Podjetje Javne si ŽanTetičkovič, d KajakašTilen Vid Urška Urek, mlac
mm
Vzorčen primer t
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
POVABILO
Program prireditev ob prazniku Mestne občine Ptuj
22.	julij, ob 19.30
Slovesen pričetek poletnih festivalov ART Ptuj
Minoritski trg 1. Ptuj Društvo Art Stays. Društvo Arsana in Mestna občina Ptuj
23.	julij, ob 18. uri
Osrednja prireditev ob 11. krajevnem prazniku Cetrtne skupnosti Grajena
Dom krajanov Grajena. Grajena 46 Četrtna skupnost Grajena in Mestna občina Ptuj
28.	julij, ob 16. uri
14. tradicionalni turnir v balinanju med ekipami Občinske uprave Mestne občine Ptuj in sveti četrtnih skupnosti Mestne občine Ptuj
Balinišče Ptuj. Potrčeva cesta 34, Ptuj Športno društvo Center Ptuj in Mestna občina Ptuj
29.	julij, ob 10. uri Razglasitev Kmetije leta 2011 Mestne občine Ptuj
Dom krajanov Grajena. Grajena 46 Mestna občina Ptuj
od 29. do 30. julija 17. mednarodno srečanje motoristov
Ptuj. Nova vas pri Ptuju Moto klub Kurent Ptuj
od 29. do 31. julija 15. mednarodni balonarski praznik
Terme Ptuj. Pot v toplice. Ptuj Balonarski klub Ptuj
od 29. julija do 3. avgusta Zagon otroške ustvarjalnosti - Akcija je energija
v Sončnem parku in na ptujskem gradu KUD Čar griča
30.	julij, ob 17. uri
Sprejem udeležencev 17. mednarodnega srečanja motoristov
Mestni trg. Ptuj Moto klub Kurent Ptuj in Mestna občina Ptuj
1. avgust, ob 19.30 Zaključni koncert udeležencev Mednarodne poletne akademije
slavnostna dvorana ptujskega gradu Društvo Arsana in Mestna občina Ptuj
5. avgust, ob 13. uri Veliko odprtje razstav 9. mednarodnega festivala sodobnih umetnosti ART STAYS 2011 Galerija Magistrat, Mestni trg 1, Ptuj Društvo Art Stays in Mestna občina Ptuj
ob 16. uri Zaključek festivala Art Stays 2011
v Bastiji, Miklošičeva ulica, klet Društvo Art Stays in Mestna občina Ptuj
ob 18. uri
Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj
poročna dvorana. Mestni trg 1. Ptuj Mestna občina Ptuj
ob 19.30
Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku Mestne občine Ptuj
dvorišče miuoritskega samostana. Minoritski trg 1. Ptuj Mestna občina Ptuj
ob 20. uri Ptujska poletna noč
trgi in ulice starega dela mesta Ptuja Mestna občina Ptuj in ptujski gostinci
6.	avgust, ob 8. uri
10. tradicionalno tekmovanje članov Zveze veteranov vojne za Slovenijo v lovu rib s plovccm
Ribnik Rogoznica Ptuj Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj in Mestna občina Ptuj
ob 9. uri
pohod na najvišji vrh Mestne občine Ptuj, Dolgi kamen na Gra-
jenščaku Mestni trg. Ptuj Planinsko društvo Ptuj
ob 13. uri 19. ptujska Rancarija
prireditveni prostor na Ranči Brodarsko društvo Ranča Ptuj in Mestna občina Ptuj
ob 20. uri Ptujska poletna noč
trgi in ulice starega dela mesta Ptuja Mestna občina Ptuj in ptujski gostinci
7.	avgust, ob 10. uri
2. golf turnir mesta Ptuja
igrišče za golf Ptuj. Mlinska cesta 13. Ptuj Mestna občina Ptuj in Golf Invest. d. o. o.
7. avgust, ob 17. uri Dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem
pred višjo strokovno šolo Ptuj, Vičava 10, Ptuj Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj in Mestna občina Ptuj

MESTNA OBČINA PTUI
Spoštovane občanke in občani!
Iskrene čestitke ob prazniku Mestne občine Ptuj.
Vabim vas, da se udeležite številnih prireditev ob našem prazniku, še prav posebej pa vas vabim na osrednjo slovesnost v petek. 5. avgusta 2011, ob 19.30 na dvorišče minoritskega samostana.
ktfu ¿ZLU. . Motat «Mttt Ptoj
2
UVODNIK
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
Gremo ven
Ko boste listali naslednje strani Ptujčana, boste kaj kmalu opazili, da je in bo v letošnjih julijskih in avgustovskih dneh na Ptuju res pravo mednarodno stičišče prireditev vseh vrst; od glasbenih, likovnih, kreativnih, zabavnih do rekreativnih. Mnogi organizatorji, tako javne ustanove kot društva, pa tudi posamezniki, že celo leto zavzeto in z veliko entuziazma izbirajo in vabijo nastopajoče ter se pripravlja na čim boljšo izvedbo prireditev. Tako da res ne bi smelo biti Ptujčana niti obiskovalca mesta, ki bi ostal doma, v zavetju televizije in računalnika ali se presedal izza mize na kavč. Tako da ne bi smelo biti niti najbolj kritičnega strokovnega poznavalca, ki ne bi našel v teh festivalih, koncertih, nastopih, predavanjih in delavnicah ter odprtjih razstav sodobne umetnosti nekaj kvalitetnega in izvirnega, celo vrhunskega.
Pričel se je že poletni festival Art Ptuj, ki ga vsako leto odlikujejo izvrstni likovni in glasbeni umetniki. Letos večini najbolj zveni ime Rade Šerbedžija, ime vrhunskega igralca in pesnika ter glasbenika, ki je igral naslovne vloge in sodeloval v vseh večjih filmskih in dramskih projektih v nekdanji Jugoslaviji, dandanes pa je tudi igralec svetovnega slovesa in sodelavec holivudskih studiev.
V	zadnjih letih je k nam prispela nova poletna zabava, odbojka na mivki, ki so si jo v začetku prejšnjega stoletja izmislili bogataši ZDA, ker so se na dopustih na kalifornijskih plažah dolgočasili. Ob Ptujskem jezeru je v juliju tako spet potekal kvalitetno organiziran turnir v odbojki na mivki, t. i. Beachmaster. V letošnjem poletju je možno igrišče celo najeti za treninge ali le za rekreacijo.
Pričele so se tudi prireditve v počastitev praznika ptujske občine, ki ga praznujemo 5. avgusta, ko bo osrednja slovesnost na, letos pokritem, dvorišču minoritskega samostana. Z njim obeležujemo 5. avgust leta 1513, ko je Ptuj dobil v rabo spremenjen in za tiste čase prilagojen statut. Prvega je namreč dobil že leta 1376, a natančen datum ni znan.
Ptuj bo v avgustu že drugo leto gostil festival Dnevi poezije in vina, enega najpomembnejših evropskih pesniških festivalov, ki se je k nam preselil iz Medane in ima že 15-letno tradicijo. V fo-kusu bodo trije častni gostje: Francoz Jacques Roubaud, Romunka Nora Iuga in Tomaž Šalamun.
Prvič bo na Ptuju potekal festival otroške ustvarjalnosti Aye. Šest dni bodo otroci in njihovi starši lahko sodelovali na rokodelskih, glasbenih, literarnih delavnicah in predavanjih o energiji narave.
Prvi petek in soboto v avgustu bo na Ptujski poletni noči zabava in glasba znanih glasbenih skupin odmevala na kar devetih prizoriščih po ulicah in trgih za tiste, ki si v poletnih večerih želijo zabave in razvedrila.
18. avgusta bo na ptujskem gradu izjemen zborovski dogodek. Iz Toronta prihaja slovenska ženska vokalna skupina Plamen, pod vodstvom Marije Ahačič Pollak, prve pevke legendarnih Avsenikov.
V	avgustovskih večerih se bodo ljubitelji filmske umetnosti lahko spet, tako kot lani, sešli v zavetju atrija dominikanskega festivala, kjer bodo v kinu brez stropa predvajani filmi iz vseh držav, v katerih filmska umetnost kaj velja.
Konec avgusta in v začetku septembra pa bo v našem mestu in v okoliških krajih potekal še mednarodni folklorni festival Kimavčevi dnevi, ki se bo pričel 29. avgusta z odprtjem mednarodne razstave ljudskih kostumov v galeriji Magistrat.
Tako da res ne bi smel ostati noben Ptujčan ali obiskovalec tega mesta osamljen, sam s seboj, razen če ... si to izrecno želi. Ampak škoda bi bilo za tako pasivnost žrtvovati prav to poletje.
Milena Turk
MISEL MESECA
»Ko sonce zahaja, imajo tudi pritlikavci dolge sence. «
Neznani avtor
SPREHOD PO VSEBINI
4. tradicionalni Tek partnerskih mest Ptuj	4
Podjetje Javne službe Ptuj izvaja
dejavnosti v javnem interesu	5
Nizka realizacija proračuna ob polletju	6
Žan Tetičkovič, Ptujčan v New Yorku	9
Od razvoja izdelka do konkurenčne
prednosti	10
Prisrčna galerija s pridihom unikatnosti
- Štibl	11
Ptujska klet navdušuje zahtevne vinske
potrošnike	12
Vzorčen primer prenove fasade v
Kajuhovi 5	12
Svetla točka	13
Letos poteka mednarodno leto gozdov	14
Art Ptuj 2011	14
Festival Dnevi poezije in vina	15
Nova premiera dramske sekcije KD
Grajena	16
Vokalna skupina Plamen iz Toronta na
ptujskem gradu	17
Aye festival 2011	17
Nada Ivančič v galeriji Magistrat	18
V	Galeriji Tenzor razstavlja Marika Vicari	18
MGP vabi na prvo premiero v sezoni	19
Dr. Alojz Ihan - pesnik, pisatelj, zdravnik,
petdesetletnik	20
Najuspešnejši učenci OŠ Ljudski vrt	21
Računalniška zasvojenost dijakov	22
Uspešno šolsko leto Zasebne glasbene
šole v samostanu sv. Petra in Pavla	23
Grajenski učenci so državni zmagovalci
natečaja »Moji prijatelji«	24
Pomlad in zaključek šolskega leta na
Biotehniški šoli Ptuj	24
Matematični dan na Elektro in
računalniški šoli Ptuj	26
Nov študijski program na Ptuju	26
Naš obisk šole Duro Ester Koprivnica	27
Župan sprejel krvodajalce	28
Tradicionalni junijski dan dobrodelnosti	28
Nepravilnosti pri poslovanju Doma
upokojencev Ptuj	29
Silva Čuš, kozmetičarka, ki zna pravilno
svetovati	30
V	Kung fu klubu Ptuj nadaljujejo z uspehi	31
Urška Urek, mlada in uspešna judoistka	32
Kajakaš Tilen Vidovič državni mladinski
prvak	33
Naslovnica: Otvoritveni koncert festivala Art Ptuj 2011 Foto: Črtomir Goznik
Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 9.150 izvodov.
Izdajatelj: Mestna občina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Silva Razlag - DeSUS, Franc Kolarič - Zeleni Ptuja in Mladi in upokojenci za delovna mesta, Mirjana Nenad - SD, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija, Mitja Petek - Zares. Sodelavke: Staša Cafuta Trček, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič.
Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910. Tisk: Grafis, Požeg 4, 2327 Rače tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
/Aw/fff/f
3
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
IZ MESTNE HIŠE
4. tradicionalni Tek partnerskih mest Ptuj
Mestna občina Ptuj je v sodelovanju s Tekaškim klubom Maraton Ptuj in Zavodom za šport Ptuj priredila že 4. tradicionalni tek partnerskih mest po ulicah in trgih mesta Ptuj, ki je potekal v soboto, 25. junija. S prireditvijo smo popestrili dogajanje ob dnevu državnosti in omogočili - v duhu športa in rekreacije - druženje občanov Ptuja z udeleženci iz drugih krajev Slovenije ter prijateljev iz naših pobratenih in partnerskih mest.
Klavdija Petek, vodja prireditve
Prireditev je bila prvič organizirana v letu 2005 in je nadomestila Tek ob mejah Slovenije, ki je prav tako potekal v počastitev dneva državnosti, organiziramo pa jo vsake dve leti. Teka vzdržljivosti po ulicah enega najlepše ohranjenih srednjeveških mest, ki v svojih ulicah skriva stotero zakladov, so se ob ekipah in posameznikih iz Slovenije udeležile tudi ekipe iz naših partnerskih in pobratenih mest - Burghausna iz Nemčije, Banske Štiavnice iz Slovaške, Nagykanizse iz Madžarske ter Ohrida iz Makedonije, kar je tudi namen projekta, ki krepi mednarodno sodelovanje na področju športa, kulture in turizma. Za sodelujoče iz tujine smo pripravili pester spremljevalni program. Tako so se v petek, dan pred praznikom, gostje iz tujine udeležili občinske proslave ob dnevu državnosti. V soboto so sodelovali na teku po ulicah in trgih Ptuja, v večernih urah pa smo se družili na Mestnem trgu. V nedeljo so si ogledali znamenitosti mesta, športno infrastrukturo v mestu, se ob kavici družili s ptujsko športnico Nino Kolarič v novi dvorani Campus, se popeljali po Ptujskem jezeru z ladjico Čigra ter zaključili druženje na prireditvenem prostoru na Ranci z ogledom pristanišča s privezi in druge vodne infrastrukture na jezeru. Glede na odzive gostov iz tujine smo se tudi tokrat, kot že velikokrat do sedaj, dokazali kot dobri gostitelji.
Sam tek, ki je bil organiziran prav na prazničen dan, je trajal neprekinjeno osem ur, od 10. do 18. ure. Trasa je potekala po Mestnem trgu, Miklošičevi in Slomškovi ulici, Prešernovi, Ca-fovi in Dravski ulici, Vošnjakovi
Foto: Langerholc
in Jadranski ulici, Vrazovem trgu ter po Aškerčevi in Krempljevi ulici nazaj na Mestni trg. Dolžina enega kroga je bila 1350 metrov. Start osemurnega teka po ulicah in trgih Ptuja je bil pred Mestno hišo, ko je župan dr. Štefan Čelan s startnim strelom ob 10. uri dal znak za začetek teka. Tekmovalo je 18 ekip, pet ekip iz tujine in 13 ekip iz Slovenije ter trije posamezniki, ki so sami tekli vseh osem ur. Ekipe so bile večinoma s Ptuja in širše regije (Maribor, Rače ...), ena ekipa pa je bila z Iga pri Ljubljani, tekmovale pa so v ženski, moški in mešani kategoriji. Vsaka ekipa je štela štiri člane, vsi tekači so tekli dvakrat po eno uro. Letos je bila prvič tudi uradno uvedena kategorija za posameznike, saj se je že na prejšnjem teku v letu 2009 zgodilo, da so tekli posamezniki vseh osem ur, niso pa mogli uradno tekmovati za nagrade. Na teku tudi tokrat ni bilo poškodb in zdravstvenih težav tekačev, kar kaže na zrelost, odgovornost, odlično pripravljenost in zdrav ter spoštovanja vreden odnos vseh tekačev do vzdržljivostnega teka.
Med tekom so se na Mestnem trgu od 10. do 12. ure predstavljala kulturno-umetniška društva, med njimi Folklorna skupina Rožmarin Dolena, mlade ljudske pevke iz Kulturnega društva Cirkulane in ansambel Trios.
Podelitev priznanj vsem sodelujočim tekačem in podelitev pokalov ter medalj najboljšim trem ekipam v moški, ženski in mešani ter absolutni kategoriji in posameznikom je potekala ob 20. uri na Mestnem trgu. Tekmovalcem so najprej v pozdravnih nagovorih čestitali in se jim za-
Start tradicionalnega 4. teka partnerskih mest Ptuja.
hvalili za udeležbo na 4. tradicionalnem teku partnerskih mest Franjo Rozman, mestni svetnik v imenu Mestne občine Ptuj, Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj, in Drago Ačimo-vic kot predstavnik Tekaškega kluba Maraton Ptuj. Po nastopu tamburaške skupine iz Cirkulan pa so jim podelili tudi priznanja, medalje in pokale.
V moški kategoriji je zmagala ekipa ŠD Tekaška akademija za odrasle TAO1 s Ptuja (92 krogov), v postavi Matevž Zavec, Andrej Podgoršek, Andrej Vo-glar in Robert Prelog, pred dru-gouvrščeno ekipo Banske Štiavnice iz Slovaške (86 krogov) in tretjo, ekipo Burgahausna iz Nemčije (82 krogov). Zanimivo je, da je edini tekač, ki je nastopil prav na vseh štirih tradicionalnih tekih partnerskih mest Ptuja, Andrej Voglar, in da so ekipe, za katere je tekel Voglar, tudi na vseh štirih tekih tako v moški kot tudi v absolutni kategoriji prepričljivo slavile zmago. V ženski kategoriji je zmagala ekipa ŠD Tekaška akademija za odrasle TAO3 s Ptuja z 72 krogi (Špela Zorli, Vanja Hotko, Simona Oblonšek, Božica Selinšek), pred ekipo Burghausna iz Nemčije (69 krogov) in tretjeuvršče-no ekipo ŠD Tekaška akademija za odrasle TAO5 s Ptuja (66 krogov). V kategoriji mešanih ekip je zmagala ekipa ŠD Tekaška akademija za odrasle TAO2 s Ptuja z 82 krogi (Marjeta Go-milšak, Aleš Bezjak, Bernarda Ivančič, Bojan Petek), drugo mesto je osvojila ekipa Zavoda
Posamezniki, ki so tekli vseh 8 ur (od leve proti desni: Zmago Horvat, Tomaž Pivec, Boštjan Šeruga).
Absulutna zmagovalna ekipa ŠD TAO 1, ki je prejela prehodni pokal.
za šport Ptuj (70 krogov), tretje pa je bila ekipa zavec@planet.si z Iga pri Ljubljani (65 krogov). V absolutni konkurenci je prepričljivo zmagala moška ekipa ŠD Tekaška akademija za odrasle TAO1 s Ptuja z 92 pretečeni-mi krogi v osmih urah in šestimi krogi prednosti pred drugo ekipo in tako prejela prehodni pokal. Med tekači posamezniki je največ krogov pretekel Tomaž Pivec (64 krogov), sledila pa sta mu Zmago Horvat (46 krogov) in Boštjan Šeruga (39 krogov). Po svečani podelitvi je bilo poskrbljeno za zabavo in druženje pozno v noč s pop-rock skupino Resonanca in pevko Mili.
4 . //V™
IZ MESTNE HIŠE
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
Podjetje Javne službe Ptuj izvaja dejavnosti v javnem interesu
Novembra leta 2008 je bilo na Ptuju ustanovljeno podjetje Javne službe Ptuj, d. o. o., katerega edini lastnik je Mestna občina Ptuj. Sedež podjetja, ki trenutno zaposluje 60 oseb, je v Ulici heroja Lacka 3. Med javne službe se štejejo tiste dejavnosti, ki se morajo zaradi različnih razlogov opravljati v javnem interesu, pod posebnim pravnim režimom. Podjetje je do aprila letos vodil mag. Janko Širec, ko je vodenje podjetja prevzel Alen Hodnik, do tedaj zaposlen na Mestni občini Ptuj kot svetovalec, predvsem za področja gospodarskih javnih služb, javnih razpisov, državnih pomoči in javno-zaseb-nega partnerstva.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
Podjetje Javne službe je statusno organizirano kot družba z omejeno odgovornostjo. Edini lastnik je MO Ptuj, kar pomeni, da je podjetje v izključni javni lasti in ima s tem status javnega
Podjetja.
»Razlogov za odprtje tovrstnega podjetja je pravzaprav več. V osnovi je ustanovitev podjetja odraz dejanskih potreb po vzpostavitvi transparentnega, učinkovitejšega in bolj kakovostnega izvajanja gospodarskih javnih služb na območju Mestne občine Ptuj. Ključen razlog pa je tudi uveljavitev posameznih predpisov v letih 2007 in 2008, ki so terjali temeljito reorganizacijo izvajanja gospodarskih javnih služb. V mislih imam zlasti Zakon o javno-zasebnem partnerstvu in Slovenski računovodski standard 35 (2006), na podlagi uveljavitve katerih izvajanje teh dejavnosti na način, kakor so se izvajale dotlej, ni bil več mogoč. Zgodovina lastninjenj (javnih) podjetij preko več zakonskih podlag je namreč privedla do raznih kombinacij lastniških struktur teh podjetij in nekatera izmed teh so danes v mešani lasti javnega in zasebnega kapitala ali pa so povsem v zasebni lasti. Ker nobeno izmed teh podjetij ni pridobilo pravice do izvajanja dejavnosti javnih služb na podlagi javnega razpisa, je bilo s potekom prehodnega obdobja nujno potrebno zagotoviti nadaljnje zakonito izvajanje teh dejavnosti. Po drugi strani so takšno odločitev zahtevale tudi druge dejanske okoliščine, zlasti formalno-prav-na izključenost Mestne občine Ptuj pri načrtovanju razvoja teh podjetij, onemogočen vpogled v
tekoče poslovanje teh podjetij, pomanjkljiv način pri načrtovanju in nadzoru dela nad podjetji ipd. Nezanemarljiv razlog je tudi razlaga ISPA direktive (sedanji Kohezijski sklad), da z objekti, ki so bili financirani z javnimi oz. evropskimi sredstvi, lahko upravlja zgolj javno podjetje, torej podjetje v izključni lasti javnega kapitala. Vsa zgoraj navedena dejstva so preprosto silila k iskanjem učinkovitejših rešitev,« pojasnjuje sedanji direktor podjetja Javne službe.
Med javne službe sodijo dejavnosti, ki se morajo zaradi različnih razlogov opravljati v javnem interesu, pod posebnim pravnim režimom. To so dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje je v javnem interesu. Gre za dejavnosti take vrste, ki jih ni mogoče opravljati na trgu v okviru tržnih mehanizmov, predvsem zaradi tega, ker dejavnost na trgu ne deluje ali pa je ni dopustno prepustiti delovanju trga. Pogost razlog je tudi potreba po enakomerni in uravnoteženi distribuciji njihovih storitev med vse prebivalstvo, kar je v osnovi hkrati tudi sam namen javnih služb.
Sedanjim dejavnostim bodo dodajali nove
Podjetje v tem trenutku na območju Mestne občine Ptuj zagotavlja oz. izvaja večino obveznih in izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb. Gre za dejavnosti ravnanja s komunalnimi odpadki, oskrbe s pitno vodo, ravnanja z odpadnimi vodami, urejanja in čiščenja javnih površin in vzdr-
Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj, d. o. o.
ževanja občinskih javnih cest. Poleg navedenih pa podjetje izvaja tudi nekatere druge naloge, ki so v javnem interesu, kot so npr. spodbujanje turizma, upravljanje s poslovnimi prostori, ki so v lasti MO Ptuj, organizacija in vodenje javnih prireditev oz. projektov, skrbništvo plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru ipd. Podjetje pa je tudi izdajatelj televizijskega programa, saj je bila leta 2010 nanj prenesena ptujska televizija - PeTV. Tudi sicer aktivno sodeluje z Občinsko upravo Mestne občine Ptuj, zlasti pri tistih projektih, kjer se ugotovi, da je kakšno aktivnost bolj smotrno izvesti v samem podjetju. Tu velja izpostaviti tudi t. i. mestno blagajno, na kateri je občanom Mestne občine Ptuj omogočeno plačevanje položnic za te storitve brez provizije.
Zagotovo pa bo podjetje po besedah sedanjega direktorja dejavnostim, ki jih obvladuje danes, dodalo nove. Predvideno je, da se v prihodnosti v Javnih službah Ptuj izvajajo vse lokalne gospodarske javne službe, torej tudi dejavnost oskrbe s toplotno energijo, pokopališka in pogrebna dejavnost, upravljanje z javno tržnico itd. Podjetje pa se bo razvijalo tudi v vse tiste dejavnosti, ki so z javnimi službami tako ali drugače povezane. »Veliko potrebo po razvoju ugotavljamo tudi na vseh tistih področjih, katerih dejavnosti v okviru Občinske uprave ni mogoče izvajati, slednja pa jih potrebuje dnevno
pri izvajanju svojih nalog (projektiranje inženirskih objektov, predvsem prometne in komunalne infrastrukture, pa tudi druge storitve, vezane na izvajanje investicijskih projektov MO Ptuj). Okrepil se bo tudi segment upravljanja s stvarnim premoženjem v lasti MO Ptuj. Upravljanju s poslovnimi prostori želijo dodati še upravljanje s stanovanji. Možnosti je ogromno, pri čemer osnovno vodilo vsekakor ostaja krepitev učinkovitosti izvajanja tistih nalog, zagotavljanje katerih je v interesu vseh občanov,« pojasnjuje Hodnik in dodaja, da so ustanovitve tovrstnih podjetij dobra praksa v slovenskem prostoru: »Vendar pa je ravno zaradi specifike javnega podjetja in namena njegove ustanovitve treba uspešnost podjetja meriti drugače kakor klasične gospodarske družbe. Podjetje Javne službe Ptuj je bilo ustanovljeno predvsem z namenom bolj tran-sparentnega in učinkovitejšega izvajanja javnih nalog, ne pa doseganja dobička. Sočasno izvajanje tržnih in javnih dejavnosti znotraj istega podjetja omogoča tudi učinkovitejše obvladovanje stroškov storitev javnih služb, saj je mogoče z morebitnim dobičkom na posameznih dejavnostih blažiti morebitno izgubo na drugih dejavnostih. Na tak način pa je tudi dejansko mogoče dosegati osnovni namen ustanovitve podjetja, to je razbremenitev občinskega proračuna in omejevanje stroškov občanov.«
/fiff/fff/t
5
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
KULTURA / LITERATURA
Nizka realizacija proračuna ob polletju
Julijska seja je bila posebna zato, ker jo je prvič v zgodovini ptujskega mestnega sveta vodila ženska, in sicer je v odsotnosti župana ta naloga pripadla podž-upanji MO Ptuj Heleni Neudauer. Čeprav prvič, je vodenje izpeljala gladko, saj ji je ta politični avditorij kot večletni članici mestnega sveta, pa tudi kot nekdanji pravnici na občinski upravi MO Ptuj, dobro poznan. Bila pa je to ena krajših sej z neobsežnim dnevnim redom.
Milena Turk
Največ zaskrbljenosti in kritičnih pripomb svetnikov je bilo izraženih ob obravnavi poročila o polletni realizaciji proračuna MO Ptuj in seveda po pričakovanju pri točki pobude in vprašanja.
Druge točke, kot poročilo o poslovanju podjetja družbe Kabelsko komunikacijski sistem, d. d., v letu 2010, sklep o DIIP-u za kabliranje infrastrukturnih vodov in zamenjavo azbestnih cevi na odseku Spuhlja-Markovci (II. faza), sklepa o novelaciji investicijskih programov za izgradnjo športnega parka Spuhlja (I. faza) in za rekonstrukcijo Ribiške poti ter soglasje k spremembi cene za distribucijo pare in tople vode za ogrevanje, pa so bile potrjene brez daljših razprav.
