Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. I. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri nnifni hranilnici št 14 194. Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. lnserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. 5\arod in femefsive Usodna zmota našega javnega življenja je bila vsa leta po vojni in je še danes v okolnosti, da v dnevno strankarsko politično borbo vlačimo vprašanja, ki za nas s;>loh ne bi smela biti vprašanja, temveč nesporna dejstva. Tako smo Slovenci iz medsebojne strankarske zagrizenosti in zaslepljenosti zagrešili nekatero težko napako, ki nas danes tepe in nas bo tepla, dokler ne bomo temeljito revidirali svoje politike. 2>oš{enosl in jasnost »Kmetski list« je o tem že ponovno pisal in je za kmetstvo vse to, kar bomo danes povedali, jasno. Če se danes kljub temu vračamo k temu predmetu, storimo to zaradi tega, ker vidimo, da neki krogi iz čisto preračunane taktike in prav otipljive špekulativnosti hočejo slepomišiti in nikakor ne puste, da bi poštenost in jasnost načel razčistili ozračje, ki je danes strahovito megleno in strupeno zakuženo. Nobeni skupini ljudi na svetu, ki ima svoj jezik, svojo kulturo, svojo tradicijo, svojo lastno duhovnost in vse tiste lastnosti, ki so za narod značilne in bistvene, da bi prostovoljno in iz lastnega nagiba začela tajiti svojo narodnost. Tudi mi Slovenci smo se že zdavnaj vzdramili in proglasili še v prejšnjih razmerah za svoj narodni ideal — zedinjeno Slovenijo. To se pravi, da je v nas živela narodna zavest in tudi volja po uresničenju tega ideala. Tudi v Jugoslavijo smo stremeli in prišli z zavestjo naroda. Našega hotenja in položaja ne kaže primerjati ali celo vzporejati z drugimi, ki so za oko in za površnega opazovalca slični. Naš primer je čisto svojski z ozirom na nas same in z ozirom na skupine, s katerimi smo stopili v skupen državni dom. Pri tem za nas niti ne morejo biti toliko važne izjave tedanjih vodilnih politikov, ampak v prvi vrsti — narodovo hotenje. Vsakdo pa ve, da je naš narod hotel priti v Jugoslavijo kot Slovenec in v bratski slogi živeti s Srbom in Hrvatom kot enakopraven, čeprav najmanjši brat v skupnem domu. Priznanje tega hotenja je izraženo tudi v vidovdanski ustavi, ne glede na to, ali jo kdo imenuje dobro ali slabo. Tam je slovenščini priznan položaj državnega jezika, ki je deležen istih pravic kakor srbohrvaščina. S tem smo bili torej Slovenci tudi s temeljnim državnim zakonom priznani za narod v okviru skupne jugoslovanske enote. Nezdravo slan jo Človek bi sodil, da je na ta način to vprašanje za vselej izločeno in prosto vsakih dvomov. Naše posebne politične razmere doma in nezdravi pojavi v državnem središču, pa so ustvarili stanje, ki je tem in onim v sramoto, nam Slovencem pa v veliko škodo. To je dejstvo, ki ga ni mogoče oprati z nobenim strankarsko političnim lugom, pa naj bo kuhan po šc tako starih in preskušenili receptih. Povsod, kjer je kaj narobe, je treba poiskati krivdo. Mislimo tudi, da velik del krivde za vse naše tegobe in nadloge, kar smo jih preživeli in jih še danes preživljamo, tiči v naši neenotnosti, v naši bolestno zagrizeni razcepljenosti. Kdo je torej kriv, da Slovenci v svojem temeljnem vprašanju ne moremo priti do enotnega nastopa, ki bi pomenil vsenarodno voljo? Kdo je kriv, da so se vsi dobro zamišljeni poskusi v tej smeri izjalovili? Kdo je bil tisti, ki je v roki za spravo nosil vedno s strupom napolnjeno iglo razkroja, razdvoja in najgršega izigravanja? Preglejte našo politično zgodovino zadnjih dveh desetletij! Saj ni treba, da bi bila napisana, ko nam je vsem še tako živo v spominu! Kdo ima torej danes pravico soditi? To vse so vprašanja, na katera bo narod nekoč moral odgovoriti in bo brez dvoma tucli odgovoril. Prepričani smo namreč, da tudi za politično delo vladajo nravstveni zakoni, čeprav morda niso nikjer pisani. Eden prvih med njimi je ta, da pride za vsako zlo neizbežno tudi kazen. Kdor jo je zaslužil, ta je bo deležen. Taka je volja neizprosne usode, ki jo lahko zasledujemo v vsej zgodovini človeštva in se tucli ob nas ne bo ustavila. Sirup korupcijo Toliko z načelnega stališča! Po drugi strani pa mislimo, kakor smo že v uvodu omenili, da tega vprašanja zdavnaj več ne bi bilo, ako bi bila poštenost vodnica celotnega javnega dela. Imeti dvojen ali celo trojen obraz — je vedno nevarno in nosi v sebi kal pogube. Slovensko kmetstvo se je proti temu vedno borilo in se bo tudi v bodoče. Jasno in odločno je izpovedovalo svojo zahtevo po dobri, pošteni in točno delujoči