-kaka sramota.
Dalje prosim in opozarjam tiste člane, kateri so določeni za obiskovanje kakega bolnika, naj vestno izvršujejo to svojo dolžnost To je dobro delo, katero je društvo svojim članom-sobratom dolžno. Ker pa ni mogoče, da bi vsi člani obiskovali bolnike, so zato določeni obiskovalci, ki jih gredo obiskat v imenu celega društva Naj torej ne zanemarijo tega. To obiskovanje ima pa tudi namen, da se varuje bolniška blagajna pred izrabljanjem morebitnih simulantov.
Obveščam članstvo, da me v avgustu dva tedna ne bo v Chicagu, in sicer od 9. do 23. avgusta. Med tem časom se seveda tudi ne bo moglo sprejemati plačevanje asesmenta, niti od mene niti od koga drugega. Vsi tisti torej, kateri imate v avgustu za plačati, predvsem tisti, katerim sem poslal of»mi-ne pretekli teden, pridite plačat na sejo 1. avgusta zvečer; ako vam pa tja ni mogoče priti, pridite na moje stanovanje v prvem tednu avgusta (v torek in petek zvečer), da ne zaostanete
Za časa moje odsotnosti me bo nadomestoval za nujne slučaje pomožni tajnik, William Bogolin, katerega naslov je 1848 W. 22d St. V slučaju kake nesreče, bolezni ali smrti tekom teh dveh tednov, ali kaj drugega podobnega, obvestite torej njega. Opozarjam pa, da asesmentov ne bo pobiral.
Bratski pozdrav,
P. Vidmar, tajnik.
1847 W. 22d St.
Zahvala
Odbor društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., se prav lepo zahvaljuje vsem marljivim delavcem in delavkam, ki so žrtvovali svoj čas in toliko pomagali na pikniku ter vsem postregli z okusnim prigrizkom in dobro kapljico, obenem se prav lepo zahvaljujemo vsem onim, ki so nas v tako velikem številu posetili na pikniku ter s svojo navzočnostjo pomagali k lepemu uspehu.
Se enkrat, lepa hvala vsem skupaj!	Odbor.
Društvo sv. Antona Padovanskega št. 87, Joliet, in.
Vabilo na piknik
članom našega društva in vsemu občinstvu v Joiietu ter okolici naznanjamo, da bo imelo naše društvo svoj piknik dne 9. avgusta, in sicer pri Gross McGowanu v Homewoodu. Na tem pikniku bo nekaj novega da ne bo nikomur žal kdor se bo istega udeležil.
Naš sobrat Martin Jakša si je na zadnji mesečni seji eno izmislil, namreč, da bi priredili nekaj, kar še nismo imeli. Pa se je končno odrezal rekoč: Dam pa jaz za enega janjca. In iz te šale je prišlo že tako daleč, da imamo sedaj že za trj janjce nabranega denarja. Čuje se pa, da se jih bo isti dan na ražnju vrtilo kar pet! Torej kdor pride na ta naš piknik, be vsakdo dobro postre-žen, ker bo vse bolj poceni kot navadno, pečena janjetina bo pa zastonj!
Torej dragi nam rojaki in rojakinje! Zdaj se vam nudi za
zeleni naravi kar jih je ie toga vas prav o vabimo, da se udele-omur jo le mogoče. Na svidenje!
Odbor.
Društvo sv. Srca Marije št 111, Barberton, O. Kot tajnica omenjenega društva si Štejem v dolžnost od časa do časa v javnosti poročati o. našem društvenem napredku kar vem, da bo vsako zavedno sosestro razveselilo.
V zadnjih par mesecih je v naše društvo pristopilo 53 novih članic v oba oddelka; to je torej dokaz, da je naše društvo najboljše in najbolj agilno v naselbini in da vlada pri nas sedaj sloga ter zadovoljnost članice pridno obiskujejo društvene seje, kar mi daje največje veselje in pogum, posebno ko vidim na njih obrazih zadovoljnost Le tako naprej, in uspeh nam je zagotovljen! Zraven pa tudi malo poagiti rajte med svojimi prijateljica mi, da bo vsak mesec kaj novih ; na to vas še posebno opozarjam in prosim. Pomnite, drage mi sestre, da v slogi je moč; ako bomo delovale složno kot zdaj, nas nobena sila ne zlomi. Pregovor pravi, da se samo eno šibo lahko prelomi, če jih je pa več skupaj v butaro povitih, tega ni mogoče storiti, da bi jih kdo zlomil. Ta zgled je posebno prikladen tudi pri društvih. Drage mi sosestre! Ako mi poj dete tako na roke še v bodoče, vam zagotovim, da prihodnje leto, ko bomo obhajale 25-letnico dru štvenega obstanka, bomo praznovale ta srehrni jubilej s 300 članicami v obeh oddelkih. Do tega ni daleč, in to bomo tudi dosegle, ako se le malo potrudimo. Do takrat pa vse marljivo na delo in agitirajte še naprej za oba> oddelka 1 Vsem novim članicam kličem v imenu društva: "Dobro došle v našo sredino. Živele!"
Sosestrski pozdrav, Gertrude Rupert, tajnica, 152 — 15th St. N. W
plačuje samo 30c mesečno in znaša posmrtnina od 98* do $1,000. Razred zavarovanja si lahko poljubno izbereta.
Posebno in lopo prosim čla-in članice našega druitva
sv. Roka, da imata vsi svojo deco zavarovano pri našem društvu. Kateri se ne more še s tem ponašati, naj to stori sedaj, ob 25-letnici društva, da bi tem povodom pridobili vsaj 25 novih članov; to bi bilo kot jubilejno darilo druitvu in na-ši podporni materi Jednoti; pomnite, da boste imeli svoje drage malčke zavarovane pri največji slovenski katoliški organizaciji v Ameriki.
Dalje prosim, da agitirate tudi za naš aktivni (odrasli) oddelek. Kako bi bilo častno in lepo, če^ bi pridobili za društveni srebrni jubilej vsak po enega novega člana ali članico.. Tudi za odrasl^ ni nobene pristopnine, in tudi za take je določena posebna nagrada; za oba oddelka se plača iz Jedno-tine blagajne nekaj za zdravniško preiskavo, za odrasle $1, za otroke pa 60c. Torej stopimo vsi skupaj in povzdignimo število našega članstva v obeh oddelkih; ntfe društvo bi moralo v resnici šteti več članov kakor jih šteje sedaj ob 25-let-nici. Tudi to društvo je na dobri podlagi v vseh ozirih, kamor bi moral spadati vsak Slovenec in Hrvat Torej bratje in sestre! Pokažimo, da smo verni sinovi in hčere naše dične matere Jednote. Pridobivajmo novo članstvo sedaj za 25-letnico društva kar največ nam mogoče.
K sklepu vas ponovno prosim, da se vsi udeležite slavnostne sv. maše in piknika dne 16. avgusta!
S sobratkim pozdravom, George Pavlakovich, tajnik.
145,
Društvo sv. Roka št. 113, Denver, Colo.
Naznanja se vsem Slovencem in Hrvatom, posebno pa članom in članicam našega društva sklep naše redne seje z dne 8. junija, da bomo letos obhajali 25-letnico društva sv. Roka, in sicer dno 16. avgusta, ravno na dan patrona našega društva sv. Roka št. 113 KSKJ.
Zatorej uljudno vabimo vsa cenjena društva, moška in ženska. da se udeleže označeni dan parade in sv. maše ob 10. uri dopoldne, popoldne pa piknika na Kalčičevi farmi. Torej prosimo vsa denverska društva (moška in ženska), da se zberejo ob 9:30 v dvorani slovenskih društev, odkoder skupno odkorakamo v cerkev, kjer bo sv. maša za vse žive in pokojne člane in članice našega društva.
Piknik se prične ob dveh popoldne. Ta prostor lahko vsak najde; naj gre samo po Washington cesti naravnost, pa bo došel na cilj, kjer se vrši piknik tega društva.
Dalje prosimo vse denverske Slovence in Hrvate, da bi pristopili' v naše društvo sv. Roka, akoravno ste morda že pri kakem društvu kake druge podporne organizacije; boljše je, da je človek na dveh straneh zavarovan. Gotovo vam je znano, da je naša K. S. K. Jednota prva in najstarejša slovenska jednota v Ameriki, velika v članstvu (35,000) in bogata v premoženju, nad $2,500,000; torej vam nudi sigurnost v vseh slučajih, če ne morete morda vsled slabih razmer vi pristopiti, pa vpišite svoje otroke, kajti zdaj je zato najlepša priložnost, prost pristop in nagrade. Za 16c mesečnega asesmenta se v ^lučaju smrti otroka izplača od $20 do $450 v razredu A; v razredu B se pa
Društvo sv. Valentina it.
Beaver Falls, Pa.
Naznanjam vsemu našemu članstvu, da smo sklenili prirediti zopet društveni piknik, in sicer dne 9. avgusta na navadnem prostoru pri Kalčiče-vih. Prememba datuma je narejena vsled tega, ker nismo mogli dobiti one godbe, katero je članstvo določilo za 26. julija ; torej se vrši piknik dne 9. avgusta.
Dalje poročam, da se vrši prihodnja redna mesečna seja na tretjo nedeljo, to bo dne 16. avgusta, NE pa dne 9. avgusta, ker bomo tedaj imeli piknik. Zapomnite si to dobro!
Na ta piknik ste prav nljud-no vabljeni vsi člani in članice iz naše naselbine ter vse okolice, kot New Brighton, Falls-ton, Bridge Run, Bridgewater, Rochester, itd. Svirala bo domača godba Carevič iz Fallsto-na; za dobro postrežbo bo skrbel odbor; vstopnina za moške 25c, ženske proste.
Dalje je bilo sklenjeno, da ne bomo več članstva opominjali k plačevanju asesmenta ali mesečnilf prispevkov; vsak dobro ve, kaka dolžnost ga v tem oziru veže; kateri bo dolžan dva. meseca, a tretji mesec ne pride prosit ali plačat tak bo suspendam brez kakega nadaljnega opomina. Vem, da me boste eni napadali zaradi teh vrstic, toda pomnite, da ni to samo moj skleji, ampak vsega članstva na zadnji redni seji. Cenjeni mi bratje in sestre ! Le vprašajte člane kakega drugega društva, kako imajo oni glede tega urejeno, če vas bodo res dolgo čakali brez kake prošnje, videli boste, kaj vam bodo oni odgovorili.
S sobratskim pozdravom, John Flajmk, tajnik.
Društvo sv. žtefana št. 224, Cleveland, O.
Tem potom uljudno vabim vse člane in članice naiega društva, da se brez izjeme vsak član in članica udeleži prihodnje seje dne Z. avgusta v navadnih prostorih. Kakor znano, sem se aa seji 5. juMja
(Dal)« as i strun.
'• '-' . 1 .. odpovedal tajništvu, torej želim, da si izvolite na prihodnji seji moža po vaši volji. Zakaj da sem se odpovedal temu uradu? Ne zaradi mojega poslovanja, ampak zavoljo onih Članov, ki ne plačujejo redno svojega mesečnega asesmenta. Kako zamore sploh ta j pik poslati ves zahtevan asesment na Jednoto če ne dobi denarja od članov kar po celih pet mesecev? Pa če bi se še član(ica) 7.glasil (a), da bo svoj dolg poravnal (a) ; takega bi se še počakalo in se doseglo medsebojen sporazum. Odkar sem prevzel tajniški posel, je naše društvo plačevalo za člane že po štiri mesece; potem je pa rekel dotični član: "Zbrišite me iz društva!" Tako se žal godi danes med članstvom, ki zanemarja redno plačevanje svojih asesmentov in ki ne vpoštevajo pravil Jednote ter društva.
Zatorej rečem še enkrat vsem onim, ki ste dolžni že za tri mesece, da se s tem sami suspendirate; pri tem nikar ne mislite. da se jaz ravnam kar po svojem; jaz vpoštevam Jedno-tina pravila in nič drugega, če se nočete ravnati po pravilih, pripišite posledice sami sebi, ne pa meni, pravila so za vse enako veljavna in merodajna.
Pridite torej na sejo dne 2. avgusta in si ta dan izvolite novega tajnika. Knjige in računi društva so na razpolago pri meni vsak dan ob 5. uri zvečer. Zdaj se mora knjige urediti, da izročim čiste svojemu nasledniku. Torej na svidenje dne 2. avgusta!
S sobratskim pozdravom, Frank Rozaman, tajnik, 1720 Hamilton Ave.
Društvo sv. Janesa Krstnika it. 230, Montreal, Que., Canada
Prosim vse naše cenjene člane in članice, da se udeležite prihodnje mesečne seje dne 9. avgusta, ker imamo več^stvari za rešiti glede tajnika^lAagaj-nika in društvene blagajne.
Delavske razmere tukaj so prav slabe; tu nas živi več Jugoslovanov, pa nas komaj Četrtina dela in še tisti komaj po dva ali tri dni v tednu. Da bi kak Evropejec delo dobil, je pa skoro izključeno; vzrok temu je to, ker nas Francozi in Angleži izpodrivajo. Pravijo nam, da smo "mudži" Poljaki, ali ravno tako kot peto kolo pri vozu.
Pozdrav vsem sobratom in sestram sirom Amerike in Kanade.
Joseph Lovi«, tajnik.
o-
PONOS DRUŠTVA SV. JOŽEFA, ST. 169, CLEVELAND, O.
Društvo, ki je največje pri naši Jednoti; društvo, ki je že 27-krat zapisano v našo Zlato knjigo; društvo, ki se ponaša s častnimi Jednotinimi bandera-mi in srebrnimi kupami, to društvo si prisvaja -tudi izredno čast, da * ima največ dvojčkov pod svojo zastavo, sedem parov. To je društvo sv. Jožefa, št. 169, Cleveland (Collinwood), O.
V lanski kon venčni izdaji (št. 33) Glasila smo priobčili sliko petih parov dvojčkov in življenjepis istih. Ker se je pa to število meseca junija pomnožilo, je prav, da na tem mestu obelodanimo še slike najnovejšega prirastka v dvojčkih.
Gornja slika nam predstavlja bratca in sestrico Joe in Grace Mrgole, kojih oče živ t na Holmes Ave. v Collinwoodu. Dvojčka sta bila rojena dne 30. avgusta, 1918. Oče dvojčkov, sobrat Josip Mrgole je doma iz Gmajne, št. 32, pri Krškem; v Ameriki biva že 19 let; mati Josipina, rojena Medved je bila pa doma iz Malgabra pri St. Vidu, ter je umrla lansko leto meseca avgusta. Mrgoletova družina šteje pet otrok..
Na sp«inji sliki pa vidite bratca in sestrico Anthony in Alice TrankeU rojena dne 5. marca, 1924. Njuni starši živijo na E. 160th St. Oče, sobrat Josip Trunkel je bil rojen v Kr-
ki; v Ameriki živi že 18 let; mati, sestra Angela je istota-ko doma iz Krke in se je preselila v Ameriko pred 11 leti. Ta družina ima še enega sina Antona, tudi člana naše Jednote.
Da ne bo kake zamere pri ostalih dvojčkih, zdaj ko so že precej dorasli, navajamo ponovno njih imena in starost kakor sledi: Diana in Emma Mandel, stari 1$ let; Jack in Julia Zot-ler, stara 16 let; Mary in Frank Klemenčič, stara 13 let; Victor in Victoria Suštaršič, stara 12 let in Viljem in Mary Kovač, stara štiri leta. Živeli!
Cez nekaj let, ko bodo vsi ti dvojčki v odraslem oddelku, bodo lahko ustanovili svoje lastno društvo, ki bi' bilo gotovo edino te vrste na svetu, obstoječe iz samih dvojčkov. Pa bi pri označenem društvu lahko imeli še trojčke, bivšega tajnika Panchurja, a so kmalu po rojstvu umrli.
Iz tega je razvidno, da so naši vrli Jožefovci v Collinwoodu veliki prijatelji mladine, zato se lahko ponašajo s tolikimi dvojčki in največjim številom članstva.
Opomba uredništva. Osmemu in vsakemu nadaljnemu paru dvojčkov tega društva je že prostor za sliko v Glasilu rezerviran.
dopisi
S pota.—Dne 19. julija so priredili Skandinavci in Švedi, itd., v McKinley parku ob krasnem Vermilion jezeru v Tower, Minn., svoj piknik; Udeležba je bila ogromna z raznimi prireditvami in govori. Tega piknika se je tudi udeležil minne-sotski governer Olson, rodom Šved. V jedrnat^ besedah je orisal današnje razmere v Ameriki in omenil, da naj se ne gleda na človeka hi kaki stranki da spada, kakega veroizpo-vedanja da je ali kake narodnosti, glavno je pri tem, da je dotičnik delavstvu naklonjen in da je poštenega značaja. Takega kandidata naj bi se volilo v državne in druge urade.
