VI • v v
srediscu
Ormož • Picerija zaprla vrata, bazen ostal brez upravljavca
O Stran 7
Aktualno
Slovenija • Zaposlitev za 56 mladih učiteljev na zahodu in le pet na vzhodu države
O Stran 2
M
x \
V :
o ,•'
H.'
> a: V
U ¡¡J
o""	•	T •
mn Stajerski
Ptuj, torek, 5. februarja 2019
Letnik LXXII • št. 10 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
89.8 "98.2-104,3 www.radio-ptuj.si
Aktualno
Podravje • Zaradi spora o financiranju muzeja na sodišče?
O Stran 3
Podravje Ormož • Cesta od Dobrave do Svetega Tomaža v razsulu
O Stran 4
Podeželje Slovenija •
Bomo ostali brez domačega okrasnega cvetja?
O Stran 9
Aktualno Sp. Podravje •
Študija po najbolj optimističnem scenariju šele 2021
O Stran 3
Ljudje in dogodki Ddr. Jaklič: Smo v
Sloveniji 27 let volili protiustavno!?
O Stran 12
Spodnje Podravje • Ptuj in okolica sta stopila v peti letni čas
Množično naznanili začetek pustovanja
Kurentov skok 2019 na Zokijevi domačiji v Budini je bil rekorden: tako po številu kurentov, ki so si nadeli samo zvonce in gamaše ter nosili ježevke, kot tudi po številu obiskovalcev. Več na strani 11.
Foto: Črtomir Goznik
Videm •
»Ptujska obvoznica je problem Mestne občine Ptuj«
o Stran 3
V središču
Ptujske seje mestnega sveta: nov resničnostni šov?
o Strani 6 in 7
AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
Štajerski TEDNIK
70ler
Ob sklenitvi naročniškega razmerja vas tokrat čakajo lepe nagrade, ki vam bodo polepšale zimske dni.

Več v notranjosti časopisa.
4T
2 Štajerski
Aktualno
torek • 5. februarja 2019
Slovenija, Podravje • Neenakomerna razporeditev denarja iz razpisa za šole po regijah
Zaposlitev za 56 mladih učiteljev na zahodu in le pet na vzhodu države
Kot spodbudo za prve zaposlitve na področju vzgoje in izobraževanjaje država z razpisom za letos zagotovila skoraj 1,5 milijona evrov. A je kolač očitno neenakomerno razdeljen: sredstev, ki so na voljo vzgojno-izobraževalnim zavodom za zaposlitev vzgojiteljev in učiteljev začetnikov v vzhodnem delu Slovenije, je neprimerljivo manj kot za tiste na zahodu. Razmerje: pet prijaviteljev bo uspešnih na našem območju in kar 56 na zahodu.
Ptuj • Razpis za direktorja MGP
Kdo bo vodil gledališče
Pred desetimi leti, 1. aprila 2009, je vajeti Mestnega gledališča Ptuj (MGP) prevzel Peter Srpčič. Ta zavod je vodil dva mandata, kandidiral pa bo tudi za tretjega. Prav danes je namreč (v našem časopisu) objavljen razpis za direktorja MGP.
Špekulira se, da se bo na tokratni razpis prijavilo kar nekaj kandidatov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mestne občine (MO) Ptuj je razpisala delovno mesto direktorja Mestnega gledališča Ptuj. Poleg splošnih pogojev se od kandidatov zahteva najmanj prva stopnja študijskega programa, formalne oblike delovnih izkušenj ter predložen program dela in razvoja zavoda za naslednjih pet let, torej mandatno obdobje.
Kandidati imajo 15 dni časa za prijavo, kot je potrdil Srpčič, pa se bo sam vnovič potegoval za to delovno mesto.
Izbira prvič po novih merilih
Gre za prvi javni zavod, katerega ustanoviteljica je MO Ptuj, ki bo direktorja izbiral na podlagi spremenjenih meril. Na zadnji seji so namreč ptujski mestni svetniki spremenili dosedanji Pravilnik o merilih za izbiro direktorjev javnih zavodov v občini. S to spremembo naj bi lažje izbrali najprimernejšega kandidata. Na zadnjem razpisu Srpčič protikandidata ni imel, tokrat naj bi bila zgodba precej drugačna, saj se omenja nekaj znanih Ptujčanov, ki jih to mesto zanima.
Tako kot v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož tudi v MGP direktorja imenuje in razrešuje mestni svet in ne svet zavoda. To določilo izhaja iz Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda MGP: »Direktorja imenuje na podlagi javnega razpisa ustanovitelj javnega zavoda po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta za dobo petih let z možnostjo ponovnih imenovanj. Poleg javnega razpisa lahko ustanovitelj javnega zavoda povabi posamezne kandidate tudi neposredno.«
Sedem članov sveta zavoda bo torej dalo mnenje. O tem, kateri kandidat je najprimernejši, pa bo odločal mestni svet.
Dženana Kmetec
Pred nekaj dnevi se je iztekel rok za oddajo vlog za javni razpis Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja 2019. Ministrstvo ga je objavilo decembra lani, rok za prijavo vzgojno-izobraževalnih zavodov pa se je iztekel 22. januarja letos. Da bo s pomočjo tega razpisa zelo težko dobiti dodatni kader, so takoj po objavi pogojev opozarjali številni ravnatelji v Podravju.
Pomočniki vzgojiteljev-začetniki: 33 na zahodu, 24 na vzhodu države
Za sklop A, pomočnik vzgojitelja začetnik, je država razpisala 444.000 evrov, za sklop B, učitelj začetnik, pa več kot milijon evrov sredstev. A jih očitno ni razdelila enakomerno po regijah.
Vzhodna kohezijska regija je za zaposlovanje pomočnikov vzgojiteljev dobila 42 %, zahodna pa 58 % vseh sredstev. Denarja naj bi bilo
Kako so se sredstva delila na prejšnjih razpisih
Na ministrstvu zatrjujejo, daje bilo v preteklih razpisih iz Podravja, v primerjavi s preostalimi regijami na vzhodu, vključenih veliko vzgojno-izobraževalnih zavodov.
Od skupno 236 preko razpisov zaposlenih pomočnikov vzgojiteljev začetnikov je bil na vzhodu v zadnjih dveh letih (2017 in 2018) zaposlen 101 kandidat, od tega v Podravju 52 kandidatov.
Kar se tiče prve zaposlitve učiteljev začetnikov (2017-2018), je bilo od skupno 203 na vzhodu 93 uspešnih kandidatov, od tega 57 v Podravju.
Spoštovani občanke in občani, cenjeni kulturni ustvarjalci,
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU vam iskreno čestitam in želim še veliko umetniškega navdiha.
Skupajpočastimo praznik slovenske kulture na osrednji slovesnosti v četrtek, 7. februarja 2019, ob 19. uri
v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj.
Prijazno vabljeni.
Nuška Gajšek županja Mestne občine Ptuj
Za pomočnike vzgojiteljev začetnike je država razpisala 444.000 evrov, za učitelje začetnike pa več kot milijon evrov sredstev.
dovolj za zaposlitev skupaj 57 pomočnikov vzgojiteljev, od tega 24 v vzhodni in 33 v zahodni regiji za pet mesecev. Na razpis so se prijavljali zavodi, ki so imeli ustreznega kandidata, pogodbe z njimi pa bodo sklenjene od začetka maja do konca septembra letos. Zelo pomembno pa je, da bodo pomočniki vzgojitelja pridobili izkušnje, ki so obvezne za pristop k strokovnemu izpitu.
Od milijona evrov vzhodu drobtinice: 84 tisočakov
Še bistveno bolj neenakomerno kot pri zaposlovanju pomočnikov vzgojiteljev začetnikov so sredstva po regijah razdeljena v drugem sklopu: zaposlovanju učiteljev začetnikov.
Vzhodna kohezijska regija bo dobila pičlih 8,2 %, zahodna pa kar 91,8 % razpoložljivih sredstev. V denarju to razmerje predstavlja 84.400 evrov proti 945.280 evrov! In kar je posebej poudarjeno v besedilu razpisa: sredstva med kohezij-skimi regijami niso prenosljiva.
Cilj javnega razpisa v okviru sklopa B je zaposlitev 61 učiteljev začetnikov, od tega pet v vzhodni in 56 v zahodni kohezijski regiji za obdobje osmih mesecev, in sicer na projektnem delovnem mestu učitelja, svetovalnega delavca ali vzgojitelja v vrtcih, osnovnih, glasbenih in srednjih šolah, dijaških domovih in šolah ter zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ...
Učitelji začetniki bodo v sklopu tega razpisa zaposleni od začetka aprila do konca novembra letos. Tudi v tem primeru bo enako kot sama zaposlitev zelo pomembno dejstvo, da bodo s tem imeli kandidati dovolj izkušenj, obveznih za pristop k strokovnemu izpitu. Z istim zavodom pa bo izbrani posameznik sklenil tudi novo pogodbo o zaposlitvi za vsaj šest mesecev, torej do maja 2020.
Namen obeh sklopov je jasen: znižanje brezposelnosti mladih.
Ministrstvo: v prejšnjih razpisih vzhodni del počrpal sredstva
Zakaj takšna razlika pri razdelitvi sredstev po regijah, smo preverili tudi na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. V Podravju naj bi bilo namreč kar nekaj težav zaradi pogojev razpisa. Nesporno dejstvo je, da je za oba sklopa (A in B) bistveno manj sredstev za vzhodno kohezijsko regijo kot zahodno. Izstopa seveda sklop B, kjer je od milijona evrov za vzhodno Slovenijo namenjenih le 84 tisočakov. Na ministrstvu so na ta pomislek odgovorili, da je zadnji objavljeni razpis že šesti tovrstni: „V prejšnjih razpisih so bila vsa sredstva, ki so bila na voljo za vzgojno-izobraževalne za-
vode iz vzhodne regije, počrpana. Ministrstvu je izjemoma uspelo pridobiti nekaj novih sredstev za nove zaposlitve tudi v tej regiji, preostanek razpoložljivih sredstev v zahodni regiji pa je toliko višji. Ne glede na to so se kandidati iz katerekoli regije lahko prijavili na prosta projektna delovna mesta v katerikoli regiji, saj so bili prijavitelji vzgojno-izobraže-valni zavodi in ne kandidati sami," so še dodali.
Dženana Kmetec
Osnovne šole po regijah
Vzhodna kohezijska regija zajema 275 osnovnih šol, zahodna pa 180 osnovnih šol.
Foto: Profimedia
Priložnost dobilo pet učiteljev začetnikov na vzhodu in 56 na zahodu države
Kot so pojasnili na šolskem ministrstvu, bodo izmed prijaviteljev, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje, izbrani tisti, ki bodo z vlogo zbrali večje število točk v posameznem sklopu v posamezni kohezijski regiji. V sklopu A (pomočniki vzgojitelja) bo izbranih 24 začetnikov z najvišjim številom točk v vzhodni kohezijski regiji in 33 v zahodni. V sklopu B (učitelj začetnik) bo izbranih pet prijaviteljev z najvišjim številom točk v vzhodni kohezijski regiji in 56 prijaviteljev na zahodu.
„Postopek izbora seje šele začel, zato ni mogoče vedeti, koliko vzgojno-izobraževalnih zavodov od prijavljenih iz podravske regije bo vključenih v projekt," so odgovorili z MZIŠ.
Foto: CG
torek • 5. februarja 2019
Aktualno
Štajerski	3
Videm • Nasprotovanje južni ptujski obvoznici
»Ptujska obvoznica je problem MO Ptuj«
Videmski občinski svet je na zadnji seji soglasno sprejel sklep, da »nasprotuje kakršnemu koli posegu v okolje in prostor na območju Občine Videm, ki bi bil posledica izgradnje obvoznice Mestne občine (MO) Ptuj«. In to po tem, ko seje tehtnica že nekoliko nagnila k južni varianti hitre ceste, torej skozi Šturmovce...
Župan občine Videm Branko Ma-rinič je poudaril, da obvoznica Ptuja ni problem Občine Videm, ampak MO Ptuj: »S Skupno občinsko upravo občin v Spodnjem Podravju smo poiskali določene informacije. Neke podlage o tem, kdo je tisti, ki od nas zahteva odločitev ali za južno ali za severno ptujsko obvoznico, nismo dobili. So to civilna iniciativa, posamezniki, novinarji?« Razložil je, da so na občini na tovrstna vprašanja sklenili odreagirati takoj, torej s sklepom občinskega sveta.
Degradacij okoljaje že dovolj
Ker pa trenutno še nihče, tudi vodstvo Občine Videm ne, ne raz-
Videmski občinski svetnik Andrej Rožman: »V občino Videm smo dobili bioelektrarno, daljnovod, atomsko bombo - laguno, jez, pa niti od ene stvari nimamo pet evrov. Zdaj bi nam dali še cesto, tako naprej več ne gre.« Dodal je: »Prejšnji župan Ptuja je rekel, da na dvorec Turnišče ne sme pasti niti senca daljnovoda. Oni bi imeli vse, a vse v občini Videm...«
V igri še tretja varianta?
Z županom Brankom Mariničem so se že sestali predstavniki civilne iniciative (CI) za ptujsko obvoznico. »Ugotovili smo, daje problematika prometa na širšem podravskem področju povezana in da se promet preliva z ene ceste na drugo, ne ozirajoč se na občinske meje, zato je nujno potrebno, da se to rešuje kot celota,« je po sestanka povedala vodja civilne iniciative Sergeja Puppis Freebairn. Marinič je poudaril, da ne vedo, o kateri trasi pravzaprav govorijo, obvoznica bi lahko tekla tudi južno od Vidma. Vodja CI je dejala: »Civilna iniciativa ne nasprotuje takšnemu predlogu, kajti mnenja smo, da je treba poiskati kompromisno rešitev, ki bo preusmerila tranzitni promet na hitro cesto.«
Južno od Vidma pri Ptuju so le haloški griči in državna meja ...
Ali bo plačljiva hitra cesta tekla skozi (videmsko) območje Natura 2000 in Krajinski park Šturmovec?
polaga z uradnimi informacijami o poteku in območju izgradnje ptujske obvoznice, je videmski občinski svet lahko sprejel le načelno mnenje. »Le tako lahko verodostojno nastopamo ob morebitnih novih predlogih, pobudah ali vprašanjih. Zdaj imamo tudi s strani občinskega sveta zeleno luč, v kateri smeri in na kaj lahko dajemo kakršno koli soglasje, odgovore ali kaj podobnega,« je povedal videm-ski župan.
V obrazložitvi sklepa so na Občini Videm zapisali: »V sredstvih javnega obveščanje se že daljše časovno obdobje pojavljajo informacije, iz katerih izhaja, da MO Ptuj na področju urejanja prostora in prometne infrastrukture kot eno izmed možnih lokacijskih rešitev za izgradnjo obvoznice Ptuj navaja tudi traso, ki bi potekala na območju Občine Videm. Za takšno stališče se zavzema tudi civilna iniciativa iz območja MO Ptuj. Glede
na minule posege v okolje na območju Občine Videm, ki so degradirali območje občine, ravno tako pa vplivajo na kakovost bivanja prebivalcev občine, takšna rešitev ni v korist prebivalcev občine.«
Južna obvoznica bi po njihovem dodatno degradirala dobršni del območja občine, znižala kakovost bivanja in bistveno posegla v naravno okolje, pozitivnih učinkov pa ne bi prinesla.
Eva Milosic
Sp. Podravje • Kako dolga bo še pot do nove ceste Ptuj-Ormož
y
Študija po najbolj optimističnem scenariju šele 2021
Nov krog študije variant z okoljskim poročilom in celovito presojo vplivov, ki naj bi dal odgovor, kje bo potekal zadnji del trase nove cestne povezave od Markovcev do Ptuja, bi po najbolj optimističnem scenariju luč sveta ugledal šele do spomladi 2021.
Več kot dva milijona evrov težka gradnja viadukta Sejanca, s katerim se po več kot dveh desetletjih nadaljuje izgradnja nove cestne povezave med Ptujem in Ormožem, poteka po terminskem planu. Mursko-soboški gradbinec Pomgrad naj bi tako prvo fazo (osnovna konstrukcija viadukta) končal konec julija letos. Sledila bo druga faza, ki vključuje dokončanje celotnega objekta, kar pa bo prilagojeno dinamiki gradnje trase odseka Gorišnica-Ormož, za katero bodo dela oddana z drugim javnim naročilom. Vendar pa objave razpisa, kaj šele začetka del, v tem letu ne gre pričakovati. Cesto od Ormoža do Markovcev namreč nameravajo zgraditi v celoti, pred tem pa morajo pridobiti še gradbeno dovoljenje za odsek Gorišnica-Markovci. »V skladu z odločitvijo Ministrstva za okolje in prostor je pred objavo razpisa za izvedbo gradnje treba pridobiti okoljevarstveno soglasje in gradbeno dovoljenje. Glede na običajno trajanje teh postopkov ni pričakovati gradbenega dovoljenja pred koncem leta 2019. Upoštevajoč še dejstvo, da bo odsek od Markovcev preko Gorišnice
do Ormoža funkcionalen le, ko bo zgrajen v celoti, je sprejeto stališče, da se pridobi izvajalca gradnje za celoten odsek skupaj. Glede na trenutno stanje ni pričakovati objave za razpis izvajalca gradbenih del pred koncem leta 2019,« postopke pojasnjujejo na Darsu.
Rok za oddajo študije že potekel, javna razgrnitev šele 2021...
Še najdlje od gradnje pa je zadnji del ceste, od Markovcev do Ptuja, kjer še vedno ni jasno, kje naj bi tekla najoptimalnejša trasa. To naj bi pokazala nova študija, čeprav je bilo že iz lanske prometne in ekonomske študije razvidno, da je gradnja upravičena samo po južni strani Ptujskega jezera. Rok za prijavo na razpis za izdelavo okoljskega poročila, vključno z vsemi potrebnimi strokovnimi podlagami, se je že iztekel. Izvajalec še ni izbran, saj je ce-
Medtem ko gradnja viadukta Sejanca napreduje, je zadnji del trase še vedno neznanka. In tako bo očitno še (najmanj) do spomladi 2021.
Dars potrebuje za najem kredita poroštvo države
»V letu 2019 je za odsek Markovci-Gorišnica predvidenih 701.000 evrov, za odsek Gorišnica-Ormož pa 6.662.000 evrov. Planirane aktivnosti bodo lahko izvajale ob pogoju, da bo družba DARS pridobila finančne vire s poroštvom države (do 50 % vrednosti investicije),« pojasjujejo na Darsu.
Za primerjavo: za izgradnjo celotne trase od Ptuja do Ormoža bi po že nekoliko stari oceni potrebovali še vsaj desetkrat toliko, nekaj čez 78,3 milijona evrov, od tega 37.242.000 evrov za odsek Ptuj-Markovci, 23.512.500 evrov za del od Gorišnice do Ormoža ter 17.615.600 evrov za odsek Markovci-Gorišnica.
loten postopek v fazi pregledovanja ponudb, so še pojasnili na Darsu. Če bo vse po sreči, bo naloga predvidoma zaključena šele do pomladi 2021, »ko je v skladu s terminskim planom predvidena javna razgrnitev študije variant in okoljskega poročila, ob pogoju, da bodo tudi vse druge številne aktivnosti v terminskem planu postopka priprave državnega prostorskega načrta za GC Ptuj-Mar-kovci potekale brez zapletov«.
Monika Horvat
Podravje •
Financiranje muzeja
Po denar na
i.vv o
sodišče?
»Če se obveznosti ne bodo plačevale, ima Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož možnost, da po sodni poti pride do pripadajočih sredstev,« na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če občina Središče ob Dravi ne bo več prispevala denarja za muzej, odgovarja direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič.
Aleksander Lorenčič
Kot smo poročali, nedavni sestanek predstavnikov občin soustanoviteljic in vodstva Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO) po tem, ko je občina Središče ob Dravi napovedala izstop iz soustanoviteljstva, ni prinesel rezultatov. Na Ormoškem si želijo, da bi na sestanku s kulturnim ministrstvom prevetrili sistem financiranja. Vendar pa ministrstvo ni ustanovitelj PMPO, pač pa so to občine. »Dogovor glede financiranja zaposlitev v ormoški enoti je v pristojnosti vodstva muzeja in ustanoviteljic, ministrstvo pa ne more spremeniti niti višine financiranja niti števila zaposlenih v muzeju,« so pojasnili iz omenjenega ministrstva.
»Večkrat je že bilo poudarjeno, da ministrstvo mase plač, ki jo financira, ne bo zviševalo,« pravi Lorenčič. Ob tem je znova poudaril, da je temeljni akt PMPO še vedno veljaven, spremembo morajo potrditi vse občine (so) ustanoviteljice oziroma njihovi občinski sveti: »Poleg tega obveznosti (so)ustanoviteljev izhajajo tudi iz podpisane Pogodbe o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih in podpisanega aneksa k njej. V skladu sem aneksom izhaja, da financiranje občin (so)ustanoviteljic zajema stroške vseh zaposlenih v OE Ormož,« še dodaja direktor in zaključuje, da ima muzej možnost izterjati pogodbeno določene zneske sofinanciranja od občin tudi na sodišču.
Monika Horvat
www.tednik.si
I Stajerskitednik Stajerskitednik
Foto: PK, EM
Foto: CG
Foto: M h
4 Štajerski
Podravje
torek • 5. februarja 2019
Ormož • Cesta od Dobrave do Svetega Tomaža v razsulu
Šolarji po nevarni cesti brez pločnikov in razsvetljave
Mozaične razpoke, luknje, krpa pri krpi, neurejena avtobusna postajališča, brez javne razsvetljave in pločnikov, vsaj trije preozki mostovi - v tako obupnem stanju je lokalna cesta od Dobrave proti Svetem Tomažu.
Kljub temu da je Občina Ormož v preteklih letih za izgradnjo in obnovo cest namenila nemalo sredstev, so nekatere, predvsem lokalne ceste, v katastrofalnem stanju. Med njimi zagotovo izstopa cesta Dobrava-Sveti Tomaž. »Cesta je v razsulu. Ker ni pločnikov, otroci in tudi drugi občani vsakodnevno do avtobusnih postajališč hodijo kar po nevarni cesti. Javne razsvetljave ni, v slabem stanju so tudi avtobusna postajališča. Potem so tukaj še preozki mostovi, na katerih se dva osebna avtomobila ne moreta srečati, kaj šele šolski avtobus ali tovornjak. Kar se tiče investicij v ceste v Občini Ormož, bi ta morala biti prva na spisku,« razlaga član sveta Krajevne skupnosti Ormož Ivan Brumen, ki se vsakodnevno vozi po tej cesti. Kot še pove, pa posluha za obnovo te ceste s strani odgovornih doslej ni bilo.
IK:
Nekateri mostovi so tako ozki, da se ne moreta srečati niti dva osebna avtomobila, kaj šele šolski avtobus ali tovornjak.
Močno načeta cesta brez pločnikov in javne razsvetljave
Zelo prometna in nevarna
Cesta je zelo prometna, saj gre za povezovalno cesto med občinama Ormož in Sveti Tomaž. Tako jo za vožnjo v službo in drugam v ormoško središče poleg prebivalcev ob cesti uporabljajo tudi občani iz sosednje občine Sveti Tomaž. Vsakodnevno se po tej načeti cesti vozijo še šolski avtobusi in redne avtobusne linije. »Mislim, da gre za eno najbolj prometnih lokalnih cest v občini, zato je nove asfaltne prevleke veliko bolj potrebna kot javne poti do vsake hiše,« je še pripomnil Brumen.

Na križišču
že prenekatera nesreča
Daje stanje omenjene ceste zares katastrofalno, pritrdi tudi župan sosednje občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko. »Mi smo pred približno osmimi leti obnovili svoj del ceste, ormoška občina pa k temu žal ni pristopila. Občani Svetega Tomaža migriramo na delo, k zdravniku, na upravno enoto in po drugih opravkih v Ormož. Ta medsosedska cesta je daleč v najslabšem stanju naokoli. Tukaj so preozki mostovi - na tem križišču v Spodnjih Ključarovcihje bila že prenekatera prometna nesreča...,« razmišlja Cvetko. Želi si, da bo sosednja občina obnovo te ceste uvrstila med prioritetne in tako čimprej pristopila k rekonstrukciji.
V
Se v tem letu v obnovo dela ceste?
Da je skrajni čas za obnovo, se, kot kaže, zavedajo tudi na ormoški občini. Župan Danijel Vrbnjak nam je namreč zatrdil, da bodo k obnovi te ceste pristopili še letos: »Celotna trasa ceste je dolga približno 7 km. V tem letu bomo na novo preplastili približno 2.500 m.«
Sicer pa slabo stanje cest v Sloveniji, še posebej v odročnih krajih, ni nič novega ...
Monika Horvat
Foto: M H
Foto: MH
Foto: MH
Ptuj • Zaradi odpadanja ometa saniran del fasade občinske stavbe
Restavratorska dela na Dravski 23 ustavljena
Znamenito stavbo na Dravski ulici 23 na Ptuju, ki je v zelo slabem stanju, so pred časom začeli obnavljati. A potem, ko so sanirali fasado na enem izmed delov tega objekta, so morali zidarske odre pospraviti. Kaj je razlog?
„Stavba je bila delno sanirana, v skladu z navodili Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zaradi vremenskih razmer oz. predvidenih nizkih temperatur so dela ustavljena, saj materiali ne omogočajo dela v takih pogojih. Sanacijska dela na strehi in fasadi se bodo nadaljevala v spomladanskih mesecih oz. ko bodo vremenske razmere ustrezne," so pojasnili v Mestni občini Ptuj, ki je lastnik stavbe v Dravski ulici 23.
Za sanacijo ni bilo kulturnovarstvenega soglasja ...