spravi. Noben upravni sistem ne more biti absolutno slab, če je ves njegov aparat dober in zanesljiv. Prav tako noben upravni sistem ne more biti absolutno dober, če je njegov aparat slab. nezanesljiv in majav, da se pošhižimo teh misli in prizanesljivih izrazov. To, kar nas v državni skupnosti razjeda, ni niti centralizem niti unitarizem, niti ne končno federalizem, ampak korupcija, nespoštovanje in gaženje zakonov, iz česar se potlej rodi vse gorje in tudi naša posebna slovenska bolečina. Imamo mnogo dobrih, pametnih in smotre-nih zakonov. Kaj pa nam pomagajo, če jih mnogi dan za dnem teptajo?! Tu kar poglejte okrog sebe ter povejte, kdo je tisti, ki zakone najbolj dosledno krši?! Ali je potem kaj čudnega, če se v raznih plasteh pojavljajo težnje, ki škodujejo naši skupnosti? Ali ni samo naravno, če v marsikom ugasne vera v poštenost in nepristranosl? Ali ni tudi umljivo, če si spričo takih razmer marsikdo na lastno pest dovoli korake iu postopke, ki so zla sti nam klofuta v obraz?! Naša svetinja Bolj odločno kakor kdaj koli zato kliče danes slovensko kmetstvo ves narod v svoje vrste. Samo na tem temelju je mogoče narod zediniti in ga pripeljati v tako jugoslovansko skupnost, kjer bo ob poštenem delu in gospodarstvu vsakdo izmed nas deležen pravic in dobrot, ki nam bodo rastle iz skupnih prizadevanj in naporov. Vse drugo javkanje so le krokodilove solze, ki naj razkrojijo umazano maslo na glavi nekaterih, katerim je ta žaltava maščoba že postala odveč in jih tišči k tlom. Slovenski kmetski človek tem solzam ne verjame, ker je bil že prevečkrat opeharjen z njimi. Slovenskemu kmetskemu človeku namreč njegov jezik ni samo papirnata vrednota, ki bi z njo barantal na dvomljivih tržiščih, ampak svetinja, ki jo je pošteno prinesel v jugoslovansko skupnost in jo hoče tudi ohraniti, ker noče ostati — nem! Nikdar pa ne bo pustil, da bi mu kdo pod krinko borbe za narodne pravice spodmaknil tla pod nogami in izmolzel izpod njega tla z vsemi tistimi vrednotami vred, brez katerih ni niti naroda niti jezika, ker ni življenja. Ž*©MČn© in zanimivo Danes velja beseda o smrti demokracije nekaterim krogom skoraj za nedotakljivo modo. Toliko rajši pojejo slavo avtoritarnosti, ki ji pravijo nekje fašizem, drugje spet drugače, pomeni pa končno povsod bistveno precej isto: Oblast posameznika nad narodom brez upoštevanja narodove volje in brez pritegnitve narodovih zastopnikov k izvrševanju te oblasti. Kot glasniki kmetske demokracije smo vedno dvomili v take slavospeve in naglašali, da ni mogoče pravilno in pravično urediti človeške družbe, če pri tem narodi sami ne sodelujejo. Pravilnost naših trditev kažejo številke, ki jih za danes navajamo iz Nemčije, kjer je načelo avtoritarnosti izvedeno do skrajnosti. Če bi »pogrebci demokracije« imeli res v vsem prav, tamkaj ne bi smelo biti prav za prav nobenih socialnih senc. Resničnost, ki ne pozna govo-rančevskega navdušenja, pa nam podaja čisto drugačno sliko. Takole pravijo številke: 3 milijone je brezposelnih Nemcev, ki nimajo hobenih dohodkov; 10 milijonov Nemcev ima mesečni dohodek izpod 60 mark (720 din), 8 milijonov Nemcev ima mesečni dohodek do 100 mark (1200 din), a 5 milijonov Nemcev ima mesečni dohodek do 200 mark (2400 din), 2335 ljudi ima okrog 5 milijard mark (60 milijard din) premoženja (cenitev na osnovi plačevanja davkov). 4961 gospodarskih družb ima 23 milijard mark (276 milijard din). 7296 ljudi ima okrog 20 milijard mark (240 milijard din) premoženja, 213.338 oseb ima v svojih rokah četrtino celot- nega nemškega narodnega premoženja. Vsak od teh ima premoženja za najmanj 50.000 do 1 milijon mark (od 700.000 do 13 milijonov din). V dveh letih Hitlerjevega vladanja (1933 in 1934) so dobili iz svojih obratov v Nemčiji: Bivši cesar Viljem 495.000 mark (6 milijonov din), bivša cesarica Hennina 333.960 mark (čez 4 milijone din), bivši kronprinc z ženo in hčerkama >Samo svoboda mišljenja, govora in pisanja je zmožna prosvetliti narode, izpopolniti vladajoče, razvijati znanost in navračati ljudi k čednostim«. Te besede krase dan za dnem strani najbolj razširjenega francoskega dnevnika. Nedavno je bivša francoska socialistična vlada zasnovala zakon, po katerem bi bil tisk nekoliko omejen. Dosedaj namreč francoski tisk ni bil v ničemer prikrajšan in je bil namen novega zakona le, preprečiti podkupovanje listov in pa prihajanje v Francijo takih tiskovin, ki so imele naravnost namen, rušiti državo. Nova francoska vlada ije ta predlog umaknila. Mnogi so poudarjali, da radi tega, ker je Francoz preveč