K sklepu je governer Olsoh omenil, da je prted več leti tudi on trdo delal.
Na tem pikniku je bilo tudi kakih 50 pristfaih Američanov, Indijancev v svojih pestrih domačih nošah. Plesale so celo do sto 1st stare Indijanke; saj ena je bila taka; sicer ni mogla vsled starosti tako gibko in živahno plesati, a vseeno se je premikala med drugimi v plesnih vrstah rdečekožcev (Indijancev). Ta indijanski bojni ples je bil res imeniten. Priredilo ga je dešet indijanskih mladeničev na povelje poglavarja. Ples je spremljalo čudno, pettfe O, O, O, O; ho, ho, ho, itd., Indijancev oblečenih v svoje praznične pisane uniforme, medtem ko je nekdo tolkel na nek bobnu podoben instrument, narejen iz debele kože in ves okrašen. Najbolj zanimiv ples je bil oni, katerega so predvajale bolj mlade Indijanke v svojih, s perjem in pisanimi dragulji našopirjenih oblekah; neka mlada mati je plesala celo s svojim otrokom, katerega je nosila v primitivni košarici. Seveda se tudi Indijanke držijo, današnje mode, da se rade "pudrajo." Videl sem neko krasotico, tako napu-drano, da je izgledala kakor kaka Evina hčerka bele polti.
Pristnih Indijancev ni v Minnesoti več mnogo, dasiravno so bili pred več leti samo ti gospodarji tega ozemlja; polagoma bodo do cela izumrlf. Leta 1930 jih je bilo v vseh Združenih državah samo še 340,-000.
Prihodnjič pa dopošljem zopet dopis iz Ely, Minn., in bom poročal kratko zgodovino o 96-letnem starčku Frank Lo-zarju.
Matija Pogorele.
-——o-
VABILO NA PIKNIK
Chicago, III.—Gibanje med Jugoslovani v Chičagu narašča od dne db( dne. Enotna fronta vseh Jugoslovanov našega mesta in okolice je geslo na ustnicah vsakega*. Naveličali smo se razcepljen j a. Želimo si pripoznanja od ameri-kanske publike, katero nam je mogoče doseči le v močni skup ni organizaciji.
Lanska decembrska manifestacija je bila inicijativa- k vstvarjenju * nove velike jugoslovanske organizacije v kateri se ne bomo več cepili plemensko, versko, ali politično. Odmev poziva pripravljalnega odbora se sliši v kolonijah in z organiziranjem se je že pričelo.
Med Slovenci je precej aktivna grupa okoli Svobode. Že v zadnjem februarju smo imeli velikanski uspeh z Jugoslovanskim večerom med Slovenci, ki ga je ta grupa priredila. Bila je to pravcata manifestacija pričetja prijateljskih odnoša-jev med našimi plemeni, kateri se na žalost tako malo poznajo. Med agilnim kolom in nagajivo polko se je spoznala mladež, ob obmizju so pa kovali Jugoslavijo starejši Jugoslovani, nekdanji Srbi, Hrvatje in Slovenci.
Jugoslovanski klub je že sprožil idejo za zopetno proslavo o ujedinjenju Jugoslavije za prihodnjo jesen. V poletju se bo pa vršil velik piknik Jugoslovanov na Steržinarjevem vrtu v Lemont, 111. Prireditev je pod kontrolo Slovencev okoli Svobode.
Prepričani smo, da bo precej veselja na ta dan. Upajmo, da nam IJalmatinci zopet za-pojo o krasni Dalmaciji in Hrvatje o skrivnem Maksimira. Dasiravno ne vemo če bomo imeli na ražnju pečenega ovna, vendar smo prepričani, da Srbov ne bo manjkalo. Njih poskočno kolo z grupo tambu-rašev v sredini je tako pristno jugoslovansko, da ga je najti le v selu po Jugoslaviji.
Dan za piknik je določen dne 16. avgusta, prostor na Steržinarjevem .vrtu blizu Le-monta. Direkcije: Z avtomo-
•n'Avl.)
do Lawndale Ave. (Lyons), obrni južno po Lawndale Ave. do Aircher Rd., južno po Archer Ave. do vrta (Red Gate). S poulično železnico; z različnih delov mesta do Archer Ave. Po Archer Ave. do City Liipits in od tu Joliet Car do vj-ta (Red Gate).
Publikacijski odbor za gibanje
Jugoslovanov v Chicagu in
okolici.
-o —
Baragova proslava v Le*
montu, 111.
O tej proslavi poroča "A. S." sledeče:
V nedeljo, dne 19. julija, je priredila Baragova Zveza posebno praznovanje v Lemontu na ameriških Brezjah, pri Mariji Pomagaj. Baragova Zveza je že v svojih vabilih na to praznovanje povedala namen tega praznovanja, ki je bil v tem, da se na ta dan, 19. julija, ko so tudi v Ljubljani imeli veliko tozadevno slavnost in praznovanje v ljubljanski stolnici. ko je tudi stara domovina dvignila glavo in s tem uradno začela akcijo za pospešitev be-atifikacije našega velikega misijonarja škofa Friderika Ire-neja Barage, združi tudi ameriška Slovenija vsaj v duhu s svojo materjo staro domovino in tudi ona tu pri Mariji Pomagaj na ameriških Brezjah dvigne svojo molitev k Bogu v ta namen.
Kljub slabim Časom, ki tarejo slovenske delavce točasno v tej deželi, je bil odziv v nedeljo povoljen. Udeležba jc bila za te čase kar zadovoljiva in dovolj velika. Ako se je v teh slabih časih, ko vlada splošna brezposelnost, in ko mora vsak gledati na sleherni cent, odzvalo toliko naših ljudi, j2 to zadostni dokaz, da Baragove ideje so naš narod v precejšnji meri osvojile. ]5bkaz je to, da jfrBaragpyp narodom spoštovani in ljubljeno. Narod kot tak ga spoštuje kot svojega prvega pijonirja v tej zemlji, spoštuje ga radi njegovega požrtvovanja, s katerim je širil božje resnice med pagani Indijanci, zanesel med nje civilizacijo in kulturo, kolikor je bilo v tedanjih časih to mogoče. Zadnjo nedeljo se je lahko videlo v Lemontu, da je Baragovo ime že močno popularizirano med našimi ljudmi. Kredit za to gre brez-dvomno velikemu agilnemu delu, ki ga v ta namen vodi Baragova Zveza.
Nedeljski Baragov dan je bil združen z romarskim dnevom lasallske župnije sv. Roka iz La Salle. Dopoldne se je darovala slovesna peta sv. maša v romarski cerkvi Marije Pomagaj. Cerkvica je bila nabito polna romarjev in dragih udeležencev, veliko ljudi se je moralo zadovoljig s tem, da so dobili mesto zunaj pred cerkvijo. Med službo božjo je pridigal preč. g. misijonar p. Odilo Hajnšek, O. F. M., o nebeški Materi Mariji. Njegove jedrnate besede so segale vsem globoko v srca. Petje pri maši je imel v oskrbi lasallski cerkveni pevski zbor, ki ga je vodij preč. g. p. Odilo. Pevski zbor je pel zelo lepo in zasluži najlepšo pohvalo.
Po maši so si romarji poiskali vsak primeren prostor pod košatimi hrasti na griču in si tam privoščili vsak svoje dobrote, ki jih je prinesel seboj. Med udeleženci je bilo največ Lasallčanov, pa bilo je tudi precej Chicažanov; Southchica-žanov, Jolietčanov, Waukegan-čanov, celo iz Detroita so-bili in iz Milwaukee; mnogi stari znanci iz raznih naselbin so se zopet sešli ob tej priliki. Slišalo se je iz raznih skupin tudi Jepo slovensko petje, res prav tako, kakor na kaki romarski gori v stari domovini.
Kmalu po 1. uri so se oglasili zvonovi v romarski cerkvici in so začeli milo drobiti in vabiti rojake k popoldanskemu slovesnemu cerkvenemu opra-
vili^, ki se je začelo ob 2. uri. Cerkvica je bila zopet nabito polna in velika skupina je morala biti zunaj pred cerkvijo, ker ni mogla v cerkev. -a- Slavnostni govor pri popoldanskem opravilu je imel preč. g. Dr. p. Hugo Bren, O. F. M., kateri je v krasno zamišljenem govoru prikazoval Barago in njegova velika dela za neumrjoče duše in človeštvo sploh. Razlagal je tudi postopanje Cerkve v takih slučajih, kadar gre za priznanje svetnikov. Končno pa je poudaril, da naj jenja vse zunanje svetno slavljenje Barage, ampak začeti, oživeti in po-jačiti pa se mora agilnost v molitvi v ta namen. Molitev je, ki prodira oblake in če bo dovolj močna, jih bo prodrla tudi tukaj. £ močno molitvijo si bomo izprosili svetnika.
Po popoldanskem opratflu pa se je vršil kratek shod na griču. Shod je otvoril g. Jos. Gregorich, začasni predsednik Baragove Zveze, ki je naj prvo sam v kratkih besedah obrazložil pomen sestanka. Nato pa je dal besedo g. George Sto-nichu, blagajniku B. Z., iz Jolieta. kateri je poudarjal o važnosti dela za Baragovo Zvezo, ki propagira idejo za beatifi-kacijo škofa Barage. — Za njim je bil pozvan k besedi preč. g. župnik p. Anzelm M um, O. F. M., ki je tudi v lepih zbranih besedah bodril navzoče k delu za Baragove ideale.—Nato pa je govoril veleč, g. komisar p. Bernard Ambro-žič, O. F. M., tajnik B. Z., kateri je podal lepo poročilo o dosedanjih uspehih Baragove Zveze. Povedal je, da je B. Z. tekom svojega prvega pol leta dosegla take uspehe, kakor-šnih ni pričakovala. Zanesla je ogenj in navdušenje za Barago v staro domovino, kakor tudi tukaj je dosegla, da se je zavzela za stvar K. S. K. Jednota mnogi drugi. A delo še ni bnčano, treba ttelati še naprej, dokler se ne doseže zadnjega cilja, to je, da dobimo Slovenci svojega svetnika Barago. — Za njim je govoril g. Nikolaj Vraničar iz Jolieta, ki je povedal, da je njegov oče v Metliki prejel prvo sv. obhajilo iz rok tedanjega metliškega kaplana Friderika I. Barage, za katerega se sedaj dela, da se ga proglasi blaženim. Povedal je, da mu je oče pravil, kako težko so se ločili Metliča-ni od tedanjega kaplana Barage, ko je odhajal iz Metlike. —Nato je imel zaključni govor predsednik g. Joseph Gregorich. ki je v angleškem jeziku apeliral zlasti na tu rojeno mladino, da naj tudi ona dela kar more vsepovsod, da se cilj Baragove Zveze realizira čim-preje. Nato je shod zaključi! in ljudje so se jeli polagoma razhajati. Nekateri so pa ostali na prijaznem griču skoro do večera.
V upravniških prostorih Ave Maria je imel nato še kratko sejo odbor Baragove Zveze, katere zapisnik bo priobčen v Svetilniku.
Tak je bil Baragov dan na ameriških Brezjah v Lemontu zadnjo nedeljo. Dal Bog, da bi Baragovi ideali pridobivali še naprej čim več simpatičarjev in da bi se namen dela Baragove Zveze čimpreje uresničil! V to naj pomaga ljubi Bog, katerega zvest služabnik je bil naš svetnik Baraga!

Davica najbolj smrtonosna med tujcrodci
Takozvane tujejezične skupine (ki po ameriških statistikah vključujejo tujerodce in njihove otroke) pokazujejo najhujše število smrti radi dif-terije, kakor je razvidno iz poročila komisije za preprečeva-nje difterije. Iz tega poročila je razvidno, da je leta 1930 umrlo v mestu New York 90 otrok tukaj rojenih staršev zs difterijo, dočim je število smrti radi difterije med otroki tujerodnih staršev znašalo 108. Tr večja mortaliteta radi difterije
prevladuje bržkone med tuje-rodci tudi drugih ameriških mest.
Med Italijani New Yorka je bilo lani 27 smrti radi difterije, radi česar ima ta skupina najvišjo mortaliteto med tuje-jezičnimi skupinami, število smrti izmed otrok ruskega, poljskega, avstrijskega in ogrskega izvira—večinoma Židov —je bilo 19. Med črnci je bilo 5 smrtnih slučajev. Izmed tujerodnih skupin je imela najmanj smrti nemška skupina—4 smrti.
Zdravstveni komisar mesta New York povdarja, da je potrebno obračati največjo paž-njo tujejezičnim skupinam, da se otroci teh skupin rešijo smrti radi davice. Res je, da mno gi izmed najbolj naprednih staršev v vseh tujerodnih skupinah so se poslužili ponujene prilike cepljenja proti davici, da tako zaščitijo svoje otroke pred to grozno boleznijo. Na drugi strani pa je še preveč tujerodce v, ki radi neznanja ali predsodkov izpostavljajo svoje otroke tej nevarni bolezni. Komisar povdarja potrebo največjega napora, da se zniža mortaliteta radi davice' med otroki tujerodcev. Dosedaj le tretina otrok pod starostjo 10 let je bila v New Yorku cepljena s "toxin-antitoxin," ki preprečuje napad bolezni. Izmed necepljenih otrok je premnogo otrok tujerodnih staršev. Take okolščine ne bi smele obstojati, kajti, kakor pravi zdravstveni komisar, je bila dana prilika vsakemu otroku, da se brezplačno zavaruje proti difteriji.
Da so se najbolj napredni izmed tujerodnih staršev poslužili dobrote toxin-antitoxina v zaščito svojih otrok, je razvidno, ako primerjamo število smrti radi difterije v letu 1928 (leto predno je začela kampanja za cepljenje) in 1930. Leta 1928 je difterija povzročila smrt 104 otrok italijanskih staršev, dočim je lani število smrti padlo na 27. Leta 1920 je bilo 103 smrti med židovskimi otroci, lani pa 19.
Ako je zabeležiti tak napredek, je jasno, da bi difterija popolnoma izginila, ako bi bili vsi troci cepljeni.
Ti podatki bi morali prepričati vsako mater in vsakega očeta, kako učinkovito je cep-
ljenje s toxin-antitoxinom. Cepljenje je jako enostavna stvar. Otroci se lahko imunizirajo že po starosti devetih mesecev. Treba le iti trikrat k zdravniku ali na postajo zdravstvenega urada. Vsakikrat otrok dobi enostavno, popolnoma neškodljivo injekcijo brez vsake bolečine, ali končna posledica je ta, da je otrok zavarovan pred napadom strašne difterije.
-o- "j
ITALIJANI PO SILI Tudi na Goriškem se poitalijan-čujejo imena
Sušak. — Na Goriškem doslej še ni prefekt kar z ukazom izpreminjal slovenskih rodbinskih imen v italijanska. V Gorici je bilo res nekaj priimkov slovanskega izvora poitalijan-čenih, a to so bili priimki ljudi, ki so že izgubili slovensko narodnost in ki so tudi sami pod pritiskom fašistične gonje vložili zadevne prošnje. Novi prefekt Tiengo pa je začel že kar uradno, to je proti volji nosilca rodbinskgea imena, izpremi-njati slovenska imena. Pri tem se ni omejil na mesto Goricq, temveč je segel tudi na kmete. Tako je nedavno prejela cela vrsta občinarjev iz Renč ukaz, s katerim se jim nalaga italijansko ime. Vsi Arčoni so postali na primer čez noč Arzioni. Na vsakem ukazu so označene denarne kazni, ki zadenejo Slovence, ako se drzne rabiti svoje pristno ime. Globe gredo od 500 lir naprej.
Tržaški prefekt je izdal sto ukazov, s katerimi je naložil Slovencem italijanska imena. Kovačič je postal Fabretti (fab-ro—kovač), Lipolt — Leopoldi, Perhavec — Pieri, Hrvat — Revati, Požar — Pozzari, Polh — Polli, Kobal — Kobalti, Lah Lachi itd.
Jugoslovansko odlikovanje •' ~rAmerikancev
Kralj Aleksander je na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje odlikoval z redom sv. Save II. stopnje William Nelson C r o tn w e 11 a, predsednika ameriške Zveze učiteljev slepih, in z redom sv. Save III. stopnje George Lewis Leverata, generalnega tajnika ameriške Zveze učiteljev slepih ter ju obenem oprostil plačevanja vseh taks na rede.
SPOMINSKA KNJIGA
IZDANA POVODOM ŠTIRIDESETLETNICE
"AMERIKANSKEGA SLOVENCA"
1.	"Amerikanskemu Slovencu" ob 40-letnici pozdrav: Pesem,
zložil Rev. p. Evstahij Berlec, O. P. M.
2.	Predgovor.
3.	"Voščilo '"Amerikanskemu Slovencu," Rt. Rev. Monsignor A. Ogulin.
