Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 24. aprila 2024 8 Natalija Starič Žikič: Vsi otroci so samo otroci Cena: 1,61 EUR Leto: XXVI 16 Slastne potice spet zadišale na festivalu ŠT. 3 I 27. marec 2024 25 Neža Maurer: Ženske se morajo znati postaviti zase Butare in prazniki L. G., T. T. T. T. nizirali tudi delavnico izdelovanja. Pobudnik za velikanko je bil ponovno Jože Stepišnik, ki je skupaj s sovaščanom Janezom Vošnjakom pripravil zelenje, jo naredil in okrasil. Butara velikanka bo v velikonočnem tednu krasila razstavo različnih upodobitev pasijonskih prizorov ali tako imenovane pasijonske jaslice v parku pred gasilskim domom v Drešinji vasi, ki jo je tudi pripravil Jože Stepišnik in bo na ogled do velikonočnega ponedeljka. D. N. Na cvetno nedeljo so mnogi odnašali butare, oljčne vejice in ostalo cvetje na blagoslov v cerkve in v mnogih krajih tudi letos presenetili z butarami velikankami. Cvetni vikend pa najavlja največji praznik veliko noč, ki jo bomo praznovali ta vikend. Na cvetno nedeljo so šestnajstmetrsko butaro velikanko k blagoslovu v petrovško baziliko odnesli vaščani Drešinje vasi, ki so s podporo PGD Drešinja vas in TD Petrovče orga- Planica in potica sta ženskega spola LUCIJA GROBLER Udeleženci v Drešinji vasi, ki so butaro velikanko ponesli do petrovške bazilike. Pred vrati deveta sezona fontane piv L. G. T. T. Jutri, v četrtek, bo Občina Žalec na Podeželski tržnici v Žalcu predala namenu nove javne sanitarije, ob 12. uri pa bosta župan Janko Kos in direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar na novinarski konferenci v MC Hotelu Žalec predstavila novosti devete sezone Fontane piv Zeleno zlato, ki odpira vrata v petek, 5. aprila. Javne sanitarije so uredili v prostorih Župnije Žalec tik ob žalski tržnici in v neposredni bližini fontane piv v okviru projekta turistične pešpoti Od hmelja do piva. Izbrani izvajalec MIKA DOM iz Celja je z deli pričel 6. novembra, investicija pa je vredna dobrih 157 tisoč evrov. Nove sanitarije bodo pred začetkom nove sezone fontane velika pridobitev. Fontana piv Zeleno zlato bo svoje pipe dvignila v petek, 5. aprila, z glasbenimi gosti klapo Intrade in Tomislavov Bralićem. Nove sanitarije ob tržnici v Žalcu V nedeljo me je ob vsej eksploziji različnih čustev, od nacionalnega ponosa do spoštovanja ob slovesu slovenskega orla, preblisnilo, da je Planica ženskega spola. V njej so desetletja zmagovali moški; v nedeljo je bil največji zmagovalec Peter Prevc in najpogosteje izrečen stavek: »Hvala, Pero!« Ampak že v četrtek je kristalni globus v Planici visoko dvignila tudi Nika Prevc. In čedalje več je te dni v Planici in v medijih prihajala v ospredje Mina Prevc. Dejstvo je, da je enakopravnost med spoloma zelo prazna beseda, če se oboji med sabo ne spoštujemo, ne glede na to, koliko vrednostni del sodobnega sveta ovrednoti ženske ali moške dosežke in prispevek enega ali drugega v tej zgodbi. Da je Nikin kristalni globus zaslužil skoraj petkrat manj kot kristalni globus v moški konkurenci, je samo materializiran dokaz stanja v družbi. Še bolj zaskrbljuje tisti del, ki se nanaša na spoštovanje. Ko se zavemo, da je v ekipi ali družini pomemben prav vsak in da fizična moč ali materialna sposobnost posameznika ali posameznice tega ne bi smela zmanjševati, potem se lahko pogovarjamo o enakopravnosti med spoloma. Naši športniki v Planici so nas spet spomnili na to, kako pomembna je ekipa ali družina, domača, športna, organizacijska, navijaška … Peter nas je spomnil, kako pomembno je to, da ga je vseskozi podpirala primarna družina, kako pomembno vlogo imajo zdaj njegova žena in oba otroka, kako pomembni so njegova skakalna družina, planiška organi- »To je ena od dobrih lastnosti tega sveta … Vedno veš, da pride še kakšna pomlad.« Lucy Maud Montgomery zacijska ekipa, navijači, vsa domovina … Celo naš rojak Timi Zajc, ki je imel v Planici nekaj smole, se zaveda, kako pomembna je njegova skakalna ekipa, ki je skupaj prigarala na drugo ekipno mesto in tudi njemu piše zgodbo življenja. V celotni zgodbi pravzaprav ni bistveno, kdo je glavni, najbolj viden (to itak ne more biti vsak, ne moški ne ženska), kdo je na vrhu. Še bolj pomembno je, da se tisti na vrhu zaveda, kako pomembne so vloge tako komplicirano življenje. »Nikoli mi ni bilo težko, ker sem ženska. Vedno sem bila domišljava, ker sem ženska,« je povedala v Utripovem intervjuju. »Odločila sem se, da bom verjela, da so na svetu samo dobri ljudje,« pa je povedala pogumna Preboldčanka Polona Kotnik, ki je večinoma sama potovala od Himalaje do Kavkaza. Da so otroci samo otroci in da jih s svojimi zgledi najbolj vzgajajo starši, ki jim nudijo brezpogojno ljubezen, malo manj Spoštujte praznike ne le zaradi običajev in navad, ampak tudi zato, ker spoštujete tiste, s katerimi jih praznujete. vseh v ekipi, in jih spoštuje. Potem se spoštovanje tudi vrača, potem lahko pišemo čudovite zgodbe. In kakšen zgled so take zgodbe?! Koliko med vami se vas je ob čudoviti planiški nedelji vprašalo, pa kako nam, Slovencem, dobrih športnih zgodb ne uspe prenašati v dnevno politiko in vodenje države? Marca se ženijo ptički in nekaj gregorčkov je odplavalo tudi v našem časopisu. Ocvetličile so nas butare. Zadišale so potice, ki napovedujejo praznike, in zdi se, da časopisni papir poka od pomladne energije. Marca so praznovale tudi ženske in nekaj modrih, pronicljivih in pogumnih smo zbrali tudi v Utripu. Starejših, mlajših. Ponosni smo na našo štiriindevetdesetletno rojakinjo, pesnico Nežo Maurer, katere iskrice v očeh in pronicljiva misel še vedno zadanejo žebljico na glavico in poenostavijo za mnoge verjamejo spletnim vplivnicam, jim znajo postavljati meje in vzgajajo na splošno bolj zdravorazumsko, lahko preberete v intervjuju z ravnateljico žalskih vrtcev Natalija Starič Žikič. Kar nekaj razlogov boste v našem časopisu našli za razmislek, najbolj o tem, da čas hitro mineva – in tudi pomlad bo, če v njej ne bomo uživali. Malo za šalo, tudi potica je ženskega spola, a pečejo in jedo jo tudi moški. Uživajte v nasmehu velikonočnih praznikov, ki prihajajo. Privoščitesi praznovanje v krogu svoje ekipe, družine, tiste, ki vam je bila dana ali ste si jo izbrali. Spoštujte praznike ne le zaradi običajev in navad, ampak tudi zato, ker spoštujete tiste, s katerimi jih praznujete. Še malo, pa boste lahko z njimi nazdravili tudi v deveti sezoni fontane piv, ki 5. aprila dviguje svoje pipe. Veselite se sonca, ki prihaja! Za vašo pomladno prenovo talne obloge širine 2, 3, 4, 5 m že od 4,99 evra! Prijetne praznicne dni! TRGOVINA JUTEKS, HMELJARSKA 3, ŽALEC, + 386 (0)3 71 20 758, TRGOVINA@JUTEKS.SI OBČINA ŽALEC 2 ŠT. 3 I marec 2024 Lani največ posredovanj zaradi poplav T. TAVČAR V proračunu Občine Žalec za leto 2024 je za področje požarne varnosti namenjenih 560.000 evrov. Občina Žalec, Gasilska zveza Žalec (GZ) in 15 prostovoljnih gasilskih društev (PGD) v občini je v Gotovljah v ponedeljek, 18. marca, podpisalo pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za leto 2024. Župan Občine Žalec Janko Kos se je gasilcem zahvalil za veliko delo, ki so ga opravili v minulem letu. Tu je poudaril predvsem prostovoljno delo v vseh 15 prostovoljnih društvih v občini, saj so bili vedno prvi, ko je šlo za pomoč občanom ob požarih, prometnih nesrečah in poplavah, ki so lani prizadeli tudi Občino Žalec. Škoda ob poplavah je ocenjena na kar 86 milijonov evrov. Nekaj besed je namenil tudi kongresu GZS, ki je bil lani oktobra v Žalcu, in se zahvalil vsem članom 15 PGD v Občini Žalec. Nato so govorili še predsednik GZ Žalec Milan Pustoslemšek, poveljnik GZ Žalec Ludvik Meklav, poveljnik gasilskega poveljstva Občine Žalec Uroš Žibret in poveljnik Civilne zaščite Robert Vasle. Največ je bilo povedanega o lanskih katastrofalnih poplavah, saj so v Občini Žalec PGD imela kar 762 posredovanj, od tega največ zaradi poplav. V proračunu Občine Žalec za leto 2024 je za področje požarne varnosti namenjenih 560.000 evrov. Od tega je za delovanje 15 gasilskih društev Tudi letos je čistilo mlado in staro. Čistili dva konca tedna T. TAVČAR Med nagovorom župana Janka Kosa namenjenih 69.000 evrov, za dejavnost gasilske zveze, sofinanciranje zaposlitve strokovne sodelavke, plačilo zavarovalnih premij za gasilska vozila, gasilske domove in gasilske člane, veterane in otroke 64.000 evrov, za obnove gasilskih domov so predvidena sredstva v višini 35.000 evrov, za sofinanciranje nabave gasilske zaščitne opreme 85.000 evrov, za nadomestila plač zaradi udeležbe na usposabljanjih in intervencijah je namenjenih 3.200 evrov, za udeležbo na gasilskih tekmovanjih 2.300 evrov Zbirajo pobude L. G. Zavod za gozdove Slovenije od 1. marca do 31. maja letos zbira pobude v zvezi z obnovo gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Ponikva s prvim letom veljavnosti 2025. Gozdnogospodarska enota Ponikva obsega območja katastrskih občin Andraž, Črnova, Dobrič, Lipje, Ponikva, Prelska, Studence in Vinska Gora. Zavod za gozdove je zato lastnike gozdov in druge zainteresirane povabil, da do konca maja letos s svojimi pobudami in predlogi sodelujejo pri obnovi gozdnogospodarskih načrtov ter tako pomembno prispevajo k še večji kakovosti gozdnogospodarskih načrtov. Načrt bo veljal za obdobje 2025–2034. Podatki o gozdovih iz trenutno veljavnih gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot so dosegljivi na spletnem pregledovalniku Zavoda za gozdove Slovenije. OTROŠTVO JE OD OTROK. ODRASLI VSTOPAMO VANJ TAKO, DA Z OTROKOM SODELUJEMO. (iz publikacije vrtca) Gotoveljska cesta 14, 3310 Žalec VPIS OTROK V PROGRAME VRTCA ZA SOLSKO LETO 2024/25 VPIS NOVINCEV od torka, 2. 4. 2024, do vključno torka, 16. 4. 2024. Prijavnica za šolsko leto 2024/25 bo dostopna na spletni strani vrtca in na UPRAVI VRTCA (Gotoveljska cesta 14, Žalec) vsak dan od 7. do 15. ure in ob sredah do 16.30. Podrobnejše informacije o vpisu novincev najdete na spletni strani https://vrtec-zalec.si. EVIDENČNI VPIS (za otroke, ki vrtec že obiskujejo): od srede, 3. 4. 2024, do srede, 10. 4. 2024. Prijavnico starši prejmete v oddelku, ki ga otrok obiskuje, in jo tja vrnete. Zavezujemo se k izpolnjevanju predstavljenih programov. Veselimo se Vašega zaupanja in sodelovanja z Vami. in za zdravniške preglede operativnih gasilskih članov 3.600 evrov. Predvidena sredstva požarnega sklada so v višini okoli 61.000 evrov. Sredstva bodo namenjena za sofinanciranje nabave novih gasilskih vozil za PGD Griže in PGD Levec. Pogodbo je v imenu Občine Žalec podpisal župan Janko Kos, v imenu GZ Žalec predsednik GZ Milan Pustoslemšek, nato pa še predsedniki vseh 15 PGD v Občini Žalec. Vsakoletne spomladanske akcije čiščenja okolja, ki je letos potekala dva petka in dve soboti, med 15. in 23. marcem, se je udeležilo okoli 600 udeležencev iz vseh krajevnih in mestne skupnosti Žalec. Akciji so se pridružili tudi vse osnovne šole in vsi vrtci v Občini Žalec. Skupaj je glede na prijave v letošnji čistilni akciji sodelovalo 1.400 udeležencev. »Skupna udeležba je tako večja kot lani, verjetno tudi zaradi čiščenja smeti po poplavah ob vodotokih in v gmajni med Savinjo in Strugo,« je povedala Marjana Kopitar iz Občine Žalec. Odpadki so se zbirali ločeno in po končani akciji oddali na zbirna mesta. Večjih kosovnih odpadkov je bilo manj kot prejšnja leta. Za odvoz na deponijo je poskrbelo podjetje Simbio iz Celja, ki je zagotovilo tudi vreče in rokavice. »Največ odpadkov, ki so ostali kot posledica poplav reke Savinje v avgustu 2023, se je zbralo v žalski gmajni (vzhodno od bio parka Nivo med Savinjo in Strugo), okrog 50 udeležencev tudi iz drugih krajev (Celje, Velenje) pa je zbralo za dva tovornjaka odpadkov (okrog 15 m³),« je še sporočila Marjana Kopitar. O albanskem jeziku v vrtcih L. G. Občina Žalec je posredovala izjavo za javnost, s katero je zavrnila navedbe, ki jih je na družbenih medijih v začetku marca v obliki videospota izrekel Zmago Jelinčič, namreč da se od vzgojiteljic zahteva učenje albanskega jezika in celo, da nekateri starši zaradi tega problema prepisujejo otroke drugam. V izjavi za javnost, ki so jo medijem 4. marca poslali iz Občine Žalec, so zapisali, da je Občina Žalec pri ravnateljici preverila dejstva v zvezi z navedbami na družbenih medijih glede zahtev zaposlenim o učenju albanskega jezika. Ravnateljica Natalija Starič Žikič je o tem podala naslednjo izjavo: »Zaposlenim v vrtcu NIKOLI ni bilo ukazano, da se morajo učiti albanskega jezika, kar se lahko pri njih preveri. V vrtcu imamo trenutno vključenih 846 otrok, od tega je 46 otrok albanske narodnosti, največ jih je vključenih v enotah v mestu Žalec, kjer delujejo štiri enote (skupaj imamo 13 enot). V okviru izvajanja dejavnosti se srečujemo s težavami, ki nastanejo zaradi jezikovne bariere. Iščemo rešitve, da se pri delu z njimi opolnomoči strokovne delavce, hkrati iščemo načine, da priseljenci čim prej oz. takoj osvojijo pravila, ki veljajo v našem vrtcu.« Ob tem je bilo v izjavi občine navedeno, da Občina Žalec zagotavlja dodatno strokovno pomoč za zmanjševanje jezikovnih barier pri učenju slovenskega jezika, kar je v pomoč tako strokovnim delavcem vrtca in učiteljem kot seveda otrokom. Živahno je bilo tudi v zbirnem centru. Čistili so tudi v Šempetru. RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽALEC V LETU 2024 Vsebina razpisa je objavljena na spletni strani Občine Žalec: www.zalec.si. Pobude za podelitev priznanj Občine Žalec sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, do 15. maja 2024. Pobude lahko posredujete tudi na elektronski naslov: glavna.pisarna@zalec.si. PREDSEDNIK KOMISIJE Viktor Mitov OBČINA ŽALEC ŠT. 3 I marec 2024 3 Kratka marčevska seja LUCIJA GROBLER Žalski svetniki so na 12. redni seji občinskega sveta 20. marca v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu s kratkim dnevnim redom opravili v eni uri. Župan Janko Kos je pojasnil, da je bila za to sejo v planu tudi že druga obravnava predlogov odlokov o oskrbi s pitno vodo in o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec, ki so jih na februarski 11. redni seji posredovali v petnajstdnevno javno obravnavo, a lahko to storijo šele, ko bodo prvo obravnavo obeh oddelali občinski sveti vseh ostalih občin Spodnje Savinjske doline, na katere se nanašata. Na 12. seji minuli teden so najprej potrdili sklep o ukinitvi statusa javnega dobrega na štirih parcelah, potem pa so potrdili še sklep o ustanovitvi statusa grajenega javnega dobrega lokalnega pomena na 185 parcelah v občini. Gre večinoma za javne ceste in pešpoti ter tudi nekaj parkirišč in zelenic v Občini Žalec, kot je pojasnila vodja Urada za premoženjske, pravne in splošne zadeve Branka Đuraš. Svetniki so dali tudi soglasje k ceni storitve pomoč družini na domu v Občini Žalec, pri čemer je uvodna pojasnila podala vodja Urada za negospodarske javne službe Nataša Gaber Sivka. Storitve pomoči na domu sicer ponuja Dom Nine Pokorn Grmovje. Celotni stroški storitve na uro znašajo 26,48 evra na delovni dan, 34,16 evra na nedeljo in 36,72 evra na državni praznik ali dela prosti dan. V primerjavi z letom 2023 so se celotni stroški storitve na delovni dan zvišali za 4,1 odstotka, na nedeljo in na dan državnega brežin, prometne signalizacije in opreme, cestnih naprav in ureditev, vzdrževanje vegetacije, zagotavljanje preglednosti, čiščenje cest in redno vzdrževanje cestnih objektov, nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil, intervencijske ukrepe in zimsko službo. Skupna vrednost opravljenih del je 813.137 evrov z davkom vred. Kot je povedal Damjan Maček, so bile pritožbe uporabnikov (telefonski klici) večinoma v zimskem času, ampak so ukrepali takoj in jih reševali sproti. Pri točki aktualnih informacij ob zaključku seje je Nataša Gaber Sivka podala tudi nekaj informacij o gradnji nogometnega igrišča v Žalcu, ki bo dokončana do konca leta. Svetnike je seznanila tudi s potekom zbiranja ponudb za projektiranje vrtca na Ponikvi. Februarja je bilo izvedeno javno naročilo za projektiranje vrtca in za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo, vendar pa je bila vloga finančno neustrezna, presegala je namreč razpoložljiva finančna sredstva. Zato je občina marca ponovila javni razpis, rok za oddajo ponudbe pa je 9. april letos. Kot je povedala Nataša Gaber Sivka, upajo, da se bo prijavilo več ponudnikov in da bo ponudba finančno ustrezna. Aleš Uranjek je v odsotnosti vodje Urada za gospodarske javne službe Aleksandra Žolnirja, ki je že koristil dopust pred odhodom v pokoj, podal informacijo o napredovanju projekta gradnje kolesarske poti od Špice do Šešč. praznika ali dela prostega dne pa za 3,9 odstotka. Občina Žalec bo pokrila 65 odstotkov te cene, čeprav je zakonsko predpisana subvencija le 50 odstotkov, s čimer želi zagotoviti višjo dostopnost teh storitev in zmanjšuje finančno obremenitev uporabnikov, je povedala Nataša Gaber Sivka. Občina Žalec je za pomoč na domu v proračunu za letos namenila 252 tisoč evrov. Nova cena za uporabnika na uro je tako 6,65 evra na delovni dan (0,91 evra več kot lani), 8,53 evra na nedeljo (za 1,08 evra več kot lani) in 9,15 evra na dan državnega praznika ali dela prostega dne (za 1,12 evra več kot lani). Poročali o vzdrževanju cest V nadaljevanju so svetniki prisluhnili poročilu o delu koncesionarja VOC Celje za izvajanje gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest v Občini Žalec za leto 2023, ki ga je v odsotnosti direktorja VOC Celje Mateja Štingla podal svetovalec direktorja VOC Celje Damjan Maček. Vzdrževanje je bilo po obsegu cest in javnih poti enako kot leto prej; vzdrževali so 253,5 km cest in javnih poti v Občini Žalec, cest skoraj 110 km, javnih poti pa dobrih 143 km. Natančnejše gradivo o točni navedbi odsekov in cest je na voljo v gradivu za sejo na spletnih straneh občine, je pa Damjan Maček pojasnil, da je bilo nekaj več dela zaradi avgustovskih poplav. Opravljena dela obsegajo pregledniško službo, redno vzdrževanje prometnih površin bankin, odvodnjavanja, Janko Kos v pogovoru z varuhom Petrom Svetino Varuhov kotiček v Preboldu in Žalcu L. G. T. T. Varuh človekovih pravic Peter Svetina je minuli ponedeljek obiskal tri štajerske občine in se srečal z župani, najprej Občino Štore, nato Občino Žalec in Občino Prebold. Z vsemi se je pogovoril o izzivih in najbolj perečih težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Peter Svetina je na vseh treh občinah odprl in predstavil tudi Varuhov kotiček. Njihov namen je institucijo varuha približati čim širšemu krogu ljudi v okolju, kjer živijo. »Tako se bomo še lažje približali prebivalkam in prebivalcem v lokalnem okolju in jim pomagali, če se bodo znašli v stiski ali pa bodo imeli težave pri iskanju odgovorov oziroma pojasnil različnih institucij ali organov,« poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina. Kolesarska pot do konca junija L. GROBLER Nogometno igrišče in dve odbojkarski LUCIJA GROBLER Občina pri izvedbi projekta v Športnem centru Žalec računa na sredstva Fundacije za šport RS in nogometne zveze. prestavitve odbojkarskih igrišč je bilo treba tudi odstraniti nekatera igrala na tem območju in obnoviti infrastrukturo, vodovod, kanalizacijo in elektro infrastrukturo. »Odstranili smo tudi nekaj dreves, vendar pa smo vsa ta drevesa nadomestili z novimi. Na zahodni strani igrišča smo uredili tudi pešpot, ki povezuje obstoječo pešpot z novo,« je povedala vodja Urada za negospodarske javne službe Nataša Gaber Sivka in dodala, da je trenutno v pripravi javno naročilo za izbor izvajalca za izgradnjo nogometnega igrišča z umetno travo (faza 2 in 3). »Navedeno investicijo smo že prijavili na razpis Fundacije za šport kot veliko investicijo in kandidiramo za sredstva v višini 65 tisoč evrov. Imamo sicer že sklep nogometne zveze za 20 tisoč evrov, glede na velikost investicije pa pričakujemo tudi razpis Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ker nameravamo 2. in 3. fazo prijaviti tudi na ta razpis. Če bodo ponudbe izvajalcev ustrezne, da bodo lahko zaprli finančno konstrukcijo, bi naj bil projekt v celoti realiziran v letošnjem letu.« O DP R T J E IX . S E ZO NE BREZPLAČEN OGLAS Na zadnji seji žalskega občinskega sveta je vodja Urada za negospodarske javne službe Nataša Gaber Sivka podala tudi informacijo o realizaciji projekta nogometnega igrišča na umetni travi okviru Športnega centra Žalec. Projekt je razdeljen na tri faze, na prestavitev obstoječega in ureditev dveh novih odbojkarskih igrišč na mivki, izgradnjo samega nogometnega igrišča z umetno travo v velikosti 60x50 metrov s prestavitvijo fitnesa na prostem ter ureditev javne razsvetljave ob teh igriščih. Lani je Občina Žalec pridobila projektno-tehnično dokumentacijo in gradbeno dovoljenje ter na osnovi izvedenega javnega razpisa izbrala izvajalca, podjetje Tegar. Izvajalec, ki je bil uveden v delo oktobra lani, je dela končal 8. marca letos. Realiziral je investicijo ureditve dveh odbojkarskih igrišč na severni strani ob I. OŠ Žalec in južno ob regionalni cesti ter vzhodno od balinišča. Skupna površina dveh odbojkarskih igrišč znaša 26,5x25 metrov, posamična površina igrišča pa znaša 16x8 metrov. Ob igriščih je tudi tuš, celotna površina pa je ograjena s petmetrsko ograjo. Zaradi Gradnja kolesarske poti, ki poteka na relaciji od Celja do Žalca po visokovodnem nasipu reke Savinje, od Špice v Celju do Šešč, bo dolga 10,8 kilometra, od tega kar 8,2 kilometra poteka v Občini Žalec. Kot je povedal Aleš Uranjek iz Urada za gospodarske javne službe Občine Žalec, je investitor projekta DRSI za investitorja izbral VOC Celje, ki je do sedaj na območju Občine Žalec, torej od meje z Občino Celje pri visečem mostu preko Savinje v Levcu do Bio parka Nivo, zgradil novogradnjo kolesarske poti v dolžini 3,8 kilometra. Na tem odseku so izvedene tudi tri nove premostitve. Na premostitvi preko potoka Lava v Levcu in premostitvi preko Struge pri čistilni napravi Kasaze manjkajo še hidroizolacije betonov, asfalti in ograja. V teku je tudi izgradnja premostitev pri potoku Struga pri Bio parku Nivo. Na tem delu kolesarska pot zavije proti Ribniku Vrbje in v dolžini približno tri kilometre poteka po obstoječih občinskih cestah in kolesarskih poteh. Od Ribnika Vrbje proti zahodu prav tako poteka izgradnja kolesarske poti v dolžini 1,4 kilometra vse do mostu Savinje v Šeščah. Pogodbena vrednost projekta vseh gradbenih del je 4.470.000 evrov z DDV, od tega je Občina Žalec preko dogovora za razvoj regij za projekt namenila 1,6 milijona evrov. Med gradnjo so bila že izvedena dela, ki so bila potrebna zaradi poškodb v lanskih avgustovskih poplavah. Škoda je bila odpravljena v celoti. Za odpravo posledic poplav je Direkcija RS za infrastrukturo kot investitor z izvajalcem sklenila aneks v višini 360 tisoč evrov. Na območju gradnje kolesarske poti je bilo narejenih tudi več testnih polj, na podlagi katerih bodo projektanti, zunanja in notranja kontrola kvalitete materialov in vgradnje podali končno mnenje o kakovosti izvedenih del, je še povedal Aleš Uranjek. Dokončanje vseh del je predvideno do konca junija, ko naj bi bila kolesarska pot v celoti predana v uporabo pešcem in kolesarjem. OBČINE 4 ŠT. 3 I marec 2024 Najštevilčnejše društvo praznuje 70 let D. NARAGLAV Društvo upokojencev Prebold vključuje 698 članov, okrog 100 tudi iz Občine Braslovče. so izvolili tudi člane in nadomestne člane nadzornega odbora in člane disciplinske komisije. V nadaljevanju so soglasno potrdili program dela in finančni plan za letošnje leto. Temu je sledila podelitev priznanj in plaket PZDU. Priznanja in plakete so prejemnikom podelili predsednica komisije za nagrade in priznanja Marta Praprotnik, predsednica društva Božena Kosu in predsednik Pokrajinske zveze Jakob Presečnik. Pisna priznanja so za dolgoletno in uspešno delo v društvu prejeli Ida Drozg, Jožica Zmrzlak in Marjan Hriberšek. Bronasto plaketo je za dolgoletno in uspešno delo v društvu prejel Srečko Fajfer, za uspešno delo na organizacijskem področju pa Božena Kosu, ki je poleg tega iz rok predsednika PZDU prejela tudi posebno priznanje za društvo ob njegovi 70-letnici. Predsednik PZDU Jakob Presečnik je ob čestitki društvu in prejemnikom priznanj med drugim povedal, da je v njihovo zvezo vključenih 73 društev s skupaj 18.000 člani. Že na začetku zbora pa je za prijetno presenečenje v zvezi z jubilejem poskrbela izjemna ustvarjalka ročnih del Antonija Podgorski, ki je naredila klekljan izdelek s številko 70 za njihov jubilej. Tokratnega jubilejnega 70. občnega zbora sta se med drugim udeležila tudi župan Občine Prebold mag. Marko Repnik in podžupanja Občine Braslovče Urška Hozjan. Za prijeten uvod so tudi letos poskrbele pevke iz Medgeneracijskega centra Marof, ki jih vodi Zdenka Markovič. Stara in nova predsednica društva Božena Kosu med nagovorom Začetek jubilejnega leta DU Prebold je bil tokratni 70. občni zbor v Dvorani Prebold, slavnostno pa bodo svoj praznik proslavili sredi avgusta, ko tudi sicer poteka teden njihovega društva s športnimi igrami in drugimi aktivnostmi. O delovanju društva je na zboru spregovorila predsednica Božena Kosu. Po ostalih poročilih, ki so dopolnila sliko o društveni dejavnosti, so izpeljali še volitve za novo vodstvo društva. Za predsednico so ponovno izvolili dosedanjo Boženo Kosu, v upravnem odboru pa bodo poleg nje še Maja Divjak, Srečko Fajfer, Marjan Hriberšek, Darko Orožim, Marta Pinter – tajnica, Marta Praprotnik, Ana Ropotar – blagajničarka, Matjaž Rozman in Nikola Vadas. Poleg njih Udeleženci podpisa pogodbe Lani kar 411 posredovanj T. TAVČAR Občina Polzela, Gasilska zveza Žalec in prostovoljna gasilska društva Polzela, Ločica ob Savinji in Andraž nad Polzelo so v četrtek, 7. marca, podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za leto 2024. Župan Jože Kužnik se je ob tej priložnosti zahvalil gasilcem vseh treh društev in GZ Žalec za opravljeno delo. Za dejavnost društev, GZ Žalec, investicije in zavarovalne premije bodo v tem letu iz občinskega proračuna namenili 114.550 evrov. V imenu GZ Žalec sta se za uspešno sodelovanje zahvalila predsednik GZ Žalec Milan Pustoslemšek in poveljnik Ludvik Meklav. Gasilcem se je za požrtvovalno delo zahvalil tudi poveljnik občinskega poveljstva Občine Polzela Lado Košec, ki je povedal, da so imeli lani 411 posredovanj, od tega kar 370 zaradi poplav. Besede zahvale je izrazil tudi poveljnik Civilne zaščite Občine Polzela Igor Pungartnik. Posebno pozornost bodo tudi naprej namenili izobraževanju, ustrezni tehniki in praktičnemu delu, so v nadaljevanju povedali predsedniki vseh treh društev. Med večje prireditve bo letos vsekakor sodilo praznovanje 120-letnice PGD Polzela, ki bo 21. septembra, združeno z dnevom gasilca GZ Žalec. Polzelski gasilci so ob podpisu pogodbe predstavili tudi novo gasilsko vozilo, ki naj bi ga kupili in predali namenu čez dve leti. Pogodbo so podpisali župan Občine Polzela Jože Kužnik, predsednik GZ Žalec Milan Pustoslemšek, v imenu društev pa predsedniki Ivan Kotnik (PGD Polzela), David Zabukovnik (PGD Andraž nad Polzelo) in Mateja Ušen (PGD Ločica ob Savinji). Predsednik PZDU Jakob Presečnik med podelitvijo bronaste plakete Srečku Fajferju Zaradi poplav že drugi rebalans Na Polzeli 96 krvodajalcev T. TAVČAR Glede na sprejet proračun za leto 2024 so se prihodki povišali za nekaj več kot 12 milijon evrov in znašajo 16.920.102 evrov, odhodki pa so se povišali na 20.062.911 evrov. Med pomembnejšimi točkami na 10. redni seji braslovškega občinskega sveta 20. marca, ki jo je zaradi odsotnosti župana Tomaža Žoharja vodila podžupanja mag. Urška Hozjan, je bil rebalans proračuna Občine Braslovče za leto 2024. Rebalans proračuna je na seji predstavila svetovalka za javne finance in proračun Barbara Florjan Jelen, ki med drugim pojasnila: »Odlok o proračunu Občine Braslovče za leto 2024 je bil sprejet na 26. redni seji 16. novembra 2022 in objavljen v uradnih objavah dne 8. decembra 2022. V letu 2023 so se v občini zgodile katastrofalne poplave, ki so vplivale tako na proračun leta 2023 kot tudi na proračuna v letu 2024. Zaradi vseh teh sprememb smo bili že takoj v začetku leta primorani pristopiti k pripravi rebalansa za tekoče leto. V oktobru 2023 smo prejeli predplačilo za povrnitev škode po poplavah v višini 3.588.930 evrov. Glavnina bo porabljena v letošnjem letu, planirano porabo z rebalansom pa dodajamo na postavke posebnega dela proračuna, podprograma Posebni programi pomoči v primerih nesreč. Prav tako v letošnjem letu načrtujemo izgradnjo nadomestitvenih objektov v ocenjeni višini 7,4 milijona evrov, zato se tako planirani prihodki kot odhodki povišujejo za več kot dvakrat glede na veljavni proračun. Slab milijon evrov je vrednost projekta Poplavna varnost – DPN Ločica–Letuš, ki se tudi dodatno umešča v rebalans leta 2024. V odloku o rebalansu proračuna občine za leto 2024 so se tako prihodki glede na sprejeti proračun povišali za nekaj več kot za 12 milijonov evrov in znašajo 16.920.102 evrov. Odhodki so se povišali na 20.062.911 evrov. Razlika odhodkov nad prihodki se pokriva z ostankom sredstev iz leta 2023 in planiranim najetjem posojila.