Prihodki občine so bili v pr-
vem polletju realizirani v višini 16.720.965 evrov oz. v 33,15 % v primerjavi z načrtom, odhodki pa znašajo 14.562.738 evrov oziroma 28,76 %. Razlika med prejemki in izdatki je 2.111.205 evrov. Milan Krajnik, predsednik odbora za finance, je povedal, da je bila na odboru razprava o polletni realizaciji izčrpna. Ugotovili so, da so realni prihodki MO Ptuj iz naslova konstantnih prihodkov med 26 in 27 mio. evrov, drugo - razlika do ocenjenih 50 mio. evrov prihodkov - so negotovi prihodki. Zato se postavlja vprašanje realizacije naložb oz. koliko so te sploh realne. Nizka realizacija na področjih, ki so za občane vitalnega pomena, kot so vitalizacija Ptujskega jezera, varovanje naravne in kulturne
dediščine, ceste, projekti, ki so strateškega pomena za varnost občanov (varovanje podtalnice, center za ravnanje z odpadki ...), zahteva odgovore, kako do konca izpeljati nekatere projekte. Z ozirom na nastalo zaostreno gospodarsko situacijo bo treba tudi prevetriti, kaj so v naslednjih dveh letih sploh prioritete v MO Ptuj, in pripraviti temeljit rebalans letošnjega proračuna. Tudi odbori za gospodarstvo, za okolje in prostor in za splošne zadeve so prihajali do podobnih zaključkov, in sicer da so rezultati polletne realizacije zaskrbljujoči, predvsem zaradi skromnega obsega izvajanja investicijskih projektov, in da se izvaja več ali manj tisto, kar je občina po zakonu dolžna. Pri proračunskih porabnikih, kot so denimo javni zavodi na področju družbenih dejavnosti, teče vse v skladu z načrtom, medtem ko je v razvojnem delu proračuna dokaj nezavidljiva situacija. Miran Meško je povedal, da je očiten upad sredstev iz državnega proračuna in evropskih skladov, zato se investicije v Cero Gajke in varovanje podtalnice ter investicije v cestno infrastrukturo ne izvajajo.
Stanislav Brodnjak je opazil, da je sicer na prvi pogled iz tekočih proračunskih prilivov videti, da ta dinamika teče, glede na splošno politično usmeritev v državi pa je za pričakovati občuten negativen učinek državnega rebalansa šele v jeseni. Miroslav Luci je izrazil zaskrbljenost nad izvajanjem projekta varovanja podtalnice, ki je odvisna od evropskih sredstev, in nasploh nad investicijami, ki so odvisne od uspešnosti na javnih razpisih. Pričakuje tudi poročilo o uspešnosti poslovanja Javnih služb Ptuj; koliko je zaposlenih, kaj je zdaj bolj poceni za občane, s čim so občani lahko bolj zadovoljni itn. Marjana Kolariča prav tako skrbi projekt podtalnice, ponovno pa je poudaril, da bi se moralo več vlagati v varno življenje ljudi (pločniki, kolesarske poti, javna razsvetljava, igrišče v Kicarju, dvorana v Rogoznici). Podžupanja je zato zaključila, da se v sklep o sprejemu poročila o polletni realizaciji vnese še nalogo pripraviti rebalans za leto 2011, kjer se v čim večji meri upoštevajo predlogi in pripombe odborov in svetnikov, kar je bilo potrjeno.
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov
Ureditev mestnega jedra, cest, pločnikov, vodovoda, kanalizacije, javne razsvetljave
Pobuda Milana Krajnika: Za trajno sanacijo in revitalizacijo starega mestnega jedra z navedbo nekaj nalog, ki jih bo projektna skupina oblikovala za mestni svet v skladu s podano idejo in s svojimi pogledi ter organizacijskim pristopom.
Odgovor: Mestna občina Ptuj je v letih 2006-2008 izvedla projekt ADHOC, ki je bil financiran iz evropskih sredstev skozi program INTEREG III B. Namen projekta so bili priprava, vzpostavitev in vpeljava inovativnih pristopov za trajno oživljenje zgodovinskih mest oziroma zgodovinskih mestnih četrti. Mestna občina Ptuj je k projektu pristopila ravno zaradi zavedanja nastalega položaja in velike odgovornosti lokalne skupnosti
do lastne materialne kulturne dediščine, ki je v veliki meri skon-centrirana v ptujskem mestnem središču in v njegovi neposredni okolici. V sklopu projekta sta nastala interdisciplinarna analiza ptujskega mestnega središča in strateški načrt izvedbe revitalizacije ptujskega mestnega središča. Namen projekta je zagotoviti učinkovitost ptujskega mestnega središča (ACP) na način, ki bo skladen s principi in mehanizmi varovanja kulturne dediščine, z vlogo ACP v urbanem tkivu Ptuja, z vlogo Ptuja v regiji in z značilnostmi naravnanosti turistične ponudbe mesta in regije. Na podlagi projekta bo treba pripraviti dokumente, ki bodo omogočili izvedbo aktivnosti v območju ACP (konservatorski načrt za ptujsko mestno
jedro, načrt upravljanja s starim mestnim jedrom). Rezultat implementacije zgornjih ukrepov bi moralo biti ptujsko mestno središče z uravnoteženo socialno sestavo prebivalstva, nekon-fliktnim ohranjanjem kulturne dediščine, celovitimi objekti, ki so rabljeni skladno z njihovo avtentično rabo, s primerno ravnijo kvalitete bivanja, kamor sodijo tudi urejena dvorišča in urejen mirujoči ter tranzitni promet.
Glede na razpoložljiva sredstva v proračunu smo pristopili k pripravi idejne zasnove celovite obnove (energetsko varčne) Mestne hiše Ptuj, kot vzorčni primer reševanja problematike prenove starejših - spomeniško zaščitenih objektov v mestnem jedru, izdelan in natiskan je katalog detajlov energetsko učinkovite
rekonstrukcije stavbne kulturne dediščine, v katerem so prikazani predlogi arhitekturnih rešitev za sanacijo starih zaščitenih stavb (usklajene z ZVKDS). Glede na opisano so naloge, opredeljene v pobudi, zajete v pripravi dokumentov, ki jih predvideva AD-HOC in jih je treba pripraviti do leta 2015.
Asja Stropnik
Vprašanji Milana Petka:
1. Kdaj bo urejena javna razsvetljava v ČS Grajena?
Odgovor: Razpis za izbiro koncesionarja za posodobitev in vzdrževanje javne razsvetljave v MO Ptuj poteka po dvofaznem postopku javnega naročanja, in
6 ■ ¿/tt/'-ff/'
MESTNI SVET / STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
PTUJCANI	25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
sicer po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Občinska uprava je že zaključila s prvim delom postopka, priznala sposobnost 4 (štirim) ponudnikom in bi lahko pričela z drugim delom razpisa, vendar je eden izmed ponudnikov vložil revizijo postopka. Da bomo lahko nadaljevali s postopki javnega naročanja, moramo počakati na odločitev revizijske komisije. Na podlagi vloženega revizijskega postopka ne moremo natančno opredeliti začetka ureditve javne razsvetljave v ČS Grajena oziroma celotni Mestni občini Ptuj, zagotovo pa se bodo dela začela takoj po zaključku postopka javnega naročanja.
2. Kako daleč so postopki za izbiro koncesionarja za izgradnjo cest in kdaj bodo na osnovi izbranega koncesionarja ceste zgrajene?
Odgovor: Občinska uprava je pripravila popise del za odseke cest v dolžini okrog 110 km, kar predstavlja 85 % vseh cest, ki so nujno potrebne asfaltiranja oziroma temeljite prenove. Priprava popisov del je v zaključni fazi, prav tako se sočasno pripravlja tudi razpisna dokumentacija za izbiro najugodnejšega ponudnika. Po dokončanju tehničnih specifikacij bomo objavili javno naročilo, izbrali najugodnejšega ponudnika in začeli modernizacijo odsekov cest po prioritetnem načrtu in glede na urejeno lastništvo oz. zemljiškoknjižno stanje.
Vprašanji in pobuda Marjana Kolariča:
1. Kdaj bo prišlo do izvedbe in posodobitve vodovoda v Kicar-ju?
Odgovor: V skladu s posredovano pobudo smo pridobili informativni predračun za posodobitev vodovoda v Kicarju. Glede na obseg del in na podlagi informativnega predračuna smo skladno z Zakonom o javnem naročanju pristopili k izbiri najugodnejšega ponudnika. Po zaključku postopka javnega naročanja bomo nemudoma izvedli obnovo vodovoda v Kicarju.
2.	Kdaj bo izdelana projektna dokumentacija za pločnik in razsvetljavo v Pacinju ob regionalni cesti in Sp. Velovleku ob lokalni cesti?
Odgovor: Ureditev javne razsvetljave v Pacinju je predvidena v sklopu projekta Posodobitev in vzdrževanje javne razsvetljave v MO Ptuj. V proračunu 2011 ni predvidenih sredstev za izdelavo projektne dokumentacije za pločnik skozi Pacinje. Projektno dokumentacijo je možno naročiti iz postavke, ki je na voljo ČS Rogoznica za moderniziranje občinskih cest na njenem območju. Na podlagi dosedanjega sodelovanja s četrtno skupnostjo pa pričakujemo sklep ČS Rogoznica o prednostni nalogi naročila projektne dokumentacije za pločnik skozi Pacinje.
3.	Ker še ni prišlo do začetka izvedbenih del pločnika in kolesarske poti v Podvincih, naj župan s sodelavci skliče sestanek v dvorani Podvinci in pojasni razlog.
Odgovor: Pogodba za ureditev 1. etape ceste skozi Podvince je bila podpisana v oktobru 2010. V sklopu te pogodbe je predvidena tudi ureditev vseh komunalnih vodov razen kanalizacije. Gradnja kanalizacije je predmet projekta Zaščita kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. Pogoj za začetek gradnje kanalizacije oziroma izvedba tega projekta je pridobitev sklepa o sofinanciranju s strani Ministrstva za okolje in prostor in Kohezijskega sklada. Glede na to, da sta projekta vezana in se morata izvajati istočasno, izvajalec Cestno podjetje Ptuj še ni pričelo z ureditvijo ceste skozi Podvince.
Za ureditev ceste skozi Podvince je bil ustanovljen tudi gradbeni odbor, ki bo spremljal in sodeloval pri rekonstrukciji ceste. Predlagamo, da se sestanek skliče z gradbenim odborom.
Andrej Trunk
Pobuda Marjana Kolariča: Prebivalce MO Ptuj naj se vpraša, kaj je prioriteta razvoja
v Mestni občini Ptuj.
Odgovor: V Občinski upravi Mestne občine Ptuj se zavedamo, da je naša osnovna naloga zagotavljanje potrebne javne infrastrukture za normalno udejstvovanje občanov na vseh področjih, od predšolske vzgoje, izobraževanja pa vse do športnih, kulturnih in socialnih aktivnosti. Posebno področje pa je seveda prometna, okoljska in komunalna infrastruktura, ki je tudi zakonsko v pristojnosti občin ali njenih služb. Vsako leto se ob pripravi proračuna porajajo predlogi in želje po obilici projektov, ki bi jih bilo treba izvesti, zato se v fazi usklajevanja in sprejemanja proračuna morajo (na žalost) projekti »oklestiti« v finančne okvire, ki jih občina (poleg vseh obveznosti, predpisanih s strani države) še lahko zagotavlja. Pri pripravi in sprejemanju proračuna posredno sodelujejo občani Mestne občine Ptuj, saj se predlogi podajajo preko mestnih svetnikov in predstavnikov mestnih četrti, ki so bili demokratično izvoljeni s strani občanov, in s tem sistem v največji možni meri zagotavlja skladnost med izraženimi potrebami občanov in možno realizacijo glede na finančne vire občine.
»Poskus« izvedeti, katera področja razvoja so občanom najpomembnejša, pa smo izvedli leta 2004 v okviru priprave Integralnega razvojnega programa Mestne občine Ptuj (IRPMOP). Takrat smo v marčevskem Ptuj-čanu objavili poziv občanom, kjer smo opredelili probleme v občini, in jih poprosili za njihovo oceno pomembnosti rešitve teh problemov. Čeprav je (bil) Ptujčan razdeljen v vsa gospodinjstva v Mestni občini Ptuj, teh je okrog 8.500, smo v dveh mesecih na treh mestih zbiranja
anketnih vprašalnikov, ki so bila v mestnem središču, kamor se občani pogosto napotijo, prejeli natanko dva izpolnjena vprašalnika. Zaradi nereprezentativno-sti vzorca smo se v nadaljevanju priprave IRPMOP osredotočili predvsem na delo strokovnih skupin po treh področjih, ki so skupaj zajemale več kot 100 strokovnjakov, prav tako pa smo izvedli tri odprte dogodke, kjer se je predstavljalo, kaj se bo/je naredilo, prisotne pa smo tudi nagovorili, da naj posredujejo svoje predloge.
Menimo, da izvajanje ankete brez izdelanega koncepta, kaj s tem doseči, ni smiselno, bi pa bilo zelo dobrodošlo, če bi se Mestni svet Mestne občine Ptuj odločil za »revizijo« IRPMOP (in v tem sklopu tudi prevetritev vizije in strategije razvoja Mestne občine Ptuj), da se takrat izvede anketa med občani in se po analizi tudi smiselno vključi v ta strateški dokument, na osnovi katerega naj bi se identificirali ključni projekti občine.
Simona Kašman
Vprašanje mag. Kristine Dokl: Kdaj bo izvedena preusmeritev kanalizacijskega voda iz Ulice Vide Alič (kanal iz naselja na hribu) v primarni kanalizacijski vod oz. v zbirni kanal za celotno območje Vičave?
Odgovor: Za nastali problem, ki bi nekoliko izboljšal razmere, je predlagan podaljšek kanala iz Ulice Vide Alič, ki bi ga na novo priključili na primarni vičavski kanal. Ko bodo zagotovljena sredstva v občinskem proračunu, bomo lahko pristopili k sami izvedbi.
Marijana Nikšič Zorko
Vsem Ptujčankam in Ptujčanom čestitamo ob občinskem prazniku naše Mestne občine Ptuj.
Lidija Majnik,	Saša Lončar,
predsednica MO LDS Ptuj predsednik MO MLD Ptuj
/fiff/fff/t
7
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
m.51 Nova Slovenija aktivna tudi v — vročili poletnih dneh
Izvršilni odbor in Svet stranke sta na svojih rednih zasedanjih zelo resno obravnavala politične razmere, ki nam ne obetajo sprememb v boljše stanje. Ob tem so se zvrstili številni sestanki v stranki po vseh regijskih odborih, da smo pripravljeni na predčasne volitve. V državi je treba nujno spremeniti delovanje za zaupanje v poštene razmere vseh Slovenk in Slovencev.
Nova Slovenija želi veselo in zadovoljno praznovanje občinskega praznika Mestne občine Ptuj z obiski vseh prireditev v okviru praznovanja.
Mestni odbor N.Si
Stranka DeSUS je pripravila Volilni program za obdobje 2012-2016. Njegova vsebina izhaja iz najbolj preprostega dejstva, da sta človek in življenjsko okolje največji vrednoti. O volilnem programu bo stranka razpravljala tudi na 8. programskem kongresu DeSUS 21. oktobra na Bledu. Osnovni poudarek bo dan vprašanju, kako povečati gospodarsko rast, zmanjšati stroške države in uravnovesiti proračun, ne da bi zmanjševali pokojnine, plače in druge socialne pravice. Na kongres se ob vseh drugih aktivnostih pospešeno pripravljamo tudi v Mestni organizaciji DeSUS Ptuj, ki ima še vedno uradne ure vsak prvi četrtek v mesecu med 10. in 12. uro, Trstenjakova ulica 9, Ptuj.
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj iskreno čestitamo ob 5. avgustu, občinskem prazniku!
DeSUS - Mestna organizacija Ptuj

V času oddihov in prijetnih sončnih žarkov želi-IC' 11 mo bralkam in bralcem sproščen poletni oddih za zagotovitev sveže moči za jesenske in zimske izzive.
Ob občinskem prazniku Mestne občine Ptuj vsem občankam in občanom čestitamo in vam želimo obilo užitkov ob prireditvah v okviru občinskega praznika!
SD Ptuj
Čas za poletni oddih in
zares .F
sprostitev
Poletni meseci so čas zasluženega oddiha, nabiranja nove energije ter v največji meri uživanja v stvareh, ki krepijo našo ustvarjalnost. V Mestnem odboru stranke Zares - nova politika vam želimo, da bi bilo poletje predvsem dolgo in za vas prijetno.
Ob tej priložnosti vsem Ptujčankam in Ptujčanom iskreno čestitamo ob 5. avgustu, prazniku Mestne občine Ptuj.
Mestni odbor Zares - nova politika Ptuj
Kratek pogovor s predsednikom Zeleif^ Zelenih Slovenije Vladom
Čušem ob 20-letnici samostojne Slovenije
Nekateri politiki in mediji nas prepričujejo, da se naj oziramo zgolj v prihodnost.
Naš narod je bil leta 1990 enoten v odločitvi za samostojno državo. Tisto, kar je zahtevalo dodaten čas in je bilo treba doseči kljub velikemu odporu, je bila nujno potrebna politična enotnost. Počasi prihaja čas, ko bodo naši potomci enotni tudi pri tistem, pri čemer smo danes še razdeljeni. Za začetek bomo morali doseči minimalni konsenz o svoji polpretekli zgodovini in strategiji uspešnejšega razvoja države.
Vas je organizator proslave uradno povabil na letošnjo proslavo ob 20-letnici samostojnosti kot eno od največjih slovenskih političnih strank v času osamosvajanja?
Do Zelenih Slovenije ni prišlo nobeno vabilo. Tako je bilo tudi ob vseh obletnicah demokratizacije s strani sedanje vladajoče garniture v minulih treh letih. Ne oporekamo izboru povabljenih, ugovarjamo pa izločitvi relevantnega soustvarjalca slovenskih osamosvojitvenih in demokratičnih procesov, kar Zeleni Slovenije gotovo smo. Zato nas obhaja slab občutek, da se morda res dogaja poskus zavestnega brisanja spomina, prilaščanja in privatizacije zaslug. Kakšna bi morala biti slovenska prihodnost? Slovenski narod in državljani Slovenije si želijo tistega, kar jih je v času osamosvajanja spravilo v veliki večini na volišča in so glasovali ZA. Ustvariti domovino, da se bo lahko vsakdo veselil svoje prihodnosti. To mora biti pravšnji izziv za vsako dobronamerno politiko. Obenem je dolžnost odgovorne politike tudi, da vsakemu izmed nas zagotovimo pravno varnost in temeljno družbeno pravičnost, s pomočjo katere bodo lahko najbolj napredovali tisti, ki so pošteni, delavni in požrtvovalni, ter tisti, ki svojo nadarjenost usmerjajo v skupni napredek.
Zeleni Ptuja
SDS Barva Slovenije ima več kot dva milijona odtenkov
Slovenski razvojni izziv je mogoče v celoti uresničiti le, če bodo ustvarjalni potenciali naroda in posameznikov izkoriščeni v celoti in če bo lahko vsak član prispeval po svoji moči in hotenju. Strokovni svet SDS je pripravil program razvoja Slovenije, ki vključuje predloge s področja trajnostnega razvoja, financ in gospodarstva v smislu ustavnih sprememb, sistemskih ukrepov in kratkoročnih protikriznih ukrepov. S ciljem zajeti čim več razpoložljivega znanja in idej strokovne in laične javnosti je na spletni strani www. sds.si/nova.vlada odprta javna razprava o splošnih razvojnih izhodiščih, ki so del programa SDS.
Drage občanke in občani!
Ob prazniku Mestne občine Ptuj vam čestitamo in želimo, da naše mesto - ponosno na kulturno zgodovinska izhodišča - stopa po poti trajnostnega razvoja!
Mestni odbor SDS Ptuj
8	■ /¿v/'w
PTUJCANI
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
v
Zan Tetičkovič, džez bobnar in komponist, Ptujčan v
New Yorku
Zan Tetičkovič je mlad, komaj 20-letni džez bobnar in komponist s Ptuja, ki trenutno živi in študira v New Yorku, kjer se kot mednarodni štipendist šola na priznani The New School for Jazz and Contemporary Music. Z glasbo se ukvarja že od svojega zgodnjega otroštva, tolkalom pa se je začel posvečati pri štirinajstih letih, ko ga je pod okrilje vzel priznani slovenski džez bobnar Bruno Domiter. Trenutno velja za enega najbolj perspektivnih džez glasbenikov. Glasbeni strokovnjaki pravijo, da je genij.
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
»Glasba me je vedno pritegnila,« se spominja in pove, da je kot majhen fantič hodil z očetom na veselice in se tam srečeval z glasbo. Ko je bil star štiri leta, so ga starši vpisali v Glasbeno šolo Karola Pahorja, kjer je tri leta spoznaval instrumente (pripravnica), nato se je pri sedmih letih vpisal v nižjo glasbeno šolo klavirja. »Kar šest let sem igral klavir in moram priznati, da sem se ga nasitil. Ko sem bil star 13 let, sem preklopil"na bobne, ki so bili vedno moja prva izbira, a ker smo še takrat živeli v bloku, so bobni morali počakati.« Pri štirinajstih je dobil prvi set bobnov. »Zelo sem se jih razveselil,« pove z nasmeškom na obrazu in nadaljuje, da je kmalu za tem s kolegi ustanovil bend, ki je pre-igraval rok.
Prelomnica
Prijatelj mu je nekega dne podaril zgoščenko znamenitega Milesa Davisa z naslovom Kind of Blue. »Njegova glasba me je čisto ""trgala" zato sem še tisto poletje, pri šestnajstih letih, šel na prvo džez delavnico v Kranj.« Tam je spoznal številne džeziste ter džez kot filozofijo. »Takrat
sem spoznal, da bo to moja prihodnost, saj sem pri odkrivanju te glasbe spoznal, da mi daje prav ta zvrst veliko energije in svobodo, takrat sem začel tudi komponirati.« V tistem času ga je pod okrilje vzel priznani slovenski džez bobnar Bruno Domiter. Redno je začel obiskovati džez klub Satchmo v Mariboru, kjer so se ob sredah odvijali »jam sessioni«. Spominja se velike treme, ko je prvič nastopil, a priznava, da je izpadlo zelo dobro. »Prvo leto sem samo gledal kolege, kako so igrali, drugo leto sem že občasno igral, tretje leto pa sem že s skupino odpiral večere.« V tistem času je spoznal tudi Ptujčana Tadeja Kampla in Igorja Bezgeta, ki sta po Za-novem mnenju zaslužna, da je prišel do višjega nivoja znanja. »Ustanovil sem Žan Tetičkovič kvintet. Na ptujski gimnaziji smo imeli prvi koncert, kjer smo igrali mojo avtorsko glasbo in džezovske standarde.« Ko je bil star 17 let, je spoznal saksofonista Lenarta Krečiča, ki je takrat študiral v New Yorku. »Bil mi je velika inspiracija in tudi povod, da sem se začel zanimati za študij v priznani šoli džeza
Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj
»Izredna glasbena svežina in mladostna energija, obenem pa zrelost in visoka glasbena inteligenca so kvalitete Žana Tetičkoviča. V kratkem času se je razvil v izvrstnega bobnarja, ki ga krasita izjemen občutek za čas oz. ritem ter zelo dinamičen glasbeni izraz. V generaciji mladih slovenskih džez glasbenikov zagotovo sodi med vodilne, saj se ne dokazuje samo kot instrumentalist, ampak tudi kot avtor in aranžer. Študij glasbe v domovini džeza je zanj seveda najboljša izbira in potrditev njegovih sposobnosti. Mladi glasbeni talenti, kot je Žan, si zaslužijo podporo in spoštovanje že v fazi razvoja in ne šele, ko postanejo zvezde.«
Žan Tetičkovič, 20-letni džez bobnar in komponist s Ptuja, ki živi in študira v New Yorku na The New School for Jazz and Contemporary Music.
-	The New School for Jazz and Contemporary Music.« Med tem je obiskal še en festival, ki vsako leto poteka v Novem mestu
-	Jazzinty. Steve Altenberg, ki je vodil mojstrski tečaj, je spoznal Zanovo nadarjenost ter ga povabil na študij v Nizozemsko (Prince Claus konservatorij). »Do konca gimnazije sem imel v načrtu, da bom šel na študij v omenjeno šolo.« Povabili so ga na delavnico v Den Haag, na srečanje svetovnih džezovskih šol. Srečal je predstavnika newyor-ške šole, legendarnega kontra-basista Reggieja Workmana, ki je takoj opazil Zanov talent ter ga povabil na avdicijo za mednarodne štipendiste. Avdicijo je naredil in tako 14. januarja letos odpotoval v New York.
Po končanem študiju namerava ostati v New Yorku
»V New York sem odletel z zlomljeno roko. Bil sem poln pričakovanja in adrenalina. Na trenutke me je bilo strah, saj sem šel v neznano,« se spominja in dodaja, da se zdaj tam dobro počuti. Mesto živi 24 ur na dan. Na šoli je 350 glasbenikov, veliko je praktičnega dela, torej igranja. Ko ga vprašam, kako bi primerjal šolo z našimi, pove, da ugotavlja, da se v zasebnih šolah tako profesorji kot študentje bolj trudijo za uspeh. Kljub temu da je prejel ameriško štipendijo za
študij, ni dovolj, zato si je našel tudi delo. »Kopiram notne zapise iz papirja v računalniški zapis. Pri delu moram biti zelo natančen. V povprečju spim po štiri ure na dan, igram tudi v dveh bendih.« Zanima me tudi, kaj Zan svetuje mladim. »Ne se bati kar koli narediti, opažam, da v Sloveniji veliko ljudi prehitro obupa, tudi ko pridejo do male ovire. Za vsakim uspehom so dolge ure, dnevi in leta trdega dela.« Zan namerava po končanem študiju ostati v New Yorku. Njegova povprečna ocena je 4,0 - po naše čista desetka.
Jazz ali džez [džez tudi džez] je glasbena zvrst, ki je dobila prvotno podobo okoli leta 1920. Njeni začetki segajo v glasbeno tradicijo severnoafriških kultur, ki so se na ameriških tleh spojile z ameriško in evropsko kulturo in njunimi glasbenimi instrumenti. Njegove korenine segajo v bluz, ragtime in tudi v glasbo evropskih vojaških orkestrov. Džez ima velik vpliv na vse glasbene sloge 20. stoletja. Izraz džez je bil sprva slengovski izraz z zahodne ameriške obale, ki je označeval glasbo iz Chicaga okoli leta 1915, njegov izvor pa je neznan. Tipično se v dže-zu pojavljajo glasbila: kitara, bas kitara, saksofon, pozavna, klavir, klarinet, trobenta, kontrabas, bobni, vokal.
/fiff/fff/t
9
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
GOSPODARSTVO
Od razvoja izdelka do konkurenčne prednosti
Prizadevanja za višjo stopnjo inovativnosti v regiji je treba okrepiti, so si bili enotni predstavniki podjetij in podpornih institucij iz Spodnjega Podravja na forumu, ki so ga organizirali Teces Maribor, ZRS Bistra Ptuj in Manager klub Ptuj.
Dr. Lidija Tušek Korošec, ZRS Bistra Ptuj
Foto: Forum
V teoriji se vsi zavedamo pomembnosti razvijanja novih produktov, a vprašanje je, v kolikšni meri to odraža realno stanje v regiji, je uvodoma poudaril Miran Senčar, predsednik Manager kluba Ptuj in lastnik uspešnega ptujskega podjetja Tenzor. Splošno prepričanje je, da imamo na eni strani tehtnice podjetja, ki imajo vzorno organizirane razvojne oddelke, lastne raziskovalce, se intenzivno vključujejo v skupne razvojne projekte s fakultetami in inštituti ter so stalno na preži za novimi idejami, na drugi strani pa množico manjših podjetij, ki želijo preživeti in si utrgati svoj del pogače na trgu. Ali so si res daleč vsaksebi ali pa je morda možno sodelovanje in izmenjava izkušenj ter dobrih praks pri razvoju izdelka, razvoju tehnologije, postavitvi proizvodnje in osvajanju trga z novim izdelkom? Morda lahko praktični primeri reševanja težav koristijo vsem, ki imajo podobne težave ali pa načrtujejo vpeljati novosti v svoj prodajni nabor.
