ŠTIRI VELESILE PODPISALE MUSSOLINIJEV PAKT SODELOVANJE ŠTIRIH VELESIL JE NAJBOLJŠA JAMŠČINA ZA KONEČNO RAZOROŽITEV Ita!ijanski ministrski predsednik pravi, da pome-nja pogodba novo mirovno razdobje za Evropo. Ko so se odpeljali poslaniki velesil, je prebivalstvo burno zahtevajo, naj se pojavi Mussolini na balkonu. — Pogajanja glede vsebine pogodbe so se vršila dva meseca in pol. RIM, Italija. 7. junija. — Danes so zastopniki Ilalije, Francije, Nemčije in Velike Britanije podpisali Mussolinijev pakt, kojega svrha je zajamči-ti Evropi mir že vsaj za dobo desetih let. Pogajanja glede vsebine pakta so se vršila dva meseca in pol. V imenu italijanske vlade je dokument podpisal italijanski ministrski predsednik Mussolini. Poslanik Ulrich von Hassel v imenu Nemčije, poslanik Sir Ronald Graham pa v imenu Velike Britanije. Ko so se poslaniki odpeljali, se je zbrala pred palačo silna ljudska množica, ki je burno zahtevala, naj se pojavi na balkonu. Ni bilo treba dolgo čakati, ko je stopil na balkon Mussolini ter imel kratek govor, v katerem je dejal, da bo sodelovanje med štirimi evropskimi velesilami dovedlo do končne razorožitve ter da je pogodba zajamčila Evropi novo mirovno razdobje. Govor je zaključil z besedami: — Današnji dan mora brez dvoma zadovoljiti v delu prerojeno Italijo. Da Mussolini zelo simpatizira s Hitlerjem, je bilo razbrati iz sledečih njegovih besed: — — Nemška revolucija je revolucija naroda. Obstoj Nemčije temelji na njeni kulturi in na njeni zgodovini. Svet ne more izhajati brez Nemčije. WARS A V A, Poljska, 7. junija. — Oficijelna 'Gazetta Polska" piše: — Ako bo Mussolinijev pakt podpisan, se Poljska ne bo več brigala za Ligo narodov. Posledica podpisa bo, da bodo ustanove, ki so v principu demokratične, prenehale obstajati. PARIZ, Francija, 7. junija. — Vse zahteve Nemčije po enakosti v oborožitvi so bile odklonjene v pogodbi štirih držav, predno je francoski kabinet sprejel pogoje pogodbe. Pogodba nasprotuje pre-membi meja, katere so določili v Versailles. Enakost v oborožitvi in prememba meja ste dve poglavitni zahtevi nemške zunanje politike. Zato tudi Nemčija še ni podpisala pogodbe, katero hoče še natančno proučiti, predno jo podpiše. Ministrski predsednik Edouard Deladier je mnenja, da po pogodbi nobeni državi ne preti nevarnost in njena glavna zasluga je, da se razčisti ozračje pritajene sovražnosti in sumničenja. Pogodba štirih držav, po kateri Anglija, Francija, Nemčija in Italija jamčijo za evropski mir; popolnoma priznava pogodbo Lige narodov, locarn-sko pogodbo in Briand-Kelloggov sporazum. Te pogodbe priznavajo pravice vseh narodov in odklanjajo oblast velesil, da razpolagajo s pravicami drugih držav. Prva točka pogodbe zatrjuje, da je namen štirih držav skupno sodelovanje. Druga točka se oklepa pogodbe Lige narodov. Tretja točka obvezuje vse štiri države, da skušajo mirnim potom rešiti vsak spor, zlasti, ako razorožit vena konferenca ne pride do nikakega zaključka. V četrti točki obljubljajo države, da se posvetujejo med seboj v vseh vprašanjih glede trgovine, glede gospodarskega vprašanja in glede kolonij. V peti točki je postavljena desetletna doba pogodbe, ki se nato zopet sama obnovi, ako se ni kaka država odpovedala pogodbi do konca devetega leta. Šesta točka določa, da bo pogodba pisana v štirih jezikih; postavno veljaven pa bo zapisnik v francoskem jeziku* _________ , _ Mattern je moral pristati pred ciljem ZA ODPRAVO i AMERIKA ZA _PR0H1BICUE Do sedaj je glasovalo 10 držav glede odprave prohibicije. — Suha država Indiana je postala mokra. Indianapolis, Ind., 7. junija. — "Abo dobimo Indiano. bomo preprečili odpravo prohrbieij?". — je rekel največji suhaški gromov-ii i k škof Cannon .svojim pristašev, na predvečer referenduma glede 18. amendmenlta v Indiani. Suhačem se ni posrečilo dobiti Indiane in do sedaj .suha država je bila deseta, ki je glasovala ta •sprejem 21. amemlmenta. ki raz-iveljavlja lrt. amendment. Da bo 18. amendment razveljavljen. mora. gla.sovati še 26 drža?. Država Indiana s» je izrekla za odpravo prohibicije z 2 glasovoma proti enemil. Wilmington, Del., 7. junija. — Država Delaware je glasovala na podLagi local option fr.-.sak okraj ima pravico glasovati. ako je moker ali suh) za odpravo prohibije z veliko večino 13.389. raled cesar je takoj dovoljeno prodajati nivo NADZORSTVO NAD OROŽJEM Združene države so izpre-menile svoje stališče. — Delegat Norman H. Davis je privolil v nadzorstvo nad izdelovanjem orožja. Ženeva, Švica, 7. junij«. — A meri 5k i delegat na razorožit ve-1 ni konferenci v Ženevi Norman H. Davis, je izjavil, da r>o Združene države pripravljene dovoliti nadzorovanje privatnega izdelovanja orožja. Davis je sporočil komisiji, tla Združene države sprejmejo mednarodni .s:Mem za dovoljenje in izdelovanje ter izvoz orožja in munieije. s tem .so Združene države izpremenile svoje prvotno .stališče. S tem so Združene države napol ustregle francoski zahtevi, da morta prenehati v.sako privatno izdelovanje orožja, nakar j-* SPOR MED ITALIJO IN ___ALBANIJO V Rimu se nahajata italijanski vojaški svetovalec in apostolski nuncij pri albanski vladi. —I ta-noče več posojati de. narja. Rim, Italija, 7. junija. — V Rimu se nahajata italijanski vojaški svetovalec v Albaniji in apostolski delegat pri albanski vladi. To je dokaz napetih razmer med Italijo in Albanijo, ki sta bili več let v tako t .snih prijateljskih -odnosa jih. da so .splošno smatrali to prijateljstvo za italijanski protektorat nad Albanijo. \*ojaške«ra svetovalca generala Pariani-ja je italijanska vlada odpoklical, ker Albanija noče j več plačevati Italiji obrokov svo-I je«ra (lese let nega posojila, eegar vsakoletni znesek znaša 10.000.(KM) zlatih frankov ($1,930.000). SOVJETSKA VLADA JE POSLALA DRZNEMU LETALCU POMOČ MOSKVA, Sovjetska Unija. 8. junija. — Ameriški letalec Jimmie Mattern. ki je sklenil poleteti okoli sveta, in ki se je dvignil v Omsku v namenu, da poleti v mesto Cito, je moral včeraj pristati pri Prokopjevsku, kakih tristo milj vzhodno od Novo-sibirska. po 5 in pol odstotka. Samo eden volilni okraj izmed 22« je »volil suho. Chicago, El. 7. junija. — Po dovršenem «tetju volilnih glasov je držav«, Illinois glasovala za odpravo prohibieije z 0 glasovi proti 1. •Izmed 101 volilnega okraja je samo 17 okrajerr glasovalo za pro-hibieijo. DEVET MOJ PO KOLENIH Mount Calm, Tex., 7. junija. — I)olph Rkackburn je bil tako prepričan, da njegov prijatelj Edward leathers ne bo dobil roke nekega dekleta iz Mount Cahn, da je obljubil, da .se bo po rokah in -po nogah pla/il devet milj iz Mount Cad m v Hubbard, ako .se mu posreči doibiti dekleta. Leather.sa pa je dekle usliaalo. l*o clogorooru je Hlaekburn po rokah in kolenih odšel ob 27. v znesku 50 milijonov zlatih frankov, je odredila, da se italijanske š*>le zapro. Italijanska vlada je obvestila atbansko vlado, da ji bo prenehala izplačevati obroke desetletnega posojila, kar so smatrali politiki v vseh glavnih mestih kot italijansko podporo Albaniji. Iz kratkih poročil, ki so dospela v Moskvo, ni razvidno, čemu je moral pristati. -Sovjetska vlada ! je poslala v Novosibirsk več aero-I planov z izvežbanimi mehaniki, ki bodo pomagali ameriškemu letalcu. Prekopjev>k je malo premogovno mesto, ki nima prlstajališča za aeroplane. /Mattern se je moral spustili na tla najbrž kmalu zatem, ko je i*>-lt^tel iz Omska. Moskva, Sovjetska Unija, 8. junija. — V.sled slabih brzojaivnih zvez se d used a j -še ni moglo dognati. kje se nahaja drzni ameriški letalec Jimmie Mattern. (.'e bi šlo vse posreči, .bi moral dospeti s svojim aeroplanom v sredo ob de vetih dopoldne v Cito. To mesto je oddaljeno 1700 milj od Omska. To razdaljo bi lahko preletel v petnajstih urah. Cannes, Francija, 7. junija. —. Prej^ni nenvvorški župan James | J. Walker in njegova žena >&a pripravljena na odhod v Pariz. KAZEN ZA ODVAJALCE Iz Pariza bo Walker odpotmval v London, kjer se bo predstavil svetovni? gospodairski konferenci kot poročevalec skupine ameriških časopisov. V MANČUKUO JE EMBARGO NA ZLATO Čangčun, Mandžurija, 6. junija. — Mančukuo državni svet je postavil embargo na pošiljatve zlatu in je odločil, da mora vlada kupovati zlato, ki se izkoplje v državi. Tallahassee, FLa., 7. junija. — Governer Scholtz je podpisal postavo. po kateri je odvedha, kake osebe v svrho odkupnine kazniva s smrtjo. Sacramento, CaL, 7. junlia. — Governer Rolph je podpisal postavo, s katero je desetletna zaporna kazen za odivedbo zvišana, na dosmrtno ječo. Varocite se na "GLAS NAHODA", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. V. SMRTNA KOSA Družina Louisa Palčiča je v kratkein času izgubila dva otroka-dvojčka. Punčka je umrla d» se bolivijska vojska umakne do VillEinontes in ,Robore. Da se zmanjšati obe armadi do najnižje točke za vzdržeivanje notranjega miru in reda pod nadzorstvom Lig? narodov. Da Liga razsodi, kdo je odgovoren za pričetek in nadaljevanje sovražnosti med obema državama. Ko bo enkralt sklenjen mir, bodo skušali poravnati sporne točke s pogajanji, pri katerih bi posredovale držatve Argentina, Brazilija. ftle in Peni. ANGLEŠKI KABINET BO SKLEPAL 0 VOJNEM DOLGU London, Anglija, 7. junija. — V pt*tek bo a ngli.sk i kabinet v iz-vanredni seji sklepal o plačilu ••vojnega dolga, ki zapade 1.1. junija. iXa tej seji bo ka.binet to vprašanje določno rešil. Posebna ministrska seja je bila sklicana, ker angleška vlada do tedaj pričakuje, da bo iz Washingtona dobila kako poročilo, kaj ameriška vlada pričakuje od Londona, ko se približuje dan plačila. Poslanska zbornica pričakuje od vlade odločnega odgovora glede dolga, ko se zopet sestane k zasedanju dva dni pred plačilnim dnevom. V poslanski zbornici je več poslancev skuialo iavedeti od finančnega ministra iN evil le Cliam-berlaina. kaj namerava v tem ozi-ru storiti vlada, toda Chamberlain se je vsakikrat previdno izognil odfrovornn. Vladni krogi .so vedno prieiakoiva»li. da bodo Združene države pokazale svoje novo stališče glede vojnega dolga, toda do seda o tem še ni biho ničesar pojasnjenega. DEČEK V BOJU S KROKODILOM Krokodil je napadel dva dečka. — Njun tovariš ju je rešil iz žrela. — Pa sta pozneje umrla. Port of Spain, Trinidad, Angle-iška West Indija, 7. jurija. — Xe-ko poročilo iz San Fernando »v Venezueli prinaša vest, kako je 14. letni dK-ek svoja dva tovtariša rešil iz krokodilovega žrela, toda 6tu pozneje v.sled ran umrla. Uamon Elov. ki je star 14 let. se je s čolnom vozil po reki Apu-re. Videl je svojega tovariša Abela Pnrda, kako je skočil v irodo in skoro v žrelo krokodilu, ki j? pre-žal pod vodo na plen. Itamon takoj odiveslaj na pomoč svojemu tovarišu in toliko časa bije z veslom krokodila po glavi, da izpusti svo-jo žrtav. tXa vpitje obeh skoči v vodo tudi mladi Joseph Lujo. da bi pomagal Abela spraviti na obrežje. Predno pa sffa «ja oba mogla spraviti na varno, je krokodil napadel Joseph a in jra je vlekel tsredi reke. Medtem pa je Ilamon Abela privlekel do brega. Ramon se takoj ^ vrne s čolnom in zopet z iveslom i prepodi krokodila ter vleče Jo-"sepha na breg. Toda vsled ran sta oba Abel in Joseph kmalu nato umrla. NAPAD NA VENIZELOSA Atene, Grška, 7. junija. — Nek nepoznan napadalec je streljal na večkratnega grškega ministrskega predsednika in skozi več let vodilnega evropskega državnika ELevterija Venizelosa. toda ni bil zadet. •Ranjena pa sta bila njenima žena in šofer. Ženo so zadele ! štiri krogle. MEHIŠKI KATOLIČANI BEŽE v Mexico City, Mehika, 6. junija. Časnikarska poročila iz države Vera Oruz naznanjajo, da je v Agua Dulce prišlo yeč sto beguncev iz drža«ve Tabasco, kjer je governer Oairrido Canabal pričel protikatoliško gonjo. ^ •Kot pravijo poročila, pripovedujejo begunci, da vladni uradniki prihajajo v hiše in stanovanja in zapirajo ljudi, pri katerih so našli podobe svetnikov. Ječe v državi Tabasco so polne katoli-čainov. VEZUV ZOPET BRUHA Napol j, Italija, 1. junija. — V Xapolj je prišlo več Mto turistov, da vidijo, kako teče lava po vznožju Vezuva. . . . , . ŽELEZNIŠKA NESREČA V FRANCIJI i Pariz, Francija, 6. junija. — Pri .dveh železniških nesrečah v zapadni Franciji je bilo ubitih 14 oseb in mnogo ranjenih. Rlizu Xantesa, kamor je vozil brzovlak iz Pariza, z več sto potniki. je ob 4.59 zjutraj-skočil s tira. ko je vozil po 60 milj na uro. Uibitih je bilo 14 potnikov in 80 ranjenih. Strojevodja Pierre Ou-zon je bil aretiram in je priznal, dal je pozabil prebrati pisana navodila. ki so zahtevala, da vozi počasi na kraju, kjer se je dogodila nesreča. Xa.istem mestu je štiri dni poprej akočil s tira nek tovorni vlak. Skoro ob istem času se je dogodila druga železniška nesreč«, ko je ekspresni vlak iz Natotesa vozil v Lyons in je skočil s tira tet) zadel v drug osebni (vlak. 13 osebi je bilo ranjenih, . ^ L ^ {itf^iu:ssi GLAS -N*AR0DA i^^s^r^i Lžzr:"^ Liaf;slovenskih_delaycevyAmeriki.