224. številka. Ljubljana, v soboto 30. septembra. XXVI. leto, 1893. SL0MK1 SARI bhaja vsak dan svečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačnje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravuištvo je na Kongresnem trga št. 12. U p r a v ii i h t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vkuIuio iim novo aaroebo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem čartu ponove, da pošiljanj« ne prenehs in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja sa L|ablJsnHke naročnike bres poslI|a> n I h na dom t Vse leto . . . sjld.lH«— I Četrt leta . . »Id. »-»O Pol leta ... „ e-SO | Jeden inesec. „ l-lO Sa poHllJau|e na dom se računa lO kr. ua mcsee, SO kr. sa četrt leta. S pošiljanjem po posti veljat Vse leto . . . »Id. 15-—I Četrt leta . . . k I d.-I- — Pol leta ... ,, 8*—I Jeden mesec . 1-40 Naročaje se lahko w. vsakim duevomt a h krat« se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oilramo na dotično naročilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Narodni ponos. Na gori Isel pri laomostu razkril se je v četrtek spomenik prvemu io najslavnejšemu tirolskemu narodnemu junaku, prvoboritelju v svetem boju za stare domovinske pravice in mučeniku za to idejo, Andreju Hofru, najodličnejšemu mej številnimi junaki tiste dobe. Kdor ima za velike čine in dokaze hrabroBti io podjetnosti dovzetno srce, kdor u meje elementarno silo vzvišenih idej in teženj, temu mora biti simpatičen ta kršni sin skalnatih guta tirolskih, ta vzornik samosvestoega rodoljuba. Kdo ne pozna njegove zgodovine in zgodovine tirolskega ustanka zoper tuje nasilstvo? Ivo je po Pužuuskem miru veliki Napoleon priklopil lepo Tirolsko novoustanovljenemu bavarskemu kraljestvu in so začeli novi gospodarji kršiti in odpravljati stare deželne pravice in ustanove ter brezobzirno izkoriščati domačine, tedaj se je mej ponosnimi tirolskimi kmeti začelo močno gibanje, kateremu ae je postavil ua čelo v celi deželi znani in Čislani pasajerski krčmar Andrej Hofer. Nastal je viharen upor, hrabri Tirolci so izgnali prešerne tujce, naposled pa po junaškem boju, po krvavih bitkah in slavnih zmagah podlegli nasprotnikovi prosili. Tisoč in tisoč vrlih mož fa preminulo v tem sr LISTEK. S slavnostnim vlakom v Kočevje. (Iz dnevnika neznanega udeležene«.) Kakor znano, otvorila se je kočevska proga dolenjskih železnic dne 27. t. m. s slavnostnim vlakom, kateri je vozil nad sto odličnih vabljencev. Mi ne vemo, so se li povabili vsi, kateri so mislili ali bili prepričani, da so v to poklicani, ali pa se je morda povabil tudi kedo, katerega „ni bilo trebau; faktum je le, da je Ljubljanska policija v noči potem, ko ko je bil vrnil okičeni vlak zopet v našo metropolo, prijela in odpeljala na Studenec gospoda v fraku in beli kravati, kateri je v kavarni v obližji Turjaškega trga s Bvojim vedenjem vznemirjat goBte; kazal je vse znake veledomišljivosti. Trdil je, da se je vozil s slavnostnim vlakom, in da je on ustvaril dolenjsko železnico, sedaj pa le čuka, da ga pokličejo še k slovesnemu souperju k deželnemu predsedniku, da se mu poklonita Batquehem in Bilinski. Ker ga nihče ni klical, postajal je vedno bolj nestrpen in divji. Na Studenci odvzeli so mu zanimiv dnevnik, kateri je po srečnem naključji prišel v roke našemu neumorno delavnemu reporterju. Kakor smo ditem boju in naposled jesam Andrej Hofer zapadel smrti daleč od domovine, v tuji deželi . . . Nimamo namena popisovati zgodbe teh časov in podrobnosti teh bojev. Znane so celemu svetu, ker spadajo mej najznamenitejše pojave narodne samo-svesti in so zajedno bliščeč dokaz, kaj premore hrabrost in ueustrašnost posamnega rodu. Le dvoje naj konatatujemo: Tirolci so se uprli tuji sili ker je kršila njih starodavne pravice in Žalila njihova narodna, dinastična in verska čutila, gonilna moč pa je bila prirojeni jim narodni ponos. Ta, v svoji priprostosti tuli prikupni ponos na rod in domovino, ta goreča ljubezen za rodni kraj in ma-terni jezik, to dela, da Čisla ves svet značajni ti* rolski I j ud m da je ž njim vred slavil razkritje spomenika inkarnaciji VBeh lepih tirolskih lastnoetij Andreju Hofru. Kakor je bil za časa tiiolskih bojev za svobodo domovine in staro pravdo narodni ponos mogočen in velevažen faktor, ki je pomagal pridobiti miroljubnega in treznega tirolskega kmeta za ve* liko idejo, da je zapustil domače ognjišče, Ženo in otroke, ter se podal v smrtonosni boj, tako je tudi uarodni ponos še dandanes preznamenit element v vBeb narodoostu h, političnih in kulturnih prizadevanjih. Narod, ki ni ponosen na svojo domovino in na svoj jezik, ki ljubosumno in neustrašno ne čuva in ne ščiti, kar so mu zapustili predniki njegovi, ki ne tvega če treba tudi imetja in življenja za Bvojo neodvisnost in za svoj obstanek, tak rod je izgubljen in se mora prej ali slej potopiti v tujstvu, ter izgubiti svojo individuvalncst, BVoje pravice, šege in navade in naposled tudi to, kar mu mora biti najsvetejše — svoj jezik. Boj za narodnost je dandanes na dnevnem redu. Svetovna kultura je rodove precej izjednačila in razlikujejo se skoro samo še po jeziku, zakaj to, kar se je po nekod Ae obranilo narodne prvobitne iudividuvalnosti, izbrusilo se bo tekom let do cela. Jezik pa bode ostal in jezik je prvo, saj je že rekel Humboldt, da „die wabre Heimat des MeoBchen ist eigentlich die Spracbe." Naroda, ki je ponosen na bvoj jezik in na svnjo individuvalnost, ne ugonobi nobena sil*. To zvedeli, ušel je oui blazni danes zjutraj iz Studenca, splezavši čez visoki zid; — od onega trenutka sem je izginil brez sledu. Imena njegovega tudi nismo mogli poizvedeti; toda dnevuik je ostal, in ker smo se domislili stare prislovice o onih, ki vedno resnico govore, zdelo bo nam je umestno podati svojim čitateljem njega vsebino. Tu je: Dne" 10. septembra. Od dne* do dne, od ure do ure čakam in — čakam; vabila pa le ni! Da bi pozabili name? — Ni mogoče, saj Bem jaz vendar prvi sprožil miBel — Dne 15. septembra. Nič, niči Treba bo Bkoro malo podrezati, ter opozoriti gospode, ki sedaj zvonec nosijo! Dne 20. septembra. Vender! Pomagalo je! Hvaležnost in priznavanje zaslug Se nista izumrla v človeštvu! Vabljen sem; — dne 27. t. m. se odpeljemo. Krojač mi popravlja hlače; malo preozke bo za sedanjo modo, morda bo mogoče na šilih kaj izpustiti. Belo kravato sem že kupil, rokovice pa treba s svežim kruhom odrguiti. Due 25. septembra. Ha ha, gospod dvorni svetnik A. ni vabljen; saj sem vedno trdil, da najdejo le prave zasluge — pravi odmev. Dvorni svetnik? Koliko pa je to? vidimo v sedanjih časih tako na Nemškem kakor pri nas 5 Avstriji. Vsa nemška krutost in brezobzirnost ni mogla ponemčiti francoskih Alzačanov in Luta-rinžaoov, niti pozoaujakih Poljakov. Francozov v Alzaciji in Lotaringiji ni uklonil ves nemški pritisek. Čutijo se Francoze in njihova srca bijejo za Francijo. V predvečer prihoda čeBarja Viljema v Mec našla je policija po vaeh oglih nabite lepake z napisi p Vi ve la France! A bas la Prussel" lu bilo je še drugih demonstracij. Alzaciia in Lotaringija sta še dandanes tako malo ponemčeni, kakor Normandija ali Burgundska. Iz pravih starodavnih rodovin al-zaških in lotarinških ni doslej še nijeden sin vstopil v nemško državno službo, nijeden ne noBi častniške suknje nemške, nobeden ne studira na nemških visokih šolah, vsak gleda da pride kolikor menj mogoče v dotiko z nemško vlado in nobeden ne mara govoriti nemški jezik. Ta boj zoper nemško državo je strahovito težak, ker ni samo bo| za ohranitev narodnosti, ampak zajedno tudi boj za izločenje iz sedanje zveze z Nemčijo in za zopet no priklopljenje k Franciji. Da pri tem ne navdaja francoskih Alzačanov in Lotarinžanov nedosežen io nenadkriljiv ponos na jezik in narodnost — kdo ve, ali bi ne bili že davno podlegli v trdem boju. To iBto vidimo tudi pri poznanjskih Poljakih in še bolj'.i pri Čehih. Naj se sicer Čehom očita karkoli, to se jim mora priznati, da so ponosni na rvojo narodnost, da se je nikdar ne sramujejo iu da so takisto ponosni na svoj jezik. In ta njihov ponos, ki 8e je že imenoval predernost in ošabnost, jih krepi in navdaja z novimi silami, z ueupogljivo voljo in neukrotljivo odločnostjo za narodni boj. Kar vodi Francoze, Poljake in Čehe, to je tudi k zmagi in jedinoBti pripeljalo Madjare in Italijane in tega je nad vse treba tudi nam Slovencem. Lahko smo ponosni na bvoj krmni blagoglasni jezik, ponosni na narodno svojo individualnost, na svojo domovino in na svoje dosedanje kulturno napredovanje. Naš narod je bil tekom stoletij teptan in zaničevan — sedaj pa je faktor, s katerim resno računajo državniki. To je že nekaj, to je mnogo, ali to Ae ni dovolj. Šele tedaj, kadar ho na vse Dne 86. septembra opoludne. Moj prijatelj, dr. O. me silno zavida. Kaj mu pomaga ves njegov denar, s slavnostnim vlakom se vender ne bo vozil! Pa naložil mi je vender silno skrb; rekel je, da bo treba plačati samo za obed brez pijače vsakomu — petnajst goldinarjev. Da bi te strela! Tega vsa čast ni vredna 1 Treba poizvedovati. Dno 2G. septembra zvečer. Ura! Dr. O, je zavisten lažnjivec! Vse bo zastonj: vožnja, jed, pijača, — vse Sacber z Dunaja, M( et et Chandon, — in po vrhu — ? No, kedo ve? Morda tudi kaj! Ob takih prilikah križce kar sipljejo. Kedo ve? Dne 27. septembra Ljubljana juž. kolodvor. Hu, — to je gnječa! Samo uniforme in križci, — pa kaki in koliko! Uuifirm ne maram,] pa križec, to je kaj druzega! Kedo ve? — Joj — Čast je pa le velika: V taki družbi še nisem bil, toda zasluge 8e vedno priznavajo. Jaz le ne vem, česa ima poslanec Hribar tu opraviti? Zavaroval ne bo nikogar; tu bi bili morali k večjemu Prosenca povabiti ! On je za — nezgode, in zasluge ima tudi; pravijo, da bo na Notranjskem kandidoval, pa me-nim, da bo bo premislil. Dr. Papež je vedno za ministrom; ravno sedaj sem čul, da mu prinove- Priloga „Slovenskomu Narodu" S*. 