O razlogih za ustavitev del pa smo govorili tudi s Simono Meno-ni Muršič, višjo konservatorko na ZVKDS OE Maribor (Zavod). Pojasnila je, da Zavod za obnovo fasade hiše na Dravski ulici 23 ni izdal kultur-novarstvenih pogojev in soglasja, je pa bil obveščen, da se nameravajo izvesti nujna vzdrževalna dela na delih fasade, katerih stanje je bilo ogrožajoče za stanovalce. Po ogledu objekta s predstavnikom iz občine so natančno določili, do katere stopnje se vzdrževalna dela lahko izvedejo. „Ker zima ni primeren čas za izvedbo del z materiali na bazi
apna, le-ti so namreč kompatibilni s historičnim načinom gradnje, je bilo dogovorjeno, da se v tem času pripravijo celoviti popisi del sanacije tako ometov kot tudi propadajočih kamnitih elementov in delov napušča ter ostalih korekcij, ki so nastale s stihijskimi posegi. Kolikor sem obveščena, se popisi pripravljajo in bodo pred izvedbo usklajeni s pristojno službo, nanje pa tudi pri-
dobljeni vsi ustrezni upravni akt," je pojasnila Menoni Muršičeva.
Nujna vzdrževalna dela na fasadi
Zaradi odpadajočega ometa in nevarnosti za stanovalce v hiši je bila sanacija enega izmed delov stavbe opredeljena kot vzdrževalno delo. Pri prenovah fasad objektov
v mestnem jedru pa je pred izvedbo treba izvesti konservatorsko--restavratorske raziskave beležev in ometov, pri celostnih prenovah objektov ali prebojih pa tudi gradbene sonde. „Te nam pokažejo morebiten obstoj spomeniških elementov (kamniti deli starejših faz objekta, poslikave, starejša okna ali odprtine, historični ometi itd.) Če jih odkrijemo, jih valoriziramo in se od-
ločimo za morebitno prezentacijo," pojasni konservatorka. Kot primer podaja prenovo fasade na Slovenskem trgu 9. Pri so odkrili slabo ohranjen del šivanega roba in fasadne poslikave, ki datira v srednji vek. V tem primeru so se zaradi le delne
ohranjenosti odločili, da poslikave ne prezentirajo, ampak konservira-jo pod plastjo apnenega ometa.
Menoni Muršičeva pravi, da si konservatorji na ZVKDS želijo resnih subvencij, ki bi investitorjem in ne nazadnje spomeniškemu fondu pomagale k spomeniško korektnim prenovam, še posebej v tako bogatem mestu, kot je Ptuj.
Spomladi naj bi se sanacija stavbe na Dravski 23 nadaljevala. Še prej bodo svoje delo opravili konserva-torji. Po celoviti sanaciji bo ta stavba, katere posebnost je tudi portal, ponovno dobila barvo fasade, ki jo je imela doslej.
Dženana Kmetec
Obnovljena je fasada na delu stavbe, ki gleda na ulično stran, za celovito obnovo bo treba počakati na kulturno-varstveno soglasje.
Tudi po obnovi vidno, kakšna je bila stavba nekoč
Po obnovah nekaterih stavb v mestu je videti, da ostanejo delno ohranjeni posamezni izvirni deli stavbe: del strehe v Ulici Viktorina Ptujskega, pa nedavno obnovljena fasada v Cankarjevi ulici 8. ZVKDS smo vprašali o razlogih za takšne posege: „Pri Cankarjevi 8 smo za starejši portal vedeli, saj je bila zaradi njega pri zadnji obnovi izvedena nelogična okenska obroba. Pri prenovi smo se odločili, da s prezentacijo portala, torej da ga pokažemo in
ne skrijemo pod široko obrobo, -------------------------Foto: DK
doprinesemo k bolj berljivi	Na Cankarjevi 8 je tudi po obnovi
prezentaciji celotne fasade." fasade ohranjen del portala.
Foto: DK
torek • 5. februarja 2019
Politika
Štajerski	5
Ptuj • Občinski proračun bo težak 30 milijonov evrov
Šestina odhodkov za obnovo tržnice
Ptujski mestni svetniki so na januarski seji v prvem branju potrdili proračun za leto 2019. Letos se bo v občinski blagajni predvidoma zbralo blizu 30 milijonov evrov prihodkov, odhodki so načrtovani v višini dobrih 31 milijonov evrov. Za investicije se bo občina za 1,7 milijona evrov zadolžila.
„Aktivnosti bodo usmerjene v urejanje mestnega jedra in njegovo oživljanje. Prizadevamo si, da bo proračun socialno uravnotežen. Zavzemali se bomo za povezovanje v regiji, pozicioniranje Ptuja kot regijskega središča ter enakopraven razvoj vseh četrtnih skupnosti," je v uvodu povedala županja Nuška Gajšek. Štefan Čelan (Lista Štefana Čelana) je poudaril, da pri strateških usmeritvah pogreša tisti del, ki daje prednost projektom, za katere lahko občina pridobi državna ali evropska sredstva. „Naj se to upošteva za naslednja leta. V času javne obravnave pričakujem usklajevanja," je dejal. Tudi Andrej Čuš (Lista Andreja Čuša) je poudaril, da bo v 30 dneh javne obravnave o proračunu še precej usklajevanj. Potrebo po vlaganjih vidi predvsem na področju osnovne cestne infrastrukture. Podpira tudi vlaganja v OŠ Mladika. Čelan in Čuš na proračun sicer nista imela posebnih pripomb, prav tako ne Rajko Fajt iz svetniške skupine SDS. Menili so, da je primeren za nadaljnjo obrav-
Foto: MO Ptuj
Blizu pet milijonov evrov proračunskega denarja se bo letos na Ptuju namenilo za obnovo tržnice ter Miklošičeve in Slomškove ulice.
navo. Drugače je razmišljal nekdanji podžupan Gorazd Orešek (ZA Ptuj): „Trenutni predlog je pomanjkljiv in za nas ni sprejemljiv. Pogrešamo subvencioniranje komunalnega prispevka za mlade in mlade družine
ter več denarja za kompleks gradu Turnišče. Potrebno bo še kar nekaj usklajevanja." Županja Gajškova je pojasnila, da subvencioniranja prispevka za mlade družine ni v proračunu, ker zanj nimajo pravne
Večje investicije d letu 2019
Ureditev tržnice	4,9 mio €
Kanalizacija	1 mio €
OŠ Mladika	450.000 €
Namakalni sistem Turnišče	380.000 €
Kolesarske povezave Ptuj	266.000 €
Zavod za šport - umetna trava	250.000 €
Investicije CERO Gajke	182.000 €
Pločnik Zagrebška cesta	170.000 €
Gregorčičev drevored	150.000 €
Pločnik in avtobusna Štuki	70.000 €
Arheološko razstavišče	70.000 €
V proračunu so rezervirana tudi sredstva za regionalne kolesarske povezave. Letos in prihodnje leto bodo plačali še zadnje obveznosti za gradnjo gasilskega doma Ptuj in odplačali gasilsko vozilo za PGD Spuhlja.
Vir: NRP proračuna in Mo Ptuj
Foto: Media24
podlage. Za kompleks Turnišče pa posebnih sredstev ne namenjajo, ker za projekt nimajo končne ideje, za katero bi se politično poenotili, da jo izvedejo. Janez Rožmarin (NSi) je opozoril na potrebo po vlaganjih v komunalno in cestno infrastrukturo. Podobno je razmišljal tudi Marjan Kolarič (SDS). „Na cestah imamo veliko črnih točk, denarja za urejanje pa absolutno premalo. Nekaj se bo na področju cestne infrastrukture moralo urediti." Rožmarin in Kolarič sta izrazila nujnost vlaganj v poslovilno vežico na novem rogozniškem pokopališču. Bojan Pahor iz županjine stranke SD je poudaril, da proračun izka-
. ,. zuje presek realnih možnosti. Kot
je še dodal, bodo zagotovo imeli prednost tudi projekti, za katere bo možno pridobiti evropska in državna sredstva ter bodo povezani z vsebinami MO Ptuj.
Mojca Zemljam
Zavre • Z druge seje občinskega sveta
Se bodo svetniki odrekli sejninam?
Završki občinski svetnik Slavko Rihtaričje na zadnji seji predlagal, da bi občinski svet solidarno sprejel odlok, s katerim bi sejnine občinskih svetnikov in članov delovnih teles občinskega sveta v celoti ali vsaj deloma raje namenili za delovanje domačih društev.
»S tem bi občanom pokazali, da res delamo za njih,« je Rihtarič utemeljil svoj predlog. Podoben predlog je pred leti podal že župan Slavko Pravdič, takrat še občinski svetnik, ki je zdaj povedal: »O tem ne moremo odločati kot celota, to je odvisno od vsakega posameznika. Lahko pa govorimo o kakšnem znižanju sejnin.« Napovedal je, da bodo to možnost na občini proučili.
Podžupana sta Dušan Rojko in Robert Vuzem
Sicer pa je župan Pravdič za podžupana imenoval Dušana Rojka, ki so mu občani mandat občinskega svetnika zaupali že petič, in Roberta Vuzma, ki je bil poleg Janka Lorbeka podžupan že v prejšnjem mandatu oz. v času nekdanjega župana občine Zavrč Mirana Vuka. Oba podžupana bosta, tako kot tudi župan, svoji funkciji opravljala nepoklicno. Predsednik Komisije za statutarne
in pravne zadeve je postal Slavko	mozenje bo vodil Dušan Rojko,	spodarstvo, varstvo okolja in go-
Rihtarič, predsednica Nadzornega	Odbor za kmetijstvo, obrt, turizem	spodarske javne službe Robert Vu-
odbora Mateja Težak, Odbora za	in trgovino Uroš Fijan, Odbor za	zem in Svet za preventivo in vzgojo
družbene dejavnosti Marta Bosilj.	razpolaganje s sredstvi požarnega	v cestnem prometu Marta Bosilj.
Odbor za finančne zadeve in pre-	sklada Branko Skok, Odbor za go-	Eva Milošič
Prvo sejo je kot najstarejša občinska svetnica vodila Marta Bosilj, novi župan Slavko Pravdič se je v tej vlogi preizkusil prvič.
Foto: EM
Foto: Arhiv občine
Sveti Andraž • Nove cene programov
Dvojno povišanje cen vrtca
Občinski svet Svetega Andraža v Slovenskih goricah je na zadnji seji potrdil zvišanje cen programov Vrtca Vitomarci.
Ekonomska cena vrtca je za prvo starostno skupino (1-3 leta) doslej znašala 422,13 evra, s februarjem je veljavna nova cena 494,06 evra. V drugi starostni skupini (3-6 let) se je cena dvignila z dosedanjih 326,56 evra na 385,50 evra. Cena programa kombiniranega oddelka se je s 371,95 evra zvišala na 420,33 evra. V povprečju so se cene programov vrtca dvignile za 14,23 %, strošek živil v cenah programov pa se je znižal. Doslej je cena zajtrka, dopoldanske malice, kosila in popoldanske malice skupaj znašala 1,77 evra na otroka na dan, po novem pa 1,55 evra.
Županja Darja Vudler je pojasnila, da je podražitev posledica napredovanj zaposlenih: »Pomočnice vzgojiteljic so napredovale že lani poleti, ampak septembra cen nismo spremenili. Zato gre zdaj pravzaprav za dvojno povišanje cen.« Prejšnji mesec je vrtec obiskovalo skupno 53 otrok; od tega v prvi starostni skupini 14, v drugi 20 in v kombiniranem oddelku 19.
EM
Dornava • Potrdili spremembe odloka
Svetniki o počitniških objektih
Svetniki občine Dornava so na januarski seji potrdili prve spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta (OPN).
Foto: Brunarice.org
Deset svetnikov je spremembe odloka v prvem branju potrdilo, eden (Marko Mernik, ZL-DSD) je bil proti. Zmotile so ga omejitve pri gradnji počitniških stavb: da na strehah ne bodo dopustni čopi in da se za zaključni sloj fasade ne bi smelo uporabiti polkrožnih brun. Zanimalo ga je, ali tudi na strehah stanovanjskih stavb čopi več ne bodo dopustni. Robert Šimenko iz Skupne občinske uprave je pojasnil: "Čopi na stanovanjskih objektih so dopustni, na počitniških pa v skladu s tem odlokom ne bi bili. Kar se tiče fasade iz brun - gre za skandinavski tip, ki je bil v to okolje prenesen s severa. Ta gradnja ni značilna za panonski svet. Pred gradnjo bo treba izvesti poizvedbo. Pod določenimi pogoji, če bi počitniško hišo gradili nekje ob gozdu, bi morda celo lahko imeli fasado iz lesenih brun, ker bi se skladala z okolico."
Mernik je poudaril, da bi znalo priti do težav pri objektih, ki so zgrajeni brez gradbenih dovoljenj in jih bodo lastniki želeli (ali morali) legalizirati. Tudi Marjan Hrga (SLS) je bil mnenja, da fasada iz brun v tem okolju ne bi smela biti moteča. „Država celo spodbuja ekološko gradnjo z naravnimi materiali," je poudaril. Zanimalo ga je tudi, ali bo noveliran odlok dopuščal gradnjo stanovanjskih hiš z ravno streho. Šimenko je odgovoril, da pogojno bo, a bo ravno streho treba utemeljiti v projektni dokumentaciji.
MZ
6 Štajerski
V središču
torek • 5. februarja 2019
Ptuj • Prenos sej mestnega sveta: kdo je za, kdo proti
Ptujske seje mestnega sveta: resničnostni š
Po vzoru številnih občin, ki so zagotovile pogoje za prenos sej občinskih svetov, seje tudi na Ptuju pojavil podoben predlog. A je na dr dvignil veliko prahu. Kdo je torej za in kdo proti „Velikemu bratu"? Kaj bi občani imeli od tega, če bi bile seje predvajane v živo? I ne črhnejo niti besede?
m
Biti »populist« ali le številka v mestnem svetu?
O tem, kako aktivni so občinski svetniki na Ptuju, smo pred časom že pisali. Šteli smo tudi njihove podane pobude in prišli do ugotovitve, da je v prejšnjem mandatu prav sedanja župana Nuška Gajšek podala največ pobud in predlogov. Za razliko od nje, ki so ji številni očitali populizem, pa so bili nekateri v občinskem svetu le za „število" svoje svetniške skupine. Zgolj glasovanje, brez enega samega podanega argumenta, je bilo dovolj za izplačilo sejnine. Da so nekateri svetniki na seje občasno prihajali nepripravljeni, je tistim, ki seje redno spremljamo, več ali manj jasno. Ostali občani konkretne slike o tem, kaj se na sejah dogaja, nimajo. Spreminjanje stališč, nejasno argumentiranje oz. obrazložitev podanega glasu, glasovanje zgolj na podlagi tega, kdo je predlog podal, so prakse, ki bi marsikoga najbrž presenetile. Tako kot neizpolnjevanje obljub, podanih v predvolilnih kampanjah.
Na zadnjem kolegiju županje z vodji svetniških skupin je bila podana pobuda, da o TV-snemanju in prenosu svetniške skupine podajo svoja mnenja. „Moj namen je bil preveriti klimo, da vemo, v kateri smeri naj pripravimo predlog," je povedala županja Gajško-va. Še preden je do razprave na mestnem svetu sploh prišlo, pa se je vroča debata vnela na družbenih omrežjih. Nekaj svetnikov smo povprašali o njihovih stališčih glede te teme.
Orešek: »Iz mestnega sveta narediti cirkus ali nov resničnostni šov?«
Gorazd Orešek, vodja svetniške skupine ZA Ptuj, meni, da je podano premalo argumentov glede prenosa sej v živo: „Mestni svetniki smo izvoljeni, da iščemo najboljše rešitve za vedno kompleksnejše izzive in da se znamo na podlagi strokovnih podatkov,
argumentov ter političnih kompromisov relativno hitro vsaj približno pravilno odločiti. Kaj pozitivnega bi prineslo video snemanje in prenos v živo, do sedaj ni predstavil še nihče. Prav tako še nihče ni predstavil, koliko bi to stalo in kako bi, glede na prostorsko stisko v sejni dvorani, to tehnično sploh izvedli, da bodo vsi govorci posneti enako kakovostno. Cel kup vprašanj se odpira tudi glede varovanja osebnih podatkov in kasnejših zlorab (montaž) video posnetkov. Skratka vse skupaj je precej nepremišljeno."
Meni, da je trenutni sistem, ki omogoča prisotnost zainteresirane javnosti na samih sejah, na voljo pa so tudi zvočni posnetki, zadosten in napoveduje, da bo skupina proti temu.
Čelan: »Bolje je, da ostane sedanji sistem«
Tudi Štefan Čelan vidi v takšnem predlogu kar nekaj pomanjkljivo-
Najverjetneje bodo o tem, ali se bodo seje snemale, odločali na eni izmed naslednjih sej.
Promocijsko sporočilo
So denarnice po praznikih ostale prazne?
Naj vaši načrti za leto 2019 ne ostanejo neuresničeni zgolj zaradi denarja
Po novem letu denarnice vedno ostanejo bolj kot ne prazne, v januarju pa se še plačujejo dolgovi iz decembra. Zato marsikdo kakšno skrito željo potisne na stran, kjer tudi ostane. A ni potrebe po tem. Želje si lahko uresničite vedno in zaradi tega živite bolj polno in srečno. V Ad-diko banki vam ponujamo vrste gotovinskih kreditov, ki jih ob kreditni sposobnosti najamete hitro in enostavno, brez odvečne dokumentacije in brez stroškov vodenja.
Najhitrejši kredit za stranke vseh bank
HIP kredit lahko sklenete kar sami preko spletne aplikacije www.hipkredit.si. Hitro in enostavno lahko pridobite do 7.000 EUR. Pri tem ni nujno, da ste stranka Addiko banke ali zaposleni za nedoločen čas. Svoj HIP kredit lahko odplačate v 13 do 60 mesecih, z že od 20 EUR na mesec. Pogoji so transparen-tni, sklenitev pa hitra in z minimalno količino dokumentacije!
Potrebujete kredit že jutri?
Postopek pridobivanja kredita je lahko hiter in enostaven. V Addiko banki vam lahko kredit odobrimo že v nekaj minutah, denar pa lahko začnete porabljati naslednji dan! Z Express kreditom lahko pridobite od 500 do 35.000 EUR sredstev z mesečno obveznostjo že od 20 EUR dalje in dobo odplačevanja do 10 let, s fiksno ali spremenljivo obrestno mero, brez zavarovanja s hipoteko.
Bi se radi znebili starih dolgov in uredili svoje osebne finance?
Obstoječe kredite, lizinge, porabe kreditnih kartic poplačajte
s kreditom za poplačilo obveznosti do 40.000 EUR in odplačujte samo en dolg. Do 25 % vrednosti kredita vam lahko izplačamo v gotovini. Kredit je brez zavarovanja s hipoteko, odplačujete ga v obdobju do 12 let, s trajnim nalogom. Ob sklenitvi kredita vam uredimo tudi dodatno zavarovanje kreditojemalca za primer brezposelnosti, nezgodne smrti in trajne invalidnosti. Za brezskrbno prihodnost, v vseh življenjskih situacijah. Obiščite našo spletno stran www.addiko.si ali se oglasite v najbližji poslovalnici in z veseljem vam bomo pomagali izbrati pravi kredit.
Addiko Bank,
kjer je 2 + 2 = 4
Ptuj, Podravje • Težave z zapornicami pred bolnišnico
Po klicu na telefonsko številko s<
Čeprav je nov sistem parkiranja pred ptujsko bolnišnico šele vzpostavljen, so se v prvih dr vilko, navedeno na zapornicah, a neuspešno. To naj bi bil eden izmed razlogov, da nastaja zelo težko pridejo na dvorišče in so primorani manevrirati med čakajočimi vozili.
V ponedeljek minuli teden je na parkirišču na območju Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj in Zdravstvenega doma Ptuj začel veljati nov parkirni sistem. Zapornice naj bi se odpirale po klicu na številko, navedeno na njih. Kar nekaj bralcev pa nas je opozorilo, da telefon zvoni v prazno. Tudi zato pred zapornicami nastajajo kolone vozil.
Na vprašanje, kaj je razlog vseh zapletov, Anica Užmah, direktorica ptujske bolnišnice, pravi: „Sistem, ki smo ga uvedli, je pravzaprav telefonska aplikacija. Ko klicatelj vzpostavi klic, se ne oglasi nihče, nekateri pa pričakujejo informatorja na liniji in čakajo. Namesto da bi zapornice sami odprli z daljincem, to namesto njih stori telefon po vzpostavljenem klicu na telefonsko številko, ki je za vse napisana na zapornicah. Tudi čas parkiranja se beleži telefonsko. Tak sistem imajo v Murski Soboti, vzpostavljajo ga tudi v Ljubljani. Problem pa nastane, ko ljudje, kljub temu da se zapornica dvigne, pred njo (ob)stojijo."
Ob klicu na navedeno številko se torej vzpostavi povezava in zapornica bi se morala dvigniti, v nasprotnem primeru pomaga informatorka. „Se je pa takoj, ko smo ta sistem vzpostavili, zgodilo, da so se trije avtomobili parkirali pred zapornice. Seveda je nastala zmeda, zato je bila gneča vse do
krožišča in smo za pomoč prosili tudi redarje," še dodaja Užmahova.
Tudi v Zdravstvenem domu s težavami
Da imajo začetne težave, priznava tudi direktorica Zdravstvenega doma Metka Petek Uhan. Pravi, da se z vodstvom bolnišnice že pogovarjajo in iščejo najboljšo možno rešitev. Že zdaj pa je jasno, da morajo v prvi vrsti poskrbeti, da bodo imela reševalna vozila poseben vhod. „Reševalno vozilo je kar nekajkrat vijugalo med čakajočimi vozili in le s težavo vstopilo na dvorišče," pravi Petek Uhanova.
Nekaj pritožb naj bi dobili še zaradi dejstva, da so bile zapornice zaprte tudi ponoči. „Ljudje pripeljejo, v sili ne razmišljajo o telefonu, zato se pojavlja pomislek, kaj če se zapornica ne odpre. Skušali se bomo dogovoriti, da so ponoči zapornice zmeraj dvignjene,« še dodaja Petek Uhanova. A očitno bi tako že moralo biti, saj Už-mahova pravi, da je izdano navodilo, da so zapornice med 22.00 in 5.30 dvignjene. Če je bilo kakšen dan po vzpostavitvi novega sistema drugače, je šlo za napako.
Zaključuje s prošnjo za razumevanje, saj kot pravi, gre za začetne težave, ki so normalne pri novostih.
Dženana Kmetec
včdl
(ob informacijah):;
torek • 5. februarja 2019
V središču
Štajerski	7
sov?
www.tednik.si
I Stajerskitednik Stajerskitednik
ižbenih omrežjih zaradi nasprotujočih si mnenj H se oglasili tudi tisti svetniki, ki sicer štiri leta
sti. Kot pravi, niso proti snemanju, je pa dodal: „Glede neposrednega prenosa sej mestnega sveta načeloma celotna svetniška skupina temu predlogu ne nasprotuje. Na podlagi dosedanjih izkušenj pa smo mnenja, da ostane sistem obveščanja občank in občanov v enaki obliki, kot je to bilo do sedaj. Če bo večina svetniških skupin predlagala neposredni prenos sej, temu ne bomo nasprotovali."
V Listi Štefana Čelana so opozorili tudi na finančne posledice za občinski proračun.
Kdo bi bil ZA predvajanje sej v živo
Svetnik Liste Ptuj je naš Alen llje-vec snemanje ioo-odstotno podpira in pravi, da bodo za takšen predlog tudi glasovali. Svoj glas za bi v tem primeru oddalo tudi vseh šest svetnikov Liste Andreja Čuša. „Prav je, da ljudje vidijo, kako se v mestnem svetu dela in kako glasujejo izvoljeni predstavniki. Kar
nekaj ljudi po volitvah na vse obljube enostavno pozabi. Snemanje pa bi po mojem mnenju pozitivno prispevalo tudi k pripravljenosti svetnikov za seje. Bilanca nekaterih politikov jim nikakor ni v ponos in o tem bi se ljudje lahko tudi sami prepričali," meni Čuš.
Vodja svetniške skupine SDS Rajko Fajt je povedal, da so že v prejšnjih mandatih zagovarjali to možnost, zato jo bodo tudi tokrat.
Bojan Pahor v imenu stranke SD meni, da bi snemanje prispevalo h kultiviranemu načinu dialoga v mestnem svetu: „Prepričani smo, da se bodo svetniki, ko bodo razumeli, da so na voljo občanom tudi v sliki in besedi, bolje pripravili za seje, ki bodo zato lahko krajše." Meni, da so avdio vsebine, ki so bile doslej na voljo, duhomorne in jih zato ljudje niso poslušali.
Janez Rožmarin iz Nsi sicer še ni povsem odločen o tem predlogu, se pa nagiba k temu, da bi ga podprl. „Ljudje so me opozorili, da je bila to obljuba nekaterih posameznikov v volilni kampanji, da se bodo seje snemale. Sledil bom stališču večine, in kot kaže, bomo sprejeli tak predlog."
Najverjetneje bodo o tem, ali se bodo seje snemale, svetniki odločali na eni izmed naslednjih sej. Pred tem pa bodo morali doreči marsikaj drugega: kako in kdo bo to tehnično zagotovil ter kje bodo dobili potreben denar (predvidoma med 10.000 in 20.000 evrov).
Dženana Kmetec
e mora zapornica dvigniti sama
ieh pokazale precejšnje težave. Nekaj bralcev nas je opozorilo, da so klicali na telefonsko šte-gneča, tudi za reševalna vozila. V ptujskem Zdravstvenem domu priznavajo, da tudi reševalci
Izkušnja bralke: prava zmešnjava, parkirišče prepolno
Svojo izkušnjo pa je z nami delila tudi bralka Mojca. Minuli teden seje v bolnišnico odpravila z nekajmesečnim dojenčkom na pregled. „Novi sistem parkiranja je prava zmešnjava. Več nas je z avti stalo pred tisto zapornico, klicali smo na številko, kije navedena, ampak seveda se zapornica ni odprla. Ko seje receptorka oglasila, je povedala, daje prepolno, čeprav je svetila zelena luč. Z otrokom sva se tam zbasala ven in sem ga nesla do bolnišnice (5-kg otrok + jajca + torba). Kaj pa v primeru slabega vremena? Naj parkiram na gramozu in otroka pač lep del poti nesem? Oziroma iz avta vlačim voziček, ga sestavljam?" se sprašuje mlada mamica.