vdan domovini, da bi ga mogel kdo odvrniti od lastnega naroda in države in nobena podkupnina ni sposobna doseči, da bi bil komu bolj zvesl kakor sebi. Zaradi poznavanja razmer po svetu je prav, če povemo vodilne misli, ki so se ob tej priliki porajale pri zagovarjanju svobode tiska. Predvsem ni moč zanikati dejstva, da je časopisje v vseh onih državah,-kjer ni nič svobode, silno dolgočasno, enolično, piše le hvalo oblastnikom in kričavo govori o majhnih napakah njihovih nasprotnikov, razpihujoč jih v težke zločine, živ takšen primer nam je nemško časopisje iz časov, kadar je poročalo o skrajni pokvarjenosti nemške katoliške duhovščine, ko je bilo vendar že od vsega začetka jasno, da je tam vladala od nekdaj najpreprostejša čistost navad. Da ne izgubljamo besed o brezbožnem tisku sovjetske Rusije, ki nam itak ne pride pred oči! Tam je vse pod najstrožjim nadzorstvom. Groza je poglavitni vladar in tako tovariš-državljan, ki trdo dela za skorjo kruha, vsak trenotek lahko zadene ob krvnikovo sekiro, kakor hitro se njegovi glavi zahoče svobode. In vendar je ta tisk svoboden! Svoboden zato, ker je v službi oblastnikov, ne zato, ker bi bil v službi idej, v službi boja za pravico in resnico! V tem pa je ravno nasprotje do svobode tiska. Zakaj ta dopušča vsakomur, povedati resnico, grajati krivična in nemoralna dejanja posameznikov, opozarjati vlade na taka početja. Tiskovna svoboda je nasprotna surovemu zatiranju še tako poštene besede in koristne kritike. Ona odkriva grda dela, ki bi jih kdo želel zatajiti in zaradi katerih se mu pred ljudmi povešajo oči, če ni že čisto zadušil okorele vesti. Tiskovna svoboda dopušča javno obrambo zoper hudobno častikrajo. Kjer je ni, se ne prepoveduje brezvestno in podlo blatenje, celo pospešuje se tako daleč, da posamezniki postavljajo zakone iz veljave ali ukazujejo po svojih, nepisanih zakonih. Skupnost, ki enim dopušča vse, a drugim prepoveduje vse, uniči najprej svobodo tiska in jo da potem le onemu časopisju, ki se-ji udinja. S takim tiskom širi strup za uničenje zadnjega diha svobodnega zraka. Naravno, da tak tisk ne more vršiti nobene vzvišene naloge, ki so v začetku popisane. Ne more prosvečevati narodov, temveč jih le spravlja v medsebojno sovraštvo; ne more izpopolnjevati vladajočih, ker mora izvrševati 251.440 mark (čez 3 milijone din), princ Oskar z družino 59.400 mark (čez 700.000 din) itd., itd. Skupno so člani dinastije Hohenzollern v dveh letih nacional-socialistične vlade v Nemčiji dobili 1 milijon 456.430 mark ali 18 milijonov din. Kako je tu rešeno vprašanje razdelitve dobrin, nastalih iz skupnega narodovega dela, si lahko vsakdo izračuna sam. ZZ2 le to, kar mu oni ukažejo; ne razvijati znanosti, ker ta brez svobodnega tiska ni možna, kakor ne more vzklili zrno, ki ga dušiš; ne more navračati ljudi k čednostim, ker zagovarja najbolj nemoralno delo delo teptanja svobode vesti in izpovedovanja misli. Hudo je marsikje, toda pustimo to v stran! Saj je predpust in ne kaže, da bi se človek zmeraj kislo držal. Tole moramo pa le povedati in naj bo za zabavo in pouk vsem tistim, ki imajo kaj smisla za zabavo in veselje do pouka. Nekje se je na kmetih primerilo, da je v zaupnem, ampak res na vso moč zaupnem pogovoru, takole med štirimi očmi, vprašal nekdo kmetskega človeka: sKaj pa ali imate Kme—?< Vprašani pa hitro: >Nak, gospod, kmetije pa na žalost nimam, ker sem viničar in tudi stanujem z družino v gospodarjevi viničariji.« Nič se ni nato zgodilo hudega, le v preprosti viničariji je bil rešen — »Kmetski list«. Povedali smo zgodbo, ki je še tako sveža, da je kakor nalašč za predpustni čas. Kaže in odkriva nam pa marsikaj, kar pojasnjuje podobo našega podeželja. Pa še nekaj moramo povedati. Pred kratkim se je oglasil v našem uredništvu poštenjak z dežele in povedal, kako so ga 50 korakov od hiše napadii in bi ga bili temeljito zdelali, da se jim ni odločno postavil v bran. Zakaj so ga napadli? Napadeni si ni vedel tega pojasniti, ker se v ničemer ne čuti krivega. Kdo ga je napadel? Mislili so, da so dovolj varno skriti v plašču noči, pa jih je vendar spoznal. Takih in podobnih, žalostnih in sramotnih primerov bi danes in v vsaki številki lista lahko napisali mnogo, ne morda iz svoje domišljije, ampak naravnost in neposredno iz resničnega življenja. Pa se najdejo ljudje, ki jih vsi taki pojavi čisto nič ne vznemirjajo, ampak se jim zde kar v redu in prav. In še rečejo takemu početju politika! Nam to nikakor ne gre in ne more iti v glavo. Slovenski narod, slovenski kmet, ki je dal toliko velikih