MniSfto Is apFSvsištvo: Maribor, Koroške ulice 8. „STRAŽA“ tstuj« » poodeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo 1 ■redni&vom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopokL Telefon M. 113. SaFStnina listo: Celo leto.............12 h Pol leta ...... 6 K Četrt leta.............3 K Mesečno.............. 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne 'petitvrate ; pri večkratnih oznanilih velik popust. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 32 Maribor, dne 15 marca 1312. Letnik IV. Na Jožefovo v Celje! Vsi v Celje! kjer bo na Jožetovo dne 19'. t. m. občni zbor Slovenske kmečke žjvieae! Vsi v Celje! kjer se bo dne 19. t. m. zbral cvet spodnještajerskega slovenskega ljudstva, kjer bodo zbrani stebri naše politi-, čne organizacije, kamor bo prihitela vrla mlädina, naš up in naša nada! Vsi v Celje!? kjer bodo podali naši neustrašeni voditelji račun o svojem težkem in odgovornosti polnem delovanju zadnjih Idveh let, ko smo stopali iz enega boja v drugtega in zmagovali, da je srce valovalo radosti. Vsi v Celje! kjer bomo začrtali pota za bodoče delo, določili smer naši bodoči politiki in položili vodstvo v roke izkušenih in za^ nesljivih mož! Vsi v Celje! kjer bo govorit kmislec naših organizacij, mož neštetih zaslug, neizčrpen v idejah, dr. Krek! Na Jožefovo v Celje! Wastian, Otter in še marsikaj« Zadnjič smo obljubili, da se bomo danes še nekoliko pečali s shodom nemških nacionalcev v Gradcu. Z naslednjim izpolnjujemo dano besedo. Končali smo zadnjič naše natančnejše poročilo približno tam, ko je nastopil poslanec učitelj Otter. Dobro bo 4n gotovo bo vse čitatelje zanimalo, če podamo nekoliko obširnejše tega govornika, ki je edini izmed poslancev žel pohvalo za svoja izvajanja. Žel je pa v prvi vrsti pohvalo tedaj —i' kar je sigurno značilno — to je odgovarjal Wastianu in obsojal njegovo politiko. l'ÜDk.iHTKK. Moj testament« Peter Skuhala. Sedel sem pri mizi, v bosti sem sedel pri mizi. Hoste hi bilo dosta, pa gosto in, hladno senco je delala. Na pol slepi sedim v razne turovne misli zamišljen. Pade lisit na mizo, pade drugi, tretji pajde pred me. na mizo. Zglednem se pb drevju, tolto listje ga pokrivlje, jesen je nastopila. List za listom se odtrga od veje na drevju. Prišumi hladenjveter, z listjem ima svojo guračo: Zdigne list k višk^i, pihne ga na stran, dva, trikrat ga zasuče v kolobaru, ga'spusti da pade mirno na tla. Za par, tednov šuma ni delala več sence, ljudje »o grabljah listje, drevje je stalo golo, zaspalo je tiho zimsko spanje. Pa spomlad nastopi, oh, vesela spomlad, drevje bo zegnalo spet., zegnalo bo več in lepšega listja.. Peter, v petinsedemdesetem letu si. Jesen je nastopila. En list za drugim pada od (drevesa tvojega, življenja. Moči te zapuščajo: Lasi imaš malo, kul- hav si, oči sa te zapustile, malo vidiš, ušesa so o-trpnola, slabo slišiš, v drobu ni vse v redu, bil si 13. junja v Gracu operiran, noge so vsak dan bolj tretet šajtravo hodiš, v križu si trpljenje noži brusi. Da, da, listje pada, moči te zapuščajo. Skorej te zapusti zadnja moč, tiha, smrtna zima bo nalstopila — v grobi bodeš snival smrtno spanje. Pa pogum! Tudi za 'tebe pride spomlad. Vstal bodeš z groba, Peter, lepši bodeš vstal, ato bodeš vrli. Trije na murskem poli Peter Skuhala. y avgusti 1911, Vpoštev se so Vzele vesi lotmerške Jare. Kak na gosttivalnjiv je tildi pri trljah, storo v sakoj vesi Poslanec Otter je odločno ugovarjal vsem predgovornikom, zavrnil pravljico o tajnih vzrokih siov. obstrukcije in označil kot pravega krivca ; svojega klubovega tovariša poslanca Wastian a. ■' S pekočim sarkazmom je raztrgal cene nacionalne #iraze, ki jih je nakopičil Wastian v svojem mariborskem govoru, in je žel1 zato burno pritrjevanje. Emfatično jo izjavil: „Kdor nima srca za učiteljstvo, ta tudi ne razume narodnega dela. (Ploskanje.) Krščanski socialci na Dunaju so izpolnili vse zahteve učiteljstva. („(Zelo pravilno! Tlako je!“). Mi bi bili veseli, če bi imeli le polovico 'tega. Kaj je važnejše, da imajo učitelji, deželni uradniki, vdove in sirote hrano, da se zidajo mostovi in ceste, da se obl/arujo občine pred fi-nancijelnim polomom, ali da ima) en deželni šolski nadzornik več glasovalno pravico? In za to se je ko-nečno že prav za prav Šlo. (Pritrjevanje in ploskanje traja več minut, vmes se slišijo gromki klici: p!uj Wastian!) 'Tudi nadalnja izvajanja in; konec Oitterjevega govora so vzbujala silno navdušenje in to navdušenje je kipelo potem neprestano pri vsakem g,c(V,orniku po dvorani, če izvzamemo ponesrečeni nastop posl. Piclilerja, ki smo ga omenili že zadnjič, a vsi govorniki so obsojali politiko nemških nacionalcev. Evo vam v naslednjem najzpajČilnejŠe in naj-zanimivejše izbruhe jeze in nevolje, ki so privreli na dan v govorih obtožiteljev nCmiško-nacionalne. politike. Občinski svetnik Oberegger: Učite! in delavci ne zahtevajo narodnih besed, tevajo narodna dejanja, (Pritrjevanje.) Učitelj Herz: Poslanci So igran, „ — stenco frivolno igro. Na volilnih shodih se nam je obljubilo modrino iz neba, dalo se nam je pismene in častne obljube. (Piuj!) Imam cel zavoj tankih izjav in jih bom pri priliki objavil. Pribiti moramo javno, da je nemško učiteljstvo zgubila 'zaupanje do merodajnih strank v deželnem zboru, (Nepopisno ploskanje.) Naveličali smo se držati nemško-nacionalnim poslancem stremena,' da bi prišli zopet do mandato v. (Pritrjevanje noče odnehati.) Vprašam poslance: Kako naj se napravi deželni zbor delazmožen? (Klici: razpustiti! Splošno pritrjevanje.) nekaj malega drügaöi. V čelen pai 'so navade povso-dik enake. Ce čemo kaj od trlj povedati, moremo pri leni začeti. Len je na domači cviren debelo betvo. Zamira ma deblo krheči stržen; zviineh pa je prevlečeno s žilavoj kožoj, ki vtrta postane predivo, na vrhi ma glavico, v glavici pa črnorjavkasto semen, maloj nuli podobno. Ce je vugodna letina, zrase len nad pol metra visoko, naci pa ne doseže tote dužine. Len če meti dobro zemlo. Repišče, ki blo v kritičen dobro pognojeno, se trikrat preorje, pa trikrat pò Tlači, ka je.zemla kak pepel. V takšo zemlo se po-seja |v aprili, proti kunci junja, dozori. Bijo je tudi zimski len, ki se je posejo dere hajdina. Bijo je lepši, veči pa debeleži kak jari. itak liidje neso tak marali zanjega kak za jarega. Trije so mele preveč brige žnjo, pa rad je po zimi' premino na njivi. Len se hitro sklije. Najnok je cela njiva pjuna malih, gostih hujčic. Na prst dugi len, je na las huj-cici podoben. Rasti se pašči. 'Hitro zgiibi svojo prvo lice. Betvo je gor do glavice glatko kak nit. Perje pada na zemlo, sprhneje, zemla pa še postane bol rahla. Betvo pri betvi sili kviški. Betve so tenke, pa len navadno itak ne poleže, da se tiščijo ena eteii-ge, goste kak ščet. Dere zrase nad polovico svoje' visokosti, izačne cvesti. Cvete plavo, pa ves naednok. To gledati je veselo! Cela njiva je plava, pa se večno gible kak valovi na morji. Len ne cvete dugo. Kak hitro se cvet osiple, sje prikažejo na vrhi zelene glavice, v kerih zrarle semen. Za kake tje(dne se začne žutiti. Dere so betve pa glavice zeleno žutkasti, je) ' len — zrel. More se popipati. Naprosijo se pipači, po dva, na en ognn. Len pipati je hüdo delo, hiijšo pa še, Če je mali pa drač-nati. Kostreba rada v njega sili, popipati pa se more čisti, drač ostane na njivi. Gospodar se ogible dračnatih ogunov, na vse zadnjo pa itak domačin ostanejo. Žmetno je člojvik Učitelj Sattler: Politična neodkritosrčnost je pognala v štajerskem deželnem zboru bujne dvetove. V pričetku se je zdelo, da bo šla ITÌudi Wastian je bil miren in se je pogajal, Čeprav je pozneje izjavil, da njegova nacionalna vest ne dopušča sploh nika-kih pogajanj. (Gromovit smeh.) Deželni zbor bi bil lahto delal, če bi Wastiana ne bilo. („Proč z Wasti-anom! Ptuj!“) Oškodoval je celo deželo, ki hiti radi njega finaneijelnemu polomu nasproti. („jPiuj Wastian!“) Prišli smo do prepričanja, da je delal Wastian po naročilu. Kako se more povspeti do žalostnega poguma, da sami sebe proslavlja za nacionalnega junaka? Ali se mora tega moža še smatrati za resnega? S kakim frazastim bleskom je vodil Svoje volilce za nos. Delajmo vsi na to, da izginejo taki frazerji v globočini, iz katere so bili dvignjeni. Wastian je izjavil, da tudi v jeseni ne bo dopustil zasedati dež, zbor. Kako stališče zavzemajo poslanci' napram tej grožnji z obstrukcijo? — Tudi besedam tega govornika je sledilo urnobesno ploskanje. Učitelj Voller: „Vprašam poslance: AK hočejo delati na to, da bo deželni zbor razpuščen, da se enkrat ustavi brezplodno zapravljanje denarja in časa ?“ Tem besedam je sledil vihar pritrjevanja, da sc se tresle šipe. Zatem je bila enoglasno sSprejeta resolucija, v kateri se izraža nemško-nacionalnim poslancem nezaupnico — (priobčili smo jo že zadnjič in burno zborovanje zaključeno. Bilo ie tedaj to znamenito zborovanje za nem- hiejcaten -e, anigi šopa taki izprijen o b ksl-Ar litimi ' • i: *;■ ' vijanjem in nepoštenostjo držati na površju. (Oboji ti skoz in skoz korumpirani elementi tirajo, združeni v bratski' slogi, deželo v polom. Občni zbor Slovenske kmečke zveze se vrši na Jožefovo dne 19. marca 1912 ob y4 na 9. zjutraj v Celju, »Beli vol«. Govori tudi posl, dr. Krek iz Ljubljane. več viir pripogjen. Vso triiplo oboli, posebno pa še križ. Keko lena se z obema šakama zaäöapi, ali o-šepi, se ga zmekne, s korenja pa ste stepe zemla po levoj roki. Parkrat se rvudre, pa je korenje Čisto. Obe šaki puni lena, je rokovat. Rokovati se devlejo na kiipe, ena kres driigo na skriž, ka tìe ne zamotajo, dere je zlagajo v snope. Snopi sp preci veki pa žmetni. Dva kumaj zdigneta en snop na kola, Včasi se mora na sredi snopa tretji poprijeti. Proti podne,vi že pelejo len dumu. , OokliČ len piplejo malo gučijo, vsi so nekšii tu-rovni, zaj pa začnejo dobre vole biti. Zastavo majo, pojejo si, pa smejejo sle. Po obedi len rihlajo. Kak jo škeden širok, se vcepi pa dobro .zaglozdi debelo brvno, keiiemi pravijo: tobilina, ali kobilno, V trame. To so spodnje brvona dver v parmo, skos kero mečejo snopje, pozneje slamo. V kobilno se vteknejo pa dobro zagloz-dijo rihli. Rihel je na šolen vteoki, pa tak široki leseni glavnik. Močni zobje stojijo kviški. Na vsaki kraj rihla stopi en rihlač. Rokovat, lena potegne zaj eden, zaj driigi po rilili. doklič ne ödpadnejo vse te glavice na tla. Na slemeni majo veko zastavo, pogledne jo e-den pa driigi, Če še visi. Pojejo, smejejo se, vse iele burke vganjajo. Pride mimo kakši čeh, hitro biži ženska zroko-vatjoi lena, pa mu jih nameče po dupi, ka se vije. '„Bregiiše sen ti zmerila“, mu reče, pa odbiži na Škeden. Ovi pa se še pojdoč čohle. Glavice se kože močno primejo. Zrihlani len moški zvežejo v snope, pa znosijo na kola. Gospodinja speče rihlačon dobrih kvasenlo, ki jin Še vroče za jiižino močno teknejo. Po jiižini se pelajo na tralvjnik lena prestirat. Vlečkrat so se s Štirimi kunji pelali, ka, se jin je bol vdalo, pa ka je več korajže pa smeha bilo. Na trav- Stavka radarjev. Stavka rudarjev na Angleškem še ni končana. Pasleciice te stavke postajajo dan za dnevom občut-nejše. 