Ormoško • Kopalna sezona na ormoškem bazenu visi na nitki
Picerija zaprla vrata, bazen ostal brez upravljavca
Gostišče Pizzeria Park ob Letnem kopališču Ormož je na zadnji dan lanskega leta zaprla svoja vrata, zastavlja pa se tudi vprašanje, kdo bo v prihodnje upravljal oba ormoška bazena.
Bazen naj bi po novem upravljal ormoški zavod za turizem, kulturo in šport, kjer so predvidene dodatne zaposlitve.
Foto: Črtomir Goznik
»Vrata je zaprla priljubljena restavracija picerija Park, ki je delovala v okviru kompleksa Letnega kopališča Ormož, saj se je iztekla koncesija za upravljanje s kopališčem, ki jo je do sedaj imelo Komunalno podjetje Ormož. Kopališče sedaj upravlja občinska uprava. Prosim, če mi razložite, kako gre zaprtje restavracije, na katerega je imela občina direkten vpliv, skupaj s konceptom turistične ponudbe in njenega gospodarstva, na katerega smo vsi prisegali v času volilne kampanje?! Slišati je, da se za gostinski del zanimajo trije ponudniki - ali lahko to potrdite in kako resni so ti, glede na to, da se na ustrezni razpis niso prijavili,« je na zadnji seji problematiko okrog upravljanja letnega bazena in gostinskega lokala med drugim odprl svetnik Simon Kolmanič ter še povprašal, ali je poletna kopalna sezona na ormoškem kopališču morda ogrožena.
Vse od sredine oktobra se s to problematiko ni ukvarjal nihče
Župan Danijel Vrbnjak je pojasnil, da je občina Ormož že sredi septembra lani objavila razpis, s katerim so iskali upravitelja in vzdrževalca letnega kopališča z gostinskim lokalom ter zimskega bazena za obdobje petih let, do roka (16. oktobra) pa ni prispela niti ena ponudba. Od takrat pa se po njegovih besedah s to problematiko ni ukvarjal nihče od odgovornih. »Pogodba med Komunalnim podjetjem in Gostilno Prosnik je potekla 31. decembra lani. Županovanje sem začel 21. decembra, imel sem le en oz. dva delovna dneva časa do izteka pogodbe. Zadnji dan v mesecu, ko so mi s komunale na mizo prinesli zadevo in povedali, da Prosnik najemne pogodbe ne bo več podaljšal, sem se pogovoril z njim, po novem letu pa še enkrat. Naj povem, da je za gostinski del že v juliju potekla najemna pogodba. Gostinec je šel na roko občini, sicer bi bil lokal že julija zaprt. Vse od takrat se te problematike okrog gostinskega dela
ni dotaknil nihče, bazena pa od 16. oktobra ne,« je še odvrnil.
Najemnina za lokal v prihodnje občini
Po vseh pogovorih v tem kratkem času občinskemu vodstvu ni uspelo najti ponudnika, ki bi bil pripravljen prevzeti letno kopališče z gostinskim lokalom. Da pa bi lokal svoja vrata odprl čim prej, bodo še v teh dneh objavili razpis za najem le gostinskega dela, je napovedal župan. Po njegovih besedah naj bi bili za najem zainteresirani najmanj trije ponudniki. Pričakuje, da bodo v roku meseca dni našli novega najemnika. Najemnina od gostinskega lokala pa se ne bo iztekala več na račun komunale, temveč občine.
Dosedanji najemnik Janez Prosnik iz Gostilne Prosnik je za naš časopis napovedal, da se bo na razpis za najem gostinskega loka-
la ob ormoškem bazenu ponovno prijavil.
Bazen v roke zavodu za turizem, zato potrebne dodatne zaposlitve
Župan je še zatrdil, da kopalna sezona ni ogrožena, saj bo upravljanje prevzel Javni zavod za turizem, kulturo in šport občine Ormož, kjer pa bo potrebna kadrovska okrepitev. Poleg tega bo še pred odprtjem bazena treba opraviti nujna vzdrževalna dela v vrednosti 36.000 evrov, za kar je že podpisan aneks s tamkajšnjo komunalo.
Sicer pa letni bazen odslej ostaja povsem na plečih občine Ormož, saj je središka občina izstopila iz soustanoviteljstva. Veliko dela pa jih čaka tudi okrog upravljanja zimskega bazena, še priznava Vrbnjak.
Monika Horvat
Picerija je svoja vrata zaprla konec lanskega leta.
Foto: MH
Foto: MH
Foto: MV
8 Štajerski
Podjetništvo
torek • 5. februarja 2019
Ptuj • O znižanju turistične takse
Taksa za nočitev v kampu cenejša
Ptujski mestni svetniki so na januarski seji za las potrdili predlog o znižanju turistične takse za nočitve v kampu. 15 svetnikov je glasovalo za znižanje, 14 jih je bilo proti. Za nočitev na Ptuju bodo kampisti po novem namesto 2,5 plačevali 1,25 evra turistične in promocijske takse.
Na predlog Term Ptuj bodo kampisti plačevali za 50 odstotkov nižjo turistično takso kot preostali gostje, ki prenočijo v drugih namestitvenih obratih (hotelih, apartmajih ...). Polna cena takse je 2,5 evra na dan oziroma noč.
Pobudo za znižanje takse za nočitve v kampu so na vodstvo mestne občine (MO) Ptuj naslovile Terme Ptuj, največji turistični ponudnik v regiji in mestu. A svetniški zbor je bil do predloga precej kritičen. Štefan Čelan (Lista Čelan) je izpostavil, da en evro po gostu, ki prenoči v kampu, za Terme Ptuj ne bi smel predstavljati nekega bremena in da to po njegovem mnenju ne predstavlja ovire za pridobivanje gostov. „Gre za goste, katerih avtodomi so vredni na deset tisoče evrov. Verjemite mi, da na ta evro ne bodo gledali." Podobnega mnenja je bil Gorazd Orešek (ZA Ptuj): „S turistično takso imamo možnost nekaj denarja pripeljati v občinski proračun. Za evro cenejši kamp verjetno ne bo nič rešil. Ali je to res takšno finančno breme za tako veliko poslovno skupino? Vprašajmo se, zakaj pa si terme pri vsakem gostu zaračunavajo po evro za prijavnino." Drugačnega mnenja je bil Rajko Fajt (SDS): „Morda bo pa prav ta evro gosta prepričal, da bo prenočil v kampu na Ptuju in ne na počivališču v Zabovcih, kjer je storitev brezplačna. Več turistov bo, bolj bo mesto polno." Andrej Čuš (Čuš & mi) je meni, da bi moralo mesto od takšnega turističnega ponudnika, kot so terme, tudi nekaj dobiti, ne pa da samo daje. „Zakaj bi se odpovedali viru financiranja za proračun?" je spraševal. Mirjana Nenad (SD) je razmišljala, da pobude gospodarstva ne gre jemati tako zlahka: „Terme Ptuj so realno ocenile, kaj bi za njih pomenilo znižanje takse. Kje bodo prenočili kampisti, če lahko že izbirajo tudi med Ptuju sosednjimi kraji? V Markovcih je zastonj, v Kidričevem je taksa evro in pol. Menim, da je treba vse napore vložiti v to, da se turiste pritegne v mesto."
Čelan: „Se bomo bali šestih parkingov v Markovcih?!"
Čelan je v nadaljevanju kar nekoliko privzdignil glas: „Ali se bomo sedaj primerjali z okoliškimi kraji? Smo vendar regijsko središče, osrednja destinacija v regiji. Se bomo sedaj bali teh šest parkingov v Markovcih? Sava turizem, ki je lastnik Term Ptuj, je največji turistični ponudnik na Balkanu. In da niso sposobni prenesti dodatnega evra takse ..." Helena Neudauer (SDS) je želela izvedeti, koliko bi se pri prihodkih v proračunu MO Ptuj poznalo znižanje takse. Po izračunu, ki so ga predstavili na seji, naj bi bila občina prikrajšana za okrog 30.000 evrov.
Mojca Zemljarič
Slovenija • Poslovanje podjetij v 2017
Ustvarila 96 milijard prihodkov
Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je v letu 2017 v Sloveniji poslovalo 142.574 podjetij. Vsa podjetja skupaj so s prodajo ustvarila 96 milijard evrov prihodkov in 23 milijard evrov dodane vrednosti.
Zaposlovala so 627.609 oseb. Skoraj 20.000 podjetij v Sloveniji se je v 2017 ukvarjalo s predelovalnimi dejavnostmi. Med njimi se je prihodek od prodaje proizvodov v 2017 v primerjavi z 2016 najbolj zvišal v proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic (za 29 %), najbolj znižal pa v proizvodnji oblačil (za več kot 14 %). Od podjetij s predelovalnimi dejavnostmi so v 2017 s prodajo na domačem trgu ustvarili največji delež prihodka proizvajalci pijač (skoraj 78 %), drugi največji delež pa proizvajalci živil (več kot 72 %), s prodajo na tujem trgu pa tista podjetja, ki so se ukvarjala s proizvodnjo drugih vozil in plovil (več kot 95 %).
MZ
Slovenija • Namesto blagajničark samopostrežne blagajne
Trgovci o njih govorijo v superlativih, kupci bojda zelo zadovoljni
Marsikateremu potrošniku se zdi priročno, da v trgovini ni treba v dolgi vrsti čakati na blagajno, temveč lahko na samopostrežni blagajni izbrano blago skenira in plača sam. Bodo v prihodnosti na blagajnah trgovin še prisotne prodajalke, ali pa bomo vse delo v trgovini, od izbire do plačila blaga, opravili kupci sami?
Številne prodajalne v razvitem svetu, Evropi, Sloveniji in tudi na Ptuju (sicer v manjši meri), so opremljene s samopostrežnimi blagajnami.
Začeli so v
Mercatorju
„Mercator je bil prvi trgovec pri nas, ki je leta 2007 uvedel samopostrežne tik-tak blagajne, s čimer smo bili deveta država v Evropi in 13. na svetu s takšno storitvijo za kupce. V 61 Mercatorjevih prodajalnah po Sloveniji imamo danes nameščenih 243 samopostrežnih tik-tak blagajn. Na Ptuju jih je osem, v dveh prodajalnah (Supermesto in Hipermarket). Samopostrežne blagajne v Mercatorju so bile takoj uspešnica in jih zdaj uporablja več kot polovica vseh kupcev. Potrošniki so namreč vedno bolj naklonjeni inovativnim storitvam, saj jih vedno več želi čim bolj samostojno opraviti nakup, od trgovk in trgovcev pa pričakujejo predvsem svetovanje in olajšanje nakupa. Samopostrežne blagajne nameščamo v vsako trgovino primernega formata. S posodobitvami trgovin mrežo avtomatskih blagajn širimo, saj to pričakujejo predvsem kupci, posebej za hitre nakupe oz. nakupe manjšega števila izdelkov," pravijo v trgovski družbi Mercator in dodajajo: „V letu 2016 je Mercator ponovno kot prvi v Sloveniji in v regiji v izbranih hipermarketih predstavil storitev M Sken in M Sken mobile, ki imetnikom kartice Pika nakup še poenostavi in prihrani kar nekaj časa. Izdelke lahko skenirajo in pospravijo že med nakupovanjem, ne da bi jih zlagali na tekoči trak. Na koncu brez zlaganja izdelkov na tekoči trak le še plačajo na tik-tak
Foto: Arhiv Mercator
V Mercatorju samopostrežne blagajne uporablja več kot polovica kupcev.
blagajni. Mercatorjevo mobilno aplikacijo Moj M pa so kupci začeli uporabljati 2017, nato pa smo jo nadgradili z mobilno denarnico M Pay, ki omogoča uporabo kartice Pika kar na pametnem telefonu."
V vseh Intersparih so že nameščene
V podjetju Spar Slovenija o izkušnjah s samopostrežnimi blagajnami pravijo naslednje: „Avtomatske blagajne nameščamo v vse novo odprte in prenovljene poslovalnice, hiter nakup na tovrstnih blagajnah je omogočen v vseh 13 megamar-ketih Interspar v Sloveniji. Na Ptuju
so ekspres blagajne nameščene le v trgovini Interspar (Qlandia), ne pa tudi v preostalih dveh trgovinah Spar. Uvedbo ekspres blagajn ocenjujemo kot zelo uspešno, saj pripomorejo k hitrejšemu pretoku kupcev in manjši gneči, z njimi so zelo zadovoljni tudi kupci, ki večkrat pohvalijo predvsem možnost hitrejšega nakupa."
Tuš na Ptuju še brez
samopostrežne
blagajne
Tuš ima samopostrežne blagajne nameščene v 14 prodajalnah. Na
Ptuju nimajo niti ene. „Na podlagi odzivov kupcev vzpostavitev te možnosti plačevanja ocenjujemo kot zelo uspešno, saj vedno večji delež kupcev koristi to možnost. Vedno spremljamo odzive kupcev in izboljšujemo nakupovalno izkušnjo. Skladno z odzivi bomo tudi širili mrežo po naših preostalih poslovalnicah," so pojasnili.
Zakaj jih v Lidlu in Hoferju nimajo
„Imamo vzpostavljen sistem, ki omogoča, da so blagajne hitre. Verjamemo, da je tudi na blagajni
Še pred 30 leti so kupce v majhnih mestnih ali podeželskih trgovinicah izza pulta stregle prodajalke. Pred dvema desetletjema so kot gobe po dežju zrasli nakupovalni centri z velikimi samopostrežnimi prodajalnami. Kakšno desetletje nazaj so prodajalne začeli opremljati z avtomatskimi samopostrežnimi blagajnami. Ali bo že kmalu tako, da trgovcev v prodajalnah sploh več ne bomo srečevali?
pomemben človeški faktor. Od kupcev prejmemo veliko pozitivnih odzivov ravno zaradi hitrega procesa nakupa, saj prihranek časa za njih predstavlja boljšo nakupno izkušnjo. Naši kupci lahko svoje nakupe na klasičnih blagajnah opravijo v kar najkrajšem času, zato uvedbe avtomatskih blagajn ne načrtujemo," so razložili v Hoferju. Tudi v Lidlu Slovenija avtomatskih blagajn ne bo. „Vseskozi spremljamo trende na področju oblikovanja čim boljše nakupovalne izkušnje. Sledimo razvoju različnih načinov obračunavanja blaga ob nakupu, na mednarodni ravni preverjamo in testiramo različne rešitve. Avtomatskih blagajn v naših trgovinah nimamo in jih bližnji prihodnosti ne načrtujemo."
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Foto: Arhiv
četrtek • 7. februarja 2019
Podeželje
Štajerski	9
Slovenija, Podravje • Na trgu prevladuje cvetje iz Azije in Afrike
Bomo ostali brez domačega okrasnega cvetja?!
Slovenija ima zaradi naravnih danosti velik potencial za pridelavo okrasnih rastlin, vendar pa cvetličarstva trenutno ne zagotavljajo dovolj domačih okrasnih rastlin za lokalni trg. Vzgoja teh rastlin je draga, konkurenca iz tujine pa vse večja. Slovenskega rezanega cvetja skorajda ni mogoče več kupiti, saj je trg preplavljen s tako imenovanimi holandskimi cvetovi, ki pa v resnici prihajajo iz Afrike in Azije. Na trgu je tudi izredno malo lokalno vzgojenih trajnic, nekaj večje enoletnih okrasnih rastlin in lončnic.
FOTO: Črtomir Goznik
V Slovenijo letno uvozimo za 32 milijonov evrov okrasnih dreves in grmičevja, sobnih rastlin ter svežega cvetja.
»Okrasno in krajinsko vrtnarstvo sta panogi, ki sta izjemnega pomena za kakovost bivanja v okolju, v katerem delamo in živimo. Pri urbanističnem načrtovanju in tudi urejanju podeželskega prostora bi načrtovalci morali v večji meri vključiti omenjeno stroko in vidik biotske pestrosti,« pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu in poudarjajo še en pomemben vidik - tradicijo. »Avtohtone slovenske kulturne rastline poleg vizualne lepote lahko prispevajo tudi del narodne identitete, kar na svojevrsten način polepša prostor.«
V državo uvozimo za 32 milijonov evrov okrasnega zelenja
Slika pa je kljub naravnim danostim precej klavrna, saj s svojimi rastlinami ne pokrijemo niti polovice potreb na trgu. V državo uvozimo za okoli 32 milijonov evrov okrasnega drevja, grmičevja in zimzelenih rastlin, sobnih rastlin ter svežega cvetja in cvetnih brstov. Drevja in grmičevja, iglavcev in zimzelenih rastlin ter drugih na prostem rastočih rastlin se uvozi za nekaj manj kot 11 milijonov evrov, ravno toliko je vreden uvoz sobnih rastlin, medtem ko uvozimo za okoli 10 milijonov evrov svežega cvetja in cvetnih brstov.
Leta 2016 je okrasne rastline pridelovalo 279 kmetijskih gospodarstev na skupno 164 hektarih površin. Ta površina ne predstavlja niti ene tisočine od vseh kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi.
Površine z okrasnim cvetjem se krčijo
»Čeprav je število pridelovalcev in površin, na katerih se pridelajo okrasne rastline, malo, pa je to pomembna kmetijska panoga. Vrednost pridelanih okrasnih rastlin se
je leta 2016 ustavila pri 38 milijonih evrov, kar v vrednosti rastlinske pridelave predstavlja skoraj šest odstotkov in v vrednosti kmetijske proizvodnje približno tri odstotke,« pa razlagajo v Združenju pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije, ob tem pa dodajajo, da sektor kljub temu iz leta v leto izgublja delež kmetijskih površin. »Površine, na katerih pridelujemo okrasne rastline, so se v treh letih zmanjšale za 31 %,« še dodajajo v združenju.
Glavni razlogi za majhno pridelavo so zahtevnost in poznavanje posameznih vrst in seveda cena. »Rože danes lahko kupite povsod. Poceni lončnice dobite v vsaki trgovini in tudi že na bencinski črpalki, težko je konkurirati tej ceni,« pove poznavalka te panoge Miša Pušenjak.
Domačega rezanega cvetja sploh ni več
»Najmanj je doma vzgojenega rezanega cvetja. Mislim, da ga sploh ni več. Včasih smo imeli domače rezane nageljne, krizanteme in vrtnice. Ne vem, ali jih lahko sploh še kje najdete. Konkurenca poceni rezanega cvetja iz tujine je ogromna. To cvetje je namreč izredno poceni, pri nas pa tudi stroga zakonodaja glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev ne omogoča poceni pridelave takih rastlin. Zato danes večina cvetličarn prodaja rezano cvetje iz Holandije, ki pa pogosto sploh ni od tam. To je le znamka, v resnici so te rože iz Azije in Afrike,« pojasnjuje Pušenjakova. Po njenih ocenah se nekaj več pridelovalcev ukvarja z vzgojo trajnih okrasnih dreves in grmičkov, a je tudi drevesnic relativno malo. Pozitiven trend je le na področju enoletnic in balkonskih rastlin. »Vrtnarij pa je veliko. Prodaja enoletnih balkonskih rastlin se še izplača in tudi povpraševanje je veliko,« še razlaga Pušenjakova.
Vida Božičko
Še vedno prodajo največ balkonskega cvetja
Klementina Tement, sicer po izobrazbi krajinska arhitektka, dela na družinski vrtnariji, zato nam je pojasnila, kako pri njih poteka vzgoja okrasnih rastlin. »Ukvarjamo se tako z enoletnimi rastlinami kot s trajnicami, še vedno pa je glavna dejavnost večine družinskih vrtnarij pri nas zelenjava. Tako je tudi pri nas,« pravi Klementina. Kar 70 % od vseh prodanih okrasnih rastlin so še vedno enoletnice, in sicer poletno balkonsko cvetje. »Sicer imajo tudi trajnice vse večji potencial, a večina še vedno prisega na klasiko. Moram poudariti, daje balkonsko cvetje tudi del naše tradicije. Gorenjski nageljni so praktično del arhitekture,« še pravi Klementina, ki ljubezni Slovencev do balkonskega cvetja ne vidi kot neko oklepanje preživetega sloga, ampak kot način ohranjanja naše kulture. »Vse več mladih tudi prisega na balkonsko cvetje, moramo pa vedeti, da to niso več cvetovi v dolgih koritih, ki jih postavimo na balkonska okna, ampak jih vse več zasaditev naredi v velike okrasne lonce in jih postavi na balkon,« še dodaja.
Klementina pa je kritična tudi do uporabe okrasnih rastlin na javnih površinah: »Zasaditev naredijo tisti, ki imajo čas, nekih pametnih uporab trajnic v javnih prostorih ni. Občinske stavbe pa so pogosto z uporabo cvetja videti še slabše.« Tementova si želi, da bi izgubili strah pred trajnicami. Res je, da zahtevajo več nege zaradi spomladanskega obrezovanja, vendar to ne bi smel biti razlog, da se jim pri zasaditvah izogibamo.
mr
Foto: Osebni arhiv Klementine Tement
Foto: Vida Božičko
V smeteh zaradi napačne oblike konča tretjina vse pridelane zelenjave in sadja.
Slovenija • Zelenjava nepravilnih oblik postala hit
Tudi korenje z napačnimi merami je užitno
Zaradi nepravilnih mer korenja, čudnih oblik krompirja in drugih estetskih razlogov v smeteh konča veliko užitnega sadja in zelenjave. V Sloveniji iz teh razlogov v odpadu konča kar tretjina vsega pridelka. Nekateri trgovci so v luči zmanjševanja odpadne hrane v tem našli poslovno priložnost in tako pod geslom Naravno drugačni podajajo zelenjavo slovenskih kmetov.
V	Združenih državah Amerike zaradi videza vsako leto zavržejo 60 milijonov ton sadja in zelenjave v vrednosti 160 milijard ameriških dolarjev, v Evropi v smeteh zaradi tega konča 50 milijonov ton še užitnega pridelka, v Sloveniji pa zraste kar tretjina vsega.
Ker to sadje in zelenjava ne izpolnjujeta standardov, čeprav so plodovi enako kakovostni in okusni kot preostali, so nekateri trgovci v tem videli priložnost. »Že v tradicionalni kuhinji so manjši krompir porabili za praženega, nedeljske juhe ni bilo brez krivega korenja z vrta, ki so ga najmlajši pojedli, še preden je bila juha kuhana, zeljno glavo nepravilne oblike so dodali solati, iz krive hrenove korenine so naredili omako, veliko črno redkev pa so uporabili v solatah,« je povedal direktor marketinga v Tušu Andraž Tuš. Trgovci se namreč zavedajo, da je za kupce vse pomembneje naravno in domače, ravno to pa je konkurenčna prednost teh izdelkov, ki se predstavljajo kot tisti, ki so zrasli v slovenski zemlji in jo zato zaznamujejo geografske značilnosti v naravnih pogojih.
V	projektu sodelujejo tudi zadruge, saj želijo prodati vso zelenjavo, tako prvovrstno kot tudi drugovrstno, saj z njo v resnici ni nič narobe. »S takšnim pogledom na kakovostno pridelano hrano pomagamo kmetom, da lahko naslednje leto vnovič kupijo ves material za pridelavo, omogočijo kmetiji obnavljanje, svojim otrokom pa delovno mesto na kmetiji. Naša hrana je odlična, zato si tudi zasluži, da jo cenimo,« je dejala Marija Mehle iz Kmetijske zadruge Sloga.
Vida Božičko
Foto: Media24
Slovenija • Več denarja za kmetijstvo
Vlada potrdila dodatnih 35 milijonov evrov
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo po predlogu rebalansa letošnjega proračuna, ki ga je vlada potrdila prejšnji teden, dobilo osem odstotkov več sredstev od sprva predvidenih. Gre za 35,2 milijona evrov, namenjeni pa bodo predvsem večjemu obsegu izplačil v okviru programa razvoja podeželja.
Dodatnih 35 milijonov evrov bodo na ministrstvu namenili spodbujanju razvoja trajnostne pridelave in predelave hrane z visoko dodano vrednostjo, trajnostnemu gospodarjenju z naravnimi viri in prilagajanju podnebnim spremembam, pa tudi ohranjanju in razvoju podeželja in naravne dediščine, spodbujanju generacijske prenove in skrbi za ranljive skupine na podeželju. Ministrstvo bo sicer največ sredstev namenilo ukrepom v okviru programa razvoja podeželja in skupne kmetijske politike, prvim bo namenjenih 181,8 milijona evrov, drugim pa 172,3 milijona evrov. Področju varne hrane in veterinarstva bo namenilo 42,2 milijona evrov, gozdarstvu 36,9 milijona evrov in ribištvu 7,5 milijona evrov (sta).
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
četrtek • 7. februarja 2019
Ptuj • Nova dermatološka ambulanta
Tudi pri nas narašča delež moških, ki uporabljajo botoks
Konec lanskega leta je v sklopu Kirurškega centra Toš začela delovati dermatološka ambulanta. Njihova dejavnost obsega klasično in estetsko dermatologijo. Kot pravi Alja Toš Hrnjič, dr. med., specialistka dermatovenerologije, je povpraševanje izjemno veliko, predvsem za estetske posege. Največ zanimanja je za odstranjevanje nenevarnih znamenj, pomlajevanje z laserjem in plazmo ter botoks. In kar je posebej zanimivo: narašča delež moških, ki želijo pomlajen videz.
Po zaključeni medicinski fakulteti in štirih letih opravljanja specializacije v različnih zdravstvenih ustanovah je dr. med., specialistka dermatovenerologije Alja Toš Hrnjič lani začela redno delati na Ptuju. V Kirurškem centru Toš, na Osojnikovi cesti, je odprla dermatološko ambulanto. Izkušnje si je Toševa pridobivala v Univerzitetnih kliničnih centrih Ljubljana in Maribor ter Splošni bolnišnici Celje. Ker je že med specializacijo veliko zanimanja pokazala za estetske posege v dermatologiji, se je redno udeleževala izobraževanj v tujini in si znanja pridobivala na Dunaju, v Frankfurtu, Gradcu...
