PBS.
poštna banka Slovenije d.d.
Čopova 11 a, 61000 Ljubljana
Tel.: (061) 125 30 50
Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek	ŠT. 45 - LETO S^f - CEUE, 9. 11. '95 - CENA 200 SIT	Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič I
Drugo roistvo Darinke Gomiscek v reportaži na strani 20.
Portret igralca Petra Boštjančiča, nagrajenca Borštnikovega srečanja. Stran 10. ^
Gremo, cela hala:"Cele, Cele'
V soboto v Golovcu
prva tekma Celja
Pivovarne Laško
protiZagrebu.Stran17.
ELEKTRARNE
Gradnja Vrhovega se bliža koncu. Stran 6.
MESTNE OBČINE
Protest županov. Stran 2.

Goljufivi Vinko. Stran 25.
Množični pretep v Laškem. Stran 25.
TEDNIKOV TV VODIC
Nagradna igra ob 100 letnici filma na strani 15.
DOGODKI

Čakanje na lokalne volitve
Ustavno sodišče Republike Slovenije
je s sklepom zadržalo izvajanje določb
109. člena zakona o lokalnih volitvah, s
tem pa ustavilo vsa volilna opravila, ki
so v tem času v tridesetih slovenskih
občinah potekala za izvedbo volitev no-
vih članov v svete krajevnih skupnosti.
Na našem območju so tako po objavi
odredbe o zadržanju izvajanja volilnih
opravil v zadnji oktobrski številki Urad-
nega lista RS ustavljene priprave na lo-
kalne volitve v Radečah (19. november),
Vojniku (26. november) in Žalcu, da na-
štejemo le tri občine.
Sporni 109. člen zakona o lokalnih vo-
litvah govori o tem, da se za izvedbo
volitev v krajevnih skupnosti smiselno
uporabljajo določbe zakona o volitvah v
občinski svet v občini kot eni volilni eno-
ti. V praksi pa se je izkazalo, da zaradi
različnih tolmačenj zakonskega določila
prihaja do nejasnosti in ob lokalnih voli-
tvah v Sežani je prišlo do zapletov, zara-
di katerih se je presoje zakona lotilo
Ustavno sodišče Republike Slovenije. V
imenu Republiške volilne komisije je ta-
ko tajnik Marko Golobič pozval vsa ob-
činska vodstva, kjer so se priprav na
lokalne volitve že lotili, naj ustavijo vsa
opravila, saj so s presojo članov ustavne-
ga sodišča le-ta nična.
Lokalne volitve so tako za nedoločen
čas odložene. Članom zdajšnjih svetov
krajevnih skupnosti bodo ponovno, naj-
verjetneje še za eno leto oziroma za čas
do sprejema ustreznih sprememb zako-
nodaje, podaljšali mandate, zakonoda-
jalcu pa so naložili, naj čimprej pripravi
in sprejme ustrezne spremembe predpi-
sov za izvedbo volitev.	IS
Neresni podjetniki
če v Laškem do konca leta
ne bodo dobili finančne pomo-
či države, bodo imeli v prora-
čunu za blizu 32 milijonov to-
larjev primanjkljaja. In to
kljub temu, da so vse prora-
čunske naloge skrčili na mini-
mum. Najbolj bodo prizadeti
zdravstvo, stanovanjsko go-
spodarstvo in porabniki sred-
stev iz sklada stavbnih zem-
ljišč, manj bo dobilo tudi kme-
tijstvo.
Več kot 30 milijonska razli-
ka med sprejetim proračimom
in predvideno porabo do kon-
ca leta je posledica manjših
lastnih prihodkov od načrto-
vanih ter nekaterih novih pro-
računskih obveznosti. Prihod-
ki občine so od predvidenih
manjši za 6,4 milijona tolarjev.
Predvsem zato, ker nekateri
podjetniki neredno vračajo
občinsko posojilo, saj so do
konca septembra skupaj po-
ravnali le polovico obveznosti,
neredni plačniki pa so tudi na-
jemniki občinsl^ stanovanj
in poslovnih prostorov. Prora-
čunska poraba se je zvišala
zlasti na račim izobraževanja,
saj je morala občina za novo
šolo v Sedražu zagotoviti več
denarja kot je načrtovala, reši-
ti pa je bilo treba tudi težave z
ogrevanjem v osnovni šoli v
Zidanem Mostu.
Zaradi proračunskih težav
je občinska finančna služba že
pripravila zasnovo rebalansa,
o kateri so pretekli teden raz-
pravljali občinski svetniki in
ki naj bi bila dokončna šele
potem, ko bodo na republi-
škem ministrstvu za finance
povedali, koliko dodatnih
sredstev za finančno izravna-
vo bo občina letos še dobila in
ko bo tudi znano, kolikšen de-
lež od vsote, ki jo je občina
Laško letos zagotovila za od-
plačilo občinskih obveznic,
mora pokriti občina Radeče.-
Glede na to, da so del denarja
od prodaje občinskih obveznic
porabili tudi na območju da-
našnje radeške občine, bi na-
mreč ta morala vrniti laški ob-
čini okrog 12 odstotkov letos
izplačane vsote.
Tudi če bo Laško dobilo
manjkajočih 32 milijonov to-
larjev, bodo nekateri prora-
čunski porabniki dobili manj
ali pa celo nič od tistega, kar
jim je bilo v sprejetem prora-
čunu že zagotovljeno. Reši jih
lahko le 70 milijonov tolarjev,
kolikor bi jih morali na osnovi
novih meril za financiranje
občin letos še dobiti iz držav-
nega proračuna. Drugače bodo
za 4 milijone manj kot je bilo
predvideno dobile krajevne
skupnosti, manj bo dobilo
kmetijstvo, pa čeprav je bilo
ob sprejemanju proračuna ob-
ljubljeno, da bo z rebalansom
dobilo še dodatna sredstva,
luknjo v proračunu pa bodo
občutili tudi v zdravstvu. Na-
mesto predvidenih 13,8 milijo-
na tolarjev bodo dobili le 9,3
milijona, kar pomeni, da bi se
morali letos odpovedati inve-
sticijskemu vzdrževanju in
specializaciji. Nerodno pri tem-
je, da so v zdravstvenem domu
v Laškem s 1. septembrom že
zaposlili specialista gineko-
loga.
V občini se bodo letos mora-
li odpovedati tudi nakupu sta-
novanj, za kar so sicer predvi-
deli 5 milijonov tolarjev, manj
denarja pa bodo dobili še ne-
kateri drugi proračimski po-
rabniki. Zato je svetnik Jure
Jan protestiral, ker so Kultur-
nemu centru vzeli dobro polo-
vico predvidenega denarja,
Karel Krašek je zahteval f)o-
jasnilo, zakaj je z rebalansom
ukinjeno regresiranje obrestne
mere za posojila kmetom, Dra-
go Zupan je menil, da deluje
občinska matična knjižnica na
račim drugih kulturnih usta-
nov, Milan Vodišek pa je pre-
pričan, da bodo zopet najbolj
prizadete krajevne skupnosti,
ki že sicer dobijo premalo de-
narja.
Zato so svetniki zahtevali,
naj občinske službe pri pripra-
vi dokončnega rebalansa upo-
števajo vse proračunske po-
rabnike enakopravno in vsem
vzamejo enako. Zahtevajo pa
tudi natančne spiske vseh ne-
plačnikov podjetniških posojil
in občinskih najemnin.
J. INTIHAR
Protest
mestnih
županov
»Merila za zagotavljanje tienarja za skupno
komunalno rabo so nestrokovna," trdijo v
slovenskih mestnih občinah
v Celju so se konec oktobra
sestali župani mestnih občin
Maribor, Koper, Murska So-
bota, Ptuj, Slovenj Gradec in
Ccslje, namen posvetovalnega
sestanka pa je bil oblikovanje
stališč do meril za zagotavlja-
nje denarja za skupno komu-
nalno rabo, ki so jih izdelali v
ministrstvu za okolje in pro-
stor.
Župani šestih od enajstih
slovenskih mestnih občin so
ostro obsodili strokovne služ-
be ministrstva, ki so po njiho-
vem mnenju pripravile nestro-
kovna mei^a za zagotavljanje
denarja za skupno komunalno
rabo. V mestnih občinah meni-
jo, da merila ne zagotavljajo
pravične delitve denarja med
mestnimi in drugimi občina-
mi, saj v njih niso upoštevane
objektivno večje potrebe mest-
nih občin. V tem času so v vseh
slovenskih mestnih občinah
pripravili pripombe na pred
kratkim oblikovana merila, s
svojim nezadovoljstvom pa so
seznanili tudi ministrstvo za
okolje in prostor.
Župani šestih mestnih občin
so na oktobrskem posvetoval-
nem sestanku pooblastili Stro-
kovno službo za komunalno
gospodarstvo Mestne občine
Celje, da na osnovi teh pri-
pomb pripravi argimientiran
predlog za spremembo meril
resornemu ministrstvu. Poo-
blastilo so župani podkrepili
še s sklepom, da mestne občine
ne sprejemajo meril, ki so jih
izdelali v ministrstvu. Včeraj,
v sredo 8. novembra, pa so se
župani slovenskih mestnih ob-
čin spet sestali in podpisali
skupno protestno izjavo, ki so
jo poslali Vladi Republike Slo-
venije in vsem pristojnim mi-
nistrstvom.
IS
Radeče v programu PHARE
Občine Hrastnik, Trbovlje,
Zagorje, Litija in Radeče so
prejšnji teden podpisale me-
morandum o sodelovanju pri
razvoju zasavske regije. To je
prvi rezultat enega od projek-
tov iz programa PHARE, ki ga
bodo zaradi velikega nazado-
vanja zasavske regije v zad-
njih dveh desetletjih izvedli v
petih občinah.
S podpisom memoranduma
so občine potrdile le, da želijo
sodelovati, saj se bo težji, ope-
rativni del, začel šele sedaj.
Prvo fazo projekta, s katero
bodo določili skupne probleme
regije in zanje tudi poiskali re-
šitve, so začeli uresničevati že
maja letos, končali pa jo bodo
predvidoma januarja. Za iz-
vedbo projekta je Evropska
skupnost doslej že prispevala
300 tisoč ekujev, celotni pro-
jekt pa naj bi stal vsaj še mili-
jon ekujev. Program med dru-
gim predvideva tudi ustanovi-
tev regionalne institucije, ki bi
za razvoj regije skrbela opera-
tivno, po strokovni plati pa bi
se navezovala na vlado. S po-
močjo programa PHARE bodo
v treh zasavskih občinah ter v
Litiji in Radečah, ki sta se za
regijsko sodelovanje odločili
šele pred nekaj časa, razvijali
podjetništvo, obrt in turizem
ter poskrbeli za ozdravitev
okolja. Po besedah Francija
Žoharja iz radeške občinske
uprave bi izvajanje programa
PHARE prineslo v Radeče ve-
liko novosti. Zlasti bi bilo tre-
ba prestrukturirati gospodar-
stvo, v občini pa veliko priča-
kujejo tudi od razvoja tu-
rizma.
JI
Brez finančnih zadreg
Štorski svetniki so na zadnjem zasedanju obra\'navali
finančno poročilo za deset mesecev in ugotovili, da nova
občina zaenkrat nima denarnih težav. Prihodkov je bilo v
tem času za okrog 118 milijonov, porabili pa so 94 milijo-
nov tolarjev. Svetniki so bili zadovoljni z opravljenim
delom, saj je bilo zlasti na komunalnem področju veliko
narejenega.
Tako so asfaltirali več kot pet kilometrov cest, vse ceste
so pokrpali, urejali javno razsvetljavo in vodovod na Sve-
tini. Okrog 20 milijonov tolarjev bodo dobili za sanacijo
dveh plazov v Šentjanžu, račimali pa so tudi na sredstva iz
naslova demografsko ogroženih območij za Svetino, ven-
dar teh iz republike ne bo.
Svetniki v Štorah so na zadnji seji tudi sprejeli odlok o
postavljanju in upravljanju objektov za nameščanje
reklam. Prevzeli so pokopališče v Kompolah, ki ga je
doslej upravljal celjski Veking in potrdili cenik pogrebnih
storitev. Te so za približno 15 tisoč tolarjev cenejše kot
doslej. Svetniki pa niso potrdili predlaganega odbora za
gospodarstvo, kmetijstvo in razvoj, zato morajo stranke
predlagati nova imena.	-p^;;
Pogled na današnjo zanemarjeno podobo Slovenskega pokopališča na Golovcu.
Rešitev za Slovensko
pokopališče?
Slovenskemu pokopališču na
Golovcu, ki je za Celje zadnja
leta zaradi zanemarjenosti in
neurejenosti prava sramota, se v
letu 1996 po napovedih župana
Jožeta Zimška obetajo boljši ča-
si. Pokopališče naj bi uvrstili
med komunalne objekte in ga
postopoma uredili v pokopališ-
če za žame pokope.
Kljub temu, da glede prostor-
skih možnosti na mestnem po-
kopališču za območje Celja ni
realnih potreb po ureditvi novih
pokopnih mest, saj le-ta zadoš-
čajo do leta 2020, vidijo v vod-
stvu mestne občine rešitev za
Slovensko pokopališče prav v
njegovi >oživitvi< oziroma po-
novnem odprtju. Zadnji pokop
na Slovenskem pokopališču, ki
je danes sramotno zanemarjeno
in neurejeno, je bil pred približ-
no poldrugim desetletjem. Za
pokopališče, na katerem je po-
kopana vrsta zavednih Sloven-
cev iz celjske preteklosti, pa slo-
vi tudi po številnih spomenikih
in grobnicah, ki so prave umet-
nine in tudi uradno uvrščeni
med kulturne spomenike.
Po Zimškovih besedah naj bi
tako v prihodnjem letu uredili
zanemarjene pokopališčne po-
vršine in okolico, uredili varo-
valno ograjo ob pokopališču ter
s postavitvijo manjše mrliške
vežice zagotovili možnosti za
opravljanje žamih pokopov na
tem območju.
IS
Foto: EDI MASNEC
Priprave na
papežev obisk
LJIIBUANA, 6. novem-
bra (Delo) - Priprave na obisk
papeža Janeza Pavla 11. v Slo-
veniji uspešno potekajo, so
ugotovili v razgovoru predsed-
nika Milana Kučana s predsed-
nikoma pripravljalnega odbo-
ra v nadškofijskem ordinaria-
tu in odbora vlade za pripravo
obiska, pomožnim škofom
Alojzijem Uranom in mini-
strom Andrejem Šterom.
Fides ni edini
LJUBLJANA, 7. novem-
bra (Delo) - Slovenski zdravs-
tveni minister dr. Božidar
Voljč je na novinarski konfe-
renci predstavil stališča mini-
strstva do napovedane stavke
Fidesa, sindikata zdravnikov in
zobozdravnikov. Po Voljčevih
besedah je Fides res prekinil
pogajanja z ministrstvom za
zdravstvo, ni pa jih ministrs-
tvo prekinilo z drugimi sindi-
kati in da si Fides ne more la-
stiti statusa edinega sindikalne-
ga zaupnika zdravnikov in zo-
bozdravnikov.Glede njihovih
stavkovnih zahtev pa je dejal,
da zahtevajo spremembo ve-
ljavne zakonodaje, kjer je pro-
cedura znana in določena.
O meji za
zaprtimi vrati
LJUBLJANA, 7. novem-
bra (Delo) - Parlamentarni od-
bor za mednarodne odnose je
na zaprti seji razpravljal o slo-
vensko-hrvaških odnosih.
Osrednji del je bil namenjen
najtežavnejšemu sklopu odno-
sov, to je morski meji v Piran-
skem zalivu. Uradni Zagreb na
predlog Slovenije še ni odgo-
voril, pri tem predlogu pa men-
da Slovenija ne zahteva nič več
od tistega, kar je imela doslej.
Hrvaška pa ne daje ničesar, kar
bi bilo njeno.
Pet odstotkov
za obrambo
LJUBLJANA, 7. novem-
bra (Večer) - Seja parlamen-
tarnega odbora za obrambo je
bila v glavnem namenjena
obravnavi predloga proračuna,
ki ga bodo za obrambo pora-
bili prihodnje leto. Predvidenih
je 32 milijard tolarjev, kar je
1,35 odstotka načrtovanega
bruto družbenega proizvoda
Slovenije v prihodnjem letu.
Prihodnje leto bo tako za
obrambo namenjenih 5,1 od-
stotka celotnega proračuna,
medtem ko je bilo še leta 1992
porabljenih več kot 8 odstot-
kov. Predlagani proračun po
mnenju predstavnikov obram-
bnega ministrstva le delno
omogoča uresničevanje vseh
zastavljenih nalog.
Odgovorni urednik: Branko
Stamejčič.
Pomo(nica odgovornega ured-
nika: Milena B. PokliČ.
Uredništvo: Marjela Agrež, Ire-
na BaSa, Tatjana Cvim, Janja In-
tihar. Brane Jeranko, Ksenija Le-
kič, Edi Masnec, UrSka SeliSnik,
Ivana Stamejčič, Željko Zule-
Tehnični urednik: Franjo Boga-
di, pomočnika: Robert Kojterer,
IgorŠarlah. Oblikovanje: Minja
Bajagič. Tajnica uredništvi
Mojca Marot.
Naslov uredništva: Novi tednik.
Prešernova 19, Celje. Telefon:
(063) 442-500, fax 441-032.
it. 4S. - 9. nev*iiib*r 199S
3
DOGODKI
Od žreba do talnih glasov
^elBnJskl svetniki niso uspeli Imenovati nadzornega odbora mestne občine ter
pečine komIsU In odborov
v nadaljevanju devete seje
piestnega sveta občine Vele-
nje, ki je bila v turek, 7. no-
vembra, so svetniki namenili
veliko časa obravnavi 12 pred-
logov komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenova-
pja. Tajno glasovanje, v kate-
rem naj bi določili nadzorni
(Klbor mestne občine in delov-
na telesa mestnega sveta, se je
|(ončalo s poraznim izidom, saj
so uspeli sprejeti le 3 od pred-
laganih sklepov.
Herma Groznik, predsedni-
ca omenjene komisije, je svet-
nikom uvodoma razložila, da
so v komisiji opravili težko,
zamudno in odgovorno delo,
pri tem tudi pojasnila, da so se
najbrž prvič v občini Velenje
poslužili posebne metode - žre-
banja za izbor posameznih
kandidatov, in sicer v takih
primerih, ko sta dva kandida-
ta po predhodnem tajnem gla-
sovanju članov komisije preje-
la enako število glasov. S takš-
no metodo odločanja je komi-
sijo seznanil sekretar sveta
Franc Ojsteršek, po njegovi
obrazložitvi je povsem legi-
timna in legalna. Proti načinu
izvolitve sta protestirala dva
izžrebana kandidata, ki pa so
ju seznanili, da četudi ju svet
potrdi, lahko svoje imenovanje
še vedno zavrneta.
Svetniki so sprejeli predlog
o tajnem glasovanju za vse
predlagane sklepe in obliko-
vali volivno komisijo. Sprejeli
so le predlog sklepa o imeno-
vanju člana sosveta načelnika
upravne enote Žalec, imeno-
vanje predstavnikov v upravni
odbor ŠRZ Rdeča dvorana in
imenovanje komisije za razi-
skovanje povojnih množičnih
pobojev, vse ostale predloge
pa so zavrnili, med njimi tudi
predlog o nadzornem odboru
ter številnih komisijah in od-
borih. Imenovali niso, na pri-
mer, odborov za gospodarstvo,
za negospodarske službe, za
okolje in prostor, komisije za
priznanja, komisije za izven-
sodno poravnavo sporov...
»Takšni rezultati glasovanja
so katastrofalni,« je po zak-
ljučku dejaf svetnik Igor Cen-
trih. »Rezultat ni nezaupnica
delu komisije, pač pa pred-
stavnikom list, ki imajo man-
date v mestnem svetu.« Menil
je še, da imajo očitno opraviti s
politično krizo v občini, ki naj
bi nastala še zlasti zaradi tega,
ker so predstavniki list prene-
hali z usklajevanjem. Ravno
zato je Centrih predlagal, naj
predstavniki vseh list zberejo
toliko politične volje in znova
sedejo za pogajalsko mizo, da
bi se lahko v bodoče, morda že
na naslednji seji, ki bo v torek,
21. novembra, izognili tako
poraznim rezultatom.
KL
Vila na dražbi
Po številnih neuspelih dražbah bo občina Laško spet
poskusila prodati prostore v poslovno-stanovanjskem
objektu v Zidanem Mostu. Stavbo so zgradili pred štirimi
leti z denarjem, zbranim s prodajo občinskih obveznic.
Pet poslovnih prostorov v »Vili Zidani Most«, ki so
dograjeni do četrte gradbene faze in so primerni za vse
dejavnosti, razen ekološko vprašljivih, je želelo prodati že
prejšnje občinsko vodstvo, vendar so bili vsi poskusi neu-
spešni. Na dveh javnih dražbah, ki sta bili novembra leta
1992 in marca 1993, je znašala cena kvadratnega metra
nekaj manj kot 81 tisoč tolarjev. Ker dražbi nista uspeli, je
izvršni svet oktobra 1993 poskusil še z natečajem za
oddajo v najem, vendar poslovni prostori tudi tokrat niso.
nikogar zanimali. Zato so julija lani poskusili še z eno
dražbo in izklicno ceno znižali za tretjino, vendar jim tudi
v četrto ni uspelo. Srečo bo zdaj poskusilo še novo občin-
sko vodstvo, ki bo poslovne prostore zopet dalo na dražbo,
ceno za kvadratni meter pa bodo zaradi inflacije v zadnjih
treh letih povišali na dobrih 128 tisoč tolarjev. Če tudi
ponovna dražba ne bo uspela, saj očitno Zidani Most ni
zanimiv za podjetnike in je torej bila odločitev o izgradnji
poslovne stavbe napačna, bo občina ceno znižala za tret-
jino ali pa prostore zopet ponudila v najem.
JI
SIcromni svetniici
Občinski svet Laško je na
zadnji seji sprejel pravilnik, s
katerim je določil plače po-
klicnih in nepoklicnih občin-
skih funkcionarjev ter sejnine
za člane sveta ter občinskih
odborov in komisij.
Občina Laško je začasno
uvrščena v četrto skupino, kjer
je skupaj 38 slovenskih občin,
zato je lahko plača župana, ki
je hla-ati tudi najvišja funkci-
onarska plača v občini, 7,5-
krat višja od izhodiščne plače
za prvi tarifni razred za nego-
spodarske dejavnosti. To po-
meni, da bi znašala neto plača
laškega župana, če bi bil pro-
fesionalec, 134,5 tisoč tolarjev.
Ker pa opravlja župan funkci-
jo nepoklicno, prejme mesečno
le tretjino omenjene vsote. Po-
dobno velja tudi za predsedni-
ka občinskega sveta, saj preje-
ma le-ta za nepoklicno oprav-
ljanje funkcije petino najvišje
funkcionarske plače v občini.
Pravilnik tudi določa višino
sejnin za člane občinskega
sveta ter za predsednike in
člane občinskih odborov in
komisij. Laškim svetnikom bi
v skladu z zakonom in drugimi
akti za vsako sejo pripadalo po
10 tisoč tolarjev, vendar so se
tolikšni sejnini soglasno odpo-
vedali in bodo še naprej preje-
mali po 5 tisoč tolarjev. Bodo
pa poslej, kot so sklenili svet-
niki, več dobivali predsedniki
občinskih odborov in komisij,
saj bo sejnina za njihove seje
namesto predlaganih 5 tisoč
znašala 10 tisoč tolarjev.
JI
Šentjurčani o
samoprispevicu
v šentjurski občini se bodo
ljudje na volitvah v svete KS
<^ločali tudi o bodočem samo-
prispevku. Šentjurčani so na-
meravali na volišča 10. decem-
bra, po sklepu republiške ko-
misije pa še čakajo na presojo
ustavnega sodišča. Tako raču-
najo, da bodo volitve oziroma
referendum o samoprispevku
januarja.
Ko bo odgovor v zvezi s
splošnimi volilnimi zapleti
znan, se bodo v šentjurski ob-
čini odločali o prihodnosti sa-
moprispevka po vseh KS. V
krajih namreč ugotavljajo, da
je denarja za potrebe po novi
komunalni infrastrukturi ozi-
roma po vzdrževanju obstoje-
če, bistveno premalo. Tako jim
marsičesa ne uspe uresničiti,
nekatere naložbe pa izvajajo
prepočasi.
Finančni načrt samopri-
spevka so občinske strokovne
službe ter krajevne skupnosti
že pripravili, računajo pa na
120 milijonov tolarjev na leto.
Toliko bi zbrali, če bi zaposle-
ni prispevali po 2 odstotka,
upokojenci po 1 odstotek, od
katastrskega dohodka pa ra-
čunajo na 6 odstotkov. Po dru-
gi možnosti bi plačevali zapo-
sleni nekaj manj, to je 1,5 od-
stotka, pri tem pa bi zbrali 90
milijonov tolarjev. O tem so
pred dnevi razpravljali na se-
stanku med predstavniki kra-
jevnih skupnosti ter občine, ko
so se krajevni veljaki zavzeli
za 2 odstotka na zaposlenega.
Sicer pa bodo krajani sezna-
njeni o podrobnostih referen-
duma o samoprispevku ter o
posameznih krajevnih planih
tudi na svojih zborih.
B.J.
Uboj izraelskega
premiera
Izraelski premier Jicak
Rabin je dobro uro po aten-
tatu nanj izdihnil v telaviv-
ski bolnišnici. Rabin je pred
tem govoril na velikem zbo-
rovanju za mir, ki se ga je
udeležilo okoli 100 tisoč lju-
di. Ko seje napotil proti av-
tomobilu, je iz neposredne
bližine nanj streljal 26-letni
židovski študent, pripadnik
skrajne desnice. Dva strela
(prvi v hrbet, drugi mu je pre-
bil grlo) sta bila za premiera
odločilna (tretjegaje prestre-
gel njegov osebni stražar).
Takoj po atentatu se je na
izrednem zasedanju sestala
izraelska vlada in za začasne-
ga premiera imenovala seda-
njega zunanjega ministra Si-
mona Peresa. Po vsej drža-
vi so poostrili varnostne
ukrepe in zaprli mejne pre-
hode z Gazo in Zahodnim
bregom. 73-letni Rabin je bil
eden ključnih mož za mir na
Bližnjem vzhodu in odličen
vojak, ki se je izkazal že v
šestdnevni vojni leta 1967.
Več let je bil diplomat v
Washingtonu, ob vrnitvi do-
mov pa seje pridružil labu-
ristični stranki. Leta 1991 je
sodeloval pri pripravi ma-
dridske konference, kije po-
stavila temelje za mirovni
proces. Lani je po 46-letnem
vojnem stanju sklenil mir z
Jordanijo, prejel je tudi No-
belovo nagrado za mir, še
najbolj zaslužen pa je bil za
vrsto sporazumov s Palestin-
ci.
Lubbers šef Nata?
Nov generalni sekretar
zveze Nato bo najverjetneje
postal nekdanji nizozemski
premier Lubbers, ki je po-
leg nekdanjega danskega zu-
nanjega ministra Jensena
ostal edini kandidat za ta
vpliven položaj. Lubbersa
podpira osem člzinic Sever-
noatlantske zveze, z njego-
vim morebitnim imenova-
njem pa se menda strinjajo
ZDA. Zdaj je samo vpraša-
nje, kako se bodo odločile
skandinavske države (ki ima-
jo možnost veta), saj se mo-
rajo za imenovanje novega
generalnega sekretarja sogla-
sno odločiti vse članice Na-
ta. 56-letni Lubbers je že la-
ni kandidiral za šefa Nata,
vendar gaje takrat premagal
Willy Claes, ki pa je pred
tedni zaradi še nedokazane
vpletenosti v podkupninsko
afero odstopil s tega položa-
ja. Lubbers je lani neuspešno
kandidiral tudi za šefa Evrop-
ske komisije. Če mu bo to-
krat uspelo, bo postal že tretji
Nizozemec, ki bo v 46-letni
zgodovini Nata vodil to po-
membno vojaško organizaci-
jo. Lubbers je znan kot naj-
bolj priljubljen nizozemski
politik (kar 12 let je bil pre-
mier), in je zagovornik zdru-
žene Evrope, kije aktivno so-
deloval tudi pri pripravi po-
membnega sporazuma iz
Maastrichta.
Poljske
predsedniške
volitve
Na Poljskem se je dobrih
28 milijonov volilnih upravi-
čencev odločalo o novem
predsedniku države. Za ta po-
ložaj je kandidiralo kar 13 po-
litikov, vendar sta največ gla-
sov - kot je bilo pričakovati -
zbrala sedanji predsednik
NValensa in vodja Demokra-
tične levice KHašniewski.
Ob slabi volilni udeležbi - ko-
maj 58 odstotni - je prvi do-
bil nekaj več kot 34 odstotkov
glasov, drugi pa dobrih 33 od-
stotkov, zato se bosta znova
pomerila v drugem krogu 19.
novembra. Kwašniewski bo
za NValenso tudi v drugo re-
sen tekmec, ^aj je kljub temu,
da pripada stranki reformira-
nih komunistov, na Poljskem
zelo priljubljen. Zavzema se
namreč za liberalnejšo zako-
nodajo pri odločanju žensk o
prekinitvi nosečnosti, pa tudi
za druge pravice žensk, za
zaščito družin in otrok. Je tu-
di proti vmešavanju Cerkve v
politiko. Tako kot VValensa pa
si želi, da bi se Poljska pri-
družila Evropski uniji in zve-
zi Nato. Za razliko od pred-
sednika države, ki je zaradi
sporov s parlamentom v drža-
vi vse manj priljubljen, pa se
Kwašnievski zavzema za kre-
pitev parlamentarne demokra-
cije in ne za predsedniški si-
stem po vzoru Francije kot
Walensa.
HDZ razočarana
Na volitvah za predstavniš-
ki dom hrvaškega parlamenta
vladajoča HDZ (Hrvaška de-
mokratična skupnost) ni do-
segla dvotretjinske večine, ki
jo je napovedovala ves čas
pr^ volitvami. To fKsmeni, da
v novem parlamentu kljub te-
mu, da bo imela večino, ne bo
mogla samostojno odločati o
spremembi ustave ali pa o po-
delitvi večjih pristojnosti
predsedniku države. Največ-
je razočaranje je doživela v
hrvaški prestolnici, v Istri ter
na Reki. Tako bodo npr. v Za-
grebu hadezejevci v mestnem
svetu zasedali le 17 mest od
50, veijetno pa bo novi župan
postal dr. Zdravko Tomac,
član stranke nekdanjih komu-
nistov. Predsednik Tudman,
ki je mislil, da bo na volitvah
lahko dobro vnovčil uspešno
Nevihto, je že poskrbel za pr-
vo zamenjavo. Za predsedni-
ka vlade je namesto doseda-
njega Nikice Valentiča (ki je
odstop ponudil iz osebnih
razlogov) imenoval Zlatka
Mateša, dosedanjega mini-
stra za gospodarstvo. Seveda
je naključje, daje Mateša zet
predsednikovega svetovalca
za gospodarstvo Greguriča, ki
pa je eden od petih podpred-
sednikov HDZ.
Pogajanja v Ohlu
v ameriškem vojaškem
oporišču v Ohiu so se začela
mirovna pogajanja o BiH, na
katerih sodelujejo predsedni-
ki vseh treh sprtih strani -
Izetbegovič, Miloševič in
Tudman. Že na začetku po-
gajanj jim je ameriška stran
izročila t.i. modro knjižico, v
kateri je predlagala osnutek
mirovnega sporazuma, osnu-
tek ustave (ki predvideva
enotno BiH), dokument o
svobodnih volitvah ter spora-
zum o razmejitvi sovražnih
vojsk. Doslej pogajalci niso
dosegli večjega napredka;
srbski in hrvaški predsednik
sta se le zavzela za to, da se
vprašanje vzhodne Slavonije,
zahodnega Srema in Baranje
reši po mirni poti. Bosanski
in hrvaški predsednik sta se
dogovorila, da se bodo neka-
teri muslimanski begunci vr-
nili v Jajce in Stolac, ki sta
pod hrvaškim nadzorom.
Ravno tako pa se bo več hr-
vaških družin lahko vrnilo v
Bugojno in Travnik, ki ju
nadzirajo muslimani. Srbska
delegacija se ni strinjala z
ameriškim predlogom, {mj ka-
terem naj bi Sarajevo ostalo
enotno in obenem bosansko-
hercegovsko glavno mesto.
Bosanska delegacija pa je
vztrajala pri tem, da volitev v
državi ni moč izvesti, dokler
ljudje, ki so na listah vojnih
žočincev, ne bodo odstranje-
ni z oblasti.
if. 45. - 9. november 1995
GOSPODARSTVO
T
^—»,
Uspešna leta Pivovarne Laško
Skoraj 10'Oilstotni dobiček na revalorizirano vretinosi kapitaia - Za obnovo in razvoj blizu 2,5 milijarae tolarjev
s prvo redno skupščino
delničarjev so v Pivovarni
Laško uspešno zaključili
lastninsko preoblikovanje,
ki so ga pričeli leta 1991 z
dokapitalizacijo podjetja.
Danes ima pivovarna preko
15.000 solastnikov, največ
od tega, 42,3 odstotka, je no-
tranjih lastnikov, 26,2 od-
stotka pa je lastnikov iz jav-
ne' prodaje.
Pivovarna Laško je med
redkimi velikimi slovenski-
mi podjetji, ki tudi po osa-
mosvojitvi posluje dobro, če-
prav je tržno strategijo gra-
dila na 22 milijonskem jugo-
slovanskem trgu. Lani ji je
samo na slovenskem trgu
uspelo povečati prodajo za
9,8 odstotka, tako da imajo
danes Laščani z 48 odstotki
največji tržni delež med slo-
venskimi proizvajalci piva.
Ob tem jim je lani uspelo po-
večati še fizično produktiv-
nost, in to za 14,8 odstotka.
Poleg uspehov na področju
proizvodnje je pivovarna la-
ni dosegla tudi dokaj ugodne
finančne rezultate. Skupni
prihodek je znašal 8,9 mili-
jarde tolarjev, bruto dobiček
860 milijonov tolarjev in ne-
to dobiček 748 milijonov to-
larjev. Celotni prihodek se je
povečal za 32 odstotkov, kar
je delno posledica za 19 od-
stotkov višjih cen piva, delno
pa večjega fizičnega obsega
proizvodnje. Dobro polovico
dobička bodo namenili za iz-
plačilo dividend, preostanek
pa razporedili med rezerve.
Po sklepu skupščine delni-
čarjev bodo prav tako med
rezer\'e porazdelili tudi 910
milijonov dobička iz leta
1993.
Prihodnje leto bodo v pi-
vovarni končali vse naložbe
v obnovo in razvoj, ki so jih
pričeli v preteklih letih in za
katere so namenili blizu 2,5
milijarde tolarjev. Lani so
začeli tudi z zamenjavo 600-
hektolitrske varilnice. Z no-
vim obratom, v katerem so
že letos začeli poskusno pro-
izvodnjo, bo Pivovarna La-
ško v celoti posodobila varil-
niške zmogljivosti, z zame-
njavo zorilnih in tlačnih tan-
kov in z novo CIP postajo ter
z razširitvijo kletnih zmog-
ljivosti pa bodo zagotavljali
še boljšo kakovost piva. Ven-
dar se pivovarji še zdaleč ne
nameravajo zaustavili pri
dosedanjih naložbah, saj bo-
do še naprej težili k najso-
dobnejši proizvodni tehnolo-
giji. Zato že zdaj načrtujejo
popolnoma računalniško
podprto avtomatizacijo pro-
izvodnega procesa, ki bo
omogočala največjo produk-
tivnost in ekonomičnost,
predvsem pa najbolj kako-
vostne proizvode. Večjo ka-
kovost nameravajo v nasled-
njih letih doseči tudi z ohra-
nitvijo in z izboljšanjem do-
datnih vodnih virov.
Pivovarna je lani prodala
več kot milijon hektolitrov
piva in tako ponovila uspeh
iz leta 1986, vendar je takrat
40 odstotkov prodaje dose-
gla izven današnjih meja
Slovenije. Z uspešno strate-
gijo trženja je do danes po-
večala prodajo piva na slo-
venskem trgu za 34 odstot-
kov, tako da je z 940 tisoč
hektolitrov piva največja in
najbolj uspešna pivovarna v
državi. ILljub uspehom doma
si pivovarna zelo prizadeva,
da bi zopet dobila izgubljena
tržišča na Hrvaškem, v Bosni
in Hercegovini in v Srbiji,
prodreti pa želi tudi na zah-
tevnejša zahodna tržišča,
zlasti v Avstrijo in Italijo.
JANJA INTIHAR
Razžvepljevanje
v TE Šoštanl
Prihodnje leto je na vrsti še en velik
projekt na šoštanjskem največjem bloku
Danes popoldne bodo v Ter-
moelektrarni Šoštanj uradno
odprli razžveplalno napravo
na 275 MW bloku 4, priredi-
tve, ki se bo začela ob 15.uri,
se bo udeležil tudi minister za
gospodarske dejavnosti dr.
Maks Tajnikar.
Oktobra so bile na razžve-
plalni napravi bloka 4 v Ter-
moelektrarni uspešno oprav-
ljene garancijske meritve. S
tem so v Šoštanju dejansko
zaključili gradnjo čistilne na-
prave, ki po uspešno opravlje-
nem dvomesečnem poskusnem
obratovanju redno obratuje že
od letošnjega junija. Napravo
so zgradili v pogodbenem ro-
ku, pismo o nameri je bilo
podpisano 18. novembra 1992
in v vrednosti, predvideni v in-
vesticijskem programu.
Z obratovanjem te čistilne
naprave bo letna emisija žve-
plovega dioksida iz TE Šoštanj
zmanjšana za okoli 38.000 ton
in bo do izgradnje čistilne na-
prave na bloku 5 znašala še
okoli 50.000 ton. S takšnim
zmanjšanjem letne emisije SO2
Slovenija uspešno uresničuje z
ženevsko konvencijo dogovor-
jeno zmanjšanje skupnih emi-
sij SO2. Najbolj pa so takšnega
zmanjšanja emisij seveda ve-
seli vsi, ki v tej dolini delajo in
živijo, še zlasti pa delavci ter-
moelektrarne, ki si že od leta
1987 prizadevajo za uresniči-
tev ekološkega sanacijskega
programa, s čimer bodo posta-
li v Sloveniji ne le potreben,
ampak tudi okolju prijazen
proizvajalec električne energi-
je. Kot je znano, so lani že zak-
ljučili pomemben projekt za-
prtja krogotoka tehnoloških
voda in s tem omogočili, da so
v velenjskem jezeru in reki Pa-
ki po več letih spet zaplavale
ribe.
Prihodnje leto čaka TE še
največji projekt, to bo gradnja
razžveplalne naprave na naj-
večjem bloku 5, ki bo zaklju-
čena predvidoma v letu 1999.
S tem bodo v Šoštanju emisijo
SO2 zmanjšali za nadaljnjih
42.000 ton. Slovenija bo s tem
zmanjšala skupne emisije SO2
za 45 odstotkov.