'Vedno večje je število industrijelnih podjetij in tudi drugih podjetij, ki so navezana na vporabo premoga in morajo sedaj delo skrčiti, oziroma popolnoma ustaviti. S tem se pa tudi vsak d|an poviša Število onih delavcev, ki morajo praznovati,, a niso zaposleni v premogovnikih, Podraženje živil pa seveda tudi zadene sta/ikujoče delavce, kar vpliva, da so postali nekako bolj dostopni za pobotanje z lastniki premogovnikov. Na posredovanje Vlade se bo te dni vršila skupna, konferenca in od izida iste se obeta, da bo spor kmalu poravnan. Med tem pa, ko so zopet pričela sporazumna pogajanja na Angleškem, ki obetajo imeti vsaj nekaj vspehofv, se je dal velik del nemških' rudarjev vsled neprestane socialdemokratične gonje preslepiti, da je pričel s stavko. V ruhrskem okolišu ! se nahaja v 19 revirjih 222 ceh. Vseh rudarjev skupaj se nahaja tam 253,1:56. Od teh je ,195.342 nemških pojdanikov, večinoma iz iztočnih pruskih provinc, in 27.(5)00 inozemcev. Največje Število rudarjev obsega, rudarski urad v iztočnem Recklingihausen-u in sicer 29.235 mož in najmanj v Mindenu z 2.987 možmi. Organizirani rudarji so združeni v štirih društvih. Socialdemokratično društvo šteje Okrog- 100.0,00 rudarjev, krščansko društjvp rudarjev približno 8,0 tisoč udov, in razun teh dveh največjih organizacij je še poljsko društvo rudarjev in liberalno Hirsch-Dunkerjevo društvo rudarjev. Med tem, ko.se je krščansko društvo rudarjev, ki ima precejšen vpliv tudi med neorganiziranimi rudarji, odločno izreklo zoper stavko, so sklenila ostala tri društva na nedeljskem shodu s 507 proti 74 glasovi, da takoj pričnejo s stavko. Stavka se je potem pričela že v pondeljek. Ali precej se je pokazalo, da stavkujoča društva nimajo tistega vpliva med rudarji, kakoršnega so pričakovala, kajti pričetkoma se je pridružilo stavki le komaj nekaj nad 30% rudarjev in le (pozneje vsled terorizma se je ta odstotek nekaj zvišal, tako da je dosegel približno 50 odstotkov. Polovico rudarjev pa ni bilo S možno tudi ne vsled žuganj, terorizma in zmerjanja od strani stav-kujočih pridobiti za stavko. Ce spolni vlada obljubo, da bo varovala pred napadi stafvkujočih 'delavoljne rudarje, potem se že lahko äedaj reče, da ta stavka soeialdemdkratičnih rudarjev ne prinese prav nobenih vspehov. Društvo krščanskih rudarjev je resno svarilo ostala društva pred stavko. Seveda bodo sedaj socialni demokratje trobili v svet, Češ, krščanski delavci so 'jim padli v hrbet, to pa ne bo držalo, kajti rudee-karji smatrajo vsakega kot izdajalca, ki ne trobi v njihov rog, ki ne drvi z njimi skozi drn in strn v u-boštvo in pomanjkanje. Upati je, fla bo ta stavka le zvišala število onih, ki bodo prišli do spoznanja, da je opasno, biti slepo orožje ,y rokah rudečkarjev. ♦ * * Glasom najnovejših poročil iz tAnglije je malo upanja, da bodo imela pogajanja med angleškim ministrskim predhodnikom Asgjuithom in delodajalci, o-ziroma delojemalci sploh kaj vspeha, pač pa se stavka vedno bolj 'širi. Število stavkujočih delavcev je naraslo na 650.000. Veliko obratov je odpustilo vse svoje delavce, V Cardiffu in Hoydoku že vlada skoro lakota. V nemški državni zbornic* je odgovoril državni tajnik dr. Delbrück na interpelacijo posl. Schifer-Borkena .(centrum) v zadevi stavke rudarjev v ruhrskem okolišu. Rekel je, da je stavka rudarjev na Nemškem povsem neutemeljena ’in je bila le po socialni demokraciji naravnost dekretirana, še predno so se morala izvršiti tozadevna pogajanja. Končno je rekel minister, da bo vlada, če treba tudi s pomočjo vojaštva zabranila vsaka nasilja in izgrede stavkujočih napram delavoljnim delavcem. T,o je bil hud poper za rudečkarje! Südmarkine tožbe* V zadnji številki poročil S iichnarke moleduje neki Hugo Scherbaum o needinosti med Nemci raznih strank v malem kraju na Štajerskem, kjer dobivajo Slovenci v svoje roke postojanko za postojanko. Najvažnejša, pa je njegova sodba o nemških „Vereinshausiijh“1, kjer se izreče odločno proti takim stavbam. (Tudi prizna Scherbaum odkrito, da se ne rentirajo take hiše z velikimi dvoranami brez gostilne, ampak zahtevajo le velikih denarnih žrtev. Dalje pravi omenjeni člankar, da se nemštvo ne bo obdržalo in krepilo s „Vereinshausi“ v ogroženih Krajih, (ker ne nudijo ne denarnega in ne „.(moralnega“ dobička. Oasi so tako resni, da tudi Nemci ne delajo in ne zbirajo denarja zato, da bi 'ga zapravljali pri zgradbah lepili hiš„ ampak njihov glavni namen in končni cilj je nakupovanje zemljišč, naseljevanje svojih obrtnikov in ustanavljanje nemških šol. To je že sicer dolgo znano, četudi bobnajo ti nemški listi v svet te in enake vesti v ' popolnoma drugačni luči. Gospodu Scherbaiumu pa na tem mestu lahko povemo, da je vodil naše nemcurje pri1 teh zgradbah glavni namen, pripraviti si prostore za — protestantovske maše na Slovenskem, Tioda te nakane so jih prav pošteno varale, ker bi obrnil v teh slučajih še celo marsikateri štajerčijanee hrbet vsej nemčurski podlosti in po<al! ’ pošten in veren Slovenec. Da je pa nemški denar poguba Slovencev dokazujejo dovolj slučaji obubožanja slovenskih kmetov, ki so prodali svoja, lepa posestva Südmarkt in se oprijemajo sedaj beraške palice, (St. IIj.) Itentat na italijansko kraljevo dvojico. V najživahnejši ulici mesta Rima, v bližini korza, je včeraj dne 14. t. m. izvršil mlad, komaj 21 let star mož z imenom Dalba, atentat na laškega, kralja Viktorja Emanuela. Skrit za peko soho je pričakoval prihod kraljefre dvojice, ki se je imela, kakor vsako leto, 'tako tudi letna povodom obletnice umora kralja Humberta podati v Panteon, kjer počiva kralj Humbert, da prisostvuje maši zadušnici po rajnem kralju. Anarhist Dalba si je torej izbral jutranjo uro, da izvede zločin. Kraljevo ekvipažo, v kateri sta sedela kralj in kraljica ter generalni pribočnik Brasati, je spremljal oddelek kirasirjev, na čelu mu major Lang. V ugodnem trenutku Ustreli Dalba najpoprej na majorja Langa, zadene pa njegovega konja, z drugim strelom pa zadene Langa v glavo, da pade raz konja. V tem niki stopijo žejnske v rede, moški mečejo rokovati pred nje, une pa len vajeno rasiepejo. Red pri redi lena leži po travniki., Ttrüdni se odpelajo dumu počivat. Dragi den se začne takšo delo pri 'enen ali vedili drugih sosidih. Tak gre delo n apre, doklič ne ves len na travnikih. Nekaj tjednoivi leži tan, ka se spleha. Splehan len je temno-sive farbe. Cvenari so najrajši svoj len plejhali na „|Cven-skih travnikih.“ iTo bo en šestdeset plugov veki travnik. Od teh napišen nekaj ha drugen mesti. Len je plehan. Na cvensMh travnikih mrgoli ludi, „Len gor berejo.“ Len so gor brali s srpon, ali pa Midi z grabi,a-mi. Ženska je srp tak daleč (nastavila, kak dacieč je segnola, ga porinula pod vrsto prestrtega lena, pa k sebi potegnula, To je ponavlala, doklič je nabrala preči veki snop. Zgoreh je vrhe (vkup sesüknola, in spoder pà je snop s srpon raširila, ka je rajši sto. Postavila ga je, To bo .„točaj.“1 PaŠčila se je za drii-gin. (Moški so nosili točaje v snope. Snopi plehanega lena so bli jako veki. Dve na prst debeli, dugi, rakitovi šibL so prežmeknoli pa zesükali kak gožicie, kunce so premeteno zveza!!. S tak dugoj gožjoj so vezali snope. Do štirnajst pa še več, pa tiidi menje snopov so> pelali dumu, iT(o blo guča! Keko ma keri snopov? Keko snopov, teko trlj je moglo biti. Za trije blo potrebno: pečnica, kobila, soha, kozača ali grad, pa trlica. Pečnica: Preči široka, globoka pa okrogla jadrna bla zagrajena s tak visokin ploton, ka je človik lehko stoje na njoj len süSijo. Plot bo od znotra pa od zvüna z blaton na debelo zmazan. Na Stiri prste je vsaki kol vün sto. Med temi so ležali koli po pećnici, na kerih se je len stišijo. Kajk draga peč je me- la pečnica tudi napre žntibel, skoz kerega so drva na ogen metali. Kobila blo na štiri vogle stesano steblo na štirih ali večih nogah, kak bla pač duga. Vi kobilo blo na vsaken kraji pa na vfsaikjen konci zgletvenih za vsako trlico dve podugovati lüknji., 'Pred tote lüknje se je žabjo močen stup, tak daleč proč, kalk duga bla trlica. iTüdi v njega sta ble zgledni takši lüknji. Eden konec trlice se je vtekno v kobilo, drugi v stup, pa tak močno zagozdjo, ka se trlica ne mogla genoti. Trlica je mogla močno stati, drugače ne blo moči treti. Kozača, grad ali soha — skoro v vsajkoj vesi so jo dragaci imenovali — bla močna, na ’štiri vogle stesana soha, za štiri trije. Trlice so se stavile, kak pri kobili. Trlica j,e bila napravlena 1 v treh pohoblanih, pol šolnja širokih blanj. Kunci strajnskih dveh blanj so bli prilično za zgletvene lüknje pripravleni. Srednja blanj'a, trličnjak, bo na tisten kunci, ki bo v kobilo vtekjen, s klinon zovima zvezan. Na l drügen kunci je meje držaj, za kerega ga je trlja držala. Tudi drva, večinoma skalani štorovje, so mogle biti pripravlene. Preš drv nega ognja, preš ognja se len ne süSi, žilan len pa se ne da treti. Trije so se naprosile. Delo blo jako žmetno, itak so si včast« štele, kere so ble naprošlene, posebno Če bla na,prošena kera z drage vlesi. Tb pa se je retkogda zgodilo. Trlja je prnesla Svojo trlico sama, postavili so jo tisti, kerin je trla. !Tjò delo je \)časi klübiivalo. Nešterna trlica bla prekratka, drüga preduga. Stupe so mogli prestaviti. 'Moški bi mrmrali, pa trije, veselo delo, je ves trad osladilo. Včasi so moški trljam küübüvali s ten, kan so postavili trlico. Čakaj gizdava Franca! (Trlico smo ti postavili tag, ge malo sunce kcoj sili. 'Malo jo slobodno ponižamo, LenČiki pa, mo jo postavili' v naj-ivekšo senco. Zasluži si. vrla je, tvs’en pucan je lahka za zgled. trenutku planeta na zločinoa kočijaž Giusti in šofer Luigi. Dalba je še vedno dtreljaj. Posrečilo se je pa njima, izviti zločincu samokres iz rok. Kralj in kraljica sta nepoškodovana, le major Lang je težko ranjen in so ga morali prepeljati v ho-spital. Kralj in kraljica sta ohranila mirno kri. Zločinca so odvedli na policijo, kjer je izpovedal, da je anarhist in da je nameraval usmrtiti kralja; kom-plicev da baje nima nobenih, zločin je izvršil' iz lastnega nagiba. Prebivalstvo je prirejalo ves dan neprestano kralju na|vdušene ovacije. Proti Tl. uri predpoldne je dospela velikanska množica rimskega prebivalstva pred kraljevo palačo, kjer mu je priredila velikanske Čestitke. Politični pregled. 'y3 3)rž»vni sbor. Djunaj, 13. marca. Danes je bila končana v zbornici debata o kartelnih predlogah ilraginjskega odseka. Z debati so bila večje vaižnosti zlasti izvajanja poslanca Sehöp-ferja, ki je podal nekaj možnih potov, po katerih bi se (dalo priti kartelom do žjvega. Se-le v pozni popoldanski uri so pričeli z glasovanjem. Raznim strankam je bilo neprijetno, da so morale zavzeti svoje stališče o kartelnem vprašanju. Nemški naoionalci so stavili po poslancu Tteufelu predlog, najj se predlogi draghijiskega odseka glede kartelih izroče gospodarskemu odseku, To bi pa ne imelo prav nobenega vspeha, kajti' kartelno vprašanje se je itak Se skozi več tednov in mesecev premlevalo, da bi se pa zadeva Še enkrat prežvekovala v gospodarskem odseku, bi bilo pač odveč. 'OČividno je bil ta predlog naperjen zoper to, da bi se o tem glasovalo. Ali ta^načrt je paldel v vodo, ker je bil odklonjen z (veliko večino glasov. Nemški naoionalci ho hudo zavlekli obraze, videvŠi, da so zoper nameravajno nakan of glasovali tudi krščanski socialci. Prišlo je do glasovanja. Vsi kartelni predlogi so bili sprejeti. Med debato je prišlo tudi do hrupnih prizorov med 'poslanci Daszynskijem, dr. Diamantom in dr, Steinhausom. Po izvršenih glasovanjih je zbornični predsednik izjavil, da preide zbornica, k prvemu branju brambne predloge. V svrho vpisovanja (govornikov v govorniško listo je prekinil sejo za deset minut., Ko se je zopet pričela seja, j'e bil prečitan vložek; stavljenih je bilo tudi več interpelacij. Seja je bila nato ob (6. uri zvečer sklenjena- Prihodnja seja se vrši jutri. Dunaj, 14. marca. Danes se je začelo prvo branje brambne predloge, ki bo zahtevalo najbrž !v poslanski zbornici več kakor en teden. Govorila 'sta, o brambni predlogi ministrski predsednik grof Stürgkh in domobranski minister Georgi ter sta oba podala svoje ekspozeje. Ministrski predsednik je zadovoljen s tem, eia zapušča zbornica svojo pasiviteto napram; tej zadevi. V vseh državah je dandanes obrambno vprašanje najbolj pereče vprašanje javnega življenja. Naša brambna organizacija pa je zlasti zelo nezadostna. Rekrutni kontingent 'je ostal od 1. 