Odstranjevanje prekomerne
v v	, •
porascenosti,
v» i »i v»|»
razširjenih žilic, nenevarnih znamenj in „pomlajevanje"...
Široko področje, ki ga pokrivajo v dermatološki ambulanti Kirurškega centra Toš, zajema tako klasično kot estetsko dermatologijo.
Odstranjevanje prekomerne poraščenosti, razširjenih žilic, nenevarnih znamenj in drugih kožnih nepravilnosti so sicer opravljali že v
^ \ ^ ^^
. ^ > --
Sodobna dermatološka ambulanta deluje v sklopu Kirurškega centra Toš.
preteklosti, s prihodom dermatolo-ginje pa se je nabor laserskih posegov še povečal.
Prednost za paciente predstavlja možna celostna obravnava na enem mestu, od dermatološkega pregleda do kirurške odstranitve.
„Za zdaj bo tudi klasična dermato-loška ambulanta delovala v samo-plačniškem okviru. Pri pregledovanju kožnih sprememb uporabljamo digitalni dermatoskop, s katerim pacienta fotografiramo, suspektne spremembe pa lahko nato dodat-
Kaj je botoks
in kaj dermalno polnilo
Botoks je preparat, ki se vbrizga v mišice in jim za določen čas prepreči krčenje. Po letih smejanja, gubanja čela, vznemirjanja se na obrazu pojavijo brazde, tako imenovane izrazne linije. Učinek terapije se popolnoma izrazi v 7 dneh in traja 4-6 mesecev. Primeren je tudi za moške, ki imajo zaradi močnih mimičnih mišic več mimičnih gub.
Dermalna polnila pa so preparati hialuronske kisline, kije naravna sestavina našega telesa. Človeško telo s starostjo izgublja volumen, kar se kaže s pojavljanjem gub, kijih lahko zmanjšamo z uporabo polnil. Ta se uporabljajo tudi za povečanje ustnic, oblikovanje nosu, lic ... Učinek se popolnoma izrazi v enem tednu od posega in traja različno dolgo (od 6 mesecev do 2 let).
Praviloma se najboljši rezultat doseže z uporabo različnih metod. Ker nobena ni trajna, pa jih je za vzdrževanje mladostnega videza treba ponavljati.
no povečujemo in označimo. Slike pacienta shranimo v računalnik, ob čemer je možno opraviti primerjavo posameznih sprememb oziroma ugotoviti njihovo spreminjanje skozi čas in tako 'nevarne' spremembe pravočasno odstraniti," pojasnjuje specialistka dermatologije.
Precej dela pa ima tudi s posegi estetske dermatologije. Od boto-ksa, polnil, laserskih posegov pomlajevanja ter odstranjevanja dlak do frakcij brazgotin, aken, odstranjevanja znamenj in bradavic. Ker delajo neinvazivne posege, je okrevanje praviloma zelo hitro in traja le nekaj dni.
Estetika:
pomlajevanje je trend, veliko je tega, pa se niti ne opazi
„Procesa staranja prav nihče med nami ne more ustaviti, lahko pa ga upočasnimo", meni naša sogovornica. S staranjem se tkiva spreminjajo, dermis se tanjša zaradi izgube kolagena, koža ni več tako elastična. Spremembe pa se dogajajo tudi na globlji ravni maščobnih blazinic in kosti.
V skrbi za lastni videz pa se z željo, da so posledice staranja manj opazne, veliko ljudi odloči za različne posege. Pomlajevanje kože že dolgo ni več tabu. Način posega in učinek sta odvisna od več dejavnikov. Aparatur in pripomočkov, ki so namenjeni pomlajevanju, je na tržišču veliko: botox, dermalna polnila (filerji), kemični piling, injekcijska lipoliza, pomlajevanje z matičnimi celicami ...
Cena posameznega posega se razlikuje glede na izbrani poseg, starost pacienta, strukturo kože in področje, na katerem se izvaja. Trenutno je trend pomlajevanje z laserjem in plazmo, bogato s trombociti. Še vedno je izjemno popularen tudi tako imenovan botoks. Zanimivo: vedno večji interes za pomlajevanje z botoksom je tudi med moškimi.
Dženana Kmetec
Foto: Media24
f
Foto: Media24
Trend: pomlajevanje z laserjem in plazmo
Toševa pravi, daje vrsta posega odvisna od želja pacienta. Trenutno naj bi bilo zelo priljubljeno pomlajevanje s frakcijskim laserjem v kombinaciji s plazmo, bogato s trombociti (PRP). Gre za minimalno invaziven postopek, pri katerem pacientu odvzamejo kri, od katere nato s postopkom centrifugiranja ločijo plazmo, ki je bogata z rastnim faktorjem. Na obravnavanem predelu kože s frakcijskim laserjem v kožo naredijo "luknje", skozi katere omogočijo plazmi, da prodre globlje v kožo, kjer je njen učinek večji, povzroči pomnoževanje kolagena in posledično bolj napeto kožo.
Kot poudarja dermatologinja, je postopek izjemno varen, saj gre za telesu lastne rastne faktorje, zato ni nevarnosti nastanka alergijskih reakcij. Neposredno po postopkuje koža nekoliko pordela in vidno bolj napeta. Rdečina praviloma izzveni v nekaj dneh. Učinki tovrstne terapije so najbolj vidni po dveh mesecih in so vidni približno leto dni. Za boljši učinek je treba po tem času postopek ponoviti.
Foto: CG
torek • 5. februarja 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Spodnje Podravje • Ptuj in okolica sta stopila v peti letni čas
v •	v • v	•!•
Na svecmco množično naznanili začetek pustovanja
Na Ptujskem in Dravskem polju ter v Halozah seje v noči s sobote na nedeljo skozi temno in megleno zimsko noč prvič v tem letu zaslišalo zvonjenje kurentovih zvoncev, pokanje bičev in petje oračev. Pokrajina ob spodnji Dravi je stopila v peti letni čas: čas pustovanja oziroma fašenka.
Foto: Črtomir Goznik
Kurentov skok 2019 na Zokijeui domačiji v Budini je bil rekorden: tako po številu kurentov, ki so si nadeli samo zvonce in gamaše ter nosili ježevke, kot tudi po številu obiskovalcev.
Na domačiji drugega princa ptujskega kurentovanja Zvonka Križaja v Budini pri Ptuju se je na svečnico zvečer zbralo najmanj tisoč ljubiteljev ptujske karnevalske dediščine. Letošnji kurentov skok je beležil rekordno udeležbo: tako tistih, ki so si nadeli zvonce, kot tudi obiskovalcev, ki so z zanimanjem sledili dogajanju. Med gosti so bili 17. princ ptujskega karnevala Darko Cafuta, baron Jakob Zekel Videmski, ptujska županja Nuška Gajšek in večina dosedanjih princev ptujskega kurentovanja. Branko Brumen, ki je v organizacijo Kurentovanja aktivno vključen že tri desetletja, je poudaril, da je bila letošnja udeležba na kurentovem skoku pri nekdanjem
princu Matevžu Zokiju rekordna. »Oznanjanje začetka pustnega časa z združevanjem kurentov, po-kačev in oračev na svečnico zvečer je postalo nova tradicija, ki se je v 20 letih krasno uveljavila, kar me zelo veseli. Noč z 2. na 3. februar pomeni simboličen vstop v peti letni čas, ki bo trajal do pepelnice. Letos je to dober mesec dni,« je dejal Brumen.
Županja: »Izjemno, vzame ti dih, ostaneš brez besed ...«
Županjo mestne občine (MO) Ptuj Nuško Gajšek je dogodek na
Zokijevi domačiji, ko je na enem mestu odzvanjalo blizu tisoč kurentovih zvoncev, izjemno navdušil: »Sem kar brez besed. To je tradicija, ki nas na nek način pooseblja, daje dušo. Takšno dogajanje težko ubesediš, če ga na začutiš. Ob dogodku, kot je bil nocojšnji, mi je od vzhičenja kar malo zaledenela kri. Občutiš mravljince, zelo pozitivni občutki ... Edinstveno, vrhunsko. Verjamem, da je to dober uvod v ptujsko pustno dogajanje in da bomo lahko na koncu, ko bomo zbirali rezultate, govorili v presežnikih.« Pozitivno dogajanje in množičen odziv sta skorajda brez besed pustila tudi organizatorja kurentovega skoka
Vstop v pustni oziroma fašenski čas
so v noči na nedeljo z različnimi dogodki obeležili v več krajih na Ptujskem in Dravskem polju ter v Halozah. V Dornavi so prvo brazdo zarezali orači, v Markovcih so se zbrali na bičevem poku, kurentov skok so priredili v Grajeni in Podlehniku.
Zvonka Križaja, princa Matevža Zo-kija. »Tako množičnega obiska še nismo imeli. Verjetno sta nekaj prispevala dokaj ugodno vreme in čas dogodka (konec tedna). Seveda sem zadovoljen. Je pa ta današnji izjemen obisk tudi rezultat večletnega dela. Iz leta v leto se trudimo. Vesel sem, da se pustna tradicija in običaji tega območja ohranjajo v takšni meri in s takšnim zanosom.« Direktorica Zavoda za turizem Ptuj Katja Gonc je poudarila, da je bil kurentov skok več kot uspešna uvertura v letošnje, 59. Kurento-vanje. »Zadovoljni smo, da se tradicije, ki so že tako ali tako močne, z vpisom v Unesco ter dodatnimi promocijami doma in v tujini dodatno krepijo. Številni na Ptuju si z zanosom nadenejo kurentovo opravo in doživljajo ta pustni čas. Tradicija pustovanja in kurentova-nja bo na Ptuju zagotovo šla naprej. Glede na število privržencev ne izgubljata, temveč se krepita.«
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
V	Salonu umetnosti na Ptuju se z najnovejšim likovnim opusom na temo kurenta predstavlja ptujski slikar Jože Foltin.
Ptuj • Razstava Nosonje - kurenti Jožeta Foltina
Med tradicijo in modernizmom
V	Salonu umetnosti so konec januarja odprli razstavo ptujskega slikarja Jožeta Foltina. Ljubiteljem likovne umetnosti in osrednjega tradicionalnega pustnega lika ptujskega območja se predstavlja z najnovejšim likovnim opusom na temo lika kurenta, ki gaje ustvaril v letu 2018.
Kurent ali korant s svojo mogočno in bogato opravo ter s skrivnostnim in demonskim obredjem nagovarja na prehodu iz zime v pomlad prav vse, ki so mu kdaj koli prekrižali pot, tudi najrazličnejše ustvarjalce in poustvarjalce s področja umetnosti. Med te zagotovo sodi tudi slikar, profesor likovne umetnosti in pedagog Jože Foltin, je na odprtju razstave povedala Stanka Gačnik, kustodinja galeristka PMPO, ki je predstavila slikarjev najnovejši umetniški opus in poskrbela za izbor likovnih del in postavitev razstave.
Z likom kurenta se Jože Foltin nepretrgoma ukvarja že od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Ta se je v njegovih podobah stalno spreminjal in transformiral. Njegov kurent ali korant se danes postavlja z vedno bolj poudarjenim in izstopajočim nosom. Svoj najnovejši likovni opus je Foltin poimenoval Nosonje, kot pomenljiv simbol plodnosti.
„Kurenta kot masko, sliko, razvijam že vrsto let. Iz čisto naturalistične risbe sem prišel do oblike, ki je že nekoliko abstrahirana. Sicer pa je kurent zame korant. Zakaj? Kurent je pri Ivanu Cankarju igral violino, je torej neka druga oseba. Izbral sem si nosove kot tisti osrednji element kurentove maske, ki sem jih naslikal zelo različno. Vsaka maska ima že zaradi samega nosu svoj izraz, ne samo zaradi njenih drugih delov. Malo pa sem jih tudi podaljšal, predvsem zaradi tega, ker če danes gledamo korante, so rahlo fabricirani, ker jih dela samo en človek. Osebno pa sem zagovornik teze, da je individualni pristop do maske nadvse pomemben. Včasih, ko so si ljudje sami delali maske, so bile likovno veliko bolj zanimive, kot so danes. To sem na pričujoči razstavi pod naslovom Nosonje - kurenti tudi želel poudariti," umetnik povzema bistvo svoje najnovejše razstave in spodbuja, da tudi sami razmislimo o svoji „individualni maski" v pustnem času.
Na otvoritveni slovesnosti so zapeli člani Komornega moškega zbora Ptuj pod vodstvom Mihaela Roškarja. Razstava Nosonje - kurenti Jožeta Foltina bo na ogled do konca marca. Umetnik jo je posvetil svoji pred kratkim umrli ženi.
Jože Foltin
je svoje likovne stvaritvejavnosti predstavil že na več kot tridesetih samostojnih razstavah in še več skupinskih razstavah. Za svoje delo je prejel okrog 30 nagrad na slikarskih kolonijah in ex-temporih. MO Ptuj gaje nagradila z veliko oljenko. V svojem ateljeju v Cankarjevi ulici na Ptuju občasno prireja likovne delavnice za odrasle in šolsko mladino.
Slovenija • Petje na porokah zvezdniki mastno računajo
Znani hrvaški pevci bogatijo s porokami
Za mnoge je sklenitev zakonske zveze najlepši dan v njihovem življenju, je pa to tudi dan, ki pare zelo močno udari po žepu.
Fotografija je simbolična.
Tisti z globljim žepom si lahko slavje popestrijo tudi z glasbenim nastopom svojega najljubšega izvajalca.
Kraljica nastopanja na porokah je Maja Šuput, saj ima sobote za petje na porokah rezervirane tudi po leto vnaprej. Slovi kot vrhunska zabavlja-čica, za celovečerni nastop pa računa od 6.000 do 8.000 evrov.
Podobno tarifo ima - za šest 45-mi-nutnih setov - Joško Čagalj - Jole, poje pa vse razen jazza in turbo fol-
Foto: Jure Kogeinik
Maja Šuput
ka. Zelo dobro naj bi s porokami služil tudi Jasmin Stavros. Največji zvezdniki za nastop dobijo do 10.000 evrov, nekateri pa samo za eno ali tri pesmi od 1.000 do 5.000 evrov. Tony Cetin-ski po besedah izkušenega hrvaškega menedžerja Zorana Škugorja za pesem zahteva po 2.000 evrov, s tem da morajo biti najmanj štiri.
Največ cekinov boste sicer morali odšteti za Lepo Breno. Ta namreč za en večer računa 30.000 evrov.
Teja Pelko
Foto: CG
12 Štajerski
Kultura
torek • 5. februarja 2019
Ptuj • O vlogi in pomenu ustavnega sodstva v svobodni demokratični družbi
V Sloveniji 27 let volili protiustavno!?
„Nekatere vsebine bodo morale biti izvzete iz demokratičnega odločanja že zgolj zato, da bomo lahko vzpostavili demokracijo, vladavino ljudi v obeh smislih. V demokraciji je imanentno, da imajo ljudje volilno pravico, kije enaka in splošna. Če bi demokracija odločila, da ima nekdo, izmed nas štiri glasove, nekdo enega, nekdo pa sploh nobenega, tudi ne bi bilo demokratično, čeprav bi večina tako odločila," je prepričan ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič.
"Tudi enakost volilne pravice, splošnost volilne pravice je po vsebini takšna materija, o kateri večina ne more odločati. Če kaj to prekrši, je tu ustavno sodišče, ustavno sodna kontrola. Vloga ustavnega sodišča je, vloga ustave je, da odloča o teh predpogojih demokracije, ki demokracijo sploh omogoča," še pojasnjuje ustavni sodnik Jaklič.
Pri tem pa posebej izpostavil svobodo izražanja, ki je predpogoj delovanja demokratičnega procesa. „Če na trgu idej v demokraciji nimamo različnih spektrov idej, različnih vizij, kako voditi neko državo, potem se volja ljudi ne oblikuje pravilno, ker imajo informacije zgolj o enem segmentu. Volivci izvolijo neko oblast na podlagi nepristno oblikovane politične volje. Če bi imeli na voljo širok spekter vizij, ki prihajajo iz političnih strank in civilne družbe, bi izbrali povsem druge ljudi. Ker te pluralnosti ni, izberejo drugo
strukturo. Tudi svoboda izražanja je predpogoj demokratičnega procesa. Nemogoče je reči, da bi večina rekla: samo ta mnenja so dovoljena, ta nasprotna, ki nam niso všeč pa so prepovedana. To je v demokraciji nemogoče, tudi to je izvzeto iz odločanja večine, zato je v ustavi zapisana svoboda izražanja. Nad tovrstnimi pravicami bdi neko telo, ki ne more odločati zgolj po principu večinskega pravila, ampak mora odločati glede na vsebinske argumente, ali je bila svoboda izražanja v resnici prekršena, enakost, spoštovanje glede različnih idej, ki so na trgu, enakost volilne pravice, enaka teža glasu, ipd. Večina tudi ne sme prekoračiti tega, kaj bo nekdo počel v svoji individualni sferi," je Jaklič dodatno pojasnil nekatere predpogoje demokratičnega procesa.
Ustavni sodnik Jaklič se v pogovoruna Viktorinovem večeru na Ptuju dotaknil tudi
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič: enega."
nedavne razveljavitve dela volilne zakonodaje. Sam je podal določeno pritrdilno mnenje in dodal še nekatere poudarke, ki jih ustavni sodniki niso vpisali v odločno ustavnega sodišča. Na vprašanje voditelja pogovora, ali smo 27 let v Sloveniji volili protiustavno, je odgovoril pritrdilno. Ne gre za vrednostno vprašanje, gre za vprašanje matematike, je izpostavil.
Vsak glas mora imeti enako težo
Če imamo pravilo enakosti volilne pravice, pomeni, da ima vsak volivec en glas in da vsak glas šteje enako, ima enako težo, tako tistega, ki spi pod mostom kot tistega, ki ima največ pod palcem. Politična večina tega pravila ne sme kršiti. Če bi kršila to pravilo, pomeni, da je kršila enega od temeljnih predpogojev za to, da demokracija sploh lahko obstaja. V Evropi oz. celotnem demokratičnem svetu se je tekom izoblikovanja demokratične ureditve ustalilo pravilo, da so odstopanja od teže glasu sicer možna, ampak v minimalnih merah.
V Sloveniji gre za velik problem glede povedanega. Ni države, ki bi imela takšno odstopanje. To je nesporno ugotovilo vseh devet ustavnih sodnikov. Nekateri okraji imajo 3,73 krat več volilnih upravičencev kot drugi, to pomeni kar 373 odstotkov, dovoljeno odstopanje pa je do 10 odstotkov, redkokdaj 15. Na volitvah v Sloveniji ima tako nekdo skoraj
štiri glasove, nekdo pa samo en glas. To velja glede volilnih okrajev, volilni okraji pa odločajo o tem, kateri od poslancev iste politične stranke z iste liste bo
zasedel tiste mandate, ki jih je stranka na volitvah dobila. To je ddr. Jaklič v svojem ločenem mnenju matematično natančno pojasnil, doslej mu tega še nihče ni
izpodbil. Misli, da je to nemogoče, ker gre za matematični argument.
Za enake okraje po številu volivcev
„To, da imajo nekateri Slovenci skoraj štiri glasove, nekateri pa samo enega, je nedopustno. To je v nasprotju z demokracijo. Doslej smo živeli v sistemu, ki demokracije v celoti ni zagotavljal niti na ravni volitev," poudarja ddr. Jaklič, ki je prepričan, da bo v primeru pritožbe sodišče za človekove pravice v Strasbourgu gotovo sledilo ločenemu mnenju, ker je matematika vtem primeru popolnoma preprosta in jasna. Tudi javnost razume, da je nujno, da je treba okraje narediti enake v smislu števila volivcev, da bo odstopanje 10 oz. do največ 15 %. To je tudi edini način, da se Slovenija izogne obsodbi v Strasbourgu. Glede izvršljivosti ustavnih odločb pa je povedal, da v demokratičnih državah, kjer je vladavina prava, to sploh ni vprašljivo. Nujno je spoštovati odločitve najvišjih sodišč in tudi drugih. V Sloveniji žal na letni ravni še vedno ostaja več kot deset ustavnih odločb neizvršenih.
MG
Zgrabi sedanjost,
stopi v prihodnost
Draga devetošolka, dragi devetošolec!
Razmisli...
Zaspana PRVA ALI utrujena ZADNJA? Izbirati IN izbrati? Vzhod, zahod, sever ali jug? Seife, SAVON ali SHAMPOO? VEČ znaš, VEČ veljaš? Že IMAŠ SVOJ stil?
2 x Š = ? Sanjati ALI spati?
Pridruži se veseli druščini iskrivih, nadarjenih, radovednih, genialnih, ustvarjalnih ptujskih gimnazijcev.
Po odgovore na zgornja vprašanja pridi na
Gimnazijo Ptuj.
Informativni dan 15.2.2019, ob 9. in 15. uri 16.2.2019, ob 9. uri
GIMNAZIJA PTUJ
TU SI NA PRAVI POTI!
»Nekatera vprašanja morajo biti izvzeta iz demokratičnega odločanja«
V demokratični družbi, kjer vladajo ljudje, ni vsako vprašanje v resnici v rokah ljudi. Nekatera vprašanja morajo biti izvzeta iz demokratičnega odločanja, če naj sploh imamo demokracijo, vladavino ljudi. Zgolj pravilo večine za demokracijo ni dovolj, ker je lahko tudi ta večina tiranska in sprejema odločitve, ki so v nasprotju z vladavino človeka kot posameznika, odvzame mu pravice, ga po krivem obsodi na smrt. Če večina odloči, da 49 % ljudi nima pravice izvajati osnovnih človekovih pravic, to ni več demokracija. Če večina odloči, da bo v tej ali oni državi odslej naprej vladal monarh, tudi to ni več demokracija, čeprav je večina tako odločila.
Foto: Črtomir Goznik
Ddr. Klemen Jaklič v družbi organizatorjev Viktorinovega večera, na katerem sta v kulturnem programu nastopili violinistka Hana Berlak, ki jo je na klavirju spremljala Živa Horvat.
Tenis
Polfinale na Tajskem za novo najvišjo uvrstitev
Stran 15
Futsal
Tomaž Ptuju prevzel vodilno pozicijo
Stran 16
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak Silva Razlag, Janko Bohak Črtomir Goznik
Nogomet • NK Aluminij
Sončno Kalifornijo zamenjal za Kidričevo
Zasedba Kidričanov bo kljub odhodoma Francesca Tahiraja (v nedeljo je debitiral na uradni tekmi v dresu Hajduka pri zmagi proti Osijeku v gosteh) in Erika Glihe tudi v spomladanskem delu zelo konkurenčna. Po Štoru in Koblarju je zasedbo Šumarjev nazadnje okrepil še Jure Matjašič.
26-letni ofenzivni nogometaš je slovenskim ljubiteljem nogometa dobro znan, saj je že kot 17-letnik v dresu Drave debitiral v 1. ligi. Naslednja postaja v njegovi karieri je
Dosedanji prestopi Jureta Matjašiča (rojen 31. 5. 1992):
10/11 - Drava Ptuj U-19 - Drava Ptuj 11/12 - Drava Ptuj - DNŠ Zavrč 16/17 - DNŠ Zavrč - NK Domžale 17/18 - NK Domžale - Sacramento FC 18/19 - Sacramento FC - NK Aluminij
bil Zavrč, po potopu kluba iz Haloz pa je odšel v Domžale, kjer se je s tamkajšnjo ekipo veselil naslova pokalnega prvaka. Na slovenskih zelenicah je Matjašič v članski kon-
Prijateljska tekma: Aluminij - Beltince 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Maloku (33.), 2:0 Leko (47., iz 11-m), 3:0 Martinovič (50.)
ALUMINIJ: Janžekovič (Kovačič), Jakšic (Bračko), Krajnc, Martinovič, Koblar (Ljubec), Petrovič (Marinšek), Muminovič (Čermak), Vrbanec (Leko), Horvat (Ivančič), Maloku (Štor), Matjašič (Trdina). Trener: Oliver Bogatinov.
Kidričani so se v soboto merili z drugoligaško ekipo Beltincev, ki jo vodi Zlatko Gabor. Na pomožnem igrišču sta ekipi prikazali borbeno predstavo z veliko trdimi dvoboji, domačini pa so zasluženo zmago slavili zaradi večje učinkovitosti. Ta element igre se pri Šumarjih izboljšuje iz tekme v tekmo ...
Nogomet • NK Drava Dakinda Ptuj
Po pričakovanjih: poraz in zmaga
Mura - Drava Dakinda Ptuj 5:1 (3:1)
kurenci doslej skupno zbral več kot 170 nastopov: 123 v 1. ligi, 18 v Pokalu Slovenije in 30 v 2. ligi.
V	času selektorja Srečka Katan-ca je med igranjem za Domžale okusil tudi slast igranja v državni reprezentanci. Zbral je tri nastope, v A-selekciji je zaigral leta 2015 proti Turčiji, v B-selekciji pa leta 2017 proti Finski in Savdski Arabiji.
V	lanski sezoni je del priprav opravil z Aluminijem, dogovor je bil zelo blizu, a je nazadnje padel v vodo zaradi administrativne zamude pri oddajanju dokumentacije. Za Jureta se je to na koncu vseeno obrnilo v dobro, angažma je našel
Foto: Črtomir Goznik
jure Matjašič se bo po urnitui iz ZDA dokazoval u dresu Aluminija.
v ZDA, pri ekipi Sacramenta, ki igra v 2. ameriški ligi. Po letu nastopanja širom Amerike je po spletu različnih okoliščin prekinil pogodbo, kar pa se je tokrat obrnilo v korist Aluminija. Jure je pogodbo s Šu-marji podpisal za leto 2019.