Glede inovativnosti je preveč ugibanj, potrebna je jasnejša slika
Poleg tega organizacije, ki se ukvarjajo s podporo razvoju, prav tako ugotavljajo, da je področje inovativnosti in razvoja povezano bolj s sklepanji kot z realno sliko, sta v nadaljevanju poudarila tudi direktorica ZRS Bistre Ptuj, dr. Aleksandra Pivec, in direktor Tecesa - tehnološkega centra za električne stroje Maribor, mag. Matej Gajzer. Za razvoj pravih storitev podpornega okolja je treba najprej ustvariti čisto sliko o tem, kaj podjetja iz manj razvitih področij sploh mislijo o razvoju novitet, kako se razvoja lotevajo, koliko energije in resursov na-
menjajo temu, kako pridobivajo znanje, kako najdejo in usposabljajo svoje razvojne kadre, s kakšnimi težavami se srečujejo in kako jih rešujejo.
Naj podjetja povedo
V okviru foruma so organizatorji povabili dve podjetji, da sta predstavili nekaj svojih rešitev
na izzive, s katerimi sta se srečali pri inoviranju. Sebastjan Kolednik iz podjetja Ilkos je predstavil, kakšno pot je moralo podjetje prehoditi do nove tehnologije - proizvodnje recikliranih sveč. Ideja o recikliranju sveč se je porodila že leta 1999, saj je postalo jasno, da odpadne sveče zaradi nizke cene in navad sodobnega potrošnika postajajo vse večji okoljski problem.
Ovir ni manjkalo, a tudi volje ne
Na poti do novega izdelka so naleteli na birokratske ovire, ki so jih uspeli premagati tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev iz ZRS Bistra Ptuj in trenutnega ptujskega župana dr. Štefana Čelana, vendar je kljub temu
SI*H£HR
trajalo več kot devet let. Podjetje se je uspelo povezati celo s svojo konkurenco, kar je v Sloveniji zagotovo redko. Treba je bilo razrešiti tehnološke probleme ločevanja parafinskih ostankov od plastične embalaže, pri čemer so pomoč našli pri razvojno raziskovalni skupini ZRS Bistra Ptuj, saj v podjetju niso imeli dovolj za raziskave usposobljenega kadra. Podjetje tudi danes sodeluje z zavodom ZRS Bistra Ptuj; na VEM točki so brezplačno odprli novo podjetje, preko rednih obvestil prejemajo informacije o
razpisih za sofinanciranje razvoja in se udeležujejo poslovnih delavnic v njihovi organizaciji. Primer Ilkos je pokazal, da je inoviranje mogoče tudi v majhnih podjetjih in da se na koncu izplača, saj načrtujejo v letu 2012 1,5 milijona evrov prihodkov od recikliranih sveč.
Tekoča goriva iz odpadkov
Mag. Janez Ekart, sodelavec podjetja Gorenje Surovina, je predstavil drugi primer dobre prakse inoviranja. Da bi prišli do nove tehnologije - postopka predelave odpadkov v trdna goriva ter nadaljnje energetske izrabe s sežigom in uplinjanjem, so se povezali s štirimi razvojno naravnanimi podjetji in številnimi
VB REPUHJ(A9JMW
5LJJIBA VLADE HE 2A LDKALHD 5AHCUPRAVD
INftEUaNALNDPDLrTIKO
* vjio piiludnnst
Cbcuno ddn&lrai rj hujpij uijj
znanstvenoraziskovalnimi institucijami v skupen 3-letni projekt, ki je tik pred zaključkom in realizacijo.
Podjetja želijo sodelovati z drugimi podjetji in s podpornimi institucijami
V odprti diskusiji so razpravljali sodelujoči iz različno velikih podjetij, od največjih v regiji do mikro podjetij. Kljub temu da imajo velika podjetja organizacijske razvojne strukture vzpostavljene sisteme za iniciacijo razvojnih pobud zaposlenih ter nagrajevanje inovativnih idej, potrebujejo znanje, kadre in denar za razvoj. Tega pa ni nikoli dovolj, zato si želijo proaktivne vloge podpornih institucij. Mikro podjetja so opozorila na spe-cifiko njihovega položaja, kjer jim manjka vsega razen idej, zato si prav tako želijo povezovanja z večjimi podjetji in s podpornimi institucijami, med kakršne sodijo tudi organizatorji foruma.
Prvi korak k povezovanju za razvoj regije je narejen
Inovativno aktivnost podjetij je vsekakor treba spodbuditi, še posebej na manj razvitem obmejnem področju, ker samo to prinaša konkurenčno prednost, je povedal Miran Senčar. Če upoštevamo globalne trende in vsesplošno prisotnost krize, postane jasno, da je dolgoročni in trajnostni razvoj tudi naše regije mogoč edino z večjo inovativ-nostjo - to pomeni z vpeljevanjem novih idej in tehnologij v poslovne in proizvodne procese podjetij. Za izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja se mora občutno povečati dodana vrednost, ki jo ustvarja regionalno gospodarstvo. Direktorica ZRS Bistre Ptuj je povedala, da se tudi podjetniki začenjajo vse bolj zavedati potrebe po sodelovanju z drugimi kompatibilnimi
Partnerstvo za več inovativnosti v podjetjih v Spodnjem Podravju. Od leve: moderatorka vodene diskusije Nevenka Dobljekar, dr. Aleksandra Pivec, ZRS Bistra Ptuj, Miran Senčar, Manager klub Ptuj, mag. Matej Gajzer, Teces, Sebastjan Kolednik, Ilkos.
10 .
GOSPODARSTVO / TURIZEM
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
podjetji, z akademsko (raziskovalno) skupnostjo in z organizacijami ter centri, ki podpirajo razvoj. Vse več podjetij se namreč obrača na ZRS Bistro Ptuj po nasvete in informacije, pridejo pa tudi s konkretnimi razvojnimi problemi.
Še več aktivnosti in
koristi za inovativna podjetja in podjetja,
Mag. Matej Gajzer iz Tece-sa, ki ima izkušnje z razvojem visokotehnoloških izdelkov za vodilna podjetja v Sloveniji iz panoge električnih pogonov in strojev, je v zaključku srečanja vprašal sodelujoče, ali želijo, da
se aktivnosti za krepitev razvoja podjetij v regiji še nadaljujejo. Vsi sodelujoči v razpravi so poudarili, da želijo proaktivno vlogo podpornih institucij pri odpiranju njihovih razvojnih možnosti. Organizatorji so obljubili, da bodo združili moči pri zbiranju, organiziranju in sistematizaciji podatkov o inovativnih
in razvojno naravnanih podjetjih, kompetencah raziskovalnih ustanov, obstoječih spodbudah za inovativnost in razvoj ter pripravili predloge za izboljšanje sistema podpornih dejavnosti, ki bodo služila inovativnim podjetjem na poti od razvoja izdelka do večje konkurenčne prednosti.
Prisrčna galerija s pridihom unikatnosti - Štibl
V najstarejši ptujski ulici, natančneje v Prešernovi 15, že več kot tri leta vabi, da jo obiščemo tako domačini kot tudi turisti - Galerija Štibl. V majhnem prostoru dajejo prijazni trgovinici živost in barvitost unikatni nakit, okrasni magnetki, ilustracije, fotografije in še veliko drobnih malenkosti za dušo.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Štibl je bil nekoč edini ogrevan prostor v hiši, v katerem so se ljudje družili in si krajšali čas. Danes prostor kot galerija ne ponuja zgolj številnih unikatnih umetnin, pač pa nudi zavetje tudi vsem tistim, ki se želijo naučiti ročnih spretnosti. Ljudje velikokrat niti ne vedo, kakšne talente skrivajo v sebi, in Štibl tako ponuja tudi možnost vsem, ki so tako ali drugače ustvarjalni, da se naučijo še kaj novega in izmenjajo izkušnje z drugimi.
»Čeprav je bila galerija odprta decembra 2007, je ideja zanjo oziroma za društvo nasploh padla že malo prej, poleti 2007. V sklopu prireditve Ptuj, odprto mesto je takrat potekala umetniška tržnica, ki smo se je udeležili razni ljubiteljski ustvarjalci, ki smo tam predstavljali svoje izdelke, in ker je bil dogodek lepo sprejet s strani obiskovalcev, je padla ideja, da bi lahko svoje izdelke predstavljali ves čas in širšemu krogu ljudi,« o začetkih delovanja galerije Štibl pove njena umetniška vodja Klementina Ros.
Idejni vodje galerije, ki so jo tudi skupno odprli, so bili Klementina Ros, Liza Likar, Aleš Likar in Srečko Molk, sedaj že znani oblikovalec lesenega nakita, ki pa v galeriji svojih izdelkov več ne razstavlja in prodaja. Predsednik umetniškega društva Štibl je že od samega začetka
Aleš Likar, društvo pa je bilo ustanovljeno ob odprtju galerije. Njegov glavni namen je predstavitev svojega dela čim širšemu krogu ljudi, izmenjava izkušenj in izobraževanje. Trenutno združuje okrog 15 aktivnih članov, nekaj pa jih sodeluje občasno.
V	glavnem so člani Ptujčani, ki ustvarjajo svoje umetniške izdelke, nekateri med njimi so že uveljavljeni in prodajajo svoje izdelke tudi po drugih prodajnih mestih.
Najbolj so popularni magnetki iz fimo mase
Galerija je odprta vsak dan od 11. do 16. ure, v soboto pa od 10. do 12. ure. »Galerija Štibl ponuja avtorske izdelke naših članov, unikatni nakit iz fimo mase in servietno tehniko, okrasne drobne predmete, ilustracije, fotografije Ptuja, po naročilu naredimo karikature za kakšne obletnice, rišemo na tekstil, delamo že kar popularne magnetke iz fimo mase, pa tudi poslikave na domu,« našteva Rosova.
V	juliju stripovska delavnica
»Ustvarjalne delavnice pripravljamo zdaj že vsako poletje, zanimanje za njih je veliko. Ponujamo risanje mesta Ptuj, risanje stripov, oblikovanje nakita iz fimo mase, magnetkov, v priho-
Klementina Ros, umetniška vodja Galerije Štibl
dnosti pa bomo ponudbo še povečali z oblikovanjem iz gline in pa klekljanjem. Sodelujejo otroci in starejši, različno.«
Obisk bi lahko bil tudi boljši
»Obisk bi lahko bil boljši, nasploh v starem mestnem jedru, vendar to ne igra nobene vloge pri našem entuziazmu. Prav tako se vedno znova pojavijo stalne stranke, ki nam dajo motivacijo in voljo, tako da nadaljujemo s svojim ustvarjanjem. Naše cenjene stranke najpogosteje kupijo pri nas unikatni nakit - vedno bolj popularne so ogrlice s ser-vietno tehniko, Štibl magnetke ali drobne okrasne predmete zase ali za darila.« Na vprašanje, kako vidi pozicijo galerije v času Evropske kulturne prestolnice, pa Rosova odgovarja, da če bi bile tovrstne trgovinice bolj povezane in promovirane s strani kakšne organizacije, bi to zagotovo pomenilo tudi bolj ši obisk. »Zadovoljni smo, da je za našo umetnost vedno večji posluh, saj nam je tudi občina pomagala, ko smo se prijavili na razpise.« Za
vse, ki v društvu Štibl ustvarjajo, je za zdaj to zgolj ljubiteljska dejavnost, kaj bo prinesel čas v prihodnje, pa bodo še videli.
Turisti trgovinice takšnega formata iščejo povsod po svetu. »Nad našo trgovinico so po navadi navdušeni, še zlasti Italijani, ki imajo zelo dober občutek za estetiko. Seveda dobivamo tudi pohvale od naših Ptujčanov, za prijaznost, za raznovrstno ponudbo ... Vabimo vas, da nas obiščete na Prešernovi 15. Veseli bomo vašega obiska. Najdete pa nas tudi na Facebooku,« ob koncu najinega pogovora doda Rosova.
Vsekakor velja aplavdirati vsem zanesenjakom, ki se odločajo za tovrstno ponudbo v starem mestnem jedru. Zagotovo s svojim umetniškim delom nikoli ne bodo obogateli in tega se bržkone zavedajo tudi sami, a že dejstvo, da lahko nekaj narediš za prepoznavnost svojega mesta in turistom ponudiš drobne spominke nanj, nedvomno zahteva pogum in veliko mero entuziaz-ma.
. //>//'11
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
GOSPODARSTVO / OKOLJE IN PROSTOR
Ptujska klet navdušuje zahtevne vinske potrošnike
Ptujska klet je letos zelo aktivna. Nastopili so na vseh pomembnih evropskih vinskih sejmih, svoje predstavitve so razširili na trg Združenih držav Amerike, kjer s Pullusom navdušujejo in presenečajo tako vinoljub-ce kot pisce o vinu.
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
Vinski svet je postal zelo zahteven. Na eni strani so zahtevni kupci, ki vedo, kaj hočejo piti, na drugi strani ogromno vinskih kleti (domačih in tujih) ponuja dobra, pitna vina. Ptujski vinarji se zavedajo, da je slovenski trg zelo pomemben, a pozicio-niranje na vinskem zemljevidu sveta predstavlja (nujen) izziv. Zato zadnjih nekaj let, odkar se je »rodila« blagovna znamka Pullus in z njo vsi načrti, ki so povezani s promocijo in dvigom tržnega deleža, prepoznavnosti ter kakovosti, aktivno nastopajo tako doma kot v tujini. Pred dobrim mesecem so se vrnili iz Združenih držav Amerike, natančneje Chicaga, New Yorka in Washingtona, kjer so ciljano prezentirali svoja vina vinskim novinarjem ter izbranim gostilnam oz. restavracijam. »Pullus Wines from Slovenia Surprise and Delight; Pullus Cuvee 7 Barrel 2005 was one of the most
fantastic bottles of white wine I've ever tasted; Really, really something special - which only made me want to try more Pullus wines,« - to je le nekaj utrinkov navdušenj nad našimi vini, ki so jih zapisali pisci o vinu v ZDA.
Nova odličja za kakovost
Pullus je ponovno osvojil Cannes, San Francisco in Maribor. Na specializiranem ocenjevanju vin rosé je Pullus rosé penina 2009, potomka svetovnega prvaka letnika 2006, prepričala ocenjevalce, da so ji za kakovost podelili srebrno medaljo. »Do zdaj smo v Cannesu naše barve zastopali z našo trendovsko polnitvijo Pinky Chick, ki je na ocenjevanju osvajala odličja, za letos pa smo se odločili, da bo Ptujsko klet zastopala Pullus penina,« pojasnjuje glavni enolog Ptujske kleti Bojan Kobal in dodaja, da je še posebej vesel, da kontinuiteto kakovosti v izredni med-
Ptujska klet se je letos predstavila na dveh zelo odmevnih vinskih sejmih v Evropi - v Duesseldorfu v Nemčiji (ProWein) ter v Londonu v Veliki Britaniji (LIWF).
narodni konkurenci potrjujejo tudi s peninami, pridelanimi po klasični metodi. Odličje so prejeli tudi v San Franciscu, na največjem ameriškem ocenjevanju, kjer je Pullus pred dvema letoma osvojil šampionski naslov Best of Show. Prejeli so zlato medaljo za Pullus rumeni muškat 2009, s srebrnimi pa sta se odlikovala Pullus sauvignon 2010 in Pullus sivi pinot 2010. »Še posebej smo uspehov na ocenjevanju veseli, ker so dodatno potrdili dobro prodajo in prepoznavnost naših vin na vzhodni obali ZDA, na
Floridi, v New Yorku, Washing-tonu, New Jerseyju, Illinoisu in v zahodnem Teksasu,« je ob vrnitvi iz ZDA povedal Kobal in nadaljeval, da so za utrjevanje pozicije vrhunske kakovosti zelo pomembna tudi domača ocenjevanja. V Mariboru je na prerezu letnika 2010 Štajerske gospodarske zbornice na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor med konkurenco rednih trgatev vinorodne dežele Podravje ravno Pullus sivi pinot 2010 postal najvišje ocenjeno vino.
Vzorčen primer prenove fasade v Kajuhovi 5
Blok v Kajuhovi 5 je bil zgrajen leta 1965 in kot takšen nujno potreben prenove fasade. Te so se po številnih prošnjah in pobudah lotili stanovalci kar sami, čeprav bi moralo vse pravno-formalne zadeve prevzeti Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj, ki je upravljavec bloka, a se je vključilo šele ob koncu, ko so glavnino korakov že prehodili stanovalci sami.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
»Najbolj problematični so bili balkoni. Zaradi odtokov meteornih voda je večkrat prihajalo do podtekanja in zmrzovanja in rezultat tega je bilo odpadanje ometa, kar je ogrožalo tako stanovalce kot mimoidoče,« pojasnjuje Sadik Rakovic.
Leta 2007 se je Rakovic s predlogom prenove fasade obrnil na
Podjetje za stanovanjske storitve. »Leto in pol sem hodil tja in jim razlagal svoj model financiranja in izvedbe, vmes sta se tam menjala dva direktorja, šele pri tretjem sem s svojimi predlogi uspel. Žal sem ugotovil, da podjetje samo ni sposobno zaznati, kakšno moč pravzaprav ima in kako dober trenutek na trgu je
sedaj za njih, ko se kriza v gradbeništvu poglablja in da tudi ni prevelikega pritiska na Eko sklad. Edino, kar bi morali storiti, je to, da vzamejo pobudo v svoje roke in pridejo k stanovalcem z gotovimi rešitvami. Zaradi tega, ker sami svojega dela niso opravili, sem jim rešitev ponudil sam. Soglasja za prenovo fasade smo zbrali stanovalci, sami smo našli tudi način in obliko financiranja ter izvajalce. Premalo je podzakonskih aktov, ki določajo naloge posameznih institucij in zato te svojega dela ne opravijo zadostno. Na eni strani imajo stanovalci določene pravice, na drugi pa obveznosti. Obveznost vsakega je, da vplačuje v rezerv-
ni sklad, če tega ne počne, sledi sankcija. Obveznost po zakonu je tudi, da ima vsaka stavba upravnika, ne obstaja pa zakonsko določilo, kaj narediti v primeru, če ta upravnik svojih del ne izvaja pravilno. Sicer zakon dovoljuje, da je možno upravljavca tudi zamenjati, a kaj, ko na trgu ni ustrezne konkurence in je prvi upravitelj lahko šele npr. v Mariboru, ta pa potem zahteva še višjo ceno kot domači.«
Kajuhova 5 kot vzorčen primer prenove
Blok ima danes 15-cm izolacijo, ki je subvencionirana s strani države. Eko sklad jim je odobril maksimalno subvencijo v višini
12
OKOLJE IN PROSTOR
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
Sadik Rakovic je ponosen, da je blok v Kajuhovi ulici 5 po zaslugi vseh stanovalcev dobil novo, lepšo podobo.
25 %, kar znese okrog 23.000 evrov, celotna vrednost investicije je 90.000 evrov. Da bi preprečili nadaljnje odpadanje nove fasade, so naredili tudi padec na eno stran in odtoke, kjer se zbirajo meteorne vode, ter temu ustrezno popravili balkone. Že pred tremi leti so v bloku zamenjali kletna okna, vhodna vrata, naredili nove stopnice in ograjo, šest let nazaj so obnovili kurilnico, uredili kletne prostore in sobo za sestanke, osem let nazaj so menjali tudi streho, vzorno je po zaslugi Adija Šarmana urejen
tudi park ob bloku, stanovalci sami kosijo travo in skrbijo za rože. Naslednji velik projekt bo zagotovo ureditev sončnih ko-lektorjev. Danes lahko z gotovostjo trdijo, da je njihov blok zelo lep vzorčen primer prenove.
Vsi bloki morajo po Stanovanjskem zakonu imeti upravitelja, ki mora biti registrirana oseba (pravni subjekt) za opravljanje te dejavnosti. Za stanovalce blokov je najbolj smiselno, da si za upravitelja izberejo nekoga, ki je iz lokalnega okolja in ki probleme tega okolja tudi najbolj
pozna. Blok v Kajuhovi ima nadzorni odbor, ki ga sestavljajo trije stanovalci - Vesna Iljevec, Roman Lazar in Sadik Rakovic. Pobude dajejo vsi stanovalci bloka, naloga odbora pa je, da vse stanovalce zastopa. »Nadzorni odbor je telo, ki upravniku predlaga potrebna dela in ga spodbuja, da določene posege rešuje prioritetno, druge pa v določenem časovnem obdobju.«
90 % stanovanj v bloku je lastniških, ostanek je last sodišča, občine in bolnišnice. Rakovic od teh institucij pogreša več pobud po obnovi lastne nepremičnine. »Tudi ko damo pobudo sami, ne odreagirajo.«
Upravnik bloka bi moral torej biti tisti, ki zastopa vse stanovalce bloka, sklepa pogodbe ipd. Tudi v primeru, ko pride do sodne izterjave katerega'koli neplačnika, je upravnik tisti, ki izterja denar v imenu bloka. »Verjamem, da so v Podjetju za stanovanjske storitve preobremenjeni, saj pokrivajo praktično celoten Ptuj, in da morajo odgovarjati na številne klice stanovalcev, a po drugi strani bi lahko zaposlili še kakšnega človeka.«
Denarja za vse potrebe stanovalcev tega predela mesta ni dovolj
Stanovalci Kajuhove si tudi želijo, da se uredijo meteorne vode, ki prihajajo iz strani OŠ Ljudski vrt. »Stanovalci tega predela mesta plačujemo najdražje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki znaša okrog 150 evrov po posameznem stanovanju, kar letno na blok znese med 3.500 in 4.000 evri. Tukaj je tudi okrog 250 stanovanj, v katerih živi približno 750 ljudi. Želeli bi si tudi dodatnih luči, ureditev enosmernega prometa in ustrezne preplastitve ceste, ki je v zelo slabem stanju, tudi razsvetljava je stara že več kot petdeset let.«
Nagrada Kajuhova petka
Po besedah Rakovica se nam po eni strani življenjski standard dviguje, po drugi pa se ljudje med seboj vse bolj oddaljujemo. Obnavljanje bloka v Kajuhovi 5 je zato odličen primer povezovanja med stanovalci, ki se izraža tudi v skupnem dobrem za vsakega izmed njih. Rakovic zato po njihovem vzoru predlaga, da se ustanovi posebna nagrada »Kajuhova petka«.
Svetla točka: Terasa BoCafeja in širok pločnik za kolesarje in
pešce na Zagrebški cesti
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
jetno počutijo v zavetju enega omogoča pešcem in kolesarjem izmed najlepših trgov na Ptuju. varno pot od krožišča na Zagreb-Druga svetla točka letošnjega ški cesti pa vse do naselja Turni-Pohvaliti moramo Tatjano vsa poletja lepo ureja. Letos jo je poletja pa je širok pločnik, ki šče v dolžini en kilometer. Rudolf, lastnico lokala BoCafe polepšala z okrasnimi drevesci na Slovenskem trgu, za čudovi- (španski bezeg, oleander, cipresa to teraso pred gledališčem, ki jo in hibiskus). Gostje se tako pri-
. //>//'13
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
OKOLJE IN PROSTOR / KULTURA
Letos poteka mednarodno leto gozdov
Organizacija združenih narodov je leto 2011 razglasila za mednarodno leto gozdov. V počastitev tega dogodka potekajo pri nas in po svetu številni tematski dogodki. Slovenijo prekriva kar 60, ptujsko območje pa 32 odstotkov gozdov.
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
Letošnje promocijske dejavnosti so v znamenju mednarodnega leta gozdov 2011 s sloganom »Gozdovi za ljudi«, ki na neki način povezuje vse ljudi in gozdarje na svetu v skrbi za spoštovanje gozdov, lesa in dela v gozdu. Na Ptujskem sta se maja
in junija odvila dva dogodka. Evropohod 2011 je potekal v okviru dneva slovenskih planincev, glavna tema pa je bila »Pešpoti in voda«. Pot je potekala od Rogatca do Ormoža. Drugi dogodek, srečanje Pannonia, ki zadnjih 39 let povezuje gozdarje
Več kot 60 % slovenskega ozemlja pokriva gozd. Ljudje se vse bolj zavedamo njegovega pomena. Navezanost ljudi na gozdove, ki je bila nekdaj velika zaradi lesa in drugih materialnih dobrin, ki so jih pridobivali iz gozda, se ponovno krepi, tokrat predvsem zaradi okoljske vloge gozdov in priljubljenosti gozdnega okolja za oddih in rekreacijo. Ljudje iz urbanih okolij si za oddih in rekreacijo zelo radi izberejo gozdno okolje, kar omogoča razvoj turizma na podeželju. Po rezultatih anket kar 60 % tujih turistov obišče Slovenijo zaradi ohranjene narave.
¡■.¿j:' i ' I ™ jflllŽM - * „ ;
rj*5^	>1
^ "'i
j. * _ __ r; ' -- - ft**
Organizacija združenih narodov je leto 2011 razglasila za mednarodno leto gozdov. Slovenijo prekriva kar 60, ptujsko območje pa 32 % gozdov.
treh dežel (Slovenije, Avstrije in Madžarske), pa je letos potekal na Ptuju. Letošnja tema je bila »Gospodarjenje v zasebni drobni posesti in proizvodna sposobnost bukovih rastišč v Halozah. Otvoritve srečanja se je udeležil tudi ptujski župan dr. Štefan
Čelan, ki je prejel veliko zahvalo organizatorjev, saj je »kljub časom suhih krav gozdarskemu srečanju ponudil roko«. Ob koncu srečanja so gozdarji iz tujine tako spoznali, da drobna gozdna posest bistveno vpliva na intenzivnost gospodarjenja z gozdovi.
Na vrhuncu festivalske eksplozije - Art Ptuj 2011
Mladen Delin
Pričel se je 3. festival Art Ptuj 2011 in z njim 3. mednarodni glasbeni festival Arsana ter 9. festival sodobne likovne umetnosti Art Stays. Trije festivalski dnevi so minili in že več kot 20 dogodkov, predvsem koncertov in performansov. Pred nami pa je še 11 dni, napolnjenih z umetnostjo, kjer bo skupno nastopilo več kot 400 umetnikov iz vse Evrope, Amerike, Rusije, z Nove Zelandije, iz Singapurja, Azije, Slovenije in drugod. Te dni je na Ptuju možno slišati mnoge svetovne jezike, srečati glasbenike klasične, jazz, etno in pop zvrsti, plesalce, likovne umetnike, ulične performarje, lutkarje in še in še. Organizatorji festivala so program pripravljali vse leto in skušali ustreči različnim okusom. Tako bodo na vrsto prišli zahtevni poslušalci in pa tudi ti-
sti, ki se želijo v poletnih večerih sprostiti in razvedriti.