IB
Banke prestale še eno preizkušnio
Rok za dokapitalizacijo bank je mimo — Večina bank je preživela
Do 30. septembra so mora-
le slovenske banke že drugič
v tem letu povečati jamstve-
ni kapital, da bi lahko ohra-
nile dovoljenje Banke Slove-
nije za opravljanje poslov
doma in v tujini. V prvi le-
tošnji dokapitalizaciji so
morale zbrati 2.040 milijard
tolarjev, zdaj pa je bilo po-
trebno ta znesek podvojiti.
Tako znaša zdaj predpisani
jamstveni kapital kar 4.080
milijard tolarjev. Po kapita-
lu sta daleč najmočnejši
SKB banka in Nova ljub-
ljanska banka.
Večina bank se je uspešno
dokapitalizirala, predvsem z
izdajami delnic in obveznic,
tako da so obdržale dovolje-
nje BS za opravljanje banč-
nih poslov, s katerimi so se
ukvarjale doslej.
Iz tabele, v kateri so zbra-
ni podatki za večje banke na
Celjskem je razvidno, da
Hmezad banka in Poštna
banka Slovenije ne dosegata
štirih milijard tolarjev. Tako
bo Hmezad banka še naprej
opravljala posle z enakimi
omejitvami kot doslej (brez
deviznega poslovanja z ob-
čani), prav tako pa tudi
Poštna banka Slovenije v
bodoče ne načrtuje zbiranja
deviznih vlog prebivalstva,
za tolarsko poslovanje pa
pravijo, da imajo dovolj ka-
pitala. Krekova banka je do-
kapitalizacijo dosegla z iz-
dajo 4. emisije delnic, z no-
minalno vrednostjo 14 tisoč
tolarjev, vseh delnic pa je bi-
lo osemnajst tisoč. Komerci-
alna banka Triglav je letos
kapital povečala z vplačilom
navadnih in zamenljivih ob-
veznic v skupni nominalni
vrednosti sedem milijonov
mark in z vplačilom delnic 4.
emisije, to je bilo 6500 delnic
po nominalni vrednosti 15
tisoč tolarjev. Višino jam-
stvenega kapitala je zbrala
večina slovenskih bank, ne
pa vse.
DAMJANA SEME
Pcxiatki v tabeli so zbrani za ve^^e banke na Celjskem.
V Zlatem griču več jabolk in man] vina
'-Vina bo letos manj, nič slabša pa ne bo kvaliteta,-' pravi direktor Janez Lešnik
v konjiškem podjetju Zlati
grič so v zadnjih tednih spra-
vili pod streho večino letošnje-
ga pridelka. Grozdja je tokrat
manj, je pa kvalitetnejše, za
dobrih 40 odstotkov večja od
lanske pa je letošnja bera ja-
bolk.
Kot je povedal direktor Zla-
tega griča Janez Lešnik so na
sedemdesetih hektarih jabolč-
nih nasadov nabrali približno
tisoč ton jabolk različnih vrst.
V nekaterih nasadih jih je
močno poškodovala toča, zato
je tudi več pridelka nižje kva-
litete, kljub temu so z bero za-
dovoljni. Večino jabolk so že
prodali avstrijskim in nem-
škim kupcem, sindikatom in
manjši del v maloprodaji, kjer
so cene za kilogram od 40 do
60 tolarjev. Dobre rezultate so
zabeležili tudi v novih nasa-
dih, med drugim so spomladi
na novo zasadili parcelo Rubi-
del, kjer so prvič poskusili s
tako imenovanim gostim saje-
njem. Na dveh hektarjih so za-
sadili deset tisoč dreves sorte
zlati delišes, ki je letos že do-
bro obrodila in sicer povpreč-
no štiri kilograme jabolk na
drevo. Tak postopek sajenja je
za domače proizvajalce še no-
vost, naložba pa se po oceni
strokovnjakov povrne v treh
do štirih letih.
Delavci Zlatega griča obde-
lujejo tudi 80 hektarov vino-
gradov, kjer pa je letina tokrat
količinsko podpovprečna. V
primerjavi s prejšnjimi leti je
.manjša za trideset odstotkov,
predvsem zaradi slabega vre-
mena v času cvetenja. Najbolj
je močno deževje oklestilo pri-
delek grozdja sort pinot, char-
donay in renski rizling, ki so
ga potrgali konec oktobra.
»Grozdja oziroma vina bo le-
tos manj, nič slabša od prete-
klih let pa ne bo kvaliteta. Pri
sortr pinot pričakujemo celo
nadpovprečno kvaliteto,« oce-
njuje Janez Lešnik.
Skupno je letos približno
400 ton grozdja, lani so ga po-
trgali 560 ton, v kleteh pa pri-
bližno 300 tisoč litrov vina.
Vso lanskoletno vino so že
prodali, predvsem gostinskim
lokalom na Celjskem in delo-
ma tudi Koroškem. V zadnjem
obdobju pa je konjiško vino
našlo svoje mesto tudi v loka-
lih višjih rangov, na primer v
protokolarnih objektih na Br-
du pri Kranju.
V Zlatem griču je sicer 34
redno zaposlenih delavcev, pri
večjih opravilih jim pomaga še
približno sto sezonskih delav-
cev. Skupno ima podjetje v na-
jemu 203 hektare zemljišč, za
katera plačujejo najemnino v
višini 170 do 250 nemških
mark za hektar na leto. Veliko
pozornosti so v zadnjih letih
namenili tehnološki posodobi-
tvi, še pred osmimi leti sedem-
najst traktorjev je zamenjalo
šest sodobnejših, racionalizi-
rali pa so tudi število zapo-
slenih.	TASK
Naprodaj delnice
LB SB Velenje
Največji lastnik upravljav-
skih delnic LB Splošne ban-
ke Velenje, koncem Gore-
nje, in še trije delničarji ban-
ke, velenjska podjetja Ve-
plas, Era in APS, so se odlo-
čili za prodajo svojih dele-
žev. Skupno je naprodaj 51-
odstotni upravljavski delež
velenjske banke. Delnice
lahko zaenkrat kupujejo le
dosedanji lastniki, če se med
njimi ne bo našel kupec, pa
naj bi bile delnice naprodaj
tudi tretjim osebam. Uprav-
ni odbor banke je že pred ča-
som sklenil, da naj bi se ve-
lenjska banka v prihodnje
povezala z eno večjih slo-
venskih bank ali bančnih
skupin. Kot možnega kupca
deleža velenjske banke se
omenja tudi SKB banko.
Seminar o patentih
Slovenska podjetniško
inovacijska mreža bo decem-
bra v nekaterih slovenskih
mestih organizirala enod-
nevne seminarje o patentih.
Namenjeni bodo vsem ino-
vatorjem, kijih zanima obli-
ka, načini in postopek prido-
bivanja zaščite za svoje ko-
vačije. Poleg strokovnjakov
iz Urada za intelektualno
lastnino bodo na seminarju
sodelovali tudi predavatelji
iz Evropskega patentnega
urada. V Celju bo seminar
12. decembra in sicer v pro-
storih Cetisa.
Konjiški LIP
Poliištvo kmaiu
delniška družba
V konjiškem Lesno indu-
strijskem podjetju Pohištvo
že dlje časa potekajo pripra-
ve na lastninsko preobliko-
vanje v delniško družbo. Kot
je povedal direktor Stane
Kokelj pri notranjem odku-
pu sodeluje z lastninskimi
certifikati 414 delavcev, biv-
ših zaposlenih in upokojen-
cev, ti bodo postali lastniki
56-odstotkov podjetja, oce-
njenega na 392 milijonov
SIT, preostalih 43 odstotkov
premoženja pa bo preneseno
na sklade.
Trenutno gospodarsko
stanje v Lipu je po Kokelje-
vi oceni pozitivno. Naročil
za proizvodnjo za izvoz in
domače tržišče je dovolj, le-
tošnje načrte so uresničili
skoraj 90-odstotno, povpreč-
na mesečna realizacija v pre-
teklem obdobju pa znaša
preko 830 tisoč nemških
mark. Izdelke so v glavnem
izvozili, na domačem tržiš-
ču prodajo le petino svojih
proizvodov.
Kmečka družba
podvojila osnovni
kapital
Delničaiji Kmečke družbe
so se na redni letni skupšči-
ni soglasno odločili za pove-
čanje osnovnega kapitala s
IGO na 200 milijonov SIT.
kar pomeni, da so podvojil'
osnovni kapital družbe. Os-
novna razloga za povečanje
osnovnega kapitala sta veli-
ko število zbranih certifika-
tov, Kmečki družbi je svoje
certifikate doslej zaupalo 80
tisoč Slovencev ter nadaljnje
odpiranje skladov, ki na os-
novi dosedanjega kapitala ne
bi bilo več mogoče.
Sff. 45. - 9. november 1995
5
GOSPODARSTVO
Sugros ne gre v stečal
fgko zagotavljajo vouilnl, dobavitelji pa so skeptični ob napovedani poroki z Blagovnim centrom
Trgovsko podjetje Sugros,
pastalo pred tremi leti z izloči-
tvijo iz nekdanjega Blagovne-
ga centra, je po zagotovilih
vodstva do sredine letošnjega
leta uspešno poslovalo. Zaradi
govoric o stečaju pa so številni
dobavitelji prekinili dobavo,
paradi česar se je Sugros zna-
v velikih težavah.
Da bi si natočili čistega vi-
na, so v torek v Sugrosu pova-
bili za skupno mizo vse doba-
vitelje in jim skušali pojasniti
položaj v podjetju. Pogovora
se je udeležilo približno 40
predstavnikov slovenskih do-
baviteljev. Številke sta nani-
zala direktor Sugrosa Albin
Sajnkar ter njegov pomočnik
Alojz Forštner. Šestega no-
vembra so obveznosti Sugrosa
znašale 505 milijonov SIT, ku-
pci so Sugrosu dolgovali 507
milijonov SIT. V podjetju so
sicer okrepili izterjavo, vendar
kljub temu niso uspeli izterjati
dovolj denarja, da bi sproti
poravnavali obveznosti, polo-
žaj se je poslabšal zaradi dol-
gih plačilnih rokov, saj tudi
tisti kupci, ki še plačujejo, po-
ravnavajo račune v 41 name-
sto 28 dneh. Sugros ima nada-
lje kar 885 kupcev, med njimi
so samo trije, pri katerih letni
promet dosega 100 milijonov
tolarjev, kar 432 pa je takšnih
kupcev, ki pri Sugrosu ustva-
rijo manj kot milijon tolarjev
letnega prometa. Na neplače-
vanje računov so še dodatno
vplivale govorice o stečaju po-
djetja, zaradi tega so številni
dobavitelji tudi prekinili do-
bavo blaga temu podjetju z
213 zaposlenimi, ki po devetih
mesecih beleži izgubo v višini
87,9 milijonov SIT.
Vodilni ljudje v Sugrosu so
dobaviteljem zato predlagali
nekaj ukrepov, s pomočjo ka-
terih bi rešili sedanji položaj
tega največjega grosista na na-
šem območju. Znotraj podjetja
so se lotili selekcije kupcev, saj
je tudi med kupci precej takš-
nih, ki Sugrosu ne poravnava-
jo računov. Sprejet je notranji
sanacijski program, s katerim
naj bi zmanjšali stroške, z do-
bavitelji pa naj bi se dogovori-
li o načinu poravnavanja ob-
veznosti. Med drugim vodstvo
Sugrosa predlaga, da bi raču-
ne dobaviteljem poravnavali
za začetek v 60 dneh, kasneje
bi bil rok 45 do 60 dni, nasled-
nja možnost pa je izdaja ak-
ceptnih nalogov. V primeru, če
se bodo v Sugrosu dogovorili
za najem kredita, pa bi jim do-
bavitelji vrnili akceptne na-
loge.
Sanjkar in Forštner sta v
pogovoru z dobavitelji pred-
stavila tudi nadaljnjo organi-
ziranost podjetja. Oktobra je
bil podpisan sporazum o pri-
pojitvi Sugrosa in Suvite k
Blagovnemu centru, kar po-
meni ponovno transformacijo
sedanjih zasebnih v družbeno
podjetje. Ravno ta čudna po-
roka, kot so povezavo označili
dobavitelji, pa je za večino
sporna. V Blagovnem centru
sta namreč danes še zaposlena
dva človeka, eden teh je bivši
direktor Venčeslav Zalezina,
podjetje je v lasti Koržetovega
sklada, kaj namerava Sklad
ukreniti s tem svojim podjet-
jem, pa vodilni v Sugrosu ne
vedo. Večina dobaviteljev, ki
so jih vodilni Sugrosa tokrat
prepričevali o uspešnosti nove
organiziranosti, pa ima slabe
izkušnje ravno z nekdanjim
Blagovnim centrom, zato se
bojijo, da se bo nedavna zgo-
dovina ponovila, in da bodo
tako kot pred tremi leti tudi
tokrat ostali praznih rok. Vo-
dilni Sugrosa so jih na torko-
vem sestanku sicer prepriče-
vali, da bo vso lepo in prav, če
jih bodo le dobavitelji normal-
no oskrbovali z blagom. A zdi
se, da jih niso uspeli prepri-
čati.	IB
Preskočili prve ovire
Sprejet sanacijski program Zlatarne - Skoraj polovica manj
delavcev
v torek so se sestali člani
upravnega odbora celjske Zla-
tarne in potrdili sanacijski
program, ki sta ga na novinar-
ski konferenci po končani seji
podrobneje predstavila pred-
sednik upravnega odbora Ro-
bert Žohar ter direktor Zlatar-
ne Boris Marolt.
Namesto prisilne poravnave
je bil poleti podpisan dogovor
i bankami upnicami. Ministr-
stvom za gospodarske dejav-
nosti in Zlatarno, ki po Žohar-
jevi oceni danes že daje prve
rezultate. Med drugim so se
dogovorili za deblokado Zla-
tarne, to je bilo uresničeno ko-
hec oktobra, pripravljen je bil
sanacijski program, ki so ga
potrdili na torkovi seji uprav-
nega odbora Zlatarne, dogo-
vorjen je sporazimi o social-
nem miru, pripravljen pro-
gram presežnih delavcev, do-
govorjena so tudi potrebna
obratna sredstva v višini 100
do 120 milijonov tolarjev za
Belovanje podjetja.
Skupna izguba Zlatarne
maša 900 milijonov tolarjev.
iz teh rdečih številk naj bi se
podjetje izkopalo in začelo
normalno poslovati s pomočjo
sanacijskega programa, ki je
pripravljen za obdobje do leta
2000. Po tem programu name-
ravajo skupno prodajo pove-
čati z 972 na 1.940 milijonov
SIT. V Sloveniji naj bi se pro-
daja povečala za 70,6 odstot-
kov oziroma z 807 na 1.377
milijonov SIT. Izvoz se bo v
petih letih s 165 milijonov SIT
povečal na 262 milijonov SIT
oziroma za 58,8 odstotkov. Za
slabo polovico, natančneje 47
odstotkov, se bo zmanjšalo
število zaposlenih, namesto
sedanjih 415 naj bi imela Zla-
tarna po sedanjih načrtih 219
delavcev. Podrobneje bodo
program presežnih delavcev
obravnavali še na skupščini
podjetja. Med sanacijskimi
ukrepi je predvideno še štiri-
kratno povečanje prodaje na
zaposlenega, vrednost prodaje
na mesec pa naj bi v letu 2000
dosegla 162 milijonov SIT. Re-
žijske stroške nameravajo let-
no znižati za 8 odstotkov, po-
leg tega pa doseči solventnost
podjetja s finančno sanacijo,
uveljaviti novo organizacijo
ter novo lastniško strukturo. S
pomočjo vseh teh ukrepov, ki
so po oceni direktorja in
upravnega odbora povsem re-
alni, bodo v petih letih pokrili
izgubo, ki se je nakopičila v
preteklih letih, do leta 2000 pa
naj bi dosegli čisti dobiček v
višini 6 odstotkov prodajne
vrednosti.
Po besedah obeh sogovorni-
kov na novinarski konferenci
je pomembno predvsem to, da
so v podjetju končno prišli do
spoznanja, da Zlatarna ne bo
nikoli največja zlatarska firma
v Evropi, kar je večkrat po-
udarjalo nekdanje vodstvo po-
djetja. Realnost, na kateri je
treba graditi, je sedanji obseg
proizvodnje in prodaje na slo-
venskem in tujem tržišču,
ohraniti pa je treba industrij-
ski značaj podjetja ter iz Zla-
tarne izločiti vse tisto, kar ima
značaj obrtne dejavnosti.
IB
BEFA prinaša prihranke
Kako poceniti proizvodnjo In postati konkurenčen z uporabo
metod REFA
Konkurenčnost na zahtev-
nih tržiščih je imperativ poslo-
vanja. Poceniti proizvodnjo in
administracijo, dvigniti pro-
duktivnost dela ob sočasnem
izboljšanju kakovosti in
zmanjševanju stroškov je cilj
Vsakega naprednega podjetja,
ki razmišlja o vstopu v konku-
renčno borbo v Evropski uniji.
Če se želimo obdržati na
zahtevnih zahodnih trgih, mo-
rata postati naša storilnost in
kakovost primerljivi s podjetji
teh trgov. Razen višine tečaja
tolarja je konkurenčnost naših
podjetij pogojena tudi s stro-
ški materiala in dela v izdelku,
dajatvami na osnovi dela, pro-
duktivnostjo in drugimi sesta-
^nami proizvodne cene. Pri-
tierljivost s temi trgi omogoča
prav uporaba metod REFA, ki
^ v Nemčiji že uveljavljene.
Pri nas pa jih izvaja podjetje
f'lSK, ki je bilo ustanovljeno
^ racionalizacije notranje or-
Sanizacije podjetij v proizvod-
■^ji in v administraciji.
Ministrstvo za gospodarske
''^javnosti je lani začelo sofi-
nancirati programe izobraže-
vanja za prenovo podjetij. Tak
:patus je ministrstvo priznalo
'^di programom REFA.
■ Gre za kontinuirani proces
l^ooljšav, v katerem so najpo-
membnejši elementi organizi-
ranosti podjetniškega poslo-
^nja tržišče, tehnika, delovni
plačilo, logistika in znanje
ustrezna kvalificiranost
zaposlenih. Proces kontinuira-
nega izboljšanja proizvodnje
je oblika timskega dela, pri
kateri se spodbuja ustvarjalni
odnos vseh zaposlenih do ob-
stoječih problemov racionali-
zacije proizvodnje in poslova-
nja. Aktivnost vseh zaposlenih
ustvarja sinergične učinke, ki
se izražajo v predlogih za raci-
onalizacije, obenem pa omo-
gočajo izredno velike prihran-
ke tako, da so stroški izobra-
ževanja v primerjavi z doseže-
nimi prihranki zanemarljivi.
Junija je v Portorožu oprav-
ljala zaključni izpit prva sku-
pina udeležencev tečaja RE-
FA. Da bi dosegli vidnejše in
učinkovitejše premike v orga-
nizaciji dela naših podjetij, je
nujno v izobraževanje vključi-
ti večje število strokovnjakov,
saj jih 250, kolikor jih je doslej
opravilo katerega izmed skup-
no 15 osnovnih tečajev REFA,
ne more bistveno spremeniti
dosedanjega načina mišljenja
in ravnanja. Dejansko bi po-
trebovali nad tisoč strokov-
njakov REFA.
Strokovnjaki s tega področ-
ja naj bi spoznane metode
uvedli v svoje delovno okolje,
kar bi pomenilo prvi celovit
preizkus uspešnosti teh metod
v naših podjetjih. Iz tega pa
naj bi razvili vzorčne modele
organizacije proizvodnje, ki
bodo uporabni za druga po-
djetja.
REFA zveza Slovenije orga-
nizira od 23. do 24. novembra
pod pokroviteljstvom Gospo-
darske . zbornice Slovenije in
sopokroviteljstvom Ministr-
stva za gospodarske dejavno-
sti, Ministrstva za znanost in
tehnologijo in Ministrstva za
delo dneve REFA na Bledu. Na
strokovni posvet je REFA zve-
za Slovenije povabila tri
ugledne nemške strokovnjake,
ki bodo udeležencem posredo-
vali izkušnje, pridobljene z de-
lom v Nemčiji in v vzhodno
evropskih deželah, odgovarjali
pa bodo tudi na vprašanja.
Profesor Georg Schmidbau-
er, ki je je univerzitetni profe-
sor, strokovnjak za makroeko-
nomijo in REFO ter svetovalec
podjetij, bo predstavil izkuš-
nje pri prestrukturiranju po-
djetij v nekdanjih socialistič-
nih državah. Bernd Frehe je
prav tako REFA strokovnjak,
sicer pa vodja službe za indu-
strijski inženiring v tovarni
motorjev Volksvvagen. Pred-
stavil bo rezultate programa
racionalizacij, ki so bile izve-
dene v tej tovarni. Herman
Burkhardt bo predaval o raci-
onalizaciji dela v administra-
ciji, saj je REFA strokovnjak z
velikimi izkušnjami iz prakse.
V administraciji se namreč ze-
lo redko sistematično proučuje
delo, so pa na tem področju
zelo velike rezerve v produk-
tivnosti.
BOGDAN VUNJAK
Velilci dnevni posli
Piše: Darja Orožim
V zadnjih dneh smo priče
hitremu naraščanju indeksa
SBI, ki je v petek presegel
1.500 točk, kar je raven iz lan-
skega decembra. Bazne cene
vseh osmih rednih delnic, ki so
vključene v izračun, indeksa
SBI, na osnovi enotnih tečajev
konec leta 1993 so: SKBR
26.951,00 SIT, PRB 20.778,00
SIT, Salus 6.520,00 SIT, NIKR
4.205,00 SIT, DAD 169.702,00
SIT, FMD 22.278,00 SIT, MKZ
3.705,00 SIT in TCTR 718,00
SIT. V primerjavi z baznimi
cenami so cene Probanke in
Finmedie trenutno pod njimi,
nad njimi pa je po zadnjih te-
čajih vseh ostalih šest delnic.
Najbolj so v obdobju izraču-
navanja SBI porasle delnice
Salus in MKZ, ki so dosegle
tečaj celo 16.500,00 SIT/del-
nico.
Minule dni so borili duhove
precej veliki dnevni posli z ne-
katerimi delnicami (večinoma
aplikacije). Z delnicami BTC
je bilo poslov okoli 700 mio
SIT, z GPGR 264 mio SIT, z
MKZ 150 mio SIT. Večina in-
formacij o tako velikih poslih
je nedostopna, vendar se v pri-
meru rasti delniških tečajev
redki razburjajo; drugače pa
bo veijetno takrat, ko bodo te-
čaji padli. Oktobra je bil na
Ljubljanski borzi sklenjen po-
sel z delnicami Mladinske
knjige Založbe, ko je lastnika
zamenjalo za okoli 3 mio DEM
delnic. Po dobrih dveh tednih
smo izvedeli, da se je za nakup
10.000 delnic MKZ odločila
družba DZS. Kdo je kupil pre-
ostanek delnic, pa za zdaj ni
znano.
Za rast indeksa SBI in z
njim vzporedno tudi drugih
delnic, je lahko več razlogov.
Ker privatizacijske delnice še
ne bodo kmalu prišle na borzo,
so vzajemni skladi ponovno
pričeli kupovati delnice, ki so
se jih v spomladanskih mese-
cih skušali znebiti po vsaki ce-
ni. Upanje za nadaljnjo rast
zbujajo tudi trdni tečaji del-
nic, ki pomirjajoče vplivajo na
lastnike. V prid naložbam v
delnice in obveznice bodo
morda kmalu še nižje bančne
obrestne mere. Banke so se na-
mreč dogovorile za novo zni-
žanje pasivnih obrestnih mer.
Dogovor je pričakovati no-
vembra.
Ponovno so oživele stare di-
leme o tem, ali 50 delnice pre-
visoke ali ne. Optimisti pravi-
jo, da je za rast še dovolj pro-
stora, če pa pogledamo delni-
ške tečaje v poletnih mesecih,
vidimo da so se tečaji že precej
opomogli. Tečaji naraščajo že
od začetka oktobra, zato lahko
pričakujemo, da se bodo poča-
si ustavili, ali obrnili navzdol.
Vprašanje pa je, kam zaslužek
naložiti in to je tudi glavni ra-
zlog za rast. Tako so delnice
PFNP dosegle 30% rasti pri
ceni 49.617,00 SIT (27.10.).
3.11. se je začelo z njimi po-
novno trgovati in ker ni bilo
ponudbe po 10% višjem teča-
ju, je borza sprostila trgova-
nje; tečaj je ta dan zrastel za
16,7%. UBKP je dosegla 30%
povečanje pri ceni 17.165,00
SIT (30.10.). V četrtek 2.11. je
dosegel povprečen tečaj red-
nih delnic SKB banke
38.271,00 SIT, kar je prav tako
30% povečanje glede na
15.6.1995, ko je znašal
29.130,00 SIT. Tečaj delnic
Term Čatež se je po več kot
dveh letih povzpel preko psi-
hološke meje 1.000,00 SIT in
prav tako dosegel 30% rast pri
tečaju 1.118,00 SIT. Ker se ve-
čini izdajateljev delnic, ki do-
sežejo 30% rast, ne mudi z ob-
javo v časopisu, se trenutno ne
trguje z delnicami UBKP in
NIKR.
Zapiranje
obratovalnic
LJUBLJANA, 2. novem-
bra (Večer) - V naslednjih
petih letih bo vsaj dva tisoč
obrtnikov oziroma samostoj-
nih podjetnikov odšlo v po-
koj in z njimi na cesto naj-
manj šest tisoč delavcev. S
tem podatkom je slovenska
obrtna zbornica opozorila na
posledice predpisa, da mora-
jo podjetniki, ki so lastniki
obratovalnic, le-te zapreti, če
hočejo v pokoj. To tudi po-
meni, da se mnogi starejši
ljudje legalno ne bodo mogli
več ukvarjati z domačo in
umetno obrtjo. Obrtna zbor-
nica z dopolnili k spremem-
bam zakona ni uspela, zato so
javnost opozorili na proble-
matiko in predlagajo, da bi
naj obrtniki tudi po upokoji-
tvi ostali to, kar so, domača
in umetna obrt pa naj bi bili
dovoljeni kot dopolnilno de-
lo.
Čoln nI več zaupen
LJUBLJANA, 2. novem-
bra (Večer) - Z dokumentov
o denarnem poslovanju pri
nakupu policijskega čolna, ki
je z dveletno zamudo spom-
ladi vendarle prisjiel v Slove-
nijo, je vlada umaknila ozna-
ke zaupnosti. V naslednjih
dneh bo vsa dokumentacija
dostopna javnosti. V parla-
mentarno proceduro so mini-
stri poslali predlog spremem-
be zakona o družinskih pre-
jemkih. Če bo za spremembo
še parlament, bo uresničen
koalicijski dogovor o postop-
nem uvajanju univerzalnega
otroškega dodatka.
Tajnikar pred
Interpelacijo
LJUBLJANA, 2. novem-
bra (Večer) - Socialdemo-
kratska stranka Slovenije je
sporočila, da bo začela zbira-
ti podpise za interpelacijo o
delu ministra za gospodarske
dejavnosti dr. Maksa Tajni-
karja. Očitajo mu namreč
vpletenost v mafijske posle v
mariborskem Tamu. Odgovo-
ren naj bi bil, da je tudi po
sprejetju sanacijskega progra-
ma plačeval provi^e prodaj-
nim posrednikom. Ce premier
Drnovšek ne bo ukrepal, bo-
do proti njemu vložili ustav-
no tožbo.
Sodelovanje
desnih strank
BOGENŠPERK, 5. no-
vembra (Delo) - Na gradu
Bogenšperk je Stranka enako-
pravnih dežel iz Celja pripra-
vila srečanje, ki so se ga ude-
ležile še Slovenska nacional-
na desnica. Liberalna stranka
in Zveza za Primorsko. Do
konca leta naj bi pripravili do-
kument, ki bo vseboval vse
ključne točke predvolilnega
koalicijskega sodelovanja
omenjenih strank, so se dogo-
vorili na srečanju.
Cepljenje lisic
LJUBLJANA, 5. novem-
bra (Večer) - Do 15. novem-
bra bodo po Sloveniji poteka-
lo cepljenje lisic proti stekli-
ni. Veterinarska uprava bo
polagala vabe za peroralno
vakcinacijo lisic proti stekli-
ni s posebnimi letali z višine
300 metrov. Vsak stik z vabo
je treba obravnavati kot ugriz
stekle živali. Mesto, kjer je
prišlo do stika, je treba izpra-
ti in obiskati najbližjo antira-
bično ambulanto.
I®
Št. 45. - 9. november 1995
DOGODKI
t'
Gradnja HC Vrhovo se hliža koncu
Država In Savske elektrarne bosta Izpolnila vse obveznosti ilo občine Radeče
Posebna komisija občine
Radeče, ki spremlja gradnjo
hidrocentrale v Vrhovem, je
konec septembra s Savskimi
elektrarnami podpisala dogo-
vor, v katerem so opredeljene
vse obveznosti, ki jih morata
zaradi gradnje hidrocentrale
izpolniti občini država in elek-
trarne. Z dogovorom se je pred
dnevi seznanil tudi občinski
svet in ga potrdil, vendar so
svetniki sklenili, da bodo od-
slej vsa dogajanja v zvezi z
gradnjo elektrarne bolj budno
spremljali.
Še sredi leta so bile razmere
v občini izredno kritične, saj
tako elektrarne kot država ni-
so imele več denarja, da bi
zaključile gradnjo hidroelek-
trarne in v celoti uredile, tako
kot je bilo ob začetku del ob-
ljubljeno, okolico v Vrhovem
in v Radečah. Mesto je bilo na-
mreč dokaj razkopano in ne-
urejeno, saj so mnoga izvajal-
ska podjetja, ki so bila in so še
vedno vezana na glavnega in-
vestitorja Savske elektrarne,
še pred izpolnitvijo svojih ob-
vez zapustila Radeče. Zato ker
je zmanjkalo denarja. Veliko
regionalnih in krajevnih cest
je bilo zaradi dolgoletnih pre-
vozov za potrebe gradnje po-
polnoma uničenih, Radeča-
nom pa nihče tudi ni znal po-
vedati, kdaj bo v mestu konč-
no zgrajena obvoznica.
Razmere tudi danes niso kaj
boljše, saj v Radečah in v Vr-
hovem ceste še vedno niso ure-
jene, odprta so tudi številna
gradbišča, vendar imajo v ob-
čini zdaj vsaj zagotovilo, da
bodo Savske elektrarne skupaj
z državo v celoti izpolnile svo-
je obljube in obveznosti, dane
pred osmimi leti. V dogovoru
so namreč zapisana podobna
določila kot v Odloku o grad-
nji HC Vrhovo, ki ga je spreje-
la nekdanja laška skupščina.
Tako kot v odloku je tudi v
dogovoru zapisano, da bo hi-
drocentrala lahko začela obra-
tovati šele takrat, ko bodo vse
obljube izpolnjene in ne bo no-
benega spornega vprašanja
več. To pomeni, da mora biti v
celoti urejeno cestno omrežje
in zgrajena radeška obvozni-
ca, urejeni morata biti strugi
Save in Sopote ter njuni bre-
govi, urejen pa mora biti tudi
celotni komunalni sistem.
V Radečah upajo, da po kri-
tičnem zastoju sredi leta Sav-
ske elektrarne in ministrstva,
odgovorna za gradnjo hidro-
elektrarne Vrhovo, mislijo res-
no in da bodo svoje obljube,
zapiscine v dogovoru, tokrat
zares izpolnili. Elektrarne so
namreč dobile potrebna poso-
jila, s katerimi bodo lahko do-
končale gradnjo in uredile Ra-
deče, predstavniki ministrstev
za promet ter za ekonomske
odnose in razvoj pa so na po-
govoru z občinsko komisijo in
občinsko upravo obljubiU, da
bo svoje obveznosti do radeške
občine zagotovo izpolnila tudi
država. Kljub temu pa je na
zahtevo občinske komisije v
dogovoru tudi zapisano, da bo
občina dala svoje soglasje za
polno obratovanje hidroelek-
trarne šele takrat, ko bo ob-
činski svet ocenil, da sta drža-
va in Savske elektrarne v celo-
ti izpolnili prav vse svoje ob-
veznosti. JANJA INTIHAR
Nova ureditev prometa v Laškem
Za zda! le na papirju — Prednost v starem mestnem središču bodo Imeli pešci
Po več kot enem letu priprav
in razprav so v Laškem le do-
bili odlok, s katerim bodo v
naslednjih letih poskusili ure-
diti promet v starem mestnem
jedru. Odlok bo sicer začel ve-
ljati že v prihodnjih dneh, ven-
dar bo do takrat, ko bo tudi v
praksi tako, kot je sedaj napi-
sano na papirju, preteklo kar
nekaj let.
Pri načrtovanju nove uredi-
tve prometa so se v Laškem
nekoliko zgledovali po celjski
modri coni, pri čemer so se
skušali izogniti slabi izkušnji
sosedov zaradi prepovedanega
dovoza z vozili k vsem objek-
tom v mestu. Zato bodo v La-
škem kljub temu, da hočejo z
novo prometno ureditvijo pri-
siliti voznike k puščanju vozil
na urejenih parkiriščih ob Sa-
vinji, vsem lastnikom objektov
v mestnem jedru dovolili do-
voz do njihovih lokalov oziro-
ma stanovanj. Pogoj bo le, da
bodo vozila parkirali na svojih
zemljiščih. K večjemu redu in
manjšim prometnim zama-
škom, zlasti v dopoldanskem
času, naj bi pripomogla tudi
omejen čas dostave blaga v tr-
govine in druge lokale ter do-
voljena teža dostavnih vozil do
največ 5 ton. Sedanja promet-
na zmeda, ki že dolgo duši in
muči Laščane pa tudi vse obi-
skovalce, vsekakor ni v ponos
mestu, ki še želi ponašati s tu-
ristično in zdraviliško narav-
nanostjo. Ker vseh težav ne bo
mogoče odpraviti kar čez noč,
in ker konec koncev v občini
razen pdloka niso pripravili za
novo prometno ur^tev še
prav ničesar, bodo promet
urejali v dveh fazah.
Večina ulic bo
enosmernih
v prvi fazi, ki naj bi jo zak-
ljučili čez kakšno leto, bodo v
središču mesta omejili dovo-
ljeno hitrost vozil na največ 40
kilometrov na uro. Na omeji-
tev hitrosti bodo opozarjale
table na Kidričevi ulici, na Va-
lentinčevi cesti, na Cesti na
grad in na Savinjskem nabrež-
ju pri domu upokojencev. Pred
osnovno šolo in pred Marke-
tom na Trubarjevi ulici bodo
postavili tako imenovane leže-
če policaje, s katerimi želijo
obrzdati zlasti hitro vožnjo
motoristov. Pripravljavci od-
loka so načrtovali, da bodo z
novo ureditvijo za ves promet
zaprli Trubarjevo ulico od ga-
silskega doma do pošte, ven-
dar so se temu uprli v trgov-
skem podjetju Izbira. Trubar-
jeva bo zato enosmerna, tako
kot bo po novem enosmerna
tudi večina drugih ulic v sta-
rem mestnem jedru. V obe
smeri se bo mogoče voziti le po
Trubarjevem nabrežju, Kidri-
čevi ulici. Cesti na Svetino in
po delu Mestne ulice na ob-
močju zdravstvenega doma.
Smer vožnje po mestnem sre-
dišču bo torej dokaj zapletena
in prav zato naj bi, upajo v
Laškem, večina voznikov pu-
stila svoja vozila rta obrobju
mesta.
Pri Kulturnem centru, hote-
lu Hum in pri železniški posta-
ji bo za obiskovalce in za za-
poslene v mestnem jedru na
voljo 240 urejenih brezplačnih
in časovno neomejenih parkir-
nih mest. Javno in brezplačno
bo tudi parkirišče pri zdrav-
stvenem domu, ki pa bo name-
njeno izključno obiskovalcem
doma. Stanovalci ter usluž-
benci občine, pošte in drugih
ustanov bodo lahko vozila
puščali na dvoriščih stano-
vanjskih zgradb oziroma »svo-
jih« objektov, urejeni parkiriš-
či, vendar z omejenim časom
in za plačilo, pa bosta še na
Trubarjevem nabrežju in pri
Banki Celje. Parkirišče na
Trubarjevem nabrežju bo tre-
ba še urediti in razširiti, tako
da bo na njem prostora za
okrog 80 vozil. Hkrati z razši-
ritvijo parkirišča bodo rekon-
struirali tudi križišče Pivovar-
niške ulice in Trubarjevega
nabrežja, kar bo v prvi fazi
tudi edini večji gradbeni poseg
v mestu. V dru^ fazi bodo raz-
širili tudi križišče Pivovami-
ške in Trubarjeve ulice, saj
pričakujejo, da bo zaradi dru-
gačnega prometnega režima v
drugih uliceih prav ta del me-
sta postal bolj obremenjen.
Boljši bivalni In
delovni pogoji
Največji del prometa bi po
novem moral potekati preko
mostu in Trubarjevega na-
brežja, po Trubarjevi ulici do
Kidričeve in naprej po Cesti
na Svetino. Od zdravstvenega
doma bo promet možen po
enosmerni Mestni ulici ter
preko Aškerčevega trga proti
Jagočam. Iz Jagoč pa se bo do
mosta čez Savinjo mogoče pe-
ljati po enosmerni cesti preko
Aškerčevega in Orožnovega
trga ter po enosmerni Mestni
ulici. Aškerčev in Orožnov trg
bosta kljub temu, da bo na
obeh dovoljen lokalni promet,
namenjena predvsem pešcem,
ki bodo imeli prednost pred
avtomobili. Potem,, ko bo zgra-
jen nov most za Jagoče in bo
ukinjen ves tranzitni promet
skozi mesto, bo najožje mestno
središče postalo prava peš co-
na, na kateri pa bo še naprej
dovoljen promet za stanovalce
tega dela Laškega ter za nujne
prevoze in dostavo blaga.
Z drugo fazo urejevanja
prometa bodo v Laškem začeli
po izgradnji novega mosta v
Jagočah in po prenovi hotela
Savinja, predvideva pa rekon-
strukcijo nekaterih križišč. V
drugi fazi naj bi odpravili tudi
vse ukrepe, ki bi se v prvi po-
kazali kot slabi ter jih nado-
mestili z novimi. V občinski
upravi se namreč zavedajo, da
bodo dobro in uspešno narav-
nanost novega odloka lahko
ugotavljali šele potem, ko ga
bodo začeli uresničevati. Pri
tem pa so prepričani, da bo
nova prometna ureditev, ki naj
bi mestu dala tudi novo kako-
vost bivanja, uspela le, če jo
bodo resno upoštevali prav vsi
Laščani in obiskovalci mesta.
J. INTIHAR
Zapleti v športnem parku
Komu In na kakšen način zaupati objekte v Šentjurju?
šentjurski športniki dose-
gajo odmevne uspehe, v me-
stu pa imajo nerešene težave
v zvezi z upravljanjem šport-
nega parka. Znano je, da nji-
hovi nogometaši in atleti do-
segajo odmevne uspehe, do-
bri so tudi košarkarji, šahisti
so se uveljavili v državnem
merilu, plezalce pa vodijo
priznani Himalajci. Razmah
šentjurskega športa so omo-
gočile prav nove prostorske
in druge možnosti.
Z iskanjem koncesionarja
za upravljanje športnega
parka so začeli že februarja,
ko so objavili prvi javni raz-
pis, ponudb pa je bilo pre-
malo. Po aprilski ponovitvi
se je javilo, kot edini intere-
sent za prevzem koncesije,
domače Nogometno društvo.