« Občinski svet je rebalans proračuna Občine Braslovče za letošnje leto nato brez pripomb in razprave soglasno potrdil. Predloga odloka o oskrbi s pitno vodo in odvajanju in čiščenju komu- nalne in padavinske odpadne vode na območjih vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline je obrazložil direktor JKP, d. o. o., Žalec mag. Janez Primožič. Svetnice in svetniki so oba predloga po krajši razpravi dali v 15-dnevno javno obravnavo. Občinski svet je potrdil tudi nove cene socialno-varstvene storitve pomoč družini na domu ter sprejel dva sklepa, in sicer, da je višina subvencije občine 70-odstotna, kot je bila tudi lani, cena ure socialno-varstvene storitve pomoč družini na domu pa je v višini 25,96 evra za delovni dan, za delo ob nedeljah 33,64 evra in za delo ob državnih praznikih in dela prostih dnevih 36,20 evra. Nove cene bodo začele veljati s 1. aprilom. Dela izvaja Dom Nine Pokorn. Lani je to storitev koristilo 32 občanov, mesečno pa je bilo opravljenih 309 ur. V nadaljevanju seje so bili člani občinskega sveta seznanjeni z letnim poročilom (2023) JZ OŠ Braslovče (Boštjan Bradeško) in ZIKŠT 3 jezera Braslovče (Jasmina Roter Jager). T. TAVČAR Letošnja druga terenska krvodajalska akcija, ki sta jo pripravila RKS – Območno združenje Žalec in Krajevna organizacija RK Polzela, je bila 21. marca v veroučni učilnici Župnije Polzela. Poleg občanov Občine Polzela so na akcijo povabili prebivalce iz Braslovč, Letuša in Gomilskega. Skupaj je kri darovalo 96 krvodajalcev. Akcijo je izvedel Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana, ki trenutno najbolj potrebuje kri negativnih krvnih skupin ter A+ in 0+. Naslednja krvodajalska akcija bo v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec danes, v sredo, 27. marca, od 7. do 12. ure. OBČINA PREBOLD Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Prebold skladno z Odlokom o priznanjih občine Prebold (Uradni list RS št. 37/00, 27/04 in 56/22) r a z p i s u j e POGOJE IN ROK ZA DAJANJE POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE PREBOLD V LETU 2024 Razpisni pogoji so objavljeni na spletni strani občine: www.prebold.si. Predlogi se oddajo v elektronski obliki na naslov priznanja@prebold.si ali v pisni obliki v zaprti kuverti, na naslov Občina Prebold, Hmeljarska c. 3, 3312 Prebold, najkasneje do petka, 26. aprila do 12.00 ure, s pripisom »Predlogi za priznanja občine Prebold.« OBČINE ŠT. 3 I marec 2024 Dan civilne zaščite v Braslovčah T. TAVČAR VTV Ob tej priložnosti je bilo podeljenih kar 34 nagrad in priznanj, med njimi desetim posameznikom in društvom v Spodnji Savinjski dolini. Del dobitnikov priznanj Civilne zaščite Zahodnoštajerske regije 1. marca praznujemo dan civilne zaščite, s katerim med drugim počastimo pripadnice in pripadnike reševalnih služb, ki nepoklicno ali poklicno izkazujejo solidarnost in nudijo pomoč ljudem. V ta namen je štab Civilne zaščite Zahodnoštajerske regije v sodelovanju z Upravo RS za zaščito in reševanje – Izpostavo Celje in Občino Braslovče 6. marca v Domu kulture Braslovče pripravil osrednjo regijsko slovesnost. Osrednji govornik je bil poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan, ki je povedal, da so skupaj opravili veliko dela in so na doseženo zelo ponosni, hkrati pa je to obveza za naprej za nove izzive, ki jih čakajo. Ob tej priložnosti so bila podeljena priznanja in nagrade Civilne zaščite najbolj zaslužnim pripadnikom Civilne zaščite ter drugim posameznikom, skupinam, občinam in gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam za zasluge in prispevek pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Skupaj je bilo podeljeno 34 nagrad in priznanj Civilne zaščite, od tega 12 bronastih znakov Civilne zaščite, 14 srebrnih znakov, 4 zlati znaki in 3 plakete Civilne zaščite. Iz Spodnje Savinjske doline so bronaste znake Civilne zaščite prejeli: poveljnik štaba CZ Občine Žalec Robert Vasle, poveljnik štaba CZ Občine Braslovče Rok Ušen, Rafael Hrustel iz Gasilske zveze Žalec, PGD Levec, in župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. Srebrni znak sta iz Spodnje Savinjske doline prejeli PGD Drešinja vas za 110 let delovanja in PGD Zabukovica za 100 let delovanja. Zlati znak sta prejeli PGD Grajska vas in PGD Polzela za 120 let delovanja, plaketo Civilne zaščite pa je prejel predsednik regijskega sveta Savinjsko-šaleške regije Dušan Pungartnik. V kulturnem programu so nastopili člani domačega moškega pevskega zbora Karla Viranta, plesalke kulturno-umetniškega društva Mavrica in učenci Osnovne šole Braslovče. Ob zaključku je nastopila še pevka Alya. Prireditev je povezovala Jasmina Roter Jager. Preboldski Gaj se spreminja D. NARAGLAV Mag. Marko Repnik: »Po kompleksni obnovi, ki bo trajala nekje do konca avgusta, bomo v jesenskem času šli v zasajevanje novih dreves in ostalih zelenih površin.« Preboldski Gaj, ki je že dolga desetletja eden od najlepših kotičkov Občine Prebold, je v tem času videti nadvse žalostno zaradi poseka dreves, zlasti smrek, ki so temu kotičku dajala svojstven čar. Veliko dreves je bilo namreč že v zelo slabem stanju in potencialno nevarnih za obiskovalce. Že v preteklosti jih je bilo zaradi tega kar nekaj treba podreti in zasaditi nova. Župan Občine Prebold mag. Marko Repnik nam je povedal, da je odločitev o tem, da se Gaj prenovi, zorela že zelo dolgo. »Sedanja podoba Gaja se je s tem kar precej spremenila in vsem nam je žal za ta drevesa, ki so poleti dajala prijeten hlad, a žal je to bilo treba storiti. Dotrajana in poškodovana drevesa so predstavljala določeno tveganje za obiskovalce, a predno smo se lotili tega dela, so gozdarji drevesa pregledali in jih označili za odstranitev. Po kompleksni obnovi, ki bo trajala nekje do konca avgusta, pa bomo v jesenskem času šli v zasajevanje novih dreves in ostalih zelenih površin. Vsekakor moramo to vsebino, ki je že v tem prostoru, in tisto, kar bomo še naredili, narediti dostopno čim več ljudem. V planu je, da se del Gaja uredi, poleg obstoječih športnih igral tudi s plezalnim balvanom in ostalimi igrali za rekreativce. Obnova zajema tudi centralni del tega prostora, kjer bo narejena plošča za postavitve zimskega drsališča, poleti pa šotora za prireditve. V delu Gaja proti prostoru društva upokojencev pa bo bolj umirjen del, meditativno sproščujoči, kjer bodo ob potkah postavljene klopce s študijskimi kotički in Knajpova pot za sproščanje telesa. V zimskem času želimo ta prostor tudi nadgraditi z malo obsežnejšo okrasitvijo neke božično-zimske pravljične vasi, kjer bi se v tem adventnem času prirejale razne prireditve. Kot novost bodo v Gaju tudi javne sanitarije, pitnik za vodo in v zadnjem delu proti potoku Izvirnica tudi ograja. Obnovili bomo infrastrukturo električne napetosti, ki bo potem omogočala izvedbo večjih in zahtevnejših prireditev,« je še poudaril župan in dodal, da je idejno zasnovo nove podobe Gaja naredila Aleksandra Biso. Dodajmo še, da je projekt nove ureditve sedaj v fazi izbire projektanta. Kmalu sledita še razpis in izbira izvajalca, dela pa se bodo predvidoma začela v začetku junija. 5 30. Šentjurski sejem D. NARAGLAV Letošnje praznovanje občinskega praznika Občine Tabor, katerega vrhunec je Šentjurski sejem, se bo pričelo že nekoliko prej kot običajno, saj se bodo razne prireditve začele že prvo aprilsko soboto, zaključile pa 21. aprila s tradicionalnim in hkrati jubilejnim 30. Šentjurskim sejmom. Vmes se bo zvrstilo več raznih dogodkov. Med njimi bodo dvodnevna prireditev Pozdrav pomladi z območnim srečanjem otroških in mladinskih pevskih zborov pod okriljem KD Ivan Cankar in JSKD, OI Žalec, turnir v namiznem tenisu, regijsko orientacijsko tekmovanje POT, medvaški turnir v nogometu, odprtje slikarske razstave Julijane Juhart, potopisno predavanje Inke in Vilka Jazbinška, predstavitve pesniške zbirke Tri besede Lare Lhotse Videc in knjige Ati, kje si? Andreje Goropevšek, občinski turnir v balinanju, koncert Pihalnega orkestra Prebold na Jurijevem trgu … Najbolj pestro pa bo nedvomno na dan Šentjurskega sejma, ki se bo po tradiciji pričel s parado društev in uradno otvoritvijo, nadaljeval pa s predajo gasilskega avtomobila PGD Ojstriška vas–Tabor, prireditvijo Tabor ima talente, sekaškim tekmovanjem Društva lastnikov gozdov, pestro ponudbo na stojnicah, raznimi razstavami in vsestransko zabavo pod šotorom, kjer bodo igrali ansambel Modrijani in ansambel Hmeljbojsi z Lauro Pesjak. Potrdili nove cene D. NARAGLAV Na 9. redni seji Občinskega sveta Občine Tabor je bila osrednja točka potrditev elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda. Podobno kot tudi v ostalih občinah v dolini so v zvezi s tem obravnavali tudi Odlok o oskrbi s pitno vodo in Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode na območju vseh spodnjesavinjskih občin. Elaborat in oba odloka je svetnikom predstavil direktor JKP Žalec mag. Janez Primožič, svetniki pa so po razpravi potrdili elaborat z več sklepi in cenami, ki so začele veljati s 1. marcem. Sprejeli so tudi sklepa, da sta predstavljena odloka primerna za nadaljnjo obravnavo. V nadaljevanju seje so svetniki v drugi obravnavi potrdili Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Tabor. Potrdili so tudi cenik uporabe prostorov v lasti Občine Tabor in cenik pristojbin z organizirano prodajo na stojnicah v Občini Tabor ter višino obratovalnih stroškov za uporabo prostorov v lasti občine za leto 2024. Cenik je začel veljati s 1. marcem. Pod 9. točko dnevnega reda so svetniki obravnavali in s sklepom tudi potrdili spre- NOV IČKE membo Načrta razvojnih programov 2023–2026 »Izdelava celostne prometne strategije Občine Tabor«. Vrednost tega projekta je 28.000 evrov. Od tega naj bi 16.660 evrov bilo financiranih s strani EU, nekaj manj kot 3.000 evrov iz državnega proračuna, preostalih 8.400 evrov pa iz proračuna občine. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili predloge za prejemnike priznanj za leto 2024. Priznanja bodo podeljena na slavnostni seji Občinskega sveta ob prazniku občine 17. aprila. Priznanje bosta prejela Ivana in Jože Rančigaj, bronasto plaketo Darinka Pikl, srebrne plakete Občine Tabor pa Feliks Zamuda, Karel Leskovec in Anton Stiplovšek. V zadnjem delu seje je Občinski svet imenoval še članice Strokovne komisije za izvedbo postopka izbire koncesionarja za opravljanje javne službe zavetišča za zapuščene živali in živali v oskrbi na območju Občine Tabor. V komisijo so bili imenovani: Saša Zidanšek Obreza za predsednico ter Alenka Kreča in Ana Lesar za članici. Občinski svet je ob zaključku seje podal še soglasje k Programu dela, finančnemu in kadrovskemu načrtu ZD dr. Jožeta Potrate za leto 2024. T. T., L. G. Podeljena priznanja PZS Na občnem zboru članov in članic Planinskega društva Polzela so bila podeljena priznanja Planinske zveze Slovenije. Srebrni častni znak so prejeli Drago Jamnikar, Valerija Turnšek in Julijana Klemen, bronasti častni znak Uroš Lešnik in Jože Verdev, pohvalo pa Stanislava Tominšek Kužnik. Ob sobotah nov odpiralni čas S 1. marcem 2024 so spremenjeni sobotni odpiralni časi zbirnih centrov v upravljanju Simbia, tudi na območju Spodnje Savinjske doline. Zbirni centri (ZC) Vransko–Tabor, Braslovče, Prebold, Žalec in Vojnik bodo ob sobotah odprti od 7.00 do 14.00, ZC Andraž nad Polzelo pa med 8. in 14. uro. Delovni čas ZC Bukovžlak v Celju ostaja nespremenjen, torej od 6. do 14. ure. Med tednom ostaja odpiralni čas povsod enak kot doslej. Pogled na del Gaja, kjer je bil nekoč eden prvih turističnih kampov v Sloveniji. SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV S.P. ANDRAŽ NAD POLZELO 358, 3313 POLZELA Tel. 035720673, gsm. 041 216 214 www.terglav.si 6 PO DOLINI ŠT. 3 I marec 2024 Konec stereotipom T. TAVČAR T. TAVČAR Pred žalsko tržnico S pohodom po ulicah Žalca so 21. marca obeležili svetovni dan Downovega sindroma. II. osnovna šola Žalec je v sodelovanju z društvom Downov sindrom Slovenije pripravila pohod z modrimi baloni po ulicah Žalca. Uvodoma je zbrane pozdravila ravnateljica II. OŠ Žalec Petra Petrovič Pražnikar. Zahvalila se je vsem, ki so se odzvali vabilu. Med njimi so bili tudi najmlajši iz žalskih vrtcev ter oskrbovanci Doma Nine Pokorn Grmovje. Sledil je pohod po žalskih ulicah, kjer so mimoidoče seznanjali s pomenom modrih balonov. Poleg tega so si obuli tudi nogavice v različnih barvah, ki so zaščitni znak raznolikosti, a hkrati tudi sprejetosti, prijaznosti in ljubezni. Nenazadnje je geslo letošnjega svetovnega dne »Konec stereotipom«. Dolga kolona udeležencev se je najprej ustavila na podeželski tržnici ob stojnici, ki je nudila širši javnosti veliko informacij o Downovem sindromu. Tam se jim je pridružil tudi žalski župan Janko Kos skupaj z vodjo Urada za negospodarske javne službe mag. Natašo Gaber Sivka in direktorico Žalskih lekarn Natašo Čater. Skupaj so se nato sprehodili do varstveno-delovnega centra, kjer je zbrane nagovoril župan Janko Kos in jih podprl v njihovem prizadevanju za prihodnost otrok in odraslih z Downovim sindromom. Z Evo pokalo od ženske energije BINA PLAZNIK Eva Boto se je po dveh letih vrnila v Žalec in 23. marca v Domu II. slovenskega tabora priredila nepozaben koncert ob materinskem dnevu v družbi s svojim bendom in posebnimi gostjami večera, zborom Poptastic. Organizator ZKŠT Žalec je napovedoval vrhunsko sodelovanje in prelepo zgodbo, ki jo je Eva s Poptastic začela na snemanju svojega zadnjega singla Kjer najbolj gori. Najmlajša slovenska predstavnica na Evroviziji v Azerbajdžanu pred dvanajstimi leti, zmagovalka Slovenske popevke in oddaje Znan obraz ima svoj glas je ob obisku v Žalcu povedala, da je koncert še posebej posvečen materam, ki so v minulih dneh praznovale. Vodja vokalne skupine Poptastic je Sandra Feketija, ki je z Evo v preteklosti že sodelovala, tudi na evrovizijski popevki: »Sandra Feketija je vodja zbora in je bila takrat ena mojih glavnih spremljevalnih Eva Boto z zborom Popstatik na žalskem odru vokalov. Lepo mi je, da ohranjamo to prijateljstvo in ljubezen do glasbe ter sodelujemo skupaj. Tik preden smo posneli pesem, sva jih s Tomijem povabila na snemanje za spremljavo zbora. Izpadlo je vrhunsko, tako da smo posneli še akustično verzijo, ki se je zelo lepo prijela. Odzivi so bili odlični in nastop zbora na današnjem koncertu je bil sam po sebi umeven,« zaključi Eva. Sklenili citrarski abonma T. TAVČAR Nastop citrarskega orkestra GŠ Brežice Peti in hkrati zadnji koncert citrarskega abonmaja v sezoni 2023/2024 je bil v nedeljo, 17. marca, v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec. Nastopil je Citrarski Odrasli do znanja orkester Glasbene šole Brežice z gosti – Mlajši citrarski orkester GŠ Brežice, Srebrne strune Društva upokojencev Litija in Citroprekelj iz Bele krajine. Citrarski orkester Glasbene šole Brežice združuje približno 25 sedanjih in nekdanjih učencev GŠ Brežice in je bil do nedavnega edini citrarski orkester v Sloveniji. Poleg citer, ki predstavljajo večino, v orkestru sodelujejo še kitara, harmonika, glas, kontrabas, flavta in violina. Orkester že od ustanovitve v letu 1999 vodi prof. Anita Veršec, ki je spodbudo zanj dobila na različnih seminarjih v Avstriji, Nemčiji in Sloveniji. Orkester je izdal dve zgoščenki: Ko strune citer zapojo (2009) in 15 let živih spominov (2014). Vsako leto člani orkestra pripravijo koncert v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice in sodelujejo na različnih prireditvah po Sloveniji in drugje. V letu 2024 orkester praznuje 25-letnico delovanja. S tem koncertom so v Žalcu sklenili letošnjo abonmajsko citrarsko bero, ki jo je v avli žalskega kulturnega hrama obiskalo 350 poslušalcev. V okviru projekta bodo do leta 2029 za skoraj 3.350 odraslih izvedli kar 273 brezplačnih izobraževalnih programov in 200 izpitov. Od leve proti desni: Denis Kač, Šolski center Celje, Lidija Sovinc, Ljudska univerza Rogaška Slatina, Franja Centrih, UPI – Ljudska univerza Žalec, Biserka Neuholt Hlastec, UPI – Ljudska univerza Žalec V ponedeljek, 11. marca, so v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu predstavili projekt Odrasli na poti do znanja, ki ga izvajajo partnerji UPI – Ljudska univerza Žalec, Ljudska univerza Rogaška Slatina in Šolski center Celje. Projekt, ki bo trajal do 30. 6. 2029, je sofinanciran iz sredstev Evropskega socialnega sklada plus. Osnovne informacije o projektu je podala vodja projekta Biserka Neuholt Hlastec, UPI – Ljudska univerza Žalec: »Namen projekta je odraslim omogočiti krepitev temeljnih kompetenc za življenje in delo ter na ta način prispevati k njihovi aktivnejši vključenosti v družbo. V okviru projekta bomo do leta 2029 za skoraj 3.350 odraslih izvedli kar 273 brezplačnih izobraževalnih programov in 200 izpitov.« Direktorica UPI – Ljudske univerze Žalec Franja Centrih je dodala: »Že pri predhodnem razpisu se je izkazalo, kako velika sta potreba in interes v lokalnem okolju po neformalnih izobraževalnih programih, ki odraslim omogočajo brezplačne poti do znanja, veščin in spretnosti za sodoben čas, za konkurenčnost na delovnem trgu ali za osebno rast in boljšo kakovost življenja. Zato nas še posebej veseli dejstvo, da bomo tudi v novi finančni perspektivi s pomočjo evropskih sredstev in sredstev ministrstva za vzgojo in izobraževanje našim občanom lahko ponudili široko paleto izobraževalnih programov, od tujih jezikov, slovenščine za tujce, programov za krepitev komunikacijskih veščin, digitalnih kompetenc in zdravja na delovnem mestu do opravljanja javno veljavnih izpitov.« Predstavnica partnerice v projektu in direktorica Ljudske univerze Rogaška Slatina Lidija Sovinc je na predstavitvi povedala: »Kot ekipa Ljudske univerze Rogaška Slatina in ponosni partnerji v projektu 'Odrasli na poti do znanja' smo izjemno zadovoljni, da imamo priložnost prispevati k izboljšanju temeljnih kompetenc za življenje in delo naših udeležencev. Prepričani smo, da bo ta projekt omogočil pomembne korake naprej v izobraževanju odraslih in bo ključno vplival na njihovo večjo vključenost v družbo. Skupaj bomo skozi različne izobraževalne programe zagotovili potrebna znanja in veščine, ki so nujni za uspešno soočanje s sodobnimi izzivi.« Da Šolski center Celje s partnerjema druži dolga zgodovina raznolikih projektov, pa je dodal vodja Medpodjetniškega izobraževalnega centra na ŠC Celje Denis Kač in še: »Čeprav smo primarno srednješolski izobraževalni zavod, stopamo tudi v 60. leto izobraževanja odraslih. Prepričani smo, da ta raznolikost partnerskih organizacij krepi in bogati naše sodelovanje. Med našimi deležniki so namreč starši mladostnikov, ki obiskujejo naše srednje šole, študenti naše Višje strokovne šole in nenazadnje vpisani v izobraževanje odraslih. Letos obeležujemo 140 let poklicnega šolstva v Celju.« OBVESTILO CEPLJENJE PROTI KLOPNEMU MENINGOENCEFALITISU Za KME ni učinkovitega zdravila, okužbo pa s hitro odstranitvijo klopa težko preprečimo, saj se virus KME v nas prenese že nekaj minut po vbodu okuženega klopa. Edina učinkovita zaščita proti KME je cepljenje. V ZD ŽALEC POTEKA CEPLJENJE VSAK DELOVNI DAN. Za cepljenje se lahko naročite na telefonsko številko: 051 304 352. Cepilni center Žalec PO DOLINI ŠT. 3 I marec 2024 7 O spodnjem porečju Savinje minister z župani v Žalcu K. R. STV Na porečju Savinje je bilo po lanskih poplavah do 1. marca letos zaključenih 29 delovišč na okoli 110 kilometrih vodotokov. V okviru delovnih obiskov občin ob vodotokih po Sloveniji si je minister Jože Novak z državnima sekretarjema dr. Lidijo Kegljevič Zagorc in mag. Miranom Gajškom ter s predstavniki direkcije za vode in koncesionarji v petek, 1. marca, ogledal tudi nekaj lokacij v spodnjem delu porečja Savinje. Zatem so v Žalcu županom predstavili načrt del na vodotokih v prihodnjih dveh letih. Na sestanek v žalski MC hotel so bili vabljeni župani občin Velenje, Šoštanj, Žalec, Celje, Laško, Vojnik, Dobrna, Vitanje, Mislinja, Vransko in Tabor. Predstavili so jim izvedena vzdrževalna dela in izredne ukrepe v letu 2023, predlog programa del javne službe za letošnje leto in predlog načrta sanacij in investicij v letih 2024 in 2025. Na obravnavanem območju porečja Savinje je bilo v okviru izrednih ukrepov za zagotovitev pretočnosti vodotokov po lanskih poplavah in do dneva sestanka v Žalcu zaključenih 29 delovišč na okoli 110 kilometrih vodotokov. Na celotnem območju Slovenije je bilo v lanskih poplavah poškodovanih več kot 4000 kilometrov vodotokov, pri čemer so ključno težavo predstavljali tako prodnati nanosi in čepi, ki so zmanjševali pretočnost strug, kot tudi poškodovane in načete brežine vodotokov, ki so bile podvržene nadaljnji eroziji ob povečanem vodostaju. Z izrednimi ukrepi, ki bodo zaključeni do konca junija letos, se zagotavlja predvsem pretočnost vodotokov. Izrednim ukrepom sledi sanacija, s katero se struge in brežine povrne v prvotno ali boljše stanje, kot je bilo pred nesrečo. Poleg sanacije pa so za zagotovitev večje odpornosti voda na podnebne spremembe, zlasti na poplavne dogodke, nujne tudi nove investicije na vodotokih, tj. gradnja nove vodne infrastrukture za zmanjševanje poplavne ogroženosti. Cilj delovnih obiskov ob vodotokih po Sloveniji je pregled izvedenih del v okviru izrednih ukrepov in vzdrževalnih del v javno korist ter oblikovanje predloga načrta sanacijskih in investicijskih del na vodotokih v prihodnjih dveh letih. V skladu s sanacijskim programom bodo ureditve predvidoma potekale od dveh do petih let. V izvajanje sanacij in investicij bodo občine aktivno vključene, predloge pa bodo lahko podale že pri pripravi programa dela, kar je tudi namen terenskih obiskov in srečanj z župani. Po sestanku je minister Jože Novak povedal: »Danes sem bil na terenu in pregledal izvedbo izrednih ukrepov na vodotokih. Z župani smo ugotovili, da so bili izredno dobro izvedeni. Predstavili smo načrt dela, župani pa bodo v naslednjih 14 dneh podali svoje predloge in priporočila. Pripravili smo tudi predlog dolgoročnega programa sanacij, v katerem je obseg del v višini 120 milijonov namenjen trajnemu reševanju zadev. V pripravi je dopolnjena hidrološka hidravlična študija, ki upošteva minule poplave in dolgoročno rešuje odpornost na podnebne spremembe. Pripravlja se tudi celovit program za dolino, v okviru katerega bodo nastali trije državnoprostorski načrti.« Župani so predstavili svoje dosedanje izkušnje in težave, s katerimi so se v preteklih letih srečevali pri vprašanju urejanja in čiščenja posameznih strug in brežin. Tako kot na vseh prejšnjih srečanjih pa je bilo izraženo tudi zadovoljstvo ob spre- Minister Jože Novak s sodelavci se je z župani oziroma predstavniki občin na spodnjem porečju Savinje srečal v MC hotelu v Žalcu. menjenem načinu dela ministrstva in direkcije za vode, ki vključuje več sodelovanja z občinami. Manj zadovoljni so kmetje, ki skušajo preprečiti velike suhe zadrževalnike na območju Spodnje Savinjske doline. Nenapovedano so se zbrali pred žalskim hotelom, bilo jih je okoli 120, prišli pa so seveda s traktorji. Čeprav državni prostorski načrt za Spodnjo Savinjsko dolino ni bil tema sestanka ministra in županov ter srečanje s kmeti ni bilo napovedano, se je na koncu minister pred hotelom srečal z njimi, pridružil pa se jim je tudi župan Janko Kos. Janko Kos je sicer o delovnem srečanju z ministrom in predstavniki direkcije za vode povedal: »Seveda, sredstva za urejanje vodotokov se povečujejo, vendar sam vseeno nisem zadovoljen. Ta dokument, katerega osnutek so predstavili danes, bo v javni obravnavi. Rad bi, da bi bilo več denarja še za Vrščco, Artišnico, Ložnico, Trnavo, Pirešico, za vse te naše manjše vodotoke, kjer smo nekoč že skupaj z ARSO-m izvajali določene ukrepe. Zagotavljali smo tudi sofinanciranje. Morda bomo še kaj lahko naredili, ampak kot sem danes videl s strani drugih županov, je potreb ogromno, tako da čisto vse nam ne bo uspelo. Najbolj pomembno je, da ukrotimo vodotok Savinje, da ne bo takšnih poplav. O suhih zadrževalnikih se danes nismo pogovarjali, to je druga tema, bo trd oreh in je predmet državnega prostorskega načrta, ki naj bi bil razgrnjen nekje v drugi polovici marca. Tudi sam bom imel nanj veliko pripomb.« Ministrica tudi na ogledu predvidenih zadrževalnikov K. R. T. T. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je v četrtek, 29. februarja, obiskala Spodnjo Savinjsko dolino. Kmetje so Mateji Čalušić, ki je bila za ministrico imenovana januarja letos, pokazali zemljišča ob Savinji, ki so po objavljenih podlagah za pripravo državnega prostorskega načrta predvidena za suhe zadrževalnike. Ministrica je obisk pričela z ogledom kmetije Čretnik v Pernovem. Njihov hlev s prosto rejo za krave molznice in mlado živino je lani dobil naziv »naj hlev«. Ministrica si je z zanimanjem ogledala inovativna tla, ki kravam nudijo suh in udoben prostor za bivanje, hkrati pa jim omogočajo naravno vedenje. S Simonom Čretnikom sta se pogovarjala tudi o nadaljnjih smernicah reje živine in gradnje hlevov. Ministrica je nato obiskala Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, v katerem med drugim sti so se na njenih razlivnih območjih gradile hiše in tovarne, danes pa bi morali za poplavno varnost svoja zemljišča dati kmetje, sta med drugim poudarila Rok Sedminek in Klemen Šalej. Kot je ministrica Mateja Čalušić za medije povedala po sestanku, je treba poskrbeti za kmetijska zemljišča: »Danes sem prišla na teren, da slišim kmete. Razumem njihovo stisko, zato je pomemben dialog. Dokazali smo, da ga znamo dvigniti na višji nivo.« Sicer je pobudnik državnega prostorskega načrta Ministrstvo za naravne vire in prostor, je poudarila. Ustanovljena je delovna skupina, ki vključuje vse nosilce urejanja prostora, med katerimi je tudi kmetijsko ministrstvo. PRODAJALNA V Šempetru so kmetje ministrici povedali in nato ob Savinji tudi pokazali, zakaj nasprotujejo, da bi toliko kmetijskih zemljišč namenili za suhe zadrževalnike. Ministrico za kmetijstvo Matejo Čalušić je v sejni sobi občine župan Janko Kos seznanil z zgodovino umeščanja suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini. opravljajo tudi strokovno delo kot dejavnost javnih služb s področja kmetijstva in strokovne naloge po pooblastilu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ogledala si je inštitut, poskusna polja in laboratorije. Na kratko se je v prostorih občine srečala z županom Občine Žalec Jankom Kosom, ki jo je seznanil z zgodovino protipoplavnega urejanja v Spodnji Savinjski dolini in sprejemanja državnega prostorskega plana s suhimi zadrževalniki. Nato se je Mateja Čalušić v sejni sobi Krajevne skupnosti Šempeter sestala še s predstavniki kmetov, ki se borijo proti umeščanju tako velikega števila suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini. Savinjo je treba urejati v njenem celotnem toku. V preteklo- Spomladanski popusti do -40 %! Preverite akcijo na naši spletni prodajalni NAKUPUJTE PREKO SPLETA prodajalna.uniforest.si Akcija velja do 21. 4. 2024 oziroma do odprodaje zalog. 03 777 14 00 | Latkova vas | Celje | prodajalna.uniforest.si 8 OSREDNJE TEME ŠT. 3 I marec 2024 Vsi otroci so samo otroci LUCIJA GROBLER BINA PLAZNIK »Veseli smo, da nam otroci vedno znova kažejo navdušenje nad novim vrtcem in tem, kar ponuja,« pravi Natalija Starič Žikič, ki to potrdi z dejstvom, da otroke včasih starši kar s težavo spravijo domov. Javni zavod Vrtci Občine Žalec ima skupaj z novo enoto Vrtca Žalec Zahod trinajst enot in 52 oddelkov, aprila pa bodo odprli že 53. oddelek. Skupno ga obiskuje 846 otrok in tako sodi med večje slovenske vrtce. V vrtcu je 112 strokovnih sodelavcev in skupno 170 zaposlenih (tudi s porodniško odsotnimi). Gre za velik kolektiv. Njegova največja pridobitev in tudi največja enota Žalec Zahod, ki so jo odprli februarja, je velika zgodba za Občino Žalec in za širše okolje. Ravnateljica Natalija Starič Žikič pravi, da je ekipa sodelavcev vrtca tukaj zaradi otrok in ne otroci zaradi njih. Zakaj je bila nova enota vrtca nujno potrebna, kako sicer funkcionira ta velik hram otrok, kakšen izziv je sodoben svet ter o otrocih in starših nasploh – vse to smo se pogovarjali z ravnateljico, ki je zaposlena v Vrtcih Občine Žalec že 35 let, od tega pa jih zadnjih trinajst let vodi. enotah vrtca. Že aprila lani pri vpisu smo tako omejili vpis v vse enote v skladu s predpisano notranjo površino na otroka.« Pa vendar se je v nove površine vlagalo tudi prejšnja leta … »Stavbe, v katerih so naše enote, so starejše, večinoma montažne ali pa pod stanovanjskimi bloki in so bile zelo energetsko potratne, zato jih je občina obnovila. Bila je uspešna pri pridobivanju evropskih sredstev in tako so se energetsko sanirale enote Levec, Petrovče, Šempeter in Žalec 1. V letu 2011 se je zaradi povečanih potreb v Žalcu in Petrovčah odprla enota v Novem Celju. Nov vrtec je bil leto kasneje zgrajen tudi v Grižah skupaj z novo osnovno šolo. Na Trju smo zaradi povečanih potreb razširili trioddelčni vrtec še v dva prostora, ki sta bila prvotno šolska, tako da je sedaj tam pet oddelkov. Na Ponikvi je vrtec deloval v stari šoli. Po potresu smo ga marca 2021 na podlagi strokovne ocene zaprli in nato smo »V vrtcu ni zaslonov. Otroci potrebujejo izkustveno učenje, ki ga je sicer sedaj premalo.« Novo enoto vrtca je Žalec težko pričakoval. Zakaj? »Vrtec je bil nujno potreben. Kot tudi drugi vrtci v Sloveniji smo že več let presegali predpisano notranjo igralno površino na otroka. V nekaterih enotah smo imeli le 1,75 kvadratnega metra, morali bi imeti tri. Zaradi potreb po vključitvah otrok smo v preteklosti spreminjali večnamenske prostore v igralnice, da smo lahko zagotavljali sprejem vseh otrok. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje nam je v skladu s pravilnikom dajalo soglasje k manjši notranji igralni površini, vendar pa je hkrati določilo skrajni rok veljavnosti soglasij, to je bil september 2023. Zato je Občina Žalec tudi pristopila h gradnji tega vrtca. Z novim vrtcem rešujemo predpisane pogoje čisto v vseh v sodelovanju z občino, krajani in župniščem marca 2022 odprli začasno lokacijo vrtca v Slomškovem domu. Občina Žalec bo na Ponikvi zgradila nov, trioddelčni vrtec. V ta namen je že odkupila zemljišče, trenutno je v teku razpis za projektno dokumentacijo. Vrtec bo predvidoma zgrajen naslednje leto.« Kakšen je interes za vpis v nov vrtec Zahod? »Ko smo informativno vpisovali lani aprila, interesa ni bilo veliko. Sedaj ko je vrtec zgrajen in je resnično lep ter nudi ogromno možnosti za kreativno, bogato učno okolje, je drugače. Jeseni bo v novem vrtcu prostora še za en oddelek prvega starostnega obdobja (dva oddelka ostaneta) ter tri oddelke drugega starostnega obdobja.« Ko govoriva o povečanem vpisu, Skupaj s PD Žalec in PD Galicija vabijo na 20. rekreativni pohod od Žalca do Sv. Jedrti Se vidimo V SOBOTO, 6. APRILA 2024, OB 9. URI V ŠPORTNEM CENTRU ŽALEC. Prebudimo pomlad v sebi! gre za naravni prirast ali bolj za priseljevanje v to okolje? »Za oboje. Občina Žalec se gospodarsko razvija, ima strateško ugodno lego, zato je zanimiva za priseljevanje. Poleg novih stanovanjskih blokov je tudi precej individualnih gradenj. Nekaj je tujcev, ki pridejo k nam zaradi dela, vendar ti vpisujejo otroke v vrtec praviloma šele kasneje, v drugem starostnem obdobju. Trenutno je takih otrok skupaj 46, torej okrog pet odstotkov, so pa skoraj vsi skoncentrirani na območju enot v Žalcu.« Kako velik izziv je v teh časih biti vzgojitelj v vrtcu? »Izzivi so vedno bili, le da so sedaj drugačni. S spreminjanjem družbe se spreminjajo načini dela, pristopi, kar pa pomeni, da morajo iti vzgojitelji v korak s časom. Pomembno je nenehno izobraževanje, spremljanje novih znanj o otrokovem razvoju, smernic za izvajanje dejavnosti … Ozaveščati moramo tisto osnovno vedenje, kaj otrok v predšolskem obdobju potrebuje. Aktualna tema je digitalizacija v vrtcu. Otrok zagotovo v igralnici ne potrebuje zaslona, potrebuje pa znanje, da se bo pripravil na delo z njim kasneje, ko bo zrel in sposoben, da ga bo imel. Digitalizacija pri nas pomeni, da je treba na tem področju opolnomočiti strokovne delavce, da bodo digitalno pismeni, hkrati pa bodo s tem znanjem znali pripraviti dejavnosti za otroke, ki jim bodo kasneje v pomoč pri dejanski uporabi digitalnih naprav. Gre za dejavnosti, ki jih izvajamo tako v prostoru kot tudi na igrišču (vaje za razvijanje logičnega mišljenja, razvrščanje, zaporedja, vzročno-posledični izzivi …).« Natalija Starič Žikič »Ne. Domačih nalog, kot so v šoli, ni. Občasno se otrokom naroči, da prinesejo kaj od doma (v marcu npr. družinsko fotografijo), ali pa se jim da naloge v smislu, da jim strokovna delavka pove, da gredo naslednji dan v gozdno igralnico, otroci pa se morajo za nalogo spomniti, da pridejo v vrtec primerno obuti … Starši sodelujejo morda pri kaki raziskovalni nalogi, projektu … Je pa potem prehod v šolo težji, ker se naenkrat začnejo prave naloge.« A ni bil prehod v »resno« šolo prva triada devetletke? »Devetletka je bila zelo dobro načrtovana. Bili so igralni kotički, prilagojeno delo. Vključene so bile vzgojiteljice, vendar pa se je to skozi leta izgubilo. Za to niso krivi učitelji, niti vzgojitelji. Kriv je sistem, ki predpisuje čedalje višje standarde znanj, ki jih morajo otroci osvojiti. Res je sicer, da današnji otroci vedo neke druge »Zelo pomembno je, da otroci vedo, da jih imajo starši brezpogojno radi, tudi takrat, ko jim postavijo meje. Otroci, ki imajo postavljene jasne meje, se bistveno boljše počutijo kot tisti, ki jih nimajo, ker vedo, da so varni in da bodo ustavljeni, ko jih bodo skušali prestopati. Tam, kjer mej ni, pa otroci nikoli ne vedo, kaj se bo zgodilo, in ni občutka varnosti. Občutek varnosti je primarna potreba, tako kot potreba po hrani in vodi. Postavljanje mej ni lahko, pomembna je vztrajnost« Ali je kurikulum zdaj kaj drugačen kot pred 25 leti? »Obstoječi kurikulum je v veljavi od leta 1999. Trenutno je v fazi prenove, vendar bistvenih sprememb ne bo, saj je obstoječi dober. Usmerjen je k otroku, poudarja tudi individualizacijo v smislu potreb posameznega otroka glede na njegove sposobnosti. Strokovni delavci moramo znati pripraviti različne dejavnosti, da otrokom omogočamo izbiro v bogatem učnem okolju. S tem mu omogočamo učenje v območju njegovega bližnjega razvoja. Za sledenje otrokovemu napredku smo že pred dvajsetimi leti pričeli z individualnim spremljanjem preko osebnih albumov otrok, ki so namenjeni beleženju pomembnih dogodkov in napredku posameznega otroka skozi celotno šolsko leto. Pri tem ob vzgojiteljici sodeluje tudi otrok sam, predvsem v starejših oddelkih, v nekaterih oddelkih tudi starši.« Domače naloge so del tega kurikuluma? stvari, kot smo jih mi v njihovih letih, oz. jih morda vedo več. Vendar pa se mi poraja vprašanje čustvene in socialne zrelosti. Pri nas, kot sem rekla, ni zaslonov. Redko imamo kakšno projekcijo, videoprojekcijo. Otroci potrebujejo izkustveno učenje, ki ga je sicer sedaj premalo. Več se bo na primer naučil o paličnjaku, ki ga bo imel v igralnici, kot pa če ga bo gledal na videu.« Za najbrž najzahtevnejšo vlogo v življenju, starševstvo, ni formalnega izobraževanja, zato je odvisna od tega, kaj starši prinesejo s seboj, česa se sami naučijo … Kako pomembni so zgledi, ki jih dajejo otrokom? »Starši se morajo zavedati, da otroke vzgajajo vseskozi, z vsemi svojimi vedenji, ravnanji, stališči, vrednotami … Tudi takrat, ko mislijo, da jih otroci ne zaznavajo, ker se npr. igrajo. Zelo pomembno je, da otroci vedo, da jih imajo starši brezpogojno radi, tudi takrat, ko jim postavijo meje. Otroci, ki imajo postavljene jasne meje, se bistveno boljše poču- tijo kot tisti, ki jih nimajo, ker vedo, da so varni in da bodo ustavljeni, ko jih bodo skušali prestopati. Tam, kjer mej ni, pa otroci nikoli ne vedo, kaj se bo zgodilo, in ni občutka varnosti. Občutek varnosti je primarna potreba, tako kot potreba po hrani in vodi. Postavljanje mej ni lahko, pomembna je vztrajnost.« Nekateri so prepričani, da postavljanje meja ubija kreativnost … »V okviru osnovnega reda in pravil moraš otroku vseeno pripraviti učno okolje, v katerem se bo lahko preizkušal. Meje se spreminjajo, pri manjšem otroku so drugačne, petletniku lahko zaupaš in dovoliš že nekaj več … Vsekakor so povezane z vrednostnim sistemom odraslega, ki ji postavlja (pri starejših otrocih je dobro, da pri postavitvi sodeluje). Pri vsem pa je pomembno, da postavljamo osnovne meje. Da otroci ne vedo samo, kaj so njihove pravice, temveč poznajo tudi odgovornosti, dolžnosti. Z otroki se je treba veliko pogovarjati.« Za zrel razvoj je zelo pomembno sodelovanje, komuniciranje z drugimi. Ali je tudi tu kaj škode naredil sodobni čas, usmerjen v egoistično skrb samo zase? »Pri nas se še ne pozna. Otrok je del skupine in je vključen v dinamiko skupine, z določenimi pravili, ki so vnaprej znana. Imamo na primer delo po kotičkih, ki je organizirano tako, da se ne more zgoditi, da bi otrok čutil, da je izločen ali kaznovan. Recimo, v tem kotičku so lahko štirje otroci, in če ima dodaten otrok željo iti vanj, bo moral počakati, da gre kdo ven, in potem bo lahko šel notri. Stvari se morajo vnaprej dogovoriti. Skupina je na primer šla ven, ker niso upoštevali pravil, šli so nazaj notri, se sezuli, slekli, šli v igralnico, se usedli in pogovorili. Niso šli na sprehod, so pa šli kasneje ven na igrišče, kajti gibanje na prostem vseeno ostane … Skratka, pravila so jasna. Se pa jasno vidi, da želijo nekateri otroci več pozornosti ali poskušajo na nek način z neprimernim vedenjem, izsiljevanjem česa od strokovnih delavk nekaj doseči. Ampak ker ni učinka, ker je to konstantno, se kar hitro nevtralizirajo.« Kako shajate s starši? Je kaj nezadovoljstva, celo nestrpnosti? »Seveda so nekateri starši občasno s čim nezadovoljni. Nerealno je pričakovati drugače. Mi staršem že na začetku povemo, da smo tukaj, da sodelujemo in da skupaj soustvarjamo prijetno klimo, v kateri se otroci dobro počutijo, kar je pogoj za njihov razvoj in napredek. Edina rešitev pri morebitnih pripombah in težavah OSREDNJE TEME / INFORMACIJE ŠT. 3 I marec 2024 je pogovor in še enkrat pogovor – ampak pogovor, ki upošteva tako spoštovanje družine in njihove zasebnosti kot tudi avtonomijo vrtca.« Ali je bilo kaj težav v zvezi z zadevo objavljanja na družbenih omrežjih in v medijih na temo albanskega jezika, kaj pripomb staršev? »Preden smo dali uradno izjavo, je bilo nekaj vprašanj staršev ob prihodu po otroke. Sodelavke so bile prizadete in ogorčene. Da se je zgradil vrtec za albanske otroke, da je bilo vzgojiteljicam naloženo učenje albanskega jezika, to je bila čista neresnica in populizem. Kakorkoli, vrtec v Žalcu je bil zgrajen enostavno za otroke. Za nas so vsi otroci samo otroci.« Kako je z nasiljem v vrtcih, opažate trend agresivnosti? »Pri tako majhnih otrocih verjetno ne moremo govoriti o nasilju, kot ga srečujemo pri starejših. To, da se dva otroka spreta zaradi igrače, je bilo že včasih in je prisotno tudi sedaj. Ne opažamo nobenega drugačnega trenda, ampak res je, kot sem že omenila, da imamo jasna pravila, dogovore, omejitve. Vsak oddelek, tudi predšolski, ima septembra uvajalni mesec. Natančno se dogovorijo, kako bodo posamezno šolsko leto preživeli. Dogovorijo se o načinu sobivanja.« Ali bo vrtec zdržal pritiske sodobnega sveta, razvoja tehnologij, neusmiljene globalizacije, tega, kar prihaja? »Mislim, da bo, glede na zelo dobro zastavljen kurikulum in dejstvo, da se ne obračamo stran od sodobnih trendov in tehnologij. V okviru različnih projektov, tudi projekta digitalizacije v vrtcu, o tem izobražu- jemo strokovne delavce. Naš kolektiv se pomlajuje in že prihajajo druge generacije z drugačnimi pogledi. Naloga starejših in dlje časa zaposlenih je prenašanje pridobljenih znanj, izkušenj, vrednot. V kolektivu se veliko pogovarjamo in želimo udejanjati besedno zvezo kritično prijateljstvo. Velikokrat je naporno, vendar je vredno, kajti le z iskrenim pogovorom lahko napredujemo. In na ta način bomo lahko ohranjali in nadgrajevali doseženo kakovost.« Kolektiv je velik, dnevno je nemogoče biti v kontaktu z vsem. Kako ste organizirani? »Vsaka izmed 13 enot ima svojo vodjo, ki poskrbi za dnevno organizacijo in opravila. Sicer pa imam tri pomočnice in dve svetovalni delavki. To je tim, za katerega sodelavke vedo, da smo vedno na razpolago. Naloge so razdeljene, tako da ni težav. Meni morda včasih zmanjka časa, da bi večkrat šla po enotah. Sodelavci so veseli, kadar jih obiščem, da pokažejo, kaj so naredili, kaj delajo, kje so bili uspešni – in tega je res veliko. Veliko je pokazati, zelo radi pokažejo tudi otroci. Zaradi poslovodskih in strokovnih zadev ni mogoče, kot bi si želela. Sicer pa na splošno dobro funkcioniramo. Večkrat letno se srečujemo v okviru strokovnih aktivov, ki jih organiziramo sami. Organiziramo samoizobraževanja, torej znanja predajamo sodelavcem. Dvakrat letno se dobimo na vzgojiteljskih zborih. Tekočo komunikacijo imamo vzpostavljeno tudi preko spleta, e-asistenta, ki omogoča hitrejšo dostopnost do informacij. Vidim in ponosna sem, da je kolektiv povezan, da si zelo stojijo ob strani. Ko se je na primer odpiral nov vrtec, je bilo treba za otroke še drugače »Slika popolnega, nezmotljivega starša lahko slabo vpliva na otroka, ker otrok sam zase ve, da se je kdaj zmotil in da ni bil uspešen.« pripraviti igralnice in ostale prostore, dela je bilo precej. Preko e-asistenta sem poslala povabilo, ali bi katera izmed sodelavk, ki ne delajo v tem vrtcu (tukaj jih namreč dela samo 20), bila pripravljena pomagati. Tri popoldneve zapored je bilo v vrtcu po 60 zaposlenih, saj smo presodili, da jih več ne potrebujemo. Prišle so, čistile, postorile in pomagale, kar je bilo potrebno. In bilo je smeha in dobre volje. Res sem ponosna, da sem del njih.« Je pa vaš kolektiv tradicionalno pretežno ženski … »Imamo tudi sodelavce, dva kuharja, tri hišnike in dva pomočnika vzgojiteljev. Bi jih želeli imeti še več, ampak jih enostavno ni. Opažamo, da se jih na srednje šole še vpiše nekaj, ker pridejo k nam na prakso. Težava je, ker je ta poklic podcenjen in se fantje odločijo za nadaljevanje poti v bolje plačanih poklicih.« Kaj je prinesel nov razvojni oddelek? »Razvojni oddelek je pomembna pridobitev za našo občino, saj ga doslej nismo imeli. Starši so morali otroke voziti v Celje ali Velenje, česar pa vsi zaradi oddaljenosti niso zmogli, zato so bili ti otroci vključeni v redne oddelke. V razvojni oddelek je vključenih šest otrok, z njimi delata specialnorehabilitacijska pedagoginja in pomočnica vzgojitelja. Otroci tako v manjši skupini ob podpori ustreznega kadra bolje napredujejo.« Kaj bi sporočili in položili na srce zdajšnjim mladim staršem? »Mladim staršem bi želela sporočiti, naj predvsem zaupajo vase. Ko prvič postanejo starši, so praviloma zelo negotovi. Ne vedo, strah jih je, da ne bi česa naredili narobe, škodili otroku, zato pridobivajo informacije. Velikokrat so preobremenjeni s tem, kar piše na spletu, kar se pogovarjajo po raznih blogih. Priporočala Vse se začne z vzgojo BINA PLAZNIK Dr. Lucija Čevnik: »Učimo se, da to, kar smo, ni dovolj. Da moramo zato, da bomo ljubljeni in sprejeti, nekaj doseči, nekaj postati in nekaj imeti.« V Občinski knjižnici Žalec so 11. marca organizirali predavanje dr. Lucije Čevnik z naslovom: »Kako otroku v svetu TikToka, vplivnežev in lepotnih idealov pomagati razvijati pozitivno (telesno) samopodobo?« Predavateljica je sociologinja, publicistka, specializantka lacanovske psihoanalize, predavateljica, svetovalka in avtorica dveh knjižnih uspešnic Mama hčerki in Hčerka mami, ki s svojimi osebnimi in dolgoletnimi poklicnimi izkušnjami uči razvijati pozitivno telesno samopodobo in zdrav odnos do lastnega telesa ter pomaga kakovostno reševati konfliktne odnose med generacijami staršev in mladostnikov. Med mladimi se povečujejo duševne stiske. S praktičnimi nasveti in tehnikami je dr. Lucija Čevnik skušala opolnomočiti poslušalce za pravilno naslavljanje, ukrepanje in podajanje preventivnih vsebin s področja ranjene samopodobe mladih. Predavanje je naslavljalo izzive, kot so vzroki in okoliščine pojava negativne telesne samopodobe mladih (medijske pasti, vplivneži, družbena omrežja, primerjanje z vrstniki in nove oblike zasvojenosti z lepotnimi praksami), duševne stiske, ki se vpisujejo v telo (motnje hranjenja in samopoškodovanje), prepoznavanje simptomov in vzrokov slabe samopodobe in duševnih stisk mladih, tehnike in namigi za pravilno naslavljanje, ukrepanje in podajanje preventivnih vsebin (za starše) s področja slabe samopodobe mladih. Veliko je bilo govora o spletu in vplivu perfekcionističnih podob na našo samopodobo in dojemanje sebe, predvsem pri mladostnikih. Dr. Lucija Čevnik je med drugim povedala: »Naša samopodoba je nekaj, kar je odvisno od različnih dejavnikov, ne le od interneta in družbenih omrežij. Problem je bolj Knjižni uspešnici predavateljice. V knjigah so zbrana razmišljanja matere in hčerke v odnosu ena do druge. zapleten, vse se začne že z vzgojo. Starši bolj kot z besedami vzgajamo s svojimi dejanji in zgledi. Ta vpliv je zelo močan. Celostni pristop staršev do vzgoje in samopodobe ima velik vpliv, predvsem na našo podzavest. Nihče od staršev ne želi otroku nič slabega, kljub temu pa jim predajamo različne vzorce, ki zanje niso najboljši. Učimo se, da to, kar smo, ni dovolj. Da moramo zato, da bomo ljubljeni in sprejeti, nekaj doseči, nekaj postati in nekaj imeti. Šele takrat bomo okej. Torej – takšni, kot smo, še nismo v redu. Tako začnemo vedno bolj namesto vase pogledovati izven sebe. Iščemo srečo zunaj sebe. Obremenjujemo se s tem, kaj vse lahko damo na telo in v telo, da bomo zadovoljni. Torej gre za skupek dejavnikov vzgoje v širšem družbenem kontekstu in ne le za medije, vzgojo in družbena omrežja. Takšen ali takšna, kot sem, nisem dovolj, najprej moram nekaj postati, da bom v redu. Vse te naše stiske se vpisujejo v naše telo. Skratka – vzgoja, starši, kultura ipd. zaznamujejo to, kdo smo, kakšno je naše telo in naš odnos do našega telesa.« Predavateljica izvaja tudi osebna svetovanja, predavanja in delavnice, na katerih uči mlajše generacije razvijati pozitivno samopodobo in zdrav odnos do telesa ter pomaga pri bolečem soočanju z globinami notranjih strahov, ki nam ves čas tiho prišepetavajo, da takšni, kot smo, nismo dovolj dobri, dovolj lepi, dovolj pametni. Dr. Lucija Čevnik 9 bi veliko zdravorazumskosti. Vsak starš se tudi v odnosu, reakciji do otroka kdaj zmoti – takrat naj to iskreno prizna tako sebi kot otroku. S tem si pridobiva njegovo zaupanje. Pogovarjajte se z otrokom, opazujte ga, dovolite mu, da preizkuša stvari. Dovolite mu in spodbujajte ga, da naredi stvari sam zase, tiste, ki jih zmore. Bolj ko bodo samostojni, bolj bodo zaupali vase in lažje se bodo spoprijemali s svetom. 'Znam' se vedno sliši bolje kot 'ne znam'.« Se pravi, da je pametno, da se starši ne trudimo biti preveč popolni? »Slika popolnega, nezmotljivega starša lahko slabo vpliva na otroka, ker otrok sam zase ve, da se je kdaj zmotil in da ni bil uspešen. Popolna slika starša je lahko veliko breme. Ravno tako ni dobro, kadar se starši trudijo, da bi otroka njemu samemu prikazali kot preveč popolnega – otroci nas preizkušajo in točno vedo, kdaj česa niso storili prav, niso bili uspešni ali pa se za neko stvar enostavno niso nič potrudili, mi pa jih hvalimo. Komentirati je treba iskreno in predvsem z realno vsebino tega, kar komentirate.« Petintrideset let ste zaposleni v vrtcu, od tega trinajst let kot ravnateljica vrtca. Ali pri poznavanju tega področja pomaga, da ste prej delali kot svetovalna delavka? »Pomaga. Pa tudi to, da ves čas ostaneš v stiku s spreminjajočimi se generacijami. Tudi sama sem starš in stari starš, pogovarjam se z ljudmi različnih generacij. Družba se spreminja in s tem moraš iti v korak. V svoje delo moraš vplesti spremenjen način življenja, a ohraniti strokovno držo in tiste osnovne vrednote.« 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 3 I marec 2024 Bogdan Kronovšek gospodarstvenik Štajerske Okronali novo Mlečno kraljico L. GROBLER ARHIV MLEKARNE T. TAVČAR Mlekarna Celeia je 21. marca na slavnostni prireditvi za rejce okronala 17. Mlečno kraljico Zelene Doline Slovenije. Krono je prejela Alenka Gradišnik, 24-letna študentka z Biotehniške fakultete s Prevalj na Koroškem, ki bo tradicijo kmetovanja nadaljevala s prevzemom domače kmetije. Na letošnji razpis Mlekarne Celeia za novo Mlečno kraljico Zelene Doline Slovenije se je odzvalo 28 kandidatk iz vse Slovenije, petčlanska žirija pa je naslov podelila Alenki Gradišnik. Nova Mlečna kraljica zaključuje študij na Biotehniški fakulteti, smer živinoreja. Prihaja s 60 hektarjev velike kmetije s Prevalj na Koroškem, kjer se ukvarjajo s prirejo mleka. Za vsa kmečka opravila poprime tudi sama, saj bo nekoč prevzela domačo kmetijo in nadaljevala družinsko tradicijo lokalne prireje mleka. Alenka Gradišnik je kot vsaka predhodnica ob nazivu 17. Mlečne kraljice Zelene Doline Slovenije med drugim prejela tudi po meri narejeno obleko modne oblikovalke Maje Štamol Droljc iz Žalca, v sodelovanju z Zelenimi Dolinami pa je predstavila svoj kraljevi mlečni desert. Projekt Mlečna kraljica s 17-letno tradicijo je edinstven v slovenskem prostoru, saj skozi osveščanje o pomenu zdrave prehrane daje posebno mesto mleku in mlečnim izdelkom slovenskega porekla. Že od samega začetka poteka v organizaciji Mlekarne Celeia, ki je največja mlekarna v slovenski lasti. Vsak dan vanjo prispe mleko s 650 kmetij iz Savinjske, Šaleške, Koroške, širše Celjske in Kozjanske regije, njihovi mlečni izdelki nosijo oznako »pride- lano brez gensko spremenjenih organizmov«, mnogi pa so za svojo odličnost nagrajeni z znakom »Izbrana kakovost – Slovenija«. Bogdan Kronovšek, direktor podjetja Kronoterm iz Trnave, je po izboru dnevnika Večer postal gospodarstvenik Štajerske za leto 2023. Komisija za izbor časnika Večer je v obrazložitvi priznanja med drugim zapisala: »Podjetje je lani podvojilo prihodke na 42 milijonov evrov, prav tako čisti dobiček na dobrih deset milijonov evrov. Zaposluje več kot 120 ljudi, ki dosegajo 146 tisoč evrov dodatne vrednosti. Njihove energetsko učinkovite toplotne črpalke sodijo v svetovni vrh in so plod nenehnega lastnega razvoja. Tri petine toplotnih črpalk prodajo v tujino, zaradi razogličenja Evrope in prehoda na obnovljive vire energije pa si obetajo povečanje izvoza.« O direktorju Bogdanu Kronovšku pa: »Navdihujejo ga rešitve, kako lajšati bivanje in življenje, stremi k izboljšanju stvari, kar se odraža tudi v inovativnosti podjetja. Radovednost ga žene k iskanju vedno novih poti za razvoj proizvodov, storitev in lastnega podjetja.« Bogdan Kronovšek s priznanjem Hišni sejem uspel T. TAVČAR Alenka Gradišnik Skriti kotički Utrinek s sejma Od 6. do 10. marca je v poslovni stavbi Kronoterma v Trnavi potekal hišni sejem, na katerem so obiskovalcem predstavljali rešitve za ogrevanje, najboljše iz ponudbe Kronoterma. V Kronotermu so bili z odzivom na sejem zadovoljni, ob tem pa so o vsebini petdnevnega dogodka v sporočilu za javnost zapisali: »Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem, ki so nam namenili svoj čas in prispevali k izjemnemu uspehu dogodka. Na Kje v zelenih kotičkih destinacije SSD lahko napnete lok kot na sliki? Vaš odgovor nam pošljite do 15. aprila na naslov uredništva: Utrip Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec ali po e-pošti utrip@ zkst-zalec.si s pripisom »SKRITI KOTIČKI«. Obvezno dodajte še kontaktne podatke (telefon, e-naslov). Med prejetimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo prejel lepo nagrado. Pravilni odgovor prejšnjega Skritega kotička je Muzejska zbirka »Prebold skozi čas«. Srečni nagrajenec je Jože Vivod, Podkraj 21 b, 3320 Velenje. Nagrado bomo poslali po pošti ali jo po dogovoru osebno predali. Nagrada je brezplačen ogled Muzejske zbirke Prebold skozi čas za dve osebi in pijača po lastni izbiri v Gostilni Filjalka v vrednosti 10 evrov. BREZPLAČEN OGLAS Namig (uganka): Avantura ali izziv, tako za izkušene lokostrelce kot tudi za popolne začetnike. Turistična kmetija vam nudi team building po vaši meri (z vključeno vso opremo), odlično lokalno pojedino in nepozabno lokostrelsko gozdno doživetje. sejmu so imeli obiskovalci priložnost odkriti vrhunske ogrevalne rešitve, hkrati pa smo jim ponudili ekskluzivno sejemsko akcijo, ki je bila na voljo le ob tem dogodku in do odprodaje zalog. Vsak obiskovalec je prejel tudi posebno darilo. Naša ekipa strokovnjakov je bila na voljo za predstavitev naših produktov, odgovarjanje na vprašanja in nudenje individualnega svetovanja glede najboljših rešitev za posameznikove potrebe.« POPUST AKCIJA PRINESI SVOJ VRČEK ponovno čipiranje vrčka (6 x 1 dcl) Bodi trajnosten in prinesi svoj vrček. PONOVNA POLNITEV NA ŽE AKTIVIRANE VRČKE! Akcija velja 5. 4. le na dan odprtja fontane! BREZPLAČEN OGLAS Spodnje Savinjske doline Doline zelenega zlata Minister za zdravje opozarja: “Prekomerno pitje alkohola lahko škoduje zdravju!” Krono je novi Mlečni kraljici Alenki Gradišnik predala njena predhodnica Alina Zupanc. ŠT. 3 I marec 2024 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ZGRADBA PODJETJA KRONOTERM ALI ŽIVA RAZSTAVA TOPLOTNIH ČRPALK? elektrarna z močjo 120 kW zagotavlja elektriko, potrebno za delovanje toplotnih črpalk KRONOTERM. Toplotne črpalke za svoje delovanje porabijo približno 20 % električne energije, ostalih 80 % pa proizvedejo iz obnovljivih virov. Naročnik oglasa: Kronoterm, d.o.o., Trnava 5 e, 3303 Gomilsko Če ste o toplotnih črpalkah KRONOTERM slišali že veliko, pa mnogi še ne poznate njihove zgradbe, v kateri se nahaja sedež družinskega podjetja KRONOTERM, vodilnega proizvajalca tihih in kakovostnih toplotnih črpalk že vse od leta 1976. Ena izmed posebnosti zgradbe KRONOTERM je ravno ogrevalni sistem objekta, nadgrajen z unikatno funkcijo: poleg zagotavljanja bivalnega ugodja in ekonomičnega obratovanja deluje kot živa razstava toplotnih črpalk. Ko strojne naprave postanejo artefakti, strojnica pa razstavni prostor Zgradba KRONOTERM se nahaja na Gomilskem v osrčju Savinjske doline neposredno ob izvozu z avtoceste. Stavba je bila zgrajena leta 2015 le nekaj kilometrov stran od prvotne lokacije podjetja. Programsko je stavba členjena na dve enoti: poslovni objekt s pisarnami in proizvodnjo. Ko vstopimo v zgradbo, se najprej znajdemo v velikem razstavnem prostoru, kjer si lahko ogledamo brezčasne modele KRONOTERMOVIH toplotnih črpalk. Pravo presenečenje pa se skriva za vogalom – odprta strojnica, ki deluje kar kot del razstavnega prostora, kjer lahko obiskovalcem do potankosti v živo ponazorimo delovanje notranjih enot. Zakaj bi imeli eno toplotne črpalke … Če lahko imamo kar vse tri? Ogrevalni sistem 3000 m2 velike zgradbe KRONOTERM je namenjen ogrevanju in hlajenju ter pripravi tople sanitarne vode. Za ponazoritev delovanja so bili vgrajeni vsi trije tipi toplotnih črpalk: zrak/voda, zemlja/ voda in voda/voda. Poleg omenjenih sistemov ima stavba tudi sistem aktivnega prezračevanja in razvlaževanja. Toplotna črpalka skoraj izključno porablja obnovljive vire energije Zaradi želje po večji samozadostnosti ima zgradba KRONOTERM tudi lastno sončno elektrarno. Sončna Strojnica – srce hiše, ki napaja stavbo V strojnici sta dva zalogovnika – eden je topel drugi je hladen. Zaradi sočasnih potreb po ogrevanju ter hlajenju, se hladen zalogovnik vzdržuje celo leto, topel pa le čez zimo oziroma ogrevalno sezono. Poleg tega imajo v proizvodni ter razvojni testirnici skozi celo leto veliko odvečne toplote, ki se prečrpava v topel zalogovnik ter potem ustrezno »porabi«. Ogrevalni sistem sestoji iz vseh treh vrst toplotnih črpalk. Čeprav za uspešno delovanje v teoriji seveda ne potrebujemo vseh hkrati, je bila njihova želja predstaviti delovanje vseh na enem mestu. Zunaj objekta so še tri toplotne črpalke zrak/voda, ki lahko ogrevajo in hladijo ter skrbijo za pripravo tople sanitarne vode. Vse tri so povezane s kotlovnico in se lahko uporabijo za ogrevanje in hlajenje zalogovnikov. Če bi si želeli tudi vi imeti brezskrben sistem ogrevanja z velikimi prihranki, potrebujete dodatne informacije ali bi si želeli osebno svetovanje, stopite v stik s podjetjem KRONOTERM na info@kronoterm.com ali na tel. št. 03 703 16 20. 