in slavnih sinov, slovensko podeželje naj bo tako propadlo?! Odkod, zakaj in čemu ter kako nenadoma tako močvirje? Ali se je slovenski človek res izneveril sam sebi in svoji časti? Zdi se nam, da morajo vznemirjati taka vprašanja vsakogar, ki pogleda na našo vas. Čutimo tudi, da vznemirjajo že vas samo, ki se na vse načine brani madežev in gnilih izrodkov. Toda kako naj se jih ubrani, če dan za dnem prihajajo novi dotoki zla kakor voda v poplavljene kraje? Ali prihaja to gorje na vas res z vasi? Vidite, to je vprašanje, ob katerem si moramo biti na jasnem! Prav nič ne skrivamo resničnih kmetovih napak. Kdor je brez njih, naj prvi vrže kamen vanj! Cesar pa ne moremo in kot Francija ima tiskovno svobodo že 100 let; od kogar koli je prehajala vlada na kogar koli — nihče se je ni dotaknil in vsak jo je imel za edino resnično in trajno zagotovitev osebnih svoboščin. Te pa so napravile Francijo močno, veliko, nepremagljivo. Dvojna mera rodi dvojno mero; ta mera se stopnjuje z ostrostjo dejanj in kliče spet nove ostrine. V svojem koncu pa privede do stvari, ki si jih morebiti nihče ni želel, a jih tudi nihče več ne more zadržati. Tako mislijo o tiskovni svobodi Francozi. Bodo imeli že prav, saj so o njej veliko govorili in pisali, največ pa trpeli in zato jo stra-žijo da ji noben vihar ne more blizu. Res pa ije, da mali narodi ne morejo vselej posnemati velikih ali pa da pri poskusu posnemanja zadenejo ob trdo skalovje tradicije, ki jim je za večne čase zapečatila obraz s suženjskimi znamenji kmetje ne smemo zamolčati, je kruta resnica, da gorje, ki smo ga tu le kratko omenili, sili na vas od drugod, nikakor pa ne z vasi. Hujskanje, razdvajanje, medsebojno zatiranje, ki prehaja končno v zločinsko ubijanje, to so vzgojne metode, ki jih kmet ni nikoli priznaval, še manj pa drugim priporočal. Ce so danes in ker so danes po našem podeželju tako žalostno razširjene, nosijo zanje odgovornost vsi tisti, ki so jih kdaj širili in jib morda še danes. Vprašamo samo, ali teh ljudi nikoli ne spreleti misel. Kaj se utegne zgoditi, če bo kmet nekoč kopje obrnil in vrnil nauk za nauk? Kdo bo tedaj nosil posledice in kdo bo imel pravico, hinavsko javkati o črni nehvaležnosti sveta?! Vlcgre naraščajo Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale 31. decembra 1937 vloge pri 29 slovenskih hranilnicah 1.005,391.520 din. Od tega odpade na vloge na knjižice 603 milij., na tekoče račune 402,3 milij. V primeri s prejšnjim mesecem so torej narasle vloge na knjižice za 2,9 milij., vloge v tekočem računu za 3 5 milij., skupne vloge pa za 6,4 milij. dinarjev. Posebej je treba poudariti, da v teh številkah niso vsebovane obresti za leto 1937., ki se bodo izkazale šele v poznejših izkazih. Prirastek pri vlogah na knjižice izkazuje 13, pri vlogah v tekočem računu tudi 13 (od 20 hranilnic, ki imajo tekoče račune), pri vseh vlogah celo 15 hranilnic, torej večina. Število vlagateljev na knjižice je naraslo pri 7, v tek. računu pri 13, skupno število vlagateljev pri 6 hranilnicah. Znaša pa 135.506. Od leta 1931. se še ni zgodilo v nobenem mesecu, da bi bile narasle vloge ne le v celoti, temveč tudi pri vsaki izmed obeh skupin vlog. Lepšega dokaza o vračajočem se zaupanju vlagateljev v hranilnice in v denarne zavode si sploh skoro ni mogoče misliti. Zelo ugodno je vplivala na dotok novih vlog akcija Narodne banke in Poštne hranilnice za mobilizacijo denarnih zavodov s pomočjo likviditetnih kreditov, ker vidijo vlagatelji, da imajo sedaj denarni zavodi zaslombo pri omenjenih zavodih, ki sta jim priskočila na pomoč. Nekateri zavodi so že pričeli oproščati vloge, dočim bodo pri drugih rešene različne formalnosti v najkrajšem času. Po oprostitvi vlog se more računati s še večjim dotokom novih vlog, ker se je pojavil znaten dotok novih vlog dosedaj pri vseh zavodih, ki so oprostili del starih vlog, dočim so nove vloge itak vedno razpoložljive. Vedno razpoložljive so tudi vloge, ki jih sedaj oprosti posamezen zaščiteni denarni zavod. Tiskovna svebeda 4 ."' •' \ » i svcbcdezi tisk • * Prerez sZcvenske vasi Doma in drugod grozdovz in kmetska zaščita V celjski »Novi dobi« je napisal inž. Franjo Pahernik članek o slabih posledicah, ki jih je povzročila sprememba uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov našim gozdnim posestnikom na Gorenjskem, Koroškem, Pohorju in Savinjskih planinah. S § 90. fin. zakona za leto 1937./38. se je uredbi o kmetski zaščiti dodal nov odstavek, ki glasi: »Gozdovi se štejejo v takem primeru tudi za zemljo, sposobno za obdelovanje.