Poštnina plačana v gotovini
Cena 1 Din
Leto I. (VSil.), štev. 5
Maribor, petek, 6. maja 1927
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 17.uri
Velj* mesečno, ,prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
»JUTRA«
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta 13; telefon 455 Oglasi po tarifu — Oglase sprejema tudi ogl. odd. „Jutra- v Ljubl|ani, Prešernova ul. 4
Vedno nove komblnaciie o razširjenju vlade
K&nference dr. Korošca z voditelji vladne skupine. — Potekle so baje brezuspešno. — Vesti o obnovitvi zveze z radičevci In o vstopu slovenske
SDS v vlado.
Beograd, 6. maja. Ker obhaja danes radi praznika sv. Jurija skoro polovica Beograda svojo krstno slavo, je tudi v političnem življenju nastopila kratka pavza. V skupščinskem poslopju je le malo poslancev, klubi so dosela prazni, večinoma sploh zaklenjeni.
Živahno se komentirajo konference, ki jih je imel včeraj vodja SLS dr. Korošec z dr. Marinkovičem in raznimi radikalnimi prvaki. O vsebini in rezultatu razgovorov vsi prizadeti molčijo, vendar pa se da iz raznih okoliščin sklepati, da je ostal dr. Koroščev poskus, omogočiti zopetni vstop SLS v vlado, za enkrat brez
uspeha. Zato se danes pojavljajo zopet razne kombinacije, zlasti obnovitev zveze z radičevci; posredovanje v tem pogledu je po poročilu beograjskih listov prevzel bivši minister Pucelj. »Pravda« pa danes celo poroča, da se bosta slovenska samostalna demokrata dr. Žerjav in dr. Pivko pridružila sedanji vladi in se ločila od Pribičeviea, ki se odločno upira vstopu v vlado.
Tako se pojavljajo vsak dan nove kombinacije, čeprav ni računati, da bi prišlo do kakršnekoli važnejše spremembe v vladi, dokler se ne vrne kralj in dokler ne bo rešen konflikt z Italijo.
Borba sa tiranski pakt
Nasprotujoče sl vesti iz Rima In Beograda. — Italija bi se rada pogajala te o nettunskih konvencijah, naša vlada pa vztraja na reviziji tiranske pogodbe.
Beograd, 6. maja. Italijanski listi poročajo, da je Jugoslavija pristala na to, da se vprašanje tiranskega pakta
izloči iz kompleksa direktnih pogajanj med Rimom in Beogradom. Ta pogajanja naj bi se omejila samo na gospodarska vprašanja, predvsem na ratifikacijo nettunskih konvencij, katero smatra Italija kot predpogoj za prijateljski sporazum. Rimska pogajanja bi se morala obnoviti v najkrajšem času. Po zatrdilih italijanskih listov je v tem smislu v Beogradu in v Rimu posredovala tudi angleška vlada.
V krogih našega zunanjega ministrstva vse te vesti odločno deman-
tirajo in izjavljajo, da je sporazum z Italijo mogoč le na bazi revizije tiranskega pakta ali pa vsaj njega razjasnitve. Nettunske konvencije nimajo s sedanjim konfliktom ničesar opraviti in je zato nesmiselno, da bi se vršila pogajanja o njih. Te konvencije bi mogle priti v zopetno razpravo le v zvezi s celotnim kompleksom med Jugoslavijo in Italijo še nerešenih problemov. Našemu zunanjemu ministrstvu tudi ni ničesar znano o kaki intervenciji angleške vlade v tem smislu, naj bi se naša vlada odrekla zahtevi po reviziji in razčiščenju al-bansko-italijanskih odnošajev.
Zagoneten samomor Mariborčanke
v Ciradcu
Fotografija z napovedjo samomora — Poizvedovanja graške in marltaffc ske policije so ostala brezuspešna
bnosti o njej Policija ni mogla dognati in tudi ne, ali še živa in kje.
Ker je bilo na najdeni fotografiji napisano, da je samomorilka iz Maribora, se je graška policija obrnila tudi na mariborsko. A tudi ta ni mogla dognati ničesar niti o Weiser-Lauterjevi, niti o Zdrukivičevi. Vsa njena poizvedovanja so ostala brezuspešna in zagonetni samomor, ako je bil sploh izvršen, je ostal nepojasnjen, ker doslej tudi samomor il-kinega trupla niso našli. Ako bj kdo od naših či ta tel jev mogel dati v tej zadevi kake Podatke, naj jih sporoči policijskemu ko-jnisarajatu ali pa našemu uredništvu-
V Gradcu so nedavno našli na ulici sliko mladega, čednega dekleta. Fotografija je bila na zadnji strani popisana in podpisana. V tekstu sporoča neznanka: »Ker v ljubezni nimam sreče, si bom končala življenje. Hilda Zdrukivič iz Maribora. Kdor najde karto, naj molči, kajti nesreča me sili k tomu. 21. III. 1927. Zdravstvu,}, dragi svet!«
Poizvedovanja graške policije zagonetne zadeve niso mogla razjasniti. Preiskava je dognala le toliko, da je bila fotografija že pred leti Izgotovljena pri nekem graškem fotografu in da jo je naročila neka Lori Weiser-Lauter, ki se je izdajala za gledališko igralko. Podro-
Kraljics Marija v Mariboru
Kakor smo že včeraj poročali, je odpotovala kraljica Marija v Marijanske Lažne na Češkem. Kraljica se ni vozila preko Madžarske, ampak preko Zagreba in Maribora. Zagrebškemu popoldanskemu braovlaku je bil priklopljen njen salonski voz. Vlak je dospel v Maribor točno po voznem redu. Ker potuje kra Ijica v strogem infeognitu, .io na kolodvoru ni pričakoval noben zastopnik ob lasti in tudi niso bili odrejeni nikaki posebni ukrepi. Peron je bil dostopen kakor običajno. Kraljica je ostala s svojim spremstvom v svojem vagonu, ki so ga nato priklopili foškemu brzovlaku, Kraljica ostane na Češkem do konca te ga me se ©a.
Sefa ministrskega svata
Beograd, 6. maja. Danes popoldno ob 4. se vrši seja ministrskega sveta, ki bo med drugim razpravljal o odpravi Izvozne carine za jajca in o ukinjenju raznih dingih ministrskih komisij.
Avstrijska vladna kriza
Dunaj, 6. maja. Radi nazadovanja krščanskih socijalcev Pri volitvah, je skoraj nemogoče, da bi se obdržala na krmilu sedanja Šeiplova vlada, kor bi imela v novem Nationalratu premajhno večino. Dr. Seipel je zato fe začel poklanja z novo skupino Landibunda, ki tvori ▼ parlamentu jeziček na tehtnici. — Larudbun-d je pripravljen vstopiti v vlado, aahteva pa zase poljedelsko ministrstvo, ki mu ga Seipel no more dati, ker se boji odpora agrarnega krila v klerikalni stranki.
