Poštnina plačana v gotovlal. C«na 25»— {»f DEMOKRACIJA Spediz. in abb. post. I. 31. Uredništvo: Trst, ul. Maphiavelli 22-11. - tel. 62-7» Uyrava: Trst, ulica S. Anastesio.l-c - tel. 2-30-33 Goriško uredništva-: Gorica, Riva Ptazzutta it. 18. CENA: posameziA številka X 25. — Naročnina: «:rsečuo L 100, letno L 1.2d0. — Za Inozemstvo: mesečno L 170, ietno L 2.000. —'Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. D-18127 1 > Uto VII.- Štev. 27 Trst - Gorica 10. julija 1953 Izhaja vsak petek Kondominij na STO? Mirovna .pogodba z Italijo, s katero je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje, je kmtko in malo kategorično prepovedala vsako odvisnost Svobodnega tržaškega o-zemlia od Italije in Jugoslavije. Mirovna pogodba ni hotela poklicati k življenju hromo slabotno dele, ki bi bilo odvisno enkrat od vzhodne, enkrat od zahodne mače-he, ampak ustanoviti je hotela čvrsto, svobodno in neodvisno mednarodno državno tvorbo, ki naj bi bila v stanu živeti svoje lastne življenje in biti sama svoje sreče kovač pod varstvom in zaščito Združenih narodov. Zato določa Ustanovna listina STO-ja, da njegov guverner ne .sme biti niti italijanski niti jugoslovanski državljan in prav tako ne poveljnik tržaške policije. Zato prepovedujejo ustanovne določbe Svobodnega tržaškega ozemlja, da ne sme ono sklepati nikakih carin-iskih zvez s sosednimi državami, da lahko ohrani tudi svojo popolno gospodarsko neodvisnost in samostojnost. Mimogrede bodi omenjeno, da je prvi zakrivil grobo kršitev teh ustanovnih osnovnih načel STO-ja prav general Airey, ko je sklenil v marcu 1948 z Italijo one finančne dogovore, ki pomenijo za STO in za Trst gospodarsko sužnost v zadušljivem objemu italijanskega gospodarskega in finančnega sistema. Pa se še najdejo »učene glaven, ki modrujejo: ker se tržaško gospodarsko stanje ne more izboljšati, je STO življenja nezmožna tvorba in jo je treba ukiniti. »O seneta simpV.citnski Do kakšnih krokodilskih sklepov, do kakšnih paradoksov je bila v stanu zavesti svetovno javnost lažna propaganda proti STO-ju! Tedaj onih osemnajst držav, k' so 1. 1S4T ustanovile Svobodno tržaško ozemlje, je prišlo na podlagi preizkušenih naukov zgodovine ter nespremenljivih in neizprosnih gospodarskih zakonov, do gori o-menjenih zaključkov. Namreč, dn vi9fp--ituiiti,Jsida~^ažnxi STC, postavljeno s svojimi 370.000 prebivalci na stično točko ne . le dveh, ampak štirih svetov:' Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope, Srednjega vzhoda in Levdnte~ ter J užnozahodne Evrope, uspevati in se _razvijati v zadovoljstvo in dobrobit svojege prebivalstva edinole v popolni politični, gospodarski in finančni neodvisnosti od dveh svojih sosednih držav, Italije in Jugoslavije. Kdor je odkritosrčen pristaš in pobornik STO-ja, bil to Slovenec, Hrvat ali Italijan, mora zato odklanjan kondominij, ker je kondominij grob STO-ju. Kondominiji bili alternativni ali istočasni^ so bili vedno izvori konkurence, ljubosumnosti in lova za umetne simpatije enega ali drugega dela prebivalcev, sporov in vojn. Je res, da je maršal Tito dejal, da bi kondominij imel samo namen, da čuva in varuje ustav c STO-ja in enakopravnost tu živečih narodnosti, zlasti glede na dejstvo, da so Slovani na STO-ju številčno v manjšini. Toda kakor hitro bo v smislu mirovne pogodbe imenovan nevtralen guverner in bo izvoljena ljudska skupščina, bo morala dati STO-ju ustavo, ki bo morala upoštevati načelo narodnostne enakopravnosti. Ustava, ki tega načela ne bi vsebovala, ne bi bila potrjena od Varnostnega sveta. Vemo sicer, da se pisane ustave pogosto ne spoštujejo. Toda zavedati se moramo, da se bo ogromna večina prebivalstva STO-ja v onem trenutku, ko bo imenovan ■nevtralen guverner v smislu mirovne pogodbe, sprostila vseh iredentističnih spon in vplivov in se otresla sedanjega strahu pred preganjanjem, (e se Oklene STO-ja in naglasi za odkritega pristaša svoje sicer male, toda samostojne neodvisne države. Ze danes je večina prebivalstva za STO. In če bo tedaj našim sosedom italijanskega jezika do tega, o čemur nimamo nikakega razloga dvomiti, da se ohrani STO in dSt ostanejo državljani te male, toda svetovnopomembne države, ki uživa vso zaščito Združenih narodov, bodo morali' biti za mirno sožitje, medsebojno spoštovanje in enakopravnost na STO-ju živečih narodnosti. Kajti sodelovanje Italijanov, Slovencev in Hrvatov STO-ja v složni povezanosti in v medsebojnem spoštovanju bo najjačje jamstvo zravna Komisija imenovala v stom in njegovim zaledjem. Seve- ose°* Pr°f* Antoniceiiija, ki je že leda je Bebler zopet iznesel svoje lk4o nekaj časa vodil gledališče gledanje na tržaško zadevo s pono- vitvijo jugoslovanskega predloga o kondominiju na STO-ju ali pa o manj posrečeni rešitvi za Trst, o. razdelitvi STO-ja, če bi Italija na kondominij ne pristala. Jugoslovanski tisk je dal tem Beblerjevim izjavam precejšen poudarek in povzel jih je sam Kardelj v govoru, ki ga je imel na prosiavi -desete obletnice AVNOJ-a v Otočcu. Vse to je Italijane vidno vznemirilo. Pritožili so se pri področnem poveljniku gen. Win.tertonu, ker je dovolil, da je Bebler mogel govoriti v Trstu. Seveda so prito-žiteiji pri tem pozabili, da je 10. junija 1949 .ob priliki občinskih volitev v Trstu govoril na glavnem trgu našega mesta sam predsednik italijanske vlade, De Gasperi. Ce pri tem še upoštevamo val iredentističnih proslav, ki so zadnje dni v Trstu in ki so imele svoj višek v Italijanskem otročjem festivalu, moramo priznati, da je .taktnost nepoznana čednost pri Italijanih. Da o 'taktu sploh ne govorimo v zvezi z grožnjo republikanskega občinskega svetovalca Furlanija: »Ai mascalzoni risponderemo da mascalzoni!« Z govorniškimi ostrinami ni štedil niti demokrščanski občinski svetovalec Stoppar. Obema se je pridružil še italijanski politični svetovalec pri ZVU, prof. De Castro, ki je ugotavljal, da so Beblerjeve izjave o Trstu samo poglobile obstoječi prepad med I-talijo in Jugoslavijo, in sicer v .trenutku, ko bi mogla Jugoslavija dobiti glede Trsta znatne ugodnosti. Prvič čujemo, da bi De Castro obžaloval poglabljanje sporov med našima sosednima državama. Imeli smo namreč možnost, da smo od avgusta 1945 do marca 1953 zasledovali njegovo veliko dejavnost prav v nasprotni smeri, in sicer sejanja mržnje in sovraštva med tu živečima narodnostima, Pri tem hočemo verjeti, da je bila njegova navzočnost pri letošnjem marčnem »Verdi« v odsotnosti prof. Bari-sona. Pri razpravljanju se je mestni svet razdelil v dva .tabora, one, ki so zagovarjali predlog odbora za odobritev imenovanja novega ravnatelja Antoniceiiija in one, kj so grajali postopanje gledališke komisije zaradi odpusta prof. Barisona. Ne moremo se spuščati v podrobnosti. Za Barisona so se zavzeli predvsem socialisti in del in-dipendentistov. Dr. Agneletto je izjavil, da razlogi, ki jih je navedel odbornik Sciolis -kot predsednik komisije, ki je -odslovila prof. Barisona, niso zadostni za odslovitev priznanega umetnika potem, ko je v svojem 8-letnem delovanju dvignil gledališča »Verdi« na priznano visoko umetniško raven. O-sporavanje njegovih upravnih m organizatornih sposobnosti ni moglo opravičiti iakega postopanja napram priznano zaslužnemu u-metniku. Pri glasovanju je 24 svetovalcev odobrilo imenovanje p/ ■ Antoniceiiija, 10 jih. je bilo proti in 8 (vsi komunisti) so oddali bele glasovnice. Na seji dne 30. junija pri odobritvi raznih del in izdatkov, se je dr. Agneletto zopet zavzel za zgradbo novega župnišča na Opčinah. Ki je bilo bombardirano. Zupljani Opčin .posebno pa duhovščina, čutijo krvavo potrebo po novem pri-meirnem župnišču, ki bi'obsegalo tudi i.upnijski urad. Podžupan Vi-sintin je dr. Agnelettu zatrdil, da je zidanje župnišča na Opčinah že sklenjena stvar, in da se bo z gradnjo pričelo še v tem letu. Na isti seji je dr. Agneletto in-terpeliral župana zaradi zavlačevanja del v barkovljanskem pristanišču. 