1888 skoro neizpremenjen. Vsled tega danes ni več pri- Tsreti deje začelo o punoči. Po vsako trljo iti, kera bi duma zaspala, ne šlo., Prišle so ali k tistemi hrami spat, ge bla pečnica. Spale so v panni. Globoko v panni se ležale, da še blo (mlalo scarne. Cehi so je prišli kratkočasit. Bo brvnah zgoreh so sideli, pa se šalili. Popevali so, pa gučali si- Globoko v parmi se je öüjo smeh, pa kakšni priličen odgovor. Cehi so bli včasi Midi Segavi. Negi so zvedli, ka do je prišli možaki z rihtaron po noči naganjat. Postavili so lestvico na parmo, spoder na lestvico pa so pluzevce (Os na dveh potačih. Na teli je ležala smuka, na njej pa plüg. Tako je orač peljal plüg na polje ) močno privezali. Sami so, se splazili po brv-IIah na parmo, rihtar pa možaki pa so preš skrbi stopali po lestvici. Cehi so hitili po brvnah dol, pojdoč pa so za-popeva’i: „[Rihtar po lojtri gor — Jas po vogli dol.“ BotaČi na pltiževcih so se začeli kihati, pa so lestvico možaki vred za sovo.; potegu oh. Nesreča se nobena ni zgodila, toti „špujs“ pa še se zaj kota med lüdmi. Ob edenajstih sta šla siišača v pečnico kürit. Priprajvlene so drva, škaf vode, če bi se vtegno len na peenici vhžgati, ka se, hitro pogasi1, železne za-sohe, s kerimi sta ogen popravlala, veka močna hrar stova stolica pa] dve perači. S peračami so si trije na stolici tukle „točaj“ (ker so ga tokle ali tukle, za to „lučaj“ ali „točaj“), sühi len krheči stržen v stebli se je ves potrjo, žilava koža je ostala, v njoj Jpa večina potrtega stržena. To je mogla trlja na trlici spraviti vün. Celi k,üp pezderja, potrtega stržena, je ležo pod trlicoj, rokovat pa je postala lepo žuto predivo. Tb pa je mogla še Sčistiti. Djala je predivo pod trličnjak, žjin močno inalinola pujen, pa ga pbtegnola. iz trlice, doklič ne blo čisto pridivo. (Dalje prih.) meren in trpi vsied tega tudi izpopolnitev armade in nje reorganizacija. Tudi je rekrutih kontingent v nesoglasju s številom prebivalstva in trpi vsied tega tudi princip splošne vojaške dolžnosti. V tem oziru mora imeti novi brambni zakon ozir na tri smeri in sicer: 1. Skrajšanje vojaške službe. 2. Uredba pravičnega sistema olajšav.. S. Izločitev naključja, srečkanja, ki je .zdaj merodajno za vojaške novince. T(rditev, da je debata o brambni reformi neprimerna iza avstrijski parlament z ozirom na ogrsko krizo, ni uprajvičena. Kriza ogrskega kabineta ne pomeni ob enem 'tudi krize brambne reforme. Glede § 43 je omenil, da obsega ta staro stališče med obema vladama, ki je dogovorjeno in da to nima z bramb-no predlogo nobenega stika. Končno namiguje ministrski predsednik, da so potrebne provizorične odredbe ter apelira na patrijotizem zbornice. Nato je pričel domobranski minister Georgi svoj ekspoze s stavkom: „Najboljši mirovni instru- ment je močna armada.. Kar se kvalifikacije tiče, se more naša armada kosati z vsako drugo armado na svetu. Toda rezerve, iz katerih zajema armada moči, so premajhne, Reforma je tedaj nujno potrebna in žrtve, ki jih prinašamo z ozirom na to, niso prevelike. Na drugi strani pa so olajšave tudi. zelo znatne. Ozko je spojena z uvedba dveletne službe fn z ustanovitvijo podčastniškega zbora,. Taka predloga bo v kratkem predložena, zbornici. Brez zvišanja, rekrut-nega kontingenta ne moremo eksistirati.“ Konča z Moltkejdvim stavkom: JLe meč drži meče v nožni- cah.“ K debati se je oglasil najprej Rusin Okunijev-ski. Nato je socialni demokrat Leithner kritiziral to predlogo. Debata je bila nato prekinjena; in zbornični predsednik dr. Sylvester povzame besedo, da naznani zbornici došlo vest o atentatu na laško kraljevo dvojico. Poslanci se dvignejo iz sedežev. Predsednik prosi zbornico za dovoljenje, da izrazi na primernem mestu v imenu državne zbornice Čestitko, da se grozodejna nakana anarhista Dalbija, umoriti italijansko kraljevo dvojico, ni posrečila. Seja je bila nato ob 4. 'uri popoldne zaklju^e-na. Prihodnja seja. se vrši jutri. Nadaljuje se bram-bna razprava. Delegacije. Dne Ì3. t. m. 'so se vršili v državni 'zbornici med vodilnimi osebami pogovori o sklicanju delegacij. Povdarjale so se težkoče glede na sklicanje delegacij radi krize na Qjgrskem. Giudi se je nagjlašialo, da, če ogrska kriza traja delj časa, nastane neko ex lex stanje v skupneift budgetu. Stavil se je torej predlog, naj se skličejo delegacije med 18. in 20. aprilom. Pogrel) dr. Skarde. Dne 11. t. m. popoldne se je vršil v Pragi iz Pantheona, deželnega muzeja, pogreb umrlega člana gosposke zbornice dr. Skarde. V Pantheonu je slavil politično delo umrlega princ Ferdinand Lobkowitz in naglašal, da je stal dr. Skardar v prvi vrsti onih patrijotov, ki so iskali ključ,, da bi pri enotnosti češkega kraljestva vendar omogočili nekako safmoodlo-čanje obeh narodnosti. Ce pride kdaj do takega sporazuma, bo to zlasti zasluga dr. Skarde. V. imenu inladočeške stranke je govoril dr. Kramar, ki se je tudi' oziral na spravno delo ter izvajal: Velikio uslugo si nam sjoril, ne samo s sfvojim načinom, kako si vodil pogajanja te našimi nemškimi sodeželami, marveč tudi s tem, dat si vedel zediniti vse češke stranke v resnem stremljenju po teh velikih ciljih. Tebi so verjeli 'vsi, ker so bili prepričani, da si mož, ki se ne straši postaviti se V prve vrste in v najneizprosnejši boj, če bi bil spoznal, da ni mogoče tveč popustiti in da je v nevarnosti narod in enotnost kraljestva. Češko. Z ozirom na to, da se nemški Nationallverband zavzema za sankcijo znanega, v nižjeavstrijskem de-želniem zboru sklenjenega lex Kolisko, groze češki narodni socialci za slučaj, da bi bil ta zakon od cesarja, faktično sankcijoniran, z izstopom od češko-nemških spravnih pogajanj. Novi dreadnought „Tegetthoff“, ki bo splavljen dne 21. t. m. bo imel 20.3331 tonelat nosilne, šiite, stroj bo imel 25.000, konjskih sil, bo dolg 151 in širok 27.2 m. Posadka; bo ‘štela 060 mož. Na ladiji bo 46 topov, med temi 12 kalibra 30.5 cm,, poleg Štirih aparatov za metanje torpedov in še dveh mitralez. Splavljenju bodeta prisostvovala prestolonaslted-nik nadvojvoda Fran Ferdinand in pa nadvojvoda Leopold Salvator s soprogama. Kumina bo nadvojvo-dinja Blanka: Rustia. Napredni poslanci ruska dume so vložili predlog za uvedbo aktivne in pasivne ženske volilne pravice. • * * * Carigrajski poslanik Carìkóv \ je imenovan za senatorja in je odpoklican od svojega poslanišktega mesta v Carigradu. V političnih 'krogih pripisujejo vzrok temu politično važnemu dejstvu okolnosti*. da Carikov ni znal na. primeren način pri turški vladi zagovarjati zahtevo Rusije po dvobodni vožnji ruskega bojnega brodovja skozi Dardanele. Od drugje strani se poroča: Ruska vlada je odpoklicala svojega poslanika v Carigradu, Carikova. Poslanik Carikov je baje padel v nemilost, kar se sklepa iz tega, da ‘je bil po odpoklicanju imenovan samo senatorjem, kar se še poprej nikdar ni zgodilo. Delal je Carikov politiko na lastne roke. Samostojno je pričel decembra lanskega leta akcijo zia otvoritev Dardanel’; poskus se je pa izjalovil in že takrat se je govorilo, da. je postal Carikov nemogoč. Sedaj je pa odpoklican in njegov naslednik postane baje ruski poslanik v Sbiiji — Nek-1 j udov. Špansko. Bivši župan mesta Casavile je nedavno zapustil španskemu kralju 2,500.000 frankov. Nečakinja umrlega; sedaj zahteva sodnim potom razveljavljenje oporoke iz ničnostnih razlogov. Dne 11. t. m. je bila tozadevna sodna obravnava v Parizu, h kateri je Španski kralj poslal svojega zastopnika. Sodišče izda pismeno razsodbo. Zasmrdelo je . . . 'Maribor, dne 14, marca. Kakor bi se razpočila smrdeča bomba, je zasmrdelo danes preko političnega- ozračja našega mesta. Vsakdò, ki ima le nekoliko prave pojme o dostojnosti političnih strank, se je moral zgroziti, le je prisostvoval porotni obravnavi, ki jo je naperil nekdanji socialni demokrat, poznejši Wastianovee, in sedaj nepolitičen zastopnik Riunione Adriatica Lavai proti u-redniku „Marb. Z,“, Jahnu, in njenemu lastniku Kra-liku. Priznamo odkrito, Laval je bil tožitelj, J ahn in Kralik obtoženca ; iz porotne dvorane je pa odšel Lar val kot obsojenec, a zadnja dva kot zmago vale a-opro-ščenca. Toda za nas je ta boj irelevantnega pomena. V svojih končnih koncih je bila ta obravnava vendarle zadeva, ki se je tikala dveh nemških nacionalcev in smo ji ml zato posebno mirno sledili. Veliko zanimivejši in pikantnejši kot dejstvo samo, so za nas momenti, ki so prišli pri tej obravnavi na dan, ki so se naravno izcimili iz nje. In ti momenti govore: v politični javnosti našega mesta smrdi. Pri današnji obravnavi se je pralo zelo umazano perilo, in to perilo je pripadalo skoro v enakih količinah obema našima vodilnima strankama: social ne- demokratični in nemško-nacionalni. Pri vsaki, teh dveh strank je pojmovanje politične dostojnosti pod ničlo, pri vsaki ti bušijo v obraz duhovi, pod katerimi si rad zatisneš nos. Začrtajmo samo v glavnih, robatih' potezah obrise zabuhle mlakuže, ki nam jo je razkrila porotna • obravnava. - .. - Tožitelj je bil Fr, Laval, nekdaj socialni demokrat z dušo in, telesom, direktor socialnodemokratič-nega konsuma in sploh mnogo engažiran strankar, ki je tedaj o vsem dobro poučen, ta je postregel s sledečimi podatki o socialno-demokratični organizaciji : Mariborski konsum je bil, ko je prišel on leta 1908 sem kot ravnatelj, na robu propada. Koj v pričetku so morali vzeti 25,000 K dolga, da so pokrili najmanjše dolgove in omogočili nadaljno poslovanje. Od teh 25.000 kron je bilo 8000 dolžnih pri banki od prej, 14.000 je bilo dolga pri firmi Franz za moko in 1,600 drugod. Inventarna vrednost je bila zabilježena na papirju z 51.000 kronami, v resnici je bila pa vrednost za eno tretjino manjša. V zalogaji je bil, Kakor je potrdila tudi priča Bračič, velik nered, in med blagom mnogo pofelna. Ta Lavai si je dovolil pri konsumu silnih lie-rednosti. Določen je bil, da sanira konsum, a spravil ga je še bolj v blato. Delal in manipuliral je "z denarjem tako, da mu je zastopnik obtožencev, dr. Eys-ler, očital poneverjenja, tatvino in še marsikaj. Rekel je dr. Eysler, da Če se mu očita, da nima Čistih rok, je to še zelo milo povedano. Čeprav se je vse to očitalo Lavala kmalu potem, kp je zapustil socialno-demokratični konsum, javno, so ga vendar sprejeli nemški nacionalei z odprtimi rokami v svoj famozni .