224, đnć 30. septembra 1893, Neljubo je dimilo Šolsko občino Trnovsko postopanje deželnega šolskega sveta pri zadnjem imenovanji učiteljice. Dne 24. avgusta razpisal je okrajni šolski svet v Postoj i ni učiteljsko mesto za Trnovo z določilom, da je rok za prošnje 14 dnij; 1. septembra pa že je bilo čitati v uradnem listu, da je imenovana učiteljica. Res je, da se učitelji ravno ne potezajo za tukajšnja mesta, pa morebiti bi se v določenem času oglasil vender kateri, in če bi se prav ne, imel bi tukajšnji ljud vsaj zavest, da se po nepotrebnem ne prehiteva. Poročal bi Vam tudi lahko o nekem tukajšnjem gospodu, kateri smatra za neotesanost, ako se pride k njemu in se ga uljudno pozove k pristopu v podružnico sv. Cirila in Metoda. Nočem o tem več pisati, a morda pride kedaj prilika, da se Vam bo lahko kaj več poročalo o tem „ finem" možu. H koncu bi bilo tudi dobro opozoriti uaše kapitaliste na nekaj, kar se je dosedaj preveč zanemarjalo. Ni znano, je li v nas premalo podjetnosti ali res premalo kapitala (slovenske posojilnice imele so sicer v zadnjem letu 13,325.676 g-d. denarnega prometa), ve" se le to, da smo prepustili vse prirodne zaklade tujcem, ki jih izkoriščajo z narodom vred. Misli se, da drugače že biti ne more, kakor da je Slovenec le delavec v tujčevi tvornici ali rudokop v njegovih jamah. Nemec Herder pripoveduje, da so se Slovani bavili z industrijo, rudarstvom in veliko trgovino že takrat, ko so njegovi praočetje polegali še po medvedovih kožah. In v resnici bil je naš narod še celo pred sto leti v tacih podjetjih dosti na boljem. Tuja konkurencija ni nas uničila; podjetndsti nam je manjkalo, pa tehnične vede Brno skoro popolnoma zanemarjali. V kratkem mora napočiti pri nas preporod stare delavnosti na tem polji; bratje Cehi naj nam pa bodo kakor mnogokje drugod, tudi tukaj v vzgled. Malo dolin je na Slovenskem, ki bi bile tako ugodne za induslrijalna podjetja, kakor je Reška. Od Zarečja do Male Bukovice in Gornjega Zemona leže v nji velikanski skladi premoga. Vedelo se je to že več časa. Pred dvenii leti prišlo je na um nekemu Italijanu, da bi bilo dobro polastiti se teb zakladov. Okupoval je blizu 100 mest, kjer hoče pričeti s kopanjem. Kakor je čuti, sredstev ni že takrat mnogo imel, a sedaj bo mu še ta pošla; mož pa vender vztraja, ker zna, kaj si je prilastil. Nedvomno pride pa v kratkem čas, ko bo moral vse tepravice prodati ali si poiskati premožnega solastnika — zatorej, kapitalisti slovenski, pozor! Tujci sami se Vam čudijo, kako morete lahkim srcem prezreti take zaklade v domaČi zemlji. — Da bi prišli ti prostrani premogovi skladi v narodno last, naj si bo posameznikovo ali ono kake navlašč v to ustanovljene družbe, kako obrestovanje kapitala, kako blagostanje v vsem tukajšnjem kraji. Lastna industrija bi se lahko započela; delavec bi pa imel stalnega in dobrega zaslužka. — Nehajo naj Vaši konservativni nazori o tej stvari, oživite Vade mrtve kapitale ter poiščite si zaupnih strokovnjakov, s katerimi započnete, dokler je še časa. Prepričani bodite, da bo nas bodo nnuki naSi le z žalostjo spominjali, ako jim nismo osnovali in omogočili delovanja na polji industrije. žurualisti bo že skoro vso slivovko popili. Godba klasična; tisti, ki kline grize, spominja 8 tem na Ribnico, s svojim žareč i m nosom pa na blišč Skali-nih redov. Velike LaSdo. Ko govori Župan, leta neka srborita osa vedno okolo njegove in ministrove glave. Kaj, ko bi judnega izmej nju pičila? Za ministra se dam takoj — jazi Komaj sem Bi to mislil, bila je že ob moji glavi, ter me spremila do kupeja. Morda je to dobro znamenje? Ortnek. Nobene slovenske zastave 1 Schafler in Schrev si sporazumno maneta roki, ter migata proti ku-peju, kjer se vozi mladi Kozler. Žlebi« — — ni postaja ampak Želijo si jol Tako stoji zapisano na slavoloku ob progi. Pakiž, tu domačin — vpraSan, kaj to pomeni, reče: „Kaj je kej blu-u?" Kalan gleda melanholično tja čez pašnike na vas, kjer Bedaj krompir koplje ona znana nekdaj zamaknjena Lenčika. Sic transit gloria mundi! Ribnica. Velikansko navdušenje. Schafler pričakoval, da se izroči Schwegelju takoj častna diploma, pa se menda .nejso hoteli več kruotiti, se tu, — de bi jih Bug ne-bi s debelim pavcem potipal." ■z Celovca 27. septembra. [Izv. dop ] (Prihod pešpolka baron Kuhn št 17.) Preteklo nedeljo dre 24. t. m. zjutraj ob 1/t3. uri došel je s posebnim vlakom pešpolk sosednje nam bratske pokrajine slovenske v Celovec ter bil na kolodvoru, navzlic pozni uri, pričakovan od mnogobrojno zbranih, tu živečih Slovencev, ki so došle vojake prav prisrčno pozdravljali 8 slava- in živinklici. Na peronu so bili pri sprejema zbrani večinoma vsi tu bivajoči častniki in vojaški dostojanstveniki, le izmej naših mestnih očetov, ki imajo navadno dovolj časa, zbi rati se pri velikonemških demonstrativnih slavnoBtih tako v mestu kakor po deželi in izven taiBte, da pomagajo udrihati po mirnih Slovencih, ni bilo pri tej priliki nikogar navzočega. Naš napihnjeni župan, g. dr. Posch, ni uvideval potrebe, pozdraviti polk, ki ima nalogo odslej čuvati na V" mesto in njega prebivalstvo. Saj je prišel polk iz toliko neljubega jim kraja — iz kranJBke dežele 1 Ko Be je polk postavil v vrste in nastopil pot v mesto, zaigrala je godba koroško koračnico, mnogoštevilno občinstvo pa je z navdušenimi živio-klici Bpremljevalo vojake do jezuvitske vojašnice, kjer se je po običajni zahvalni molitvi nastanil jeden batalijon in je polk oddal svojo zastavo, druga dva batalijona z godbo vred sta pa odkorakala skozi mesto dalje v takoimenovano sirotišnično vojašnico (Waisenhau8kaserne) pod Križno goro. Zdaj imamo tedaj slovenski polk tu v Celovcu. Kdo bi se bil tega kdaj nadejal? Ko je o svojem Času znano postalo, da je kranjski polk premeščen semkaj v glavno mesto blažene Koroške, nastal je v nemškem taboru grozen strah iu trepet, in naši Tevtoburžani so stikali plaho svoje glave ter ugibali, kaj bi jim bilo storiti, da bi se ta grozna nesreča odvrnila od Celovškega mesta. Ali od mero-dajne strani bila je ta srborita gospoda poučena, da naj miruje, ker z vojaškimi naredbami ne gre igrati politične komedije, in da naj nikar ne rogovtli, ako sploh retl-iktuje na vojaško posadko v Celovcu. Ta migljej je v toliko pomagal, da je ta uestrpna garda od svoje prvotne akcije odstopila ter se konečno udala osodi — trpljenja, kajti zdaj jej bode pač še bolj pogOBtoma bila slovenska govorica na rahločutna nemška ušesa, nego prej Ali upajmo, da se tudi temu zlu kmalo privadi. Že veliko se je v tem oziru obrnilo nekaj let sem v Celovcu na bolje, in zdaj, ko se napravlja Celovec po Dunajskem uzorcu za veliko mesto, menimo, da se bodo tudi še ostale malenkosti malomestnega življenja poizgubile in se nemška telesa v bodoče ne bodo več tresla pred slovensko besedo. In ker malomestni zdaj več nočemo biti, zatorej je upati boljše bodočnosti tudi na to stran navzlic temu, da imamo sedaj v Bvoji sredi te vražje Kranjce, povsem brhke in krepke rudeče-lične slovenske fante, kojih vitke in hkrati krepke postave imponirajo celo našim zagrizencem, — še bolj pa koroškim dekletom, ki se, kakor znano, prav rade in hitro zaljubijo. Ako še omenim, da so naše »Freie Stimmen" le samo v treh vrsticah omenile, da je došel nov polk baron Kuhn po noči v Celovec in da Be zloglasna „Villacher Allg. Zeitung" jezi nad Živio-klici, ki so spremljevali polk na poti v mesto, meneč v bvoji brezmejni modrosti, da bi se kaj tace :al~v Celovcu ne smelo trpeti, sem menda povedal vse, kar bi utegnilo čestite Vaše čitatelje zanimati. — Ali stoj 1 Se nekaj! Dočim ste sprejeli Vi v slovenski Ljubljani došli nemški polk iz Gradca z bengalično lučjo, je naš mestni magistrat Celovški v svoji modrosti pošteno skrbel za to, da so bile pri prihodu kranjskega polka po mestu večinoma VBe sve-tilnice pogašene. Ja, da bi bil prišel v Celovec kak praski gretmdir.ski polk, a. la boner, natakniti bi bili dali naši mestni očetje na vsak steber po deset lamp, kakor to vedno prakticirajo, kadar pride v Celovec kako nemško društvo iz Gradca ali Dunaja, ali kadar ima postavim kak nemški „šulferajn4 svoje zborovanje v našem mestu. O takih prilikah sveti se po Celovcu kakor po Dunajskem ringu, za poštene avstrijske vojake pa še brlavih sveč nimajo. O tej priliki se je pač zopet sijajno pokazal večkrat toli hvalisani avstrijski patrijotizem naših talmi-Nemcev, ki ga imajo pa navadno le na jeziku, v srcu pa nikdar. Mi Celovški Slovenci in z nami gotovo tudi vsi naši somišljeniki in rojaki cele slovenske Koroške kličemo pa vrlemu polku, ki je v tolikih bitkah za cesarja in domovino vsikdar častno potrdil svojo moč in hrabrost, o priliki njegovega prihoda v naše mesto srčni dobro došel in živio! Dal Bog, da bi se čutil tu pri nas prav domačega in zadovoljnega! Domače stvari. — (Gg. volilci