2e preko tri leta se vlečejo ta dela. tako ,da je postalo zavlačevanje pravo norčevanje z ljudmi. Odgovoril je podžupan Visin-tin, da so se ta dela pričela pod okriljem Urada javnih del ZVU Urad je dal dela privatni tvrdki in dela so se zavlekla. Toda upanje seji 7. julija je dr. Agneletto opozoril župana in odbor, da so v Trstu pogi^bni stroški tako pretirani, da pomeni vsaka smrt za družine srednjih in nižjih slojev na--gospodarsko katastrofo. To-,: se bo še bolj občutilo, ko bo v ■kratkem odpravljeno pokopališče v Bankovljah, katerega se poslužuje veliko število Barkovljanov, zlasti siromašnih delovnih in kmečkih družin. Zato je skrajni čas, da se vse vprašanje glede pogrebnih stroškov v Trstu vzame enkrat resno v roke in reši v korist tržaškega prebivalstva. Na isto sejo 7. julija je prinesel mestni -odbor navidez nedolžen predlog, naj tržaška občina odstopi odnosno proda 34 tisoč meta-ov jusarskega zemljišča na Opčinah italijanskemu Društvu dalmitin-skih in istrskih beguncev za zidanje begunskih stanovanj. Družba bi plačala svet po 300 lir kv. meter, izkupiček 10 milijonov lir bi šel v korist Opčin, češ da komisar za jusarske pravice je ze dal svoje ©dobrenje. Poročevalec inž. Visin-■tin je naglasil, da so bile zidane hiše za dalmatinske in istrske begunce že pri Sv. Ani in v Skorklj.i. Proti predlogu 'je nastopil obč. svetnik dr. Agneletto, ki je naglasil, da bo glasoval proti temu predlogu, ki ima očitni namen, umetno kolonizirati višjo okolico z italijanskimi begunci in ji tako vzet njen slovenski značaj. Ako se je že hotelo dalmatinske in istrske begunce naseliti v Trstu iz političnih razlogov, je v tržaških predmestjih še vedno dovolj zemljišč, kjer lahko gradijo za njih stanovanja, zato jih ni treba pošiljati .na Kras, da odjedajo zemljo slovenskemu kmetu. Končno bi bilo tudi v interesu beguncev samih, če bi imeli svoja bivališča, ako res hočejo v' Trstu ostati, bliže mesta in industrijskega predmestja od Sv. Andreja pa do Industrijskega pristanišča, kakor na oddaljenih Opčinah ali v Sv. Križu. Proti predlogu so nastopili tudi dr. Giampiccoli, dr. Dekleva, dr. Po-gassi in Teiner (Nennijev socialist). Vse drugfc skupine so predlog podpirale. Svetnik Teiner je naglasil, da bi sicer za predlog glasoval, ali ker je to očitno političen predlog, s katerim večina tržaškega mestnega sveta zopet dokazuje, da vodi res raznarodovalno politiko proti Slovencem, bo glasoval proti. Proti predlogu >je glasovala vsa opozicija, razen neofašistov; od Fronte d’indipendenza se je svetnik Toloy glasovanja vzdržal. Pri tem je treba poudariti zelo neumestne zaključne besede župana Bartolija, ki je hotel z navideznim zgražanjem nad nastopom proti 'takemu »humanitarnemu|l predlogu prikriti vso zakrknjenost in za- demokristjanske večine proti Slovencem. Njegov sofistični vzklik, koliko slovanskih in jugoslovanskih beguncev da uživa v Trstu gostoljubnost, je naravnost plitvo pStvarjEffirje dejstev, ko že vrabci na strehah vedo, da so slovanski begunci v zavezniških taboriščih od danes do jutri v Trstu, in da ni njih namen politično kolonizirati italijansko zemljo, kakor hoče Rim in župan Bartoli kolonizirati slovensko zemljo! Tudi Prusija je nekdaj 'umetno kolonizirala slovansko Pomorjansko. Toda take politične krivice se v zgodovini prej ali slej maščujejo. T ■*----- ------------- bomo posvetili svobodni proizvodnji s p&Spdro vlade.« posvetiti vso pažnjo živilski industriji, da bi se povečala življenjska raven prebivalstva.« 2) »Nasproti veri moramo biti strpni in moja vlada ne bo trpela nasilja . v tem pogledu.« 3)' »Zadruge ne morejo nadomestiti. zasebne pobude. Potrebno bo, da izdaja oblast ponovno koncesije za odpiranje zasebnih trgovin.« 4) »Mali.kmetje bodo lahko svobodno zapustili kolhoze in se po- nova TlJ 5) »V preteklosti smo napravili ogromne napake! Ustvariti moramo dcvfflj živil in drugih neobhod-nih. potrebščin vsakdanje uporabe, da dvignemo življenjsko raven delavstva«.. Znižati moramo visoke cene! Disciplinarne postopke proti delavstvu je treba ukiniti! Vlada ne bo trpela neopravičljivih krivic in bo zajamčila svobodo po končanem delu,.« 6) »Gotovo je dolžnost vladinih organov, da zajamčijo varnost, prav tako pa je tudi njihova dolžnost, da vsak državljan živi svobodno. Zakonov niso vedno spoštovali in samovoljni prekrški so bili v škodo mnogim prebivalcem. Neusmiljeno obnašanje birokratov mora prenehati! Mnogo je ljudi, ki so trpeli krivice. Interniranje je ena izmed ustanov, ki se zlorabljajo. Osebe, ki ne ogražajo državne varnosti, je treba izpustiti na svobodo. Koncentracijska taborišča je treba takoj ukiniti in interniranci se lahko vrnejo k svojemu delu in si poiščejo svobodno mesto za-poslenja.« Tako je spregovoril novi madžarski ministrski predsednik. V »Delu« seveda o vsem tem ne bomo brali ničesar, kajti nerodno je piiznati, da so biia svoječasna potovanja po Madžarski zgolj propagandni izleti, ki jih je plačeval danes na mrzlo postavljeni, nekdaj pa vsemogočni Rakosi, ki se mu je »Delo« klanjalo in ga poveličevalo samo zato, ker so tako ukazali v Kremlju. Casi se spreminjajo in letošnje leto nam bo prineslo se marsikatero presenečenje, kakor bo še razočaralo revolucionarne zaslužkarje, katerih kariere se nagibljejo k zasluženemu koncu. KDO SIRI NERESNICO „Delo“ ali Grotewohl? »Delo« z dne i moglo in ni 27. junija seveda -smelo popolnoma je, da bodo dela letos končana. Na hrbtnost raznarodovalne politike prezreti vzhodnonemških dogodkov, in njegovi .uredniki bi ne bili dovolj »zgrajeni komunisti«, če ne bi poskusili vzhodnonemške krvave dogodke prikrojiti po komunistični dialektiki. Vemo sicer, in »Delo« je to že neštetokrat dokazalo, da so Titovi ubežniki -bolj kremeljski kot Kremelj sam, vemo tudi, da pri »Delu« ne napišejo niti ene same vrstice, dokler ne dobijo potrebnih direktiv, in končno vemo, da te direktive prihajajo v Trst s tipično kremeljsko počasnostjo, vendar smo mislili, da uredniki pri »Delu« vsaj komunistični tisk skrbno prebirajo, če jim je že svobodni tisk prepovedan. Pa smo se zmotili. Kaj pravi „Delo“ Tako je »Delo« v svoji predzadnji številki odpravilo vzhodnonemško delavsko morijo med drugim takole: »Kot izhaja iz zaslišanja številnih oseb iz zahodnega sektorja Berlina, ki so bile v dneh nemirov aretirane, je bil za dan .,vstaje” v D. R. Nemčiji (»Delo« imenuje vzhodno-nemško diktaturo »demokratično republike*«!!) določen torek, 16. junija. V ta namen so bile oborožene številne tolpe ter poslane v demokratični sektor Berlina z nalogo, da ščuvajo proti vladi in sovjetskim četam, da plenijo trgovine, zažigajo podjetja in tovarne ter streljajo na sovjetske vojake in ljudske stražnike. Za organizacijo tega zločinskega podviga je prejel Reuter, župan zahodnega sektorja, 50 milijonov dolarjev, katere je razdelil med razne teroristične organizacije....« Svoje NKVD poročilo zaključu- je »Delo« takole: »Le kratek čas so trajali skrbno organizirani neredi. Delovno ljudstvo D R Nemčije je kmalu spoznalo, da so njihovi povzročitelji nacisti in ameriški agenti, zato so se odločno priključili svoji Partiji in oblastem ter v kratkem razpršili najete agente in razbojnike.