Polog tega »e Upiraj0 zvezi z Land-bundom tudi delavci v krščanskosoci-ja mi stranki; ti	koalicijo a
sociJalnimi demokrati, da bi bila lo taka vflada res trajna in hi lahko dovršila gospodarsko sanacijo Avntrije. Sodja listi ne odklanjajo zvezo g klerikalci, jeahtevajo Pa razne koncesij ziastj (]a’ prevzame Predsedstvo vlade mesto Sci-ipia .kak drug, manj eksponlran politik.
Velika eksplozija.
Na Mavanj no eksplodirala skladišča
tamkajšnje smodnjšnice. H delavcev je .Mo okrog ioo raM&nib-
POŽAR KOMPLEKSA TVORNIC.
Brn o, 6. maja. V pondeljek se je vnela v veliki tovarni usnja Rajec na Svitavi zaloga kož, Ker so ogenj prepozno opazili, se je tako naglo razširil, da je bilo vse gašenje brezuspešno. Vpepeljen je bil ves kompleks poslopij nekdanje tovarne sladkorja ,SaIm“, ki je bila med mojno opuščena in so obratovale sedaj v istih poslopih druge tovarne, med njimi velika usnjarna itd. Požar je povzročil blizu dva milijona dinarjev škode.
PREDSEDNIŠKE VOLITVE NA ČEŠKEM.
Prag a, 4, maja. Volitve predsednika ČSR so definitivno določene na petek 27. t. m. _ Predsednika volita poslanska ziK>rnica in senat na skupni seji. Zopetna izvolitev dr. Masaryka je zagotovljena.
SAMOMOR SREDI ZAGREBA.
Z a g r e b, 6. maja. Sinoči mod 6. in 7. uro, ko je bil promet največji, je skočila v HoBkovičevi ulici neka ženska s 15. nadstropja na ulioi in se ubila. N ionu iidentitete niso mogli ugotoviti.
SLABO VREME V BEOGRADU.
B e o g r a d, 6, maja, Po večtedenski 'Hiši jo včeraj začelo v Beogradu in oko-■ici zopet dfcževaji. Dei je povsod wlo koristil-
Novi gerenti okrajnih zastopov
Veliki župan mariborske oblasti je zamenjal dosedanji gerentski sosvet in njegovega gerenta v Oomji Radgoni z novim sosvetom in gerentom g. Ivanom Lančičom, posestnikom in kleparskim mojstrom vi Gornji Rod goni. Na mesto razrešenega gerenta okrajnega zastopa v Gornjem gradu g. dr. Jos. Goričarja je imenovan ksaverUski župnik g. Vogrinc z novim sosvetom- Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je imenovan za gerenta Posestnik in minister n, ?• g- Ivan Roškar. Ljutomerski okrajni zastop^ je dobil novega gerenta v osebi posestnika g, Andreja Roškarja, mariborski odvetnika Vebleta, slovenjgraški veleposestnika g. Jožeta Rotovnika, Sogtaniski
odvetnika g. dr. Franca Maverja im vranski trgovca g. Maksa Cukalo.
Razen enega, so menda vsi novi ge-renti pristaši SI S, kar so bržčas tudi člani sosvetov. Zato datira imenovanje očividno še iz dobe, ko so bili klerikalci še na vladi .
Gramoz za okraJne ces»e-
Okrajnl zastop Maribor razpisuje javno ustno licitacijo za nabavo gramoza za leto 1927- Licitacija Be bo vršila v sejni dvorani Okrajnega zastopa, Koroška cesta 26, v četrtek 12- t. m. ob 9, doP. Dobavni rok za gramoz je dolS. oktobra 1927. Pogoji o dobava in tabelarni pregled so med uradnimi urami na pogled v pisarni Okra'noga zn®'.-••.a M« ribor, kjer se dobivajo tudi Via potre hua pojasnila.
UPOR V POLJSKI KAZNILNICI.
Krvav upor kaznjencev.
Varšava, 6. maja. Včeraj zjutraj so se pritožili jetniki tukajšnje kaznilnice nad pokvarjeno hrano, ki so jo zadnji čas prejemali ter pri tem nastopali sumljivo prevzetno in naduto. Kmalu za tem se je izkazalo, da je bila ta pritožba le povod za obširno zasnovani upor. Kaznjenci so namreč napadli stražnike, ki niso bili dobro pripravljeni ter so morali pozvati na pomoč celo vojaštvo. Razvila se je pravcata bitka, ki je trajala cele štiri ure in končala S porazom jetnikov. Ubita sta bila pri tem dva arestanta — komunista in dva stražnika. Pokretnike upora so vkovali v železje.
DvoJni umor iz pohlepa po denarju.
V Harburgu so zaprla trgovca Stra-sserja, ker ie osumljen, da je umoril pred letom svojo ženo in pred pol leta svojega 161etnega sina. Storil je baje ta zverinski čin, ker se ie polakommil velikega zneska, ki bi mu naj ga izplačal •zavod, pri katerem sta bila izredno visoko zavarovana žena in sin. Obeta se nam torej drugi in to pot mnogo grši proces a la Marek.
Slov. trgovsko druitvo v Maribor«
priredi v nedeljo, 8. t. m. izlet v Svečino. Odhod točno ob 14. uri z avtomobili izpred gostilne Spatzek na Aleksandrovi cesti. Udeleženci naj se blagovolijo prijaviti v trgovinah J. N. Šoštarič, Drago Rosina in Branko Mejovšek. Izleta se udeleži tudi pevski zbor.
Olepševalno In tujsko prometno društvo za mesto Maribor in okolico
se z nujno prošnjo obrača na posestnike hiš in vrtov, da popravijo Polomljene ograje okrog vrtqv in Predvrtov, ker nikakor niso v olepšavo mesta, Nadalje opozarja odbor, da je park z,a dopoldanske koncerte rezerviran za Olepševalno društvo, zato naj se druga društva v bodoče obrjičgio na ta odbor za prepustitev parka za njihove namene. Pri svoji nizki članarini (letno 10 Di0 je namreč Olepševalno društvo v prvi vrsti navezano na dohodke dopoldanskih koncertov v parku- Odbor tudi opozarja društva, naj nikar ne nabijajo reklamnih listov na drevesa pa drevoredih in parkih, ker se s tem drevje v rasti uničuje. Za otroške igre so v Parkih določeni posebni prostori, starši in nadziratelji njij pazi-io, da otroci ne bodo škode delal5 po tratah in gredicah in cvetočih grmih.
Mariborski V K C K K N I K Jutra.
r
HainuineJše cestne zgradbe In vodne
regulacije
.->* A. .s
V Mariboru, uu« a. *. i»»..
1z programa za gospodarsko obnovo mariborske oblasti — Država nam dolguje za ceste 19 milijonov — Katera dela pridejo prva na vrsro — Vse zavisi od sporazuma s finančnim ministrstvom
«,	M a r i b o r, 6. maja
Izza prevrata sem se je v krajih, katere obsega mariborska oblast, stO' rilo bore malo za obnovo starih in za ggradbo novih potrebnih cest, za nujne regulacije potokov ter za melioracijska dela. V državnih proračunih so bile predvidene v te svrhe vedno le malenkostne vsote, a država ni odštela nagim okrajnim zastopom cesto niti onih zneskov, katere je naše prebivalstvo plačalo kot deželne in okrajne doklade za vzdrževanje in popravljanje okrajnih cest, mostov i. t d.