Prijavila se je tudi Stano-
vanjska zadruga Rifnik, ki je
želela le upravljanje ter bi
prostore oddala v najem, dva
zasebnika pa sta se zanimala
za najem bazena z okrepče-
valnico ter fitnesa.
Občinska strokovna služ-
ba je pred dnevi v občinskem
svetu hotela preveriti odloči-
tev (bivše občinske skupšči-
ne) ali naj v občini še vztra-
jajo s podelitvijo koncesije,
saj se lahko odločijo tudi za
najemna razmerja. Kot je
mogoče slišati, naj bi bilo
Nogometnemu društvu v bi-
stvu vseeno, saj bi mu prišla
prav tudi odločitev za najem
poslovnih prostorov. V ome-
njenem društvu (ki ima nad
sto tekmovalcev) si namreč
želijo tudi lastnega zaslužka,
do česar bi prišli z okrepče-
valnico v športnem parku.
To bi, po drugi strani, lahko
precej razbremenilo občin-
ski proračun, računa občina.
V občinskem oddelku za
gospodarske in družbene de-
javnosti so tako predlagali
svetnikom novo rešitev. Za
objekte športnega parka bi
skrbel upravnik, poslovne
prostore bi za najemnino da-
li športnikom, klubski pro-
stori športnih društev pa bi
bili brezplačni. Na stadionu
bi imeli prednost nogometa-
ši, na atletskih stezami atleti,
povsod pa bližnja osnovna
šola. V občinski stavbi meni-
jo, da omogoča takšen pred-
log najučinkovitejše varova-
nje občinskega premoženja,
za prihodnost pa ostajajo
odprte možnosti.
Na zadnji seji se občinski
svetniki še niso mogli odloči-
ti, zato je potrebno, za pri-
hodnjo sejo pripraviti tako
predlog koncesijske kot tudi
najemnih pogodb. V občini
se bojijo morebitnih zaple-
tov, saj se lahko z odločitvijo
— čebipreveč omahovali — za-
vleče celo v prihodnjo kopal-
no sezono.
BRANE JERANKO
O agrarni reformi
Naša slovenska zemlja je v
bistvu zemlja srednjega in ma-
lega kmeta. V teku stoletij se je
namreč pri nas veliko posestev
vidno manjšalo radi dopusti-
tve odtujitve zemlje od pose-
stev, bodisi potom podelitve
pri dedovanju dedičem, bodisi
radi odprodaje poedinih delov
posestev vsled težkih gospo-
darskih prilik, ki pač za slo-
venskega kmeta v vsej njegovi
zgodovini nikdar niso bile
ugodne. - Na drugi strani pa so.
še izza fevdalnega gospodar-
stva ostala na naši zemlji tu in
tam kot črni madeži razne
graščine in veleposestva, po
večini v rokah tujerodcev, na-
rodnih izdajalcev, pa tudi do-
mačih mogotcev in finančni-
kov, ki so se okoriščali od
splošnega obubožanja kmeč-
množic in si ustvarili vele-
posestva, na katerih so izko-
riščevali delovno silo poljedel-
skega delavstva. Ravnotako so
razne banke, delniške družbe,
podjetja itd. izkoriščala gmot-
no stanje našega podeželja
prišle z rubeži in sličnim često
do ogromnih kompleksov
kmečke zemlje. Pa tudi cerkve,
škofije, samostani, razne ver-
ske ustanove itd. so prišle te-
kom stoletij do velikih površin
zemljišč, bodisi tudi potom za-
puščin vernikov brez nasled-
nikov ali karkoli že. Ponekod
je spet prišla zemlja v last raz-
nim advokatom, trgovcem, in-
dustrijalcem itd., torej ljudem,
ki se z obdelovanjem sami ne
ukvarjajo, temveč jim ista slu-
ži le kot neke vrste šport, ali
pa v obogatitev brez trohice
lastnega dela in truda.
Marsikje so tekom časa na-
stala sicer čisto kmečka ven-
dar pa velika posestva, katera
radi svoje obsežnosti niso v ce-
loti in intenzivno obdelana in
izkoriščena.
Vsa ta zemlja, oziroma vsaj
del zemljišča, mora priti zopet
v last tistemu, ki jo obdeluje -
torej kmetu. Radi tega so se
vršile razne agrarne operacije,
n.pr. že v preteklem stoletju
predvsem pa po prvi svetovni
vojni. Vendar pa se iste niso
dovolj korenito izvedle, ker so
bili na oblasti sami veleposest-
niki in izkoriščevalci delovne-
ga ljudstva, razen tega pa so se
prizadeti znali s pomočjo do-
brih zvez in mahinacije spret-
no izogniti zakonskim predpi-
som. Z zmago ljudstva in z
vzpostavitvijo naše ljudske
oblasti je med drugim prišlo
tudi to pereče vprašanje do
dokončnega in temeljitega
uresničenja z zakonom o
agrarni reformi, z izvedbo ka-
terega bo res prišla zemlja v
roke tistemu, Id jo obdeluje in
spoštuje, to je našemu kmetu.
Da pa bo ta reforma v okviru
zakona in po navodilih Mini-
strstva za kmetijstvo res ko-
ristno in pravično izvedena,
nam je garant ljudstvo samo,
ki bo potom svojih izvoljenih
ljudskih oblasti, ne samo po-
sredno, temveč tudi neposred-
no udeleženo pri samem izva-
janju zakona. Ni nobeno čudo,
da se nasprotniki naše ljudske
oblasti zaletavajo v agrarno
reformo, pa bodisi da je to
»Pastirski list« ali pa prišepe-
tavanje reakcionarjev med
preprostim ljudstvom, češ, ob
zemljo boste, vzeli vam jo bo-
do. Res je, vzeli jo bomo tem
podtalnim reakcionarjem in
ljudskim izkoriščevalcem, ka-
terim je zemlja služila le za
izkoriščanje delovnega ljud-
stva, kajti sami je niso znali
niti obdelovati, niti rabit, niti
ljubiti, kot jo zna naš kmet,
kateri jo bo sedaj dokončno in
za vse večne čase dobil v svojo
last in obdelovanje. V prihod-
nji številki iz našega okrožja,
koliko in katera veleposestva
bodo razdeljena med kmete.
(Nova pot, 26. oktobra 1945)
Nadzor
obveščevalcev
LJUBLJANA, 2. no.
vembra (Dnevnik) - Komi-
sija državnega zbora za nad-
zor nad delom varnostnih in
obveščevalnih služb seje po.
govarjala s člani komisije
nemškega zveznega parla.
menta za nadzor obveščeval.
nih služb in izvedela nekaj
koristnih informacij. Ta nad.
zor opravljajo v nemškem
parlamentu kar štiri telesa,
poleg tega pa obstaja še necd-
visni zvezni pooblaščenec za
varstvo podatkov, ki nadzo-
ruje tudi obveščevalne služ-
be. Nemce pa je predvsem
zanimalo, ali se Sloveniji zdi
potrebno, da ima službo za
obveščevalne operacije v tu-
jini.
Pod devetimi
odstotki?
PORTOROŽ, 5. novem-
bra (Večer) - Dvanajsto
konferenco Ljubljanske bor-
ze je odprl podpredsednik
vlade Janko Deželak. Pove-
dal je, da lahko na osnovi je-
senske analize rezultatov
gospodarjenja pričakujemo,
da bo ob koncu leta inflacij-
ska stopnja, merjena z rastjo
življenjskih stroškov, pod de-
vetimi odstotki. To pomeni,
da seje inflacijsko gibanje iz
leta 1994 prepolovilo.
Tajnikar zavrača
obtožbe
LJUBLJANA, 6. no-'
vembra (Dnevnik) - Mini-
ster za gospodarske dejavng-
sti Maks Tajnikarje v pismu,
ki ga je poslal predsedniku
vlade Janezu Drnovšku 2ani-
kal vsa opozorila o svojem
nepravilnem ali celo nekaz-
nivem delovanju.Tajnikar je
poudaril, da kot minister ni
podpisal nobene komercial-
ne pogodbe, ki bi opredelje-
vala posle za podjetji Tam
Maribor in AM-BUS Ljub-
ljana.
Zeleni Izbrisani Iz
registra?
LJUBLJANA, 6. no-
vembra (Dnevnik) - Zeleni
Slovenije so dobili odločbo
ministrstva za notranje zade-
ve, po kateri so od 28. aprila
letos izbrisani iz registra
strank. Predsednik stranke
Vane Gošnik trdi, da ima de-
janje politično ozadje in da
je odločba protiustavna, za-
to So na vrhovnem sodišču
vložili tožbo. Iz registra naj
bi jih izbrisali, ker do konca
aprila niso uskladili statuta
stranke z novim zakonom o
strankah. Po zagotovilih Ze-
lenih so to storili, vendar ni-
so dobili povratnih informa-
cij, da statut v nekaterih čle-
nih še vedno ni usklajen.
Proračun skozi
delovna telesa
LJUBLJANA, 6. no-
vembra (Delo) - Predlog dr-
^žavnega proračuna za prihod-
nje leto te dni tema obrav-
nav številnih delovnih tele^
državnega zbora. Z njim f
bodo poleg članov odborov ii^
komisij uk^varjali tudi dr&v-
ni svetniki. Prav slednji s^
bodo verjetno temeljito loti''
predloga, tako kot kažejo do-
sedanje izkušnje.
Sff. 45. - 9. november 1995
7
DOGODKI
Zlati lis! za Atomsice Toplice
zlati Delov list so že drugo
Ifto zapored prejele Atom-
ske Toplice. Glavni in odgo-
vorni urednik Dela, Tit Do-
Ijcršek, ga je v ponedeljek
podelil direktorju Zdraviliš-
ka, Borisu Završniku, sloves-
nost pa so združili z uradnim
odprtje™ letošnjih pridobi-
lev Atomskih Toplic.
Zlati list je priznanje akci-
je Turistična porota bralcev
pela, za katero so letos pre-
jeli 84 tisoč glasovnic. Atom-
ske Toplice so letos že drugič
zapovrstjo zmagale v tej od-
jievni akciji.
Direktor zdravilišča, Boris
2avršnik, je napovedal nove
naložbe, saj potrebujejo še
povezovalni hodnik v Terme,
pokrito športno dvorano, po-
sodobljeni kamp z letnimi
bazeni in še kaj. Potreben je
le krajši predah ter kapital-
ski zagon, je dejal. Med novi-
mi lastniki Atomskih Toplic
bo 33 odstotni delež v lasti
Slovenskih železnic, precejš-
nji delež pa tudi Slovenija-
turista ter še drugih. Z zbi-
ranjem certifikatov bodo
aključili 27. novembra.
Na slovesnosti je župan
občine Podčetrtek, Marjan
Drofenik, opozoril na pomen
turizma za občino s 5 tisoč
prebivalci, ki je po številu
nočitev v državi na 10. me-
stu. Zdravilišču pa je ob po-
membnem priznanju osebno
čestital tudi državni sekretar
ja turizem, Peter Vesenjak,
d je govoril o viziji turizma.
Va prireditvi so podelili tudi
Zelene Delove liste in sicer
drugouvrščenim Čateškim
Toplicam, Šmarješkim To-
plicam ter Simonovem za-
livu.
V Atomske Toplice so pri-
šli številni, ugledni gosti iz
gospodarskih ter političnih
krogov, med njimi tudi hrva-
ški veleposlanik, Miljenko
Žagar. Za konec so opravili
tudi simbolično odprtje le-
tošnjih novih pridobitev, no-
vega letnega kopališča pri
Termah, hotelskega prizidka
ter zdravstvenega dela.
V kulturnem programu je
nastopil pevski zbor Atom-
ske Toplice, ki deluje pod
pokroviteljstvom domačega
Zdravilišča.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
Glavni in odgovorni urednik Dela, Tit Doberšek, predaja zaslu-
ženo priznanje direktorju Atomskih Toplic, Borisu Završniku.
V Atomskih Toplicah ne mirujejo. V bližini kampa so že pričeli graditi novo Atomsko vas.
Pretres brez posledic
Roglo je zapustil vodja Edvartl Fenko s sodelavci; začasno
vodstvo prevzel direktor Uniorjevega Turizma IVIaks Brečko
Uniorjev turistično rekre-
acijski center na Rogli je od
srede oktobra brez večine do-
sedanjega vodstva. Odpoved je
dal vodja Edvard Fenko in še
nekateri vodje sektorjev oziro-
ma preddelavci. V Uniorju so
odpovedi sprejeli, vodenje pa
je tudi v operativnem smislu
prevzel direktor Turizma
Maks Brečko.
»Odpovedi smo sprejeli, .na
poslovanje pa to nima vpliva.
Čeprav teh delavcev ni več na
Rogli (Edvard Fenko je od 18.
oktobra na dopustu), motenj
ni. Vse teče še več kot normal-
no,« komentira posledice od-
hoda peterice Maks Brečko, ki
je začasno, dokler ne najdejo
novih kadrovskih rešitev, v ce-
loti prevzel vodenje Rogle.
Glede na izredno uspešno
poslovanje Uniorjevega Turiz-
ma in še posebej Rogle, ki je za
letos bolj kot ne že v celoti
razprodana, je optimizem se-
veda razumljiv. Očitke, da so
morda delavci odšli (tudi) za-
radi premale pozornosti Uni-
orja do Rogle oziroma pres-
kromnih vlaganj v primerjavi
z vlaganji v Terme Zreče,
Maks Brečko odločno zavrača:
»V Roglo smo v preteklih letih
vložili že ogromno, je pa na-
ravno in logično, da smo letos
veliko vlagali tudi v Terme.
Vlagamo pač tam, kjer priča-
kujemo največji dobiček. Že
sedaj lahko zatrdim, da bo Tu-
rizem letos dosegel planirano
realizacijo v višini 17,5 milijo-
na nemških mark, delež Rogle
pa pri tem predstavlja le nekaj
več kot polovico. Sicer pa vla-
ganja na Roglo močno ovirajo
še nedokončani denacionali-
zacijski postopki, tako da lah-
ko rečem, da smo za Roglo na-
redili vse, kar je sploh mogoče
narediti.«
O doseganju zastavljenih ci-
ljev, predvsem pa o vseh novo-
stih Turizma v letošnji ponud-
bi (morda pa že tudi o novih
kadrovskih rešitvah za Roglo),
bodo spregovorili prihodnji
. torek, 14. decembra na novi-
narski konferenci.
MBP
filjl ne bodo doseženi
\rženjsko razvojna konferenca Gorenja Gospodinjski aparati
Itženjsko razvojna konferen-
a Gorenja Gospodinjski apa-
ati V Radencih je bila 2. in 3.
»vembra Trženjsko razvojna
onferenca Gorenja • Gospo-
injski aparati. Osnovni na-
len vsakoletnega srečanja
ttdstva podjetja, direktorjev
brenjevih podjetij na tujem
»vodstvenih delavcev je bila
icena gospodarjenja v letu
1995 in dogovor o ciljih v letu
1996.
Po zadnjih ocenah,bodo v
Gorenju Gospodinjski aparati
letos izdelali blizu 1.560.000
velikih gospodinjskih apara-
tov. Predvidena proizvodnja
bo za 7% večja od lanske, za
letošnjimi cilji pa bo zaostaja-
la za 3%. Prodali bodo za
okrog 2,6% velikih gospodinj-
skih aparatov manj, kot so na-
črtovali. Finančni rezultat iz
rednega poslovanja bo, kot ka-
žejo ocene, negativen zaradi
razkoraka med rastjo menjal-
niških tečajev in domačo in-
flacijo, medvalutnih nihanj,
nedoseženega dviga cen goto-
vih izdelkov in še nekaterih
drugih vzrokov.
Eden od ciljev za leto 1996
je proizvodnja skoraj 1.636.00
velikih gospodinjskih apara-
tov, se pravi, da naj bi izdelali
4% več kuhalnih, pralno sušil-
nih in hladilno zamrzovalnih
aparatov kot letos. Sicer bodo
nadaljevali s prizadevanji za
pospeševanje prodaje, priza-
devali si bodo za znižanje stro-
škov vseh vrst in za racionali-
zacijo poslovanja. Trženjsko
razvojne konference Gorenja
Gospodinjski aparati v Raden-
cih sta se udeležila tudi dr. Jo-
že Mencinger, direktor Eko-
nomskega inštituta Pravne fa-
kultete Ljubljana, ki je govoril
o vključevanju Slovenije v
svet, še posebej v evropska go-
spodarska gibanja, državna
sekretarka v ministrstvu za
ekonomske odnose in razvoj
mag. Vojka Ravbar pa je pred-
stavila aktivnosti Slovenije za
izenačevanje pogojev pri na-
stopanju slovenskega gospo-
darstva v svetu, zlasti še v
Evropi.
MARJAN LIPOVŠEK
Krajani nasprotujejo
širitvi deponije
Na Ložnlcl odlagališče odpadkov še
največ pol leta
Približno 130 krajanov Lož-
nice, Škafarjevega hriba in
drugih krajev v neposredni
bližini tamkajšnje deponije je
na ponedeljkovem zboru od-
ločno zavrnilo vsakršna raz-
mišljanja o širitvi deponije.
Predstavniki Vodnogospo-
darskega biroja iz Maribora so
namreč v sodelovanju z žal-
skim občinskim vodstvom pri-
pravili projekt sanacije depo-
nije komunalnih odpadkov
Ložnica in možnosti njenega
povišanja. Po tem projektu naj
bi deponijo zvišali za devet
metrov, kar pa so krajani na
tokratnem zboru odločno za-
vrnili. Namesto tega so imeno-
vali posebno pet člansko ko-
misijo iz vrst krajanov, ki bo
do konca novembra pripravila
svoje zahteve za sanacijo odla-
gališča. Če bodo v občinskem
vodstvu pripravljeni prisluh-
niti njihovim zahtevam, bodo
krajani pristali na to, da se na
deponijo vozijo odpadki še na-
daljnjih šest mesecev, v na-
sprotnem primeru pa se bodo
odločili za takojšnjo zaporo
deponije. Od žalskega župana
Milana Dobnika pa zahtevajo,
da nadaljuje začete pogovore o
skupnem reševanju problema
deponije s predstavniki celjske
in velenjske občine.
IB
Svetovalna
pisarna za
potrošnike v
Velenju
Zveza potrošnikov Slovenije
je v ponedeljek, 6. novembra,
odprla na Efenkovi ulici v Ve-
lenju območno pisarno, v ka-
teri bodo svetovali potrošni-
kom iz Šaleške in Zgornje Sa-
vinjske doline.
»Potrošniki pridobivamo na
veljavi,« je ob odprtju sveto-
valne pisarne, v Sloveniji že
pete zapored, dejala Breda
Kutin, predsednica Zveze po-
trošnikov Slovenije, pri tem pa
dodala, da je prav za vsakega
potrošnika najvažnejše to, da
lahko dobi za pošteno plačilo
dovolj kakovostno storitev ali
izdelek. Strokovnega svetova-
nja ob potrošnikih dilemah in
zagatah, ki jih prav gotovo ni
malo, bodo odslej deležni tudi
v savinjsko-šaleški regiji. Za-
dovoljstvo ob pisarni te vrste
je izrazil tudi velenjski župan
Srečko Meh, saj je po njego-
vem mnenju ravno to ena iz-
med institucij, ki bo Velenjča-
nom in vsem ostalim v veliko
korist, ker jih bo usmerjala k
nakupovanju dobrih izdelkov
in storitev. Še zlasti pa naj bi
jih obvarovala pred nepremi-
šljenim zapravljanjem trdo
prisluženega denarja.
KL
Več sreče v letu 1996?
Občina Laško je preko repu-
bliške Direkcije za ceste letos
dvakrat poskusila priti do do-
datnih državnih sredstev za
sanacijo najbolj kritičnega de-
la magistralke Laško-Zidani
Most in regionalne ceste Jur-
klošter-Dežno. Oba poskusa
sta bila neuspešna, saj zmanj-
kuje denarja tudi v državnem
proračunu.
Zdaj v občini upajo, da bodo
slabe cestne razmere izboljšali
vsaj s pomočjo Cestnega po-
djetja Celje, ki je že pripravilo
seznam ukrepov, ki bi jih v
naslednjih nekaj letih morali
izvesti na regionalnih in magi-
stralnih cestah celjske regije.
Zbir najbolj nujnih popravil
naj bi upoštevali poslanci pri
sprejemanju državnega prora-
čuna za naslednje leto. V obči-
ni Laško je najbolj pereče sta-
nje na magistralni cesti, zato
je prenove zlasti potreben tri
kilometre dolg odsek med La-
škim in Udmatom. Cesto bi bi-
lo nujno prenoviti oziroma
preplastiti še od Rimskih To-
plic do Zidanega Mosta, v Ve-
hkem Širju, pri Debru, med
Udmatom in Smarjeto ter med
Šmarjeto in Rimskimi Topli-
cami. Na magistralki bi bilo
treba sanirati še plaz za kopa-
liščem v Rimskih Toplicah,
used na cesti v Šmarjeti ter
100 metrov zidov ob Savinji v
Udmatu. Med regionalnimi ce-
stami je najbolj kritična ma-
kadamska povezava med Jur-
kloštrom in Dežnim, prepla-
stiti pa bi bilo treba še cestni
odsek med Hrastnikom in
Šmarjeto, Šmarjeto in Jurklo-
štrom ter Bregom in Jurklo-
štrom. Prenove sta potrebna
tudi dva mosta.
JI
Upravni odbor Banke Celje d.d. v skladu z 69. členom
Statuta Banke Celje d.d.
razpisuje
delovno mesto s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
direktorja PRAVNE SLUŽBE.
Od kandidatov pričakujemo, da imajo:
-	visoko izobrazbo pravne smeri
■	najmanj 36 mesecev delovnih izkušenj na področju
urejanja pravnih zadev
■	vodstvene in organizacijske sposobnosti
-	pravosodni izpit
Mandatna doba traja 5 let
Vloge s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti
in opisom dosedanjih delovnih izkušenj, pričakujemo v
8 dneh po objavi na naslov: Banka Celje d.d.,
Vodnikova 2, 63000 Celje, Kadrovska služba.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po
sprejemu sklepa o imenovanju direktorja na Upravnem
odboru Banke Celje d.d
I®	Št. 45. - 9. november 1995
8	DOGODKI

Kako prihraniti
energijo in denar
y CeUu že Uve leti odprta energetska svetovalna pisarna — Od pomoči pri gradnji
hiše do nasvetov za smotrnejšo rabo energije pri gospodinjskih aparatih
Zaradi intenzivne gradnje
plinskega omrežja se je v
zadnjih štirih letih zrak v
Celju občutno izboljšal. Leta
1968 je bilo letno dnevno
povprečje žveplovega diok-
sida v kubičnem metru zraka
280 mikrogramov, lani je bi-
lo samo še 36 mikrogramov.
Celjska občina, tako pa je
tudi marsikje drugje po Slo-
veniji, je torej storila kar
precejšen korak k čistejšemu
okolju, zdaj pa je čas, da
skupaj z vsem prebivalci na-
še države naredi čim več tudi
za smotrno rabo energije.
Energetska pisarna v Celju
ima svoj sedež v drugem nad-
stropju Prešernove 27, nasvete
pa je mogoče dobiti vsak torek
in četrtek od 15. do 18. ure.
Slovenija je namreč zelo si-
romašna z energetskimi viri
in je njena odvisnost od uvo-
za že sedaj 62 odstotna. Prav
zato so pri nas pred tremi
leti v okviru Slovensko-Šta-
jerske energetske iniciative
podpisali skupen projekt in
na osnovi avstrijskih izku-
šenj izdelali model energet-
skega svetovanja za gospo-
dinjstva. Pravilne in tudi
učinkovite ukrepe za bolj
varčno porabo energije je
namreč težko izbrati brez
pomoči strokovnjakov. Pred
dvema letoma je Gradbeni
center Slovenije začel po
vseh večjih občinskih središ-
čih odpirati energetske sve-
tovalne pisarne, v katerih
usposobljeni energetski sve-
tovalci na osnovi izkušenj
poskušajo čim bolj pomagati
vsem, ki so se odločili za var-
čevanje z energijo. Energet-
skih pisarn je danes že dvaj-
set, v celjski, ki so jo odprli
oktobra leta 1993, pa je v
tem času poiskalo pomoč 80
ljudi. Dipl. ing. Martin Ma-
jer, ki je eden od štirih sveto-
valcev, kolikor jih trenutno
dela za širšo celjsko regijo
meni, da je bilo njihovo delo
doslej dokaj uspešno in da je
večina, ki je pri njih prosila
za nasvet in ga tudi upošte-
vala, zmanjšala porabo ener-
gije in s tem tudi mesečne
izdatke.
V energetskih pisarnah lo-
čijo tri vrste obiskov: sploš-
ne informativne, obiske s
konkretnimi vprašanji in od-
govori ter obiske, pri katerih
želijo občani izvedeti čimveč
o razpisih, ki jih država ob-
javlja za smotrno rabo ener-
gije. O vseh pogovorih v po-
sameznih svetovalnih pisar-
nah so obveščeni tudi v
Gradbenem centru Sloveni-
je. Le tako lahko namreč
ugotovijo, kakšne težave pe-
stijo ljudi, in le tako se lahko
potem država odloči za obli-
ko pomoči občanom, ki želijo
varčevati z energijo. Poleg
predavanj o tem, kako pri-
hraniti energijo, ki jih sveto-
valne pisarne organizirajo
povsod, kjer to želijo, pri-
pravlja Gradbeni center še
mnoge vseslovenske akcije.
Prejšnji mesec, na primer, so
po vsej Sloveniji pregledali
sto šol, da bi ugotovili, kako
še lahko prihranijo energijo
in tudi denar. Kmalu se bo
najprej v Celju, nato pa še v
drugih mestih začela tudi
akcija, v kateri bodo . stro-
kovnjaki sto gospodinj-
stvom, ki se grejejo na olje,
pravilno nastavili oljne go-
rilnike. Cilj akcije je navadi-
ti ljudi, da pred vsako kuril-
no sezono pravilno namesti-
jo gorilnike ter tudi na tak
način preprečijo nepotrebno
prekomerno porabo energije
in onesnaženost zraka.
Vsi nasveti v energetski
pisarni so brezplačni. Martin
Majer poudarja, da njihov
namen še zdaleč ni komerci-
alni, saj želijo ljudi, ki se od-
ločajo za gradnjo ali adapta-
cijo hiše oziroma stanovanja,
obvarovati pred raznimi
»mojstri« ter jih pravilno po-
učiti, kako prihraniti čimveč
energije in denarja. Zato pri-
poroča vsem, ki bodo obi-
skali njihovo pisarno, naj za
pogovor pripravijo čimveč
informacij: načrt ali skico
hiše ali stanovanja, v kakš-
nem stanju so stene, okna,
podi, streha, porabo goriva
za eno ali več let nazaj, raču-
ne za plačilo elektrike, vode.
ogrevanja, velikost bojlerjev
za toplo vodo, dobrodošle pa
bodo tudi vse želje in zamisli
občanov o možnostih za
zmanjšanje rabe energije. Le
tako bo mogoče hitreje od-
kriti vzroke za veliko porabo
goriva ali toplotne in elek-
trične energije ter takoj reši-
ti enostavnejše težave. V sve-
tovalnih pisarnah pa ne da-
jejo le »velikih« nasvetov, saj
se na svetovalce lahko obr-
nemo tudi takrat, ko ne ve-
mo, ali je gospodarno star
gospodinjski aparat, ki še
dobro deluje, zamenjati za
novega, ki varčuje z energijo.
JANJA INTIHAR
Osveščeno ravnamo, če sproti
zapisujemo podatke o energiji,
ki jo rabimo. Razbiramo jih
lahko s plačanih računov.
Redno spremljanje podatkov o
porabljeni energiji nas bo pra-
vočasno opozorilo na napake
in nas spodbujalo k pravilne-
mu ravnanju.
Poraba toplote je odvisna od
temperature v prostoru. Dve
stopinji razlike (med 20 in 22)
sta na prvi pogled nepomemb-
ni, a pomenita do 12 odstotkov
dodatne porabe toplote. Zato
so termostatski ventili na ra-
diatorjih zelo ekonomični.
V ogrevalni sezoni ne smemo
popolnoma izključiti ogreva-
nja. Ponovno kurjenje zahteva
namreč več energije, zmrzova-
nje pa lahko poškoduje
zgradbo.
Kdor zastira ogrevala, zaprav-
lja energijo. Zato umaknite
pohištvo, ki stoji pred radi-
atorjem ali pečjo, pa tudi za-
vese, ki segajo do tal in radi-
atorje popolnoma zakrivajo.
Poročilo svetnikom
Pretekli teden je zasedal
šentjurski občinski svet, kot
ponavadi pa je županov urad
poročal o dogajanju v občini.
Svetniki so med gradivom pre-
jeli podatke o denarju za de-
mografsko ogrožene, o priča-
kovanju rebalansa občinskega
proračuna, načrtovani gradnji
doma upokojencev, pa tudi o
asfaltni prevleki ob Slivni-
škem jezeru.
Občina Šentjur se je na le-
tošnji razpis za pomoč demo-
grafsko ogroženim prijavila z
dvoletno naložbo v krajevno
telefonijo v južnem delu obči-
ne. Za takšno naložbo je mo-
goče dobiti največ slaT)o tretji-
no potrebnih sredstev, -šent-
jurski občini pripada za tele-
fonijo 20 milijonov, po dejan-
ski delitvi pa 30 milijonov. Za-
to so dodali še naložbo v vodo-
vod Hrast je, za potrebe pre-
cejšnjega dela občine.
V občini pripravljajo reba-
lans občinskega proračuna, po
državnem osnutku pa pripada
Šentjurju 180 milijonov za
stari dolg v zvezi z obvoznico,
119 milijonov za gradnjo doma
upokojencev ter le 5 milijonov
za asfaltiranje regionalne ce-
ste maršala Tita, med Pre^
jem ter Lesičnim. Šentjur^g';
se že pripravljajo na grad^J
doma upokojencev, na za4
seji občinskega sveta so taJ
imenovali gradbeni odbor, J
razpis za gradnjo so se prijaJ
li šentjurski Alpos, trboveljs),
Rudis, velenjski Vegrad t!
celjska Gradiš in Ingrad. ^
županovega urada tudi pof^
čajo o preurejanju plinsk
kotlovnic v mestu Šentjur.
tos so jih uredili v občinjij
stavbi, Ipavčevi hiši, vrtcu t^
tlasbeni šoli, v osnovni šol
entjur pa še delajo. Preurejj
nje je bilo dražje kot so izraču
nali, zato bo potrebno nekj
dodatnega denarja še iz reba
lansa.
Začeli so tudi z obnovo cest,
ob Slivniškem jezeru. Pri tej
bo ministrstvo za okolje jj
prostor prispevalo blizu 3 nj
lijone tolarjev za kanale za ne
moteno prehaj?inje redkih žab
Sicer pa so v zadnjem časij
preoblekli tudi cesto miim
šentjurske železniške postaj«
most čez Voglajno pa usposo
bili za tovorni promet. Cesto
Zgornji trg bodo lahko dokon
čali šele prihodnje leto.
BRANE JERANK(
VTV bogatejši
za občinski denar
Velenjski svetniki so minuli
torek v nadaljevanju devete-
seje mestnega sveta sprejeli
predlog sklepa o pristopu k so-
financiranju informativnega
programa VTV studia Vaša te-
levizija. V ta namen naj bi ob-
čina letno odštela 16 tisoč
nemških mark.
Župan Srečko Meh, je me-
nil, da ponuja regijska televi-
zija s sedežem v Velenju eno
od možnih oblik medijskega
prodora in promocije mestne
občine v širši slovenski pro-
stor. K informiranju naj bi ob-
čino zavezovalo tudi načelo o
javnosti dela organov lokalne
skupnosti. Svetniki so o pred-
logu sofinanciranja informa-
tivnega programa VTV raz-
pravljali že v prvem delu deve-
te seje, ki je bila 24. oktobra,
takrat so se s tem načeloma
strinjali, obenem pa izrazili
nekatere pomisleke. Svetnik
Igor Centrih je tudi v zadnji
razpravi dejal, da po spreje-
tem predlogu proračuna ne
morejo sprejemati novih fi-
nančnih obveznosti za letos.
Župan je pojasnil, da bi leto
informativni program VTV fi
nancirali iz tekočih stroška
upravnih organov, med njin
iz stroškov, namenjenih pro
mociji občine, v naslednja
letu pa bi predvideli v te nj
mene posebno postavko. Sve
niki so predlog soglasno spri
jeli.
Zanimivo je, da so na ci
izmed prejšnjih sej načeli tu(
vprašanje izplačila pomo
Radiu Velenje, ki so mu obč
narji že pred šestimi leti podi
rili terjatev podjetja HPH (
Gorenja Elektronike, da '
lahko izboljšal svojo tehničii
opremljenost. Danes znaša t
terjatev 10,7 milijona tolarje
Letos naj bi jim obljubljei
pomoč izplačali iz občins^
proračuna, vendar se svetni
s takim predlogom niso str
njali. Sprejeli so modificira
sklep, da naj bi polovico
vsote namenili velenjski knji
niči za nakup knjig, drugod
lovico pa za sofinanciranje ii
formativnih programov sre<
stev javnega obveščanja.
K
Podeljeni certifikati Univerze Cambridge
v soboto je bila v celjskem Narodnem domu slovesna podelitev certifikatov Univerze Ca"
bridge tistim petindvajsetim Celjanom in okoličanom, ki so uspešno opravili izpit iz zna>
angleškega jezika.
V Celju na tečaje Univerze Cambridge (UCLES) kandidate pripravlja jezikovna šola BabvK
v novem šolskem letu pa je organiziranih dvanajst tečajev, v okviru katerih Babvlon na izpit P'
pripravlja več kot štirideset osnovnošolcev, sto gimnazijcev in odraslih pa se pripravlja na izi*
FCE pri Univerzi Cambridge.
Razen v Ljubljani se tako veliko število kandidatov za izpit UCLES pripravlja le še v Cel
zato v Britanskem svetu v Ljubljani, kjer kandidati po končanem tečaju opravljajo izpite,
razmišljajo, da bi opravljanje izpitov UCLES omogočili tudi v Celju. N-M. S., Foto: SHEB'*
if. 45. - 9. november 1995
9
DOGODKI
Pomisleki iz Podčetrtifa
pretekli teden so se delitve premože-
nja bivše šmarske občine med pet no-
vih občin lotili tudi v Podčetrtku. Na
^ji občinskega sveta so se z delovnim
^adivom načeloma strinjali, imeli pa
jO tudi pomisleke.
Svetniki občine Podčetrtek se ne
jtrinjajo s polovičnim lastniškim dele-
jgjn javnega podjetja OKP, ki bi ga
jpiela občina Rogaška Slatina, kjer je
judi sedež podjetja. Zaradi bodočega
Upravljanja se bojijo prevladujoče be-
jede slatinske strani. Prav tako jih
jioti način delitve stanovanjskega
(onda bivše občine — na območju Pod-
četrtka imajo namreč najnižji delež
jtanovanj v bivši občini, saj so v prete-
^osti vlagali več drugod.
Svetniki so obravnavali tudi predlog
prevzemanja obveznosti iz obveznic
bivše šmarske občine, v vrednosti 1,5
milijona DEM, obveznosti pa prevze-
ma javno podjetje OKP. Predlog tega
odloka bodo znova obravnavali na pri-
hodnji seji, saj z delom OKP nasploh
niso najbolj zadovoljni. Sprejeli pa so
predlog občinskega odloka o povpreč-
ni gradbeni ceni in povprečnih stro-
ških komunalnega urejanja stavbnih
zemljišč za letos. Odločili so se tudi za
podeljevanje občinskih priznanj ter
prvi razpis za letošnje nagrajence, po-
delili pa bodo eno Plaketo občine, dve
Priznanji občine ter eno denarno na-
grado v vrednosti 60 tisoč tolarjev. Za
tajnika občine Podčetrtek pa so ime-
novali Igorja Petovarja iz Imenega.
Na koncu je župan Marjan Drofenik
zbrane seznanil z izvajanjem proraču-
na ter z naložbami. Pred nekaj dnevi
so zaključili z obnovo Podčetrteškega
potoka, v dolžini pol kilometra, kar
vključuje novo kanalizacijsko omrežje
za preostali del Podčetrtka. Asfaltirali
oziroma obnovili so približno 12 kilo-
metrov cest, v prometno izpostavljeni
Pristavi pa gradijo več kot dva kilome-
tra pločnika, ki ostaja naloga še za
prihodnje leto.	B. J.
V občini Podčetrtek so se odločili, da
bodo razpisali koncesijo za opravlja-
nje lekarniške dejavnosti. V občini s
pet tisoč prebivalci je do najbližje le-
karne, v Šmarju pri Jelšah, 16 kilome-
trov, iz Bistrice ob Sotli pa celo 28. V
turistični občini, ki beleži nad 230 ti-
soč nočitev menijo, da je lekarna nuj-
na. Soglasje lekarniške zbornice so že
pridobili.
Spodnja Savinjsica
se predstavi
Predvsem potomcem slo-
renskih izseljencev po svetu,
ki ne znajo jezika svojih
prednikov in ki se zanimajo
ta »korenine«, ter številnim
unbasadam, tujim poslov-
lim partnerjem in drugim je
lamenjena revija Slovenija,
ki že deveto leto izhaja v an-
deškem jeziku pri Slovenski
fcseljenski matici. Prvič je
relik prostor v njej dobila na
pobudo žalskega župana Mi-
lana Dobnika tudi Spodnja
Savinjska dolina.
Bled, Bohinj, Portorož,
jjubljana so menda že izpete
£me in prav je, da se poka-
žejo bralcem po svetu tudi
zakladi Slovenije tistih kra-
jev, ki sicer turistično ne iz-
stopajo tako. In Žalec oz.
Spodnja Savinjska dolina,
katere identifikacija je pred-
vsem hmelj, ki je menda med
10 največjimi slovenskimi
znamenitostmi, ima tudi kaj
pokazati.
Profesor Dobnik je pripra-
vil bogat koncept ter izbral
strokovne sodelavce, v
osrednjih temah pa poleg
hmeljarstva zajel tudi reko
Savinjo, 180 let libojske ke-
ramike, petrovško baziliko,
Braslovče kot eno najlepših
srednjeevropskih vasi, pred-
stavili so družino hmeljar-
skega starešine, najstarejši
zvon v Sloveniji v Stopniku,
slikarja Rudija Španzla, ne-
katere prireditve ter gostišče
Marjola s kulinarično po-
nudbo hmelj skih vršičkov,
vse skupaj pa opremili s ču-
dovitimi fotografijami Bori-
sa Skaline.
Ob izidu revije so v Žalcu
pripravili tudi tiskovno kon-
ferenco, avtorji prispevkov
in novinarji pa so bili mne-
nja, da bi veljalo projekt raz-
širiti tudi na monografijo,
kjer bi predstavili še več po-
dobnih zakladov Spodnje
Savinjske doline širšemu
krogu bralcev. Revija Slove-
nija je namreč tiskana v na-
kladi 4.000 izvodov v angle-
škem jeziku. Na sliki: Milan
Dobnik je predstavil Sp. Sa-
vinjsko v Sloveniji.