„Arbeiterschutz“, o katerem smo že večkrat pisali. Postal je takoj glavni agitator Wastianoveev iu je bil njihova glavna opora pri zadnjih volitvah, Čeprav so mu socialni demokratje vitem času že metali najnečednejŠe stvari v obraz, so ga. vendar Wastìan in drugovi krčevito držali. Prišlo je končno sicer tudi tukaj do poloma, toda ne pod kakšnim moralnim pritiskom, temveč ker so začeli govoriti svoo grozno besedo vedno bolj naraščajoči dolgovi. Sedaj je teli dolgov toliko, da je ta „Arbeiterschutz“ pravzaprav samo Še za upnike tu, Ti bi radi prišli do svojega denarja; vprašanje je samo, če bodo delavci res 'tako udarjeni. Dvomimo, Na obeh straneh tedaj kraljuje smrad. Bilo bi pa krivično, Če bi hoteli reči, da je vse to povzročil Laval, Nikakor ne, Na obeh straneh so ljudje, ki se navzlic smradu prav dobro počbtijo, na obeh straneh vlada sistem, 'čegar orodje je bil samo Laval, kojega glavna nesreča je bila, da je postal politični - uskok. Ravno zato pa, ker je Lavai le postranska, oseba, je vzdignil ta proces toliko dušečega prahu. Čvnstohov. — Svobodomiselni sramotilei. Svobodomiselno Časopisje vesoljnega sveta je v zadnjem čatsu plavalo razkošnem verjetju. Zopet je imelo kost, ob kateri je glodalo in na vse umazane načine blatilo katoliško cerkev, katoliško duhovščino, sploh vse, kar je s katolicizmom v zvezi: v Petriko vu na Ruskem Poljskem se je vršila porotna, obravnava proti patru Damazu Maczochu in njegovim tovarišem radi znane čenstohovske ajfere. To je bilo zopet enkrat nekaj za svobodomiselce ; kar omamljali so se. Naša štajerska) zaostanka* svobodomiselstva: „iStajerc“' in „Narodni List“1 sta slastno planila na zadevo in v podlistkih pisala o grozodejstvih, ki jih je zmožen katolišk duhovnik. Da bi še bolj vleklo, sta prinesla še slike patra; Malczoclia, njegove ljubice in drugih. Mi smo koj takrat, ko so prišle qenBiohovsfce zadeve na dan: umor, ropi in druge umazanosti, — slutili, da je tukaj vmes roka ruskega režima, ki sovraži katoliško cerkev in ve, da ji z oskrunjenjem najslavnejšega svetišča na Ruskem Poljskem med kartonskimi Poljaki največ škoduje. Ge naše slutnje se sedaj vrtesfničujejo. Vsa cenštohovska alerai je bila . izzvana od korumpiranega, ruskega sistema,, ki hoče spraviti katoliško cerkev ob ugled in se je hotel polastiti velikih čenstohovskih cerkvenih zakladov. Berolinska „Germania“ piše : j,,-Z diabolično zvitostjo je poizkušala ruslqa vlada jv čenstoho/rskem slučaju svoje namene doseči, pa jih ne bo, ker iste bo o tej stvari .šle temeljito govorilo. Dognano je, da je bil Mae.zodh le na prizadevanje vlade v samostan sprejet in sicer le s tem namenom, da izvršuje za vlado špijonsko službo. Maczoch je v dogovoru z nekim Višjim uradnikom tajne policije gelo poizkušal, kako bi spravil v kleti zalogo dinamita, bomb in orožja, da bi 'dobila vlada povod, da samostan zapre. Zato je bilo M atoz oc bu obljubljenih, 10.000 rubljdv in potni list za celo Rusijo. Dobil je v istini že 2000 rubljev kot predujem. Ruska vlada ni iz samostana več toliko vlekla, kakor bi bila rada in je zato (delala na to, da ga zapre, in Poljake obdolži, da je čenstohovski samostan tvoril poljsko revolucijsko središče. Maczoch je za ta ruski načrt potreboval pomoči svojega polbrata, ker pa ta ni bil z. svoto, ki je bila zanj določena, zadovoljen, ga je Ma-ezoeh umoril. Slo je za politično zaroto in nič dragega. Stvar se je vsied nerodnosti Maczochove ponesrečila. Pri preiskavi v samostanu se je našlo veliko papirjev, ki so hudo obteževali tajno policijo in državno pravdništvo, ki o načrtu ni nič vedelo, je-zadevo sprejelo v obtožbo. Obtožnica, je šla v Peterburg, tu so pa. delih 14 strani obtožnice uničili in dali pristojni oblasti nalog, da obtožnico sestavi na drugi podlagi. Maczoch se je v svojem govoru grdo lagal, da ne bi odkril komplota, ki ga je sklenil s tajno policijo. Moža so porotniki obsodili na pregnanstvo v (Sibirijo, a splošno se sodi, da mu bo vlada dala priliko pobegniti.“ Tjako reisen list, ki ra^smere korenito pozna. In sedaj se že poroča, da je Maczoch pobegnil. Nekateri listi in ruska vlada skušajo beg še prikriti, ker jim je jasno, da bi bil potem ves komplot preveč jasen, da bi Še kdo verjel na krivdo katoliškega samostana in na vse kar so oni iz tega izvajali, toda res bo vendar. i/pagespost“, ki gotovo ni na sumu, da bi simpatizirala, s katoliško cerkvijo,, prinaša, v večerni'številki od dne 14. t. m. iz Varšalve brzojavko približno sledeče vsebine: „yesti o Maczoehovem begu se potrjujejo. Clan ruske .ohrane (tajna policija), Okuniewr ski, je izdal ves načrt. Ohrana in več višjih policijskih uradnikov je kompromitiranih. Policija se trudi vso afero potlačiti. Časopisje o zadevi ne sme pisati. Dejstvo, da je tajna policija posegla vmes, da bi pripomogla Maczochu k begu, potrjuje naziranje, da so ruske oblasti vsilile Maezocha v samostan, da bi se polastile čenstohovskih zakladov.“ Naši štajerski svobodomisele.i, ki pograbijo vsako priliko, da sramote katoliško cerkev, so dobili zo-pe( enkrat po zobeh. Sedaj naj le nadaljujejo at prinašanjem slik o Čenstohovski aferi: par ruskih višjih policistov, nekaj članov roparske ohrane, pa mogoče še kakega svobodomiselnega lažnjivea, to bo nebeška serija. Raznoterosti. Imenovanje. Cesar je imenoval ministerijalnega tajnika dr. Ivana Šumana sekcijfkim svetnikom v patentnem uradu. Od južne železnice. Prestavljeni so: Anton Dodič, adjunkt, iz Ljubna na Zgornjem Štajerskem v Trst; Rudolf Uomaingo, uradniški aspirant, iz Mori na Tirolskem v Poljčane; Rihard Krik, uradniški aspirant, iz Kapfenberga v, Pragersko; Jožef Balder, asistent, iz Pragerskega v Kapfenberg; Franc Nar gele, asistent, iz Voitsberga v Gradec ; Rud. Rauch, pl. Annenfels, asistent, 5z Donawitza v Maribor;. J. Pilh, asistent, iz Slov. Bistrice v Donawitz; Adolf Machat, asistent, iz Pragerskega v Leobersdorf. — Na novo je sprejet uradniški aspirant Viljem Schirmer v Spielleldju. 501etnica Slomškove smrti. Letos bo 501etnica Slomški,'e smrti. „Slovenska Straža“ je v seji svojega glavnega odbora sprejela obziren načrt svojega tajnika, kako najslavnejše proslaviti spomin na slavnega buditelja Slovencev Antona Martina Slomška. V kratkem dobe vsa naša društva }n vse slovenske župnije natančen spored te proslave, ki naj dvigne celo Slovenijo ,v hvaležnosti do apostolskega dela A-M. Slomška. Iz notarijatske službe. Not atrijski kandidat Franc 'Jereb v Ljubljani je imenovan notarjem v Radečah. „Danica.“ Slovensko katoliško akademično teh-ntško društvo „-Danica“ na Dtunaju si je na občnem zboru dne 12. t. m. izvolilo za XXXVI. tečaj sledeči odbor: Ivo Pokoren, cand. iur.., predsednik; Joško Dolinar, cand. iur., podpredsednik: Jakob Sajovic. stud. phil., tajnik; Ivan Žgur, stud. med. vet., blagajnik; Gabriel Majcen, stud. teh., qjrhìvar; Zd. Sibitz, stud. iur., gospodar; Ivan Prijatelj, st. phil., I. knjižničar; Franc Koblar, stud. 'phil., II. knjižničar; Josip Kos, stud. med., zapisnikar. Trgovinski minister o zvišanju telefonskih pristojbin. Dne 12. t. m. je sprejel naš trgovinski minister dr. pl. Rössler odposlanstvo vseh pet obrtnih ,in trgovskih zbornic na Češkem. Miniver jje priznaj, da je nov odlok glede zvišanja telefonskih pristojbin zelo občuten. Obljubil je odposlanstvu, da se pred koncem meseca septembra ne uvedejo nova zvišanja- V nadaljno razmotrivanje tega vprašanja se namerava sklicati enketa. Papež ne izda nobenega dekreta o mašniškem posvečenju.. „Oservatore Romano.“ z dne 18. sušca prinaša sledeče obvestilo: V raznih italijanskih in tudi inozemskih listih se je mnogo Čitalo, da izda papež dekret, zadevajoč starostno mejo za mašniško posvečenje. Smo v položaju, da lahko izjavimo, da so vsa tozadevna poročila popolnoma neutemeljena in izmišljena. Papež ni nameraval razglasiti tozadevno prav nobenega dekreta. Študenta brez izpitov imenuje „Narodni List“ kandidata S. L. S. v Beli krajini, g. Dermastija, ki je učitelj na trgovski šoli v Ljubljani. Kakšna študenta pa sta Špindler, urednik „Narodnega Lista“, in Lesničar, štajerski urednik „Slovenskega, Naroda“, ki se smatrata za duševna očeta in voditelja Štajerskih liberalcev, ali morda tudi — neka študenta? In kakšne izpite imata? G. Dermastia je vestno študiral in tudi že dosegel neko socialno stopinjo s, svojim stanovskim in političnim delovanjem. Kaj pa Špindler in Lesničar ? Pozabil je „Narodni List“ v svoji zadnji številki, v kateri nesramno napadaduhovnike ter klobasari v šnopsarskem tonu ptujskega „Štajerca“ o nekakih varstvenih društvih zoper duhovnike, poročati o tem, da se je v krogu Narodne stranke pod špecijelnim vodstvom generala Kukovca ustanovilo varstveno društvo v obrambo gotovih kozolcev proti liberalnim Alojzijem, To smo izvedeli in poročamo v izpopolnitev poročila „Narodnega Lista“, Zarje še ni. „Narodni List“ si je obljubljal liberalno zmago, pri deželnozborski volitvi v Beli krajini in sanjal o začetku nove politične dobe na Slovenskem, o propadanju klerikalizma na slovenskih tleh in o zarji politične svobode. Pa zmagala je S. L. S„ propadel je liberalizem kljub vsem svojim goljufivim, sleparskim in nasilnim naporom. Zarje še torej ni in je tudi ne bo. Narodna stranka naj (torej le mirno in sladko spaiva, ker se ji ni treba bati, da bi zamudila vshajauje liberalne zarje, Ta zora ne puca i neče biti dana! Ne v Ameriko. Zadnje čase se slovenski politiki, duhovščina, učiteljsko, oblasti in sploh vsi, ki jinl je na srcu blagor našega naroda, cezdalje bolj zavzemajo proti izseljevanju ljudstva v Ameriko. In res, nobena še tako krivava vojska lin nobena kuga nam ne bi mogla toliko ljudi pobrati, kakor ta izsel-jevalria strast. Po Notranjskem; in Dolenjskem eJo cele vasi brez moških, delavcev manjka, le žene in pa starčki se trudijo z obdelovajnjem zemlje. Amerika nam jemlje najboljše moči. In kar se iz Amerike vrne, je večji|del slabo. Ker je izseljevanje v največjo gospodarsko in moralno škodo našega ljudstva, ker leži vsled tega toliko naše zemlje neobdelane, ker se vsled tega naše dežele ne morejo tako gospodarsko povzdigniti, kakor bi se spričo svoje zelo ugc|dne lege mogle, zato je boj zoper izseljevanje sveta dolžnost vsakega resnično narodno mislečega Slovenca. Boj proti tej strasti je različen, vsekakor pa zavzema/ v tem oziru odlično mesto leposlovje., Knjige, ki našemu ljudstvu, zlasti pa naši mladini, predočujejo nevarnosti Amerike, vzbujajo v njej ljubezen do domače grude tn jo odvračajo od želje, pohiteti Črez ocean, bogatiti tujce, take knjige so zlata vredne in morejo izvrševati veliko vzgojno nalogo v prid našega ljudstva. Za „Slovensko Stražo“ so nabrali v frančiškanskem samostanu v Mariboru več tisoč obrabljenih znamk. Naša prisrčna zahvala! „Slovenski Učitelj.“ Letnik XIII. Štev. 2. — Vsebina: Kaj zahteva sedanja, doba od slovenske u-čiteljice? Marica pl. Kleinmayr. — Resnica nad vse. Dr. Josip Demšar. — Eno uro praktičnega računar nja. Janko Polak. — Razredni učitelj. Iv. Š. — Še enkrat: Šolski voditelj. ;X. Y. — Katehetski vestnik. —• Učiteljski 'vestnik. — Raznoterosti. — Vzgoja. *— Slovstvo in glasba. v Štajersko. Mariborske novice. Koncert. Na Jožefovo dne 19. t. m. prirede konserMatoristi gg. Anton in Mirko Nerat, Makso Unger v veliki dvorani Narodnega doma elitni koncert fj sledečim vsporedom: 1. (Ch. de Beriot: Fantasie Ballet, op. 105 (na goslih gospod Anton Nerat). 2. J. Proliazka: Poslednja noč. A. Dvorak: /Tri lju- bavne pesmi. Vilhar: Nezakonska mati, poje gospod Mirko Nerat. 3. L. v. Beethoven: Sonata Pathetique op. 13 (glasovir, gospod Makso Unger). J. Sarasate: Fantazija iz opere „Faust“ (na gosiih gospod /Anton Nerat). 5. A. Sajovic: Ziacveila je roža.' M. Unger: Pesnikova ljubav. B. Smetana: Arija iz opere „Dalibor,“ G. Krek: Vi brezupnosti, tenor, gosli in glasovir. 6. Vieuxtemps: Balladte et Polonaise, op. 38 (na goslih gospod Anton Nerat). Z,aČetek ob 8. uri zvečer. Blagajna se odpre ob 7. 