4.	Uvodne besede. J. Jerič.
5.	Štiridesetletnlca "Amerikanskega Slovenca"—kakor Je meni
znana. Very Rev. M Savs. 6: Razvoj in pomen katoliškega časopisja za nas izseljence. Rev. J. Černe.
7.	Spomini iz prvih let "Amerikanskega Slovenca," Rev. Ciril
Zupan, O. S. R
8.	"Amerikanski Slovenec"—kažipot, Rev. J. M Trunk.
9.	Štirideset let. Rev. A Schiffrer.
10 Načelni programi "Amerikanskega Slovenca," ponatis pro-gramnih člankov iz prvih Številk "Amerikanskega Slovenca."
11.	Naše vojske in zmage.
12.	Pomen katoliškega dnevnika za ameriške Slovence, Rev. Sal.
Glavnik, O. P. M 13 Usodne posledice slabega tiska. Rev. Odilo Hajniek.
14.	Waukeganska naselbina in "Amerikanski Slovenec," Frank
Opeka.
15.	K 40-letnici "Amerikanskega Slovenca," Josip Zalar.
16.	Življenje, Marie Prisland.
17.	Popotnik, kdo Je tvoj spremljevalec, Anton Grdina.
18.	Tiskovna družba 'Edinost," J. Jerič.
19.	Potne črtice: Zanimiv potopis iz misijonskih potov Rev. Cirila
Zupana, O. S. B., iz leta 1891.
20.	Krčmar ln njegov nos: Humoreska.
21.	Pregovori.
22.	Za šalo in smeh.
Knjigo dlči 44 slik od prvih pijonlrjev, deloma od oseb poanej-šega časa. ki so se udejstvovali na polju katoliškega tiska med ameriškimi Slovenci.
Knjiga je zgodovinskega pomena in ker so s izdajanjem takih knjig velike težave, tako prt zbiranju vsebine, kakor tudi z gmotnega stališča, bo težko, če bo med ameriškimi Slovenci še kaka taka knjiga zagledala beli dan. Iz tega vzroka bi priporočali vsaki slovenski družini, da si Jo nabavi. V tej knjigi so bogati zgodovinski podatki, ki so zanimivi ln važni za vsakega Slovenca.
KNJIGA 8TANE S POŠTNINO:
BROŠIRANA___75 CENTOV
V PLATNO TRDO VEZANA-$1.00
Naročila se	na:
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
1849 West 22d Street	Chicago, IIL
J



■srn-—
—-F-
- i
2555SL
...........
—jKŽ

EL
amo
YMrty_

OD DANES DO JUTRI...
V našem življenju najdemo mnogo dobrih in slabih lastnosti, katerim je človek podvržen; seveda, slabe lastnosti stopajo v večjem številu po cesti našega življenja kakor pa dobre. Srečni so oni, ki se radi ogibajo slabega in se držijo samo dobrega načina življenja.
Ena izmed jako slabih lastnosti je površnost, oziroma brezbrižnost. Taki ljudje nočejo imeti nobenega pravega vpogleda v bodočnost, ker živijo samo od danes, do jutri . . . Nikdar ne preračunajo, kaj bo čez en teden, čez en mesec, čez eno leto itd. Na starost sploh še ne mislijo. Tako si tudi nikdar ne predstavljajo možnosti, da že danes ali jutri lahKo na njih vrata potrka kaka bolezen ali nesreča. Kaj pa potem? V življenju so vse sproti potrošili in zapravili Raznovrstna zabava, veselice, udobnosti, potratnost in nepremišljenost, vse to je bilo pri njih dan za dnem na vrsti. Kako zgleda bančna ali hranilo« knjižica, jim ni niti znano, ker ne poznajo varčevanja; njih glavno geslo je, kot smo že omenili, da živijo tjavendan 04 danes do jutri.
Ce boš na primer tak zakonski par vprašal, kje in kako so zavarovani, ti bo odgovoril, da zavarovanja sploh ne odobravajo; saj jim nič ne manjka, saj tudi brez zavarovanja pri kakjf podporni organizaciji lahko živijo, saj so vedno trdni in zdravi.
Pa vzemimo slučaj usode, da eden izmed teh zakonskih na-nagloma umre. Najhujši udarec v človeškem življenju za vsako družino je tedaj, ko bela žena—smrt, potrka na vrata in to celo nepričakovano. Koliko žalovanja, solza, tuge in koliko stroškov. Kdo bo plačal pogreb, ker od svote, ki je bila določena za življenje samo od danes do jutri, nič ne preostaja. Usmiljeni ky dobrosrčni sosedje ter znanci pokojnika morajo Y tem slučaju priskočiti prizadetim na pomoč s tem, da nabirajo milodare od hiše do hiše za pokritje pogrebnih strškov. Da, taki slučaji so številni, so pa tudi nad vse omilovanja vredni, osobito še tedaj, če je pri družini več nedoraslih otrok. Ali si zamorete sploh predstavljati kaj misli uboga vdova v spremstvu svojih dragih malih, vračajoča se s pokopališča, ko morda nima niti centa pri hiši, da bi skuhala večerjo? Kaj bo jutri? Pojutrišnjem itd.? Žena mora torej prositi pomoči pri kakem dobrodelnem zavodu, da njena družina ne umre lakote. V mnogih slučajih pa na največjo žalost matere nastopijo pri tem oblasti in ji odvzamejo tega ali onega otroka v kako sirotišnico. Take matere so prave mučenice človeškega življenja.
In vendar bi se dalo stvar zboljšati, oziroma bi se lahke dalo vso to bedo odstraniti, če bi bil gospodar družine v svojem življenju bolj previden in skrben in da ni živel po že označenem načinu od danes do jutri. Ce bi spadal k podpornim društvom in če bi bil zavarovan za smrtni slučaj, bi ne bilo treba njegovi ženi danes iskati pomoči pri drugih; za par dolarčkov mesečnega asesmenta bi bila družina zaščitena; dobila bi podporo v slučaju bolezni in smrti dragega očeta.
Gori navedeni slučaj ne velja samo za zakonske, ampak tudi za neporočene, ali samske in to še v večji meri. Mladins dandanes, če le more, hoče tudi udobno živeti, razvajena še iz dobrih časov minule svetovne vojne. MarSikak oče ali mati sta iz svojega lastnega žepa plačala prvi mesečni asesment.za društvo za časa sinovega ali hčerinega pristopa; plačujeta ga morda še danes, če jima je mogoče. Morda sin dobro zasluži, toda za društveni in Jednotin asesment se ne briga, samo da mu denarja ne zmanjka za druge manj važne stvari. Res je plačeval nekaj mesecev, zatem se je pa vsega naveličal in je že davno suspen-dan. Tudi za mladino veljajo znane pesnikove besede, da so noč in dan odprta grcjha vrata . . .
Naj bi torej te skromne vrstice navdušile vse one ameriške slovenske očete in matere, ki nočejo poznati velike vrednosti življenskega zavarovanja, da pristopijo k prvi in najstarejši slovenski podporni organizaciji, k naši K. S. K. Jednoti! Tako naj velja ta opomin tudi mladini.
o
Prazen mož domov se vrne, žena joka se, ga zmerja, ker v gostilni zopet danes je zapravljena večerja . . .
—-o--
Ivan Zupan:
V KONTESTU
Gospodična Gabrijela vedno srčno je želela se kontesta udeležiti. Rada bi postala slavna,
je pa močna, prepostavna--
Se pričela je postiti.
Navodila in nasvete so »v pogledu ji dijete dajale vse krasotice: Vsaka dekle, lepa, mlada, posti se in strada rada; baš to lepša njeno lice.
Toda, kaj se je zgodilo? Vse jo gledat je hodilo; ni v kontestu pa zmagala.
V rožah je in svili beli--
So nagrobnico ji peli, ko na odru je ležala.
—.——o-
Umesten uredniški
Koncem junija letos se je vršil v Ljubljani, Zagrebu in Bel-gradu prvi Izseljeniški kongres. Istega se je udeležilo tudi 80 ameriških Jugoslovanov. Naših rojakov Slovencev se je tega kongresa udeležilo samo 15; ostali so bili Hrvatje in Srbi. Delegatje tega kongresa so bili vsepovsod prijazno sprejeti.
O priliki tega kongresa je priobčil ljubljanski dnevnik "Jugoslovan," ki je uradni list dravske banovine, umesten uredniški članek pod naslovom "Dejanska pomoč našim izseljencem," kijse glasi sledeče:
"Ni dala domovina svojim izseljencem niti kruha, a kljub temu so skoraj vsi ostali zvest? domovini in svojemu narodu. A ne samo to! Čeprav sami \ najtežjih prilikah, ko so si morali z največjim naporom vseh sil in tudi s tveganjem življe nje ustvarjati svojo eksistenco, so vendarle še imeli časa, da so delali za svojo domovino in ji osvobodilni vojni naravnost

Ivan Zupan:
TRIJE VOZOVI
Vozovei bolj važne le troje,
vpošteva življenja nam doba,
opravljajo službe ki svoje,
od zibelke naše do groba, a • *
Pred hišo soseda Gorenjca tam peljeta žena in moški, —ponosna na prvorojenca—
vožiček nov, lepi otroški. • • •
Iz hiše na bližnjem vogalu, veselje in radost odmeva, vse v petju in plesnem se valu. raduje poročnega dneva.
Pred hišo oluraaea, -obkoljen voz čaka ob cesti široki, da parček presrečen, izvoljen popelje k slovesni poroki.
ihtenje pri ta j no se čuje; vse tužno, potrto in resno ob krsti očeta žaluje.
Pred hišo ga čaka na cesti voz velik, ves črn, posebni, ki v službi je trajni in zvesti, ta voz je mrtvaški, pogrebni.
--o-—-
Ivan Zupan:
BREZ VEČERJE Zadnje cente, vse pri hiši išče skrbna žena mlada, meni: "Kaj bo za večerjo, ker družin« ves dan strada?"
Mož je dolgo že brez dela, včpsih pa še malo pije . . . Radi tega beda, žalost, jim pri oknu v sobo sije.
Z malo hčerko se odpaavi
vzorno priskočili na pomoč. Nevenljive zasluge, ki so si jih pridobili naši izseljenci iz Severne in Južne Amerika za našo svobodo in že samo zaradi teh zaslug bodo naši izseljenci vedno deležni naše ljubezni. Iz vsega srca in vso ljubeznijo zato tudi kliče vsa Slovenija svojim najdražjim gostom, svojim vrlim izseljencem svoj naj iskre nejši pozdrav. Živeli nam naši ljudje, najdražji med dragimi
"Ni pa dosti, da pokažemo svojim izseljencem svojo ljube zen samo z besedami, temveč treba je to ljubezen podkrepit? z dejanji. Ko smo živeli še ne svobodne dni, smo se še mogli izgovarjati, da smo bili sami tako revni, da izseljencem ni smo mogli pomagati. Takrat je bilo še nekako opravičljivo, da smo sprejemali samo težke zaslužene dolarje naših izse ljencev, a da sami nismo nič storili in žrtvovali za nje. Da nes pa smo svobodni in izgovoi iz neprostih dni ne velja več, danes moralno in tudi moremo dejansko pomagati svojim izseljencem. Zlasti pa onim naj bednejšim, ki jih je sila razmer pognala v Južno Ameriko in ki jih je gospodarska kriza pritisnila tako, da se že z zadnjimi silami bore za golo življe nje.
"Vsem tem moramo dokazati, da ni domovina pozabila na nje, temveč, da so del velike jugoslovanske družine, v katero smejo z vso pravico zaupati. Naša dolžnost je zato, da smo izseljencem na vseh poljih v pomoč,; na gospodarskem prav ta kokp na kyl^em ,jn spcij^ nem. Sedanja vlada generals
fctav m Sedaj jc potrebno, da tudi jugoslovanska javnost dokaže z dejanji enako zanimanje in ljubezen sa izseljence. In na kulturnem polju more takoj vsak Jugoslovsn storiti mnogo za našo sistematično in po gotovem načrtu, ker le tako be tudi v polni meri učinkovita. Obenem pa se mora vršiti tako, da se naša mladina popolnoma vzgoji in usposobi za kulturno delo v korist naših izseljencev.
"Vse to bi se najbolje doseglo na ta način, da bi vsako večje mesto v Jugoslaviji prevzelo skrb za eno jugoslovansko naselbino v tujini. Kakor je imel za časa svetovne vojne vsak zavezniški polk svojega 'strička,' ki je skifcel za kulturno življenje v polku, tako bi morala imeti tudi vsaka jugoslovanska naselbina svojega 'Strička,' ki bi oskrboval naselbino z vsem, kar je potrebno za njeno kulturno življenje. Naše prestolice bi seveda prevzele največje n^jelbine in pri tem bi tudi upoštvale, iz katerega kraja je največ izseljencev. V tej naselbini bi bilo določeno za 'strička' ali 'patrona' naselbine, ustanovilo knjižnice in čitalnice, podpiralo liste izseljencev, jim pošiljajo spisana predavanja, opremljena tudi s skiloptič-nimi slikami, skrbelo nadalje za šolstvo in za socijalno pomoč vsem izseljencem. Zlasti na so-cijalnem in šolskem polju bi bilo potrebno naj intenzivnejše delo, ker smo drugače v naj-resnejši nevarnosti, da se nam druga generacija izseljencev narodnostno izgubi. Za večje akcije pa bi se dogovorilo več mest skupaj, da bi bilo mogoče zbrati večja sredstva.
"Na ta način bi ustvarili naj-živahnejši kontakt med izseljenci in domovino, prišlo bi do osebnih vezi, ki so vedno najmočnejše in najtrdnejše. Poleg tega pa bi se na ta način silno uspešno pritegnila mladina k delu za izseljence. Tako bi na primer mogel vsak letnik abiturijentov dokazati svojo narodno zavednost s tem, da bi ustanovil v Ameriki eno knjižnico. Samo malo dobre volje je treba in takoj bi mogla biti ta misel uresničena. Življenje samo pa bi prineslo še tako polno ugodnih prilik za udejstvova-nje, da bi mladina tudi z veseljem sodelovala pri tem delu. Samo mimogrede bodi omenjeno, da bi samo filatisticne možnosti mogle marsikoga za vedno navezati na delo za izseljen
ce.
"Polno možnosti je, da delamo za naše imeljeniške naselbine, da postanejo to prave jugoslovanske kolonije. Neoprost-ljivo grešimo proti sebi in lastnemu narodu, če teh možnosti docela ne izkoristimo. A nič drugega ni treba, ko da jim do-kažemo vso svojo veliko ljube zen z dejansko pomočjo. Z obljubo dejanske pomoči pozdravimo zato tudi naše izseljence in potem bo naš pozdrav tudi pomemben in pričetek tesnejših vezi med izseljenci in domovino. Zato pa še enkrat: Dejan
sko pomoč izseljencem!" —'—-
Sprejem »meritirih izseljencev pri jugoslovanskemu kralju
Beograd, 1. julija.— Danes ob 11:30 dopoldne je kralj sprejel v avdijenci 75 zastopnikov naših izseljencev iz Amerike, ki so prišli v naši državo kot delegatje na naš prvi izseljeniški kongres. Vladar jih je sprejel v svečani dvorani starega dvora-
Točno ob določenem času je vojaška godba z državno himno najavila prihod kralja. Kralj je stopil v dvqrano v spremstvu ministra za socijalno politiko in
odboru Juraj David s temi le beasdami:
"Vaše Veličanstvo! Nemogoče je izraziti naie veselje, da moremo osebno poadraviti našega milega vladarja, ki je iztrebil nemir in povsod v našem narodu podrl stare meje, Id so nas delile, nam dal Jugoslavijo, od davna živo željo najboljših Sinov našega naroda, in v naši mladi Jugoslaviji pose j si mir in slogo, temeljne pogoje sleher nega napredka.
"Z radostnim licem in drhtečim srcem smo gledali še v Ameriki, kako raste in vstaja ugled naše države v tujini, kako že zdaj prednjači na Balkanu in stopa ob bok najbolj urejenih evropskih držav. "
"Ko smo prišli na staro ognjišče naše zemlje, nas je zadi-vil red in mir, ki povsod ustvarja velik napredek v vsakem pogledu. Za vse to se moramo zahvaliti očetovski skrbi in ljubezni vašega veličanstva. Ta ljubezen ni obsejala samo naroda, ki živi v mejah naše domovine, nego se je razširila na vse naše brate širom sveta. Najboljši dokaz temu je povrnitev izseljeniških prihrankov, izgubljenih pri raznih bankah v državi, ki je bila storjena samo za iniciativo vašega veličanstva. Tudi za to vam hvala!
"Vračamo se v Ameriko kot vestniki sreče in zadovoljstva, katerih živi naša domovina pod modro in očetovsko upravo vašega veličanstva.