__L 7S-°00 | TKLKFOy: CHtlsea 3-3878 Entered - Second Cla- Matter September 31, 1908, at th« Port Offk» al M«w York, H. Y„ under Act of Ooafr-i of M>rchTl870 W0 133. - STEV 133. NEW YORK^ THURSDAY, JUNE 8, 1933. - ČETRTEK, 8. JUNIJA 1033^^ __VOLUMEXLL~- LETNIK XLl' ) "QL AB 1A10 P j" WEW YOU, THPMDAT, JU1TE 8. lttSS PLACE JE TEiBA ZVIŠATI Meadow Lands, Pa. , TUB LARGEST 8LOVBVS DAILY ta U. B. i. ■ . i. ■ -, ■■ Ti-m^r^Fmm&m »' SOVJETSKA VOJSKA JE PRfPRAVLJBiA Najprej "moram poročati, da s< trije slovenski učenci z odliko za vršili visoko šolo v Washington, Pa. Njihova imena *>o: Frank Martineič, Edward Towazin in Silvija Marsh. Sedaj pa moram nekoliko pojasniti doživljaj iv ponedeljek zjutraj. Ko .sem vstal ob petih, mi je začela moja ženica — no, saj ni ženica, pač pa žena, ker vaga; nad .dvesto funtov — peti nekako tanije. Nr ji bilo a*-^ ker nisem v nedeljo 2ve. eer prayycaiin(> k (večerji, lzgo-vaIjati SPni .se začel z depresijo, ona je pa rekla1, da bo prav rada potrosil«* dvajset dolarjev, samo da bom prej hodil domov. — Hm — sem si mislil — denar ima — pa sem šel v gornje naogledat. da boste videli, kaj snamo mi pečlarji narediti. Petra Zga-go za enkrat nič ne povabimo, da «e ne bo bahal o-krojr. da ga hočemo povsod inir-li. O pa pride, se bojim, tla ne bo prav. ker tukaj smo večinoma sami Ribenčani. kajti med na-ini in Zgago ni nekaj »v redu. že Jti tafkrat ne. ko je pisal, da smo neko veliko žival v turn na pašo crnali oziroma vle.kli. Radi dela ne bom nič omenil, me je skoraj sram povedati. Xa-rsezadnje pa tudi .sam ne vem, ali [lelamo ali ne. Pozdrav! Albin Žaren. Mongolija tanke in tudi vojna le tala. Dejansko je Mongolija vojno okrožje sovjetske armade, ki je podrejeno sovjetski armadi na Daljnem vpthodu. Na proslavi 1. maja je general Bluecher v Habarovsku de.'al zbranim vojakom: 14Danes boste prisegli zvestobo Leninovemu defru. Naj vaš glas odjekne po vsem s ve tu kot vojaški poziv na naše razredne brate v inozemstvu, kot strašen opomin vsem nasprotnikom sovjetske zveze. Z jekleno pestjo bomo zadeli vsakega, ki bi se drznil dotakniti samo enega hektarja sovjetske zemlje, ali samo enega sovjetskega traktorja.. TRDOVRATNA BARSKA PLESALKA JTea Kratkim je Izdala aiiM-riška Delavska Federacija poročilo, iz katerega je razvidno, da se je izza 1. aprila zvišala cena blajni na debelo skoro za pet odstotkov, da je dobilo meseca aprila šoststotisoe delavcev delo ter da se je produkcija v jeklarnali ter tovarnah, ki izdelujejo avto. mobile, poveeala izza 1. aprila za sto odstotkov. Nakupna sila ameriškega naroda je pa še vedno iz-yanmtno nizka. Federacija naznanja, da je bilo meseca maja v Združenih državah 12,730,000 nezaposlenih. Oni, ki delajo, zaslužijo skoro petdeset odstotkov manj kot so »aslužili leta 1929. Nekateri gospodarji plačujejo sramotno nizke plaee. V Alabami zashižijo delavci, ki so zaposleni pri bombažu, po $1.44 centov za dvanajstimi o delo. Tesarji v Arkansas dobe po šest dolarjev za šestdeset lir dela na teden. V Georgiji zaslužijo delavci, ki delajo na cestah, od deset do trideset centov na uro. V eikaških klavnicah zaslužijo nekateri delavci komaj po tri dolarje na teden. V Pennsylvaniji, New Jersey in drugih državah služijo mladoletni in žensk«' v raznih tovarnah po dva o-fciroma tri dolarje tedensko. Nakupno silo ameriškega naroda zamore povečati in te neznosne razmere odstraniti edinole skrčenje delovnega časa in zvišanje plač. To bi se moralo seveda urediti postavnim potom, kajti le redki so delodajalci, ki bi kaj takega svojevoljno sto- riU- * ft ft — __ t - i BESEDA NAfilM NAROČNIKOM Te dni so dobiU opomine vsi oni naročniki, ki so zaostali z naročnino. Iz vsakega opomina je razvidno, koliko je dotičnik dolžan. Pri nekaterih je dolg precej narasel, kar pomenja za nas težko breme, ker smo vajeni točno zadostiti vsaki svoji obveznosti. Preveč bi bilo zahtevati od vseli dolžnikov, da bi dolg "naenkrat do zadnjega <-enta poravnali, nekaj bi pa že vsak lahko poslal na račun, ako se pomisli, da so čitali list me-jsece in mesece, ne da bi kaj plačali za to. Komur pa nikakor ni mogoče, naj nam sporoči in obljubi, da bo poravnal, k« se lw>do razmere izboljšale. Od vsakega, ki je dobil opomin, pričakujemo odgovora. Ponovno poudarjamo, da so izmed vseh naših narodnih ustanov v tej krizi najbolj prizadet« slovenske publikacije. Sleherni rojak bi moral vpoštevati, koliko je storilo Movendko časopisje v kulturnem oziru za naš narod v Ameriki. C* bi ne imeli naši ljudje slovenskih časopisov ter podpornih in kulturnih društev, ki so bila ustanovljena na pobudo slovenskega časopisja — bi že zdavnaj ne bilo med nami nobene druševne vezi in o: en strelski polk, en amurxki konjeniški polk in 56. pogranieni oddelek GPIT je v Vla-divostoku, 58. v okraju Nikolsk -drorljekovo, 57. oddelek in drmj konjeniški polk GPU sta v okra'u Ilabarov.ska. V Habarn\>;ku je tudi štab posebne armade na Dalj-nem vzhodu, to je Bluecherjev plavm štab. V to skupino j<- treba uvrstiti tudi sibirsko inornarieo in po sehno neredno skupino, ki je razvrščena na kitajskem ozemlju v o-kraju Hnneun. to je otldelek 2000 sta ropi rinskih vojakov. Zabajkalski oddelek Blncebe.-!«1-ve armade čaka ob mandžurski meji. Ta inldelek .sestoji iz 18. strel-skopa armaduepa zbora, ki pa sestavlja J* strelskih polkov. 7 konjeniških polkov. (>0 letal, 117 topov. 3 rete tankov. 19 oklopnih avtomobilov in 1 kemični bataljon. Te i skupini je odrejen 55. popra nič ni oddelek GPU. Vladivostok danes ne pomeni mnopo kot trdnjava. Tudi ni preskrbljen a topništvom. Lanske spomladi so Blueeherjevo armado iz-popolnili z vojaki i z nr»»kovskepa, severokavkaškepa in povolškep.i 'K'ojnepa kropa. Bluecherjeva armada se lahko opira na Verlinjoudinsk in na Trkutsik. Okraj Vorhnjou-dinsk je plavno oporišče r«a letalske sile vzhotlne armade. V Irkutskn. Krasnojarsku, Toin-sku. Novonikolajevskn in Omsku so zbrane čete sibir.skepa vojnega ki*opa. to je rezerva Bluecherje\e armade. To armado tudi dopolnjuje armada Mongolske narodne republike, ki je popolnoma pod sovjetskim vplivom. Reorpanizacijo te armade je izvedel Ilekker. bivši polkovnik peneralnepa štaba, v političnem popledu pa Borodin, bivši sovjetski predstavnik na Kitajskem. Armado so pričeli reorganizirati že I. 1929. V Mongolijo je bilo poslanih 10 letal, 25 tankov, 25 oklopnih avtomobilov in ves desetin traktorjev. Nadalje so tjakr.j poslali 2000 komunističnih prostovoljcev, ki so po veČini dokončali vojno šolo v Moskvi. Mongolska armada šteje 7 konjiških divizij, 3 strelske divizije. 2 diviziji težke artiljerije (18 topov) in 36 oklopnih avtomobilov. Poleg tega ima Pariško sodišče je nedaivno izreklo ločitev zakonskega tovari št v« med ameriškim polkovnikom in /tjvorničarjiem .Xelsononii Mor-risom ter njegovo ženo plesalko Joanno Aubertovo. Morris se je bil seznanil s svojo ženo pred letom dni. ko je pohajkoval po Parizu in iskal odmora vnovič po Parizu in prosila moža. naj jo vsaj za nekaj tednov pusti domow. da vidi "sree sveta"*. Morris je privolil v njeno željo. Komaj pa se je Aubertova pripeljala v P^riz. so jo jeli oblegati laistniki variete-jev z laskavimi ponudbami, če bi zopet hotela nastopati na odru. Oblegali ,«o jo tako dolgo, da je nastal spor med njo iu možem. Morris je zali trna 1. naj takoj zapusti oder in se vrne v Ameriko. Aubertova se je nekaj časa odtegovala moževi zahtevi, naposled pa mit je pisala, da se mu ne more pokoriti. Xato je vložil Morris v Parizu tožbo za- ločitev. Francosko .sodišče je priznalo njepave argumente in ločilo Aubertovo brez pravice na odškodnino z u-temeljitvijo. da ženi t vomica rja •Morrlsa ni treba nastopati v noč-»ih zabaviščih. DAROVI oseben odbor za izdelavo novega družinskega prava predlagal, da bi se prvi ženi dala praviea ugovora zoper drugo in vse nadaljnje žene. - Xa tleželi je bilo sieer drugače. Tam so bile žene in otroci ter >o še danes koristna delovna moč. — Mnogoženstvo se je tu uganjalo manj zaradi izročenih gospodarskih žeg in navad. ZaU> se nova reforma na deželi ni uveljavljala v takšnem tempu kakor po mestih. Tu vidimo še e vpišejo pri oh lastvih in priznajo tako svoje otroke za zakonske. V primeru, da bi bil mož poročen že z drugo ženo, bo imela ta kot prva žeua pravico, da v roku treh mesecev vloži ugovor zoper novi zakon. (*e zamudi ta rok iz kakršnegakoli razloga, bo novi zakon 'povsem veljaven, prva žena sama pa bo veljala za ločeno. ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolar« jev brez vsake izjave, v kako svrho je denar name* njen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati vac kot ato dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljatvijo. DECLARATION FOR MONET ORDER » X herewith declare that Money Order No...........................Is tent by me for the purpose of-- and is not intended for the purpose of speculation, placing savings or making Investment in a foreign country. I oertify that this transaction in no way contravenes the act of March 9th. 1993. the executive order'of March 10th, 1933. or any regulation issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) JO BOMO TOČNO IN HITRO IZVRŠILI VSAKO POSlLJATEV SLOVENK PUBLISHING COMPANY "ClaaNftVP*" «1« WW mm »TWIT NEW YORK N. I. Peter Zgaga i ... _ _ 0 BUT ALAH IK BUTAL0IH. •Nekje na ^luveu^kem je l3pa in prijazna vasica — Butale .se ji pravi. Xe Kom povedal, kje pravzaprav leži. tla* bi rojaki ne bili ljubosumni ilrujf na drugega, oziroma. da bi >e ilrujj drujrerau ne romali, češ: — Že vemo. otlkje si. Tam pri Hutalah ti je zibelka tekla. V Ameriko se ni izselilo d«»Mi Butaleev. nekaj .«>e jih je pa vseeno. pa tudi ne bom pavedal. v katerih naselbinah žive. Da m* bo zamere, bom na kratki* rekel, da je .skoro v vsaki na-•sHb;ni kdo iz tistega lepega kraja. Predvsem moram omeniti, da <>o Butalei zelo izobraženi ljudje. Pa ne samo starejši Butalei. pav pa tudi nežni otročiri kažejo znamenja1 visok-1 olike oziroma izobrazbe. O 'Hutalah. Butakih. butalskem napredku in izobrazbi bi lahko nav-del nešteto primerov, pa naj za dane-» .N*mo dva zadostujeta. ki sta že ivee a-li manj znana. Saj menda veste ko jf prišel v Butale tuj človek in je hotel z županom govoriti. Sredi vasi je srečal de.set let .starega fantiča in ga vprašal, či-gav je. — Županov sem — je otlvrnil fantek. — Lej. lej. to je pa dobro. — Ne je razveselil tujec. — Kje je pa mati ? — -laz nimam matere. — se je odrezal fantek. — Nimaš matere — se je trenutno začudil tujec, pa se je kurilu pomiril, češ. v Butalah v.se mogoče. — »laz nimam matere — je pn-jčtsnil fantek — jaz imam mamo. — Kje pa je uiama.' — .Mama pere pri potoku. — Kje je pa oče 1 — Jaz uimain očeta, jaz imam papana. — O. tako. tako, — se .je bistrilo tujeu %• glavi. — K j*1 pa je papa .