« Kaj ugotavlja GrotewohI? Predsednik lutkove kremeljske vlade v Vzhodni Nemčiji pa je resnično vstajo v Vzhodni Nemčiji prikazal v prav nasprotni luči, kakor pa so to storili komunistični bratci pri tržaškem »Delu«. Le poslušajmo, kaj je Grotewohl povedal rudarjem premogovnika Boeh-len v sredo 24. junija, torej polne tri dni predno je »Delo« izšlo. Med drugim je Grotewohl zatrdil dobesedno tudi tole: »Krivdo za -te dogodke nosimo mi sami. Nastala situacija v nobenem primeru ni delo zahodnih provokatorjev. Glavna napaka je pretirana izgradnja težke industrije v sovjetski coni. Vlada je čisto napačno prezrla, da bi bila taka industrija v sovjetski coni nepotrebna, če bi se energije •usmerile bolj proti zgraditvi enotnosti Nemčije.« Na sestanku obratnega kombinata »Otto Grotewohl« je priznal tudi še tole: »Sami nismo bili v stanju, da bi zopet vzpostavili .red in mir v .deželi. Bili smo prešibki. Zato so morali poseči vmes naši sovjetski prijatelji. Bili bi veseli, če bi danes lahko rekli: „Zadosto-vale so zgolj naše sile za zadušitev izzivanj.” Na žalost tega ne moremo reči.« Kdo govori in širi neresnico: »Delo« ali Grotewohl? — Ne prvi in ne drugi, saj sta oba iz istega gnezda in zajemata iz istega korita! VESTI z GORIŠKEGA De Gasperi sestanita nouo plado ............................ i ----- Pretekli teden se je De Gasperi odločil, da sliši mnenje vseh zastopnikov političnih strank-, pred-no sprejme mandat za sestavo nove vlade ali mandat odkloni. Oji-vidno je De Gasperi stal na odklonilnem stališču, ko ga je Einaudi prosil za sestavo vlade, ke.r se je pač zavedal, da v poslanski zbornici ne more računati z večino glasov v položaju, ki sem ga pretekli teden prikazal. Razgovori s prvaki strank so trajali do ponedeljka 6. t. m. in v torek je De Gasperi poročal predsedniku republike, Einaudiju, o mnenju in .zahtevali raznih skupin •ter je nato mandat za sestavo vlade odklonil. Le na prisrčno vztrajanje predsednika Einaudija je De Gasperi mandat sprejel z rezervo,: ker se zaveda velikih težkoč, ki ga Čakajo pri sestavljanju vlade in vladnega programa. To svojo odločitev je De Gasperi podčrtal z izjavo.: »Naj se končajo raje tisti, ki'so kot jaz prekoračili TO let starosti, kot pa mladi, katerim so koristi države zaupane.« Težke in pomembne besede izkušenega državnika, ki meni, da gre v že naprej na neuspeh obsojen boj, ki utegne biti tudi zadnjji. Glede razgovorov s socialističnim prvakom Nenni jem in možnost; njegovega sprejema v vlado je De Gasperi dal najprvo zopet zelo pomembno izjavo: »Nočem zaključiti svojega življenja z odpiranjem poti na levo, kar bi pomenilo konec demokracije.« V stvari programa pa je De Gasperi povedal, da 'je Nenni topot rekel: »Ce hi na volitvah dobil jaz 11 milijonov glasov kot ste jih dobili vi demokristjani, bi zahteva! razpravljanje za odpoved Atlantske pogodbe. Ker pa imam samo tri milijone in pol glasov, sprejemam Atlantsko pogodbo kot dejstvo in sem le za to, da se pogodba učinkovito ne izvaja, to je: naj sicer ostane v veljavi, kot so v veljavi razne rusko-francoske in ru- ŠOLSKE vesti Šolsko skrbništvo sporoča, da so na ogledu v prostorih omenjenega skrbništva lestvice prosilcev 'za suplence in namestitve na srednjih šolah v Gorici in deželi. * * * Isto skrbništvo sporoča nadalje, da je izšel'ministrski odlok o ljudskih tečajih za šolsko leto 1953-54 in namestitvah na teh tečajih. Prizadeti si lahko ogledajo omenjeni odlok na šolskem skrbništvu 'in pri vseh didaktičnih ravnateljih. Zrelostni izpiti Na slovenskem goriškem klasičnem liceju je v poletnem roku polagalo zrelostni izpit deset dijakov. Izdelala sta Marijan Bregant in Konstantin Cupin. Trije so padli, pet jih ima pa popravljalne izpite v jeseni. « * * Na slovenskem učiteljišču je zrelostni izpit polagalo 27 dijakov. Izdelala sta Bratuš Lojska in Kra-vina Ivan. Zavrnjenih jih 'je pet, ostali imajo popravljalne izpite. sko-britanske pogodbe, ki So sicer veljavne, ležijo pa v arhivu.« Kar se pa evropske vojske tiče, ta bi se po Nennijevem mnenju morala odpraviti v tisti obliki, kot je zamišljena, zlasti ker meni, da je ne bo mogoče sestaviti, saj bodo v Zahodni Nemčiji verjetno menjali vlado s prihodnjimi volitvami, ali pa zmaga Adenauer z zelo pičlo večino, ki mu, kot De Ga-speriju, ne bo dovolila prcst.ih rok v zadevi evropske vojske. V ostalem pa sem že pretekli teden prikazal glavne točke Nenni-jevega programa. Omeniti moranj še, da, je Nenni zagovarjal komuniste, češ da oni danes v položaju, v kaierem je Italija, ne predstavljajo nobene nevarnosti za odpravo demokracije. Tako je De Gasperi osati sam s svojimi demokris-tjanskimi poslanci in pravi, da bo skušal sestaviti vlado in opirati se na učinkovit in stvaren socialen program, ki naj jamči za blaginjo ljudstva in za dalijansko politično čast. Iz vsega tega lahko sklepamo, da se De Gasperi zaveda ne samo težkoč za sestavo vlade ter za u-spešno in trajno vladanje, ampak tudi dejstva, da sta njegova politika in njegova doba končali ter da se državi obeta mnogo več, kot povprečni človek razume iz njegovih izjav, ki sem jih gori navedel. Prve svite te bodočnosti, dobre ali slabe, bomo lahko videli in razumeli pri prvem porazu, ki ga bo doživela osma De Gasparijeva vlada, če jo to De Gasperi sploh u-tegnil sestaviti. Ce rijemu to ne uspe, nastopijc lahko drugi demokristjanski politiki, na primer Granehi ali Piceio-ni. Prvega prikazujejo kot zmožnega za odpiranje poti na levo, druteea na na desno. — j PeSanjgtohstiisBirdustrijs Položaj tekstilnih delavcev na Goriškem in po vsej Italiji postaja vedno težji. Nekateri trdijo, da neprestano pada izvoz italijanskih tekstilnih, proizvodov in da je tudi domači trg prenatrpan. To dokazujejo s številkami, ki pričajo, da je izvoz padel za približno 50 odstotkov. Drugi podatki pa govore nasprotno, da so namreč domače zaloge pošle in da je tudi v tujini povpraševanje po italijanskem tekstilu veliko. Kriza bi bila torej umetno izsiljena od strani industrialcev, ki bi 'se radi otresli politično zgrajenega delavstva . in zaposlili nekvalificirane delavce po nizki ceni! Res je tudi, da so moderni stroji znižali, število delavcev in tako povečali brezposelnost. Toda ta brezposelnost je le relativna, ker je pa toliko več delavcev zaposlenih v tovarnah teh strojev. SOCIALNA VPRAŠANJA Češkim in nemškim delavcem žrtvam odločne borbe za kruh In svobodo! Globoko je svet pretresla vest o vstaji delavcev na Češkem in v Vzhodni Nemčiji. Toliko bolj je svet ta vstaja ganila do iskrenega sočutja, ker jo je porodilo pomanjkanje kruha in pomanjkanje svobode. In končno krvava udušitev vstaje s tanki, s smrtnimi obsodbami na tajnih procesih ter neusmiljc-na usmrtitev delavcev, ki so v imenu svojem in svojih otrok zahtevali IX) vsej pravici kruh in svobodo! Vse se v človeku upira, ko pomisli, da je to obupno vstajo delavcev povzročilo pomanjkanje kruha in svobode v krajih, kjer vladajo komunisti, ki trdijo, da predstavljajo delavski razred, da v imenu delavskega razreda vladajo in da za delavski razred iščejo koristi in blaginjo. Skratka', da so delavski razred na vladi, ki nudi delavcem kruh in svobodo! •Sramota, ki so jo vladajoči komunistični režimi z vstajo delavcev v znamenju do kruha in .svobode doživeli, je strašna in zanje porazna! Zločin je delavcem kruh jemati, zločin je človeku svobodo zanikati! Zločin strašanski, ki ga bo zgodovina sodila na račun krivcev in v korist delavcev. V korist potomcev tistih mučenikov, ki so jih »predstavniki delavcev« usmrtiti iz strahu pred njihovim krikom: »Hočemo kruha, hočemo svobode!