11 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 3 I marec 2024 Priznanja Avgustovske poplave vzele lepo število turistov za urejenost D. N. D. NARAGLAV V lanskem letu je Jamo Pekel obiskalo 13.671 obiskovalcev, Rimsko nekropolo pa le 4.955 obiskovalcev. Jama Pekel in Rimska nekropola sta del bogate slovenske naravne in kulturne dediščine, sodita pa med najbolj prepoznavne turistične destinacije v naši dolini in tudi širše v slovenskem prostoru. Z njima upravlja Turistično društvo Šempeter, ki šteje okrog 200 članov. Društvo od lanskega volilnega zbora vodi Martina Cakič, ki je žezlo prevzela od dolgoletne predsednice Ivice Čretnik. Upravlja Jamo Pekel, ki je naravni spomenik občinskega pomena, in park Rimska nekropola z rimsko cesto, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Medtem ko so v in pri Jami Pekel s pomočjo občine in drugih deležnikov veliko naredili, se nikakor ne premakne s strani države pri zaščiti Rimske nekropole, so ugotavljali na nedavnem letnem zboru. Kljub skupnemu prizadevanju z Občino Žalec se obnova za ohranitev grobnic kar odmika, čeprav so nujno potrebne zaščite. Pristopili pa so k restavratorskemu načrtu nekropole, kar je morda le začetek reševanja tega problema. Obrezali Nikolajo Z zbora med podeljevanjem priznanj za urejenost Turistično društvo Ponikva pri Žalcu pod vodstvom Nade Jelen je na svojem rednem letnem zboru v prostorih gasilskega doma PGD Ponikva podelilo tudi priznanja za urejenost hiš, kmetij in zaselkov v njihovi krajevni skupnosti. Za najlepše hiše v letu 2023 so priznanja z nagrado prejeli: Marjana in Drago Gostečnik, Jožica in Zvone Kos (oboji Sp. Ponikva) ter Alenka in Vito Lorber (Podkraj). Za lepo urejeni kmetiji sta priznanje prejeli kmetija Lojzke in Miha Verdeva (Stebovnik) ter kmetija Anice in Lovra Kosa (Studence). Za izjemno balkonsko cvetje je priznanje prejela Zdenka Hrustel (Podkraj). Za urejeno vaško središče je bil izbran zaselek Marof. DELOVNI ČAS PONEDELJEK | 11.00-18.00 TOREK-ČETRTEK, NEDELJA | 10.00-18.00 PETEK-SOBOTA | 10.00-19.00 Od 5. aprila dalje! www.beerfountain.eu Letošnjo spomladansko rez žlahtne žametne črnine ali modre kavčine, ki so jo leta 2016 dobili od savinjskih vinogradnikov, so v četrtek, 14. marca, opravili tudi na Ulrihovi kapelici na gradu Komenda na Polzeli. T. TAVČAR Skrbnik trte Jože Sopotnik med obrezovanjem trte Skupaj so nazdravili z lanskim pridelkom Nikolaje. Letos so člani Društva savinjskih vinogradnikov v četrtek, 21. marca, že devetnajstič obrezali trto Nikolajo, potomko najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta, ki raste pred obrambnim stolpom v Žalcu. Trta je letos stara 20 let, posajena je bila na predvečer vstopa Slovenije v Evropsko unijo, posadil pa jo je tedanji skrbnik mariborske trte mag. Anton Zafošnik. Takrat je povedal, da potomke rastejo na številnih mestih doma in po svetu, a da je takšnih mest, kot je obrambni stolp v Žalcu, ki tudi letos praznuje 500-letnico postavi- izobraževanj za svoje člane: od priprave na rez trte do priprav na trgatev, ocenjevanja vin v Gotovljah, praznika vina v Grižah, svečane trgatve Nikolaje, Martinovanja na podeželski tržnici v Žalcu, Martinovega pohoda okoli Brnice in delovne pokušine vin letnika 2023 v Grižah. Udeležili so se tudi ocenjevanja vin na Kmetijsko gozdarskem zavodu v Mariboru in ocenjevanja vin Zveze vinogradnikov in vinarjev Slovenije Vinis na Ptuju. Na obeh so prejeli zlate in srebrne plakete za svoja vina. V letu 2024 bo poleg rednih aktivnosti v ospredju obeležitev 30. obletnice delovanja društva. tve, malo. Ob prisotnosti savinjskih vinogradnikov in zvokih harmonike Stanka Berceloviča sta skrbnik trte Jože Sopotnik in župan Občine Žalec Janko Kos obrezala trto. Les trte je lepo dozorel, kar je dober obet za dobro letino. Po rezi so se člani društva zbrali na rednem, tokrat volilnem občnem zboru na izletniški kmetiji Mlinar v Gotovljah, kjer so za predsednika ponovno izvolili Silva Mariča. Ugotovili so tudi, da so v lanskem letu izvedli vse planirane naloge in tudi nekaj takšnih, ki so prišle kar sproti. V preteklem letu so tako opravili vrsto na voljo 24 ur vse dni v letu Domače in Zdravo ročno narejeno in okusno dnevno sveže pecivo AVTOMAT Z VRST RAZLIČNEGA PECIVA Alenka Jeseničnik, Domače in Zdravo Podlog v Savinjski dolini 10a, 3311 Šempeter v Sav. dolini 040 707 002 Najdete nas na tržnici v Žalcu BREZPLAČEN OGLAS Predsednica Martina Cakič se je na letnem zboru TD Šempeter posebej zahvalila Zvonetu Arčunu, ki je opravil prenovo elektrike z osvetlitvijo Jame Pekel. V lanskem letu je Jamo Pekel obiskalo 13.671 obiskovalcev, Rimsko nekropolo pa le 4.955 obiskovalcev. Pri posameznih obiskovalcih je bil v jami porast domačih gostov, ki so bivali po različnih kapacitetah v bližnji okolici, kar je zasluga dobrega sodelovanja z lokalnimi ponudniki. Tujcev je bilo več junija in julija. »Najpogostejši tuji gostje prihajajo iz Nizozemske, Nemčije, Avstrije in Italije, povečuje pa se delež tujcev iz Madžarske, Češke in Slovaške. Bili so tudi obiskovalci iz malce bolj oddaljenih držav, kot so Filipini, Indija, Združeni arabski emirati, Mauritius, Kitajska, Kanada, Peru, Brazilija in Nova Zelandija. Žal so nam avgustovske poplave odvrnile veliko obiskovalcev. Največ je v poletnih mesecih družin in organiziranih skupin, kot so upokojenci, razna društva, podjetja in seveda šolarji. Vodenje po znamenitostih smo opravljali trije zaposleni, usposobljeni vodniki, ki smo skupaj z delovno in prizadevno skupino prostovoljcev zagotavljali vse potrebno za varen in lep izgled nekropole in jame,« je povedala predsednica Martina Cakič. Lani je bil izjemnega pomena vložek v kompletno obnovo elektrike z osvetlitvijo jame s sodobno LED-lučjo, ki daje jami še poseben čar. Kako pomembno prostovoljno delo opravljajo prostovoljci društva, pa nedvomno govori podatek, da so lani izpeljali kar 20 večjih delovnih akcij, na katerih je sodelovalo od 10 do 25 prostovoljcev. Ob tem so opravili kar 2.198 prostovoljnih ur. ŠT. 3 I marec 2024 PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA 13 Pogosto zmanjka denarja za zavarovanje kmetic K. R. D. N. Na okrogli mizi so ugotovili, da sploh ni podatkov o številu kmetic brez zavarovanja in prihodkov, ter se strinjali, da je potrebna sprememba zakona. Ob predaji pobud za ureditev statusa kmetic: (od leve) Marta Rojnik, Anže Logar, Aleksander Reberšek, Nataša Privošnik, Dragica Mirnik, Karolina Črešnar in Jožica Jeromel Društvo podeželskih žena Občine Žalec je v sodelovanju z Medobčinskim društvom invalidov Žalec in Medobčinskim društvom delovnih invalidov Celje pripravilo okroglo mizo o uveljavljanju pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetic. Predsednice vseh treh društev so v času razdeljevanja pomoči poplavljenim v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem ugotovile, da so ponekod na podeželju ženske brez vseh pravic in mnoge brez prihodkov. Ob raziskovanju tematike so ugotovile, da je zakonodaja diskriminatorna do kmetic. Predsednice Marta Rojnik, Nataša Privošnik in Dragica Mirnik so se odločile ukrepati in so organizirale okroglo mizo na temo pravic kmečkih žensk iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na okrogli mizi v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu so sodelovali tudi predsednica Društva kmetic Mislinjske doline Jožica Jeromel, podpredsednica Društva kmetic Zarja Slovenske Konjice–Zreče in kmetica 2017 Karolina Črešnar ter predstavnici celjske enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Sara Čuš Kolar in Vanja Iršič. Prišla sta poslanca Aleksander Reberšek in Anže Logar. Udeleženke okrogle mize so problematiko predstavile s konkretnimi primeri, najprej Marta Rojnik: »Na kmetiji delam že od malega. Najprej doma pri starših, nato po poroki na kmetiji moža, ki je zdaj moj dom. Dokler sem bila zdrava, nisem vedela, kako zakompliciran je pokojninski sistem za kmete, žal še malo bolj za PRVI DOM n e p r e m i č n i n e ženske, ker je še vedno tradicionalno nosilec gospodarstva moški, ki je tako tudi zavarovan zdravstveno in pokojninsko. Žena pa je, če gre finančno skozi, sicer zavarovana samo po možu. Sama sem zavarovana kot družinski član na kmetiji. Plačuje se mi prispevek v višini 280 evrov, torej širši obseg zavarovanja, teče mi pokojninska doba. Lahko grem v bolniško, ko sem bila mlajša, tudi v porodniško. Nimam pa pravice v primeru izgube službe do nadomestila na borzi.« Koliko je vredno njeno zavarovanje, je ugotovila, ko je hudo zbolela. Prvih 30 dni na breme »svojega delodajalca«, moža, seveda ni bilo problematičnih, ko bi stroške morala prevzeti država, pa je komisija ugotovila, da je njeno zdravstveno stanje toliko boljše, da lahko nadaljuje z delom in ni upravičena do bolniškega staleža. »Najtežje mi je bilo, ko sem bila leta 2020 operirana na onkološki kliniki in so me dobesedno vsak mesec 'metali' z bolniške, kljub temu da sem redno hodila na kontrole in je onkolog zapisal, da še nisem zmožna za opravljanje dela. Sledile so pritožbe, potem sem dvakrat dobila podaljšanje za dva meseca. Napor, ki sem ga ob prebolevanju bolezni vložila v pisanje pritožbe, je nepredstavljiv.« Zato je sama predlagala, da jo napotijo na komisijo za oceno invalidnosti in telesne okvare, vendar ji je že medicinski tehnik odvrnil: »Pa saj vi ste kmetica, vam to ja ne pripada.« Zgolj zaradi trme je uspela do osebne zdravnice in ji predlagala, naj jo le napoti na komisijo, da bi si morda lahko plačevala prispevek za skrajšan delovni čas, saj je imela za sabo več operacij. »Najprej mi je predlagala, POSREDOVANJE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI IN GRADBENI INŽENIRING Vljudno vabljeni v našo novo poslovalnico. Izkoristite možnost brezplačnega posveta pri prodaji ali nakupu vaše nepremičnine. Prvi dom d.o.o., Mestni trg 6, Žalec, 070/577-577, info@prvidom.si da bi me delodajalec prerazporedil na lažje delovno mesto. Vprašala sem jo, ali sploh ve, kje delam. A še vedno je bila vztrajna, da tega ne bo naredila in da moram sama vložiti dokumentacijo. S pomočjo Nataše sva skompletirali izvide in zdravnici sem jih predala 25. januarja letos. Do danes še nimam odgovora.« Marta Rojnik je izrazila prepričanje, da bi bilo vse drugače, če bi bila zaposlena v kakšnem podjetju. Dragica Mirnik je dodala: »Če se kmetica poškoduje, ne dobi nobene odškodnine, tudi če ostane telesna okvara. Zakaj ne, tudi ona je delavka in polnovreden član družbe. S tem da ona vstane ob petih ali še prej, dela cele dneve, ne more za deset dni na dopust. Nikoli ne izkorišča nobenih socialnih transferjev, niti jih ni dobila, ker ni bila upravičena do njih. Če ji slučajno upokojeni mož, ki je imel kmečko zavarovanje, umre, ona ni upravičena do vdovske pokojnine. To moramo čim prej urediti.« Jožica Jeromel je izpostavila: »Na kmetijah imajo še vedno prioriteto možje. Kmetica je samo ženska, ki pač dela. V svoji okolici imam tri kmetice, ki so mlade ostale vdove, niso dosegle starostne dobe in nikoli v življenju ne bodo dobile pokojnine po možeh.« Karolina Črešnar je takoj, ko je leta 2017 postala kmetica leta, pričela opozarjati na to problematiko: »Kajti starostna pokojnina se je malo prej ukinila, potem pa so te ženske, ki so bile zavarovane po možeh, na starost enostavno ostale čisto brez denarja. Zaradi tega imamo na tržnicah branjevke, stare 70, 80 let. Izpostavim lahko tudi svoj primer: ker smo imeli premajhen katastrski dohodek, ne glede na to da sem solastnica kmetije, so me preprosto želeli zavarovati po možu. Bom blago rekla: na prigovarjanje mojega moža na zavodu za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje sem se potem lahko zavarovala za ožji obseg pravic, zagotovo pa to ni to, kar si mi želimo. Imamo kmetice, ki so doma brez vsega. To so ženske, ki so pred leti doma imele otroke, brez subvencioniranega varstva, potem so skrbele za ostarele starše, ne da bi za to dobile karkoli. Res je, da ničesar niso dale v malho, kar se denarja za zavarovanje tiče, a če pomislimo, koliko so fizično pripomogle med drugim temu, da so ljudje starost lahko preživljali doma, pa mislim, da si zaslužijo vsaj drobno nagrado. Gre zlasti za kmetice, ki so danes stare okrog 55 do 70 in več let, mlajše imajo to nekako urejeno.« Na okrogli mizi so ugotovili, da sploh ni podatkov o številu kmetic brez zavarovanja in prihodkov, ter se strinjali, da je potrebna sprememba zakona. Poslanca Aleksander Reberšek in Anže Logar sta pri tem obljubila svojo pomoč. Organizatorice so jima predale tri pobude: da se pregledajo obstoječe pravne podlage za zavarovanje kmetic s predlogi za ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bodo vzpostavili enakopravno razmerje pri uveljavljanju teh pravic za kmetice, da se določi obvezno zavarovanje kmetice v primeru višjega katastrskega dohodka kmetije ter pobudo za sofinanciranje porodniškega staleža. Varovanke doma starejših Prebold med barvanjem mandal po prejemu nageljnov od občinskega odbora SD Prebold Rdeči nageljni ob dnevu žena D. N. Ob mednarodnem prazniku 8. marcu, ki ga svet praznuje že od leta 1911, moški izražajo svojo naklonjenost ženskam s šopkom rož ali zgolj z enim cvetom. Rdeče nageljne, ki so simbol prijateljstva in spoštovanja, ob tem dnevu ženskam na raznih koncih Slovenije podarjajo Socialni demokrati, torej tudi člani stranke in njihov Mladi forum SD v naši dolini. Občinski odbor SD Prebold je med drugim na ta dan tradicionalno obiskal oskrbovanke v domu starejših v Preboldu. Nageljne sta ženskam podelila predsednik odbora SD Prebold Boštjan Herodež in župan Občine Prebold mag. Marko Repnik, ki je tudi predsednik Območnega odbora SD Žalec. V Žalcu pa je Občinski odbor SD skupaj z MF nageljne podeljeval na žalski tržnici. Poleg predsednika odbora SD Žalec Alexa Wirtha in drugih članov sta podeljevala nageljne in ženskam čestitala za njihov praznik tudi župan Občine Žalec Janko Kos in podžupan Roman Virant. Člani in članice stranke na čelu z županom Jankom Kosom, ki so podeljevali nageljne na žalski tržnici. Novo vodstvo Severa D. NARAGLAV Jože Pavlič med podajanjem poročila o športnih aktivnostih in dosežkih odbora Policijsko veteransko društvo Sever Celje – Odbor Žalec je na svojem rednem letnem zboru konec minulega meseca dobilo novo vodstvo. Zaradi bolezni dolgoletnega predsednika odbora Rada Gašpariča je delo do tokratnega dne vodil njegov podpredsednik Igor Orešnik. Slednji je na zboru za novega predsednika predlagal Bena Balažiča, ki je sicer od lani tudi član upravnega odbora Policijskega veteranskega društva Sever Celje. Tako njega kot tudi Rada Gašpariča, ki je podal soglasje za mesto podpredsednika odbora, so člani soglasno potrdili. 14 PO DOLINI ŠT. 3 I marec 2024 Upanje za vse T. TAVČAR Z roko v roki so obiskovalci koncerta skupaj z donatorji zbrali skoraj 9.970 evrov za pomoč družinam v stiski v Spodnji Savinjski dolini in tistim, ki so jih 4. avgusta lani hudo prizadele poplave. če Ivan Arzenšek (pater Vanči). Častni gost je bil gospod Martin Golob, ki je v pogovoru z Jolando Železnik, ki je koncert povezovala, dodobra nasmejal občinstvo, ko je pripovedoval o knjigi Na spletni prižnici: misli in spodbude Martina Goloba, ki sta jo ustvarila z Lojzetom Grčmanom. Župnijski Karitas Petrovče in Žalec sta v letu 2023 razdelili 4.850 paketov hrane iz EU; mleka 5.770 l, riža 1.530 kg, moke 1.640 kg, testenin 2.740 kg, zdroba 1.306 kg in olja 750 l. Iz lastnih sredstev so razdelili 4.360 kg sladkorja, 3.000 kg moke, 700 kg testenin, 500 l olja, 2.000 konzerv in 4.000 paštet. Andreja Zakonjšek Krt, mož Primož in sin Vid V ponedeljek, 5. marca, so v Domu II. slovenskega tabora Žalec pod geslom Upanje za vse pripravili že 27. dobrodelni koncert Z roko v roki. Koncert tradicionalno organizira Župnijska Karitas Petrovče, letos pa se je pri organizaciji pridružila tudi novoustanovljena Župnijska Karitas Žalec. Tudi vsi nastopajoči so se odrekli honorarju in tako pomagali po svojih močeh. Na odru so se zvrstili: Skupina ZOE, Andreja Zakonjšek Krt, Primož in Vid Krt, 5+ band, kvintet Dori, Slovenski pjebi, klapa Skala, skupina Dominik, Alex Volasko, Matej Lebič, Duo Florei, ki ga sestavljata Katja Florjančič in Emir Ibrakić, ter MePZ A Cappella. Zbrane sta nagovorila dekan Dekanije Žalec–Braslovče Srečko Hren in predsednik Župnijske Karitas Petrov- Otroci prepevali slovenske pesmi in se veselili BINA PLAZNIK Vseslovensko pevsko druženje Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki letos praznuje 10. obletnico, so 18. marca organizatorji pripeljali tudi v Žalec. Vodja Karitasa Petrovče Milojka Intihar in vodja Karitasa Žalec Marjeta Podlesnik sta povedali, da so lani skupaj opravili kar 1.480 ur prostovoljnega dela s 23 rednimi in zunanjimi sodelavci. Na čelu MDI Žalec nov predsednik D. NARAGLAV Člani so se izjasnili tudi proti plačilu evra na invalida v solidarnostni sklad. Po letu dni predsedovanja Nataše Privošnik na čelu MDI Žalec so v sredo, 13. marca, v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu potrdili novega predsednika te medobčinske organizacije invalidov. To je postal Zdenko Štrucl iz Šempetra, ki je po smrti Janeza Megliča sedaj že tretji predsednik te medobčinske organizacije invalidov. Najprej je leto dni vodil društvo njegov dotedanji podpredsednik Marijan Turičnik, na lanski volilni skupščini pa je vajeti MDI Žalec prevzela Nataša Privošnik, ki je skupaj z novim izvršnim odborom vnesla v delovanje društva veliko svežine in novosti. Glede na svoje zdravstveno stanje in preobremenjenost pa se je pred letošnjo skupščino odločila, da je bolje, če to funkcijo preda nekomu drugemu iz izvršnega odbora. Za novega predsednika, ki bo društvo vodil do zaključka mandata, so predlagali Zdenka Štrucla iz Šempetra, ki je že sicer pomagal Nataši pri njenem delu, ima pa tudi veliko izkušenj z vodenjem kakšnega društva, saj je bil med drugim dolgoletni predsednik KD Grifon Šempeter. Ob tem je Nataša Privošnik obljubila, da bo še naprej aktivno delova- Zala Pevec in Elina Sraka z OŠ Petrovče sta se predstavili s pesmijo Bepop »Daj se nasmej«. Novi predsednik Zdenko Štrucl po sprejemu funkcije skupaj z dosedanjo predsednico Natašo Privošnik ob panoju MDI Žalec, ki vključuje vseh šest spodnjesavinjskih občin. la v izvršnem odboru. Člani MDI so potem soglasno potrdili plan dela za leto 2024 in planska izhodišča za leto 2025. Nato so udeležence nagovorili tudi nekateri gostje, med njimi župan Občine Prebold mag. Marko Repnik, podžupan Občine Žalec Roman Virant in predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje Dragica Mirnik. Ob zaključku zbora se je razvila še razprava v zvezi s projektom Občina po meri invalidov. Nataša Privošnik je povedala, da je ta projekt izjemno pomemben in uspešen, da pa od letos dalje vajeti za dostopnost okolja v vseh pokrajinah Evropske unije prevzema uredba EU, ki nalaga, da morajo do leta 2025 vse javne površine v Sloveniji biti dostopne tako slepim in slabovidnim kot gibalno oviranim, zato ZDIS s tem projektom lahko preneha in nameni sredstva za kakšen drug projekt. Občina Braslov- če, ki je v ta projekt vstopila leta 2022, pa je bila žal tako zelo prizadeta s poplavami, da s tem niti ni smiselno nadaljevati, saj bodo korenito uredili infrastrukturo že zaradi znanih posledic poplav. Ob tem je postregla še z nekaterimi informacijami v zvezi s pravicami invalidov, ki izhajajo iz Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, Mednarodne konvencije o pravicah invalidov, Pogodbe o delovanju EU in Listine EU o temeljnih pravicah, ki določajo podlago za preprečevanje vseh oblik diskriminacije na podlagi načela enakosti. Na zboru je bilo izpostavljeno tudi nestrinjanje MDI Žalec in MDDI Celje z direktivo Zveze delovnih invalidov Slovenije, da se od vsakega člana plača en evro za solidarnostni sklad, ki ga ima ZDIS. Zato so sprejeli sklep, da temu odločno nasprotujejo. V Domu II. slovenskega tabora se je predstavilo 22 mladih pevcev in pevk s I. OŠ Žalec, Podružnične šole Ponikva, Osnovne šole Petrovče, Podružnične šole Trje, Osnovne šole Griže in Osnovne šole Šempeter. Gre za projekt, ki ga vodi družba Radio Tednik Ptuj. O njem so na spletni strani zapisali: »S projektom želimo v prvi vrsti izpostaviti težavo osnovnošolske mladine, saj vemo, da vsakdanjost vrveža, hitenja, obveznosti in delovne obremenitve v današnjem času otrokom puščajo nepopravljive posledice. S projektom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v sodelovanju z občinami, osnovnimi šolami in starši želimo zanje narediti nekaj več. Morda je to nekaj več zgolj za hip predramiti in obogatiti otroški vsakdan, poln veselja in doživetij, s katerim bi otroke odtegnili od računalnikov in drugih pasti sodobnih komunikacij, da bi s petjem slovenskih pesmi uživali ob tovrstni glasbi. Svoj glasbeni talent in veselje do petja otroci, ki so zastopani že skoraj iz celotne Slovenije, izražajo na najlepši način – v prepevanju slovenske ljudske, narodne ali zabavne glasbe.« Lokalna koordinatorka omenjenih šol Julija Lubej z osnovne šole Griže, ki je tudi sama pevka, je povedala: »Vsako leto je ta projekt čudovita izkušnja za vse otroke, predvsem zato, ker dobijo pristno odrsko izkušnjo. Letos je to še bolj dobesedno, saj so nam v Žalcu prijazno odstopili dvorano kulturnega doma s pravim odrom. Prejšnja leta so se nastopi odvijali kar v šolskih telovadnicah. Najbolj dragoceni so nasmehi in iskrice v očeh otrok, ki sodelujejo v projektu. Otroci se prijavijo samoiniciativno, predvsem takšni, ki že sodelujejo na prireditvah osnovne šole ali pojejo v šolskem pevskem zboru. Ko sem poslušala tonsko vajo, sem zasledila nekaj res lepih, izstopajočih glasov. Otroci lahko izpilijo svoje glasove v glasbeni šoli v programu solo petja ali na različnih zasebnih glasbenih šolah. Na naši šoli, na kateri imamo šolsko glasbeno skupino, po navadi tudi od mene pridobijo znanje o pevski tehniki.« Organizator dogodkov v Savinjski dolini je Radio Celje in Novi tednik. Dogodek je povezoval Boštjan Oder. Strokovno komisijo sestavljajo: Dalibor Bedenik, Klavdija Winder Pantner in Aljoša Bončina. Dva izmed vseh nastopajočih desete sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki se jima bo uspelo prebiti skozi polfinale in finale, bosta v sodelovanju s SAZAS-om posnela lastno skladbo, ki se bo vrtela na Radiu Celje. Oddajo, posneto v Žalcu, lahko poslušate danes, ob izidu časopisa Utrip, ob 19. uri na valovih Radia Celje. Od danes naprej je na Facebooku in YouTube kanalu na voljo tudi video posnetek nastopov. Koordinatorka Julija Lubej z OŠ Griže in voditelj Boštjan Oder PO DOLINI ŠT. 3 I marec 2024 Pohod žena na dan mučenikov 15 Za 40 let nov prapor T. TAVČAR D. NARAGLAV V počastitev mednarodnega praznika žena je v nedeljo, 10. marca, Planinsko društvo Zabukovica organiziralo že 37. pohod žena in deklet na Hom. Glavne nagrajenke in organizatorji (od leve): Milan Polavder, Jerica Čretnik, Andreja Borštner, Srečko Čulk, Frida Kuder in Cveto Jančič Pohoda se je letos udeležilo 105 predstavnic nežnejšega spola, dejansko pa še več, saj se nekatere udeleženke niso vpisale v evidenco. Pohodnice in njihovi spremljevalci so se pod vodstvom planinskih vodnikov PD Zabukovica odpravili na Hom izpred OŠ Griže in Gasilskega doma v Matkah. Veliko se jih je na Hom podalo tudi samostojno. Na Homu so pohodnicam podelili nagrade za udeležbo na dosedanjih pohodih – za petkratno in vsako okroglo udeležbo za naslednjih pet let, vse do številke 35. Letos pohodnic, ki bi bile že na 30. ali 35. pohodu, ni bilo, so pa nagrade za 25 pohodov prejele tri pohodnice: Jelka Kajtna iz Griž, Ivica Deželak iz Zabukovice in Urška Ograjenšek iz Andraža. Tako Lidija Šuler kot že vsa leta sta bili posebne pozornosti deležni dve udeleženki, mama Frida Kuder in hči Andreja Borštner iz Pongraca, ki sta bili na vseh dosedanjih 37 pohodih. Posebni nagradi sta prejeli tudi najmlajša in najstarejša udeleženka, dveletna Naja Drugovič iz Migojnic in 84-letna Jerica Čretnik iz Liboj. Praktična darila so prejele tudi pohodnice, ki so prišle organizirano v večjem številu iz PS Andraž, PD Liboje, PD Dobrovlje Braslovče in PD Zabukovica. Organizatorji so se s praktičnim darilom spomnili tudi na Magdo Ježovnik iz Migojnic, ki je letos zaradi bolezni ni bilo na Homu, je pa skupaj s Frido Kuder in Andrejo Borštner bila na vseh pohodih, dokler ji je zdravje to omogočalo. Posebne pozornosti in zahvale sta bila deležna tudi oskrbnik Dragovega doma na Homu Sandi Skornšek in predsednik njihovega planinskega društva Zabukovica Srečko Čulk, ki je prav na ta dan praznoval svoj rojstni dan. Vse nagrajenke so iz njegovih rok prejele tudi rdeč nagelj za praznik. Kot je pred podelitvijo nagrad povedal Milan Polavder, ki vsa leta vodi evidenco teh pohodov, so s na ta dan. Danes sem tukaj že drugič, dopoldne sva bila tu z možem, sedaj pa s prijateljico. Skupaj uživava ob glasbi in prijetni družbi.« Predsednik planinskega društva Srečko Čulk, ki so mu nazdravili in zapeli tudi za njegov rojstni dan, je povedal: »Kaj je še lepšega ko to, da lahko obeležujemo kar tri praznike skupaj. To se je sicer že večkrat zgodilo, da je pohod v počastitev dneva žena padel ravno na 10. marec, ko imamo svoj praznik tudi moški, hkrati pa je ta dan tudi moj rojstni dan in v šali rečem, da sem 41. mučenik. Vsekakor pa je poleg tega, da s tem pohodom ohranjamo tradicijo praznovanja dneva žena, ta vsakoletni dogodek pomemben za naše zdravje.« Najstarejša udeleženka tokratnega pohoda Jerica Čretnik, ki Z razvitja prapora V dvorani Doma kulture v Braslovčah so planinci Planinskega društva Dobrovlje Braslovče in drugi gostje v soboto, 16. marca, praznovali 40-letnico delovanja, imeli volilni občni zbor in razvili nov društveni prapor. Predsednik društva Franci Kumer je ob pozdravu med drugim dejal: »Prapor, ki ga danes razvijamo, nam bo predstavljal simbol naše enotnosti in srčnosti ter bo krepil naše zavedanje za skupno pot in medsebojno prijateljstvo, spoštovanje do narave, nas bogatil in povezoval v naših skupnih planinskih dejanjih. Praporščaka Matej Strnišnik in Zoran Lončarič bosta ponosna skrbnika novega društvenega prapora, katerega simbolika je preprosta, a izjemna. Predstavlja modro nebo, obris Grmade, najvišjega vrha občine, gozd in planinsko cvetje, z napisom društva in letnico ustanovitve. Vse to je na Knafličevi markaciji, ki nas, obiskovalce gora in planin, spremlja na vseh poteh.« Zahvalil se je tudi darovalcem trakov (10), darovalcem žebljičkov (64) in predsednikom sosednjih društev, planincem in planinkam društva. Na občnem zboru so Francija Kumra ponovno potrdili za predsednika, na zboru pa so podelili tudi pohvale PZS. PD Dobrovlje Braslovče je ob jubileju prejelo zlati častni znak PZS. V uvodnem kulturnem programu je sodeloval MOPZ Karla Viranta Braslovče pod vodstvom Anje Jezernik in šolske mentorice s hudomušno dramsko uprizoritvijo dogodkov, ki so se dogajali planincem na poteh. Žena – mati na Komendi Nagrada in nagelj za najmlajšo udeleženko Najo Drugovič T. TAVČAR Romana Siter Jelka Kajtna tovrstnimi pohodi začeli leta 1988. Pohoda se je doslej udeležilo krepko preko 5000 žena in deklet. Za letošnje veselo razpoloženje sta na prireditvenem prostoru pred planinskim domom skrbela člana Ubranih strun Januš Grobelnik in Božo Trnovšek, svoje pa so dodali še organizatorji, oskrbnik doma s svojo ekipo in sami udeleženci. Udeleženka pohoda Lidija Šuler iz Šempetra je povedala: »Na Hom prihajam zelo pogosto, blizu je, je dobra rekreacija, človek se napolni z energijo in si polepša življenje. Tu je vedno dobra družba, hrana, pijača in zato tudi danes nisem želela manjkati. Ta dan je vedno nekaj posebnega, saj je posvečen nam, ženskam, in zato se rada udeležim tega dogodka kot tudi vseh ostalih, ki so organizirani tu ali kje drugje. Spoštujem tradicijo, hkrati pa tudi vse tiste, ki se trudijo z organizacijo in nam lepšajo življenje.« Podobno nam je povedala tudi Romana Siter iz Šešč in dodala: »Ta pohod je nedvomno nekaj zelo lepega, saj nam organizatorji izkazujejo čast in spoštovanje ob našem prazniku. Doslej sem se udeležila že 23 pohodov je tudi sicer nadvse predana planinka, gasilka in tudi čebelarka, je povedala: »Moram reči, da sem prijetno presenečena nad nagrado, ki sem jo prejela kot najstarejša udeleženka. V hribe hodim z velikim veseljem že skoraj vse svoje življenje. Planinarjenje je zame pravi balzam za dušo. Na Homu sem na ta dan doslej bila evidentirana že 29-krat, sicer pa še precej večkrat. Vsekakor pa ta pohod in srečanje nam ženskam veliko pomeni, zato planincem vse čestitke za ohranjanje te tradicije.« Temu mnenju se pridružuje tudi Jelka Kajtna, ki je prejela nagrado za petindvajsetletno udeležbo na pohodu: »Sem vsakotedenska obiskovalka Homa. Blizu smo doma in nam je to najbližji hrib s planinsko postojanko, kjer je vedno lepo in prijetno. Oba z možem rada hodiva in tudi na današnji dan sva tukaj skupaj. Ta pohod je ena lepa tradicija še iz časov, ko je bil ta mednarodni praznik žena še bolj čislan in prazničen, kot je morda sedaj. Zato je še toliko bolj hvalevredno, da planinci ohranjajo to tradicijo. Upam in želim, da bo tako še dolgo let.« Na dan otvoritve Na Gradu Komenda bo danes zaprla vrata 16. likovna razstava Žena – mati, ki so jo tudi tokrat pripravili likovniki KUD Polzela. Triindvajset likovnikov je za tokratno razstavo slikalo na temo pesmi Rudolfa Maistra in Mete Rainer in ob vsaki razstavljeni sliki postavilo tekst dela pesmi. Vsa dela so izdelana v akrilni tehniki, v realističnem in nekatera tudi v modernejšem stilu. Ni naključje, da so se likovniki odločili za to temo; v Sloveniji je leto 2024 proglašeno za leto Rudolfa Maistra, v naši dolini pa se spominjamo 120. obletnice rojstva pisateljice in učiteljice Mete Rainer, ki je v letih od 1951 do 1962 učila na Polzeli in v Žalcu. Ena izmed likovnic KUD Polzela Stanka Kopušar pa je presenetila številne navzoče na odprtju razstave, ker je namesto likovnega dela pripravila in recitirala dve svoji avtorski pesmi in pesem Rudolfa Maistra, s katero je general Maister izpovedal svoje čaščenje njej, svoji dragi. V nadaljevanju dogodka, ki ga je spremljala glasbena spremljava Oljke pod vodstvom Bojana Pustineka, se je predsednica KUD Polzela Klavdija Sitar zahvalila likovnikom za neutrudno šestnajstletno ohranjanje tradicionalnega dogodka ter sodelujočim izročila zahvale. Razstavo je odprl Jože Kužnik, župan Občine Polzela. 16 PO DOLINI ŠT. 3 I marec 2024 Slastne potice spet zadišale na festivalu D. NARAGLAV Od skupno 52 potic je komisija kar 37 prisodila zlato priznanje, devetim srebrno in trem bronasto. Minuli petek in soboto so v Dvorani Prebold pripravili že 19. festival potic, ki je nekaj posebnega v Savinjski dolini in nasploh v slovenskem prostoru, saj gre poleg ocenjevanja tudi za dobrodelno noto. Vse prinesene potice namreč organizatorji po petkovem ocenjevanju, večerni slavnostni prireditvi s podelitvijo priznanj in blagoslovom ter po sobotni dopoldanski razstavi odpeljejo v domove starejših v Savinjski dolini. Pravst, Jože Fideršek, Fanika Burjan, Nataša Kamerički, Danica Uplaznik, Marija Špitaler, Simeona Rakun, Bernarda Prevoršek in Ivanka Tominšek. Od skupno 52 potic je komisija kar 37 prisodila zlato priznanje, devetim srebrno, trem bronasto, ene, ki je odstopala od normativov, pa niso ocenili. Najvišje priznanje »znak kakovosti«, ki ga podeljujejo za trikratno osvojitev zlatega priznanja za enako vrsto potice, je tokrat prejela Slavica Cehnar s Polzele, ki je to priznanje Slavica Cehnar Simona Žvikart Repnik Festival je tradicija in motivacija Emilu Pocajtu iz Grč nad Jamo Pekel peka kruha in ostalih pekovskih proizvodov predstavlja vsakotedensko opravilo. O sodelovanju na festivalu je povedal: »Letos sem na ta festival, ki se ga udeležujem že deseto leto, prinesel tri potice. Dve orehovi, za kateri sem prejel zlati priznanji, in rozinov kolač, ki je dobil srebrno priznanje. Peka kruha je zame nekaj tradicionalno orehovo z rozinami in zanjo prejela zlato priznanje. Z veseljem pečem tudi ostale vrste potic in tudi druge sladice. Tudi kuham rada, tako da me vse skupaj še bolj osrečuje.