Festival Art Ptuj je dosegel mednarodno prepoznavnost, saj si na njem želijo sodelovati že renomirani priznani umetniki iz vse Evrope in tudi od drugod. Ptuj po mnogih letih v teh 15 dneh postane eno izmed evropskih stičišč umetnosti, ustvarjalnosti in povezovanja. Na njem se rojevajo vedno novi projekti in mednarodne izmenjave. Sočasno potekajo tudi poletna akademija sodobne umetnosti, Street Art projekti, glasbena akademija za klasične glasbenike pod umetniškim vodstvom ruskega pianista Konstantina Bogina, glasbene delavnice pod imenom BAND CAMP, kjer bodo mentorji profesorji glasbenih šol, jazz seminar s hrvaško jazz pevko Lelo Kaplowitz, predavanja, seminarji, okrogle mize, zgodil se bo tudi dobrodelni koncert za žrtve potresa na Japonskem, prav tako pa veliko aktivnosti za najmlaj-
še. Ob večerih bodo po koncertih in performansih potekale degu-stacije vrhunskih vin. Med zvenečimi imeni letošnjega glasbenega festivala so Rade Šerbedži-ja, Miroslav Tadic, Chriss Jareth, orkester z Nove Zelandije, Bilby, Papir, Neisha, Vesna Zornik, Boštjan Gombač, Marija Masle, Toti Big Band Maribor, Langa in mnogi drugi. Predstavlja se veliko znanih ptujskih umetnikov, med drugim saksofonist Miha Rogina, plesalec Ivan Miače-vič, Vox Arsana, lutnjar Marko Korošec s slovensko-arabskim projektom, glasbeno-plesno-filmski projekt TRI, v produkciji Božene Krivec, ter mladi še neuveljavljeni glasbeniki in dan, posvečen ljudski glasbi in plesom. Festivalski dogodki potekajo v mestnih galerijah, v slavnostni dvorani gradu, na dvorišču hotela Mitra, v Domu kulture, pred MGP-jem, na Prešernovi ulici, pred mestno hišo, glavno prizorišče pa bo dvorišče minoritske-
ga samostana, ki bo pokrito, tako bodo lahko koncerti potekali v vsakem vremenu nemoteno.
Art stays med drugim gosti velika imena, kot so Lynn Book, Mahmod Zolfike, Olga Schigal, Pepe in Lucia Perone, Nemanja Cvijanovič, Robin Starbuck,
Jongemoon Choi in mnoge druge.
Potekajo pa že intenzivne priprave na Art Ptuj 2012, saj je bil festival izbran za enega izmed pomembnejših umetniških projektov, ki bo predstavljal partnersko mesto Ptuj v okviru EPK 2012. Tako se leta 2012 obeta resnična eksplozija umetnosti in veliko poletnih domačih in tujih umetniških vrhuncev.
Vsi festivalski dogodki letošnjega dogajanja so objavljeni na spletnih straneh www.arsana.si, www.artptuj.si in www.artstays. si. Predprodaja vstopnic pa je v Ticu, Hotelu Mitra, Muzikafeju, Društvu Arsana in Eventimu.
14 ■ ^V™
KULTURA
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
Festival Dnevi poezije in vina med 24. in 27. avgustom
V zadnjem avgustovskem tednu, med 24. in 27. avgustom, se bo drugo leto zapored na Ptuju odvijal festival Dnevi poezije in vina, ki ima že 15-letno tradicijo. V nadaljevanju direktorica festivala Jelka Ciglenečki predstavi letošnje novosti ter povzame lanskoletni dogodek, ki je prvič potekal na Ptuju.
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
Dnevi poezije in vina so eden najpomembnejših evropskih pesniških festivalov, ki združi pesnike iz vsega sveta. Že tradicionalno se bodo pesniškim branjem pridružile tudi druge umetnosti, potekali bodo številni koncerti, filmske projekcije, ulične predstave, performansi, razstave, lutkovne predstave in bralne ulice za otroke. Središče Ptuja pa se bo za teden dni ovi-lo v umetniške instalacije. Za sproščena druženja bo poskrbel tudi vinski program na Vrazovem trgu, kjer se bodo predstavili nekateri najvidnejši vinarji iz vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija. Vsi dogodki festivala so brezplačni.
Letos bo festival Dnevi poezije in vina praznoval 15. obletnico
Odločili smo se, da jo praznujemo tako, da na festival povabimo še močnejši izbor pesnikov kot prejšnja leta. Ponovno bodo v fokusu trije častni gostje, ki jim bodo ob festivalu izšle tudi knjige. Letos bo to eden izmed
ustanoviteljev znamenite literarne skupine Oulipo, v kateri so se zbrala imena, kot so G. Perec in Italo Calvino, Francoz Jacques Roubaud. Tako kot je nasploh značilno za pripadnike skupine Oulipo, je njegovo pisanje izjemno igrivo in zabavno. Druga častna gostja je Nora Iuga, večno mlada pesnica iz Romunije, ki je že dolga leta glavna vzornica izjemno dobri mlajši generaciji romunskih pesnikov.
Kdo je letošnji častni gost ter kje bo letos festival skoncentriran?
Letošnji slovenski častni gost je Tomaž Šalamun, ki mu bo
ob festivalu izšel obsežen izbor njegove poezije. Pesniška branja 26 pesnikov iz vsega sveta bodo spet spremljali številni pogovori, okrogle mize, koncerti (Nepozabne, Fantje iz Jazbecove grape, Godalika, Katalena), predstave, izjemno bogat bo otroški program, ki ga pripravljamo v sodelovanju s knjižnico Ivana Potrča in CID Ptuj. Center festivala ostaja Vrazov trg, ki
Pesniškim branjem se bodo pridružile tudi druge umetnosti, potekali bodo številni koncerti, filmske projekcije, ulične predstave, performansi, razstave, lutkovne predstave in bralne ulice za otroke. Središče Ptuja pa se bo za teden dni ovilo v umetniške instalacije.
ga bodo preplavile likovne instalacije, številne med njimi pripravlja Stanka Va-uda, povezali smo se tudi z okoliškimi osnovnimi šolami. Z Domom upokojencev Ptuj ponovno pripravljamo dobrodelno dražbo - na njej bomo letos ponujali torbice za poezijo. Nekoliko razširjen bo vinski program, ki bo vseboval predstavitve vseh sodelujočih vinarjev in vodene degustacije. Tudi letos bodo vsi festivalski dogodki brezplačni.
Lahko izpostavite nekaj lanskih utrinkov?
Največ zadovoljstva so nam verjetno prinesle akcije, ki smo jih izvajali skupaj z meščani. Npr. zastave z verzi - več sto smo jih natisnili in razdelili meščanom, da jih izobesijo z oken v središču mesta. Nato pa smo več tednov poslušali pritožbe, kako so slabo obtežene, da se mečkajo, mnogi so jih sami večkrat zlikali, prav nihče pa ni svoje zastave snel. Nasprotno, problem se je pojavil, ko smo hoteli zastave pobrati - mnoge je zaskrbelo, če bodo dobili naslednje leto iste nazaj, in prav očitno je bilo, da so se mnogi navezali na svoj verz. Kaj lahko prinese več zadovoljstva ekipi, ki se mora več kot desetletje boriti s prepričanjem, da je sodobna poezija nekaj povsem nezanimivega? Letos bomo akcijo ponovili, dodali bomo še nekaj novih zastav, vsekakor bomo poskrbeli za boljšo obtežitev. Slabša izkušnja je bila precej nespretno zapiranje polovice mestnega središča. Občino smo prosili za zaporo Vrazovega trga, a se je odločila, da bo poskusno zaprla spodnji del središča, in zaradi zapornice, ki so jo postavili pri Marakuji, je naša tehnična ekipa slišala marsikatero bridko, pa čeprav je bila zapornica dejansko skoraj ves čas sneta - takoj ko so jo redarji postavili, se je že našel nekdo, ki jo je hitro »demoliral«.
Direktorica festivala Jelka Ciglenečki: »Ptujska publika je željna vrhunskih kulturnih prireditev.«
Ali vas Medana pogreša oz. vi njo?
Medano in Goriška brda smo lani res težko zapuščali, bilo je precej zamer na obeh straneh. Lani so vzpostavili manjši slovenski pesniški festival s pomočjo založbe Sanje, čeprav dogodka za zdaj niso najavili, upam, da bodo tradicijo pesniških branj obdržali na Gradnikovi domačiji v Medani, ki je bila dolgo center našega festivala. Gre namreč za izjemno lep ambient s posebnim simbolnim nabojem, pa tudi publika se je skozi 13 let festivala pesniškega dogajanja v Brdih že navadila.
Vrednost letošnjega festivala je 200.000 evrov
Od Javne agencije za knjigo smo dobili 45.000 evrov, 40.000 evrov smo prejeli iz evropskega sklada Kultura, precej prispevajo tudi posamezne nacionalne institucije za mobilnost umetnikov in za prevajanje. Neznanka ostaja delež, ki ga bosta prispevala EPK 2012 in MO Ptuj. Vsekakor bi bilo za nas lažje, če bi bile te številke znane leto ali vsaj pol leta pred festivalom. Za zdaj nam ostaja upanje, da v naslednje leto, leto prestolnice kulture, ne bomo zabredli z minusom. Želja za prihodnost pa je, da bo ostalo financiranje dovolj stabilno, da bo festival lahko ostal na Ptuju - tako ob pomoči občine kot denarnih sponzorjev, ki jih za zdaj v regiji še nismo uspeli pritegniti.
.	15
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
KULTURA / LITERATURA
Nova premiera dramske sekcije KD Grajena
Veliki poročni manevri, prigode in zagate, so publiko nasmejali do solz
Dramska sekcija KD Grajena je tudi letos pripravila novo komedijo v 14 slikah pod naslovom Veliki poročni manevri. Po predlogi Iva Brešana jo je prevedla in priredila Tatjana Vaupotič. Premiera je bila 24. junija v letnem gledališču gradu Vurberk. Predstave so odigrali še do konca junija in v začetku julija, ponovno pa si bo komedijo mogoče ogledati v začetku septembra - 2., 3. in 4. ter 9., 10. in 11., vse s pričetkom ob 20. uri.
Bronja Habjanič
V idiličnem okolju vurberškega gradu so se grajenski gledališčniki izkazali že šestič
Po Sosedovem sinu, Gospe ministrici, Spomeniku pri Hra-stovcu, Ati, socialističnem kula-ku ter Pod svobodnim soncem si je dramska sekcija KD Grajena letos ponovno prislužila veliko simpatije zveste publike. Za gra-jenske gledališčnike je aplavz publike tudi največja zahvala za vložen trud v študij igre. Za nameček je bilo skozi samo predstavo aplavzov res veliko (za grajensko dalmatinsko klapo je aplavz sledil po vsaki odpeti pesmi).
Kot režiserka se je ponovno izkazala Tatjana Vaupotič. »Velikokrat se pošalim, da je to zapuščina, ki sem jo dobila od svojih staršev, predvsem od mame, ki mi je, ko je že zbolela, položila na srce, da ko ona več ne bo zmogla, naj njeno delo nadaljujem jaz. To se mi je zdela neka obveza in takrat sem prvo leto poklicala skupino in jim zaupala mamino željo. Igralcem sem povedala, da če so oni za, sem za tudi jaz. Mislim, da smo se dobro ujeli in da smo v druženju našli tudi neko kvaliteto preživljanja prostega časa. Skupaj smo že 15 let.«
Igralci so želeli komedijo
»Kar nekaj časa sem iskala tekst, ki bi bil zabaven, hkrati pa takšen, da ni bil že velikokrat odigran. V hrvaščini sem potem našla komedijo, ki mi je postala všeč zaradi svoje preprostosti, omogočala pa je tudi veliko si-
Foto: Aleš Šprah
tuacijske in besedne komike. Zanemarljiv ni niti podatek, da smo lahko komedijo postavili v naše okolje. Kot zanimivost naj povem, da v izvorni komediji nastopa dalmatinska klapa, naši gle-dališčniki pa so znani po tem, da so vsakič po odigrani predstavi kakšno zapeli in sem si rekla, da pa se temu ne odpovem, in sedaj namesto po predstavi občudujemo njihove prijetne glasove že med samo predstavo,« je v smehu povedala režiserka Tatjana Vaupotič.
Komedija je v originalu postavljena v majhno dalmatinsko mesto, gledališčniki dramske sekcije KD Grajena pa so jo postavili v naše okolje, v šestdeseta leta. Komedija govori o številnih zapletih, povezanih s snubitvami, nevoščljivostjo in privoščljivostjo ter uveljavljanjem osebnih koristi, ne glede na žrtve, ki jih zato utrpijo drugi. Liki so posebni. Kafri je najpomembnejše maščevanje, Plemeniti neznosno zaudarja, Nino ima govorno napako, Bagara se ne uspe strezniti, Tonček je rahlo omejen, Katica pa neizmerno preklinja. Dogajanje se prične v vaški gostilni, kjer imajo teden dalmatinskih pesmi in zato je pri njih na gostovanju dalmatinska klapa. Predstava teče v sočnem narečnem jeziku našega okolja in je polna besedne in situacijske komike. Gledalca ves čas drži v napetem pričakovanju, kako se bodo različne zgodbe razpletle, in ga vedno znova preseneti z nepričakovanimi obrati.
»V predstavi igram Nina, intelektualca iz Maribora, ki osvaja dekle tukaj, v Mariboru pa že
Ponovno si bo komedijo mogoče ogledati v začetku septembra -2., 3. in 4. ter 9., 10. in 11., vse s pričetkom ob 20. uri.
ima svojo zaročenko, zaradi česar prihaja do številnih spletk in različnih komičnih situacij. Imam tudi govorno napako,« svojo vlogo opiše Igor Smre-kar, ki je med igralci najbolj znan po tem, da zmeraj pozabi tekst.
»Sam igram enega izmed članov grajenske dalmatinske kla-pe, ki popestri dogajanje na odru, hkrati pa s svojim petjem zapolnimo tudi čas med menjavo 14 slik. Vsi smo člani kulturnega društva Grajena, ki ima zraven dramske sekcije tudi moški pevski zbor, in vsi pevci v predstavi smo tudi člani tega zbora,« je povedal Vlado Bezjak, predsednik KD Grajena.
Najstarejši igralec ima 74 let, najmlajši 15
Vaupotičeva mora biti pri izbiri teksta pozorna tudi na večje število vlog, saj je grajenska dramska sekcija ena izmed številčnejših v primerjavi z drugimi ljubiteljskimi gledališčniki širom nekdanje velike ptujske občine. Seveda veliko igralcev pomeni tudi veliko različnih karakterjev. Na vprašanje, kako Vaupotičevi uspeva združiti med seboj ljudi različnih starosti, poklicev in karakterjev, ta odgovarja: »Nedvomno je nekaj truda treba vložiti, da takšna velika skupina lahko funkcionira, a do zdaj mi je to nekako uspevalo. Prepričana sem, da lepa beseda zmeraj
lepo mesto najde. Kadar si do ljudi spoštljiv, kadar jim priznaš njihove kvalitete in jih poskušaš pri njih tudi razvijati, takrat te razlike niso več problem skupine, ampak postanejo njihova prednost.«
V predstavi nastopajo: Justina Vujnovič, Špela Brumec, Tatjana Caf, Vlado Kokol, Alen Erjavec, Robert Polanec, Darinka Terbuc, Marica Kolarič, Igor Smrekar, Bogomir Vaupotič, Vida Gajzer, Janez Kokol, Tadej Šneberger, Marjan Gajzer, Marjan Pšajd, Dragica Petek, Aleš Šprah, Adela Va-upotič, Rado Erjavec, Vlado Bezjak, Branko Petek, Franci Paternost, Boštjan Paternost, Tomaž Mohorko in Janko Za-vec. Vsi skupaj in vsak posebej si zaslužijo iskrene čestitke za odlično igro.
Predstava je postavljena tako, da jo je možno odigrati na letnem prizorišču, mogoče pa jo je prenesti tudi v dvorano. Grajenski gledališčniki se bodo tako najverjetneje udeležili še revije odraslih dramskih skupin, prijavili pa se bodo tudi na Festival komedije v Pekrah.
16 ■ ¿/tt/'-ff/'
KULTURA
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
Vokalna skupina Plamen iz Toronta na ptujskem gradu
Mitja Gobec
Fotoarhiv Plamna
18. avgusta ob 19.30, bo v slavnostni dvorani ptujskega gradu izjemen zborovski dogodek. V naše mesto prihaja slovenska pevska skupina Plamen iz kanadskega Toronta. Gre za skupino desetih pevk in pianistke, ki jih vodi Marija Ahačič Pollak.
Pevska skupina Plamen obhaja letos dvajseto obletnico delovanja, torej je stara (mlada) toliko kot naša država. Takrat se je v Torontu zbralo dvanajst deklet slovenskih staršev, ki so želele prepevati. Vodstvo je prevzela Marija Ahačič Pollak, ki jo v Sloveniji bolj poznamo kot prvo pevko ansambla bratov Avse-nik (Tam, kjer murke cveto). Z resnim delom in sodobnim pedagoškim pristopom je skupino razvila v prepoznaven pevski ansambel, ne samo v Kanadi, ampak tudi drugod po svetu. Plamenke sodijo v sam vrh pevskih sestavov Slovencev na tujem. Članice so si z leti ustvarile družine, se razselile po Kanadi,
ampak želja po petju v skupini jih ni odvrnila od tega, da se ne bi tedensko vozile na vaje tudi 60 ali 80 km daleč. Ptujčani smo lahko posebej ponosni na njihovo gostovanje, saj so si od vseh slovenskih krajev najbolj želele nastopiti na Ptuju - v najstarejšem slovenskem mestu.
Njihov spored vključuje raznolik spored skladb slovenskih, kanadskih in ameriških skladateljev in aranžerjev. Zanimivo bo prisluhniti ameriškim skladbam v slovenščini in Avsenikovim skladbam v angleščini. S skupino Plamen bo nastopila tudi ugledna pianistka Nastasija Žibrat. Pred leti je zmagala na tekmovanju Arthur Rubinstein v Parizu in drugod. Že z desetimi leti je imela prvi klavirski recital prav v Sloveniji, in to v Laškem.
Marija Ahačič Pollak izhaja iz tržiške glasbene družine; je pevka, njen pokojni brat Vital je znan harmonikar, oče pa tržiška glasbena legenda. Živi in ustvarja v Torontu. Je ustanoviteljica in urednica radia Glas kanadskih Slovencev in dolgoletna organi-
zatorka kulturnega življenja Slovencev v Kanadi. Za svoje delo v Kanadi je leta 2005 v Sloveniji prejela častno priznanje Red za zasluge.
Izjemen glasbeni dogodek sta vzela pod svoje okrilje Mestna občina Ptuj in župan Štefan Če-lan, prav tako pa sta gostitelja Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in njegov direktor Aleš Arih.
K pomembnosti dogodka bo gotovo prispevala prisotnost dr. Vladimirja Žekša, ministra za Slovence na tujem, povabljen pa
je tudi kanadski veleposlanik v Sloveniji. Nacionalna televizija se je odzvala nadvse pozitivno, saj bo posnela celoten koncert. Letošnja že četrta turneja po Sloveniji obsega tri koncerte: poleg Ptuja še v Sevnici (19. 8.) in v Tržiču (20. 8.).
Na koncert ste vabljeni vsi Ptujčani, ki vrednotite tovrstne kulturne dogodke, saj brez vas na Ptuju ne bi bilo tako odmevnih in kakovostnih gostovanj različnih umetnikov in žanrov. Vstop bo prost!
Festival otroške ustvarjalnosti Aye festival 2011
Med 29. julijem in 3. avgustom bo na Ptuju prvič potekal festival otroške ustvarjalnosti, ki ga pod okriljem MO Ptuj, partnerskim mestom EPK 2012 in Zavodom Maribor EPK 2012 organizira Kulturno-umetniško društvo (KUD) Čar griča. V šestih dneh se bodo odvile rokodelske, glasbene, literarne delavnice ter predavanja o energijah narave.
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
»AYE (Activate Your Energy) festival 2011, festival otroške ustvarjalnosti, je nastal z željo povezati uspešno delujoče ustanove na področju umetnosti, kulture in izobraževanja. Naš cilj je združiti moči in energijo ter delovati enotno s skupnim ciljem prepoznavnosti Ptuja v Sloveniji, Evropi in po svetu,« pove v imenu društva Čar Griča Natalija Resnik Gavez in nadaljuje, da želijo privabiti predšolske in osnovnošolske otroke ter njiho-
ve starše oz. stare starše k aktivnemu preživljanju dela poletnih počitnic v zelene in sončne kotičke našega čudovitega mesta. AYE je drugo ime za naš vidni svet, naš planet, ki je svet akcije, kjer skozi prepoznavanje in uporabo svojih potencialov gradimo boljše življenjske pogoje bivanja zase, za svoje bližnje in okolico.
Poletno dogajanje v sončnem parku in na ptujskem gradu, od 29. julija do 3. avgusta, med 16. in 20. uro, bo popestreno
Natalija Resnik Gavez: »Društvo Čar griča želi poletno dogajanje v starem mestnem jedru Ptuja popestriti z organizacijo različnih kreativnih dejavnosti za otroke in odrasle s Ptujskega, vse Slovenije in Evrope.«
s šestdnevnim programom kar dvanajstih ustvarjalnih delavnic. Zvrstile se bodo rokodelsko-ustvarjalne, glasbeno-plesne in literarno-novinarske delavnice
ter sklopi predavanj o energijah narave. Podroben program najdete na zadnjih staneh Ptujčana. Vabljeni!
. //>//'17
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
KULTURA / LITERATURA
V galeriji Magistrat razstavljala ljubiteljska slikarka
Nada Ivančič
V vročih julijskih dneh je bila v galeriji Magistrat mesec dni na ogled likovna razstava Odklop v barvah ljubiteljske slikarke Nade Ivančič s Ptuja. Razstavo je slovesno odprla podžupanja MO Ptuj Helena Neudauer. Na slovesnosti je nastopila tudi mlada pevka in kitaristka, sicer študentka fotografije, Katja Vidovič, ki je z nežno izvedbo balad izrazila prav takšno mirnost in spokojnost, kot jo izžarevajo razstavljene slike.
Milena Turk
»Nada Ivančič se je bolj poglobljenega likovnega ustvarjanja lotila šele z upokojitvijo, čeprav jo je skozi vse življenje spremljala želja po slikanju. Pred nekaj leti, ko je končno prišel trenutek, da se uresničijo dolgoletne želje po slikanju, je kaj hitro spoznala, da ji manjkajo osnovna znanja iz likovne teorije. Te spoznava na likovnih delavnicah, kijih enkrat tedensko izvaja društvo Optimisti na Ptuju, kar se opazi tudi na njenih novejših delih.
Nadin način slikanja zajema v glavnem realni svet, iz katerega zna izluščiti najpomembnejše detajle, ki jih zavestno poveže s skladnostjo oblik in barvnih ploskev. To ji uspeva z vnašanjem svetlo-temnih in toplo-hladnih kontrastov, kar že nakazuje njen slikarski rokopis in s tem likovno
Foto: Boris Emeršič
prepoznavnost.
Treba je omeniti, da je njen slikarski napredek tudi rezultat zavzetosti za likovno razmišljanje, zato ji ob tem dogodku iskreno čestitam,« je v razstavnem katalogu zapisal njen mentor Franc Simonič, ki je slikarko tudi predstavil na odprtju razstave.
V galeriji Magistrat je Ivanči-čeva že razstavljala v letu 2009 na skupinski razstavi likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj. Tokrat se je predstavila s pregledno razstavo del v različnih tehnikah: v akrilu, akvarelu, pastelu, v olju in z risbo z motivi krajine, tihožitij, arhitekture in figuraliko.
Nado Ivančič je kljub zelo ek-saktnemu in na ugotovljivih spoznanjih temelječem delu v službi ali pa morda prav zaradi tega
vseskozi navdihovalo likovno izražanje. Že v najranejšem otroštvu je v sebi čutila močno potrebo po ustvarjanju, ki jo je gnala v svojstven izraz. Ob mami šivilji je že kot majhna deklica spontano izdelovala punčke iz cunj. To so bile njene prve kreacije.
Niti v najbolj aktivnem obdobju življenja, ko je življenje prineslo mnoge družinske in službene obveznosti ter obremenitve, ji nista pošli energija in volja ter se ni odrekla kreativnemu izražanju. Vseskozi je oblikovala različne vrste materialov: od blaga, gline, preje do volne, papirja. Pritegovale so jo barve in njih kombinacije ter svetloba in sence.
Njena dolgoletna želja je bila, da bi v svoj dom lahko postavila slikarsko delo kakšnega priznanega umetniškega mojstra, da bi jo morebiti dobila v dar ali da bi si jo kupila. Vendar se to ni uresničilo. Zgodilo pa se je, česar ni načrtovala, da je slikarsko delo ustvarila sama. Torej je prva slika, ki jo je postavila v svojem domu, njena. Kot mlada mamica je poslikala tudi stene otroških sob. Njeno delo so tudi poslikave igralnic in učilnic v novem haj-dinskem vrtcu. Čut za estetiko in oblikovanje N. Ivančič se opazi na vsakem koraku v okolici nji-
Nada Ivančič
hovega doma, v prečudovitem okrasnem vrtu, ki z vseh strani obdaja hišo. Vsaka živa stvar, ki jo v roke vzame Ivančičeva, raste in uspeva, tako da ni slučajna izjava njene hčerke Judite, da sta Nadina energija in navdih tolikšna, da bi verjetno še kamen rasel, če bi ga posadila. In prav kamen je zdaj tista materija, ki jo vznemirja in vleče, da bi mu vtisnila formo po svoji zamisli.
Vključila se je v Likovno sekcijo in ustvarjalne delavnice društva Optimisti v Mestni četrti Ljudski vrt. Je tudi članica Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj pri DPD Svoboda Ptuj ter članica Likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj.
V Galeriji Tenzor razstavlja Marika Vicari
Kot veliki samotni človek
V Galeriji Tenzor v Mestnem gledališču Ptuj so 22. junija odprli razstavo akademske slikarke Marike Vicari. Razstavo sta postavila avtorica in Vladimir Forbici.
Bronja Habjanič
»Likovni umetniki in pisci istim arhetipskim vrednostim določajo obliko z uporabo različnih jezikov. O arhetipskih vrednostih govorim namerno, vendar s svobodo, ki mi jo dopušča nestrokovna proza, saj predvidevam, da je
Foto: osebni arhiv M. Vicari
bistvo vsega to: če bi geometri-zirali kreativni proces tako, da bi o njem abstraktno razmišljali kot o povratni informaciji oddajnika prejemniku, si informativni vsebini vizualnega umetniškega dela in romantičnega romana
delita enak stimmung, tiste vrste 'atmosfero', ki je izražena v Nietzschejevih moralnih načelih in ki je tako zelo pritegnila De Chirica - tukaj so povezana v sliki in literarni umetnini! - je „sporočilo", kot sem rekel, v določenem smislu objekt, ki ga že neposredno poznamo. Tej ek-spresivnosti hitro začnemo zaupati, saj je tudi naša in jo prepoznamo zaradi njene prežetosti z določeno domačnostjo. O teh informativnih in 'domačnih' vsebinah govorim tako, kot bi bile
neke vrste univerzalen „psihični aparat". Na kratko, tudi če smo povsem nesposobni izraziti svoj kreativni potencial s paleto ali slonovinastim papirjem, lahko razumemo določene vizualne umetnike in pisce.