« Se nikoli ni padla kapljica čiste krvi za pravično stvar, da ni rodila bogato žetev zdravega klasja! Kri, prelila za sladki kruh, mora kruh roditi in kri, prelita za, zlato svobodo, mora svobodo roditi! To pravilo je zapisano na nebu! Ono spremlja človeštvo v toku zgodovine in blaži mučeniško trpljenje borcev za kruh in za svobodo po ječah in na moriščih. Kdor si v imenu delavstva prisvaja oblast in kdor v imenu delavstva' na oblasti vztraja, da delavstvo zatira na socialnem in političnem polju, ker mu jemlje kruh in svobodo, ta vlad;* krivično in mora propasti ali pa krivico do korena popraviti v zadoščenje žrtvam! Propadli so tisti, ki so od delavcev zahtevali po sestnajst ur deia na dan za sramoten košček kruha! Propadli so tisti, ki so držali na delu še šibke otroke, da so' onemogli od utrujenosti in gladu padali zraven stroja, ki so ga morali vrteti zopet za ^ramotni košček kruha! Tudi otroci so dali in še dajejo svoje trpljenje in življenje za pravično stvar. Ko sami padajo, ko njih same streljajo in ko jim ljube starše obsojajo, zapirajo in usm-r-ščajo. Zaman je kričati po svobodi delavcev, po svobodnem združenju delavcev, po pravičnem delovnem ■urniku, po pravičnem plačilu dela, na drugi strani pa vse -to jemati in zanikati prav delavcem.Z lažjo, s policijo, z obsodbami, z ječo in z morišči svet ne more po prav’ poti naprej! Nekomunistične države in vladavine, ki so stalno predmet napadov od strani komunistov, 'češ dr delavce zati-rajo in preganjajo, sd dobile pr’ -teh dogodkih največje zadoščenje. Kaj takega kot se je zadnje tedne dogodilo na Češkem in v Vzhodni Nemčiji se v teh nekomunističnih državah ne dogaja! V imenu večne resnice, kot je pravica delavca do kruha in svobode, pravica življenja pred smri-jo in svobode duha pred vsako mračno silo, se -tudi mi slovenski demokrati na Goriškem v našem, globokem hrepenenju po vladi resnice in pravice klanjamo spominu čeških in nemških delavcev, leso se mpčeniško žrtvovali za pravično stvar. Dr. AVGUST SFILIGOJ Urejanje doHoncnc irje Jugoslovansko - italijanska komisija za dokončno razmejitev na ■spornem ozemlju na Goriškem še vedno nadaljuje s svojim delom. Zadnje čase so se sporazumeli za nekatere manjše spremembe, kot n. pr. to, da bi Italija odstopila Jugoslaviji vse mirensko pokopališče, ki je še na tej strani, v zameno bi pa Jugoslavija pristala na nekatere, spremembe v korist Italiji na področju Brega. Kaže, da se bo meja nekoliko pomaknila na jugoslovansko ozemlje vzdolž železnice St. Peter-Goric a. Obvezna cddsja žita Letos so zopet vpeljali obvezno oddajo žita v Italiji. Goriška pokrajina bo. morala oddati skupaj 37 tisoč stotov žita. To višino so razdelili med posamezne občine, ki predelujejo žito. Slovenske občine ne prihajajo v poštev, ker ne pridelajo predvidene količine. Prizadeti kmetovalci bodo pravočasno obveščeni -o količini žita, ki ga morajo oddati od 6. julija do 15. avgusta. Proti višini odmerjene količine se lahko vsakdo pritoži na Kmetijsko nadzorniš-tvo v teku 15 dni po prejemu obvestila. Poleg obvezne oddaje je tudi letos ostala v veljavi prostovoljna prodaja žita državnemu skladišču ali tako imenovanim ljudskim žitnicam. Vsak kmet, ki ni vezan na obvezno oddajo žita, lahko svobodno prodaja ta pridelek. Državna žitnica daje na račun ob odkupu šest tisoč lir za stot. AKADEMSKI KLUB JADRAN ■ priredi v nedeljo 12. julija ob 18. uri AKADEMIJO v D o b č r d .o b u Nastopajo: Moški pevski zbor »Jadran« z umetnimi in narodnimi pe-*-smimi pod vodstvom dr. Z. H a r e j a Tržaška' folklorna skupina z narodnimi koli in pfesi pod vodstvom Jureta S t a v a r j a Recitatorji in recitatorke! PrsaBC denarja y hranilnicah škoduje socialnosti Iz poročil bančnih zavodov in poštnih hranilnic izhaja, da se hranilne vloge denarja močno večajo in višajo. Samo poštne hranilnice prejemajo okoli četrt bilijona, to je 250 milijard lir no^h vlog na leto. Banke, v-se skupaj, pa še več. Kaj takega se dogalja tudi na. Goriškem, kakor izvemo iz poročila ■ravnatelja gorlške Hranilnice, ki pravi, da so vloge denarja lansko leto narasle. Hranit i in ne trat iti denar je lepa c; ■ er: v idr vsakegr pametnega gospodarja, dokler gre za hranitev malega kapitala, ki predstavlja mali družinski zaklad in služi za potrebe družine ali posameznika v danih primerih -in o-koliščinah. Ta mali kapital služi torej socialnosti, ksr služi življenju in napredku družine ali posameznika. Drugo vrsto hranilnih vlog predstavlja denar, ki ga lastniki vlagajo na banke, da jim nese določeni odstotek obresti, od katerih živijo. S tem denarjem lahko živijo lastniki, ki prejemajo obresti; banka, ki ta denar drugače zaposli ali posodi na višje obrestne mere. in podjetniki, ki ta denar vzamejo na pose,do in ga uporabijo na primer v trgovini in industriji. Tudi ta denar služi socialnosti v kolikor kroži v meji zakona, in pravičnosti sploh. Vprašanje je, če denar, ki leži v hranilnicah ,in ne kroži, služi socialnosti. Prevladuje mnenje tako sociologov kakor tudi gospodarstvenikov (ekonomistov), da natrpanost hranilnih vlog, to je preveč denarja v hranilnicah, kaže na slab gospodarski položaij, kjer se kaj takega dogaja, in predstavlja znak slabe vrednosti denarja samega, če te visoke hranilne vloge ne odgovarjajo vidni in dejanski gospodarski blaginji države in državljanov. Obsojena zaradi uohunstua V Benetkah sta bila v torek 7. t. m. obsojena zaradi vohunstva za neko -tujo državo (verjetno za Jugoslavijo) bivši polkovnik italijanske vojske Guido Farina na 7 let 'zapora, rijegova posredovalka Po-doblni (Podobnik) Jožefa vd. Ru-pini pa na 4 leta in 6 mesecev. • Mednnpodni pessbi nsstopi V Arezzu je koncem junija nastopilo 17 zborov ' raznih narodov na posebnem mednarodnem pevskem koncertu. Prvo nagrado sla prejela zagrebški zbor »Vladimir Nazoru' 'pod vodstvom Karla Šiperka in španski zbor »Easo«; drugo italijanski zbor. tretjo pa nemški. Uspešna obrrmfoa proti teči Zadnje dni so obrambne, postaje, proti t-pči uspešno nastopile na področju Dolenj, Rutarjev in Praprotnega. Isto poročajo tudi iz Fare. Sosednji naselkf, kjer niso hoteli ustanoviti obrambnih postaj, je pa škoda na trtah in sadnem drevju velika, ponekod je celo dc 40 odst. pridelka uničenega. Pri nas v Italiji tega .pogoja in torej razloga, ki naj bi visoke hranilne vloge opravičil, ni! Dva milijona brezposelnih, hiranje in propadanje industrije, slaba trgovinska bilanca in drugi pojavi so več kot očiten znak in dokaz, da so visoke hranilne vloge nezdrav pojav in socialno neupravičene. Denar moia služiti človeški družbi, -to je socialnosti. Denar mora biti produktiven, to je: donašati mora več kot samo nizke hranilne obresti. On mora biti zaposlen v trgovino, v industrijo, v kmetijstvo in tako dalje. Treba je graditi, ustvarjati, c-prav-ljati ,iskati nove zaposlitve denarja, da ne bo ležal skoro mrtev in -neploden v hranilnicah, ki er utegne priti celo ob veljavo. Vlada mora nuditi primerne pogoje za gotovost zaposlitve kapitala, toda posamezniki se morajo tudi brigati za nova podjetja vsake vrste, za novo delo, ki bo rodilo kruh -tudi za omenjena dva milijona brezposelnih! -Le -tako utegne denar služiti socialnosti! Po Klinji*: dsgoiiiisMii ■ (Kunec s 1. strani) giede na -dejstvo, da je treba razen. tega vzeti-voiiino'pravico številnim v T.rs-tu rojenim Slovencem. Danes, ko je mednarodni .odnos zahodnega sveta do Italije