« Zadovoljna je bila tudi glavna njimi pričarajo velikonočno vzdušje. Zelo smo veseli, da pri tem izdatno sodelujeta Šolski center Šentjur in Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, ki se sedaj imenuje Strokovni izobraževalni center (SIC) Alme M. Ana Ribič Simeona Rakun Emil Pocajt organizatorka festivala potic, predsednica TD Prebold Simona Žvikart Repnik, ki je bila tudi v vlogi moderatorke večerne zaključne prireditve s podelitvijo priznanj in prijetnim kulturnim programom, ki so mu poseben čar dali glasbeni gostje trio Šansonet. »V prvi vrsti bi se zahvalila vsem, ki se udeležijo tega našega festivala, še zlasti pa vsem ustvarjalcem in prinašalcem potic, ki podarijo te svoje mojstrovine oskrbovancem v domovih starejših in jim z Karlin. Zahvaljujoč njim v to peko naše tradicionalne dobrote vključujemo vedno več mladih in zato upam oziroma sem kar prepričana, da bo ta tradicija živela še naprej.« Ob tem se je zahvalila Občini Prebold na čelu s sedanjim županom mag. Markom Repnikom in prejšnjim Vinkom Debelakom, pa tudi nekdanjemu župniku Damjanu Ratajcu in sedanjemu Srečku Hrenu za podporo. Zadnji je potice ob postavitvi razstave tudi blagoslovil. Število potic, ki jih prinesejo na ocenjevnje se ponovno veča. Drugo leto bodo festival potic pripravili že dvajsetič. Letos na ocenjevanju 52 potic Letos je število potic, ki so jih prinesli na ocenjevanje, spet naraslo, potem ko je po obdobju epidemije covida-19 upadlo (prej jih je bilo že blizu 80). Na ogled in v ocenjevanje je bilo prinesenih devet potic več kot lani, skupno 52 potic. V Turističnem društvu Prebold so tako z letošnjo bero kar zadovoljni. Še bolj zadovoljni pa so zaradi kakovosti in izvirnosti ustvarjalcev bili v desetčlanski ocenjevalni komisiji. To so sestavljali veliki poznavalci in mojstri tovrstne kulinarike: Boštjan Bezgovšek, Jožica osvojila s svojo pehtranovo potico s smetano. Ta njena potica je tudi tokrat prejela zlato priznanje, enako tudi njena kokosova potica s proseno kašo. »Vesela sem teh priznanj, še bolj pa tega, da lahko sodelujem na tem festivalu in s svojimi izdelki pripomorem k tej dobrodelni noti, ki jo ima ta kulinarični dogodek. Potice sem bolj pogosto začela peči šele po upokojitvi, ko sem imela več časa. Se pa poskušam vsakič čim bolj potruditi pri izdelavi in peki, saj želim, da ob okusih uživajo vsi, ki jih bodo jedli. V tem primeru oskrbovanci v domovih starejših,« je povedala dobitnica znaka kakovosti. BREZPLAČEN OGLAS OD P R T J E I X. S E ZO N E KLAPA INTRADE IN TOMISLAV BRALIC OLI WALKER samoumevnega, saj ga pečem tudi za prodajo, pri poticah pa se moraš res potruditi, pa še ni rečeno, da ti bo uspelo, kot bi želel. Prav zato so ta priznanja še toliko več vredna.« Med tistimi, ki so poskrbeli za večje število potic, so bili dijaki Šolskega centra Šentjur pod mentorstvom Simeone Rakun. »Na ocenjevanje smo prinesli 11 vzorcev različnih potic, od orehove, potratne in lešnikove do različnih pletenic. Naši dijaki so se tudi tokrat zelo dobro izkazali, saj je kar devet potic prejelo zlato priznanje, dve pa srebrni. Z našega šolskega centra se tega festivala udeležujemo že več kot deset let in zelo sem vesela, da lahko s tem damo svoj delež k tej prireditvi. Ta festival je res dobrodošel, ohranjamo tradicijo slovenske kulinarike in spodbujamo mlade, da sodelujejo. Vsekakor pa je še najlepše, da gre pri tem festivalu tudi za dobrodelno noto.« Med mladimi, ki so tokrat prvič sodelovali, je bila domačinka, študentka farmacije Ana Ribič iz Latkove vasi: »Potice pečem že od malega, ko sem pomagala mami, ki me je tudi navdušila nad kulinariko in raznovrstno peko slaščic in potic. Letos sem se prvič odločila, da dam svojo potico na ocenjevanje. Spekla sem najbolj Del udeleženk z narejenimi butarami in predsednico Karitasa Bernardo Hriberšek (prva z desne) 150 butaric za pomoči potrebne D. N. Župnijska Karitas Prebold je tudi pred letošnjo cvetno nedeljo in velikonočnimi prazniki organizirala izdelovanje butar različnih velikosti, ki so namenjene zbiranju denarja za pomoči potrebnim. Izdelovanje butar in butaric je potekalo od srede, 20., do petka, 22. marca. Kot je povedala predsednica preboldskega Karitasa Bernarda Hriberšek, je izdelovanje butaric njihova tradicionalna aktivnost: »Naredimo različne butare, od malih do velikih, skupno kar okrog 150. Nekaj jih ponudimo na kmečki tržnici, veliko imamo že predhodnih naročil, ljudje pa jih lahko dobijo tudi v cerkvi. Sicer imajo ljudje namesto butar na razpolago tudi oljčne vejice. Tako za butare kot oljčne vejice pobiramo prostovoljne prispevke, pridobljena sredstva pa uporabimo za našo dejavnost, za pomoč pomoči potrebnim.« Tokrat so se v to akcijo vključile tudi prostovoljke iz Medgeneracijskega centra Prebold. Te so včeraj (26. marca) v prostorih MGC izpeljale tudi ustvarjalno velikonočno delavnico, in sicer ustvarjanje iz papirja in rolic toaletnega in kuhinjskega papirja. NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 3 I marec 2024 OBČINA ŽALEC 19.00 Torek, 23. 4. Vesele urice pletenja in kvačkanja, 19.00 Kvačkanje hobotnic – Marija 10.00 9.00–11.00 Hiša Sadeži družbe Žalec (HSD) Vsak ponedeljek (razen 1. 4.) Vsak torek 9.00–11.00 Vidmajer, HSD Telovadba za otroke – 16.00–17.00 Sabina Persolja, HSD 17.00–18.00 Nemščina – Marija Šuster, HSD Akrojoga, MC Žalec 18.00 18.00–19.00 Zumba – Nataliia Vashakidze, HSD 19.00–20.30 Plesni tečaj v parih, HSD 9.00–10.00 Telovadba – skupina zeliščarjev, HSD 10.30–11.30 Kardio vaje – Sabina Persolja, HSD 15.00–16.30 Glasbena delavnica – Rok Mlakar, HSD 17.30–18.30 Angleščina – Natalija Štefančič, HSD Brezplačna vadba, MC Žalec 18.00 8.30–9.30 Okrepimo hrbtenico – Laura Banko, HSD Jezikovni tečaj francoščine, MC Žalec 18.00 Vsako sredo Vsako sredo 16.30–17.30 Koronarni klub – vadba za člane, HSD in petek Vsak četrtek 10.00–11.00 Kardio vaje – Sabina Persolja, HSD Vsak četrtek 18.30–19.30 Joga – Jasna Mikola, HSD in nedeljo Vsak petek Vsako soboto Torek, 2. 4. Četrtek, 4. 4. 9.00–11.00 9.00–10.00 10.00–12.00 8.00–12.00 8.30–9.30 8.30-11.30 16.30 18.00 19.30 Četrtek, 19.30–21.00 4. 4. in 18. 4. 18.00 Petek, 5. 4. 19.00–24.00 9.00–12.00 Sobota, 6. 4. 10.00 19.00 Nedelja, 7. 4. in 21. 4. 18.00 Nedelja, 7. 4. 20.00 Likovna delavnica – Erna Kumperger, HSD Zumba – Nataliia Vashakidze, HSD Seniorski debatni klub, HSD Podeželska tržnica v Žalcu, ZKŠT Žalec Joga – Jasna Mikola, HSD Pravljični maraton, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Druženje študijsko-bralnega kluba MSKŽ in UPI – Ljudske univerze Žalec, Občinska knjižnica Žalec Meditacija, MC Žalec Koncert: Magnifico, razprodano, Dom II. slov. tabora Žalec, ZKŠT Žalec Kanalizirana meditacija, HSD, Andreja Sentočnik Shrestha Spoznaj sebe in prepoznaj druge, MC Žalec Odprtje IX. sezone Fontane piv Zeleno zlato s Klapo Intrade in Tomislavom Bralićem, Podeželska tržnica Žalec, ZKŠT Žalec Dan za spremembe, Ribnik Vrbje, HSD Dan za spremembe, HSD, Slovenska filantropija Recept za srečo, monokomedija z Rokom Škrlepom, Dom II. slov. tabora Žalec, KUD Pridiprav Razgibanica, MC Žalec in Društvo MUC Kako se znebiti bodočega moža, komedija, Dom II. slov. tabora Žalec, Špas teater Utrip domoznanstva: predstavitev otroških knjig Marjana Kukovca ter Ponedeljek, 19.00 ilustratorjev Žige Hriberška in Mladena 8. 4. Melanška, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Ponedeljek, 12.00–14.00 Računalniška delavnica – Rok Soderžnik, Martin Puhek, HSD 8. 4. in 22. 4. Bobnarska delavnica, MC Torek, 9. 4. 18.00 Žalec in Društvo MUC in 23. 4. Praznovanje 10. obletnice Hiše Torek, 18.00–21.00 Sadeži družbe Žalec, Dom II. 9. 4. slov. tabora Žalec, HSD Baletna predstava Otroci najlepše Sreda, dišijo, Dom II. slov. tabora 18.00 10. 4. Žalec, GŠ Risto Savin Žalec Četrtek, 11. 4. in 25. 4. Četrtek, 11. 4. Sobota, 13. 4. Nedelja, 14. 4. Ponedeljek, 15. 4. Sreda, 17. 4. Četrtek, 18. 4. Petek, 19. 4. Sobota, 20. 4. Ponedeljek, 22. 4. Gledališka delavnica za otroke in 16.00–17.00 družino – Medeja Mahnič, HSD Baletna predstava Otroci najlepše dišijo, Dom II. slov. tabora Žalec, GŠ Risto Savin Žalec Kavarniški večer: Duo Florei, 19.00 MC Kavarna, MC Žalec Savinjski K6 trail 2024, Limberk 9.00–17.00 Griže, ATD Savinjčan 6. koncert Sofijinega koncertnega abonmaja: Karmen Pečar Koritnik (čelo), Eva-Nina Kozmus (flavta), 20.00 Mojca Zlobko Vajgl (harfa), Cmereška gorca, Akademija Sofia – Studio S in ZKŠT Žalec, odhod iz Žalca 17.30 Plesni večer, MC Žalec 20.00 Pohod spomina za umrlimi planinci, zbor pri gasilskem domu 8.30 Kasaze Liboje, PD Liboje Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem, 17.00 Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Noč knjige: koncert ob soju sveč s ščepcem poezije, avla Doma 19.30 II. slov. tabora Žalec, MSKŽ Kavarniški večer: Urška Videnšek in 19.00 Erik Šnajder, MC Kavarna, MC Žalec Karaoke, MC Kavarna, MC Žalec 21.00 41. pohod po mejah KS Liboje, zbor pri 8.00 Savinjskem mostu v Kasazah, PD Liboje Teden Zemlje: Tudi mladi 17.00 SMO aktivni!, MC Žalec 16.30 in 18.00 19.00 Sreda, 24. 4. 17.00 18.00 17.00 Četrtek, 25. 4. 18.00 19.00 Petek, 26. 4. 19.00 Torek, 30. 4. 18.00 Torek, 23. 4. Koncert simfoničnega in godalnega orkestra s solisti GŠ Risto Savin Žalec, Dom II. slov. tabora Žalec, GŠ Risto Savin Žalec Predstavitev tretjega dela trilogije Maje Gal Štromar: 7 kg do sreče, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Po spominih Literarne sekcije, knjižnica OŠ Petrovče, KD Petrovče Predavanje Živeti z gluhoslepoto, gluhoto in slepoto, avla Doma II. slov. tabora Žalec, MDI Žalec Teden Zemlje: Delavnica izdelave peresnic in beležnic iz odpadne plastike, MC Žalec Prišla je pomlad, prireditev, Dvorana KZ Šempeter, pevke Folklorne skupine GRIFON Teden Zemlje: Delavnica izdelave obeskov za ključe iz odpadnega blaga, MC Žalec Zvočna kopel z gongi, MC Žalec Proslava Občine Žalec ob dnevu upora proti okupatorju: Pesem upora, Dom II. slov. tabora Žalec, Občina Žalec, veteranske organizacije in ZKŠT Žalec Polfinale 24. pesniškega turnirja za naziv vitez/vitezinja poezije, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Po pravljici diši: pravljična ura, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Sreda, 24. 4. Četrtek, 25. 4. Petek, 26. 4. Sobota, 27. 4. Poned., 1. 4. Sreda, 3. 4. Četrtek, 4. 4. Sobota, 6. 4. Torek, 9. 4., in sreda, 10. 4. Četrtek, 11. 4. Orientalski ples, DC Marof, 16.30–18.00 MCP – Darja Vita (razen 1. 4.) 19.00–20.00 Telovadba SK Prebold, DC Marof, MCP Dekleta z Marofa – pevske Vsak 16.00–17.30 vaje, DC Marof, MCP torek 9.00–13.00 Kuhamo in pečemo v MCP, DC Marof, MCP Vsako Pogovorna angleščina, DC sredo 17.00–18.00 Marof, MCP – Goga Pečnik Petek, 12. 4. Vsako soboto Poned., 1. 4. 8.00–10.30 Sreda, 3. 4. 18.00–19.30 Četrtek, 4. 4. 9.00 19.00 Marof, MCP – Doris Polak Kuder Joga s Sožitjem, DC Marof, MCP – Društvo Sožitje Kmečka tržnica, DC Marof, Občina Prebold in TD Prebold Velikonočni pohod po mejah Kaplje vasi, Igrišče Kaplja vas, ŠD Kaplja vas Excel – začetni tečaj in vodenje mesečnih stroškov, DC Marof, MCP – Mirica Reberšek Literarno-glasbeni večer z odprtjem razstave: predstavitev ustvarjalne poti pesnice Ane Kumperger in slikarke Erne Kumperger, Občinska knjižnica Prebold Kanaliziranje, DC Marof, MCP – Amalija Rojc Predavanje Prebold med 2. sv. vojno, dvorana Vrtca Prebold, ZB za vrednote NOB Petek, 5. 4. 18.00–21.00 Sobota, 6. 4. 15.00–17.00 Poned., 8. 4 9.00–10.00 Joga, DC Marof, MCP – Amalija Rojc Torek, 9. 4. Sreda, 10. 4. Četrtek, 11. 4. Petek, 12. 4. Poned., 15. 4. Torek, 16. 4. Sreda, 17. 4. 8.00 9.00 Pozdrav pomladi, območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov, Dom krajanov, KD Ivan Cankar Tabor in JSKD OI Žalec 18.00 Kavarniški četrtkov večer salse, Kavarna Lisjak 18.00 9.00 13.00 18.00 Sreda, 17. 4. 18.00 Petek, 19. 4. Sobota, 20. 4. Pevska revija šolskih zborov, OŠ Prebold, Bojana Hrovat in Breda Kočevar Excel – začetni tečaj in vodenje 18.00–19.30 mesečnih stroškov, DC Marof, MCP – Mirica Reberšek Retorika – nastopanje v javnosti, DC 18.00–21.00 Marof, MCP – Hedvika Dermol Hvala Potopisno predavanje: Damanhur, osmo čudo sveta, Stanislava 19.00 Martinšek Murgelj in Mateja Gorič, Občinska knjižnica Prebold Kanaliziranje, DC Marof, 18.00–21.00 MCP – Amalija Rojc … Tradicionalni velikonočni pohod, izpred KZ Tabor, PD Tabor Predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca, sejna soba občine Proslava ob materinskem dnevu, Dom krajanov, POŠ Tabor Čistilna akcija, območje občine, Občina Tabor in društva občine Občinski turnir v namiznem tenisu, Dom krajanov, ŠD Tabor 18.00 Torek, 16. 4. Četrtek, 18. 4. Plesi s srcem, DC Marof, 18.00 18.00 17.00 18.00 8.00 9.00 Nedelja, 21. 4. Torek, 23. 4. 18.00 Sobota, 27. 4. 11.00 Torek, 30. 4. 9.00 8.00 Temeljni postopki oživljanja in uporaba defibrilatorja, sejna soba občine, Peter Strouhal, dr. med., spec. spl. med., in Blaž Ribič, dipl. zn. Turnir v namiznem tenisu, Dom krajanov, PZD Celje in Društvo upokojencev Tabor Regijsko orientacijsko tekmovanje Pot, Loke–Črni Vrh–Loke, PD Tabor Medvaški turnir v nogometu, igrišče pri šoli, Športno društvo Tabor Odprtje razstave slikarskih del umetnice Julije Juhart, avla občine Preventivna obravnava, brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja, svetovanje, Dom krajanov, ZD Žalec Predavanje Cvetje za poletje, sejna soba občine, Alen Kovačič, vodja Arboretuma Volčji Potok Potopisno predavanje o Siciliji, sejna soba občine, Inka in Vilko Jazbinšek Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Tabor s podelitvijo občinskih priznanj, Občina Tabor in KD Ivan Cankar Tabor Predavanje Soočenje z izgubo in predstavitev knjige Ati, kje si?, sejna soba občine, Andreja Goropevšek Kavarniški četrtkov večer: Otroška ustvarjalna delavnica – poslikava kamnov, Kavarna Lisjak Predstavitev pesniške zbirke Tri besede ob spremljavi violončelistke Lare Lhotse Videc, sejna soba občine, Leonard Rožman Koncert pihalnega orkestra Prebold, Jurijev trg, Občina Tabor Kmečka tržnica, Jurijev trg, TD Gušt Tabor Občinski turnir v balinanju, balinišče pri šoli, Športno društvo Tabor 30. tradicionalni Šentjurski sejem, Občina Tabor in PGD Kapla–Pondor Pravljična urica s poustvarjanjem, Občinska knjižnica Tabor, MSKŽ Proslava ob dnevu upora proti okupatorju, Domačija Kisovar, ZD za vrednote NOB SSD-KO Tabor Pohod 50+ po obronkih Občine Tabor, izpred KZ Tabor, Društvo upokojencev Tabor 18.00–19.00 Meritve krvnih vrednosti, KORK Prebold Pot samozdravljenja, DC Marof, 18.00–19.00 MCP – Monika Marn Excel – začetni tečaj in vodenje ZKŠT Žalec razpisuje PESNIŠKO NAGRADO Fanny Haussmann za najboljši ciklus pesmi v Sloveniji v tekočem letu. Tematika je poljubna. 18.00–19.30 mesečnih stroškov, DC Marof, 16.00–17.00 18.00–21.00 9.00–16.00 8.00–11.00 18.00 Nedelja, 21. 4. 17.00 19.00 18.00–20.00 MCP – Katija Titovšek 9.00–16.00 Sobota, 20. 4. Poned., 15. 4. Srečanje društva Zimzelen, DC 17.00 Petek, 19. 4. 18.00 10.00 9.00–10.00 Marof, MCP – Društvo Zimzelen 9.00–16.00 Četrtek, 18. 4. 9.00 14.00 9.00–10.30 malčki in pogovor o čustvih, DC 17.00–18.00 Pesniški natečaj Naj pesem pove, Dvorana OŠ Prebold, OŠ Prebold – Petra Hribernik in Tina Vidali Glasbeno-literarno popoldne s predstavitvijo knjige: Napotki za 18.00–19.30 dvig energije in boljši spomin, DC Marof, MCP – Slavica Biderman Pravljična ura s poustvarjanjem, 18.00 Občinska knjižnica Prebold Obred ljubezni s kakavom, DC 16.00–21.00 Marof, MCP – Amalija Rojc Postavljanje mlaja na tradicionalen 16.00 način, PGD Latkova vas 9.00 Sobota, 13. 4. Zavestno plesanje z dojenčki, Vsak četrtek Kristali doma in okoli nas, DC 18.00–19.30 Marof, MCP – Magdalena Kapla OBČINA TABOR OBČINA PREBOLD Vsak poned. Srečanje društva Zimzelen, DC 9.00–10.00 Marof, MCP – Društvo Zimzelen 17.00 18.00 MCP – Mirica Reberšek Zeleni bazar, DC Marof, Jerneja Florjanc, Občina Prebold, MCP Semenarjenje po biodinamični metodi, DC Marof, MCP, Jerneja Florjanc Zaključna prireditev bralnega projekta Mali Savinjčani beremo (Vrtec Prebold), dvorana Prebold, MSKŽ, enota Prebold Kanalizirana meditacija, DC Marof, MCP, Amalija Rojc Zeleni bazar, DC Marof, Občina Prebold, MCP Zeleni bazar, DC Marof, Občina Prebold, MC Prebold Cvetlična tržnica, DC Marof, Občina Prebold 20-letnica Zgodovinskonarodopisnega društva Prebold, Dvorana Vrtca Prebold, ZNDP Jamska ženska – komedija z Rebeko Dremelj, Dvorana Prebold, Popup teater Natečaj je odprt do 30. aprila 2024. Zmagovalec/-ka prejme nagrado v višini 1.000 evrov. Ciklus pesmi zmagovalca/-ke, izbrane pesmi drugih štirih nominirank/nominirancev in morebitni drugi kakovostnejši prispevki bodo objavljeni v reviji Vpogled. Celotno besedilo razpisa je objavljeno na spletni strani www.zkst-zalec.si. BREZPLAČEN OGLAS April Torek, 23. 4., Teden Zemlje: Izmenjevalnica 8.00–20.00 oblačil, MC Žalec in petek, 26. 4. 17 Dodatna pojasnila: info@zkst-zalec.si / 03 712 12 82. 18 KULTURA ŠT. 3 I marec 2024 Od kuharja do knjigotržca T. TAVČAR Na Vranskem so si že vrsto let želeli, da bi v Schwentnerjevi rojstni hiši gostili prejemnike nagrade, ki se imenuje po prvem slovenskem sodobnem založniku Lavoslavu Schwentnerju. Na pobudo Slavka Košenine je Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko povabil v goste zamejskega založnika Lojzeta Wieserja, ki je najvišje priznanje za življenjsko delo na področju slovenskega založništva in knjigotrštva prejel na 38. slovenskem knjižnem sejmu leta 2022. Ker mu je korona preprečila osebni prevzem nagrade na podelitvi v Festivalni dvorani v Ljubljani, jo je v njegovem imenu prevzel prijatelj, prevajalec Brane Čop. Brane Čop jo je po skoraj dveletnem čuvanju izročil prejemniku prav na tokratnem dogodku v Schwentnerjevi hiši. Po uvodnem pozdravu in nagovoru direktorice ZKTŠ Vransko Suzane Felicijan Bratož in izročitvi nagrade je sledil pogovor, ki ga je usmerjal pisatelj, literarni kritik, novinar in S pogovora Lojzeta Wieserja z Igorjem Bratušem urednik Igor Bratož. Lojze Wieser je že v otroštvu vzljubil knjige. Starša sta bila člana knjižne skupščine, ki je v domači vasi in okolici prodajala knjige. Otroci so jih lahko doma pogledali, Lojze pa jih je na skrivaj in s posebno pazljivostjo, da se ne bi videlo, ponoči bral pod divanom. Sprva ni kazalo, da bo s knjigami povezan tudi poklicno, saj se je odločil za kuharski poklic. Po štirinajstih dneh učenja je bilo njegove kuharske kariere konec, saj se je urezal v prst in dobil zastrupitev krvi. Na uradu za delo je povedal, da rad bere, in poslali so ga v uk k celovškemu knjigarnarju. Kasneje je tovrstno znanje pridobival še na Dunaju. Danes je priznan in ugleden založnik in ljubiteljski kuhar, ki prisega na tradicionalne domače jedi, ob katerih je »gor rasel«. Založba Wieser je pred skoraj štiridesetimi leti začela izdajati in v nemščino prevajati vzhodnoevropsko literaturo. Med vojno v Jugoslaviji je ustvarjalcem, prisiljenim v izgnanstvo, na različne načine pomagala, da so lahko nadaljevali s pisanjem in se uveljavili. Založba Wieser je skupaj z založbo Drava, ki je v njeni lasti, izdala okrog 2200 naslovov. Preoblikovanje repinca v glino in steklo Klemen Slakonja v svojem elementu na žalskem odru Za dan žena Ni da ni BINA PLAZNIK Klemen Slakonja je 8. marca v žalskem Domu II. slovenskega tabora poskrbel za zabaven glasbeni večer, poln znanih melodij in iskrivega humorja. Poznamo ga ne le kot odličnega igralca in interpreta, ampak tudi kot izjemnega pevca. Tudi v Žalcu je navdušil polno dvorano. Tokrat je v predstavi Ni da ni nastopil ob spremljavi glasbenikov Small banda Igorja Leonardija, Tadeja Kampla in Janeza Gabriča. Z glasbeniki se je sprehajal med različnimi glasbenimi žanri – rockom, svingom, jazzom … – in nam približal uspešnice domačih in tujih glasbenih zvezd. Zapel je tudi avtorske uspešnice, ki so obkrožile svet, in nas nasmejal z imitacijami znanih osebnosti, vse od Slavoja Žižka, Jana Plestenjaka in Modrijanov do Putina in svetovnih hitov Eda Sheerana, Princea, U2, Franka Sinatre in drugih. Pred nastopom je Klemen Slakonja povedal, da mu je žalsko občinstvo dobro poznano, spominja se namreč odličnega vzdušja nazadnje in se veseli, da ponovno nastopa v Žalcu. Datum 8. marec je bil za njihovo predstavo naključno izbran že pred pol leta. Ženskam sporoča: »Ženske ste veliko dosegle, vendar vedno ostaja veliko rezerve za izboljšave. Ste pa ženske definitivno tiste, ki ženete svet naprej. Brez žena ni nič. Ker je dan žena in ne večer žena, mi žena ne bo zamerila, da me danes ni (smeh). Sicer pa danes oba nastopava vsak v svoji predstavi.« T. TAVČAR Kiparski projekt Folium je avtorska kiparska zasnova in je nastal prav za prostore Savinovega likovnega salona. BREZPLAČEN OGLAS V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 27. aprila odprta razstava umetniških del kiparke Polone Demšar z naslovom Folium. Na odprtju je umetničino delo predstavil umetnostni zgodovinar mag. Vid Lenard. Razstava predstavlja subjektivno in izjemno čutečo izkušnjo umetnice, ki je v rastju in notranji zgradbi lista repinca (Arctium lappa, ki se razprostira po vlažnem rastišču ob robu gozda v okolici Celja in obrežju Savinje) našla nenavadno in sila zanimivo vizualno pripoved. Tako so oblika, velikost (premer več kot petdeset centimetrov), prosojnost in krhkost lista repinca postale kreativna sila v prispodobi prostorske postavitve, ki simbolizira subjektivno in hkrati obče dojemanje neizmerne moči in lepote narave, materializirane v odblesku taljenega stekla z barvnim pigmentom in v žgani glini. Polona Demšar se je rodila leta Marca še dva kavarniška večera BINA PLAZNIK V sedaj že tradicionalnih četrtkovih kavarniških večerih v žalskem mladinskem centru se je predstavilo že kar nekaj savinjskih in drugih glasbenikov, ki jih v intimnem kavarniškem vzdušju spoznamo skozi izvedbe avtorskih skladb ali priredb. 7. marca je nastopil Domen Don Holc, Zasavec, sicer znan kot član zasedbe Koala Voice, ki je prav tako že nastopila pred žalsko publiko. Polona Demšar ob enem izmed svojih razstavljenih del Sobota, 6. 4. 2024, ob 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec 1979 v Ljubljani. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, smer fotografija, se je v šolskem letu 1998/99 vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, smer kiparstvo. Leta 2003 je diplomirala pri prof. Luju Vodopivcu in dr. Levu Kreftu ter prejela študentsko Prešernovo nagrado za kiparstvo. Na akademiji je pri Tanji Pak nadaljevala magistrski študij unikatnega oblikovanja in ga zaključila leta 2007. Živi v Celju in dela v Ljubljani in na Sv. Trojici. Dogodek je glasbeno pospremil kitarist in pevec Matic Plemenitaš. Glasbenik Domen Don Holc Tokrat se je občinstvu predstavil na zelo ležeren način, z izvedbo avtorskih del s svojega debitantskega solo albuma Mlada leta, ki ga je izdal lani, ter z nekaterimi skladbami skupine Koala Voice. Jutri, 28. marca, ob 19. uri se lahko na lastne oči in ušesa prepričate, da so kavarniški večeri res nekaj posebnega. Prisluhnili bomo Celjanoma Urški Majcen in Žigi Bedraču. KULTURA ŠT. 3 I marec 2024 19 Zazvenele dalmatinske melodije BINA PLAZNIK Letos je Klapa Kampanel za žalsko občinstvo v slovenščini izvedla tudi pesem Moja slovenske zasedbe Kvatropirci. Nastop otroške FS POŠ Trje Ringa raja 2024 T. TAVČAR V torek, 12. marca, je v dvorani Doma krajanov Gomilsko potekalo območno srečanje otroških folklornih skupin pod imenom Ringa raja. Na reviji, ki jo vsako leto organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Žalec, je nastopilo šest otroških folklornih skupin: otroška FS Srajčke Kulturnega društva Gomilsko, otroška FS Navihančki OŠ Griže, otroška FS Iskrice POŠ Liboje, otroška FS POŠ Trje, otroška FS skupina I. OŠ Žalec in mladinska FS OŠ Petrovče. Skupine je strokovno spremljala in ocenjevala Lea Onufrija Volk in mentoricam tudi podala recenzijo njihovega nastopa. Po mnenju vodje JSKD OI Žalec mag. Marka Repnika je folklorna dejavnost na področju Spodnje Savinjske doline na visokem nivoju. Ukvarjanje otrok z dejavnostjo, kot je folklora, vsekakor kaže na to, da obstaja zanimanje in da bodo tudi odrasle folklorne skupine lahko sčasoma popolnile svoje vrste s plesalkami in plesalci. Revija odraslih folklornih skupin je bila v nedeljo, 24. marca, ob 17.00 na Galiciji. V dvorani Doma II. slovenskega tabora so na tradicionalnem koncertu ob dnevu žena 10. marca že 14. leto zazvenele melodije gostitelja, zbora PopSeSlish, in Klape Kampanel. Letos bi se jim morala pridružiti še vokalna skupina ZaPet, vendar so zaradi bolezni v zasedbi žal odpovedali nastop. Tako so glavni del programa obarvali pri žalskem občinstvu zelo priljubljeni Dalmatinci – Klapa Kampanel, ki o sebi radi povedo, da skorajda ne mine dan, da ne bi peli in igrali, saj so glasbi predani z vsem srcem. Znani so tudi po svojem raznovrstnem repertoarju. Pojejo vse od 'a capelle', dalmatinskih klasik, starih in novih šlagerjev ter pop glasbe do domačih šibeniških pesmi. Letos so za žalsko občinstvo v slovenščini izvedli tudi zelo priljubljeno pesem svojih slovenskih prijateljev Kvatropircev Moja. Občinstvo je vseskozi prepevalo z njimi. Ante Antić, ki v klapi prepeva drugi tenor, je med drugim povedal, da se vsako leto zelo veselijo tega nastopa ob dnevu žena in da so veseli, da so z Matjažem Kačem, zborovodjo in ustanoviteljem savinjskega komornega zbora PopSeSlish, ter njegovimi člani postali tako glasbeni kot tudi osebni prijatelji. Ko so za konec koncerta nastopili še skupaj z gostitelji, je v dvorani zadonel močan aplavz. Sodeč po vzdušju bodo še dolgo prirejali skupne koncerte. BREZPLAČEN OGLAS Ob koncu koncerta so zapeli še skupaj. Drugi z leve v prvi vrsti, Ante Antić, član Klape Kampanel, je vseskozi program povezoval tudi govorno. KARMEN PEČAR KORITNIK EVA-NINA KOZMUS MOJCA ZLOBKO VAJGL SOFIJIN KONCERTNI ABONMA 13. 4. 2024 OB 20. URI Cmereška Gorca Pristava pri Mestinju Zavod Akademija Sofia Studio S in ZKŠT Žalec Pihalni godbi v počastitev dneva žena D. NARAGLAV V sredo, 6. marca, sta v preboldski kulturni dvorani Pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec in Pihalni orkester Prebold tudi letos organizirala tradicionalni koncert v počastitev mednarodnega praznika dneva žena in materinskega dne. Vse udeleženke koncerta so ob prihodu v dvorano prejele rdeči Nastop Pihalnega orkestra GŠ Risto Savin Žalec nagelj, nato pa sta jih z glasbo obdarila oba orkestra, Pihalni orkester Prebold pod vodstvom mag. Marka Repnika in šolski orkester pod vodstvom prof. Jana Grčarja. Žene in matere ter ostale obiskovalce koncerta je nagovoril dirigent Pihalnega orkestra Prebold in župan Občine Prebold mag. Marko Repnik, ki je ob tem izrekel vse čestitke nežnejšemu spolu ob njihovem prazniku tudi v imenu direktorja glasbene šole Gorazda Kozmusa, ki tokrat zaradi zdravstvenih razlogov ni mogel biti prisoten. Spomnil je tudi na pomen tega ženskega mednarodnega praznika, ki je dan Pihalni orkester Prebold med igranjem Pastirčka s solistom Matejem Vidovičem praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk, za kar se je že leta 1889 začela bojevati nemška feministka in socialistka Clara Zetkin. V koncertnem programu sta orkestra zaigrala enajst skladb. Pihalni orkester Prebold, ki je koncert pričel, se je s skladbo Pastirček Vilka in Slavka Avsenika poklonil tudi nedavno umrlemu upokojenemu profesorju Glasbene šole RS Žalec Janušu Rasiewiczu, vodji nekdanjega šolskega pihalnega orkestra in nasploh človeku, ki je vse življenje bil vpet v glasbo in petje. 