notranjskih kmetskih občin) opozarjamo na volilni shod, ki bode jutri v nedeljo ob 4. uri popoludue v Postojini v gostilni g. M. V i čiča. Na shodu se bode določila kandidatura za deželnozborsko volitev. — (Izlet Sokola v Ribnico in Kočevje.) Kakor nam piše prijatelj lista, je v Btaro-slavni Ribniški dolini in po vsej novi Dolenjski progi posebno pa v Ribnici obradovala vse rodoljube vest, da poleti čili „Sokol" koj prvo nedeljo po otvorjenju nove železnice na Dolenjsko. Rudeča sokolska srajca pozdravila se bode isto tako navdušeno in prisrčno v novih krajih, ki so se odprli zdaj železniškemu prometu, kakor povsod drugod po Biovenski domovini. Prijatelj nam piše mej drugim v imenu Ribniških rodoljubov: Vam nasproti bi jejo nam srca, bratski sprejeti vas hočemo kot srčne prijatelje. Le priletite mnogobrojno v naš trg, videli bodete, da so tukaj rodna tla za slovensko narodno idejo. Pridite kot vrtnarji, koji žalijo osehlim cvetkam, da zopet bujno rasto, ter tem lepše cveto. Navdušujte naše narodnjake, da se čvrsto poloto narodnega posla. Zagotovljeni bodite naših iskrenih pozdravov! Na svidenje toraj v nedeljo! — (V Ribnico) odpelje se jutri s „Sokolom" tudi pevsko društvo „Ljubljana" iu se je dozdaj oglasilo že nad 20 pevcev. Opozarjamo VBe izletnike, da se vlak odpelje z južnega kolodvora ob 6. uri 2 5 minut. Vožnja do Ribnice in nazaj velja v III. razredu 1 gld. 86 kr. in v II. razredu 3 gld. 72 kr. — (Slovensko gledališče.) Jutri prične „Dramatično društvo" gledališko sezono z glumo v 3 dejanjih „Dolenjska železnica", katero je Dolenja vas — Khmov kolodvor — — ki ga pp. tudi ni, ker ga hajo ni treba. Minister gleda skozi okno — menda ga je Klun dregnil. Kako srečni so ti poBknci! Srednja van. Nemška trobojnica, prvi nemški ogovor, prvi „boch"! Schafler pravi: „Jetzt gehta los!" Detela reče ministru: »Ilier iat al les deutsch!" Kočevje. „Hoch, hoch, hoch!" Nobene deželne zastave, krasni šopki, krasne deklice v kočevski noši, vse nemško! Moji žurnalisti bo me zapustili. Banket izboren, šampanjec ravno tak, jaz Bedim mej dvema dvornima svetnikoma. Oba poznata moje zasluge. Takov dvorni svetnik je le nekaj, sicer bi me ne bili posadili mej dva. Izvrstne araodke. Jedno polno pest sem jih na tihem v žep vtaknil — za pot, za spomin. Potem pa — ministru predstavljen! — Oh kako krasen je smehljaj ministrov! Pri banketu nisem vede), ali bi klical „hoch" aH „živio", zato Bem zapored oboje, človek dandanes ne ve, kaj je pravo!__ Odpeljali smo) se, jaz ne vem kako, — pa temu slavljenju ne more še konca biti I Jaz gledam le na levo prazno stran svojih prsi! Koliko jih gleda danes na Bvoje, a jaz sem gotovo opravičen! Minister se je smehljali — Zamudil bi bil kmalu vlaki Ti ljudje se Bilinskega boje, in so grozno točni. Jeden Žurnalistov je tekel za menoj, — jaz sem ujel stopnjice, — oni bore žurnalist pa — ne, in tako je bil prvi dolenjski vlak zanj in za par drugih Bomučenikov, ki so se predolgo poklanjali kočevskim „Ehrenfr&ulein" — tudi prvi zamujeni. Kaj mi mar? Jaz ga ne potrebujem več tega bore žurnalista in slivovko tudi nimam več. Vlak brez njega gromi nazaj proti beli Ljubljani. Vse postaje prazne. Vošnjak hoče imeti povsod „živio", in se jezi, da so ljudje tako malamarni, — saj so res; — jaz pa sanjam v sladkih nadah--- Na južnem kolodvoru pri „Konlga*. Konig je izvrsten mož; on je videl, kako blizo sem bil ministra, in kako prijazno mi je namežikal pri slovesu. Sedaj bo šli drugi k Heinu; Konig in jaz pa trdno pričakujeva, da pride še kak sluga po mene, ter me odvede k ministru in Bilinskemu. Izpil sem Že dvanajst kozarcev pive; izborno je, če Bi tudi prej pil šampanjec. Se jeden kozarec, — trinajsti bo, — pa naj bo, potem pa hajd na Turjaški trg, če tudi nihče po-me ne pride! naša delovanje in nehaoje v javnem in v zasebnem življeuju odločilno uplival p lam teč naroden ponos, sele tedaj bodemo dosegli smotre narodnih nadih prizadevanj. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 30. septembra. Poslanec Elm o položaju na Češkem. „ M o h k o v h k i i a V je dumo 8 ti" prinašajo poročilo o pogovoru mej nje Dunajskim dopisnikom in mladočeškim poslancem Hunom o položaju na Češkem. Ta pogovor je jako zanimljiv in pojasnjuje položaj prav točno. Eim je mej drugim rekel: Taaffe huče z izjemnim stanjem pomiriti in ohladiti razdražena čutila. O t Ioni se je težko za to. Narodno gibanie ga ni k temu primoralo, pač pa socijaluo in protidinastično. Velik del naše mladine je nadabuen tega duha, ki pa ni v nikaki zvezi z narodnim gibanjem, a u a. ru m u stranka, ker je v opoziciji, ni hutela pumagati tistim, ki pobijajo Bocijalistično in protidinastčoo gibanje. Grof Taaffe je sedaj v jako težavnem položaji. Z naredbo o izjemnem stanju strgal si je z lica krinko slovaoonaklonjeffosti in pokazal, da je on prav tisti Taaffe, ki je I. 18G8 poslal Kol lena v Prago, ki ima za Ćeško samo izjemne naredbe. Razloček mej tedaj in sedaj je le v osebi izvršitelja. Takrat je bil to Koller, sedaj je to češki tory, reprezentant jedue najstarejših in najodličnejših rodbin. To je dokaz, da degenerira češko plemstvo. S tem si je grof Taaffe izdatno škodil. Njegov naslednik bo seveda odpravil izjemno stanje, a iz|emni namestnik, ki je bil doslej pre-sumptivui naslednik Taatfeov, ne bo to več mogel postati. Položaj Nemcev se bo na bolje obrnil, dasi tega grof Taaffe ni nikdar nameraval. Taaffe sicer ne bo poklical levičarja v ministerstvo, a naslednik njegov bo to moral storiti. Najbrž se bo po Taaffeu začela poljsko-levičarska zmaga, kar zmatrajo vsi trezni politiki za veliko nesrečo Avstrije. Izjemno ntanje dela državi in vladi dosti več sitnosti j, nego Čehom. Ti s-i vedejo mirno, izjemno stanje pa je obrnilo pozornost Evrope nanje in na njihovo trpljenje. Izjemno stanje je za Češki narod neprecenljivo politično jamBtvo. Nisem optimist in ne trdim, da pride kakor I. 1869 na vrsto nova era Hoheu-wartova, a položaj se bo zboljšal. Staročeška stranka hoče sedai obnoviti svojo zvezo z vlado, TaBffe in plemenitaši mislijo, da bo v sedanjih razmerah mogoče, oživiti to stranko. Za ta slučaj bo grof Ta' ffe celo dopustil izstop mladočeških poslancev iz državnega zbora. Će bočejo Taaffe in plemstvo narediti konec 30Oletnemu procesu za samostalnost Češke, je to umljivo, neumljivo pa je, da mu StaroČehi pri tem pomagujo. StaroČehi bi morali opustiti oadejo na dobro razmerje b Taafteom, morali bi prijeti za orožje in utopiti v opozicijo. Potem bi jim sledili tudi Lobkovici, Harrachi itd. Narod hi jim vse odpustil in bili bi zopet priljubljeni. Če pa tega ne bodo storili, zmagali bodemo mi sami. Češke norice. Te dni .se je mudil dr. Rieger na Dunaji in se posvetoval z raznimi ministri in drugimi poli-tičnimi nplivniki. Ker Rieger ni več aktiven politik, vsaj mandata nima, so ti njegovi obiski vsekako čudni. „Narodni Listyw javljajo, da je bil Itie^er pri grofu Taatieu. in zahteval kot pogoj, da StaroČehi zopet začnejo aktivno politiko, da se razveljavi naredba z dne 3. jaiuivarja 1890 (o ustanovitvi m-kega sodišču) in da se pri oblastvih prvo in stan os uvede češfiina kot notranji uradni jezik. Ti zahtevi nista bili vzprejoti in dr Rieger se jo duje, kako lepo je bilo zadnjič v Radečah. Miui-ster Be smehlja, — dobro znamenje, ako se smehlia miniBter. Povše gleda zavidno vse po strani, ter pripoveduje VVitteku, kako zanimljiva je njegova, — namreč Povšetova — knjiga o kranjski govedini. VVittek se ne smehlja; meni se skoro vidi, da je malo gluh. Deželni glavar je ravnokar povprašal dra. Tavčarja za svet, ali naj govori najprvo nemški, ali najprvo slovenski. .Samo slovenski!" je dejal Tavčar. „Ste li pametni?" vzkliknil je Oton, Ivan pa je ves zamaknen zrl v blišč onih štirinajst redov, katere je prinesel ravnokar mimo na svoji višnjevi, pomerančasto obrobljeni Bukoji prometni ravnatelj Skala. „To bi bilo nekaj!1 rekel je Ivan raelan holično. „<>!