EDI MASNEC
Meščani in
njliiova
prometna
bodočnost
»s predstavitvijo pro-
metnega modela širši jav-
nosti želim, da se meščani
seznanijo s svojo prometno
bodočnostjo. Istočasno že-
lim vključiti javnost v naj-
pomembnejše odločitve
mesta in upoštevati ideje
Celjanov o razvojnih pro-
gramih mesta in njegovi
vlogi v slovenskem pro-
storu.«
S temi besedami vabi Jo-
že Zimšek, župan Mestne
občine Celje, na otvoritev
razstave z naslovom Pro-
metna študija Celja, ki bo v
ponedeljek, 13. novembra
ob 16. uri v Likovnem salo-
nu Celje, po razstavi pa bo
ob 17. uri v veliki dvorani
Narodnega doma še pred-
stavitev te študije. Razsta-
va bo na ogled do konca
bovembra 1995.
I Naročnika študije sta
pirekcija Republike Slove-
jtiije za ceste in Občina Ce-
lje, vsebinsko pa je razde-
ljena v dva sklopa: analizo
obstoječega stanja in napo-
ved bodočega stanja za
plansko obdobje 20 let s
predlaganimi tremi inači-
cami.
Sočasno s postavitvijo
fazstave je izšla tudi zlo-
ženka, ki meščanom Celja
'»a kratko predstavlja
Splošne podatke o študiji,
Naniza nekaj osnovnih
••gotovitev, nastalih v razi-
skavi oziroma pri anketira-
•iju celjskih gospodinjstev,
pri napovedi bodočega sta-
nja prometa so navedene in
fizrisane vse tri inačice, del
zloženke pa je namenjen
^odovini prometa na Celj-
skem in ukrepom ter pro-
l^ktom, ki so predmet sofi-
•^anciranja občine in drža-
ter Mestne občine Celje
'^mostojno.
M.A.
S___
Siciad za naravne nesreče
Od lanskega junija do danes
je občino Laško prizadelo kar
pet neurij, od katerih je prav
vsako pustilo za sabo precejš-
nje opustošenje. Samo letos je
bilo škode že za blizu 560 mili-
jonov tolarjev, od tega ob zad-
njem septembrskem deževju
za najmanj 75 milijonov.
Največ škode nastaja zaradi
plazov, saj ob vsakem večjem
deževju nastajajo novi ali pa
se zopet sprožijo stari in tisti,
ki so le na pol sanirani. Tako
so se pred dvema mesecema
poleg štirih plazov, ki ogrožajo
stanovanjske hiše v Vrhu nad
Laškim, Strmci, Tevčah in v
Oleščah, zopet premaknila tla
v Malih Brezah, kjer plaz, ki je
prej poškodoval le oporni zid
za gospodarskim poslopjem,
zdaj ogroža stanovanjsko hišo
in vse gospodarske objekte.
Ker se država s svojo po-
močjo ob naravnih nesrečah
zelo počasi odziva na zahteve
in potrebe prizadetih občin, v
• laški občini šele zdaj poteka
sanacija sedmih najbolj kritič-
nih plazov, ki so se sprožili ob
deževju februarja in marca le-
tos. Na sanacijo čakata še pla-
zova nad krajevno cesto Reka-
Olešče in nad stanovanjskim
objektom v naselju Klenovo,
za vse ostale plazove pa letos
denarja ne bo. Nimata ga niti
občina niti država, slabo pa
kaže tudi za prihodnje leto.
Zato v Laškem ugotavljajo, da
bi morali v svojem proračunu
za leto 1996 nujno načrtovati
tudi rezervna sredstva za mo-
rebitne elementarne nesreče.
Zdaj, na primer, nimajo de-
narja niti za geologa, kaj šele
za najnujnejše ukrepe za zaš-
čito objektov in cest.
JI
Strah pred Siatinčani
Ko so v občinskem svetu
Kozjega pred dnevi razprav-
ljali o delitvi premoženja bivše
šmarske občine, so se z delov-
nim gradivom načeloma stri-
njali. Pri navedenih osnovnih
kriterijih so na seji predlagali
še četrtega, tako imenovani
uravnotežit veni kriterij.
Ko bi premoženje po treh
predlaganih kriterijih v glav-
nem razdelili, bi se o preostan-
ku v petih novih občinah odlo-
čali {JO dodatnem, novem kri-
teriju, razmišljajo v Kozjem.
Tako bi občine, ki bi dejansko
prejele sorazmerno manj, pred
dokončnim sprejetjem skup-
nega akta še dodatno upošte-
vali. Sicer pa je bilo med raz-
pravljanjem svetnikov občine
Kozje slišati pomisleke glede
morebitnega večinskega last-
ninskega deleža občine Roga-
ška Slatina v javnem podjetju
OKP. Po predlaganih kriteri-
jih bi omenjena občina lahko
postala večinski lastnik javne-
ga podjetja, kar je pri svetni-
kih vzbudilo strah, da bodo
imeli Siatinčani (v skupnem
podjetju novih petih občin) tu-
di glavno besedo. Direktor
OKP, Zlatko Kvesič, je pred
svetniki zatrdil, da ni tako, pri
tem pa opozoril na posebni
status javnega podjetja.
Na seji so razpravljali tudi o
predlogu odloka o gospodar-
skih javnih službah, ki ga bo-
sta pred naslednjo obravnavo,
zaradi pomembnosti vsebine,
obravnavala še dva pristojna
odbora. Odločili pa so se za
včlanitev domače občine v
Stalno konferenco lokalnih
skupnosti Slovenije ter v Slo-
vensko-bavarsko društvo, saj
v Podsredi pripravljajo hišo
slovensko-bavarskega prija-
teljstva.
Prav tako so se odločili, da
bodo v občini Kozje, v času od
novembra letos do konca okto-
bra prihodnjega leta, iz prora-
čuna regresirali zavarovanje
plemenske govedi ter prašičev
in sicer 1200 SIT po živali. Na
predlog iz domačega vrtca so
se strinjali tudi s povečanjem
ekonomske cene v vrtcu Kozje
in sicer za 8 odstotkov, kar
znese 25 tisoč SIT. Najvišji
prispevek staršev je poslej viš-
ji za 12 odstotkov ter znaša 12
tisoč tolarjev.	B. J.
if. 45. - 9. november 1995
KULTURA

Cigani letijo v zvezdno nebo
Peter Boštiančič, Igralec SLG Celje, nagrajenec mariborskega občinstva
Borštnikovo srečanje slo-
venskih gledališč v Mariboru,
za katerim se je 28. oktobra na
velikem odru mariborske Dra-
me za leto dni zagrnil zastor,
je edina tovrstna gledališka
manifestacija v Sloveniji, ki
lahko primerja, ocenjuje in
nagrajuje igralske dosežke.
Zato nagrade, priznanja, da o
Borštnikovem prstanu za živ-
ljenjsko delo ne govorimo,
med glcdališčniki nekaj velja-
jo. Nagrada občinstva je za
igralca, ki jo dobi, veliko priz-
nanje. Za koga drugega, če ne
za njegovo veličanstvo, gledal-
ca, se razdajajo igralci.
To laskavo priznanje, z viso-
kim številom glasov maribor-
skega izbirčnega in kritičnega
občinstva, je letos prejel član
SLG Celje, igralec Peter Bošt-
jančič, za vlogo Shvlocka v
predstavi Williama Shakespe-
ara Beneški trgovec, v režiji
Ivice Kunčeviča. Če celjske
uprizoritve s Petrom Boštjan-
čičem niste videli, ste, žal, ve-
liko zamudili!
»Brez občinstva me ni!« je
stavek, ki ga igralec v svojem
življenju, če ga povprašamo o
njegovem poslanstvu, kar če-
sto izreče. Tudi Peter, tudi nje-
gova soproga, prav tako ime-
nitna igralka Milada Kalezič.
Tudi njuni poklicni kolegi. Le
njuna hči, gimnazijska sred-
nješolka Ivana še prifrkne no-
sek nad poslanstvom mame in
očeta. Oh, pravi očka, kar naj
si najde kakšen manj naporen
poklic. A kaj se ve. Ko si en-
krat notri, ko si zastrupljen, je
vse zaman. Postane mamljivo.
Tako so se začela tudi Bošt-
jančičeva iskanja in ustvarja-
nja številnih likov. Na odru. V
Celju, Mariboru, Kranju... Pa
pred filmskimi in televizijski-
mi kamerami. Biti igralec! Kaj
ni to nekaj silno vznemirljive-
ga? se vpraša prenekateri gle-
dalec. In lomljivega, krhkega,
težkega, nebeško lepega, mu
bo odgovoril igi-alec. Nemimi
duh je tudi Petra v teh iskanjih
nosil sem in tja.
Njegova zvezda je zasijala,
sprva plaho in utripajoče, ko
je, danes mož zrelih let, pri
osemindvajsetih ustvaril, prav
na celjskem odru, Hamleta.
Zanj je dobil Borštnikovo na-
grado !
Energičen, drzen igralec je
Peter Boštjančič v svojih iska-
njih likov. In resnic v vsakda-
njem življenju. Kadar utegne
zbežati z odrskega sveta, ga
zanima veliko stvari. V ospre-
dje pa vselej postavlja človeka.
Rad spoznava nove ljudi, po-
sebno kje na deželi, izven me-
sta. Jih opazuje pri njihovem
delu, obnašanju, se z njimi za-
plete v preprost pogovor. Se
tako napaja kot igralec? Prav
gotovo, vam bo odgovoril Pe-
ter. In se boste morda spet
vprašali: So tako nastajali nje-
govi liki v njemu ljubih pred-
stavah: Ruy Blus, Karamazo-
vi, škof Hren, Edmond... Se
veliko drugih, še živih likov je
tu. Matiček v Linhartovi ko-
mediji Ta veseli dan ali Mati-
ček se ženi. Friderik v Veroni-
ki Deseniški in ne zadnje nje-
gov nagrajeni Schylock. Pri
Pandurju, kamor so ga tudi
ponesla viharniška igralska
leta, se je obrusil še z drugimi
vrstami likov, v predstavi Car-
men, v Treh sestrah...
Peter kot Pero.
Zasebno
Bralec je zdaj kajpak že ra-
doveden, kakšen je Peter, za
prijatelje Pero, zasebno. Ka-
dar je brez kostuma z vonjem
po gledališkem prahu in znoju.
Ko, preprosto smukne v kav-
bojke, široko srajco, si nadene
brezrokavnik, kadar si razmr-
šene, črne, zdaj, pri triinštiri-
desetih letih že malo manj go-
ste lase, spne v čop. In takrat,
ko ga srečate kje v mestu, ob
Savinji ali drugi peš poti. Ali
pa v gorečem klepetu s kakš-
nim kolegom v lokalu. Ali pa
doma, v copatih, ob posluša-
nju glasbe ali družinskem kle-
petu.
Čajkovski in Pavaroti ga po-
mirjata. Tudi Mozart. Če gra-
mofon ni zaseden s kakšno
drugo zvrstjo hčerine ali ženi-
ne glasbe. Zase pravi, da je
zelo liričen, a se rad preda tudi
vroči ciganski glasbi. Tudi s
cigani se odlično razume, se
pohvali. Ne samo, če je šlo, na
primer, za snemanje filma
Halgato. Tako, zasebno. Kdo
ve, se sprašuje, in se smeje v
črno brado, če nisem bil v
prejšnjem življenju morda Ci-
gan? Pove, da se je ukvarjal s
hiromantijo. Se pravi, da zna
Pero tudi brati z roke. Ampak
naučil se je, da bi najprej pre-
bral samega sebe. Svoj karak-
ter. Usodo človeka in igralca.
Potem je vzel v svojo še mojo
levo roko... Jo prebral...
Morda se bo njegova napoved
uresničila. Tedaj vam jo
izdam.
Nazaj v Perovo zgodbo. V
neki ciganski vasi, kamor ga je
kar vleklo in vleklo samo od
sebe, ga Cigani niso niti vpra-
šali, če morda ni njihov. Niti
podvomili niso, ampak so se,
lepo čedno, postavili v vrsto in
moleli predenj levo roko, da bi
njim, Ciganom, prerokoval z
dlani. Pričakoval je ravno
obratno. Poglavar vasi, bilo
mu je ime Ludvik, je bil zelo
zanimiv tip, se spominja Pero,
in se mimogrede spomni, da je
zdaj v zaporu, njegova zgodba
pa je težka vsaj za tri debele
romane. Menda se jih že loteva
Feri Lainšček. No, s tem Lud-
vikom se je Pero zelo spoprija-
teljil. Kar neko pozitivno
energijo je začutil, ki se je pre-
takala med njima in še sam ne
ve, kaj je bilo to. Pred leti, ko
se je Pero potepal po Kosovu,
so ga tudi sprejeli kar za svoje-
ga. Brez problemov.
A življenje zunaj tega geta
tudi Pero čuti in zaznava dru-
gače, čeprav se pogosto vpra-
ša: ali ni tudi teater neke vrste
geto? Peter Boštjančič za ob-
činstvo, Pero za prijatelje, se
mu je ves predal. Zato lahko
od njega pričakujemo še veliko
likov. Te dni ga bodo na malih
zaslonih veseli tudi najmlajši,
_ v TV nadaljevanki Junaki pe-
" tega razreda.
Junak občinstva letošnjega
Borštnikovega srečanja pa je,
ob gospe Ivanki Mežanovi, do-
bitnici prstana, prav gotovo
Peter Boštjančič. Čestitamo,
Pero!
MATEJA PODJED
Vloga očeta v Hermanovem brlogu
v gledališču otroškega muzeja Hermanov brlog v Celju je bilo
v torek zvečer predavanje Rine Klinar, ministrice za delo dru-
žino in socialne zadeve RS. Naslov predavanja, ki je prvo v
sklopu predavanj na temo Otrok-družina-družba, je bil Vloga
očeta v družini.
Rojstni dan Pop Teatra
Prejšnji četrtek je bila v Pop
Teatru, priljubljenem celj-
skem puhu, zabava, s katero je
ekipa Pop Teatra skupaj z obi-
skovalci in nastopajočimi
glasbeniki, počastila prvo
obletnico delovanja.
Pop Teater se lahko ob pr-
vem rojstnem dnevu pohvali z
marsikatero kulturno priredi-
tvijo, s fotografskimi in likov-
nimi razstavami, happeningi
in s koncerti, ki so v veliki
meri popestrili družabno živ-
ljenje v mestu.
V prvem letu delovanja Pop
Teatra je bilo izvedenih kar 52
prireditev; najodmevnejša pa
je bila prav gotovo organizaci-
ja Uličnega jazz festivala, ki
bo, kot pravijo organizatorji,
postal tradicionalen, v prihod-
njih letih pa bodo nanj pova-
bili še več glasbenikov iz tu-
jine.
Četrtkova zabava se je pri-
čela z govorom Boštjana Volfa.
Sledila je razglasitev liste
častnih gostov in svečano pri-
vijanje ploščic z njihovimi
imeni na steno. In kdo je častni
gost Pop Teatra? Zaenkrat so
to tri glasbene skupine. Sank
ročk si je naziv prislužil zaradi
bogatega prispevka k sloven-
ski ročk glasbi, drugi dve sku-
pini, Bori&The Young Ones in
Venus 4 pa sta se v celjsko
glasbeno dogajanje vpisali že
kot legendi.
Sicer pa so v četrtek, v nabi-
to polnem Pop Teatru, igiali
Bori&The Young Ones, Venus
4 in pa priložnostna Jam sessi-
on, v kateri je nastopil tvdi
eden najboljših slovensKin
bobnarjev, Aleš Uranjek.
In načrti Pop Teatra za pri-
hodnje leto? Kot je povedal
Boštjan Volf, bo program pri-
pravljen do konca leta, vseka-
kor pa Tužiju, Vukiju, Mateju
in Volfu še ne bo zmanjkalo
idej, kar pomeni, da bo Pop
Teater še naprej ostal ena naj-
bolj priljubljenih točk celjske
mladine. NINA M. SEDLAR,
Foto: TUZi
ZAPISOVANJA
Sežiganje knjig
Ko sem slišal za zgodbo Andreja Dvor-
šaka, novinarja Slovenskih novic, se mi
je skorajda zameglilo med očmi. Na krat-
ko; v založniški koprodukciji časopisa
Delo in časopisa Slovenske novice naj
bi že lansko pomlad izšla njegova knji-
ga, ki se ukvarja s precej kočljivo temo
prostozidarstva na Slovenskem. Že sti-
skano knjigo, takorekoč pripravljeno na
izid, je temeljno sodišče v Ljubljani pre-
povedalo. Razlog je enostaven; Dvoršak
je z imenom in priimkom, nekatere zgolj
z inicialkami, razkril kot člane prostozi-
darske lože, ki deluje in je še kako aktiv-
na tudi na Slovenskem. Groz-
ljivo! Seveda ne to, da je tudi
pri nas aktivno prostozidars-
tvo, marveč to. da si sodišče,
v tem primeru država, dovoli
prepovedati izid knjige. Kar
nas utegne spominjati na ča-
se, ko se je javni tožilec odlo-
čil in ustavil rotacijo, na ka-
teri se je recimo ravnokar ti-
skala Mladina. Na čase, ko se
je sestala "komisija za cenzu-
ro " pri nekdanjem Republiš-
kem sekretariatu za kulturo in
prepovedala izid določenega
knjižnega dela. Temu smo ta-
krat rekli kršenje človekovih
pravic. Še več, kar nas utegne
spominjati na Salmana Rush-
dieja in njegove Satanske sti-
he. Ja, točno to. Tudi Satan-
ski stihi so v domovini pisate-
lja prepovedani. V nekdanji
Sovjetski zvezi pa je bilo nič-
koliko knjižnih del, katerih izid
je država prepovedala. In toč-
no to smo danes, ko se tako ra-
di hvalimo z demokracijo in
pravno državo, ponovno doži-
veli; temeljno tožilstvo si je
dovolilo prepovedati knjigo.
In s tem grobo poseglo v krše-
nje človekovih pravic. Kar
spet utegne pomeniti le dvoje:
prvič, da živimo v državi, kije
le navidez pravna, ki se le na
zunaj kiti z demokracijo, da se
ponašamo s sodišči, ki so po
svoji organiziranosti (več kot
tristotisoč nerešenih prime-
rov!) še vedno tam nekje leta
1975, da si v svoji samozg..
dostnosti še vedno ne moremo
kaj, da ne bi grobo kršili člo.
vekovih pravic; in drugič, da
je tisti, kije to odredbo, das(
namreč prepove izid knjige
tudi sam član prostozidarski
lože in, da se jasno boji za jvo.
jo mozoljavo rit.
V vsakem primeru pa smo
doživeli hud kulturni škandal,
ki utegne odmevati tudi širše.
Če se kdo ne strinja z izidom
knjige, je to povsem njegovi
stvar. Če pa komu ni všeč, da
se njegovo ime pojavi v knji-
gi, naj avtorja toži. Preko so-
dišča. S civilno tožbo, kajpak
V nobenem primeru pa ne mo-
re priti do prepovedi razpeče
vanja oziroma prepovedi /zi
da knjige. In iskreno upam, dt
se bo v primeru pričujoče knji
ge, v primeru Andreja Dvor
šaka, zganilo ne le Društvi
novinarjev, marveč tudi PE)
Center Slovenije, ki ima - mi
mogrede - v svojih rokah cek
mednarodno komisijo, ki s
ukvarja s podobnimi primer
In, če se je zavzelo za Rusi
dieja, pa za hrvaške pisatelji
ce in za posamezne srbske m
torje, potem se mora nujm
zavzeti tudi za Dvor šaka. Slo
venski PEN Center je prob
lem, ki ga je treba kar najhi
treje rešiti, dobil v lastni hiši
Po nekaj letih navidezne svo
bode izražanja.
Piše: Tadej Čater
Halštat za začetek sezone
Aktualno Jančarjevo besedilo v režiji Francija Križaja
Slovensko ljudsko gledališ-
če Celje bo jutri, v petek, 10.
novembra ob 19.30 uri pričelo
letošnjo sezono z uprizoritvijo
slovenskega besedila Halštat
Draga Jančarja v režiji Fran-
cija Križaja.
Gre za besedilo, ki ponuja
obilo možnosti estetskega
izražanja in je aktualno, saj
slovenski odnos do povojnih
pobojev še vedno ni razčiščen.
Krstno uprizoritev je Jančar-
jev tekst doživel v prejšnji se-
zoni v režiji Borisa Kobala v
Slovenskem stalnem gledališ-
ču v Trstu. Avtor je zanj dobil
nagrado za najboljše dramsko
besedilo na Tednu slovenske
drame v Kranju. Sicer pa so
Jančarjeva dela (Disident Ar-
nož in njegovi. Veliki briljant-
ni valček, Klementov pa-
dec ...) vselej zrcalo časa, z
njimi se je lotil travmatičnih
tem slovenske zgodovine in v
njej usode posameznika.
Halštat se prične v trenutku,
ko se v življenju treh arheolo-
ginj in njihovega idejnega vo-
dje Habilisa nepričakovano
pojavi mlad klošar in s svojim
prihodom zamaje arheološko
akcijo dvomljivega slovesa. V
Jančarjevi »dolgi arheološki
noči« smo tako priče tragiko-
mediji, ki se spleta med junal
igre. Ob tem pa lahko sledim
tragikomični metafori o nel
razkopani preteklosti narodi
ki svojo zgodovino izpisuje n
izkopavanju in zakopavanj
posmrtnih ostankov žrtev po
pretekle zgodovine, prepušči
nih manipulativnosti trenu'
nega režima.
Besedilo je režiral Fratf
Križaj, scenograf je Jože Ij"
gar, kostume je zasnova
Majda Kolenik, glasbo pa I'
Meša. V glavnih vlogah nasl
pajo Miro Podjed, Anica Ki
mer, Renato Jenček, VeS
Jevnikar in Mirjana Šajino\i
Sff. 45. - 9. november 1995
11
KULTURA
Sicilija v Rogaški Slatini
iz Švice priliaja nova aonacija
v slatinskem Muzeju grafič-
ne umetnosti od 16. do 19. sto-
letja si je do konca meseca mo-
goče ogledati razstavo blizu
stotih grafičnih listov na temo
Glasbe skozi stoletja ter starih
grafičnih instrumentov na
grafičnih listih. V Muzeju pa
pripravljajo, za začetek de-
cembra, že novo razstavo in
sicer na temo Sicilije. Iz Švice
pa prihaja razveseljiva novica
o novi, izjemni donaciji Kurta
Miillerja.
Sedanja razstava na glasbe-
no temo je tudi poučna, naj-
bolj navdušeni pa so seveda
glasbeniki. Gre za dela najra-
zličnejših grafičnih mojstrov.
pri čemer je najvidnejši pri-
spevek mojstra jekloreza, Bri-
tanca A.H. Payneya. V Roga-
ški Slatini pričakujejo tudi ve-
liko zanimanje za prihodnjo,
decembrsko razstavo starih
grafičnih listov na temo itali-
janske Sicilije. Videti bo mo-
goče slikovito krajino z oljka-
mi, preoblikovano z lavo, z vi-
nom, mikavnimi morskimi za-
livi ter mogočno vulkansko
Etno.
Skrivnostna Sicilija je že
dolga stoletja navdihovala
evropske grafike, tudi iz sred-
nje ter zahodne Evrope. Na
slatinski razstavi bodo pred-
stavili njihove bakroreze, je-
kloreze ter najlepše, v tehniki
akva-tinte, vse ročno obarva-
ne. Tudi ta zbirka je seveda iz
obsežnega opusa švicarskega
donatorja Kurta Miillerja, v
Muzeju, ki praznuje letos 10-
letnico. Ob tej priliki se je go-
spod Miiller odločil, da bo Mu-
zeju poklonil še precejšnje šte-
vilo dragocenih grafičnih
zbirk, v Sloveniji pa bodo že
konec novembra. Donator je
namreč s slatinskim ureja-
njem, varovanjem ter pred-
stavljanjem svoje dediščine iz-
jemne vrednosti izredno zado-
voljen, v kar se osebno prepri-
ča ob vsakoletnem obisku.
V slatinskem grafičnem mu-
zeju so tudi letos pripravili
številne zanimive razstave,
med njimi najodmevnejšo, s
karikaturami Britanca Wini-
ama Hogartha, ki so huda kri-
tika družbe 18. stoletja. V Mu-
zeju beležijo precej obiska,
največ pa je zdraviliških go-
stov, tujih turistov. Slatinska
ustanova razvija pestro sode-
lovanje z diTigimi domačimi
muzeji ter s strokovnjaki z ra-
zličnih področij, za katere je
tu dragoceni vir najrazličnej-
šega gradiva. Konec novembra
bo tako v ljubljanskem Tobač-
nem muzeju odprtje razstave
na temo tobaka, kjer bo na
ogled veliko gradiva iz slatin-
skega Muzeja.
BRANE JERANKO
Umetnostne monoarafiie
Letos so pri Mladinski
knjigi pričeli izdajati novo
knjižno zbirko, posvečeno
velikim slikarjem.
Prvi del, ki je izšel pred
kratkim, je sestavljen iz še-
stih monografij in vsaka
predstavlja po enega umet-
nika. Poleg petdesetih repro-
dukcij njihovih najbolj zna-
čilnih umetnin, so v njih še
biografski podatki ter opis
okoliščin, v katerih so
ustvarjali. Besedila so napi-
sali različni tuji strokovnja-
ki, ki so posamezne slikarje
plastično osvetlili, zato so
dela pojasnjena s sociolo-
ških, zgodovinskih in umet-
nostnih gledišč, kar laične-
mu kot tudi strokovno pod-
kovanemu bralcu ustrezno
pojasni posamično sliko.
Prvi v zbirki so predstav-
Jjeni: Rembrandt van Rijn
(1606-1669), kot eden naj-
večjih baročnih slikarjev,
njegove kompozicije se odli-
kujejo s posebno atmosfero,
polno psihološke napetosti,
ta pa je še stopnjevana s
kontrasti med svetlimi in
temnimi barvami. Angleški
slikar Joseph Tumer (1775-
1851) je zaslovel predvsem
kot avtor krajin, katere je
delal v lirični interpretaciji z
intenzivnimi barvami, nje-
gova posebnost pa so bili tu-
di morski motivi. Claude
Monet (1840-1926) se uvrša
med najvidnejše francoske
impresioniste in v svojem
obsežnem opusu se je pred-
vsem ukvarjal z raziskova-
njem naravne svetlobe. Paul
Cezanne (1839-1906) je im-
presionistično prakso nad-
gradil s preučevanjem med
obliko in barvo ter postavil
temelje generaciji, ki se je
ukvarjala s kubizmom. Vin-
cent van Gogh (1853-1890) je
prav tako izšel iz impresi-
onizma, v velikem delu je
ohranil tudi barvno lestvico,
ob tem pa se je vse bolj nagi-
bal k ekspresionističnemu
slikarstvu. Dimajski umet-
nik Gustav Klimt (1862-
1918) je na prelomu stoletja
prikazoval velemestno raz-
položenje, označeno z deka-
denco.
V nadaljevanju zbirke, iz-
šla bo v prvi polovici nasled-
njega leta, bo prav tako
predstavljenih šest slikarjev,
in sicer bodo to Botticeli,
Chagall, Dali, Picasso, Sisley
in Pissaro.
BORIS GORUPIČ
Dva priročnika
Založba DZS je pred krat-
kim izdala dve publikaciji, na-
menjeni za šolsko izobraževa-
nje, kot tudi za obče izpopol-
njevanje znanja.
Naša doba se imenuje novi
učbenik za gimnazije, v njem
je obravnavana zgodovina na-
šega stoletja. Knjiga je razde-
ljena na več ključnih poglavij
med katerimi vsako obravna-
va obdobje, ki je s svojimi po-
sebnostmi označilo omenjeni
čas. Avtor Božidar Repe se je
tako posvetil opisu obeh sve-
tovnih vojn ter obdobju pred
in po njima. Splošno znana
dejstva so bila pri nas v prejš-
njem političnem režimu sicer
bolj ali manj znana, hkrati pa
je bUo prikritih nmogo infor-
macij predvsem iz naše prete-
klosti, ki bi utegnile kompro-
mitirati vladajočo strukturo.
Iz tega razloga je vsekakor bil
potreben nov učbenik, ki pa
hkrati ni obremenjen s cene-
nim senzacionalizmom, tem-
več temelji na preverjenih dej-
stvih. Knjigo zaključujejo te-
me iz najnovejše preteMosti,
obdobjem, povezanim z osa-
mosvojitvijo Slovenije.
Narava in letni časi je pre-
vedeno delo povsem drugačne-
ga značaja, saj gre za opis
rastlin in živali. Avtorja Mic-
hael Lohmann ter Wilhelm
Eisenreich nam s knjigo pri-
bližujeta naravno okolje v na-
šem podnebju in njegove spre-
membe, ki nastajajo z menjavo
letnih časov in to v gozdovih,
ob rekah, na travnikih, ter po-
drobno opisujeta navade med
živalmi ter metamorfoze, zna-
čilne za različne rastline.
BORIS GORUPIČ
V	Slovenskem ljudskem gle-
dališču bodo jutri, v petek 10.
novembra ob 19.30, premiemo
uprizorili predstavo Halštat, av-
torja Draga Jančarja in v režiji
Francija Križaja. V soboto ob
19.30, bodo igro Halštat uprizo-
rili za Abonma sobota večerni in
izven, v ponedeljek ob 17. uri za
Abonma 1. Gimnazije Celje 1 in
v torek ob 19.30, za Abonma To-
rek in izven.
V	Hermanovem gledališču
Muzeja novejše zgodovine v Ce-
lju si lahko danes, v četrtek ob
16.30, ogledate Markov teden, v
izvedbi Gledališča Igorja Somra-
ka.
V	Zdraviliškem domu na
Dobrni bo jutri, v petek ob
19.30, nastop Vokalne skupine
Vigred in folklorne skupine z
Dobrne.
V	dvorani Plesnega foruma
v Celju bo drevi ob 21. uri, kon-
cert kvinteta Ebony iz Celja.
V	razstavišču Laški dvorec
bodo jutri, v petek ob 17. uri, od-
prli razstavo Poldeta Oblaka,
akademskega slikarj^ ki bo pred-
stavil svoje grafike in olja. Kul-
turni spored bo prispevala vokal-
na skupina A kapePca iz Ljub-
ljane, pod vodstvom Marka Či-
^ja.
V	galeriji Mozaik v Celju bo
konca novembra odprta razstava
Narcisa Kantardžiča.
V	Galeriji Keleia Muzeja
novejše zgodovine bo do 9. de-
cembra na ogled pregledna raz-
stava risb Marijana Tršarja.
V	avli študijske knjižnice v
Celju je na ogled razstava Zgo-
dovina vezave in naš odnos do
knjige, ki jo je pripravil Matjaž
Papler.
V	Muzeju novejše zgodovi-
ne v Celju si lahko ogledate raz-
stavo Štore: od agrarnega zasel-
ka do industrijskega kraja, do
konca leta pa bo v otroškem mu-
zeju Hermanov brlog še na og-
led razstava o denarju.
V	Muzeju grafičnih umet-
nosti v Rogaški Slatini bo do
16. decembra na ogled razstava
Glasba skozi čas, starih grafičnih
listov iz 18. in 19. stoletja, h
zbirk starih grafik donatorja Kur-
ta Miillerja iz Švice.
V	hotelu Dobrna bo do 17.
novembra predstavljal svoja de-
la slikar Jure Godec iz Celja z ak-
vareli na temo: morje in kraji ob ,
njem.
V	Galeriji sodobne umetno-
sti bo do sobote, 11. novembra
na ogled razstava Skulpturalne
metafore.
V	hotelu Terme na Dobrni
si lahko do konca novembra og-
ledate dela Vinka Pajka.
Na Celjski koči razstavlja ol-
ja Stjepan Vrbanič.
V	jedilnici Cinkarne Celje
so na ogled dela Staneta Petrovi-
ča.
V	jedilnici Bolnišnice Celje
so na ogled dela mladih likovni-
kov kolonije Celje.
V	Zdravstvenem domu v
Celju bo do 30. novembra raz-
stavljal dela Branko Krk.
V	hotelu Merx predstavlja v
novembru svoja dela Zora Rožič.
V	Termah Zreče bo do kon-
ca novembra razstavljal dela Vla-
do Renčelj-Ver.
V	butiku Steklar v Celju raz-
stavlja Alica Javšnik.
V	cerkvi Sv. Duha v Novi va-
si pri Celju bo do konca novem-
bra razstavljal dela v olju Toni
Mohar.
Union od 9. do 15.11. ob 17.,
19. in 21. uri ameriški film Ko si
spal; Mali Union od 9. do 15.11.
ob 18. in 20.30 ameriški film Po-
topljeni svet; Metropol od 9. do
15.11. ob 16.30 ameriški risani
film Lisica in pes, ob 18.30 in
20.30 pa ameriški film Tuja vr-
sta. (Kinopodjetje Celje si pridr-
žuje pravico do spremembe pro-
grama).
Kino Dobrna 11. ob 19. uri
in 12.11. ob 17. uri ameriški film
Hitri in mrtvi.
Kino Žalec 9. 11. ob 20. uri
11.	11. ob 17.30 in 20. uri ter
12.11. ob 17.30 ameriški film
Umri pokončno - brez oklevanja,
10.11. ter 12.11. ob 20. uri pa
ameriški film Pret-a-porter.
Kino Rogaška Slatina 11. in
12.	11. ob 17. uri ameriški film
Casper, 11. in 12.11. ob 19. uri
ameriški film Najini mostovi.
Kino Polzela 9.11. ob 19. uri
ameriški film Hair, 12.11. ob 10.
uri ameriški film Rapa Nui, ob
18. uri pa ameriški film Ameriš-
ki grafiti.
V Zdravilišču Laško bo ju-
tri, v petek ob 20. uri, skupina Li-
pa iz Rečice prikazala šege in na-
vade ob Martinovem.
Historično in sodolino
v galeriji Mozaik v Celju so konec
prejšnjega tedna odprli novo razstavo, ki
bo postavljena še dva tedna, svoja dela
pa razstavlja Narcis Kantardžič.
Slikar se uvršča v generacijo, rojeno
ob koncu petdesetih let, Akademijo za
likovno umetnost pa je končal v Saraje-
vu. Po zaključku študija je imel številne
samostojne razstave na območju nekda-
nje Jugoslavije. Zadnja leta, odkar pre-
biva in ustvarja v Celju, svoja dela raz-
stavlja predvsem v Sloveniji ter v nem-
ških galerijah.
Kantardžič je eden tistih imietnikov,
ki so razvili svoj značilen in razpoznaven
slog. Sodi v skupino avtorjev, ki se v
duhu postmodemistične prakse obračajo
v preteklost ter iz umetnosti preteklih
epoh povzemajo posamezne fragmente,
nakar jih transformirajo v sodobno li-
kovno obliko. Kantardžič se konkretno
opira na ustvarjalnost, nastalo v dobi
renesanse. Italijanski mojstri so dosegli
perfekcionizem v pogledu perspektive,
natančnosti pri preslikavanju stvarnosti,
tako pri figurah kot pri pejsažih in nas-
ploh v organizaciji slike postavili nove
standarde, ki so veljali še stoletja.
Dela, razstavljena v Mozaiku so novej-
šega datuma, gre pa za upodobitev kra-
jin, ki imajo v središču slike monumen-
talno arhitektonsko zgradbo. Objekti so
konstruirani v značilnem renesančnem
stilu z zaobljenimi linijami, ki ponekod
dobivajo tudi pravokotne dimenzije, s
polkrožno zaključenimi oboki ter okni in
z zunanjo podobo utrdbe. Slikar jih je
postavil v poetičen ambient, kjer so v
prvem planu drevesa, grmičevje in steze.
ozadje pa se izgublja v gričevnato ustro-
jeni pokrajini, katero vse bolj prekriva
rahla meglica. Figure je naslikal le red-
kokje, in predvsem gre za manjše like, ki
še poudarjajo veličino arhitekture. Nar-
cis Kantardžič se je tako povsem pribli-
žal slikarstvu, kakršno je nastajalo pred
stoletji ter ga ponovno aktualiziral in
postavil v naš čas, ob tem pa ga razširil s
svojim avtonomnim likovnim pristopom.
BORIS GORUPIČ
Sff. 45. - 9. november 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
M
Čustev ne moreš zanikati
»Človeku zadostuje že to, da Ima nekoga rad,^ pravi dr. Maja Natek, zdravnica z LJubnega
Maja Natek skrbi za zdravje
Ljubencev že dvanajsto leto,
vendar je podeželski ritem ni
uspaval. Bedno se izobražuje,
piše strokovne članke in ob-
navlja svoje znanje, odgovarja
tudi v zdravniških nasvetih v
Nedeljskem dnevniku in vodi
rubriko o zdra\'ju v Savinjskih
novicah. Kljub tako dejavne-
mu življenju je še zmeraj naj-
raje mama. Pa še ene ljubezni
ne bi mogla zanemariti, poezi-
je namreč.
2e kot gimnazijka je pričela
pisati pesmi, ob tem pa počela
še vrsto drugih zanimivih reči.
Kotalkala je, se intenzivno uk-
varjala z gimnastiko, obisko-
vala glasbeno šolo, igrala v
dramskih skupinah in več let
plesala balet. V dekletu se je
prepletalo več interesov, a ko
je napočil čas, da se odloči za
poklic, je čutila, da mora po-
stati zdravnica.
»Zdravniški poklic sem naj-
brž izbrala preveč iz čustvenih
razlogov,« pripoveduje, »moj
oče je bil hudo bolan in zdelo
se mi je, da bi lahko dosti na-
redila za bolne. V tistem času
sem bila veliko v stiku z
zdravmki in menila-sem, da bi
to delo rada opravljala. Ne za-
to, ker bi mislila, da lahko de-
lam bolje kot oni, pač pa zato,
ker sem jih tako zelo občudo-
vala.«
Iz Šoštanja, kjer je doma, se
je odpravila študirat v Ljub-
ljano. Študij niti ni bil tako
zelo naporen, a zanjo skorajda
malce duhamoren. Ni bil to,
kar je pričakovala, a izkazalo
se je, da je pot težja kakor sa-
mo delo. Kajti delo je še lepše,
kot je upala.
Prvi poi(iicni icoraici
»želela sem si, da bi lahko
pričela delati v Šoštanju, a mi
ni uspelo, tako da sem se takoj
po končanem študiju zaposlila
v velenjskem zdavstvenem do-
mu, najprej za eno leto v šolski
ambulanti, nato pa sem delala
šest let v splošni. V vmesnem
času sem opravila specializa-
cijo iz splošne medicine, za ka-
tero sem se odločila predvsem
zato, ker se mi zdi najbolj širo-
ka in menim, da lahko ravno
kot splošna zdravnica največ
naredim, saj vzpostavim prvi
stik s pacientom.
Nikoli pa ne smeš imeti pre-
več samozavesti. Zelo po-
membno je, da je nimaš nikdar
dovolj, kajti tudi potem, ko
delaš že dvajset let ali več, se
moraš zavedati, da marsičesa
ne veš, da se moraš vseskozi
izobraževati in se posvetovati.
Na začetku moje službene poti
v Velenju smo bili zelo dobra
ekipa, dobro smo se razumeli
in možnost posvetovanja je bi-
la velika. To je tisto, kar v Sa-
vinjski pogrešam. Sama sem
za vse, včasih pa bi bilo ven-
darle zame lažje, če bi domne-
ve potrdil še kak drug
zdravnik.