»Za igralce je zimski prestopni rok nekoliko težji kot poletni, zato je moje mnenje, da je Aluminij
odlična opcija. Za ta korak sem se odločil po svojem notranjem občutku, saj se tukaj odlično počutim. Ljudje v klubu so mi v preteklosti vedno pomagali, ko nisem imel kluba, vedno so mi stali ob strani, zato odločitev niti ni bila težka. Poznam ekipo in celotno dogajanje v ligi, zato sem mnenja, da v takšni situaciji lahko pomagamo
eden drugim.«
Daljši pogovor z Juretom bomo objavili v naslednji številki, podrobneje se bomo dotaknili predvsem ameriške izkušnje.
Kidričani bodo v tem tednu odšli na priprave v Istro, kjer bodo znova odigrali dve pripravljalni tekmi, z Istro in drugo ekipo Dinama.
Jože Mohorič
STRELEC ZA DRAVO: Martič.
DRAVA DAKINDA PTUJ: Hrastnik, Martinčevič, Ivanov, Martič, Mate, Lovenjak, Nelson, Rogina, N. Vajda, Mršič, Goljat. Igrali so še: J. Vajda, Šoštarič, Pšajd, Kukovec, Ramšak, Orovič, Simon. Trener: Nikola Jaroš.
Drava Dakinda Ptuj -Dobrovce 6:0 (3:0)
STRELCI: Ivanov, Goljat, 2 x Dedič, 2 x Rogina
DRAVA DAKINDA PTUJ: Cajnko, Martinčevič, Ivanov, Martič, Mate, Nelson, Dedič, Lovenjak, Rogina, Simon, Goljat. Igrali so še: J. Vajda, N. Vajda, Šoštarič, Pšajd, Kukovec, Ram-šak, Orovič. Trener: Nikola Jaroš.
Drava je v četrtek in v soboto odigrala dve pripravljalni tekmi z dvema zelo različnima tekmecema. Prvi je bil prvoligaška zasedba ambiciozne Mure, drugi pa član 1. lige MNZ Maribor NK Dobrovce. Tudi rezultata sta bila zaradi tega zelo različna .
Nikola Jaroš, trener Drave: »V tem obdobju je glavni cilj, da vsi igralci dobijo priložnost za igro. Zaradi bolezni (Rešek, Mršič) in manjših poškodb (Dedič) nekaterih igralcev so eni dobili nekoliko več, drugi pa malo manj priložnosti. Rezultata s tekem proti Rudar-
ju in Muri nista obetajoča, a smo proti Velenjčanom pokazali precej dobrih stvari. Mura se je izkazala za kvalitetnejšega tekmeca, bili so veliko agresivnejši in nam niso puščali veliko prostora za igro. Imeli smo nekaj dobrih trenutkov, a tudi precej slabih, zato moramo iz tega izluščiti najboljše. Tekma proti Do-brovcam je bila za nas dober trening, fantje so si z zmago nekoliko okrepili samozavest. Danes niko-
mur ni lahko zabiti šest golov, nam je to uspelo.
Veseli me, da ni pretiranih težav s poškodbami, da ni izostankov na treningih in da delo počasi kaže sadove. V naslednjem delu priprav gremo na bolj fine stvari, skozi to pa se bo izkristalizirala udarna ekipa.«
Matevž Kukovec, Drava: »Uvodno tekmo priprav smo imeli z Rudarjem, ko smo bili še v fazi nabiranja kondicije. Proti Muri v četrtek
je bilo vidno, da so naši tekmeci že blizu zaključnih priprav in da so za nas še premočan tekmec. Pretekli teden smo že tudi sami 'preklopili' na taktiko, več smo že delali z žogo. Dobrovce so bile naš tretji tekmec, prvi nekoliko lažji, nam kar je tudi uspelo izkoristiti za visoko zmago. Tekaško smo zagotovo zelo dobro pripravljeni, veliko dela pa nas še čaka v fazi uigravanja, saj nas je zapustilo deset doslej ključnih igralcev. Veliko je novincev, veliko je mladih, a se je proti Dobrovcem že poznal napredek. Do prvenstva bo zagotovo še veliko bolje.«
JM
Odbojka • 1. B DOL (ž)
Z nihajočo predstavo do nove zmage
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so proti Dobrovcem vknjižili prvo zmago v pripravljalnih tekmah.
ŽOK SETO Ptuj - Piran 3:0 (20, 27, 8)
ŽOK SETO PTUJ: Stavbar, Oan-cea, Pignar, K. Milošič, Gajser, Horvat, Vedlin Gojčič, N. Milošič, Pučnik, N. Fišer, T. Fišer. Trener: Bojan Novak.
Ptujske odbojkarice so precej nihale v svoji predstavi proti Pi-rančankam, ki so se predstavile kot boljša ekipa kot kaže lestvica, na kateri so na zadnjem mestu. Domačinke so sicer igrale brez svoje najboljše igralke Sare Sako-vič, tako da so morale odgovornost in breme v napadalnih akcijah prevzeti ostale igralke. Najboljšo igro so pokazale v tretjem nizu, ko so »razbile« nasprotnice, ki so zbrale le osem točk. Zmaga je tako ostala na Ptuju in za njo so največ prispevale Lena Pučnik, Nika Milošič, Klara Milošič in Ana Horvat.
Članice SETA so odločno in udarno začele tekmo, saj so si ekspre-sno priigrale osem točk prednosti. Nato se jih je ustavilo v napadu, naredile so preveč napak, tako da so Primorkam dovolile, da se približajo le na razliko dveh točk. Domačinke so bile v končnici dovolj zbrane, da so z nekaj uigranimi akcijami ta del dobile s 25:20.
Podobno kot v prvem so tudi v drugem nizu Ptujčanke silovito začele in so si že priigrale prednost z 20:11. V tem delu sta sestri Milo-šič odlično delovali na mreži, prav tako pa je stekla igra v napadu. Po določenih menjavah v igri je tempo domačink bistveno padel, težave so imele predvsem s sprejemom ter posledično organizacijo igre. Posledica tega je bila, da so jih Pi-rančanke najprej ujele in si priigrale tudi zaključno žogo za niz. Te niso izkoristile, so pa drugo za niz izkoristile varovanke Bojana Novaka, ki so napeto končnico dobile z 29:27.
Tretji niz je minil brez nihanj v igri ptujskih odbojkaric, ki so dobesedno stopile na plin ter »povozile« Pirančanke. Te niso imele rešitev za zares dobro predstavo domačink, ki so ta del dobile s 25:8.
ŽOK SETO Ptuj čakajo v tej sezoni še štiri prvenstvene tekme, od tega v zadnjih treh krogih tri zahtevna gostovanja. Zadnjič v sezoni 2018/19 se bodo predstavile domači publiki to soboto, ko bodo ob 17.30 v športni dvorani Gimnazije Ptuj igrale z ekipo Prevalj.
David Breznik
14 Štajerski
Šport
torek • 5. februarja 2019
Športnik leta MO Ptuj za leto 2018
Leto v znamenju strelcev,
med opaznejšimi tudi atleti in tenisači
		
^ ifl	"fy ^	? r1
m 7	" M Hft tlS.	ŠHt i
L «J 1 A	9 M g	.. . !J
Foto: Črtomir Goznik
Najboljša trojica v moški konkurenci: Peter Balta (3.), Kristjan Čeh (2.) in Sašo Stojak (1.). Priznanja sta jim podelila županja MO Ptuj Nuška Gajšek in Sandi Mertelj.
V dvorani dominikanskega samostana je bila pretekli teden izvedena tradicionalna prireditev Športnik leta v MO Ptuj. V 11 kategorijah je bilo skupno podeljenih 43 priznanj (seznam vseh smo objavili v prejšnji številki, op. a.).
»Prireditev zaradi tega ne izgublja pomena, saj v 11 kategorijah priložnost dobiva tudi veliko tistih, ki na samih tekmovanjih niso vedno vidni, so pa pomemben del športa. Zame je to znak določene širine ptujskega športa,« je dejal direktor Zavoda za šport Ptuj
Nevtralni opazovalci bi za zmagovalce letošnjega dogajanja nedvomno označili strelce iz Strelskega kluba Ptuj, ki so pobrali največ priznanj, med njimi tudi tri prestižne: športnik leta je postal Sašo Stojak, trener leta je Zlatko Kostanjevec, v svoji kategoriji je zmagala tudi moška ekipa SK Ptuj, ob tem pa je Majda RaušI osvojila še 3. mesto med ženskami..
Zlatko Kostanjevec, trener in tekmovalec v Strelskem klubu Ptuj - trener leta 2018 v MO Ptuj, je ob tem povedal: »Glede na videno je to res 'strelsko leto'. Zahvaljujem se vsem, ki so opazili naše rezultate in nas uvrstili med dobitnike priznanj. Na treningih in tekmovanjih se trudimo po najboljših močeh, da pridemo do kar najboljših rezultatov. So pa ta priznanja tudi potrditev, da delamo prav in da sistematično delo prinaša rezultate.«
Pri dekletih velikih dvomov o zmagovalki ni bilo, to je postala Konjičanka Tamara Zidanšek, Ker je 21-Ietna članica Teniškega kluba Terme Ptuj pretekli teden nastopala na Tajskem, je nagrado prevzela mama. Ob tem je najprej prebrala Tamarino pisno zahvalo: »Na Ptuju sem bila že od prvega trenutka naprej lepo sprejeta, tukaj se res odlično počutim. Športno udejstvovanje mi res veliko pomeni, imenovanje za najboljšo športnico Ptuja za leto 2018 pa je
še dodatna vzpodbuda za delo,« je med drugim zapisala.
»Na Tamaro sem ponosna že od samega začetka, saj je to moja hči. Bolj bi rekla, da gre za veliko veselje in radost, da dela to, kar jo veseli in je pri tem uspešna. Če ne bilo tega njenega veselja do tenisa, potem tudi teh rezultatov ne bi bilo - veselje in predanost sta osnova za vse v življenju, ne samo za tenis,« je dejala Lidija Zidanšek, Tamarina mama.
Občinstvo se je najbolj čustveno in s stoječim aplavzom spomnilo na posmrtno nagrajenega Ivana Pučka st., nagrado za posebne do-
sežke so sprejeli njegovi sinovi.
Drugi, ki je prejel stoječi aplavz, je bil dobitnik nagrade za življenjsko delo na področju športa Ivan Čuček. »Priznanje mi pomeni zelo veliko, sploh zaradi tega, ker sem v Aeroklubu Ptuj prisoten že polnih 55 let. Spomini so lepi, klub je imel med drugim v tem času 15 športnikov leta. Od leta 1964 dalje so se zvrstili Karl Korpar, Stanko Vrbančič (2), Franci Kodela (2), Oto Velunšek (5), Milena Cestnik, Igor Kolarič, nazadnje pa trikrat Peter Balta. Za klub so to zelo lepi dosežki, na katere sem zelo ponosen,« je izjemno zbrano povedal Ivan
Trenerja leta Ptuj) in Ivan '
Čuček, ki je še vedno poln življenjskega elana.
Odzivi po prireditvi so bili v glavnem pozitivni, posebno presenečenje večera sta bila zagotovo akrobata iz skupine F&B acrobatics, ki sta navdušila občinstvo s svojimi vratolomnimi akrobacijami. Za umetniški vložek so poskrbeli še člani Plesne šole Mambo in pevka Janja Krajnčič.
Slavnostna govornica je bila županja MO Ptuj Nuška Gajšek.
Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj: »Dvorana je bila polna, na odru je bilo z voditeljema in nastopajočimi čutiti veliko pozitiv-
postala Zlatko Kostanjevec (SK ko ml (BK Ring).
ne energije, športniki in športni delavci pa tudi zadovoljni s prejetimi priznanji - zaradi vsega naštetega lahko prireditev ocenim z oceno zelo dobro.
Ptuj ima glede športa dobro zaledje, ima razvejano mrežo športnih dejavnosti, ptujski športniki pa sodelujejo na različnih tekmovanjih doma in v tujini. Tudi na letošnji prireditvi je bilo omenjenih veliko odličnih rezultatov in najboljši so zasluženo prejeli priznanja.«
Po razglasitvi smo odmeve poiskali med nekaterimi nagrajenci
Sašo Stojak, ki je zmagal v moški kategoriji: »Nagrada mi pomeni veliko motivacijo za nadaljnje delo, za nadaljnja leta, v katerih imam zastavljene kar visoke cilje. Trenutno sem osredotočen le na treninge in delo, s katerim verjamem, da lahko cilje tudi uresničim.
V letošnji sezoni sem trenutno vodilni v 1. A državni ligi s pištolo, kar želim zadržati vse do konca. Bliža se tudi evropsko prvenstvo, kamor se želim kvalificirati in nato nastopiti čim bolje. Nazadnje sem na velikem tekmovanju - na tekmo svetovnega pokala - nastopil pred tednom v Munchnu, z nastopom pa sem bil zadovoljen. Na podobnih tekmovanjih je pritisk precej večji kot na domačih, a to je pač nov gradnik za prihodnost.
Tudi v reprezentanci Slovenije imam vso podporo vodstva, ki v zadnjih letih mladim namenja veliko pozornosti. Gre za dolgoročno vlaganje za prihodnost in trdno verjamem, da bo projekt tudi uspešen.«
Lidija Zidanšek, mama Tamare Zidanšek: »Spremljanja nastopov hčere na turnirjih po svetu se je bilo treba na neki način naučiti. Ni ga starša, ki bi bil ravnodušen ob tem in na trenutke niti ne morem gledati dogajanja na igrišču. Če želim sprejemati vse, kar to prinese na pot in hkrati ne glede na to, ali bo Tamara doživela poraz ali bo zmagala, uživati, potem je potrebno veliko dela na samemu sebi. Sem v fazi, ko mi to že zelo dobro uspeva, a mi občasno pritisk še vedno poskoči. Je pa veliko več užitka, kot ga je bilo kadarkoli prej.
Fizično v zadnjem obdobju nisem veliko prisotna z njo na turnirjih, ampak sta z njo trenerja Zorana Krajnc ali Marjan Čuk. Lani sva bila z možem zraven le vsak na enem, je pa v načrtu, da se to število poveča. Sicer smo dnevno povezani preko raznih omrežij, a je vseeno drugače, če smo skupaj v živo. Res si želimo, da bi nam to uspelo že letos.«
Kristjan Čeh, Atletski klub Ptuj:
»Prejeti priznanje je zame vedno nekaj posebnega. Pomeni, da sem naredil določen napredek, obenem pa je to tudi motivacija za nadaljnje delo. Če bom dobro de-
lal, bom naslednje leto prejel prvo priznanje (smeh).
Letos sem najboljši rezultat dosegel na mediteranskih igrah, kjer mi je uspel res fenomenalen met, pravi bum. Po pravici povedano tega nisem pričakoval, saj sem bil najmlajši med nastopajočimi v metu diska. Morda sem pričakoval finale, srebrnega odličja pa res ne. To je bil res dan, ko mi je uspelo pokazati vse, za kar delam na treningih. Če bi bilo tako še na Finskem, kjer je potekalo mladinsko SP, potem bi bilo že sanjsko.
Letos med glavne cilje uvrščam EP U-23 na Švedskem, še prej marca evropski zimski pokal v metih, velika želja pa je člansko svetovno prvenstvo v Dohi v Katarju. Za slednje je norma 65 metrov, torej mi glede na mediteranske igre manjkajo še trije metri. To se seveda da nadgraditi, teh 65 metrov bi letos rad dosegel.
Treningi trenutno potekajo brez zapletov, pridobivam moč, tudi tehnika se izboljšuje. Prav v tehniki so še precejšnje rezerve, moj trener Gorazd Rajher natančno ve, kje so še možni popravki in izboljšave.«
Zlatko Kostanjevec: »V klubu imamo v tej sezoni nekakšno generacijsko menjavo, saj naši najstarejši mladinci prestopajo v člansko konkurenco. Ob tem imamo dovolj podmladka, tako da se ne bojimo za prihodnost kluba. Trenutno delamo z nekaj več kot desetimi mladimi, kar je optimalna številka glede na naše pogoje, pri tem mislim na orožje - zračne pištole - in tudi prostorske pogoje.
Pogoji za razvoj strelskega športa na Ptuju so sicer dobri. Večkrat smo sicer že dejali, da si želimo elektronskih tarč, kar upamo, da se bo letos uresničilo. To bi bil za nas velik napredek in bi nam omogočil lažje in kvalitetnejše treniranje ter pripravo na vsa največja tekmovanja, kjer so te tarče seveda prisotne.
V reprezentanci sodelujem že vrsto let. Tako tam kot tudi v klubu se trudimo vzgajati mlade tekmovalce, ki bi lahko prestopili ta prag. Vsekakor pa je povabilo k delu v reprezentanci potrditev, da delamo prav in da je nivo dela visok.«
Majda Raušl, Strelski klub Ptuj:
»Z imenovanjem med najboljše tri sem bila prijetno presenečena, vesela in hvaležna sem za to lepo priznanje. Na drugi strani pa tudi vem, da se zelo trudim in delam, tudi rezultati zaradi tega ne izos-tajajo. Iz lanske sezone bi omenila ekipno prvo mesto v 1. državni ligi, kjer imamo izjemoma to možnost, da lahko tekmujemo kot mešana moško-ženska ekipa. V veliko čast mi je, da sem lahko moški ekipi pripomogla do zmage.
Moj glavni cilj v letošnji sezoni je uvrstitev v reprezentanco za nastop na tekmah svetovnega pokala.«
Jože Mohorič
Nagrada za življenjsko delo na področju športa: Ivan Čuček
Ivan Čuček je eden pionirjev ptujskega letalstva, član Aerokluba Ptuj je vse od leta 1954. Najprej je bil padalec, nato jadralni pilot, kasneje aviomehanik in upravnik letalske šole. Že kot mladinec je 29. maja 1954 opravil prvi skok s padalom. Leta 1955 se je izšolal za jadralnega pilota in je kasneje prejel tudi zlato značko jadralnega pilota. Tri leta pozneje se je izšolal še za pilota motornih letal na ljubljanskem letališču in je postal tudi učitelj letanja. Deset let je nato na letališču v Moškanjcih delal kot aviomehanik, med leti 1967 in 1987 pa je bil upravnik letalske šole. Vmes je leta 1974 postal zmagovalec republiškega aerorelija Slovenije in je kasneje tekmoval na državnem ter prvem balkanskem prvenstvu v aeroreliju.
Ivan Čuček je v glavnem poučeval mlade pilote in je preživel več kot 6000 ur med nebom in zemljo. Po končani poklicni poti na letališču v Moškanjcih se je iz športnega vidika ukvarjal z visečim kegljanjem in kolesarstvom. Devet let je bil vodja kolesarske sekcije pri Društvu upokojencev Ptuj. Tudi dandanes še vedno zelo rad kolesari in je lani devetnajstič zapored prejel priznanje Slovenija kolesari.
»Praktično ni letališča v Jugoslaviji, kjer ne bi pristal«
Ivan Čuček: »Leta 1954 smo opravili prvi tečaj padalstva v Mariboru, bilo nas je več kot 20, in po tem je Aeroklub Ptuj zaživel. Vsako leto se je nato to nadaljevalo, tudi s šolanjem jadralnih pilotov in pilotov motornih letal. Tako je vse do današnjih dni, ko se mi veterani še vedno sestajamo in obujamo spomine, obenem pa z veseljem spremljamo delo mlajših generacij, ki uspešno vodijo klub naprej.
V klubu smo sicer imeli 12 uspešnih predsednikov, 10 upravnikov in 10 mehanikov in z vsemi smo res dobro sodelovali. Veliko sem se družil z mladimi in mi je bilo z njimi vedno lepo. Leta 1971 smo nabavili po-
Foto: Črtomir Goznik
Prejemnik nagrade za življenjsko delo na področju športa: Ivan Čuček (v sredini, ob njem sta Fredi Kmetec in Marjan Lenartič)
slovno-turistično 6-sedežno letalo, ter z njim leteli s ptujskimi in mariborskimi poslovneži praktično po celi nekdanji Jugoslaviji - praktično ni letališča v Jugoslaviji, kjer ne bi pristal, oz. jih je zelo, zelo malo.
Zanimiva pa je zgodba z mojim najdaljšim poletom, ko sem bil v enem dnevu v zraku več kot 11 ur. Na poti sem bil na relaciji Ptuj-Skop-je-Atene in po isti poti nazaj. To je bilo sicer proti vsem predpisom, ampak je bilo čudovito. Zgodil pa se je leta 1973 ali 1974, moral bi natančno pogledati v mojo knjižico letenja, kjer je natančno popisan vsak polet.
Skokov s padalom nisem opravil veliko, le 43, zanimivo pa je, da sem obljubil, da bom zadnjič skočil ob odhodu v pokoj, leta 2004. To sem res storil in tako je med prvim in zadnjim skokom minilo 50 let.«
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki priznanj za zaslužne športne delavce
dovič (TK Terme Ptuj) in Miha Muršec (KK Perutnina Ptuj).
torek • 5. februarja 2019
Šport
Štajerski	15
Rokomet • NLB liga, 16. krog
Padec v 2. polčasu usoden za Ormožane
Loka - Jeruzalem 33:25 (14:13)
JERUZALEM: T. Balent (6 obramb - ix7m), Ž. Firšt Šeruga; D. Bogadi, A. Šoštarič, B. Čudič 6 (i), R. Žuran 8, U. Horvat i, T. Hebar 6 (2), J. Kocbek 2, T. Kosi i, D. Mesaric i, Ž. Ciglar, Ž. Toplak. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Loka 6/3; Jeruzalem 6/3. IZKLJUČITVE: Loka 8; Jeruzalem i2 minut. IGRALEC TEKME: Grega Jamnik (Loka).
Rokometaši Jeruzalema so drugi del sezone začeli s porazom proti Loki.
Ormožani so tekmo odprli z zgrešeno sedemmetrovko Tilna Kosija. V ii. minuti je prednost Loke že znašala pet zadetkov (7:2).
Ormoška obramba ni našla rešitev za oba levoroka igralca Loke Grega Jamnika in Tima Bogdanič Jenka,
ki sta pridno polnila mrežo. V nadaljevanju so gostje vendarle izboljšali svojo igro in nižali zaostanek, ampak bližje kot na gol zaostanka (i2:ii, i3:i2, i4:i3) četi trenerja Saše Prapotnika ni uspelo priti.
Po seriji treh zaporednih golov Roka Žurana so Ormožani v 40. minuti izid le izenačili (i7:i7). Na potek tekme je močno vplival rdeči karton Jureta Kocbeka v 37. minuti (tretja izključitev). Obramba Jeruzalema je začela razpadati, v napadu so sledile številne tehnične napake in Loka je v zaključek tekme odšla s tremi goli prednosti (25:22 v 50. minuti). Lepe prednosti gostitelji več niso izpustili iz svojih rok,
NLB liga				
REZULTATI 16.	KROGA:			Trimo
Trebnje - Koper 2013 25:25 (16:16),				
Sviš Ivančna Gorica		- Krka 33:36		
(19:17), Dol TKI Hrastnik			- Dobova	
27:24 (11:10), Riko Ribnica -				- Mari-
bor Branik 26:24 (13:7), Urbansca-				
pe Loka - Jeruzalem Ormož 33:25				
(14:13), Gorenje -	Celje Pivovarna			
Laško 26:30 (12:12).				
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 16		15	0	1 30
2. RIKO RIBNICA	16	12	3	1 27
3. GORENJE VELENJE	16	10	2	4 22
4. MARIBOR BRANIK	16	9	2	5 20
5. KOPER 2013	16	7	3	6 17
6. URBANSCAPE LOKA	16	9	0	7 18
7. KRKA	16	7	1	8 15
8. TRIMO TREBNJE	16	6	3	7 15
9. JERUZALEM ORMOŽ	16	5	1	10 11
10. DOBOVA	16	4	0	12 8
11. DOL TKI HRASTNIK	16	3	1	12 7
12. SVIŠ IVANČNA GORICA 16		1	0	15 2
ampak so jo celo povečali na končnih +8 (32:24, 33:25).
Ormožanom ni preostalo drugega kot Gorenjcem športno čestitati za zasluženo zmago. V i7. krogu Jeruzalem čaka še eno gostovanje, tokrat v Novem mestu pri Krki.
Robert Beguš, trener Loke: »Naša zmaga je zaslužena, čeprav
Ormožani so 40 minut dobro zapirali poti do gola, nato so se domačini povsem razigrali.
je končni izid morda nekoliko previsok. Tekmece smo dolgo časa 'lomili'. S to pomembno zmago smo naredili korak bližje k uvrstitvi med Top 6. Po videnem Ormožane čaka hud boj za obstanek v ligi.«
Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: »Ni nam uspelo pripraviti presenečenja. Tekmo smo slabo začeli, vendar smo se z vztrajnostjo vrnili v igro. Za nas je bila usodna tretja izključitev Kocbeka. Zmaga Loke
je zaslužena. Zdaj nas čaka novo težko gostovanje v Novem mestu. Verjamem, da lahko presenetimo Krko, ki proti nam lovi zadnji vlak za uvrstitev v Ligo za prvaka.«
Uroš Krstič
Rokomet • 1. B SRL (m), 14. krog
Zmagovalec znan po enajstih minutah ...
Mokerc Ig - Drava Ptuj 31:25 (16:12)
DRAVA PTUJ: Reisman, Mlač--Černe i, Gregorc 3 (3), Grobelnik 2, Hrupič 3, Zupanc i, Stopar i, Bedrač i, Rožman 4, Žunič 2, Bra-čič, Žuran S., Sivka 7. Trener: Vladimir Vujovic.
SEDEMETROVKE: Mokerc Ig 0/0, Drava Ptuj 3/5. IZKLJUČITVE: Mokerc Ig io minut, Drava Ptuj 2
minuti
Po dolgi pavzi zaradi svetovnega prvenstva v rokometu (i. Danska, 2. Norveška, 3. Francija) se je konec tedna nadaljevalo tekmovanje v i. B državni ligi. Rokometaši Drave so na pripravah odigrali nekaj zelo solidnih tekem, medtem ko so tokrat na Igu igrali v nasprotju z začrtano taktiko in slabše od pričakovanj, kar jim je prineslo prvenstveni poraz.