> svojih nazorih ne dobite nikoli kaj tacega!" zagodrnjal je Oton, — Ivan pa je le neprestano gledal — Skalo in njegove rede. Bog zna, kak preobrat bi se izvršil v njegovi duši, da ga ni zmotil v tem trenutku Šukljejev cilinder in pa Kersnikove široke hlače, 11 metrov blaga je v u ih, tako je sam pripovedoval. Šukljeja so povpraševali, iz katerega stoletja je cilinder, in rekel je, da je zgodovinsko imeniten, kajti po velikem naporu ga je dobil od dedičev onega narodnjaka, ki se je pred 25. leti prvi potegoval za dolenjsko železnico. To je pijeteta! Pakiž pa stoče, kako bi dobil karto pri- vrnil v Prago, ne da bi bil kaj opravil, dasi je imel razven s Taaffeom tudi s Hohenvvartom, baronom Hel-fertom in dr. Pražakom dolge konference. — Staro-češki listi taje, da je bil Kieger šel prodajat vladi pomoč staročeške stranke, a vzlic temu tega nihče ne veruje. Sicer pa StaroČehi že davno niso več jedini mej seboj in pojavila se je močna frakcija, ki zahteva, naj bi Rieger, Zeithammer in Mattuš opustili vso politično delavnost in da bi se staročeška stranka prenovila na novi podlagi. Ta predlog ni obveljal, zato se pričakuje, da se bodo mnogi StaroČehi oklenili Mladočehov in realistov. Trentinska avtonomija. Doslej še ni znano, kako je cesar vzprejel Trentinsko deputacijo, ki se je prišla potezat za avtonomijo, ali glasovi oficijoznib listov kažejo, da vlada tej ideji ni naklonjena. Zlasti „F r e m d e n -blat t* napoveduje kar naravnost, da na uresničenje TrentinBke avtonomije še misliti ni. Mej drugim piše: Italijanski element uživa v Avstriji, tako v Tridentu, kakor v Trstu, nad vsak sum vzvišeno naklonjenost vlade; neguje se v šoli in v uradu, v civilnem in v vojaškem Življenju. Tudi Italijanom na Tirolskem bi vlada ne odrekla nobene administrativne ali kulturne želje, katero je moči dovoliti, ne da bi se oškodila jedinost dežele. Dežela je ne-razdeljiva. Južnim Tirolcem se more dovoliti vse, kar lojalno zahtevajo, ali na politično in parlamentarno delitev stare tirolske dežele še misliti ni. Italijani bi le v interesu svoje ožje domovine delali, če bi opustili neploduo abstinencijo in v tirolskem deželnem zboru varovali posebne interese južuega dela dežele. V nt* države. Rusija in Franci}a. Predsednik francoske republike vzprejel bode ruske častnike v Parizu — tako se je sklenilo v ministarski seji v Fontainebleau. Carnota torej ne bo v Toulon, kadar pride rusko brodovje, pač pa je verojetno, da pride tja, kadar se vrnejo ruski častniki iz Pariza. V •Kronstadtu so tudi najprej ruski častniki prišli v Peterburg in potem šele ruski car v Kronstudt. Italija je vender jako vznemirjena, ker se boji, da bo Carnot prišel v Toulon, pa ue bo hotel vzprejeti poveljnika tja poslane italijanske ladje, kar bi bilo za Italijo očitno ponižanje. — Omeniti je treba, da so francoski radikalei iu ž njimi zvezam socijalisti odločni nasprotniki franeosko-ruske zveze. Novi poslanec Vaillant izrekel se je zoper to alijaneo, čel da zveze z avto-kratom ne more smatrati za jamstvo miru. Rusija je že 1. 1870. naredila Franciji veliko škodo in to se bo ponovilo, če bo nemški cesar v onjentu pod piral ruskega carja. Republika ne sine sklepati zvez, katere jej nalagajo služnosti napram drugim državam, sicer pa ne more drug nihče zagotoviti svetovni mir, kakor zjedinjeni socijalisti. Pomemben dan. Jutri zadubi nova vojaška predloga nemška pravno veljavo in ta dan se tudi izvrši dotična reorganizacija. Nemški listi poudarjajo pomen tega dneva in opozarjajo, da uprašanje o pokritju teh troškov še ni rešeno. To vedo tudi pristaši nemškega centruma in fnrmulujeio tirjatve, katerih izpolnitev je pogoj za njih glasovanje za davčno reformo. „Germa ni a" javlja, da se bo koj po otvoritvi državnega zbora zahtevalo, naj se jezuvi-tom dovoli vrnitev oa Nemško. O tem predlogu se je v nemškem državnem zboru že večkrat govorilo, a do glasovanja ni nikdar prišlo, kar je že vladi nami neljubo. Neki oficijozoi list pravi, da tudi v sedanjem državnem zboru ni dohiti večine, katera bi privolila v vrnitev jezuvitov in da je morda nikdar ne bo dobiti. — Kolka sreča za Nemčijo! jatelju Lavrenčiču, katerega je kar sam na svojo pest povabil. Vse zaman! „1 nu, pa poglei, kakii bo bomo odpeljali!" tolaži naposled žalostnega tovariša. Sedaj se peljemo! V čudno družbo sem padel: mej žurnaliste! Par poslancev je poleg, pa ti so radikalni; hvala Bogu — tu zraven je še Kalan, — to me rešil Čiovek mora dandaucB prevideu biti, — kajti, kdo ve — ? Ljubljana: K. dol. železnica. Ko bi bilo malo več ljudij na bregu Gruberjevega kanala in malo več navdušenosti na tem kolodvoru, bi tudi ne škodilo. Ljubljanci zaBpanci! Schafler mi je dejal: „Ich fUrchtete zuviel „živio", — na, aber es geht an." Lavrica. Narodne zastave, grom topičev. Moji žurnalisti povprašujejo, ima li kdo kaj shvovke. Jaz jo imam, pa je še ne dam, ker me še po strani gledajo; o priliki pa bo dobra, kajti tudi žurnalista je včasi treba pridobiti. Škoda, da je minister tako daleč zadaj. Škofij ica. Ogorelec, Lenče in — dvajset ljudij. Schafler si mane roki v BOBednjem vozu. Minister slovensko odgovarja. SehatK-r tega ne sliši. Gladstone jtred svojimi volilci. Dne 27. t. m. stopil je stari Gladstone pred člane liberalne zaveze Aiidlothianske, to je pred svoje volilce ter govoril o novem položaju, ki je nastal, ker j* perska zbornica zavrgla home-rule predlogo. Glavna tendenca Glada to neovega govora je bilo rezko in brezobzirno napadanje na persko zbornico. Razven s home-rule-predlogo imeli bodo perji, tako je napovedal Gladstone, kmalu se baviti z novim vprašanjem, namreč z vprašanjem o njihovi neodvisnosti in neodgovornosti. Perska zbornica se bo kmalu bridko kesala, da je obrnila nase splošno pozornost in splošno nejevoljo. Gladstone je izjavil, da še nima gotovega načrta, kako rešiti obe vprašanji, toliko je gotovo, da prihodnje zasedanje parlamenta ne bo iniuolo, da bi home-rule vprašanje ne prišlo na dnevni red iu večina bo najbrž našla sredstva in pota, rešiti to zadevo ugodno. Dopisi. Iz Ilirske Bistrice, koncem septembra. [Izv. dop] (Nekoliko politike. — Zmes. — Pozor slovenskim kapitalistom.) Uvodni članek cenjenega lista Vašega od srede „Na razpotji" vzbudil je mej tukajšnjimi volilci veliko pozornost; misel vseh je le-ta, da se je isto zgodilo tudi povsodi drugod, kjer je še kaj nezavisnih slovenskih volilcev. Na list „Slovenski Narod", kot glasilo ogromne veČine slovenskega razumništva — glasilo volilcev — se narodno zastopništvo premalo ozira, zakaj — je povsem umevno. Pravega razmerja mej volilci in poslanci pri nas ni, zategadelj se ne čuje gori vedno volja narodova. Pravo razmerje je baš ustvariti. Odločnost od poslancev morajo zahtevati volilci povsodi, kjer gre za pravo našega ali za prava bratskih nam narodov, da ne postane slovanska vzajemnost le fraza, ki naj preveva slavnostne govore na slovanskih večerih. Vladna naredba proti političnemu in kulturnemu ognjišču naroda Češkega postavila je poslance naše na razpotje — in prav tako. Paznim okom bode spremljati njih gibanje v bodočem zasedanji državnega zbora — in v slučaji, da se ne zgodi vse to, kar zahteva narodna čast, pojasniti bo stališče o pravem času. No, tukajšnji volilci so trdno prepričani, da bode njihov poslanec pri glasovanji o izjemnem stanji storil svojo slovansko dolžnost in želeti je le, da se je drugi poslanci isto-tako spominjajo, če prav jim je pii tem zapustiti staro in dolgo pot neplačane zvestobe do trdoživega ministerskega predsednika. V nedeljo bode v Postojini volilski shod, da se določi kandidat za bodočo dopolnilno volitev no-traojskih občin. Kakor je pretečeni teden poročala „Edino3t", odločili so se tukajšnji volilci, da hočejo delovati na to, da Be proglasi kandidatom mož, ki pozna razmere notranjskega kmeta. Vsaj je vender v Notranjski narodno-naprednih in izobraženih mož, ki se prištevajo stanu, kojega zastopati so v prvi vrsti odločeni. Za Kavčiču povse vrednega nasledoika istega političnega prepričanja hočejo nastopiti tukajšnji volilci na volilnem shodu v Postojini. Vsa-kako pa bo tudi tu treba stroge narodne discipline, tla n'im ne zasede stola našega poslanca kaka Liga. Wtf Dalje v prilogi. ~?MI - —-•--» Šmarje. Dolg nagovor, veliko ljudij. .Was Teufel, der Minister spridit sloveniBch?" pravi Schaflhr. Čudno, res čudno! — Tem slovenskim žurnalistom bom dal vender malo slivovke, kadar bodo zopet povprašali. Grosuplje. Velika množica. Dober zajutrek. „Ist hier die Sjirachgreuze ?* vpraša minister, — ne vem zakaj. Gra88elli reče, da je „špracbgrenzea tam, kjer ga bodo uemški nagovorili. Schafler in Schrey sta slabe volje. Tavčar gleda v jedno mer Skaline rede, Šuk-Ijejev cilinder pa se vidi vedno visoko izza ministrove glave. Povše pripoveduje, da ga vVittek ne i/pusti iz rok; meuda hoče vedeti genealogijo vsa-cega junca, ki se pase ob progi. Ko bi bil jaz tako učen ! Čuipork. Krasne deklice, krasni šopki. Pa Skalini redi so vender še lepši. Sedaj sem bil tudi že prav blizu ministra. Vse slovensko I Moji žurnalisti postajajo zopet žejni, — dajmo jim slivovke! Dobrdpolje. Glavar Thomau je že tukaj, in miniBter takoj vpraša, so li tu pač Nemci. Župnik je ogovor v žepu pozabil, in potem samo nemški odgovarja. Moji po dr. Štolbovi češki igri „Malomestni diplomati" za naš oder priredil in lokalizoval pokojni Fran Gestrin. Dolenjska železnica bode torej jutri v dvojnem oziru na dnevnem redu. Zjutraj popelje se „Sokol", „Ljubljana" in več drugih rodoljubov po novi železnici v Ribnico, da pozdravijo brate Dolenjce. Zvečer pa bode „Dolenjska želez-Dlifta" razveseljevala Ljubljansko narodno občinstvo v gledališči. Preverjeni amo, da bode navzlic izletu gledališče popolnoma polno. Slovenska Ljubljana ima menda tudi za dve slavnosti dovolj občinstva. Prihodnja predstava bode v Bredo, in sicer opera „Cavallerta rusticann", v kateri nastopijo tri nove pevske moči, gdčna. LešČinska (Santuzza), Liha (Lola) in tenor g. Bene S (Turidu). TJiogo „Alfia" poje g. J. Nolli, .Lucije" gdčua. Ni-gr i no va. — (Šola »Glasbene Matice".) Vpisovanje gojencev, katero se je vršilo od 14. do 24. t. m., zaključilo bo je za klavir in gosli z zopetno pomnoženim številom. Za harmonijo in solo-petje pa se vrši še do 4. oktobra vsak dan od 4. — 5. ure popoludne v šolskih prostorih. — Pouk v harmoniji za učence, ki hočejo svoje glasbeuo-teore-ticao znaoje popolniti, razširi se letos v dva oddelka. Prvi oddelek namenjen je začetnikom, završivšim učenje o elementih glasbene teorije in obseza nauk o postopanji glasov, o intervalih, akordih in njih vezenji v dijatoničnih, fundamentalnih poBtopih v duru in molu, vaje v generalnem basu in harmouizovanje danih melodij. V drugem oddelku nadaljuje se tvarina z naukom v modulacijah (dijatoničnih, kromatičnih in cnharmoničnih spremenili v duru in molu), harmonizovanje danih melodij, čist četveroglaBen stavek (koral), oblikoslovje melodij i o prosta figuracija, vaje beleženja v raznih ključih in po posluhu. Harmonijo poučuje g M Hubad. — Solopetje učita pa po doslejšnjem učnem načrtu gg. F. G e r b i ć in M. II u b a d. — Vpisovanje v šolski moški zbor vrši se v soboto 30. septembru zvečer od 6 —7 ure, dalje v ponedeljek, torek in Bredo, 2. 