Marika Vicari, pohajkovalka po gozdu, v nas sproži dojemanje pesmi dreves, kakor to stori Herman Hesse, avtor pesmi, proze in zgodb, zbranih v knjižici Popotovanje. "Zame so drevesa vedno bila najbolj prodorni pridigarji. Cenim jih, ko živijo v
18 ■ ¿/tt/'-ff/'
KULTURA
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
Marika Vicari
plemenih in družinah, v gozdovih in nasadih. In še bolj jih cenim, ko stojijo sama. So kot osamljene osebe. Ne kot puščavniki, ki so se odkradli stran zaradi šibkosti, temveč kot véliki samotni ljudje, kot Beethoven in Nietzsche."
Ta pevec Narave, čigar obsežni opus vključuje tudi Lesebücher,
Čudovito je pomisliti na neizmerno prijaznost teh tihih glasov, teh dreves, ki preprosto stojijo, fiksna in trajna, kljubujoč utapljajočemu toku življenja.
Smrti se bojimo, ker se bojimo izgubiti Naravo, izgubiti željo, da bi jo spremljali v motrenju nebes, zemlje in zime. Iz tega razloga se zdi, da delo Marike Vicari govori univerzalni jezik in pride do dna tisti notranji resnici, ki se je vsak izmed nas, pisec, umetnik, a tudi preprost popotnik, ki
s seboj nosi svojo senco, zmeraj zaveda.
Marika Vicari prikazuje drevesa v vrstah na zasneženih poljih, pri čemer poudari poteze nebeško modrega jezera ali plašča listja in cvetlic, ki se potaplja v korenine dreves, zaradi česar začutimo „piš pomladi, ki sramežljivo trepeta". Koreninepočiva-jo v neskončnosti, vendar se tam ne izgubijo,« je o Mariki Vicari zapisala Emanuele Beluffi.
antologijo izbranih odstavkov, kot je na primer serija z naslovom Narava govori - Das Stumme spricht, dobi močno korela-cijo v delu Marike Vicari, katere gozdovi zapečatijo „metafizično " skrivnost Narave v pokrajine tihožitij, ki jih boža poplava šepeta.
Marika Vicari se je rodila leta 1979 v Vicenzi, v Italiji. Leta 2003 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah, leta 2005 je zaključila tudi magistrski študij na Fakulteti za vizualne vede na Univerzi za arhitekturo v Benetkah. Ukvarja se s slikarstvom, risbo in grafiko. Živi in dela kot samostojna umetnica in kustosinja v Vicenzi in v Kidričevem.
Razstavljala je na številnih samostojnih razstavah, kot kustos sodeluje z Art Staysom, Galerijo FO.VI in kot likovni kritik z Galerijo Tenzor. Od leta 2010 je umetniški vodja Poletne akademije sodobne umetnosti Art Stays.
MGP vabi na prvo premiero v sezoni 2011/2012
Mestno gledališče Ptuj bo novo sezono pričelo s predstavo Kurent avtorja Aleša Štegra, ki nastaja v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Maribor. Gre za igrano lutkovno-glasbeno predstavo, namenjeno otrokom, ki ima premieri 8. septembra 2011 v Mariboru in 15. septembra pri nas na Ptuju. V predstavi nastopa izvrstna mlada zasedba igralcev iz ansambla LG Maribor.
Bronja Habjanič
Predstavo bosta režirala Sašo Jovanovič in Peter Srpčič. Uvrščena je v program Evropske prestolnice kulture in bo tudi del programa Art and Heritage Carnivala, osrednje prireditve, ki se bo odvila februarja 2012 na Ptuju. Predstava je primerna za otroke od 6. do 12. leta starosti.
»Aleš Šteger je napisal literarno predlogo za igrani lutkovni muzikal, v katerem se avtohtoni ptujski etnološko-mitološki lik Kurent v času globalnega segrevanja poda na misijo iskanja in reševanja zime, ki je izginila. Gre za slikovito futuristično vizijo časa bližnje prihodnosti, v kateri se glavni lik srečuje z raznovrstnimi bitji, ki ga usmerjajo na njegovi poti v Afriko, kjer je ujeta zima,« je o prvi predstavi
Fotoarhiv MGP
nove sezone ptujskega gledališča povedal Peter Srpčič, direktor gledališča in hkrati sorežiser predstave. Kurent je sodobna poetična pravljica, ki bo postavljena na oder kot slikovita glasbe-no-scenska lutkovna predstava, v kateri se otrokom na prijazen in barvit način prikaže aktualna problematika sodobnega načina življenja, ki uničuje naše okolje in prebuja zavest o pomenu drugačnega odnosa do okolja za našo skupno prihodnost.
Kurent je Štegerjev gledališki prvenec
»Pri gledališču se avtor besedila radikalno sooča z nekim dejstvom, ki je sicer univerzalno za vso književnost, a se pri nobeni drugi literarni zvrsti ne kaže
Utrinek iz nastajajoče predstave Kurent
tako očitno. Namreč dejstvo, da delo, ki ga je avtor napisal, ni njegovo, da je dano v javnost in kot tako predstavlja zgolj neke vrste navdih oziroma polje možnosti za druge, naj si bodo bralci, poustvarjalci ali tisti ustvarjalci, katerim je besedilo izhodišče za njihovo delo, recimo skladatelji, režiserji, lutkarji. Naj bo pisana še v tako samotnih kamricah: literatura je po svoji intenci komunikativen medij, saj išče drugega, bralca ali poslušalca. Gledališka predstava pa je skupinsko delo, kjer je besedilo le eden od elementov, ki so potrebni za to, da se dogodi. Občutek, ki me ob nastajanju Kurenta preveva, je zato dvojen. Po eni strani je na delu velika radove-
dnost, kaj bo iz besedilne predloge nastalo, po drugi pa obenem zavest, da kar koli že bo, to ni več stvar mene, marveč interakcije skupine ljudi, ki so, kolikor sem proces nastajanja predstave spremljal, delovali z velikim navdušenjem, imaginacijo in veliko predanostjo,« na vprašanje, kako se počuti ob dejstvu, da bo njegovo besedilo prvič uprizorjeno na odrskih deskah, odgovarja Aleš Šteger.
Njegov Kurent je mitološko bitje v nemitološkem času. Je bitje, ki se ne znajde prav dobro v spremenjenem svetu in ki mu zavoljo podnebnih sprememb spodmaknejo razlog za obstoj izpod nog. Zima izgine. In čemu še biti kurent, izganjalec zime,
.	19
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
KULTURA / LITERATURA
če zime več ni? Kurent se odpravi na pot, polno dogodivščin in preprek, da pride na sled skrivnemu komplotu. Muzikal, ki je že po svoji formi zabaven in šaljiv, ima nedvoumno sporočilo. To je uperjeno proti našemu odnosu do okolja in do materialnih dobrin. Kurent ni le borec za ohranitev starega sveta in z njim zime, je tudi nekdo, ki nam med pesmijo in šalami nastavlja zrcalo.
Besedilo je kar nekaj časa ležalo v Štegerjevem predalu. Potem ga je prebral direktor gledališča Peter Srpčič, ki je z veliko priza-
devnostjo okrog sebe zbral vrsto vrhunskih lutkovnih ustvarjalcev in našel v mariborskem Lutkovnem gledališču krasnega kopro-ducenta. »Simbolno mi veliko pomeni, da bo moje prvo delo za teater doživelo premiero prav na Ptuju, kjer sem se pred dvema desetletjema v Studiu III Branke Bezeljak prvič resneje srečal z gledališčem. Večinoma je tako, da je doma najtežje priti do določenega uspeha. Ptuj se je do mene in moje literature zmeraj vedel prijazno, kar mi seveda veliko pomeni,« še dodaja Šteger.
Šteger je eden najvidnejših literarnih ustvarjalcev našega časa, je slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in kritik, rojen 31. maja 1973 na Ptuju. Študiral je primerjalno književnost in nemščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je član uredništva Študentske založbe Beletrina. Je eden od ustanoviteljev Dnevov poezije in vina v Me-dani in v letih 1996-2004 tudi njihov programski vodja. Leta 2000 je bil štipendist Literarischen Colloquiums v Berlinu. Naslednje leto je prejemal štipendijo ameriške fundacije Abraham Woursell ter nemške Akademie Schloss Solitude v Stuttgartu za leto 2002, v letu 2004 pa štipendijo DAAD - Kuenstlerprogramm. Danes živi in dela v Ljubljani.
Poezijo Aleša Štegra so prevedli in objavili v več kot 200 mednarodnih literarnih revijah in časopisih. Doslej so njegove knjige prevedli v slovaščino, češčino, hrvaščino, bolgarščino in nemščino. Leta 2006 je prejel Književno žezlo Društva makedonskih pisateljev.
Dr. Alojz Ihan - pesnik, pisatelj, zdravnik, petdesetletnik
Alojz Ihan, pesnik, pisatelj, esejist, zdravnik ..., je 23. julija praznoval petdesetletnico. Ob tej priložnosti smo v Študijskem oddelku knjižnice Ivana Potrča Ptuj pripravili razstavo, v kateri smo predstavili avtorjeva pesniška in druga dela.
Božena Kmetec Friedl
Foto: osebni arhiv Alojza Ihana
Alojz Ihan je po izobrazbi zdravnik, specialist klinične mikrobiologije in imunologije. Leta 1987 je diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani in leto kasneje začel delati na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Magistriral je leta 1990 iz imunologije. Med letoma 1991 in 1992 je delal na Nacionalnem inštitutu za raziskavo raka v Genovi. Doktoriral je leta 1993. Zaposlen je kot profesor medicinske mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kot izredni profesor od leta 2000. Je vodja laboratorija za citometrijo na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.
Poleg strokovnega in znanstveno raziskovalnega dela v medicini se ukvarja tudi s književnostjo. Literarno delo Alojza Ihana
Alojz Ihan
obsega šest knjig poezij: Srebrnik, Igralci pokra, Pesmi: izbor, Ritem, Južno dekle in Salsa.
Dr. Alojz Ihan je oživil pripovedno pesem. V pesmih je povečal udarnost prenesenega smisla besedilne celote, medtem ko ni več tako močno poudarjena pomembnost ritmičnih in glasovnih sredstev. V pesmih se tematsko
osredotoča na znanost, politiko, estetiko in erotiko.
Leta 2004 so izšle v zbirki Triglav najlepše slovenske ljubezenske pesmi po izboru slovenskih pesnikov, pesmi z naslovom Vsaka ljubezen je pesem. Monografijo je izdalo Društvo slovenskih pisateljev. Spremno besedo je napisal Alojz Ihan in prispeval dve ljubezenski pesmi: V polsnu in Ljubimec. Objavljal je tudi pesmi v različnih revijah; leta 1990 je v Novi reviji izšlo 13 pesmi iz monografije z naslovom Pesmi.
Objavil je dva romana: Hiša in Romanje za dva ... in psa. Izšli sta tudi dve monografiji esejev: Platon pri zobozdravniku in Deset božjih zapovedi. Alojz Ihan redno objavlja eseje in mnenja v številnih slovenskih časopisih in revijah. Bil je tudi urednik zbirke Aleph.
Znanstveno in raziskovalno delo
Alojz Ihan je objavil več kot sto raziskovalnih člankov, sodeloval je v številnih domačih in tujih strokovnih knjigah. Skupaj s sodelavci ima priznanih več mednarodnih patentov za imunomodulatorne snovi N-acil-peptide, ki po strukturi temeljijo na muramil peptidih bakterijskih sten. Raziskovalni projekti in članki pretežno obravnavajo analize antigen predstavljajočih celic in limfocitov v T procesih prepoznavanja antigenov in ak-
tivacije limfocitov v T kronično okuženih in vnetih sluznicah prebavil (kronični periapikalni parodontitis, gastritis, povzročen z bakterijo Helicobacter pylori, Chronova bolezen).
Je avtor dveh poljudno medicinskih knjig: Imunski sistem in odpornost in Do odpornosti z glavo
Je tudi avtor več znanstvenih in strokovnih monografij, univerzitetnih in visokošolskih učbenikov ter drugega učnega gradiva. Piše prispevke v enciklopedije, slovarje, leksikone in priročnike. Njegova bibliografija vsebuje več kot 600 bibliografskih enot.
Je prejemnik dveh prestižnih nagrad. Za pesniško zbirko Južno dekle je leta 1986 prejel Jenkovo nagrado. Nagrado Prešernovega sklada za pesniško zbirko Srebrnik je prejel leta 1987. Leta 1985 je prejel Goranovo nagrado za najboljši nenatisnje-ni pesniški rokopis na področju tedanje Jugoslavije, prvo nagrado festivala poezije v Titovem Vrbasu.
Naša knjižnica ima v svojem katalogu izbrana vsa njegova literarna dela. Razstava je na ogled do 31. julija 2011 v prvem nadstropju Študijskega oddelka knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Vabljeni!
20 ■ ¿/tt/'-

ff/'
VZGOJA IN IZOBRAZEVANJE
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
v
Najuspešnejši učenci OS Ljudski vrt
Učenci OŠ Ljudski vrt so bili tudi v letošnjem šolskem letu uspešni na številnih področjih, saj so osvojili kar 10 zlatih priznanj na državnih tekmovanjih, 56 srebrnih priznanj na regijski in državni ravni, eno 1. mesto in dve 2. mesti na regijskem tekmovanju modelarjev, eno 2. mesto na državnem tekmovanju modelarjev, 2. mesto na regijskem tekmovanju ekip prve pomoči, štiri zlata priznanja na regijskem srečanju mladih raziskovalcev in eno srebrno priznanje na državnem srečanju in eno zlato priznanje na področnem tekmovanju v znanju iz sladkorne bolezni.
Edita Čelofiga
Dva učenca šole, Luka Pušnik in Lina Malovič, pa sta si prislužila tudi priznanje za odličnost za dosežek na nacionalnem preverjanju znanja iz matematike, kjer sta dosegla vse možne točke.
Najuspešnejši učenci šole, ki so osvojili zlata priznanja na državnih tekmovanjih, so: Anja Lepej, ki je osvojila zlato Can-
karjevo priznanje, Andrej Toplak, Petra Toplak in Matic Rašl, ki so prejeli zlato Vegovo priznanje, Nuša Muršič, ki je osvojila kar dve zlati priznanji, in sicer zlato priznanje v znanju zgodovine in zlato Proteusovo priznanje, Nuša Kolenko, ki je dosegla zlato priznanje v znanju zgodovine, Laura Lorbek zlato priznanje v znanju logike, Miha
Zupanič zlato Štefanovo priznanje v znanju fizike, učenci Tilen Beranič, Eva Voda, Dominika Černi Veršič, Taja Islamovič, Katja Cajnko, Ana Zemljič, Maja Pavlič, Pia Prstec in Tanja Žlender pa zlato priznanje na državnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava.
Učenki Jana Mohorko in Ines Kramberger sta osvojili zlato priznanje na 4. mednarodnem bienalu otroškega in prostorskega oblikovanja Po Fabianijevih poteh, Dora Benčevič je prejela srebrno priznanje na 16. mednarodnem razpisu revije Likovni svet, Tilen Žagar je osvojil 2. mesto na državnem tekmovanju modelarjev v panogi tekmovanje s prostoletečimi jadralnimi modeli F1, učenca Nuša Mur-šič in Tomi Petek sta uspešno zagovarjala svojo raziskovalno nalogo in zanjo prejela srebrno priznanje na državnem srečanju
mladih raziskovalcev, učenki Sara Glatz in Sabina Tepeš pa
sta prejeli priznanje na državni ravni za najbolj izviren izdelek na likovnem natečaju Promet v prihodnosti.
OS Ljudski vrt se ponaša tudi s številnimi učenci, ki dosegajo izjemne rezultate na športnih področjih. Ena izmed teh je učenka Nina Potočnik, ki je pri svojih štirinajstih letih že dosegla kar nekaj turnirskih zmag v tenisu na mednarodni ravni in se na najmočnejšem svetovnem turnirju v Tarbu v Franciji uvrstila med 16 najboljših igralk. Na evropski rang listi, na katero je uvrščenih 700 tekmovalk, trenutno zaseda 28. mesto.
9. junija je na šoli potekala tudi prireditev, namenjena najuspešnejšim učencem šole, na kateri je ravnateljica šole Tatjana Vau-potič slavnostno podelila priznanja in knjižne nagrade.
Simultanka na Olgici
Vida Lačen
Fotoarhiv OS
Sah spodbuja pri igralcih logično mišljenje, koncentracijo, strpnost, potrpežljivost ... Opažamo, da te lastnosti niso prav v ospredju današnje mlade generacije, zato je vsaka spodbuda v tej smeri še kako pozitivna.
V letošnjem šolskem letu se je trinajst učencev zadnje triade odločilo, da bo obiskovalo šah kot
izbirni predmet. Svoj interes so prenesli tudi na druge součen-ce. V prostih urah, pri jutranjem varstvu in pri podaljšanem bivanju smo lahko opazovali mlade šahiste pri igri. Med seboj so organizirali kar nekaj šahovskih dvobojev in pritegnili radovedne in navdušene opazovalce. Tako smo se ob zaključku šolskega leta dogovorili za organizacijo simultanke.
Simultanka je šahovska prire-
ditev, na kateri igra en igralec istočasno z več nasprotniki na več šahovnicah. V goste smo povabili znanega ptujskega ša-hista Janka Bohaka, člana Sa-hovskega kluba Ptuj, ki se je z veseljem odzval našemu vabilu. Njegovi nasprotniki so bili učenci tretje triade. Svoje znanje v igranju šaha je pokazalo petnajst učencev, med katerimi se je najbolje odrezal Tilen Grah.
Znani ptujski šahist je pohvalil znanje in športno vedenje svojih nasprotnikov in izrazil upanje, da so med njimi prihodnji člani Šahovskega kluba Ptuj.
Z organizirano prireditvijo smo bili zelo zadovoljni. Učenci so z veseljem igrali proti J. Bohaku in si na zaključku zaželeli še več takih turnirjev.
6. odprti šahovski turnir
Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj bo od 13. do 19. avgusta organizator tradicionalnega, že šestega odprtega šahovskega turnirja Ptuj Open Spodnje Podravje 2011. Kot vsa leta do sedaj spada turnir v okvir prireditev ob prazniku Mestne občine Ptuj in bo dobra popestritev vročih počitniških dni ter priložnost mladim šahistom, med katerimi bodo tudi številni člani domačega društva. Gotovo bo med njimi nekaj potencialnih kandidatov za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Mariboru v okviru programa EPK, katerega partnersko mesto je tudi Ptuj. Za člane prve ekipe Šahovskega društva Tehcenter Ptuj pa bo turnir dobra priprava za nastop na evropskem klubskem pokalu, ki bo v Rogaški Slatini od 23. do 30. septembra letos.
Silva Razlag
21
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Računalniška zasvojenost dijakov
Na Elektro in računalniški šoli smo se v šol. letu 2010/11 odločili, da bomo raziskali računalniško zasvojenost dijakov. K raziskavi so nas spodbudili vedno neprespani dijaki in zaskrbljeni starši, ki so spraševali, koliko časa bi še bilo primerno, da njihov otrok preživi pred računalnikom.
Nataša Vidovič, članica LAS
Svetovalna delavka je septembra pripravila anketni vprašalnik, s pomočjo katerega nam bo jasneje, koliko časa in kaj delajo naši dijaki pred računalnikom. Računalnik je koristno orodje, brez katerega si danes življenje težko predstavljamo. Mnogi so pri opravljanju svojega dela neločljivo povezani z njim.
O računalniški zasvojenosti lahko govorimo, ko aktivnost na računalniku postane moteča in preseže okvire normalnega, potrebnega in koristnega, ko otrok ali mladostnik večino prostega časa preživi pred računalnikom in zaradi tega zanemarja druga področja svojega delovanja, svoje interese, prijatelje, družino, učenje ... Prvi znaki zasvojenosti so spremembe razpoloženja: razdražljivost, odrezavost, nezbranost, nepripravljenost na komunikacijo, pozabljanje dolžnosti .
Zasvojenost z računalniškimi igricami
Namen računalniških iger je predvsem razvedrilo. Težava pa je v tem, da je meja med tem, ko jih igramo za zabavo in sprostitev, ter stanjem zasvojenosti zelo tanka. Umikanje v neresnični, virtualni svet pa je lahko zelo nevarno.
Nekateri viri navajajo (24ur. com), da je zasvojenost z računalniškimi igricami (kot del uporabe računalnika) velik problem v Ameriki, saj se po podatkih ameriškega združenja psihologov okoli 90 % mladih Američanov zabava s pomočjo računalniških igric. Ugotovili so tudi, da lahko 15 % (5 milijonov) teh uvrstijo med zasvojene. Po mnenju strokovnjakov so lahko računalniške igrice hujše kot odvisnost od heroina, zato si prizadevajo, da bi zasvojenost uvrstili med psihične motnje.
Ko se odvisnost že pojavi, je proces zdravljenja zelo zapleten, ker gre za nekemično odvisnost - v telo ne vnašamo alkohola ali drugih substanc. Najučinkovitejša strokovna metoda je kognitivna metoda (terapija), ki zasvojenemu pomaga, da se seznani s problemom in najde izvor zasvojenosti. Uči se tudi obnašanja, ki bi preprečilo ponovni pojav zasvojenosti. Nekateri strokovnjaki pravijo, da se začne zdravljenje šele potem, ko je dosežena abstinenca. To pomeni, da moramo računalnik najprej odvzeti oz. onemogočiti dostop do njega, šele potem se lahko začne zdravljenje. Ko otrok obudi dejavnosti, obnovi stike z vrstniki »v živo«, ko zmore živeti brez računalnika, ga lahko začnemo nanj postopoma navajati.
V Evropi zaradi novosti tega problema o razširjenosti vedenjskih motenj, ki so posledica pretirane uporabe interneta, še nimamo zanesljivih podatkov. Internetni odvisniki naj bi pred računalnikom prebili povprečno 34 ur tedensko. Najbolj so dovzetni mladostniki, saj naj bi bilo odvisnih 8 % fantov in 6 % deklet, ki uporabljajo internet.
Psihološki simptomi zasvojenosti so: pretiran občutek ugodja med igranjem, nezmožnost prenehanja igranja, nepotešena želja po igranju, zanemarjanje družine in prijateljev, občutek depresije in nervoze ob neigranju iger, zanemarjanje vsakdanjih obveznosti ...
Fiziološki simptomi zasvojenosti so: oženje vidnega polja, suhe oči, migrenski glavoboli, bolečine v križu, nepravilna prehrana, motnje spanja, pomanjkljiva higiena .
Naloga staršev
Najprej morajo biti pozorni na vsebine, ki jih otrok pregleduje,
in na spletne strani, ki jih obiskuje. Starši, ki so otroku dovolili namestitev računalnika v njegovo sobo in mu s tem omogočili prost dostop do njega, bodo težko izvajali nadzor.
Pomemben je tudi nadzor nad časom, ki ga otrok preživi pred računalnikom. Na vprašanje, koliko časa lahko otrok preživi pred računalnikom, ni enoznačnega odgovora. Vsekakor čim manj, le da opravi delo za šolo, če pa še poklepeta s sošolci in po opravljenem delu odigra kakšno igrico, pa tudi ne bo zasvojen. Najboljše merilo so druge dejavnosti - če jih opravi kot navadno, mu je delo na računalniku nesmiselno prepovedati. Kakor hitro pa mladostnik opušča vsakodnevna opravila, se zapira v sobo, ne komunicira z drugimi družinskimi člani, pa je to za starše opozorilo, da je nekaj narobe in bodo potrebne omejitve.
Naloga šole
Računalnik se je kot orodje v šolo prikradel na stranska vrata, saj nas je dosegel popolnoma nepripravljene. Vključevanje računalnika v šolo z namenom opismenjevanja - otroka naučiti delati z računalnikom - nikakor ni sporno. Pa vendar se pred šolo postavlja nova naloga - vzgoja otroka za življenje z računalnikom. Temu pa zanesljivo namenjamo premalo pozornosti.
Nekaj najpomembnejših rezultatov ankete
Na anonimni anketni vprašalnik je odgovarjalo 287 dijakov in dijakinj Elektro in računalniške šole.
Prosti čas
Skoraj polovica anketiranih preživlja prosti čas s prijatelji, 18 % se jih ukvarja s športom, 5 % se jih ukvarja z glasbo ... Skratka, le 15 % oz. 44 dijakov najraje in največ prostega časa nameni računalniku. Bolj skrbi podatek, da skoraj polovica anketiranih dnevno preživi do 3 ure pred računalniku, 22 % pa celo do 5 ur dnevno. Kljub temu da veliko časa preživijo pred računalnikom, so glede mo-
žnosti preživetja brez njega zelo optimistični. Več kot 60 % jih namreč meni, da lahko preživijo brez uporabe računalnika več kot en teden. Skoraj 75 % anketiranih meni, da z računalnikom niso zasvojeni, skoraj četrtina pa jih iskreno meni, da ga preveč uporabljajo oz. zelo pogrešajo, če nimajo dostopa.
Starši in računalnik
Skoraj vsi anketirani pravijo, da starši vedo, koliko časa preživijo pred računalnikom. Kljub temu da imajo starši to informacijo, je le 8 % dijakov že kdaj doživelo omejitev uporabe računalnika, skoraj 40 % dijakov pa so starši že večkrat opozorili. Več kot polovica dijakov lahko torej računalnik uporablja brez omejitev. Skoraj 60 % jih še nikoli ni bilo kaznovanih s prepovedjo uporabe računalnika.
Računalniške aktivnosti
Največ anketiranih posluša glasbo, gleda filme ter brska po internetu in drugih zanimivih vsebinah. Tesno sledi obiskovanje socialnih omrežij, 33 % pa jih najraje igra računalniške igrice.
Slabosti računalnika
Kot največjo škodljivo posledico pretirane uporabe računalnika so anketiranci izbrali zdravstvene težave ter manj časa za druženje s prijatelji. Tretjina dijakov je izbrala pomanjkanje časa za športne aktivnosti in zaradi pretirane uporabe računalnika tudi slabše ocene. Skoraj 30 % pa jih je pomislilo tudi na zanemarjanje vsakodnevnih obveznosti.
Prednosti računalnika
Po pričakovanjih je večina dijakov menila, da so pomembne prednosti računalnika hiter dostop do informacij, znanje tujih jezikov ter večja splošna razgledanost. 30 % jih tudi meni, da je pomembno iskanje informacij za šolsko delo, 20 % pa jih računalnik uporablja za socialne stike.
22 ■
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
Uspešno šolsko leto Zasebne glasbene šole v samostanu
sv. Petra in Pavla
V Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju so uspešno zaključili četrto šolsko leto. Individualni glasbeni pouk, pouk predšolske glasbene vzgoje, glasbene pripravnice ter baletne pripravnice je obiskovalo 197 otrok. Na šoli delujejo tudi trije orkestri in pevski zbor. Učenci se v velikem številu udeležujejo tudi tekmovanj na glasbenem področju v Sloveniji in tujini, kjer dosegajo zavidljive rezultate.
Mateja Tomašič
Fotoarhiv ZGŠ
letu pa konkretne vaje, nastopanje, spoznavanje učenca in učitelja, spodbujanje razvoja samozavesti, reševanje treme ... Ravnateljica dodaja, da »pomeni dober rezultat na tekmovanju priznanje za tekmovalca in plačilo za velik trud, ki ga je vložil, ter strokovno potrditev za profesorja. Za oba skupaj pa rezultat za odlič-
Na Zasebni glasbeni šoli izvajajo javno veljavne programe od glasbenega vrtca, baletne in glasbene pripravnice pa do individualnega pouka glasbenih instrumentov (orgle, klavir, ci-tre, violina, violončelo, flavta, klarinet, saksofon, kitara, rog, trobenta, pozavna, bariton, harfa, harmonika, kljunasta flavta ...) in petja. V okviru individualnega pouka se je v tem šolskem letu izobraževalo 129 učencev, pouk predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice je obiskovalo 44, pouk baletne pripravnice pa 24 otrok. Na šoli so izvajali tudi dejavnost godalnega, pihalnega in simfoničnega orkestra. Otroci pa so bili vključeni tudi v pevski zbor.