ne sicer meten, namreč doveden do s-tvar-nejših razmer, prihajajo razlogi, ki g-ovorijo proti priključitvi Trsta Italiji, do vedno jasnejšega izraza. Tržaška želja po Italiji je dokaj dvomljiva. In tudi današnja italijanska večina v mestnem svetu, ki so jo -spremili skupaj z isto muko kakor italijansko vladno večino v rimskem senatu (z nemškimi glasovi!), se ne more več sklicevati na italijansko javno mnenje, ki je De Gasperijevo politiko odklonilo. Zaradi tega dvomimo, da bi zahodni zavezniški krogi še nadalje finansirali v dosedanjem obsegu i-talijanske nacionalistične podvige v slovensko škodo. Odslej ne bo mogoče iti kar tako mimo naših, na dejstvih slonečih pritožb! Ni nobengga dvoma, da ne bi bil ozemeljsko pretežni del področja A slovenski. Vendar obiastva kršijo glede nas načelo o narodni o-nakopravnosti na STO-ju! Smo brez lastnih denarnih zavodov. Naše šole in starši so predmet s-taine-iga italijanskega pritiska. Ko se pa mi o vsem tem pritožujemo, se Italijani sklicujejo na področje B našega ozemlja.... Pri tem opažamo tudi — ne glede na medvojne dogodke — težnjo po odvajanju Italije od zavezniške stvari. Vse to ima svoj pomen In to ni tuje niti samim Italijanom. Od -tod kvakanje iredentističnih gosk na tržaškem Kapitolu! Od tod De Castrove žalitve. Od tod prikazovanje italijanskih denarnih žrtev /a Trst.... Prilike v svetu so pa danes precej drugačne od včeraj. Evropa je opozorjena, ka-ko postopajo z -nami ne glede na prisotnost zavezniških organov v Trstu! Resnica gre svojo pot nezadržno naprej in nihče je ne more več u-staviti! lBiuHiiiiiiiuitiiiiiiiiiimHHiimiititiuiuiiHiiiiBiuiiuiittiiiHHiititHiiiiiiiiiiuiiiHiiittiiuiiiiiuraiitiiiiiiHituiiuiiiHtiiiiinittiramuiuHsiraiimiitiiiiatuiiiiiiiiiiiiniHmiiinmiiiiinmiuiiii ■■■»*‘‘|"«"i“M|nilTllTllll*am^nirifiir!ffli''T^"'*'niiiiiiiiiiiiiiiiilpiiiiiiirrMm ■mmmmbmmmhnmnmmhi meli obisk skoraj vseh slovenskih beneških vasi prav tja do skrajnega Matajurja in do lepega sončnega Trčmuna, kjer bi se pomudili pri mons. Ivanu Trinku. Precej trudni smo dospeli do Gorenjega Brnasa, kjer smo nameravali prenočiti. Obiskali smo najprej cerkev; kar verjeti nisem mogel, ko sem zagledal v prezbiteriju ob straneh dve laški trikolori z napisom: »Associazione maschile (femminile) di Azione Cattolica«. Po prvem razočaranju nas je čakalo drugo. Ko smo namreč zagledali pred farovžem precej starega duhovnika, smo ga nagovorili v našem jeziku, toda on ni razumel niti besedice. Z župnikom sta bila dva moža srednjih let, ki sta mu nekaj pomagala. Ko je eden od njiju zapazil, da nosimo s seboj a-parat za slikanje, nas je takoj za- odpcčili. Nato smo vse tri zapustili in se podali v bližnjo gostilno. Toda mož nas še vedno ni hotel pustiti pri miru. Motal se je okrog nas in nas začel sumljivo opazovati. Ko smo se nekoliko okrepili, smo nameravali poiskat prenočišče. Stopili smo na cesto. Tedaj nas je ta mož ustavil ter nam pokazal svojo osebno izkaznico. Ko smo videli, da je zidar, mu je naš starejši izletnik dal izkaznico nazaj ter se mu zahvalil. Tedaj se je pa mož nekoliko razburil in hotel zdelo, kakor da bi bili na procesu. ■Nato so nam dejali: »Parleremo dornani«, in so jo razočarani po-piiu.li. Drugo jutro smo jih pa zaman čakali! Ko smo zvečer večerjali v gostilni, se nam je približalo veliko število vaščanov in nas v zadregi prosilo, naj oprostimo, ker je bil tisti mož precej vinjen. Približal se nam je tudi neki mož in nam v italijanščini pravil, da so tu ljudje v strahu zaradi bližine meje. »Res je!« je rekel,- »slabo je ravnal tisti mož ,z vami, toda ne zamerite mu, ker je bil zvest državljan „e. ha po vsej sili, da mu starejši izletnik I fatto un lavoro patriotico lu o izmeničnem zavzemanju polo- j čel s precejšnjo drznostjo motiti žaja predsednika in tajnika komi- J ter zahtevati, naj jih takoj slika-sije. za kar gre zasluga prizadeva- mo; bil je namreč precej vinjen njem jugoslovanske vlade.. Zaradi velike utrujenosti smo in IZ SLOVENI ULl JUGOSLOVANSKO GRADBENO PODJETJE NA. DELO V TURČIJO Turčija je to pomlad razpisala mednarodni natečaj za zidavo številnih objektov na svojem ozemlju. Tega natečaja se je udeležila poleg Nemčije, Italije in Holandske tudi Jugoslavija, ki je zmagala s svojimi načrti. Tako bo gradbeno podjetje »Rad« iz Maribora prevzelo zidavo velikega modernega silosa in sedmih armiranih betonskih. mostov na cesti, ki pelje d Črnega morja v notranjost Turčije. NOV RUDNIK Geolog Ljubomir Dolič je v o-kolici Lokev v Gorskem Kotanj odkril velika ležišča barita. To rudo bodo, kot kaže, izvažali v Amc-rikoj ki jo je vsaj do sedaj najbolje plačevala. vrnili v Jugoslavijo, in osebe, ki so še za časa vojne oziroma ob c-svoboditvi odšle v inozemstvo. Gospodarski izseljenci so pa tisti, ki so se pred drugo svetovno vojno izselili iz gospodarskih razlogov. ,2ene in .neporočene hčere gospodarskih emigrantov in razseljenih oseb lahko dobe potni list brez posebnih težav; mladeniči nad ,16 let starotsi pa morajo prej urediti svojo vojaško obveznost. Izseliti se ne morejo starši in o-troc.i emigrantov, ki so zaposleni kot visoko kvalificirani strokovnjaki. Tisti, ki So po osvoboditvi pobegnili iz Jugoslavije, se ne smatrajo za razseljene osebe. NOVA CENTRALA NA TOLMINSKEM Mlad inženir si je zamislil drzen načrt, katerega bo verjetno tudi izpeljal, če 'bodo oblasti nakazale potrebna sredstva. Pri vasici Prapetno pri Tolminu bi zgradili, veliko elektrarno. Vodna sila bi prihajala naravnost iz Bohinjskega jezera po desetkilometrskem predoru skozi steno mogočnega gorskega masina. Z delom bi pričeli že prihodnje leto in bi dogradili celoten objest v petih ali šestih letih. KDO SE LAHKO IZSELI IZ JUGOSLAVIJE Po odločbi zvezne vlade v Beogradu se lahko izsele zakonci, otroci in starši razseljenih oseb in o-seb, ki so se iz gospodarskih razlogov Izselile iz Jugoslavije. Za razseljene osebe smatrajo: vojne ujetnike, ki se po vojni niso NOVE OTROŠKE DOKLADE Zvezni izvršni svet je sklenil, da bodo odslej, otroške doklade treh vrst, in sicer po 2.000, 2.250 in 2.500 din na mesec za otroka. Višina doklade bo odvisna od imovins.kega stanja koristnikov otroških doklad. GOSPODARSKI KRIMINAL Na ozemlju okraja Maribor-oko-lica je bilo v lanskem letu kar tisoč primerov gospodarskega kriminala, s katerimi so se ukvarjala sodišča. Ti primeri so tako .rekoč dokazani, kolikor jih je pa še neodkritih je težko reči. Zanimivo, da je največ gospodarskih kriminalov v zadrugah, zadružnih trgovinah in lesnih odsekih kmetijskih zadrug, t. j. prav na socialističnem sektorju, ki bi moral biti zgled vsem ,> stalim in za katerega mora država toliko žrtvovati. NOVA FAKULTETA V LJUBLJANI Na ljubljanski univerzi bodo o* tvorili prihodnje leto veterinarsko fakulteto. pokaže svojo osebno • izkaznico. »Ne!« mu je ta odgovoril. »Vi niste nič drugega kot zidar, zato Vam nisem po nobenem zakonu dolžan, pokazati osebno izkaznico.