3. in 4. oktobra, vaak dan od 1.—2. ure popoludne v šolskih prostorih. — (Domača industrija raznih glasbil.) Na Vrhniki sta se združila gg. Josip Lenarčič iu Alojzij Luznik ter sta osnovala tovarno s parno silo za izdelovanje harmonijev in didaktofouov. Gosp. Luznik ae je v zadnjem času vežbal v glasovitih nemških tovarnah ter je prepotoval Nemčijo v svojo strokovno naobrazbo. Ravnokar se mudi s svojimi inštrumenti v Ljubljani, le I-n didaktofou je izpostavil za nekaj dnij v prostorih „ Glasbene Matice", kjer si ga lahko vsakdo ogleda. Stroj so si ogledale razne naše kapacitete ter priznale, da je s svojimi lastnostimi prikladen priprostomu človeku, a ravno tako s svojim finim ukusnim glasom in krasno zunanjostjo vsakemu gosposkemu salonu. Stareji naši čitatelji se bodo is spominjali na to zanimivo iznajdbo našega rojaka, o kateri smo ob svojem času poročali prav obširno in zdaj imeli sami priliko preveriti se o nje veliki praktičnosti. — G. Luznik je pred kratkim sestavil zopet nov inštrument, namreč: tamburo-pevanko. Na tem glasbilu more tudi nevešč Človek mahoma razumeti note, svirati kot tamburaš in tudi peti. Tak inštrument se dobi za G ali 7 gld. — Slavne čitatelje opozarjamo tedaj na narodno tvidko: Josip Lenarčič & Co. na Vrhniki, in ker bo cene zares jako nizke, poleg tega tudi pogoji na obroke ugodni, delo pa Čedno in pošteno, — želimo, da bi se tudi pri nas ta umetnostna industrija razcvela in s tem domača glasba razširjala tez popela na višjo stopinjo. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista poslal je kot kronindar iz Idrije g. Dragutin Svoboda, c. kr. stavbinski inžeuir 2 kroni. — Živio I — (Za „Narodni dom") v Ljubljani poslal je uredništvu uašega lista g. Matija Plevel, sluga pri banki „Slaviji" v Ljubljani 2 kroni. — Živio! — (Himen.) Daues poročil se ju v Sežani g. dr. Dragutin Treo, odvetnik vPostojini z gospodično Mici Mohorčičevo, hčerjo dež. poslanca in župana v Sežani. Čestitamo! — (Kipar g. Gangl,) dični naš rojak, izgo-tovil je te dni na Dunaji krasen bas-relief iz lipovega lesa, predstavljajoč rojstvo Kristusovo. Ta najnovejši umotvor našega genijalnega rojaka je sestavljen iz štirih podob z raznimi emblemi. Glavne podobe merijo do glave 1 meter 45 cm. Ta relief je namenjen za samostansko cerkev reda „Sacrd- C teur" v Pressbaumu pri Dunaji. Umetnik izvršil je svoje delo jako krasno in v največje zadovoljstvo naročnic, a najodličnejši poznavatelji cerkvene umetnosti so mu t laskavimi besedami izrazili svoje pohvalno priznanje in mu čestitali na tem novem uspehu. Gosp. Gangl začel je tudi že modelovati doprsje pokojnega Cimpermana in to po naročilu ^Pisateljskega društva" v Ljubljani. Ta umotvor, ki je namenjen kot nagrobni spomenik, izdelal bode g. Gangl iz kararskega marmorja. — (Sliko pokojnega urednika Železni kar j a) razstavil je naš domači umetnik g. L. Grilc v g. Koli mano vi prodajalniei na velikem trgu. Vedno rastoče število naročil in lep napredek v delih g. Grilca dokazujeta, da občinstvo ve ceniti vrline našega domačega umetnika in da se tudi on z vsakim novim delom kaže popolnoma vrednega tega zaupanja. G. Grilc uživa kot portretni slikar že tako krepko utrjeno dobro ime, da ga nam ni treba še posebej priporočati. Njegova dela daleč nadkriljujejo jednake .izdelke tujih »umetnikov", katerih nam pač ni potreba, dokler imamo tako izborno domačo moč — („Slov. planinsko društvo".) Iz Ribnice nam pišejo: Vrlo .Slov. planinsko društvo" je te dni od železniške postaje v Ribnici rdeče za-znameoovalo pot k „Sv. Ani" in na „Stone" (964 m) ter postavilo jeden napis pri postaji, jednega pa pri cerkvi Sv. Ane. S Sv. Ane je krasen razgled po vsej prelepi Ribniški dolini, od Sten, ki so kakih 20 minut dalje, pa vidiš daleč, daleč po Dolenjskem. Do Sv. Ane je 2 uri od postaje. Ker ni na vrhu nobene hiše, kjer bi se dobilo krepila, treba je vselej s seboj vzeti malo brašna. Ta lepa pot bodi priporočena vsem hribolazcem, vrlemu »Slov. pla-uinskemu društvu" pa izrečena srčna hvala za njegov domoljubni trud ! — (Vilharjeve pesmi.) Ker te dni poteče rok, ki ga je poBtavil g. F. S. Vi Ihar za izdajo pesmi pokojnega svojega očeta Miroslava, pozivnemu še jedenkrat vse rodoljube, ki bi si hoteli naročiti dela pokojnega „Kalskega slavčka", da blagovolijo to storiti in naznaniti svoja imena g. F. S Vilbarju v Zagrebu. Naročnina znaša, kakor znano 2 gld. Akopram morda čas ni posebno ugoden za to izdajo — kajti stareji rodoljubi imajo še dela Vilharjeva — nadejamo se, da bode izmej mlajše generacije se našlo toliko naročnikov, da g. Vi Ihar more izpolniti svojo namero in n * bode prisiljen odložiti jo do poznejšega časa. Nabiralna pola za naročnike nahaja se tudi v Ljubljanski čitalnici. — (Javna tombola) Dobrosrčnost in ra-dodarnost ljubljanskih prebivalcev je tako znana in se jo že opetovanj tako sijajno izkazala, da gotovo tudi „prvo ljubljansko društvo za podporo iu oskrblje-vauje bolnih in obnemoglih društvenikov", ki priredi jutri popoludne ob 3. uri na Kongresnem trgu javno tombolo, ni zaman apeliralo na ta čutila naših someščanov. Kadar koli je društvo priredilo tombolo, vselej je privrelo mnogo ljudstva iz vseh slojev in drug je tekmoval z drugim, da s svojimi prispevki omogoči temu humanitarnemu društvu izvrševanje stavljene si pretežavne naloge. Taka društva sploh ne nvjrejo izhajati, če jih prebivalstvo ne podpira in poznavajoč Ljubljančane, smo trdno uverjeui, da bo jutri vsak rad žrtvoval nekoliko krajcarjev, zlasti ker ima nadejo, da mu fortuna nakloni kak dobiček. Ker je tudi za zabavo skrbljeno — svirala bo namreč nova vojaška godba in to prvič na javnem prostoru — zbralo se bo brez dvoma mnogo občinstva in iskreno želimo, da bi društvo imelo izdaten dobiček. — (Generalno vodstvo državnih železnic) izdalo je IX. dodatek k generalnemu tovornemu tarifu z dne 1. januvarija 1. 1., ki zadubi veljavo z dnem 1. oktobra. — (.Učiteljsko društvo za Kranjski šolski okraj") zboruje dne* 5. oktobra v Kranji. Začetek ob 10. uri zjutraj s sledečim vzporedom : 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo in volitev treh pregledo-valcev računov. 4. Volitev sedem udov v društveno vodstvo. 5. Posamezni predlogi. K obilni udeležbi ya°i f odbor. — (Goriške novice.) JVlinuli torek prišla sta v Gorico deželna poslanca Tržaška gg. Ivan N a b e r g o j in Fran Dolenc in si ogledala slovensko kmetijsko šolo. Potem sta se odpeljala v Kanal in po novi cesti v Brda in domov. — Umrl je v Gorici okr. davk. nadzornik gosp. Kodermatz. — č. g. J. M a r z i d o v S e k, c. kf. vojaški kapelan, premeščen je iz Gorice v Trst. Bil je obče priljubljen. — Pri zadnjem zasedanji porotnikov v Gorici bilo je mej vsemi porotniki le 7 Slovencev, navzlic temu, da je Slovencev dve tretjini v deželi. Porota je večinoma laška. Taki odnošaji ne smejo dalje trajati in bi posebno župani morali delati točno že prvotne imenike porotnikov. Odločno narodni odvetniki pa bi morali delati na to, da bi državno pravdništvo tožilo vse Slovence v slovenskem jeziku. — Na sprehodu v Staro Goro, kamor so šli 4 slovenski in 2 italijanska dijaka, začel je italijančič Carlo Sp. iz Gorice slovenskega tovariša Janeza P. zmerjati s „ščavom". Ko je poslednji ugovarjal, potegne vročekrvni lahonček iz žepa dolgo bodalo in hoče Slovenca zabosti, kar bi bil tudi storil, da ga ni zabranil njegov italijanski tovariš, kateremu je potem P. iztrgal bodalo iz rok. Neki odrasel Slovenec je potem bodalo vzel in izročil redarstvu. To je pač Žalosten dokaz, kakšen sad rode vedna hujskanja. — Slovenski slikar gosp. Ivan (losar, ki je dokončal Dunajsko akademijo, naselil se je v Gorici, kjer namerava ustanoviti slikarsko in risarsko šolo. Naj bi našel mnogo podpore mej rojaki, posebno od slovenske duhovščine. — (Vinska letina v Istri.) Iz Šmarja pri Kopru se nam piše, da bode vinska letina tam prav dobra in pridelek obilnejši od lanskega leta. A tudi kvaliteta bode izborna, ker je vsled suhega vremena grozdje lepo dozorelo. Vinski trgovci bodo torej prav dobro postreženi, posebno ako se oglase pri znanem rodoljubu Petru Klunu na Krožeri, četrt ure pred Šinarijem. VeČina pridelka tega kraja je belo vino (muškatelec) in pa refošk. — (Pritožba „Sokola") imela je ugoden uspeh Deželua vlada ovrgla je prepoved okrajnega glavarstva v Kočevji in dovolila korporativni nastop „Sokola" v Kočevji z zastavo in trobentači, kakor se nam javlja ravno pri zaključku lista. 