Skoro neverjetno a resnično je, zakonitih državnih prispevkih za vzdrževanje cest in mostov samo okrajnim zastopom v mariborski oblasti za dobo zadnjih štirih let nad 18 milijonov dinarjev.
Ali naj se potem čudimo, da so razpadale naše ceste vedno bolj, zlasti še tudi radi tega, ker ponekod, n. pr. v sodnem okraju Prevalje, sploh ni bilo niti razčiščeno vprašanje, kdo ima dolžnost za popravljanje tamoš-njih cest.
Mariborska oblastna skupščina je v tednu po Veliki noči razpravljala ta-kozvani proračun, ki pa seveda ni proračun v pravem smislu besede, ker ne izkazuje za predvidene izdatke nikakšnega kritja, ampak je le nekakšen izkaz Potrebščin«, katere se smatrajo za dogledno dobo kot najnujnejše za gospodarsko obnovo naše oblasti. Reči moramo, da je ta program za gospodarsko obnovo skrbno sestavljen, zlasti še, ker je bil tekom debate tako v finančnem odseku, ka kor tudi v skupščini sami še znatno izpopolnjen, Posebej glede Prekmurja in pa Mediimurje, kateri dve pokrajini v prvotnem načrtu nista bili upoštevani.
Drugo poglavje proračuna izkazuje 25,773.28 Din potrebščin, od tega
za ceste in visoke zgradbe 22,149.285 Din
za vodne zgradbe in melioracije pa 3,623.500 Din.
V teh zneskih so všteti že tudi stroški za poseben oblastni gradbeni urad ter za oblastni hidrotehnični oddelek. Proračun za ceste in visoke zgradbe vsebuje tudi gori navedene zneske, katere država dolguje kot zakonite prispevke okrajnim zastopom za vzdrževanje cest in mostov v skupnem iznosu 18,059.785 Din. Ta postavka je nedvomno fiktivna, ker je veliko vprašanje, ali bo država svoj dolg sploh kdaj izplačala.
Za zgradbo potov in mostov je določenih v oblastnem proračunu za tekoče proračunsko leto 230.000 Din, posebej za nujno potrebno popravilo mostu čez Dravo med Mežo in Dravogradom 180.000 Din. za ceste v Medjimurju 1,360.000 Din. za ceste v Prekmurju 500.000 Din, za vzdrževanje deželnih in subvencijoniranih cest na bivšem Koroškem 400.000 Din in končno za Podpore občinam za popravila občinskih cc«t 1,000.000 Bini.
Med izrednimi izdatki je določeno za najnujnejša popravila na deželni cesti Prevalje—Črna 1,259.408 Din ter za dogradbo okrajne ceste Sv. Urban — Prevalje — Lesično in okraine ceste Sv. Pcter-Ložane 4,000.000 Din.
70.000 Din ter regulacija potoka Pu-pah ob Dravi (prvi obrok) 65.000 Din.
V svrho m e 1 i o r a c i j je predvidenih za študij in projekte 72.000 Din, za subvencije za melioracijska dela 200.000 Din, za izvrševanje melioracijskih del v lastnem delokrogu
100.000 Din, za pomoč vodnim zadrugam v enake svrhe 50.000 Din.
Dalje je določenih: za študij in projekte za ureditev hudournikov
30.000 Din, za študij in projekte za vodovode 95.000 Din, za vzdrževanje in zboljšanje objektov za vodovode
260.000 Din, za subvencije za vodovode za pitno vodo 250.000 Din ter za izvršitev del za vodovode 200.000 Din. Končno vidimo postavko za ustavitev plazovja 70.000 Din ter za regulacije in melioracije v Medjimurju posebej 245.000 Din.
Nedvomno lep program in v interesu obnove naše oblasti bi samo želeli, da se najdejo sredstva za njegovo uresničenje. Te dni smo čitali v ofi-cijelnem organu obeh slovenskih oblastnih odborov, ljubljanskemu »Slovencu«, da se je izvršil minuli pon-deljek prevzem Rogaške Slatine, Dobrne. bolnic in hiralnic v last in upravo našega oblastnega odbora, ter da je treba sedaj prevzeti samo še obe kmetijski šoli. S tem seveda v gornje svrhe še ni nič Pridobljeno. Istotam čitamo, da je predsednik oblastnega odbora dr. Leskovar odpotoval v Beograd radi kritja proračuna oblastne skupščine. Naši gospodarski interesi nujno zahtevajo, da se vrne z realnim uspehom in ne zopet samo z lepimi obljubami.
Mariborskim
Med predvidenimi izdatki za regulacije in melioracije najdemo poleg izdatkov za hidrotehnični oddelek in njegovo osobje ter za upravne in potne stroške sledeče zanimivejše postavke:
vzdrževanje In izboljšanje vodnih tokov 166.000 Din, subvencije za regulacije vodnih tokov 631.000 Din, regulacija limbuškega potoka (4. obrok) 50.000 Din, regulacija Gornje Savinje pri Solčavi (prvi obrok) 200.000 Din, regulacija potoka Sv. Duh pri Dravogradu (prvi obrok)
Gradbena« živahnost v Studencih.
V Studencih je letos gradbena podjetnost zavzela večji razmah. Na bivšem posestvu gostilničarja Stumpfa so pričeli graditi kar 12 enodružinskih hiš. Grade jih po večini delavske rodbine. Na levi strani proge pa pričenjajo na istem kompleksu zidarska dela za novih sedem enostanovanjskih hišic. Spričo splošne gospodarske krize in velike stanovanjske bede je živahno privatno stavbeno inici-jativo Studenčanov toplo pozdraviti.
Predstava v Studencih.
V Soboto ob 8. zvečer priredi Sokol v Studencih v Sokolskem domu burko
Zaspani Izidor*, polno napetih zapletlja-jev in nad vse komičnih prizorov in dogodkov. Ako se hočete res od srca nasmejati, pridite gotovo.
Nesreča pri delu.
Včeraj popoldan se je v tvornici lesnih izdelkov »Drava* v Melju pripetila manjša nesreča, ki pa bi bila lahko postala usodnejša. 27-letni delavec Feliks Salamon, ki je zaposlen pri cirkularni žagi, je prirezoval deske. Ko je prislonil eno izmed desk k cirkularki, mu jo je iztrgalo iz rok, žaga pa ga je zgrabila za desno roko ter mu odtrgala mezinec in del palca. Le naključju se ima zahvaliti, da se ni pripetila večja nesreča. Salamona so takoj nato z rešilnim avtom prepeljali v Splošno bolnico.
»Državna obrtna banka«.
Vplačilo delnic Obrtne banke kraljevine SHS se bo izvršilo v 15 tromesečjih. Prvi obrok zapade 15. t. m. in sicer za vsako delnico 10 Din. Delničarji v Sloveniji naj ta obrok takoj plačajo po Položnicah, _ ki so jih Prejeli. Na zadnji strani naj napišejo številko akcijske po t vir de, število delnic in svoj točen naslov. Kdor bi položnice še ne 1)41 prejel, naj jo reklamira Pri Splošni zvezi obrtnih zadrug v Mariboru.