Da živi vaše veličanstvo! Da živi njeno veličanstvo kraljica Marija in ves vzvišeni kraljevski dom! Da živi Jugoslavija!"
Poslednje besede g. Devica so sprejeli izseljenci z soglasnim in dolgim vzklikom.
Nato so bili kralju po vrsti predstavljeni delegati izseljencev. Med navzočimi je bil tudi predsednik kongresa, Milan Marjanovič, šef Centralnega presbiroja.
Kralj je dal vsakemu posebej roko in se z vsakim izšelj^icem razgovarjal, zanimajoč se za razmere in življenje naših izseljencev. Ko mu je bit predstavljen k a petan Cukela je kralj rekel: "Znana so mi vaša junaštva v svetovni vojni na zapadni fronti. Kje ste zdaj v službi r
Zdaj sem v Washingtonu, vaše veličanstvo."
Kdaj ste bili poslednjič v domovini?"
"Pred šestimi leti, ko je vaše veličanstvo z kraljico obiskalo Šebenik."
Nato je bil kralju predstavljen delegat Mladineo. V razgovoru z njim se je kralj živo zanimal za razmere pri naših izseljencih. Nato so kralju predstavili g. Grdino, ki je to pot četrtič po osvoboditvi v domovini. V razgovoru z Rakni-f-em se je kralj zanimal za njegov list "Narodni glasnik," ki izhaja v Los Angelesu. Vprašal ga je, v kakšni nakladi list izhaja in se zanimal za razmere med našimi izseljenci v Califor-niji.
Ko je bil kralju predstavljen Mr. Dominis, starešina jugoslo-
rojstni kraj Split in tam mi v mojo veliko osuplost ni bilo moči govoriti ne o narodu, na o državi, nego samo o strankah. Z veliko tugo sem videl, kako se sin bije z očetom, brat z bratom. Isto sem doživel v našem Zagrebu, samo še bolj potencirano; hude borbe in ru-šenje. Nisem mogel ne hotel
s i.
je gradil
in fefesnic po	* I**
drugod.
Strela ga Ja v glave. Vaclav Stariča fe Mrzle luže, ki je Ml *»mette* fte
čez pdi leta pri mKnarfn i*—* Nastrancu v Radomljah, je nedavno ubila strela. Ko je šel s hlapcem Sešmfcom z njive proti mlinu Nastrsna, je bil oddaljen kakih 106 metrov od brzojavne napeljave, se je nenadoma zabliskalo in treščilo iti dalje in vrnil sem se v Ame- j vanj, njegovega spremljevalca, riko, poln bridkosti in srda. ki je bil oddaljen od njega kak-"Ko sem čul o 6. januarju, §na dva metra, pa je strela le ko je kralj prevzel državno kr- omamila. Ko se je hlapec Suš-nrilo v svoje roke, se mi je od- nik zavedel, je poklical svojega valB s prsi kamen, težak ko spremljevalca, ki je poleg nje-Lovčen. Zakaj vedel sem, da ga nepremično ležal. Ker ni
se zdaj obrne na bolje. V svojo veliko radost sem pri prihodu v domovino opazil red in mir. Promet je bil točen. Povsod vzorna snaga. Državni uradniki uslužni—skratka, povsod silen napredek. Posebno velik napredek kaže Zagreb, ki ne bi bil pod tujo vlado nikdar dosegel tega krasnega razvoja v teh nekaj letih. V domovino se vračam poln ponosa nad pro-cvitom naše domovine.
"Po spremstvu pri kralju na dvoru, kjer sem bil kot predsednik odbora izseljencev iz Severne Amerike, sem bil uprav očaran. Kralj Aleksander I. se je ustavil pri vsakterem izmed nas in izpregovoril nekaj iskrenih besed. Razgovarjal se je z našimi preprostimi delavci ne
dobil od njega nobenega glasu, jc v strahu poklical ljudi, ki so prihiteli na pomoč. Med drugimi je prispel na mesto nesreče poklicani zdravnik iz Domžal dr. Kremžar, ki pa je mogel ugotoviti le smrt. Stari-ča je zadela strela naravnost v glavo in mu ožgala levo sence in lase.
Grozna smrt dveh bratov v
ribniku. V šentjernejski fari nad Ločami pri Poljčanah ima veleposestnik Posek večji ribnik. Tja sta se šla kopat brata Vodušek iz Dražje vasi. Razen šc nekega tretjega, ki se je tudi prišel hladit, ni bilo tamkaj nikakih kopalcev. Kmalu za tom, ko sta brata odšla v vodo, S3 je zgodila strašna nesreča, ki je, ko so zanja zaznali, glo-
kot kralj, nego kot tovariš in boko pretresla bližnjo in daljno njihov prijatelj. Mislim, da ni- okolico; oba brata sta namreč ti v najbolj demokratični drža- utonila. O groznem dogodku vi ni demokratičnejšega via- s: je doznalo sledeče: Najprej darja od njega."	^ eden bratov zašel v giobočino
Gospod Mladineo je izjavil: m ^ j^j potapljati. Drugi mu "Kraljevo prijateljstvo nasjj2 ^tel na pomoč, a se ga je je silno očaralo, ne samo zato, potapljajoči, ki je že gledal ker je kralj, nego* zato, ker je ^rtj v obraz—misleč, da se toliko človek, da vsi čutimo v t^o reši—s tako silo oprijel, njegovi bližini, kakor bi bil ^ ^ &e ^^ potegnil s seboj eden izmed nas. Vsi vidimo po- v' štirimetersko giobočino. Si-sebno čast v tem, da nas je C3r sta znaU ^ ^o obadva pla-kralj sprejel in nam žrtvoval vati a M tako globoko vodo toliko svojega dragocenega ča- prema|0. Tretji kopalec, ki je sa, ko se je z vsakim izmed nas p^^ daleč pred njima, je ne-razgovarjal in se zanimal za na- srečo opazil ^ ko je atopil iz še osebne razmere, posebno za vode. Sumljivo se mu je zde-življenje naših ljudi v tujini ^ ^ je na obrežju obleka brez Posebno pa nas je razveselilo, kopalcev, a je sprva mislil, da da je pokazal toliko zanimanja sta ^^ ^^a kam brez obleta vprašanje morebitnega po-	Vprašal je zato prvega, vratka naših ljudi v domovino, ki gH je srečai če JU je morda ki je največje sodobno vpraša- videl Ko mu Je mik&j je nje našega izseljenstva. Izse- j-previdei, da se je zgodila ne-ljenci hrepene po domovini, ho- sreča Q katerj je takoj obvestil teli bi se vrniti tja, kjer bi mo- sosede. Takoj so ju šli iskat, gli uporabiti svoja izkustva v a SQ ju našH šde drugi dan y blagor in prospeh svojega naro- jutro prepeijali »o ju nato do-
mov. Pokojnika 29-letni Franc "To kraljevo odlikovanje, ki in 26-letni Avgust sta bila že ga je izkazal nam, ga je izkazal priletnim staršem v veliko opo-vsemu našemu izseljeništvu. Mi ro in ^ ju vgi radi imeh bomo verni tolmači ljubezni gična ^ obch je V2budila ^ kralja do našega naroda, raz- vgej doHni splošno ^uvstvo. tresenega po vserh svetu." vjmje z nesrečno družino.
Gospod Grdina je podal novi- pQŽar ^ uniči| ^ {^hi^ki narjem to-le izjavo:	Bistrici veliko parno žago, last
"Naš obisk v domovini in se- Friderik Krkoča, lesnega in-znanitev z življenjem na deželi dustrijalca na Bledu. Tudi bii-in v mestih sta pustila v nas zu ^ nahajajoči skladišči les-najjači vtis. Videli smo, s ko- nih trgovcev Paplerja in Hein-liko ljubeznijo ljudje ljubijo nharja sta precej prizadeti, državo in kako je naš narod za- joča je potolkla vse pridelke dovoljen. Mi smo tuji držav- okrog Vasi Šentjanž, Šentjošta ljani, toda domovine ne more- na Kozjaku, Smartna pri Vele-mo pozabiti. Jugoslavija je re- nju, Dobrne itd. šitev našega naroda. To smo Zaščita države. Dne 30. ju-vedno govorili in bomo govorili nija je jzreki0 sodišče v Zagre-še bolj kakor dozdaj.	bu obsodbo proti Hraniloviču in
"Mnogo jih je, ki bi se radi tovarišem. Marko Hranilovič
vanskega Sokola v New Yorku, vrnili & izseljeništva, pa nima- je bil obsojen na smrt, ker je
jo sredstev. Mi smo navdušeni sodeloval pri umoru ravnatelju nad sprejemom v domu kralja zagrebških "Novosti," Schiegia, Aleksandra, ki je največji člo- pri napadu na vojašnico in ker vek in vreden, da ga država sla- je umoril policista Trenskega. izpregovoril nekaj ljubeznivih tvi- Njega mi Amerikanci spo- Vrhutega je sodeloval z razni-besed. Ko se je še nekaj časa i štujemo. On je velik človek v mi osebami iz inozemstva, ki mudil pri predsedništvu kon- o6^ tujcev in velik v očeh ro- so pripravljale razne napada in gresa, se je nato kralj poslovil jakov."	nasilni prevrat v Jugoslaviji.
se je kralj živo zanimal za raz voj Sokola in sokolske misli med našimi izseljenci.
Z vsakim delegatom je kralj
od izseljencev in med burnim vzklikanjem in pozdravljanjem delegatov zapustil dvorano.
Nato je bila gostom servira-na zakuska.
Po sprejemu članov izseljeni-škega kongresa na dvoru je dal g. Juraj Devic, predsednik izseljencev za prihod v domovino novinarjem to-le izjavo:
Obiskovalec: "Kaj ? Kaj štiri mesece že ležite v postelji?"
Bolnik: "Da. Pred štirimi meseci je prišel zdravnik in mi dejal, da ne smem vstati, dokler me še enkrat ne preišče. Od takrat pa ga še ni bilo k meni Ia zato še laiiai."
Iz istih vzrokov bo obešen tudi Matija Soldin. Drugi obtoženci so dobili po 20 in manj let
ječe.
Sto dvajaet letnic* ustanovitve gimnazije so praznovali na Vidov dan v Kranju. Ustanovili so jo Francozi, ki so tuli v onem času gospodarji slovenske dežele.
m t£fl
Od ustanovit* do L julij«, 1831, mata skupna izplačana podpora H300.784
CUM IT i tails ii wSi£WOHn8?i Sm^'mx* cm—o, m L ■■jWllnillill JOHN OKRM, 817 »aet O. St. Posta* Odo.
MABY HOCHSVAR, 21341 Miller Ave., Cleveland. O. [P ZALAR, 1004 M. Chicago St., Joliet. DL
O. VKRUN, 1004 N. Chicago St, JoUet HL
m.
DR. ML J. OMAN, 0411 St Clalr Ara. Cleveland, O.
NADZORNIODBOB: tU Am A, Eveleth, ttnn. OVIOH, OUT Swing Aia, South Chloago, HL LOKAR. 4617 Oflertdge 8t, Pittsburgh, Pa. FRANK PRANCICH, 8397 National Ave., Milwaukee, Wis. GSOattB BBBKJB no ta« St, Kveleth, tabu.
FINANČNI ODBOB: JOHN SOUGH, mil Neff Rd., Ctovelaad. O.
nun i M_iaw.ii> m ii m. iH^'t. p. o. mm. m. ■ ■■
RUDOLPH O. RUDMAN. 400 Burlington Rd., Wllkinsburg, Pa.
POBOTBIODBOB: JOHN DSČMAN, Baz (29, Forest City, Pa.
MRS. AOKK8 OORlfiPC. 5336 Butler St, Pittsburgh. Pa.	|
WILLIAM V.	Ornim« rial AvOm South
JOHN B. STSBBBNZ. m Woodland Ave., Laurium. Mich.
UBSDNIK IN UPRAVNIK GLASILA: IVAH ZOPAlt, 6117 8t Clalr Ave, Cleveland, a
Van plana In denarne sadeve, tikajoče as Jednote, naj as PQ«Jajo na glavnega tajnika JOfflP ZALAR, 1004 N. Chicago. St. Joliet, I&; dopte. diuBwiw vesti, rasna ptt*"*11*. rglatt In naročnino pa na "GLASILO K. & K. JBDNOTS." 6117 St. Clalr Ave, Cleveland, a
Finančno poročilo K. S. K. J. za mesec junij 1931
BL
csnp
h O. m
J5E
n
C
"S
I
-.s s il* ali
n t e £
I!
i 2
3
4
5
7
8 10 11 12
13
14
15
16 17 , 20 21
23
24	.
25
29
30 32
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
50
51
52
53
55
56
57
58
59
60 61 62
63
64
65
69
70
72
73
74
75
77
78
79
80 81
83
84
85
86
87
88
90
91
92
93
94
95
97
98 101
103
104
105 108
109
110 111 112
113
114
115 118
119
120 121 122
123
124 $


$ 500.00

.....t____
617.74 929.07 325.32 346.40 327.97 2,967.85 192.06 29.10 183.22 412.69 103.86 324.18 341.37 300.42 40.37 248.52 166.50 226.42 7.79 2,676.66 956.17 615.89 140.96 223.80
222.89 326.31 368.40 178.69 906.31! 120.16 132.30 174.63! 764.431 99.211
I
262.11 505.521
128.351 810.901 129.17 252.79 93.98 801.23 306.58 503.22 7120! 156.45! 390.06 25.63 159251 84.171 421.68 479-36
295.77 411.40 327.67
50.69 1229 182.32 17099 258.31 116.88 72.69! 228.341 178.461
561.78 78281
157.16 75.00; 142.71! 349.66 431.05 393.57! 108.87 565.56 146.75; 351.66 318.11 266.86 596.48 191.34 520-92 40.43 104.90 60223 52.82 116.04 218.10 27.65 23 28 988*1 125.66 26.79 262.34 153.80 49.50
139.70 449.85
1Š 115.29 350.52
492.71
378.01
$ 100.00
	$ 32.00
	7325
	91.50
	423.82
100.00	
	56.00
	270.66
	17.00
	30.00
	83.00
	126.00
150.00	474.50
50.00	
	187.99
100.00	
1,500.001 100.00
500.001 350.00
1,000.00
100.00
100.00 200.00
49.00
92.33
15.001 13.00
1,000.00!
1,000.00
$30.90
337.99 49.00 35.00 126.00 8.00 62.00 189.00 65.00
85.00 155.50
500.00
100.00 100.00
170
171 17t
173
174
175
176
178
179
180 181 182
183
184
185
186
187
188
189
190
191
193
194
195
196
197
198 202
203
204 206
207
208 210 211 212
213
214
215
216
217
218
219
220 221 222
223
224
225
226
227
228
230
231
232
233
234
235
236
237
238
239
240
241
242
243
SKUPAJ
3,004.51	»000
96.61 100.00
178.79
232.90k 1,000.00 1 312.40	x
88.39 100.00 54,50 268.17 94.8« 46 49
107.58 500.00 295.75 3722 105.02 69.91 51.32 12.82 71.65
105.69 48.15
333.48
30000 __
266.40	100.00
148.45 84.75 262.00 5425
101.70	■ . 10000 123.37
143.09 18 58
125.001 1,500.00 100.00 97.89 29020 37.38
58.65 145.40
7828 53.52 192.92
110.80 [9233 153.67 317.37
18.03 39.97
44.61 280.00 226.74 164.78 237.95 120.00
25.62 157.67
66.66 22.55
166.81
184.10 78.18 42.57
166.50 21.20 62.45 73.32
37.43	. m .1;
14.69
57.00«
$52,814.871512,000.00 $3,100*0
42.00 832.00! 47.74
14.00 124.50) 91.00
18.00 104.00 31jOO
127.33
16.00
63.00 18.00 53.33
85.00
40.00 11923 64.00 83.00
150.00
31.00 101.00
36.00
30.00 52.00 9.00
10.00
40.00 10.00 196.00
42.00
77.00 182.00
102.00 68.00
116.00 18.00 158.00 33.00 38.00
176
po platnu. In barve so se kar same po sebi razvrstile-v te velike skupine najrazličnejših oseb brez naj manj ie zmešnjave, v te čudoviie 'obraze in izraze na njih, v to prelepo razdelitev svetlobe in sence, skratka v vse to, kar le velik umetnik more naslikati!"
In kaj je tudi najlepša, najimenitnejša slika sveta v primeri z vesoljnim stvarstvom?
To pa naj je res kar slučajno nastalo?
Kaj pa js pravzaprav slučaj ? Nič! Nekaj izmišljenega, nekaj, česar sploh ni.
"Slučaj kot vzrok postaviti in tako izključiti pravi vzrok, to se pravi prazen pojem, nekaj, kar sploh ne obstoja, postaviti kot vzrok tega, kar res obstoja, to se pravi trditi, da je neki učinek, ki sploh nima vzroka, co ni drugega, kot brezpomembna igra z besedami." (Dr. Hettinger).