'uri zvečer. Porotno sodišče. V pondeljek dne IT. t. m. se je vršila prva porotna obravnava v tej seziji pod predsedstvom višjesodnega svetnika dr. Voušeka. Na sodni klopi je sedel 461etni (delavec Jakob Merc iz Št. Vida niže Ptuja,, obtožen hudodelstva uboja. V baraki hočke tovarne je prišlo dne 17. grudna 1911 do kreganja med delavci Jakobom Mercom, Jernejem Repejem in Jakobom Cehom. Iz prepira je nastal pretep. Ker so bili vsi, posebno pa še Jakob, Ceh, vinjeni, se je le zapioglo dognati, da je Ceh z odprtim, nožem napadel Repeja, ki se je pa napadalca ubranil in mu 'dal nekaj zaušnic. Ker pa Ceh le ni miroval in tudi še tedaj ne, ko je že legel v postelja ter je v enomer zmerjal 'Merca, zgrabi poslednji po nekem hlodu in ud^ri ob strani na tleh ležečega Ceha. Ceh je začel precej stokati in že drugi dan so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se je dognalo, da ima po. (bodovane ledvice. Ceh je umrl' dne h. jaguarja 1912. Raztelesenje Ceha je (dognalo, da je isti umrl zaradi poškodbe ledvic vsled udarca. Obtoženec zatrjuje, da si je Ceh zadobil poškodbo le vsled padca iz postelje v svoji pijanosti, ne pa vsled njegovega udarca. Porotniki oČividno niso mogli zadobiti ugotovljenja krivde obtoženca in so zanikjali vprašati) j e z 10 glasovi proti 2 glasoma, nakar /je bil Merc oproščen. Dne 12. t. m. se je (vršila porotna obravnava zoper Ignacija Žnidariča iz Dragdtincev, 'ki je bil obdolžef» da je dne 8. decembra lanskega Deta zažgal poslopje Terezije Močnik. Cela vrsta zelo obtežilnih dokazov je pričala precej jasno, da je ŽjnildlariČ res zakrivil hudodelstvo požiga, Porotniki so {potrdili stavljena vprašanja in Žnidarič je bil obsojen na Štiri leta težke ječe. V sredo dne 13. t. m. je staji pred porotniki neki Janez Stiplošek, 33 let star, hrez, stalnega doma, po poklicu brezposelni poljski 'delavec, ki je nazadnje presedel 6 let v zaporu v Lipdgjlavi, obtožen zaradi tatvine. Da bi se odvadil tatvine, so mu prisodili 7 l'et težke ječe. Shod. Na cvetno nedeljo dne 31. marca popoldne se vrši v Mariboru shod za mladenke in žene iz Maribora .in okolice. Sv. Magdalena v Mariboru. Naša podružnica „iSlovenske Straže“1 priredi v nedeljo dne 17. t. m. popoldne po večernicah zopet svoj redni mesečni sestanek. Slovenci! Pridite v obilnem številu! Maribor. Dramatično društvo. V smislu sklepa sestanka narodnih društev v Mariboru dne 21. prosinca 1#12 uljudno prosimo vsa društva na Štajerskem, ki goje dramatiko, 'da bi blagovolila vposlati našemu društvju zbrani materijal. Bliža še čas, ko bo treba iti na uresničenje ustanovitve Zveze dramatičnih društev, a od velike večine društev nimamo Še nikakih’ poročil. Ker bo izbira in sestava vposlanega gradiva zvezana s precejšnjim delom, ki se ne da o-praviti v enem tednu, je nujno potrebno, rda dobimo gradivo takoj v roke. Prosimo torej, poročajte nujno, sicer ni mogoče nadaljevati započetega, dela! — Na splošno zahtevo vprizorimo M nedeljo dne 17. t. m., ob 4. uri popoldne, Še enkrat ,„|V znamenju križa", s sodelovanjem celega orkestra Glasbenega društva. S tem, ida vprizorimo igro popoldan, qe nudi tudi zunanjim 'gostom ugodna prilika si ogledajti to znamenito 'dramatsko delo, zlasti ker so železniške zveze jako ugodne. Mariborsko blato. ^ Na drugem mestu >v glavnih obrisih označujemo proces Laval contra Jahn-Kralik, ki se je vršil včeraj pred mariborsko poroto. Podal je mnogo zanimivih razkritij in je bil marsikje veleinteresanten tudi v podrobnostih, toda žalibog danes radi obilice drugega gradiva ne moremo prinesti obširnejšega poročila. Storili bomo to prihodnjič. Za danes samo kratko: Tožil je znani Laval urednika Jahna in pa lastnika „Marburgerce“ Kralika, radi razžaljenja Časti. Lavai se je Čutil žaljenega, ker je „Marburgera-ca“ prinesla svoj Čas v volilni borbi nek Malikov govor, v katerem le-ta očita «tedanjemu tožitelju, (da nima čistih rok. Čeprav je žalitve izgovoril Malik, je vendar soodgovorna tudi iJMarburgerca“, ker jili je razširjala naprej. Jahn, katerega je zastopal graški odvetnik zid dr. Eysler, ki je povrh Še socialdemokrat, kar je precej Čudno dimilo, je nastopil dokaz resnice. L d val se je, in 'reči moramo spretno, zagovarjal sam. Zaslišanih je bilo okrog 18 prič, , po večini sami delavci socialni demokrati. Porotniki so vprašanja radi Jdbna eno z 8 proli >4, drugo s 6 proti 6, radi Kralika eno enoglasno, drugo z 11 proti 1 glasu zanikali, na kar sta bila oba oprošjčena. Obravnava je 'trajala od 01. ure predpoldne do %1, ure po polnoči. Dvorana je bila ves Čas polna. Celjske novice. Celje. Na orglarski šoli se nahaja med 24 gojenci sedem tretjeletnikov, kateri so oglašeni k zrelostnemu izpitu: Fišer Vinko od Sv, Križa tik Slatine, Flis Fr, iz Prihove, Hauptman Iv. od Sv. Križa nad Mariborom, Kramolc Luka iz Št. Daniela na, Ko- roškem, Kristl Ferdinand od Sv,. Barbale, Serba Vinko od Sv. Križa tik Slatine, O liturgiki in cerkvenih poslih poučuje č. g. Ant, Jehart, o občinskem tajništvu pa g. Jug, solieitator. Ker šo imenovani izšolani organisti vsestransko marljivi, jih podpisanim čč, gg. cerkvenim predstojnikom v službo koncem šolskega leta prav toplo priporoča, 121etni obstanek šole je pokar zal, da učenci, kateri pred vstopom niso nikoli svojih prstov urili na goslih, glasoviru in orglah, hitreje napredujejo nego oui, ki so se s tem že nepravilno bavili,. lObčni zbor Slovenske kmečke ‘zveze, V našem mestu, posebno pa v okolici, vlada splošno zanimanje za občni zbor Slavenske kmečke: zveze na Jožefovo. Udeležba obeta biti ogromna’.! Ptujske novice . Naše sodnijske razmere. Interpelacija poslanca Brenčiča in tovarišev na ekscelenco pravosodnega mi ubira v zadevi poneverjenja pupilarnih 'denarjev pri okrajni sodniji v Ptuju. Meseca januarja je izvršil kancelist okrajne sodnije v Ptuju, Bortsch, samoumor, '(n javnost je takoj slutila^ da so s tem samoumbrom v zvezi poneverjenja deponiranih denarjev nedoletnih otrok, o k]aterih so se že večkrat izr-rekle javne slutnje. Tudi neki ljubljanski dnevnik je priobčil o tej zadek! daljši članek, ne da bi ga bile oblasti popravile, Poneverjenja debar j e v, približno 20.000 K, datirajo več let nazaj, talko da se čudno dozdeva, da so revizije, ki so se večkrat vršile-, našle vse v redu. Sodnijsko osobje je bilo vedno brez skrbi, zaneslo se je na to, da se bo zajdeva potlačila, kajti več konceptnih uradnikov, ki so poprej službovali v Ptuju, sede sedaj v ministrstvu. Na podporo teh so računali odgovorni uradniki in so 'upali, da ne bodo poklicani na odgovor. Sedaj je pa prišla vsa zadeva v javnost, tako da se je moralo (pričeti s preiskovanjem. 'Reaniea je, da je Bortsch pupilarne denarje dvigoval po drugih osebah in da so referenti vse podpisali, da bi le glasom aktov imeli vse v najlepšem redu. Nekaj udeleženih oseb,: osobito ženšk, ki so bile slepo orožje Bortscha, je bilo kot sokrivih vtaknjenih v zapor, ne da bi bila justična bblast kaj ukrenila zoper odgovorne organe. Ker se je bati, da bi trpeli ned'oletni otroci škodo na njih premoženju, in da bi po znanem sistemu ne bili poklicani odgovorni organi po najvišji sodnijfJki oblasti j na odgovor, stavijo podpisani sledeče predljoge : 1. Ali so Vaši ekscelenci znana poneverjenja pupilarnih denarjev pri okrajni sodniji (v Ptuju ? 2. Kaj namerava ukreniti Vaša ekscelenca, da se poneverjena svota v polni meri zopet povrne? 3. Ali je Vaša ekscelenca voljna, da pokliče odgovorne organe na zagovor? Dunaj, dne 12. sušca 1912. Mornarično društvo. Dne 12. t. m. se je vršilof v gostilnij&ldh prostorih vinorejske zadruge v Ptuju ustanovno zborovanje ptujskje podružnice avstrijskega) mornaričnega društva. Načelnikom druŠtfva je bil izvoljen gospod uradni vodja c. kr. okjrlajnega glavarstva ptujskega, c. kr. namestniški tajnik dr.- Evgen vitez pl. Netoliczka. Podružlnica Šteje že 60 Članqv. Ptuj. Dramatično društvo v Mariboru vprizori v nedeljo dne 24. t. m., ob 4. uri popoldne, v Narodnem domiu v Ptuju ljudsko igro „Grajščak in kmet." Ker še je v Mariboru, kjier je občinstvo glede iger že precej razvajeno, ,v obče naglašalo, da" je bila to najlepša igra v sezoni, ni dvoma, da bo tudi M Ptuju izredno ugajala. Pri predstavi Sodeluje obče znani orkester mariborskega Glasbenega društva, ki bo gotovo pripomogel igri do popolnega vspeha. In po predstavi, ob 8. uri zvečer, priredi orkester mariborskega Glasbenega društva pri pogrnjenih, mizah koncert, ki je brezplačno pristopen vsem posetnikom predstave. Upamo tedaj, 'da se na ta (dan zbere v Narodnem domu v Ptuju vse, kar narodno čuti. Vsestranskega užitka bo Meč kot dovolj. Tatvina. Dne 14. t. m. je neznaJh uzmoviČ u-kradel v gostilni „Stadt Wien“' v Ptuju kovaškemu mojstru 'Simonu Belšaku iz Dornove novo kolo, vredno 240 K. Trboveljske novice. Gledališka predstava. V nedeljo dne 24. t. m. Vprizori tukajšnja Dekliška zveza Silvin Sardenkovo „Mati svetega veselja.“ Na mnogoštevilno udeležbo vabimo že danes.; Ziačetek igre bo kakor običajno ob VA. uri popoldne. Natančen vspored prihodnjič. Celjski Igralci. Pretečeno nedeljo so gostovali tu igralci iz celjskega Narodnega doma. Vprizorili so v prid tukajšnjega Sokola igro „.(Nebesa na zemljo.“ Ö dovršenosti igre se ne sliši posebna pohvala. Nesnažnost v cerkvi. Ljudstvo naj bi ne pljuvalo iv cerkvi na tla. Ce pogledaš po cerkvenem o-pravilu tla, se ti mora gnjusiti. Obiskovalci cerkve naj bi se ozirali, da v cerkvi na tla pljuvati ni u-mestno prvič zato, ker je cerkev: sveti kraj; drugič, da 'sle ravno potom pljuvanja notranje bolezni razširjajo; tretjič, 'da na tako ostudno popljuvana tla ni mogoče poklekniti pri blagoslovih. Vsi, ki jih to zadene, naj vzamejo to na znanje. Vsi, ki ne vidijo radi takih nedostf*jtkov, naj opom/niijo one, ki to delajo. In če vrhu tega častito cerkveno pređ,stojništvo preskrbi na 'več mestih tablice z napisom, 'da je pljuvanje na tla proti sodnijski kazni rtajstrožje prepovedano, «Imemo upati, da bomo v kratkem času brezskrbno dihali v cerkvi. Cirkus. Tukaj v Trbovljah se mudi sedaj cirkus Central. Drugi kraji Karčevina pri Mariboru. (Shod Kmečke zveze, na katerem bo poročal državni in deželni poslanec Roškar, se vrši v nedeljo dne 24. t. m. popoldne ob Y»3. uri v Heujevi gostilni. Sv. Peter niže Maribora. V nedeljo dne 17. t. m. po (večernicah se vrši mesečni društveni sestanek. Pridite.; Sv. Križ nad Mariborom. V nedeljo dne 17. t. m. ima Slovenska kmečka zveza politični shod po sv. opravilu. (Govorit pride dr. Korošeo. Sv. (Lovrenc nad Mariborom. Nemški „(Kindergarten“ je tisti konjiček, katerega je zajezdil nadučitelj Moge, znani Siidmarkovec, v. zadnji občinski seji. Sentlovrienčani dobro poznamo korist otroških vrtcev. Smo pa tudi prepričani o njegovi škodljivosti v narodno mešanih krajih, posebno ob mejah. iTsukaj nemški otroški vrtci nimajo odgojevalnega, ampak raznarodovalni, še boljše rečeno: ponemčevalni na- men. In tako je tudi pri nas. Nadučitelj 'Moge je le politični eksponent nemškega Schulivereina in Siid-marke. On hoče, da bi se v nemškem otroškem vrtcu slovenski otročiči odtujili in odvadili materinemu jeziku, da bi vstopili v ljudsko šolb kot Nemci, in da bi se sčasoma izkazala potreba samo nemške, ne dvojezične, slovensko-nemške Šole. Javna tajnost je, da hočejo nekateri naši priseljeni siidmarkovci le samo nemško šolo. Že sedaj vam kličemo domačini: ne bo šlo! Sola mora ostati, kakoršna je, in učitelji morajo ljubiti oba jezika, ne le nemškega, kavna tajnost je tudi, da bi Moge rad postal ravnatelj tega „jKinder-gartena.“ Dobro, hvalevredno so storili občinski svetniki, da so rekli, občina za „Kindergarten“ ne da ničesar. Očetje, M hočejo imeti „Kindergarten“1, na(j si hišo sami kupijo. 'Občina plačuje itak 90% doklad! V teh Časih splošne draginje in narodnostnega boja se nam zdi Kindergarten napad na žepe davkoplačevalcev in še hujše podkurjenje jezikovnih prepirov. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Na J oželo vo dne 19. t. m. ima bralno društvo poučni shod z deklamacijami, poučnim govorom in petjem. Vsi župlja-ni, možje in žene, mladeniči in mladenke, iskreno povabljeni ! Pridite vsi ! Sv. Lovrenc nad Mariborom. Naša zadnja občinska seja je bila tako burna, da ste se mogle rešiti le dve najnujnejši zadevi; ni se pa skjlepalo o tem, ali se naj kupi hiša za „[Kindergarten“, tudi ne o tem, ali se naj vzame v občinsko upravo cesto zraven Radolne od Krambergerja mimo Falda. Občinski svetniki sp se med seboj sporekli in se razšli. Večina je proti „JKindergartenu“ in proti poobče-nju omenjene ceste. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Najnujnejša potreba y našem trgu je hiša ali „kavarna“ za c. kr. žandarmerijo. Nujno je, da se c. kr. orožniška postaja iz Rute vrne v trg. Občinski svetovalci so odgovorni z,a javni mir in red. Vsem občanom zelo u-strežejo, ako kupijo hišo za orožnike. Kindergarten še naj čaka! Sv. (Lovrenc nad Mariborom. Cesta! Ker so se naši občinski svetovalci pri zadnji občinski seji za-rajdi ceste — ob Radotni' od Krambergerja mimo Faka — sporekli, je res treba, da se javno o njej pogovorimo. Resnica je, da je devet desetink občanov proti temu, da bi se omenjena cesta sprejela kot občinska in sicer vsled teh-le rajzlogov: 1. Se do zdaj ni bila občinska, ampak ijo je občina samo; subvencionirala =* podpirala s 50, 100, lansko lieto celo z 200 K. 2. Imajo od nje korist le nekateri trgovci, ki so od kmetovi iiaglo obogateli. 3. IJe zelo slaba in bi veljala popravila vsako leto mnogo denarja ako bi bila občinska, bi trgovci še hujše z njo delali kakor tio sedaj. 4. Je nerazsvetljena; zato bi "se gotovo zahtevale električne svetilke, 5.. Brž ko bi bila sprejeta kot občinska, bi zahtevali posestniki ,„jna Puši“, naj se sprejme kot občinska tudi pesta ' od Skačeja do Sumra in od Skačeja; do Ladinika; in nepristranski pravičen občinski svet bi se tej zahtevi ne smel u-stavljati. 6. Imamo itak za potrebo Mseh tržanov lepo občinsko cesto, ki je le četrt ure daljša, a veliko boljša in le pri Robniku in iJuršniku malo hribasta. Ne gre se torej zato, bo-li ta ali oni krčmar stočil več frakeljnoiv žganja, ampak za to, da se proti vsem delom občine postopa pravično in v korist vseh občanov. Ako poobČanite cesto bogatih trgovcev, poob-čanite (tudi ceste uboge „ Plaše.“ Sv. Miklavž pri Ormožu. V nedeljo dne 17. t. m. bo po večernicah v prostorih gospoda Golenka politični shod. Pride deželni poslanec gospod Anton Meško. Predmet razprav; poročilo o delovanju dež. zbora, naša zunanja in notranja politika, poldnevni šolski pouk, zidanje novih šol, mešetarstvo, ustanovite)^ vipske posredovalnice za ormoški okraj in dr. Shod se vrši nepreklicno omenjenega dne. Domačini in sosedi ste vabljeni, da se shoda udeležite v naj-obilnejšem številu. Kapela pri Radencih'. Na Jožefovo dne 19. t. m. se vrši pri nas mladinsko zborovanje. Pridiguje In govori na shodu, ki too takoj po cerkvenem opravilu, prof. dr. Hohnjec. St. Janž na Vinski gori. Dne 9i. t. m. je umrl Jožef Kroflič, po domače ArnČekov, Spoštovani obitelji naše sožalje! Čadram. Čebelarska podružnica za konjiški o-kraj ima svoj občni zbor na Jožefovo po večernicah vrši to zborovanje prihodnjo nedeljo kine, 24. t. m. v šoli v Cadramu. V slučaju dlabega vremena se pa ob istem času. Na obilno udeležbo vabi — podružnični odbor, Konjice. Dne 19. t, m., na Jožefovo, se vrši že napovedani občni zbor Katoliškega političnega društva za konjiški okraj v kaplajiiji po stanovskem nar uku. Giani veiezaslužnega, društva, udeležite se občnega zbora iv mnogobrojnem številu! Kdor ne more v Celje na občni zbor Slovenske kmečke zveze, naj pride v; Konjice. Kmečka zveza bo zborovala o priliki pozneje ter podala poročila državnih in deželnih poslancev. Pišece. Na Jožefovo po večernicah ponove dekleta na splošno zahtevo krasno igro.; „[Večna mladost in večna lepota,“ Pridite, prijatelji' in sosedje, in oglejte si, kako se sedanje brhke Pišečapfce znajo pono;_fao sukati v starih, častitljivih rimskih nošah! Šmartno pri Saleku, 'Tukajšnja Deklijška zveza ima svoj redni lietni občni zbor dne 24. t. m. po večernicah. Mladenke, pridite v pra,v obilnem številu, ker dvorana jetako prostorna, da se lahko udeleži cela Šaleška dolina. (Teharje. Naše katoliško izobraževalno društvo, ki se tako lepo razvija, je imelo in ima tudi mnogo dobrotnikov. Za naš telovadni odsek so darovali Ö. gospod Jože Potovšek, župnik v Vojniku, 10 K; č. gospod Fridrih Volčič, župnik v Breznem, 10 K; in pred kratkim pa zopet za naše društvo mnogoza^služ-ni častiti gospod profesor Markovšek 5 K. Vsem tem in tudi drugim darovalcem bodi izrečena v imenu odbora prisrčna zahvala. Sv. Križ tik Slatine. V nedeljo dne 17, sušoa se vršd v Čitalnici bralnega društva} po * večernicah ustanovni občni zbor križevskega Orla. K občnemu zboru pridejo polnoštevilno peterški Olili in nekaj Šmarskih. Slavnostni govor bo imel častiti gospocl župnikj Gomilšek. Vabimo vse naše ariževske fante, da se polnoštevilno udeležijo našega .ustanovnega zbora. Pridite tudi očetje in matere. Na vsporedu je:i petje moškega zbora, več govorov in deklamacij mladeničev. St. Jurij ob južni železnici. V nedeljo dne 17. t. m. bo imela tukajšnja Mladeniška zveza svoje mesečno zborovanje. Na vspodedu so razni govori in deklamacije. Uljudno vabimo vse mladeniče velike Šentjurske župnije, da se ‘tega zborovanja udeleže polnoštevilgo. Slovenjgraški okraj. Gospod deželni živinorejski nadzornik Jelovšek bo nadzoroval prihodnji teden bikorejske zadruge slovenjgraškega okraja in sicer; dne 20. sušca ob 8, uri dopoldne v Razboru, dne 21, sušoa ob 8, uri (dopoldne (v Št., Florijanu pri Gornjem Rolbiču, dne 22. sušca ob 8. uri dopoldne v St. liju pod Turjakom, popoldne istega dne ob 4. uri pa v Šmartnem pri Slove,njgradcu, dne 23. sušca ob 8. uri dopoldne v Podgorju, popoldne ob 3. uri pa v Slovenjgradcu, dne 24. sušca ob 8. uri dopoldne v St. Janžu pri Sp. Dravogradu. Udje omenjenih zar drug se prav ujldno vabijo, da se polnoštevilno u-deleže zborovanja. Ker je na dnevnem redu veleva-žen pouk o domači živinoreji, zlasti pa pogovor o zar družniiškem okrajnem pašniku na, Balantovem in na Mirkecovem v St. Vidu, prosijo se člani zadrug, da pripeljejo seboj kolikor mogoče veliko prijateljev domače govedoreje. Živinorejci! Le, potom zadrug je dandanes mogoče doseči najboljših vspehov v tej ve-levažni kmetijski panogi, .zatorej vsi na zborovanja! Nihče naj brez tehtnega vzroka ne ostane doma! IVovaštifta. Na naš poštni nabiralnik, oziroma, njega oskrbništvo, smo pa že skoraj pozabili. Da se to ne zgodi, za danes samo to: i. Pravilo je, da se morajo pri pošti čuvati uradne tajnosti. 2. ,Ali je to pray, če pismo roma cel teden po fari, priedno pride naslovljencu v roke? 3. Nobenega nič ne briga, kdo ima „Slovenskega Gospodarja“ naročenega. Ljubno. Da, pri nas napredujemo. Priča to že dejstvo, da je „Slovenski Gospodar“ dobil lepo število no/yjih naročnikov, tako da) ga dobivamo okoli 5jO iztisov, !„[StraŽe“ pa 9 iztisov. „Narodnega Lista“ prihaja kaikih 5i iztisov, v volilnem času seveda več. V kraitkem Času, so kar trije marširali: eins, zwei, ob bistri Savinji v svoj rojstni kralj. No, saj še ptica rada zleti v svoje staro gnezido. Ljubno., Ö ti preklicani Savinjčani, oziroma: Ljubenci. Pridobili so rokodelsko zadrugo in potem so hoteli imeti Šle okrajnega načelnika, seveda po zar slugi črnih kotar jev. Ta! glas prihaja od juga, od prosvitljenih elementov. Za masi je bila pa prava radost, ko smo gledali s ponosom tnaše zastopnike, vračajoče se na dan volitve okrajnega, odbora z zmago-nosno slovensko zastavo. Upamo, da sedaj, okraju vremena! (bodo se zjasnila. In željal davkoplačevalcev se spolnila ! Sevnica ob Savi. Pretečeno nedeljo so praznovali paši sevnišld lutrovci desetletnico obstoja lutrovskega. „iPredigtstationa.“ Ce bi ne bili prišli vsi iu-trovci iz 'Maribora pod vodstvom pastorja) Mahnerta, lutrovci iz Celja pod vodstvom neizogibnega, pastorja Maya, nadalje protestanti iz Ljubljane, Zagreba itd., v Sevnico, bi bilo to slaivlje desetletnice klaverno izpadlo. Kakor vse druge slične protestantovske prireditve, je imela tudi' ta desetletnica! le izzivajoči značaj, namen, delati propagando za „los von Rom“, napadati katoliško cerkev, povzdigovati protestantizem in sejati hudo nasprotstvo med katoličani' ’ in protestanti. Kozje. Začetkom meseca marca t. 1., napotim se neko jutro prav zgodaj na sprehod, premišljajoč, na katero stran bi šel. Konečno mi pride na misel, da se podam na „Starigrad,“' Solnce je zajčelo vzhajati in bilo je prav prijetnjo jutro, kakor včasih meseca maja, jaz pa, seideč na klopi, premišljujem Kozjane in ogledujem kozjanski trig ! ter, njega obredje. Tlako sem se spomnil, kakišen je bil ta trg pred tremi leti in kakšen je sedaj. Zares, skoraj ,ves prenovljen. ,Vštric gostilne Leskošek stoji krasna posojil nična hiša, kjjer je bilo nekdaj le moČ|virje. Sredi trga je postavila kozjanska okrajna hrajnilnica veliko in krasno hišo, ki je takorekoč glava Čez vsa kozjanska poslopja. (Tla 'hiša je sedaj že popolno/ma (dogotovljena. Na istem mestu pa je poprej staja stara, lesena podrapana, kočica. Gospod Pleterski je dozidal eno nadstropje in s tem svojo hišo jako povečaj in okrasil 's slovenfskim napisom kot trgovec. Tstotako je tudi gospod Druškojvič olepšal svojo hišo s slovenskim napisom ter vrgel stare očale raz oken (staro pleh-nato streho). Gospodične Vahčič so postavile na glavnem trgu krasno hišo, v kateri se nahaja prodajalna, c!u|hana (tobaka). Gospod Guček je postavil zidano kegljišče z veliko zidano veralndo. T(udi mnogo drugih hiš se je popravilo. Vse to se je 'zgodilo v zadnjih dveh letih. Pripomnimo, da gospod župan veliko žrtvuje za pcfczdigo trga! Tako je dobil trg Kozje že skoraj popolnoma slovensko lice! Pači naš trg edino le še napis in sicer pri neki kovačnici — „(W'achtschiisch, Schmied.