« Po teh besedah je mož zbesnel in začel v italijanskem jeziku (prej je namreč govoril v slovenskem!) kričati, da sodeluje s policijo, da je »šuperitaiiano« in da mu mora zato pokazati osebno izkaznico. Ko je videl, da mu naš starejši izletnik odločno in brez strahu odgovarja v slovenščini, se . je meni nič.; tebi riič odločil, da pokliče policijo, ker smo »traditori« in da smo prišli tja vohunit. In že je začel govoriti vaščanom, ki so se zbrali okrog nas iz radovednosti, da smo izdajalci, da smo partizani, da hočemo najbrž zbežati v. Jugoslavijo, in kaj jaz vem še vsega. Kričal in-govoril je seveda v italijanščini. Vsa vas se ;je zbrala okrog nas in nas deloma posmehljivo, deloma z usmiljenjem opazovala. Med svojimi slovenskimi brati smo stn,-11 kot zločinci s povešenimi glavami. Mož ,ki mu je naibrž že plesala pred očmi nagrada, je ukazal fantu, rfaj nas straži, medtem ko bo on šel telefonirat v Sovodnie po policijo iz Sv. Petra Slovenov. Pol ure nato pridrvita dva policista na motorju in nas pokličeta k sebi. Starejši izletnik se je njima približal, jima dal roko in pokazal osebno izkaznico, na kateri je pisano med drugim: »Professio-ne: sacerdote; cittadinanza: italia-na«. Tedaj pa so policista in oni slovenski izdajalec .materinega jezika tako obstali, kot da bi jih strela udarila. Starejši izletnik je bil namreč oblečen kot navadni izletnik, zato niso mogli spoznati v njem duhovnika. Do tistega trenutka so vsi trije in velik del vaščanov bili prepričani, da imajo v rokah zločince, ovaduhe in titovske agitatorje. V veliki zadregi sta nas policista poklicala v bližnjo hišo ter nas na dolgo in široko izpraševala, kam gremo in zakaj smo prišli prav v tiste .kraje. »Gremo k mons. Ivanu Trinku!« je bil naš odgovor. — »Pa kako to?« nas je vprašal policist. — »Zato, ker smo Slovenci in ker prebiramo njegove spise, pripovedke in pesmice v tržaških šolah.« Ko je policist to slišal, se je ne malo začudil in nas začel spraševati, če je na Tržaškem mnogo Slovencev, koliko ,'vl imajo, kak šne knjige imamo in kaj čitamo o Trinku. Vprašali so nas tudi, zakaii nosimo s seboj ararat. Naiboli smešno pa je bilo to, da niso zna. li, kie leži Miramar!! Pri tem spraševanju se nam je Isti človek nas je tudi spraševal, če je kaj Slovencev na Tržaškem. »Seveda. Veliko nas je in imamo svoje šole in gimnazije«, sem mu odgovoril. iNato je vidno presenečen nadaljeval: »Voi parlate una lingua bel-!a, ma qui invece parlano una lingua sciocca e selvaggia....« Tako je sodil domišljavec o našem lepem beneškem narečju! Se isti večer sem izvedel, da je tudi‘on Slovenec, ki je na žalost zatajil in izdal svoj trpeči narod tef postal strupen sovražnik svojega materinega jezika. DRAGO STOKA V torek 23. junija je bila v Nabrežini izredna seja občinskega sveta. Tako jv začetku je župan Terčon pojasnil ,da- je sklical izredno sejo ■le v zadevi zemljišč za ljudske hiše. Med drugim je tudi nujno urediti prepis zemljišč, na katerem so stanovanjske hiše že zgrajene, ter določiti zemljišče za dve novi šest-stanovanjski hiši, ki naj bi bile že v tem letu zgrajene. Naito je župan predlagal, naj Di potrdili sklep jusarskega komisarja Legiše iz Medjevasi, po katerem bi bilo' zemljišče, kjer je zgrajena stanovanjska hiša v Stivanu, brezplačno oddano in prepisano na Zavod za ljudske hiše v Trstu. Zupan je pojasnil, da je v sklepu ju-sarj.ev iz Medjevasi pogoj, da morajo 'biti stanovanja c-ddai.a domačinom, kar je bilo le 75 odst. izpolnjeno, ker od štirih stanovanja so tri zasedli domačini, a četrto je bilo oddano neki italijanski družini, ki po mnenju domačinov ni bila najbolj nujno potrebna. Ker bo pa sedaj to težko popraviti (pri novih zemljiščih "bo pa treba, da sporazumno določijo bolj točne pogoje!), predlaga, da se zaradi končne ureditve te zadeve gornji sklep jusarjev potrdi. Občinski svet je, po dolgi razpravi odklonil županov predlog, in sklenil, da ponovno zasliši mnenje jusarjev, nakar bodo sklepali o nadaljnjem postopanju. Dalje je župan poročal o zadevi zemljišča v Sesljanu. Prejšnji občinski svet je namreč na neki svoji seji leta 1949 sklenil, da se brezplačno odstopi zemljišče za gradnjo ljudskih hiš v Sesljanu. Hiše so zgradili, a pozneje imenovani jusarski komisar noče tega sklepa priznati in zahteva, naj se sedaj to zemljišče jusarjem plača, in sicer po 160 lir za k v. m. Zavod za ljudske hiše te zahteve ne sprejme,'ker priznava le občinske sklepe in ne jusarskih. Potemtakem bi morala pravzaprav občina plačati to zemljišče. Po daljši- razpravi ie občinski svet sprejel županov predlog, naj potrdi prvotni sklep prejšnjega občinskega sveta, da se zemljišče brezplačno odstopi Zavodu za ljudske hiše. Nato so razpravljali o določitvi zemljišča za dve novi hiši. Tu je župan pojasnil težko stanovanjsko krizo v občini, a posebno v Nabrežini, kar je razv;dno. iz predloženih prošenj za osem zadnje zgrajenih stanovanj v Stivanu in Nabrežini. Za štiri stanovanja v Stivanu so predložili 13 prošenj iz vasi spodnjega dela naše občine, a za štiri stanovanja v Nabrežini je bilo samo iz Nabrežine vloženih 43 prošenj, in to samo od družin, ki so zares najbolj nujno potrebne. Iz razloga, da se vsaj nekoliko o-iajša stanovanjska kriza v Nabrežini, je predlagal župan, naj bi o-be šeststanovanjski hiši zgradili v Nabrežini. Ta svoj predlog je podprl tudi s tem, da je na zemljišču, kjer sta zgrajeni dve stanovanjski hiši pred občinskim poslopjem, prostor še za eno hišo, zaradi česar bi občino le malo stala napeljava luči ,in vode, ker je ta.v neposredni bližini. Isto bi veljalo tudi za kanalizacijo. Za drugo hišo je predlagal zemljišče, na katerem :o zgradili .zadnjo stanovanjsko h -io .blizu postaje v Nabrežini; tudi tu je dovolj prostora ter tud.i luč in voda sta lahko dosegljivi. Mnenja so bila glede tega različna; nekateri so predlagali, naj bi hiši zgradili v Sesljanu; drugi v Slivnem, a slednjič so z veliko večino .sprejeli županov predlog: Glede odstopitve zemljišča Zavodu za ljudske hiše *o padli različni predlogi o.pobojih, ,po katerih bi mu zemljišče brezplačno prepustili. Po dolgi razpravi so sprejeli predlog odbornika Floridana, naj se obe zemljišči odstopita 'brezplačno Zavodu za ljudske hiše pod pogojem, da ‘bo ta ustanova pri dodelitvi stanovanj sprejela predlog občinske komisije, ki bo točno določila, komu naj se stanovanja dodelijo. Smrtna kosa Za otroško paralizo je 4. julija umrla sedemletna deklica Peric Neva. tmergenza Pod tem imenom so dobili di'-iavni uradniki v Trstu posebno doklado k plači. Med drugimi so to doklado dobili tudi šolniki. Zaenkrat samo italijanski ali — bolje rečeno —• šolniki na italijanskih'šolah. Slovenski šolniki te doklade niso dobili. Zato so se pritožili pri načelniku Prosvetnega urada ZVU. Ta je po praksi, (ki je prišla v kri in meso vsem italijanskim funkcionarjem, ■ki so po lanskem londonskem sporazumu prišli sodelovat z ZVU v Trstu) vprašal za mnenje italijansko vlado v Rimu, namesto da bi se obrnil po nasvet do našega področnega poveljnika. Te dni pa so naši šolniki izvedeli, da ne bodo dobili »emergen- ze«, češ da niso državni uradniki; P redno se spustimo v nadaljnje razglabljanje o tej zadevi, moramo pribiti, da la odgovor italijanskih funkcionarjev ZVU ne dela posebne časti njihovi upravni sposobnosti in poštenosti. Seveda bi se bilo treba lotiti razpravljanja o bistvu uprave v coni A STO-ja, o bistvu torej Z. V.U. in po njej nastavljenih urad- nikov. Naše stališče, ki se ujema s stališčem priznanih mednarodnopravnih strokovnjakov, je znano in zato ga ne bomo ponavljali. Razen tega nima več nobenega smi-•sla prepirati se po tisku s tezami raznih Cammaratov, ki jih je sam razvoj dogodkov posul s častitljivim prahom nesodobnosti. Ni torej prav nobenega dvoma, da ne bi bili tudi šolniki, ki jih je ZVU z dekretom postavila na slovenske šole, državni uradniki z vsemi pravicami in seveda tudi z vsemi dolžnostmi, ki jih imajo šol- niki, nastavljeni na italijanskih šolah. Ce jim pa italijanski funkcionarji nočejo priznati lastnosti državnih uradnikov, moramo znova u-gotoviti. da gre za nov člen v verigi diskriminacij