Večerni tečaj za šivanje oblek
priredi Mariborsko slov. žensko društvo ako so prijavi dovolj udeleženk. Pojasnila daje in prijave sprejema do 10. t. m. ga Zlata Brišnik.	49
(TO
66.666 66 Din
Ko je včeraj blagajnik kreditnega društva Mestne hranilnice mariborske zaključil blagajno, je dobil za saldo lepo zaokroženo številko 66.666-66. To je tako izreden slučaj, da je pač vreden, da ga zabeležimo, saj se ne ponavlja tako često. Več let je že, kar je znašal enkrat saldo 99.999-90, da pa bi bile prav vse številke enake, se pri blagajni kreditnega društva še ni zgodilo razun včeraj.
■MP? ' —.... ,
Naši Pesniki in pisatelji v Slov. goricah.
Slovenski Pesniki in pisatelji, ki Prirode danes v gledališču velezanimiv literarni večer, se popeljejo jutri z mestnim avtomobilom v Slov. gorice. Ogledali si bodo zlasti kraje, kjer je živel »Kontrolor Škrobar« in kjer se je tako rad mudil tudi pokojni Ivan Cankar. Seja občinskega odbora.
V. redna seja mariborskega občinskega odbora bo prihodnji četrtek, 12. t. m. ob 17.
Avto Maribor—Ruše.
Mestna avtomobilna zveza i® Maribora v Ruše je bila prebivalstvu ob tej progi izredno dobrodošla. Da ustreže onim številnim potnikom, ki Prihajajo v Maribor s popoldanskimi brzovlaki, se namerava spremeniti vozni red tako, da bo avtobus odhajal popoldne iz Maribora malo kasneje in bo tako imel zvezo na vse brzovlake. Ob enem se bo proga Podaljšala preko Ruš do Smolnika.
GJurgiev dan je proslavilo danes vojaštvo na svoj tradicijonalni način s petjem in igrami na Teznu, kamor je odhajalo zgodaj zjutraj z godbo na čelu. Zbralo se je tudi veliko število civilnega občinstva s predstavniki oblasti in raznih korporacij. Med sviranjem godbe in poPeva-njem domačih koračnic so se z zelenjem okrašeni vojaki Proti poldnevu vračali v svoje vojašnice.
Ljudska univerza.
V pondeljek 9. t. m. predava g. inž. J. Kukovec iz Maribora o temi: »Altruizem in egoizem« in sicer na podlagi kritičnega razmotrivanja Schopenhauerjeve etike. V petek 13. maja Predava o »čeških kopališčih« obl. sanitet, referent dr. Jurečko.
Nova manufaktuma trgovina
V Gosposki ulici Preurejuie prostore bivše delikatesne trgovine Schwab in modne trgovine Novak trgovec Cverlin, ki je imel doslej trgovino na Aleksandrovi cesti. Modistinja Novak-ova se je Preselila v Gosposko ulico 28. Schwab pa je prenesel delikatesno trgovino v Gregorčičevo ulico, dočim bo Cverlin iz obeh omenjenih trgovin preuredil veliko manufakturno trgovino.
Cercle francais.
Francoski krožek v Mariboru priredi v soboto, 7. maja ob 8- zvečer v slav nostni dvorani Vesne, Aškerčeva ulica, družabni sestanek s sledečim sporedom:
1. Dve francoski Pesmi, svira na gosli gdč. I. Dernovšek; 2. La France est bele, deklamira gdč. S- Kotnik; 3. Južna Francija, s projekcijskimi slikami, predava g. profesor R. Martel in 4. Docteur. kratka šaloigra. Odbor vabi vse člane in oriMnljp društva na to Prireditev Vstopnina 5 Din.
III. Jadranska noč.
Ta velika Prireditev se vrši jutri, v soboto zvečer v Narodnem domu. Dvorana bo okrašena kot jadranska obala. Ples. O polnoči zanimiva »Polnočnica«.
— Vstopnice v predprodaji (trgovina Brišnik in trafika Klanjšček na Tržaški cesti l) po 10 Din, pri blagajni zvečer pa 15 Din.
Podružnica SPD v Mariboru
poziva svoje članstvo, da se udeleži rek-vijema za umrlim nestorjem planincev župnikom Aljažem, ki ga priredi »Aljažev klub v Mariboru« vi soboto ob 7. zjutraj y stolni cerkvi. — Odbor. 54 Otvoritveni koncert v Magdalenskem parku se vrši v nedeljo od 11.—Vt 13. Igralo bo Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev.
GLEDALIŠKI REPERTOAR.
Petek, 6. ob 20. »Literarni večer slovenskih književnikov.
Sobota, 7. ob 20. »Logarjeva Krista«. B-Kuponi.
Nedelja, 8. ob 2o. »Madame Butterfly«. Kuponi.
Iz gledališke pisarne.
Apeliramo na cenjeno občin$vo, da se današnjega literarnega večera slovenskih književnikov udeleži v čim večjem številu. Začetek bo ob 20., konec okrog 22. in ne ob 23., kakor stoji pomotoma na lepakih. — Abonente naprošamo, da poravnajo zadnji obrok do 10. t. m. — Mitrovičeva Proslava bo v soboto, 14. t. m. z vprizoritvijo opere »Ri-goletto«.
Policijska kronika.
Od četrtka na petek sta bili aretiran! dve osebi radi pijanosti, vloženih pa je bilo 16 prijav radi najrazličnejših prestopkov.
Promet tujcev.
Včeraj je bilo v Mariboru odjavljenih 42 oseb, prijavljenih pa 60. V hotelih je prenočevalo 68 tujcev, privatno pa 19.
Demon alkohol.
Stražniki so ponoči pobrali v Grajsk! ulici nekega Fridrika, v Meljski ulici pa nekega Renarda, oba do nezavesti pijana. Prepeljali so ju na policijsko stražnico, kjer sta se do danes iztreznila. Čeprav prenočišče ni bilo baš komfortno, ga bosta morala vendar plačati in to še precej drago.
Neprevidni kolesar.
Policijske kazni ne izmodre kolesarjev, ki včasih tako drve po ulicah, da resno ogrožajo pasante, posebno otroke. Včeraj je zopet tak premalo previden kolesar J. F. podrl na tla 131etno Sonjo, učenko meščanske šole; deklica je bila pri tem lažje poškodovana.
Pretep radi cigarete.
Zasebni uradnik J. L. se ga je snočl malo preveč nasrkal. Ustavil je na Aleksandrovi cesti nekega obrtnika in zahteval od njega cigareto. Ker je ta ni imel, ga je začel uradnik obmetavati s psovkami in kmalu sta se dejansko spoprijela. Predno pa je bila bitka odločena, ju je razdvojilo oko postave in ju zapisalo v črno knjigo.
Hišni pretep.
