Iz poglavja o narodnem gospc darstvu. Vesti iz vinorodnih dežel. Po vesleh, katere prinaša časopisje iz raznih vinorodnih dežel v Evropi, se lahko sklepa, da bo letos, celotno vzcto, precej dobra vinska trgatev. Po vinorodnih krajih na Francoskem je bila letos dovolj časa suša; šele zadnji mesec je tudi tamkaj precej deževalo in dež je popravil, kar je poprej škodovala suša^ Po celi Franciji pričakujejo letos dobro vinsko trgatev in ravno radi izgledov na dobro vinsko letino cene francoskemu vinu zadnji čas niso poskočile. V zgomji in srednji Italiji je stanje vinogradov v primeri s Francijo precej slabše, a južne vinorodne pokrajme na Italijanskem pričakujejo za letos izborno vinsko trgatev. Iz Španije tudi prihajajo poročila o izvrstni letošnji vinski letini. Slabša so poročila glede izgledov na trgafev v Avstriji in na Madžarskem. Baš radi slabih izgledov na letošnjo trgatev na Madžarskem in v Avstriji se v teh krajih skoro dnevno spreminjajo.vanske cene. Na Čehoslovaškem pričakujejo letos izborno vinsko kvaliteto, a vendar bo trgatev v Čehoslovaški lelos nekoliko slabša glede koli- čine kakor lani. Glede letošnje trgatve so najslabši iz- gledi v našd državi. Dnevni dcž, ki se je raztegnil v Ju- goslaviji preko celih« mesecev, ki pridejo glede vinske- ga pridelka najbolj v poštev, še sedaj biča naše vino- grade in bo letos pri nas glede kakovosti in količine zelo slaba vinska letina. Na našem vinskem trgu so začeli zadnji čas-:Celo povpraševati po: hrvatskih, sremskih, vojjodBiskih in sfbtajanskih vinih. Vinska kriza je v naši državi edino še v Dalmaciji. Dalmacja je prodala komaj eno tretjno od lanskega vinskega pridelka. Iz trga z živh#blagom. Iz vseh dežel v Evropi prihajajo poročila, da go- nijo živinorejci vedno več živine na Irg.in radi tega cene živini povsod padajo. Na dunajskem živinskem trgu so padle cene za 1000—1500 avstrijskih kron pri enem kilogramu. Cene na Francoskem so padle za 10 centimov in nekoliko celo v Pragi. Po naših jugoslovanskih živ.inskih trgih je bil v zadnjem času opazovati slabši dogon živine, a cene so oslale v splošnem precej stalne. V Zagrebu so padle zadnji teden cene teletom in kravam za 25 par pri enem kilogramu. Zdravstveno stanje živine v Jugoslaviji je zelo povoljno ter zadovljivo. Na zagrebškem sejmu so se krelale cene ži- vini v zadnjem času lakole: domači hrvatski voli 10—14.50 D, bosanski 13—15, slabše vrste 9—12 D, hrvatske krave 9—14.50, bosanske 8—12, telice 12.50 do 15.50, teleia 17.50—27.50. V Beogradu so se prodajali pitani voli po 13—15, srednje vrste 11—12.50, ovce 8 do 9. Mesne cene v Mariboru so bile te le: 1 kg govejega mesa I. 27.50, II. 25, III. 25; teletina I 25—30, II. 22—25; svinjina je po 22.50; konjsko meso I. 12—15, II. 8—15. "Iz žitnega trga. Žitna trgovina se pri nas v zadnjem času zelo lepo razvija. Na žitnem trgu je dovolj blaga, pa tudi kupcev. Zadnje tedne so se žitne cene tako ustalile, da so odgovarjale prodajalcu in kupcem, posebno še mlinom. Pšenica je po 350 D — franko postaja in ta cena je posebno prikladna za mline, ker so ti zadnji ted«n. prodajali moko nularico po 580 D — franko postaja. Inozemstvo plačuje pšenico po 194 čehoslovaških kron, ako odbijemo od te ravnokar omenjene cene vozarino, potem pride naša pšenica v inoaemstvu na 380 D. Koruza je stalna v ceni in to radi tega, ker se pri nas veliko rabi koruze, pa tudi inozemstvo pridno povprašuje po tej robi. Koruza je sedaj po 290—300 D. Vedno deževno vreme zelo škoduje letošnji koruzi po Vojvodini in je velika nevarnost, da bo letos ravno po