DRAGO TRŠAR V HP KOLINSKI
Ml kolektiva
Ob 30. obietnicf samoupravlfaiija je HP KoHnska pripravila razstavo del akademskega kiparja Draga Tršarja, ki ga v so-dobnem slovenskem prostora poznamo po izredni izvirnosti in krepld izrazni moči.
Na ogled so bile velike in male skalastične plastike pred proi-zvodnim poslopjem Knorr-Thomy, v otaratu Viki in v sejni sobi. Inspiracijo zanje je kipar dobil y kraškOi kapnikih njegove po-stoinske domovine.
Kiparjev poglavitni pro-blem pri nastajanju teh pla-stih je upodabljanje množice in gmote. Do izraza prihaja njegova prvinska sila, tj. ve-liki MI kolektiva, ki jo pri-kaže kot zavestno organizi-rano množico v težnji za skupnim tiljem. Dela so svo-jevrstne rešitve, saj kipar per-spektivno zmanjšuje ljudi in dosega prepričljivo prostor-sko rešitev kljub nizki relief-nosti.
Prav to Tršarjevo odkritje lika množice namesto spajanja likov posameznikov v skupinsko sim-biozo je nedvomno pomemben prispevek k slovenski kiparski problematiki.
Na razstavi so bile tudi skulp-ture z elementi odprtin, ki soprav tako Tršarjeva posebnost. Z njimi nam podaja navznoter zao brnjen prostor oziroma novo re-lativno prostornost. Razstavljena so bila tudi dela, ki se bohotniško razstezajo, tj. horizontalno vla-dajoča mesta kot kiparjev izziv na pretežna stremljenja kiparjev v vertikalo. S svojo voluminoz-nostjo se ta mesta kažejo polno-plastično in samostjno sredi pro-stora, navkljub svoji stenski re-liefnosti.
Osnutek za spomenik Edvardu Kardelju, za katerega je akadem-ski kipar Drago Tršar prejel prvo nagrado na javnem natečaju, je bi! na ogled v sejni sobi. Tu sobile razstavljene tudi manjše plastike in ciklus grafik, ki so nastale na podlagi obiavlienih fotografij iz NOB.
XXX
V HP Kolinska je bila to že peta razstava. Kolektiv te de-lovne organizacije se zaveda, da jitn gospodarski razvoj sam po sebi ne bo prinesel pestrejšega življenja in da bo ravno kuJtumo delovanje oblikovaio nove odno-
se. Nekakšen mit profesionalne kulture pa nikakor ne gre skupaj z uresničenjem vizije družbenega človeka v samoupravnem sociali-zmu. V HP Kolinska se tega dobro zavedajo, obenem pa že-lijo odvreči tudi predsodke, da umetnost nima ničesar skupnega s proizvodnimi in delovnimi ra-zmerami.
Prav poudarek na slednjem je Iepo viden iz enega od mnogih zapisov v knjigi vtisov o tej raz-stavi:
»Ob vsaki razstavi v naši de-lovni organizaciji doslej — ob tej pa morda še prav posebno —
čutim, da je umetnost nekaj, kar je tesno povezano z našim vsak-danjim življenjeni, kinamgavse-stransko bogati, čeprav se tega vsakdo in vsak hip ne zaveda.
Pri umetniku Tršarju mi je najbolj všeč n jegov odnos do člo-veka — iz vseh njegovih del izha-ja, da mu je le-ta osnovni in glavni virnjegovega umetniškega ustvarjanja.«
Še enkrat se je izkazalo, da se moia umetnost vedno znova vra-čati k življeiiju kot k svojemu izvoni in skopaj z dnigani diuž-benmi spremembami postati ak-tivni dejavnik našega osvobaja-nja. To potrjnje ludi Marxovo vi-zijo drnžbc, v kateri naj vsak stika po svoji lastni svobodi in je vsak med drugim tudi umelnik. pri lem pa naj bi bila svoboda ter vseob-sežnost mnetnigkega ustvaijanja neobhodna pot k splošnemu na-predku človeštva.
Zdenka Kovačič
RazsUva Triarjevih plastih v obrata Viki (Folo: Janez Puk<BQ