Že Cicero je rekel: "če je le čisto slučajna zveza atomov ino-27 420 napraviti ves ta svet, kako to, da ista slučajna zveza atomov ne more danes napraviti nobenega templja, nobene hide, nobenega mesta, kar vse bi bilo vendar neprimeroma manjše in lažje?"
Friderik II. je torej imel čisto prav, ko je "slučaj" imenoval "boga norcev."
Zares, tudi takega "boga" se brezverec ne sramuje, samo da bi utajil Boga. Zaman!
"Nebesa pripovedujejo • božjo slavo in delo njegovih rok oznanja nebes." (Ps 18, 2). 9.
Glas vesoljnega človeštva oznanja Boga. Nič manj jasno in določno kakor stvarstvo priča človek, kro-Vfeega stvarstva, da je res
$11,045.36 $97.82
Preostanek 1. junija 1931..........................................................................$2,537,502.91
Prejemki meseca junija 1931
Prejeli od društev....................... .......................................$52,814.87
Obresti ................................................-................................ 9,295.70
Prenos 15% asesmenta od mladinskega oddelka............ 1,278.63
Najemnina ............................................................................ 20.00
Dobiček pri posojilu..................................-....................... 19.00
Vrnjeni stroški za tiakanje čekov................—.—........... 7.17
Vrnjene nagrade od druitva St. 243.................................. 9.00
Vrnjene obresti od kupljenih obveznic.............................. 2.78— 63,447.15
Skupaj ............................................................................................$2,600,950.06
Izplačali
Posmrtnine .........................................................................$12,000.00
Poškodnine ______________________—......................................... 3,100.00
Centralne bolniške podpore............................................. 11,045.36
Izredne podpore.................................................—------ 97.82
Upravni stroški .................................................................... 8,947.70— 35,190.88
Skupaj ................. 11,404 $1*74.50
Preostanek 1. junija 193I...*104,628.43
Prejeli od društev.................. 1,974.50
Obresti ..........................25028
Skupaj ...............................$106,853.21
Izplačali Za prestop med
FINANČNO POROČILO MLADINSKEGA ODDELKA K. S. K. JEDNOTE ZA MESEC JUNIJ 1931
1,000.00
200.00
100.00 100.00
100.00
Preostanek 30. junija 1931.............
........$2*65,759.18
Josip Zalar,
gl. tajnik.
člane (ice) ......$
Nagrade za nove člane (ice) — Nagrade društvom ..............
15% asesmenta aktivnemu oddelku ..............
Vrnjeno 50% plačanih asesmentov ............
Upravni stroški..
355.00			Asesment	
	25.00	Dr. št.	Št. otrok	6-31 1
31.66		1 ..................	............ 223 $	33.45
20.00		2 ..................	............ 351	52.80
234.32		3 ..................	............ 84	12.90
				7.50
16.00				5.70
			............ 269	80.85
			............ 71	10.65
32.00			............ 76	11.40
33.00			............. 194	30.75
40.00		13 ..................	............. 17 *	2.55
47.00			............. 34	6.00
68.13		15 ..................	............. 70	9.30
54.00	16.92	16 ..................	............. 13	1.95
				1.95
73.21		20 ..................	............. 54	8.10
		21 .................	............. 31	4.65
290.66			............. 36	5.40
48.50			.............	22.05
98.00			............. 140	21.75
28.00			............. 368	56.70
' 30.00		30 .................	............. 69	10.35
97.50				5.10
115.50		38 .................	............. 92	13.95
30.00		40 .................	26	3.90
51.00		41 ................	............. 69	11.85
227.39			............. 193	28.15
91.00		43 .................		2.10
101.66		44 .................		13.05
162.00				12.90
65.00	25.00	45 .................	.............. 19	2.70
		46 ---------------	.............. 18	2.70
		47 ...tM...........	.............. 50	7.50
		50 .................	.............. 266	40.05
		51-.................	.............. 12	1.801
11.42		52 .................	.............. 166	
		53 --------------	.............. 100	
		55 .................	.............. 53	8.25
				2025
52.00		57 ................	----------- 43	
		58 ...............	.............. 5	.75
		59 ................	.............. 132	20.05
5726		60 —............	...............	.75
		60 ...............	.............. 5	.60
				15.15
		62 ................	...............	1.05
86.50				1.05
		63 .....jw........		29.40
100.01				i 620
73.0C		65 ................	............... 68	13.05
		69 ..............	11	1.65
		70 ................	............... 31	525
15.71		72 ................	----------... 123	18.45
			............... 6	1.05
				2.40
			.............. 8	1.20
69.«	)	77__________	~~------ U2	16*0
		78 ...........—	............... 132	20.19
79
80 81
83
84
85
86
87
88
90
91
92
93
94
95 98
Asesment Št. otrok 6-31
...A...............
112 ..........
113 ..........
113	..........
114	..........
115	..........
115..........
118 ..........
119	..........
12	0..........
122 ..........
123	.........
124	.........
126 ..........
127 ..........
127	.........
128	.........
130
131	.........
132	.........
133	________
13	4.........
135	.........
13	5.........
13	6.........
139 .........
18::::::::
145	.........
146	.........
147	........
148	.........
150-----
152 ________
152 .......
60 114 120 4 2 54
77 76
7 41
30 39
161 11
31 25 46 62
120 111 59 134 75
37
4 88
8
39 19
78 201
7
98 4 1
117
38
13 71
14 2
46
43 68
17 11 105
94 238
95 163 131
110
9.15 17.25 18.00 .60 .30 8.55 11.70 1020 1.20 9.00 4.50 5.85 24.15 1.65 4.65 4.05 7.20 9.30 18.30 16.50 8.85 20.10 11.40 6.60 13.80 14.10 1.20 5.85 5.85 2.85 11*5 30.60 1.05 14.10 .90 .15 17.70 17.55 5.70 1*5 10.65 2.10 .45 7.20 6.30 6.45 10.65 2*5 1.65 15.75
36.15 14.10 24.75 19*0
9.00 196.00 30.00
1278.63
8.15 215.00-
1,736.78
. Preostanek 30. junija
1931 .................................„*i05,116.43
Josip Zalar, gl. tajnik.
-0-
Rev. Franc Bamik:
SREČNI BODIMO!
Po pravici je torej rekel Ly-ell: "V katerikoli smeri vršim preiskavanja, vsepovsod najdem najjasnejše dokaze ustvaritelj-skega uma, njegove modrosti, meči in previdnosti."
"Že ako samo površno pogledamo, so vse stvari narave lepe. Čim globlje pa jih preiskujemo, tem bolj se nam iz njih razodeva modrost in dobrota božja." (Alban Stolz). 4.
Toda ali ni vse to, kar vidimo v naravi, le slučajno tako nastalo?
Ha, slučaj, ki ga imajo brezverci tako v časti in ki toliko nanj drže!
Sloveči Fenelon je to stvar takole povedal: "Misli si veličastno sliko, ki predstavlja prehod Izraelcev skozi Rdeče morje, ki $e je na Mojzesovo besedo rezdelilo. Glej na eni strani velikansko množico ljudi, ki polni veselja in hvaležnosti dvigajo roke proti nebu, ker so rešeni, na drugi strani P* faraona z njegovo armado v strašnem strahu in obupu, ko vidijo, kako se valovi zgrinjajo nad njimi Kje je človek, ki bi se drznil trditi: Ta slika je čisto slučajno nastala. Dekla je t metlo, pomočeno v razne barve potegnila
1.
Vsesplošno prepričanje človeštva o Bogu nam to potrjuje.
že Rimljan Cicero je izrekel besede: "Ni ga naroda tako ne-, olikanega, tako divjega, ki ne bi vedel, da mora verovati v božanstvo, čeprav ne ve, v kakšno božanstvo naj veruje."
Od tedaj se je ta trditev le še jasneje pokazala. Posebno v novejših časih so raziskovalci zemlje prodrli v najbolj prikrite in nepoznane kraje Afrike, Azije, našli vsakovrstne nove divje narode. Naroda brez vere v božanstvo — niso našli.
Na skrajnem delu južne Amerike, na Ognjeni zemlji, prebivajo divjaki Jagani, najstarejši narod južne Amerike. Do najnovejših časov so vsaj ti ve-jali med učenim svetom za skrajne brezverce, ki da ne poznajo bogov, ne poznajo Stvarnika in da sploh niti imena nimajo za kaj takega. Leta 1921 pa je prišel med nje — že tretjič — sekcijski šef etnološkega muzeja v Santiago, Gusinde, skupno s P„ Koppersom. Pa sta se čisto o nasprotnem prepričala, da tudi to ljudstvo veruje v Boga kot očeta in občuje z njim prav po otroško, zaupno. Do petdeset različnih izrekov sta izsledila, iz katerih sta jasno zaznala, kako važno vlogo zavzema vera v Boga v vsem življenju teh divjakov.
To je dejstvo, preko katerega misleč človek nikakor ne more. Saj vendar mora priznati, da se vesoljno človeštvo, vsi narodi zemlje prav gotovo ne morejo motiti.
"O čemer narava vseh ljudstev soglaša, to mora gotovo res biti," je priznal tudi Cicero.
Pa še nekaj iz tega sledi! To vsesplošno prepričanje člove štva, prav zato, ker je vsesplošno, nikakor ne more biti nekaj zgolj slučajnega, ampak mora biti v človeški naravi sami ukoreninjeno, z njo samo najtesneje združeno.
človeška narava sama torej nujno zahteva vero v Boga.
človeška narava pa si tega vsesplošnega prepričanja ni mogla sama dati.
VESTIE JUGOSLAVIJE
. Velika pošarna katastrofa
Kranj, 8. julija.—Kake tn-četrt ure od Kranja je v vasici Mlaka danes popoldne žena čevljarja Alojzija Semena pripravljala kruh za peko. V veliki peči je naložila grmado in jo zažgala. Verjetno je, da je iskra ušla v že dolgo ne orne-teni dimnik, od katerega ae je vnela slamnata streha, ki je bila vsled vetra naenkrat vsa v plamenu. Gospodinja ni nič vedela o kakem ognju in je mirno opravljala svoje delo v hiši. Sele, ko so prihiteli od vseh strani sosedje, in se je ogenj že lotil same hiše, je spoznala, kaj je. Rešili so le nekaj pohištva in obleke. Veter je odnašal iskre čez drevje 170 m daleč, ki so zažgale tam hiše Simona Sušnika, p. d. Dolhar-ja. Hiša se je hitro vnela in ogenj se je razširil na vsa gospodarska poslopja, ki so bila naenkrat vsa en sam velik plamen. Dolharju je zgorela hiša, hlev, pod, šupa, drvarnica, svinjak, vse je pogorelo do tal. Ogenj se pa tudi tukaj ni ustavil, marveč je objel, predno so prišli gasilci, gospodarska poslopja in hiše posestnikov Janeza Miklavčiča, Petra Sajovi-ca in Franca škofiča. — Komaj so gasilci obvarovali stanovanjske hiše poslednjih treh pogo-relcev, da jim niso popolnoma zgorele. — Pri reševanju se je dogodila nesreča. Pogumno dekle, 21-letna Marija Kopač se je odpravila v hišo krojača Semena, ko je bila že vsa v ognju, da reši še nekoliko stvari. Ko se je vračala, se je nenadoma sesulo na njo goreče tra-movje in le s težavo so jo rešili strašne smrt,i da ni živa zgorela. Z vso naglico so jo spravili v Kranj k zdravniku, ki jo je za silo obvezal, nakar so jo odpeljali v Ljubljano. Hudo ima opečene noge in roke, kakor tudi glavo.
Pogled na pogorišče je strašen in žalosten. Kjer so poprej -tala ponosna poslopja, je le še kup razvalin, iz katerih se vab' smrdeč in dušeč dim. škode je nad pol milijona dinarjev. Tatovi češenj ubili pooeatnika Pred kratkim je odšlo osem fantov iz okolice Orlov Jcrast češnje. Takim, ki gredo pono-otresat tuje sadno drevje, pravijo rabutarji. šli so torej rabutat češnje v Orle, kjer je tega zgodnjega pomladnega sadeža obilo. Kmetje pa so zaslišali, da so zunaj v sadovnjakih tatovi ter so jih pregnali. Saj napravijo rabutarji drevju več škode v lomljenjem vej kakor pa z obiranjem češenj. Fantje so se razbežali v dveh skupinah, katerih ena je bežala mimo kmeta Leopolda Po-držaja pod Orlami. Gospodar je zaslišal zunaj ljudi, pa je stopil iz hiše ter začel fante poditi. Fantje pa so zgrabili Podržaja ter ga začeli pretepati s krepeljci. Podržaj se je kaj kmalu zgrudil na tla ter ves v krvi klical na pomagaj. Pritekli so iz hiše domači, ki so gospodarja prenesli v sobo. A ker je bilo stanje nevarno, so odpeljali Podržaja v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je zdravnik ugotovil, da je fcodr-žaj že medpotoma umrl. Dobil je hud udarec s kolom na spodnji konec prsnega koša in mu je najbrž počila kaka žila in je nesrečnež notranje izkrvavel. Točno pa bo to še ugotovila sodna komisija. Pokojni Pcdržaj je bil kot tesar usiuž-ben pri tvrdki Pust v Ljubljani. Orožniki so takoj zjutraj polovili vse fante-rabutarje ter osumljene štiri oddali v ljubljanske preiskovalne zapore. Podržaj je bil star šele 32 let ter zapušča vdovo in tri otroke, stare od 1 do 5 let.
-tU-
(Dalje prihodnjič)
"Kaj pa je dejal ta inoze-mee, ko je dobil račun?"
"Ja,--to, kar hoče povedati, išče prav sedaj v svojem besednjaku."
pss
obraz, ki je bil z zelenjem po-
nit.
Roka mi je omahnila in neizrečena bolest mi je prešinila dušo. Pred menoj je ležal mrtev—Trnovčev France.
"Moj Bog, moj Bog, kaj se e zgodilo?" sem za ječ al fn vprašujoče gledal zdaj enega zdaj drugega.
"Sami ne vemo, kako se je moglo zgoditi," je pripovedoval Lisjakov Tone.
(Dalje sledi.)
strani. In res, prikazala ae je luč, drobna lučka, od nasprotne strani druga, tam zopet tretja, in švigale so druga za drugo med temnimi smrekami kakor « kresnice. Veje smrek pa so se podaljšale in zakrivale do tal ter so visele navzdol kakor bi žalovale. Kar naenkrat je prihajal od nekod sprevod, same ženske v dolgih črnih haljah in z rumenimi debelimi svečamt v rokah. Za njimi pa so nesli štirje možje odprto krsto, ki je v njej ležal mrlič.
Ko sem mu pogledal v obraz, sam zapazil, da je to moj obraz, da so to moje roke, ki so držale med prsti razpelo in so bile tako čudno bele in koščene. Umrl sem bil, in nesli so me k pogrebu. Hotel sem se premek-niti, da bi se prepričal, ali je to res. A bil sem kakor priklenjen na mestu, noge so bile trde in take čudno trudne, da me je zeblo okoli srca. Sprevod pa se je pomikal naprej, od nekod je zazvonilo, in tedaj sem se zbudil.. Ura je bila v vaškem zvoniku ravno polnoči in njeni močni udarci so me rešili mučnih sanj. Toda potil sem se po vsem životu in glava me je bolela, da nisem mogel dolgo več zaspati . . .
Ko sem zjutraj vstal in pogledal skozi okno, sem videl starega T r n o v c a, Tratnika, Franceta in Tončko, ki so uprav stopali po poti za vrtom mimo mojega stanovanja. .Trnovec je bil videti čvrst in trden, a opiral se je ob palico, zakaj brez nje si ni upal več na dolgo pot. Moški so bili oblečeni črno in imeli so tudi črne klobuke na glavi. Tončka pa je bila oblekla svetlo obleko, da je bila videti sveža kakor jutranja rosa. Sli so k notarju v trg, da napravijo pismo. Pogledal sem za njimi, in tistikrat se mi je zazdelo, kakor bi stopal še nekdo drugi z njimi, in to prav vštric Franceta, skoro tik zraven njega. Kdo bi mogel biti? Toda, ko sem se razgledal, sem videl, da je bila samo Francetova senca, ki se je črtala ob stenah. Vendar me je to drnilo nekam čudno in ves dan sem bil črne-ren, nezadovoljen in zamišljen.
Štiri dni potem sem se proti večeru vračal iz gozda. Odka-zoval sem bil les nekaterim kmetom iz sosednje ohčine, in dolga je bila pot do mojega doma. Toda vajen sem bil in truda niso poznale moje noge. S seboj sem imel puško in* sem ter tja sem stopil natihoma v goščo ali na svetlo jaso, da bi morda spazil srnjaka ali kako drugo žival. Toda nisem imel sreče, gozd je bil kakor izumrl. Samo enkrat je tam visoko pod vrhom zalajal lisjak.