* — Papa v postelji leži in čaka. da mu bo mama srajco oprala. To je dokaz, kako so Butalei inteligentni. Pa tudi na društvenem polju se jako udejstivujejo. Poleg raznih kulturnih imajo tudi gasilsko društvo, ki gre v vseh ozirih svetemu Florjanu na roko. V Butalah mora biti vse po predpisih. v.saki stvari je treba sestaviti zapisnik. Ko je nekoč »v Butalah gorelo, je poslal župan sledeče uradno poročilo na pristojno oblast : — Požar je nastal radi blaznost! Antona Tepine, ali pa za-to, ker so se otroci uporab'jali za krmljenje svinj. Po vasi teko razne govorice o teui. Objava požara se je izvršila z zvonenjem zvo-n«ho-»lovaika, kar je veljalo v prenesenem pomenu tudi za Poljsko in za Jujroftiavijo. Tajnik boljtrviike stranke Po-rtjr*ev navaja v svojih poročilih, d« strankinega pomlsdks prihaja k kanetakih vrmt in da vsi ti prinskjo * stranko krepko rusko «»r. v starosti 1* let, je n. pr. že kot 13-!eten dečko zmogel ponoviti brez napake 12 strani tujega mu teksta po enkratnem slišanju. Sličen spomin je imel 13-Ietiii Zerah Oolhurn, ki je bil močan posebno v računan i u v. glave. Ki s > ga vprašali n. pr. za 10. potenco števila 8. je izračunal vse iz glave \ treh minutah pravi rezultat, do-čim bi potrebovali normalno za ta račun s pomočjo logaritmičnih tabel najmanj 10 minut. Število s štirimi mesti je Colburn kvadriial že v eni minuti. Dr. Fred Brauns je eden najbolj znanih živečih umetnikov spomir.a. Že kot otrok je presenečal učitelje r« temi svojimi zmožnostmi. Maturo je opravil že v Ifi. letu, trikrat »a promocija za doktorja filozofije medicine in političnih ved mu je bila igrača. Pri nekem nastopu v Draždanah je v trenutku povedal kvadratni koren iz števila 8.503,0?2, H44 in je pripomnil, da mu j«1 to nalogo ^dal nekdo že dve leti pre i. Izkazalo se je. da mu jt tedaj postavila t;> nalogo ista oseba kakor v Draždanah. a še po dveh letih se je točno spominjal rezultata. Itrauns ima svoje posebne metode za rešitev najtežjih računskih na-lojr. Števila si zapomni, kakor je sam priznal, včasih po njih zvoč- j nem ritmu, drugič pa popolnoma vizuelno. l*ri reševaliui računskih palojr iz glave sta mu na razpolago s(>et dve metodi. Po prvi jih razčleni v njihove primfaktorje. |w» drugi v vsoto kvadratov. Število 149 raz."leni n. pr. 100 in 49 ali 10 na kvadrat in 7 na kvadrat ; sto- I Poljane, Slovenija. V mojih zadnjih dopisih sem le površno opisoval kmečke dolgove,, nisem pa doivolj pojasnil, kako d« so dolgovi nastali. Zato se mi zdi potrebno, da malo pojasnim. kako da so kmetje zašli v dolgove, katere bi radi nekateri naprtili na hrbet drugim, in da ne bo kdo mislil, da kmetom ni drugega kazalo kakor da so si s "kup-: č i jami" hoteli izboljšati svoj bed-I ni položaj. | Lesna kupčija je bila po prevratu do zadnjih par let glavni vir dohodkov, ki jih je črpal naš kmet • iz svojih gozdov, in če se bi bilo naprej držalo, bili bi naši gozdo-| vi v prihot^njih desetih letih popolnoma ogoljeni. Kupčeva]i so z < lesom poleg velikih poklicnih les-I nih trgovcev skoraj ivsi po deželi, , ki so čutili, da so zmožni za to kup-Ičijo. Posebno zadnji so kar tek-] movali med seboj, kdo bo dražje ! plačeval. Umevno je. da so tisti, ki so imeli .ssv-oje žage in svojo vprež-no živino lažje shajali, kot oni. ki niso imeli ne prvega in v mnogih slučajih tudi drugega ne. Razža-gani ali predelani les so po večini pokupili italijanski trgovci iz Trsta. Reke in od drugod. Preveliko-kratt se je dogodilo, da so naši trgovci nasedli laškim kupcem. ki so kupčevali pod raznimi izmišljenimi imeni. Vzeli so les, ko je prišel čez mejo, a za plačilo pogosto ni bilo pravega dobiti. Tako so že bili .tu precej prizadeti. ker šlo je za iveč vagonske po-iljke, da. celo vlak, kar je pomenilo težke milijone v dinarjih, v katerih je bil dobiček in lastni denar prodajalcev. Ker so pa cene lesu rasle vedno bolj in bolj in ker izgube, niso bile pri vsaki kupčiji, so jih naši trgovci hitro prebole'i. Zato jim tudi niso zalegli vsi opomini, naj bodo previdni, kadar kupčujnjo z ino. zemst vom. Prišel je pa prevrat tudi pri lesu. Cene so pričele polagoma padati, in tudi goljufij odstrani inozemskih kupcev je-bilo vedno več. Xasi trgovci so bili prizadeti ve-I činoma radi nezmožnosti, k°r goljufij od htrani laških kupcev bi t^e lahko obvarovali, če bi bili poslušali druge, ki so jim svetovali previdnost. Plačevali so les po visokih cenah. pa če je bil za kupčijo nI i ne, samo da. ga drugi ni dobil oz. pri kupčiji prehitel. i\»ravno je, da so se pri kmetih dolžili. pa ker so enkrat in drugič nekaj plačali, se kmetje rra to nLso ozirali, v kolikor se tudi sa-| mi niso baivili s tem poslom. Iz te-I ga izvira, precejšnji del dolgov, I katerih ne more u trpe t i ne prvi ( in ne dirusri. Naravno je pa. da si tudi v dobrih časih niso delili dobičkov, ki so deloma prekrili vse izgube. V tem seveda niso prizadeti ivsi. ker tudi mnogi niso dali svojega blaga iz rok, dokler niso videli denarja, in tudi pri nakupa so bili previdni, a večina se je vendar zadolžila. "Nekateri so se celo modernizirali in onrslili naprave za prede- lovanje lesa in to v krajih, kjer je /vsak pameten človek vedel, da ne bo nič ter ob času, ko še o kakem preobratu ni bilo misliti. Mešotarjev je imela vsaka vas enega aLi več. Hodili so vse križem, kupovali živino in jo gonili od sejma do sejma in pri tem svoje gospodarstvo doma 'vnemar pu-• ščali. Ob začetku je šla ta kupčija v klasje kot malokatera druga. Prekupčevalci so zaslužili skoraj pri vsakem repu 15, 20, 30 tisoč (seveda v kronah) in še več. Za našo živino je bilo povpraševanje vsepovsod. Šla je v Italijo, Avstrijo in drugam. Mešetarji so si meli roke; malo ali nič so se brigali za vse drugo. Kupčevali so po gostilnah in drugod. Niso se dosti menili za dolgost dneva in v več slučajih je njih živina sama našla svoj dom, med tem ko so se gospodarji iv kaki gostilni tiščali. To ji ixuelo že prej svoje posledice. da so bili domala vsi mešetarji še pred krizo dovolj zadolženi. Ka,j je ž njimi danes, si lahko mislimo. Seveda, kriče in bi se radi otresli dolgov, ampak tudi oni niso poprej delili z današnjimi upn ki tisočakov "zasluženih" pri živini. IV se jim je poprej kdo čudil, ko so pripovedovali. koliko da so na tem ali onem sejmu zaslužili, so navadno dejali: "Znati se mora!** •Nadalje omenjam tudi nabavo kmetijskih »trojev, posebno pri nekatorih. ki so imeli komaj par št a nt o v žita. pa so si omislili mla-tilnieo, kosilnico in drugo. Za vse to so se mnogi zadolžili in bi dostikrat j»riši i ceneje do obd -lave, če bi bili opravili z domačimi delavci. Stroji so biLi vedno drairi in tudi vzdrževanje je stalo denar, pa kdor je hotel to imeti. se je moral zadolžiti, če ni imel denarja. Omenim naj tudi š« razne srečke. po katerih je naš kmet pridno segal, ker če ne bi bil. bi ne bilo toliko agentov, ki so med kmete prav radi zahajali, dokler so še imeli denar. Težko j» ugotoviti. kdo je nasedel, kr-r taki prihaja:o na »lan le takrat, kadar se obljube agentov izpolnijo. Agentje so jim obljubljali milijone zi mal demur. Do tega seveda ni nikdar prišlo. Pri tem se kmetje niso zadolževali, k-r bi jih bilo sram, pač pa so dali, kar so imeli pri rokah. Pred par leti (proti koncu leta 15)31 j- se je bila pojavila pri nas epidemija z-»varovanja starih ljudi pod imenom raznih "samopomoči" ki so "zavarovale" vse s.ia-re ljudi do f»0 leta. za "smrtni-ne" od 10. 20. 45 tisoč Din. in menda še celo viš.i v. Vse je hotelo zavarovati svoje "drage", pa naj so bili neumni ali pametni, revni in bogati. Vsi so stremeli zi tem, da so zavarovali po možnosti največ teh starih ljudi, za katere .so upali dobiti po fi-mesečni ali enoletni čakalni dobi pogodeno v.«»tn od te ali nn1 zavarovalnice. Pri- spevki in vstopnine so bile visoke, ampak tolike vendar ne, da bi v Iresuci odgovarjale starosti zavarovanca in vsoti, ki naj bi se izplačala za slučaj smrti. 'Koliko J kmčekga in drugega denatrja je šlo samo za to. ne bC ;::hče vedel. Ce so imeli bogatejši 10—15 ali več starih za varovanih, revnejši, ki tega niso zmogli, so se morali zadovoljiti z enim ali dvema. in še za te so morali si v gotovih slučajih izposoditi, da so plačali vstopnino in mesečnino. Samo pri eni zavarovalnici so ugotovili 4 milijone nabranega denarja. Živeli so pa od tega zastopniki ali agenti, katerih je bilo ] »o vso d dovolj, med njimi tudi taki. ki bi jim še dinarja ne zaupal. Prišel je k meni agent neke "družbe" trr me pričel nagovar» jati. raj zavanrem tega. ali onega. ker to je več kot den-.r v žepu in bo prišel vsak vplačani dinar stokrat nazaj. Ker se nisem zanimal, pričel je razkazovati cir^ kularje in zahvalna pisma onih. ki so "dobili" in rekel, da je ta na--čin zavarovanja prišel iz Amerike. vsi cd česar mora biti dober in zanesljiv. Odgovoril sem mu. da če bi bil ta sistem kaj vreden, bi ga bili tam obdržali, ker Amerika da ven le to, kar je za nič. t*udno se pa nam zdi, da so o-bkrsti toliko časa to poslovanje trpele in še celo tla!" dovoljenje za to. Marsikje si videl stare "koskru-harje-prevžitkarje" udobno v hiši pri peči. ki se navadno poprej še iv hišo nLso smeli pokazati. Če se je slišalo, da je en ali drugi teh zavarovancev obolel a!i drugače trpel pomanjkanje, so mu prišli na pomoč. d;i ne bi pred čakalno dobo umrl. Če bi bilo to trajalo ka'j dalj časa in prišlo do veljave. ni izključeno, da bi se dogajali zločini. Ker vsak bi še stremel. da bi s" po čakalnem času svojega "varovanca" čimprej iz-nebil. Nadalje SO se tudi dolžili z nepotrebnim zidanjem in ;>rezidava-njem p°*l<»pi.i, ker vsak je hotel imeti hišo ali hlev kakor sosed, ali pa kot je videl drugod. Danes vidimo prav malo starih hiš jo mestih, deželi in celo po hribih. <> nekem kraju v hribih izven naše doline pripovedujejo, da imajo kmetje kar cele vile ali gradove. Neki kmet ima 5 ali 6 sinov; vsak i/nied njih ima svojo sobo in štedilnik. Če ima« tudi svojo kopalnico, ne povedo, imajo pa gotovo vsaj eno za vse Kljub rodovitnemu kraju, ne verjamem, da | bi se bilo toliko priyospodarilo. I Treba je bilo gotovo drugje vz^- Iti. pa če tudi ne, imelo je pa od-n>"v pri drugih sosedih, ki so hoteli tudi lako imeti. Tudi za to je šlo t>r cej denarja. Če ira bilo, treb i se je bilo zadolžiti. •Nada ie so tudi velike dote precej dolgov na pr r ile. posebno pri kmečkih hčerah. Kmečki sin tega ali onega kme*ta v bližnjem ali oddaljenem kraju, ki je slovel po bogastvu na denarju, zemlji, zaraščenih gozdovih in rodovitnih njivah, se je zagledal v hčer navidez istotako bogatega kmeta Glavni predpogoj je bila dota. "koliko da bo imela in koliko bo nesla tja", namreč tisočakov v kronah. Dote so po deželi navadim le kronah. k:»r poveča doto na štirikrat in se seiveda lepo sliši). Kmet bi bil rail ponosen. da je dal svojo hčer na tako bogato kmetijo in poseže v žep bolj kot more globoko in če ni drugače, pobara še soseda za par tisočakov. Eni hčeri je dal sko-raij vse. kar je imel. za druge pa. če jih je Krnel, pa niso nič imeli. mi še t:sti, ki j? imel domačijo, je dobil le dolgove. Srečen je bil. če je mogel kako istotako bogato iz dal.*n jetra krav* dobiti, ki ji dejanski položaj ni bil znan. ter ie s svojo doto plača'a — doto sestram njenega moža. Tako se je slišulo poprej skoraj vedno, kadar so se kmečke hčere možile. dočini kmečki sinovi niso bili tako srečni. Srečni so bili le. če so mogli k.je drugod kako bogati* za doto potegniti. Dolg. ki izvira od dot ni majhen, ampak podeduj? in oddaja se od roda do roda. kar je bilo že prej ner-idi. Se ni dolgo tega (okrog lHf)0). ko so sodi*ča zahtevala i'.bris starih vkiri/.b. na katerih so bile - a-me dote za sto let nazaj. Seveda niso bile vsote velike, a za tedanje čase je pomenilo precej. Tudi šolanje je n:Viin kmciom precej pobralo. Že od nekdaj je naš kmet videl v svojem najboljšem sinu duhovnika ali pa iv.saj advokata. Prva leta po prevratu, ker sn l ili dobri izgledi /a denar, so vsi boljši km-tje rinili svoje otroke v šole, pa če jih je veselilo a M ne. Bili so mnenj da kadar otrok nima ve-«»lja do šole in učenja. ■ tudi z denarjem da pomagati Res. spr i ili so nekatere do četrte šole, in to je bilo v mnogih slučajih vse. NA RAZVALINAH SODOME IN GOMORE Ž« jeseni leta 1929 je podružnica papeževega Zavoda »a proučevanje svetega pisma pod vodstvom oo. A. Matlona in Roberta Koeppela pričela izkopavati v Teli Chassulu na vzhodnem obrežju Jordana, severno od Mrtvega morja. O. Mi 11 on in o. Power trdita, da sta v tnn kraju stali mesti Sodoma in Gomora; drugi .učenjaki so nasprotnega mnenja, češ da sta obe mesli stali južno od Mrtivega nuorja,. Kljub temu so izkopi ne pri Teli Chassulu velike vrednosti, ker dokazujejo, da so v tem kraju stala štiri m sta v času bakrene dobe. Izmed teh je stalo na tem kraju najnovejše mesto v času od 2500 do 2000 pr. K. Mogoče je bilo to mesto polit vno najvažnejše med mesti južne Jordanske doline in s tem tudi picu-hodnik stare Jerihe. Prav na podlagi izkopin. ki so ji-h te dni odkrili. je bilo mogoče postaviti ta vrstni red. Med ticmi izkopinami so kresala, lončena posoda,- lončene fijrure. ko.stni okraski in nekaj bakrenega orodja. Veliko pozornost vzbujajo zagonetni znaki na malih kamen tih tablicah. Doslej iše pvso mogli razložiti teh znakov. Ž* oh temelju n ke^a zida .so odkrili fresko, na kateri se razlikuje 12 do 14 človeških nog ni tudi slika ptiča. Strokovnjaki meni o. d i trre za posnemanje egipčanske umetnosti. Bržkone je ta freska pred-•.lavliala procesijo mrtvih. Strokovnjaki ob"nem zavračajo vesti, češ da so izkopali nekak seznam grehov Sodome in Gomore. deti se znajo skrivati pod tem ali drugim plaščem. Ud ženske strani to nivadno nima večjih posledic kot kot kak prirastek, pri možu je pa lahko usodno za srečo druž ne in tudi domačije, če pride na dan. k r tico razčleni spet v 64 in 30 al: 8 na kvadrat in 6 na kvadrat. 