1 ,_ 1 r S Prvo krono družbi sv. Cirila ln Metoda! i"^ -■^4- Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 30. septembra. Mladočeški oklic je že tiskan, razposlan pa še ni. Spisal ga je dr. Herold, podpisali pa so ga vsi mladočeški poslanci. Praga 30. septembra. V Kutni Hori so orožniki na pošti zasledovali, če niso prišle kake tiskovine na dra. Pacaka, in poizvedovali, če se je kje naročil tisek mladočeškega oklica. Posl. dr. Pacak se je brzojavno pritožil grofu Taafteu in namestniku grofu TI umu. Inomost 30. septembra. Danes zjutraj obiskal cesar Siebererjevo sirotišnico, kjer so ga vzprejeli minister Gautsch, knezonadškof Haller, generalna načelnica redovnic sv. Franca Pavla in ustanovitelj sirotišnice Sieberer, ki je novic podaril 100.000 gld., za kar mu je cesar izrekel srčno priznanje in mu podal roko. Po kratki molitvi v kapeli ogledal si cesar vso zgradbo in se izrekel jako povoljno. Posebno mu je ugajalo, da sirote, 150 po številu, jako dobro izgledajo. Pri odhodu podal cesar Sie-bererju zopet roko, katero je ta poljubil. V razstavi bil cesar in nadvojvode viharno pozdravljam. Budimpešta 30. septembra. Ečtvttsova frakcija se je razcepila; večina je pristopila Polonvi-Ugronovi stranki, manjšina se misli konstituirati kot neodvisna stranka. Budimpešta 30. septembra. Zadnje dni po Budimpešti razširjane komunističue oklice spisal iu razdal neki krojač, ki je na policiji izpovedal, da se poganja za premembo socijalnega in političnega reda mirnim potem. Pariz 30. septembra. „Petit Parisien" javlja sledečo pikantnost: Danska princezinja Valdemar, netjakinja grofa de Pariš, rekla je v pogovoru ruskemu careviću: Jutri bodete videli mojega strijca, glavarja francoske rodo-vine, na kar je carević rekel: Poznam samo jedno francosko rodovino in to je narod francoski, ki je naš dober prijatelj. London 30. septembra. Angleška vlada namerava z ozirom na kritične razmere v Braziliji nas veto vati intervencijo evropskih velesil. Poslano.41) V Št. 217. „Slov. Naroda" z dn6 23. t. m. ebdolžujejo se v notici pod naslovom: Lovcem v preudarek, gg. zakupniki lova občine Vič, da delajo polju velikansko Škodo in to prav nalašč, ker podijo jata psov v fižol in proso, katero, je najbolj priljubljena hrana jerebicam in prepelicam i. t. d. Resnici na ljubo je primorano podpisano županstvo objaviti sledeče: Kar se tiče škode na polji, čez sedanje gg. zakupnike še doslej ni bilo nobene pritožbe in takih zakupnikov, kakor so sedanji, da bi tako pazili na polje, smejo biti kmetovalci veseli. Pripeti se pa komaj tudi vsako drugo ali tretjo nedeljo, da se znajde kak g. zakupnik na lovu. Trije izmej njih pa celo sezdno na lov niso prišli. Prejšnji gg. zakupniki so v istini delali škodo na polju, a valed tega je prejšnji gosp. župan, kot zastopnik kmetovalcev, lov občine Vič sam v zakup vzel in sedanje gospode povavil, naj prevzamejo lov, da se prepreči škoda na polju. Takrat se ni kdo ni oglasil v časnikih, ampak pritoževalo se je pri Županstvu. Tedaj kmetovalci 1 pridite k podpisanemu županstvu in na merodajnem mestu zahtevajte zadoščenja. Gospod dopisnik in njegova sotrudnika imajo prav malo prosa in fižola, ali pa prav nič, kar 8pričuje to, ker trdijo v svojem dopisu, da je proso in (fižol?) najbolj priljubljena hrana jerebicam in prepelicam, naj pa v bodoče bolj premislijo iz gole zlobnosti in sovraštva po javnih listih blatiti nedolžne ljudi, in prosti čas v druge bolj potrebne namene obrnejo. (995) Županstvo občine Vič dne 9. septembra 1893. Andrej j?Icnoniiu. *) Za vsebino tega sestavka jo uredništvo le v toliko odgovorno, v kolikor zakon veleva. Bratje Sokoli! I^let v Ribnico in Kočevje hode v nedeljo dne* 1. oktobra. Sokoli se zbirajo ob 6. uri zjutraj na južnem kolodvoru in odpeijeio točno ob ',q7. uri. Vlak spremlja Domžalska godba. — Vožnja do Ribnice in nazaj velja gld. 1«6 v III in gld. 3 72 v 11. razredu, — do Kočevja in nazaj gld. 2-28 v III. in gld. 4 56 v II razredu. — Vsi člane io drUQB vrle rodoljube vabi k prav obilni udeležbi Na zdarl Odbor. Listnica uredništva. Abonent v Gradci: Na Dolenjski železnici so vsi napisi, inclusive Kočevsko postajo, dvojezični, in sicer nemdko-Blovenski. Zdravi! Današnji številki našega lista je priloženo naznanilo firme „Gričar in MejaČ" io firme „Koiiev-ska 1< sna obrt". Na drugi atrani tega nuzminiia je naf * h''it vozni red na dolenjski železnici. (996) Avstrijska speoljalitota. Na želodcu bolchnjočiin ljudem priporočati jo porabo pristnega ,,Moll-ovcga Seiil I i izpraska", ki je preskusen«) domačo zdravilo in upliva na želodce krepUno ter poapešilno na prebavljen)« in aicer t raatociin uspehom. Škatljica 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. Mu M,, c. in kr. dvorni zalagate!), DUNAJ, Tuchlanbcn 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovati z varnostno znamko in s podpisom. Manj nego :i gltatljici bo uu razpoSilja. 5 (18—13) štev. i. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr.529. Otvoritvena predstava. V nedeljo dne 1. oktobra 1893 Prvikrat: Dolenjska železnica. Gluma v treh dejanjih. Češki spisa! dr. Josip Štolba. Poslovenil in lokalizoval Fran Gestrin. Igro uprizori in vodi gospod Ignacij Jiorfituik. Začetek točno ob 7. uri, kouec po 9. uri zvečer. Dramatično družtvo. Pri predstavi svira orkester slavnega pešpolka Leopold II., kralja Uelgijcev št. H7. I T t-i i o i > ti i m j i : Parterni sedeži do III. vrste BO kr., od IV. do VIII. vrsto 60 kr., od IX. do XI. vrste 50 kr. — Balkonski sedeži I. vrste (»0 kr., II. vrsto 50 kr., III. vrste 40 kr. — Galerijski sedeži 30 kr. — Ustopnin« v lože 50 kr. — Parterua stojišča 40 kr. — Dijafike ustopnioe 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. — Sedeži se dobivajo v stari čitalnični trafiki v Šeleuburgovih ulicah in na večer pri blagajnici. Prihodnja predstava bode v sredo, dnč 4. oktobra 1893. Blagajnioa se odpre ob '/|7. url zvečer. „LJUBLJANSKI ZVOH" ■t ©5 i ■a vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta S gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. eww»tee»pwi Tujci: 29. septembra. Pri Hallel i Pl. Hankenburg, Abl, Hoter, pl. Lohner, Hartmao, Hofoaan, Musch, Ktllhauser, Hteiriliarter, Balabon, Wurm z Dunaja. — Vitez pl. Salomon, Keuman iz Prage. — Beer, Hofman ii Berolina. — Kantz iz Zagreba. — Schlesinger iz Brna. — Begnard, Tossini, Candolini iz Trst*. — Berer, Homel, Prasser iz Celovca. — Weisi, Du-mafo'dvar, Schmierer iz Beljaka. — Terpotita iz Trbovelj. — Welik, Budwets iz Gradca. — StaUer iz Kočevja. — Goljevsoek iz Gorice. Pri Slona t Uaimaver, Bnrduzi, Bearii. Seman, Jeglič, Oplatek z Dunaja. — Grabit, Lebitscliing i/, Celovca. — Hlavaček, VVeiss iz Prage. — Saake. Canstadt, Podobnik iz Rudolfovega. — Havas iz Velike Kaniže. — Dr. Gottlieb is Kočevja. Umrli so v JLJubljaiii: 29. septembra: Meta Borštnik, kajžarjeva žena, 36 let, Karolinška zemlja ftt. 2. — Blaž Lambcger, dninar, 41 let, Poljanski nasip it. 50. V dolelni bolnici: 27. septembra: Alojz Sedde, delavec, 19 let. 78. septembru: Jera Zd-Aar, delavčeva žena, 47 let. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. bLJ 7. zjutraj m j 2. popoj. as i 9.zvečer Srednja 736 ti ni.n, 734 9 784 8 mm. temperatur 5-8° C 17 2« C 11-4'C a 11 l9, za brezv. si. zah. si. zah. 8-7« p megla d. jaB. jasno od non 0 00 mm. :j ili Mil. ID-cLr^a-jslcsL "borza, do6 30 septembra t. 1. včeraj — danes Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta ..... 4°/„ kronska renta . . Akcije narodno banke . Kreditne akcije . . Lordon ...... Napol....... C. kr. cekini .... Nemške marke , . Italijanske lire .... Papirnati rubelj . . . Dne" 29. septembru t. I 4% državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 10O gld. . . Ogerska zlata renta 4°/0....... Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 41/,°/0 zlati zast. listi. . Kreditne srečke po 100 gld...... Rudolfove srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . . Tramway-drast. velj. 170 gld. a. v. . . . gld. 97*16 — gld. 97 — n 96-70 — n 9ti-75 ft 119 -H . — ti 119-90 96 60 — 9675 n 986 — — 1 986 — n 338 -2f> — 337 75 1 Siti' 20 — | 126-20 n 10 03»/, — n 10-03 r —'— — ft —'— ti 68-07Vi — 0 6207 V, n 44-85 — n —•— n — n —•— 146 gld. 50 kr. 194 127 188 195 23 160 249 75 96 75 50 o ce > J N cs rt S s > W* od £ •5 a | s 51 > M c rt IV »H E 1 i ,2 o? p i>*>- GLAVNO SKLADIŠTE!!*' £ 3 i najčistije luina KISELINU* poznale kas najbolje okrepljujuće pića, I kru irkaiao lltk proti trajno« kailju ptuoevia« I lelados bolesti grkljana I proti ■•huriln katara, III\HK M1TT0NIJ1 Karlovi vari i VVidn. Iščem prijazne meblovane sobe. Ponudbe: 1'., Uren SIO*S (976—2) oni] s 13 spremeni, jedno leto rabljen in za izvrstnega h poznan, proda Ne lakoj za 200 — Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda". spretnega v notarskih poBlib in veščega slovenskemu in nemškemu jeziku, vzprejiiiem takoj. Plačilo po dogovoru. — Fonudbe naj ae pošljejo nemudoma pod mojim naulovom- Emil Orožen, c. kr. notar, začasno v Ribnici. C. kr. glavno ravnateljstva avslr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda ^oI'ax'negra oči X. olctolora. 1893. Nastopno omenjani prihajnlni in otlhajnlni čaii osnačenl io v awliijrrrr»)>*krtn rasu. Srednje«Trop«ki £«■ j« kr»jn«niu iaau v Ljub. Ijani /a 3 minuti nsproj. Odhod ls LJubljane fjni. kol.). Ob t!i. uri R tnln. ;>o hoH osebui vlak v Trliii, 1'ontalinl, Iteljak, Ce-l Franaenafeate, Ljubno, Dunaj, £ez Saiathal t Auiaeo, Iachl, i. m ■ i ti ■ l.-n . Solnonrad, Lend-Oaitein, Zeli na jeseni, r, Lino, l'.u- dejevice, eiaenj, Marijine Tare, I .