Nekje v Vegovi ulici stanuje v Pokojen stražnik, ki bi se ga hišna lastnica rada iznebila, a ne more dobiti novega stanovanja. Zato so prepiri na dnevnem redu. Včeraj popoldne je sedela na trati pred hišo najemnikova hčerka z malim otrokom. Na enkrat je Prišel k njej brat hišne gospodinje, jo začel brcati in jo ■za roko vJekel po trati, da se je strahu in beločiu onesvestila. Na pomoč sta ji prihitela oče in mati, a gospodinjin brat in njegov sin sta navalila tudi na nju ter ju pobila na tla. je so8edje ^ re_ šili stražnikovo rodbino- Hčerka je bila precej težko Poškodovana.
Društvo policijskih nameščencev v Mariboru
vabi svoje člane na izredni občni zbor dne 13. in 14. t. m. vsakokrat ob 19. -yj dvorani gostilne »Vetrinjski dvor«.
Velika kavama.
Danes zvečer pevski koncert g. Cirila Bratuža in Balonska kapela L Kapla-nek.	' ‘	^
Orientalski bufet v Mariboru	„
^er	je.
se v Maribor podal je, ves Orijent resnični pa pristni ne pravljični.
V Narddnem domu pravo zdaj turško kuha kavo, čevabčiče tam peče, na drogu janjca kreče.
»Bufet orientaJ* za mal denar bo znal
vse nudit’ slastno, fino tud’ nargile in vino.
Orientalski bufet v Narodnem donra se otvori v soboto, 7. t m. zv. ob 6. na.
Posledica nepremišljenih železniških
redukcij
Ogrožen je ves naš promet — Kako si ministrstvo zamišlja vzdrževanje železniških prog — Poziv za olepšavo kolodvorskih poslopij in peronov
Letošnji proračun, ki ga je v znamenju navideznega štedenja sprejela večina narodne skupščine pod vlado NRS in SLS, je prinesel veliko razočaranje vsem onim, katerim je na srcu razvoj naših železnic in železniškega prometa. Krediti za železniške delavce so v tem proračunu skrčeni za 42% nnapram lanskim kreditom, ki itak že tudi niso bili zadostni. Vendar se je tekom lanskega leta moglo delo gradbenih oddelkov o-pravljati še vsaj toliko, da niso nastajali v delu kvarni presledki. Letos je žali-bog to drugače. Na eni strani se je izvršila seveda tudi pri progovnih delavcih, kakor se je isto zgodilo pri postajnih, redukcija Prejemkov do 20%- Na drugi strani pa se je skrčilo število delovnih dni od 6 na 4. Progovni delavec dobi radi tega danes ponekod le po 300 do 500 Din na mesec. To morda zadostuje za nakup vrvi za njega in za člane rodbine, ne more pa zadostovati niti od daleč za preživljenje.
Posledice teh redukcij se že kažejo. Pri delavcih samih se naravno radi skrbi za rodbine pojavlja Potrtost in že vsled tega zmanjšana delazmožnost. Ker mora delavec na drugi strani gledati, da izven delovnih dni na Progi zasluži tudi z delom bodisi pri kmetu ali kje drugje, je naravno tudi to zvezano z zmanjša-
njem delazmožnosti. Na drugi strani pa dela za vzdrževanje in izboljšanje proge zaostajajo. Radi skrčenja delovnih dni trajajo posamezna dela Po dva do tri tedne, dočim bi se normalno lahko izvršila v petih do šestih dneh.
Značilno je, da je železniška uprava izdala na vse podrejene gradbene oddelke naročilo, da je treba gledati samo na tir in samo na to, da bodo vlaki vozili. To je stanje, kakor v vojnem času. To stanje pa pomeni direktno uničevanje železnic in je tembolj katastrofalno, ker se med svetovno vojno težko poškodovanih železniških prog od prevrata naprej itak ni skoraj nič popravljalo, ter po sedanjem stanju naravnoost izročene popolnoma razpadu- Kaj bo to pomenilo v doglednem času za naš železniški promet, si lahko vsakdo sam na prstih izračuna.
Kot kurijozum Pa navajamo še, da železniška uprava pošilja na vse postaje in gradbene oddelke okrožnice, da se morajo postaje lepo okrasiti, da se morajo okrog postaj napraviti cvetlični nasadi itd. Nobena okrožnica Pa seveda ne pove, od kod naj se vzamejo za te namene sredstva, kakor so to ponekod storili lani in predlanskim, na to letos pač ni mogoče misliti.
Roman turške prince-
zinje
V Budimpešti živi lepa in mlada turška princezinja Medžidija, soproga Princa Abdul Radira, ki je bil skupno z ostalo sultanovo rodbino • izgnan iz Carigrada in se je naselil v madžarski prestolici. Princ in princezinja ne živita ravno v lepi slogi in Princ napenja vse sile, da bi se žene iznebil. Ta ne nasprotuje raz-poroki, zahteva pa tako veliko odpravnino, da ji je princ ne more ali noče plačati. Tožarita se zato že celo leto in evropsko javnost razburjajo od časa do časa nove senzacije iz te bitke, ker sta obe stranki brezobzirni v svojih sredstvih.
Med drugim orožjem, po katerem je posegla plavolasa princezinja, je bilo tudi to, da se je odločila izdati memoare o intimnih dogodkih na dvoru in v haremu zadnjih sultanov. Princezinja se je sporazumela z znanim madžarskim Publicistom Persianom, ki ji je poiskal založnika in kateremu je nato dan za dnem diktirala svoje spomine. V tem intimnem vsakodnevnem občevanju^se je Persian slepo zaljubil v princezinjo. Ta je sicer odklanjala njegovo ljubezen, ni pa odklanjala denarja in daril, ki ji jih je dan za dnevom prinašal nesrečni zaljubljenec.
To je šlo tako dolgo, dokler se ni Persian docela ruiniral. Ko ni vedel več, ne kod ne kam, se je predvčerajšnjim zastrupil. Ze nezavestnega so prepeljali v bolnico, kjer ga upajo še rešiti. V bolnici ga je včeraj tudi obiskala Medžija, s katero pa se še ni mogel sporazumeti.
Persian je že četrta budimpeštanska žrtev eksotične Princezinje. Prva žrtev je bil madžarski tajnik princa Kadirja, ki se je smrtno zaljubil v Medžidijo in se radi nje ustrelil. Drugi je bil znani budimpeštanski športnik, ki si je nakopal radi nje kar štiri dvoboje in bil v zadnjem teško ranjen, tretji pa neki odvetnik, ki je hotel princezinjo Poročiti, a ga je tudi odklonila. Gotovo je, da tudi Persian ne bo zadnja žrtev, ker se zbira okrog Medžije velik krog kavalirjev, ki jo obsipajo z ljubavnimi in ženitnimi Ponudbami.
Grof Berchtold kot obtoženec
Bivši avstroogrski zunanji minister grof Berchtold in njegova žena sta se morala v sredo zagovarjati pred kazenskim sodnikom v Budimpešti radi raz-žaljenja časti. Tožila sta ju grofov tajnik in uradnica iz tajništva, o katerih sta baje grof in grofica raztrosila vesti, da imata ljubavno razmerje- Razprava je Potekla precej komično, ker je Berchtold odločno uztrajal na tem, da se zagovarja v madžarščini čeprav jo lomi le za silo. Na vprašanje, kake narodnosti je, je odvrnil: »Nemške»in madžarske«. Grof je odločno zanikal svojo krivdo, češ da ni žalil ne tajnika ne uradnice, in ker mu ta dva tega tudi res nista mogla dokazati, je bil oproščen.