149 je razdelil torej v nekoliko trenutkih v 6 na kvadrat plus 7 na kvadrat plus 8 na kvadrat in tako spreminja vsako krhko število v voljno tnaterijo. L. 1928 je dr. Brauns v tekmi z 20 električnimi računali na stroj opravi kr-maj 4 naloge. Leto pre i so mu v Kraljevcn stočasno č:ta!; tri uvodnike v treh različnih jezikih in jih ponovil po enkratr.em slišanju popolnoma točno, Xa koncu ga je samo glavo malo bob la, a to je bilo v.-e. ALI STE ZAVAROVANI TJk SLUČAJ BOLEZNI. NEZGODE ALI SMRTI? AKO SE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI, kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoje podružnice skoro ▼ vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje ▼ 17. driavah ameriške Unije. Premoženje nad I1JNJNJI. — Za rsta^ovltev nove-. g* draživa ssd—tuje S odraslih oseb. Vprašajte za pojasnila natega lokalnega tajnika ali pižite na: O LAVNI URAD J. 6. K. J^ ELY, MINNESOTA Ste namenjeni v Evropo? Kdorkoli seli potovati letos v domovino, za stalno, ali le na začasni obisk svojcev, naj vsekakor piše po naša navodila za potovanje in prepričal se bo, da bo za mal denar udobno in hitro potoval. Pošljemo jih vsakomur brezplačno. Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, M. 7. Otroci — sinovi kmetov — nc čutili denarno ozml.ji> stnr^ev. k;i tori so jili z denarjem silili k uee-njn mesto .s palico. IzjruKljali .sj> eimdal; ■ -bolj veselje do so'e. do klor j Mi ni šohi postavila na ee sto rad i .slabepra učenja in po rednosti. T;« k i iieenei so po navadi ro'ni r\seli muh, dandanes so pa še bolj. Kmet-oče se j«» zadolžil ali pa porabil, kar je imel za šolanje in dan rs inn "študente" doma ali pa kje druprod, od koder ne sliši navadno nič dobrepra od njih. Šolanje stane danes denar in kdor nima. se mora dobro zadolžiti. S« 'to bo^j rrdki slučaji, a vendar vsaka vns je ime'n poprej po p-ir ali več sinov na "višjih" rolah. Še oni. ki .--•-> resnično izšola :o. ne pridejo do kruha, pa če tudi. solo le kot 111 >le obnesli od porabije-ne«ra denarja. Solaniii ljudi imr> danes svet rso preveč, malo v^aj napol izšolan pa hoče biti skoraj vsak — brez sol. Se : n vzrok zadolžitve omenim, imena mu pa praveira ne upam dati. imenoval . Koliko eno milijardo, naj bi se vzdržala vsaj za četrtino in plačan Vi bil dolg. ki ga ima. Da ne bo kdo mi--•rorskim visokim ofic r'eni. (>fieir .se je izrazil o Slovencih: — Ko nica. prakrasna je Sloveniji. č"Cje- (Nadaljevanie na 6. strani.) Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Workingmen's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. Y. PrediwHnik: Milt ART. P1RNAT. 860 Seneca Ave. B'klyn, N. Y ODBOR -- l>.MT|>r«*4lser]nik: Kit ANK KOŠA K Sl-1'5 Catalp-i Ave-.. IJkJyn, X. Y. Blagajnik: Tajn«k: JOHN YlfRK \S. Jr.. I/IVRKNT OinVAVFI.M «05 Hint rod St.. B'klyn. N Y. 1R25 Catalpa Ave.. B'klyn. n! T. 7-«i>l«nlkar: FRANK PA OAR. !»S Evenrreen Ave.. B'klyn. N Y. N'arl*.trniki: I. JOHN KRIŽEI. n. fRA NT K PIKC 1*22 Linden St.. B'klyn. N. Y e:»-27 - 41 Ave . Winfleld. L. I. I"f A NX A BKRI.AV. 320 K \l St.. ,\c* York. X. Y. DRUŠTVO OBSTOJI ŠE-LE 12 LET IN IMA V BLAGAJNI OKROG DEVET TISOČ DOLARJEV Dru&tvne seje se vrše vsako drugo soboto v mesecu v društveni dvorani 261 St. Nicholas Ave., Brooklyn, N .Y. — Rojaki in rojakinje ▼ New Yorku in okolici zavarujte se za slučaj bolezni ali nesreče. Iz okolice od 25 do 50 milj se sprejme člana, če Je v okrožju 5 milj 2e 5 članov. Za natančna pojasnila se obrnite na katerega zgorej omenjenih odbornikov. "OLA* NARODA." THE LARGEST SLOVENS DAILY to V: & A. Pri naročilih zavec kot $1— damo 30% popusta V SLUČAJU, DA NAM KAKE KNJIGE ZMANJKA, S PRIDR2UJEMO PRAVICO^ POSLATI DRUGE SUCNEVSEBINE 'i!iiiiiiiii^.m'ii!i!ii:i!r II^/MIIIIIIIIIH®^ POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN POEZIJE rt t*: iltliHilillllli j^^vlf^MIIIII I It ^ IHIH llR>w\fjg>l 11IIII»f^S^HIl: KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 We»t 16th Street* New York : ZEMLJEVIDI : MOLITVENO« IGRE : ; : \ razne pesmi i spvemljkva- NJEM: Doamvinl, (Foester) -------,----------..R Izdala Glasbena Matica Oarake cvetlic« (Leharnar) Četve- ro In petero raznih glasov nf.<| Jas bi rad radrflh roi. moSkl obor ■ bariton solom ln priredbo M dvoopev-------...-------------„J| V pepeloičnl noA (Sattoer). kan-tatnta m soli, sbor ln orkeotee Isdsla Glaibena Matica „.____—.H Dve pand (Preiovec), ea aoW ■bor ln bariton salo ----- - - flt PESMARICA GLASBENI MATICI! 1. Pesmarica, uredil Rnbad ....Ml S. Koroške slovenske nei edini pesmi (Svikarfilč) 1. 2., ln 8. »v. skupaj--------—_______ MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne Maine .......II St. Is. Što čutil, Srbine t ni nI___11 Št. 10. Na planine___________.11 Št. 11. Zvečer ____________________________11 9t. 12. Vasovalec _______________________.U St. 13. Podoknlca ..............IS Slavček. zbirka Šolskih pesmi — (Medved) .................................M Lira. srednješolska, 1. in 2. sveže k po JI Tropi a sn i mladinski zbor primeren za troglasen ženski nil moikl zbor. 15 |tekmic. (Pregel) ......L^ Mešani in moški zbori (Aljag) =4 3. zvezek: P sal m 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč _«....___H 6. zvežek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo .................„41 7. zvezek: SlavCek; Zaostali ptič: Domorodna iskrk-a; Pri svsdbl; Pri inrtvadkem sprevodu; Geslo .41 8. zvezek: TI osrečiti Jo botl (mešan zbor) ; Prijatelji in senca (mešan zbor) ; Stoji, solnčlce stoj; Kmetskl hiši ................. CERKVENE PESMI Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor ....................................1»-« 12. Tantum Ergo (Premrl) ............J| Mašno pesmi za mešan zbor — (Sattner) „.............„......................JI 12 Pange iLngua Tantum Ergo Qe- nitori. (Foerster > ...........................M 12 Pange Lingua Tantum Erge Ge-nltori (Gerbič» .............................J| Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, L'0 m i na čast svetni* kom (Premrl ) .................................41 10 obhajilnili in 2 v častpresv. Srcu Jezusovemu ((inimj .............tj Missa in bonorrm St. Joaephl — (Pogacbnlk) ..............................41 Eyrie ---------------------------------------80 K svetemu Rešnjemu telesu — (Foerster) ..........................««.««41 Sv. Nikolaj -------------------------------U NOTE ZA CITRE KoSeljski: Poduk v Igranja na citrah, 4 zvezki .......................lil Buri pride io. koračnica ..................M NOTE za TAMBURICE rački zbor in petje (Bajuk) ....tU Bom Sel na planince. Podpurl slov. narodnih |>esmi (Bajuk) _______....1.-4 Na Gorenjske«! je ftetno ____________Ui RAZGLEDNICE Nevryor£ke, Različne. dučat .........,.«41 Velikonočne, božične In novoletne ducat __________________________________________M Is raznih slovenskih krajev, ducat .44 Narodna nosa. ducat..................44 posamezne po -----------------«...__..ninfs ....................... , i ,44 Združenih driav, veliki_____4| Nova Evropa_______.. ...... ..■■■.■■■..■■...■JI Zemljevidi: Maniamtl^MIsslaalZ Walking- tea, Wyoming, vsaki po_______—M Illinois, Pennsylvania, Miaaeoe- Virginia, Ohie, Now Verk — Vtrglala, OMo. No« lesk m vm» ki po----41 Naročilom Je pmožiti denar, bodisi t gotovini. Money Order aH poštne znamke po 1 ali a centa. Če pošljete gotovino, rekomandtinjtl p* gin" Ne naročajte knjig; katerih m g ceniku. Knjige poODamo podtalne pcoet* ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI L ZT, Vojnomir a11 pegMstve____.35 2. so. Kade brezdno ........................M »*zv. Veselo povesti________[ju 4. sv. Povesti In slike__________________85 5- zv. Student naj bo. — Na« vsak-kruk----------------S« SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. sv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ----------------------------------------h trdo vezano. Vsebuje 8. po-▼estl -----------------------------------------Je nv, trdo vezano. Vinski brat ........JO 6. sv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti -----------------------------------------.J* IGRE Beneški trgovec. Igrokas v 3. dejanj JO Cjran de Bergerae. Herlčna kome-dija v petih dejanjih. Trdo vezano ----------------------------------------- Edela. drama v 4. dej........................m Gospa s morja, 5. dej............„..........75 Lokalna ielecnlea. 3. dej. ______..._______SO Marta, Semenj * Rlcbmondu, 4. f dajanja---------.................................se Ob vojski. Igrokas v fttirih slikah .....30 Tončkove sajne na Miklavšev ve-ter, Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih ...................................-...JO R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Capek), vez..................45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .......75 Za kri* In svobod«, IgrokaS v 5. dejanjih ___________________________________„„JS Ljudski oder: 4. sv. Tihotapec. 5. dejanj .............,60 5. av. Po 12 letih. 4. dejanja.........JI Zbirka ljudskih Iger: 3. snopiC. Mila pod zemljo. Sv. Neia. Sanjo ..................................00 13. snoplC. Vestalka. Smrt Marije Device, Marijin otrok ....................JO 14. snopiC. Sv. Boštjan, Junaifca dekBca. Materia blagoslov ............JO 15. snopič. Turki gred Dunajem, Fabjola In Neia.........„...................JO 20. snopiC. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ------------------...JO PESMI m POEZUE Akropoli* In Piramide________________..Ji broširano ........................ ............. JO Asazel, trdo ves.___________________________1.— Balado In romance, trda ves ________1.25 Bob za mladi sob, trda vea ..........„..40 Kraguljčki (Utva) _:______________________.05 trdo vezano____________________80 Moje obzorje. (Gongi) _________________l.g Narcis (Gruden), brofi. ...............«30 i Primer sbor pesmi, (Gruden), vea----35 Slutse (Albreht). broS. __________________30 Pohorske peti (Olaser). broS. .....—JO Oton Zc^ucič: . . Sto ugank_________________________50 Vijolica. Pesmi sa mladost __________.«00 ZooaCkL Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezsno.....-—JO Zlatoreg, pravljice, trda ves___JO PESAfi Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (PavetCh Hlevska kovašalca: 10 svetov. Vaak zvezek po _______M t ailedlaskni pesmi (Adamič) JO NOVI PRSMI B- SPRRMUBV ANJEM KLAVIRJA iAlbum rtov. narodnih pesmi i ' tPrelovec)-----------------00 »ieet narodnih pesmi (Prelovec) JO MRSANI IN MOftKI ZBOR Sloveaskl akordi (Adamič): L avesek —-------------------7i 11: weoek ■ ^ ----------.75 'PHdhkMhl eteevi II. sv. .......48 ■A—irllka aleveaska lira(Holmar) 1— Oili»A» blmai (Vodoplvec) ____U» (Adamič) ---«45 MOŠKI ZBOR MJe moški abort (PavdC) Izdala Glasbena Matica ________40 šolski odmevi (Laharaar 2. sv. —43 WMUBNO: MR>ŠW1 tmomr dr. 25. PeaMsjr dnevi Pompeja, H. del ...____________________________ St. 2g. (U Andrejev) 6kao maske, poslov. -Toalp Vidmar, atr. broš.--------------Si St. 27. (Fran Erjavec) Brezpa brezpoeelno, 80 str« broA-------Jg St. 29. Tarzan sin opic. trdo ves....l JO fit. 31. Raka reko-------------------25 St. 32. Živeti __________________________3g št. 35. (Gaj Salustlj Kriap) Vojna s Jugu rte, poslov. Ant. Dokler, 123 aTani, broA ____________|g 8t. 30. (Ksaver MeSko) Listki, 144 at ran I ------------------------ flt. 37. DemaC^ ihrall -----------------JO St. 38. Tarzan in svet _______________L— »tev. 30. La Bobeme -------------------JO St. 47. Mleterij daše ______________ Ster- 48. Tarzana ve šivali ____________JO Stev. 49. Tarzanov ain. trd vea „..1.20 St. 50. SMka De Grajre ________________1.20 St. 51. Slov. balade la romance .Jfl St. 54. V amtešv _______________________ 8t. 55. Nasrišljml bolnik_____________JO 56. To In oakraš Sotle ___________Ji St. 58. Glad (Hamsun) ________________JO St. 59. (Dostojevski) ZapMd ls .aurtvega doma, L del...............,.„L— St. 80. (Dostojevski) Zapiski Is .■»tvega doma, II. det _________________1__ St. 01. (Uolar) Bratje In sestv«.....76 St. 62. Idi jot. I. del (Doatojevkl JO SL 62. Idi jot, II del ________________JO St. 64. Idi jot, ni. del _________________JO St. 65. Idijet. IV. del ______________JO Vsi 4 dell ------------------------ I.W St. 66. Kaawla, skozi aim al vnuke, veseloigra ...........—................45 Slovenski pisatelji D.n.: Potresna povest, Moravske olike. Vojvoda Pero I Perica, Črtice --------------------- ..................... .m Tigrov i zobje---------------------------«L— Tik za ironto ------------------------------„70 Tati«. (Bevk), trd. vea............