»Dolžnosti učencev so redno obiskovanje pouka individualnega predmeta ter nauka o glasbi. Pouk glasbene pripravnice in predšolske vzgoje je potekal enkrat tedensko 45 oz. 60 minut. Baletna pripravnica je potekala enkrat tedensko 90 minut. Vaje orkestrov in pevskega zbora so potekale projektno - po dogovoru z mentorji (tudi ob sobotah). Uspeh vsakega učenca je odvisen od vloženega osebnega truda. Velik poudarek dajemo vzgoji, kako vaditi, ko učitelja ni zraven, kako pomembna je vsakodnevna vaja, seveda pa ne sme manjkati navdušenje nad instrumentom, za kar poskrbimo učitelji. Naši učenci velikokrat letno nastopajo, saj velja prepričanje, da z nastopanjem mladi glasbeniki pridobivajo nove izkušnje, ki jih zelo potrebujejo za nadaljnjo glasbeno pot, ob tem pridobivajo tudi na samozavesti in urijo igro na pamet. Naši nastopi se vrstijo v naši koncertni dvora-
Gala koncert učencev Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, ki je bil 3. februarja v refektoriju.
ni - refektoriju ter na dvorišču samostana. Organiziramo tudi različne projekte, ki jih izvajamo v cerkvi, in samostojne koncerte (grad Ptuj, grad Ormož, cerkev Markovci ...). Naši mali glasbeniki nastopajo na občinskih proslavah, predstavitvah strokovnih srečanj različnih podjetij, slavnostnih večerjah, na koncerte pa nas kot goste vabijo tudi številna društva,« o delovanju ZGŠ pove ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec.
Uspešni na glasbenih tekmovanjih v Sloveniji in tujini
Učenci se v velikem številu udeležujejo tekmovanj na glasbenem področju v Sloveniji in tujini, kjer dosegajo zavidljive rezultate. Skozi veliko število nastopov in skozi leta šolanja ter med poukom profesorji spremljajo razvoj učenca. Ko se poraja želja po udeležbi na tekmovanju, se začne »trnova pot« tako za učitelja kot za učenca. Gre za večletno delo, v tistem
no medsebojno sodelovanje, brez katerega si dela v naši šoli ne predstavljamo. Za vsak rezultat navijamo"vsi zaposleni in zelo ponosna sem na to, da pri nas vlada zdrav tekmovalni duh.«
Cikel Glasbeni večeri
Že peto leto zapored na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla pripravljajo cikel Glasbeni večeri. Na teh koncertih koncertirajo izvrstni glasbeniki. »To je priložnost, da na Ptuju slišimo široko paleto klasičnih koncertov, na katere vabimo širšo publiko. Seveda pa je najpomembneje, da vzgajamo naše mlade glasbenike - učence, da prihajajo na koncerte, da spremljajo tudi ta del glasbenega življenja in da si nabirajo izkušnje. Vsi koncerti se odvijajo v našem refektoriju ali pa na dvorišču samostana. Pomembno je dodati, da vsi glasbeniki pri nas koncertirajo brez honorarjev, kar zagotovo pomeni, da se radi predstavljajo na Ptuju, v naši dvorani,« o Glasbenih večerih pove ravnateljica.
Prvič bodo vpisovali v 1. razred baleta
Letos so organizirali baletno produkcijo v Mestnem gledališču Ptuj. Baletniki šole so skupaj s svojo profesorico sestavili koreografijo in odplesali zanimivo zgodbo. K sodelovanju so povabili baletnike iz GŠ Slovenska Bistrica in Glasbenega centra MUZIKA iz Ormoža, tako da je na odru nastopilo več kot 100 baletnikov. Plesalci ZGŠ nastopajo tudi za svoje starše na šolskem nastopu, pripravijo uro za starše, predstavili pa so se tudi na dnevu odprtih vrat šole. Pouk poteka enkrat tedensko. V naslednjem šolskem letu se bo odvijal dvakrat tedensko v prostorih OŠ Breg, kjer je prostor za izvajanje baletne dejavnosti primernejši. Prvič bodo vpisali tudi 1. razred baleta, saj so njihovi baletniki stari že 9 let. K pouku baleta pa se pri njih lahko vpišejo otroci od dopolnjenega petega leta starosti naprej.
Ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec pravi, da je s šolskim letom zadovoljna: »Predmano ni bila lahka naloga, saj sem šolsko leto prevzela z januarjem. Moja predhodnica Veronika Plestenjak je novo šolsko leto načrtovala v sodelovanju z menoj, tako da sem imela priložnost spoznati organizacijo pred mojim nastopom ravnateljevanja. Z velikim ponosom povem, da imam vedno na razpolago tudi direktorja p. Milana Kosa, s katerim predebati-ravakakšno odločitev ali težavo. Imam kolektiv, kakršnega si vsak ravnatelj želi. Učitelji so motivirani, zavzeti, pripravljeni narediti veliko za učence. Šolsko leto smo zaključili zelo uspešno in za nami je že dvodnevno skupno načrtovanje prihodnjega šolskega leta. Smo kolektiv, ki je ustvarjalen, delaven, daje predloge, je dovzeten za pozitivno kritiko. Imamo veliko načrtov, interesov, ciljev, ki jih želimo posvetiti našim učencem in šoli. Zelo sem ponosna in v novo šolsko leto vstopamo z velikim entuziazmom in ustvarjalnostjo.«
.	23
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
•	1 •	V	•	1 1 • v	1 •	•	1 \/	•
Grajenski učenci podaljšanega bivanja so državni zmagovalci natečaja »Moji prijatelji«
Učenci podaljšanega bivanja na podružnici Grajena ves čas pridno sodelujejo na različnih natečajih. V letošnjem šolskem letu so bili nadvse uspešni.
Besedilo in foto: Nada Sevšek, mentorica
Podaljšano bivanje na OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena, je organizirano v dveh skupinah. Prvo skupino sestavljajo učenci prvega in drugega razreda, v drugi skupini pa so učenci od tretjega do petega razreda. Ker je v drugi skupini veliko otrok različnih starosti, značajev in interesov, moramo kar precej časa nameniti spodbujanju medsebojnega sodelovanja, sprejemanju kompromisov in krepitvi prijateljskih odnosov. Na to temo smo veliko pisali, risali, brali, se pogovarjali, učili pesmice, se igrali različne socialne in druge
igre. Kot nalašč se je sredi maja pojavil natečaj »Moji prijatelji«, ki sta ga razpisala podjetje Manner in društvo Sobivanje iz Ljubljane, v sklopu projekta Ekošola kot način življenja. Brez obotavljanja smo se prijavili nanj. Izdelali smo dvoplasten plakat z mislimi in risbicami vseh učencev, iz vseh napisanih pesmic smo vzeli najboljše dele in jih sestavili v eno pesem ter oboje poslali na natečaj. Ko smo dobili obvestilo, da se je na natečaj odzvalo več kot 200 vrtcev in šol in več kot 370 oddelkov, smo bili skoraj prepričani, da bo
Nekaj misli o prijateljstvu, ki so jih zapisali učenci:
Prijatelj je tisti, ki ti pomaga, te spoštuje in te ima rad. (Lea)
Prijatelj je tisti, ki mu lahko vse zaupaš. (Lara)
Prijateljstvo je zelo lepo, dobro in carsko. (Gal)
Prijatelj je lahko kdorkoli: muca, kuža, igrača ... a najboljši je tisti, ki
je vedno in zmeraj s teboj. (Ana)
Prijatelj je tisti, ki te ne jezi, je prijazen in nikoli ne izda skrivnosti. (Žan)
Ana in Gal ob podelitvi nagrad in priznanj v CID Ptuj.
naša največja nagrada spoznanje, ki smo ga v teh urah pridobili -kako lepo je imeti prijatelja in da se je za vzdrževanje prijateljstva treba še kako truditi.
V zadnjem tednu pouka pred počitnicami smo dobili sporočilo, da nismo le med nagrajenci natečaja, temveč smo celo državni zmagovalci med sodelujočimi osnovnimi šolami. Naše veselje je bilo nepopisno. Kmalu je na naš naslov prispel velik paket z različnimi športnimi pripomočki. Vsi smo se zelo razveselili
športnih kap, balonov, žoge, koša za košarko v vodi, športne torbe in velike škatle napolitank. Zadnji dan pouka se nam je tako končal najlepše, kar se da - sladko in veselo.
Toda to ni bil naš edini uspeh. Sodelovali smo tudi na natečaju Evropa v šoli na temo prosto-voljstva. Ana Jančič (likovno področje) in Gal Gojčič Kralj (literarni prispevek) sta se znašla med regijskimi zmagovalci in se uvrstila tudi na državni nivo.
Pomlad in zaključek šolskega leta na Biotehniški šoli Ptuj
V
uspehi.
sako leto znova se razcveti pomlad tudi na Biotehniški šoli Ptuj. Tudi letošnja je bila takšna, bogata z dejavnostmi, obogatena z dosežki in
Milena Furek
Že v marcu, ko se zima poslavlja in pomlad naznanjajo prve cvetlice, so prvi dogodki zaživeli tudi na biotehniški šoli. Uspešno so se dijakinje programa cvetličar predstavile na vsakoletnem sejmu Flora v Celju ter na Pikinem festivalu v Velenju. S ponosom lahko ugotavljamo, da se je cvetličarski program šole uspešno zasidral v slovensko srednješolsko izobraževanje ter dijaki in dijakinje šolo zapuščajo
Fotoarhiv Biotehniške šole
z bogato popotnico strokovnega in praktičnega znanja.
Nič manj uspešno ni bilo sodelovanje dijakov na regijskem tekmovanju »Mladi in kmetijstvo« marca v Lenartu, kjer se je ekipa Biotehniške šole Ptuj kljub mladosti - sestavljali so jo dijaki prvega letnika programa kmetijsko podjetniški tehnik - uspešno kosala s sotekmovalci in osvojila 3. mesto.
Bogato tradicijo uspehov pa so
Mentorica Marija Ban z dijakoma pred začetkom degustacije
tudi letos nadaljevali dijaki, ki so se udeležili regijskega tekmovanja »Kaj veš o prometu«, ki je potekalo maja v Trnovski vasi.
Ekipa, ki so jo sestavljali Aleš Zajc, Davorin Štebih in Tomaž Muršek, je osvojila skupno 1. mesto, saj so bili uspešni tudi kot
24 ■ ^V™
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
posamezniki. Aleš se je kot zmagovalec regijskega tekmovanja udeležil tudi državnega tekmovanja v znanju o prometu, kjer je z osvojitvijo 2. mesta postal državni podprvak med slovenskimi srednješolci.
Najbolj pa se je na šoli razcvetela pomlad v maju, ko je na Ptuju zadišalo po dobrotah slovenskih kmetij. Takrat namreč biotehniška šola odpre svoja vrata in prijazno povabi obiskovalce na ogled šolskega posestva in dejavnosti šole. Letošnje dogajanje je bilo postavljeno v izjemno okolje šolskega doma na Grajenščaku, kjer se je v štirih dneh zvrstila vrsta dogodkov, ki so Ptujčanom in obiskovalcem iz vse Slovenije pokazali dejavnost ter pester šolski utrip.
Prireditve so se začele v četr-
tek, ko smo na šoli odprli sadjar-sko-vinogradniško učno pot na Grajenščaku. Pot vodi po sodobno urejenem šolskem sadovnjaku in vinogradu, ki smo ju v letih 2009 in 2010 obnovili v skladu z najsodobnejšo tehnologijo sadjarske in vinogradniške pridelave. Na učni poti bodo tako dijaki kot obiskovalci spoznavali vzgojo jablan in vinske trte ter pridelavo in predelavo jabolk in grozdja.
Po kratkem kulturnem programu so prisotne povabile na ogled učne poti s strokovnim vodenjem učiteljice strokovnega aktiva sadjarstva in vinogradništva. Četrtkov večer pa je na Grajenščaku zaznamovala prireditev »Vino in hrana«. Prijetno prireditev so zaznamovali pevski nastop dijaka šole Ale-
ksandra Belšaka, prijazne besede ravnatelja dr. Vladimirja Korošca ter odlično izvedena degustacija šolskih vin in vin s kmetij dijakov biotehniške šole. Degustacijo so vodili dijaki in s tem pokazali, da so vešči tudi nastopanja pred javnostjo.
»Praznovanje pomladi« - kakor smo poimenovali dogajanje ob letošnjih dnevih odprtih vrat - smo v petek nadaljevali s strokovnim predavanjem mag. Tadeje Vodovnik o stabilizaciji vin pred stekleničenjem ter demonstracijo vinogradniških strojev. Pomlad pa je prišla tudi v kuhinjo in na vrt, saj so vse dni do nedelje potekale delavnice o pridelavi in uporabi zelišč. V soboto je Andrej Rebernišek predaval o spomladanskih delih v vinogradu, v nedeljo pa so
Grajenščak obiskali najvztrajnejši kolesarji, ki so se na pot podali s Ptuja. Vse dni so si obiskovalci lahko ogledali razstave izdelkov in pridelkov šole, pogrinjkov in florističnih izdelkov, vinarske in vinogradniške ter sadjarske opreme ter prehodili novo učno pot.
Junij je bil na šoli zelo živahen. Dijaki zaključnih letnikov so se potili pri poklicni maturi in zaključnih izpitih, drugi so pridobivali še zadnje ocene. Prve septembrske dni bo na šoli tudi 55. državno tekmovanje oračev Slovenije ter državno tekmovanje dijakov biotehniških šol Slovenije v oranju. O tem velikem dogodku pri nas več v septembrski številki Ptujčana, do takrat pa prijetne počitnice ter sončno poletje.
Uspešno raziskovalno delo na področju ravnanja z
1 • V •	•	,	•	VI
različnimi vrstami vrečk
Mlada raziskovalca sta nalogo pripravljala osem mesecev pod mentorstvom Majde Kram-berger Belšak, glavni namen raziskovalne naloge je bil opazovanje razpada plastičnih (polietilenskih), papirnatih in biološko razgradljivih vrečk. Ideja se je porodila, ker se veliko vrečk še vedno znajde na nepravih mestih. Žal jih opazimo tudi v naravi, največ pa jih pristane v zabojnikih za smeti, vendar so večinoma nepravilno odložene. Veliko ljudi jih odlaga med mešane odpadke, čeprav jih je treba
odložiti v zabojnike za plastično embalažo in tetrapak, saj se lahko plastične vrečke v celoti reciklirajo. Ljudje prav tako odlagajo biološke odpadke v plastične vrečke in jih nato skupaj odvržejo v zabojnik za biološke odpadke in tako ravnajo nepravilno, saj se lahko v zabojnik z biološkimi odpadki odlagajo le biološko razgradljive vrečke, ki se zlahka razgradijo. Ta dejstva sta mlada raziskovalca upoštevala in si za opazovanje razpada različnih vrst vrečk izbrala različne medije, in sicer: kompost,
vodo, zrak in zemljo. Pri vrečkah, ki sta jih pustila na zraku, in pri vrečkah, ki sta ji potopila v vodo, sta po osmih mesecih ugotovila, da so delno razpadle samo papirnate vrečke, pri drugih tipih vrečk pa ni bilo vidnega razpada. Med kompostiranjem so v celoti razpadle samo papirnate vrečke, medtem ko biološko razgradljive vrečke v obdobju osmih mesecev niso razpadle. Kot alternativa plastičnim vrečkam se vse bolj uveljavljajo vrečke za večkratno uporabo iz različnih materialov. Mlada raziskovalca
sta želela še ugotoviti, v kolikšni meri so te vrečke že v uporabi, zato sta opazovala potrošnike v treh večjih trgovinah na Ptuju. Vse preveč kupcev ob nakupu na blagajnah pri pakiranju vzame novo vrečko. Zelo malo je takih, ki uporabljajo vrečko za večkratno uporabo. Raziskava je pokazala, da potrošniki premalo vedo o pravilnem odlaganju vrečk, zato sta Jan in Katja izdelala zloženko o pravilnem odlaganju različnih vrst vrečk, s katero želita izboljšati informiranost čim več ljudi.
Dandanes nas že skoraj na vsakem koraku spremljajo vrečke, ne glede na to, če kupimo čevlje ali hlebec kruha. To udobje je postalo razvada in navada potrošnikov. Mlada raziskovalca iz OŠ Mladika, Jan Bezjak in Katja Bezjak, sta problem ravnanja z vrečkami obdelala v raziskovalni nalogi z naslovom Obnašanje različnih vrst vrečk v kompostu, v vodi, na zraku in v zemlji. Naloga je bila nagrajena z zlatim priznanjem na Regijskem srečanju mladih raziskovalcev Spodnjega Po-dravja in Prlekije, ki ga je v aprilu organizirala ZRS Bistra Ptuj, ter poslana na Državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije, ki se je odvijalo v Murski Soboti, kjer je bilo nalogi prav tako dodeljeno zlato priznanje.
Nataša Belšak
Popravek
V junijski številki Ptujčana, na strani 15, v članku z naslovom ZRS Bistra pomaga pri krepitvi regionalnega razvoja, avtorica pri naštevanju ljudi, ki so vodili ZRS Bistro ni navedla dr. Aleša Gačnika. Slednji je med 1. 1. 2003 in 31. 12. 2003 vodil ZRS Bistra kot v. d. direktorja. Za nastalo napako se opravičujemo.
Uredništvo
. //ft/'-ff/! 25
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Matematični dan na Elektro m računalniški šoli Ptuj
Iris Mlakar, vodja aktiva naravoslovja	- ■ ■	-
Dijaki so se lahko pomerili med seboj tudi na šahovskem turnirju.
Kljub temu da je matematika nekaj, kar je težko razumljivo, še vedno velja za kraljico vseh znanosti. Vsak tretji četrtek v marcu mladi po vsem svetu sočasno rešujejo enake matematične naloge izbirnega tipa, zastavljene na igriv in zabaven način. Tudi letos je 17. marca na večini osnovnih in srednjih šol potekalo daleč najbolj množično tekmovanje v znanju, matematično tekmovanje Kenguru, v katerem se učenci in dijaki preizkusijo v reševanju zanimivih logično-matematičnih nalog, primernih za njihovo stopnjo znanja.
Na Elektro in računalniški šoli Ptuj imamo že peto leto zapored na ta dan Matematični dan.
Tako se lahko udeležijo matematičnega tekmovanja vsi tisti, ki si to želijo. Preostali dijaki pa so se lahko pomerili med seboj na šahovskem turnirju, izdelo-
Fotoarhiv šole
vali matematični spomin in domine, matematične križanke, se poskusili v zgibanju papirja s tehniko origami ali pa v modelarski delavnici izdelovali letala. Najboljši šahisti so se nam letos šele pridružili: 1. mesto je dosegel David Ivančič iz 1. a, 2. mesto Nejc Belšak iz 3. č, 3. mesto Kristijan Ivančič iz 1. in 4. mesto Amadej Rosič iz 1. b.
Od 178 dijakov, ki so se udeležili tekmovanja Kenguru, je 60 dijakov prejelo bronasto Vegovo priznanje, 22 dijakov pa se je uvrstilo na regijsko tekmovanje. Regijsko tekmovanje srednjih šol pomurske regije je bilo 30. marca v Murski Soboti. Na tekmovalni stopnji kategorije B so zasedli dijaki naše šole najvišja mesta in skupno prejeli 17 srebrnih priznanj.
Štirje dijaki so se 16. aprila udeležili državnega tekmovanja
v Celju in kar trije so si prislužili zlata priznanja. Zlato priznanje so prejeli Mihael Kokot iz 4. a, Nejc Gradišer iz 1. c in Matej Reberc iz 2. č, ki je osvojil naslov državnega prvaka med drugimi letniki srednjega strokovnega izobraževanja in se je z mentorico Nino Kokol udeležil slovesnosti ob podelitvi državnih
matematičnih priznanj v Kolose-ju v Ljubljani.
Fizikalno regijsko tekmovanje srednjih šol mariborsko-pomur-ske regije je potekalo 25. marca na Dvojezični srednji šoli Lendava. Tekmovanja se je udeležilo 10 dijakov, Matjaž Škerget iz 3. č pa je prejel bronasto priznanje.
Študijski program Tehnologije in management prehranske verige
Urška Sotler in dr. Oto Težak
Aktivnosti, povezane z ustanavljanjem Visoke šole na Ptuju, tečejo že od leta 2004, ko je začel delovati javni zavod Revivis Ptuj. V času do 20. avgusta 2009 so bili ustvarjeni pogoji za delovanje visoke šole in izvedena akreditacija institucije pri Svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo. 10. marca 2011 je svet zavoda Revivis Ptuj imenoval v.
d. dekana Visoke šole na Ptuju dr. Ota Težaka in tako se postopki, povezani z ustanovitvijo visoke šole, nadaljujejo. Samostojni visokošolski zavod Visoka šola na Ptuju, ki ga je ustanovil Revivis Ptuj, je bil vpisan v sodni register 3. maja 2011.
Od vpisa Visoke šole na Ptuju v sodni register so bile vse aktivnosti usmerjene v oblikovanje njenih organov. Tako se je 15. junija 2011 oblikoval drugi pomemben organ Visoke šole
na Ptuju, to je začasni upravni odbor. Predsednik in predstavnik ustanovitelja je Jože Glazer, njegova namestnica je dr. Blanka Vombergar, ki prav tako zastopa interese ustanovitelja, dr. Oto Težak pa je, kot vršilec dolžnosti dekana, predstavnik Visoke šole na Ptuju. Začasni upravni odbor je na svoji konstitutivni seji pregledal dosedanje opravljeno delo, povezano z Visoko šolo na Ptuju, ocenil sedanje stanje in med drugim sprejel sklep, da
se nadaljnje aktivnosti osredotočijo na postopek akreditacije visokošolskega študijskega programa Tehnologije in management prehranske verige. To bo visokošolski študijski program prve bolonjske stopnje in bo prvi študijski program Visoke šole na Ptuju. Gre za pomembno dolgoročno pridobitev za naše okolje, saj je prva šola najvišjega izobraževalnega nivoja, ki ima domicil na Ptuju.
Produkcija otroškega in mladinskega pevskega zbora Allegro Ptuj
Karmen Plavec
Konec šolskega leta so nam junij glasbeno popestrili učenci otroškega in mladinskega zbora Allegro pod umetniškim vodstvom zborovodkinje Jasne Drobne. Pesmi, ki jih je zapel
OPZ, je na prisrčen način v obliki zgodbice predstavil pevec 3. razreda Urban Fras Plavec. Zapeli so sedem slovenskih in tujih pesmi. Solisti pri posameznih pesmih so bili Ana Čeh, Mirela Maroh, Urban Fras Plavec, Katarina Samobor, Tine Križe, Tina Hvalec in Mojca Kosajnč.
Drugi del koncerta so nadaljevali pevci MPZ, ki so prav tako zapeli sedem pesmi. Solistka pri pesmi Thank You For the Music je bila pevka MPZ Laura Kmetič. Učenci pa niso le peli, temveč so prijetno glasbeno napetost ustvarili z različnimi koreografijami ob petju. Vrhunec koncerta smo
starši in drugi obiskovalci doživeli s petjem obeh zborov, ki sta nam skupaj zapela maorsko ljudsko pesem Tutira Mai. In kaj je bilo »najmlajšim« najbolj všeč? Seveda, konec maorske pesmi z glasnim HIA WA HEJ!
26
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI BRALCI PIŠEJO
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
Naš obisk šole Duro Ester Koprivnica
Diana Bohak Sabath
Fotoarhiv šole
Šola Olge Meglič Ptuj že vrsto let sodeluje s šolo Buro Ester iz Koprivnice v sosednji Hrvaški. Ob načrtovanju dejavnosti letošnjega šolskega leta smo se dogovorili za obisk naših otrok ob njihovem dnevu šole. Ob koncu marca, ob njihovem obisku pri nas, smo skupaj s turističnima društvoma s Ptuja in iz Koprivnice ter predstavniki obeh občin tkali program, ob postavitvi poslikanega jajca pred minoritskim samostanom pa smo postavili načrt skupnega dela v delavnicah.
Koprivnico smo obiskali v petek, 3. junija. Odpotovalo je 20 otrok, tri učiteljice in ravnateljica ter z nami tudi Albin Pišek kot predstavnik Turističnega društva Ptuj. Povabljeni smo
bili v delavnico slovenskega in hrvaškega jezika ter v likovno-geografsko delavnico.
V	delavnici Dotiki slovenskega in hrvaškega jezika so učenci obeh šol delali v skupinah, ki so spoznavale glagolski čas v obeh jezikih (sedanjik, preteklik, pri-hodnjik), sklone (ugotovili so, da jih ima slovenščina šest, hrvaščina pa sedem), narečja in prevod Pavčkove pesmi Potrebno je mnogo besed ter spoznavali hr-vaško-slovenski slovar (splošne besede iz vsakdanjega in šolskega življenja).
V	likovno-geografski delavnici so učenci spoznavali ornamente arhitekture Ptuja in Koprivnice. Po fotografskih predlogah so poljubno prerisovali ornamente na barvno podlago s flomastri črne barve in jih nato obrezali ter prilepili na veliko nemo karto Slovenije in Hrvaške. Polepili so
Srečanje s škratom Galom
Učenci OŠ Mladika, ki smo obiskovali interesne dejavnosti - literarne, likovne, gledališke, novinarske - pod mentorskim vodstvom učiteljic Karmen Plavec, Karmen Ivančič, Miroslave Mijačevič in Lidije Verlek, smo se v četrtek, 23. junija 2011, skupaj z mentoricami odpravili na nagradno ekskurzijo v Slovensko Bistrico, kjer smo si ogledali grad. Že na grajskem dvorišču nas je pričakal pozeleneli škrat Gal, ki nas je ob vodički spremljal po grajskem poslopju. Na zanimiv način nam je prikazal svet umetnosti tako, da smo spoznali, razumeli in doživeli vsebino umetniških del različnih likovnih ustvarjalcev. Na koncu smo tudi sami likovno ustvarjali. Dobili smo liste in barvice ter risali in slikali različne motive, med njimi škrata Gala. Sprehodili smo se še po grajskem parku, po znamenitem gabrovem drevoredu.
Tjaša Koletnik Kidrič, 7. b, OŠ Mladika Foto: Karmen Plavec
celo karto. Nato so orisali roke, jih izrezali, se nanje podpisali in v znak prijateljstva in sodelovanja z njimi karto še oblepili.
Šola Buro Ester je ta dan postala tudi ekošola. Po tej svečanosti pred šolo je sledila še kulturna prireditev v mestni dvorani, kjer so očarali tudi naši učenci. Anej Podgorelec, učenec 3. razreda, je izvedel klavirski program, s katerim je nastopil na mednarodnem tekmovanju. Uči ga Marjan Pači iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. Na eno od skladb so odplesale tudi naše baletke Lara Maher, Nika Klasič-
ni Dunja Šeruga. Balet plešejo pri plesni pedagoginji Alenki Kostrevc. Za zaključek sta program s hip-hop točko popestrili še Lara Peklar in Vita Mrgole. S svojo predstavo sta se uvrstili na evropsko prvenstvo. Plešeta v Mambo klubu Ptuj.