•■•r, Kriincove varo, Karlore v:»re, Prago, Draediine, Ounaj via AmitetUn. Ob 7. url O« min. :Jutrn) oiebni vlak v Trhli, Pimtahel, lloljak, Ce-ioreo, Franzenafeite, Ljubno, Dunaj, iom 8olzthat v Kolnugrad, Dunaj vik A mit ■•ti.mi . Ob 11. uri nO tnln. dopoludn* osebni vlak v Trbiž, 1'ontubel, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri HO tnln. pojtoluilnr oaohni vlak v Trbiž, lloljak, Celoreo, Soluoffrad, Lend-Oaitein, Zali na jeseni, Iuoiuont, Itregnic, turih, Oonavo, 1'ariz, Lino, laobl, Builejovlco, Plsenj, Marijino vure, Kfier, Francove vare, Karlovo vare, 1'ra^o, Draždaiiu, Dunuj via Ainatottcn, Prihod v LJubljano (juž. kol.). Oh !i url lili tnln. zfutraf osebni vlak t Dunaja via Amstcttnn, lin;, dan, 1'iMk,'«'. Francovili varov, Karlovih varov, Kkrra, Murijiuih varov, riznja, lludojevic, Sulnogruda, Linca, Stej-ra. Imhlii, tiiiitmiien«, Zol'.a ds> jeseru, Lend-iiaatoina, Ljubuoga, Beljaka, Coluvca, Kranaonsfeste, Trbiža. Ob 11. url 27 min. r"1'"'"<" osebni vlak a Dunaja via Amatottun, Drazdan, 1'raijo, Francovib varov, Karlovih varov, Kgra, Alarijinih varov, I'l/.uj.i, Budojovic, Holu<■ n n 8. „ 46 „ tvier „ „ Odhod iz LJubljane (drž. kol.;. Ob 7. url Ift min. zjutraj v Kumnik. „ ii. „ OS „ ],(>i>otu(lnr „ n „ O. „ SO „ zvrčrr „ „ „ IO. B IO „ zveerr „ „ (inosoca oktobra ob nedeljah in pruzuikili.) Prihod v LJubljano (drž. kol). Ob ti. url SI min. zjutraj is Kamnika. „ 11. n IS „ tlttjuihiilnr „ ., ,, « ,, VO ,, mvrrrr ,, ,, ,, O. ,, OS ,, zvečer ,, ,, (meseca oktobra oh nedeljah iu praznikih.) Trgovci kateri nc li<»«*«>j«» Ne <» pravem «*u*»ii pod prav dobrimi poboji vi i rai i. naj l»la« l^ovoli|o povprašati pri u pral niši vu 1l>);a lisi a. (950—3) Gospodičina izprašana učiteljica (9tiH—3) za francoski jezik, glasovir in citre ima Nt' nekoliko prontlli ur mi ruzpo lit^mije. Marij«1! Terezije cesta št. 12, v pritličji. (989—2) Deček kateri je vsaj 14 let star in zdrav ter drugi ali vsaj prvi razred srednje Sole dovršil, vzpr«*jim* hv kot prukti-kutit V mini l u ku|šn |4> Npoc«'ri|Hl il i\jil l u i <•«>. — Več o tem povo npravnifit.vo BSlov. Naroda-. (993—1) Trgovskega pomočnika veščega slovenščine iu neinsčiue, kukor tudi pridnega učenca t/pri |iiiil:i tuko| v trgovino z int>wHiiiiu lil umii Vurlec TJitiolt v (9H0—3) Ponudba službe. Inteligenten mož, v najboljših lotili, čvrst, oženjen, z dolgoletnimi spričevali, slovenščini m nemščini vefič v govoru in v pisavi, išče kot dacar, iiriariiii -iu_;ii. nm-^»/.iin-iir, vralar, iind/.oriiik itd, takoj r»ln /l>r; njegove zahteve so skromne. Tudi bi */ie] kako tfottlilno v liupui. Ponudbe naj so blagovolijo poslati pod šifro: „D. poMte r»'»laiit,«"i v Krtin.j. (D7'2—3) Tržaška tvrdka za izvoz vina iŠČG (988—1) veščega, dobro kvalifik.ovan.ega vinsKega Več povo upravuistvo „Slovouskoga. Naroda-. TiacL capsici compos. (PAIN-EXPELLER), pfipraveny v RiohtrovS lekarni v Praze, všoobeonS xnAm^, bolesti utifiujioi domaei lek k maz&ni, jest na sklade ve vžtžinS lekaren, lihov po 1 zl.20kT., TO a 40 kr. — Pft kupovani tf oba »e miti dobfe na pozoru a prijmouti jen lahve i oohran-nou 7.11:1111 k mi „kntTou" jakožto prave. Oathoam r,(iny littolnt vi Rlcblrovi lekarna „U zlatsho Ivi" v Praze. S k bsbbvSsSssHVsHsbbbsSbsssHbI P* FRAN CHRISTOPH-ov (20' svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teh praktičnih lastnostij in jednostavnoga rabljenja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobi v-a se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje samo svit). — Uzorol lakiranja ln navod rabi dob« so v vseh zalogah. Dobiva se v IJobljani pri FRA.N CHRISTOPH, ttt a \ttt t TTnT7"n/f a TkT"KT tt izumite lj m jedini izdelovatelj pristnega IVANU LUCKMANN - U. svetlega laka za tla, PRAUA & BEKOLIN. l>ne a:t. oktobra ob io. uri , ponudbena obravnava zaradi dajatve kuhinjskega posodja in drugih potrebščin za bolnico za vojaške zdravstvene zavode v področju 3. voja. Natančni pogoji so razvidni iz pribitih razglasov in so na vpogled pri vseh vojaško-zdravstvenih zavodih v področju 3. voja. (J921) Upravna komisija garnizijske bolnice št. 7 v Gradci. 9* SLAVIJA 44 vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavaruje človeško življenje po vseh kombinacijah mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. Členi butike „Slavije" imajo brez posebnega priplačila pravico do dividende, katera je doslej izuašala po 10 20 , 25% 1,1 i •'<■««> leto celo 48%. /a škode izplačala je doulej banka „Sluvija" čez (IvaJNct milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvetiih fondih more se meriti z vnuku drugo zavarovalnico. Kako koristno in potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje (193—17 primere s 1. Mihu Dolničar i/. ot. Vida nad Ljubljano zavaroval s»e jo dne 16, oktobra 187.'! iu jo umrl dne 11. avgusta 1874. Uplačal jo 'M gld. HO kr.; d« diči n jodovi pa ho prejeli od banko „Slavije" 1000 gld. "2. Josip ZutioSkur, držtdni oticijal v Ljubljani, z»varo\al so je dn<3 10. aprila 1874. Do svoje smrti dnu 22. fobruvacja 1876 uplačal je 125 gld. '-8 kr., banka „Slavlja" pa jo dedičem njegovim izplačala 1000 gld. H. Henrik Krof Wiinnbrand v Konjicah zavaroval po je dne 15. mamja 187f> ter jo do svojo smrti dno 15. maivija 1H77 uplačal 1188 gld.; dediči njuguvi pa so oil banke „Slavije" prejeli 6000 gld. 4. Anton Aličin, župnik v Begunjah, zavaroval seje duo 1 avgusta 1870. l'o h m iti njegovi dne 17. julija IN 11 izplačala je banka „Slavija" kapital 1000 gld., dasl jo bilo uplaoaue zavarovalnino le 3I>4 gld. i)M kr. 5. Janez Verbio, načelnik postaje na Kakoku, zavaroval se je dno f>. aprila 1878; umrl pa je dno 'Jf>. novembra 188.'1. V tej dobi uplačal jo 174 gld. W> kr ; banka „Slavija1* pa je izplačala dedičem njegovim 101 O gm, o. Luka Siihec, trgovec in posestnik v 8t. Petru na Notranjskem, zavaroval se jo dno 80. janiivarja 1">82 za LrOO gld. Do svojo smrti dne 17 junija 1H8-1 uplačal jo 215 gld. 59 kr. iu banka „Slavija" izplačala jo rodbini njegovi ves zavarovani kapital. 7. Dr. Ivan Pitamic, odvetnik v Postoj in i, zavaroval se je dnč 10. novemlira 1882. Do svoje smrti dno 9. oktobra 1891 uplačal io .'1159 gld.; banka .Slavij*" pa jo «h dičem njegovim izplačala 000" gld. 8. Simon Matojčič, župnik v Starem 1'azinu, zavaroval so jo ono IO. januvnrja 1899 iu jo nuni že dne :.*• • fubruvarja istega lota. Dnsi je uplačal le 7 gld, 49 kr., izplačala jo banka „Slavija" ijegovim dedičem 1000 gld. 9. Petar Bogović, župnik v Lunu na otoku Rahu, zavaroval jo dnč 15. ujaja 18*1) svojim trem nečakinjam, Milici, Hrni in A n ti j e I i j i Miletićeviiu, po 500 gld. dote. Na to zavarovanje uplačal je do svojo smrti dnč 28. februvarja 1891 168 gld. 88 kr.; banka „Slavija" pa hode VMMke) imenovanih deklic, ko doživi 1~. leto, izplačala 500 gld., tedaj vsem trem 1500 gld. 10. Josip Perko, učitelj v SraJielu pri Žužemberku, zavaroval je svojemu sinčku Josipu 1000 gld. dote. Do svoje smrti uplačal jo 25 gld. 53 kr.; banka „Slavija"* pa bodo sinu njegovemu, ko dosežo 20. leto svoje starosti, izplačala 1O00 gld. Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani v lastni hiši, Gospodske ulice št. 12. Hotel Arko v Ribnici. Dobra restavracija, 5 minut oft tolodvora. Priznano dobra kuhinja, zaloga dobrih vin in pive. Cenene sobe. (957-4) *-41u«£-u. k vHiikeiiiu vluku. Ta hotel eventnvelno tudi proda V W V T r r w v WVW¥V Najboljše vrste piva v sodih, in stefelen±C€i3a. iz združenih pivovarn i Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu priporoča po tovarniških cenah. (162—88) Zaloga piva prve Graške delniške pivovarne IVI. Zoppitsch v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. Na pismene poizvedbe odgovarja se nemudoma ln frankovano. 'Vil L. Luser-jev obliž za turiste. Pristnega Imajo v|j|ni»-||hhI J. Swoboda, LJ. pl. Trnkdc*y. (J. Plocolii L. Grecel: \ itinioil*ov«*m S. pl. Šladović, F. Ilaiku ; v Kamnika J Močnik; v Celovel A. Bgger, W. Thurmwald1 J. Birnba-ober; \ Hr««*Hii A. Aich-inger; v Trmi (na Ko« roSkeuO C. Menner; v It« t juli u V. Srh o Iz, Dr. K. Kiiinpt; v (Gorici (J. B. Pontoni; v Wolf»-Iiitkii A. Ilufli; v Krulili K Savni k: v Itn«l-Koiii C. E Andi iiMi ; v lsi" v Ljubljani, Gledališke ulice h. štev. 8. Posebno priporočam orodja prve vrste za (llo—:12) rokodelce in poljedelstvo. Za pilo in vodne Ž3,gre kakor za se garantira, da so dobre. Grobni križi, šine za obloke, kuhinjska oprava itd. Liela Rodier las Londona (978—2) podučuje angleški jezik. Frančiškanske ulice št, 16,1. nadstropje. Večjo množino tirolskega in dolenjskega (874—11) Io pristno blago — ponuja po primorao niski coni v posodah od fiO litrov vise Jos. Paulin v Ljubljani, Marijin trg št. 1. Službeno osobje (989) vsako vrBte, moiko in žensko, kakor tudi trgo vsko osobje, I lasti tako z dobrimi službenimi spričevali, priporoča iu uainešcujo najbolje za tukaj in drugod posredovalnica Gr.Flux, Breg št. 6. \ NklacIfNC't si ji v biiishe^a |>.» pro«lu| 2(> konjskih sil močna f iirliifia. vre v ti IJ ii I nili nIoIov. nuui oklosei-vnlul stroji in sli* o j km čiščenje nšciia. PovpraSati naj se blagovoli p;smeno pod naslovom : .. l*nroml in v C'el|i, in* Npodu|eiu Nta jerNkcui*«, ^ Na najnovejSi in najboljši način J iiiHocne (694_2n^ I e»fee» In «a>&©wj * ustavlja :>roz vnukih boločin ter opravlja plomb«. ^ vau|a in vso tobne operaolfe, — odstranjuje f» zobne bolečine z miniranjem živca I zobozdravnik A. Faichel, J polog čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hiši, I. riadstr. ♦ ♦ I Jm%r 5-»v«»|i U svojim ! Tfti,. CfiHH I*, n. čaatitim gospodom rojakom, bivajočim na Dunaji, uljuduo priporočam svojo Meiovalnico mostili obtok. Obleko izdelujem po uajuot <-j-.