Ptujčani so se z nekoliko okrnjeno ekipo optimistično odpravili na tekmo z Mokercem, ki si je zmago zagotovil v uvodnih minutah tekme. Že v ii. minuti so namreč domačini povedli s 7:i. V teh minutah Dravi igra nikakor ni stekla, igralci so preveč »solirali« v napadu in posledično zgrešili tudi preveč strelov. Pri teh so bili premalo natančni in so tudi »razbranili« domačega vratarja Tilna Grudnika.
Tenis • WTA-turnir na Tajskem
Polfinale za novo najvišjo uvrstitev v karieri
Po izpadu iz OP Avstralije sta Tamara Zidanšek in njen trener Zoran Krajnc še nekaj časa ostala v Melbournu in izkoristila odlične pogoje za treninge. Rezultat je bil očiten dvig forme, kar je Tamara potrdila s svojimi nastopi na Tajskem. »Takšnega tenisa pri Tama-ri še nisem videl, nekateri seti so bili vrhunski,« je iz Tajske sporočil Krajnc.
Vrhunski je bil začetek, ko je Tami v 1. krogu z igrišča dobesedno odpihnila lansko zmagovalko tega turnirja Timeo Babos (65.). Ta je na koncu predala dvoboj, a v prvem setu sta tekmici odigrali šest izenačenih iger, tudi na razliko, vse pa je dobila naša igralka.
Z novo mero samozavesti je odšla v drugi dvoboj proti Jennifer Brady (120.). 23-letna Američanka je v uvodu ugnala 2. nosilko Caroline Garcia, tudi proti Tamari je pokazala zobe. In to zelo .... Po zaostanku v setih je v drugem Tamari zavezala kravato, a se je Konjičanka hitro pobrala in v odločilnem setu nanizala pet zaporednih iger (5:0). Vse je kazalo na sprehod do napredovanja, a je Bradyjeva pokazala neverjeten
preobrat, med katerim je ubranila celo tri vezane zaključne žoge (40:0). Set se je zaključil s tie-bre-akom, ki je spisal novo poglavje tega trilerja. Američanka je prišla do dveh zaključnih žog (4:6), Tamara pa je ohranila neverjetno koncentracijo in se izvlekla iz te izjemno kočljive situacije. Izkoristila je sedmo zaključno žogo in slavila ii:9!
»Ljudje okoli mene kar niso mogli verjeti, kaj se dogaja, sam pa sem bil popolnoma miren. Tamari neizmerno zaupam in vem, česa je sposobna. Mentalno je izjemno napredovala, in čeprav se še včasih spotakne, je sposobna odigrati vrhunsko,« je dejal Krajnc. Tamara je morala po skoraj dveh urah in pol igre »za nagrado« v ledeno kopel ...
26-letna Švicarka Viktorija Golu-bič (ioi.) je bila naslednja tekmica, proti kateri je bila Tami - kljub izgubljenemu prvemu nizu - precej suverena.
S polfinalom je Zidanškova že prišla do karierne uvrstitve (63.), a je želela tudi proti Ajli Tomljanovič (4i.) zmago. A je prvi set izgubila že v uvodni servisni igri, ko je Avstralki uspel break (0:i). V nadaljevanju sta obe dobili svoj
Na drugi strani je kljub poškodbi prsta svoje delo na vratih Drave dobro opravil Sandi Žuran, ki je bil tokrat edini vratar v ptujski ekipi, saj je bil Boštjan Belec bolan. Ob Žuranu je trener Vladimir Vujovic tokrat imel premalo razpoloženih igralcev, da bi iztržili pozitiven rezultat. Do polčasa so Dravaši znižali na štiri zadetke zaostanka.
V nadaljevanju so nekoliko izboljšali igro v obrambi, ki so jo
servisne igre, in čeprav je pri 4:5 Tami zapretila z breakom (30:0), je set odšel na stran tekmice. Ta je v drugem setu odigrala še bolje in si zagotovila finalni nastop. Hrvatica z avstralskim potnim listom se je proti i8-letni Ukrajinki Dayani Yastremski (34.) spotaknila v tie--breaku odločilnega seta ...
V manjšem turističnem mestu Hua Hin sta bili na odlično organiziranem turnirju sicer prvi nosilki Španka Garbina Muguruza (i5. na WTA) in Francozinja Caroline Garcia (i9.). Prva se je uvrstila v četr-tfinale, druga je izpadla v i. krogu.
JM
WTA-turnir na Tajskem (Hua Hin), 250.000 dolarjev:
1.	krog: Zidanšek - Timea Babos (Madžarska) 6:0, 3:1 - predaja
2.	krog: Zidanšek - Jennifer Brady (ZDA) 6:3, 0:6, 7:6(9); četrtfinale: Zidanšek - Viktorija Golubič (Švica) 4:6, 6:1, 6:2; polfinale: Zidanšek - Ajla Tomljanovič (Avstralija, 6.) 4:6, 1:6; finale: Tomljanovič (6.) - Yastremska (Ukrajina, 8.) 2:6, 6:2, 6:7(3).
1. B SRL (m)					
1. SLOVENJ GRADEC 2011	14	12	0	2	24
2. BUTAN PLIN IZOLA	14	11	1	2	23
3. KRŠKO	14	10	2	2	22
4. LL GROSIST SLOVAN	14	11	0	3	22
5. HERZ ŠMARTNO	14	7	2	5	16
6. DRAVA PTUJ	14	7	1	6	15
7. RUDAR	14	7	1	6	15
8. MOKERC - KIG	14	7	0	7	14
9. ŠKOFLJICA PEČJAK	14	5	2	7	12
10. RADEČE PAPIR NOVA	14	5	1	8	11
11. BREŽICE	14	3	2	9	8
12. ČRNOMELJ	14	2	3	9	7
13. AJDOVŠČINA	14	2	2	10	6
14. POMURJE	14	0	1	13	1
večino tekme izvajali v formaciji 5-i, le tu in tam so se postavili v postavitev 6-0. Igralci Mokerca so
igrali postavitev 6-0, kar je predstavljalo precejšnjo oviro za Dravo, ki je bila v drugem polčasu bolj enakovreden tekmec in je v 43. minuti po zadetku Denisa Hrupiča prišla do rezultata 22:i9. Na minus tri so prišli še enkrat, po zadetku Jana Sivke, ki je bil s sedmimi zadetki najboljši gostujoči strelec. Sledilo je spet obdobje napak, kar so izkoristili rokometaši z Iga in s tremi zaporednimi zadetki tekmo mirno pripeljali do zmage.
Za zmago Mokerca imata največ zaslug odličen organizator igre Denis Tabakovic in nezaustavljiv krožni napadalec Elvir Kalabic.
David Breznik
Rokomet • 2. SRL (m)
Drugi polčas je tehtnico nagnil na stran Ljubljančanov
Tamara Zidanšek je na Tajskem odigrala eno izmed najrazburlji-vejših tekem v dosedanji karieri. Iz nje je v 2. krogu izšla kot zmagovalka!
Moškanjci-Gorišnica -Ljubljana 26:38 (15:17)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Men-daš, Bratuša, Ranfl; Belšak, Loren-čič 2, Šandor 5, Bedrač 3, Petek, Ozmec 7, Letonja, M. Geč, B. Geč i, Sok 6(2), Ivančič i, Tement i, Leben. Trener: Siniša Radujkovic
SEDEMMETROVKE: Moškanjci--Gorišnica 3/2, MRK Ljubljana 8/6.
IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišni-ca 8 minut, MRK Ljubljana 8 minut.
Rokometaši Gorišnice so na začetku drugega dela sezone gostili vodilno ekipo MRK Ljubljana, s čimer jih je čakal najtežji možni tekmec. Goste je vodil priznani slovenski trener Bojan Čotar, v svoji zasedbi pa Ljubljančani premorejo zelo kakovostne igralce.
Ne glede na položaj na lestvici so Gorišničani zelo dobro začeli tekmo in v i3. minuti je na semaforju pisalo i0:9. Po trikrat sta v tem delu zadela Nino Bedrač in Žan Ozmec. Sledila je izjemna serija gostov, ki so v razmiku petih minut dosegli šest zadetkov, pri tem pa niso prejeli nobenega (i0:i5). To še ni bila odločilna prednost za končni uspeh, saj so Gorišničani znova strnili vrste in do odhoda na odmor znižali na -2 (i5:i7).
Do rezultata i7:i9 je bila tekma odprta, nato pa so gostje še z drugo serijo zadetkov na tekmi odločili zmagovalca. Od 34. do 45. minute so domala hermetično zaprli vse
poti do gola (prejeli so le en gol), v napadu pa so dosegli kar devet zadetkov (i8:28) V tem delu je v napadu prednjačil izkušeni 29-letni Slavko Erak, ki je skupno na tekmo dosegel devet zadetkov, kar pet jih je zabil v tem odločilnem obdobju srečanja. Erak je med drugim igral že za Ribnico in Sviš v i. ligi. Učinkovit je bil tudi nekdanji igralec Ormoža Vid Lukman, ki je na srečanju dosegel 7 zadetkov, prav tako tudi Uroš Miličevič.
V domači vrsti so bili najučinkovitejši Ozmec, Sok in Šandor, kar pa je bilo premalo za močnejši odpor proti favoriziranim gostom. Priložnost za nove točke bodo imeli Gorišničani konec tedna, ko bodo gostovali pri ekipi Kronosa.
JM
2. SRL (m)
REZULTATI 10. KROGA: Moška-njci-Gorišnica - Ljubljana 26:38, Kronos - Cerklje 24:35, Škerjanc Jadran Hrpelje Kozina - Alples Železniki 25:27, Sevnica - Arcont Radgona 29:27, Metlika - Grosuplje 20:29.
1.	LJUBLJANA	10 10 0 0 20
2.	CERKLJE-RADOVLJICA 10 9 0 1 18
3.	GROSUPLJE	10 8 0 2 16
4.	MOŠKANJCI - GORIŠNICA 10 6 0 4 12
5.	ALPLES ŽELEZNIKI 9 4 14 9
6.	JADRAN HRPELJE-KOZINA 9 3 0 6 6
7.	KRONOS	8 2 0 6 4
8.	SEVNICA	9 2 1 6 5
9.	METLIKA	8 0 2 6 2
10.	ARCONT RADGONA 9 0 0 9 0
Foto: UK
16 Štajerski
Šport, rekreacija
četrtek • 7. februarja 2019
Futsal • 2. SFL, 14. krog
Tomaž Ptuju prevzel vodilno pozicijo
V £■
Igralci KMN Tomaž Sic bar (u rumenih dresih) so u uelikem derbiju 2. futsal lige pred 400 gledalci ugnali ekipo FC Hiša daril Ptuj.
Tomaž ŠIC bar - Hiša daril Ptuj 7:4 (3:2)
STRELCI: 1:0 Goričan (2.), 1:1 Vrabel (4.), 2:1 Dragosavac (7.), 2:2 Vrabel (12.), 3:2 Dragosavac (15.), 4:2 Klajnšek (25.), 4:3 Pihler (33.), 5:3 Krajnc (34.), 5:4 Goričan (36./ ag), 6:4 Goričan (38.), 7:4 Klajnšek (40.).
TOMAŽ ŠIC BAR: Caf, Prijol, Klanjšek, Školiber, Kos, Goričan, Gašparič, Marot, Miklašič, Dragosavac, Krajnc. Trener: Bojan Cunk.
HIŠA DARIL PTUJ: Stepinšek, Domjan, Vindiš, U. Senekovič, Ka-tan, Tušek, Pihler, Kotnik, Ramadani, M. Senekovič, Klemenčič, Leto-nja, Vrabel. Trener: Dejan Kraut.
Več kot 400 gledalcev, ki so pripravili izvrstno atmosfero, je spremljalo derbi 2. slovenske futsal
lige (SFL). Do tega kroga vodilni Ptujčani (36 točk) so se v Ljutomeru pomerili z ekipo Tomaž ŠIC bar (34), po dvoboju, ki je postregel z lepimi potezami, številnimi zadetki, grobostjo in rdečimi kartoni, pa so se veselili v domačem taboru. Prleki so slavili s 7:4 in se štiri kroge pred koncem prvenstva zavihteli na 1. mesto, obenem pa imajo zdaj tudi boljši medsebojni izkupiček s ptujsko ekipo, ki je v prvem delu prvenstva zmagala s 6:4.
Hiša daril Ptuj je v prleško prestolnico pripotovala s kar enajstimi igralci in dvema vratarjema, trener Dejan Kraut pa se je že več kot uro pred dvobojem s svojimi varovanci zaprl v slačilnico, kjer so skupaj kovali taktiko za najpomembnejši dvoboj prvenstva. V domačem taboru so bili videti veliko bolj sproščeni, tekma pa je pokazala, da se
je trener Tomaža ŠIC bara Bojan Cunk odločil za pravilno taktiko, saj je večji del dvoboja prepustil žogo gostom in z individualno kakovostjo svojih igralcev hitro prehajal iz obrambe do učinkovitih napadov, s čimer je tokrat prelisičil svojega kolega na ptujski klopi.
Že v uvodu tekme je dobesedno zagrmelo na tribunah. Domači kapetan Urban Goričan, ki so ga skupaj z bratom Davidom glasno spremljali tudi njegovi nogometni prijatelji iz sosednje Hrvaške, je že v 2. minuti povedel svojo ekipo v vodstvo. Dve minuti pozneje se je pripetila sumljiva situacija: igralec ptujske ekipe Bojan Klemenčič je silovito krenil proti vratom domače ekipe, dostop do vrat pa mu je želel preprečiti nekdanji član ptujske ekipe Žan Krajnc. Klemenčič je v padu z roko udaril Krajnca po
obrazu, zaradi česar je slednji obležal v mlaki krvi na parketu. Sodnika sta na začudenje večine v dvorani piskala prekršek za Ptujčane, odlično odmerjen prosti strel Aleša Vrabla pa je dobesedno razparal domačo mrežo. Krajnc je z zlomljenim nosom odšel v slačilnico, a njegova želja, da nadaljuje igro proti nekdanji ekipi, je bila tako velika, da mu je domači fizioterapevt Miha Magdič namestil posebno nosno oporo, s katero se je sredi prvega polčasa vrnil na parket.
Razburljivih dogodkov ni zmanjkalo tudi v nadaljevanju prvega polčasa. Domačini so preko prvega strelca lige Darija Dragosavca še dvakrat povedli (2:1, 3:2), goste pa je v igri držal Vrabel (2:2), ki je po drugem izenačujočem zadetku zatresel še okvir vrat, s čimer so Ptujčani zapravili edino priložnost
za vodstvo na tem dvoboju. Dra-gosavac, ki je v tej sezoni dosegel že 30 zadetkov, je v razmiku le dveh minut z nespametnima potezama prejel dva rumena kartona in v 17. minuti je moral pod tuš. Z igralcem manj se je domača ekipa odlično branila in odšla na odmor z minimalno prednostjo.
V	drugem polčasu so domačini v 25. minuti povedli s 4:2, zadetek pa je dosegel za marsikoga prvo odkritje dvoboja Domen Klanjšek. Že v naslednjem napadu je imel izvrstno priložnost za povišanje vodstva Dejan Kos, vendar mu je veselje preprečila vratnica. Ker Ptujčanom ni uspevalo prebiti obrambe domačinov ob postavitvi 4 na 4, se je Kraut v 30. minuti odločil v napadalnih akcijah kot petega igralca v polje poslati Vrabla. Ob veliki napaki domače obrambe je v 34. minuti za znižanje vodstva poskrbel Thomas Pihler (4:3), vendar je že v naslednjem napadu z izvrstno potezo, s peto, za novo povišanje vodstva poskrbel Krajnc (5:3). Kos je minuto pozneje silovito krenil proti ptujskim vratom, od zadaj pa ga je grobo zrušil Pihler. Ogorčeni Kos je napadel Pihlerja, sodnika pa sta upravičeno obema pokazala rdeči karton in ju poslala »na hladno«.
V	času razgretih glav so Ptujčani še enkrat prišli do zadetka zaostanka, ko je nesrečno v lastno mrežo žogo poslal domači kapetan (5:4), ki pa se je odkupil v 38. minuti, ko je s svojim drugim zadetkom na
2. SFL
REZULTATI 14. KROGA: Extrem Sodražica - Dlan Logatec 5:5, Futsal klub Dobrepolje - Kix Ajdovščina 8:4, KMN Tomaž ŠIC Bar - FC Hiša daril Ptuj 7:4, ŠD Mlin-še - Futsal klub Kebelj 4:1, KMN Miklavž - KMN Velike Lašče 1:6.
1.	TOMAŽ SIC BAR
2.	HIŠA DARIL PTUJ
3.	ŠD MLINŠE
4.	KIX AJDOVŠČINA
5.	VELIKE LAŠČE
6.	DOBREPOLJE
7.	DLAN LOGATEC
8.	KMN MIKLAVŽ
9.	EXTREM SODRAŽICA
10.	KEBELJ
14 12 11 37 14 12 0 2 36 7 3 4
14 14 14 14 14
24
7 1 6 22 5 4 5 19
5 3 6 5 2 7
14 4 2 8 14
14 14
3 2 9 1 0 13
tekmi dejansko odločil zmagovalca (6:4). Minuto pred vodstvom domače ekipe s 6:4 bi sodnika Dra-žen Jurič in Rade Kovačič morala na predčasen odhod v slačilnico poslati tudi ptujskega igralca Marcela Vindiša, ki je namerno, kljub temu da je že imel rumeni karton, podrl domačega vratarja Kevina Cafa, vendar sta sodnika na začudenje prisotnih piskala le prekršek za domače. V zadnji minuti je za eksplozijo navdušenja na tribunah poskrbel še Klanjšek, ki je z redko videnim zadetkom z glavo povsem dotolkel goste (7:4).
Do konca prvenstva so preostali še štirje krogi. Prvouvrščena ekipa se bo direktno uvrstila v 1. SFL, dru-gouvrščena pa bo igrala dodatne kvalifikacije s predzadnjo ekipo 1. SFL.
Miha Šoštarič
Bojan Cunk, trener Tomaža ŠIC bara: »Fantastična tekma, fantastičen ambient. Tekma je pokazala vse, kar futsal ponuja. Naboj je bil velik, nekateri moji fantje pa so preveč podlegli tej atmosferi. Po zmagi jim je oproščeno, kljub temu da bi zaradi nespametnih potez lahko izgubili to tekmo. Dobro smo se pripravili na nasprotnika ter popolnoma zasluženo zmagali.«
Dejan Kraut, trener Hiše daril Ptuj: »Zelo smo razočarani. Mislili smo na pozitiven razplet, vendar nam enostavno tokrat ni šlo. Vsakič, ko smo se rezultatsko priključili domači ekipi, smo znova prejeli zadetek. V igri smo bili boljši, a po individualnih napakah naših igralcev smo dobivali zadetke. Igra z vratarjem v polju se nam ni izšla.«
Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj
Na vrhu Virtuozi z Destrnika
Zimska liga malega nogometa pod okriljem MNZ Ptuj je vrhunec dosegla v nedeljo s končnico tekmovanja v športni dvorani Center. Tri odločilne tekme si je ogledalo lepo število gledalcev, ki so na delu videli tri najboljše ekipe iz rednega dela tekmovanja.
V končnico so iz najboljšega položaja stopili Virtuozi (na zaključni turnir so prinesli tri točke,
RC Trcko eno, Team BB je začel iz ničle, op. a.), to pa so z dvema zmagama potrdili tudi na parketu in zasluženo prišli do naslova. Na poti do končne zmage so najprej s 3:0 premagali Team BB. V tej tekmi so prevladovali in so si v prvem polčasu ustvarili nekaj zrelih priložnosti, v drugem pa je naprej po kontri Krajnca žogo z bližine poslal v gol Gašparič, nato je lepo akcijo
zaključil Klemenčič, piko na i pa je s prefinjenim »lob« strelom postavil Pihler.
Bolj razburljiva in napeta je bila druga tekma med ekipama RC Trc-ko in Team BB. V dinamični tekmi so slednji povedli po protinapadu, ko je bil uspešen Brunšek. Po šolski akciji je takoj v nadaljevanju izenačil Šalamun, a Team BB je v naslednji minuti po diagonalnem strelu
Kolarja povedal z 1:2. Sledila je popolna ofenziva Trcka, za katerega je za ohranitev možnosti za naslov štela le zmaga. Po izigrani akciji je izenačil Sitar, sledil je nespretna reakcija in avtogol vratarja Holcma-na, končni rezultat 4:2 pa je iz kazenskega strela z desetih metrov postavil Vajda. To je pomenilo, da je o prvaku odločala zadnja tekma.
Virtuozi so jo bolje začeli, saj je Senekovič takoj dosegel dva zadetka, boljšo igro v prvem delu pa je po protinapadu kronal še Klemenčič z zadetkom iz bližine (2:0). V nadaljevanju so igralci Trcka šli »na vse ali nič«. Sitarje sicer
Foto: Črtomir Goznik
V medsebojnem obračunu za 2. mesto sta se merili ekipi RC Trcko in Team BB; daljšo so potegnili prvi.
znižal rezultat, a sledila sta še dva zadetka igralcev z Destrnika, saj je najprej Klajnšek zadel iz svoje polovice, medtem ko je Pihler zadel na
Foto: Črtomir Goznik
Zmagovalna ekipa Zimske lige MNZ Ptuj: PC Virtuozi Destrnik
Rezultati zaključnega turnirja: FC Virtuozi Destrnik -Team BB 3:0, RC Trcko - Team BB 4:2, FC Virtuozi Destrnik -RC Trcko 5:2.
Končni vrstni red:
1.	FC Virtuozi Destrnik 9
2.	RC Trcko	4
3.	Team BB	0
Najboljši strelec tekmovanja je bil Doris Kelenc (Poeto-vio Plindom 0807300), dosegel je 23 zadetkov.
Člani zmagovalne ekipe FC Virtuozi Destrnik so bili: Caf, Krajnc, Gašparič, Goričan, Paj-nkiher, Pihler, Senekovič U., Murko, Klanjšek, Klemenčič, Senekovič M.
prefinjen način. Končni rezultat 5:2 je z natančnim diagonalnim strelom z desne strani postavil Horvat Zamuda.
Z drugo zmago so zmagovalci zasluženo postali člani ekipe FC Virtuozi Destrnik, katerih kapetan Žan Krajnc je po tem uspehu povedal: »Do zmag še zdaleč nismo prišli na lahek način, kot morda kaže končni rezultat, saj je bila vsaka tekma zase zelo težka. Za ta zaključni turnir smo se zares dobro pripravili, imeli smo izjemno ekipo, ki je prišla zasluženo do tega naslova. Zelo sem zadovoljen z našimi igrami v rednem delu prvenstva, še bolj pa na zaključnem turnirju.«
Na spisku zmagovalcev zimske lige imamo tako v sezoni 2018/19 novo ime - FC Virtuozi Destrnik. Trem najboljšim ekipam je vodstvo MNZ Ptuj za uspehe predalo zaslužene pokale.
David Breznik
Foto: MS
torek • 5. februarja 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Pisma bralcev
Domovi za ostarele samo še za prvorazredne!
Bom kar začel z lastno izkušnjo! Žena je po porodu zbolela za skrito boleznijo, ki se ji danes reče bipolarna motnja. Zato sem vedno hodil v službo sam in zato žena ni imela pokojnine. S 65 leti pa je dočakala državno pokojnino v višini 183 evrov. Dobivala jo je dve leti - do socialne reforme v Pahorjevi vladi. Ta reforma pa je državno pokojnino ukinila in postavila cenzus socialne pomoči na nekaj čez 13. 000 evrov na leto za družino. Za našo družino, je davkarija - sociala izračunala skupne dohodke (moja pokojnina, hiša, avto, tudi 30 arov goric in manjša zidanica v Halozah - in vsota je ta cenzus za nekaj evrov presegla.
Ne rečem, da so bili do te pokojnine upravičeni tudi tisti, ki bi lahko, a niso (hoteli) - jim ni bilo treba delati, kot so to recimo bile žene premožnih podjetnikov, tovarnarjev, tajkunov ... (da bi še dobivale teh 183 evrov pokojnine)! Povedati hočem, da se ukinitev te pokojnine ni izvajala individualno - za vsakega posebej, kako se kdo preživlja, ampak povprek, kot da je prav vsak sposoben delati in imeti zasluženo pokojnino.
S skromnostjo in odrekanjem smo s sinom shajali. Ko pa je ženo bolezen priklenila na posteljo in sem že tudi sam imel preko 80 let, sin pa je živel z partnerko drugje, več ni šlo. Tudi v Bolnici Ormož, kjer se je žena večinoma zdravila, so mi ob zadnjem zdravljenju lansko pomlad (socialna delavka) svetovali, da sam doma žene ne bom zmogel oskrbovati in da naj si poiščem dom za starostnike na Hrvaškem, kjer je ceneje. Tudi sam sem izvedel, da bi zanjo pri nas tak dom stal okrog 1.200 evrov na mesec, kar pa je celo več, kot je moja pokojnina. In sedaj še poslušam in berem, da se bodo pri nas takšni domovi ponovno podražili, kar je skoraj neverjetno, ko pa so se pokojnine že dalj časa zniževale! In na osnovi tega razmišljanja je tudi nastal ta zapis za javnost, saj nakazuje, da bodo slovenski domovi ostarelih predragi tudi za tiste upokojence oziroma starostnike s pokojnino preko 1.000 evrov, kaj še za tiste, ki je nimajo.
Ko sem razmišljal za možnost na Hrvaškem, kot so mi že svetovali v bolnici, pa so mi na naši sociali sugerirali, da so tudi pri nas »ugodnosti« za plačevanje. V misih so imeli skupno premoženje kot hipoteko. Nisem mogel zadržati gneva že tam, kaj šele doma, ko sem z vrta gledal naš dom, za katerega smo si tako rekoč kar nekaj let trgali od ust, kot tudi potem za zidanico v Halozah. »Če je bil dan prekratek, pa je bila še noč!« Vso delovno dobo smo videl morje le trikrat, medtem ko so tisti, ki niso nič varčevali in sproti vse zapravili, šli dopustovat po trikrat na leto, nekateri pa celo na prestižne destinacije po svetu! In sedaj še ti šefi sociale pri nas in tudi domov z nekaj tisočaki plače omenjajo hipoteko in izničujejo ves naš trud ter skromnost, ko smo bili varčni in dejansko pomagali državi ščititi zakotne predele, da Slovenija ne bi ponovno postala pragozd.