Po študiju imaš veliko zna-
nja, izkušnje pa le počasi pri-
dobivaš. Kasneje se dogaja
ravno obratno, če znanja ne
dopolnjuješ in obnavljaš.«
Zdravnica in mati
»Na začetku še nisem vede-
la, da lahko dosežem skoraj
vse, kar si želim,« nadaljuje dr.
Maja Natek. »Mislim, da lahko
prav vsak človek uresniči veči-
no tistega, kar si zares dovolj
močno želi. A za vse se je treba
potruditi, nič ne pade samo od
sebe v naročje.«
Ko je bila zaposlena še v Ve-
lenju, živela pa v Šoštanju, je
postala mati: »Nezakonska
mati, razpeta med delom in
otrokom, včasih težko uskla-
juje obe vlogi. Imam pa veliko
srečo, nekaj dobrih prijateljev
in sorodnikov, ki takrat, kadar
dežuram, ostanejo pri mojem
sinu Nejcu. Prej mi je pomaga-
la mama. Najhuje je bilo, ko je
bil sin še mlajši, saj je bil zelo
pogosto bolan. Zame je bilo
izredno težko, ko sem morala
na obisk k pacientu, ki mu ni
bilo nič kaj hudega, svojega
otroka pa sem morala prepuš-
čati drugim v skrb. To je bila
težka dilema. Saj se zavedaš,
da si v službi in svoje delo
opraviš povsem profesionalno,
in vendar, predvsem si
človek.«	'
iz mesta na
podežeije
»Po sedmih letih dela v Ve-'
lenju, ki večkrat ni bilo lahko,
sem si zaželela iti na deželo in
spoznati malo bolj preproste,
ljudi. Še nek^ let sem se vsak
dan vozila iz Šoštanja, ker sem
imela tam urejeno varstvo za
otroka,« pripoveduje.
»Ljudje v tej dolini so čudo-
viti. Ce me kdaj v začetku niso
zlahka sprejeli medse, tega ni-
so pokazali. Ko jih spoznaš, so
vse skrbi odveč. Kljub temu pa
sem si delo podeželske zdrav-
nice morda malo preveč ro-
mantično predstavljala. Kra-
janom sem na voljo ves čas, res
pa je, da so večinoma tako uvi-
devni, da me pokličejo samo
takiat, kadar me nujno potre-
bujejo.
Rada opravljam svoje delo,
še posebej rada grem na teren,
kadar je lep sončen dan. Se-
dem v katrco in obiščem osta-
rele bolnike, ki ne morejo priti
k meni v ordinacijo, a so po-
trebni skrbne nege in pomoči.
Ti ljudje so za vsako pozornost.
izjemno hvaležni.«
Ne more iz svoje
icože
»Težki bolniki me zelo izčr-
pajo, kajti vedno znova trplje-
nje in smrt svojih pacientov
boleče doživljam, čeprav pra-
vijo, da si zdravniki tega luk-
suza ne bi smeli privoščiti -
tega, da bi se preveč vživeli v
duše svojih pacientov, da bi
bili z njimi bolni, da bi z njimi
umirali... A ne moreš iz svoje
kože, še zmeraj si najprej člo-
vek, ki čuti. Čustva sicer lahko
potlačiš, a zanikati jih ne mo-
reš. To niti ne bi bilo prav,
kajti po mojem mnenju bolniki
morajo vedeti, da z njimi
čutiš.«
Ljudje bolezen zelo neradi
sprejemajo, vmes pa so tudi
taki, ki so včasih radi bolni.
Pogosto pa ni bolno telo, am-
pak duša: »Zdravniki smo v
svojem gledanju na bolnika
zelo telesno usmerjeni. Tudi
krščanska miselnost, ki je del
naše kulture, in postavlja dušo
nad telo, ni mogla vplivati na'
to, da bi študente medicine in
mlade zdravnike bolj usmerili
k iskanju duševnih razlogoj/ za
bolezni. Vemo pa, da zaradi
duševnih stisk, ki niso strogo
psihiatrične narave in jih
obravnava splošni zdravnik,
prihaja v ambulanto skoraj
polovica vseh bolnikov. Kljub
velikemu številu takšnih bol-
nikov pa zdravniki depresiv-
nega bolnika pogosto ne pre-'
poznamo. Verjetno ni mogoče
prešteti, kolikokrat zdravniki
zaslišimo ali preslišimo klic na
pomoč. Prisluhnimo.«
Terensico deio in
dežurstva
V enem dnevu sprejme
kakšnih 60 pacientov. Veliko
je rutinskega dela, a tistim, za
katere meni, da jo bolj potre-
bujejo, se tudi bolj posveti:
»Ne moti me, če so ljudje v
čakalnici nezadovoljni, ker
sem si vzela več časa za neko-
ga, ki me potrebuje. Če se mi
zdi, da bolnik moj čas potre-
buje, mu ga tudi namenim, če-
prav drugi nergajo. Pa naj.
Vsem še Bog ne ustreže.
Zelo pomembno je, da poz-
nam družine pacientov, saj je
veliko bolezni, ne le dednih, ki
se v nekaterih družinah pogo-
steje pojavljajo, in so povezane'
z načinom prehrane ali drugi-
mi zimanjimi faktorji. Takšno
poznavanje bistveno izboljša
delo splošnega zdravnika.
Ravno zato je opredelitev za
splošnega zdravnika zelo do-
bra, še posebej, če je enega
zdravnika izbrala vsa dru-
Njen delovni čas je dolg. Ob
ponedeljkih dela v ambulanti
popoldne, druge dneve do-,
poldne, vmes opravlja še te-
rensko delo, pogosto nadomeš-
ča v drugih ambulantah, vsak
sedmi dan pa dežura v central-
ni ambulanti v Mozirju. Dan
po dežurstvu je zanjo običajen
delovni dan.
Denar ni vse
»Ljudje včasih pozabljajo,
sploh kadar razlagajo, kakšne
bajne plače imamo, da je naše
delo zelo naporno in odgovor-
no. Vsak sedmi dan preživim v
dežurni ambulanti, v sedmih
letih to znese eno leto in v pe-
tintridesetih letih pet. Pa po-
glejmo prestopnika, ki so ga
vtaknili v zapor za eno leto,
moral je storiti že kaj zelo hu-
dega. Primerjava mogoče ni
najboljša, a gre za to, da
zdravnik med dežurstvom ni
svoboden, v vsakem trenutku
je na razpolago. Kljub temu
mnogi menijo, da zaslužimo
celo preveč.
Zavedam se, da denar ni
merilo za zdravnikovo delo.
Denar ni vse. Mislim pa, da bi
bilo le prav, če bi zaslužila
vsaj toliko kot privatnik sred-
njega razreda in se vozila k
bolnikom v varnem avtomo-
bilu.«
»Svoje paciente imam ra-
da,« je zaključila svoje razmi-
šljanje Maja Natek, »morda
me imajo tudi oni. O tem jih ne
sprašujem. Človeku zadostuje
že to, da ima nekoga rad.«
KSENIJA LEKIČ
Dr. Maja Natek v nasprotju z ostalimi zdravniki nikoli ne nosi
bele halje. Statusni simboli ji ne pomenijo dosti, zato se jim rada
pri svojem delu izogne. Bolj pomembno od bele halje, pravi
zdravnica z Ljubnega, je sveže cvetje na njeni mizi in prijetno
vzdušje v ambulanti.
Zreški šoferji
in avtomeiianiki
»na svoje«
Prejšnjo soboto je bil v
večnamenski dvorani v
Zrečah ustanovni občni
zbor Zveze šoferjev in av-
tomehanikov Zreče. Zbora
se je poleg številnih šofer-
jev in avtomehanikov ude-
ležilo tudi nekaj gostov,
predstavnikov ZŠAM v
okolici ter sekretar ZŠAM
Slovenije, Stane Inkret.
Udeleženci so oblikovali
in sprejeli upravni odbor s
sedemnajstimi člani ter
sprejeli statut in program
ZŠif^ Zreče. Ustanovni
člani so prav tako izrazili
upanje, da se jim bo pri-
družilo čimveč novih čla-
nov ter vse zbrane hkrati
povabili k včlanitvi. Več-
krat so na zboru tudi po-
udarili, da se je novousta-
novljeni ZŠAM v Zrečah
odcepil od konjiškega s
privoljenjem in sodelova-
njem slednjega in ne zaradi
rivalstva ali česa podob-
nega.
B.H.
50 let gasilskega
društva Konus
Gasilsko društvo Konus le-
tos beleži petdesetletnico de-
lovanja. Ob tej priložnosti so
člani v predprazničnih dneh
priredili slavnostno sejo. Za-
metki gasilskega društva Ko-
nus segajo sicer v leto 1943, ko
je tedanji lastnik tovarne us-
nja La\Tič za potrebe požarne
varnosti svoje tovarne organi-
ziral sedem-člansko gasilsko
enoto. Danes je v društvo
vključenih 61 gasilk in gasil-
cev, katerih poglavitna naloga
je preventivno delovanje.
Kot je povedal predsednik
društva, Savo Grilj, je po letu
1945 gasilska enota pripadata
Okrajni upravi za notranje za-
deve Poljčane. Prvi predsed-
nik je bil Rudi Gorenjak, prvi
p^oveljnik pa pokojni Franc
Cemec.
Konusovi gasilci so ponosni
na svoj 50-letni jubilej, ker
njihovega društva ne združu-
jejo materialni interesi, tem-
več humanost in pomoč v sti-
skah ter reševanje premože-
nja. Konusovi gasilci se pose-
bej radi spomnijo večjih dru-
štvenih uspehov, kot so: 1, me-
sto članic leta 1978 na republi-
škem tekmovanju na Ravnah,
1. mesto veteranov na republi-
škem tekmovanju industrij-
skih gasilskih društev in
drugi.
Gasilci priznavajo, da je bi-
lo v preteklem obdobju v Ko-
nusu izkazanega dovolj razu-
mevanja za njihovo delo. Upa.
jo, da bo tako, kljub neugo(Jnj
finančni situaciji in tranfor.
macijam Konusa tudi v prj.
hodnje. Ob tem je sedanji ge.
neralni direktor Vojko Rover,
zatrdil, da bo vodstvo po svo,
jih zmožnostih imelo razume,
vanje za delo tudi v tem o^
dobju.
Predsedstvo Konusovih gg.
silcev je podelilo najzaslužnej.
šim članom državna in občin,
ska priznanja. Tako so repu.
bliško priznanje prejeli: Anton
Vidmar, Franc Jelenko, Karli
Oder, Franc Krajnc in Savo
Grilj, občinska pa: Srečko
Ljubič, Jože Koprivnik, Sreč.
ko Težak, Ljudmila Odet
Stanko Godec, Franc Jezovšek
in Ivan Videčnik.
Podeljeni so bili tudi kipci
svetega Florjana in sicer: Božu
Kolariču, Karlu Juhartu, Jure-
tu Pokornu, Florjanu Jančiču,
zreškemu gasilskemu pevske-
mu zboru, gasilskemu društ\'u
Tepanje, gasilskemu društ\'u
podjetja LIP Slovenske Konji-
ce, Rudiju Gorenjaku, Alojzu
Krušiču, Leopoldu Furmanu,
Ivanu Videčniku, Stanku Pot-
niku, Juriju Štabeju, Francu
Ulčniku, Francu Jelenku mlaj-
šemu, Milki Oder, Miru Pesku,
Savu Grilu in Francu Krajncu.
Posebni plaketi sta prejela še
Vojko Rovere in Adolf Kloko-
čovnik za izkazano razumeva-
nje in finančno podporo.
B.F.
Praznik KS Vrbje
v KS Vrbje v žalski občim
so se v ponedeljek pričele pri-
reditve ob letošnjem krajev-
nem prazniku.
Pripravili so turnir v tenisu,
v torek sektorsko gasilsko va-
jo, včeraj ob 16. uri pa so odpr-
li razstavo ročnih del krajanov
in krajank Vrbja, zvečer pa
pripravili še srečanje starejših
krajanov s kulturnim progra-
mom in gostom - Jurijem Souč-
kom. Jutri, v petek ob 19. uri,
pa bo zbor krajanov in v sobo-
to ob 17. uri, slavnostna seja
krajevne skupnosti s podeli-
tvijo plaket in priznanj KS
Vrbje. Temu bo sledil še za-
bavni del - Martinovanje.
O delu od lanskega do letoš-
njega praznika, nam je pred-
sednik sveta KS Vrbje, Jože
Meh, povedal: »60 gospodinj-
stev je dobilo telefonske prik-
ljučke, tako da so brez telefo-
na le še tri gospodmjstva. Ena
ko velja tucu za Kaoelsko tele
vizijo. Uredili in pripravili
smo tudi 3 km makadamskih
cest za asfaltiranje, na novo
preplastili z asfaltno prevleko
športno igrišče, pripravljamo
pa se tudi na ureditev kanab-
zacije in napeljavo plina.«
T. TAVČAB
Avtomat vse ve
Otroci, ki so se sobotno popoldne zadrževali pri novi ponudbi v Intersparu - pri avtomobilih ^
video igricami, kar niso mogli verjeti svojim očem, ko se je eden izmed njih - tisti, ki menjuj^
denar za žetone, samovoljno odločil, da se znebi vseh žetonov. Bruhal je in bruhal, presenečeP"
otroci pa so seveda po »darilu« velikodušno segli in verjetno nič hudega sluteč niti pomislili nis"'
da je avtomat »zatajil« lastnika. Na njem namreč piše: »Avtomat točno ve, koliko vam mo^
vrniti...«
Foto: EDI MASNE^
Sff. 45. - 9. november 1995
13
NASI KRAJI IN LJUDJE
V bran pred ognjenimi zublji
pruštvom Gasilske zveze ¥elenie le vala gašenla v Šaleku tiobro uspela
Ob zaključku Meseca požar-
ne varnosti so gasilske enote
opravile še nekaj gasilskih ak-
cij in operativnih vaj. Eno več-
jih, na kateri je sodelovalo
osem gasilskih društev velenj-
ske gasilske zveze, so izvedli
prejšnji petek popoldne, v na-
selju Salek v Velenju.
Vaja je bila zamišljena tako-
le. V kompleksu stanovanjskih
blokov strnjene gradnje v Ša-
leku je prišlo do požara, ki je
po informacijah nekaterih sta-
novalcev onemogočil umik
neznanemu številu ljudi. Po-
žar se je širil proti naslednji
etaži, pri čemer je z dimom in
strup>enimi plini ogrožal tudi
višja nadstropja.
Po prihodu gasilskih enot,
ki jih je razporejal poveljnik
požarišča s poveljniškega me-
sta, so zavarovali sosednje de-
le objekta, z dvižno lestvijo
Gasilskega društva Velenje pa
pričeli reševati stanovalce iz
blokiranih prostorov. Enote
civilne zaščite so se vključile v
akcijo kot reševalci in ob od-
kritju poškodovanih, prestra-
šenih in domnevno opečenih
ter zastrupljenih stanovalcev
nudile prvo medicinsko po-
moč. Z vozili reševalne postaje
Zdravstvenega centra Velenje
so odpeljali poškodovance do
urgentne dežurne ambulante,
ki je bila takoj po prijavi poža-
ra obveščena o možnih poško-
dovancih.
Še eno odkrito žarišče poža-
ra, katerega vzrok naj bi bil
'namerni požig v kletnih pro-
storih, so gasili s požarnim pe-
nilom, in sicer s pomočjo po-
sebnega mešalnega agregata.
Medtem ko je potekala inte-
grirana gasilska intervencija
na stanovanjskem bloku, so iz
alarmnega centra za obvešča-
nje sporočili, da je prišlo do
eksplozije in požara na bliž-
njem bencinskem servisu OMV
v Šaleku. Poveljstvo gasilske
akcije je nekatere ekipe takoj
preusmerilo in poklicalo na
mesto požara še dodatne spe-
cializirane ekipe. Požar se je
očitno že resneje razširil. Za-
radi možnosti iztoka naftnih
derivatov v reko Pako je grozi-
la ekološka nevarnost, ogrože-
ni so bili tudi prometni udele-
ženci in delavci, ki se niso pra-
vočasno umaknili z območja
bencinskega servisa. Lahko
vnetljive tekočine so gasili s
topovi na gasilsko peno, ki je
prekrila ogrožene površine
bencinske baze ter okolice, po-
sode pod pritiskom, skladišča
in nekatere razgrete dele ob-
jekta pa so hladili s curki vode
iz reke Pake ter avtomobilskih
cistern
Po enourni akciji so gasilci
požar omejili in pričeli s sana-
cijo požarišča, nakar je povelj-
stvo poklicalo vse udeležene
gasilce na gasilsko analizo
pred Gasilski dom Velenje.
JOŽE MIKLAVC
Vaja je bila še en dokaz, da so gasilci dobro pripravljeni na gašenje in reševanje ob vsakovrstnih
nevarnostih, požarih in nesrečah.
Člani
turističnega
društva čistili
divja odlagališča
člani turističnega društva
Slovenske Konjice so praznič-
ne dni izkoristili za urejanje
okolja v domači občini. Sku-
paj s krajani so očistili divja
odlagališča v Konjiški vasi, v
Polenah, Gabrovniku, v okoli-
ci konjiškega starega gradu,
na Tepanjskem Vrhu ter v kra-
jevni skupnosti Brdo-Vešenik.
Zbrali so za štiri tovorne avto-
mobile odpadkov. Konjiški
župan Janez Jazbec je društvo
pohvalil in obljubil, da bodo
prejeli nekaj denarja iz občin-
skega proračuna, ki je name-
njen za sanacijo divjih odlaga-
lišč. Turistično društvo ga bo
porabilo za svoje dejavnosti.
B.Z.
Skupni programi
Laškega In
Valdoltre
Jutri bo v Zdravilišču Laško
pričela delati samoplačniška
ortopedska ambulanta - posve-
tovalnica, ki jo bodo vodili
specialisti ortopedi iz Va-
doltre.
Ambulanta, v kateri bodo
sprejemali paciente vsak petek
med 16. in 20. uro, je le prvi
rezultat novega sodelovanja
med Laškim in Valdoltro.
Zdravilišče in bolnišnica sta
namreč po nekajmesečnih p)o-
govorih te dni podpisala dogo-
vor o medsebojnem sodelova-
nju na strokovno medicinskem
in tržnem področju. To pome-
ni, da bosta odslej oblikovali
nekatere skupne programe, si
dopolnjevali ponudbo, redno
izmenjevali izkušnje in kadre
^r skupaj nastopali na doma-
čem in tujih trgih. V okviru
dogovorjenega sodelovanja bo
bolnišnica Valdoltra, ki se
strokovno vse bolj razvija v di-
agnostični in operativni cen-
kmalu začela pošiljati svo-
paciente na postop)etarivno
Zdravljenje v Laško. Strokov-
•^jaki v zdravilišču bodo po-
skrbeli za njihovo rehabilita-
cijo in jih zopet usposobili za
delo.
JI
Ziatoporočenca iVIarkovič
Skromno, brez formalnosti,
v krogu družine, sta 50 let
skupnega življenja praznovala
Drago in Franja Markovič iz
Žalca. Malo je Zalčanov, ki bi
zakoncev Markovič ne pozna-
li, saj je bil še posebej Drago
aktiven na več področjih, naj-
bolj v športu.
Dragu je pred 83 leti stekla
zibelka v Črni na Koroškem,
njegovi 12 let mlajši ženi pa v
Draži vasi. Poročila sta se 4.
novembra 1945 v Žičah pri
Poljčanah, dobro leto potem,
ko mu je umrla prva žena in je
Drago ostal sam s sinkom Dra-
gom. V zakonu so se jima rodi-
li še trije otroci, Franja pa je
bila dobra mati vsem štirim.
Seveda je tudi njiju, kot vso
njuno generacijo, pretresla
vojna, oba sta se udeležila
NOB. Po vojni sta najprej ži-
vela na Koroškem, kjer je bil
Drago tajnik okraja v Slovenj
Gradcu, potem pa, ko sta se
1955 leta preselila v Žalec, je
to funkcijo prevzel na občini
Žalec, Franja pa se je zaposlila
v finančni službi na občini.
Šport vseh vrst je bil vedno
Dragova ljubezen, zato je bil
kar precd let predsednik Par-
tizana v Žalcu in tudi gradnja
stadiona sodi v njegovo pred-
sednikovanje. Še posebno pri
srcu mu je bilo kegljanje in
tudi zato je bil ustanovitelj in
prvi predsednik Kegljaškega
kluba Žalec.
Danes aktivno seveda pn
športnih in drugih dogajanjih
ne sodelujeta več, še vedno pa
se zanimata za vse. Ob svojem
zlatem jubileju, ki ga krona
medsebojno razumevanje,
spoštovanje in ljubezen, si že-
lita samo še zdravja, da bi lah-
ko še dolgo uživala v krogu
svoje družine, ki se je povečala
že za pet vnukov. To pa so tudi
naše želje ob prisrčnih čestit-
kah za zlato skupno življenje.
T. TAVČAR
Jožica Ocvirk, režiserka: »Z
dramsko skupino Teloh iz Ta-
bora sem že lani delala kot re-
žiserka pri komediji Vdova
Rošlinka. S tem delom smo po-
želi lep uspeh tudi na gostova-
njih. Tokrat pripravljam tekst
za komedijo Pomota. Z deseti-
mi ljubiteljskimi igralci te
dramske skupine bomo v krat-
kem pričeli vaditi, tako da bo-
mo imeli premiemo uprizori-
tev sredi januarja prihodnjega
leta. Povedati moram, da so
tukajšnji igralci zelo zagnam,
vztrajni in dobri, zato z njimi
zelo rada delam.«
T. TAVČAR
Salon pohištva CELLES Celje
v RazlagovI ulici
Pred nekaj dnevi je podjetje
CELLES Celje na Razlagovi
ulici 8 v Celju odprlo nov salon
pohištva.
V salonu, ki je v samem sre-
dišču mesta v bližini železni-
ške postaje, je na ogled več po-
sameznih pohištvenih sesta-
vov in sedežnih garnitur iz ra-
zličnih programov, sicer pa so
strankam na voljo številni ka-
talogi in prospekti uvoženega
pohištva in pohištva domačih
proizvajalcev, iz katerih si
lahko naročajo poljubne sesta-
ve. Na enem mestu si je mogo-
če opremiti celo stanovanje,
saj vam bodo v salonu pohi-
štva na Razlagovi 8 tudi sveto-
vali v zvezi z nakupom spalni-
ce, dnevne sobe, kuhinje, ko-
palnice, predsobe, raznih re-
galov, pisarniškega pohištva,
sedežnih garnitur, miz, stolov
itd.
V podjetju CELLES Celje še
posebej poudarjajo, da lahko
pri njih kupite pohištvo po iz-
jemno konkurenčnih cenah in
ugodnih plačilnih pogojih. V
programu lastne proizvodnje
izdelujejo tudi pograde vseh
dimenzij in barvnih kombina-
cij. Salon pohištva CELLES
Celje je odprt vsak dan ob 8-
13. ure in od 15-19. ure ter od
sobotah od 8-12. ure, pokličete
pa jih lahko tudi po telefonu,
številka 063/481-936.
EP
Več tisoč sadnih sadik za Belgijo In Nemčijo
Na Mirosanu se ukvarjajo tudi z vzgojo sadnih sadik jablan, hrušk, sliv, češenj, višenj, breskev,
marelic, leske, ribeza, joste, ameriških borovnic in drugih sadežev. Najbolj pestra je izbira pri
jablanah, saj imajo na voljo 50 različnih kombinacij sort, imajo pa tudi sadike večine starih sort
jablan. Sedaj je pravi čas za sajenje sadnega drevja, zato so s prodajo že začeli, cene pa se gibljejo
od 300 do 900 tolarjev za sadiko. Pri večjih nakupih, ko gre za nasajanje novih sadovnjakov,
dajejo tudi popust.
Še posebej zadovoljni pa so, ker jim je uspelo povečati izvoz sadik v Belgijo in Nemčijo, kamor
bodo prodali več tisoč sadik. Z nekaterimi tujimi partnerji pa so že podpisali pogodbe o
dolgoročnem poslovnem sodelovanju.
T. TAVČAR
Sff. 45. - 9. november 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
14
Prispevek k posodobitvi celjske bolnišnice
FoioaokumentacUa — Spremljevalka medicine na Slovenskem — Organizacije lolografske dejavnosti In sistemi iotoarhiviranja
Mineva 456 let, odkar je ita-
lijanski slikar Leonardo da
Vinci odkril kamero z luknjico
ali camero obscuro. To je bil
začetek fotografije ali začetek
pisanja s svetlobo v svetu. Mi-
neva 268 let, odkar je nemški
zdravnik Heinrich Schultze
odkril, da srebrov nitrat na
svetlobi potemni in je tako ko-
piral črke. Mineva 156 let, od-
kar je slovenski duhovnik Ja-
nez Puhar odkril fotografijo
na steklu. To je bil začetek fo-
tografije na Slovenskem. In
mineva 156 let od začetka fo-
tografije na Slovenskem, ko
smo p^č spregovorili o foto-
grafski dejavnosti in sistemih
fotoarhiviranja na slovenskem
medicinskem področju.
Ob nalogi predstaviti dosež-
ke fotografije na slovenskem
medicinskem področju, kar bi
pomagalo tudi za uresničitev
vrsto let prisotne tihe želje (in
nedavno sprejetih sklepov) v
celjsld bolnišnici ustanoviti
bolnišnični fotolaboratorij in
urediti medicinsko fotografijo
te ustanove, smo naleteli na
nemalo težav.
Ta dejavnost na slovenskem
medic^kem področju še ni-
koli ni bila niti s fotografskim
gradivom niti s študijami
obravnavana kot enovit pro-
jekt. Pomagamo si lahko le z
izkušnjami in rezultati tistih
zdravstvenih ustanov, ki imajo
že desetletje organizirano be-
leženje in arhiviranje s svetlo-
bo zapisanega medicinskega
spomina in ki so nam dostop-
ni. S tem pa želimo tudi opo-
zoriti na tovrstne vrzeli v slo-
venski medicini in vzpodbudi-
ti varuhe medicinskih foto-
grafskih zbirk, da nam omogo-
čijo vpogled v svoje fvmduse,
tako da bi čez čas vendarle
usp>eli s finančno podporo od-
govornih sestaviti čimbolj ce-
lovit pregled vsega, kar smo
kot narod in ustvarjalni posa-
mezniki zmožni prispevati v
svetovno zakladnico medicin-
skega fotografskega videnja
resničnosti.
Prvi ffotoiaboratorij iz
leta 1950
Po podatkih iz Inštituta za
zgodovino medicine v Ljublja-
ni je bil prvi fotolaboratorij
ustanovljen leta 1950 na Gine-
kološko-porodniški kliniki v
Ljubljani. Tam je bil zaposlen
tudi prvi fotoamater na slo-
venskem medicinskem po-
dročju Vlastja Simončič. Kot
fotoreporterja pri ilustriranem
tedniku Tovariš ga je za medi-
cinsko fotografijo navdušil
prof. dr. PYanc Novak, dr.
med. V svojem službenem ob-
dobju je ustvaril poleg drugih
fotografskih storitev 71 barv-
nih filmov (16 mm) posnetih
celotnih operacij, kar sodi med
svetovne dosežke. Ta klinika
je obdržala fotolaboratorij z
zaposlenim fotografskim teh-
nikom do danes.
Z razvojem medicine in nje-
nih vej se je postopoma širila
tudi fotografska dejavnost in
sistemi arhiviranja fotodoku-
mentacije v skladu s potreba-
mi in finančnimi zmožnostmi
posameznih zdravstvenih
ustanov. Največja fotolabora-
torija sta: centralni fotolabo-
ratorij v Kliničnem centru v
Ljubljani, ustanovljen leta
1973, kjer izdelajo letno poleg
drugih storitev 30 tisoč diapo-
zitivov (90% barvnih) in foto-
laboratorij v Splošni bolnišni-
ci Maribor (12 tisoč diapoziti-
vov letno), ustanovljen leta
1962..
Slika foto^afske dejavnosti
in arhiviranja fotodokumenta-
cije na medicinskem področju
v Sloveniji daje sledeče podat-
ke v okviru Medicinske fakul-
tete Ljubljana, Kliničnega
centra Ljubljana in vseh slo-
venskih splošnih bolnišnic. V
ostalih zdravstvenih ustano-
vah si pomagajo posamezni
zdravniki večinoma sami ali
kličejo fotografskega tehnika
iz zimanjega fotoateljeja, foto-
dokumentacijo pa hranijo pri
sebi na delovnem mestu ali do-
ma. K bolniku na Slovenskem
prihaja fotografski tehnik ali
fotoamater po telefonskem po-
zivu ali konziliamem listu ali
po fotodokumentacijskem
kartonu.
Kakor najdemo med več-
vrstnimi fotoaparati od najso-
dobnejših, tehnično visoko iz-
popolnjenih do zastarelih, ta-
ko je tudi z arhiviranjem: od
vrhunsko urejene fototeke do
neoznačenih diapozitivov po
predalih pisalnih miz ali omar
zdravnišldh sob ali stanovanj.
Na področju arhiviranja medi-
cinske fotografije zaostajamo
za razvitim svetom, kjer se že
uveljavlja računalnik.
Zaradi ureditve fototek na
celotnem slovenskem medicin-
skem področju smo prikazali
dva visoko izpopolnjena siste-
ma arhiviranja fotodokimien-
tacije iz dveh vej medicine, ki
sta med največjimi uporabniki
fotografije. To sta plastična
kirurgija (Klinika za plastično
kirurgijo in o^kline - KC
Ljubljana) in vizualna veja -
dermatovenerologija (Derma-
tološka klinika - KC Ljublja-
na). Po besedah prof. dr. Mila-
na Betteta, dr. med. - očeta fo-
tografije na slovenskem der-
matovenorološkem področju,
brez fotodokumentacije tudi
ni dermatovenerologije.
Ena slilca pove več
Ifot tisoč besed
Pri telefonskem anketiranju
o fotografski dejavnosti in
obiskih zdravstvenih ustanov,
smo ob nekajkratni nezainte-
resiranosti zaradi majhne po-
trebe ali premajhne razgleda-
nosti zdravnikov naleteli tudi
pri vodstvenih kadrih in posa-
meznih zdravnikih na samo-
stojne jezdece, ki se dobro za-
vedajo znanega reka, da »Ena
slika pove več kot tisoč besed«,
so pa brez konja - financ, da bi
lahko uresničili svoje želje.
Po pregledu v letu 1995 je na
slovenskem medicinskem po-
dročju 7 fotolaboratorijev, 11
fotografskih tehnikov, grafič-
ni oblikovalec, fotoamaterka v
polnem delovnem času, 26 več
ali manj dodatno zadolženih
fotoamaterjev, veliko število
anonimnih praktikantov in
ogromen fimdus gradiva, ki je
vedno dostopen v določeni ko-
ličini za proučevanje po dolo-
čenem ključu. Na njem pa se
kažejo tudi številne tovrstne
vrzeli, ki niso v čast naši medi-
cini.
Za ureditev fotografske de-
javnosti in arhiviranja fotodo-
kumentacije na slovenskem
medicinskem področju predla-
gamo:
1.	zagotoviti finančna sred-
stva;
2.	da medicinska fakulteta -
Univerza v Ljubljani vključi v
učni sistem dodiplomskega in
podiplomskega izobraževanja
zdravnikov, povezan s svetom,
poznavanje medicinske foto-
grafije in njenega arhiviranja;
3.	vnesti v program specializa-
cij predvsem iz tistih medicin-
skih strok, ki so veliki uporab-
niki fotografije, znanje foto-
grafiranja in fotoarhiviranja
kot obvezo;
4. po zamisli znanega zgodovi-
narja fotografije Helmuta
Giemsherma, utemeljitelja
nujne potrebe, da se ustanav-
ljajo narodni muzeji in inštitu-
ti za fotografijo ter oddelki za
fotografsko dediščino po zgle-
du vseh drugih znanstvenih in
kulturnih disciplin, ustanoviti
tudi v Inštitutu za zgodovino
medicine v Ljubljani oddelek
za fotografsko dediščino;
5. ustanovit v Narodnem mu-
zeju za fotografijo in v Inštitu-
tu za fotografijo v Ljubljani,
ki sta predvidena v vlogi p^j
Ministrstvu za kulturo na Slo,
venskem, tudi oddelka za me«
dicinsko fotografijo.
Z uresničitvijo teh predlo-
gov, ki zagotavljajo na sloven-
skem medicinskem področju
poleg fotolaboratorijev in fo.
tografskih tehnikov tudi
zdravnike - fotoamaterje, kot
učitelje fotografiranja in me-
dicinskega fotoarhiviranja z
zainteresiranostjo posameznih
profilov v svojih teamih, bi bi-
la v celoti pokrita tovrstna
kontinuirana potreba v medi-
cini. S tem bi bila tudi žago-
tovljena racionalna uporaba
fotografskega materiala, dra-
gotine medicinske fotografije
in njene tehnike pa bi bile zaš-
čitene pred propadanjem.
Če bo naš prisp>evek Fotodo-
kumentacija - spremljevalka
medicine na Slovenskem pri-
pomogel k temu, da bo foto-
grafija v slovenski medicini
dobila nove pristaše, nove
ustvarjalce, bo to pomenilo, da
smo vzpodbudili in poglobili
eno od dragocenih dejavnosti,
ki posodabljajo in bogatijo
medicinske stroke pri nas in v
svetu.
mag. KAROLINA
GODINA, dr. med.^
Prispevek mag. Karoline Go-
dina, dr. med. o organizaciji
fotografske dejavnosti in arhi-
viranju medicinske fotografije
je bil prvič v zgodovini medi-
cine na Slovenskem predstav-
ljen v okviru Slovenskega
zdravniškega društva - na
strokovnem srečanju sloven-
skih dermatovenerologov v
Atomskih toplicah, 29. in 30.
septembra 1995. Načrtovan je
za strokovni sestanek Enote za
znanstveno-raziskovalno de-
javnost Splošne bolnišnice Ce-
lje, kjer je predviden bolniš-
nični fotolaboratorij s foto-
grafskim tehnikom.
Na fotografiji je fotokopija transportne mape za 80 diapozitivov
(razpete) s Klinike za plastično kirurgijo in opekline — KC
Ljubljana. Foto: Marija Baje.
Obnova cerkvice v Šeneku
Polzelani nadaljujejo z ob-
novo cerkvice Sv. Florjana v
Šaneku. Potem, ko so že pred
časom obnovili streho in delo-
ma zunanjost, sedaj nadaljuje-
jo z obnovo notranjosti.
Cerkvica dolga leta ni služi-
la svojemu namenu. Bila je
pralnica in drvarnica in Bog
ve kaj še vse. Zato so morali
najprej odstraniti betonske
podstavke pralnih strojev, pa
debel betonski tlak in debel
sloj nasipnega materiala, da so
lahko primemo izolirali kam-
niti zid in naredili nov tlak.
Vse to so Polzelani opravili
prostovoljno s pomočjo gasil-
cev GD Polzela in Ločica ob
Savinji. Tudi pri obnovi posli-
kave so naleteli na velike teža-
ve, saj je zidove leta uničevala
vlaga, prepojena s pralnimi
sredstvi.
Tega dela se je lotil Peter
Bizjak, velik strokovnjak in
umetnik na tem področju, v
veliko pomoč pa je bil pri ob-
novi tudi France Kvatemik,
dipl. ing. arh. iz Ljubljane, ki v
sodelovanju z Zavodom za
varstvo naravne in kulturne
dediščine iz Celja vodi tudi vsa
obnovitvena dela po strokovni
plati.
T. TAVČAB
Prvo ocenjevanje jabolčniii kisov
Na pobudo Turističnega
društva Dobrna je Kmetijska
svetovalna služba - Enota Ce-
lje organizirala ocenjevanje
jabolčnih kisov. Namen oce-
njevanja je predvsem ta, da bi
kmetje kakovostne kise lahko
prodajali pod svojo blagovno
znamko.
Vsak kis, ki bi bil namenjen
prodaji, mora biti predhodno
analiziran na zdravstveno
oporečnost in organoleptične
lastnosti, šele nato lahko dobi
proizvodno specifikacijo. Pra-
vilnik o kakovosti kisa pravi,
da mora biti kis za prodajo
čist, ne sme biti moten, vsebo-
vati mora 4 odstotke ocetne,
kisline, zeliščni pa 5 odstot-'
kov. Barva kisa mora biti ena-
ka barvi surovine, ne sme biti
■preintenzivna, prav tako ne
motna. Ne sme imeti usedlin.
Vonj mora imeti po sadju,
ocetna kislina mora biti ravno
prav izražena. Okus naj bo po
kisu in ne po jabolku. IQs mo-
ra biti uležan kot žganje.
Na podlagi razpisa je bilo
prijavljenih 13 jabolčnih kisov
in 12 jabolčnih kisov z zelišči,
ki jih je ocenila strokovna ko-
misija v sestavi dr. Hribar in
dr. Plastenjak z Oddelka za ži-
vilsko tehnologijo Biotehniške
fakultete in Vesna Čuček, dipl.
inž. kmet. s Kmetijske sveto-
valne službe. Predloženi kisi
večinoma že po izgledu zaradi
motnosti ne bi prišli v poštev
za prodajo, prav tako so bili
večinoma neustrezne barve in
s prenizko vsebnostjo ocetne
kisline (pod 4 odstotki). Komi-
sija se je odločila, da kise vse-
eno oceni in razvrsti v kako-
vostne razrede, opisna ocena
pa naj bi služila proizvajal-
cem, da bi svoje kise lahko iz-
boljšali in tako zadostili krite-
rijem za prodajo le-teh.
Kisi so dobili ocene od 11 do
18. Relativno višje ocene ze-
liščnih kisov so zaradi izrazi-
tejšega okiasa zelišč (zelišča
popravijo okus).
Komisija je na koncu odlo-
čila, da vzorci, ki so bili najbo-
lje ocenjeni, zaradi motnosti in
premajhne vsebnosti ocetne
kisline ne morejo prejeti zlate-
ga priznanja.
Srebrna priznanja so preje-
li: Vikica Pinter iz Lipe, Ivan-
ka Štravs iz Brdc nad Dobrno
in Marjana Dobovičnik iz Lo-
ke. Bronasta priznanja pa so
prejeli: Ivanka Štravs iz Brdc
nad Dobrno, Marjana Dobo-
vičnik iz Loke in Vlado PE-
KLE iz Ljubljane.
MOJCA RATEJ,
dipl. inž. kmet.
Boksarji na plan
Letošnja mati narava se je poskušala poigrati tudi s pridelki
družine Mesarec na Lahomšku nad Laš^m. Repa se je nadeli'
kot lahko vidite, v boksarsko rokavico in tehta preko tri kilf
grame.
Čeprav repo pri njih redno pridelujejo, takšne doslej še nis"
nikoli videli, zato so nas tudi poklicali, da jo pokažejo vsem-
Sff. 45. - 9. november 1995
15
NASI KRAJI IN LJUDJE
Šivala je tudi ponoči
pobri, stari Veritas Ivanke Bračun
Ivanka Bračun se z veseljem
opominja Videza pri Slovenski
pistricif od koder se je poroči-
la v okolico Kristan vrha, v
Obsotelje. V času pr\'e Jugo-
slavije se je v Slovenski Bistri-
ci učila za šiviljo. Nato je še
nekaj let po drugi svetovni
vojni delala v bistriški tovarni
perila. Na Videzu je šivala tudi
in druge, v povojnem času, ko
je blaga primanjkovalo.