Samomor advokata.
Sloviti budimpeštanski odvetnik dr. Julij Halavasz je v torek opravljal kakor vsak dan v svoji pisarni tekoče posle. Krog poldneva je pričel tipkarici narekovati neko pismo običajne poslovne vsebine in si pri tem nenadno pognal s samokresom kroglo vi sence. Bil je takoj mrtev in je s tem še svojo tipkarico toliko prestrašil, da se je onesvestila. — Ker se no da ugotoviti nikak zunanji Povod za ta obupni čin imovitega advokata, sklepajo, da ga je storil v hipni zmedenosti.
Fašistovska zarota v Rigl
Iz Rige poročajo, da je litvanska policija aretirala večjo število članov nacionalistične organizacije, ki so Pripravljali bombni atentat na socialistično povorko, ki je v proslavo L majmka korakala skozi mesto. Policija je namero ekstremnih nacionalistov pravočasno razkrila in onemogočila eksplozijo, ki bi bila imela težke posledice. Pri aretiranih članih tajne nacionalistične organizacije so zaplenili cele zaloge mu nicije in številno orožje, med katerim so bile celo strojnice.
Danes do nedelje KINO APOLO
HARRY HILL. Pustolovno in veselo.
Princesa Pola Negrl
Slavna poljsko-ameriška filmska diva Pola Negri, ki je v raznih filmih tolikrat igrala kraljice in princese, bo postala sedaj tudi v življenju resnična princesa. Danes se bo ali se je morda že poročila na gradu Neueil pri Parizu z ekzotičnim gruzinskim princom Sergejem Divanijem, s katerim se je seznanila pred par meseci v Ameriki. Princ Divani je eden onih redkih ruskih emigrantov, ki je zhal ob boljševiški revoluciji rešiti precejšen del svojega premoženja, tako da si je lahko nakupil v Franciji obširna posestva. Njegov oče je bil svoj čas adjutant ruskega carja, po revoluciji pa se je vrgel na borzno poslovanje in je danes eden glavnih akterjev ▼ mednarodni kupčiji s petrolejem.
Princ Divani je star še le 27 let in baje zelo lep in inteligenten dečko. Njegova žena je za par let starejša od njega, kar pa zaljubljenega princa očividno ni motilo.
Pola Negri ali zdaj princesa Divani se ne moži prvič. Bila je že enkrat grofica, žena poljskega grofa Dom-boskega, ki se je v lepo igralko tako zaljubil, da jo je poročil, kljub njenemu židovskemu poreklu. In da Poljak, in to celo plemič, vzame za ženo Židinjo, je nekaj izredno redkega.
Kljub temu pa zakon ni bil baš trden. Kakor skoro vse filmske dive se je tudi Pola Negri kmalu naveličala svojega moža, morda tudi on nje, in tako sta šla že po dveh letih narazen. Po raznih krajših avanturah se je Pola naposled navezala na svojega slovitega kolego Rudolfa Valentino in imela sta že vse dogovorjeno za poroko, ko je Valentino lani nanagloma umrl. Listi so pisali takrat cele kolone o neutešni žalosti neveste, a kakor je^ videti iz sedanje poroke, se je vendar kmalu potolažila in si poiskala nadomestila.
Ponesrečeno italijansko letalo.
V Pulju je v torek iz precejšnje višine strmoglavil vojaški aeroplan na obalo in se razbil. KaPetan Righini in njegov spremljevalec sta se ubila. Nesrečo je povzročil defekt v motorju.
Prepovedan film.
V Pragi bi morali v torek prvič predvajati novi češki film »LePa špijonka«. Tik pred predstavo pa je prišla pred ki* no četa policije in zasedla vse vhode — Občinstvu so naznanili, da Je film Prepovedan. Prepoved motivirajo s političnimi motivi, ker obravnava madžarsko špijonažo na Češkoslovaškem na način, ki bi mogel škodovati dobrim odnošajem med Prago in Budimpešto.
Zvonik se je zrušil.
V Barmenu je izbruhnil v tamošnji najstarejši cerkvi iz doslej še neznanega razloga požar. Vkljub hitremu prihodu gasilcev in njihovemu naporu, da rešijo cerkev, se je med strahovitim bobnenjem in pokanjem zrušil zvonik z zvonovi vred. Pri tej katastrofi je bil težko ranjen pri gašenju zaposleni ognjegasec.
Razuzdanost v samostanu.
Prosvetaio ministrstvo v Bukarešti je brzojavno odredilo, da se ima brez odlašanja zatvoriti dekliška šola v nekem samostanu v Temešvaru. Odlok je vzbudil v mestu ira pokrajini nemalo senzacijo, zlasti še potem, ko se je zaznalo, da leži razlog za ukinitev šole v izprijenosti učiteljic, ki so učenke zlorabljale. Proti njinj je uvedeno kazensko Postopanje-
Chaplinovi dohodbl.
Povodom tožbe, ki jo je vložila žen« slovitega filmskega komika Charlie Chaplina proti svojemu možu za ločitev zakona in plačevanje alimentov, je sodnija dognala, da so znašali Chaplinovi dohodki v letu 1926 nad 2 milijona dolarjev ali 110 milijonov dinarjev,.
Regulacija avtobusnega prometa v
Mariboru
Važni reformni prodlogl policijskega komisarijata,— Centralno postajališče na Trgu svobode — Premestitev senenega in mesnega tržišča
Z ozirom na nagel razvoj avtomobilskega prometa v mestu in okolici je tukajšnji policijski komisarijat skupno z vodjo mestnega avtoprometa, ravnateljem Plinarne g. ing. Tomšičem izdelal načrt, po katerem bi se naj reguliral mestni in okoliški avtomobilni promet, da se preprečijo eventualne nesreče. V to svrho se bo za vsako progo predpisa-1°, Pa katerih ulicah morajo avtobusi vozit} in ^ katerih sploh ne bodo smeli Moziti. Nadalje se bo odredil Prostor za centralno postajo, kjer bo izhodišče vseh Prog, ea kar y bil najbolj prikladen i1* ^bode. Seveda pa bi bilo v: tem s ucaju reba odstraniti tehtnico in Premestiti tudi seneni trg, ki itak ne spada
.	1,1 to Še v najprometnejši
del. Tmsce za seno in slamo bi se lahko Preneslo bodisi na Vodnikov trg, bodisi na sejmišče.
V mestu se bodo odredila 2a vse pro. ge stalna postajališča, katera bo magistrat zaznamoval s primernimi znamenji z označbo proge in voznega reda. Za nočni Promet bodo postaje zaznameno-vame s transparentnimi napisi Po nači &U plinske reklame.
Radi močnega avtomobilskega pro-
Spori
Lawn tenis turnir za prvenstvo ISSK Maribora v letu 1927 se prične v soboto 7. t. m. ob 12. Prijavnina znaša 5 Din, prijave sprejema g. gopec (Grajski 2). Članstvo, ki želi gg v naprej igrati * skupinah Po dva, se turnirja mora u-Natančnejši razpis turnirja je razviden na prostora. Igra se z »Dun-,op« nešitimi žogami
^alkoholna po^ha Sadja |fl ^aja.