proti slovenskemu življu na Tržaškem. Zdolgočasili smo že marsikoga z dokazovanjem nedemokratičnega postopanja, ki smo ga tržaški Slovenci deležni v javnem in zasebnem življenju. Zato tudi ne bomo več pritiskali na ta gumb. Kaj naj počnemo? Edino upanje je, da bodo neposredno prizadeti britansko-amerišk! krogi, ki za upravo na Tržaškem odgovarjajo Organizaciji združenih narodov, še pravočasno spregledali zločinsko ig.ro, ki se je italijanski funkcionarji dovoljujejo na naš račun, in uvideli, da je krivica, prizadejana slovenskemu ljudstvu na našem ozemlju, madež, ki ga je treba čimprej odpraviti v korist demokratične stvari, ki ji slejko prej ostajamo neomajno pri v roženi. Gre v primeru »emergenze«, ki je naši šolniki niso bili deležni, za važno načelo o demokratičnem redu in pravičnem postopanju z o-bema državnima narodoma tega področja. To načelo je treba spoštovati! V kolikor pa so še brezvestneži, ki se svoje velike odgovornosti danaijijih izrednih prilikah ne zavedajo, je treba od njih izsiliti to, spoštovanje. To bo samo v korist tukajšnje uprave in njenega ugleda. Edino tako bomo začeli odpravljali rasno diskriminacijo! . Občni zbor SPI SPM sklicuje za dan 19. julija ob 10. ..uri OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1) Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2) Poročila, 3) Razrešnica, 4) Volitve novega odbora 5) Slučajnosti. Tajništvo REPENTABOR 27, junija je bila seja občinskega sveta na Repentabru. Glavni točki sporeda sta bili razprava o obračunu za tekoče leto in razprava o gospodarskem načrtu številka 12. Obravnavali so tudi o načinu u-porabe traktorja, ki ga je občina nabavila, da bi služil splošnim' po-* retam vseh občanov. O pritožbi mlekaric, katerim odvzemajo u-službenci Zdravstvenega urada vzor-e mleka in jih nato kaznujejo z visokimi globami, so pa sklenili, da jo bo>do poslali županom vseh podeželskih občin v preučitev in sklepanje. Letos je ZVU odobrila repema-borski občini 7 milijonov 600 tisoč lir od predlaganih 29 milijonov 200 tisoč lir. Odobrena sredstva bo občinska uprava uporabila za ureditev občinskih stanovanjskih hiš, za popravilo občinskih poslopij, za asfaltiranje cest, za javno kopališče v Velikem Repnu ter za popravilo vodovodne črpalke pri re-pentaborski cerkvi in obzidja na pokopališču. Na konou je občinski svet zavrnil resolucijo -o STO-ju, ki sta jo predložila oba kominformistična svetovalca. Tudi naše podeželsko ljudstvo je spregledalo, da hočejo tržaški kominformisti s svojimi različnimi papirnatimi podvigi v korist združitve obeh con STO-ja ob istočasnem odhodu zavezniških čet samo omogočiti prihod Italije v Trst in na vse Svobodno tržaško ozemlje! Potrjevanje sodb in pomilostitvi Upravni ukaz ZVU št. 46 objavlja, da je oblast za potrjevanje določenih sodb in pomilostitve prenesena na ravnatelja Urada za pravne zadeve ZVU, polkovnika JAGC. McDonalda Graya, namesto polkovnika JAGC Nichola-sa R. Voorhisa, ki je prestal izvrševati službo .ravnatelja Urada za pravne zadeve zaradi njegove premestitve na drugo službeno mesto. ZAHVALA Vodstvo Glasbene šole SPM se v svojem in v imenu svojih gojencev iskreno zahvaljuje gospe Flai-banovi za velikodušno darilo slaščic in peciva, ki ga je kakor lansko leto tudi letos poklonila gojencem Glasbene šole SPM »v počastitev spomina sina edinca. izlet SOD na Mkmm iezero Morda je bila narava zavistna SDD zaradi prvega posrečenega izleta v Beneško Slovenijo, z istočasnim romanjem na Staro goro, in je zato zavirala z nestanovitnim vremenom in .s stalnim deževjem pripravo drugega izleta na Belo-peska jezera, v temnih vodah katerih se zrcali že tisoče in tisoče let naš sivi očak, slovenski Mangart. Toda zvesti popotni prijatelji S. D.D. niso obupali nad večnim odlašanjem in vztrajajoč skoraj v e-nomesečnem pričakovanju so res odrinili v nedeljo 21. junija zgodaj zjutraj iz Trsta z velikim avtobusom proti Vidmu. Prišli so vsi stari znanci društva, katerim se je pirdružilo ob tej priliki večje število mladenk in mla: deničev, 'tako da je bilo človfcku milo pri srcu, ko je videl b,krog sebe toliko nadebudnega slovenskega naraščaja, ki se je razigrano' radovalo svoje brezskrbne mladosti. Po skoraj štiriumi vožnji , skozi, lepo Furlansko nižino, ki se' je zla-' ■tila pod težo žlahtnega klasja; očarljivo Kanalsko dolino, ki Tv d: preddvor gorskemu svetu Julijcev, smo prispeli v Trbiž, kjer se natrv je pridružil predsednik društva, katerega prihod smo javili zSStidč-nim trbiškim letovalcem z gfofft-kim trikratnim športnim pozdravom. Mrzlično izletniško pridak|>-vanje nam ni dalo mira in sm6'.“z|-to takoj odrinili naprej in čez pol ure prispeli vsi razigrani v prijazno slovensko naselje Fužine, kjer smo bili presenečeni nad prisrčnim pozdravom domačih fantov. Zapustili smo udobni avtobus in kieniLi peš skozi romantično gozdno okolico proti prvemu jezeru, ki nas je po lagodni polurni hoji presenetilo s svojo veselo gorsko dobrodošlico. Jezero si je namreč v ta namen nadelo svoj najlepše se lesketajoči sončni okras in je vabljivo klicalo s svojimi temnozelenimi barvami, prepletenimi z odsevom srebrnih in vitkih jelk ter smrek, ki so se kot biseri zrcalile V njem. Veselo razpoloženje izletnikov se je stopnjevalo ob bregu čarobnega jezera, kjer je večina udeležencev obsedala v senci prijaznega planinskega paviljona za čas kosila, med .katerim je nazdravila s kozarcem rujnega vinca godovniku, ki je prav ta dan praznoval svojega patrona, sv. Alojzija. Mladina je seveda zaplenila takoj vse razpo-dožljive čolne ter segava in otožna slovenska pesem se je razlegala u-brano po gladini trepetajočega jezera. Cas je brzel z neverjetno naglico in po kratkem obisku gornjega jezera, ki ne zaostaja po svoji slikovitosti za prvim, smo se na zeleni trati zavrteli v krogu slovanskega kola, ob navdušenem in v zpodbujevalnera, ploskanju avstrijskih izletnikov. Lepa domača pesem, ki je imela, v osebi bivšega šentjakobskega či-talniškega pevca svojega neumornega zastopniku in vzpodbujajočega predia>ka, nas je spremi;a'a vse do Trsta, kjer smo se vese’o razšli s j-ozdravom: >'Na skorajšnje svidenje!« Trebušnih G OSP O b iA R S T V O | gfelSI, IZLET y RAVASGLETTO Slovenska demokratska zveza v Nabrežini priredi v nedeljo dne 9. avgusta enodnevni izlet v Ravascletto in k jezeru »Sedmih občin« (»Laghi di Cavazzo«). V prihodnji številki našega lista bomo obja-, vili natančen program izleta. 4 Ker se izleta udeleži tudi pevski zbor »Avgust Tanče«, bo število ostalih prostorov omejeno, zato naj se vsi, ki se Ihislijo udeležiti izleta, eim-jprej javijo bodisi na sedežu naše organizacije ali pa pri posameznih naših odbornikih. Izletniški odsek SDZ v Nabrežini Filmi AlS-a Filmski odsek Zavezniške poročevalske službe priredi ta teden naslednje predstave dokumentarnih in znanstvenih filmov na prostem vselej z začetkom ob polde-veti uri zvečer: v petek 10. julija: v Trstu pri Sv. Jakobu, pri Lovcu in v Dragi, v soboto 11. julija: v Trstu pri Sv. Jakobu in v ulici Vergerio, v begunskem taborišču na Opčinah in v Sv. Križu, v ponedeljek 13. julija: v Mavhi-niah, Medji vasi in Sv. Križu, v torek 14. julija: v Sesljanu ter v Trstu na trgu Volontari Giuliani in pri Sv. Alojziju, v sredo 15. julija: v begunskem taborišču pri Sv. Soboti, v Miljah in v Gročani, v četrtek IH. julija: v Trebčah, ,na Skoljetu, pri Sv. Ivanu, v Gro-padi in v Logu. Dnevno pa so predstave tudi na tržaškem velesejmu. V SV. KRIŽU, NA GLAVNI CESTI. se odda v najem dvorec z 9 prostori in vrtom. — Naslov na upravi. STROJEPISKO s perfektnim znanjem hrvaškega jezika sprejmemo takoj. —1 Ponudbe poslati na: Casella postale 1352, Trst. Raciio Trst li oOb.,1 m ali 980 kc-sek NEDELJA, 12. julija: 8,45 Kmetijska gddaja. — 9.30 Vera in naš čas. — 11.30 Oddaja za najmlajše. — 12.15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. 