Blago je bilo mogoče dobiti
le na karte, točke. Konfekcije
takrat večinoma še niso kupo-
vali, z izjemo moških srajc. V
letih pred vojno ter po njej je
vladalo pomanjkanje, ljudje
pa so bili kljub temu srečni.
Tako se spominja tistega lepe-
ga, mladostnega časa, vendar
ji mladina pogosto ne more
verjeti. Nato se je poročila, na
razmeroma veliko kmetijo v
okolici Kristan Vrha, k Ore-
škim, kot pravijo hiši po do-
mače. V službo ni več hodila,
opravljala je delo kmečke go-
spodinje. Ustvarila si je druži-
no, po nekaj letih pa se je mož
smrtno ponesrečil. Skrb za
otroke ter za kmetijo je posta-
la izključno njeno breme. Lju-
dje se še vedno čudijo kako je
vse prestano trpljenje vzdrža-
la, sama pa pripisuje to svoje-
mu močnemu značaju. Drugi
mož je bil zaposlen pri železni-
ci, po skupinski nesreči pri de-
lu pa je postal invalid.
V Kristan Vrhu je šivala le
še za družinske potrebe. Vča-
sih tudi ponoči, saj je bil dan
pogosto prekratek. Njen stari,
dobri šivalni stroj, Veritas, ji
dandanašnji še vedno dobro
služi. Snaha ima sodobni stroj,
vendar se vprašujejo, če bo
vzdržal toliko časa. Z Verita-
som ni imela nikoli posebnih
težav, ko ji je ponagajal, pa ga
je kar sama popravila. Ob neki
priliki ga je namazala z manj
kakovostnim oljem, zato ji je
zatajil. Pa ga je kar sama raz-
stavila, očistila ter naoljila z
boljšo tekočino.
Pri štirih otrokih ji je bil
stari, dobri Veritas v veliko
pomoč. Danes so odrasli, njeno
šiviljsko znanje pa pride dru-
žini še vedno prav. Na domači-
ji živita z možem Mirkom ter
sinoma. Starejši, Miran, je za-
poslen v celjskem Emu, naj-
mlajši, Silvo, v šentjurskem
Alposu, snaha Olga pa dela v
Rogaški Slatini. Najstarejši
sin, Slavko, ki je cenjeni obrt-
nik, si je zgradil dom v nepo-
sre^i bližini, hči Vera pa živi
v Nemčiji, v Stuttgartu. Ivan-
ka Bračim ima že štiri vnuke,
zato včasih šiva tudi zanje.
Rada ima vnuke, veliko lepega
preživi z njimi. Najstarejši,
Igor, je že v službi, vendar se
še vedno oglasi vsak dan. Zdaj
stara mama popazi na Nino, ki
mora v malo šolo, ter na naj-
manjšega, Klemna.
Njen delavnik je še vedno
pester. Kmečki gospodinji de-
la nikoli ne zmanjka. Vmes
prebira tudi Novi tednik, celj-
ski časopis, ki so ga imeli pri
hiši že v času, ko se je primoži-.
la. Tako prinaša pismonoša
časopis še vedno na ime pokoj-
nega moža. Včasih ga je le po-
vršno prelistala, zdaj pa si lah-
ko vzame nekoliko več časa.
Najbolj jo zanimajo seveda
novice s šmarskega področja.
Pred nekaj leti je bila v Novem
tedniku predstavljena tudi
hišna zanimivost Ivanke Bra-
čun. Na domačem travniku so
našli mladiča divje race, ki je
.-potem živel skupaj z domačo
kokošjo jato.
BRANE JERANKO
Šivalni stroj Veritas je star, vendar ji še vedno dobro služi.
Jesen v Kostrivnici
Najmlajšim Kostrivničanom
'etos ni dolgčas. V vrtcu se je-
^ni posebej spomnijo vsako
'cto, letos pa je vsak teden ne-
^aj posebnega.
V letošnjih jesenskih delav-
^}icah so otroci ličkali ter luš-
čili koruzo in fižol, ukvarjali
se z nizanjem različnih plo-
dov in listov, v likovnih delav-
nicah pa uporabili jesenske
"arve in plodove. Veliko po-
kornosti so posvetili tudi
^ortni dejavnosti, odšli so na
v okviru kulturne dejav-
"^osti pa na mariborski lutkov-
maraton ter predstavo v
^'narskem kulturnem domu.
^^ kostrivniške mačke je bilo
zanimivo doživetje tudi sreča-
nje s čarodejem.
Poseben čar je imelo postav-
ljanje tetke jeseni, pri čemer so
malčki postavili koruznico,
okrasili glavo iz buče, jo oble-
kli ter poskrbeli za primemo
ogrlico. Veliko pozornosti so
zbudili tudi z javno mini tržni-
co, z jedmi iz babičine peči,
različno pripravljenim sadjem
ter pijačo iz zeliščnega kotič-
ka. Prišli so mamice in očki,
sestrice in bratci, babice in
dedki ter drugi krajani, vsi
skupaj pa so si ogledali nastop
ljudskih pevk ter krajevne fol-
klorne skupine.
B. J.
Najlepši filmi
Na naslovnici Tednikove-
ga TV vodiča je bil prizor iz
ameriškega filma Cabaret,
igralec pa oskarjevec Joel
Gray. V poštev za žreb je pri-
spelo 16 kuponov.
Paket laškega piva bo pre-
jela Katja JURKOŠEK iz
Zagrada 70 v Celju, majici
NT&RC pa bosta po pošti
prejela Stane LOTRIC iz
Ulice Toneta Melive 12 v
Slovenskih Komicah in Kle-
men RAZBORSEK iz Slo-
venj Gradca, Šmarska 1.
Vljudno prosimo, da se po
paket laškega piva oglasite v
naš oglasni oddelek, medtem
ko vam bomo majici poslali
po pošti!
Ivan Krašeif
Na šentjurskem pokopališču so se številni krajani
Slivnice 27. oktobra poslovili od soseda, prijatelja ter
znanca, Ivana Kraška. Nenadno, trpko je bilo slovo od
človeka, ki smo ga videvali pri domačem delu.
Ivan Krašek je bil človek, ki se je držal pravila, da
tudi s slabim pusti človeka pri miru, če mu ne moreš
pomagati z dobrim. Pokojni Ivan je rad pomagal vsa-
komur. V nekdanji kmetijski zadrugi je bil svojim
sodelavcem bolj prijatelj, kot pa njihov šef.
Dolga leta je bil v kraju ustvarjalni človek. Ko se je
umaknil ter se upokojil je postal nekako neopazen.
Človeku, ki je bil razpet med domačim vrtom ter vino-
gradom v Babni Gori, pa ni nikdar zmanjkalo dela.
Gorica pri Slivnici ni bila njegov rojstni kraj, tam pa si
je ustvaril družino ter dom. Ostal je na Gorici, živel z
njo ter zanjo. Marsikateri načrt za novo krajevno pri-
dobitev je bil njegovo delo, za njegovo uresničitev pa
mu ni bilo žal niti časn, niti truda. Sodeloval je v
razvoju vasi od njene elektrifikacije in vodovoda, do
gradnje šole in še česa.
V Gorici pri Slivnici je zapustil vidne sledi svoje
ustvarjalnosti.	^ jj
Kot na fronti
Za Šonovo Um nI vseeno
V javnem podjetju OKP, s
sedežem v Rogaški Slatini, so
se odločili, da bi kamnolom
Šonovo, v občini Kozje, dali v
zakup Zdravku Viherju iz Ro-
gatca. Gre za rudarskega teh-
nika iz OKP, ki je bil od leta
1979 zaposlen kot vodja kam-
nolomov, torej tudi v Šono-
vem. V Kozjem, na območju
Kozjanskega parka, niso pre-
več navdušeni. V OKP pa so
povprašali tudi za mnenje ob-
čine Kozje.
Z republiškimi inšpektorati
ter različnimi dovoljenji v jav-
nem komunalnem podjetju, v
OKP, niso imeli težav, zapleta
se le v Kozjem. Od kod odloči-
tev za zakup? V komunali ugo-
tavljajo namreč v kamnolomu
Šonovo izgubo, zato so pripra-
vili predlog zakupne pogodbe,
ki predvideva izkoriščanje
kanrma, peska ter gramoza.
OKP jo je nameraval skleniti
kar za obdobje dvajsetih let,
zakupnik Viher pa bi plačeval
za prodani kubični meter gra-
moza po eno nemško marko
ter še letno zakupnino v vred-
nosti deset tisoč kubičnih me-
trov gramoza. Svetnikom ob-
čine Kozje so zato pred dnevi
posredovali besedilo takšne
zakupne pogodbe.
V dveh občinskih odborih v
Kozjem so najprej preučili vse
razloge, za ter proti kamnolo-
mu. Odbor za gospodarstvo in
razvoj, ki mu pre^eduje Jože
Planine, je ugotovil, da je za
turistično prihodnost pokraji-
ne kamnolom najpametneje
zapreti, saj je večidel že izčr-
pan. V občini, s številnimi as-
faltiranimi cestami, je potreb
po pesku vse manj, imajo pa
tudi dmge, manj moteče kam-
nolome. V kamnolom Šonovo
pa morajo tovornjaki celo čez
reko Bistrico, po vodi, zato
opažajo na vodni gladini tudi
olje. V primeru, če bi iz Šono-
vega še vnaprej vozili pesek,
pa tudi svetniki občine Kozje
menijo, da je 20-letni zakup
predolga doba. V občini se
vprašujejo tudi zakaj ne bi da-
li kamnoloma v zakup doma-
čim ljudem, občanom Kozjega.
Za zapiranje kamnoloma se
seveda najbolj zavzemajo kra-
jani v bližnji okolici, ki se po-
čutijo kot na fronti. Med mini-
ranjem se njihovi domovi tre-
sejo, pri tem pa posamezniki
opažajo precejšnjo gmotno
škodo.	B. J.
Novembra še na dva pohoda
Planinsko dmštvo Zlatame Celje vabi v nedeljo, 19. novem-
bra na pohod po Planinski poštarski jamski poti in po Transver-
zali turističnih jam Slovenije. Odhod bo ob 5.30 s posebnim
avtobusom s parkirišča na Glaziji.
Naslednjo nedeljo, 26. novembra ob 7. s posebnim avtobusom
s parkirišča na Glaziji, pa bodo krenili po Konjiški poti, ki
poteka od Gorenja pri Zrečah, preko Planine na Pohorju, Res-
nika, Skomarij in Boharine. Za pravočasne prijave in dodatne
informacije lahko pokličete na telefonsko številko 31-711, int.
355 ali 452-927.	M. MAROT
600 mladih
gasilcev na
Gomilskem
Ob koncu tekmovalne sezo-
ne je Gasilska zveza Žalec v
sodelovanju s Prostovoljnim
gasilskim dmštvom Gomilsko
prfpravila za svoje najmlajše
člane, pionirje in mladince,
družabno srečanje. Zbralo se
jih je kakih 600, pozdravil jih
je podpredsednik GZ Žalec
Vinko Debelak, zabavala pa
ka jih pevka Simona Weiss in
pevec Aleksander Mežek. Vsi
udeleženci so bili navdušeni,
trije izmed njih pa so o sreča-
nju povedali:
Meta Skok z Gomilskega:
»Hodim v sedmi razred, pri
gasilcih pa sem že štiri leta.
Srečanje je super, najbolj pa
sem vesela, da je tukaj tudi
Simona Weiss. Kadar so tek-
movanja in vaje je napomo, na
tem srečanju pa nam bo čas
kar prehitro minil.«
Dejan Cencelj iz Petrovč:
»Tudi jaz občudujem to pevko,
zato sem se srečanja še poseb-
no z veseljem udeležil. Sicer
pa se mi zdi zelo lepo biti pri
gasilcih, saj se tukaj veliko na-
učimo, pa še zelo koristno je.«
Nikola Stojakovič iz Šem-
petra: »Star sem 15 let in že
kar nekaj let pri gasilcih. Po
celoletnem delu in številnih
tekmovanjih je takole srečanje
prav prima, saj se tokrat le za-
bavamo.«
T. TAVČAR
I®	Št. 45. - 9. november 1995
ŠPORT
T«
Prva tekma,
prva zmaga?
y sreao z reprezentančno telimo SlovenlJa-FInska v
Uvoranl Tri lllUe v Laškem košarkarska premiera na
najvišll ravni - Znova z ZHovcem
Po številnih spremembah in različnih
informacijah okrog gostovanja v Turčiji,
se košarkarska reprezentanca Slovenije
na kvalifikacijski tekmi za uvrstitev na
evropsko prvenstvo proti Makedoniji in
Finski vendarle že ves teden pripravlja v
Laškem. Naši bodo v Treh lilijah še da-
nes in jutri, nato bodo odpotovali v
Skopje in se v ponedeljek vrnili v Laško,
kjer bodo v sredo, 15. novembra, odigrali
tekmo s Finsko.
Za obe tekmi so kandidati Jurkovič
(Rogaška), Jagodnik (Kovinotehna),
Zdovc (Iraklis), Alibegovič (Alba), Ne-
sterovič, Milič, Daneu (vsi Olimpija),
Duščak, Thaler (oba Litostroj) ter Haf-
nar (Triglav). V primerjavi z uvodno do-
mačo tekmo proti Češki v Celju v repre-
zentanci ni Horvata (poškodovan), Dju-
rišiča (postal je drugi trener Olimpije) in
Gorenca, ki naj bi bil kaznovan zaradi
neodgovornega obnašanja v Golovcu.
Reprezentanti naj bi v Laškem odigra-
li tudi pregledno tekmo, za sredo pa se je
iz Zagreba že napovedala večja skupina
finskih častnikov, ki so v sestavi Združe-
nih narodov. V uvodnih kvalifikacijskih
tekmah je Finska premagala doma Mad-
žarsko s 94:75 in v gosteh Makedonijo s
102:94, edino dosedanjo medsebojno tek-
mo pa so na junijskem EP v Atenah dobi-
li naši s 94:72. Njihov najbolj znani re-
prezentant je Marrti Kuisma (24 let, 208
cm), ki je s študentsko ekipo Floride igral
na NCAA final fovir.
Vrstni red skupine C po 2. krogu: Itali-
ja, Finska, Češka 4, Slovenija, Makedo-
nija, Madžarska 2. Na prvenstvo v Bar-
celoni 1997 se bosta uvrstili po dve re-
prezentanci.
Pivovarji v Itaiijo
Vodilni A-2 ligaš Pivovarna Laško se
zaradi zasedenosti dvorane jutri odprav-
lja na petdnevno turnejo po Italiji. Brez
poškodovanih Dumika (meniskus). Čopa
(kolenske vezi) in najbrž tudi Golca
(kolk), bodo njihovi nasprotniki prvoli-
gaš Olitalia iz Forlija ter najboljši klubi
A-2 lige Rey Venezia, Forli Modena in
Reggiana iz Reggio Emillie.
Počasi se tudi na našem koncu začenja
prvo državno prvenstvo osnovnih šol.
Vsaka tekma šolske košarkarske lige
(ŠKL) bo kultumo-športni in družabni
dogodek šole, saj v programu sodelujejo
tudi ekipe navijačev obeh šol, plesne in
akrobatske skupine. Po vzoru na ameri-
ško šolsko ligo bodo vsakič pred tekmo
predstavili tudi navijaški skupini, igrali
himno, na koncu izbrali najboljšega
igralca in z njim pripravili javni pogo-
vor, četrtine po 12 minut pa bodo izme-
njaje igrale peterke fantov in deklet.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Vstopnice po 600 in za otroke 300 tolar-
jev v Laškem od srede prodajajo v Špici,
hotelu Hum, v prostorih turističnega
društva ter v Celju v poslovalnici Kom-
pasa.
Naši košarkarski reprezentanti se že od ponedeljka pripravljajo v Laškem, kjer bodo v sredi
njihovi nasprotniki Finci.
Kardinarjevi
srebro SP
Mea kegljačl zmaga našega Juvančiča
Serijo velikih mednarod-
nih uspehov celjskega keg-
ljanja je minuli konec tedna
nadaljevala Marika Kardi-
nar z 2. mestom na svetov-
nem pokalu za posameznice
(med moškimi je prepričljivo
zmagal Albin Juvančič iz
Kranja) in v češkem mestu
Blansko zbirko kolajn s sve-
tovnih prvenstev in pokalov
povečala na številko 18.
Kardinarjeva je v predtek-
movanju (2x40 lučajev; 15
polno+25 čiščenje) s 327 keg-
Iji dosegla v skupini drugi in
skupno tretji rezultat, že v
uvodnem četrtfinalnem dvo-
boju na izpadanje pa se je
pomerila s svetovno rekor-
derko Budyevo. Naša prva-
kinja se je z zmago z 2:1
(181:182, 169:137, 174:152)
oddolžila za poraz v polfina-
lu lanskega prvenstva in na
tekmovanju državnih prva-
kinj še bolje nadaljevala.
V polfinalu je izločila Ba-
naszkovo iz Poljske z 2:1
(150:154, 189:148, 181:147)
in v di-ugem nizu dosegla
najboljši posamični rezultat
prvenstva. Na polno je podr-
la 94, na čiščenje 95 kegljev
in v običajni seriji lučajev bi
bil njen rezultat okrog 240
kegljev. Miroteksova igralka
je v finalu izgubila z mad-
žarsko reprezentantko
Grampsch Kovacsne z 0:2
(157:172, 147:170), potem ko
je v prvem nizu po metih na
polno vodila kar za 20 keg-
ljev.
Spomladi Juriš na naslov
Do konca sezone ceUskI nogometaši brez poškodovanega
Tonila Usnika — V torek na Skalni kleti mlade reprezentance
Slovenije In Hrvaške
Naslednjih deset dni bo Ce-
lje z okolico živelo za rokomet,
zanimiv teden pa bodo imeli
tudi nogometaši Publikuma.
Pojutrišnjem gostovanje pri
Olimpiji, v torek bo na Skalni
kleti kvalifikacijska tekma
mladih reprezentanc za EP
med Slovenijo in Hrvaško, na-
slednjo nedeljo pa ob Savinjo
prihaja velenjski Rudar.
»Najbolj pomembna bo tek-
ma z Rudarjem. Z zmago bi
dosegli načrtovano število
točk, toda najbrž brez mene v
ekipi. Na tekmi s Primorjem
me je Božič zadel iz hrbta, na-
to sem nerodno stopil in po
prvih pregledih kaže na težjo
poškodbo vezi. Morda bo po-
trebna celo operacija, skoraj
zanesljivo pa je zame jesenski
del polsezone končan,« pravi
eden treh Publikumovih mla-
dih reprezentantov Toni
Usnik.
Najprej je na vTsti Olimpija,
ki je jeseni zamenjala že štiri
trenerje.
Kaj takega še nisem doživel,
vse skupaj je preveč neresno.
Politika kluba ni dovolj zrela,
toda to so Olimpijini problemi.
Za Bežigradom nič ne moremo
izgubiti, uveljaviti moramo
svojo igro in ostati neporaženi.
Remi sicer v novem sistemu
točkovanja ni najbolj idealen,
toda če nasprotnik ostane brez
dveh dveh točk, tudi ni tako
slabo.
Mlada reprezentanca je bila
dolgo v boju za uvrstitev na
olimpijske igre, gostovanje
Hr\'atov pa bo imeb poseben
mik. Kdo bodo zvezdniki
Skalne kleti?
Šiljak, Cimerotič in Karič so
igralci po mojem okusu, pri
Hrvatih pa izstopajo Rapaič,
Mornar, Hibič, zanimiv je tudi
Karič, ki je nova okrepitev To-
rina. V Zaprešiču smo izkori-
stili svoje priložnosti in zma-
gali, V Celju bi bil zadovoljen
tudi s točko. Imeli smo veliko
priložnost za uvrstitev na
olimpijski turnir, toda v Italiji
smo poraz doživeli že po izte-
ku regularnega dela tekme in
takšna priložnost se ne bo zle-
pa ponudila.
Celjsko-velenjski dvoboji so
lokalni derbiji, tudi za nogo-
metaša iz Ljubljane?
Dobil sem takšen občutek, v
tem koncu je to res derbi po-
sebnega pomena. Gledalcem
zmaga pomeni nekaj več, prav
tako domačim nogometašem.
Rudar v zadnjih tekmah pada,
zato napovedujem našo zma-
go. Gorica bo jesenski prvak,
, mi pa drugi ali tretji z največ
petimi točkami zaostanka in
spomladi se lahko vmešamo v
boj za naslov prvaka.
Bliža se povratna tekma po-
kala z Muro. Bo prednost z 2:0
zadostovala za končni uspeh?
Prednost s Skalne kleti je
lepa in ne bomo je zapravili,
čeprav ima Mura zelo izkuš^
no moštvo. Tekma bo drugač-
na kot v zadnjem finalu, ko je
bila taktika bolj v ospredju.
Mura mora napadati, igrati
odprto in v tem je naša prilož-
nost; v pobegih Gorška in Ba-
umana. Jeseni smo samo en-
krat izgubili z dvema goloma
razlike - v Ajdovščini z 1:3, a bi
nam tudi takšen rezultat
ustrezal na po\Tatni četrtfi-
nalni tekmi pokala.
Toni Usnik je bil tudi pr>
Kaiserslautemu. Kakšni s*)
spomini?
Bilo je v obdobju razpada-
nja bivše Jugoslavije, sloven-
ski nogomet ni imel perspekti-
ve in na nekem turnirju repre-
zentanc so me opazili Nemci
Njihovo ponudbo sem sprejel-
igral najprej za mladinsko i"
nato za rnladinsko moštvo, to-
da ni se izteklo po mojih že-
ljah. V prvem moštvu sem bi'
samo na nekaj prijateljski^'
tekmah, Bundeslige nisem df
čakal, toda sčasoma se bi sp«'
poskusil uveljaviti v tujini.
ŽELJKO ZULE
Petek, 10.11,
Košarka
Šentjur: Kemoplast-Hrast-
nik (zaostala tekma 8. kroga B
moške lige, 19); Žalec: Žalec-
Hrašče (zaostala tekma 2. kro-
ga D moške lige, 19. 30).
Sobota, 11,11.
Judo
Slovenska Bistrica: Olimpi-
ja-Ivo Reya, Impol-Branik
(polfinale ekipnega DP).
Kegljanje
Celje: CP Celje-Tekstina (7.
krog I. moške lige, 16); Miro-
teks-Gorica (7. krog I. ženske
lige, 13. 30); Kočevje: Kočevje-
Zalec (8. krog II. moške lige,
16); Slovenske Konjice: Konji-
ce-Rudar II (16]l, Maribor: Mi-
klavž-Šoštanj (8. krog III. mo-
ške lige, 8. 45); Celje: Miroteks
III-Trebnje (4. krog III. ženske
hge, 10. 30).
Košarka
Celje: Celje-Ježica ml. Mur-
ska Sobota: Pomurje-Unior
Atras (8. krog I. ženske lige
(obe 18); Celje: Celje B-Sežana
(16), Rogaška Slatina: Roga-
ška-Maribor ml. (8. krog II.
ženske lige, 18); Radenci: Ra-
denci-Podčetrtek (8. krog C
moške lige, 19).
Nogomet
Velenje: Rudar-Korotan,
Ljubljana: Olimpija-Publi-
kum (16. krog I. lige); Rogaška
Slatina: Steklar-Pohorje, Ki-
dričevo: Aluminij-Dravinja,
Sladki vrh: Paloma-Unior (13.
krog III. lige, vse 13. 30).
Rokomet
Celje: Celje Pivovarna La-
ško-Zagreb (prva tekma osmi-
ne-finala pokala prvakov, 17),
Velenje: Gorenje-Rudar (6.
krog I. moške lige, 19); Žalec:
Zalec-Izola (18), Ljubljana:
Polje-Vegrad (10. krog I. žen-
ske lige, 19); Murska Sobota:
Pomurka-Gorenje (6. krog II.
moške lige, 19).
Nedelja, 12.11,
Kegljanje
Celje: Miroteks II-Kamnik
(8. krog II. ženske lige, 10. 30).
Nogomet
Šentjur: Šentjur-Zagorje,
Trbovlje: Rudar-Era Šmartno,
Piran: Piran-Radeče (14. krog
n. lige, vse 13. 30).
Torek, 14.11.
Kegllanje
Šoštanj: Šoštanj-Miroteks
III (5. krog III. ženske lige, 18).
Sreda, 15,11,
Košarka
Laško: Slovenija-Finska (4.
krog kvalifikacij za EP mo-
ških, 18. 30).
Rokomet
Ljubljana: Krim-Žalec (11.
krog I. ženske lige, 20).
Za pokal v Konjicah
I. liga: v 3. krogu Poetovio-
Juventus 1:5, Marmor-Rogič
1:3, Šarbek-Hlapi 3:0, Ključa-
rovci-Carioce 4:3, Alples-
Bronx 4:2. Vrstni red: Rogič 9,
Juventus, Carioce, Marmor,
Alples, Šarbek 6, Ključarovci,
Poetovio 3, Bronx, Hlapi 0.
MNZ Celje: v zaostali tekmi
6. kroga Rola-Oplotnica 5:5.
Vrstni red: Krošelj 23, Oplot-
nica (oba s tekmo več) 18, Or-
kan 13, Rola (tekma več) 11,
Štraus 9, Galero, Ješovec 6.
Prvenstvo se bo nadaljevalo
aprila 1996, v končnico se bo-
do uvrstile štiri ekipe, rezulta-
ti pa se ne bodo prenašali. Fi-
nalna tekma pokala med Or-
kanom in Oplotnico bo v sobo-
to ob 16. 45 uri v športni dvo-
rani v Slovenskih Konjicah.
Laško: v 18. krogu Aranžer-
ji-Zlatorog 4:5, Goldhom-Ko-
munala 3:0, Strmca-Cosmos
5:2, Breze-Zimšek 12:3, Koln
pobi-Gren 7:5. Končni vrstni
red: Zlatorog 32, Goldhom 28,
Strmca 23, Aranžerji 22, Bre-
ze, Koln pobi 19, Gren 15, Co-
smos 12, Zimšek 5, Komunala
4. Nova prvoligaša sta Zidani
most in Lipov list.
Slovenske Konjice: v 10.
krogu Nirvana-Unimont 9:4,
Vitanje-Bazar 6:0, Dobrava-
Loče 4:4, Florjan-Konjice 3:5,
D. vas-Žiče 0:3 (1:1, prekinje-
no), DSV-Mineral preloženo.^
Vrstni red: Vitanje 28, D. vas'
21, Loče 20, Dobrava 18, Mi-
neral (-) 16, Žiče 15, Bazar 13,
DSV (-) 12, Nirvana 7, Uni-
mont, Konjice 6, Florjan 5.
Šentjur: v 10. krogu Ahac-
Tratna 1:4, Dramlje-Marato-
nik 1:2, Jakob-Slivnica 2:2,
Loka-Makrokom 5:3, Ronex-
Vodruž 6:1; zaostale tekme:
Vodruž-Dramlje 2:5, Ahac-
Makrokom 0:3, Jakob-Dram-
Ije 5:0. Vrstni red po jesen-
skem delu: Ronex 24, Marato-
nik 22, Jakob 19, Dramlje 14,
Makrokom, Slivnica 11, Vo-
druž 10, Loka 8, Ahac 7, Trat-
na 3.
V veteranski ligi Celja je prvak Fenal Olymp. Stojijo (z leve):
Penič, Bojovič, Šarlah, Pesjak, Filipovič; čepijo: Hribemik,
Savič, Bojadiževski, Jošt.
Sff. 45. - 9. november 1995
17
ŠPORT
Gremo, cela hala: »Cele, Cele!«
y soboto ob 17. url v Golovcu prva tekma kvalifikacij za uvrstitev v evropsko rokometno ligo meti Celjem Pivovarno Laško In Zagrebom
Pred dobrimi tremi leti je
Golovec na tekmi pokala pr-
vakov Celje Pivovarna Laško-
Zagreb zapel Happy Birthday
vratarju Boštjanu Strašku, v
soboto pa bo v Celju v najbolj
elitnem tekmovanju spet go-
stoval evTopski rokometni ve-
likan (trije finali pokala pr\'a-
|(0V v zadnjih štirih letih),
slavljenec pa bo Tone Turnšek.
»Nikoli nismo imeli tako
močne ekipe, Zagreb pa še ni-
koli ni bil tako zrel za poraz v
seštevku dveh tekem. Zane-
sljivo se bomo uvrstili v ligo
prvakov, tako kot se bo naša
reprezentanca uvrstila na
evropsko prvenstvo,« je opti-
mist Turnšek, ki je že pred ča-
som nakazal strategijo za na-
slednje sezone: uvrstitev v
evropsko ligo 1995/96 in brez
obremenitev snovanje ekipe,
ki bo v bližnji prihodnosti za-
sedla vrh!
Velika reprezentančna
predstava proti Avstrijcem
(27:19) v režiji celjskih asov
Levca, Pimgartnika, Šerbca,
Šafariča in Tomšiča je delova-
la kot tempirana bomba. V
dveh dneh je bilo za gostova-
nje evropskih podprvakov
prodanih že 500 vstopnic, v
nadaljevanju kvalifikacij za
evropsko prvenstvo je bil
uspešen tudi Perič (Jeršič, Ste-
fanovič, Puc in Načinovič za-
radi poškodb tokrat niso igra-
li) in v moštvu je bilo že v
začetku tedna čutiti veliko že-
ljo po zmagi.
»Poškodba je nekoliko na-
predovala, toda zame ni dvo-
ma, igral bom tudi z blokado,«
je odločen Tomaž Jeršič, ki se
je zaradi težav z discus hermio
moral odpovedati reprezen-
tanci. Minuli teden je lahko
normalno treniral, toda v pe-
tek so bolečine v hrbtu kape-
tana opozorile na poškodbo.
»Z Zagrebom bom igral, nato
pa nekaj tednov počitka za te-
meljito zdravljenje,« je kratek
Jeršič, ki je skupaj s Straškom,
Šafaričem, Šerbcem, Pungart-
nikom in Levcem v pokalu pr-
vakov za Celje Pivovarno La-
ško odigral vseh 20 tekem.
Odločal bo sedmi
igralec
v štirih sezonah dva naslova
evropskega prvaka (1992,
1993), finale (1995) in liga pr-
vakov (1995). V pokalu prva-
kov skupaj 42 tekem, 27 zmag,
4 remiji in 11 porazov. Zagreb.
Tudi Loto, Badel 1862, Croatia
banka. Toda vedno Zagreb s
kontroverznima menedžerje-
ma Nenadom Volarevičem in
Zoranom Gobcem ter vročimi
zgodbami o sodnikih.
Matoševič, Losert (vratarja),
šarič (desni zunanji), Čavar
(srednji zunanji), Bilič, Golu-
ža, Galič (levi zunanji), Sma-
ilagič, Obrvan (desni krili), Ja-
rak, Farkaš (levi krili), Jovič,
Glavinič (krožna napadalpa),
Arslanagič (trener). Deset
udeležencev svetovnega pr-
venstva na Islandiji. Deset sre-
brnih. Kdo ima bolje zasedena
igralska mesta: Celje Pivovar-
na Laško ali Zagreb?
»Posamezniki ne bodo odlo-
čali. Kolektiva sta izenačena,
v nobenem moštvu ni slabega
igralca. Ne samo v moštvu,
marveč imata oba kluba 13,
celo 14 kvalitetnih rokometa-
šev. Odločal bo sedmi, osmi
igralec. Pri nas Leve, Ivandija
ali Tomšič, na drugi strani
Farkaš, Šarič, Obrvan ali Gla-
vinič,« meni Zdravko Zovko,
ki je z Zagrebom (in hrvaško
reprezentanco) osvojil vse naj-
večje lovorike, toda v soboto
ne bo prostora za preteklost in
spomine.
V celjskem taboru sta pos-
netka Zagrebovih prvenstve-
nih tekem z Džakovim (19:19)
in Metkovičem (37:19). V igri
hrvaškega prvaka je veliko
prostosti, celo nediscipline, in
na niti eni tekmi niso bili v
popolni zasedbi. »Nekatere
stvari je vendarle mogoče
predvideti. Zagreb igra ša-
blonsko, nima velikih >fighter-
jev<, sorazmerno hitro končuje
napade in morali bi imeti veli-
ko prostora za nasprotne na-
pade. Najbolj pomembna bo
kvalitetna obramba, preko ka-
tere lahko pridemo do najbolj
enostavnih rešitev za lov
ugodnega rezultata,« razmi-
• šlja celjski strateg.
Imamo daljšo klop
Hrvaška reprezentanca je
drugi polčas povratne tekme s
Turčijo igrala z zagrebško sed-
merko, ki niti približno ni bila
prepričljiva. Notranji proble-
mi razjedajo finaliste zadnjega
pokala prvakov, toda Zagreb
je vedno Zagreb. Ranjeni lev je
najbolj nevaren: izpad bi ob
nakopičenih težavah (tudi de-
narnih) pomenil razpad ekipe,
toda po drugi strani ima večji
športni motiv Celje Pivovarna
Laško. In psihološko prednost
zaradi zmage na avgustov-
skem turnirju v Dobovi s
23:19.
»Naša klop je daljša, z viso-
kim ritmom igre jih lahko zlo-
mimo. Morda celo v zadnjih
petih minutah,« napoveduje
celjski strateg, ki ima nekaj
pomislekov olo-og Stefanovi-
ča. Trije tedni prisilnega po-
čitka so zanesljivo zapustili
nekaj sledi na igralcu visokega
ritma, ki bi za Zagreb moral
ostati svež. »Igral bi celo tek-
mo, toda vedno odloča trener.
Z mišico je O.K. in nestrpno že
čakam celjsko premiero v po-
kalu prvakov,« je miren ide-
olog igre našega prvaka, ki bo
na parketu pod dodatnim pri-
tiskom.
Zagrebška ekipa ima nekaj
incidentnih rokometašev: Go-
luža, Jovič, Farkaš... Provo-
kacij je bil na dobovskem tur-
nirju deležen tudi Iztok Puc, ki
pr^ tedni ni nasedel zagreb-
škim novinarjem in se tudi
izogiba odgovorom o svoji igri.
»Nekaj je zanesljivo: na obeh
tekmah bo krvavo do kolen,«
je v smehu začel bombarder, ki
ga zdaj tudi v napadu lahko
razbremeni Leve.
»Ne smemo pregoreti v veli-
ki želji po zmagi. Za oboje je
dvoboj velikega pomena, na
kocki je cela sezona, mi pa z
morebitno zmago ne dobimo
samo lige prvakov, marveč tu-
di status nosilca za sezono
1996/97. Izzivanja? Sodnika
bosta zanesljivo imela stvari v
svojih rokah, bolj bomo morali
paziti na sposobnosti Zagreba,
da v zelo kratkem obdobju
lahko naredi nekaj golov razli-
ke,« svari Puc.
V evropskih pokalih sta še dve
slovenski ženski ekipi. Krim
Electa bo v pokalu prvakinj
igrala z Viborgom iz Danske,
rokometašice Olimpije pa v
pokalu EHF s špansko ekipo
Valencia Urbana.
Kdo bo začel?
Celjani se bodo po nocojš-
njem treningu umaknili v oko-
lico mesta, kjer bodo vse do
tekme. V ekipi bosta zaneslji-
vo dve levi krili, pri čemer je
zaradi poškodbe nekoliko
vprašljiv Jeršič, toda kapetan
je že dal vedeti, da bo devetka
njegova. Na tribune bi potem
moral Vugrinec, ki zaradi bo-
lečega gležnja še nekoliko
šepa.
Perič v vratih, Šafarič in
Pungartnik na krilih, Puc,
Stefanovič in Šerbec na zima-
njih mestih, Načinovič na črti.
Okrog štartne sedmerke ni
neznank, minutaža pa bo raz-
deljena na vse igralce. »Pozor-
no sem pogledal stare posnet-
ke in v celjski igri samo proti
Wallau ni bilo nihanj. Izogniti
se moramo kritičnim obdob-
jem, zato bo velikega pomena
klop,« ocenjuje Zovko, ki po-
dobno kot igralci ne razmišlja
o razliki. »Najpomembnejša je
zmaga; igra na določeno razli-
ko je nevarna in zelo tvegana,«
menijo v taboru naših štiri-
kratnih prvakov, dobre repre-
zentančne igre Pungartnika,
Šerbca, Levca, Šafariča in v
obrambi Tomšiča ter razpro-
dan Golovec pa so dodatni ar-
gumenti za optimizem.
Zagreb zadnje čase igra
obrambo 3-2-1 z visoko spred-
njo linijo Goluža-Glavinič, Jo-
vič. V vratih bo seveda začel
Matoševič, v napadu od leve
proti desni Jarak, Bilič, Čavar,
Sarič, Smailagič in na črti Jo-
vič. Na srednjem zunanjem
Čavarja sorazmerno pogosto
zamenjuje tudi Goluža, kajti
>Pake< je zaradi poškodb dlje
časa počival.
Leta 1993 je v odločilnem
dvoboju za vstop v ligo prva-
kov Teka izločila Fotex. Lani
je Fotex zaustavil Ce^e Pivo-
varno Laško, letos... Ce velja-
jo zakonitosti... »Če smo pra-
vi, se bomo uvrstili v evropsko
ligo,« je že pred tednom dni
rekel Aleš Leve.
Gremo, cela hala: »Cele, Ce-
le! Cele, Cele!«
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Repenšek in Požežnik bosta \
Švici v soboto sodila tekmo
pokala mest Amicitia-Polyo1
in v nedeljo tekmo pokala
EHF za ženske Uster-Debre-
cen. Štefan Jug bo v isti kon-
kurenci delegat na ženski tek-
mi Rossijanka-Besancon, Her-
bet Jeglič pa na temi pokala
pr\'akov Winterthur-Montpel-
lier.
Drugi pari osmine-finale po-
kala prvakov: SKA Minsk-
Gudme, Zaporožje-Elgorri-
aga, Granitas-Kiel, Linz-Bar-
celona, Winterthur-Montpelli-
er, Valur-Braga, Principe-
Fotex.
Uroš Šerbec je v dveh tekmah Avstrijcem nasul 16 golov, ena njegovih sanjskih
tekem pa je bila tudi leta 1993 na turnirju prvakov, ko je imel proti Zagrebu met
12:12.
Roman Pungartnik je bil pred tremi leti skupaj z Jeršičem najboljši strelec na
prvem celjsko-zagrebškem dvoboju v pokalu prvakov.
''looooorijani!
Dosedanji tekmi v pokalu prvakov
Celje Pivovarna Laško-Zagreb 18:17 (6:9); dvorana Golovec,
27. septembra 1992, gledalcev 2000, sodnika Klusco in
Lekrinszki (oba Mad). Celje Pivovarna Laško: Strašek, Šafarič
1 (1), Begovič, Šerbec 2, Ocvirk 2, Franc, Jeršič 4, Čater 3,
Pungartnik 4, Tomšič 2, Leve, Anžič, trener: Šojat; Zagreb:
Peribonio, Kljaič 4, Babič, Goluža 1, Obrvan 3, Gudelj 2, Puc 4,
Čavar 3 (2), Banfro, Tomljanovič, Čurak, Vujovič, trener:
Zovko.