Tudi neformalna druženja so bila prijetna. Sledilo je polno fotografiranj, pogovorov, odlično kosilo ... Dekleta iz Koprivnice so bila vesela, ker smo pripeljali veliko fantov. Srečni po uspešnem dnevu smo se polni lepih vtisov radi vrnili domov.
ARS projektiranje
ARS projektiranje - izdelujemo NAČRTE za:
•	stanovanjske hiše,
•	gospodarske objekte,
•	industrijske objekte,
•	TIPSKI PROJEKTI.

03 810 41 82 031 393 560 031 651 280 arsprojektiranje@gmail.com
ARS projektiranje, Anton Strniša s. p., Gabrovec 1a, 3241 Podplat
27
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
KULTURA / LITERATURA
Župan sprejel krvodajalce, ki so kri darovali stokrat in več
V
poročni dvorani ptujske Mestne hiše je v juniju župan dr. Štefan Čelan sprejel krvodajalce, ki so to dragoceno življenjsko tekočino darovali stokrat
Bronja Habjanič
Krvodajalstvo kot del življenja
»Krvodajalci ste ljudje z izjemnim občutkom za sočloveka in želim si, da bi bilo med nami čim več ljudi, ki bi sledili vašim dobrim dejanjem,« je zbrane junake nagovoril župan dr. Štefan Čelan. Vsi prihajajo na krvodajalske akcije na transfuzijski oddelek, ki deluje v sklopu ptujske bolnišnice.
Priznanja za svojo humanitarnost so prejeli: Franc Trčko, Drago Sedmak, Vinko Bru-mec, Karl Furek, Vinko Šohar, Ivan Auer, Martin Golenko, Oto Mesarič, Vlado Gregorec, Darjan Predikaka, Branko Eržen, Branko Mohorko in Zlat-ko Gajšek. Vsi so prejeli pečat
Foto: Aleš Šprah
mesta Ptuj z likom svetega Jurija, Oskar Šturm, ki je kri daroval kar 142-krat, pa je prejel še listino mesta Ptuj.
Kri lahko darujete vsak delovni torek in četrtek od 7. do 11. ure
Postaja za transfuzijo krvi je bila v ptujski bolnišnici ustanovljena 3. aprila 1956, ker se je zaradi razvoja medicinske znanosti potreba po krvi bistveno povečala. V sedanje prostore (pod kirurškim sprejemnim blokom) se je oddelek za transfu-ziologijo preselil 15. novembra 1974. Krvodajalec je lahko vsak, ki je zdrav, se dobro počuti in je star med 18 in 65 let ter tehta najmanj 50 kilogramov. Kri lahko darujete vsak delovni torek
in četrtek od 7. do 11. ure. Vaš način življenja ne sme biti tvegan za prenos nalezljivih bolezni, ki se prenašajo s krvjo, kot so aids in hepatitisa B in C, sifilis ter druge bolezni. Zaželeno je, da pred prihodom zauži-jete nemasten zajtrk.
Krvodajalstvo kot humano dejanje in nesebična pomoč sočloveku
Številni krvodajalci so se z radostjo v srcu spomnili zdaj že upokojene zdravnice Jožice Vrečko, ki je pomagala pri razvoju transfuzijske dejavnosti na Ptuju ter tukaj dolga leta delala in se redno z njimi tudi srečevala. Ta je vse zbrane pozvala, naj nikdar v življenju ne pozabijo na sočloveka. V imenu krvodajalcev se je županu za sprejem zahvalil tudi Oto Mesarič in ob tej priložnosti pohvalil župana za njegovo gesto, saj se krvodajal-
Oskar Šturm, ki je kri daroval kar 142-krat, je prejel listino mesta Ptuj in pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija.
cem že zelo dolgo nihče v mestni hiši ni zahvalil za njihovo dobrodelnost. Manjkala ni niti Bojana Bizjak, vodja transfuzijskega oddelka, ki se je krvodajalcem še enkrat zahvalila v svojem imenu in v imenu sodelavcev. Krvodajalcev na Ptuju sicer ne primanjkuje, za kar gre zahvala tudi Območni organizaciji Rdečega križa.
Ob tem velja še dodati, da nas krvodajalstvo nič ne stane, je pa lepo, če lahko nekomu pomagaš takrat, ko te najbolj potrebuje.
Tradicionalni junijski dan dobrodelnosti
Mestna občina Ptuj, Lions klub Ptuj, Rotary klub Ptuj, Soroptimist klub Ptuj, Območno združenje Rdečega križa Ptuj in Dekanijska Karitas Ptuj-Zavrč so 16. junija že tretje leto zapored organizirali dobrodelni koncert, ki se je tudi tokrat odvil na dvorišču minoritskega samostana. Nastopila je glasbena skupina Katalena.
Bronja Habjanič
MO Ptuj je v širšem prostoru prepoznaven tudi po aktivnih humanitarnih društvih in organizacijah, ki znajo združiti svoje potenciale in kot partnerji enkrat letno skupaj organizirati »Ptujski dan dobrodelnosti« kot vrhunski dobrodelni in kulturno-umetni-ški dogodek.
Stiske družin in posameznikov, ki so odraz gospodarske krize, so zarezale vse globlje v našo družbo in vse več je takih, ki brez pomoči več ne morejo preživeti. Številne dobrodelne organizacije
tako pomagajo po svojih močeh, združene skupaj pa so tudi letos poskrbele, da bodo z izkupičkom od dobrodelnega koncerta pomagali tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. Socialno ogroženim družinam in posameznikom so z zbranim denarjem kupili družinske prehrambene pakete, ki sta jih glede na zbrana sredstva razdelila Dekanijska Karitas Ptuj-Zavrč in Območno združenje Rdečega križa. Del izkupička pa so humanitarne organizacije letos namenile tudi za pomoč pri
nakupu mamografa za Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj.
V prvih petih mesecih letošnjega leta so na Območnem združenju Rdečega križa razdelili več kot 3.000 prehrambnih paketov, v povprečju je to mesečno med 500 in 600 prehrambnih paketov. Vzpostavljen je tudi nov sistem delitve paketov, kjer lahko posameznik prejme le en prehrambni paket pri eni izmed humanitarnih organizacij, bodisi pri Rdečem križu bodisi pri Karitasu. O tem, kje ga bodo prevzeli, se posamezniki odločijo sami, nikakor pa več ne morejo dobiti dveh paketov mesečno, najprej pri eni in nato še pri drugi dobrodelni organizaciji. Sedaj lahko pomagajo tudi tistim, ki doslej po te pakete niso upali priti. Veliko težavo tema organizacijama predstavlja tudi zbiranje finančnih sredstev za nakup paketov. V sistem rednega financiranja je vključenih
zgolj šest občin s Ptujskega, tako da si pomagajo z različnimi prijavami na razpise in iščejo vire financiranja še drugje. V lanskem letu so bili na Območnem združenju Rdečega križa zadovoljni, saj jim je uspelo pridobiti nekaj denarja od vseh šestnajstih občin na Ptujskem, na kar upajo tudi letos.
Preko Karitasa prihaja po hrano vsak mesec do 120 ljudi, po oblačila pa še dva do trikrat več. Pri Dekanijski Karitas Ptuj-Za-vrč pomagajo tudi pri plačilu položnic za stanarino, elektriko, vodo, plin, pa tudi za pomoč otrokom za šolo, do česar so posamezniki upravičeni na vsake dve do tri leta, saj je število upravičencev veliko. Letos so že pomagali tudi z nakupom materiala za omilitev posledic treh požarov. Karitas v tovrstnih primerih pomaga s 1.500 evri v materialu.
28 ■ ¿/tt/'-ff/'
SOCIALNO VARSTVO
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
Nepravilnosti pri poslovanju Doma upokojencev Ptuj
Revizijsko poročilo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Miro Vamberger
Po več kot letu dni prizadevanj je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju MDDSZ) vendarle potrdilo, da smo v stranki Zares - nova politika utemeljeno opozarjali na nepravilnosti pri poslovanju Doma upokojencev Ptuj (v nadaljevanju DU Ptuj). Januarja 2010 smo namreč na omenjeno ministrstvo poslali poslansko vprašanje, in sicer: »Kako lahko neprofitni zavod ustvarja tako visoke dobičke, da lahko ob vsakoletni posodobitvi in obnovi doma upokojencev Ptuj gradi še domove v drugih občinah po Sloveniji?« Namesto odgovora smo sredi februarja 2010 od MDDSZ dobili samo neke vrste pojasnilo o presežkih v DU Ptuj, zato smo ponovno od pristojnega ministrstva zahtevali, da na konkretno vprašanje odgovori konkretno z izsledki notranje revizije. Na našo pobudo je MDDSZ v tem letu izvedel revizijo v DU Ptuj in nam 29. 6. 2011 posredoval odgovor glede izrabe finančnih presežkov DU Ptuj.
V nadaljevanju navajamo posamezne ugotovitve revizijskega poročila:
1.	Glede nepravilnosti v poročanju o kapacitetah sob v DU Ptuj bo MDDSZ dopolnil sistem poročanja domov za starejše o kapacitetah sob in s tem posledično zagotovil primerljivo poročanje MDDSZ, Uradu RS za statistiko in Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. DU Ptuj je bilo naloženo, da vzpostavi evidenco o kapacitetah sob tako, da bo lahko zagotavljal podatke po vseh elementih, ki jih določa veljavna zakonodaja, in vsem institucijam pošiljal enake podatke o kapacitetah sob.
2.	V zvezi z obračunom dodatka za dodatne storitve je bilo ugotovljeno, da DU Ptuj ne vodi ustrezne evidence, kar je v nasprotju z veljavno zakonodajo, zato mu je bilo naloženo, da jo
nemudoma vzpostavi.
3. V zvezi z obračunom dodatka za dodatno opremo, za katero je bilo v revizijskem postopku ugotovljeno, da:
-	obračun dodatka za dodatno opremo (razen nekaterih izjem, npr. stroški telefonskih klicev) ne temelji na dejanskih stroških, stanovalcem pa se zaračunava dodatek za dodatno opremo v enaki višini, ne glede na to, kaj od dodatne opreme dejansko uporabljajo, kar je v nasprotju z veljavno zakonodajo;
-	DU Ptuj je v seznam dodatne opreme vključil tudi opremo, ki po 65. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 30/03, 35/03 - pop., 78/03, 84/04, 44/05 in 30/11) bremeni materialne stroške doma in ne stanovalcev;
-	DU Ptuj ne vodi ustreznih evidenc, na podlagi katerih bi bilo mogoče izključiti tveganje, da se del stroškov lahko upošteva v ceni osnovne oskrbe in v ceni dodatka za dodatno opremo ali v ceni dodatka za nadstandar-dni bivalni prostor.
MDDSZ je DU Ptuj naložil, da:
-	vzpostavi ustrezne evidence in izdela kalkulacije za obračun dodatka za dodatno opremo, pri čemer mora dodatek za dodatno opremo temeljiti na dejanskih stroških. Novi cenik dodatne opreme predloži v potrditev Svetu zavoda;
-	v primerih, ko je bil dodatek za dodatno opremo obračunan neupravičeno, le-tega stanovalcem vrne.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je:
-	v letni dogovor s Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije vključilo pripravo pregleda zaračunavanja nadstandardnega bivalnega prostora, dodatne opreme in dodatnih storitev v domovih za starejše. Gre za tri različne sklope, ki so sicer opredeljeni v Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen socialnovar-stvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08 in 5/09). Rezultati tega pregleda bodo podlaga za spremembe za-
konodaje na tem področju;
- odločilo, da uskladi Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstve-nih storitev (Uradni list RS, št. 67/06) s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen social-novarstvenih storitev.
4.	Pomemben del presežka prihodkov nad odhodki DU Ptuj je posledica priliva v obdobju 1995-1997 za povečanje kapacitet. Denarna sredstva niso bila porabljena v skladu z namenom, niti vrnjena med proračunska sredstva. Po podatkih Ministrstva za finance, Sektorja glavne knjige zakladnice, ima DU Ptuj po stanju na dan 31. 12. 2010 14.618.444,50 EUR, od tega 14.500.000,00 EUR glavnice. DU Ptuj mora nemudoma pristopiti k pripravi predloga porabe presežka in ga obravnavati na organih zavoda (svet) ter le-tega predložiti MDDSZ. Ministrstvo v zvezi s tem zastopa stališče, da je treba sredstva v celoti nameniti za posodobitev mreže institucionalnega varstva starejših, in sicer za gradnjo kapacitet, ki bodo zagotovile uveljavljanje sodobnih konceptov dela s starejšimi in bodo v največji možni meri zagotavljali obravnave čim bližje domu potencialnih uporabnikov.
5.	DU Ptuj v letnih poročilih ne izkazuje razlogov in pogojev za oblikovanje pasivnih časovnih razmejitev, metode in pomembne predpostavke, uporabljene pri ocenjevanju njihove utemeljene vrednosti, kakor tudi ne razkrije razlike med načrtovanimi in realiziranimi pasivnimi časovnimi razmejitvami, realizacija inve-
sticij in investicijskega vzdrževanja ne dosega načrtovanih sredstev, vnaprej vračunani stroški (odhodki) so zato za posamezna leta obračunani previsoko. Ministrstvo je DU Ptuj pozvalo, da pri oblikovanju pasivnih časovnih razmejitev dosledno upošteva veljavne računovodske standarde in posledično pri predložitvi kalkulacije cene oskrbe I ministrstvu predloži načrtovani znesek investicij in investicijskega načrtovanja v realni višini.
6. Ministrstvo je DU Ptuj naložilo, naj nemudoma pristopi k vzpostavitvi evidence o porabi presežka prihodkov nad odhodki, tako da bo možno preveriti realizacijo sklepov MDDSZ o soglasju k porabi presežka prihodkov nad odhodki. DU Ptuj bo pristopil k izbiri novega izvajalca revidiranja zaključnega računa za leto 2011.
Revizijsko poročilo MDDSZ je bilo DU Ptuj vročeno 20. 5. 2011. DU Ptuj je zavezan revizijsko poročilo obravnavati na prvi seji Sveta zavoda in v skladu s 17. členom Pravilnika o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ (Uradni list RS, št. 72/02) sprejeti program ukrepov za odpravljanje ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti in o tem obvestiti MDDSZ z odzivnim poročilom v roku 90 dni. Odzivno poročilo bo MDD-SZ podrobno preučil ter glede na vsebino le-tega postopal skladno z veljavno zakonodajo. MDDSZ bo poslovanje DU Ptuj spremljal tudi v prihodnje in v okviru svojih pristojnosti zagotovil, da bo to skladno z veljavnimi predpisi.
.	29
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
KULTURA / LITERATURA
Silva Čuš, kozmetičarka, ki zna pravilno svetovati
Privoščite si čas zase, za sprostitev in za boljše počutje! Izmed storitev, ki so na voljo v kozmetičnih salonih, se lahko odpravite na nego obraza, pedikuro, masažo, manikiro, depilacijo, ličenje, na voljo so storitve solarijev ter programi za oblikovanje telesa, kupite pa lahko tudi profesionalno kozmetiko.
Bronja Habjanič
Silva Čuš dela na področju kozmetike že 15 let. V vseh teh letih je pridobila številne izkušnje, nanjo se za nasvete obrača veliko število žensk pa tudi moških. Kot odlično strokovnjakinjo so jo k sodelovanju povabili na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli v Mariboru, kjer predava kozmetično nego in kozmetične postopke. Je tudi diplomantka Fakultete za šport, z judom pa se ukvarja že več kot dvajset let.
Solarij - da ali ne?
Že pred leti, ko so se širom Slovenije razmahnili številni saloni s ponudbo najrazličnejših solarijev za hitro porjavitev, se je med strokovnjaki in laično javnostjo razvila burna debata o škodljivosti le-teh. »Dejstvo je, da je sonce vir življenja - pa najsibo naravno ali umetno -in ima pozitivne učinke na telo, krepi obrambno sposobnost organizma ter omogoča nastajanje vitamina D. Tako naravno kot umetno sončenje pa imata v preveliki meri tudi svoje slabe plati. Vsako sevanje človeku škodi, tako sonce kot solarij. Gonjo proti solarijem so pred leti začeli dermatologi zaradi porasta kožnega raka v Evropi pa tudi v Sloveniji, a ljudi, ki so zboleli za to obliko raka, niso preverjali -torej, ali so te osebe sploh kdaj bile v solariju. Ker sončni žarki nenehno delujejo na našo kožo, so najbolj izpostavljeni ljudje, ki delajo na prostem: kmetje, gradbeniki, športniki ... Učinki sevanja se ne pojavijo takoj, marveč šele čez leta. Tudi medicina uporablja za zdravljenje luskavice in podobnih kožnih bolezni neke vrste pečke'. Gre za zdravljenje v akutni fazi, ko tudi zdravila odpovedo in pri katerih ima sonce pozitiven vpliv na regeneracijo
Foto: osebni arhiv S. Čuš
kože in ran. Prvi solariji so bili tehnično pomanjkljivi. Na 'slab glas' so prišli tudi zaradi t. i. 'samopostrežnih studiev', kjer je bilo (in še je) najbolj pomembno, da si čim večkrat vstavil bankovec za 10 ali 20 evrov ter da si čim prej porjavel. Ljudem se je to zdelo odlično, proizvajalci pa so to izkoristili,« poudarja Čuše-va.
Vsakodnevna nega obraza je zelo pomembna, samo čiščenje z vodo pa ni dovolj
Naš obraz je tisti, ki je vedno zunaj in nanj se useda vsa umazanija iz okolja. Če si zvečer samo z mokro vato obrišemo lice, vidimo, koliko umazanije in prahu se je na našem obrazu nabralo čez ves dan. Ko se ta umazanija pomeša z izločki loja, ki ga je tekom dneva proizvedla naša koža, začno nastajati v žle-znih izvodilih čepki, ki jih imenujemo komedoni (ogrci ali mo-zoljčki). Zato je pomembno, da se zvečer koža očisti z mlekom ali gelom, nato je še pomembneje, da se tonificira, saj tonik koži povrne pH-vrednost, ki jo koža z vsakim umivanjem izgubi. Tako očiščena koža lahko bolje absorbira preparate (kreme), ki jih nanašamo na kožo.
Puder - da ali ne?
Na to temo je bilo narejenih veliko raziskav. Vse študije so povedale eno - puder kot tak koži ne škoduje, pač pa ima tudi koristne učinke, saj jo zaščiti pred zunanjimi vplivi. Potrebna pa je seveda pravilna izbira pudra, zlasti za občutljivo kožo, ki ima znake rdečice in ki jo je pozimi priporočljivo zaščititi s pudrom. Še pomembneje pa je, da se puder pravilno sčisti iz kože.
Silva Čuš
Izbrati zase primerno kozmetiko je v poplavi različnih krem prava umetnost.
Edino v kozmetičnih salonih so usposobljeni, da vam lahko določijo ustrezen tip kože in svetujejo pravilno izbiro. »Kozmetičarke tudi prepoznamo različna stanja na koži. Tipičen primer je mešana ali mastna koža, ki se začne zaradi pomanjkanja vlage luščiti. Ta koža je v osnovi sicer še vedno mastna, vendar najpogostejša napaka, ki jo ljudje naredijo, je, da takrat kupijo kremo za suho kožo.« Tako kot se v letnih časih ljudje različno oblačimo in prehranjujemo, tudi naša koža ob različnih temperaturnih spremembah zahteva različno nego. Po Večerovi anketi izpred treh let so kozmetičarke ugotovile, da skoraj 75 % ljudi ne uporablja pravih krem. Gre za komercialno kozmetiko, ki se kupuje v trgovinah, drogerijah. »Ko greš v trgovino po kruh in mleko, zraven kupiš še kremo za obraz,« nazorno kupovanje koz-
metike opiše Čuševa. Naša koža potrebuje kar tri tedne, da en produkt sprejme. Enako kremo naj bi uporabljali do dve leti. V kozmetičnih salonih ene in iste kreme dopolnjujejo. Tako na pomlad kremi dodajo denimo vitamine, v zimskem času pa kakšen serum ali negovalno olje. Stres, kajenje, nezdrav način življenja - vse to vpliva na stanje kože.
Sodobna družba od človeka pričakuje, da bo zmeraj lep in urejen. »Danes dobivajo akne 25- in 35-letnice, koža postane hitreje zgubana in hiper pigmen-tirana. Dermatologi pravijo, da je to posledica vsakodnevnega tempa, stresa in številnih zunanjih dejavnikov. Ko opazimo takšne spremembe na koži, je zelo pomembno, da čim prej odrea-giramo, gremo po profesionalen nasvet in si kupimo kvalitetno kremo. V času stresa ima telo povečane potrebe, tako po vodi, hranilih, vitaminih, enako tudi koža, ki je naš največji organ in ščit pred zunanjim svetom.«
Vabilo na obeležitev Vseevropskega dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov
Študijski center za narodno spravo bo v letošnjem letu že tretjič organiziral slovesnost ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Slovesnost bo potekala v sredo, 24. avgusta 2011, ob 19. uri na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju v soorganizaciji MO Ptuj, društva Izobražencev sv. Viktorina Ptujskega, minoritskega samostana in Inštituta Jožeta Pučnika Ljubljana.
Študijski center za narodno spravo Ljubljana
30 ■ ¿/tt/'-ff/'
KULTURA
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
V Kung fu klubu Ptuj nadaljujejo z uspehi
Maja smo v Ptujčanu pisali o letošnjih izjemnih rezultatih mladih članov Kung fu kluba Ptuj, ki tokrat odlično leto nadaljujejo še z mednarodnimi
uspehi.
Bronja Habjanič
Mednarodni turnir Tešanj Open v Bosni in Hercegovini
18. junija se je v mestu Tešanj v BiH odvijal eden najpomembnejših mednarodnih turnirjev na Balkanu - Tešanj Open 2011, na katerem so si stali nasproti borci različnih disciplin (tajski boks, kikboks, kung fu, taekwondo, kempo karate ...). Skupno je tekmovalo 287 borcev iz devetih držav in 57 klubov (Slovenija, BiH, Hrvaška, Albanija, Makedonija, Srbija, Turčija, Črna gora, Madžarska). Turnirja se je pod vodstvom trenerja Karla Šauperla udeležila tudi ekipa Kung fu kluba Ptuj v sestavi: Bojan Kujavec, Mitja Potrč,
Adnan Hasanagic in Tomi Hoj-
nik ter dosegla odlične rezultate.
Tomi Hojnik je dosegel 1. mesto v kick lightu do 69 kg (mladinci), Adnan Hasanagic 2. mesto v kick lightu do 94 kg (člani) - v finalni borbi se je boril proti zelo izkušenemu nasprotniku Josipu Semrenu iz BiH, ki ima za seboj več kot 80 borb, od tega skoraj 30 profesionalnih, Bojan Kujavec 3. mesto v low kicku do 69 kg (člani) - v polfinalni borbi je izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu turnirja, Albancu Eltonu Zenelli, ki se bori tudi v profesionalnih ringih, in Mitja Potrč, ki je dosegel 2. mesto v kick lightu do 69 kg (člani).
»Z borbami naših tekmovalcev sem več kot zadovoljen, saj
so prikazali izredno kakovostne, atraktivne in tehnično dovršene borbe. Bojan Kujavec je v svoji polfinalni borbi v disciplini low kick s kasnejšim zmagovalcem turnirja prikazal neusmiljen boj in potrdil, da se razvija v izrednega borca, sposobnega poseči po najvišjih odličjih, vendar so tokrat žal prevladale izkušnje nasprotnika, ki je stalni član albanske reprezentance, poleg tega pa ima za seboj že precej profesionalnih dvobojev. Mitja Potrč je bil s svojimi 62 kg prijavljen v kategorijo do 63 kg, vendar so ga organizatorji prestavili v kategorijo višje, torej do 69 kg, kjer se je moral spopasti tudi z do 7 kg težjimi in tudi višjimi nasprotniki. Kljub temu je osvojil odlično 2. mesto. Adnan "Ado " Hasanagic se je v finalu srečal s prekaljenim borcem iz Golden Glory Team Livno - Josipom Semrenom, ki ima za seboj že več kot 80 dvobojev, od tega skoraj tretjino profesionalnih.
Ado je bil na veliko presenečenje navzočih v dvorani boljši borec v vseh segmentih borbe, žal pa mu je sodnik le nekaj sekund pred koncem dvoboja prisodil zelo vprašljivo minus točko, kar ga je na koncu stalo zmage. Kljub temu je bila borba več kot odlična in ravno tako tudi rezultat,« je po turnirju povedal trener Karel Šauperl.
Člani Kung fu kluba se bodo tokratnega turnirja spominjali po odličnih rezultatih, vrhunskih borbah, dobri organizaciji in izrednemu gostoljubju organizatorjev, ki so tekmovalcem ponudili brezplačna prenočišča in hrano. »Vseh doseženih rezultatov se tekmovalci Kung fu kluba ne bi mogli veseliti brez sponzorjev, ki so nam s svojimi prispevki omogočili pot na turnir. Zato iskrena zahvala B&M Asfalt, LB Metal, d. o. o., Okrepčevalnici Hip-Hop in Vladu Plohlu, s. p.«
Športna dogajanja gluhih in naglušnih
Sanja Debevec
Foto: Dijana Škof
Čeprav gluhe osebe ne slišimo zvokov, imamo sposobnosti kot drugi ljudje. Ukvarjamo se s športom. Igramo odbojko na
mivki in v dvorani, igramo tudi futsal, udeležujemo se tudi turnirjev v bovlingu, v orientacijskem teku in še in še. Skratka, sodelujemo v številnih športnih programih. Tukaj se družimo, tekmujemo in spoznavamo nove prijatelje. Naši člani Podravja Maribor in podružnice Ptuj do-
Odbojka na mivki, turnir v Ljubljani.
segajo visoke rezultate.
10.	junija so slišeči organizirali dnevno-nočni nogometni turnir na asfaltu na Pragerskem. Tekmovanje, ki ga je organiziral Mladinski klub ŠIK, je potekalo od 15. ure do jutra, prijavilo pa se je 17 ekip. V treh skupinah so bile po štiri ekipe, v četrti pa pet ekip. Mariborčani smo bili v skupini D. Izgubili smo dve tekmi, dve pa zmagali, kar pa nam vseeno ni zadoščalo za uvrstitev v četrtfinale. Verjamemo pa, da bo prihodnjič bolje.
11.	junija pa je Mladinski klub ŠIK organiziral tudi dnevno-nočni turnir v odbojki na mivki na Pragerskem, na igrišču v Gaju. Prijavilo se je 18 mešanih ekip. Igra je potekala na izpadanje. Člani Maribora ter Ptuja so se prijavili s tremi ekipami. Dve ekipi sta prvo tekmo izgubili in tako izpadli, tretja ekipa pa se je uvrstila v tri kroge z zmago, četrto tekmo smo izgubili in izpadli iz kroga tekmovanj. Skupno smo
med 18 ekipami dosegli dobro 5. mesto.
Ženske so 17. junija odpotovale v Srbijo na internacionalni turnir v odbojki (dvorana), kjer so med šestimi ekipami dosegli 2. mesto. Fantje smo igrali futsal in dosegli 3. mesto.
V	Avstriji, na Dunaju, je 25. junija potekal turnir odbojke na mivki, kjer so dekleta dosegle 3. mesto. Fantje smo imeli tekmovanje v nogometu na mivki in smo dosegli 1. mesto.
V	Ljubljani je 9. julija potekalo tekmovanje v odbojki na mivki. Naši Ptujčanki sta med desetimi ekipami dosegli 3. mesto.