« V Sloveniji je kakih 1500 kmetov, ki imajo 25 do 50 ha gozdov. S površino ostale obdelovalne zemlje presegajo njih posestva 50 ha. Kot taki se pa smatrajo za veleposestnike in izpadejo izpod zaščite, čeprav so njihovi dohodki zelo pičli in se ne morejo zdaleč primerjati z onimi veleposestniki z južnih krajev naše države, čijih zemlja sestoja iz samih plodnih njiv, Sprememba uredbe o kmetski zaščiti pomeni hudo krivico za naše kmetske gozdne posestnike in bi bilo nujno potrebno omiliti trdote nove uredbe ter zagotoviti ravnopravnost tudi našim slovenskim gozdnim posestnikom. To se naj napravi na ta način, da se spremeni uredba o kmetski zaščiti ter dvigne maksimum gozdne površine vsaj na 100 ha za posameznega zaščitenega kmeta. Senatorske volitve V nedeljo so se vršile po vseh banovinah nadomestne senatorske volitve. Izpopolniti je bilo treba 23 senatorskih mest. Razen v treh banovinah se opozicija ni udeležila volitev. Zagrebška KDK je vložila kandidatne liste v savski in primorski banovini. V dunavski banovini je vložil kandidatno listo bivši predsednik Narodne odbrane vojvoda Birčanin. KDK je dobila pri nedeljskih senatorskih volitvah 6 mandatov, JRZ pa 17. V savski banovini je dobila KDK 5 in v primorski 1 mandat. JRZ je dobila 7 mandatov. 'čVcvi pelzojninski zavodi Ministrstvo za socialno politiko je sklenilo sporazumno z ministrskim svetom, da se osnujejo poleg ljubljanskega pokojninskega zavoda z dosedanjim delokrogom še zavodi v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu. V drugih banovinah pa se ustanove poslovalnice menda samo po potrebi. Novo ustanovljenim pokojninskim zavodom se področja šele dodele. Zborovan/c Jugoslovansko nacionalno stranko V nedeljo so se vršili politični shodi JNS v Framu in Podovi pri Mariboru. Udeležba je bila povsod prav lepa. Na.obeh zborovanjih je govoril narodni poslanec Milan Mravlje. Oba shoda je policijski komisar razpustil. V Framu je bila ustanovljena tudi omladin-ska organizacija. Sestanek hrvatskih županov in poslancev V soboto so prispeli v Zagreb vsi radičev-ski župani in narodni poslanci. Dopoldne in popoldne so imeli konferenco, ki ji ije prisostvoval tudi dr. Vladijnir Maček. Drugi dan, v nedeljo, so se udeležili senatorskih volitev. Narodna skupščina V ponedeljek popoldne je bila sklicana seja narodne skupščine po daljšem presledku. Predsednik g. Stevan čirič je omenil, da so med tem časom umrli trije narodni poslanci. Med njimi ije bil tudi nar. posl. Branko Ratkovič, ki mu je pravoslavna cerkev odrekla cerkveni pogreb, ker je glasoval za konkordat. Narodni skupščini sta bila predložena v odobritev trgovinska pogodba z Italijo in dodatek k trgovinski pogodbi s Francijo. Finančni odbor je predložil poročilo o proračunu dohodkov in izdatkov ter finančnem zakonu za leto 1938./1939. • • « Franja Tavčarjeva Dne 8. t. m. je obhajala pomemben življenjski jubilej — svojo 701etnico — dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva, najvidnejša in najznačilnejša predstavnica slovenskega naprednega ženstva. Kot žena politika in borbenega javnega delavca, pokojnega dr. Ivana Tavčarja, se je skoraj nehote začela zanimati za javno življenje. Njeno življenje je bilo odslej skozi posvečeno narodu, njegovemu dvigu in napredku. Vrsta njenega dela je izredno bogata. Leta 1911. ije odšla s pevskim zborom »Ljubljanski Zvon« v Beograd, kamor je nesla tudi nekaj po Sloveniji zbranega denarja za srbske poplavljence. Takrat so namreč bile velike poplave v Suma-diji. Tedaj je bila predstavljena tudi kralju Petru I., ki je slišal o njenem plemenitem dejanju in jo je zato tudi odlikoval. Tako je letošnja jubilantka že v tistih mrkih dneh neustrašeno čuvala v sebi žar jugoslovanske zavesti. Po prevratu se je mnogo trudila, da bi prišlo do sporazuma in sodelovanja z ženstvom iz nasprotnega tabora, vendar njeno prizadevanje ni rodilo zaželenih sadov. Kdo ne pozna zaslug F ran je Tavčarjeve za zbiranje podpisov za majniško deklaracijo? Sama pravi glede tega: »Ne baliam se rada, a ob tej priliki lahko povem mirne duše, da bi brez mene ne nabrali tistih podpisov.