“ Upanje pa je, da bo tudi ta odprajvil nemški napis. Torej trg Kozje 'jako napreduje. Pa ne popolnoma,! Le v navodnih in izobraževalnih ozirih hoče popolnoma zaspati. Omenim še naslednje: Med gori omenjenim premišljevanjem in pregledovanjem pa >se tudi spomnim,, da je, žalibog, nas Kozjane v zadnjem Času vlačila po širokem »vetu ptujska giftnat krota, („Štajerc“). Vendar pa je med tem reglala popolnoma resnico. Da je nas dobila ta Širbkbiistnica V) Svoj gobec, je krivo našel gasilno društvo. Dopisnik giftne krote je pov|edal popolnoma resnico. Remica je, da to društvo ne deluje že čez 2 leti popolnoma nič in tudi ni imelo nobene seje,, oziroma občnega zborovanja. Nima nikoli prostih vaj. Orodje in priprava, za gasitev stane velikp, viendar pa se je sedaj pustilo yse v nemarnosti, da gnije in trohni. Sesalnice „postajo“ ! Šlajvjhe jedo podgane in miši na vso moč! Sušilnica, v kateri se Šlavhi sušijo in shranjujejo, je na zahodni tttrani ge popolnoma brez strehe in tako sneži in dežuje celo zimo in celo poletje po Šlavhih. Le čudno je, da vihar ne odtrga strehe. Ako bi se začetkoma popravilo, bi stalo malenkost, pozneje bo stalo veliko!' Tudi ni izključeno, da bi se v našem trgu ne pripetil kakšen požar, akoravno že ni bilo dolgo nobenega. V tem slučaju naj nam Bog pomagai,, na gasilno društvo .Ele pa ne smemo zanesti. Pripomnim, da so lansko poletje zakurili otroci'v nekem hlevu in sicer ,v onem (delu trga proti Bistra-grabnu. K sreči so delavci od Sbtošeka v pravem času zapazili in ogenj pogasili. Ako bi se ogenj razširil, pogorel bi dotični del' trga popolnoma do tal. Torej boljši kvara kot nemara! /Toliko za danes. Z Bogom! — 'Opazovalec. Krajnsko. Zgradba belokranjske železnice se začne v ponedeljek dne 18. t. m. Ta dan bo v Novlemmestu slavnostno zasajena prva lopata v zemljo. Na to slavnost pridejo seveda zastopniki deželne vlade in avtonomnih korporacij, pričakujejo pa tudi, da, pride železniški minister baron Förster. Blejski grad prodan. Blejski grad z vsemi k njemu pripadajočimi posestvi je kupil poseben kon-sorcij, ki mu stoji na čelu Anglobajnka, za 600.P00 K. Konsorcij ustandvi s pomočjo Anglobanke akcijsko družbo, ki namerava pod gradom sezidati velik, modern hotel. Volitve v Beli Krajini. Kakor smo že naprej vefdeli, se je tudi zgodilo! Zmagal je kandidat V. L. S. Dermastija nad Mazellom. Prvi je dobil 1344 glasov. Mazelle pa 1113 glasov. Primorsko. Tržaška porotna afera. Generalna, prokuratu- ra je zahtevala od tržaškega nadsodišča vse akte, ki se tičejo porotniške afere, da jih preišče glede na njih zakonitosti. Generalna, prokuratura je, to storila baje na poziv justičnega, ministrstva,. Štirje konkurzi v enem mesecu!! Tako žalostnega rekorda nima menda zaznamovati v normalnih razmerah pač nobeno mesto, ,da bi v eni ulici v enem mesecu kar štirje trgovci napdviedali konkurz, kakor Gorica. Zhane trgovine Schober, Krainer, Medvešček, Pincherle, vse v RaŠtelju, so prišle na boben. Ubila je vse težka kriza, ki tlači Gorico, leta in leta. Malb prej ‘je v isti ulici doletela ista usoda že dve drugi trgovini ; te dni ji sledi stara tvrdka Marcuz-zi. Kakor se Vidi, to sploh ni vleč kriza, ampak gospodarski polom. Spomenik cesarice Elizabete za Trst. Akademi-čni kipar Seifert je že v toliko dovršil za (T|rst namenjeni spomenik cesarice Elizabete, da ga v Trstu odkrijejo prihodnjo jesen. Tečaj za župane, obč. svetovalce, od-zornike in tajntke priredi »Slovenska kmečka zveza« dne 14. aprila t. 1. v Mariboru. qtrcn 6.___________ ^ ______________ Narodno gospodarstvo* Izčrpani premogovniki. Novo izvoljeni predsednik Britišeh-Associaftfon, profesor Sir 'William Ramsey, je na 81. letnem* Zborovanju navedene dražbe, ki je te dni zborovala v Portlismoutliu, razpravljal v svojem nastopnem govoru „p virih energije“ ter pri' tem govoril o izčrpanju angleških premogovnikov, kar se lahke zgodi v relativno kratkem času. Tozadevni govor je vzbudil v angleški industrijski državi popolnoma umljivo zanimanje, zlasti ker je Sir Ramsey svetovno poznan znanstvenik. Dotični odstavek govora angleškega učenjaka se glasi: — Imamo v nam poznanem svetu samo omejeno zalogo nakopičene energije, na britskjh otokih pa celo zelo omejeno, namreč naša premogovna polja. Letna množina premoga, za katero se zmanjkuje zaloga, je v zadnjih 40 letih zelo enakomerno rastla, o Čemur se vsak lahko prepriča iz poročil kraljeve komisije o pridobivanju premoga. Leta 1870 so na- Angleškem izkopali 110,000.000 ton premoga in od onega časa se je množina pridobljenega premoga zviša-la za 3,800.000 ton vsako leto. Uporabljena množina premoga v sedaj otvorjenih premogovnikih znaša približno 100.000 milijonov ton. Lahko je izračunati, da bo premoga,,, ako bo pridobivanje ratttlo v sedanjem razmerju, popolnoma in pcfvsem zmanjkalo v 175) letih. Toda, se mi bo odgovorilo, odstotni narastek pridobljenega premoga, bo postal manjši! Z|akaj? V teku zadnjih 40 let se ni pokazalo nobeno znamenje kakega popustat, Pozneje nekoč seveda bo postala uporabi premoga manjša, to pa zato, ker bo postal premog wiled bližnjega izčrpanja dražji.; No, sam sem poznal nekega moža, čegar oče se je boril v 45Jetni vojski na strani pretendenta približno pred 170 leti. V življenju posameznega naroda pa je 175 let kratka doba. Uporaba premoga se veča colo vedno hitrejše. Od leta 1.90p do 1907 je narastja množina v združenem kralj estfvu pridobljenega premoga od 236 do 268 milijonov ton, kar je enako 6 tonam na posameznega prebivalca, med tem ko se je pridobilo v Belgiji okoli tri in pol tone na posameznika, v Nemčiji dve in pol tone in v Franciji eno tono. Naša premoč v trgovini in naša moč v svetovni tekmi z dragimi evropejskimi narodi je, v kolikor moremo pokazati in spoznati, neoparečeno odvisna od vsakokratne cene našega premoga. In ako se ta cena na podlagi bližnjega izčrpanja naših premogovnikov zviša, potem moramo pričakovati tudi prihoda lakote in uboštva, — V nadaljnem govora je izjavil Sir Ramsey, da se je na njegovo inicijativo osnoval v angleški znanstveni dražbi poseben odbor, ki ima nalogo, izkazati nove vire energije in ki smatra za nadomestilo sledeče vire kot primerne: plima in oseka, notranjagor-kota zemlje, veter, solnčna toplota), vodna moč, razširjenje gozdov in poraba lesa in ’šote za kurjavo i. t. d. MOJA STARA izkušnja je in ostane, da za odstranitev poletnih peg, kakor tudi za dosego in ohranitev nežne,mehke kože in belega poita ni boljšega mila, kakor je svetovno-znano Steckenpferd, milo, znamko Steckenpferd,od Bergmann & Co., Tetschen ob Labi. Komad/Stanc 80 vin., dobi se v lekarnah, v drožerijah, v parfum, in sličnih trgovinah. Tudi se je zelo dobre obnesla Bergmanns Liliencreme „ Manera“ za ohranitev nežnih, belih rok gospa; v tubah po 70 vin. se povsod dobi. 67 Vojska. Napad na S otl u n ?. Vkljub temu, da traja vojska med Italijo in pa Turčijo že celih pot mesecev, še niso dosegli Italijani prav nobenih vspehov in se nahajjajo sedaj ravno tam, kjer so bili v pričetku vojne. Ker uvidevajo, da so Tripolitanijo in Cirenajko anektirali le ha papir-iju, v dejstvu se jim. pa> še ni posrečilo streti, ali saj oslabiti odporno silo Turko-Arabov v Tripplitaniji, je pač popolnoma naravno, da so tako prisiljeni, zar dati Turčiji kje drugje izven Tripolitanije kakšen občuten udarec. Najpoprej so poskušali svojo srečo ob j udrai i sko-al bai i s k i obali. ali. naleteli rio na odločen upor Avstrije. Zatem so bombardirali odprto pomorsko mesto Beirut in razbili dve stari turški Škat-lji v pristanišču v Beirutu, da, so le z am ogli oznanjevati urbi et orbi slavno zmago. Sedaj se pa že zatrjuje, da nameravajo italijanske vojne laaijer bombardirati odprto trgov, mesto Solun v solunskem zalivu. Bombardiranje Soluna se pričakuje vsak dan. Ker se iztekla v Solun vsa avstrijska trgovina celega Balkana in je Solun nekak) centrum naše balkanske trgovine, bi.bil s bombardiranjem Soluna zadan hud udarec naši trgovini na Balkanu. Pozivlje-mo našo vladu, da vendar enkrat spremeni Vlogo a-patlčnega neznanca ter izreče glede Soluna pravočasno svoj krepki — veto. Molčale tudi druge države ne bodo, ker, Diesio Solun je odlične važnosti v svetovni trgovini! Ce res pride do napada na Sblun, potem so komplikacije skoro neizogibne. < _____ i&azgiea po svetu. Zajc s 1500 kronami. Interesanten slučaj se je zgodil te dni v Kojetiuu. Ondotna posestnica Kogia-likova je 'dvignila v hranilnici v Uhžicich 1500 kron. Denar je zavezala v ruto in šla proti domu. Naenkrat je zagledala poleg ceste zajca. Ležal je, kakor bi bil mrtev. Prijela ga je ter ga zavezala v rutico, v kateri je imela zavit denar. In tako je šla proti domu ter se veselila dobre večerje. Toda kar naenkrat se je zajec zbudil, skočil z naročja ter odnesel ženi , ruto in 1500 K. Pač srečen lovec, ki ga bode Vdova Casimira Periera zapustila 32,000.000 frankov, V Parizu je umrla vdova bivšega predsednika republike Ca^mira Periera v 60. letu svoje star rosti. Zapustila je 32,000.000 frankov premoženja, ki jih večinoma podeduje njena hči. Prestopno leto na Angleškem. Na Angleškem je prestopno leto večjega pomena kakor pa pri nas. Pred vsem igra že dve stoletji v družabnem življen-ju veliko ulogo. Po običaju, katerega početek pa ni povsem jasen, preidejo v prestopnem letu družabne pravice moških na ženske ; žepske povabijo moške na ples, jim pošljejo na dom cvetlice, bonbone in cigare ter jih celo zasnubijo. Vsekako so ženske tekom zadnjih desetletij opustile te pravice in jih izrabijo samo še prestopni dan, torej dne 29. februarja. Hla dan je po celem Angleškem ogromno veselie in plesov, na katerih gospodje lepo mirno sede in čakajo na milost dam, ki hodijo mimo njih, jih opazujejo in angar žirajo. Pralv tako tudi dame prineso okrepčila gospodom. Po računih londonskih listov je na dan 29. februarja uve,? in iztvoz vreden 84,000.000 K in ita dan gredo milijarde skozi londonski Clearing, ki je edino središče bančnega sveta. Država ipa lahko računalna ta dan s povišanjem svojih letnih dohodkov, kajti carinski, pristojbinski in brzojavni dohodki poskočijo ta dan približno za 80,000.000 K. Agitacija na Francoskem za gradnjo velike aviatske flote. Propaganda za gradnjo velike aviat-ske flote — kakor jo imenujejo: četrte armade — postaja na Francoskem vedno večja. Zdi se, da hoče Francoska obdržati v. zraku ono bojno prvenstvo, ki jo ima Angleška na morju. - Sedaj se je tej akciji še pridružilo novinstvo. Uredništva štirih pariških najpopularnejših listov s— „JMjatin“, ^Journal“', h,Petit Journal“ in „Petit Parisien“ — so darovalk v svrho propagande vsak svoto 50.000 frankov za prirejanje aviatskih slavnosti v: pokrajinskimi mestih. Ministrski predsednik, minister vojne mornarice in vojni minister so izrazji! časnikom za to akcijo svoje priznanje. Minister mornarice je med1 drugimi rekel: „Z vojnimi eroplani se zamorejo povsem spremeniti pogoji pomorske vojne. Razvijati avia-tiko znači pospeševati veličino Francoske. Vojni minister je rekel, da bo on s hvaležnostjo sprejemal denarne prinose, ali da si vojna, uprava pridržuje popolno svefbodo glede nabalve eroplanov. Radikalni poslanec Puyade je predlagal, da se občinstvo pripusti na veliko vojar £ ? Arizona 48. država severoameriške Unije. — Predsednik Združenih držav je nedavno pejdpisal dekret, s katerim se Arizona vspriejema v Jvezo kakor 48, država te Unije. Dosedanji teritorij Arizona meji na Kalifornijo, Nevado, Uto, Novo Meksiko in aroe-rikansko državo Sonovo. Površijna znaša 292.71,0 kvadratnih kilometrov. Državno uredbo je dobila Arizona leta 1863. Glavno bogatstvo te dežele je v mineralnih rudnikih. Leta 1870 je Stelo prebivalstvo samo le 9650 duš, leta Ì900 pa že 122.000. Indijancev je bilo tega leta 26.500, a od teh je bilo civiliziranih le okoli I860. Potem je bilo iv državi 1700 Kitajcev in 1800 Črncev. Belci so večinoma Meksikanci in govorijo španski. Zakonodajno telo sestoji iz sveta z 12 in iz »zbornice s 24 Člani, Državnega namestnika in pa višje uradnike imenuje predsednik zveze, V centralni parlament je pošiljala Arizona do sedaj enega delegata. To deželo so odkrili Jezuiti leta 1687 in se je že tedaj dvignila do prilične kulturne višine, dokler ni za časa vojne med Apahi in Spanci bila skoraj povsem opustošena. Leta 1848 je Meksika odstopila Arizono skupno z Novo Meksiko Združenim državam severoameriškim in je bila leta 1863 organizarana kot „teritorij.“ Smešnice. Smešnica. Pri velikonočnen izpraševanji pra-Šajo Župk fanta: „Kelko vas! je pri hrami?“ — „jOča so mati, stric .Vido, šekasta pnjcika, sivkasta mujoi-ka, bela pieika, pa mala Micika, gospod, krave pač nemarno;“ — 2. Odrašenega možaka: „Kelko pa vas, pri v a še n hrami?“ — „Trije so štirje, dva pa sta mala.