Tudi mi, podružnica Ptuj, organiziramo 30. julija turnir v odbojki na mivki, predvsem za naše gluhe in naglušne prijatelje.
Veliko ljudi, ko slišijo za osebo, ki je gluha, razmišlja popolnoma drugačne kot je resnica. Tudi nam gluhim gre dobro, tudi mi znamo in zmoremo.
.	31
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
KULTURA / LITERATURA
Urška Urek, mlada in uspešna judoistka
Urška Urek, 20-letna članica Judo kluba Drava Ptuj, je dobitnica srebrne značke Olimpijskega komiteja Slovenije in tretja najboljša športnica MO Ptuj za leto 2010. Ob vseh uspehih, lastnih treningih in treningih otrok je tudi študentka kemije.
Bronja Habjanič
Foto: osebni arhiv Urške Urek
Judo jo je zasvojil že v 4. razredu OŠ
Spominja se, da je na njeni šoli potekala predstavitev juda. Te predstavitve se je udeležila zgolj iz radovednosti in bilo ji je všeč. Priznava, da je zmeraj imela neko željo po dokazovanju, kar pa ji ta šport zagotovo tudi omogoča. Od športov ima rada še odbojko in nogomet. Z judom se je ukvarjal tudi njen stric. Vse skupaj se je, kot pravi Urška, začelo s treningi, kjer je neizmerno uživala, ko pa so prišli prvi rezultati, pa vrnitve nazaj več ni bilo. Dobila je še večjo motivacijo za treninge in tudi želja po uspehu je postala temu primerno večja.
»Moj prvi nastop je bil za pokal Ptuja, sledila so državna prvenstva, tekme za slovenski pokal. Potem sem treninge nadaljevala pri kadetih, zatem sem nastopala v mladinski konkurenci, sedaj pa tekmujem v članski konkurenci.« Njen prvi trener je bil Bruno Krajnc, ki je Urško treniral prva tri leta v začetni selekciji, zadnjih šest let pa trenira pod vodstvom Vlada Čuša, mojstra 5. dan. Zaveda se, da ima v sedanjem trenerju odlično strokovno podporo, saj gre za enega najuspešnejših slovenskih strokovnjakov na področju borilnih športov, ki je bil več mandatov tudi selektor slovenskih judo reprezentanc. Cilje sta zastavila dolgoročno, želja je doseči viden rezultat na največjih svetovnih tekmovanjih tudi v članski konkurenci.
Trenira dvakrat dnevno, pred večjimi tekmami tudi več
»Po navadi imam zjutraj trening za moč - treniram ali v fitnesu ali pa v prostorih Judo kluba Drava, včasih imam zju-
traj tudi kondicijske priprave -od sprinta do teka na distanco. V popoldanskem času treniram judo, kjer vadim vse, od tehnike do borbenih elementov. Treniram vsak dan, treninge za fizično pripravo delam dodatno po individualnem programu.« Za specialne treninge ima Urška sparing partnerja, Damjana Ljubca. Urška trenira tudi otroke in priznava, da ji je delo z njimi v veliko veselje.
Ena borba v članski konkurenci traja pet minut
»V primerjavi z drugimi borilnimi športi je judo eden izmed najbolj 'nežnih' športov. Res je, da v borbi potrebuješ močan prijem, da vzpostaviš ustrezen kontakt s sotekmovalcem. Že ko vstopiš v ta šport, pa se naučiš 'pasti'. Tudi če padeš bolj močno, se ne poškoduješ. Ta šport ni ekstremen, grob, kljub temu da so v parterju dovoljeni vzvodi in davljenja. Zato je vedno bolj priljubljen tudi pri ženskah. Pri vzvodih je ta dovoljen samo na komolec, davljenje pa na vratni arteriji. Če sodnik oceni, da je določena situacija nevarna, lahko borbo takoj prekine in do-sodi ippon, tj. 10 točk izvajalcu uspešne akcije, in s tem končno zmago.«
Urška ima rjavi pas
Kot zanimivost je Urška povedala, da je judo v Franciji v osnovni šoli obvezen predmet. Prvi pasovi v judu so šolski pasovi, sledijo belo-rumeni, rumeni, rumeno-oranžni, oranžni, oranžno-zeleni, zeleni, modri, rjavi ter nazadnje črni oziroma mojstrski pasovi. Judo izhaja iz Japonske, ki je bila v zgodovini zelo zaprta država za uvoz orož-
Urška Urek
ja, zato so se tam močno razvile borilne veščine. Judo je nastal iz jujitsa, njegov ustanovitelj je Jigoro Kano. Leta 1964 je judo postal tudi olimpijski šport. Borbe so se takrat odvijale v štirih težnostnih kategorijah, danes jih je sedem v članski konkurenci in osem v mladinski. Pri ženskah je najlažja kategorija do 48 kilogramov, sledijo 52, 57, 63, 70, 78 in +78 kg, v kateri nastopa tudi Urška. Pri moških je najlažja kategorija 60, sledijo 66, 73, 81, 90, 100 in +100 kg.
Največ uspehov je zabeležila lansko leto
Njen največji uspeh je lanska bronasta medalja z evropskega mladinskega prvenstva v Bolgariji, bila je sedma na svetovnem mladinskem prvenstvu v Maroku in peta na evropskem prvenstvu do 23 let za mlajše članice v Sarajevu. Letos se je že udeležila treh članskih svetovnih pokalov. Priznava, da je imelo smolo, saj je za nasprotnice dobila tri iz deseterice najboljših judoistk sveta v svoji kategoriji. Po drugi strani pa to jemlje za pozitivno, saj so takšne borbe z najboljšimi na svetu odlična priložnost za preverjanje sposobnosti samega sebe. Tretjega aprila letos je Urška v Sarajevu na evropskem pokalu za članice osvojila tretje mesto ter s tem izpolnila normo za nastop na EP mlajših članic,
ki bo letos novembra v Bakuju.
Urška ima status kategorizirane športnice perspektivnega razreda (prejema štipendijo Olimpijskega komiteja Slovenije) in upa, da si bo z letošnjimi rezultati pridobila status mednarodnega razreda. Ta razred omogoča zaposlitev v policiji ali vojski.
Urška ima kar nekaj vzornikov - osvajalki olimpijskih kolajn iz Slovenije, Lucijo Polavder in Urško Žolnir, ter sotekmovalca iz ptujske Drave, Klemna Fer-jana. Na moje vprašanje, če je morala kakšen prijem iz juda kdaj uporabiti tudi izven športnih dvoran, pa odgovarja, da ne, da se ji to na srečo še ni zgodilo.
32 ■ ¿/tt/'-ff/'
ŠPORT / PRIREDITVENI VODNIK
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
Kajakaš Tilen Vidovič državni mladinski prvak
Brodarsko društvo Ranca Ptuj in Kajakaška zveza Slovenije sta 9. in 10. julija na Ptujskem jezeru reke Drave izvedla odprto državno prvenstvu v kajak sprintu. Na startu 200, 500 in 1000 metrov dolgih progah je bilo več kot sto tekmovalcev in tekmovalk iz enajstih klubov. V sprintu na 200 metrov je zmagal član Brodarskega društva Ranca Ptuj Tilen Vidovič ter osvojil še dva naslova državnega prvaka v mladinski kategoriji.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
Odprtega državnega prvenstva na Ptuju, ki se je odvijalo na veslaški progi Ptujskega jezera s ciljem v Zabovcih, se je udeležilo 10 klubov iz Slovenije in en iz Hrvaške. Prvi dan so se tekmovalci pomerili na 1000 m. V konkurenci mladincev je zmagal Tilen Vidovič iz BD Ranca Ptuj, pri mladinkah je bila najboljša Anja Osterman iz KKK Adria Ankaran. V konkurenci članov je na razdalji 1000 m zmagal Jošt Zakrajšek (KKK Tacen). Pri članicah je v odsotnosti naše najboljše tekmovalke Špele Po-nomarenko naslov najhitrejše osvojila Anja Osterman.
Drugi tekmovalni dan so tekmovanja potekala še na 500 m in 200 m. Na 500 m je med mladinci ponovno zmagal Tilen Vidovič, pri mladinkah pa je bila ponovno najboljša Anja Oster-man, medtem ko je pri članih zmagal Rok Kuk (KK SE). Kot zadnje je sledilo tekmovanje na 200 m. Vse tekme na najkrajši razdalji so bile zelo napete, saj so bili vsi tekmovalci precej iz-
enačeni. Pri članih je državni prvak v mladinski kategoriji že drugo leto zapored postal sedemnajstletni kajakaš Tilen Vidovič. Tekmovanja so se iz BD Ranca Ptuj udeležili še Žan Emeršič, Aleš Vršič, Tina Kobale, Blaž Šegula in Jernej Šilak.
Sicer pa se je Tilen Vidovič konec junija v Zagrebu na Jarunu uspešno udeležil mladinskega evropskega prvenstva v kajak sprintu, kjer je tekmoval na 500 m in 200 m v K-1 med mladinci. V obeh kategorijah se je uvrstil v finale, kjer je na razdalji 500 m, ki je njegova paradna disciplina, pristal na četrtem mestu (za tre-tjeuvrščenim je zaostal le za štiri desetinke sekunde). Na popoldanskem A-finalu na 200 m si je priveslal odlično 6. mesto.
Člani BD Ranca Ptuj so se udeležili tudi mladinskega evropskega prvenstva v jadranju v razredu 4.7 v nizozemskem mestu Workum. Med 274 tekmovalci sta bila Jure Medved in Vid Lah.
Tilen Vidovič
OBVESTILO!
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja obvešča, da je na spletnem naslovu www.ptuj.si pod rubriko Razpisi objavljen javni poziv za predlaganje treh možnih predstavnikov različnih interesnih skupin z območja Mestne občine Ptuj v Programski svet podjetja Javne službe Ptuj, d. o. o.
Rok za predlaganje možnih kandidatov je odprt do ponedeljka, 5. septembra 2011.
Rajko Fajt,
predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Folklorni Kimavčevi večeri
Program mednarodnega folklornega festivala Ptuj
2011
Ponedeljek, 29. avgust Galerija Magistrat, Mestna hiša, Mestni trg 1, Ptuj
13.00 - odprtje mednarodne razstave ljudskih kostumov
Sreda, 7. september Muzikafe, Vrazov trg 1, Ptuj
20.00 - koncert Tamburaške skupine KD Cirkulane in mladih ljudskih pevk iz Cirkulan
Četrtek, 8. september Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1
12.00 - novinarska konferenca: predstavitev skupin udeleženk in predstavitev Kimavčevih večerov
Ptujski grad
19.30 - uvodni in predstavitveni večer folklornih skupin udeleženk (Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Slovaška)
Petek, 9. september Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1
14.00 - predavanje Andreja Brenceta (PMP-O) o materialni ljudski dediščini našega okolja 10.00 - predstavitev kulturne in ljudske dediščine posameznih držav udeleženk na OŠ na Ptuju
Dvorišče minoritskega samostana Ptuj
20.00 - večerna predstavitev skupin iz Hrvaške (Folklorni ansambel Varteks Varaždin), Slovaške (Folklorni ansambel Sitnan in Podhorčan) in Slovenije (FS Bolnišnica, FS Vinka Koržeta Cirkovce)
Sobota, 10. september
10.30-11.30 - mednarodna folklorna povorka po ulicah mesta Ptuja
Dvorišče minoritskega samostana Ptuj
20.00 - predstavitveni večer skupin iz Srbije (Folklorni ansambel Ravengrad), Madžarske (FS Kanizsa in skupina ljudskih godcev Bojatar) in Slovenije (FS Rožmarin Dolena, FS Rogoznica)
Nedelja, 11. september Muzikafe, Vrazov trg 1, Ptuj
10.00-12.00 - delavnice za otroke - Tradicionalna igrača
Termalni park Ptuj
18.00 - zaključni nastopi skupin udeleženk
Organizator Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ptuj si pridržuje pravico do spremembe programa.
.	33
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
PRIREDITVENI VODNIK
PROGRAM AVGUST -SEPTEMBER
mestno
GLEDALÍ5CJ
ptuj
02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si
ZA MLADINO IN ODRASLE	
Vpis abonmajev Vpis v otroška abonmaja Kresnička ob 10. uri in Zvezdica ob 11.30 ter abonma odrasli - Redni Tespis in Izbirni Orfej - bo potekal v času od 12. septembra do 3. oktobra 2011. Vpis bo možen v delovnem času blagajne (vsak delavnik od 9. do 13. ure, ob sredah do 17. ure na blagajni - vhod iz Murkove ulice). Dosedanji abonenti boste lahko svoj abonmajski sedež obnovili od ponedeljka, 12. septembra, do vključno srede, 21. septembra 2011. Novi abonenti ste k vpisu vabljeni od četrtka, 22. septembra, do vključno ponedeljka, 3. oktobra 2011. V	ceno rednega abonmaja Tespis je vključenih sedem predstav. V	ceno izbirnega abonmaja Orfej so vključene štiri predstave po lastni izbiri. V	ceno otroških abonmajev Zvezdica in Kresnička je vključenih sedem predstav.	
NA GOSTOVANJU	
Petek, 19. 8.	Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 20. uri na gostovanju v Metliki
Petek, 19. 8.	Peter Srpčič: PRAVA BABA, ob 21. uri na gostovanju v Lenartu
Ponedeljek, 22. 7.	Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 20. uri na gostovanju v Rušah
Petek, 8. 7.	Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 22. uri na gostovanju v Mariboru v okviru Festivala Lent
Napovednik dogodkov DU Ptuj za avgust in september
2. avgusta: tradicionalno srečanje kolesarjev v Moškanjcih,
avgusta in septembra: štiri tekme lige PZDU Sp. Podravje - zahod v visečem kegljanju ter zaključek lige za leto 2011 (moška in ženska ekipa),
18. avgusta: tretja etapa kolesarjenja članov društva po Slovenje-goriški poti; odhod ob 9. uri z dvorišča na Potrčevi 34, Ptuj,
septembra: začetek rednih treningov za člane društva v avtomatskem kegljanju na kegljišču Drava Ptuj vsak ponedeljek in sredo od 16. do 18. ure,
4. septembra: udeležba na srečanju upokojencev Sp. Podravja v Moškanjcih,
septembra: udeležba na državnem prvenstvu:
a)	avtomatsko kegljanje v Litiji (moška in ženska ekipa),
b)	streljanje z zračno puško v Škofji Loki (moška ekipa),
redno izvajanje projekta Starejši za boljšo kakovost življenja doma,
redno merjenje krvnega tlaka vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 10. do 12. ure.
Uradne ure društva so vsako sredo od 9. do 12. ure na Potrčevi 34, Ptuj.
Silva Razlag
C ^ D Kino brez stropa - avgust PTUJ
Letni kino na dvorišču dominikanskega samostana Ptuj, od 8. do 14. avgusta. Vstopnine ni, vabljeni!
Ponedeljek, 8. avgust: 21:00, dvorišče samostana (v primeru dežja v Mestnem kinu Ptuj): svečana otvoritev s projekcijo filma Circus Fantasticus Janez Burger, Slovenija / Irska / Finska / Švedska, 2010, 75 min
Torek, 9. avgust: 10:00, Mestni kino Ptuj: Beli pramen: Pustolovščine malega bobra (Mèche blanche), Philippe Calderon, Francija, 2008, 77 min, 5+, sinhronizirano Takoj po projekciji, Sončni park (v primeru dežja v Mestnem kinu Ptuj): Kino vrtiček: "Saj mami ne bo vedela ..."
21:00, dvorišče Dominikanskega samostana (v primeru dežja v Mestnem kinu Ptuj): Črni labod (Black Swan), Darren Aronofsky, ZDA, 2010, 108 min
Sreda, 10. avgust: 21:00, dvorišče samostana (v primeru dežja v Mestnem kinu Ptuj): Uvoz - izvoz (Import/Export), Ulrich Seidl, Avstrija / Francija / Nemčija, 2007, 135 min
Četrtek, 11. avgust: 10:00, Mestni kino Ptuj: Žabe in paglavci (Kikkerdril), Simone van Dusseldorp, Nizozemska, 2009, 75 min, 6+ (ob razlagi 4+), s podnapisi
Takoj po projekciji, Sončni park (v primeru dežja v Mestnem kinu Ptuj): Kino vrtiček: Obljubo je treba držati 21:00, dvorišče samostana (v primeru dežja v Mestnem kinu Ptuj): Louise-Michel
Gustave de Kervern in Benoît Delépine, Francija, 2008, 94 min
Petek, 12. avgust: 21:00, dvorišče dominikanskega samostana (v primeru dežja v Mestnem kinu Ptuj): Jaz bi tudi (Yo, también), Antonio Naharro in Alvaro Pastor, Španija, 2009, 103 min 23:00, dvorišče samostana (v primeru dežja v Mestnem kinu Ptuj): Maškarada Boštjan Hladnik, Slovenija, 1971, 97 min
Sobota, 13. avgust: 10:00, Mestni kino Ptuj: Deklica in lisica (Le Renard et l'Enfant), Luc Jacquet, Francija, 2007, 92 min, 7+ (tudi 5+), s podnapisi, a malo dialogov
Takoj po projekciji, Sončni park (v primeru dežja v Mestnem kinu Ptuj): Kino vrtiček: Moj nenavadni ljubljenček 21:00, dvorišče samostana (v primeru dežja v Mestnem kinu Ptuj): Panika na vasi (Panique au village), Stéphane Aubier in Vincent Patar, Belgija / Luksemburg / Francija, 2009,
75 min
Takoj po projekciji, dvorišče samostana (v primeru dežja odpade): zatvoritveni »tihi žur«
Nedelja, 14. avgust: 21:00, dvorišče samostana (v primeru dežja v Mestnem kinu Ptuj): Antikrist
Antichrist, Lars von Trier, Danska / Nemčija / Francija / Švedska / Italija / Poljska, 2009, 104 min
Več informacij na www.kinoptuj.si.
34
PRIREDITVENI VODNIK / OBVESTILA
25. JULIJ / MALI SRPAN 2011
FESTIVAL
OTROŠKE USTVARJALNOSTI
Od peikg, 29. julija, do srede, 3. avgusta 2011
A
iV,

KO KAMEN SPREGOVORI
Sončni park. od 29. julija do 3. avgusta
2011, od 16,00 do 20.00.
IZROČILO VRETENA S o n čn i p a rk, od 1. a vg usta d o 3. a vg u sta 2011, od16-00 do 20.00,
M O D ROTIŠ K BLAGA
Dvorišče Ptujskega gradu, pd 31. julija
do 3. avgusta 2011, od 16.00 do 18.00.
REZBARJENJEVLES
Sončni park, od 29. do 31. julija 2011, Od
16.00 do 20.00.
IZDELAVA AFRIŠKEGA NAKITA Sončni park, od 30. julija do 2. avgusta 2011, od 16.00 do 20.00.
TOLKAL (STIČNI ODKLOP
Sončni park, od 29, julija do 3- avgusta
2011, od 1800 do 20,00.
Z GLASBO PO SLOVENIJI
Sončni park, od 29. julija do 3. avgusta
2011, od 1600 do 18-00.
SREDNJEVEŠKI PLESI
Dvorišče Ptujskega gradu, od 1. do 3.
avgusta 2011, od 16,00 do 18.00.
USTVARJALNI PLES	^^m
Sončni park, od 29, julija do 3- avgusta 2011, od 18-00 do 20.00,
MAR1BOS>012
PRAVLJICA Z JOGO Sončni park, od 30. julija do 1. 2011, od 16.00 do 18.00,
ZA MIKROFONOM IN KAMERO Sončni park, od 29. julija do 3. avgusta 2011 .od 17.00 do 19.00,
KDO JE MOJ OTROK
Sončni park, 30. julij 2011, od 16.00 do
18.00.
DE DISČIN A P R ETE K Ll H G E N E RAC f J Sončni park, 31. julij 2011, od 16.00 do 18.00.
www.nitWrj al noti. 5 i carRrica(& aniis.nft
O ČUSTVENI STABILNOSTI
Sončni park, 1. avgust 2011, od 16.00 do
18.00.
SPIRITUALNA ORIENTACIJA Sončni park, od 30. julija do 1. avgusta 2011, od 1 S. do 20.00.
ZAKLJUČEK AYE FESTIVALA 2011 Minorltski samostan, 3. avgusta 2011, ob 19.00.
Podroben program festivala je na voljo na spetni strani Društva Čar griča
luJ
, fin v soboto 6 iffdiB* kar devetih lo-
ne skupine in. DJ-
pkuKS. V nedeljo, >o že od. 15. ure da-


end ob pr

bo^sfe.znova^lahk.o .pre-gvems pester.^»®
' ' izniku Mestne občine

fZfibaVMinkmwMw najstarejšem imestu na Slovenskem!
Mestni trg (okrepčevalnica Evropa, bar Florijan) PETEK, 5. 8.: Petovia kvintet, pevka Melita SOBOTA, 6. 8.: Ptujskih 5 z gosti
Mestna tržnica, Miklošičeva ulica, Novi trg
(PP Gostinstvo) PETEK, 5. 8.: Dejavu band, Ansambel bratov Gašperič, animacija: Fiesta Latina show (Plesna šola Mambo Ptuj), modna revija (kreator-ka Sanja Veličkovič) SOBOTA, 6. 8.: skupina Katrca, Avenue band, animacija: modna revija s finalistkami Miss bikini 2011, Plesna šola Pingi (Danijela
Pekič, Jernej Brenholc) NEDELJA, 7. 8., od 15. do 24. ure: Tanja Žagar, Foxy teens, Ansambel bratov Gašperič, animacija: otroška modna revija - Pikapolonica
Vrazov trg (Dom KULTure - Muzikafe) PETEK, 5. 8.: glasbena zasedba Kontraglas SOBOTA, 6. 8.: Marko & Dada - Pesmi o vinu (pevka Dada Kladenik in kitarist Marko Zaletelj)
Vinarski trg (Hotel Poetovio, Super Li) PETEK, 5. 8.: noč DJ-jev na letni terasi lokala Romantika SOBOTA, 6. 8.: pevka Minea, skupina Skater
Prešernova ulica (Hotel Mitra, Bar Sima in Bar Orfej)
PETEK, 5. 8., in SOBOTA, 6. 8.: najlepše melodije od '60 let do 21. stoletja
Slovenski trg (Klub ptujskih študentov, Bo cafe)
PETEK, 5. 8.: DJ Kolaar, Moon Cowboys SOBOTA, 6. 8.: Sell Out, Elvis Jackson
Parkirišče za avtobusno postajo - P center (Maska center caffe, FIT 2000) SOBOTA, 6. 8.: 5. tradicionalni SUMMER
HOUSE PARADE; Paul Gardner (Soul Avengerz, London, UK), Blue&Deep, Rox, Bozho on the Sax, Sexy Animation
Minoritski trg (bar Cheers) SOBOTA, 6. 8.: glasbena skupina
Ulica heroja Lacka (gostilna Pri pošti) SOBOTA, 6. 8.: skupina Gitano band
V soboto, 6. avgusta, bo pestro tudi dopoldansko dogajanje v mestu. Tako bodo od 9. do 13. ure na Mestnem trgu, Novem trgu in mestni tržnici potekale številne športne aktivnosti ob pomoči Zavoda za šport Ptuj in ptujskih športnih društev ter ustvarjalne delavnice za otroke.
Organizator: Mestna občina Ptuj v sodelovanju s ptujskimi gostinci in hotelirji.
Organizatorji si pridržujejo pravico do spremembe programa.
35
Za vas smo tukaj:
med »cdncm cd 8 do 19 ute ob sototati od 8 do 12 ute
LEKARNE PTUj
LEKARNA PTUj THSTENjAKOVA 9 5I-22S0 PTUJ T 02 77 1 60 01
dežurstvo: avgust 2011				
pooedeffik	Ion* sreda	Četrtek I	(»tek I sobota I	nodelia
		mm		mm
Oznatene dni deiura naša lekarna, m sicer
ob detomfdi	od 20 do 7 ure
cb scbota/i	cd14 <*>7 uie
ob nede^jati r prarnfcb	24 ur
POTRČEVA 23.2250 PTUJ. TEL. 02 787 84 90
wvfw.tokarnn-toplok.8i
LEKARNA PTUj |E ODPRTA MEO DELAVNIKU 7.00 - 20.00, V SOBOTO: 7.00 - 14.00
dežurstvo: AvgusT: a.8.2011 - 31.8.2011
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAJO 00 20. 00 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH 00 14. DO 7. URE. V NEDELJO IN OB PRAZNIKIH PA ¡E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE Z|UTRA| DO 7. URE NASL£DNjEQA ONE.
V nedeljo H^ ob pcaznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti mod 12.30 In 14.00.
DEJAN ZAVtC svetovn/ boita/ikl prvak verzije IBF
amis-«
Termalni Park
Trjt.siE PTUJ
nmwit/ir/ f*rrtisttvrmi"f>tnj u /V./1 rofJl.v 'A ¿JiI nu). SUn\ nija
UU It l,-ltUf/>lll/ li
Osrednji dogodek leta:
VI. Rimske igre v Termah Ptuj
-18.-21.8.2011
VI. Državno prvenstvo v toboganskem spustu Terme Ptuj 2011
-27. in 28.8.2011
IS. Mednarodni balonarski praznik v Termah Ptuj
• 29..30. in 31 7.2011
B.A.5.E. jumping Slovenia Open v Termah Ptuj
Največji adrenalinski dogodek leta na Ptuju! -6.-7.8.2011
Poletni dogodki v Termah Ptu
NORA PONUDBA PAKETOV RAZVAJANJA!
UGODNE AKCIJE POLETJA.
Povprašajte v centru Linea Snella!
-i	12	98.9%	100%
» *		•	
•vtiram/vilm MI
Htuwrvjafn «YOJ larniMi m
OilîHltU'lXI DUKji|«a
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
MeamtrflJ 2250 P«
• o; 749 2i so matiuiTUttJ! v upcu)*«*/« *wy»,cwu-pedrM«Ji

POSKRBITE ZA SVOJO LEPŠO PRIHODNOST
r<? rudi vi eden Izmed zadovoljnih udeležencev izobraževanj na Ljudski univerzi Ptuj.
srednje Sole
trgovec
Linea Snella - Ptuj. Antares krv|a d.o.o / PSC Mtekama. Oučkova ufica 5. 2250 Ptuj
vlsje in visoke sole
• predšolska vzgoja
dpbmranii v/tpfrr^toptcdiokkti omÂ
•	ekonomist/ekonomistka
•	informatika »iwwcm»ear
KUPON ce,odne,',ia vU°0n,<3 lodrasli od
ponedeljka do četrtka) /o Kopanj > tomalnem Parku Tormi» Ptu». V»i|.do 118»n No .tj»:»n»ln|. dvlbwh bonov Irt m i drugim« poouia
torm» Ptui do o. Pi* * li»>4u
1/1 I DOM 4 "'"O kopanje vbaienvkeni lxurv-">l kttnjfcfcwVetpauaninjodnwfiod
poncdrfjka do ietrtkj) v GH Primus Volj» ao H «¿011 Ne vrU» u nakup ■Lir llnili bonov m ij* : drugimi popind
rt« rtiil. O.o.o.. l'or v toed** ?. JiSJ
KIJPON pUMu U NOVtCiA
J I I /r\ '•■ . .-j nakupdâiOiiUiboo: / U 'Jiup'.iupow.siirUwfoIr WljadoJI /2011 IfTTim Piui. o.o.o, P« v Wplk»9. /251 Ptiii