—.75 Tri tadijanake povesti ----------------JO Tnnel, aoc. roman —------------------1.20 Trenutki oddiha----------------M Turki pred Dunajem .....................M Tel legende e razpela, trd. vea ....M Tisoč In ona noš (Repe) vea mala izdaja .— L grabi jen I milijonar ----------- L20 V krempljih Inkvizicijo-----------1J6 V robotw (Mattel?)--------1J5 V gorskem zakotja----SB V oklepa joku okrog svetae L del_______________JO 2. del____________________________ OBA SKUPAJ----------1.60 Veliki Inkvlsltor --------------—T ' Vera (Waldova), broš. ......35 VojAa aa galkaaa. e olikami-----25 Vrtnar. (Rabindranath Tagore), trdo rezano .7» brotirano «.« ..,.■■■■....................JO trdo vesano-----—..........l.2> Vojni, nir ali poganstvo, L sv.___JS V posti v Je šla, III. sv,.................J5 Vtl^Btli \ ^drilui hkfwrt iplil Vodalkova^pratllia L 1827 ______Zs* Udpi*kniiIki'TekiknT...... ...... fcvMsajs slov. topiaa, isbraal spisi Alsiovsc, 3. sv. Rani.............I Ji flslskspl ', ,..LI .in .. ; *e tsalal adŠo Kljffgili —:-.45 ZSsata la kewe.gdi. PlfIt__M L del -S---'„l!|'<',*'-40 IL del--±t„ M SLmmeaJo štirih (DopleJ ________________J> Zločin ln lam: I. In IS. prisili ......... vesaaa---OS Tlooi In ona asi: L avsartr --1M lšb t » . j Praški judek-------------------------------St Prisega Baroaskega glavarja____JO Pravijloo la pripovedke (KoAutaik) L zvezek _________________________.40 2. zvezek_______________________.40 Prvio med ladijaacš_______________30 Preganjanje Indijanskih ndajonar- Rsbinson Crnsoo .............................80 Revolucije ne Portugalskem____Ji Bdita Iv bela vrtnica, povest____.JO Rdeša amgta---------------------90 RdeCa Icokaida_______________.1J5 Sort ant Dlavolo. ves. 1.80 Slevenakl šaljlvec _______________________.40 Slovenski Robinzon, trd. ves._____________75 Stric Tomova kaša -------------------58 Sueški invalid___________________________M Skoal širna Indijo----------JO Sanjska knjiga, mala __________________00 Sanjska knjiga, velika ___________JO Saajska knjiga. (Arabska) ---------1J0 Spomini Jagootevaeakega dobre- voljca, 1*14—1018 _________________1J3 Sredozimrl, trd. vea ____________......JO broš. ------------------------------------«48 Straaote vojne ....................................JO 8tlrl smrti, 4. zv.____________________J6 Stanley v Afriki ZZ-------1» Spomin znanega potovelca ---------1J8 Stritarjeva Aathologlja. bro« _______JO Sisto Šesto, povest ls Abrncev ........J8 Sin saediredjega lovca, Potoploal roman ------------------- ----------------------.JO Student naj bo, V. sv. ________________80 Sveta Notburga ________________________________SB Spioje, tazle povesti ........................ff Stezosledce.................................«„«80 Šopek Somotarito ......'....„. .«....„.«....Ji Sveta aoš _________________________________SO SvoIMm in eeace ..._______________________LS8 Slike (Mefiko) -----------------------------JO Spska humoreska, trda« vez. ______JO SHAKESPEAREVA DRLA: Maekbet, trdo vos. ____________________Ji braširano Sen Kresno aošl-------.38 Splošna Knjižnica: St. 1. (Ivsa Albrerbt) Raajina grnda, Isvlrna povest, 1M atr«. brifiiraao_______________R St. X (Ivsa Rozman) ..Tsstameat ljudska drama v 4 dej., broi. 105 strani-----------------38 St. 4. (Cvetko Gol or) ..Poletno Uasje. t zbrano pcoml. 18*- okr« broširano______________R St. d. (Novak) I jiiihinnl St. 7. Andersenove pripovedka. Za. slovensko mladino priredilo Utva, 111 atreal. broš.____________JS 'ŠL 8L Akt štev. K8______78 Stev. 8. (Uuiv. prof. dr. Vrane « Weber.) PgnhlsaU sodobne f*«a-sollje, 347 slraui, broš.------«70 fit 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Temeni, relljefna karikatura ta minaloatl. 66 atr« broi.__28 St^lL^Pavel^oHai PeterCkove St. 14. (Dr. Korl Engliš) Rinar, narodno-gospodarski apia. poslovenil dr. Albin Ogria. 230 str« . broi.-----------------i________88 . St. 15. Rdamnd la Jolss do (ha-oeast, Reneo Mauperta —----------«48 St. 16. (Janka Sa^ec) Življenje, pesmi.*'112' str« broš._________iS , St 17. (Prosper Merimee) Vemo Me vvlsak, povest p revel Mir-Ko Pretdar, 80 etra. ......... ...«S8 At 19. (Gerbart Heuptmaa) Po-hfUsd'nB, dram. bajke v potih dejanjih, poslovenil Anton Fantek, 124 strani. broA------.«50 St 20, (Jut Ze^Or) Gsmpaši ln KeoMvnenhš. japonski roman, la CeiCine prevel dr. Fran Brada«, Iti street, broi._________..4Š St 21. (Frilolla 2olna) Dvnnajat knUkašnasih igsdbl^ IL. 73 str. broi.-----------20 St zt^ (Totstop Krsataarjeva It 23. (Sapbokies) šell^as. Sel-1 ■■ igra, peeler. C. Golar^JO ste. "Kienp....................-.....„.....«80' tsm' Isbraal spisi dr. H. Dolenca__80 Is tajaootl pri rode '_______50 Is modernega ereta, trdo vez. ___1.00 Izbrani spisi dr. rvna Mencinger: 2 zrezka __________________1J8 Igračke, broširano ---------------------..JO Igralce______________75 Janko in Metka (aa otroke)______...JO Jerna« Zmagava«, Med plazovi___JO Jutri {Strug) trdo ves ..............„...75 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vaoh IO zvezkov, lepo vezanih .........................„...10. 6. zvezek: Dr. Zeber — Tu gamer brofilrano .................................75 Juan iMserija (Povesti ls ipanikega Življenja ......................——........50 Kako «e sem jas likal (Alešovec) I. zvezek ..................«80 Kake sem se jas likal (Aleftovec) II. sv. .............„„....«00 Kako sem se laz likal (Alešovec( III. zveaek_______.88 Korejska brata, poveat la misijoaov f Koreji -------------------------------ST Krvaa ooveta ...................................Sp Kmečki punt (Senna) ________________„.80 Kuhinja pri kraljici goajl aošlcl JI Kaj se Je Markara ssnjelo ___________SB Kazaki ____________________________________________.88 Križe* pot patra Kupljcnlka____.76 Kaj se je izmislil dr. Oks_____________45 Levstikovi zbrani (iplsi ...................JO L zv. Pnal; Ode In elegije; net je: Romano, balade la legende; Tolmnš (Levstik _____„78 5. sv. Slika I/evstlka la njegove kritike In polemike ---------------------««70 Ljubljanske alike, H i Ani lastnik. Trgovec. Kupči Jaki atraknlk. Uradnik. Jezični doktor. Goatll-nlčar. Klepetulje. Katakarca. Duhovnik. Itd______________________60 tar na ione (roman) ............. ,.,.. .88 Lucifer ............................................1^-. Marjetica .................—.....—----«88 Materina frtev _________________________«B8 Moje šivljenje ________________________75 Mall Lord ...............................80 Mil jo nor brez denarja......—...........«75 Moren, krttanslti deček Is Liha- ^ Mladih zaaikeraešov lastal šive- toots ____________________________,75 Mlinarjev Janez _________________________J6- 1«___n____m* hdniiw ....___________________....m..... on Mri vi Goslač .....................................J5 Mali Hntei __________________________________70 Meeija _______________________________SB Malenkosa (Ivon Albrecht) ________55 Mledlm areem. Zbirka povesti sa slovenska mladino ..........-.............„28 Misterijn, roman ....„„__________..... L— Možje ......................................... 1J8 Na razllfnih petih ______ ••OOOOOOOOOOOOOOOOOOO «48 Netorjev nos, humoreska ......----------Jg Narod, ki lanirn _____________________46 Naša vso, H. del, S povesti .............. J8~j Nova Erotika, trdo ves ----------.70 Neia leta, trda vez --------------------«70 broširana ...................«..88 Na Indijskih otokih__________________BS Nill ljudje .<„....*...«...<.,.««...«.„.«...„„...»40 Nekaj is ruske zgodovina..............„«S5 Na krvavih poljanah. Trpljeaje In atrabote z bojnih pohodov bivšega slovenskega iioika ......—.........1.50 Ob BO lelnici Rr. Janeza R. Krška .„20 Onkraj pragozda ........................88 Odkritje Aaoertke, trdo vesaao-88 mehko resaes--------M Prsgrečanove ggedbs .......................JI Pasti In zaakl_________«SS Pater Kajetan_________________L— Plngvinskl otok_________...JO Poveot o sedsrtk Mirih------JO Pravica kladiva-------------------88 Pablrki Is Rsša (Albrecht)----SS Pariški slater----------------------JS Prihajaš, povest ..............„.„„.....„..„JS. *ešigalec______________ Povest i.c pesmi ▼ psent ( Baudelalia) trdo vesano ...............................I»—. Po strani klobuk -----------H; Prt strica______ zzrzzSI Prst boš jI---------------------„«.J8 . Patria, povest ls Irske juaaSke dobe ..'..............................Ji Prva ljubezen ________________SB Pel litra vipevea.............. JS Poslednji Mehikanec______________JO Pravljico H. Major------88 Predtršanl, Prešem la dragi svetniki v gramofone______.J» Prigodbe čebelice Maje, trda vea L— Ptice selivke, trda vea________7S r^m^Z^^IT . .88 RdŠ ..«.»«».. 1111 111,11——W—WMWM—l—ljl ......bi ,80 Obrtne knjigovodstvo_______.2J0 Perutninarstvo, brotirano --------1J0 Pravila za oliko-----------......J5 Palhične motnje na alkeholskl pea- lagl ..................................... -7S Prave in revolucija (Piiamlc) ........JO Predhodniki in idejni utemelji ruskega idejalizma ______________LB0 Radio, osnovni pojmi Is Radie tehnike, vezano „.„.._____________..J.— broširano ....__________________...________L75 Ročni »lov. italijanski In Mali- Janskl-alovenski slovar -..........JO Solnčenje ............................................JO Sioveneka narodna mladina (obaega 4f»J strani) ................1J0 Spretna kuharica, trdo vezana „..1.4B Sveto Pituno stare in nove zaveze, lepo trdo vezana ........................S^— Sadno vino ...............................„...„.„48 Sadje v gospodinjstvo ...................„75 Učbenik angleškega jezika trdo vez. ................................1J0 lirošlrniio ...................................1.25 l'vod v filorofijo tVeber) 1J0 Veliki slovenski splsovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike In trgovce ................1.25 Veliki vsevedei ...............................88 VoAčllna knjlUra .............................JO Zbirka domačih zdravil _________________00 Zdravilna zelitča .................................40 Zel In plevel, slovar naravnega zdravilstva ................1................1.50 Zgodovina 1'metnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih ............1J0 Zdravje mladine ...............................U25 Zdravje in bolezen v domači hiti, 2 zvezka ..................................1.20 Zgodovina Srbov. Hrvatov in Sio-vencev (Melik) II. zrezek ............. ...................JO Prorekovalne karte__________I.— POVESTI in ROMANI Agitator (Kersnik) broi. ...............JO Andrej Hofer .....................................JO- Beneška vedeievalka .....................JS Relgrajski biser .............................«35 llell meresen ......................................40 Bde noči, mali Junak .......................08 Boiičnn darovi ...............................JS lUija pot na Bledu ............................JB8 Božja pot na Smarai gori................JO Cankar: Gre&nik Irnard. broO..................70 Mimo ti vi jen jn ________________________JO Moje življenje .............-*.__________.75 Romantične duše _____________________SS Bnikanako-TorfekA vojaka ..............—SS Balkanak« vojnka. s slikaini .........25 Boj ln zmaga, povest .......................«20 Blagajna Velikega vojvode ......—JO Boy, (roman) ______________________________..65 Baraka vojaka _______________„......„..„„..„48 Beat in dnevnik .................................Ji Čarovnica .......................................13 Cvetina Borograjaka ......................AS Cvetke _______________________!__________________25 Čebelica ..............................................JS Črtice Iz iirljenja na kmetih ------SS Drobiž, in rame povesti — Spini Milanski ____________________SO Dekle Ellra ..................................48 Dalmatinske poveat! ________________JS Dolga reka ....__________________________________JO Do Ohrida in Bltelja _______________70 Doli a orožjem ----------------------------50 Dve sliki: — Njiva; Starka _______(Metko) .........................88 Devica OrleaMfan ..„.___________________88 Duhovni boj _________________________BS Dedek Je pravil: Marinka la škra-teljcki ---------------------------JO Elizabeta ____________________________________JS Fabijela ali cekev v Katakombah .. .45 Fraa Baron Trenk-________________________„..