16.00 Malo za šalo - malo zares. 18.00 Novice iz delavskega sveta. 18.10 Koncert pianista Gabrijela Devetaka. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 20.00 Koncert godalnega orkestra iz Celja. 21.00 Naša mladina na počitnicah. - - 21.30 Bizet: CARMEN, 1. in 2. dejanje, PONEDELJEK, 13. julija: 13.30 Kulturni obzornik. — 14.15 Lahke melodije igra pianist F. R'us-so. — 19.00 Mamica pripoveduje. 21.00 Književnost in umetnost. 21.30 Bizet: CARMEN, 3. in 4. dejanje. TOREK, 14. julija: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Tehnika in gospodarstvo. — 20.00 Koncert sopranistke Ondine Otte. - 20,30 Aktualnosti. — 21.00 Radijski o-der - Pugliese: JUNAK. SREDA, 15. julija: 13.30 Kulturni obzornik. — 18.15 Koecert baritonista Marjana Kosa. — 19.00 Zdravniški vedež. — 20.45 Dvorakovi slovanski plesi. — 22.15 Čajkovski: Simfonija št. 4. ČETRTEK, IS. julija: 13.00 Pevski duet in harmonika. — 19.00 Slovenščina za Slovence. —• 20.40 Slovenske pesmi. — 21.00 Dramatizirana povest - Stevenson: MLADI MOZ S KREMOVIMI REZINAMI. PETEK, 17. julija: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Kraji in ljudje. 20.30 Tržaška kulturni razgledi. 21.00 Koncert tenorista Dušana Pertota. — 22.00 Iz angleških koncertnih dvoran. SOBOTA, 18. julija: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. — 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Pogovor z ženo. — 21.00 Malo za šalo - malo zares. — 22.00 Liszt: Koncert za klavir in orkester. 22.45 Ples za konec tedna. MLADENIČ, slovenski izseljenec v Kanadi, s dobro službo in tudi nekaj premoženjem, želi spoznanja za ženitev s gospodično od 25 do 28 let staro. Poklic in ostale potrebne listine bo sam takoj oskrbel. — In-teresentke naj pošljejo na u-pravo lista ponudbo in priložijo svojo sliko. PERONOSPORA Zaradi,’ neugodnih vremenskih prilik opažamo letos močno napadanje trtnega listja in grozdja po peronospdri, zlasti predstavlja ta zavratna bolezen veliko nevarnost za pridelek v nizkih in ne dovolj ziačnih iegah. ■Bodimo zato previdni in čuječi. Škropimo z bolj močno biozgo (1.5 odst.). 'Pcsfbno pa je priporočati, prašiti trte z žveplom, ki -mu dodamo 20-30 odst. prahu »Caffaro«. Dim prahu in žvepla zamegli celo trto in tudi v notranjost, kjer je sedaj grozdje, in ki ga s škropljenjem ne dosežemo. S takim praše-njem (žveplo »Caffaro«) se borimo tudi proti plesnobi (oidium). Skrbeti maramo tudi, da ne Po pod trtami plevela, ker iz njega izhlapeva vlaga, ki pospešuje bolezni. Pokosimo ta plevel in ga po-krmimo živini: imeli bomo dvojen dobiček! Po možnosti pa tudi zemljo, kjer rastejo trte, zrahljamo kakih 10 cm globoko in tako uničimo plevel za več časa. SETVE PO PŠENICI Navadno sejemo po pšenici zgodnjo koruzo, pri nas tako imenovani »činkvantin«. Imamo pa še druge zgodnje vrste, ki pa rodijo več. Ena teh je križanka »Funk G. 19«. Ta dozori v 95 dneh. Torej nam dozori v oktobru, ko še ni nevarnosti za slano. Ta vrsta daje mnogo več pridelka kot »činkvantin«; zrnje je rumeno in koničaste oblike. Kar se tiče obdelovanja in gnojenja, velja isto, kar smo pisali glede setve koruze. Priporočljivo pa je že ob setvi pognojiti poleg običajnega gnojenja še s polovico gnojila, ki ga nameravamo potro-s.ti ob 'osipanju. N. pr. če pri osi-panju mislimo potrositi na eno njivo 100 kg apnenega nitrata (a!i čilskega solitra itd.), bomo polovico te količine potrosili sedaj ob setvi in ostalo polovico ob osipo-vanju. S tem postopkom pospešimo raščo in dosledno temu zgodnejšo aozoritev. Po pšenici pa lahko posejemo tudi .koruzo za zeleno krmljenje, ali zelje, krmsko peso itd. Za te slednje setve bomo obdelovali in gnojili kakor za -koruzo. Potem ko smo koruzo ali zelje, peso itd. osuli, lahko posejemo rdečo deteljo, ki nam spomladi da prepotrebno krmo za živino. In to bodisi zeleno ali suho. SKRBIMO ZA KRMO Sedaj ob mlač-vi žita si lahko pripravimo potrebno rezervo krme za pomlad. Uporabimo namreč! lahko slamo sedaj, ko še ni pokvarjena s plesnijo. Ce imamo deteljo, jo pokosimo in raztrosimo; nanjo nato potrosimo za polovico slame in vse skupaj sušimo ir. spravimo na senik. Slama povre skupaj z deteljo, se zmehšča in dobi boljši okus ter jo zato živina raje žre. Ce nimamo detelje, lahko slamo-mešamo s senom ali s kakim plevelom. Tako krmo pa je dobro pozimi rezati, ker je bolj trda oziroma lesena. O tem pa bomo še pisali ob pravem času. Odgovorni urednik: dr. Janko Jei Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu POZOR! POZORI Vsem Slovencem in Jugoslovanom Slovensko dobrodelno društvo v Trstu TRST - TriesSe - Ulica Machiavelli 22-H organizira pošiljanje darilnih paketov v Jugoslavijo, in sicer Živila, tsHstii in usahovrstne tehnične predmete - Zdrauila Vse po najzmernejših cenah in samo prvovrstno blago Podprite dobrcdeir.o akcijo, ker boste na ta način pomagali svojcem Obrnite se zato vsi na gornji naslov I S C E M O ZASTOPNIKE V INOZEMSTVU .........Za pojasnila se obrnite na gornji naslov! -. ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Stanovanje: Strada di Fiume 20/111 Mizarji Svetovalci podjetniki t Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje TEL. 90441 GALE A TRST Viale Sonnlno, 2 4 - HLADILNIKI NA ELKETRIKO IN LEDENICE ŠTEDILNIKI KUHALNIKI NA * PLSN, ELEKTRIKO IN BUTANGAS | DVOJNI ŠTEDILNIKI NA LES IM PLIN, NA PLIN IN ELEKTRIKO SAMO IZDELKI DOBRO ZNANIH TOVARN: FARGAS-ZOPPAS FARGAS itd. Najlepša in najkoristnejša darila Servisi iz porcelana in umetnostne keramike Svila za sita in mline - Krogle za igro Velika izbira pribora za bare, menze, kuhinje in dom erž£ Trg. 5. Giovan»i št. I - Telef. 50-19 PLAČILNE OLAJŠAVE Darilne pakete po osel Eoropi e 11 ii a s | M P O R T & E X P O R T Lastnik: Aleksander Gotjevšček dostSBija T6B9K9 Najhitrejša in najso« lidnejša postrežba 2 Jamčimo za sigurno dostavo vsake pošiljke TRST - Ul. Torrebianca 27 - Telefon 24-467 - P.O.B. 522 Ves čas tržaškega veiesejma imamo v prodaji že izdelane ženske obieke, v bogati izbiri vzorcev, ki lahko zadostijo še tako zahtevno gospo. Krila 1900-2800 elegantna zadnja moda 3000 lir Obleke 2900-5000 amerišfti czorci Lir — fHaiaizinS dei farsa TRST - CORSO I, GALLERIA PROTTI DARILNE PAKETE ZA JUGOSLAVIJO razpošilja najhitreje^in® najbolj zanesljivo INTEREXPOKf^fHST BREDA RUS-NIIKULETIČ& MILAN BJELICA-ŽIVKOVIČ Riva Grumola 6,1. - P. O. Box 1219 Pošiljamo samo kakovostno prvovrstno blago po nizkih cenah in jamčimo za vsako pošiljko w. y dem sjE- ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA HD8. KONSDRCO TOMIČE« Z 3EST?1N3«1 TRST - Ul. Valdirivo 3 - Tel. 50*34 Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE! - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI »VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 Cormons K R EVI C N prav. Goriaeia Ne izgubljajte časa po nepotrebnem ' Agencija Geles*it«s TRST, w6. !'š5a«hiaweBIi 13, tel. 38-404 Vam o najkrajšem času oskrbi vsakovrstne uradne listine, potne liste, oizume, anagrafske izolečke, prea oode o in iz tujih jezikat), ooerooljenje uradnih aktoo Izpolnjuje prošnje za prehod meje v FLRJ in jih izroča Delegaciji v rešlteo. Vse o najkrajšem času in za nizek honorar Se priporočamo)