« Blaga gospa je še vedno žarišče slovenskega naprednega ženstva. Vrsta domačih odlikovanj jo krasi, a tudi Češkoslovaška in Bolgarija sta jo odlikovali, največja in najdragocenejša odlika pa je njeno vedno narodno plamteče in socialno čuteče srce. Ciril-Metodova družba, Kolo jugoslovanskih sester, Splošno žensko društvo in dolga vrsta drugih društev in ustanov kakor Dečji dom, Mladika in še mnogo podobnih bi znalo in moglo najlepše povedati. Blagi ženi, ki je tisočerim s svojo duševno plemenitostjo in dobroto vodnica, premnogim v najhujših dneh tolažnica, ije ob tem lepem življenjskem jubileju hvaležen ves narod. Naj bi dobri gospe Franji Tavčarjevi bila usoda toliko naklonijena, da bi smela videti še mnogo, mnogo svojih zanosnih načrtov uresničenih! Prečitanih je bilo nato več nujnih interpelacij narpdnih poslancev Stanka Lenarčiča in Milana Mravijeta. Minister za vojsko in mornarico gen. Maric je na interpelacijo Voje Laziča izjavil, da bo nanjo odgovoril, ko bo prišla na dnevni red. Narodna skupščina je izvolila za tem odbor za zakon o razširjenju zdravstvenih ustanov. Trgovinska pogodba s Švedsko je bila sprejeta s 129 proti 5 glasovom. Seja narodne skupščine se je v torek na-' daljevala. Narodni poslanci in senatorske volitve Senatorje imaijo pravico voliti tudi narodni poslanci. Slovenija ima 29 narodnih poslancev. Od teh se jih je v nedeljo hdeležilo senatorskih volitev 9, in sicer: Anton Kersnik, dr. Fr. Še-mrov, dr. Jure-Koče, "dr. Fr. Klar, dr. Andrej Veble, Josip Benko, Miha Brenčič, Rudolf Pevec in Karlo Gajšek. »Slovenec« od ponedeljka pravi, da so ti »volilci sami od ljudstva izvoljeni« in da je volilo 9 poslancev, »ki se prištevajo k' naši skupnosti«. Volitev se ni udeležilo 20 narodnih poslancev. Dr. Dobovišek, izvoljen na Mačkovi listi, ni bil vpisan v volilni imenik. Poleg tega ni volilo 37 županov. ■ , . •...., - • . Volilo je še 30 imenovanih ban. svetnikov in 416 županov. »Slovenec« od ponedeljka trdi, da je v nedeljo njegov politični nasprotnik splahnel. Z ozirom na to gotovo ne bo več pisal ne on, no njegovi pobožni bratci nikoli več niti o JNS niti o združeni opoziciji, niti ° naprednjakih, niti o nacionalistih. Na vrsti bodo. samo krščanski socialisti in razni »tavajoči Slovenci«. Selitev Beograjsko časopisje poroča, da bo v kratkem prišel za inž. Kabalinom tudi poslanec Milan Banič v klub JRZ in zapustil svojega predsednika dr. Baričeviča. Milan Banič ni prestopil v klub JRZ zato, češ da je premalo energičen v smeri jugoslovanske politike. Osnoval je zato z Jankom Baričevičem jugoslovenski klub narodnih poslancev. Izgleda, da bo JRZ v kratkem najbolj jugoslovanski. Učitelj siv c> zase zu za navod V soboto je bil v Ljubljani velik učiteljski tabor, ki so se ga udeležili člani JUU iz kamniškega, radovljiškega, škofjeloškega, logaškega in še drugih srezov, pa seveda tudi iz Ljubljane same in okolice v izredno velikem in častnem številu. Tu smo spoznali, v kako težkih razmerah deluje slovenski učitelj, slovenska učiteljica. Kljub vsem težavam, bridkostim in razočaranjem pa vrši učiteljstvo z brezprimerno vnemo in požrtvovalnostjo svoje delo za vzgojo zdravega narodovega naraščaja in za splošno prosveto in razcvit slovenske vasi. 0 tem so nas prepričala vsa izčrpna poročila, ki so (jih podali na zborovanju posamezni poročevalci, o tem nas pa tudi prepričuje vsakdanja skušnja. Saj vemo, da ima zdrav kmetski živelj v dobrem učitelju najboljšega sodelavca in svetovalca. Vsa čast učitelj-stvu, ki tako vzvišeno in idealno pojmuje svoje poslanstvo! Zanimivo je bilo izčrpno predavanje učitelja g. Franceta Ostanka o narodno-obrambnem delu, kot zaključno pa je bilo na vrsti predavanje koroškega rojaka dr. Julija Felaherja o naši Koroški. Silno zanimanje, s kakršnim je učiteljstvo sledilo govornikovim izvajanjem, in burno ploskanje, s katerim mu je ob koncu izražalo svojo zahvalo in priznanje za vse podane misli, vse to dokazuje, da srcu kamen ne more postaviti meje! Učiteljstvo so zaveda, do kod sega naš rod! Naj ga ta zavest bodri pri nadaljnjem delu, mi vsi pa ga bomo skušali po svojih močeh podpirati in mu tako dokazati, da ni osamljeno. - Obe poslednji bombi sta zadeli in se je parnik takoj potopil. Da v tem primeru ne gre za kako pomoto, marveč za nameren napad, dokazuje dejstvo, da je plul parnik pod ijasno vidno angleško zastavo. Razen tega je bila izvešena zastava, ki je kazala, da je na krovu organ mednarodne kontrole, dokaz, da parnik nima prepovedanega tovora, namreč vojnih potrebščin. Ob bližanju letal je kapitan dal izobesiti še posebno veliko in dobro vidno angleško zastavo. Kljub temu, da so se letala spustila zelo nizko in so morala točno razločiti narodnost parnika, so parnik bombardirala. Na krovu je bilo poleg kapitana in mednarodnega kontrolorja 25 mož posadke, samih Angležev. Vse so rešili ribiči. Angleška vlada je nato imela po prejetih poročilih več ur trajajočo sejo, na kateri so bili sprejeti zelo odločni ukrepi za zaščito angleških