«86 riloaofaka agodba -----------------------...80 Pra Dlavolo ---------------------------50 Gsispsdarica sveta ____________________40 GoetUae v stari LjaMJaal________«80 GsAha Mitologija_______________L— GRUNT, roman ............................1.50 HadŽi Mure* (Tolstoj)_____...JO Hči pspida. vea._____________________L— Hektarjev sseš -------------------88 Hod vika ....:----------------------------48 Radi čaai. Blago daše, veseloigra .75 Helena (Kmetova) _________________40 Bade Rresdas (IL sv.)-------35 Kemorako, Grateako In Satire , ^ —______________ . _ ______ IfeSn&Jalit MOUTVENHCI ■VETA URA v platno vea................. .00 v Ano usnje vea ............1J6 v najfinejše usnje vez 1.60 v najfinejše usnje trda ves ............................1.86 SKRBI SA DUŠO ▼ platno ves_____________ J6 v fino usnje ves ___________1J6 v najfinejše usnje ves 1J8 RAJSKI GLASOVI v piatno ves.............. J6 v usnje ves....................1.20 v fino usnje ves. _______1JI v naj fine J Se usnje vea. 1.60 KVIŠKU SRCA v imiUrano usnje ves. JO v usnje vez...................00 v fino usnje vez.........1.— v najtinej&e usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje *-rda vez ...................................1.50 v bel celluloid ves. .......1.20 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno....................1.— v najfinejše usnje ves 1 JO v najfinejše usnje trda ▼ei ....................................1J0 MARIJA VARH1NJA fino v« ...........................'.20 v fino usnje ...................1.50 v najfinejše usnje trda /ez .................................—156 Hrvatski molitveniki: Ctjeha jatarost', fina vez............1.— Slava Bogu, a mir ljudem, fin« vea 1J6 najfinejša vt-z ......................1.6« Zvoačee nebeški, r platno ..................80 fina vea ...................................1-— Vlenar. najfinejša ves — —.......„.. 1.00; Angleški molitveniki: (za mladine) Chlhre Prajerbook« v horvsr*e |>lslol<-e vezano .....20 v belo ko«t veaano ....—........L10 Come L'nt o Me —.............................JO fioo rezano ................................33 Key of Heaven: floo vezano ......____________________J5 v nanje naano ......................—70 v GCjfinejSe nanje »w«no ........1-20 iZJk oOUASLK, * Key of Heaven: v eeliiid vezsno ................„.„.„1.90 * v cetolai najflnojni ves ............1 JO r v fino usnje veaano .—„.........1J0 Cotliolte Porket Manual* v fino umu je vezano ................l.M Ave Marls: v fino usnje veva no ...... ^.1.11 POUČNE knjige Angleške alovensko berilo ............Z.— Amerika In Amerikami (Trunk) 5.— Angeljska olutba ali nrnik kako oe naj atreie k ov. mail _____________10 Boj nalezljivim boleznim__________75 Cerkniško jezero...............................1.20 Doomčl ftlvlnozdravnik broSiroao Domači vrt ------------------------------1J8 Govedoreja ------------------------------U0 Gospodinjstvo _______________________1J8 Jugoolavlja (Mellk) 1. rreoek 1J6 2. aveaek, 1—2 ouool« -----------LS0 Kletarstvo (SkaUckr) ____________2w— Kratka arbaka gramatika __________SS Kratka igodoviaa Slovencev. Hrvatov In Srbov ____________________JO Rake io peotaae državljan Z. D. .25 Knjiga e litijsim vsdenjo _____50 Kubična Rašanlca___________70 Materija la oasrtHla............US Mlode leta dr. Joaosa Ev. Kreka .75 rnsisiiiram. l—......3ZZZZZZjo 'Oba skupaj M ceaUvj N M lik 1 i iglilkl tehaaš --------1J8 Nasveti sa hišo ln dom_________L— NaJbilJšo slov. Kahnrim, 000 str. lepo vaa (Kallatek)_______5^- NmsšHna bres ašttetja: ^ del^ Mli.>T....w...........................JI tfe«ag Me« —---J8 IS | KRATKA DNEVNA ZGODBA |j gg KJE SE ŠEfOCEM ŽIVI V življenju mladosti Spisal F RAX K 7 ROE A ^rarffffilBp pmnrmCTrainiT^^ ihiiiiihiw (Nadalje va nje.) piiMMfliiiitiiiitiw^ NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN "GRUNT" (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" Cena kraja ne konea. Milka je namreč vstopila v službo pod drugim imenom. U<«tilnii'flr in njegova soproga sta fee zelo čudila, čemu je Milka vse tako tajno ravnala. Treba je bilo pojasnila. Milko je bilo sram in ni vedela, kaj bi odgovorila. Končno je pa Tone vse pojasnil in pripomnil, da je tega kriva le njena ženska lahkovernost. (KONEC PRIHODNJIČ) VAŽNO ZA m NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno da kdaj imate plačano naročnine. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto in ker hi želeli. da nam prihranite toliko nepotrebnega dela iir stroškov, zato Vos prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku t? Vaše m kroj« ali pa kateremu izmeti zastopnikov, kojih imen* so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudt druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: Sail Francisco, Jacob Laushio COLORADO: Puelilo, Peter Culig. A. Haiti« Walsenburg, M. «1. Bayuk INDIANA: Indianapolis. Louis Dunich lX* i j ILLINOIS: Aurora. Mary Rntcliar Chicago. J. Bev Wa«boe, L Champa NEBRASKA: ; OtunUa. P. Broderkk .. ,v> NEW YORK: tkmamli. Karl Ktrninha IJttle Fall«. Frank Maslo ^ OHIO: Barherton. Joiiu Kalant. Joo HMi Frank Troha UcTrlaml. Autun B<»bek. (1ms. Kar-linger. Jaml> Kesuik. John Slapnik Euclid. F. Bajt ttirad. Anton Xanotle I.»raln. Kalant. John Kuale Warren. Mr*. F. Raehar Youngxtown. Aut»»o Kikelj OREGON: ' * Oregon City. Ore.. J. Koblar ' 1 PENNSYLVANIA: \ Ainttridge, Frank Jakie Braddoek. J. A. Kerm Brought on. Anton U«Tec Clartdge. Anton Jerina Conemaugh. J. Brtuivef Export. J. Prevlč. Loals Si—Hi Farrel. Jerry Okoru Forest City. Math Kaarin Greensharg. Frank Norsk Johnstown, John Polanta Krayu. Ant. Taulelj * Luzerne. Frank Balloch Manor. Fr. Demshsr Meadow Lands. J. Koprirfiek Midway. John 2u«t Moon Run. Frank PodnllSek Pittsburgh In t so okolico, TteMvt Ark Pittsburgh. J. Pogača r Presto. F. B. Demshar Resting. J. Pesdlrc Steelton. A. Hren Turtle Creek. J. SkerlJ. Fr. 8ctoKr*» West Newton, Joseph J oran WISCONSIN: Milwaukee. West A tile. Fraak 8k«k Sheboygan. Leo Majeaa WYOMING: Rock Springs, Loals Tasffcar Diamond rllle, Joe Rollch Vsak ftspwik Us pKrik wM u me je zasulo in šest imwcev sem bil nezmo-'. žt u 7n vsako delo. M*>ja napaka j Ne morda zato ker nisem napak«? prijavil, pač pa ker nisetu Kteber! nam naravnal, češ, da to ni moj po-1 ►•el. i IZOGIBAJ SE MAZAČEV! l*red leti stem bila učiteljica, mla da in vesel« živi jen ;a. Naenkrat pa j*em opazila, da mi peša sluh. Opc• . rBcija se ni [»osrečila in ker nfceni | v«s- zaupala u\ ravni kom, sem šla po ! nasvete k mazaeeui. IMala scui ' lo BUlOfj denarja, a v »e .raman. čedalje nanj ^m slišala. Končno sem se odločila iti šla k >loveeemii sjh* cialist u. 'Ako bi bili takoj prišli k ineui. bi va> bil ozdravil, tako pa i no vam pei-kušeni ljudje iwp>luoni4 ;1 uničili uševne organe."takšna je bi-i< la ob-otlha £va s tovarišem i^ka- i l.i [>etrokj■^lte vrvice v ameriški dr žavi Texas. Skl«*nila sv«, da vrneva v KvrojM. in šel sem na od daljo postajo, da bi kupil dve vo "ovniei /a naslednji ifon. Prav ko l st-ni |-rišel do železniške po>taje, je prifrrm»*l Tran-kontineutalni eks pres. Skušnjav« j«* bita pre»%ilna. .^delo >*• mi da n<* bi nf>9>el videti odhajati vlaka brez mene. Ve. i niti en sam dau ne ostanem več ta | v tem kraju, kj<'r nem doživel samo ' neuspeh. Pozabil tem na to^ri^a. kupil vozni listek in »«e od|>eljal. Ko sem dospel v Evropa je bilo pr « i vo kar sem čital v časopisu r — "Senzacijonalna najdba petrolej-skih vrelcev v Težaku " — je bil de-. I belo tiskan naslov in srečen najditelj je bil moj tovariš. Ko bi pa ne bil zapustil, bi bil daj«*s lahko prav • tak bojrataš kot je on. Tako pa dneve in dneve iščem posla in zaslužka ter obžalujem mojo največjo napako, ki sem jo napravil. KONČALO SE JE S POROKO Pred leti sem bil lekarniški a-^tent v nekem mestu. Pofcno zve-eer nekega dne sem ugotovil, da sem j neki mladi dami dal napačno zdra-} vilo. Ali era je že vzela * Ako «ra je. kaj bo -r menoj? Takšne misli so se mi podile po plavi, ko sem dirjal s kolesom v 12 kilometrov odda-j Ijeuo vas. Niti za trenutek nisem spustil pedalov in še nikdar nisem j\ozil x tako -ilo in to v temni uo jči. Ko ves zasoplj4*n d<>sjwl na cilj, sem jel razbijati |to vratih »a ko, da sem kmalu spravil pokonci ^e stanovalce v hiši. Ne moreni povedati. kako jrloboko sem se >dda-bnil, ko so mi napoto vil i, da «»te. ki« 'niča, ki je vsebovala strup, še ni j bila načeta. Vsa s»tvar pa je imHu . jnenavaddno ve-el kon«'c; kajti —, : z — ono damo. ki bi jo bil skoro, I zastrupil — sem se poročil. ^ ZAMENJAL PISEMSKI ZAVITEK i Hilo je tued svetovno vojno. Za-voju eiparet. ki sem jih prejel i dar. j«» bil priložen listek z nasl«>-\om n^k«' mladenke s podpisom "Minii". Ta j»* prosila, naj »e v»»-Ijak. ki bo prejel ta zavoj. pi.srn<>-I n«) oplazi. Res sem tako storil in kmalu se je razvila med nama živahna korespondenca, dasi >e ni-f-\a uikilar videla. — Dali so mi tritedenski dopust hi v tem ča»u >< m doma > s,vojo zaroeenk«« po-I ločil. K«» **-iu s«1 vrnil n» fronto, I so me tam čakala kar tri pi>tna neznane Miiui*\ Dasi ni bilo v tv-ii pismih ničesar, kar bi merilo na kaki ljubezensko razmerje, seu? \cndar sklenil. «ia preneham s to vrsto dopbiovanja, ker bi si sicev - dekle lahko kaj domišljevalo. Pi-. sal sem ji. da sem oženjen in da se - ne spodobi, da bi dopisoval z dru- - »inii ženskami, torej nvora'biti vse-* mu konec. Z isto pošto pa sem no-' pismo seveda tudi svoji ženi, - saj na fronti ni bila vedno prilika i odpošiljati pisem. Napravil pa sem - največjo napako, namreč, da sem jravitka zamenjal in je moja žena j tako prejela hladno pismo, s katee- rim ji naznanjam, da sem že po-ročen in da bo najbolje, ako greva *, >*»ak svojo pot. Lahka si mislite. kakšen "udarec" je bil to za mojo 'imlado ženko. O "Mimi" nisem ni-jkdar več slišal, pač pa o moji že-*jiii. Des»^t drobno pisanih strani je I bilo treba, preden Meni jo prepri-jčal o moji največji napaki v živ- , Ijenju. :! - . i JAVNA KNJIŽNICA V ( MOSKVI ! i Londonski Isti prinašajo poro- 1 čilo o veliki javni knjižnici v Mo- < skvi. ki je p«) številu zvmkov dru- 1 pa v Evropi, to je prva za knjižni- ] •eo angleškega muzej« v Londonu. I , Mfjskovska knjižnica ima 5 milt- j >nov knjig. V oddelku rokopisov ( ««<» zbrana v rokopisu dela velike ^ vrednosti. Število obiskovalcev knjižnice je večje kakor število vsa- j ke drupe knjižnice na svetu. Lan-sk o leto je obiskalo knjižnico na«l I pol milijona ljudi. Okoli 2000 liu- , di študira vsak dan knjižnico. Še ( lo leto bodo knjižnico zopet, peve-čali, da bodo dijaki in znanstveni- , ki lahko udobneje študirali. Od- ,, pri i bodo j>osebno dvorano za dnev. j. nike in revije. Polep domačih I«- t stov iu revij je knjižnica naročena , na silno mnogo inozemskih časopi- s ov in listov. V knjižnici ne sedijo i sani«• knjižničarji, ki delijo obisko-' ^ valeem knjige, pač pa tudi učenja-' i ki in .speeiuli^ti v posameznih v«*- 1 dah. ki dajejo obisk«»valeem potreb. t na pojasnila v znanstvenih .zadevah.'j V«Klitelji knjižnice so sestavili o-11 gromen katalog, v katerem so v ni- I sane knjige p-> vsebini. Polep tepa ! 2 po vsebuje katalop tudi označbo r važnejših člankov v revijah, ki cb-.a ravna vajo etnografske, etnološke zemljepisne in umetnostne proble- > m«*. Ta katal«>p ima že S milijonov t strani. ji Knjižnica je v zadnjem easui' pričela izdajati ruske klasike. P«k- ' } lep tepa je bilo izdanih mnopo d;-l f I in spominov politikov 19. stoletjs. ' „, Delo v knjižnici čedalje narašča. Iz vsega sveta prihajajo tja knjipe. s radi tega so ohlastva prisljena tui- ^ sliti na razširjenje stavbe. V naj- j krajšem «"asu bodo odprli dve 110- 3 vi '*promni stavbi, ki so jih prizi-dali staremu poslopju. V teku ene g pa meseca Is si o dela bržkone kon- I čana. I j Naročite se na "GLAS NARODAJ 1 j največji slovenski dnevnik v č t Zdruienih državah. ■ k ------ £ I vodnjikove]| , i KNJIGE I || za leto 1934 | |/ lahko že sedaj naro )) cite. — Pošljite nair r I ■ /l r )) in knjige Vam bodo (f 1) poslane naravnmt ne /f j) dom. (I {( "GLAS NARODA" \( . I 216 lAth Street \v I »Kraji, kjer se da še poceni živeti, so žal predaleč -cd nas, da bi se mogli preseliti tja. Ameriški listi pišejo, kako poceni je vse na Kitajskem. To pa ni končno nič čudnega, če pomislimo, kako visoko kupno moč imtajo v tej nesrečni deželi >večnih notranjih nemirov in .zdaj še vojne z Japonci konsolidirane tuje ivalute. V najlepših hotelih v Pekingu stane lepa soba s spalnico in kopalnico ter izborno brano mesečno ."H) dolarjev. Neki ameriški diplomat je ' najel v Pekinpu celo palačo za mesečnih 20 dolarjev. Čeprav sprejema številne poste, potroši me-1 sečno za vse, kar rabi. največ !H) 1 dolarjev. V drugih kitajskih mestih je staveda življenje še cenejše. 