naših najbolj žitorodnih krajih zelo veliko pokvarjene koruze, ki ne bo za drugo, nego za pridelovanje špirita. — Trgovina z ovsom je omejena samo na našo državo in oves se giblje v cenah med 280—290 D. — Zelo veliico je na žitnem trgu zanimanje za naš fižol in sicer ponujajo cene v dolarjih inozemski trgovci. Največ našega letošnjega fižola bo odromalo na Holandsko in na Angleško. Dosedaj je imela trgovina z našim fižolom in inozemstvom v rokah Italija, a sedaj se je to preobrnilo. Cene fižolu se kretajo med 420—430 D. Iz lesnega trga. Lesna trgovina se v naši državi jako ugodno razvija. Izvoz našega lesa, ki je življenskega pomena ne samo za naše lastnike gozdov, ampak za celo državo, postaja vedno bolj živahen. Razvoj naše lesne industrije b; bil še večji, če je ne bi oviralo veliko pomanjkanje denarja, dasi zadnje čase uporablja že inozemski kapital. Dasi nam v lesni trgovini z inozemstvom ostro konkurirata Avstrija z mehkkn in Rumunija z mehkim in hrastovim lesom, se izvoz od dne do dne veča; posebno se mnogo proda hrastovega lesa, po katerem naša država slovi kot prva v Evropi. Izvažamo tudi mnogo mehkega lesa, katerega večinoma producira Slovenija in Bosna; prodaja se v Italijo in Grčijo. Trdi les se izvaža v Francijo, osobito v Marseille. Poleg denarne krize ovira naš izvoz pomanjkanje vagonov, katerega ob- čutimo vedno vsako jescn. To je tudi zakrivilo, da nas je Rumunija v Grčiji skoro popolnoma izpodrinila. — Rumunskim trgovcem tudi pomaga nizek kurz njibovega denarja (100 grških drahem je 144 D ali 400 rumuskih lejev); tudi transportni stroški so pri njib majhni, ker spravljajo svoj les do Črnega morja po Donavi, nadalje po morju. Uporaba lesa doma je neznatna. Zida se jako malo, zato so lesni trgovci gleae tesanega lesa za stavbe navezani popolnoma na izvoz. Male trgovine na deželi in v mestib, ki so živele prej večinoma od prodaje na drobno, se nahajajo radi tega v precejšnji krizi. Skladišča so napolnjena in marsikdo mora prodati pod vsako ceno, da pride do potrebnega denarja. Izvoz tesanega lesa bi se silno dvignil, če bi Anglija uresničila svoj gradbeni načrt: da odpomore stanovanjski krizi, namerava zidati 5 miHjonov stanovanjskih hiš; za zidavo bi potrebovala ogromne količine stavbenega lesa. Drva se prodajajo na Madžarsko in v Italijo. Gena se giblje med 2600—^^2800 D za vagon in izvoz vediio raste. Izvaža se tudi drva in rezan les v severno Afriko; vendar je izvoz tja precej riskanten in dobičkonosen le za večje firme, ki posiljajo cele ladijske transporte. Za živabnejši razvoj izvoza bi bilo nujno potrebno znižanje prevozne tarife. Ge bi bila tarifa nižja, bi bilo našim izvozničarjem mogoče konkurirati na evropskih lesnih tržiščih z vsako državo; Rumunijo bi v Grčiji takoj izpodrinili, jkar bi bilo posebno velike važnosti za Južno Srbijo, kjer se lesna trgovina čimdalje bolj razvija, primanjkuje ji pa primernega inozemskega trga za izvoz. Grčija bi bila za to kot nalašč, ker se nahaja v neposredni bližini, kot I^alija pri Sloveniji. Gene se dfže zelo čvrsto ter so franko vagon približno sledeče: hrastovi plohi I. 1500—2000 D, II. 900 do 1000 D; hrast za furnire 3000—4000 D, hrastove deske neobrobliene 3000—3500 D, izbrane 5300—5800 D, hrastovi Iramovi 1500—2000 D, hrastovi železniški pragi 50—80 D komad; bukovi plohi 300—400 D, bukov rezan les, parjen 1300—1600 D, navaden 1200—1400 D, železniški pragi komad 40—50 D; jesenovi plohi 700 do 900 D, desk« 1500—1700 D; bukeT* drra, II tonski vagon 2600—2900 D, bukovo oglje, 10 tonski vagon 9000—10000 dinarjev.