Prišel sem na križpoti nad Črno, tja kjer stoji kapelica in odkoder je najlepši razgled na Črno in daleč tja do morj^ Tam sm se hotel odpočiti in sedel sem na hrastovo bruno. Se •nisem sedel dolgo, ko zaslišim glasove ljudi, prihajajočih po poti iz gozdov, ki so bili lastnina posestnikov iz Črne. Hodili so počasi in večkrat so postajali, kakor bi nosili težko breme. Večinoma pa so molčali in le odmev težkih in počasnih korakov je prihajal na moja ušesa.
Kaj neki nosijo, sem pomislil. Ako bi bila drva ali kaj drugega iz gozda, tedaj bi vozil. Celo manjša bremena se morajo voziti tod zaradi velike daljave. Nekaj prav posebnega mora to biti.
Tedaj so bili na že zavili proti meni, da sem jih lahko zapa* zil. Bili sojtrije moški, dva zadaj in eden spredaj ter so nosili nekake nosilnice, v naglici nalašč v to prirejene. Na no-silnicah je ležalo človeško truplo.
' Skočil sem kvišku in jim hitel naproti.
"Kaj se je zgodilo, za Boga? Kdo se je ponesrečil?"
Možje so se ustavili in rahlo položili nosilnice na tla. Jaz pa sem stopil bliže in sem odgrni
tuje roke. Spoštuj zemljo, ki je rodila tvoje dede in tvoje atarše, ki je pritegnila naae tudi tebe in izkazuj ji ljubezen, ki jo zasluži. • Ne dopusti, da bi kdaj klicala za teboj: Vrhi se k meni, kaj sem ti storila, da se je oddaljila od mene tvoja noga, da si mi odtegnil svojo ljubezen."
Tiho je nastalo nekaj časa v izbi. Zunaj pa je zašumelo drevje, zavzdihnila je zemlja okoli Črne, kakor bi bila slišala glas starega Trnovca.
"lir sedaj naj nam pove še Tratnik, kako misli," je dejal Trnovec ter vprl oči v svojega soobčana. "Nikdar še ni bilo žal besede med najinimi hišami, a od zdaj naj nastane prijateljstvo in tesna medsebojna vez!"
Tratnik je nato povedal, koliko bo dal hčeri v denarju, koliko v blagu in za opravo. Ni bil toliko premožen kakor Trnovec in doma je imel še dva sina in mlajšo hčer. Videti mu je bilo hudo, da ni mogel izgovoriti hčeri več in bil je v vidni zadregi, ko je fovoril.
Trnovec je nekoliko pomislil, ko je končal Tratnik naštevati.
"Ne, bodimo pravični," je dejal čez nekoliko hipov. 'Tistega dela pod Sladko goro ne moreš dati hčeri, ker je preveč potreben za enotnost posestva. Ako bi ga dal, bi bilo posestvo razkosano in bi komaj životarilo. To bi opravičeno obudilo nevoljo tvojih drugih otrok, in začetek razdora v družini je začetek propadanja gospodarstva. Dovolj si nam obljubil že drugega, naj torej ostane pri tem."
Tratnik je umolknil in se vdal, a učitelj je hvaleč pripomnil:
"Tako je prav, Trnovec. Poznati sem menil vas in vašo hišo že po otrocih, ko so hodili k meni v šolo in zdaj vidim, da se nisem motil v svoji sodbi. V takšni hiši se mora naseliti sreča stalno, in v to ime napijem na zdravje zveze med vašo hišo
Vsi smo trčili, in sami veseli in zadovoljni obrazi so bili okoli mize. Učitelj je intoniral pesem za pesmijo, in tako je minil ta lepi večer le prehitro.
Ko sem stopal pozneje sam proti svojemu domu, sem pogledal na nebo. Bilo je oblačno in nikjer nobene zvezde, a tam v gozdnem kotu, daleč za tretjo goro, je pobliskavalo ... *
Edina slovenska banka ▼ Clevelandu, Ohio.
GLAVNI URAD:	PODRUŽNICA:
6131 St. Clair Avenue	15601 Waterloo Rd
OLAVNIČNO PREMOŽENJE POL MILIJONA DOLARJEV CELOTNO PREMOŽENJE NAD 5 MILIJONOV
I Na tej slovenski banki vložite denar brez skrbi in vam nosi	\
lepe obresti.	j
Kadar hočete poslati denar v staro domovino, pošljite ga	\^
najceneje po naši banki.	i
SPREJEMAMO HRANILNE VLOGE TUDI PO POŠTI	/
Stari Trnovec mi je nato pri-povedavoi, kako je bOo takrat, ko je on prevzel posestvo po svojem očetu, kako je gospodaril, kako se je trudil in mučil dostikrat cek> po noči, da je zado bilo posestvo sedanjo obsežnost in koliko se bo dalo še dobiti iz njega, ako bo sin posnemal njega. V takšnih pomenkih je nastal večer in Trnovka je postavila luč na mizo.
"Ne semkaj," je dejal Trnovec, "postavi jo sedaj v izbo in pogrni mizo! Drugo si menda že pripravila. Vsak čas bodo tukaj."
Komaj je izgovoril, že so se zaslišale v veži stopinje in prijazen "dober večer" je zadonel. Trnovec se je počasi dvignil, dvignil sem se presenečen tudi jaz, zakaj prihajal je župnik in z njim tudi učitelj.
"Povabil sem vse, da bo lepši večer," mi je dejal Trnovec, ko smo se bili pozdravili in sta bila onadva že v izbi
Ne dolgo potem so dospeli tudi Tratnikovi, stari Tratnik. Tratnica in nevesta. 2 njimi sta prišla tudi France, ki je bil že ves popoldan pri njih, in Ivanka, sestra njegova, edina hči Trnov-čeva. Tako nas je bila zbrana lepa družba pri veliki mizi v izbi.
"Pomemben večer se vrši nocoj," je povzel župnik besedo, "nekako konec ene dobe in začetek druge, Jiove. Mejnik hočete postaviti med gospodarstvo starejšega in nastop gospodarstva mlajšega. Važno je postavljanje takšnega mejnika in dostikrat naravnost usodno za enega ali drugega, aH pa tudi za oba. Pomisliti je torej treba na vse in na vse strani in ni dobro preveč hiteti. Najmanjša nepazljivost, da ne rečem napaka, lahko izpodkoplje temelje sreče in napravi dolgo vrsto žalostnih in nesrečnih dni. Zato je prav in popolnoma v redu, da se tudi k takšnim domačim odločilnim dogodkom povabijo resni in izkušeni možje, da se oglasijo s svojim svetom. Tukaj ne velja, da bi rekli: Kaj me brigajo tuje zadeve, sam imam dovolj opraviti s svojimi, ali pa: Bolje je gledati od strani, zakaj ako ne bo kaj prav, boš kriv ti. Ne, tukaj velja, da ponudiš svojo glavo in svoje srce drugim in pomagaš tako postaviti temelj sreči in po njej blagostanju drugih. Takšno navado sem našel do zdaj še samo na črni in nikakor bi ne bilo napačno, ako bi se je oprijeli tudi drugod. Večja edinost in sloga bi vladala med družinami, večja ljubezen med občani — Torej, Trnovec, razložite nam, kako mislite." •
Vsi so se ozrli v starega Trnovca, ki se je v tem hipu z obema rokama naslonil na mizo. Počasi, s krepkim in čistim glasom in nad vse jasno in natančno je začel razkladati, kaj bo za sedaj prepustil sinu, koliko bo hčerinega in kaj bo ostalo njemu kot nekako jamstvo, da bo sin delal s starši po vesti in kakor zahteva četrta božja zapoved. Kakor na dlani je bilo vse, kar je pravil, kakor bi bilo napisano vse in preračunjeno že davno.-
Presenečni so bili vsi, toliko ni pričakoval nihče. France je bil skoro omamljen od velike sreče in čestokrat mu je oko ob-viselo na Tončki, ki je sedela nasproti njemu vsa srečna in zatopljena v sladke sanje.
"Ne, tukaj res nimamo več besede,' 'je dejal župnik na to, "vse je tako čisto, tako jasno, da ne potrebuje ne razlage in ne predrugačbe."
Trnovec pa pe je obrnil proti Francetu in pristavil:
"To bo tofej tvoje, sin moj. Upam, da sem izročil vse v prave roke, da boš vedel ohraniti neomadeževano ime Trnovcev na Črni. Naj pride karkoli nad tebe in tvoje, drži svoje posestvo,-ne daj, da bi prišlo k4aj v
Žena: "Vidiš, to je mož, ka. kor mora biti. Ali si slišal, kako je dejal svoji ženi, da si naj ogleda plašč za 500 dolarjev?"
Mož: "Ljuba moja! AH sem ti mar kdaj dejal, da si ne smeš ogledati takega plašča?"
.................................................
K. S. K. J. Društvom :
Kadar naročate zastave, regalijo : ln drugo, pazite na moje Ime ln naslov, če hočete dobiti najbolj* blago za najnižje cene.
Načrti ln vsord ZASTONJ 1 ...........................................mama.
ZANIMIV
1142 Dallas Rd. N. E. CLEVELAND, O.
—Nedavno sta se mudila v Washingtonu, D. C., japonski princ Takamatsu, brat sedanjega japonskega cesarja in njegova nevesta. Oba sta bila sprejeta na slovesen način.
Ht»n»im»Mimm»tHiTiTHllIIH»lHinr
Ustanovljena lets 1*16
plača je po 1. juliju
Sprejema denar po pošti Pridite ali pošljite na
International Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Ave.
imate v avoj i hiši, ako zahaja v vašo hišo
'Ameriška Domovina'
819 East 185th St. CLEVELAND, O.
« »shaja dnevna Prlnsis vse ivetovne novice, slovenske vesti Is oele Amerike, krasne, originalne povesti, členke ter dosti ca ialo in sa pouk. Naročite se. Naročnina po Ameriki le tSJO sa' celo leto.
Lepe tiskovine
lahko naročite ob vsakem času v tiskarni "Ameriške Domovine," vam bodo točno ln po nsjbolj smernih cenah postregli. Se priporočana
POGUBNI ZAVOD V CLEVELANDU, OHIO
8502 8T. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdlcott 0»
COLLINWOODSKI URAD: 452 E. 152D STREET	'	TeL: KEnmore JI!
Avtomobili in bolniški vos redno ln ob vsald url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
€117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O.
KOSE
Is najboljisga jekla.' a rta- "" čkom, 34, 26. 28, 30 ln S3
palcev dolge________UM
Sest kos po.............................,,,,, ,-tt-TS
KlepUno orodje po gL2S in SLM
Pralen po 38 ln _88 centov
Motika_______________8J8
MOJE ZABAVE
PRIREDIMO DNE 26. AUGUSTA
Cena.voznim listom III. razreda do Havre in nazaj samo $147.00, do Ljubljane in nazaj samo $177. in do Trsta in nazaj samo $155.00
Nadaljni izleU po Isti progi in z istim parnikom se bodo vršili na: U. SEPTEMBRA 2. OKTOBRA 23. OKTOBRA 14. NOVEMBRA Prihodnji izlet po COSI LICH PROGI, odkar so znižane cene v veljavi se bo vršil na:
21. AUGUSTA Z LADJO "SATURNIA"
Nadaljni izleti po isti pregi se bodo vršili na: ». SEPTEMBRA	25. SEPTEMBRA	13. OKTOBRA
ZNIŽANE CENE SO V VELJAVI OD 1. AUGUSTA PA DO 15. OKTOBRA
Za cene, pojasnila itd., pišite na:
"Sedaj, ko sem m
rešil svoje kil« in M	, ^ht U nosim ve« patu. bo-
pot Tiivim veselje	7
pri plesanju. Maor«	/KuVflH
naporna dela ao mi	V JTiV^^H
aedaj veselje, kor ni-	1 IbZ^^H
mam ret nobenih	1 i^j^^HH
zaprek. MoJo delo al	Wf^V*
ve4 muka, tem ved	/ n
imam ušitek od njo-	ill^^H
Ca. Nikdo m M ver-	' I
onesposobljen • kilo."
Tako nam pišejo Kn (j^^H ljudje, ko ao ao reši- Mitf^^Hf li kilo a uporablja. SMt^EKk njem "STARTS AD- AfiMM!^ HESIVfi P LAP AO ^/tif
Kupe sapriteieaih i tja v imamo o uapo- tri M^l H
treba puatHI dela. WAV
PLAPAO PADS so prilepe k telesu bret podrete, sponke all tmedi. Zelo lahko priviti. jo ekonomično in adobno.
Prepričajte ae. poskusite PLAPAO na na. ie troško. Pošljite ta spodnji kupon, »o
DOMAČA ZDRAVILA..
▼ se logi tfHn jffllnt dišave, Knejpovo Ječmenovo kavo ln im-tortirana sdrsrils, katera priporoča Msgr. Knajp v knjigi
domaČi zdravnik Pilite po bresplačnl "t"1*, ▼ katerem je nakratko popisana vsaka rastlina sa kaj ss rabL
v cenika boste našli ie mnogo drugih koristnih stvari.	*
MATH KZDIB Bez 771. City HaO Station Ne« York. N. T.
Tisto noč sem imel hude in mučne sanje. Prišel sem bil v gozd, kjer so moji ljudje podirali smreke. Vse živahno je bilo okoli mene in soince je sijalo skozi presledke ter risalo pestre podobe po mahu in grmovju. Sedel sem na star štor in opazoval delavce. Preštel sem jih, nihče ni manjkal, in veselo in čvrsto jim je šlo delo izpod rok. Kar naenkrat se mi je zazdelo, da solnčna luč pojema. Vse rdečkasto je postalo okoli mene in še se nisem dodobra zavedel, ko je izginila tudi ta slaba svetloba in me je hipoma objela popolna tema.
Iz te teme sem slišal še nekoliko udarcev sekire, še par čudnih človeških glasov, in vse je utihnilo. Niti šumenja drevja ni bilo čuti, povsod tako grozna tišina, kakor bi bilo izginilo vse okoli mene. Nepopisna tesnoba se me je polotila, napenjal sem oči, da bi kaj videl, napenjal ušesa, da bi ujel, ako mogoče najmanjši glas ali šum. Toda zaman, prepričan sem bil, da je konec sveta in da sem ostal sam samcat v tej temi in praznoti. Potipal sem okoli sebe, ničesar se niso doteknile moje roke, vse prazno okoli in okoli. Izginil je bil celo smrekov štor izpod mene, ugibal sem, na čem sedim sedaj, a moji možgani so postali hipoma tako težki, da nisem mogel misliti ničesar več. Samo peklo me je v glavo kakor iiva žerjavica ln trpel sem peklenske muke.
Tedaj v največjem trpljenju se mi je zazdelo, da vidim od daleč luč. Planil sem kvišku in vpiral pogled svoj proti oni
82 Cortlandt St,
Plapao Laboratories, Inc.
1014 Stuart Bid«. St. Loaia, Mo.
Pošljite mi ZASTONJ poskusni PLAPAO in kajitieo o utr*anju(kili). in »icer bres kakega naplatila tedaj all kasneje:
Naslov:____________________________________
Vaši prihranki
Čudoviti uspeh Triner jevega grenkega i
vloženi pri nas, ao vedno varni. VI živite lahko v katerikoli izmed naiih držav, in vendar ete lahko vložnik os nail banki, prav kakor bi živeli v ssšem mestu. Pišite nam ss pojasnila in dobili boots odgovor s obrstno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po S odste obresti na prihranke, ln jih prištejemo h glsvnld dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo ali na Naš kapital in rezervni sklad v vsoti vel kot $748,888 |o snsk varnosti za va* denar.
Tako piše Mrs. A. T. M: "Tooele, Utah, 38. aprila, 1831—Imela sem glavobol ln moj želodec je bU iz reda. Odkar jemljem Trinerjevo grenko vino. se počutim bolje. Želim izreči srčno zahvalo a čudoviti uspeh. Triner Jevega grenkega vina." Tudi vi ga poskusite in pronašli boste, da ni bolj zanesljivega zdravila za neprebavnost. zaprtnlco, slab ape tit, glavobol in zgu-bo spanca. Uganka kako varovati vaše zdravje v poletnih mesecih, se ne more rešiti bolje, kot da jemljete Trinerjevo grenko vino redno v malih količinah. Veliko zdravnikov ga priporoča. V vseh lekarnah v malih in velikih steklenicah, vrednosten ku-Don v vsakem zavoju.	(Adv.)