1 V Indiji sta najela nedavno dva prijatelja lepo opremljeno vi-1 k> z velikim vrtoan za 100 dolar-jeiv letno. Poceni je izlet iz Indi-^ je v Kašmtr. ki je eden najlepših ; krajev na -svetu. Za velik čoln. kjer so šth-i udobne sobice. Ah poseben kuhiinjski čoln in čolnič za veslanje, za vso hrano in postrežbo. so plačali štirje prijatelji 144 dolarjev mesečno. Pelje .se .s tovornim pa mikom do Maccasnra. j oil koder je lahko doseči druge j otoke holandsk~ga otočja. Doma-; čini žive tam v največjem za sieer cene. ki i so znat.no višje od na&ih. j ; V a rab.sk i ribi-ki vasica na se- j , veroatfriaki sredozemski obali Ha-mamethu. oildaljeni štiri ure od' TunLsa. je stanovala evropska f .družina v fraiusoski nrili 2. 10 elegantno opremljenimi sobami in! 1 velikim vrtom mesečno za 20 do-! larjev, ea v.se ilrngo je porabila! za«»e in za »lužinčad 100 dola rje v (mesečno. Všteti .so bili tudi stroški za redno p«d-o\ianje v Tunis in iztiri tedne trajajoči i*let v puŠ4"a-tvo. Lsta rodbina je potrošila na ■ tibumor.skem otoku More ji blizu j j Tahiti 7 dolarjev mesečno najem-' nine za vilo v čarobnem Patpatoi-; l^gem zalivu. Rodbina je imela naj razpolapo obilo nvofinejšejra ,dja. rihe so pa lorili kar sami. Samo kondeuzirano mleko in ma- j slo iz Avstralije in konzervirano sočivje iz Amerike je bilo drap<». ' N« belearakem otoku Malorki porabi človek za udobno življenje na teden največ 3 dolarje. J« aamenjen n botJS* wlravjt* In vefjo mof — kar iiomenl livljcnja — o- Javs »Iv«. mUlee in oalab«>l«> oriant. -*.uca-Ton« ie Imajdba zdravnika mp*-oijaiiata in vam nudi TOXIKO. ki vsebuj« fudfsa za tlao^e v cda^evanju in aktivnosti. Ta sdravniftkl predpis se lahko dobi v vsaki lekarni na prodaj: trideset dnevno jamstveno sdravtlo sa on dolar — nsbavite al steklenico teh tablet le danes, samo pazite, da js označeno Xuaa-Tone. i, ___• -; CENA DR. KJERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA! Angleško-slovensko Berilo $2.— KSUKARNl 'GLAS NARm s VIL Po dolpi in neprijetni vožnji je Tone dospel na Dunaj. Takoj se jc podal v gostilno, kjer ie bila zaposlena Milkina prijateljica Pepea. , Pepca je bila Tonetu že osebuo znana Tz otroških let. Čeprav je bila doma iz druge vasi, sta s večkra: videla. 1 Ob vstopu v restavracijo je bil Tone vsem neznan gost. Ko si je naročil potrebno okrepčilo, je zapazil svojo znanko Pepco, ki je vstopila iz druge *obe. Precej se je bila izpremenila. odkar je ni videl. Seveda, od tedaj je pretek!*) že več let. Nič manj ni bila iznenadena kot takrat, ko je zapazila Milko v po-stilni. V daljšem pogovoru je Pepca Tonetu vse razodela. čemu je Mil- •ka d'»spela na Dunaj in kako str«-, (šna tuga jo je trla. Tone se je prt- ■ jel za plavo. ! — Saj se mi je dozdevalo, da ! mora biti- kai takega! Tisti lump, j ki sem ga bil nekoč prenilatil. jo j 'jt torei nalagal, naposled pa š-5 j ciganka! O ti ženska lahkovernost, j ! kam va« pri|>elje! Z vsemi, ki so krivi mojega porja bom obračunal.! J Pepca je v strahu zrla nanj. Na- ! 'dalje mil je |M>\^edaIa. da je Milko! [celo karala, čemu je tako neprevid-! ' no ravnala in vse vrjela. Ona da se . ni pa nič ozirala na njeno svarilo in si ni hotela iz glave izbiti čenč Jo njegovem življenju v Ameriki. J Tone je hotel izvedeti vse po-• drobuosti glele nesreče in Milkine! I smrti. i 1 1 I Povedala mu je. kako je Milka I odšla v trgovino, od koder jo ni bilo več nazaj. Potem o večernem ilistu. ki je prinesel žalostno novico Jo nesreči in kako se .>e podala v ■ mestno mrtvašnico in si tam ogl*-d&la nesrečne žrt\f. Le pa laseh je domnevala, da bi bila ena izmed (žrtev Milka. Obraz je imela pa tako nakažen. da je ni bilo mogoče sp«»-j znati, , Naslednjega dne se je Tone po-fdal v spremstvu Pepce v motni ^ mrliški urad. Tam je prosil za na-itančno pojasnilo plede smrti svo-! je žene. Uradnik je začel listati po J debeli knjigi. Ko je Tone čul po ročilo. je zmajeval z glavo. 1'railnik je uadalje izjavil, da i- ! majo njen«i obleko še »hranjeno. N'obene stvari ni imela na sebi. f ' ki hi ga spominjalo na njo. j Uradnik je pa izjavil, da tudi [ ; odšk-nliiMie ne more zalitevati. ako i j ne more dokazati, da je bila žrtev I v resnici njegova žena. j D«mineva n njeni smrti j*e j.* i vedno bolj utemeljevala. Ce bi s*.« i bila jH>nesre«*!la. bi moral priti t kakšen glas otl nje. Za tako velik > prijateljico je smatrala Pepct», di .jc tako daleč |>riala k nji. |K>teui ! bi se ji pa kar naeukrat izgubila i pred oči. Tega si ona ni mogla raz-» tolmačiti, zato tudi ni dvomila o j Milkini smrti. V tugi in obupu se je sponuiil Tone svojega znanca, ki je imel v drugi strani uifsta svojo gostilno. Ko je bil še pri Rojakih, je bil za dva meseca pride!jen na Dunaj. Tedaj je izvedel za neko slovensko "»tAl I A I O O A" mv 1 WW TO^ TPMPIf, WliliW TH» LttCMT MLOYMKM PAH.T H V. % gostilno, kjer st» se večinoma Sl«»-venci shajali. Gostilna je bila vedno dobro obiskovana. Zahajali s«, v n;o tudi drugi Slovani. kak«>r Poljaki. Čehi in Slovaki. ' Pozno zvečer je Tone dos|>el v dobro znano gostilno. Gostov ni bi'o dosti. Gostilničar, rejen možiček kratkih nog. je sedel v družbi ur", eni i/.med miz. K«» je T'«ne vstopi«, jih je prav po starem običaju pozdravil ter jim v slovenščini voščil I dober večer. Gostilničar ga je vprašal. s čim mu more postreči. Tone je naročil pollitersk'* steklenico vina. K«» >e je gostilni«'ar vrnil s pijačo. pa je Time vpraša), če ua se kaj pozna. Ko je nekoliko ogledoval došlepa p sta. je rekel, da se mu zdi nekoliko znan. spominja*i pa se ne more nič. Tedaj mu je Tone razodel, kako je pred h*ti po-scčal njegovo postilno. ' Gostilničar se pa je tak«»j .spomnil. nakar sta začela se pogovarja-^ ti. Tone mu je vse razodel, čemu je prišel na Dunaj. Ko je postilui-«"*ar čul Tonetovo iz|»oved. je zma-,j« val z plavo in niti malo ni vedel ,kakšvia priporočila bi 11111 dal. Slednjič pa je Tone Vprašal, če tbi mogel prenočiti pri njem. Takoj ije bila soba z dobro posteljo na i razpolapo. j Tone je vstal. k_> .se je začelo da-' uiti. Ko je stopil v postilno. j«? bilo že nekaj postov navzočih. Xa-i tak&rica. ki je bila zaposlena zjutraj. je bila v kuhinji. Ujer je pripravljala potrebno jed. Tone je sedel k eni izmed praznih miz ter se nekoliko ozrl po >0 I bi in navzočih pestili. \"ato je i»a prijel za časopis, ki je ležal na --ro lu polep njega. Še za mar um ni bilo. ko je natakarica prinesla postom naročeno jed. Slednjič je sf; pila k njemu ter pa vprašala s prijaznim plasom : Prosim, kaj želite, gospod * Vprašanje natakarice je Toneta streslo kot električni sunek. Dvignil je glavo ter se ozrl v natakarico. istočasno pa vzklikuil: — Milka! Natakarici se je izvil iz grla gla*: _ Tone! — \'ato se ji je pa zavrtelo v plavi, padla bi. če bi je Tone ne prestr«*-: pel. Držal jo je n»»zavest 110 v obje-j mu. jo poljubljal t«*r venomer po i navijal: — Milka ntoja! Gostje >0 plašno skočili kvišku. 1 loteč po m a ura t i Tonetu, -la zopei 1 spravi natakarico k zavesti. trajalo niti par minut, ko je zop.t odprla oči! Nadaljui plas se ji j.> iz\-il trst: — Tone. odpusti ? — Le mirna b««li. Milka' — j! j«- odgovoril. — vse ti je «uipušče. no. kajti jaz sem v-esa kriv. Xa«o je brž |H>jasni| začudenim gostom, t ua je natakarica njegova žena. ka fUrr» je ]»o dolgem času. ko je že j mislil, da je mrtva, zopet našel. 1 Po velikanskem razburjenju ni bila več zmožna še nadalje streči po stom. Tone je rekel gostilničarju: — Največja sreča me je zadela, kar jih morem v življenju pričakovati. Xaael sem svojo *4 mrtvo*' ženo! Tedaj pa ni bilo začudenja ne Mali Oglasi imajo velik uspeh M e ~ X - r . .. . Prepričajte se! i TOW YOU, THXJMDAY, JUHE 8, 1933 THS LARGEST SLOVENE DAILY ta TJ. «. Ju DEDSGINA ROMAE IZ ŽIVLJENJA ZA " a L A 8 NARODA" PRIREDIL I. H. 39 Henrik ni nikdar več govoril o stricu Arturju; pn niem se je seJaj imenova'1 Merteivi. Eva Marija se poslovi. Henrika poljubi, za kar pa Half zaniha, nato pa seže tudi Ralfu v roko. — Še enkrat prisrčna hvala, gospod doktor! Xa vsak način vas o vsein obvestim po Henriku. Spoštljivo pelje Ralf njeno roko ,k ustnicam. — Pr»«!m, ne zahvaljujte se mi. Jaz »e vam moram zahvaliti, da imat tako .zaupanje v mene. In pri tem sem srečen, — praivi tiho. Izdajalsko ji šine kri v glavo in Henrik zopet z veseljem opazi, da vlada med njima vse kaj drugega, kot samo poznanstvo. Eva M arija j«* bre^z odlašanja odšla «v vilo Melanija. Tain je hotela biti pred Mertensom, ker je upala, da bo teto Melanijo pretvorila, da ji bo pomagala. Sicer je vedela, da teta ni imela druge volje kot voljo svojega moža, toda v tem slučaju bi vendar-le morala biti hči svojega očeta m ne samo žena Arturja Mertenta. Ko pride »v vilo. jo Jolanda sreča že na hodniku. — Dober dan, Eva Marija! Ali si se vendar zopet enkrat prikazala? Saj te ni nikjer vfč videti. — Ta očitek bi ti mogla vrniti. Jo, kajti po pogrebu starega ' očeta nisi bila več pri nas, medtem ko sem jaz že bila tu nekoliko- krat. — Res? Potem .se pa motim. Vendar pa me veseli, da te zopet vidim. Veš. opažam, kako naglo hiti čas; »vsak dan imam toliko zabave. Skoro vsak dan se srečam z dr. Berndom. In v njegovi družbi poteče čaw tako naglo. Eva Marija je vedeia, da Jalanda zopet enkrat ni govorila resnice in se ji smeje. — Jolanda. dr. Bern ima vsak dan najmanj osem ur dela em to že tudi povedala papanu, pa se samo smeje. Mami je pnd kratkim o njein poveilal mairsikaj. Razvija se v Hh-koživea. Kieer ne bi smela o tti. Jo. — Ho-ho! IVodi tako dobra in mi prizanesi s svojimi poučnimi opomini. Sedaj pa pojdi z menoj k mami. Že dolgo te želi in ko bos zopet odšla, te mi bo na v.se orete™e stavila za zjrled in to mi j" neznosno. fckuŠaj vendar, da enkrat ne napravia kaj prav, da bo mama videla, da m tudi samo človek in ne kak angel, ki je priletel z neba. — Draga Jo, sploh nisem nikak angel, četudi s»m malo dru- ^a-čna kot ti. — 'Prosim, pojasni to mami, da bo verjela. Mislim, da te bom mogla lažje trpeti, ako bi imela na sebi kake lahko vidne napake. Ali .si ne morel prilaxtiti nekaj takih napak? Eva Marija se mora smejati. — Z** tako jih imam dovolj. Jo. — Prihodnjič te bo mama obdala s svetniškim sijajem. To mora biti grozno dolgočasno, biti vedno tako pridna, kot ti. Toda se-daj pojdi k mami. Eva Marija je medtem odložila klobuk in je spremila svojo se-atrično v majhni, pa prijazni salon tete Melanije. Tu je bila vse mehko in prijetno, toda neznatna gospa je zelo slabo spadala v to elegantno okolico. Odkritosrčno vesela se teta dvigne in pride Evi nasproti. — Kako n«e veseli. Eva Marija ! Pridi in sedi k meni. Kako ti gre in Henriku? Ali ti ni dolgočasno v vili Rodenber-r? — Kiveda, teta Melanija; vedno štejem ure, kdaj bo prišel Henrik domov. — Za-te bi bilo boljše, ako bi se bila preselila k nam. kakor jr želel Htrle Art ur. Ali p-:> bi nas saj več krt obiskala. Jolandi je *u-di pogosto zelo doljrčas. — Seveda; tak žalm-alni čas je nekaj strašnega. Večno črno kar mi nikakor n" pristoji; človek postane pri tem čmeren in vey dan ne vidiš nob< n-ga človeka — mrmra Jolanda. Eva Msrija »e nasmeje. — Saj si mi ravno prej povedala, da imaš toliko zaba\e. J;.. — <>. pa še dolgo ne dovolj, odvrne brez vsake zadrege. Teta M elanija prime Evo Marijo za roko. — lile da »i. Eva Marija in na očeh je opaziti, da mnogo jo kals. Eva Marija stisne roke. — Izgube starega očeta še ne morem preboleti; meni ga najbolj primanjkuje, saj to vidiš, kaj ne T Oospg Melanija nežno poljubi nečakinjo, vesela, da ji kdo dovoli, da ga sme poljubiti. , — I>a, draga moja, to vidim. Tudi meni je pogosto za njim srce tako težko, — toda poglej, imam moža in otroke. Ti pa imaf aamo Henrika ia — žal, da ti bo Henrik sedaj delal mnogo žalo ati. — Henrik? Kako naj bi, teta Melanija? — No, da; svojega brata ima« prevseč rada. da bi videla, da ima aedaj malo preveč spod4akljuvo življenje. Saj si gotovo opa-*ila, da pogosto ponoči ni doma. Zelo me skrbi, ker je zašel v slabr družbo. Kaj takega ne bi od njega nikdar pričakovaia. Eva Marija stisne ustnice. Kako rada bi kaj rekla v obrambe svojega brata, toda tega ni smela, kajti teta Melanija bi gotove povedala možu besedo za beaedo. Tako samo vpraša: — Kdo ti je pon-edal o Henriku — in kaj? — Stric Artur mi je povedal; na uarna mu prinašajo, da s< Herik poteplje a slabo družbo in da je potem truden in rzmučer pri delu. Kot se sliši, živi zelo divje in pri tem bo pokvaril svoje zdravje. Malo mu pvor&š potrkati na njegovo v-eat; jkz ga koma. še