interesov. Mornariško ministrstvo je že izdalo nalog, da se zbere v zapadnem delu Sredozemskega morja večje število vojnih ladij, s katerimi bo v danem primeru začela Anglija izvajati blokado Francove Španije. Predvsem bodo blokirali Maloreo, ki je glavno oporišče frankovcev in odkoder v glavnem prihajajo napadi na tuje trgovske ladje. Kakor torej vidimo, postaja španski kotel vedno bolj nevaren za mednarodni mir. Kaf se godi po svetu Dne 4. t. m. pozno ponoči pa je izšel odlok kancelarja Hitlerja s katerim so upokojeni skoraj vsi vodilni generali nemške vojske. Hitler sam je postal vrhovni vodja in poveljnik nemške državne obrambe. Za njim je najvišja osebnost v vojski general Goring, ki je postal general feldmaršal. V zvezi s temi spremembami so izvršene tudi važne in pomembne spremembe v zunanji in gospodarski politiki. Vrhovno vodstvo zunanje politike je v rokah kancelarja Hitlerja, ki mu je dodeljen poseben tajni državni svet, izvrševalec njegovih sklepov pa je v svojstvu zunanjega ministra Hitlerjev zaupnik in dosedanji nemški poslanik v Londonu Ribben-trop. Kancelar Hitler v svojem odloku razglaša: Odslej bom sam osebno in neposredno vršil oblast vrhovnega poveljnika celokupne nemške oborožene sile. Pristojnost dosedanjega splošnega oddelka vojnega ministra se prenaša na štab teora vrhovnega poveljstva. Dosedanji načelnik eplošnega oddelka vojnega ministrstva postane načelnik štaba vrhovnega poveljstva celokupne oborožene sile in ije po rangu enak ministrom državne vlade. Vrhovno poveljstvo celokupne oborožene sile bo ob enem opravljalo vse posle vojnega ministrstva. Vse dolžnosti, ki jih je doslej upravljal vojni minister, bo odslej vršil načelnik štaba vrhovnega poveljstva in sicer v dobi miru po mojih navodilih ter bo tako upravna! celokupno državno obrambo na vseh področjih. Za predsednika novega tajnega državnega sveta je imenovan dosedanji zunanji minister von Neurath. Za člane tajnega državnega sveta eo razen tega imenovani: novi zunanji minister Ribbentrop. generalfeldmaršal Goring, Hitlerjev namestnik Hess, propagandni minister Gobbels, načelnik kancelarske pisarne Lammers, vrhovni poveljnik vojske general Brauchitsch, vrhovni poveljnik vojne mornarice admiral Roder in načelnik štaba vrhovnega poveljstva general Keitel. Posle delovodje tajnega državnega sveta bo vodil načelnik kancelarske pisarne. V zvezi s temi spremembami je bil za nemškega poslanika v Londonu imenovan poslanik von Hassel. Nemški poslaniki v Rimu, Tokiju. na Dunaju in Salamanci so bili brzojavno odpoklicani. Državni zbor je sklican za 20. t. m. k izred- je zadela tudi poslopje francoskega poslaništva, prebila streho in dvoje nadstropij in padla v dvorano v prvem nadstropju, kjer pa ni eksplodirala. Škoda je zelo velika. Ondan so republikanske čete zopet zavzele postojanke Salto del Gamo zapadno od Pozo-blance. Republikansko topništvo je podpiralo prodiranje svoje pehote in bombardiralo nacionalistične jarke in njihovo zaledje. Vladno letalstvo je dve sovražni dvomotorni letali prisililo k umiku. Republikanske čete so zajele večjo število nacionalistov in zaplenile precej materiala. Taka in podobna poročila se vrste dan za dnem, večkrat vzbujajo pa naravnost stud po svoji grozoti. Še bolj kakor letalski in topniški napadi na nezavarovana mesta pa vznemirja Anglijo vedno večje ogrožanje pomorskih poti v Sredozemlju. Saj je tu tako rekoč živec angleške moči! Preden se je poleglo v Angliji razburjenje zaradi potopitve angleškega trgovskega parnika »Endymiona«, sta dve letali, ki sta prileteli s Palme na Mallorci, dvakrat napadli angleški tovorni parnik sAcira«, ki ije bil s tovorom premoga namenjen v Valencio. Dvajset milj pred barcelonsko luko sta letali, o katerih ni nobenega dvoma, da pripadata generalu Francu, parnik dvakrat bombardirali. Prvič sta vrgli tri bombe in obstreljevali posadko s strojnicami, drugič pa sta vrgli še po eno bombo. Na Daljnem vzhodu Kitajski general Cančitang je proglasil cepitev Kantona od Kitajske, v kolikor je pod oblastjo osrednje kitajske vlade. Bilo je proglašeno obsedno stanje, ki so ga razširili tudi na vso okolico, češ da nameravajo neki krogi prisiliti sedanjo kvantunško vlado k ostavki. Pravijo, da so pristaši čančitanga, bivšega kanton-skega župana, ki je predlanskim vodil upor proti maršalu Cangkajšku v južni Kitajski, pričeli odkrito borbo proti sedanji vladi v Kvantungu Oblasti so odredile, da morajo vse tuje ladje zapustiti kantonsko luko in se umakniti v Hong-kong ali v Macao. Mnogo konzulov je že protestiralo