Kakor lan«ko let<>, namerava tudi' le-Si »Brezalkoholna produkcija« Prire-
, Ljubljani več tečajev, na katerih so bo obravnavalo najvažnejše o brezalkoholnem gospodarstvu (vkuhavanje, •ušenje, pridelovanje brezalkoholnih sadnih in grozdnih sokov v domačem go-Bpodarstu in v obratih; ohranjevanje svežega sadja in grozdja; organizacija prodaje teh pridelkov in izdelkov itd. Kdor se želi prvega tečaja (o Priliki* velesejma) dne 4. julija t. 1. udeležiti, naj to javi po dopisnici Brezalkoholni produkciji«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
meta, bo morala mestna občina ukreniti tudi nekaj glede mesnega trga na ozki Koroški cesti, ki je ob tržnih dneh skoraj popolnoma zasedena od mesarjev in slaninarjev, kljub temu da je državna in Poleg tega glavna cesta v smeri na Koroško. Ob tržnih dneh je promet docela onemogočen, radi česar bi se moral vozovni in avtomobilski promet v omenjenih dneh vršiti na prog: Vodnikov trg — Strossmayerjeva ulica —Gregorčičeva ulica — Trg svobode ali pa bi občina ukazala prenesti mesno tržišče na docela prazen Prostoren Pločnik na novem delu Glavnega trga. To bi bilo tem bolj umestno, ker netlakova-na Koroška cesta za mesni trg ni baš najprikladnejša. V lepem vremenu _ se dvigajo oblaki prahu, v dežju pa brizga blato po razstavljenem mesu in slanini
Pri ureditvi novih Prog se bo zlasti pazilo, da se bo promet z avtoomnibusi izogibal ozkih ulic in da se v tesnejših ulicah ne bo vršil v obeh smereh.
Mestni svet bo razpravljal _ o teh predlogih na eni svojih prihodnjih sej Ako bo odobril predloženi načrt, bo zelo ustregel Prebivalstvu in obilni meri poskrbel tudi za njegovo varnost.
Ponesrečena kepe-nikijada
S celo zalogo ponarejenih štamPilj raznih visokih državnih uradov in faksi milov, ki so predstavljali Podpise jav nih funkcijonarjev, je sleparil na debe lo po Berlinu neki trgovec Leskovški Potegniti le namerava' na isti način tudi ministrstvo državne hrambe in izvabiti od njega kar 75.000 mark. Predložil priporočilno pismo načelnika nekega nemškega Poslaništva v inozemstvu. — Dokument je bil na drugi stani podpisan po predsedniku republike Hindenburgu in potrjen s Pečatom kabineta držav nega poglavarja ter je vseboval nakazi lo za izplačilo 75-000 mark donašalcu pl sma kot honorar za važne dokumente ki jih je izvohal nekje Leskovški in si jih je že pridržal prezident Hindenburg sam. Na ministrstvu državne brambeso Poslali velikodušnega patrijota v neko kavarno, češ da pride takoj za njim vi sok oficir, ki mu izplača zahtevani zne »ek. Ko pa je dospel oficir v spremstvu detektiva v kavarno, jo je prebrisani lo Pov že odkurll Zasačili pa so ga zato pri neki drugi priliki ter mu onemogočili za enkrat njegovi nepošteni posel.
Stran 3.
IWarTborsk! V E C C R N I K Jutra.
V MarTTjoru, Ene 6. V. 1927?
E. Q. Brat:
llgrabllenl milijon
Roman ameriškega Jugoslovena. 5
»O, o, z mano se je zgodil res pravi, resnični čudež!« je pripovedovala. »Očitno se je pokazala božja milost in prst božji se je mogel takorekoč kar otipati! Le pomislite: ležim na takihle sedežih, lepo stegnjena in udobno zavita v svoj pled . . . pod glavo zračno blazinico. Zmolim svojo večerno molitvico ter se Bogu posebej priporočim za srečno vožnjo ... pa zaspim. Spim trdno; ničesar ne slišim, ničesar ne čutim, ničesar ne sanjam . . , Mirno sem se izročila božjemu varstvu, zato sem pač spala spokojno in brez najmanjše bojazni, da bi se mi moglo pripetiti kaj zlega. In vidite, vidite, nisem zaupala zaman! Naenkrat je reklo pod mano nekaj: »Kvak!« — in ko odprem oči, vidim, da sem preletela od stene k steni ter padla naravnost na silno debelega in trebušatega mesarja. Vznak je ležal ondi ter spal. Seveda se je prebudil, ko sem mu priletela na trebuh. Samo »kvak« je dejal, a že sva bila oba na nogah ter zbežala za drugimi skozi okno .,, Zdi se mi, da mi je debeli mesar celo prav prijazno pomagal lesti skozi okno, — toda prav zagotovo res ne vem. To pa vem in sem trdno prepričana . . .«
Dama je nato obširno utemeljevala prepričanje, ki ga je Jack absolutno spoštoval ter ji ves čas prikimaval, dokler ni prišel iz njegovih napol odprtih ust hropeč glas, ki je dobro damo tudi absolutno prepričal, da Junaški sosed prav prozaično smrči , , .
Nato je šele umolknila, se zamislila in kmalu še sama zaspala.
Vlak je letel in se ni ustavil prav nikjer.
Kmalu po nesreči je telegram alarmiral Chicago, zlasti pa nekatere najbogatejše chicagoške obite-lji. Jutranji listi so izšli še s posebnimi izdajami, ki so z debelimi naslovi resnico neizmerno pretirali ter naslikali nesrečo v najbolj krvavi barvi. Novinarska domišljija je zopet enkrat slavila orgije.
Listi pa so se razrepenčili na N. C. E. tem huje, ker je bil v rokah konkurenčne družbe ter je bilo treba zato sistem nemškega inženirja Daniela For-sterja še prav posebno temeljito osmešiti in oblatiti. Jn tako je bilo posnemanje vseh evropskih, čeprav bedastih, nepraktičnih in očividno škodljivih naprav v jutranjih listih znova energično opsovano. Kar je možno na progi Dover—London, še nikakor ne more biti porabno za dolgo progo, kakoršna je od Newyorka preko celih držav tja do Michiganskega jezera. Senzačna novotarija pa špekulira na rizik človeških življenj brez sramu in vesti! Naj-žalostneje je, da so pri takem podjetju udeležene tudi mnoge pristno ameriške banke.
Vrhunec pa je dosegel in s tem napravil tudi najboljšo kupčijo s svojo jutranjo izdajo list, ki je trdil, da je Forsterjeva iznajdba očividno prikrit nemški atentat na Amei Ikance ter uprizorjen čisto gotovo z namenom, da ugonobi čim več ameriških državljanov. Nemški inženirji hotoma eksperimentirajo z življenji. Doma. na Nemškem, si s takimi blaznimi Idejami ne upajo niti na dan, in po vsi Nemčiji resnično še ni niti najkrajše proge po For-sterjevem sistemu. Ameriški državljani so torej tisti bedasti »poizkusni kune!« i. t d. I, t d.