Zagreb-Celje Pivovarna Laško 26:17 (13:7); dvorana Doma
športov II, 3. oktober 1992, gledalcev 4000, sodnika Mayer in
Venier (oba Avs). Zagreb: Peribonio, Kljaič 4, Babič, Goluža,
Banfro 1, Obrvan 7, Gudelj 3, Puc 4, Čavar 6, Curak, Tomjano-
vič 1, Vujovič; Celje Pivovarna Laško: Strašek, Šafarič 1, Bego-
vič, Šerbec 2, Ocvirk, Franc, Jeršič 1, Čater 7, Pungartnik 2,
Tomšič 4, Leve, Anžič.
Leve tUdI proti Hrvatom
Ni bilo rož govorov in daril. Aleš Leve je za velenjsko kvalifi-
kacijsko tekmo za evropsko prvenstvo m^ Slovenijo in Avstrijo
napovedal slovo od reprezentance, toda vzdušje je bilo povsem
drugačno, prav tako njegova igra.
»Dogovorili smo se, da pomagam pri uvrstitvi na evropsko
prvenstvo. Vsi srno računali z zmago v Linzu, toda zdaj iz dveh
dvobojev s Hrvaško potrebujemo še točko in na polovici poti ne
smem odnehati. Konec meseca bom v Laškem zanesljivo v
moštvu,« pravi Aleš Leve (levo), ki je s svojo odločitvijo v dobro
voljo spravil tudi edinega reprezentanta z vsemi 53 nastopi
Tomaža Tomšiča. Naši so v Linzu izgubili z 22:26 (12:12, Šerbec
9, Tomšič, Leve 4, Šafarič 3, Pungartnik 2) in v Velenju zmagali
s 27:19 (13:6; Pungartnik 8, Šerbec 7, Leve 6, Šafarič, Tomšič 2,
Ficko, Stojakovič 1). Vrstni red v skupini A: Hrvaška 8, Slove-
nija 5, Avstrija 2, Turčija 1, pred zadnjimi tekmami pa so za EP
že zanesljivi Hrvaška, Češka, Danska ter Španija (organizator)
in Švedska (branilec naslova).
Sff. 45. - 9. november 1995
ŠPORT
U1
Sredozemske igre v Kopru?
Oiiala nosilec kandlilature severovzhodnega Jadrana za Igre leta 2005,
soorganizatorll Trst ter morda Benetke In Reka - Tekmovanja v 22 panogah
Pred dvemi in več desetletji
so bila pri nas svetovna prven-
stva v gimnastiki, košarki, na-
miznem tenisu in hokeju na le-
du, v zadnjem obdobju — tudi še
v času bivše države - v Sloveni-
ji ni bilo velikih prvenstev, za-
to je po neuspeli kandidaturi
olimpijskih iger treh dežel to-
liko bolj odmevna ideja o sre-
dozemskih igrah v Kopru in
Trstu leta 2005.
Zadnja leta so bila pri nas
prvenstva v padalstvu, kajaku
na divjih vodah, veslanju, dvi-
ganju uteži in drugih manj
atraktivnih panogah, nekaj
podobnega pa se bo dogajalo v
naslednjih letih: kegljanje, ta-
ekwondo ter v mladinskih
konkurencah judo, lokostrel-
stvo, jadranje...
Prvotna ideja o sredozem-
skih igrcih severovzhodnega
Jadrana ob Trstu in Kopru
vključuje še Benetke in Reko,
ki pa je že povsem samostojni
kandidat za igre 2001. Zadevo
so v največji meri vodili člani
Panathlon cluba iz Trsta, na
prvem skupnem sestanku pa
sta bili tudi delegaciji sloven-
skega in italijanskega olimpij-
skega komiteja, kar vsemu da-
je dodatno težo in razsežnost.
Časa za realizacijo ideje ni
veliko. Za resno kandidaturo
je potrebno do leta 1999 izde-
lati elaborat, ki mora zajemati
vse podatke o razpoložljivih
objektih, preostali infrastruk-
turi in političnih razmerah na
območju, predvidenem za
športne nastope. Kot nosilec
prireditve se lahko po pravilih
iger pojavi le eno obmorsko
mesto, ki je tudi uradno orga-
nizator (in ne država).
Ker so Italijani z Barijem že
prireditelji naslednjih iger
1997, bo glavna protokolarna
vloga v kandidaturi za leto
2005 zaradi večjih možnosti
najbrž namenjena Sloveniji
oziroma Kopru. Eden izmed
namigov je dejstvo, da pred-
stavniki tretje države soorga-
nizatorke (Hrvaška) o pobudi
za skupno organizacijo iger
2005 uradno še niso obveščeni.
Ideja štirih mest se zdi manj
uresničljiva tudi že zaradi pre-
velikih rcizdalj med športnimi
prizorišči, v osnutku pa so bolj
natančna prizorišča tekmo-
vanj v 22 panogah razvrščena
izključno po Furlaniji in
Obali.
Večina tekmovanj naj bi bi-
la v Trstu, Vidmu in Gorici, pri
nas pa atletska v Kopru in Pi-
ranu, nogometna v Kopru, Izo-
li in Piranu, teniška v Kopru, v
gimnastiki, dviganju uteži, ko-
šarki, rokometu, odbojki, bok-
su, sabljanju in namiznem te-
nisu pa v Kopru in Luciji. Kot
potencialni prireditelji so
omenjeni še Bled (veslanje, ka-
jak-kanu na mirnih - vodah),
Tacen (kajak-kanu na divjih
vodah). Novo mesto (kolesar-
stvo) in Ljubljana (streljanje, •
lokostrelstvo).
ŽELJKO ZULE
Oblasti v italijanskem Trbižu
so pokazale zanimanje za no-
silca kandidature mesta za or-
ganizacijo zimskih olimpijskih
iger leta 2006, ki bi jih pripra-
vile Avstrija, Slovenija in Ita-
lija.
Nogomet
I.	liga
15. krog: Publikum-Primor-
je 3:1 (1:1); Sešlar (12, 11-),
Kamberovič (66), Goršek (80);
Maribor-Rudar 2:0, Korotan-
Olimpija 1:2, Beltinci-Gorica
1:1, Izola-Mura 1:1. Vrstni
red: Gorica 30, Mura 28, Pu-
blikum 25, Rudar 23, Olimpi-
ja, Maribor, Korotan 20, IM-
morje 19, Beltinci 13, Izola 5.
II.	liga
13. krog: Era Šmartno-Na-
klo 2:0 (1:0); Druškovič (3),
Ometagič (60); Drava-Šentjur
1:0 (1:0), Radeče-Koper 0:1
(0:0), Vevče-Železničar (Mb),
1:1, Mengeš-Čmuče 2:1, Za-
gorje-Piran 2:0, Železničar
(Lj)-Rudar (T) 1:1, Domžale-
Nafta 1:4. Vrstni red: Nafta
29, Železničar (Lj) 27, Črnuče
23,	Rudar (T) 22, Piran 21,
Šentjur 20, Domžale 19, Na-
klo, Koper, Železničar (Mb),
Drava 18, Era Šmartno 17,
Mengeš 13, Vevče 9, Zagorje,
Radeče 8.
III.	liga-vzhod
12. krog: Bakovci-Steklar
3:1 (1:0); Zdovc (87); Dravi-
nja-Kungota 0:0, Unior-Alu-
minij 0:0, Pohorje-Tumišče
4:0, Bistrica-Paloma 2:1, Ko-
vinar-Dravograd 1:0, Odran-
ci-Beltrans 2:1. Vrstni red: Po-
horje 29, Bakovci 28, Dravinja
24,	Dravograd 22, Kovinar 21,
Unior 20, Odranci 15, Alumi-
nij, Tumišče, Steklar 13, Kun-
gota 12, Bistrica 10, Paloma 9,
Beltrans 7.
Košarka
A-1 liga
Moški - 10. krog: Litija-Ro-
gaška 78:95 (43:41); Mičuno-
vič, Jurkovič 22, Novakovič
18, Lerič 17, Petrovič, Mesič 8;
Idrija-Kovinotehna 79:64
(40:34); Petranovič, Jagodnik
15, Tiller 11, Rovšnik, Cizej 8,
Stavrov 5, Kobale 2; Republi-
ka-Helios 79:74, Olimpija-
BWC 97:77, Satex-Litostroj
89:82, Interier-Trioglav 77:64.
Vrstni red: Idrija 18, Olimpija,
Interier 17, Kovinotehna, Ro-
gaška 16, Satex, Litostroj,
BWC 15, Republika 14, Helios
13, Litija 12, Triglav 11.
Ženske - 6. krog: Unior
Atras-Celje 56:77 (20:37);
Groleger 26, Račič 13, Šporar
9, Olup 5, Brglez 2, Ribič 1 za
domače; Polutnik 19, Obrov-
nik, Germ 11, Potočnik 7, Ko-
kolj 6, Jurše, Jug, Vasic 4, Haj-
dinjak 2, Vodopivec 1; Ježica
ml-Pomurje 78:90, Ježica-Ma-
ribor 83:63, Ilirija-Odeja
70:60. Vrstni red: Celje, Ježica
11,	Maribor 10, Ilirija, Odeja 9,
Unior Atras, Pomurje 8, Ježica
ml. 6.
A-2 liga
Moški - 10. krog: Pivovarna
Laško-Ilirija 67.55 (34:28);
Tovornik 34, Vujovič 12, Sta-
rovasnik, Jeras 8, Šoštarič 3,
Vajdič 2; Comet-Krka 79:87
(30:36); Nerat, Plevnik 19,
Sivka 16, Šporar 8, Železnikar
7,	Benič 6,Temnik, Kožar 2;
Celje-Loka 83:86 (42:42); Če-
ko 27, Jesenek 21, Grahovec
17, Kitek 9, Herman 5, Jurak,
Nidorfer 2; Slivnica-K. zidar
72:105, Olimpija ml-Ježica
71:90, Koper-Zagorje 92:94.
Vrstni red: Pivovarna Laško
19, Comet, Krka, K. zidar. Lo-
ka 17, Zagorje, Ilirija 16, Ježi-
ca, Koper, Slivnica 13, Celje
12,	Olimpija ml. 10.
B liga
Moški - 8. krog: Plima-Kam-
nik 89:66, Branik-Elektra
98:78, Brežice-Bistrica 101:78,
Maribor-Janče 78:79, Kemo-
plast-Hrastnik jutri. Vrstni
red: Plima, Brežice 15, Janče
12,Kemoplast(-),Hrastnik(-),
Kamnik, Maribor, Elektra 11,
Bistrica, Branik 10.
Ženske - 5. krog: Celje B-
Maribor ml. 90:59, Ilirija ml-
Rogaška 75:27, Sežana-Dom-
žale 105:86, Šentvid-Jesenice
76:59. Vrstni red: Sežana 8,
Celje B, Domžale, Mibex B 7,
Šentvid 6, Maribor B 5, Jeseni-
ce, Rogaška 4.
Rokomet
I.	liga
ženske - 9. krog: Mlinotest-
Žalec 24:19 (13:9); V. Dolar,
Hudej 4, T. Dolar 3, Šilkova,
Derčar, Randl 2, Kline, Ermo-
lina 1; Krim-Piran 23:17, Ko-
čevje-Polje 22:18, Izola-Burja
21:22, Vegrad-Branik prelože-
no, Olimpija prosta. Vrstni
red: Krim 18, Burja, Vegrad
12, Olimpija, Piran 10, Mlino-
test 8, Branik 6, Žalec, Izola,
Kočevje 4, Polje 0.
II.	liga-vzhod
Moški - 5. krog: Celje Pivo-
varna Laško B-Gorenje B
23:26 (7:12); Burdijan 6, Trbo-
jevič 5, Pinter 4, Santl 3, Iva-
čič. Kopitar 2, Pajovič 1; Dol-
Pomurka 25.32, Polet-Radeče
18:27, V. Nedelja-Sevnica
19:23, Krog-Drava 21:35, Or-
mož-Brežice 33:16. Vrstni red:
Gorenje B 10, Radeče 9, Drava
8,	Pomurka 7, Sevnica 6, Or-
mož 5, Celje Pivovarna Laško
B, Dol, Brežice 4, V. Nedelja 2,
Krog 1, Polet 0.
Ženske - 7. krog: N. nesto-
Žalec B 21:31, Vegrad B-Bra-
nik B preloženo, Sevnica-
Črenšovci 29:16, Brežice-Ptuj
20:15, Bakovci proste. Vrstni
red: Žalec B 10, Vegrad B 8,
Branik B, Bakovci 7, Sevnica,
Ptuj 6, Brežice 4, Črenšovci, N.
mesto 2.
Kegljanje
I.	liga
Moški - 6. krog: Brest-CP
Celje 5:3 (5533:5391; zmagali:
Vodeb 917, Mileč 890, Lešnik
943, izgubili: Brglez 860, Cene
934, Sivka 847), Fužinar-Gra-
dis 2:6, Konstruktor-Proteus
7:1, Hidro-Rudar 6:2. Vrstni
red: Iskra 10, Konstruktor 9,
Proteus, Rudar 8, Hidro 7,
Gradiš, Tekstina 5, Brest 4,
Fužinar 2, CP Celje 0.
Ženske - 6. krog: SI. Gradec-
Miroteks 0;8 (2275:2595; zma-
gale: Tkalčič 436, Šeško 440,
Zupane 413, Grobelnik 410,
Kardinar 457, Petak 439), Izo-
la-Gradis 3:5, Konstruktor-
Adria 2:6, Korotan-Rudar 5:3,
Gorica-Triglav 3:5. Vrstni red:
Miroteks 12, Gradiš 10, Gori-
ca, Adria 8, Konstruktor 6,
Rudar, Korotan, Triglav 4,
Izola, SI. Gradec 0.
II.	liga
Moški - 7. krog: Žalec-Litija
2:6, GradisII-Radenska 6:2,
Slovan-Hrastnik 5:3, Adria-
Kočevje 7.1, Kamnik-Ljubelj
3:5. Vrstni red: Litija 14, Lju-
belj 9, Kočevje 8, Hrastnik,
Radenska 7, Gradiš, Kamnik,
Adria, Slovan 6, Žalec 1.
Ženske - 7. krog: Krško-Mi-
roteks 4:4, Gradiš II-Brest 4:4,
Slovan-MTT 4:4, Proteus-Ko-
čevje 5:3, Kamnik-Miklavž
1:7. Vrstni red: Miroteks II,
Miklavž 10, MTT, Proteus 9,
Gradiš II, Brest, Slovan 7, Ko-
čevje 6, Kamnik 4, Krško 1.
III.	liga-vzhod
ženske - 3. krog: Komcel-
Miroteks m 6:2 (2285:2218;
Vengust-Verdnik 395:378,
Jurše-Košir 362:257, Oblak-
Stajič 364:381, Filipčič-Ratajc
394:370, Salamon-Špoljar
399:359, Cilenšek-Koštomaj
371:373), Trebnje-Šoštanj 5:3,
K. kolo-Nafta 6:2, Impol
prost. Vrstni red: Šoštanj,
Trebnje, Miroteks III 4, Impol,
K. kolo, Komcel 2, Nafta 0.
Odbojka
I. liga
ženske - 5. krog: Kočevje-
Celjel:3(-9,14,-5,-2),Branik-
Zg. Savinjska 3:0 (1, 3, 3), Ci-
mos-Bled 3:2, Gorica-N. me-
sto 1:3. Vrstni red: Branik 10,
Celje, Cimos 8, Bled, N. mesto
6, Kočevje 2, Gorica, Zg. Sa-
vinjska 0.
Moški - 5. krog: Fužinar-To-
polšica 3:1 (-14, 13, 7, 7), Bre-
zovica-Žirovnica 0:3, Črnuče-
Izola 0:3. Vrstni red: Izola 10,
Črnuče 8, Fužinar 6, Topolšica
4, Žirovnica 2, Brezovica 0.
11.	liga
Moški - 5. krog: Šempeter-
Ruše 3: l(-8,10,12,15), Žužem-
ber-Intes 3:1, Prvačina-Granit
2:3, Mislinja-Portorož 1:3, Sa-
lonit II-Š. Loka 0:3, Kovinar-
Hoče 2:3. Vrstni red: Granit,
Hoče 10, Š. Loka, Žužemberk
8, Kovinar, Intes, Šempeter,
Portorož, Prvačina 4, Ruše,
Salonit II 2, Mislinja 0.
Ženske - 5. krog: Vitanc-Je-
senicel:3(-14,10,-5,-9),Cimo!
II-Šempeter3:2(-9,-ll,12,10,
7),Šoštanj-Prevalje3:2(-4,-10,
12,	10, 7), Meltal-Šentvid 3:1,
Ruše-Rogoza 1:3, Solkan-Ptuj
2:3. Vrstni red: Prevalie, Ptuj,
Jesenice, Rogoza 8, Šentvid,
Šoštanj, Meltal 6, Ruš^ 4, Sol-
kan, Šempeter, Cimos II 2, Vi-
tanc 0.
III. liga-vzhod
Moški - 5. krog: Gamsi-Celje
3:0 (11, 7,10), Beltinci-Šempe-
ter II 3:0 (6, 9, 6), Čma-Topol-
šica II 3:0 (11, 12, 15), Lenart-
Fužinar II 0:3, Mežica-Vuzeni-
ca 0:3. Vrstni red: Gamsi, Bel-
tinci 10, Vuzenica 8, Fužinar
II, Mežica, Celje 6, Braslovče
4, Topolšica II, Lenart, Šem-
peter II, Črna 2, Ptuj 0.
Petelinšku zlati pas
Prišel, si sposodil kimono, zmagal in dobil najbolj ce-
njeno slovensko judoistično lovoriko — zlati Baumgartnov
pas. Darko Petelinšek je teden dni pred mladinskim
evropskim prvenstvom v velikem slogu opravil z nekoliko
okrnjeno konkurenco, čeprav je v Maribor dopotoval le
kot gledalec!
Mladi judoist celjskega kluba Ivo Reya se je nastop
odločil šele na prigovarjanje organizatorjev, ki so mu
morali celo posoditi kimono. Petelinšek je v finalu abso-
lutne kategorije premagal Ozimiča (Konjice), v polfinalu
pa se je boril Bevc (Sankaku). V kategoriji do 65 kg se je
med najboljšo četverico uvrstil Rudolf (IR), v absolutni
ženski pa Jemejčeva (Sank). Konec tedna bo v Slovenski
Bistrici že finalni del ekipnega državnega prvenstva, na
katerem bo nastopil tudi Ivo Reya s okrepitvijo iz Poljske.
Dnevi športne medicine
Jutri in v soboto bo v Celju že peto srečanje športne medicine
Slovenije, ki je edino te vrste pri nas in ustrezne zbornice
udeležbo priznavajo pri podaljšanju licence za zdravnike [g
zdravstvene sodelavce v športu.
Dvodnevno strokovno srečanje bo razdeljeno na štiri pomen-
ske sklope: osnovni seminar rekreacijske medicine za zdravnike
in zdravstvene delavce, delavnice (ergometrija, določanje
aerobnega praga, ogrevanje, raztezne vaje), fizikalno medicino
in rehabilitacijo ter novosti v strokovni doktrini. Predavanja
bodo v prostorih Celjskega sejma (Celjanka) in so namenjena
tudi kineziologom in osebam, ki se ukvarjajo z rekreacijo. Pro-
gram med drugim zajema tudi predstavitve nacionalnega pro-
grama športa, športne rekreacije, motivacije, prehrane in rehi-
dratacije.
Kriterij mladih drsalcev
Od danes do nedelje bo na celjskem drsališču mednarodno
tekmovanje za evropski kriterij z blizu 200 udeleženci iz desetih
držav.
Nastopajoči bodo razdeljeni v starostne konkurence od 9 do
15 let, prvi favoriti pa so lanski zmagovalci iz Slovaške. Dobre
rezultate v domačem taboru pričakujejo od Špoljarja in Brat-
čeve, v delo pa so vključili tudi Delnegrovo, ki je pred leti
trenirala evropsko prvakinjo Dubravčičevo. V nedeljo bo ob 15.
uri še drsalna revija z nastopom najboljših, ogled pa je brez-
plačen.
Šentjur: na zadnjem tur-
nirju DP v taekwondu so
imeli največ uspeha borci iz
Maribora. V kategoriji do 71
kg je zmagal domačin Ko-
lenc, ki je obenem postal dr-
žavni prvak.
Zreče: v 7. krogu C košar-
karske lige Radenci-Rogla
87:63, Ruše-Podčetrtek
70:91, Rudar-Lenart 61:84,
Vič prost. Vrstni red po polo-
vici prvenstva: Radenci 12,
Rogla 11, Lenart 10, Vič 9,
Podčetrtek 8, Rudar 7, Ruše
6.
Celje: končan je prvi del
prvenstva v mladinskih ko-
šarkarskih ligah. Vrstni red —
vzhod: Maribor, Bistrica 9j
Polzela 8, BWC 7, Comet,
Satex 6; center: Krka 10, Li-
tostroj 9, Pivovarna Laško,
Ježica 8, Zagorje, Domžale 6.
Polzela: v 6. krogu savinj-
ske košarkarske lige Laško-
Vrbovec 46:37, Velenje-Ga-
rant 71:51, Gomilsko-Mozir-
je 37:47, Polzela-G. Grad
26:72, Celje-Andraž 56:23,
Prebold prost. Vrstni red:
Velenje 12, Mozirje 11, G.
Grad 10, Celje, Laško 9, Vr-
bovec. Garant, Polzela 7,
Prebold, Gomilsko, Andraž
6.
Celje: končan je jesenski
del nogometnega prvenstva
v II. ligi-vzhod za mladince.
Vrstni red: Železničar 28,
Era Šmartno 22, Aluminij
19, Kovinar (Š) 14, Slovenj
Gradec 13, Bistrica, Bel-
trans, Središče 12, Steklar
11, Dravinja 9, Kozjak 4.
Brežice: na šolskem pr-
venstvu v cestnih tekmi je
bila druga Gimnazija Celje
in med osnovnimi šolami če-
trto Vransko.
Postojna: na ekipnem ša-
hovskem DP invalidov zma-
ga Most pred SI. Gradcem i®
Žalcem, na veteranskem DP
pa 4. mesto Skoka (Savinj-
čan). (J. G.)
Sff. 45. - 9. november 1995
19
RADIO
Uresničene grožnje
gazas - Združenje skladate-
ljev, avtorjev in založnikov za
23Ščito avtorskih pravic Slo-
venije je v navezi s tržnimi in-
špekcijami začelo uresničevati
»grožnjo«, ki jo je napovedalo
poleti v spremnem dopisu k
priloženim pogodbam o upo-
rabi glasbenih neoderskih del
v radijskih programih, češ da
bo ukrepalo zoper vse radijske
postaje, ki do 1. septembra le-
tos ne bodo podpisale omenje-
nih pogodb. Osnovo za ukre-
panje daje po prepričanju Sa-
jasa zakon o avtorski in so-
rodni pravici.
Radijske postaje, ki so čla-
nice Združenja radijskih po-
staj v Sloveniji, so se razreše-
vanja odnosov s Sazasom loti-
le najprej s svojo pogajalsko
skupino, ki naj bi predvsem
našla ustrezen kompromis
med zahtevami Sazasa in pri-
pombami radij cev glede po-
godbenih odnosov.
Do tega kompromisa do 1.
septembra, žal, ni prišlo. Gre v
bistvu za to, da se radijske po-
staje zavedajo dolžnosti, ki iz-
virajo iz zakona o avtorskih
pravicah, da nikoli niso živele
v iluziji, kako bo mogoče na
»poti v Evropo« spregledati t.i.
evropske standarde, še posebej
kar zadeva omenjene pravice,
da pa je res predvsem to, da
predstavljajo finančne obvez-
nosti s predvideno pogodbo s
Sazasom za nazaj - velja od
1.1.1995 - izjemna finančna
bremena, ki jih mnoge radij-
ske postaje preprosto ne bodo
zmogle. Ali drugače: vpraša-
nje, kako ob takšnih, relativno
nenadnih bremenih zadržati
takšne programske sheme in
vsebine, ki bi po kriterijih
Sveta za radiodifuzijo - pred
kratkim je ta organ države
Slovenije pripravil šele prve
teze in na splošno zamuja - ra-
dijskim postajam še omogoča-
le nekomercialni status. Ta naj
bi »lokalnim nekomercialnim
postajam« med drugim omo-
gočil poslovanje pod ugodnej-
šimi pogoji. Seveda, če bodo
radijske postaje zmogle zado-
stiti merilom za opredelitev
lokalnih nekomercialnih ra-
dijskih programov.
Sazas je v času 6. festivala
Združenja radijskih postaj v
Kranjski Gori med 18. in 21.
oktobrom še posebej »pritis-
nil« na predsednika Združenja
Aleša Kardelja, ki je sicer
glavni in odgovorni urednik
RGL, pa zadnja dva meseca
tudi v.d. direktorja RGL, zato
je 20.oktobra tudi v Kranjski
Gori prišlo do izredne skupš-
čine Združenja (čeprav je bila
dva dni prej redna!), na kateri
pa ni bilo več enotnega in
»čvrstega« stališča Združenja,
do katerega niso pripeljale niti
konsultacije z Uradom za in-
formiranje Vlade Republike
Slovenije in nekaterimi dru-
gimi.
V tem času so se pri mnogih
radijskih postajah že oglasili
tržni inšpektorji in poizvedeli,
zakaj radijske postaje še niso
podpisale pogodb s Sazasom
in na ta način začele uresniče-
vati zakona o avtorskih pra-
vicah.
Iz neuradnih virov smo tudi
izvedeli, da bo predstavnike
Združenja še ta teden sprejel
republiški tržni inšpektor. Os-
novni namen naših predstav-
nikov je, da dosežemo vsaj to,
da Svet za radiodifuzijo pri
Državnem zboru Republike
Slovenije opravi najprej svoje
delo in opredeU status neko-
mercialnim radijskim posta-
jam in da pogodbe s Sazasom
ne bi veljale za nazaj. Baje bo
status kmalu podeljen, saj se v
kratkem pričakuje seja Sveta
za radiodifuzijo, na RTVS na
Oddajnikih in zvezah pa men-
da že pišejo nove pogodbe za
radijske lokalce.
Edino z Zampom, ki je pri-
stojen za t.i. male avtorske
pravice,smo se v Kranjski Gori
»kavalirsko« dogovorili, da
mesečne finančne obveznosti
za posamezno radijsko postajo
ne bodo presegale 10.000 to-
larjev.
Tako se radijci v prizadeva-
njih za dobro in pestro radij-
sko ponudbo oziroma program
vse ostreje spopadamo z ob-
vladovanjem stroškov, ki »po-
ganjajo kot plevel« na vseh
mogočih področjih.
MITJA UMNIK
Siilca za Janeza
z oktobrom se je novinar Radia Celje Janez Vedenik poslovil od celjskega radia ter poiskal
nove medijske izzive in motive. Sledi kažejo na informativni TV program A kanala...
Za spomin na zanimive, dinamične, vesele in manj vesele skupaj prebite dneve in leta v
radijskem uredništvu in hiši NT&RC pa je Janez prejel sliko s savinjsko oziroma preboldsko
motiviko. Gre za kraj, ki ga Janez je in bo vedno imel najraje.
Janezu smo se ob tej priložnosti zahvalili za njegov velik novinarski in voditeljski prispevek
radijskemu mediju z iskreno željo, da bi bil v poMicu in novem mediju uspešen.	uM
Vino tudi
nemega
spremeni v
siavčlca
Slovenci smo menda narod
pevcev, dr. Rugelj pa trdi, da
smo vse bolj narod pivcev.
Nič presenetljivega, saj že
rek pravi: »Če ne bi bilo slo-
venskih vin, bi bilo vsako vi-
no dobro!«
Res pa je tudi, da Slovenci
l>rez dobre kapljice kaj težko
Zapojemo. V soboto, ko bo
Martin iz mošta naredil vin',
Se bodo iz slovenskih gostiln
slišale lepe slovenske narod-
fie; Že dolgo nismo pili ga,
^n hribček bom kupil, bom
1^'to sadil. Prva kupica, zrel-
'ga vinčeca...
Času primemo (beri vin-
sko) bo obarvana tudi odda-
ja Glasba je življenje, kjer
bomo gostili strokovnjaka z
vinskega področja.
Ena — zelo slovenska — o
vinu:
Malo po sedmi uri, ko v
Sloveniji že točijo alkoholne
pijače, sta prišla v gostilno v
Celju dva fanta in eden iz-
med njiju je naročil dva litra
vina... Natakarica se za-
čudi.
»A že ob sedmih zjutraj
dva litra vina?«
Fant, ki je naročil, je bil
zaradi njene pripombe očit-
no nejevoljen.
»Imate vino? Ga prodaja-
te? No, potem pa obdržite
pripombe zase in prinesite
dva litra vina!«
Ko je šla natakarica proti
točilnemu pultu, pa drugi
fant zakliče za njo:
»Pa meni tudi!«
Simona H2O
Odgovorni urednik: Mitja Umnik.
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc.
Uredništvo: Simona Brglez, Nataša Gerkeš, Vesna LejiC,
Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Vida Tanko in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 442-500.
Studio: 441-310, 441-510.
KOPLAST,
ekstruzija in konfekcija d.o.o.
Tovarniška 2, Slovenske Konjice
objavlja prosto delovno mesto
SAMOSTOJNI KOlVIERCIALIST
Pogoji:
-	višja Izobrazba ekonomsko-komercialne
smeri ali tehnične smeri
-	3 leta delovnih izkušenj na področju
komerciale
-	aktivno znanje nemškega jezika
-	vozniški izpit B kategorije
-	državljanstvo RS
Delovno razmerje se sklene za nedoločen
čas S 6-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj vloge z dokazili naslovijo v ro-
ku 8 dni od objave na naslov: KOPLAST, To-
varniška 2, Slovenske Konjice - KSS, s pri-
pisom "za razpis".
Cikel oddaj za Invalide
Na tej strani smo že zapisali, da bomo novembra začeli s
posebnim ciklom oddaj, v katerih bomo enkrat na mesec -
vsak drugi torek od 10.30 do 11.15 - predstavljali dejavno-
sti različnih invalidskih društev in organizacij.
Oddaje bodo potekale v živo z gosti v studiu Radia
Celje, kot moderator pa jih bo vodil Borut Pogačnik,
tiskovni predstavnik Sveta invalidskih organizacij Slove-
nije, sicer pa dipl. sociolog in psihoterapevt, publicist in
znanstveni grafolog.
Prva oddaja iz tega cikla bo na sporedu Radia Celje v
torek, 14. novembra ob 10.30 uri, gost v kontaktni oddaji
pa bo Jože Zupane, predsednik Zveze civilnih invalidov
vojne Slovenije, sicer tudi sam invalid, prizadet na vidu.
Prepričani smo, da bo oddaja naletela na ugoden odmev
med našimi poslušalci, še posebej ker je kontaktna in bo v
njej mogoče sodelovati. Telefonski številki studia Radia
Celje sta 441-310 in 441-510.	MITJA UMNIK
Smo podjetje v lasti Gorenja - Gospodinjski aparati iz Ve-
lenja in se uvrščamo v dejavnost kovinske in elektro in-
dustrije. Naš proizvodni program so elektromehanske
komponente za hladilno zamrzovalne aparate (konden-
zatorji, uparjalniki), razvili pa smo tudi lasten proizvodni
program žičnega radiatorja in žičnega pohištvenega pro-
grama.
K sodelovanju vabimo
1.	Dipl. ing. strojništva
s petimi leti delovnih izkušenj, od tega dvemi leti na vods-
tvenih delovnih mestih, aktivnim znanjem angleškega ali
nemškega jezika in smislom za timsko delo - za delovno
mesto tehničnega vodje.
2.	Dipl. ing. strojništva ali
ing. strojništva
z dvemi leti delovnih izkušenj, lahko je tudi pripravnik, in
znanjem angleškega ali nemškega jezika - za delovno me-
sto v razvojni konstrukciji ali tehnologiji
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v roku 15 dni na
naslov:
EIVIKOR, Tovarna elektromehanskih komponent
d.o.o. Rogatec - kadrovska služba.
Rok za prijavo začne teči z dnevom objave oglasa. Kan-
didati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od dneva ob-
jave. ■
DRAZBENI OKLIC
Dne 5. 12. 1995 ob 8.30 uri bo pri Okrajnem sodišču v
Žalcu v sobi 3/1 prva javna dražba nepremičnine, vpisane
v vi.št. 590 k.o. Gornja vas, in sicer pod naslednjimi pogo-
ji:
1.	Nepremičnina, vl.št. 590 k.o. Gornja vas, ki obsega
nedograjeno stanovanjsko stavbo, stoječo na par-
celi št. 305 - stavbišče in parc.št. 1286 - njiva, trav-
nik, in se stanovanjska hiša prodaja neopremljena,
zemljšče in hiša pa sta prosti vseh bremen in oseb.
2.	Gradbena vrednost nepremičnine, vl.št. 590 k.o. Gor-
nja vas znaša 14.100.000 SIT, pri čemer sodišče na
sami dražbi ob začetku dražbe ugotovi prometno vred-
nost nepremičnine, ki je najmanj 30% nižja od gradbe-
ne vrednosti nepremičnine.
3.	Izklicna cena za nepremičnino znaša v višini ugotovlje-
ne prometne vrednosti nepremičnine.
4.	Pred začetkom dražbe se morajo dražitelji izkazati z
dokazilom o položeni 10% varščini v višini gradbene
vrednosti nepremičnine, kar znaša 1.410.000 Sil. Varš-
čino je potrebno nakazati na žiro račun Okrajnega so-
dišča v Žalcu.
5.	Kupnino morajo kupci nepremičnine plačati najkasneje
v roku 90 dni po datumu dražbe, in sicer Boži Krumpak
v razmerju 3/4, Branku Krumpaku pa v razmerju 1/4.
Če kupec ne bo plačal kupnine v roku 90 dni, šteto od
dneva dražbe, pomeni, da je kupec odstopil od dražbe
in nakupa nepremične, vl.št. 590 k.o. Gornja vas.
OBČINA ŽALEC
Žalec, Savinjske čete 5
razpisuje na podlagi 4. in 10. člena Pravilnika o pogojih in postopku za
prodajo nepremičnin (Ul.list RS 5/93)
JAVNO DRAŽBO
za prodajo nepremičnin
1. Predmet dražbe le:
1.	Poslovni prostor v Ojstriški vasi 38 a, ki je družbena lastnina in
je vpisan pri vložku št. 541, na parc.št. 197/2 k.o. Ojstriška vas,
2.	2 prostora, sobi v Ulici talcev 1, v izmeri 23,16 mS ki je družbe-
na lastnina in je vpisana pri vi. št. 1302, na pare. št. 505 k.o.
Žalec.
2.	Izklicna cena:
-	za poslovni prostor Ojstriška vas 38 a je 1.104.956,10 SIT
-	za sobi v Ulici talcev 1, Žalec, je 920.799,70 SIT.
3.	Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki do začetka
javne dražbe plačajo varščino v višini 10% od izklicne cene na žiro
račun Občine Žalec št. 50750-630-10-238 pri Agenciji za plačilni pro-
met Žalec z navedbo plačila "za varščino".
4.	Državljani, ki so fizične osebe, morajo predložiti originalno potrdilo o
državljanstvu Republike Slovenije ali overjeno fotokopijo.
5.	Dražitelji, ki sodelujejo na javni dražbi za pravne^osebe, morajo pred-
ložiti pooblastilo dražitelja in izpisek iz registra, iz katerega je razvid-
no, da ima sedež v Republiki Sloveniji.
6.	Najboljša punudnika bosta morata skleniti kupoprodajno pogodbo v
10. dneh po končani javni dražbi, sicer bo prodajalec plačano varšči-
no zadržal.
Celotna kupnina mora biti plačana v 15. dneh po končani javni
dražbi.
7.	Najugodnejšima ponudnikoma bomo varščino vračunali v kupnino,
drugim dražiteljem pa jo bomo vrnili v 8. dneh po konačni javni draž-
bi, brez obresti.
8.	Davek na promet nepremičnin, geodetske meritve in stroške, ki so
vezani na zemljiško-knjižna dejanja, nosi kupec.
9.	Nepremičnina bo prodana kupcu, ki bo ponudil najvišjo ceno.
Prevzem je možen takoj po plačilu celotne kupnine.
Kupec bo nepremičnino kupil po sistemu VIDENO-KUPLJENO, brez
poznejših reklamacij.
10.	Vsa pojasnila lahko pridobite po tel. 713-121, vsak delovni dan med
7. in 13. uro, kjer se lahko dogovorite tudi za ogled nepremičnine.
11.	Javna dražba bo 23.11.1995 ob 14. uri, v sejni sobi št. 11/1, v prizid-
ku Občine Žalec, Savinjske čete 5.
Sff. 45. - 9. november 1995
REPORTAŽA
Odločitev
za življenje
Drugo rojstvo Darinke Gomišček: »V meni se Je nekaj močno
premaknilo In postala sem arug človek'^
Darinki Gomišček, profeso-
rici angleščine in francoščine,
je uspelo premagati raka. Ta
huda diagnoza je pred osmimi
leti zasejala vanjo najprej nez-
nosen strah, sledile so prečute
noči, ko so jo glodala vpraša-
nja, kako bo njena družina
zmogla brez nje, koliko časa ji
je še preostalo, potem pa jo je
preplavila trdna želja po preži-
vetju. Seveda, za življenje gre!
Spoznala je, da odgovornosti
za svoje zdravje ne sme prela-
gati samo na zdravnike.
Danes čuti, da je za vsako-
gar, ki se mora spopasti z ra-
kom, dragocena pomoč tistih
ljudi, ki imajo ohrabrujočo iz-
kušnjo v tej bolezni. Ravno za-
to je svoje življenje usmerila v
pomoč onkološkim bolnikom
in ustanovila tudi Klub 2001.
Na voljo je ljudem od blizu in
daleč, pomaga jim z nasveti in
pogovori: »Srečujemo se v sku-
pinah pri meni doma. Nič ni
obvezno, nobenih zapovedi,
prepovedi ali pričakovanj ni. O
bolezni skoraj ni govora, glav-
na tema naših pogovorov je
življenje. Učimo se prevzemati
odgovornost za svoje življenje
v svoje roke.«
Iz lastne izkušnje dobro ve, s
čim vse mora obračunati člo-
vek, ko izve, da je v njegovo
telo vstopila zahrbtna bolezen.
Pozabila sem nase
»v Ljubljani |^sem živela do
svojega štirintridesetega leta,
potem sem se z družino prese-
lila v Novo Gorico. Prej sem
imela veliko dela, ukvarjala
sem se s prevajanjem, tako re-
koč čez noč pa sem ostala brez
službe. To je bil zame precej-
šen udarce, saj sem imela ob-
čutek, da ženska mora biti
ekonomsko samostojna. Za
kratek čas sem dobila delo v
Primorskem gledališču kot
lektorica, potem pa so zaposlili
nekoga, ki je bil res slavist.
Spet sem iskala novo rešitev in
pričela sem se ukvarjati z roč-
nim tkanjem. Zelo me je veseli-
lo, nekaj sem zaslužila in se
kreativno izražala. Lepe stvari
sem izdelovala... Ne vem, od
kod je to prihajalo, ampak kar
naenkrat sem znala tkati. Uži-
vala sem za statvami, a moja
napaka je bila, da sem preveč
delala. Tkala sem do dveh, treh
zjutraj, po cel teden preživela v
stanovanju. Spremljal me je
občutek, da moram tudi jaz ne-
kaj zaslužiti, čeprav mi mož ni
nikdar ničesar očital. Problem
je bil v meni. Pozabila sem na
naravo in nase. Za vse druge
sem prej poskrbela kot zase,
skušala ustreči prošnjam pri-
jateljev in znancev, ki so kar
naprej potrebovali to in ono.