proti temu, ker bodo zaradi teh ukrepov lastniki ladij hudo oškodovani. Sinoči je bila prekinjena tudi redna plovba med Kantonom in Macaom. Mnogo bogatih Kitajcev beži v Hong-kong ali pa proti severu. Kitajski maršal Čangkajšek Bivši kantonski župan, ki je bil predlanskim med južno-kitajskimi uporniki, se baje tudi sedaj zavzema za to. da bi se mesto brez borbe predalo Japoncem. Zaradi tega so ga kitajski nacionalisti že ponovno napadli in je vselej le po naključju ušel atentatorjem. Baje je bilo obsedno stanje razširjeno na kvantunško pokrajino zaradi propagandnega delovanja njegovih ljudi proti maršalu Cangkajšku, ki se je v zadnjem času razširilo na vso kvantunško pokrajino. Nemčija V zadnjem tednu so vzbudili posebno pozornost dogodki v Nemčiji, ki so končno pokazali, da ima trenutno tam hitlerizem neomejeno oblast. Ze dolgo je trajalo napeto razmerje med vojsko in stranko, na zunaj pa je izbruhnilo o priliki nedavne poroke nemškega maršala Blom-berga, ki je odšel po poroki v Italijo in je bil sedaj upokojen. ni seji. Pri tej priliki bo kancelar Hitler poročal o pomenu izvršenih sprememb in podal oris načrta za bodočo nemško zunanjo politiko. Te dogodke seveda spremljajo po vseh evropskih državah z veliko pozornostjo in jih po svoje razlagajo. Mussolini je Hitlerju v posebni brzojavki častital, češ sda bo ta dogodek poglobil odnošaje med obema vojskama in režimoma«. V Angliij sodijo, da je zmagala v Nemčiji struja nestrpnih elementov, in tudi na Češkoslovaškem izražajo podobne misli. Adoli Hitler Vodja ruske polarne ekspedicije Papanin Okrog španskega ognjišča Dogodki v Nemčiji so sicer začasno potisnili v ozadje zanimanje za ves ostali svet, zato pa diplomacija drugod seveda ni nič manj delavna. Zaradi vedno grozovitejših dogodkov v Španiji se trudi zlasti Anglija, da bi prišlo do mednarodnega dogovora proti napadom na nezavarovana mesta. Po uradnih španskih poročilih so nacionalisti pred kratkim zopet izredno hudo obstreljevali Madrid. V mesto je udarilo okrog 300 granat. Število mrtvih in ranjenih še ni znano. Pravijo pa, da je žrtev nad sto. Večja granata t._____; y. . dokler ji ni siric obrisal solz s svojim robcem -opranim z Radionom! Tudi Vi, ki niste več novinka v gospodinjstvu, mislite morda, da je Vaše perilo belo. Primerjajte ga pa enkrat s perilom, opranim z Radionom. Razloček je očiten ter Vas bo prepričal: z navadnimi sredstvi oprano perilo izgleda sivkasto v primeri s perilom, opranim z Radionom. Nič čudnega: navadna pralna sredstva samo površno odpravijo nesnago, medtem ko kisikovi mehurički skupaj s peno dobrega Schichtovega mila, ki ga vsebuje Radion, prodirajo skozi tkanino in jo operejo tako, da postane Schicht°v »Radion-bela«. Uporabite pri pri hodnjem pranju perila Radion, pa ne boste nikoli več uporabljali kakršnegakoli drugega pralnega sredstva! Schichf? RADION pere sam! RADION pere sam Skupina japonskih vojnih ladij se je pred kratkim na vse zgodaj pojavila v bližini Kantona in pričela obstreljevati utrdbe Bocca Tigris, ki so zgrajene ob izlivu Cukianga, ob katerem leži tudi Kanton. Vojne ladje so skušale priti mimo teh utrdb neposredno pred kantonsko pristanišče, kar jim ije delno tudi uspelo, nakar so iz neposredne bližine utrdb pričele obstreljevati posamezne južne kantonske okraje. V mestu je medtem zavladala strašna panika in na tisoče prebivalcev je pričelo bežati iz mesta na vse strani. V dopoldanskih urah so se pojavila nad Kantonom tudi japonska letala, ki so posamezne mestne okraje hudo bombardirala. Po dosedanjih vesteh so bombe ubile mnogo ljudi. Kme4$P \< o v* 0 V" A* ^ L& V" O^ Zaupajte denar domaiemu zavodu! »Naš cai« mešanica domačih čajnih rastlin! Najboljši nadomestek za inozemske čaje l Po odobrenju ministrstva socialne politike in narodnega zdravja v Beogradu z dne 11. maja 1935. S. br. 14.004 Naprodaj pri: Kmetijski družbi r. l z u. z. v Ljubljani EKONOM r. z. z o. z. V Ljubljani, Kolodvorska ulica 7 (» lastni tiUEi) Telefon intenirban 25-06 Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, ri, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mtevske izdelke: pše-nični zdrob, pšeaičoo moko, rženo moko. ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pš eni fine otrobe, Ješpremj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, »adje. seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. superfosfata, kalijeve eoli, Tomasove žlindre, aitrofoakala, ap-nenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »Ilo-vac«, Karlovac, za vse vrete zidne in »trešue opeke.