Vsi ti napadi pa so bili skupaj velikanska reklama za sprejem rešilnega električnega ekspresnega vlaka.
Na kolodvor so hitele množice radovednežev peš v celih rekah in s cestnimi železnicami, avtomobili in kočijami so se zbirali znanci, prijatelji in sorodniki, da pričakujejo svoje drage, morda mrtve, gotovo pa vsaj ranjene in kolikor toliko pohabljene.
Tu so stali že vso uro očetje bledih obrazov in bliskajočih se oči; žalost in skrb se jim je zgostila v silno jezo in ogorčenje nad železniško upravo, k! je zakrivila tako nesrečo. Matere so ihtele, nekaj histeričnih žensk pa je kričaje begalo po peronu ter neutrudno pripovedovalo nove strašne prizore, ki so se odigravali pri nezgodi. Same so si izmišljale cele dialoge z umirajočimi, a jih tudi same do besedice verjele.
Novinarji so smukali od skupine do skupine. Zapisovali so si izmišljene in zlagane prizore in pogovore; pri tem pa so še sami pomagali hujskati proti »germanski pasti za bedaste Amerikance« — nesrečni N, C. E. ter njenemu načelniku, milijonarju C. W. Grahamu.
Zanimanje je vzbujala skupina bankirjev in ve-Ietržcev. To so bili debeli trgovec z bombažem Dick Patton, trgovec z žitom Reginald Splarks, ravnatelj tobačnega trusta Merrymann Peackock ter bankirji Jim Stockes, James Varker in Oliver Hegan. Družba je predstavljala skupaj najmanje poldrugo milijardo dolarjev.
Toda ta bogataški krog je bil prav tako razburjen in nesrečen, kakor vsi ostalj pričakovale! rešilnega vlaka.
(Da!)«
MEDO
K. A V A.
Pred praženjem higijenlčno očiščena
prava zrnata kava
S55-
fc prosta pri kavi nahajajočih škodljivih pelov ler vsebuje vse dragocen« snovi
|popotni neKlwe|l| ttavln arome^
jfrohor n m Iprl n u b n ajjH ofciia.
Užiteh MEDO’^1 zdravim, temveč tudi	.a- ^cuul,iu,
■srčno in živ£r>o bolnim ^^^priporoč$.1L
MEDO-KAVA s^SobPTifto V Irujavih prozornih zavitkih,
zahtevajte io povsod
«* p« p«4^~
Mte* m STRT*
Uttdo Meznarič. HarJLhofr Ola»nl trg 21
$Hali oglasi
Mali ogiati. ki sluiijo v posredovalne in soeijalna namena občinstva: vsaka beseda 30 p, najmanili jnss^k D|n 5>—
Ženitve, dopisovanj* tn ogla*
si trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka beseda 50 p, najmanjši znesek Din 10’—
Hišo
enodiužlnsko y Mariboru, 3 »obe, velik vrt, proda z* 80.000 Din Petek, Maribor Tutienbsehova ulica 19.	53
Krasno stanovanje
2 veliki sobi, kuhinjo z vsemi pritiklinami oddam s 15. majem samo bolje litivraal mirni stranki. Naslov v upravi	48
Prevzamem na dom
perilo y pranje in likanje. Ponudbe na upravo lista pod .Perilo*.
M
M E DO
V moji gostilni
»Pri zlati hruški"
Maribor, Frankopanov« 2
prodajem i daniinjim dnevom garantirano pristno dalmatinsko *ino iz Šibenika In Vis* in sicer i črno dalpiat. vino po 10 Din liter bel°	-	,	,
Opolo ,	.	, 12 .	,
Priporočam se sl. občinstvu
An« Park, gostilničarka.
MADpua DBPOSi
90
A
Pozor i Kam ? Pozor I
V soboto zvečer vsi v gostilno »Puntigam* k
ihrorilvenemkoDcerm
s plesom
Podaljšana policijska ura. Novodolel la Ljutomerčan. Postrežba solidna.
S« priporoča Riiavy-a nasl. Horvat«
Ceneje
kakor pri
razpredali
dobite vsakovrstno manufakturao blago pri
J. Trpin-u, Maribor,
 Glavni trg 17	32
Kolje za vinograd
33
lepe, cepane in rezane, tudi ko-stameva proda po sizkl ceni Straschill in Feiber, trgovina z lesom, Maribor, Pristaniška ul. 8
D/. Anton Mulej
odvetnik v Mariboru
preseli svojo pisarno s 1. majem 1927 na
Aleksanorovo cesto štev. 11
/. /ladstroo/e.	ts
Ok. št. 203/13'—1927.
Razglas.
Okrajni zastop Maribor razpisuje pismeno ofertno licitacijo za gradnjo delne proge (km 0.0 — km 0.8) projektirane okrajne ceste 1L vrste Sv. Pster—Ložane.
Podatke, pojasnila in tehnične pripomočke dobivajo interesenti med uradnimi urami pri Okrajnem zastopu Maribor, Koroška cesta št, 26/11.
Ponudbe same, opremljene s kolkom za Din 100-—, priloge pa s kolkom po Din 2'—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci Okrajnemu zastop« Maribor do 20. maja 1927 ob 9. uri dopoldne v zapečatenem zavitku z zunajno oznako: .Ponudba za gradnjo delne proge (km 0.0 — km 0.8) okrajna cesta Sv. Peter—Ložane*.
Licitacija se bo vršila isti dan, t. j. 20. V. 1927 ob 10. uri v sejni dvorani Okrajnega zastopa Maribor. Poznejše sli nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo upoštevale,
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti in brezpogojno pristaja na gradbene pogoje ter da bo takoj predložil na jahtevo kavcijo, ki znaša 10*/« proračunske vsote gradbenih stroškov.
Okrajni zastop Maribor si izrečno pridržuje pravico, oddati delo ne glede na višino ponujene vsote, ali pa vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti.
55	Gerent: Dr. Vabla.
liiiiniUHiiniiiiiiniiiiiiiiiniiiHiiiiiiHiniiiinHiiiiiiuininuiHiiiiiHiiiiiiiiiMiiniiiiiiiHiiHiiniiinHimiiiiniiininiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiina
kttpaji galaettnjiki trgsvii« ■Srago Rosina
Maribor, Vetrinjska ulica 16
§
Velika zalogo dvokoles
najboljših znamk, kakor WAFFENRAD, PEUGOT,
ter nakup vseh potrebščin za dvokolesa in motorje.
Zaloga motornih koles najnovajših tip „PUCH“.
Najmodernejše urejena delavnica za popravila dvokoles, motornih vozil, šivalnih strojev, otroških vozičkov in vsa v to stroko spadajoča dela.
Lastni oddelek za emajliranje jn poniklovanje koles itd.	Izposojevanje	koles-
Divjak A Gustinčič
Glavni trg 17	Maribor	Tattenbachova	14
i
■iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik
izdajatelja In urednik: Stanko Virant, v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna (j. 4-. predstavnik Stanko Detela, v Mariboru.