Kot sedaj tudi sam vidim, so takšni domovi na Hrvaškem res za polovico cenejši, a vidim tudi to, kako evri odtekajo čez mejo. Na Hrvaškem je po mojem sedaj okrog 10.000 slovenskih starostnikov. Ob meji, od Zavrča do Varaždina, so v nekaterih krajih celo po trije takšni domovi, v katerih je okrog 70 % Slovencev. Zato se ni čuditi, da tam govorijo, da še je pri nas socializem oziroma komunizem! In vedno bolj me ta sintagma prepričuje!
Ukinitev državne pokojnine kar počez je gotovo eden od teh kazalnikov! Žena sedaj vsakomur, ki jo vpraša o tem, zabrusi: »Janša mi je pokojnino dal, Pahor pa vzel!« Ob tem pa še primeri, da bi bili še nekateri od direktorjev naših domov radi investitorji, namesto da bi znižali oskrbovalnino.
In kaj bi bilo pri naši hiši, če bi še sam kot 82 let star moral v takšen dom?
Rajko Topolovec, Ptuj
Ptuj • Štiri nova vozila v ptujskem zdravstvenem domu
Ptuj z vozilom urgentnega zdravnika
Vozni park Zdravstvenega doma Ptuj premore 48 avtomobilov. Ker jih je kar nekaj starih in dotrajanih, vsakoletno zagotavljajo denar za nakup novih vozil. Letos jim je uspelo zagotoviti sredstva za štiri nova vozila. Eno izmed njih je namenjeno povsem novi dejavnosti, ki jo bodo na Ptuju izvajali med prvimi v državi. Gre za tako imenovano vozilo urgentnega zdravnika.
Foto: CG
Vozila sta namenu predali direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan in županja MO Ptuj Nuška Gajšek. Vozni park ZD Ptuj šteje 48 vozil.
V Zdravstvenem domu Ptuj so minuli teden prevzeli štiri nove avtomobile, za katere so skupaj odšteli kar 90.000 evrov. Od tega so si 13.500 evrov zagotovili na razpisu Ministrstva za zdravje, drugo so sredstva zavoda. Iz tokratnega paketa investicij sta dve vozili namenjeni za patronažno službo, eno zobozdravstveni dejavnosti in eno za urgentnega zdravnika. Gre za posebno vozilo. Da so dobili delež financiranja, pa bodo morali na Ptuju začeti novo dejavnost. A kot pravi Metka Petek Uhan, direktorica ZD Ptuj, so prav v njihovem zavodu znani kot eni izmed tistih, ki z veseljem uvajajo pionirske projekte tudi na ravni države. „Gre za vozilo urgentnega zdravnika. Posebno vozilo je namenjeno hitrejši premičnosti zdravnika. Če bo potrebno, da bo iz ene intervencije šel lahko sam še na drugo. Tudi v primerih, ko bo najprej aktivirana enota nenujne medicinske pomoči, pa se bo ugotovilo, da je potrebna pomoč zdravnika, se bo lahko pripeljal s tem vozilom. Ta dodatna dejavnost je zapisana v okviru pravilnika izvajanja nujne medicinske pomoči. Za zdaj se še nikjer v Sloveniji ne izvaja, v ptujskem ZD pa prav na zaprosilo ministrstva že
pripravljamo zasnovo, kako bomo učinkovito in hitro prišli na teren," je pojasnila Petek Uhanova. Večino stvari so že dorekli, diskutirajo pa še vedno o tem, v katerih primerih vse bo smiselno uporabiti to novo vozilo.
Direktorica ptujskega ZD poudarja, da je za njihovo dejavnost
izjemno pomembno, da imajo primerne pogoje, seveda pri tem štejejo tudi vozila. S patronažnimi vozili prevozijo veliko kilometrov, zato je redno posodabljanje voznega parka nujno. Od skupaj 48 vozil je 23 patronažnih, imajo pa še dve urgentni vozili, devet sanitetnih, eno vozilo za mobilno ekipo, ki dela
z odvisniki, eno za hišne obiske, preostala pa za tehnično službo.
Ptujska županja Nuška Gajšek je ob predaji vozil povedala, da so izjemno veseli zavodov, ki si sami zagotovijo sredstva za investicije. Skupaj z direktorico je predala vozila namenu.
Dženana Kmetec
Ptuj • Delavnice za nadarjene učence
y
Šolarji zapustili učilnice
Za nadarjene učence od 6. do 9. razreda so na OŠ Mladika pripravili prav poseben učni dan. Skušali so jim približati svet tehnike.
Arhitektura, urbanizem in varstvo okolja so področja, ki so jim nadarjeni učenci OŠ Mladika za en dan namenili posebno pozornost. Da bi se šolarji podrobneje seznanili s temi področji, je šola k sodelovanju povabila Rog lab iz Ljubljane ter Leo - Lokalno energetsko agenturo spodnje Pod-ravje. „Želeli smo, da si učenci pridobijo vseživljenjske izkušnje in da se učno okolje preseli iz učilnic v gospodarsko okolje. S področja tehnike oz. arhitekture so učenci raziskovali lastnosti svoje soseske, v kateri živijo, hodijo v šolo ter jo izdelali z laserskim
Poseben projekt je bil namenjen nadarjenim učencem.
rezalnikom. Uporabili so različne materiale, od pleksi stekla do kartona, in maketo razdelali ob pogovoru o pravilih urbanizma in ustvarjanju življenjskega okolja, ki je prijetno za vse prebivalce. S področja obnovljivih virov so učenci spoznali različne možnosti pridobivanja energije iz obnovljivih virov ter uporabili didaktične učne pripomočke na osnovi solarne in vetrne energije. Pri tem so urili miselne in motorične sposobnosti in spretnosti," je pojasnil ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širovnik.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Ormož • Teden brez televizije, računalnika in telefona
Od pravljic do joge
Z željo, da se posvetimo drug drugemu, smo v Vrtcu Ormož sredi januarja obeležili teden brez televizije, računalnika in telefona.
Zaposleni vrtca smo k akciji spodbudili starše, da so se čim več družili, brez motečih dejavnikov sodobne tehnologije. Odrasle smo ozaveš-čali, da moramo s skupnimi močmi otroke naučiti gledati zanje ustrezne vsebine, v primernih časovnih odmerkih, ki jih določamo odrasli. Želimo, da postanejo pozitivni uporabniki sodobne tehnologije. Z otroki se pogovarjamo o primernih vsebinah
na televiziji ter spletu in smo predvsem dober vzgled. V našem vrtcu se v izobraževalne namene občasno poslužujemo IKT-tehnologije, vendar smo se v omenjenih dnevih temu izogibali.
V starejših skupinah so otroci poslušali brane pravljice, reševali uganke, se udeleževali pravljičnih uric v Knjižnici Franca Ksavra Meška, spoznavali posebne slikarske tehnike in
Foto: Arhiv vrtca
bivali na svežem zraku. V leto mlajših skupinah so se ukvarjali s pravljično jogo, brali so slikopise in se med seboj poslušali. Poudarek so dali tudi na socialne igre. Pripovedovali so o tem, kako so preživeli včerajšnje popoldne. Otroci, mlajši od štirih let, so bivali v mestnem parku, kjer so opazovali ptice. Poslušali so pravljico Babica Zima, ki so jo tudi dramatizirali. Pričarali so čisto pravi snežni puh babice Zime.
Ob pestrih dejavnostih v Vrtcu Ormož nismo prav nič pogrešali sodobne tehnologije. Otroci iz najstarejše skupine pa so si zaželeli, da bi si tudi doma pripovedovali zgodbe, da bi cela družina ob večerih sestavljala lego kocke. Zaželeli so si sprehod skupaj s starši ter druženje ob družabnih igrah.
MM
18 Štajerski
Na sceni
torek • 5. februarja 2019
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Rosa
Prisegajo na klasično kvintetovsko glasbo
Ansambel Rosa, ki izvaja kvintetovsko glasbo, deluje že 24. leto, nastal je leta 1995. Večina njegovih članov je pred tem dve leti igrala v ansamblu Rokondo kvintet. Kjer se je njegova zgodba končala, se je začela zgodba ansambla Rosa.
Ko so iskali ime za ansambel, se niso želeli poimenovati po članih ansambla, ugajalo pa jim je ime Rosa, ki ga je predlagal Boris Kopitar. V začetni sestavi so v njem igrali in peli: Andrej in Matej Svab, Sandi Verhnjak, Mitja Repnik, Jani Repnik in Natalija Verboten. V vseh letih delovanja se je sestava le malo spremenila.
Danes ga sestavljajo: Andrej Svab (klavirska harmonika, diato-nična harmonika, klaviature, vokal, vodja ansambla), Marko Fijavž (bas kitara, bariton, vokal), Jani Repnik (trobenta), Sergej Vrhov-nik (kitara, vokal, bobni), Žiga Hutmajer (klarinet, kitara, vokal) in Karmen Pečnik (vokal). Sedež ansambla je na Selah pri Slovenj Gradcu, kjer potekajo tudi vaje.
Ze od vsega začetka izvajajo naro-dno-zabavno glasbo (Avseniki, Alpski kvintet, Štirje kovači, Slak ...) in zabavno (pop, plesno) glasbo. Zelo ponosni so na svoje avtorske skladbe, pod katere se je podpisalo že nekaj članov ansambla. Vse so
be in jo tudi naprej gojimo. Preveč pa je ansamblov, ki kopirajo in na novo snemajo že posnete in že po-narodele skladbe. Mislimo, da to ni potrebno. Original je original! Tudi mi smo se v začetku delovanja udeleževali festivalov in prejeli kar nekaj nagrad (Cerkvenjak, Šentjanž, Prevalje, Graška Gora, Števerjan ...). Štirikrat oz. petkrat smo slavili tudi na ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe. Tako smo že prvo leto delovanja osvojili zlato Orfejevo značko, leta 1996 smo prejeli še nagrado strokovne
komisije festivala za najboljšega debitanta. Menimo, da ansambel potrebuje festival. Mogoče pa je festivalov danes že kar malo preveč. Tako je občutek, da so nekateri izgubili veljavo," v imenu ansambla Rosa razmišlja vodja Andrej Švab.
Tudi letošnje leto bo za ansambel zelo delovno, čakajo jih številni nastopi. Posneti pa želijo tudi nove skladbe in še kakšen videospot. Ze letos bodo začeli tudi priprave na velik koncert ob svoji 25-letnici, ki bo leta 2020 v Slovenj Gradcu.
MG
Foto: zasebni arhiv
Ansambel Rosa
tudi posneli in jih izdali na kasetah in zgoščenkah. V 24 letih so izdali štiri kasete in pet zgoščenk v Sloveniji ter dve kaseti in štiri zgoščenke na nemško govorečem območju. Vse so poslušalci dobro sprejeli, kot tudi številne druge skladbe, ki so jih zanje ustvarili priznani slovenskih avtorji glasbe in besedil: Igor Podpečan, Damir Tkavc, Edvin Fliser, Franc Šegovc, Mirko Polu-tnik, Oto Pestner, Bojan Zeme, Peter Fink, Fanika Požek, Vera Šolinc, Bernard Miklavc, Majda Rebernik in še nekateri drugi. Nastopajo po
vsej Sloveniji, veliko pa tudi v Avstriji, ker se jim pridruži še sedmi član, Peter Grilliz, ki skrbi za povezovanje programa, poje in ureja nastope. Še največkrat jih boste srečali na porokah, doslej so igrali na že več kot 200 porokah, praznovanjih abrahama, drugih obletnic in tudi na maturantskih plesih. Vsem članom ansambla narodno-zabavna glasba pomeni zelo veliko.
„Z nekaj novodobnimi ansambli je narodno-zabavna scena šla preveč v moderno smer. Mi smo pristaši klasične kvintetovske glas-
REVIJA NASE MLADOSTI -
PO 30 LETIH SPET NA PRODAJNIH MESTIH!
raUTIKIN
Zabavnik
Videm • Ko bom velik, bom...
Za lažjo izbiro poklicne poti
Na Osnovni šoli Videm so pripravili tehniški dan s predstavitvami srednjih šol in poklicev Ko bom velik, bom ... Povabili so tudi devetošolce (in njihove starše) sosednjih haloških osnovnih šol, Podlehnik in Žetale.
»Starši naših učencev, naši bivši učenci in drugi strokovnjaki so predstavili 38 poklicev na 14 poklicnih področjih. V predstavitvah so učencem prikazali dobre in slabe strani poklica, dodatna znanja in izpopolnjevanja, ki so potrebna za kakovostno opravljanje poklica, možnosti zaposlitve in napredovanja. Kot prvo in najpomembnejše pa so jim predstavili, kakšne sposobnosti in lastnosti naj ima oseba, da lahko uspešno opravlja izbrani poklic, in kakšna je pot, da
postaneš, kar si želiš,« sta povedali svetovalni delavki na videmski osnovni šoli Fanika Novak in Ksenija Samojlenko.
Vsak učenec je izbral tri poklicna področja, delo je potekalo po skupinah, po predstavitvah je sledila še poklicna tržnica. Predstavili so se Ekonomska šola Ptuj, Strojna šola Ptuj, Elektro in računalniška šola Ptuj, Biotehniška šola Ptuj, Gimnazija Ptuj, Gimnazija Ormož, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor, Šolski cen-
ter Rogaška Slatina, Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše, Srednja prometna šola Maribor, Srednja lesarska šola Maribor, Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor, Srednja zdravstvena šola Maribor, Srednja šola za oblikovanje Maribor in Izobraževalni center Piramida, prišli so tudi predstavniki Slovenske vojske in Policijske postaje Podlehnik ter Kariernega središča Ptuj.
EM
Foto: arhiv Osnovne šole Videm
Videmske osnovnošolce je zanimalo, kakšno je delo vojakov.
torek • 5. februarja 2019
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
Štajerski	19
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^¿nJ	NEDELJA	PONEDELJEK
česnova kremna juha,	telečja obara z	korenčkova kremna	brokolijeva kremna	piščančji paprikaš,	kokošja juha z	poljubna juha,
goveji trakci v zele-	vodnimi vrabčki,	juha, svinjska jetra	juha, ocvrt oslič,	kuhane testenine,	ribano kašo, svinjska	špinača, zelenjavni
njavni omaki, krom-	kruh, breskov kompot	v omaki, kruhovi	francoska solata,	solata, sadne rezine	pečenka, pražen	polpeti, pire krompir,
pirjevi svaljki, motovi-		cmoki, mandarine	jogurtovo pecivo		krompir, endivija v	sladica
lec, bananini mafini					solati, gibanica	
Bananini mafini
Sestavine: 25 dag zmečkanih banan, 12,5 dag staljenega ali zmehčanega surovega masla, 1 jajce, 1 vanilijin sladkor, 20 dag bele moke, 10 dag rjavega ali belega sladkorja, 1 vrečka pecilnega paška ali 1 žlička jedilne sode, 1/2 žličke soli, 8 do 10 dag zrezanih ali zmletih orehov.
Najprej zmešamo mokre sestavine in sladkor, nato dodamo moko, pomešano s pecilnim praškom, nazadnje pretlačene banane (porabimo tiste, ki so prezrele). Mešanico nadevamo v modelčke za mafine - 12 kosov. Najpriročnejši so silikonski modelčki, saj jih ni treba namastiti, pa tudi položimo jih lahko v katerikoli pekač. Modelčke najlažje napolnimo z zajemalko za sladoled, saj ni prevelika. Pečemo pri 200 stopinjah Celzija 25 minut.
Česnova kremna juha
?
% * /
>
\ > :
1 í
-
«
\
i &
Sestavine: 1 česen (celi, ne strok!), 2 čebuli, 1 krompir, 25 g masla, 1/2 l zelenjavne juhe, 1 čajna žlička timija-na, sol, poper, 3 žlice kisle smetane, drobnjak.
Kremne juhe naredimo iz vseh vrst zelenjave (da otroke prevaramo in ne vedo, da jedo zelenjavo). Glavico česna in čebulo olupimo in grobo sesekljamo. Srednje velik krompir operemo, olupimo in narežemo na kocke. V loncu stalimo maslo, dodamo čebulo in jo na šibkem ognju pražimo 10 minut; pazimo, da ne porjavi. Dodamo česen in dušimo še 2 minuti. Prilijemo zelenjavno juho, dodamo na kocke narezan krompir in sveže narezan timijan. Pokrito kuhamo toliko časa, da se krompir zmehča. Pustimo, da se juha malo ohladi, nato jo zmešamo s paličnim mešalni-kom ter začinimo s soljo in poprom. Dodamo kislo smetano in jo na zmernem ognju počasi segrejemo. Postrežemo z zlatimi kroglicami, popraženimi kruhovimi kockami ali brez obojega. Po juhi potrosimo sesekljan drobnjak.
Zeleni nasveti
Prve setve za sadike in pridelek v rastlinjaku
Kljub temu da so vsaj dnevne temperature nekoliko višje, se delo na vrtu še ni začelo in prav je tako. Naj vas najprej opozorim tudi na obrezovanje, ki mnoge najprej potegne na vrt. Ja, čas za obrezovanje sadnega in okrasnega drevja in grmičevja je že pravi. A če imate le nekaj dreves, kijih obvladate relativno hitro, še ne hitite z delom. Zemlja je mokra, deloma zamrznjena in s hojo po njej ali po zelenici, kar pa je ob obrezovanju seveda nujno, naredite veliko več škode kakor koristi. Zato s temi opravki počakajte tako dolgo, da zemlja res odmrzne, in če bo možno, da se tudi dovolj posuši.
Kaj sejemo in česa ne v tem tednu
Najprej naj napišem, da paradižnika še ne sejte. Je še prezgodaj. Kakovostna sadika ima nekje okoli 5 listov in je velika od 25 do 35 cm, čvrsta, temna in nima prevelikih razdalj med listi (nodijev strokovno). Če boste sejali sedaj, bo za sajenje na prostem precej večja. Ker ima še premalo svetlobe, saj je dan prekratek, bodo tudi nodiji predolgi, skratka na prosto boste sadili slabo sadiko, ta pa bo tudi celo življenje imela težave z odpornostjo na bolezni. Tudi za setev paradižnika, ki ga boste kasneje sadili v neogrevan rastlinjak, je še prezgodaj.
Kaj lahko sejete in kaj ne, je seveda odvisno od tega, kakšne pogoje imate za vzgojo sadik. Ogrevan rastlinjak nudi največ možnosti, okenska polica pa seveda najmanj. Nekje vmes pa je neogrevan rastlinjak.
Če boste vzgajali sadike v rastlinjaku, potem seveda sejemo na prvem mestu papriko, čili, feferone in jajčevec. Posejte tudi zeleno in listnati pe-teršilj. Ljubitelji pora, glavnatega ohrovta lahko posejete tudi ti dve vrtnini za zgodnjo pridelavo. Če boste kasneje kapusnice sadili v rastlinjak, lahko posejete tudi zelja s kratko vegetacijo (zgodnja zelja) in nadzemno kolerabi-co. Zagotovo posejte tudi prve sorte letnih solat, med njimi so zdaj odlična Bistra (stara slovenska sorta), Belokriška in Leda. Vzgojite sadike za sajenje na prosto in v rastlinjak.
Malo manj znano je, da si lahko vzgojite tudi sadike čebule. Zame je to sicer najvarnejši način pridelave čebule, je pa nekoliko bolj zapleten in tudi dražji. Prav tako lahko, če česna še niste posadili, v lončke posadite stroke česna in vzgojite sadike, saj sajenje na prostem še ni možno.
Zelo malo je poznano, da so tudi sadike (s koreninsko grudo seveda) graha in boba veliko rodnejše kakor direktno sejane rastline. Glede na to, da je zdaj idealen čas za setev teh dveh stročnic, na prostem pa je še prehladno in premokro, si lahko vzgojite tudi sadike teh dveh. Veliko manj težav z boleznimi in predvsem škodljivci imata, če sta dovolj zgodaj posejani.
Prav tako lahko posejete in vzgojite sadike nekaterih enoletnih cvetlic, kot so lobelija, žafranika in šabojevi nageljčki. Posebej uporabne za vaze na
Foto: Misa Pušenjak
grobovih tudi v poletni vročini so suhe rože, gomfrene (tudi za sušenje), krilata suha roža (Ammobium), ki je meni še posebej všeč, saj jo rada uporabljam tudi v adventnem venčku), puhasti in navadni petelinov greben, pa jih ljudje prav premalo sejejo in uporabljajo. Za druge je še prezgodaj.
Tudi zelišča že sejemo
Vzgoja sadik zelišč je težavna, a nekateri se vseeno odločate tudi zanje. Ne pozabite, da je nekaj zelišč svetlokalilk. Med vrtninami jih je le malo, pa še kalijo tudi v delni temi (motovileč, peteršilj, komarček, korenček), med zelišči pa kar nekaj. Pravzaprav je bolje, če vse seme posejete tako, da seme le s prstom potisnete v zemljo in ga po setvi ne prekrivate z njo. Svetlokalilke pa so bazilika, majaron, šetraj, timijan, kamilica, ognjič (ga še ne sejemo), meta, perila, limonska trava ...
Na prostem še ne sejemo, v rastlinjaku pa so prve setve že možne
Tako je, v rastlinjaku vzgajamo sadike, lahko pa tudi direktno v zemljo posejemo predvsem grah, bob, pa tudi redkvico z nekaj tveganja. Prav tako lahko posejete solato, letne sorte seveda. Če vam je zmanjkalo motovilca in špinače, priporočam tudi setve le-teh. Zanimiva in uporabna rastlina je tudi zimski tolščak. Se vedno ga lahko sejete. Vsebuje veliko C-vitamina in še številne koristne snovi, nima izrazitega okusa, zato ga lahko dodajamo v različne presne sokove, smutije, pa tudi k zelenim zimskim solatam.
Posebnosti zelene in peteršilj a
Pri tej vrtnini naj omenim, da poznamo dva tipa zelene. Prvega poznate nekoliko bolje, to je gomoljna zelena, listne oziroma belušne pa mnogi ne poznajo. Pa bi bilo dobro. Pogosto namreč imam vprašanja, zakaj zelena ne naredi debelih gomoljev. Pa dolgo niti sama nisem vedela odgovora. Pred leti pa sem ugotovila, kje gre narobe. Seveda na vrtovih vrtnine uporabljamo celo leto. Pridne gospodinje tako tudi aromatične liste gomoljne zelene trgajo celo leto. Brez listov seveda ni debelega gomolja. Listi so tovarna hrane rastline, iz njih gre ta v gomolj. Manj je listov, manj hrane gre v gomolj, manjši seveda ostane. Zato vam svetujem, da posejete ali kasneje posadite sadike obeh tipov. Gomolje boste uporabljali jeseni in pozimi. Liste pa boste z listnate (stebelne) zelene trgali celo leto. Malo več jih bo potrebnih, saj niso tako aromatični. A vseeno bolje, kakor da trgate liste z gomoljne zelene in s tem ostaja gomolj premajhen.
Podobno velja tudi pri peteršilju. Listnati peteršilj nam je sicer veliko bolj poznan, a velja enako. Listnate sorte posejte zdaj in vzgojite sadike. Tako boste liste že zelo hitro lahko trgali in uporabljali v kuhinji. Saj brez njih pravzaprav ni prave, domače juhe. Korenasti peteršilj pa posejte nekje v začetku maja in pustite vse liste na miru. Naj nahranijo koren, da bo ta debel in aromatičen v jeseni.
Misa Pušenjak
20 Štajerski
Križemkražem
torek • 5. februarja 2019
Dani Zorko • Zgodbe iz Afrike - 22. del
Kanjon Ribje reke
Bilo je že pozno popoldne, kanjona Ribje reke (ang. Fish River Canyon) pa nama isti dan ni uspelo doseči. Pa saj tudi nisva imela sile, ker je bilo časa še dovolj. Pot je zdaj postala čisto peščena, tu in tam pa makadamska.
Kljub temu si lahko vozil kar hitro, le malce si na pesku jadral sem ter tja ali pa te je presenetila kakšna sipina sredi ceste. Ko sva tako dirjala po puščavi, sva nenadoma prispela do table, kjer je pisalo: Apfelstrudel, 3 km. Malce sva se spogledala in čez nekaj kilometrov res naletela na neko sila nenavadno posestvo. Tam je z ženo živel starejši možakar, ki je imel prednike iz Nemčije, sredi puščave pa si je omislil oazo miru, kjer je popotnike oskrboval z živili in pijačo, pri njem pa si v nekakšnih vesoljskih iglujih lahko tudi prenočil. Bil je zelo na hece in v nekem trenutku poreče, da bi potreboval enega močnega možaka, da mu pomaga neko zadevo obrniti. Seveda sva mu bila takoj pripravljena pomagati, ko pa naju je popeljal okoli vogala, naju je dobra volja minila. Za mrežo je imel zaprta dva krokodila in kup kokoši in v šali je hotel, da mu pomagava obrniti krokodila. Skupaj smo se temu nasmejali in ponosno je pripomnil, da je do sedaj s tem trikom uspel nasrati še vsakogar. Za naprej
nama je priporočil en kamp in z veseljem sva to informacijo sprejela.
Proti večeru sva res prispela do kampa, ki pa bi si bolj zaslužil kakšno boljše ime. Tam so bili restavracija,
gostilna, veliko parkirišče, bungalovi, prostori za šotor, bencinska črpalka in celo bankomat. Vse to sredi puščave! In vse je bilo super urejeno in varno, da sva bila res zelo zadovolj-
na. Uporabila sva tudi njihov zunanji bazen, najlepši del posestva pa so bili stari avtomobili, ki so krasili notranjost in parkirišče, ponoči pa so se na njih prižgale vse luči, da je bil pogled res krasen. Kopalnice in sanitarije so bile izjemno čiste, je pa res, da je bilo v celotni oazi kar nekaj ljudi zaposlenih samo za to, da so se gostje počutili super. Po jutranjem tušu sva odrinila zelo zgodaj, ko je sonce šele prihajalo na plano. V takšnih krajih ti je škoda vsakega trenutka in tu sva bila oba zelo sklepčna.