20 ŠPORT ŠT. 3 I marec 2024 Evropski prvak v dveh letih D. NARAGLAV Z lokostrelstvom se je Gregor Dolar iz Šempetra začel ukvarjati šele pred dvema letoma, pa že žanje velike mednarodne uspehe. Gregor Dolar je 24. februarja letos na Hrvaškem v Varaždinu postal evropski dvoranski prvak v lokostrelstvu. Še pred tem je v sklopu tekmovanja za svetovni dvoranski pokal v francoskem mestu Nimes izmed 82 tekmovalcev iz 19 držav s 542 krogi zasedel 4. mesto. Le dober teden kasneje, 28. januarja, pa je dosegel pet novih državnih rekordov ter slavil absolutno zmago na turnirju 25+18 m za Šentlok pokal. Z ustreljenimi 551 krogi na razdalji 25 m je tako postavil nov evropski rekord, ki ga je slabo leto pred tem s 541 krogi imel Nemec Lutz Murawsky. do francoske Polinezije, kar je najdaljša možna razdalja brez kopnega med dvema točkama. Pred nedavnim smo ga obiskali doma v Šempetru, kjer živita z ženo Danico, ki je njegova največja navijačica in spremljevalka na vseh tekmovanjih. V pogovoru z njim izvemo, da izhaja iz Gaberk pri Šoštanju in da je do 18. leta živel v Velenju, od koder je tudi žena Danica. Tu se je tudi pričela njuna skupna življenjska pot, na kateri sta več let preživela v Ljubljani, nato v Brežicah, sedaj pa sta že osem let v svoji hiši v Šempetru. »Vmes sva tudi tri leta živela na najini 13 m dolgi jadrnici in sva potovala po Sredozemlju,« pove Gregor med treningom v naravi S tem rezultatom je Gregor postavil tudi nov članski državni rekord, ki ga je od leta 1999 imel Marjan Podržaj. Enako je s prestola izrinil tudi dosedanjega nosilca veteranskega državnega rekorda, slog goli lok, Maksa Muznika, ki je ta naslov branil od leta 2005. Poleg tega je Gregor postal veteranski državni prvak tudi v slogu ukrivljen lok (olimpik), ki ga je od leta 2010 imel Uroš Vrbančič. V tekmovanju 25+18 m pa je v slogu goli lok s 1096 krogi izboljšal svoj državni rekord iz lanskega novembra, ko je nastreljal 1068 krogov, hkrati pa postavil še nov veteranski državni rekord v slogu ukrivljen lok (olimpik), ki ga je od leta 2015 imel Branko Pečnik. To pa še niso vse zmage, ki jih je Gregor dosegel v letošnjem letu. Na tekmovanju »Rjeka otvoreno 2x18 m« je 10. februarja slavil zmago s 548 krogi. Teden dni kasneje je postal državni prvak med veterani, hkrati pa s 546 krogi zasedel prvo mesto za eliminacijske dvoboje v absolutni članski kategoriji. Dan kasneje je postal državni prvak v absolutni članski kategoriji. S takimi uspehi je nato 24. februarja samozavestno nastopil na evropskem prvenstvu v Varaždinu, na katerem je v dvoboju premagal Italijana Giuseppeja Seimandija in postal evropski dvoranski prvak. Kot evropski prvak se je posledično kategoriziral kot vrhunski športnik svetovnega razreda, kar je potrditev njegove zagnanosti v tem lokostrelskem športu. Sicer je Gregor v svojem življenju počel še marsikaj, kar bi lahko označili za svojstvene izzive in dosežke. Z jadrnico preko Pacifika Sam je namreč s svojo jadrnico prejadral Pacifik, in sicer iz Paname Gregor ter nato še izpostavi svoje jadranje preko Pacifika. »To je bil podvig, ki si ga danes kar težko zamišljam, saj ni lahko biti čisto sam sredi Pacifika z vsemi nevšečnostmi in nevarnosti, ki te spremljajo na poti. Nedvomno pa je ob vseh težavah v boju z vremenom, besnečim morjem, samoto ter drugimi nevšečnostmi to bilo svojstveno doživetje in neprecenljiva izkušnja,« se tega spominja Gregor, ki se je ukvarjal tudi z drugimi športi. Med drugim je bil v mladosti smučarski skakalec, kasneje tudi jadralni padalec, kar je prav tako zelo adrenalinski šport. »Opravil sem vrsto višinskih preletov doma in tudi drugod. Večinoma sem se podajal v Grčijo, kjer sem ob ugodnih termičnih razmerah lahko jadral po več ur skupaj. Zaradi težav s hrbtenico sem moral svoje športne aktivnosti omejiti na manj zahtevne. Po naključju sem se pred dvema letoma pobliže spoznal z lokostrelstvom in ob tem ugotovil, da bi to bil dober šport zame, saj ni preveč utrujajoč in je manj nevaren kot jadralno padalstvo.« Tako se je začela njegova lokostrelska pot. Prve lokostrelske veščine na Ložnici »Pravzaprav me je lokostrelstvo zanimalo že mnogo prej, a nikoli ni bilo prave priložnosti za to. Vse skupaj se je pričelo na Ložnici pri Žalcu, kamor sva z ženo na vadbišče Kinološkega društva Pluton vodila najinega psa. Tam zraven imajo svoje prostore in vadišče tudi člani LK Sokol Ložnica in tako sem se jim pridružil ter začel trenirati. Na Ložnici sem z veseljem usvajal osnovne korake lokostrelstva in kmalu ugotovil, da mi to gre dobro od rok. S tem sta rasla tudi moje hotenje in želja, da svoje znanje še poglobim. Preprosto rečeno, želel sem si več, in to me je potem tudi pripeljalo iz Ložnice v Lokostrelski klub Kamnik, ki ima dobre trenerje in tekmovalce ter velja za enega najuspešnejših lokostrelskih klubov v Sloveniji,« pravi Gregor. Na vprašanje, kako je mogoče takšne uspehe doseči v dveh letih, pa odgovarja: »V prvi vrsti morajo biti za katerikoli šport pri človeku prisotni velika zavzetost, ljubezen, navdušenje … V mladosti sem bil od 2. razreda OŠ do konca srednje šole smučarski skakalec. Kasneje sem dostikrat razmišljal o svoji takratni smučarski karieri, ki ni bila ravno vrhunska. Sam sebe sem ocenjeval za dobro pripravljenega, a miselno očitno temu nisem bil dorasel, kot se tega spominjam za nazaj. V lokostrelstvu sem zato videl priložnost, da nekako poskušam popraviti tiste napake, ki sem jih delal pri športu v mladosti. Zagrizel sem se v usvajanje potrebnih znanj. Pri tem sem dobival veliko znanja od naših strokovnjakov, preko interneta, na Youtubu … Vse to sem gledal, razmišljal in s tem dobival neko formo, ki je meni najbolj ležala. Doma v Šempetru sem si tudi uredil strelišče in tako ob vsakem trenutku kvalitetno treniral. Vse skupaj se je izkazalo v najboljši luči,« razloži svoj hitri vzpon v tem športu Gregor Dolar, ki je večino svoje poklicne poti samostojni podjetnik. Kot pravi, vseskozi dela, kar želi, nikoli ni imel nekoga nad sabo in tako je tudi sedaj. Dela na različnih področjih, ukvarja se z elektrotehniko, kjer ima kar nekaj patentov, z računalništvom, nakupom in prodajo nepremičnin … Skratka, počne tisto, kar ga veseli. Gregor pove, da je lokostrelstvo tisto, kar ga nadvse osrečuje in izpopolnjuje, hkrati pa ni nekega tveganja za njegovo zdravje. »Praktično preizkušaš in tekmuješ sam s sabo, pred tabo je le tarča, ki je vedno na mestu, kamor je bila postavljena. Vse je odvisno le od tebe, kako boš pri tem uspešen,« pove Gregor, ki bo nedvomno letos in v prihodnje postregel še z novimi izvrstnimi dosežki na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Devet državnih prvakov T. T. Konec februarja je v organizaciji Powerlifting kluba Polzela v Športni dvorani Cirkovce potekalo kadetsko, mladinsko in veteransko državno prvenstvo v troboju moči in v potisku s prsi. Na njem je Powerlifting klub Polzela zastopalo rekordnih 25 tekmovalcev, ki so osvojili kar devet naslovov državnih prvakov. Ti so: pri ženskah Lucija Ivanc – kadetinje do 69 kg, Alja Belec – mladinke nad 84 kg, Jelena Kavčič – veteranke I do 69 kg, Larisa Anzelin Winkler – veteranke I do 84 kg; pri moških David Peček Danieli – kadeti do 74 kg, Matic Gabrovec – kadeti do 93 kg, Staš Oražem – mladinci do 74 kg, Alan Ramić – mladinci do 93 kg, Žan Franc Sovič – mladinci do 120 kg. Tim Jevšnik prvič do svetovnega rekorda Tim svetovni rekorder T. T. ARHIV TIMA JEVŠNIKA V nedeljo, 10. marca, je 20-letni Polzelan Tim Jevšnik z izvrstnim streljanjem ustrelil nov članski svetovni rekord s sestavljenim lokom v disciplini dvojni 50-metrski krog. Gre za njegov prvi svetovni rekord, ki je obenem tudi nov slovenski državni in evropski rekord. Z rezultatom 1427 je za tri kroge izboljšal prejšnji svetovni rekord iz leta 2022, ki ga je pred njim držal Američan James Lutz. Tim je rekord dosegel na izbirnem tekmovanju članske selekcije, ki je potekalo v Stožicah v slabih deževnih razmerah. Članska reprezentanca bo že aprila nastopila na zunanjem tarčnem tekmovanju na svetovnem pokalu na Kitajskem. DP v ju-jitsu borbah D. NARAGLAV Na tekmovanju je sodelovalo 85 tekmovalcev in tekmovalk iz osmih društev in klubov borilnih veščin. V soboto, 16. marca, je Klub borilnih veščin Fudoshin v sodelovanju z Ju-jitsu zvezo Slovenije organiziral državno prvenstvo v ju-jitsu borbah za leto 2024. Tekmovanje je potekalo v telovadnici Osnovne šole Griže in je štelo tudi kot prva tekma pokala Slovenije v borbah za otroke za leto 2024. Na dveh tatamijih so se borili tekmovalci iz DBV Bushido, DBV Ippon Sevnica, DBV Ninja, Ju-jitsu kluba ADK Maribor, Ju-jitsu kluba Bippon Lenart, Športnega društva Sibor in istoimenskega kluba Sibor ter tekmovalci iz domačega kluba Fudoshin Gotovlje, ki so bili tudi najštevilčnejši – od najmlajših kategorij do kategorije odraslih. Osvojili so tudi največ medalj, skupaj kar 46. Zmagovalci v različnih kategorijah iz domačega kluba Fudoshin so bili: Kristjan Brborović, Patrik Abraham, Lan Brečko, Nejc Jesenek, Jan Ukmar, Linda Kriter, Eva Novak, Maks Rak, Mark Hrapot, Špela Ledinšek, Uroš Cizej, Lan Cimerman, Ema Nana Šuster, Nika Punger- šek, Maja Ocvirk, Timotej Pokrajac, Julijan Zakonjšek, Špela Cizej, Žan Artelj in Lena Kostajnšek. Vodja tekmovanja je bil predsednik DBV Fudoshin David Štraus, ki je opravljal tudi delo sodnika poleg ostalih štirih sodnikov. Pod vodstvom Dejana Kinka, kontinentalnega A sodnika, in Davida Štrausa, kontinentalnega B sodnika, so tekmovanje sodili še nacionalni sodniki Dušan Korene, Anton Ambrožič in Lena Kostajnšek. Začetek tekmovanja sta pospremila župan Občine Žalec Janko Kos ter predsednik Ju-jitsu zveze Slovenije in Evropske ju-jitsu zveze Robert Perc, ki je bil na tekmi tudi delegat. Župan se je zahvalil domačemu klubu za organizacijo tekmovanja in čestital klubu za številne uspehe njihovih tekmovalcev tako doma kot v tujini. Pri tem še posebej izstopa dvakratni svetovni prvak Julijan Zakonjšek, ki je to postal leta 2022, nato pa lovoriko ubranil tudi lani v Kazahstanu. Ena od borb, ki jo je sodil predsednik kluba in sodnik David Štraus. ŠPORT ŠT. 3 I marec 2024 21 Izjemen alpinistični uspeh D. N. L. L. IN L. K. Strma stožčasta granitna gora Poincenota z vrisano plezalno smerjo Dva vrhunska alpinista, Savinjčan Luka Lindič in njegov soplezalec Celjan Luka Krajnc, člana alpinističnega odseka Celje Matica, sta v Patagoniji v Argentini podrla še en mejnik dosedanjih uspehov v slovenskem in svetovnem alpinizmu. Od 23. do 26. februarja sta namreč v južni steni 3002 m visokega Poincenota v argentinski Patagoniji preplezala 750-metrsko steno, od tega 500 metrov prvenstveno smer. Osvajanje nove smeri Poincenota se je začelo že leta 2022, a ju je ustavil skalni podor, lani sta morala odnehati zaradi slabega vremena, v tretje pa jima je uspelo. Novo prvenstveno smer sta poimenovala Pot, ker jo je zaznamovalo potovanje, dolgo tri leta, ker ju druži pot prijateljstva in alpinizma in ker je sam alpinizem pot, ki raste z izkušnjami. Za uspešen vzpon sta potrebovala približno 30 ur efektivnega plezanja, vmes pa trikrat bivakirala. »Največji izziv Poti je bil najprej verjeti, da je v srednjem delu mogoče najti prehod v navidezno skoraj neprehodnem terenu. Občutek na vrhu je bil neverjeten in zadovoljstvo veliko,« je povedal Luka Lindič o tem podvigu, ki odmeva v alpinističnem svetu, saj gre za eno najtežjih doslej preplezanih smeri v Patagoniji. Tokratna alpinistična junaka, 35-letni Luka Lindič in dve leti starejši Luka Krajnc, sta na začetku skupaj preplezala na stotine lažjih smeri v vseh letnih časih. Lani sta 20 let prijateljstva kronala s prvenstveno smerjo Lepotica in zver v severni steni Rjavine, najtežjo dolgo skalno smerjo v slovenskih gorah. Tokratni uspeh pa je nekakšna krona njunih skupnih podvigov. Slovenski orli so bili minulo soboto drugi na ekipni tekmi v Planici (levo poškodovani Timi Zajc), izdatno pa so prispevali k drugemu mestu v pokalu narodov. Timi po izjemnem skoku padel L. GROBLER Čeprav zaradi padca ni nastopil na zadnji tekmi v Planici, je za Timijem zelo dobra sezona z bero vrhunskih rezultatov. Eden od treh bivakov na polički v steni gore, ki sta jo osvojila v treh dneh. Odbojkarji v srebrno evroligo T. T. Tekmovanje srebrne lige bo od 12. do 14. aprila v Lukavcu v BIH. Odbojkarska ekipa v sedeči odbojki ECE Šempeter je v dvorani OŠ Šempeter gostila ekipo Velike Britanije Sitting Bucks Volleyball Club. Namesto da bi Šempetrani povratno tekmo odigrali v angleškem okraju Buckinghamshire, so se dogovorili, da obe tekmi odigrajo v domači telovadnici. S tem se je pričelo z igranjem v skupini B – bronasti evroligi v sedeči odbojki, ki so ga sklenili z dvema zmagama. Ekipi sta se pomerili za napredovanje v srebrno ligo. Domača ekipa pod vodstvom Simona Božiča, ki ga poznamo tudi kot trenerja reprezentance v sedeči odbojki, je kmalu po začetku tekme prišla do nekaj točk prednosti. Gostje so se jim na trenutke nekoliko približali, a nikoli dovolj, da bi jih lahko premagali. Tako se je prva tekma končala s 3 : 0 v setih za domače. Enako je bilo tudi na drugi tekmi, na kateri so domači igralci pokazali še več znanja in zmagali s še večjo razliko v setih. Ta uspeh je ekipo ECE Šempeter ponesel stopnjo višje. Velika množica navijačev se je na finalu poletov v Planici poklonila najuspešnejšemu slovenskemu skakalcu vseh časov Petru Prevcu, ki je za petkov uvod v planiški vikend naprej po seriji drugih mest zasedel še prvo mesto. Takrat je naš rojak iz Hramš Timi Zajc zasedel četrto mesto. Zaradi padca pri izjemnem poletu v prvi seriji ekipne tekme, na kateri so bili na koncu drugi, pa Timi ni nastopil na zadnji tekmi v nedeljo. »Zdaj sem že kar v redu. Mislim, da ni nič hujšega. Dobil sem udarce v kolk, lopatico in ramo, a mislim, da bo vse v redu. Žal pa je bil to moj zadnji skok v letošnji sezoni,« je v kratki izjavi po padcu za TV Slovenija dejal Timi Zajc. Na sobotni ekipni tekmi je poletel kar 242,5 m, pri pristanku pa ni obstal na nogah, kar bi Slovence popeljalo na ekipni vrh. Finalna serija je bila potem zaradi premočnega vetra odpovedana in Slovenija (Lovro Kos, Domen Prevc, Timi Zajc in Peter Prevc) je za Avstrijo zasedla še vedno odlično drugo mesto. Na prvi posamični tekmi v petek je Timiju napaka v prvi seriji odnesla medaljo, zasedel je četrto mesto. Toda njegovi poleti v Planici so bili odlični. Z 230,5 m je bil najboljši v poskusni seriji ekipne tekme, z 234,0 m tudi v poskusni seriji pred petkovo tekmo, blestel pa je na obeh četrtkovih treningih, ko je bil prvi in drugi. Želja je bila, da bi v nedeljo znova stopil na oder za zmagovalce, s čimer bi, kot je dejal, potrdil sezono, toda padec mu je preprečil nedeljski nastop. Zadnjo preizkušnjo Planice je Timi Zajc spremljal v izteku skakal- K sreči Timijev padec ne bo imel večjih posledic. nice. Letos je poletel do brona na posamični tekmi svetovnega prvenstva v poletih. Na Kulmu je skupaj z Lovrom Kosom in bratoma Prevc potem še ubranil zlato kolajno na moštveni tekmi. V skupnem seštevku je končal na 16. mestu, vrhunec sezone v svetovnem pokalu pa je bila zmaga v Oberstdorfu, kjer je ob njem na drugi stopnički stal Peter Prevc. Na tekmah sta bila sostanovalca. Ganjen je bil ob nedeljskem slovesu od najboljšega slovenskega skakalca vseh časov Petra Prevca, ki so mu organizatorji pripravili zelo lepo in čustveno slovo. »Po eni strani imam srečo, da sem lahko spodaj počakal Petra. Seveda imam veliko anekdot. Manjkal bo vzornik,« je ganjen za TV Slovenija v nedeljo povedal Timi Zajc in nadaljeval: »Po tekmi sem jokal. Res zelo lepo. Vsi imamo privilegij, da smo bili del tega dogodka v Planici, saj je vprašanje, če bo še kdaj tako.« Karateisti na Polzeli T. T. S prve tekme Karate klub Polzela je kot tehnični organizator izvedel letošnje člansko državno prvenstvo v karateju v telovadnici OŠ Polzela. Udeležba je bila nekoliko manjša kot v prejšnjih letih. Udeležilo se ga je le 50 tekmovalk in tekmovalcev iz 22 slovenskih klubov. Med temi so bili tudi tekmovalke in tekmovalci dveh klubov iz Spodnje Savinjske doline, KK Polzela in KK Žalec. Državni prvaki so ponovno postali Stefan Joksimović, KK Žalec, v športnih borbah nad 84 kg, Laura Bergant v športnih borbah do 55 kg in Kaja Riosa Novak v kategoriji športnih borb do 50 kg, obe KK Polzela. Državna podprvaka sta postala Nika Šenica, KK Polzela, v športnih borbah do 68 kg in Žiga Suša iz KK Žalec v kategoriji do 67 kg. HOROSKOP / PISMA BRALCEV / MLADI Vaša vladarica Venera bo od 5. do 29. v mesecu potovala po znaku ovna, kar bo za vas predstavljalo dvorezen meč. V tem položaju vam bo povzročala občutke nemoči, za vse se boste morali bistveno bolj potruditi. Dodatno bo za zmešnjave in tudi za pomanjkanje informacij poskrbel Merkur, ki bo skoraj sočasno retrograden! Tudi za vas velja opozorilo za čas mlaja in sončevega mrka okoli 8. aprila. Bodite izredno previdni prav na vseh področjih! DVOJČKA Med 1. in 24. v mesecu bo vaš vladar Merkur retrograden, kar za vas predstavlja svojevrsten izziv. Vsekakor bo prihajalo do nepričakovanih situacij, sprememb v zadnjem trenutku, zamud in zapletov, lahko celo do tehničnih okvar in motenj. Dobro je, da imate na zalogi rezervne načrte! Čas za uvajanje novosti nikakor ni primeren, odličen pa je, da zaključite z že pričetimi. Pazljivi bodite ob sončevem mrku 8. 4. RAK Pred vami je precej pomemben mesec, v katerem boste na trenutke menili, da se vrtite v začaranem krogu. V resnici bo pravzaprav drugače. Napredovali boste sicer počasneje, vendar zanesljivo, točno proti svojim ciljem. Nekaj pomembnega lahko uzrete in dosežete že v tem mesecu, zato samo pogumno naprej. Vaša vladarica luna bo prazna 8. 4., sočasno s popolnim sončevim mrkom. Velja povečana previdnost na vseh področjih! LEV Večje število ognjenih planetov v sorodnem znamenju vam prinaša velik vir energije, tudi vitalnosti. Sonce vas bo poživilo, Venera pa prinaša prijetne vibracije v čustvenih in ljubezenskih odnosih. Merkur bo s svojo počasnejšo retrogradno potjo omogočal, da boste končno naredili red na nekaterih področjih in končali zadeve, ki se vlečejo že dlje časa. Povečana previdnost velja v času mlaja 8. in ščipa 24. aprila! TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI T. T. Kulturno društvo plesa in animacije Mavrica Braslovče je v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu organiziralo tradicionalni plesni nastop za materinski dan. Na plesni produkciji so nastopili SODELUJT EV FOTO NATEČAJU Ustvarjalci pisane besede lahko sodelujete s poezijo, prozo, dramatiko, prevodi, esejistiko, predstavitvami in knjižnimi novostmi ter recenzijami. Tematika je poljubna. 4 ZA PRIJAV O! KORAK 1: FOTOGRAFIRAJTE (do 2 fotografiji) KORAK 2: POŠLJITE FOTOGRAFIJO NA Svoja dela pošljite na e-naslov: info@zkst-zalec.si ra.savinja@ra-savinja.si KORAK 3: OSVOJITE PRAKTIČNO NAGRADO IN PREPOZNAVNOST Celotno besedilo razpisa je objavljeno na: www.zkst-zalec.si Dodatna pojasnila: info@zkst-zalec.si ali 03 712 12 82 Zmagovalci natečaja Več o pravilih natečaja boste obveščeni in in projektu LAS SSD “HiP zgodba” nagrajeni do 31. 5. 2024. Prispevke sprejemamo do 30. aprila 2024. Uredniški odbor Vpogleda GLEDALIŠKI ABONMA ZKŠT ŽALEC OBVESTILO ZA ABONENTE Gledališče Koper Spoštovani abonenti, obveščamo vas, da zaradi bolezni v igralskem ansamblu SNG Maribor predstava FARMA ORWELL 2. in 3. aprila 2024 žal odpade. Trio Pupe Nedelja, 12. 5. 2024, ob 20.00 Nadomestni termin predstave bo: za abonma PONEDELJEK: 10. junija 2024 za abonma TOREK: 11. junija 2024 Pred vami je zanimiv mesec, v katerem se boste veliko ukvarjali z zadevami iz preteklosti. Pod marsikatero lahko potegnete črto, pride lahko tudi do večje spremembe na delovnem področju. Vaše delovanje se bo stopnjevalo po mlaju in sončevem mrku 8. 4. Venera vam bo naklonjena in bo pomagala, da boste šli skozi marsikatero situacijo bolj gladko, z manj stresa. Slednje se nanaša na čustvene in prijateljske odnose. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES, KI JE DOSEGLJIVA NA 041 519 265 IN NA FB ASTRO DOLORES. VPOGLED ROK: 31. 3 . 202 ŠE JE ČAS Energije boste imeli dovolj in tudi vi se boste veselili novega letnega ciklusa. Delovni, marljivi in pogumni boste. Seveda bo prihajalo tudi do zastojev zaradi retrogradnega Merkurja. Modro boste ravnali, da se skoncentrirate na zaključevanje del in počakate s pričetkom novih projektov. Veliko zadev boste postavili na svoje mesto, tudi v medosebnih odnosih, kar vam prinaša olajšanje. Mars bo ves mesec potoval po vašem znaku in vas oborožil z veliko količino energije. Zato boste pogumni, z navdušenjem se boste lotevali svojih projektov, nič vas ne bo ustavilo. Tokrat boste odlično kombinirali prijetno s koristnim, sreča se vam nasmiha tudi na čustvenem področju. Do 24. 4. zaradi retrogradnega Merkurja ne uvajajte nobenih sprememb, prav tako do tedaj pazite na svoj denar, prehitro vam bi spolzel iz rok! VABILO K SODELOVANJU V NOVI ŠTEVILKI REVIJE ZA KNJIŽEVNOST IN KULTURO TEMA: DE STINACIJA SPODNJA SAVINJSK A DOLINA V pričakovanju slovesa zime in pričetka pomladi se bodo vaši čuti prebujali. Pričenjali boste občutiti nemir, celo nestrpnost, ko se bo vaša vladarica Venera postavila v znak ovna, ki vam nasprotuje. Mogoče bo to odprlo dileme v zvezi s preteklostjo zaradi retrogradnega Merkurja, ki bo prav tako v vam nasprotnem znaku! Ne izvajajte nobenih sprememb, tudi če vas bo še tako mikalo. Mlaj in sončev mrk 8. ter polna luna 24. opozarjata, da ste zadržani! Planeti v sorodnem ognjenem znaku vam bodo dajali dobro podlago za delovanje. Tudi mlaj in sončev mrk vas ne bosta ustavila na vaši poti do uspeha. Obeta se dober napredek, vendar si za vse vzemite dovolj časa. Naj vas pretirano navdušenje ali slepi optimizem ne zaslepita in odvedeta predaleč, saj vam Mars v aprilu ni naklonjen! Na čustvenem področju bo veselo, doživeli boste prijetne, vesele in romantične trenutke! z domačim pecivom. V Mavrici se sicer že pripravljajo za nov spektakel – muzikal Cats (Mačke), ki bo občinstvu predstavljen jeseni. Med nastopom najmlajših Pred vami je zanimiv, vendar tudi stresen in nemiren mesec. Pomladi se boste veselili – tako kot vsi ostali. Mars, ki vam nasprotuje, lahko povzroča, da boste občasno premalo premišljeni ali pa prehitri. Vsekakor vam bo adrenalin velikokrat poskočil, tudi ob kakem neprimernem trenutku. Pazite na svoje delovanje in komunikacijo ob mlaju 8., ki ga spremlja sončev mrk, ter ob polni luni 24. 4. Pričetek novega astrološkega leta in pomladi je tudi vam hitreje pognal kri po žilah. Mars bo ves april omogočal, da se boste dobro počutili, da boste aktivni, ukvarjali se boste tudi s športom in rekreacijo. Na čustvenem področju boste pred izzivom, kako ravnati v prihodnje. Glede na to da bo Merkur v retrogradnem stanju skoraj ves mesec, boste imeli priložnost razčistiti nastalo situacijo! Popoln sončev mrk ob mlaju 8. in ščip 24. 4. tudi od vas zahtevata previdnost! člani, plesalci kluba v starostni kategoriji od 4 do 16 let, gost programa pa je bil plesni klub Rolly Maribor. Vsaka plesna skupina je za mamice predstavila zanimive in kreativne plesne točke in sladko pogostitev Dom II. slovenskega tabora Žalec Hvala za razumevanje. ZKŠT Žalec gledališki abonma P ponedeljek, 10. 6. 2024 OB 19.30, DOM II. SLOV. TABORA ŽALEC T torek, 11. 6.2024 BREZPLAČEN OGLAS BIK DEVICA Cena minute pogovora je po ceniku vašega operaterja. April je tradicionalno vaš mesec, saj sonce potuje po ovnu v prvih treh tednih meseca. Tudi Merkur vas spremlja, vendar bo že od 1. pa vse do 24. aprila retrograden. To predstavlja obračun s preteklostjo, zaključevanje že pričetih zadev in razčiščevanje dilem, ki se bodo postavljale pred vas. Venera bo poskrbela, da bo lepo v ljubezni! Vsekakor velja izredna previdnost v času mlaja v vašem znaku 8. aprila, ki ga bo spremljal tudi popoln sončev mrk. Vpliv mrka se bo odražal še vse nadaljnje leto! Mavrica za materinski dan BREZPLAČEN OGLAS OVEN ŠT. 3 I marec 2024 BREZPLAČEN OGLAS UTRIPOV HOROSKOP ZA APRIL 2024 BREZPLAČEN OGLAS 22 Vstopnice v TIC-u Žalec, po spletu na zkst-zalec.kupikarto.si ali uro pred dogodkom na blagajni dvorane. MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 3 I marec 2024 23 Žalec skozi oči učencev L. G. ARHIV I. OŠ ŽALEC Zadnja tri leta I. OŠ Žalec sodeluje na mednarodnem likovnem natečaju Kraj, ki ga razpisuje OŠ Danila Lokarja Ajdovščina. Žalski učenci so za svoja dela v minulih dveh letih osvojili dve zlati, dve srebrni in sedem bronastih priznanj. Rezultate letošnjega natečaja še pričakujejo, je povedala mentorica, likovna pedagoginja Neli Šuler in še, da je letošnji »kraj« obarvan z zeleno barvo. Na temo Žalca je v različnih tehnikah in stilih ustvarjalo okrog 30 otrok pri izbirnih predmetih (6., 7. in 9. razred). »Ker v 9. razredu učenci spoznavajo linearno perspektivo in risanje figure, smo z učenci Likovnega snovanja 3 to znanje še nadgradili. Figure smo z ogljem na eko papir upodabljali po neposrednem opazovanju sošolcev. Vedute Žalca smo na bel papir risali s črnim in poslikali z barvnim tušem. Pomagali smo si s fotografijami, ki smo jih naredili sami. Zunaj je deževalo, zato smo se poigrali z dežniki in oblačili. Čim bolj realistično smo želeli prikazati sprehajalce v mestu. Oba izdelka smo kombinirali v eno sliko,« je o tem povedala Neli Šuler, ki nam je posredovala tri dela, na katerih je tematika Žalec zelo izrazita. Gospa Nerodnost Gospa Nerodnost je po svetu hodila in ljudem potrpljenje lomila. Živemu človeku na prste stopila? Le kaj vse je še storila? Medeja Pirnat, 9. r. Enkrat se je zaletela v rob in izpadel ji je zob. Naslednjič se je spotaknila ob kamen ter od bolečine zakričala: »Amen!« Ko je pogledala v nebo, ji je veter pihnil senčnik v oko. Ko šla je v Piran na dopust, ji je v morje padla proteza iz ust. Ko je po njo v morje skočila, je na morskega ježka stopila. Ko je v ponedeljek kuhala obaro, se je opekla z vročo paro. Pri tem je razbila svoj rdeči lonec, zato je pesmice zdaj konec. Žalski deskarji so postali ekipni šolski državni prvaki. Žalski šolarji državni prvaki v deskanju L. G. ARHIV I. OŠ ŽALEC Učenci I. OŠ Žalec so 6. marca na Rogli postali ekipni državni prvaki v deskanju na snegu. Barve žalske ekipe so zastopali Vito Tomc, Maks Škrabar in Lara Zupan. K ekipni zmagi je največ prispeval Vito Tomc, ki je bil najhitrejši posamično med fanti in postal državni šolski prvak že v posamični konkurenci. Maks Škrabar je med posa- mezniki zasedel šesto, Lara Zupan pa sedmo mesto. Kot je povedal njihov mentor, profesor športne vzgoje Miran Jelen, je na tekmovanju sodelovalo več kot 50 osnovnih šol, zato so na ekipo še posebej ponosni: »Državnim prvakom čestitamo in jim želimo še veliko deskarskih uspehov.« Gospa Nerodnost pa naprej po svetu hiti, pazi se pazi tudi ti. Beant Kaur Suri, 6. b, I. OŠ Žalec Tajda Urankar, 9. r. Na kvizu rekordno število ekip Hana Javornik, 9. r. Kviz gasilske mladine GZ Žalec je potekal v soboto, 9. marca, v OŠ Braslovče. Na kvizu je sodelovalo 30 ekip, ki so se na tekmovanje uvrstile s tekmovanj, ki so bila organizirana v vseh petih gasilskih poveljstvih občin v GZ Žalec (Braslovče, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec) in na katerih je letos tekmovalo rekordnih 120 ekip. Najboljše ekipe so bile med pionirji: 1. Ojstriška vas–Tabor 1, 2. Ojstriška vas–Tabor 2, 3. Kasaze–Liboje; med mladinci: 1. Kapla–Pondor ognjeni trojčki, 2. Trnava 1, 3. Kapla–Pondor; med gasilci pripravniki: 1. Parižlje– Topovlje 1, 2. Andraž nad Polzelo, 3. Polzela. Naštete ekipe bodo GZ Žalec zastopale na kvizu Savinjsko-šaleške regije, ki bo 23. marca v Gasilski zvezi Šaleške doline. Medalje so podelili predsednik GZ Žalec Milan Pustoslemšek, podžupanja Občine Braslovče Urška Hozjan in predsednica Mladinske komisije GZ Žalec Lidija Krk, ki so na otvoritvi in zaključku tekmovanja tudi pozdravili vse tekmovalce, mentorje, sodnike in ostale organizatorje kviza. V Petrovčah so se merili mladi šahisti. Področno prvenstvo v šahu BINA PLAZNIK JANA PETRAK ZAJC V organizaciji Osnovne šole Petrovče so 20. februarja že drugo leto zapored pripravili ekipno področno prvenstvo celjske regije v šahu. Tekmovali so učenke in učenci do 12 in do 15 let. Osnovna šola Petrovče je gostila 15 ekip s 70 udeleženci. VOŽkovo gledališče Društvo Škratovo lutkovno gledališče Celje LUTKOVNA PREDSTAVA alma Sobota, 11. maja 2024, ob 10. uri BREZPLAČEN OGLAS T. T. Dom II. slovenskega tabora Žalec Primerno za otroke, starejše od 4 let. Vstopnina: 4 EUR Šahovski trener Jožef Peternel je bil zadovoljen z dvakratnim drugim mestom petrovških šahistov v obeh skupinah in je dogodek komentiral: »Iz savinjskega okoliša smo pogrešali Braslovče in tudi druge šole. Tekmovali so le učenci Osnovne šole Petrovče, ki so bili uspešni pri fantih do 12 let in fantih do 15 let.