Iz dopisovanja Je razvidno, da bo v prihodnjih mesecih odpotovalo v stari kraj precej rojakov, ki so to pomlad ln poletje zastonj pričakovan boljših časov in—dela. Tem bo posebno dobrodošlo znižanje cen retur-kart, ki stopi zopet v veljavo s 1. avgustom. Tem. kakor tudi vsem drugim našim potnikom nudimo sledeče najboljše parnike:
30.	julija—Vukanla na Trst
31.	julija—Majestic na Cherbourg
1. avgusta—Sknpno potovanje na ILE DE FRANCE po znižani ceni sa re-tur-karte.
1. avgusta—Leviathan na Cherbourg 5. avgusta—Berengaria na Cherbourg 8. avgusta—Europe na Bremen 11. avgusta—Cleveland na Hamburg 13. avgusta—Maoretania na Cherbourg
18.	avgusta—Paris na Havre
19.	avgusta—Aqaltanla na Cherbourg 19. avgusta—Leviathan na Cherbourg 31. avgusta—Satom ia na Trst
31. avgusta—Mnjtstk1 na Cherbourg 33. avgusta—Bremen na Bremen 37. avgusta—New Ydrk na Hamburg 28. avgusta—De de France na Havre 3 septembra—Sknpno potovanje na MAURETANIA. Potnike bo spremljal prav do Ljubljane in Zagreba g. EkerovM od Cunard Linije. Cene retar-kart znižane 3. septembra—Paris na Havre a septembra—VeloanU na Trst 11. septembra—De de Franee na Havre Za cene in droga pojasnila se obrnite na:
LEO ZAKRAJSEK
Midtown Bank of New York
838—8th Ave.	New York. N. *.
Nsš zavod uživs nsjboljši ugled od strsnl občinstva, kateremu ima nalog nuditi nsjuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema najizrazitejšo tasklonjenost
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON St. t: JOLIET, (L&
Wbl Redmond, proda. „	Qua. a Poeros, kaelr
Joseph Dunda, pomol, kaoir
miiuiimmiim i i r........ur t i.............................................................
JOSIP KLEPEC, javni notar
Real Estate, Insurance, Leans 187 N. Chicago St JOLIET. ILL.
Vsi člani vaše družine bi morali biti zavarovani pri naši Jednoti.
Ali imate že svojega otroka zavarovanega pri naši Jednoti?
WILLIAM A. VIDMAR
slovenski odvetnik S1S-S14 EstisMr* BM«. Tel. MAin USS Cleveland, Oble URE i S DO S
mwM
be Med as a noon, the latter aa am adjective. All manuscripts wiO ba corrected to conform with that usage.
The Supreme Board ef the K. 8. K. J. at its semi-annual meeting June, 1931, ruled for the above usage and Our Page will conform with the ruling. Henceforth an j statements or articles dealing with the question of Slovene or Slovenian will be rejected by Our Page.
JOHNNY'S STORY
By Brooklyn Knight
Little Johnny Jastnevem's mother received a telegram from her brother who was still in the old country. In the telegram he stated that he was very ill. Having nobody to take care of him, he pleaded with [ good to pass her to come and visit the home- i natural
Cleveland, but claims there is no place like Waukegan . . . Cleveland had its 186th birthday last week . . . no cake and no candles, because it was too hoi and the candles would have melted ... Dancing in 2x4 ill-ventilated picnic halls should be prohibited on hot days or evenings . . . lodge holds picnic . . . flippant youth dances till soaked by perspiration . . . a draft ... to bed . . lodge makes a few pennies at picnic and takes chance of paying numerous sick benefits . . . and maybe a few sorrowful processions to a church are thrown in , . . Large business house advises employes on vacations thusly: "It isn't the cough that carries you off, it's the coffin they carry you off in." And the following is too . . . "Take one fool, two or three
land, and thereby she'd be j drinks of bootleg liquor, one able to nurse him until he was {painted doll and one high-able to help himself. After > powered motor . . . soak well numerous discussions between I in liquor and let them go . . . his father and mother it was after due time, remove the

Veterans Answer as Debtor Sounds Training Call
finally decided that Johnny and his mother were to make • the trip.
Now, mama knew what a job she had on her hands trying to persuade Johnny to go with her without any carrying on. She told him that when it snows in the old country it's nothing like here. No, sir. The snow here is always white, | cool off . while there the snow is red, ;ing suit white and blue. Sounds ridiculous, doesn't it? But if s per-
wreckage, place in satin-lined boxes, garnish with flowers... serve With slow music" ... and so it is . . . Rode on a Euclid CSff ... actually saw one young lady who didn't powder her nose all during the ride . . .
"Teenie" Pelko of La Salle sitting on the window sill of the Oriental Hotel trying to Ann Piletic follow-. Frances Jancer waking the crowd up with a healthy sneeze . . . Vernie
fectly true, upon my word, of heishing for half a potato and hondr. Aftfer* \vfair (ofctfrfe Aances »Irežar wading m the
Johnny Jastnevem finally be-1 Mississippi River—it may be came very enthusiastic about | true, it was true, how about it,
it.
There were oodles of good-bys, bon voyages and every -thing that goes with a genuine departure. Papa hired a nice, shiny, horse-drawn coach and escorted them to the pier. This was back in 1914. mind you. Johnny saw plenty of tugboats and ferries in the East
girls—on your vacation trip.
La Salle Slovenes have water nymphs at the township high school pool—Ann, Annie, Mary and Louise. Annie is just about ready to dive. »
The Nutty Club in La Salle still exists . . . Feemush still the president. How goes it, boys?
River and had an idea that; Two gQod way8 to wagte away the boat which was to take
him to the old country was somewhat like them. But when he saw the size of the liner he was dumfounded beyond words.
When the ship was at sea for only three days, a woman told Johnny's mother that she's beginning to feel sick. "I wonder what made her sick all of a sudden?" thought Johnny. Fifteen minutes passed when he felt the same way. So sick
your life , radio fan movie . . . of M. G. cently got a haircut . . they out Illinois way:
. . be an inveterate . . . or live in a Hector, mascot pup Parish, Wauk., re-Say De-
By O. P. Scribo
There will be a hectic battle for first place honors in the 1931-32 Cleveland Girls' Inter-frat Basketball League if the Flashes, KSKJ representatives in the loop, are right.
Baseball is still on the stage and football is in the offing, but the Flashes, after having two nibbles at league honors, intend to be prepared.
The blue and gold outfit started its 1931-32 season last Sunday when Chauncey Deh-ler, veteran Flash coach and former University of Dayton star, sent his charges through a rigorous workout at Brady's Point on Lake Erie.
During the past two years Dehler has seen his team come within a hair's breadth of taking honors, but this year, with veterans like "Jo" Laurich, scoring ace; "Fran" Malovrh, charging floormate, and Polly Laurich and Stiess, impregnable guards, he is very optimistic and hopes to see the Flashes sweep away all opposition.
Ray J. Grdina will assfot Dehler in grooming the girls for battle, while Frank Schneider will handle the business for the aggregation.
Present plans call for a roster «df ten yound ladies to be placed in two equally strong teams ready to play home games and fulfill road engagements. The managers are angling for games with Cleveland's strongest lass teams. Any KSKJ community wishing to see the Flashes in action can make arrangements by writing Manager Frank Schneider, in care of Our Page, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
ORGANIZE BASKET-BALL TEAMS ;f|
Members Enthusiastic aa Club Activates Proposed Program
By F. J. Sumic .
With arrangements well under way, the Pittsburgh KSKJ Booster Club has launched plans for its extensive program.
The newly organized group at its recent meeting decided to stage a colorful minstrel show in initiating its program of entertainments, dances, athletics and other functions. '
Interest and enthusiasm is at a high pitch and the club has decided to keep the ball a-rolling by immediately settling down to business. For that reason the next meeting will be held soone&than originally planned.
All KSKJ Pittsbutghers who are in any way interested in the proposed mfttetrels and who wish to participate in this new stage venture are kindly invited to attend the next meeting, which will be field Thursday evening, Aug. 6, at 8 o'clock sharp, Slovenian Auditorium, 57th and Butler Streets.
Prospects for the future are bright, as evidenced by the proceedings of the recent meeting. Several dance dates have been set. The club will also place boys' and girls' basketball teams as well as volley ball outfits. The Organization
pression up or down, Joliet is still Jolly .Yet!" Not to be ironic, but the only fellows tickled over depressing times are the tailors . . . Nibbsy, our correspondent, thinks the Hoover moratorium is a new dance hall ... the way everybody is
body is O. K. in Cleve. how's your folks? -o
NOTICE!
was he, the poor, unfortunate stomping over it . . . Every-iad.
The ship finally docked in Trieste. Johnny and his mother had a long train ride to Ljubljana. Oh, it was so much fun.
There were a number of sol- j Sacrej Heart of Mary Lodge diers on that train singing and carrying on. It was July 4, to be exact, that they arrived in Ljubljana. Mama and Johnny with several others that were
Any fool can swear when things go wrong, but it takes a wise boy to keep his mouth shut.
-o-
The world likes a good loser much better than a bad winner.	_
of a bowling ieagu< a selector of refc/e^ntatives to be sent to KSKJ tourneys was also discussed.
Pittsburgh is bound to land in the limelight of KSKJ activities. It is a known fact that Pittsburgh is called the Smoky City, but it doesn't bother the KSKJ Pittsbuyghers, for the preeent byworfl is-"Watch our smoke!"
Don't forget the next meeting!
o-
Have you heard of the Scotchman who sat up all night to watch his wife's vanishing
cream?
o—- ^
The boy who learns now is the fellow who will earn later.
Officials of Baraga Association Address Pilgrims '
By La Sallita
July 19 was Baraga Day in Lemont, 111. This gathering was called by the vice president of the Baraga Association, Joseph Gregorich of Chicago, who is acting manager of the association since the departure of Mr Grdina to Jugoslavia.
July 19 was also a special day for pilgrims from St. Roch's Parish in La Salle, 111. It can be truthfully said that the great majority were La Sallians, but there were also pilgrims from Joliet, Chicago, Waukegan, South Chicago, Indiana and Michigan, y High Mass was celebrated at 10 a. m. The sermon was delivered by Father Odilo and the La Salle Senior Choir sang during the services. The small church was thronged to capacity and many had to be satisfied in remaining outside the edifice.
In the afternoon there was Benediction of the Blessed Sacrament and prayers for the beatification and canonization of Bishop Frederick I. Baraga. After the services the crowd turned to the hill, where an improvised platform was the scene of talks and a general mass meeting in connection with the Baraga Association. The affair was conducted by sefve asTtfie vice presMelit of the asso-
'"• —r
mm
LETTERS TO THE EDITOR
ciation and speeches Were delivered by Father Bernard, Father Hugo and Joseph Gregorich. JLater a special meeting of the Baraga Association was held iff the offices of the Ave Maria.
Of especial interest in Lemont is the grotto of Mary Lourdes that is being constructed out of stone. This work is done by men and boys from La Salle thati are at present classed with the unem ployed and have offered to help in making this an attrac tion for pilgrims in years to come. It is constructed of pieces of stone cemented together, and reposes just above (Continued on pase 8)
SHAMPOO AND SINGE
--By GEE DBS " -
No. Ill, Barberton, O.
I would like to see more young girls at our regular monthly meetings. I also wish
up in a hotel for the night. After s good night's rest they
homebound from America put that everyone would bring a
new member tc{ our lodge, lt has been repeatedly asked started for mama's birthplace. how many youn<r ladies are Several hours later they ar- members 0f oqr i0dge. Our rived at Gotsche. By dusk they rec0rds reveal that there are
left for uncle's house. On and they rode in
on
65 young women; the a one-horse tota!g 257 members.
lodge
buggy and in pitch darkness.
Johnny heard weird noises, not ter lodge and" KSKJ. knowing that they were crickets and frogs, he got the willies. Then he saw funny little lights shooting back and forth in front and back of him. After inquiring of mama what they were, he learned they were lightning bags.
About 11 o'clock they arrived in mama's home village. Following assay h*Hos and (OoottiapMl on pop s>
What has gone before: Who cares? Theme song for this bad dream is, "Over the Waves."
It was my last night aboard the liner. The next day we were to land on "dry land," where steins are used for something else besides fireplace ornaments.
1 certainly had one swell Ume on the float, especially with Ansie, the young lady I met through her dog. From now on I'll never believe in the sign "Beware the dog!"
To sort of put the frosting on the trip, the pelebrities convened and thought it would be a swell idea to stage a show for the benefit of the sailors. $o it was. Lots of advertisement and the ball room was
Yours for a bigger and bet- j crowded to capacity for the
all-talent night.
G. Rupert, Secretary, 152 N. W. lotn St.
• -o-
NEXT WEEK
■ ' I ' v > I
Next week's Our Page Will include an interesting article captioned "St. Francis and the Portiuncula Indulgence sntf Chapel." D. L. is the contributor.	*
The bill included tap dancing, singing, acrobatics, etc., etc. Several movie stars, such SIS Fary Mickford, Darlene Hietrich, Cary Gooper were introduced.
The show was swell, no t about that. But it was the sailors and their kids,
During tbe few days on the Slovenian picnic back in the
pond I managed to collect some 789 autographs (mostly of big shots and shotesses). Here was my chance to help the sailors. Just as the M. C. started to thank the audience for its generosity, 1 interrupted With "Just a minute! The ball game isn't over yet! This is only the seventh inning," and I proceeded to the front, asked the M. C. to check out and wound up the orchestra for a snappy tune. "Now, folks," said I when the orchestra stopped, "I have the finest collection of autograph* of celebrities on this ship. For the benefit of the sailors, with apologies to the kind people who obliged, the collection is for sale. What am I bid? C'mon, fantje! Kdo da več? Prvič, drugi! Kdo da več?" And so on, and so on, until a handsome sum was pledged. And everything went for th* sailors.
But the party was not over. Said I, "We ar* just starting, fdflfcs. Clean the clnrita off tlie floor and-form a circle." Every-
1
body was willing. '-'Well, continued, "is there a 'sobrat they the cfowd?" Andsure enough
some fellow that.I met at a
States answered. It was just my luck that he knew how to play an accordion. I confided to him, "Veš fant, rabimo denar. Zaigraj 'polšter tanc' pa bomo pokazali Amerikancero kaj se pravi veselje."
It wasn't long before pillows were dropping to the floor to be dented by granddads, youngsters, old maids, debu tantes, bankers, salesmen, etc., and each dent resulted in a jingle in the pot. We oiled up the "sobrat" and the dance went on all night. What a glorious time! And we made enough money to buy smokes for a fleet.
When it was all over Ansie congratulated me, but I had to decline in favor of "sobrat,'' who really did all the work
WE'LL LEARN—MAYBE!
Cleveland, O. To The Editor of "Our Page" :-
We find you guilty of violating one of the primary ethics of the press; that of misquoting a person when quoting him verbatim. You committed this dastardly crime when you published a talk by Dr. Julius Klein, assitant secretary of commerce. Yoiv misquoted him purposely, as is evident from your text of Dr. Klein's talk. We are referring to the passage 'skilled Slovenian mechanics'. In the original talk given over the radio Dr. Klein decidedly said 'Slovene' and in the text issued by the Chamber Of Commerce the word used was 'Slovene'.	<.
As we see, you have adopted the policy of using the obsolete word "Slovenian', in your columns. Well and Good; but when quoting a person do not correct his language, as you did in your last issue, when you insulted the intelligance of Dr. Klein who is learned enough to know what forms to use.
You clearly showed when you changed 'Slovene' into "Slovenian' that you are obstinate and cannot listen to reason, even going so far as to change passages of the best authorities on English. We feel that only a written apology and correction in your paper would suffice for the grave insult you made Dr. Klien. and if this is not given we will surely be convinced that the editor of "Our Page" is not a gentleman.
For a change let us throw some bouquets.
We were pleased with the excellent manner in which pa per is being arranged at present. You have plenty of news and many interesting features. There is .but one thing that makes it detesting; the fact that you are not Slovene. You have no Slovene spirit — you are only a misguided editor with a Slovene name. You proved this when you published the letter of that 100 percent Ku Kluxer John Struth-ers Smith, in which he heaped insult on insult upon every foreigner and his children.
Are you aware that by publishing that stenchy letter you insulted every member of the KSKJ, yourself included?
And again by publishing the letter of the 'Real Sloyenec' you betrayed the purpose of your paper and the KSKJ organization. 'Real Slovenec' is so backward as to think that if you are a real Slovene you cannot be a real patriotic American. What nonsense! . We believe in the free press, but in order to preserve the KSKJ in years to come you must educate the younger set to be true Slovenes. Our Page was instituted for this purpose at the convention and your intelligance will tell you that by publishing such letters you are going against this purpose of Our Page and we are sure that the Supreme Board of the KSKJ will not tolerate this crime long, if you do not change the policies of your paper. "Our Page" is a KSKJ organ, and the KSKJ is Slovene so we are justified in writing this letter to you.
