Hrast pred padcem.
Kot zamaknjen v čarne grede    Koprne je sfegnil roko —
sladke, blažene besede              vrh svoj silni — in globoko
v sanjah hrasf je zajecljal         kot očaran hrast je vzdihnil,
in se burno nasmejal...            kot prevaran spet utihnil...
Proč je, proč je sladek sen! Stari hrasi je žalosten. V rosi plaka ves potrt — sluti starec, sluti smrt...
Miroslav Kunčič   .