“ V Cikagr je znorel mož, ki je dan na dan štel svoj denar. Tej nevarnosti niso izpostavljeni časnikarji. Bostonske temperenclarke priporočajo kozje mleko kot najboljše sredstvo zoper pijančevanje. Bodo imele prav. Kdor bi moral piti kozje mleko, bi se — kmalu odvadil pitja. Ta Vam kažemo F e 11 e r j e v rastlinski izvlečni fluid z znamko „Elsa-fluid“, kije, kakor smo se sami prepričali, bol utešujoč, zdravilen, osve-ževalen, mišičje in kite krepilen, ki ozdravi slabosti udov ter učinkuje proti vnetju ! On uteži protinske živčne, revmatične bolečine, bodljaje, bolečine zob, glave, hrbta in križa, utrujenost, oslabelost oči in glabovol, učinkuje poživljajoče in stori človeka, da kljubuje lažje raznim be-težnostim ter prepreči marsi-kako bolezen, katero povzroči prepih, prehlajenost, n. p. kašelj, hripavost, nahod, bolečine v vratu. — Pristen je le, ako ima vsaka steklenica ,Feller'. 12 malih ali 6- velikih ali 2 specialni steklenici 5 K, 24 malih ali 12 velikih ali 4 specialne steklenice 8 K 60 v, 48 malih ali 24 velikih ali 8 specialnih steklenic 16 K s poštnino vred. Ob tej priliki tudi poudarjamo da uporablja na tisoče ljudi proti bolečinam v žalodcu, krču, netočnosti, gorčici, tiščanju v želodcu, bljuvanju, slabostim, pehanju, napenjanju, zabasanju in raznovrstnim prebavnim težkočam s presenetljivim uspehom Felletjeve odvajalne rhabàrbara-kroglice z znamko „Elsa“-kroglice. — 6 škatlic 4 K franko in 12 škatlic 7 K 60 vin. franko. — Pozor pred ponarejanjem! Pristen fluid in pristne kroglice se dobe le pod naslovom: E, V. Feller, dvorni lekar v Stubici, Elsastr.264 (Hrvatsko). Pristen kmečki slivovec, dvakrat žgani vinski sloroveo ter izboren ram se dobi na drobno in debelo v gostilni Inkret, Lajters-berska cesta v Karčovini pri Maribora. — Opozarjamo tudi na znano dr. Tarnerjevo vino. 5 Epileptičnim bolanim pomoč in vzdravljenje po novem načinu zdravljenja. Zdravljenje potrebnim da pojasnila Ärztliche Ordinationsanstalt Budapest, V. Grosse Kronen-Gasse 18. za ženske in sakno za možke obleke zadnje mode razpošilja [najceneje Jugoslovanska razpošiljaina R. Stermecki v Celju št. 301 Vzorci na zahtevo poštnine prosto. ^se delavnica z majhnim stanonanjem v suhem in svetlem poslopja v mesta Maribora. Ponudba na apravništvo tega lesta. 81 Katoličani ! Slovenci ! H kateremu krojaču se naj obrnemo? Ne cenik, napolnjen s spričevali, los. Macuh (Platzmeister) obeh deželnih jezikov zmožen, za delo uporabljiv, se takoj sprejme. Pojasnila daje stavbna pisarna Julija Glaser v Mariboru, Fabriksgasse 17. 80 Maribor, Stolna ulica 5 nasproti Ljudski posojilnici. Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk; osobito se priporoča gosp. abitürientom in maturantom za izdelovanje modnih salonskih oblek. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo. Cene primerne Zaloga črnega- in modnega blaga, iz solidnih tovarn. varstveno znamko Rösler-jeva voda za zobe je najboljša za zobe. Dobi se povsod. Steklenica 72 h. 100 Met. Cent. v bale spre-šanega in s svilom zvezanega je na prodaj v župnišča: Novaeerkev, pošta Vojnik. Služba cerkovnika in or ganista v Skoći- dolu na Koroškem se sakoj odda. Cecilijanec prednost. Župnijski u-rad v Skočidolu p. Podravlje na Koroškem 70 Tovarna za peči H. KOLOSEUS jWel«, Gornje Avstrijsko. Inserirajte lepo ležeče, v tinjski fari, 12 johov zemlje, vinograd, njive, travnik in gozd, hiša in gospodarsko poslopje vse v dobrem stanju, se pod ugodnimi pogoji proda. Ako ima dotični K 2,000 lahko kupi, ker je drugo v-knjiženo. Vse natančneje pri Alojziju Pinterju v Slovenski Bistrici. 258 8 f Prevzamem vsa dela m rekoracijske, slikarske in * pleskarske stroke, katera izvr-ujem vestno in po najnižjHi cenah. Izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Ko:oseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. 194 Velika narodna trgovina Karol Vanic, Celje Narodni dom. Na drobno! Na debelo UpaST* Priporoča bogato in vedno na novo ma-*90^ nulakturno blago, (kakor: sukno, platna vseh vrst itd. po najnižjih cenah. Opravo za krojače in šivilje izvanredno po ceni. Cene brez konkurence Solidna in tožna postrežbi! Gospodska ulica 5 Josip Brandi, izdelovatelj orgel v Mariboru 0. Dr. Ni treba si glavo treti ! Tfc JE Najboljše špecerijsko blago, g| zanesljiva kaljiva vsakovrstna I semena m voščenih jin drugih vrst sveč, dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri 141 staroznani tvrdki niilan Hočevar Celje lik farne cerkve. * li izdeluje cerkvene orgle v vsaki KLsA velikosti zelo solidno delo. — ‘‘Prevzame uglasbo, popravilo in prestavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni. Transponirharmonista z 28 akordi. Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto. Slovenci pozor! /^SSS\ Poročne prstane lilEIBÖ ^ vsake velikosti in po naj- nižji ceni; ne votle am-fÜs pak polne (masivne.) Za blago jamčim in gra-viram zastonj. \ , / Posebno priporočam no- V ve slovenske plošče za ||| gramofon, v katerih i-^IHmam sedaj posebno ve-i h S lits o izbiro. % Delavnica za popravila. Urar, očalar in zlatar m Burei Mi^r Tegethofova cesta št. 39. Edina štalers. narodna steklarska trgovina na debelo in na drobno Graška cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porce lanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. 63 Nsjsolidnejša in točna postrežba. 1001 JUDSKA Hranilnica in Posojilnica v Celju pegistpovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta 9, I. nadstr. obrestuje Hranilne vloge po 4 72% brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se obrekovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga. uraduj © vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se spr^emajo in pojasnila dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. nre pop. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno hra-niinične položnice št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov : Ljudska posojilnica Celje. poaojuje na zemljišča po 5% do 57sVoi z amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kred t pod ugodnimi pogoji. Konvertuje vknjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom nj>h terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le kf leke. Qjw Avahjufuu/ je, fy3W&jna>1ux,Àa/ùB>À£%Aj jbutÀv >fUL0U5V Jwuovurw /xcmoj/ 4 ù yQ&ko' àuJ^mià^3GfV2À^UV i^ot/ A>wuy^cđ¥uy /m^Lrrdzo' i msw imanom/ 3Ccđ^nem&u. T&fiW a® /ma&nmcSmft/ ICotéfovùnmg&ya/ Jjvün&oxu Äncaj'/u'.Älao'. Podružnice: Spljet, Celovec, Trst, Sarajevo in Gorka : Centrala: Ljubljana. Delniški kapital: 8 milijon kron. Rezervni zaklad cei K 800*000 obrestuje vloge na vložne knjižice po ME~ od dne vloge do dne dviga. Rent. davek plačuje banka sz svoje ja. čistih Krompir, rumeni, rožni in beli, fižol, oves, domačo deteljo, lucerno, čebul* ček, krmilno peso, korenje, sploh vsa vrtna in poljska semena, zanesljive kaljivosti, najboljše vrste se dobijo v veletrgovini s špecerijo in z deželnimi pridelki Anton Kolenc Graška ulica št. 22* Istotam se kupi vsaka množina želoda in detelj nega semena domaóe detel je. Na debelo! Na drobno! ^akajT” kupite vaše pot rebščine naj bol ’e in najugodneje pri Janko Artman-u v St. Jurju. ker dobite lepo blago, ^ ker dobite močno blago, 'jBr ker dobite stanovitno blago, 4^9ker dobite vse po najnižji ceni. ker je poštena postrežba, ker je pravična mera in vaga, in ker dobite vedno sveže ali frišno blago. Torej pojdite vedno k Janko Artman-u v Št. Jur ob juž. žel., da kupite vse potrebno blago za praznike in sveto birmo, kakor tudi drugo blago, katero potrebujete Od 10. sušca do 5. rožnika bode v zgornjem nadstropju trgovske hiše Janko Artmana v Šent Jurju velikanska razstava najnovejših svilnatih robcev. Trgovski pomoćnik dober in zmožen mannfakturist, d ber prodajalec za prvo moč se sprejme v trgovini Janeza Lösch-n'gg T Šmarje pri Jelšah. 78 tani n pepntil; Zahvala. ’asilo* zaloga ur, rtragoae-asti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki eanl. 3$ sa «brake l lilastr. issala mtasj framfeo* »d 20 S« 200 K. remont,-nr> K 8*5č » ristna srebrna or* , 7*- Iriginal omeg» or« , 1*’-tuhinjska ura 4*—• •udiljka, nikle st». . d‘~ orodni prstani 2,-~ Srebrne verižic „ 2 — — '• »Sletu* jamstv» - Nasi. Oietinger fheod. Fghreoisaol arar in očalar Maribor, geapssk* a:Sc 2fe ristate. Ss «re»«-!), -$&< V neizmerni tugi in bridki žalosti na težki in rienadomestni izgubi naše srčno in iskreno ljubljene, blage in nepozabne matere, oziroma sestre, tašče in stare matere, gospe Pavline Ane Suzane Fridrich roj. Ludwig vdove bivšega veleposestnika in lastnika tovarne in premogokopa v Libojah in Zlabukovci, izpolnimo s tem zahtevo našega srca ter izrekamo za vse mnogoštevilne in mnogovrstne dokaze srčnega sočutja, za lepe darove vencev! 'in za tajko mnogobrojno in častitljivo spremljanje naše drage do mesta zadnjega počitka, našo najiskrenejšo in najsrčnejšo zahvalo. Posebno se pa zahvaljujemo v 'tako obilnem številu došli velečastiti duhovščini, med isti domačemu gospodu župniku za v času bolezni podeljene duhovne tolažbe ter mons. Juriju Be^enšeku, tajnemu komorniku, konsistorijalnemu svetniku itd. 'za neizmerno lepi, ginljivi, z globokim čutjem sprejeti in našo drago ranjko visoko častitujoči nagrobni govor, dalje cenjenemu učiteljstvu iz Liboj,' Petrovč iz Griž s Šolsko mlaidino, slavnim občinskim zastopom iz Griž in Petrovč ter vsem od daleč in blizu došlim cenjenim prijateljem in znancem* Globoko žalujoči ostali. Oblastveno potrjeni in zapriseženi civilni ±Bst--- iemijtmereo (geometer) QuidonQrubitsch Maribor ob Dr. RfSar^in v ulica JO (nasp. c. kr. okr. sodniji) si dovoljuje slav. občinstvu naznaniti, daje prevzel tehnično pisarno oblastveno potrjenega in zapriseženega eivilpega zemljemerca Karola Hantfch-a v Mariboru. Priporoča se v zanesljivo izpeljavo vseh v to stroko spadajočih del, kakor: delitev polja in-gozdov, parceliranje, reguliranje potokov,. potov in cest, postavljanje mejnikov, kakor izkazuje katastralni (davčni) načrt. Pri mejnih razprtijah ter delitvah posestev zadostuje dopis katastralne občine in dotično štev. parcele. Izdeljnje občinske načrte (mape) s parcelnimi zapisniki, kakor tudi načrte posameznim posestnikom. Načrte pri dovoljenih (koncesioniranih) vodnomočnih stavbah itd. itd. 272 Te efon sf 170. Brzojavni naslov : Geometer GrubifSCh Maribor. Najemnik ! za večji, moderen hotel o glavnem mestu se išče za 1. april t. 1. — Vprašanja in ponudbe do 18. t. m. na Robert Diehl, žganjarna, Celje. 82 reike v korist „Slovenski Straži** I Glavni dobitek turških srečk pri žrebanju dne 1. aprila 400.000 frankov. Vsaka srečka mora biti izžrebana, najmanjši dobitek znaša 230 kron. Turške srečke na mesečne obroke po 4 K 75 vin., še tri druge dobre srečke zraven z glavnimi dobitki skupaj čez 2 miljona kron vsako leto na mesečne obroke po 6 K 25 vin. Pojasnila daje in naročila sprejema g. Valentin Urbančič, Ljubljana Kongresni trg 19. 56 Pridobivajte naročnike ! >*-*■5* v ir «? v v rf »■* •»-* t t Volneno blago I za ženske obleke najno- I vejše in najcenejše pri f Druikovšč-u, Slovenj-gradec. X aba / X»\ 78 sirenje hmel a se prodajo blliCl^ p0 zt.i0 njzti ceDj. Hmeljarji, ki n mate novih sušilnic, uporabite ugodno priliko za nakup vrt nih ia dobro ohranjenih les. Resoi kupci si jih lahko ogledajo vsaki dan ; podrobne podatke daje resiavrater kolodvorske restavracije v Žalen. 212 Schlüter- kruh redili n, lahko prebavljiv, okusen, ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje 14 pekarna Berner Koroška cesta, filialka v Tegetthoffovi ulici. Podružnica Ljubljanske Kreditne Banke v Celju. Založnik in izdajatelj: K on z .rei j .Straža“. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.