Please do not take this letter as a personal insult, for we feel as true Slovenes that we must step up in defence of our tongue which is being tram-
were applied to the above letter.
ITS POSSIBLE
JoUet, 111.
Dear Editor:
With surprise and indignation I read Miss Critic's letter. It is hard to imagine how anyone can consider the articles on Our Page "too deep" for the average reader. The only trouble with the average reader of today is that he is absolutely too lazy to think. If Our Page will only make our young Slovenes think by publishing these so-called deep articles, it will certainly accomplish a wonderful task. I fail to see how the old-timers, whose only wish is philosophy, etc.,. will increase their philosophical education by reading Our Page, as the articles do not run entirely on that subject.
Personal items? I wonder if Miss Critic knows what "personal items" are? I guess she would like to see items concerning only Mike and Mayme. What do we care if Mike "took" Mayme home from a party! We, outside of Chicago, don't know them. If these are the kind of personal items Miss Critic and, no doubt, her group wants, let them publish a bulletin and post it on a lamp post in their locality for the benefit of their friends. Space on Our Page is too valuable to waste on such personal items.
As to there being too many stories and not, enough wit and light reading, I can only say that two or three good stories a week do not take up too much space and, as it is, there is plenty of wit and light reading for the average reader each ^eek.
1 hope the contributors do not become discouraged and discontinue writing for Our Page because a few persons consider their articles too "heavy." In fact, I believe, out of curiosity, these persons will read — and will think — and soon they will clamor for deeper articles, which, no doubt, the contributors will give them as time elapses. Sincerely yours,
Miss Critic's Critic.
We got a bid to work in a Parisian cafe, but told the lad pled upon by your paper. we would think it over.
I was tickled to run across a "sobrat." I forgot about Ansie Anyhow I would have to bid her adieu (it was morning
when the party broke up), for we were to land that day.
Next week: Gee lands— whit? Ansie introduces D add?
Coldcasch in farewell meeting
TWO REAL SLOVENES P. S. We expect that since letters from John Struthers Smith break into your columns that the letter from us will re cefve the same privilege and that ouf usage of 'Slovene' will be intact.
Editor's Note: Per request of above P. S., no corrections
SLOVENIAN DOCTOR OPENS
OFFICE IN WAUKEGAN
The Slovenian and Croatian population of Waukegan and North Chicago, 111., will be interested to know that after Aug. 1 Dr. Louis F. Kompare, prominent Slovenian physician and surgeon, will open offices in the Goodman Building, 602 Tenth St., Waukegan. He comes to the Twin Cities from the City Hospital in St. Louis, where he was highly commended for his practical work. While being associated with that institution for the past two years, he also held the position of assistant superintendent of the Isolation Hospital, a post which he won through competitive examinations. Dr. Kompare is a product of the Chicago schools and was graduated from the Illinois University Medical College in 1929.
He is a member of St. Florian Lodge No. 44 KSKJ in South Chicago, 111., and has always been an ardent KSKJ booster. He is a brother of Ralph and William Kompare, noted Slovenian attorneys in South Chicago, the latter now a member of the Supreme Board of the KSKJ. Dr. Kompare is also somewhat of a linguist, for aside from speaking the Slovenian language, he can talk Croatian and German quite fluently, o-
Employer (to office boy) : If anyone asks for me, I shall be back in half an hour.
Patsy: Yes, sorr; an' how soon will you be back if no wan asks for you?
■/M - *'%

rrrrr

howareyous, several friends of mama's escorted them to the house at the foot of a steep Be late for Mass.	hill. j0hnny went to many P»c-
Make no preparation before nics with papa and mama in Mass to open my soul for America and when it got dark graces.	they W0U|d light the gas jets
Leave missal and rosary at that hung on aeveral trees,
home.	thereby being able to see what
Follow my day-dreams instead Lj^y were doing.
of the priest at Mass.	Johnny wondered why they
Wear distracting garments to (1|d not have gas Ughts on church.	these trees in the woods
Ignore the holy water font aSjthrough which they were pass-though I didn't believe in ing a0 he could see the rocks Sacramentals.	j he was stumbling over.
Snub the collection-box as The next morning when he though God didn't have a arose he thought he was in right to at least a tithe—» fairyland. Those huge trees, tenth—of my goods.	the. blanket of green grass, the
Make only a half genuflection fruit dangling on the trees, and call it an act of adora- cows grazing in the pastures tion.	and oxen pulling funny looking
Stand in the doorway during j wagons gaVe him an awful Mass, blocking ventilation i thriu He didn't see anything for others and graces for: jjke that in Brooklyn. No, sir. myself.	He made up "his mind he was
Talk to everyone in church but gojng to forever stay there.
God.	Two weeks.later the inevit-
Criticize the preacher instead abie war broke out. Johnny of myself.	vSaw much weeping as fathers
Forget the sermon is the word bade goodby to their wives of God.	and children. He saw many
Apply the instruction to all in WOmen faint. Oh, this was get-
the parish but myself.
ting terrible. The fact is. ma-
Rush for the exit before the ma had intentions of staying priest has left the sanctuary there only two months, but the and feel I am still a gentle- ports were eventually closed to man, still a lady, ^polite to travelers. Johnny had to at-Christ, considerate of the tend a local school there, priest, and grateful for the The first winter finally ar-graces I have received. rjved. Johnny, his mother and Be last to arrive and first toiseveral neighbors were in the leave the tremendous sacri- i house. Then someone remarked
that it was snowing. Oh, boy! You should have seen Johnny make a dash for the door to see the red, white and blue snow. When he got outside.
fice of the Mass. -o-
ASSOCIATES LIFE INSUR ANCE WITH GROWTH OF FLOWERS
For the enjoyment of those what a disappointment. He re-who love flowers, and get a entered the house weeping and keen delight out of growing telling his mother the snow them, we believe that the fol- was no different than in Amer-lowing taken from The Econ- »ca. What a laugh the old folks omist provides a happy asso- had when mama told them ciation with the cultivation oi how she persuaded Johnny to prospects in the life insurance come with her only by telling field.	him the snow was colored in
"One of my insurance friends the old country, is very fond of gardening. This Johnny saw many things year he has added a rock gar- over there, things he thought den, as have thousands of oth- never could have happened ers who enjoy floriculture as a while he was in America. He pastime. The other evening my saw more and more men leav-friend showed me around thi? ing for war and more crying, garden.	He saw wounded men coming
' 44 4I get as much fun out oi back froip the front. He heard this as I do out of my business,' the priest announce from the said he. 'There is so much in pulpit the names of men who it that resembles my work, yet were unfortunate, never to re-it takes me out of myself to turn. He saw and heard things dig in the dirt for an hour or too numerous and ghastly to two every evening, and in the mention.
cool of the morning.'	After two and a half years
*' 4For example, here are for- the war was still going strong, get-me-nots; the very thing Mama found a way to return upon which we base our argu- to good old America. At last ments for life insurance pro- they left They had to travel tection of our loved ones after to Holland to board a ship, we are gone. Over there are This was in December, 1917.
some crocuses, the first blooms of the season—the early birds of the life insurance fraternity, getting on the job before anyone else can beat them to it. And here are lady slipper, and delphinium — larkspur—symbolic of the love of a youth for his maiden, and the spur of passion that makes life seem a merry old lark after, all—and makes it more difficult for us to sell our protection so far in advance of its needs.'"
" 'How interesting/ I exclaimed, catching the spirit of the thing at once. 4I suppose the annuals and the perennials represent to you the policyholders whoTtake out term in-
Johnny did not get seasick this time because the air was very cold and refreshing while on the ocean.
Jan. 2 they arrived in New York. Papa was not there to meet them, as he did not know they were on the way. The war cut off all means of communication. Mama could have telegraphed two days before arriving in New York, but she thought she'd give papa a big surprise.
Into the house they came at 11 o'clock that night. Blow me down, but papa certainly was tickled to death to see them.	*
Years have gone by. Johnny
surance, and those who are in- is a young man now. But he'll sured on the ordinary life plan, always carry the dear memory perennially.'"—Selected. of the old country with him.
0	j He still can tell us plenty of
Do you believe that jazz is interesting stories and facts, dying?"	though he is none the worse
"I don't know, but it always for his experience, sounds to me as if it were suf-	p
fering horribly.'
Bub: I bet I can beat you malrffl' ftces:"
Bessie: Aw! Look at start you got naturally!
the
Lady (in shoe store): Of course, I want them comfortable and easy, but at the same time neat afliT attractive. *
Clerk: I understand. Large inside and small outside.
La SaUe, |llt Mr. and Benjamin Derix are the parent« of a daugtfr born^July 15 at St. Mary's Hospital. Mrs. Derix before her marriage was Miss Celia Setinz, daughter of Mr. and Mrs. Martin Setinz of 18th St., La Salle.
The Rev. Father De Sales Glavnik. O. F. M., of Lemont is spending a week's vacation in La SaUe. With the many interesting spots in La Salle and other points of interest, the Rev. Father ought to enjoy his stay here.
Cleveland, O.: Mr. Frank J. Kress last Sunday returned to his home in Pittsburgh after having spent two weeks with friends and relatives here.-
— o-
TO THE EVENING STAR
Star that brlngest home the bee. And sett'st the weary laborer free!
If any star shed peace, 'tis thou That send'st ft from above. Appearing when heaven's breath and brow Are sweet as hers we love. ,« f* • ." Come to the luxuriant skies, Whilst the landscape's odors rise,
Whilst far-off lowing herds are heard
And songs when toil is done, From cottages whose smoke unstirr'd Curls yellow in the sun.
Star of love's soft interviews, Parted lovers on thee muse; Their remembrancer in heaven
Of thrilling vows thou art. Too delicious to be riven By absence from the heart. —Thomas Campbell.
4 *n signed by
withheld front
must be
will tie publication by re-
5. Material must be received by Our Pate not later than 8 a. m. Saturday prior to tntfaded publication.
S. Manuscripts will not be returned.
7. Address eommunications to Oar Page, «117 St. Clair Ave^ Cleveland, 0.
JOLIET TAKES LEAD IN KSKJ LEAGUE
Chicago Out h it s Joliet, but ' Fails to Score 1
Battling on even terms, Joliet rallied In the sixth frame and defeated Chicago, 6 to 5, on the Chicago diamond. The victory places the Joliet team first in the Midwest KSKJ Baseball League.
Stimac, Joliet moundsman, allowed eight hits and retired twenty batters via the three-strike count Piber, the opposing hurler, allowed but six hits, but an ervor. two walks and timely Jolfet hits were disastrous to the Chicago boys. ■ ■ ■ o
BARAGA DAY IN LEMONT
(Continued from the lake and alon
7)
e of the building where Mass is held in the open.
It is rumored that this grotto is to be blessed when the Rev. Father Augustine Svete, O. F M., newly qrdained American Slovenian piiest, arrives in this country to take up his duties with his American brothers in the services~of God.
Šr	-
Books arethe best friends of S boy.
When the day with all the good times is over; when the
sun has bidden itself for the night, leaving only a fading crimson trail across the sky; when the campfire is lighted and you squat beside it with your blanket around your shoulders, watching the smoke curl upwatH; when all is still and quiet and the only sounds heard are those from the crickets, the frogs and the crackling flames; when all nature seems to have gone to rest, leaving only the tall pine trees as sentinels of the night when here and there in the darkening sky a flickering star appears, and then grows brighter as the shadows deepen; when all about you feel the nearness of the Great Creator and feel a certain something in your heart respond to the call of Great Outdoors—then life begins to be worth living and you realize that after all there is no time quite so happy, so wonderful, so real, so everlasting in our memory as camping time. . . -o
Real Independence
Life insurance frees a man from the worries of today arid makes him unafraid of the hazards of tomorrow. It enables him to make long distance plans and know that they will be carried out. It gives him real independence. It adds to completeness of life and removes the fear of death. Just as home-making builds character, a man's knowledge that he is able to meet his social and financial obligations, living or dead, adds to his mental and spiritual stature. All of this finds expression in the better ment of human life.
-o-—
1 Making money is - easy as compared with keeping it
It impresses us that the present methods of levying assessments, or premiums, practiced by the majority of fraternal benefit societies are about as effective as the obsolete carbon light. For years one of the biggest problems of the fraternal benefit societies has been thai of lapsation. Many theories have been advanced as to why such waa the case—many of these had a foundation of truth —but in the mind of the writer one of the greatest causes of lapsation has been neglected in notifying the member when payments on his certificate were due.
.. In the field of commercial insurance the >4 policyholder re-ceivec a notice 30 days before his payment is due, whether he be on the quarterly, semi-an-nual or annual payment plan. In the fraternal benefit field send out any such notice. You've got to know when payment is due or your certificate is lapsed. In addition to this, the old-line or commercial companies send out a second notice, sort of a last warning, a week or two before the insurance will expire. So far as we know, no such warning is sent out by the fraternal benefit societies. You must know when to send in your payment, or you are out of the fold. Yet the fraternal benefit societies are competing with the old-line or commercial companies, in policy forms and in many other advertised ways.
In some societies it is the practice to have the secretary of the local lodge notify the member when his payment is about to come due and, if necessary, to follow it tfp with other calls by phone. The secretary receives a small per capita compensation for this service, hut it has been found to be wfell earned. The lapsa-tions in these subsidiary organizations have been found to be very low. In other words, this practice more than pays for itself. -
Conditions have changed, business methods have advanced, but the methods of some fraternal benefit societies are as archaic as the carbon lamps, and give a service in equal proportion to them and the modern vacuum light of today. There has just been observed at Niagara Falls the half-century of the electric light. Fifty years ago it cost the user of 100 watts of electricity per night some $40 a month. Today he may use the same amount per night at an expense of about $2 per month.
It isn't entirely necessary for fraternalism to change its form, but it is imperative that it alter its business methods. The busy man of today hasn't time to keep track of when this or that certificate is due. He has too many other demands upon his time. He knows that he will be notified when his commercial insurance policy is due. Why shouldn't he expect the same service from the' fraternal insurance society which makes just as strong claims for rendering service? But the fraternal insurance society falls down —and falls down hard—in the absence of such service.
What is the result? The fraternal insurance payment becomes due, without the knowledge of the holder oi member, and it is lapsed. In the meantime the same man's commercial policies have become due rfnd, owing to proper notification, have been -duly paid. What is this man's reaction when he finds that he has been lapsed in his fraternal society? It is ope of resentment that_ he did not have proper warning grievance.' tfe is go-ing to feel that if the society did
TWambition of movie stars:
Adolphe Menjou would be a designer of men's clothes if he were not a star. Bary Brian would like to be Mrs. Lindbergh. She says it would be more satisfying to be the wife of a world's hero than to be a figure of romance or heroism
herself.
Joe E. Brown is a comedian by contract and reputation, but a baseball player at heart. He says that he'd rather be Babe Ruth than Joe E. Brown.
If Ronald Colman could get *Way he would retire to an estate in England, about 150 mites from London, and live the life of a country gentleman.
If, Anita Page says, her life had-to be changed, she'd tfo after a job as newspaper artist.
Evelyn Brent would like to have been Eleanor Duse.
J. Farrel - McDonald would like to publish a small-town weekly.
Betty Compson would like to trade places with Jascha Heifetz, the violin master, or be the wife of the next president of the United States.
If Mary Astor were starting her career all over again she'd want to be an architect.
And Ernest Torrence would like to be one of the great composers. He writes songs at times.
So you see, there aren't many that are satisfied.
-o-
CAN YOU SWIM?
not have enough interest in him it—Fraternal Monitor.
In case you slipped off a dock or pier and fell into deep water, could you manage to swim to safety without assistance?
Jf somebody else yelled for help/would you be able to strip off your coat and go out and save a life?
The slogans of the Red Cross are:
1.	Everyone a swimmer.
2.	Every swimmer a life saver.
8. Why wait until they drown ?
Every boy should learn to swim. If you do not learn how to swim during your boyhood years, you will carry the fears of the water into manhood. Swimming is 99 per cent confidence and 1 per cent education. The education is per cent breathing and per cent stroke. Learning to swim is the best insurance against drowning. Swimming is the only sport you come clean from. Do not be a "dinger" or a "sink easy."
Every swimmer a life saver. It is fine to swim and dive, but better to be able to help the other fellow. Any average swimmer can help if he knows methods. Most accidents happen within a few feet of the shore.
Fellows, do not let the present season go by until you have learned the art of swimming or improved your ability as the follower of water sports and water safety.
-o-
Landlady: I'm sorry to say the lady who gave me the recipe for this soup just died.
Star Boarder: Then out of respect we'll all drink in silence.
Emil: Have you heard that Jack's daughter is going to be married?
Mike: Who is the happy man ? Emil: Jack.
to let him know when his dues were due, why worry about the society? If any fraternal society has
got a good defedse of thTs"prac-tice, we would be glad to hear