« 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 3 I marec 2024 Odločila sem se, da bom verjela, da so na svetu samo dobri ljudje D. NARAGLAV ARHIV POLONE KOTNIK Potovanje od Himalaje do Kavkaza so zaznamovali številni trekingi po samotnih poteh, kjer po več dni ni imela nobenega telefonskega signala. Sedemindvajsetletna diplomirana kineziologinja Polona Kotnik, nekdanja Preboldčanka, ki trenutno živi v Zrečah, je predana naravi, goram, plezanju, turnemu smučanju, cestnemu in gorskemu kolesarjenju. Lani se je podala na štiriinpolmesečno potovanje po šestih različnih državah od Himalaje do Kavkaza, vključno s spoznavanjem Indonezije. Potovanje je na predvečer dneva žena predstavila številnim obiskovalcem v svojem rodnem kraju, v preboldski knjižnici. sama nisem kaj preveč intenzivno iskala. Morda je res potrebnega nekaj poguma, da se človek odpravi na solo pot, še posebno po državah, ki niso ravno na spisku 'najbolj obiskanih kotičkov sveta', a me je vodila tako velika želja, da sem strah zakopala globoko v žep. Odločila sem se, da bom verjela, da so na svetu samo dobri ljudje in dobri dogodki. Če tega ne bi verjela, bi bila največji sovražnik sama sebi – s svojimi mislimi in strahovi. Na srečo lahko danes povem, da na celotnem potovanju nisem skovanju regije Himachal Pradesh in odhodu mame se je pričela moja samostojna pot po še severnejšem delu Indije, ki je trajala še ves mesec. Obiskala sem regijo Ladakh, ki velja za zares osupljiv kotiček. Zaradi bližine Tibeta in posledično enake kulture Ladakhu pravijo 'mali Tibet'. Ta visokogorska hladna puščava me je izredno privlačila predvsem zaradi svoje odmaknjenosti, visoke nadmorske višine in izredno preprostega življenja v gorskih vasicah. Je vsekakor dežela kot nobena druga, v kateri sem se precej dobro spoznala z budizmom, dobrodušnimi menihi v rdečih haljah, plapolajočimi barvitimi zastavicami in srčnimi ljudmi,« z navdušenjem razlaga Polona, ki jo sicer tudi članica Alpinističnega odseka Celje Matica, na splošno pa je veselijo vse »ultra« aktivnosti, pri katerih je treba premagati veliko kilometrov in veliko višinskih metrov, zaradi česar je tudi na svojem potovanju zelo uživala v vseh dolgih trekingih. Dolina Zanskar globoko v Himalaji V Gruziji se ji je pridružil fant Marko, ki je s seboj za vzpon pritovoril tudi vso potrebno alpinistično opremo. Potovanje je pričela lanskega marca iz Ljubljane oziroma Brnika. Njen prvi cilj je bila Indija, od tu je poletela v Indonezijo, tej pa so sledile države nekdanje SZ: Kirgizistan, Uzbekistan, Kazahstan in Gruzija. Na tej poti je, kot pravi, odkrivala mnogo različnih kultur, jezikov in običajev. Predvsem jo je vodila izjemna želja po preživetju čim več časa z domačini, predvsem v gorskem svetu. »Moj glavni motiv potovanja je bil čim več časa preživeti daleč stran od masovnega turizma, kar mi je v veliki meri precej dobro uspelo. V vseh prepotovanih kotičkih sem se vedno najbolj živo, mogočno in divje počutila ravno tam, kjer ni bilo veliko turistov, temveč le kakšni domačini. V Indiji sem odkrivala kotičke globoko v Himalaji, v Indoneziji sem se povzpela na dva vulkana, v Centralni Aziji sem odkrivala gorovje Tian Shan in Pamir ter na koncu v Gruziji še gorovje Kavkaz. Nasvetov, kako se opogumiti za solo potovanje, imela čisto nobene slabe izkušnje. Vsekakor pa je dejstvo, da sem dobila debelo kožo in bila pripravljena na vse,« je povedala Polona Kotnik. Svoj prvi treking, imenovan Markha Valley Trek, je Polona, kot je povedala na predavanju, začela s številnimi vprašanji. Med drugim, kako se bo počutila na višini prek 5.200 m in kako se bo znašla, če bo šlo kaj narobe, ona pa bo v popolnoma odročnem delu brez mobilnega omrežja. »Prve štiri dni sem hodila popolnoma sama, ne da bi na poti srečala koga drugega – razen domačinov. Na trekingu sem opra- S samostojnega trekinga na prelazu Sary Mogul (4306 m) v Kirgizistanu, ki leži v gorski verigi Pamir-Alay. kjer smo se ves čas vozili nekje na višini 4.000 m. Na drugi dogodivščini se mi je izpolnila dolgoletna želja – obisk doline Zanskar globoko v Himalaji. Lepota te doline se skriva v njeni odmaknjenosti. Tamkajšnji prebivalci so osem mesecev na leto zaradi zime pravzaprav popolnoma odrezani od preostalega sveta. Zanskar je prepreden z neokrnjeno naravo, zasneženimi gorami in slikovito pokrajino. Med vsemi naravnimi lepotami se tu najdejo tudi stoletja stari samostani in ljudje, ki še vedno živijo precej enostavno in Indija najprej skupaj z mamo Skoraj tri tedne prvega dela potovanja je Polona preživljala skupaj z mamo. Po prihodu v glavno mesto Indije New Delhi sta se že kar prvi dan odpravili precej severneje v regijo Himachal Pradesh, ki v dobesednem prevodu pomeni »v naročju Himalaje«. »Odkrivali sva mesteca, šli na dnevne pohode, na dvodnevni treking, predvsem pa se v prvi vrsti spoznavali z Indijo, ki je vsekakor dežela izrazitih kontrastov, bogate kulture in izredno raznolike pokrajine. Hkrati je tudi dežela vsiljivih ljudi, umazanije, revščine in kaotičnosti. Zame je bila Indija vrhunska potovalna destinacija, četudi bi se lahko v tej državi en dan jokal in drug dan smejal. Po skoraj tritedenskem razi- Celotno pot iz glavnega mesta Kirgizistana v kraj na jugu - Osh se je peljala z družino v avtu; na sliki med postankom za okrepčilo. goratih delih Indije spraševala, ali je bila Indonezija sploh prava odločitev. Kljub vsemu sem z nekoliko iznajdljivosti precej uspešno uspela zbežati vsaj masovnemu turizmu. Po mesecu dni sem si močno želela pravih hribov in gorskega zraka. Če sem komu to omenila, me je čudno pogledal in rekel, da imam na Javi res ogromno hribov. Seveda – nekateri vulkani so visoki krepko prek 3.000 m, a to zame niso tisti pravi hribi. Tisti, kjer je zrak mrzel in svež, kjer bivajo svizci in kjer se strme skale dvigajo visoko v nebo. A mi je Indonezija vsekakor po drugi strani postregla tudi s kar nekaj lepimi rečmi, zaradi katerih mi na koncu ni bilo žal, da sem jo obiskala. To so predvsem srčni, prijazni in odprti ljudje. Še posebej sem srčnost ljudi občutila na neturističnem otoku Karimunjawa,« poudari Polona in doda, da je bil po 29 dneh Indonezije čas za odhod v Kirgizistan in s tem tudi vstop še v nekatere druge države bivše Sovjetske zveze. Veliko noči preživela v šotoru To je življenje! vila 110 km, kjer sem se premikala od gorske vasice do gorske vasice, spala pri domačinih, vmes pa prečkala dva prelaza – prvega na 4.950 m in drugega na 5.260 m, najvišjo noč pa preživela na 4.800 m. Vse to s pomočjo GPS-lokacije na telefonu, vrisane poti na aplikaciji in papirnatega zemljevida. S seboj sem tovorila tudi prenosne sončne celice, ki so omogočile, da sem lahko napolnila svoj telefon,« je povedala Polona, ki je po opravljenem trekingu šla na širše raziskovanje Ladakha. »V dobrih 14 dneh sem bila na dveh avanturističnih dogodivščinah, od katerih dolino Zanskar vsekakor štejem kot svoj najlepši utrinek celotnega potovanja. Na prvi poti sem obiskala tri visokogorska jezera – Pangong, Tso Moriri in Tso Kar, težko življenje, brez napeljave vode v hišah, brez elektrike ... Edine poti do Zanskarja vodijo čez zelo visoke prelaze in po dolgih makadamskih cestah,« še pove Polona. Indonezija je ni preveč navdušila Po vrnitvi iz doline Zanskar je Polona poletela v Indonezijo, ki pa je ni tako navdušila, kot bi si želela, saj je zanjo vse skupaj bilo preveč turistično. Na otokih Bali, Java in Karimunjawa je prišla do spoznanja, da tropsko podnebje, plaža in precej večja masa turistov niso ravno zanjo in njen način doživljanja narave. »Iskreno povedano sem se, odkar sem stopila na indonezijska tla, po toliko čudovitih dogodivščinah v »V Kirgizistanu, Uzbekistanu in Kazahstanu sem kot Slovenka imela precej sreče z jezikom. Ljudje tu v veliki večini poleg svojega uradnega jezika govorijo tudi rusko in zaradi tega sem se lahko vsaj malce sporazumela z domačini, kar mi je zaradi njihovega izredno slabega znanja angleščine prišlo zelo prav. V Kirgizistanu je bil moj glavni cilj opraviti s čim več trekingi – v 30 dneh v državi sem od tega 16 noči preživela v šotoru. Opravila sem s tremi trekingi: Keskenkya Loop (64 km), Ak Suu Traverse (117 km) in Heights of Alay (100 km). Na treking Heights of Alay sem se odpravila v solo verziji, preostala dva trekinga pa sem opravila skupaj s solo popotnico, Irko Alice, s katero sva se spoznali v Indiji in ponovno srečali v Kirgizistanu. Tako kot treking v Indiji so tudi trekingi tu postregli s popolnoma neoznačenimi potmi in bili začinjeni z odsotnostjo mobilnega omrežja. Za razliko od trekinga v Ladakhu pa so bili ti popolnoma samooskrbni. Nadaljevanje na str. 29. SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 3 I marec 2024 25 Ženske se morajo znati postaviti zase SARA ŠTEFANČIČ ARHIV EVE ŠKOFIC MAURER IN DRUŠTVA GRADOVI SLOVENIJE V mesecu žensk smo obiskali Nežo Maurer, ki je zagotovo ena od najpomembnejših žensk v slovenski literaturi. Rojena je bila v Podvinu pri Polzeli in bo letos dopolnila 94 let. S svojim dolgoletnim delovanjem na številnih področjih je Neža Maurer močno obogatila slovensko kulturo. Napisala je več kot 40 pesniških zbirk za odrasle in otroke, kar okoli 450 pesmi pa je bilo tudi uglasbenih. Za svoja dela je prejela številne prestižne nagrade in priznanja, med drugim nagrado Prešernovega sklada, Groharjevo nagrado za življenjsko delo, literarno nagrado zlatnik poezije in naziv Slovenka leta 2008. Sedaj živi v domu starejših v Preddvoru na Gorenjskem in splet okoliščin je pripeljal do tega, da je bil ravno tukaj pred več kot 200 leti dom prve slovenske pesnice, pisateljice in skladateljice Josipine Turnograjske. Kljub temu da je v marsičem odvisna od pomoči drugih, je Neža Maurer izjemno dobrovoljna in polna optimizma. Še vedno ima veliko obiskov in vsakogar z veseljem sprejme. Tokrat je bila pri njej tudi hči Eva, ki je med drugim ustanoviteljica humanitarnega društva Rdeči noski, v okviru katerega profesionalni umetniki že 20 let bolnim otrokom in odraslim prinašajo toplino in nasmeh. ker sem ženska. Ženske imajo otroke in jih vzgajajo, moški jih pogosto samo naredijo. Mislim, da naše ženske znajo dobro ravnati z otroki in ne moremo reči, da so slabe in da so moški boljši, sploh ne.« »Meni ni bilo nič težko, ker sem bila zelo trmasta in divja mati. Jaz nisem bila vdana in treba me je bilo ubogati. Hčeri sem kdaj rekla: 'Ko boš ti mati, boš pa ti ubogala, bolj kot ukazovala.' Otroci se navadijo na red, in če si pošten, ti niti ne zamerijo. Veš, otroci imajo zelo dober občutek za poštenost.« Tako kot vaša mama ste bili tudi vi vedno samostojni in to vam je veliko pomenilo, kajne? »Da, tudi mama je bila samostojna in je hodila na dnino, da je zaslužila in ni nikoli potrebovala nikogar. Jaz mislim, da si že rojen tak, saj nas ni noben učil. Delati mi nikoli ni bilo težko.« Je pa tudi prav, da kdaj moški žensko tudi razvaja? »Jaz sem si mogla to izboriti. A poznaš ti kakšnega moškega, da se Neža Maurer skupaj s svojo hčerjo Nežo Škofic Maurer. Ima marec, kot mesec žensk in mamic, za vas kakšen poseben pomen? »Jaz nisem občutljiva. Ne, priznam, da ne, in ne premišljam o tem, razen ko me vprašajo –takrat govorim o tej temi.« Potem niste bili nikoli slabe volje, če vam je kdo pozabil čestitati? »Pa kaj sem hotela, ko sem jaz bila še bolj pozabljiva!« Se vam zdi, da se je vloga žensk skozi vaše življenje spremenila? »Če se znajo ženske postaviti zase, potem lahko veliko dobijo. Če kar sprejmejo neko stanje in vse, kar jim naložijo, potem v takšnem stanju živijo. Jaz sem bila zelo samozavestna, niti me ni bolelo, če so se kdaj obrnili proti ženskam. Imela sem svoje prepričanje in sem ga vedno tudi povedala. Nisem bila domišljava, a se nisem čisto nič pustila. Moški in ženska sta oba pomembna, vsak človek je pomemben, če kaj dela, če pa nič ne dela, pa tako ni pomemben.« Vam je bilo kdaj težko, ker ste ženska? »Nikoli mi ni bilo težko, ker sem ženska. Vedno sem bila domišljava, »Meni ni bilo nič težko, ker sem bila zelo trmasta in divja mati. Jaz nisem bila vdana in treba me je bilo ubogati. Hčeri sem kdaj rekla: 'Ko boš ti mati, boš pa ti ubogala, bolj kot ukazovala.' Otroci se navadijo na red, sam spomni?« Moj partner se tudi sam spomni, najbolj pa je to pogosto na začetku zveze, ko je več dvorjenja. Imate kakšen nasvet glede uspešnega partnerstva? »Skratka, tistega, ki ga imaš za partnerja, moraš prepričati, da imaš ti prav (smeh). Jaz ne morem ubogati, morajo mene ubogati. Ne vem, s partnerjem se nisva kregala ali da bi moral kdo ubogati, ampak sva se vse zmenila, tudi ostro. Bila sem bolj zahtevna kot on in sem menila, da njemu niti ni bilo treba biti. Glede vsega sva se pogovorila. Treba je povedati, če ti kaj ni v redu, in iti naprej. Ampak mislim, da je treba imeti svoje mnenje, če ne si pa 'bogi'.« Hči vas večkrat spodbudi h kvačkanju in pravi, da sta včasih z mamo cele večere klepetali in kvačkali, česar ste jo naučili že v osnovni šoli. Radi kvačkate? »Naša stara mama ni hotela kvačkati in je to zaničevala. In tako sem se potem jaz podala v kvačkanje, kar sem vedno rada počela.« Kaj se vam je pri vzgoji zdelo najtežje? in če si pošten, ti niti ne zamerijo. Veš, otroci imajo zelo dober občutek za poštenost. Pri nas smo bili vsi zelo trmasti in smo se tudi 'fejst' skregali, ampak je kar šlo.« Ali je treba fante vzgajati drugače kot dekleta? »Ne, vzgajati jih je treba, da upoštevajo drug drugega. Saj nimajo oni nekih drugih nebes kot punce.« Kaj menite o tem, da so starši danes pogosto manj vključeni v vzgojo in otroci nimajo vedno jasno postavljenih meja? »Se bodo že ustavili, ko jim bodo skakali po glavi. Mladi so dobili urejeno družbo in se jim ni treba več toliko boriti za enakopravnost. Čim bolj bodo mladi zahtevali več pravic, bolj se bodo 'ta stari' upirali. To je logično.« Opravljali ste veliko različnih poklicev. Delali ste kot prevajalka, učiteljica, novinarka, urednica časopisov, ustvarjali ste mladinske oddaje, pisali prozo in poezijo … Katera vloga vam je bila najljubša? »Veliko sem hodila naokoli, pisala reportaže, rada sem delala na televiziji, radiju, to so bili pravzaprav moji hobiji. Mislila sem, da bom pisala o ljudeh po slovenskih krajih in predvsem prozo, pa se ni izšlo. Rada sem imela tudi svoje učence in oni mene. To so bili povojni otroci, ki vmes dolgo niso hodili v šolo; nekateri so bili samo kaka štiri leta mlajši od mene. Bili so zelo korajžni in me kdaj tudi branili. Zelo radi so se učili. Nisem bila stroga, razen če mi je šlo kaj na živce. Veš kaj, bila sem huda in trmasta in ni bilo milosti. Nikoli pa se nisem čutila prizadeto, če me niso ubogali. Takrat je nastala tudi pesem: 'Nad zvezke se sklanjajo glavice nežne, pišejo črke oglate betežne …'« Svojim otrokom ste vedno dajali svobodo. Oba otroka sta nekaj časa preživela v tujini. Hči je bila stara komaj 16 let, ko je šla študirat v Rusijo. Neža Maurer Eva Škofič Maurer: »Enkrat je prišel moskovski cirkus in člani so nama dali naslov univerze, kjer so študirali, in odločila sem se za študij. Rusija je daleč in včasih je bilo drago potovati, telefoni so bili dragi, pošta je hodila 14 dni in ni bilo veliko stikov.« potem se jasno nekdo upre. Smešno, kako so nekateri občutljivi, zato da bi malo vladali in imeli komando. Jaz tega nisem nikoli razumela. Vedno sem prišla na neko vodilno mesto, pa ne zato, ker sem si tega želela, ampak zato, ker sem vedno, ko so se vsi skregali, zatulila in prevzela oblast »Nikoli mi ni bilo težko, ker sem ženska. Vedno sem bila domišljava, ker sem ženska. Ženske imajo otroke in jih vzgajajo, moški jih pogosto samo naredijo.« Ste otroka zelo pogrešali, ko sta šla v tujino? »Nisem grozno žalovala, ker sem tudi sama veliko hodila okrog. Dolgčas mi je pa bilo, seveda. Ampak to je sreča, veš, ti imaš prosto pot, in če ga kje polomiš, rečeš, da si sama odgovorna. Otrokom je treba dati svobodo in hči je bila zato srečna.« O katerih temah ste najraje pisali? »Kakor kdaj. Glavni temi sta bili ljubezen in mir. Bila sem v mirovniškem gibanju in pisala sem tudi mirovniške pesmi.« Kaj menite o situaciji po svetu danes? »Svetovni mir bi bil čudež. Če bomo vsi mrtvi, bo mir, če ne, pa ne. Veš kaj, hudo je to, ker se vedno najde nekdo, ki hoče nekoga prevzeti, in (smeh). Bila sem pogumna in se nisem bala. Zdi se mi, da sem vsakokrat vedela, kaj je treba narediti.« Želite z našimi bralci deliti kakšno misel ali pozdrav? »Ostanite zdravi. Ne se ustrašiti bolezni. Jaz sem tako stara, pa se ne prestrašim. Veliko je na tem, da sprejmeš situacijo in si rečeš: 'Prišlo je, pa bo tudi minilo.' Saj se telo tudi samo brani, treba je s tem računati, da je telo odločno in se bo branilo, sicer ne bi tako dolgo živeli.« Neža Maurer je želela z bralci Utripa Savinjske doline deliti tudi tole pesmico: Mamici Zvončki so zate, tudi marjetke, vzemi še mene v šopek med cvetke. Primi za lička me, pa me poljubi, jaz bom pa tebe, ne boš, ne, na zgubi: pet, šest poljubčkov, petkrat in šestkrat, še več, če želiš. Grad Turn je bil dom prve slovenske pesnice, poleg je današnji dom Neže Maurer. Mamica moja, zakaj se smejiš? 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 3 I marec 2024 Ko so učitelji dobili službo po dekretu D. NARAGLAV V minulem mesecu je devetdeset let svojega življenja zaokrožila nekdanja učiteljica Ana Jernejc, poročena Skok, iz Prebolda, ki je bila ena izmed devetdesetih prvih povojnih maturantov celjskega učiteljišča, na preboldski šoli pa je učila kar 32 let. Z njo smo se pogovarjali o poklicu učiteljice, ki mu je posvetila življenje in ga je opravljala v popolnoma drugačnih pogojih, kot so danes. No, drugače je še marsikaj. Ana Jernejc Skok oziroma Anči, kot jo kličejo, se še vedno srečuje z nekdanjimi sošolkami. Živih je le še dvajset od devetdesetih v generaciji in prav med našim obiskom se je srečala z Minko Salobir - Hergouth, Mileno Veršnik - Zidar, Vido Vezočnik - Bukovec, Jožico Bucej - Kovač, Boženo Šalamon - Tušar in Miro Lorenčak - Žerjav. Mojega očeta so izpustili, toda kmalu nato še enkrat zaprli. Splet okoliščin in srečno naključje sta hotela, da je ostal živ,« se tistih vojnih časov spominja Ana ali Anči, kot jo kličejo domači, prijatelji in znanci. Njena življenjska pot se je nato nadaljevala preko nižje gimnazije v Žalcu, kamor je vsakodnevno pešačila še z nekaterimi drugimi iz vasi po 16 km v obe smeri. Bila je stara komaj 11 let, ko je slabo oblečena in obuta začela premagovati to razdaljo. Kasneje je bilo nekoliko lažje, saj so se razmere uredile in so pešačili le do Šempetra, bilo slabe tekmovalnosti. Bili smo razigrani mladostniki. Družili smo se, včasih skupaj ponavljali snov, v razredu pa vadili klavir, saj smo bili v šoli že od 6. ure zjutraj. Na vlaku smo spoznavali nove prijatelje in porajali so se tudi prvi ljubezenski pogledi,« z nasmehom pove Anči in doda, da v času počitnic niso hodili na letovanje, saj ni bilo denarja, dela doma pa tudi ni manjkalo. Se je pa eno poletje udeležila udarniškega dela na avtocesti na odseku Zagreb– Beograd, drugič je kot vodička v koloniji skrbela za osnovnošolsko mladino v Piranu, delala pa je tudi na krajevnem uradu in skrbela za otroke v vrtcu v Laškem. »Za marsikaj so me porabili, jaz pa sem bila najbolj srečna med otroki. Bila sem vesela, da sem si izbrala meni tako privlačen in zanimiv poklic,« poudari moja sogovornica, ki je zadnje leto učiteljišča bila v internatu, na kar ima prav tako lepe in zanimive spomine. Službovanje začela na Goričkem Maturantje b-razreda, v katerem je bila tudi Ana Jernejc - Skok, na sliki peta z desne v drugi vrsti. Na srečanjih se z veseljem spominjajo časov, ko so skupaj gulile šolske klopi in se po maturi razkropile na vse konce Slovenije. »Po prejemu učiteljskih diplom in v počitniških mesecih dekretov za službovanje v odročnih krajih Slovenije, kjer so bile potrebe največje in najtežje, smo začele svojo poklicno kariero. Največkrat so bile to hribovske vasi brez prometnih povezav. Šolali in nato službovali smo se v težkih povojnih časih, ko je primanjkovalo vseh potrebnih stvari za življenje in delo. Toda bili smo mladi entuziasti, polni volje in ambicij, da pravih težav nismo toliko občutili,« je v uvodu najinega pogovora povedala Anica Jernejc, poročena Skok, iz Prebolda, ki je bila tudi moja učiteljica v OŠ Slavka Šlandra Prebold v prvi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Šolanje med vojno in po njej Ana Jernejc - Skok je luč sveta ugledala 3. februarja 1934, v veselje staršema Miciju in Jakobu Jernejcu iz Kaplje vasi v takratnem Sv. Pavlu pri Preboldu. V osnovno šolo je stopila jeseni leta 1940. Prišla je vojna in z njo tudi okupacija ter nemški učitelji. »To je nam v začetku povzročalo hude težave, saj so govorili samo nemško, mi pa še knjižne slovenščine nismo dobro znali. Bili smo primorani v to in ob koncu okupacije sem dobro govorila in pisala nemško, celo staršem sem služila za prevajanje. Dobro je bilo, da sta starša cenila materni jezik in mi pomagala, da sem ga ohranila. Med vojno je bilo hudo. Na prehodu iz leta 1941 v 1942 so v naši vasi prezimovale prve partizanske čete. Prišlo je do izdajstva in mnogo vaščanov so zaprli, med njimi tudi mojega očeta. Več gospodarjev in delavcev so postrelili, njihove družine pa odpeljali v koncentracijska taborišča. Po maturantskem izletu je Ana Jernejc - Skok čakala na službeni dekret, kot je bila takrat praksa. Po pošti je prišlo pismo s poštnim žigom iz Murske Sobote. »O tem skrajno vzhodnem delu Slovenije sem bolj malo vedela. Znano mi je bilo le to, da je ob hudo zastraženi »Po prejemu učiteljskih diplom in v počitniških mesecih dekretov za službovanje v odročnih krajih Slovenije, kjer so bile potrebe največje in najtežje, smo se začele svojo poklicno kariero. Največkrat so bile to hribovske vasi brez prometnih povezav. Šolali in nato službovali smo v težkih povojnih časih, ko je primanjkovalo vseh potrebnih stvari za življenje in delo. Toda bili smo mladi entuziasti, polni volje in ambicij, da pravih težav nismo toliko občutili.« do Žalca in nazaj do Šempetra pa so se vozili z vlakom. Kaj dosti bolje pa ni bilo, saj je delavski vlak iz Šempetra proti Žalcu odpeljal že ob 5. uri zjutraj, tako da so morali od doma oditi že ob štirih zjutraj, domov pa so se vrnili šele sredi popoldneva. Včasih so imeli srečo. Iz Tekstilne tovarne Prebold je vsak dan vozil tovornjak ali traktor, ki je prevažal zabukovški premog iz razdelilne postaje Žalec, in če so se vozniku zasmilili, jih je nazaj grede naložil in jim olajšal pot domov. »Presrečni smo bili, ko smo sedeli na vrhu kupa premoga in se veselili vožnje. Malice v šoli ni bilo. Nosili smo jo od doma. Kmečki otroci nismo bili lačni, v torbi je bil vedno kos kruha, včasih tudi kakšen priboljšek. Mnogi naši sošolci tega niso imeli in prvi jutranji pozdrav je bil: 'Imaš kaj za jesti?'« Madžarski. Nič kaj navdušena, da grem – komaj dobrih 18 let stara – tako daleč od doma, sem se odpravila v neznano, na svoje prvo službeno mesto. To je postala dvorazrednica v vasi Moščanci na Goričkem. Ta šola ter šole v Pečarovcih in Mačkovcih so skupaj sestavljale centralno šolo s sedežem v Mačkovcih, kjer je domoval upravitelj z ženo. Vse tri šole so imele kombinirane oddelke od 1. do 8. razreda. Jaz sem učila 3. in 4. razred. V razredu sem imela 48 učencev, med njimi tudi dvanajst Romov. Včasih so bile težave z njimi, ker niso redno prihajali v šolo. Bili pa so odlični pevci, kar mi je bilo v veliko Ana Jernejc - Skok na srečanju nekdanjih učencev preboldske šole, ko je znova za šalo stopila pred kateder. pomoč pri organizaciji raznih prireditev,« se tistih časov spominja Ana Jernejc - Skok, ki se je po treh letih službovanja v Prekmurju poročila in bila premeščena v svoj rojstni kraj Prebold ter si tam ustvarila družino z možem Vladom Skokom, po poklicu inženirjem strojništva, ki je dobil službo v Tekstilni tovarni Prebold. Njun zakon sta obogatili dve hčeri, ena je šla po maminih stopinjah in se posvetila nemščini in italijanščini, druga pa komerciali. V Preboldu prva celodnevna osnovna šola »Na preboldski šoli sem poučevala 32 let. To je bila velika šola, včasih smo s podružničnimi šolami imeli več kot 600 otrok. Delo je bilo lažje, ker oddelki niso bili kombinirani. Večino let pa smo se ukvarjali s pomanjkanjem prostora, učil in učiteljev, zato sem pogosto nadomeščala. Poleg svoje obveznosti sem učila različne predmete, in to od 2. do 8. razreda. Večino časa sem poučevala na predmetni stopnji od 5. do 8. razreda. Ta starostna stopnja učencev mi je tudi najbolj odgovarjala. Bili smo prvi v Savinjski dolini, ki smo se spopadli s celodnevno osnovno šolo. Orali »V razredu sem imela 48 učencev, med njimi tudi dvanajst Romov. Včasih so bile težave z njimi, ker niso redno prihajali v šolo. Bili pa so odlični pevci, kar mi je bilo v veliko pomoč pri organizaciji raznih prireditev.« smo ledino, preživeli ne vem koliko reform in dozidavali šolo,« se tega časa spominja moja sogovornica, ki se je z velikim veseljem lotevala organiziranja raznih naravoslovnih dni in poučnih ekskurzij za učence Vsi enaki in solidarni »Nič drugače ni bilo, ko sem po šolskem letu 1948/49 začela s šolanjem na učiteljišču v Celju, le da sem domov prihajala še pozneje kot iz Žalca, v poznih popoldanskih ali večernih urah,« pravi moja sogovornica in doda: »Primanjkovalo je vsega, vendar se nismo obremenjevali. Bili smo vsi enaki. Eni bolj, drugi manj revni. Nismo govorili o socialnih razlikah. Bili smo prijatelji, si pomagali in med nami ni in učitelje. V času, ko je bila predsednica sindikata, so si ogledali mnoge znamenitosti v takratni Jugoslaviji in tudi v tujini. Bili so v Sovjetski zvezi, Franciji, Nemčiji, Švici, Italiji, na Madžarskem in Češkoslovaškem. Veliko svojega dela je na šoli posvetila tudi Rdečemu križu in Društvu prijateljev mladine. Za njo je tudi težko obdobje, ko je zbolela za tuberkulozo na očeh in se eno leto zdravila na Jezerskem. Pred tem se je nameravala vpisati na nadaljnji študij in študirati geografijo in zgodovino. »Bolezen mi je preprečila uresničiti to željo, ostala sem učiteljica z učiteljiščem. Čas moje bolezni je bil hud udarec zame in za družino. Komaj smo se preselili v novo zgrajeni dom, hčeri sta bili v 2. in 6. razredu, jaz pa odsotna,« z grenkobo na obrazu pravi Ana, ki se je po 35 letih dela, tako kot vse ženske v tistem obdobju, tudi upokojila. Ana ni več aktivna učiteljica, zato pa aktivno sodeluje v stanovskem Društvu upokojenih pedagoških delavcev, v katerem je bila več let predsednica sekcije iz Savinjske doline. Lani jeseni so praznovali 25-letnico delovanja, sekcijo pa sedaj vodi njena hčerka Vladka Dobnik. Prve maturantke celjskega učiteljišča na svojem tradicionalnem srečanju Zadnjih 20 let Ana aktivno sodeluje v Zgodovinsko-narodopisnem društvu Prebold, ki prav letos praznuje 20 let. S finančno pomočjo Občine Prebold je Ana Jernejc - Skok izdala tudi knjigo V ogledalu časa – Zgodovinski oris OŠ Prebold, ki obravnava njeno delovanje od leta 1815 do 1991. Za svoje delovanje je prejela tudi vrsto najrazličnejših priznanj. Sedaj ji nadvse veliko pomenijo vsakoletna srečanja sošolcev maturantov iz učiteljišča ter tudi srečanja njenih nekdanjih učencev Osnovne šole Prebold, na katera je povabljena. »Nadvse srečna sem, ker imam družino s širokim srcem in ker sva z možem imela mnogo podobnih interesov. Zelo vesela pa sem tudi, da sem svoje življenje posvetila poklicu, ki me je notranje bogatil in razveseljeval,« še pove Ana Jernejc - Skok. ŠT. 3 I marec 2024 Nagradna križanka Pokrovitelj križanke v marcu je KAVARNA KORONA, ANDREJA ŠMUC, s. p., Ulica talcev 3, 3310 Žalec. Rešitve križanke (GESLO – gesli sta dve) pošljite izključno na dopisnicah na: Utrip Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec, do 15. 4. 2024. Nagrajenci bodo prejeli simbolične praktične nagrade. ODPRTJE BREZPLAČEN OGLAS IX. SEZONE KRIŽANKA / PO DOLINI Nagrajenci februarske križanke (geslo: ŠTEVILKA ENA NA PODROČJU GEOTERMALNE ENERGIJE) pa so: Bojana Skok, Šentrupert 18, 3303 Gomilsko; Jože Petrak Zajc, Petrovče 159, 3309 Petrovče; Metka Klemenšek, Gotovlje 103b, 3310 Žalec. Izžrebanci bodo nagrade prejeli po pošti. 27 ŽIVIMO Z NARAVO / PO DOLINI 28 ŠT. 3 I marec 2024 O hmeljarstvu z mednarodno udeležbo T. TAVČAR IHPS Seminarja se je udeležilo preko 130 udeležencev, od tega več kot 70 hmeljarjev. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) je konec februarja v Portorožu organiziral dvodnevni 61. seminar o hmeljarstvu z mednarodno udeležbo. Na seminarju so bili poleg domačih strokovnjakov prisotni tudi predstavniki iz Nemčije. Seminar sta odprla hmeljarski starešina Ciril Terglav in hmeljska princesa Špela Razboršek. V imenu organizatorja je udeležence nagovoril direktor IHPS Bojan Cizej. Pozdravni nagovor je imel dr. Gašper Kosec, vodja Sektorja za trajno kmetijstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), udeležence pa je prišla pozdravit tudi resorna ministrica Mateja Čalušić. Na seminarju je predstavnik MKGP predstavil novosti s področja skupne kmetijske politike 2023–2027 s poudarkom na hmeljarstvu. Program 61. seminarja o hmeljarstvu je vključeval teme s področja tehnologije pridelave in varstva hmelja, ekonomike pridelave hmelja in stanja na trgu s hmeljem. Predstavljeni so bili rezultati raziskovalnih in stro- Druga ekipa Polzele na regijski kviz Kviz in letni zbor T. TAVČAR Direktor IHPS Bojan Cizej, ministrica Mateja Čalušić in predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Ivan Oset kovnih nalog ter projektov, ki so jih opravili raziskovalci na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije iz Žalca. Na letošnjem seminarju so sodelovali tudi predstavniki trgovine s hmeljem. Na obeh dneh seminarja je bilo v treh sekcijah predstavljenih skupno 16 strokovnih predavanj. Ob zaključku 61. seminarja o hmeljarstvu je direktor IHPS Bojan Cizej podal 10 sklepov, ki so se formirali tekom dveh dni med predavanji in zanimivimi ter dinamičnimi razpravami. Hmeljarje bo še naprej vodil Ivan Oset T. TAVČAR Za novo mandatno leto 2024–2028 so v želji po vključitvi mlajših v organe združenja izvolili nekaj novih članov. Ivan Oset Člani Združenja hmeljarjev Slovenije in drugi gostje so se v četrtek, 29. februarja, v dvorani gasilnega doma Šempeter zbrali na dvajsetem občnem zboru, ki je bil tudi volilni. Občni zbor, na katerem je uvodoma vse pozdravil predsednik Ivan Oset, je vodil aktualni hmeljarski starešina Ciril Terglav. Predsednik združenja, blagajničarka, tajnica in vodje vseh odborov in komisij so podali svoja poročila o delu, ki jih je občni zbor na glasovanju soglasno potrdil. Poročila se bila tudi iztočnica za razpravo, ki so se je poleg nekaterih hmeljarjev udeležili tudi vabljeni gostje. V razpravi so poudarili velik pomen hmeljarstva v dolini in se zahvalili združenju za njegovo delo pri promociji hmeljarstva in doline. Opomnili so na potrebo po povezovanju hmeljarjev in kmetov nasploh ter skupnem nastopu, saj se le tako lahko sliši njihov glas. Pri vsem tem ima Združenje hmeljarjev Slovenije pomembno vlogo, saj ima ugled pri vseh institucijah in veliko znanja. Zbor je razrešil vodstvo združenja in člane vseh odborov in komisij. Za predsednika so za novo mandatno leto 2024–2028 brez glasov proti potrdili »starega« predsednika Ivana Oseta. Upravni odbor, nadzorni odbor, odbor za promocijo in komisija za odlikovanja in priznanja pa so dobili nekatere nove člane. S tem so sledili težnji po vključevanju mladih hmeljarjev v vodenje in odločanje. Ivan Oset se je zahvalil za zaupanje občnega zbora in zatrdil, da bo še naprej delal v dobrobit slovenskega hmeljarstva po vseh svojih zmožnostih, enako pa je prepričan za vse ostale člane vodstva, odborov in komisij. Za glasbeno spremljavo zbora hmeljarjev so poskrbeli Urban Randl, ki je zaigral na harmoniko, ter sestre Jera, Kati in Liza Sedminek, ki so zapele. Del udeležencev 20. zbora hmeljarjev Slovenije V soboto, 2. marca, so se mladi podeželani Spodnje Savinjske doline, ki imajo v svojih vrstah nekaj več kot 200 članov, dobili v dvorani PGD v Šempetru, kjer so organizirali tradicionalni medobčinski kviz Mladi in kmetijstvo. Za kvizom so izpeljali tudi letni zbor društva. Tekmovalo je šest ekip, pet iz Društva podeželske mladine Spodnja Savinjska dolina (Braslovče, Gotovlje, Petrovče, Polzela 1 in Polzela 2), kot gostje pa ekipa Društva podeželske mladine Celje, Dobrna, Štore in Vojnik. Na regijski kviz se je uvrstila ekipa Polzela 2 (Tim Zabukovnik, Laura Satler in Žan Zabukovnik). Drugo mesto je zasedla ekipa iz Braslovč, tretje Gotovlje. Teme kviza so bile: kaj vse ogroža naš gozd, ekološko kmetovanje in suha roba. Regijski kviz bo 5. aprila v Šoštanju. Po kvizu je sledil letni zbor, na katerem je predsednica Minca Marovt poročala o vsem, kar se je dogajalo v letu 2023. Mladi iz društva so se udeležili različnih tekmovanj, prireditev, sejmov in izobraževanj, sodelovali so pri tradicionalni povorki na dan hmeljarjev, na Hmeljarskem Likofu in na Savinjskem Oktoberfestu. Odpravili so se na tridnevno strokovno ekskurzijo na Češko, največji izziv pa je bila organizacija in izpeljava društvene veselice v Braslovčah. Tudi za letošnje leto so predstavili zanimiv in pester plan dela, najbolj pa se veselijo društvene veselice, ki jo bodo letos 8. junija organizirali na Polzeli. Pred delom na poljih blagoslov traktorjev T. TAVČAR Med blagoslovom traktorjev, traktoristk in traktoristov, ki ga je izvedel upokojeni škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. V Andražu nad Polzelo so v nedeljo, 27. marca, v sončnem in toplem vremenu ob začetku prvih pomladanskih opravil na poljih pripravili tradicionalni blagoslov traktorjev in ostale kmetijske mehanizacije ter traktoristov. Kmetje in drugi obiskovalci so se v andraški cerkvi sv. Andreja najprej zbrali pri sveti maši, ki sta jo darovala upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek in duhovni pomočnik Sandi Koren. Nato se je prireditev nadaljevala na prostoru pri pokopališču, kjer se je zbralo več kot 200 kmetov s traktorji, nekaj pa je bilo tudi tistih, ki so na blagoslov prišli s ključi od traktorjev v žepu. Župan Občine Polzela Jože Kužnik je v svojem nagovoru poudaril pomen te prireditve za občino in širšo okolico ter povedal, da je to ena največjih tovrstnih prireditev v Sloveniji. Zbrane je nato nagovoril še poslanec v DZ Aleksander Reberšek. Sledil je blagoslov vode in podob sv. Izidorja, zaščitnika traktoristov oziroma poljedelcev in kmetov, nato pa še traktorjev, ki ga je opravil upokojeni škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Prireditev sta popestrila Pihalni orkester Cecilija s Polzele in domači ansambel Zven gora. Po blagoslovu so si lahko obiskovalci ogledali kmetijske stroje različnih proizvajalcev, druženje s pomočjo kulinarične sekcije Kulturnega društva Andraž pa se je zavleklo v pozne popoldanske ure. Prireditev je vodil David Zabukovnik. PO DOLINI ŠT. 3 I marec 2024 O neposrednih plačilih kmetom in ukrepih na področju razvoja podeželja D. NARAGLAV Oddaja zbirnih vlog z zahtevki za leto 2024 bo potekala od 29. marca do 8. julija 2024; izjema je vlaganje zahtevkov za podintervencijo dobrobit živali – drobnica, kjer morajo biti zahtevki oddani najpozneje do 3. maja 2024. Z vsakoletnim izpolnjevanjem zbirnih vlog kmetom so tudi letos terenski kmetijski svetovalci izvedli usposabljanja o intervencijah Skupne kmetijske politike (SKP) 2024. V Spodnji Savinjski dolini so kmetijski svetovalci javne službe kmetijskega svetovanja pri KGZS izpeljali sedem tovrstnih usposabljanj. Eno od teh je bilo tudi v Občini Tabor, kjer je udeležencem spregovorila in svetovala Maja Klemen Cokan iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje – izpostave Žalec. Na srečanju s kmeti iz Občine Tabor je spregovorila o spremembah, vsebinah intervencij in novostih za leto 2024. Ob tem je povedala, da je bilo kar nekaj takih usposabljanj preko aplikacije Zoom, vendar je bolje, če se s kmetovalci srečujejo v živo in prilagajajo obsežno vsebino njim, njihovemu osebnemu ritmu in načinu kmetovanja. »Že nov slog ubesedovanja plačil z besedo 'intervencije', kot da bi šlo za reševanje življenj s pomočjo prve pomoči, pove, da gre verjetno za prevode in tujke, brez katerih današnji človek 'ne more' živeti. Kmetovalci in kmetijski svetovalci se z roko v roki zavedamo pritiskov politike, pritiskov kapitalističnega, marketinškega in globalističnega sloga v zmanjšanje prireje in pridelave ter sile po pozidavi nedolžnih zemljišč in iz leta v leto kljubujemo in iščemo navdihe drug drugemu za nadaljevanje te večne in žal vse bolj zbirokratizirane kmetijske dejavnosti,« je povedala Maja Klemen Cokan. Strateški načrt SKP 2023– 2027 zajema devet intervencij neposrednih plačil. To so: Osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost in za upravičene hektare kmetijskih zemljišč; Dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost za prvih 8,2 hektarov; Vezana dohodkovna podpora za rejo drobnice (minimalno 14 odraslih ovac ali koz); Vezana dohodkovna podpora za rejo govedi, od 2 GVŽ dalje; Vezana dohodkovna podpora za krave dojilje (minimalno dve); Vezana dohodkovna podpora za mleko v gorskih območjih (minimalno dve kravi ustrezne pasme); Vezana dohodkovna podpora za beljakovinske rastline (DTM in detelje pod pogojem, da je obtežba več kot 0,9 GVŽ/ha, in za zrnate stročnice, ki so za prehrano – brez pogoja obtežbe); Sheme za podnebje, okolje (SOPO – enole- tni ukrepi, 11 ukrepov) in dobrobit živali (enoletni ukrep), če so izpolnjeni pogoji, če je ustrezno območje po seznamu, na podlagi kalkulacij pa je določena višina plačil, ki izhajajo iz višjih stroškov pridelovanja; Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete (dodatek za tiste, ki so mlajši od 40 let in izpolnjujejo pogoje). Maja Klemen Cokan je kmetom predstavila še deset intervencij v okviru razvoja podeželja. Te so: Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD) (min. en hektar), nov preračun točk v letu 2024; Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – Podnebne spremembe (KOPOP_PS): za izboljšanje kakovosti krme z načrtnim krmljenjem goved za več kot 10 molznic, za krmljenje z zmanjšano količino dušika, za izboljšanje kakovosti krme z načrtnim krmljenjem drobnice; Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – Naravni viri (KOPOP_NV): za načrtovano kmetovanje na njivah ki so na območju NUV (minus 30 odstotkov na leto 2023 in vstop ni več možen), za kolobarjenje (minus 30 odstotkov na leto 2023 in vstop ni več možen), za IPL, IPZ, IPH, IPS, IPG, za uporabo biotehnoloških metod za obvladovanje škodljivcev v trajnih nasadih, za opustitev rabe herbicidov v vinogradih, za precizno gnojenje in škropljenje (minus 30 odstotkov in vstop ni več možen), za seneno prirejo (minus 30 odstotkov in vstop ni več možen), za kmetovanje ob vodotokih Ledava in Ščavnica; Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – Biotska raznovrstnost in krajina (KOPOP_ BK): za posebne traviščne habitate, za habitate metuljev, za steljnike, za mokrotne traviščne habitate, za suhe kraške travnike in pašnike na Notranjskem, Krasu in Istri, za visokodebelne travniške sadovnjake, za grbinaste travnike, za ohranjanje mejic, za obvladovanje IT rastlinskih vrst, za sobivanje z velikimi zvermi, za planinske pašnike brez in s pastirjem, za habitate ptic vlažnih rastišč in za ohranjanje suhih travišč; Dobrobit živali (DŽ), ne le za govedo, drobnico in prašiče, temveč tudi za perutnino in konje; Ekološko kmetovanje (EK), za kar se podaljšuje možnost prve vključitve v kontrolo do 29. 3. 2024 – izjemoma in velika škoda, da je intervencija na slabem glasu, zapostavljena in v upadanju zavoljo pritiskov globalizma, neustreznih tržnih mehanizmov in izjemnih zahtev Udeleženci tokratnega usposabljanja v Taboru birokratizacije po plati nezaupanja; Ekološko čebelarjenje (EKČ), novi ukrep od leta 2023; Lokalne pasme in sorte (LOPS); Biotično varstvo rastlin (BVR); Habitatni tipi in vrste na območjih NATURA 2000 (HTV). Kot je v nadaljevanju povedala Maja Klemen Cokan, je večina standardov postala strožjih in jih preverjajo z aplikacijo SOPOTNIK (Satelitsko Opazovanje Površin Ovrednotenje Terenskih Neskladij Informiranje Komunikacija). Vlagateljem zbirnih vlog sicer omogoča natančen vpogled nad stanjem kmetijskih površin in nad aktivnostmi na kmetijah (košnja, oranje, žetev ...), vpogled nad dogodki, ki so posledica naravnih pojavov (plazovi, poplave …), možnost dvosmerne komunikacije (komentarji, fotografije ...) in neposredno povezavo z ARSKTRP. Identificira se neskladja in pomanjkljivosti na zbirni vlogi. Rezultati niso več samo informativnega značaja (kot je to bilo leta 2021 in 2022, tudi 2023), pač pa vplivajo na samo obravnavo zbirnih vlog. Zbirne vloge so po plati pogojenosti kontrolirane neposredno in posredno, na kraju in preko administrativnih vpogledov. Zahtevano je varovanje mokrišč in šotišč. Prepoveduje se kurjenje strnišč in travnikov kot edini način obdelave, prepoveduje se oranje – gnojenje in raba FFS na obvodnih pasovih. Zahteva se pokritost tal preko zime v večji meri in ustrezen kolobar na njivah. Kmetovalce z več kot 10 hektarji ornih površin najbolj skrbi zahteva po obvezni prahi (najmanj 4-odstotni delež njivskih površin kmetijskega gospodarstva, namenjen za neproizvodne površine za hrano ljudi ali živali, najmanj od 1. 1. do 31. 7. tekočega leta, brez uporabe FFS in gnojenja). Ob zaključku srečanja s taborskimi kmeti je Cokan povedala, da bo oddaja zbirnih vlog z zahtevki za leto 2024 potekala od 29. marca (z zamikom za en teden) do 8. julija 2024. Izjema je vlaganje zahtevkov za podintervencijo dobrobit živali – drobnica, kjer mora biti oddaja zahtevka izvedena najpozneje do 3. maja 2024. »Predpogoj za elektronsko izpolnitev in oddajo zbirne vloge so urejeni podatki v registru kmetijskih gospodarstev (RKG) vsaj en dan pred oddajo zbirne vloge. Pri tem priporočamo upoštevanje tega, da bo aplikacija za urejanje podatkov v RKG zaradi letne uskladitve podatkov zaprta predvidoma do 25. marca 2024, kar pomeni, da v tem času na upravnih enotah (UE) ne bo mogoče urejati podatkov o GERK-ih in kmetijskem gospodarstvu,« še poudari Maja Klemen Cokan ter doda, da lahko kmetje vse te informacije najdejo na enem mestu, na spletni strani KGZS ((www.kgzs.si), kjer se na sredini naslovne strani najde povezava do rubrike »Vse o zbirnih vlogah«, kjer so dostopni vsi dokumenti, povezave, zakonodaja, članki, predstavitve, obvestila, navodila, evidence … za pomoč pri seznanitvi z novimi intervencijami, vlaganju zahtevkov na zbirni vlogi ter izvajanju predpisanih pogojev. Nadaljevanje str. 24. To pomeni, da sem vseskozi s seboj nosila šotor in popolnoma vso hrano za vse dni. Po mesecu dni številnih kilometrov, težkega nahrbtnika in izkušnje bogate seminomadske kulture domačinov v gorah sem kirgizistanska gorata področja zamenjala z nekoliko bolj puščavnatimi tlemi,« pove Polona. V Uzbekistanu si je zatem z odkrivanjem čudovitih arhitekturnih čudes malce odpočila od opravljenih trekingov. »Uzbekistan sem si najbolj zapomnila po prečkanju kirgizistan- 29 stansko-kazahstanski meji je gospod za okencem moral celo za vsak slučaj preveriti obstoj naše Slovenije, ko mu nisem uspela uspešno razložiti, da ne prihajam iz dežele Bratislave, ampak iz Ljubljane. Potovanje po Srednji Aziji sem v Kazahstanu zaključila še z enim trekingom, nekaj gorskimi vrhovi, obiskom dveh jezer ter puščavnatega kanjona,« Polona sklene pripoved o predzadnjem delu poti. Potem je sledila le še Gruzija, kjer se ji je pridružil njen fant Marko, s katerim sta skupaj preplezala že veliko sten v domačih in tujih gorah ter opravila veliko turnih smuk. »Ker Življenje v glavnem mestu Indije - New Delhiju sko-uzbekistanske meje, ko sem v mini avtobusu – mashrutki sedela na mini tabureju na sredi hodnika vozila in se družila s številnimi Kirgizistankami, ki so se v Uzbekistan odpravljale na poroko. V državah Srednje Azije so ljudje izredno srčni in odprti. Včasih celo tako zelo, da že skoraj težko verjameš. Tu je izredno močna kultura pitja čaja, zato mi je, kjerkoli sem bila, vedno nekdo ponudil vsaj čaj, največkrat pa tudi hrano ali pecivo,« pravi Polona, ki je odkrivanje Uzbekistana zaključila z nočnim avtobusom v Kazahstan. Kazahstan in za konec še Gruzija »Prečkanje mej z mashrutkami in avtobusi v teh državah bivše Sovjetske zveze je bila zelo zanimiva dogodivščina in je ne bi zamenjala niti za najbolj udoben letalski polet v prvem razredu. Kot ribe v konzervi smo morali večkrat drveti z avtobusa in iti peš preko več meja, kjer ni manjkalo prerivanja in čudnih pogledov, ko sem kot edina turistka s svojimi 184 cm čakala na okencu za pregled potnega lista. Na uzbeki- sem svoje potovanje želela zaključiti v 'svojem stilu', seveda tudi tu v Gruziji ni manjkalo hoje, trekingov in raziskovanja gorovja Kavkaz. Po opravljenem aklimatizacijskem, skoraj 100-kilometrskem trekingu iz vasice Mestia do vasice Chvelpi sem svoje potovanje skupaj z Markom zaključila z alpinističnim vzponom na najvišjo goro v vzhodni Gruziji – Kazbegi (5.054 m). Tu sva z Markom med ledeniškim vzponom za kratek čas celo prečkala mejo z Rusijo. Zaradi dobre aklimatizacije in pripravljenosti sva na vrhu te čudovite gore stala le kakšno uro po sončnem vzhodu in prva v tem dnevu. Bilo je nepozabno,« je bila navdušena Polona. Za zaključek je postregla še z nekaj zanimivimi iskricami z avanture, med drugim tudi s tem, da je od doma šla z enosmerno letalsko karto, prepotovana pot pa je bila popolnoma spontana. »Solo potepanje po svetu, še posebej kot žensko, me je tu in tam postavilo precej izven cone udobja, a sem vse sprejela kot dobre izkušnje in nove lekcije. Zato prav vsem, ki si morda želijo narediti podobno stvar, polagam na srce – samo pojdite!« DVA SPECIALISTA OKULISTA OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA VSAK TEDEN NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL KRONIKA 30 ŠT. 3 I marec 2024 OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5 3310 ŽALEC obvešča, da je 15. marca 2024 objavila ZAHVALA Javni razpis za pomoč kmetijskim gospodarstvom v Občini Žalec za leto 2024 Poslovil se je dragi mož, oče, dedek in pradedek Predmet javnega razpisa je sofinanciranje: ANDREJ SKOK UKREP 1: Naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo • Rok za predložitev vlog je 19. april 2024. • Zahtevki za izplačilo sredstev morajo biti oddani do 25. oktobra 2024. (19. 8. 1936–9. 2. 2024) Iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje. Zahvala tudi g. župniku, cerkvenemu zboru in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. UKREP 2: De minimis pomoči v primarni kmetijski proizvodnji – pomoč za ohranjanje narave • Rok za predložitev vlog je 19. april 2024. • Zahtevki za izplačilo sredstev morajo biti oddani do 25. oktobra 2024. UKREP 3: De minimis pomoči za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji • Rok za predložitev vlog je 19. april 2024. • Zahtevki za izplačilo sredstev morajo biti oddani do 25. oktobra 2024. UKREP 4: Ostali ukrepi občine – podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja • Rok za predložitev vlog je 19. april 2024. • Zahtevki za izplačilo sredstev morajo biti oddani do 25. oktobra 2024. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN ANTON BUKŠEK (3. 1. 1934–16. 3. 2004) 16. 3. 2024 je minilo 20 let, odkar te ni več med nami. Tvoje besede še niso pozabljene. Zelo te pogrešamo. Vsi tvoji Vloge pošljete v zaprti ovojnici, opremljeni z »obrazcem ovojnica«, priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, ali jih oddate osebno v Glavni pisarni Občine Žalec (soba 7). Javni razpis za sofinanciranje naložb v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, za ohranjanje narave ter naložb v nekmetijske dejavnosti na kmetiji (dopolnilna dejavnost) in sofinanciranje delovanja društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja je objavljen po objavi sprejetega Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Žalec v Uradnem listu Republike Slovenije (št. 18/2024). Informacije o razpisu lahko dobite pri Erni Podgornik, tel. 03 713 64 36, ali po elektronski pošti erna.podgornik@zalec.si. Razpis je od 15. marca 2024 v celoti objavljen tudi na www.zalec.si. Kje si mama naša, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas. ZAHVALA ob izgubi drage mami, stare mame in prababi ANE KRAŠOVC ZAHVALA VILMA KORBAR iz Prebolda (12. 5. 1942–21. 2. 2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje. Prav tako hvala gospodu župniku za opravljen obred, Godbi Prebold za odigrane žalostinke, pevcem za odpete pesmi in pogrebni službi Ropotar. Vsi njeni Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi, ker dom je prazen in molči. iz Tabora (11. 4. 1928-9. 3. 2024) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Petru Strouhalu, g. župniku Pirnatu za lepo opravljen obred, govornici Magdi Šalamon in pogrebni službi Ropotar. Prisrčna hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽE 30 LET VRHUNSKI EKOLOŠKI FERMENTATOR ZA GNOJEVKO Žalujoči vsi njeni V SPOMIN 21. marca je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi ŠTEFAN JUVANČIČ iz Pongraca (8. 12. 1941–21. 3. 2023) Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, ste ga spoštovali in imeli radi, ga ohranjate v lepem spominu in ga nosite v srcu. Peter in Urška ter vsi, ki ga pogrešajo MALI OGLASI ...TUDI GNOJEVKA 15 % gotovinskega popusta JE LAHKO ZLATO PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) NA VAŠI KMETIJI 041 353 604 info@meko.si utrip@zkst-zalec.si 03 712 12 80 www.meko.si MEKO d.o.o., Študljanska cesta 104, 1230 Domžale UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Grobler; uredništvo: Darko Naraglav, Bina Plaznik, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica: Lucija Zupanc; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s.p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.100 izvodov. Cena časopisa je 1,61 EUR s 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Prebold in Tabor. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Nudim PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 Odkupujem STARE STRIPE, vzamem vse. Pridem na dom, plačam, naložim in odpeljem. Pošteno plačilo. Info.: 041 276 687 (Roman) KRONIKA ŠT. 3 I marec 2024 31 Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA V SPOMIN Mineva že drugo leto, odkar si nas zapustil, naš dragi MARJAN RIBIČ iz Latkove vasi (17. 3. 1956–26. 3. 2022) Kljub temu da te ne vidimo, vemo, da si vsako sekundo vsakega dne čisto blizu. Bdiš nad vsakim našim dejanjem, izzivom in dilemo ter nas vodiš v pravo smer. Tvojo prisotnost čutimo, ko vidimo prve pomladne cvetlice po mrzli zimi, prve sončne žarke po obilnem deževju in ko na njivah začnejo rasti prvi pridelki. Vsako noč pogledujemo proti nebu in gledamo, kje bo zasijala prva zvezda. Vemo, da si to ti. ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter ZAHVALA Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 Ob boleči izgubi dragega moža, očija, dedija, brata, svaka in strica V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan FRANCA REBERŠAKA - PUBATA Solza po licu nam polzi, a tebe nič več ne zbudi. Odšel si tja, kjer sonca ni, v naših srcih zdaj spomin nate živi. Tvoji (1941–2024) iz PETROVČ 182 se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, cvetje, sveče, darovane sv. maše in ostale darove ter vso pomoč v težkih trenutkih vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom. Iskrena hvala g. župniku Dragu Ferenceku za izbrane besede ob slovesu in opravljen obred ter cerkvenim pevcem za zapete pesmi med mašo. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar, govornici, Komunalnemu podjetju Žalec, pevcem skupine Eros, nenazadnje pa velika zahvala govorniku gospodu Petru Kavčiču. Vsi njegovi žalujoči ZAHVALA Bili smo čustveno bogati, dokler bila si z nami ti, a zdaj živijo le spomini na te lepe srečne dni! Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, moža MARTINA VIDETIČA (11. 1. 1948–23. 2. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. V SPOMIN Vsi njegovi ZAHVALA Poslovila se je naša draga žena, mama, babica in prababica 17. 3. je minilo 20 let, kar nas je zapustila draga žena, mami, babi in prababica IVICA TURNŠEK Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in jo skupaj z nami nosite v svojem srcu. Vsi njeni JOŽEFA KEGU Prišla bo pomlad, na delo vabila, iz večnega sna ne bo te zbudila ... (6. 4. 1943–28. 2. 2024) iz Levca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovane sveče in cvetje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala članom Kluba upokojencev Levec, pogrebni službi Veking, cvetličarni Bernarda Kotnik Levec in patru Vančiju za opravljen obred. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in strica Hotel sem uloviti ptico – pa je odletela. Hotel sem utrgati cvet – pa je ovenel. Hotel sem vam nekaj reči – pa sem odšel. V SPOMIN Minilo je leto žalosti in bolečine brez našega ljubljenega ZVONKOTA MASTNAKA iz Glinj pri Braslovčah (27. 7. 1958–11. 2. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, posebno sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sošolcem za izraze sožalja ter izkazano pomoč. Hvala pogrebni službi Ropotar za lepo opravljeno storitev, g. župniku, g. Debelaku, govornici za lepe besede slovesa in pevcema za lepo odpete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali ZAHVALA Poslovil se je najin dragi oče DRAGO TOMINŠEK UDRIH MIRKOTA - MIRČA (20. 10. 1960–27. 1. 2024) (29. 3. 1957–17. 3. 2023) Pogrešamo te vsak trenutek, vsak dan, tvoj smeh, energijo, dobro voljo in dobroto. Hvaležni smo, ker si bil … Z neskončno praznino v srcu in življenju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darove in vso pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi tvoji najdražji Žalujoča: sin Simon in hčerka Gabriela Deset let že v grobu spiš, a delo tvojih pridnih rok še čutimo povsod. Zato v srcih naših še živiš. V SPOMIN SLAVKO VEBER (11. 5. 1947–29. 3. 2014) ZAHVALA JOŽE REHAR iz Žalca (3. 4. 1938–2. 3. 2024) Ob izgubi našega najdražjega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim za izrečeno in v žalni knjigi zapisano sožalje, za lepe šopke, in vsem, ki ste se prišli še zadnjič poslovit od njega. Hvala bratu Toniju. Za izjemno in nesebično pomoč in podporo se iskreno zahvaljujemo prijateljici Bernardi. Hvala g. župniku Divjaku in prijatelju diakonu g. Ferdu Rusu za lepo opravljen obred, glasbenikom in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se ga spominjate z lepimi spomini. Vsi njegovi Zahvale za aprilsko številko Utripa sprejemamo do 15. aprila oz. do ZAPOLNITVE STRANI na utrip@zkst-zalec.si, osebno na uredništvu in po telefonu 03/712 12 80. Zapel je zvon tebi v slovo … Poln bolečin, ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina … V SPOMIN 10. marca je minilo pet let, odkar nas je zapustil dragi mož in oče FRANC FELICIJAN iz Žalca Posebni ljudje, kot si bil ti, živijo v naših srcih tudi sedaj, ko več nisi z nami. Vsi lepi spomini nas tolažijo in verjamemo, da nas kot angel varuješ in si vedno z nami. Hvala vsem, ki z ljubečo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečo in mu za hip namenite svoj trenutek. Neizmerno te pogrešava. Žena Marija in hči Andreja ZANIMIVOSTI 32 ŠT. 3 I marec 2024 Gregorčki zaplavali po vodi T. T., L. G. Med blagoslovom butar pri Aninem domu, kjer je bila tudi butara velikanka iz Matk. Tudi letos butari velikanki D. N. V Preboldu vsako leto na cvetno nedeljo poleg številnih butar in oljčnih vejic župljani k blagoslovu prinesejo tudi dve butari velikanki. Med postavljanjem butare velikanke iz Kaplje vasi ob župnijski cerkvi sv. Pavla Že več kot dvajsetič so butaro velikanko izdelali v Kaplji vasi. Nekaj let manj – in za polovico manjšo – pa jo izdelujejo v Matkah. V Kaplji vasi so letos ustvarili klasično butaro velikanko, dolgo 23 m. Pri sami izdelavi je sodelovalo precej vaščanov, ki so butaro tudi pospremili do cerkve, bodisi kot nosači ali v procesiji z okrog 50 udeleženci. Butaro so tudi tokrat postavili ob glavnem vhodu v cerkev, kjer bo krasila velikonočne praznike. Okrog 15 metrov dolgo in lepo okrašeno butaro so iz pet kilometrov oddaljene vasi do župnijske cerkve sv. Pavla prinesli fantje in možje v spremstvu sokrajanov iz Matk. Ti so po končanem blagoslovu butar pri Aninem domu in cerkvi, ki ga je opravil domači župnik mag. Srečko Hren, svojo butaro velikanko tudi odnesli nazaj v svojo vas, kjer so pri vaški kapeli imeli še prijetno druženje. T. T., B. P. Na gregorjevo se Slovenci poklonimo pomladi, luči in ljubezni. Simbolično se na ta dan s spuščanjem gregorčkov po vodi poslovimo od kratkih zimskih dni in pozdravimo daljši dan ter toplejše vreme. Na predvečer gregorjevega, 11. marca, so po malem ribniku Preserskih jezer zaplavale pomladne ladjice že četrtič. V Vrtni ulici na Polzeli, na sotočju potoka in struge, pa so jih 12. marca spustili po vodi že šesto leto zapored. Turistično društvo Braslovče je običaj obujalo skupaj z Ribiško družino Šempeter in PGD Parižlje Topovlje, pri izdelavi gregorčkov pa so sodelovali učenci OŠ Braslovče s svojimi podružnicami. Kljub dežju, ki je padal skozi ves dan, se je zbralo ob malem jezercu veliko malčkov in učencev, ki so v spremstvu staršev, dedkov in babic prinesli čolničke – gregorčke. Članice TD Braslovče so vsakemu čolničku-gregorčku dale svečko in jo prižgale. Malčki so svoje ladjice čolničke-gregorčke, prinesli do jezerskega brega. Tam so jih sprejeli gasilci in jih polagali na gladino jezera. Osvetljeni gregorčki so zaplavali, prav tako kot nekdaj luči, ki so jih obrtniki in rokodelci dali v vodo zaradi veselja, da bodo odslej, ko so dnevi izrazito daljši, lahko opravljali svoje delo le ob dnevni svetlobi. V organizaciji Društva Dobra ideja na Polzeli so gregorčke obiskovalci prineseli s sabo ali pa si svoje pomladne ladjice izdelali na prizorišču dogajanja iz naravnih materialov, ki jih je pripravilo društvo. Članica društva Vesna Dobrišek je dogodek že drugič nadgradila z ustvarjalnico, kjer so obiskovalci izdelovali gnezda s ptički. Društvo Dobra ideja je poskrbelo tudi za pogostitev prisotnih, dogodek pa je bil že tretje leto odlično obiskan in poleg obujanja običajev namenjen druženju vseh generacij. Otroci so bili dneva, ko so ustvarjali ladjice in jih spuščali po vodi, najbolj veseli. Kavč festival tudi v naši dolini BINA PLAZNIK Miha Erič, Matic Anderlič in Boris Sadar Od 18. do 23. marca se je v 150 kuhinjah in dnevnih sobah, v galerijah in muzejih, v pisarnah, na skednjih, v kleteh, planinskih kočah in drugih nenavadnih prostorih odvil deveti vseslovenski subkulturni Kavč festival, ki zaradi svoje specifičnosti in atraktivnosti vsako leto privabi več nastopajočih in gostiteljev. Koncept je takšen, da skupina koordinatorjev festivala deluje na prostovoljni bazi in z minimalno finančno podporo. Umetnike financira vstopnina, gostitelji sodelujejo prostovoljno. Organizatorji so: KD Matita, Hiša otrok in umetnosti, MCLU Koper, KUD Plavajoči grad ter vsi navzoči in gostitelji. Obiskali smo koncert skupine 3tone, ki je oživel klet družine Erič-Šepul iz Latkove vasi. Vsestranski umetnik Miha Erič, ki se je z družino pred leti preselil v Savinjsko dolino in je idejni vodja skupine 3tone, je povedal: »Že nekaj časa nazaj sem vedel za te festivale, ki so potekali pri ljudeh doma, v dnevnih sobah, na dvorišču, kleteh, tudi moji prijatelji glasbeniki so igrali. Tako smo se tudi v naši glasbeni zasedbi odločili, da bi naredili takšno javno vajo oziroma koncert pri meni doma. 3tone smo basist Boris Sadar, ki prihaja s Koroške, bobnar Matic Anderlič iz Griž in jaz. Počasi se zaganjamo od vseh virusov, vsi imamo otroke. Po kar nekaj časa smo se spet dobili skupaj, da zaženemo naš avtorski projekt, ki ga skupaj peljemo. Trenutno delamo pesmi za nov album, snemamo.« Koncert je obiskalo približno dvajset ljudi iz različnih krajev Slovenije, vzdušje pa je bilo pristno in nepozabno. Pomladne ladjice so polepšale polzelsko gregorjevo. Deževni predvečer gregorjevega so v Braslovčah osvetlili gregorčki, ki so jih spuščali otroci.