«iii Uiojn, priletno in trpežno ter po nizkih eoiitth. Za obila naručila se vsem .Slovencem toplo priporočam (9f>3—4) z odličnim spoštovanjem I I 49H mm Gabrijel Mesner krojaški mojster iinaj. IX. 3, VVahringerstrasse št. SVOJI 1* HiV.»|it»l »j Izdelovatelj razpošilja bojih po 12 steklenic (zaboj tehta 5 kg) za : 1 Glasovita radi svojega učinka, odllko-vttutt radi svojih zdravilnih lastnostij s euNtuo diplomo in slalo Mvetlnjo na razstavi v I.oihIouii m lkm l/u. b /lato svetlu)o v lli-n-selju in Tunisu. Želodčna tinktura lekurju G. PICCOLI-ja v Ljubljani je vspeSno dietetiono sredstvo, katero krepča in zdravi že« lodee, kakor tudi opravilu prebavnih organov izbomo pospeSuje. (173-34) jo proti povzetku zneska v za-aa 1 gld. 3t> kr., po 56 steklenic 5 gld\ 26 kr. — Poštnino plača vedno naročnik. Cena jodni steklenici 10 kr. ~W) Veliki krah! New Vork in London nista prizanašala niti evropski celini ter je hita velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči j. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrno gld. 6.60, in sicer: 0 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško ostrico; 6 komadov amor. patent-srebrnih vilic iz jednoga komada; 6 komadov amer. patent-srebrnih jedilnih žlic; 12 „ k n kavinih „ 1 komad atrer. patent-srebrna zajemalnica za juho; 1 komad amer. patent-srebrna zajemalnica za mleko; 2 komada amer. patent-spehrnlh kupic za jajca; 0 komadov angleških Viktoria-rašic za poilklado; 2 komada efekta b namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za čaj; 1 * najfinejša sipalnica za sladkor. •11 komadov vkupe samo fl.oO. Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gld. 40*— ter je je moči aodaj dobiti pu tej minimalni ceni gld. 6 60, Američansko patent-srebru je ven in ven bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar so garantuje. V najboljši dokaz, da le-ta iuserat ne temelji na n.ilsa,ls:šn.i slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu no hi bilo blago povšeč, povrniti brez zadržka znesek, in naj nikedor no zamudi ugodno prilike, da si omisli te krasue garniture, ki jo posebno prikladna kot djT|irckra.Niio ženituo darilo "•O kakor tudi za vsuko heljšo gospodarstvo. Dobiva se jedino le v A. HlltSCeiBEUC.-a glavni agenturi zjed. amer. tovarn patent-srebra na Dunaji. II., Rembraudtstrasse 19. — Telefon št. 7114. Pošilja ae v provincije proti povzetju ali Če se znesek naprej vpošlje. (942—3) <'i-it lini priimek IO ltr. WW Pristno le z zraven natisnjeno varstveno /.namko (sdrava kovina). " & i" Izvleček lz pohvalnih pisem. 7* t- Toxing, Gor. Avstrijsko, 21. svečana 1892. Slučajno sem videl pri Njega svetlosti grofu Wurm-braudu vaše garnituro ter se prepričal o n«e lepoti in co-nosti itd. Jožef Forst, župnik. V 0 lomucu, 1. maja 1892. S pošiljatvijo izredno zadovoljen, nadkrilita znatno mojo pričakovanje. Stotnik Cz . .., plackomanda. Koroški rimski vrelec najbolj prebavna, najčisteja planinska kiselica,prost vseh želodec obtežujočih, slizntce drnžečih postranskih sestojin. v* Ljubljani glavna zaloga pri II. 13« Nupauu. Se rabi lo let v mnogih hlevih, kadar krave ne marajo j«-wtl, kadar imajo Hlttbo prebavo, v* svrho /.boljsn-nju mleka in da krave dajo vee mleku. (^10—12) ^ . ^S\0\o^X^nah in drogerl- GLAVNA ZAT.OGA: Fran Iv. Kwizcla c. in kr. avstrijski in kralj, rumunski dvorni založnik, okrožni h kar v Koruenburjcu pri Dunaji. Paziti j«.; na zgornjo varstveno znamko in zahtevati izrecno 14« i/..-lin KonieiilHirNkl **«*«! i £ ai i priimek x» živino. JVajbo I j se >oscili> sveta! Fernolendt voščilo za čevlje. Cos. kralj. deS. prtv. tovarna utem. I. 1835 na Dunaji. To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo črno sveti ter vzdržuje usnje trpežno. - Povsod v zalogi, ssššs (801-9) Zaradi ponarejanj naj se pazi natanko na moje ime WV Fernolendt. ~wi Lego podstrešno stanovanje s dvema sobama in z vsem, kar zraven pripada, se odda m 1. novembrom. — Več v Kolodvorskih ulicah št. 34 pri kamnoseku. (983—1) Spreten komi vzprejme se v prodajalnico na deželi. Ponudbe pod »,Soliden** vzprejema upravniatvo „Slovenskega Naroda". (986—1) V igranji na citre » ponenje (925—6) * Josip Petritx? učitelj cifranja, £ v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 8. V Novem Gradu (Illir. Castelnuovo) se da zaradi premembe domovanja opremljena trgovina z mešanim blagom Tudi sta dve v najboljšem stanju se nahajajoči, dobro se iv n tuj oči hiši z vrtom, dvoriščem, mo-stovno tehtnico po primerni ceni na produ). (1)94—1) Povpraša naj se pri Vinku Dolscholnn V l*o Nt o J i nI. Nepremočne vozne plahte različne velikosti in kakovosti ima vecloo v zalogi in jih daje po ceni (59—39) *pt (lifor c. kr. prlv. jn/.ne telesnice, v l.jul»l;nnf, na iMinajHUi ccnII hI. in. Svetovna razstava v Čikagi. I Vožnji listki v AMERIKO ( (360—*^ 6) pri DUNAJ. [ nizozemsko-ameriški parobrodni družbi. I Kolowratring 9 IV Weyringergass8 7' FojnHllila ir. i*«x. lletau-a Češko izdanje po 80. nemški izdaji. S 27 podobami. Cena "J gld. a. v. Čita naj je vsakdo, ki trpi na strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto na tisoče bolni ko v gotove smrti. Dobiva se v založni knjigami „Verlags-Magazin B. F. Bierey v Lip-t kum (Saško), Noumarkt .'M", kakor tudi v vsaki knjigarni. (291—28) 0 0 ■d o H (D >N (6 N k !25a, želode c. (332—46) Tmli6czy -J o v Gognac - grenčec steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld. Slasten 1 Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek In pospešuje probavo. Dobiva se pri Ubaldu pl. Trnkoczy-]u lekarnarju v Ljubljani. —33 Pošilja se z obratno pošto. S— Zia. želodec. 33 Bensdorp-ov holandski kakao isTooren, zc3.ra-Tr iaa redilen se d-oToi^ra, TT-seii. špecerijski*}, in đ.@lils:eLtesn.iJb. trgovinah.. L947—3) Fran Železnikar lirojač (990—1) v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 1 priporoča se east. občinstvu za izdelovanje moških, oblek po izvrstnem kroju in po najnižji ceni. »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»» Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava z ukusom "bobove kave. Ta kava ima zaso nedoseženo prednost, da Be zamore odreči kvarnemu uživanju nemefiano ali z surogati mešano bobove kave in da je moč prirediti mnog ■ mIub'g tega srt'UoNenii kot priuieHek k ■■*»-vu«l»i bobovi k»\l. (417 — 24) Priporoča se zlasti za gospe, otroke in bolnike. Osobito so je Suvati slabih ponnomovanj. l»obiva M po>no«l — */i -5 kr- IsTairočila- na zastirala |rouleauxl in veternice [žaluzije i i i i so vzprejemajo (i)T0—2) ^ v trgovini s šivalnimi stroji in drobnjavo ) Frana Detter-ja | v ]Jiililjaiii. \\\\ Nt«i*t'in tr^n wt. 1. Poštena roba in nizke cene. — Obilo uzorcev je na vpogled. ^ Solidne, složne, močne iu Čudovito cenene stole vsako vrste ponuja prva kranjska tvornica za upogneno pohištvo samo iz napo-jenega masivnega lesa Josipa Verbič-a v Bistri, pošta Borovnica. (345—27) Za jesensko in zimske sezono prip< »roca prekrasne konfekcijske novosti za gospe in deklice dežne plašče, pelerine, caps, žakete, vrline suknje, blftze, zimske dolmane in rotunde P91-1) najnovejše fazone po čudovito nizkih cenah. Anton Schuster v Ljubljani, Šnitalske ulice št. 7. Katalogi se pošiljajo na zahtevanje poštnine prosto. Radi preselitve famnosešte otirti razprodajam sprejo Trolilso lzToorno zalogo I nagrobnih spomenikov! vsak drugi kamnosek. X«l igj za polovico ceneje, nego iS Ignacij Čamcrnik •S? wc«laj poleg lticsArNltcga mostu v l>.j uhl.f imi. K? potem (071 — 3) JJ| Poljske ulice štev. 49, nasproti učiteljišču. ! Hasprodaja! Zaradi pr«'*elil v«>, ki se vrsi v kratkem, prođaiam (194—37) po znatno znižanih cenah stenske nre m nre z niniD. Proseft mnogobrojnoga poanta z velespoštovanjem FRAN ČUDEN, urar Slonove ULlic© pozneje Glavni trg, nasproti mestni hiši. & ii i S i w 0 m Htane pri ineni en modroc na peresih (Fedennatratze) Ti modroci so solidno iz najboljše tvariuo narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, modnih purea || najboljšega bakrenega drat», ho s finim afrikom tapecirani iu moćnim platnenim c viIh• im preoblečeni ter 10—15 let nooenlli poprav no zahtevajo. l*ri naročilih z dežele naznani naj so vaelej natau^na mera postelje v iiotrmi)! luel. "•SS — Ako ho torej dobi za 10 trlil. ene. Žieaste limnloe za VHitko posteljo navadne velikosti po W j>;l«l. 1M> Hohlov ; z afrikom tapecirano iu h cvilhom preoblečene p.. Ift (714—88) 1 f I M Knjige za ljudske šole iz lastnega založništva, kakor: Abecednik, sestavila A. Razinger in A. Žumer; Prvo berilo in prva slovnica, sestavila A. Razinger in A. Žumer; Prva nemška slovnica in prvo nemško berilo, sestavili A. Praprotnik, A. Razinger in A. Žumer; istotako VSe v naši kronovini uvedene Šolske knjige c. kr. založništva šolskih knjig1 imava v bogatem številu na skladišču in razpošiljava z obratno pošto. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg založna knjigotržnica v Ljubljani. 1'rekupovalcem in takim, ki vzamejo več na jedenkrat, dajemo popust. (<)27—11)" Izdajatelj m odgovorni urednik; J oh i p M o 11 i. Lautnma in tisk .Narodne Tiskarne".