kdaj vidim, kajti nikdar ne pride več k nam. KAKO SO SE SLOVENSKI KMETJE ZADOLŽILI Nadaljevanje s 3. strani.) ne gore, reke, gozdovi, polja, livade — slikovita romantika. I« ljudje dobri, — civilizirani, celo po kmetih .. . Ali med vsemi Jugoslovani so najbolj žejni. Svoj cviček, pijejo že pred zajtrkom in po zajtrku, pred obedom in po o-bedu, pred večerjo, med večerjo in po večerji. Pijo ves dan in če le mogoče tudi ponoči. Strašno so zmefaj žejni! In prava sreča je, da po Savi ne teče cviček, nego voda. Zakaj sicer bi niti kaplja n? dospela do Bel grad a in bi bi-lar njena struga bržčas že pri Zagrebu suha!" Tteko pravi črnogorski oficir o ovenc.h. Je malo pretirano, ali deloma je resnično. Vidimo nekatere. če bi jim čas dopuščal in če bi imeli, bi ves čas premodro-vali po gostilnah in zapili vse. Fvljub v.s.'mu temu se pa vendar ne imore trditi, da so Slovenci narod pijancev! Tukaj so »vzroki, da so "kmetje" zadolženi. Mi vsaj mislimo ta ko. ker imeli smo priliko videti, kako so delali eni in drugi. Seveda so pa kmetje in tudi drugi, ki jim razmere niso dopuščale in pri najboljši volji niso mogli, da ne bi zašli v dolgove. Bile so bolezni. nesreče, vremenske in druge nadloge. In nekateri so .tudi dobili dolgove, ko so pričeli z go-spoil a rstvo ni. Takih soveda n" moremo in ne smemo šteti med one dolžnike, ki samo gledajo po časopsih in poslušajo, kdaj da bo prišla vest o padcu denarja in kaj da poslanci delajo za nje, če se bodo dolgovi kmalu brisali a'i ne. Ore jim le za to, da bi dolgov ne bilo treba plačati na en ali drugi način. Prej omenjeni dolžniki še plačujejo dolgove in odrajtujejo o- VELIK POLETNI IZLET V STARO DOMOVINO na slavnem Cunardovem ekspresnem parnlku AQUITANIA 5. JULIJA XaSi .ude:« tend tega Izleta bodo ime l Izbrane kabine s moderno opremo, hrano po njihovem okusu in rasne druge piisebne prednosti. Z .M E R N E CENE POD OSEBNIM SPREMSTVOM rišite po ilustrirano knjižico z vsemi drugimi pojasni l. LEOZAKRAJŠEK General Travel Service 1359 SeconJ Ave, New York. N. Y. CUNARD LINE SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 8« WEST 18th STREET MEW YORK, N. I. PIŠITE MAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE SHIPPING NEWS ■ Ji J . t - j^g JBTTfO 9. Junija: Mtatendam v Boulogne Minnewaska v Cherbourg 10. junija: Puris v Havre IDiljt priJwdpjH.1 bresti kolikor morejo, ker če bi tega ne .bilo, bi vlagatelji in dru-jri upniki res ne imeli s čim živeti. Oni se še zavedajo svojih obveznosti. ee tudi bi se lahko zatekli pod okrije zakona o zajčki kmetov, torej tistih kmetov, ki ne morejo in nočejo plačevati če tuli bi lahko. Zadnji čin ,se je ustanovilo društvo za zaščito vseh dolžnikov > sedežem rv Uelgraru. ki je menda pnvo te vrste ter iira gledati za koristi svojih članov dolžnikov Ne vem. kako redno bodo član" plačeval svoje prispevke. Za upnike se je pa še le sedaj ustano vilo "I. društjvo za zsččito vla«»a teljev v Ljubljani", to je za \se one, ki imaj« denar v hranilni eali. Koliko koristi bodo imeli člani, ne vemo. toliko pa vem. da denarja ne bodo dvigali, ker ga nikjer ni. kot pravijo. Toliko se pa lahko stori. d.jj se prepreči na-daljna špekulacija z hranilnimi knjižicami, ki se vedno bolj raz-paša. Na merodajnih m "stih so mnenja, da kar je tvoje, s tem lahko razpolaga« po svoji volji. Ali je tako tudi z naloženim denarjem? Kaj se bo ukrenilo glede dolgov? Prvi načrt, da bi kmetje odplačevali dolgove 50 let. je menda propadel. Sedaj svetujejo, da bi vla-Ja izdala. 4 milijarde obveznic (bondov). ki naj bi bili tudi plačilno sredstvo (t. j. kot denar) in bi se amortiz rali s 5% obresti v 25 letih. Drugi načrt je pa. tla se vzame iz obtoka bankovce po 100 Din. ki imajo felato kritje in se iih nadomesti z drugimi bankovci brez kritja, ki nimajo oznake ;vi, da. odpuščajte dolžnikom. Nadalje: V razvalinah b&bik>n*ke-C« »topa «o nail i n* koscih ope- 3 x iltk. v- . prilike in se v nje ne spuščajo. Previdni morajo biti, d* morajo riniti naprej. Pričakovati nimajo od nikoder pomoči in tudi kot se vidi od inflacije ne mnogo. Kaka razlika! mrd našimi in ameriškimi ! Marsikdo bo rekel: Njim je lahko, saj so iv Ameriki. Marsikdo bo mislil, da sem jaz kak bankir ali kaj podobnega, ker me tako zanimajo kmetje in njih do'govi. »Ne, prijatelji! Bil sem v Ame-"iki. kjer sem v dolgih letih nekaj prist rstl:*!, s č m r bi morda po pameti izhajal. Nikakor me pa ne veseli, da bi moji žulji zasegli kmetom za njih dolgove na en ali drugi n- >č'n. Kakor ne maram tega sam za se. ne maram tudi. la bi vsak drugi, ki si je v Ameriki kaj pr:služil in prinesel ali pos'jtl .-"m. prišel ob kaj ali v e. Vem. tla imate tam tudi slabe čase in ste mnoiri pri b nkah vr»č ?li immj izirubili, ali kljub temu S.e vedno lahko upate, da boste pr\š1i zopet na?- j k svojemu, k tr i ste imeli. t. j., tla boste zopet zaslužili. 14. Junija: I'ret. H ording v Havre Majestic v OtivrUiuif New Voi k v Cherbourg Aqiiilania V CI7. lunila: liritani' v Cobh he de Fiance v Havre 21. Junija: Vulc-anin v Trst Albert tiallin V Cherbourg Manhattan v Havre L>e Giu!«« v ilutre 13. Junija: Olympic v Cherbourg Minuet« lika v Havre Veendam v Boulogne 24. Junija: Champlain v Havre Hex v Cenoa. Bi emeti v Br«-m«-n 27. junija: I*e.'iathan v Cherbourg 28. jir.ija: i:ert-fiKi»ria. v Clu-rlxiurj; H.Aiii.urK » Chsrbour^ 29. Junija: Con tč Grande v" Genoa 30. Juni»a: Milfstl«- v Oherhi.iJiK Statenuam v U»uiuiiH v OI>ert".urB Deut.sehland v Cherbourg 7. julija-. lie de Kianee v Ilavr« 8. Julila: Con le <11 Sdvnla v Certoa II. Julija: Kremen v Bremen 12. julija: .Win York v Cherluuirg Olympic v C*herl«>iirg ke klinopis o kaznih, ki so bile za tiste, ki so |K*iojevali denar na obresti. Tudi neki grški modrijan, najbrže Sokrat je določal kazni proti onim, ki so zahtevali nazaj denar in računali obresti. V piramidah so našli hierogrif, iz kaiterega so razbrali, da so Egipčani porezali nos in ušesa oniui. ki so zahtevali posojeni denar nazaj. Mohamed je zahteval glavo od vsakega; ki je posojal denar na obresti. Rimski cesar Justin: jsm je vrgel levom ivsakega. ki je zahteval denar nazaj prezgodaj in računal obresti. Karol Veliki je dal na čelo' sežgati znamenje vsem, ki so zahtevali obresti, če iili ni dolžnik dal prostovoljno Dočirn so pozneje iake "zločince" le 'pošteno na.šešk.".dL. In dandanašnji j<» prišla zopet ta grda in nepoTtena navada v veljavo, da zahtevaj« posojeni denar naza j in -ačunsjo obresti. Tako nekako so priobč vali časopisi od ča.sa do časa. kako da so delali z upniki v nekdanjih dneh. Nekaj sem se jih izmislil sam. pa če so bile drugp tudi izmišljene. preprosti ljudje so vrjeli ali pa morda tudi ne. Drugi so pa itak vedeli kam pes taco moli. saj je šlo za njih korist. Vendar na splošno je pa napravilo vtis pri ljudeh, tli je zahtevati visoke o bresti in zahtevati posojeni denar nazaj, ko ga dolžnik nima — kri vično. C'irn bolj kriza pritiska, tako tudi raste zavidanje, ki je zelo vkoreninj; no med n mi. Sprva so zavidali onega, ki so ga sumili tla ima kaj več kot drugi, a danes že zori d a jo oneira, ki ima ši od sklede do ust. Nam pravijo: "Vam je lahko, ki»r ste med vojsko v Ameriki denar grabili". .Saj tukaj tudi ni bilo ntijslab še. Nekateri si n^ dajo ^lopove dati. koliko so tedaj denarja ime I i. Zakaj ga niso vsaj nekaj prihranili za danes? Morda .so denai nekateri v Ameriki r s grabili, (a mnogi so pa moral: trdo delat: zanj), so *r-r pa že razmetali tam. ali pa prinesli sem in ga zaprrivi-ii tukaj s tistimi, ki so jih hira IH n jim prirejali pojedine. Ko ni bilo več. niso mogli nazij. ker za pravili so vis" in danes .skupno y kmeti kriče o slabili časih, katerih so vsaj za se. sami krivi. Tudi ameriški kmetje (farmer-i?) imajo danes dolgove, v katere so, zašii na ves drug način kot njih na^i servrstniki. Kdor je bil v Ameriki in opazoval ^■armerje, je videl, kako znajo skromno živeti. Delajo od zore do mraka ob kruhu in mi ku, k večjem če si kdaj privoJči kako sladkarijo. iNe je mesa Tazun po zimi. ker tedaj .se mu ne pokvari. Seveda, ker redijo kokoši, privoščijo si tu in tam kako kokoš ali jajce. Pri tem gledajo seveda, da je čimn-eč za prodalti. Pijač" skoraj ne nozna-jo. V svojih vrhnih hlačah hodijo okrog v petek ali svetek. Za dru-.ge kupčije in špekulacija nimajo A tukaj je druga. Dinarja, ki ?r porab-rš ali izjru-btš. i>" vid š nikdar vr-T-. Vsletl tega .^mo proti hr^zsmi-selnini zrrhtev -ni tlolžnikov. ki hočejo neka i. česar nikdar ni bilo. i Kit i in kako se bo to vprašanje j uredi'o. bo pokarala bodočnost. Pozdrav! J. B. KDOR NAMERAVA potovati v domov'no to poletje naj se cimpreje oglasi za izlet Slovencev, ki potujejo na Francoskem brzopanvku "ILE DE FRANCE" 1 7. JUNIJA 1933 PREKO HAVRE in PARIZA. — HITRA VOŽNJA IN DIREKTNA ZVEZA ZA JUGOSLAVIJO NIZKE CENE—IZVRSTNA POSTREŽBA—DOMAČA HRANA Za pojasnila in navodila pišite še danes na LEO ZAKRAJŠEK 1359 SECOND AVE., (General Travel Service Inc.) NEW YORK FRENCH LINE ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRSE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: "ILE DE FRANCE" preko Havre —------17. JUNIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 AQUITANIA preko Cherbourga------ Oena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane za tja in nazaj pa samo------ — 5. JULIJA .$ 102.34 .$ 182.00 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi ia preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PlSlTE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU Hew York, N. T. | Watt 18th Street ITALIA- COSULICH V SLOVENIJO PO SOl.NČNI JUŽNI PROSI V GENOVO ALI TRST VELIKE RAZKOŠNE LADJE Najhitrtjia ekspretna votnja dO SLOVENIJE po Sr*do- dozemtkem morju. Cente di SAVOIA 15. junija R E X ............ 24. Junija r irektne ž*>!cxnlftkr> iveic is Genove. Pomike l.o sprejel zastopnik drutbe (<>r jh bo pravočasno spremil na hitre braov:ake. vozeče v Slovenijo Direktna služba do TRSTA VULCANIA ... 21. Junija SATURNIA ....... 5. Julija Druga od p! u tja.: Conte Orande 2». Jun.; Roira 1. Julija: Augustus 12. Ju'. Krasni prostori — Izvrstna kuhinja. Vpra*aJ katerecakoM aicent« ali oa v uradu 1 I'ALIAN LINE : Stats St.. N.T.C. 11AI »A toor - 14. julija: KottcrUam. Rotterdam 15. Julija: Champlaln ▼ Havre I()'X v Cenoa ICrrfite «ri:i v Cherbourg IS. julija: luinan v Cherbours 19. julija: Manhattan v Havre Albert ftttlllii v Cherbourg 20. julija: Majestic v Cherbourg 21. Julija: ■ .aiav^tte v Havre Eun>l«> v Urenivii Sl-iteiidam v Boulogne 25. Julija: Hamburg v Cherbourg I "re». Koosevt-lt v Havre 27. julija: Bremen v Bremen 28. julija: Vi-cnilam v Boulogne He de France v liavre 29. julija: V u Ira n ta v Trst Atjultama v Cherbourg 2. avgusta: WashlnKton v Ha\re I>euls«'hUin«l v Hamburg 4. avgusta: Olympic v Cherbourg 5. avgusta: Chumi>Iain v Havre font.- di Suvoia v Cenoa H.renearia v Cliertouis 8. avgusta: Leviathan v »"herboutB Eup-tui \ Bremen 9. avgusta: New Y«.rk v Hamburg 11. avgusta: I*a:-is v Havre Majestic v Cherbourg B tterdnm v Boulogne 12. avgusta: Satui nia v Trut Ai)i'Jtai.ia v Cherbourg 15. avgusta: Bremen v Bremen SUtfiiiil">Kne 16. avgusta: Manhattan v Havre Albert Ballin v Hamburg 19. avgusta: I •• d.- Frame v Havre Ilex v <"eii«-a 21. avgusta: Reliant«- v Hamburg 23. avgusta: t »lympEc. Cherbourg 21. avgusta: Clijiniplain v H;)\re Kum|-a v liremen 25. avgu5ta: Ve*-u«:stni v IU«u!>>Koe 26 avgusta: Boma v C.enoa Berengaria v Cherbourg 29. avgusta: „ Leviathan v Cherbourg 30. avqi'sta: I »e Cr.isi Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre I>eutwhland v I J.i m bi trg 31. avgusta: * Bremen v Bremen 2. septembra: Con le di Savola v Cenoa Volradnm v lu>ul< 5. septembra: lie ile Fr,iiii-p v Havre Statenriam v Boulogne 6. septembra: Anuitania v Cherlmurg New York v Hamburg 8. septembra: * »iympic v Ciu-rbourg 3. septembra: I'a ris v Havre Vulninii v Trst Eun>:»it v Bremen 13. septembra: lafajitif v Havre Manhattan v Havre Berengiiria v Cherlwmrg Albert Ballin v Hamburg 15. septembra: Rotterdam v Boulogne Majestic v Cherbtmrg 16. septembra: Bex v Cenoa Bremen v Bremen 18. -septembra: Reliance v Hamburg 20. septembra; Champlain v Havre 21. septembra: Af|uitanla v Cherbourg 23. septembra: Saturnia v Trst Ile »le France v Havre Vcendam v Boulogne 26. septembra: Europa v Bremen Statenda m v Boulogne 27. septembra: Washington v Havre M a U» et:. n la v ('herl^iorg I>euts<-hJand v Hamburg 29. septembra: Buriš v Havre O'ymph v CherLourg 30. septembra: C nte di Savoia v Genoa