Hobas je naselbina, ki na zemljevidu izgleda velika kot Ptuj, v resnici pa zajema štiri malo večje stavbe in
kamp. Tam sva dala nek drobiž za vstop v park, čez slabe pol ure pa sva že parkirala na vrhu klifa s prekrasnim razgledom.
Mikalo me je, da bi opravil kak pohod v globino, vendar je za pot obvezen vodnik, ker sam težko najdeš pot nazaj. Že od daleč je bilo opaziti drugačno strukturo površja, pogled z razgledne točke pa jasno razkrije, kako kanjon cikcaka v obe smeri, čisto na dnu pa je v sušnem območju veliko število manjših jezerc, ki jih deževna voda znova napolni in se oblikujejo v reko.
Pogled je bil res prekrasen, poti na vrhu pa sva kar prehodila, ker niso bile primerne za osebna vozila. Pri hoji je treba biti kar pazljiv ne samo na teren kot tak, ampak tudi na
Ribje reke
je največji kanjon v Afriki, saj meri v dolžino približno 160 kilometrov, ponekod pa je globok tudi 550 metrov. Poleg zanimanja turistov ga dobro poznajo tudi ultramaratonci, saj tu vsako leto prirejajo tek po 90-kilometrski poti, ki niti približno ni lahka.
Apartmaji sredi puste pokrajine
možnost, da srečaš kakšno kačo ali škorpijona. Komaj sva še ujela sončni vzhod, ko sta za nama pridrvela dva avtobusa nemških penzionistov. To sicer ni nič tako nenavadnega, ampak kot izkušen popotnik sem takoj opazil razliko, kot če bi namesto Evropejcev privihral avtobus Azijcev. Azijci bi poleg splošne galame preplavili najlepše razgledne točke, se na hitro fotografirali, nato pa rinili naprej. Tile Nemci pa so najprej lep čas uživali v razgledu, nato so si prebrali informativne table in kaj povprašali, šele zatem pa si je vsak naredil nekaj fotografij za spomin. In vse to zelo umirjeno, da jih je bilo veselje gledati.
Ura je bila šele deset dopoldne, pa sva bila že nekaj ur pokonci. Kljub temu naju je znova čakala dolga vožnja, zato sva počasi odrinila. V Ho-basu sva popila kavo, povprašala za bližnjice in znova dobila nekaj uporabnih informacij, ki so nama olajšale pot. Najin današnji končni cilj je bilo obalno mestece Lüderitz, kamor je vodila samo ena cesta, do katere sva morala iti sprva čez en hrib, nato pa čez poplavljeno dolino. Čeprav nisem vozil hitro, sem imel občutek, da bo najin avto razpadel. Poleg tega je bil tako slabo zatesnjen, da sva se zaradi peska komaj videla v avtu. Čeprav je bila civilizacija še daleč, sva bila zelo vesela, ko sva končno spet ugledala asfaltirano cesto.
km
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Krokodil si lahko sam izbere, kdaj bo imel kosilo.
Foto: Dani Zorko
Kanjon Ribje reke od zgoraj

KOLOFON
NATAL - pokrajina v Južni Afriki ob Indijskem oceanu, ZVAČ - moški, ki v Prekmurju vabi na gostijo ob poroki, pozvačin
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat,
Mojca Vtič, Vida Božičko
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30,
Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 107,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
?
torek • 5. februarja 2019
Za kratek čas
Štajerski	21
Za šankom
Posojila za trotle
Oni dan je moška beseda za domačim šankom nanesla na posojila. Pa o tem človek sploh ne bi izgubljal besed, če nas ne bi o tej temi za jezik vlekli razni mediji. Ne vem zakaj, ampak najglasnejši so tisti televizijski. Kot da bi bilo posojilo nekaj, kar lahko človek gleda na malem ekranu.
Kaj je torej tokrat razburkalo moško sceno za šankom? Televizijsko opozarjanje državljanov o tem, da naj pazijo na to, ali se bodo odločili za (ne)ugodna posojila, ki jih v zadnjem času ponujajo razne finančne ustanove. A smo ljudje res taki iceki, da nam mora nekdo na TV posebej jasno in glasno povedati, da če si vzamemo posojilo, ga je treba prej ali slej vrniti? Očitno smo z raznoraznimi človekovimi pravicami in dolžnostmi prišli tako daleč, da nam mora nekdo ob vsaki priliki povedati, kakšna nevarnost nas čaka. V gostilni naročimo pravkar skuhano juho - ampak
4
4
nam morajo povedati, da je tovrstna juha lahko vroča. Gremo na drsanje - pa nas je seveda lastnik drsališča dolžan opozoriti, da nam lahko na ledu spodrsne. Gremo na bazen - in seveda nas tam pričaka opozorilo, da lahko utonemo. Se zlasti, če ne znamo plavati... Mogoče bi tudi vaš najljubši časopis -Štajerski tednik - moral na prvi strani pisno opozoriti: 'Vsebine, ki jih boste prebrali v današnji številki, lahko neugodno vplivajo na vaše počutje. Pred branjem se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.'
Pa niso nedavno ponujena posojila edini razlog za jezo. Že leta se namreč vleče zaplet v zvezi s posojili, ki so jih naši
državljani vzeli v švicarskih frankih, pa jih morajo sedaj vračati v švicarskih frankih. Normalnemu človeku se to zdi čisto normalno. Nenormalnim pa ne. Zakaj so jih vzeli v frankih? Ker so pač mislili, da bodo imeli dobiček. Pa se je z dobičkom zgodilo tisto: 'Uzela ga magla.' Frankovsko posojilo je postalo dražje, kot bi bilo evrsko. In sedaj so za to krivi vsi razen tistih špekulantov, ki so bili prepričani, da bodo državo potegnili za nos. Frankovsko posojilo je naenkrat postalo vesoljni problem, s katerim naj bi se ukvarjali vsi - še mi za šan-kom. Če pa bi se posojilo splačalo, pa seveda to ne bi bil vesoljni problem, pač pa posameznikov dobiček. V smislu: 'Klinc gleda državo, samo da je moja rit na mehkem!' Zdaj je pač pristala na trdem ...
Se splača zaradi tega jeziti? Tudi za šankom? Naj se jezijo tisti, ki so se nategnili, in naj ostale pustijo pri miru. Ker nategnili so se sami. In saj veste: 'Posle jeb... nema kajanja' (v prevodu: Če si se dal nategniti, se sprijazni, da nisi več nedolžen ...).
Pa lepo se imejte - do naslednjega poročila izza šanka.
Vas Pepek
Prireditvenik
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
7		6	4			1	5	
4				7				9
3				6				2
			9				6	
								
	1				2			
5				3				6
8				9				5
	7	9			8	2		4
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥	©©	€€	QQQ
Bik	¥¥¥	©	€€	QQQ
Dvojcka	¥¥	©©	€€€	Q
Rak	¥¥¥	©©	€	QQ
Lev	¥¥	©©©	€€	QQQ
Devica	¥	©©	€€€	Q
Tehtnica	¥¥¥	©	€€	QQQ
Škorpijon	¥	©©	€€€	QQ
Strelec	¥¥	©©	€€€	QQ
Kozorog	¥¥¥	©©©	€	O
Vodnar	¥¥¥	©©	€	QQ
Ribi	¥	©		OOO
Torek, 5. februar
09:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava iCankar
17:00 Benedikt, prostori društva Musica Benedikt (nekdanji vrtec),
prireditev Mladi umetniki v Benediktu 17:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Dan za starše - Na kaj je
dobro biti pozoren pri odnosu z otrokom 18:00 Gerečja vas, dvorana gasilskega doma, proslava občine Haj-
dina ob slovenskem kulturnem prazniku 18:00 Makole, Dom krajanov, Slavnostna akademija občine Makole ob slovenskem kulturnem prazniku
Sreda, 6. februar
11:00 Podlehnik, občinska dvorana, Življenje traviščem, predavanja, dobre prakse povezovanja kmetij in trženja, kako registrirati dopolnilno dejavnost 15:00 Ormož, Grajska kavarniška popravljalnica, prikaz izdelave izdelkov iz ličja
17:00 Cerkvenjak, Dom kulture, proslava občine Cerkvenjak ob
slovenskem kulturnem prazniku 18:00 dominikanski samostan Ptuj, predstavitev petnajste knjižice iz zbirke Umetnine v žepu avtorjev Branka Vnuka in Marjete Ciglenečki, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož
Četrtek, 7. februar
09:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava iCankar, ob 9.30 in 11.00, za šole in izven
10:00 Ptuj, Zgodovinski arhiv na Ptuju, vodeni ogledi v Zgodovinskem
arhivu na Ptuju, ob 10. in 12. uri, ogled razstave o Vurberku 11:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, vodeni ogledi Knjižnice Ivana
Potrča, vodeni ogledi ob 11.00 - ogled knjižnice, 12.00 - domoznanski oddelek, 16.00 - ogled knjižnice, 17.00 - Potrčeva zbirka, 17.00 - Prešerna pravljica za male in velike, razstavi: France Prešeren - ali ste vedeli? in Prešerni Prešeren z literarno uganko
17:00 Jurovski Dol, Kulturni dom, proslava občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah ob slovenskem kulturnem prazniku 18:00 Majšperk, KPC, osrednja prireditev občine Majšperk ob kulturnem prazniku in predstavitev zbornika 19:00 Benedikt, Dom kulture, proslava občine Benedikt ob slovenskem kulturnem prazniku, učenci OŠ Benedikt, mladi glasbeniki in kulturna društva, slavnostni govornik Tone Partljič 19:00 Lenart, Dom kulture, proslava občine Lenart ob slovenskem
kulturnem prazniku 19:00 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije, osrednja slovesnost občine Ptuj ob slovenskem kulturnem prazniku, podelitev priznanj, plaket in oljenk ZKD in Mestne občine Ptuj 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, Prosto po Prešernu, Tadej Toš in The Band
Mestni kino Ptuj
Sreda, 6. februar: 10:00 Filmska čajanka: Nominiranci za oskarje:
Tatiči; 20:00 Nominiranci za oskarja: Mož iz ozadja. Četrtek, 7. februar: 20:00 Liffe po Liffu: Nominiranci za oskarja: Najljubša.
t GLASBO DO SRCA
Velja za teden od 5. do 11, 1 znak - slabo, 2 znaka -
Sestavil: Tadej Šlnk, horarnl astrolog
februarja 2019 dobro, 3 znaki - odlično
Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj.
www.radio-tednik.si
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 11. februarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali
dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo.
Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je:
NikŠkrjanec, Ivanjkovci.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
UČILA
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
četrtek • 7. februarja 2019
Z GLASBO DO SRCA
%oncert v sklopu dneva žena in materinskega dne
Nedelja, 24. marca 2019,
ob 16.00
VEČNAMENSKA DVORANA MARKOVCI
Cena vstopnice: 10 €. Predprodaja vstopnic: trgovina in bar Špic Markovci, gostilna Ribek Stojnci, Bar Sandra Spuhlja in tajništvo Radia-Tednika Ptuj.
Informacije na tel. 02 749 34 10.
I /I
N	„\ NI
Štajerski
radioPTUI

ri
vM
I' !
J5 ÜB
AH®1 i/"
V /
NATALIJA verboten

NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade.
Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli tri čudovite nagrade:
Štajerski
70 let
radioPTUJ
55 let
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.

Športna vetrovka
s kapuco
(velikosti: M, L, XL, XXL, barva: modra)
NAROCILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
Želena velikost vetrovke: HUJE!»]
S podpisom potrjujem naročilo štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
Otroška flis odeja z medvedkom
(120x80 cm)
Flis odeja
(150 x 120 cm)
IITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI:
• 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti t • 20-OdStotni po'puStprLjaaročilu maTifroglasov vštaierskem tedniku
Postati naročnik štajerskega tednika se resnično splača!
* i jfjjjjf" _
Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah praktična darila za nove in obstoječe naročnike
četrtek • 7. februarja 2019
Oglasi in objave
Štajerski	[ 23
OH:00 Podelitev priznanj in plaket na 007 Ptuj
10:00 Gostilna pr' Franect"
11 :Q0 Oddaja iz preteklosti
i 2:30 Video strani
14:00 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Revija ljudskih pevcev - 1 rdel
20:30 Sc še spomnite?
22:00 Oddaja iz občine Majšperk
23:00 Video strani
S P
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več rta spletni strani www.siptv.si
08:00 Kronika iz občine Hajdina 10:00 Igra - Mama Huanita 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Sv. maša 100 let Julijane Klcp 20:00 Košienbal v Slovenja vasi 2 ] :00 Kronika 17 občine Hajdina 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani
Montaža industrijske opreme
ZAVRČ 8, 2283 ZAVRČ, SLOVENIJA
ZAPOSLIMO NOVE SODELAVCE ZA DELO V TUJINI
IŠČEMO:
DELOVODJE-MONTERJE-VARILCE IN CEVARJE
KONTAKT: E: info@gregurec.com T: +386 51 614 078
Vsi zainterisirani vabljeni na razgovor
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
08:00 Zimska opravila na Polenšaku 10:30 Ljudski pevci sc predstavijo 12:00 Utrip iz Ormoža 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 16:00 Seja sveta občine Lenart - v živo 20:00 Oddaja iz občine Domava - arhiv 21:00 Za vaše zdravje - v živo
22:00 Utrip iz Ormoža	,, „ „	, „
-i-j ne, \r i	Uredništvo: Donava 116d, 2252 DORNAVA: ¡nio@siptv.si
2j:UU Video Strani	kontakt: 02 764 00 33:041 618 044: VAV.v siptvsi
Marketing: Megamarkeling d .0.0-; 02 749 34 27: 031 627 340
A PONUDBA A FONGUŠT
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FIN GUST.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci ld. Tel. 051 667 170.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
KUPIM traktor in pajek Sip Spajder 350 ali 400. Tel.041 872 029.
NEPREMIČNINE
STANOVANJE na mirni lokaciji, 4 km izven Ptuja, oddam v najem za dobo do enega leta. Tel. 041 667 734.
PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234.
Ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza ... Bolečina da se skriti pa tudi solze ni težko zatajiti, le dragega moža in ata nihče nam ne more več vrniti. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, dedka, tasta in brata
Jožefa Janžekoviča
IZ POLENCEV 11 11. 3. 1946-29. 1. 2019
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam v najtežjih trenutkih izrekli sožalje. Iskrena hvala tudi g. župniku Dušanu Todoroviču za opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem, g. Francu Kukovcu za poslovilne besede, PGD Polenšak in g. Jožetu Hojniku, ge. Rozaliji Marin za molitev, nosilcem zastave in praporov, nosilcu križa, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve in odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sin Boris z ženo Zinko, hčerka Tanja z možem Maksimiljanom, sin Daniel z ženo Lidijo, vnukinje Sandra, Sara, Leja, vnuka Aleks in Tadej, sestra Lizika z družino in sestra Zinka s Sandro
			
Umrli so	s ¿a	k.	
Ivana Slana, roj. Štumberger, Prvenci 23, roj. 1920- umrla 22. januarja 2019; Franc Zajšek, Ptuj, Kvedrova ul. 5, roj. 1937 - umrl 22. januarja 2019; Jurij Mlakar, Belavšek 36a, roj. 1928 - umrl 22. januarja 2019; Ivan Paveo , Gerečja vas 94 , roj. 1938 - umrl 21. januarja 2019; Marija Grebenjak, roj. Marin, Bresnica 68, roj. 1928 - umrla 22. januarja 2019; Julijana Kolednik, roj. Meznarič, Dolane 4, roj. 1929 - umrla 23. januarja 2019; Andrej Vrabič, Ptuj, Ulica Vide Alič 16, roj. 1951 - umrl 25. januarja 2019; Jozefa Kovačič, roj. Kovačič, Senik 31, roj. 1931
-	umrla 27. januarja 2019; Matilda Plošinjak, roj. Valenko, Zamušani 33 , roj. 1929 - umrla 23. januarja 2019; Marija Lampret, roj. Unuk, Lešje 39, roj. 1922
-	umrla 27. januarja 2019; Angela Petrovič, roj. Vršič, Trnovska vas 9, roj. 1923
-	umrla 25. januarja 2019; Alojzija Skaza, roj. Volkner, Ptuj, Čučkova ulica 1, roj. 1932 - umrla 27. januarja 2019; Ana Merc, roj. Šumenjak, Vičava 104, roj. 1936
-	umrla 20. jnuarja 2019; Ivan Šenkiš, Žabjak 15, roj. 1939 - umrl 29. januarja 2019; Antonija Kramberger, roj. Markež, Janežovski Vrh 4, roj. 1931 - umrla 22. januarja 2019; Jožef Janžekovič, Polenci 11, roj. 1946 - umrl 29. januarja 2019; Nataša Plohl, roj. Šeruga, Rotman 3, roj. 1978 - umrla 29. januarja 2019.
SREDAJEDAN
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
.dlib.si
v
Štajerski
www.tednik.si
(Stajerskitednik Stajerskitednik
— www.tednik.si —
Na podlagi 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91 - ZUDE, 55/92 - ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 - Odl. US, 8/96, 31/00 - ZP-L, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP), 36. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/1 6, 61/17 in 21/18 - ZNOrg) in 14. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mestno gledališče Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/08, 12/08 in 8/16), Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
MESTNEGA GLEDALIŠČA PTUJ
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
•	najmanj prva stopnja študijskega programa v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu,
•	formalne oblike delovnih izkušenj,
•	neformalne oblike delovnih izkušenj,
•	predložen program dela in razvoja zavoda. Kandidat mora k prijavi z življenjepisom priložiti:
•	izjavo ali ustrezno potrdilo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere/ga mora biti razvidna vrsta študijskega programa in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena,
•	opis formalnih oblik delovnih izkušenj, iz katerega je razviden datum (dan, mesec, leto) sklenitve in datum prekinitve delovnega razmerja pri posameznem delodajalcu, ter kratek opis dela, ki ste ga opravljali pri tem delodajalcu,
•	kopije ustreznih potrdil oz. drugih dokumentov o aktivnem sodelovanju, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogoja glede neformalnih oblik delovnih izkušenj (izobraževanje na taborih, tečajih, seminarjih, pogodbeno in projektno delovanje, priprava strokovnih člankov ter druge reference in aktivnosti s področja gledališke umetnosti).
Kandidat mora predložiti tudi program dela in razvoja zavoda za mandatno obdobje.
Direktor bo po predhodnem mnenju sveta zavoda imenovan za mandatno dobo petih let. Mandat bo nastopil po končanih postopkih za izbiro direktorja.
Kandidati pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti na naslov: Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, s pripisom »Razpis za direktorja javnega zavoda Mestno gledališče Ptuj«.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonskem roku.
V besedilu javnega razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.
MESTNA OBČINA PTUJ
Slovenija, Podravje • Število nesreč v gozdu lansko leto višje od povprečja
Lani pri delu v gozdu štirje mrtvi
Ljudje so pri delu v gozdu vse bolj pazljivi in tudi vse večjih uporablja primerno opremo. Kljub temu pa se še prevečkrat zgodijo nesreče, ki se pogosto končajo tragično. Ena zadnjih v lanskem letuje bila v Stopercah, ko je 61-letnega domačina med podiranjem dreves zadela veja, ga podrla na tla in poškodovala. S helikopterjem so ga prepeljali v UKC Maribor, a je zaradi prehudih poškodb tam umrl.
Podobnih nezgod s smrtnim izidom je bilo lansko leto 12, od tega kar štiri v podravski regiji. Tudi sicer je bilo preteklo leto po številu nesreč v gozdu bolj izstopajoče. V celotni Sloveniji jih je bilo 74, kar je 17 več kot leto prej. Tudi smrtnih izidov je bilo za pet več. »Večina nesreč se k sreči ne konča s smrtjo, je pa velika večina s težjimi posledicami. V letu 2018 je bilo takih 50, 12 je bilo lažjih, za enako število so bile nesreče usodne,« je pojasnil Jože Mori iz Zavoda za gozdove Slovenije.
»Po kategorijah je med ponesrečenci največ moških, starih med 50 in 59 let in z malo gozdarskega znanja,« pojasnjuje Mori in dodaja, da se več kot polovica nesreč zgodi pri sečnji dreves, nekoliko manj pri spravilu lesa, najmanj pa pri izdelavi drv.»Pri smrtnih nezgodah je
Foto: Profimedia
V letu 2018 so zabeležili 74 nesreč pri delu v gozdu, od tega jih je bilo 12 s smrtnim izidom.
Delovne nesreče v gozdu v zadnjih petih letih
Leto	| Slovenija			j_
	1 Vse nezgode	Smrtne nezgode	Vse nezgode	Smrtne nezgode
2018	74	12	9	4
2017	57	7	8	1
2016	56	8	4	1
2015	78	14	3	1
2014	98	18	7	2
Skupaj	363	59	31	9
Vir: Zavod za gozdove Slovenije
prišlo zlasti do poškodbe glave, čemur sledijo poškodbe trupa, medtem ko pri težjih in lažjih nezgodah prevladujejo poškodbe nog in trupa. Ob nezgodi je pri delu 70 % ponesrečencev uporabljalo osnovno osebno varovalno opremo, 30 % pa ne,« je še pojasnil. Na podlagi teh številk lahko sklepamo, da je upo-
raba varnostne opreme v porastu, to opažajo tudi na Zavodu za gozdove, vendar pa dodajajo, da je ta oprema v nekaterih primerih neučinkovita. »Oprema super zaščiti na primer urez z motorno žago, ne more pa delavca ubraniti pred udarcem dreves ali padci,« so še dodali na Zavodu za gozdove.
Statistika tudi kaže na to, da se nezgode v gozdu povečajo v času naravnih nesreč. Tako je v letih 2014 in 2015, ko je potekala sanacija žledoloma, število nesreč močno narastlo predvsem zaradi večjega števila ljudi, ki so dela v svojem gozdu pred tem opravljali samo občasno in za delo niso bili niti dovolj vešči, niti zadovoljivo opremljeni. Da je znanje za delo v gozdu še kako pomembno, pa pove tudi podatek, da je od 12 smrtnih žrtev manj kot polovica imela opravljen tečaj varnega dela z motorno žago.
Vida Božičko
Nesreča v gozdu
V
Foto: PGD Velenje
www.tednik.si
Istajerskitednik Stajerskitednik
Markovci • Urejajo območje športnega igrišča
Legalizacija črne gradnje
Športno društvo Markovci namerava legalizirati na črno zgrajen objekt ob tamkajšnjem nogometnem igrišču.
Foto: MZ
Društvo je pred dnevi na markovsko občino naslovilo vlogo v zvezi z ustanovitvijo služnostne pravice za izgradnjo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, saj želijo pridobiti gradbeno dovoljenje za legalizacijo objekta ob nogometnem igrišču. Kot so na zadnji seji sklenili tamkajšnji svetniki, bo društvo za ustanovitev služnosti plačalo šest evrov po kvadratnem metru zemljišča, kar pomeni vsega skupaj okoli 190 evrov. Direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko je ob tem pojasnila, da je to »prva vrednost stavbnih zemljišč, ki bi jo še lahko zagovarjali«. Povedala je še, da je ustanavljanje služnosti in stavbne pravice na nepremičnem premoženju lahko brezplačno le v korist osebe javnega prava ali izvajalca gospodarske javne službe, ki je v 100-odstotni neposredni lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti in se ne ukvarja s tržno dejavnostjo. (MH)
Pohorje • Peti pohod
V spomin na Nejca
Elektro Maribor v okviru pohodniške sekcije športnega društva organizira v soboto, 9. februarja, pohod v spomin na Nejca Mesarica.
Foto: Elektro MB
Življenje mladega Ptujčana je v tragičnih okoliščinah ugasnilo v začetku februarja 2014. Takrat je Slovenijo zajela vremenska ujma. Nejc je pomagal pri odpravljanju posledic žledoloma in vzpostavljanju oskrbe z električno energijo. Med delom se je smrtno ponesrečil. „V spomin nanj in njegovo požrtvovalnost letos organiziramo že peti pohod in spominsko slovesnost. Začetek daljšega pohoda bo ob 7.00 izpred Lovske koče, Zgornja Bistrica 25, Slovenska Bistrica. Pohodniki se bodo ob 9.00 udeležili spominske slovesnosti, ki se bo začela ob prvem spominskem obeležju v Repu na Pohorju in se nadaljevala ob drugem spominskem obeležju. Po slovesnosti bodo pohodniki odšli na drugi, krajši del pohoda do Gostišča Jakec na Sv. Treh kraljih. Pot bo v vsakem vremenu potekala po delu južne slovenske transverzale iz Slovenske Bistrice do Sv. Treh kraljev," so sporočili iz družbe Elektro Maribor. (MZ)
* C? cvTp • : {? • "
OfJ* fp * o o
Rojstva: Branka Obrovnik, Kot pri	Cj
Pohorju 17c, Oplotnica - deklica Neža; Marjeta Toplak - deček Žiga; Sanja Orlač - deček Vito; Sabina Breznik - deklica Evelina; Renata Gornjec - deček Anej; „	Jožica Bosilj - deklica Tia.	r0 * *
.O-	■
O ¡v ;')r, 0 p o *
> m O c • V«*^4
Če je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo.
Danes bo na zahodu sončno, na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 0, v alpskih dolinah do -8, ob morju okoli 3, najvišje dnevne od 2 do 6, na Primorskem do 12 °C.
4-dnevna napoved za Podravje
I
Sreda 06.02.2019
Petek 08.02.2019
-2
Dopoldan
4
Popoldan
-4
Dopoldan
7
Popoldan
-4
Dopoldan 8
Popoldan
-4
Dopoldan 6
Popoldan
Hitrost vetra 3 m/s I Hitrost vetra 3 m/s I Hitrost vetra 3 m/s I Hitrost vetra 3 m/s