Vse moram narediti za druge,
sem mislila. Veselo sem tkala
kot nora, dokler nisem nekega
dne opazila majhnega izrastka
na levem stegnu.«
Beg pred resnico
»Prijateljica mi je dejala, da
moram k zdravniku, meni pa
se je zdelo, da ni vredno, za
tako malenkost. Saj so drugi
ljudje, ki pomoč bolj potrebu-
jejo ... Vendarle sem šla, opra-
vili so preglede in me maja
1987 prvič operirali. Tkivo so
poslali v preiskavo in izkazalo
se je, da imam melanom. Bil je
ponedeljek, ko sem prišla po
izvide in pri priči so me napo-
tili v bolnišnico, kjer so me po-
novno operirali, a tokrat so mi
izrezali bistveno večji kos mi-
šice. Kazalo je, da bo vse
dobro.
Sama še vedno nisem vedela,
za kaj gre. Nisem niti spraše-
vala, da ne bi slučajno izvede-
la. Mislim, da sem bežala pred
resnico.
Kmalu po moji operaciji smo
se z družino odpravili na do-
pust v Kranjsko Goro. Tik pred
odhodom sem imela še ravno
kakšno uro časa in sem odprla
enciklopedijo, da bi videla, kaj
je - melanom. Tam je pisalo, da
je to ena izmed najhujših oblik
raka; da le majhen odstotek
obolelih preživi do 5 let, ostali
umrejo že prej. Postalo me je
neizmerno strah.«
Svet se sesule
»s tem občutkom sem šla na
počitnice. Z možem sva se pe-
ljala v avtu in nič mu nisem
hotela reči. Ostala sem tiho, v
sebi pa sem se grizla. Bom zdaj
kar umrla? Dva otroka imam!
Kako bodo zmogli brez mene,
sin ima šele štiri leta! V meni je
bil velik strah in obup. Kaj bo,
kako bo? Ne, ne smem umre-
ti— Vse to se mi je pletlo po
glavi, bili so strahoviti tre-
nutki.
V Kranjski Gori sem šla k
zdravniku, saj sem si morala
rano previjati. Vprašala sem
ga, kaj je s tem melanomom, je
to res tako grozna reč? >Sploh
ne, gospa,< mi je odvrnil, >veste,
danes ga operirajo, izrežejo in
potem se lepo zdravi.< Kljub
temu, da mi je lagal, mi je s
svojimi besedami zelo poma-
gal, kajti to je preobrnilo moje
duševno počutje, vlil mi je vo-
ljo in korajžo.
Počitnic je bilo konec in spet
sem šla na pregled. Operirati
so me morali tretjič, tokrat na
bezgavkah, kar je bila precej
huda operacija. Tudi po tistem
so izvidi kazali, da je rak še
nekje v telesu, žarišče pa je
ostalo skrito. Bila sem vsa pre-
strašena, spet sem mislila, da
bom lunrla.
A nekako sem se zbrala in
pričela iskati, kako bi si lahko
pomagala. Spominjam se, kako
zelo mi je pomagalo, ko sem v
Delu prebrala čisto kratek čla-
nek o izsledkih ameriških
zdravnikov; pisalo je, koliko
več ljudi ozdravi, če imajo vo-
ljo do življenja. To me je zelo
opogumilo in mi vlilo novih
moči.«
Izbrala sem post
»Pričela sem iskati nove in-
formacije. Prijateljica mi je
predlagala post, kar pa se nii je
zdelo čisto nesprejemljivo. Ce
pol dneva ne jem, me že glava
boli, sem dejala. Kljub temu
sem hitro prebrala Breussovo
knjigo o zdravljenju raka s po-
stom in hipoma sem vedela, da
je to tisto. Organizem lahko iz-
strada vse tisto, kar je škodlji-
vo; poje tudi rakaste celice.
Notranji glas mi je dejal: loti se
tega.
V tistem času je bila ravno
največja gonja proti postu in
najti sem morala zdravnika, ki
bi me spremljal med postom.
Obrnila sem se na dr. Honna iz
Nove Gorice. Še pred tem je
radiestezist opravil meritve pri
nas doma in ugotovil, da sem
spala na zelo slabem mestu. Z
nihalom smo tudi določili, ko-
liko dni se moram postiti. Ka-
zalo je, da bo dovolj 28.
Zdravnik mi je predlagal še
eno odlično knjigo, Ozdraveti
je njen naslov, v kateri je opi-
sana metoda vizualizacije, s
pomočjo katere vidiš rakaste
celice, bele krvničke pa si
predstavljaš v obliki zmajev,
inorda vojščakov... V času po-
sta sem vizualizacijo redno iz-
vajala; videla sem dva možič-
ka, ki sta z mrežo za metulje
lovila rakaste celice in jih
spravljala ven iz mojega orga-
nizma.«
Srce se odpira
»čas posta je bil zame nekaj
najlepšega v mojem življenju,
vanj sem se podala s polnim
žarom in prepričanjem, da me
bo to pozdravilo. Uživala sem
sadne sokove, biotto, vendar v
majhnih količinah, tudi čaje,
ki jih je predpisuje Breuss. Vse
napotke sem dosledno upošte-
vala. Pomembno je bilo tudi to,
da sem se odločila, da si bom
vzela leto dni samo zase.
Vsak dan sem odhajala na
sprehode v naravo, pisala
dnevnik in se ponovno vrnila h
glasbi, ki sem jo prej kar neka-
ko zanemarila, čeprav jo imam
zelo rada. Vse to sem si takrat
privoščila.
Odpirala sem se tudi duhov-
nemu življenju. Bilo je nena-
vadno, a vse sem že vedela. Ne-
kaj se je v meni premaknilo in
postala sem drug človek. Vsa
duhovna spoznanja so bila pri
meni že na površju. V postu se
zavest nekako razširja, druga-
če začneš gledati na življenje,
vate se prikradejo drugi občut-
ki. Človek drugače čuti, že ob
pogledu na navaden cvet, list
na drevesu. Srce se odpira. Od-
nos do življenja se spremeni in
dogajanje okoli sebe začneš
dojemati na nov način.
Strah pred smrtjo se je v me-
ni tudi v času posta še pojav-
ljal, saj se zažre zelo globoko. S
strahom do raka smo pač vsi
prežeti. Vendar sem imela
močno voljo, hotela sem ozdra-
veti. Toliko lepega bi še rada
videla, doživela...
Triindvajseti dan posta, vi-
zualizacije in drugačnega na-
čina razmišljanja - vse to sem
počela obenem — v sebi nisem
mogla videti nobene rakaste
celice več. Iščem, a vse je bilo
čisto. Z vizualizacijo sem kljub
temu nadaljevala do osemind-
vajsetega dne.
Potem sem odšla na kontrolo
in vsi izvidi so bili negativni.
Bilo je enkratno. Z mojih ra-
men je odpadla huda teža.
Zdaj sem živa, je odmevalo v
meni.«
Rai( le opozorilo
»Po tistem sem dobila izred-
no poudarjen občutek živosti.
Že kot otrok sem bila zelo ži-
vahen človek, ljubila sem hu-
mor, a z leti sem to nekako
zatrla, misleč, da moram biti v
družbi malo bolj resna. Po bo-
lezni je v meni veliko življenja,
močno ga čutim. Spremenila
sem odnos do sebe in do življe-
nja, se oprijela pozitivno na-
ravnanega načina razmi-
šljanja.
Menim, da bolnemu najbolj
pomaga, če lahko odkrije
vzrok svoje bolezni, stare vzor-
ce in jih potem spremeni. Mar-
sikaj je treba početi hkrati.
Post ni edina rešitev. Zame je
bila, pa še za koga, ni pa uni-
verzalna. Meni je post odprl
vrata v drugačno razmišyanje,
pomenil je nov začetek. Ce gre
nekdo v post z zagrizenim pre-
pričanjem, ob tem pa noče vi-
deti ničesar okoli sebe, ni nuj-
no, da bo uspel. Ni recepta,
morda nekaterim niti ni dano
preživeti. Ko si bolan in iščeš
rešitev, se odločiš kreniti po ti-
sti poti, za katero začutiš, da je
prava. Potrebno pa je veliko
vztrajnosti - opažam, da je
imajo mnogi premalo, prehitro
odnehajo.
Najvažnejša je odločitev za
življenje. Ko se v sebi zares od-
ločiš: zdaj bom živel! Dosti-
krat vidim, da ljudje nočejo
priznati bolezni. Meni se zdi
najpametneje, da bolezen
sprejmeš, na mehak in blag na-
čin, ampak obenem se odločiš
za ukrepanje. Kajti bolj ko be-
žiš pred nečem, bolj tisto prite-
guješ nase. Bolj ko se bojiš ne-
ke nesreče, prej bo prišla.
Zbolel si za rakom? Za to so
obstajali določeni vzroki, nih-
če ga ni nenadoma vrgel nate.
Vzroke pa je treba odkriti, kaj-
ti rak se velikokrat vrne, če
človek vzroka ni popolnoma
odpravil. Če ponavlja iste na-
pake še naprej, organizem spet
odgovori. Raka pri sebi sem ra-
zumela kot opozorilo, da v or-
ganizmu ni pravega ravnotež-
ja. Mno^o kasneje sem videla
raka celo kot darilo, česar prej
na ta način seveda ni mogoče
dojeti, vendar danes tako
čutim.«
Delam to, Icar je moje
Darinka Gomišček je iz svoje
bolezni razbrala tudi to, da naj
od svoje ozdravitve dalje po-
maga drugim ljudem, ki zboli-
jo za rakom. Vse je bilo pri-
pravljeno, pravi dogodki, pra-
ve knjige, pravi ljudje. Od ta-
krat naprej, je dejala, ji gre vse
prav.
Za statve ne more več sesti.
Kdo ve, zakaj je morala biti
operirana na nogi, s katero ne
more več pridno potiskati na
pedalo? Tako je pač naneslo,
da ne sme več dolgo sedeti pri
miru in tkati. Podala se je v
študij duhovnosti in rada bi
ustanovila sklad ali nekakšen
center, v katerem bi onkolo-
škim bolnikom pomagali z na-
sveti, informacijami o različ-
nih možnostih zdravljenja in
jim ponudili blago in prijazno
oporo.
»Danes delam to, kar je mo-
je,« pravi. »Vsak človek bi mo-
ral početi tisto, kar ima rad,
pravzaprav bi moral odkriti
svojo nalogo. Kdor me potre-
buje, najde pot do mene. Spoz-
nala sem, da nikoli ni pametno
vsiljevati pomoči in iskati ti-
stega, ki mu boš pomagal. Po-
magaš lahko samo tistemu, ki
to želi.«
KSENIJA LEKIČ
»Dobro vem, kako se človek počuti takrat, ko izve, da ima raka,«
pravi Darinka Gomišček. »Ampak, kaj lahko storimo, od koga,
p6leg zdravnikov, še lahko dobimo pomoč? Ko sem se sama
znašla v podobnem položaju, sem se najprej odločila, da hočem
živeti. Globoko v sebi sem se naravnala na življenje, saj sem
hotela poskrbeti za svojo družino, hkrati pa tudi zase.*
Moj fantil
skor bolfi
'ma skrai
ko ŠkrijS!\
(ljudska iz i
Kadar so pri
pri delu kot p
so Slovenci t«
shajali, da so
samo, da je bii
je delala kratd
tudi ob pesffli
mer je dobila li
ustrezen ritefl
valčka. ,
Današnji n«
televiziji in ^
nih prireditva
.prave dolgoč«
merjavi s pes"
skostjo in do
budnikov lj"'
iger. Malone*
la burkeža, ^
ušesi več ko'
bolh. Ni bilo
veseljak bil
di če je bil
je bila zabava
vrstna, da je'
navzoče ali
za »hec«.
Ni važno,
ložnost. Lah«
končanem ^
opravilu, laj
rešitev ob
nedeljsko P"'
mlado in
kakšno go«'
pri kozolcu-
stimo prikle^
ki se ji reče
pred njo, dal
ža, na katef^
mo težiti oo^
ditelja. VčasJ
bavali breZ ?
it. 45. - 9. november 1995
FOTOREPORTAZA
20,21
ogrebat, škofa odkrivat, peper touč't...
vsaki družbi se je našel kdo, ki
je rekel: Pejmo se...
In so se šli. Recimo »rihterja
bit«. Zakaj ravno »rihterja« -
sodnika? Ne, da bi sodnikov ne
spoštovali, saj je bil naposled
edini, v katerega pravico so še
Upali in verjeli. A ker je včasih
Sodnik obsojal tudi na telesno
kazen, so se ljudje zabavali tu-
di tako, da so namišljenemu
prisodili kref^e po zadnji pla-
ti. Za začetek so se šli kakšno
Ugibalko, uganko ali izštevan-
ko, da so dobili prvo žrtev, po-
je šlo samo od sebe. Na-
vadno je bilo dekle, ki je sedlo
[la stol in potisnilo med kolena
klobuk katerega od navzočih,
^rtev ali »rihter« je moral za-
kopati v klobuk ali pa v pred-
pasnik svoj obraz, dekle je s
koleni stisnilo njegovo glavo','
ni mogel škiliti, kdo ga bo
Plesknil po riti. Potem je ugi-
'^al. Če je zgrešil, je moral po-
•lovno med kolena, če je uga-
'lil, je moral za rihterja »ta po-
S^^i^mtani«. Nekateri so imeli
Izdajalsko roko, da jih ni bilo
'^žko pogruntati. No, med to
'Sro, pri kateri se je pordečila
Zadnja plat, so si dali posebne-
ga duška kakšni tihi nasprot-
"^^ki, tekmeci in to ne glede na
Posledico, da bodo zato sami
^ vrsti. Tisti, ki je držal, je
^hko razmišljal, kdo bi mu bil
^ko gorek, da je tako mahnil.
Do deklet, če so bila zraven, so
bili fantje prizanesljivejši,
najraje bi kar božali. Če je na
tanko zaskelelo, je bila bržčas
kakšna tekmica.
Zanimive in razgibane so
bile razne spretnostne igre,
lahko bi jim rekli Ijudsko-
športne. Te igre so imele dosti-
krat ime po pravem opravilu.
Recimo korenje pipat. To je bi-
la igra, ko se je moral igralec s
celim telesom zasukniti okoli
palice, zapičene v tla, in to ta-
ko, da jo je držal z obema ro-
kama. Ni smel spustiti ali pre-
prijeti, torej se je zasuknil z
vsem životom okoli osi lastne-
ga telesa... Pobiranje kovanca
tik ob steni, a da obrnjen s
hrbtom k zidu nisi smel pri
pripogibanju skrčiti kolen, je
bila spretnost za zelo gibčne in
vitke ljudi. Podobna je bila
igra pobiranja denarja z roba
hišnih vrat na »table«. V drži
stoje na glavi se je moral tek-
movalec, obrnjen k vratom,
spustiti do spodnjega roba
vratnega polnila in pobrati z
usti na rob ali v razpoko vtak-
njen denar, ki je bil potem, če
mu je uspelo, seveda njegov...
Škofa pokrivat je bila za po-
sebno spretne in čvrste v tre-
bušnih mišicah. Ob navadno
kmečko klop brez naslona je
tekmovalec legel na njenem
koncu na tla, noge skrčene v
kolenu položil na klop, nanje
pa je sedel soigralec, pokrit s
klobukom in ki naj bi bil
»škof«. Oni drugi se je moral z
močjo trebušnih mišic dvigniti
kvišku tako visoko, da je z ro-
kami dosegel soigralčev klo-
buk, ga snel in spet z njim se-
dečega pokril. Večkrat se je
komu posrečilo, tisti je bil
zmagovalec. V igro so posegle
tudi ženske, le da so previd-
nejše pred tem oblekle moške
hlače, malce predrznejše so to
tvegale tudi v krilu, na zado-
voljstvo in muzanje moškega
dela gledalcev seveda.
Med zabavne in domiselne
sodi recimo igra »poper dro-
bit«. To je bila izrazito moška
igra, navadno vzeta kot kazen
pri kakšni drugi družabni igri.
Fanta sta se obesila čez visoko
klop tako, da sta imela noge do
kolen na ploskvi, se prijela
vsak za nasprotnikove konice
čevljev ali škornjev, z zadnji--
cami pa sta zdrknila navzdol.
Pri tem položaju, podobnem
»odkrivanju škofa«, sta se za-
nihala z zadnjicami drug proti
drugemu. Večkrat kot sta se
zadela, več je bilo smeha in
priznanja.
Bolj nežne igre so bile reci-
mo »mesece štet«, »spoved«,
»rinčke talat«, »kurji jajc« in
podobne. Prav zanimivo je
moralo biti pri »ogrebanju če-
bel«. Igralec je zavezanih oči z
leseno žlico hodil in taval v
krogu soigralcev, ki so vneto
brenčali kot čebele. Z žlico ali
kuhalnico se je dotikal soi-
gralcev in skušal po obtipani
obliki telesa, po glasu, ki ga je
slišal, uganiti, pri kom ogreba.
Spretnež je znal poiskati dele
telesa in požgečkati izbrano
žrtev tako, da ji je ušel nepo-
narejen glas, vzklik ali smeh -
in uganil.
Med temi igrami so bile tudi
pasti. Ena takšnih je bila hoja
po »dveh gruntih«. Po sredini
prostora so položili preganje-
no odejo, rjuho ali kaj podob-
nega, vendar dovolj na široko,
da je hodeč z zavezanimi očmi
moral hoditi zelo razkrečeno.
da bi ne stopil z obema noga-
ma na isto stran meje. Pri tem
so lahko spoznali, koliko se je
katerega prijela pijača, koliko
ima kdo ravnovesja. Toda, če
je med tekmovalci bila kakšna
ženska, ki igre še ni poznala,
so ji nastavili past. Jasno, to je
bilo nekoč, ko še ženske niso
hodile v hlačah, kot moški. Ko
je tako zavezanih oči precej na
široko koracala po meji, se je
kak moški, ko je že bila no
koncu poti, vlegel na mejo z
obrazom navzgor. Kako je
ženska »zafarbala«, mišleč, da
ji je med hojo gledal pod krilo.
To je bilo smeha, jeze, pojas-
njevanja.
Štetje mesecev bilo nalašč
za poljubljanja željno mladi-
no. S hrbti drug proti drugemu
obrnjeni par je moral pri štetju
mesecev, kar je opravljal tret-
ji, obračati glavo v levo ali
desno. Kolikokrat sta pogle-
dala v isto smer, toliko po-
ljubčkov sta si pred vsemi da-
la. Spoved je bila igra, ko je
spovedovanec, navadno skozi
rešeto, v številkah odgovarjal
na vprašanja spovednika, ki
pa je bil za njegovim hrbtom, a
so ga vsi ostali videli, le spove-
dovanec ne. S pomenljivimi
kretnjami in gibi, ki so pona-
zarjali razna početja, je vpra-
ševal, kolikokrat je kaj takega
počel. Pri tem sta bila spoved-
nikova igralska sposobnost in
smisel za pantonimo odločil-
na. Izpraševanec seveda ni
mogel videti, na kaj spovednik
cilja, pa so številke v odgovo-
ru, ali sploh zanikanje, spro-
žale bučen smeh.
Kak zares imeniten burkež
je znal takih veselih igric, da
mu jih za vso noč ni zmanj-
kalo.
Res je, da je včasih res lušt-
Foto: EDI MASNEC
Marijagraški »Tanci*< imajo med svojimi prikazi ljudskih šeg in opravil veliko teh ljudskih
družabnih iger. Na sliki vidimo šaljivo spretnostno igro »peper touč't*.
Sff. 45. - 9. november 1995
PISMA BRALCEV

Pomoč za
družino Štekovič
III.
Rad bi pohvalil območno or-
ganizacijo Rdečega križa Laš-
ko za pomoč družini Štekovič.
Z ženo, kije 100-odstotni inva-
lid, sva bila zelo razočarana za-
radi očitkov v pismu Ivana
Gračnarja, češ da gre pri pomo-
či družini Štekovič za pretirano
solidarnost. Sprašujeva se, ali je
njegovo mnenje takšno zaradi
nerazumevanja, da živijo ljudje
z dobrim srcem, ki so priprav-
ljeni priskočiti na pomoč ljudem
v stiski ali pa iz zavisti. Ali se
ne zaveda, da lahko vsakega
človeka doleti nesreča in mu po-
magajo tudi tisti, ki ga ne poz-
najo?
DARKO AUER,
Celje
Sklad se ne sme
spolltlzlrati I.
Kot član upravnega odbora
sklada za razvoj obrti in podjet-
ništva, se čutim dolžnega, da
obvestim javnost o resničnem
dogajanju o konstituiranju no-
vega UO in o zakulisnem delo-
vanju.
Andrej Šporin v NT izjavlja,
kako je novi upravni odbor spo-
litiziran, pri tem misli na dva
člana SDSS in enega člana SLS,
kije tudi podjetnik in novi last-
nik bivše Strojne Hmezad, tako
g. Šporin pozablja, da je tudi
sam globoko zasidran v politi-
ki. Nadalje je zelo zanimivo, da
je g. Šporin postal predsednik
UO že pred uradno izvolitvijo,
kajti v omenjenem članku v NT
št. 42 se je že predstavil novi-
narski kot"predsednik", čeprav
je bila uradna seja šele dan po
izidu omenjenega časopisa. To
pa mu je omogočila ga. Tanja
Razboršek - Rehar, vodja oddel-
ka za gospodarske in ne^spo-
darske dejavnosti občine Žalec,
kije skonstruirala zapisnik s pr-
ve seje.
V zapisnik je zapisala, da smo
na 1. seji izvolili za predsedni-
ka g. Šporina (4 glasovi za, eden
vzdržan), seveda je bil to čisti
falsifikat.
G. Šporina smo res poobla-
stili, da na 8. seji občinskega
sveta, kije bila 5. 10. 1995, po-
novno sproži vprašanje o legi-
timnosti sestave tega UO skla-
da. G. Šporin je to na omenjeni
seji tudi storil, vendar je potem
predsednik sveta ugotovil, daje
sestava UO popolnoma legitim-
na. Na drugi seji UO, ki je bila
19. 10. 1995, smo potem tudi
uradno izvolili predsednika,
njegovega namestnika in tajni-
co UO sklada. Za predsednika
je bil izvoljen Andrej Šporin
(dobil je 3 glasove od 5), odlo-
čilni glas je dobil od člana SLS
in novega lastnika Strojne Hme-
zad.
Mislim, daje po tej uradni iz-
volitvi bil g. Sporin zadovoljen,
saj ni nič več govoril o odstopu
dveh ali treh članov UO, kakor
je še dan prej grozil v časopi-
snih stolpcih. Seveda me čudi-
jo izjave g. Šporina, ki jih je da-
jal tisku še pred njegovo urad-
no izvolitvijo že kot "predsed-
nik", češ kako ni upoštevano
mnenje zbornice zasebnega gos-
podarstva o zastopanosti njenih
članov, nič pa ne omenja, daje
g. Šporin predstavnik bank v
UO, toda brez soglasja ostalih
konkurenčnih poslovnih bank v
občini. Nadalje v omenjenih
člankih govori, kako strokovno
in profesionalno je deloval
prejšnji UO sklada. S takšno tr-
ditvijo se osebno ne morem stri-
njati. Javno sprašujem člane
prejšnjega UO sklada, zakaj v
letu 1994 niso razpisali nobe-
nega natečaja, da bi obrtniki in
podjetniki lahko prišli do ugod-
nih posojil, čeravno je sklad
imel dovolj sredstev. Enako se
je zgodilo tudi v letu 1995, saj
gremo že proti koncu leta, pro-
šniki pa še vedno niso dobili za-
želenih posojil. Nasprotno pa so
v preteklosti z gasilskimi ukre-
pi posojali denar iz sklada druž-
benim podjetjem, takšnim pred
stečajem, in ta sredstva so bila
že v naprej za vedno izgublje-
na. Do sebe pa so bili člani UO
zelo radodarni, saj so si za leto
1994 izplačali sejnine v višini
967.832,00 SIT ter še potrošili
196.808,00 SIT za reprezentan-
co. Po internem pravilniku je
znašala sejnina 150 DEM po
članu UO.
Trdim, da sklad nikoli ni bil
v funkciji, za kar je bil ustanov-
ljen, torej za razvoj obrti in pod-
jetništva, ampak je bolj služil
kot rezervni sklad občine, ver-
jetno pa se je podobno dogaja-
lo tudi z drugimi skladi.
ALOJZIJ CILENŠEK,
član UO sklada za razvoj
obrti in podjetništva
Žalec
Sklad se ne sme
spolitizirati II.
Alojzij Cilenšek, v nedeljo, 5.
11. so na lokalni radijski posta-
ji Goldi (Prebold) prebrali Va-
šo izjavo za javnost v zvezi s
skladom za razv^ obrti in pod-
jetništva občine Žalec.
Ponovno moram zapisati do-
ločena dejstva, ki so Vam že bi-
la pojasnjena na 2. seji novega
upravnega odbora sklada 19. 10.
1995, Vi pa ste jih hote ali ne-
hote nepravilno prikazali javno-
sti. Vsa pa se nanašajo samo na
delo sklada v preteklem obdob-
ju-
Sklad je v letu 1993 in 1994
objavil in realiziral 3 natečaje
za kreditiranje obrti in podjet-
ništva v skupni vrednosti odo-
brenih kreditov 106.100.000,00
SIT. Sredstva so bila dodeljena
samo obrtnikom in podjetni-
kom, odobreni krediti pa so zna-
šali od 350.000,00 SIT do
2.500.000,00 SIT.
Sejnina je po sklepu uprav-
nega odbora znašala 150 DEM
v tolarski protivrednosti s tem,
da je v tem upoštevano, da so
člani upravnega odbora vse
prispele vloge (elaborate) pre-
gledali, ocenili in predlagali vi-
šino kredita. Ob tem je bilo po-
trebno po potrebi opraviti og-
led na terenu, razgovor s pro-
silcem za kredit, drugimi stro-
kovnjaki z. določenega področ-
ja in so všteti tudi potni stroški.
Vse seje so bile izven rednega
delovnega časa vseh članov
upravnega odbora.
Stroški reprezentance sklada
za leto 1994 so znašali samo
8.140,00 SIT, vse ostalo se na-
naša na stroške Kluba Manager,
kije koristil isti žiro račun. Do-
govor o delitvi žiro računov je
bil tudi že sprejet na 2. seji
upravnega odbora 19. 10. 1995.
Sredstva sklada niso nikoli
"služila" kot rezervni sklad ob-
čine, se pa kot kredit uporablja-
jo za financiranje proračuna ob-
čine, saj bi bilo nelogično in
ekonomsko nedopustno, da bi
sklad, katerega edini vir finan-
ciranja je proračun, prosta
sredstva vezal pri kateri izmed
poslovnih bank. Proračun pa bi
za redno financiranje proračun-
ske porabe najemal kredite.
Koriščenje sredstev skladov
za ugodno financiranje proraču-
na bom ekonomsko (ne politič-
no) zagovarjal, dokler bom kot
strokovni delavec odgovoren za
področje financ na občini.
Gospod Cilenšek, vse zapisa-
no sem Vam že podrobno raz-
ložil na 2. seji upravnega odbo-
ra sklada, zato me čudi, da ste
javnost obvestili na takšen na-
čin, kot ste jo. Če obrazložitev
na seji niste razumeli, je hudo,
če pa ste jo, je še hujše.
Kljub vsemu smo bivši člani
upravnega odbora še vedno pri-
pravljeni sodelovati in Vam po-
sredovati izkušnje in spoznanja
glede delovanja in organiziranja
sklada, ki smo jih v prejšnjem
obdobju pridobili skupaj z
Zbornico drobnega gospodars-
tva Žalec, zasebnimi svetovalci
podjetništva, različnimi mini-
strstvi in strokovnimi sodelav-
ci.
Vse delo v prejšnjem uprav-
nem odboru je potekalo izključ-
no na strokovnem področju, saj
še danes ne vem, kakšne stran-
karske pripadnosti je bil, če je
sploh bil, kateri izmed članov
odbora in takšen način dela že-
lim tudi novemu odboru skla-
da.
LOJZE POSEDEL,
dipl.oec.,
bivši predsednik UO sklada
Sklad se ne sme
spolitizirati lil.
V zvezi z javnimi nastopi g.
Cilenška o dogajanjih okrog in
v zvezi z Upravnim odborom
Sklada za razvoj obrti in pod-
jetništva občine Žalec, moram
omenjenega gospoda popraviti
vsaj v treh točkah:
1.	sem dj;-ektor Poslovne eno-
te Komercialne banke Triglav
d.d. v Celju, pod katero spada-
jo tudi agencije v Slovenskih
Konjicah, Laškem, Celju in Žal-
cu in ne "filiale banke Triglav v
Žalcu",
2.	za predsednika upravnega
odbora sklada sem bil izvoljen
dvakrat (priloga: zapisnik prve
in druge seje upravnega odbo-
ra),
3. do danes (5. novembra)
upravni odbor še ni določil vi-
šine sejnine, oz. povračila stroš-
kov, povezanih z delom članov
upravnega odbora.
Delo upravnega odbora v
zadnjih dveh letih ne bom oce-
njeval, saj v tem obdobju nisem
bil njegov član. Iz meni znanih
dokumentov je razvidno, da je
sklad v tem obdobju izpeljal tri
natečaje in razdelil za približno
106 mio SIT sredstev.
Ostalih navedb ne bom ko-
mentiral, saj gre za subjektivne
ocene gospoda Cilenška v zve-
zi z dogajanji okrog upravnega
odbora sklada, do katerih ima
vso pravico. V uteho in zado-
voljstvo mi je lahko le to, da se
mnenja večine ostalih udeležen-
cev tega dogajanja od njegove-
ga močno razlikujejo.
ANDREJ ŠPORIN,
dipl.oec.,
predsednik upravnega
odbora
sklada obrti in podjetništva
Žalec
Kdo si želi
steklino?
Nekaj strašljivih člankov, ob-
javljenih v slovenskem časopis-
ju, je spet usmerilo lovsko
sproščanje človeške agresije na
živali. Tokrat na lisice in po-
sredno na pse in mačke.
Z ekspanzijo človeške popu-
lacije seje življenjski prostor ži-
vali močno zmanjšal. Živali rea-
girajo normalno neagresivno, če
jih pustimo pri miru. Ponavadi
smo ljudje tisti, ki se vedemo
brutalno in egocentrično. Prav
tako nihče ne omenja, da so lov-
ci - "varuhi naravnega ravnotež-
ja" - postrelili vse, kar so si za-
želeli. Tako je lisica ostala brez
"naravne hrane" (zajci, perjad)
in brez naravnih sovražnikov
(volkovi, risi, orli). Je to "varo-
vanje naravnega ravnotežja"? Je
mogoče, da je "varovanje" po-
vezano s komercialnim "turi-
stičnim" lovom, (to pomeni, če
prav razumem, prodati pravico
za ščitenje naravnega ravnoves-
ja?), gojenje divjadi samo zato,
da jih lahko kasneje streljajo, s
streljanjem domačih živali na
dvoriščih zasebnih hiš, z nabi-
ranjem trofej itd.
Tudi k trditvam, da za pola-
ganje cepiva proti steklini ni de-
narja, se priključijo spontana
vprašanja. Kam se pretaka do-
biček od obveznega letnega cep-
ljenja proti steklini, ki se mu
morajo podrediti vsi lastniki
psov, če vemo, da je cena sa-
mega cepiva vsaj 10-krat nižja
kot stane cepljenje?
Zakaj se cepivo ne polaga ta-
krat, ko se lisice parijo in zara-
di iskanja partnerja krožijo na
večjih razdaljah, ampak šele, ko
so mladiči že skoteni in se sa-
mica ne oddaljuje od gnezda?
Sporne so tudi "strokovne"
ugotovitve lovcev o zadostnem
številu divjadi na nekem ob-
močju (npr. ena lisica na 3 kva-
dratne kilometre), ob tem pa
nihče ne daje ekspertiz o primer-
nem številu lovcev na določe-
no kvadraturo. Vemo le to, da
jih je zagotovo več kot divjadi.
Avtoiji "steklih" člankov čus-
tveno ponavljajo, da so lovci ti-
sti, ki lahko vzdržujejo narav-
no ravnotežje. Vprašanje: zakaj
so ga pa z iztrebljanjem poruši-
li? Vsak, ki se je kadarkoli sre-
čal z lovci in "lovskimi običa-
ji" ve, kako nevaren je lahko lo-
vec s polno puško in praznim
kozarcem ter brez pojma o na-
ravnem ravnovesju. V primer-
javi s tem so "stekle" lisice mač-
ji kašelj. Prepričan sem, daj«
veliko več nedolžnih življe^-
(tudi človeških) podleglo stre.
lom (lovskih) pušk, kot pa ugrj.
zom "steklih" živali. Mojo trdi.
tev potrjuje zanimiva kontradil;.
cija, ko v okviru istega detna.
goškega sestavka v Delu prv,
"novinar" strašljivo zaključi, dj
"se sploh ne zavedamo, kako
grozno je umiranje človeka zj
steklino pri polni zavesti, porrio.
či zanj pa ni", drugi pa navaja
besede koprske zdravnice, kj
"zatrjuje, da zaradi ugriza ste.
klih živali ni v Sloveniji v zad-
njih 40 letih nihče zbolel ali
umrl" (Delo, 19. 10. 1995:50).
Očitno si lovci z umetnim us-
tvarjanjem grozljivih pravljico
steklih živalih, v katerih sami
nastopajo kot supermani, želijo
povrniti zapravljeno pozicijo.
Ljudje so namreč brez posebne-
ga truda ugotovili, da lovcev
sploh ne potrebujemo, saj je bi-
lo nasilno ubijanje vedno le v
službi agresije in strasti, nikoli
tolerance in razsodnosti.
DUŠAN GRAIFONER/
predstavnik OIPE
Maribor
Neuvrščenost -
sramota
Slovenije
Sestanka neuvrščenih v eni
latinsko-ameriških držav se je
kot opazovalec udeležil tudi naš
predstavnik. Žal tudi iz sosed-
nje Hrvaške.
Na to gledam kot na pripravo
na ponovno združenje ali pa
vsaj odkrito izražanje obžalova-
nja propada neuvrščene Jugo-
slavije. Idejni oče in organiza-
tor gibanja je bil trockist Tito -
zagovornik vztrajne revolucije,
ki je v dejanskem dogovoru s
Stalinom organiziral gibanje,
katerega naloga je bila v ZN pri-
dobiti glasove levemu bloku.
Gibanje neuvrščenih je po-
globilo nasprotja med bogatim
severom in revnim jugom. Us-
pelo jim je zagotoviti socialno
pomoč bogatega severa siroma-
šnemu jugu, ki pa je to pomoč
izkoristil v glavnem za razmno-
ževanje. Isto politiko je tudi do-
ma izvajala neuvrščena SFRJ in
v raznih oblikah organizirala
pretok sredstev iz bogatejših po-
krajin k takoimenovanim "nera-
zvitim".
Ponovno pozivam člane DZ,
da preko ustrezne komisije zav-
zamejo stališče in predlagajo iz-
stop iz neuvrščenih in prepove-
do vse stike s to organizacijo.
Baje ima v Ljubljani ta organi-
zacija še vedno svoje prostore
in zanje ne plačuje najemnine.
Gre za organizacijo "Vratušev
odbor", ki bi se že zdavnaj mo-
ral izseliti iz Slovenije. Mislim,
da mora ministrstvo za finance
napraviti ustrezne poizvedbe in
po potrebi tudi izterjave. Vse-
kakor pa preprečiti kakršnokoli
odtekanje sredstev organizaci-
jam gibanja neuvrščenih. Pod to
firmo je bivši režim tudi ustva-
ril preko 20 milijard dolarjev
dolga, katerega še danes delno
plačuje naša država.
Upam, da bo minister za zu-
nanjo politiko pojasnil zadevo.
Pojasnila in sporočila pričaku-
jemo v sredstvih javnega obveš-
čanja.
CIRIL KNEZ,
Laško
Adra za tobačni
zakon
V Adventistični dobrodelni in
razvojni agenciji Adra - Zdrav-
je in sreča spremljamo z veli-
kim zanimanjem že več kot leto
in i>ol priprave na Zakon o ome-
jevanju uporabe tobačnih izdel-
kov.
Na podlagi znanstvenih dog-
nanj in zastrašujočih statističnih
poročil v zvezi z usodnimi po-
sledicami kajenja ler opogum-
il. 45. - 9. november 1995
?3
PISMA BRALCEV
ijeni s primeri nekaterih napred-
kih držav, ki so ta vprašanja za-
Ijonsko že rešile, apeliramo na
ilfžavne poslance, da izglasuje-
jo ustrezen zakon o omejevanju
Lorabe tobačnih izdelkov, ki
usklajen s svetovnim in slo-
yjnskim zdravstvenim progra-
j^om "Zdravje 2000", z medi-
cinsko znanstvenimi do^anji in
zdravstveno - vzgojniihi nasve-
(i ter s stremljenji sodobne ci-
vilizirane družbe.
prepričani smo, da se poslan-
ci tudi sami zavedajo moralno -
y2gojnih posledic, kijih zapuš-
ča reklamiranje in uporaba to-
[jačnih izdelkov na mladi in
neizkušeni, v življenje stopajo-
{i generaciji.
Njihov DA Zakonu bo zašči-
til in tudi pospešil bolj zdravo
odraščanje novega rodu otrok in
mladine, pa tudi njihovih vzgo-
jiteljev. Z upoštevanjem vseh
koristnih dopolnil in v želji po
sprejetju ljudem prijaznega za-
Icona ter z glasovanjem ZA
zdravje, bodo podprli napore
vseh teh, ki se čutijo odgovor-
ne in si prizadevajo ohraniti in
okrepiti zdravje ter zadovoljs-
tvo vseh družbenih slojev pre-
bivalstva.
Njihov odločni DA bo desti-
muliral in onemogočil delova-
nje vseh, ki zavestno (zaradi
lastnih finančnih interesov) ali
nezavestno ogrožajo zdravje in
gmotni položaj predvsem rizič-
nih posameznikov ali skupin.
V Zakon o omejevanju upo-
rabe tobačnih izdelkov pa naj bi
uvrstili tudi prepoved kajenja v
vseh javnih in delovnih prosto-
rih kot pravico nekadilcev, da
se v njihovi navzočnosti ne ka-
di. Ustanove in podjetja (zlasti
tista, kjer je nekajenje zdravs-
tveno - preventivna in moralno
-vzgojna zahteva), naj bi pode-
ljevala osveščenim nekadilcem
jubilejna priznanja in praktične
nagrade zaslužnim za posebne
uspehe na področju odvajanja in
preprečevanja kajenja. Nekadil-
ci naj bi imeli pri življenjskih
zavarovanjih in pri prostovolj-
nem zdravstvenem zavarovanju
vsaj 10-odstotni popust. Sreds-
tva za strokovne seminarje
(Adrine in druge) za usposab-
ljanje zdravstveno-pedagoških
voditeljev petdnevnih tečajev za
odvajanje od kajenja naj sofi-
nancira republiški proračun za
zdravstvo. Tečaji za odvajanje
kajenja naj bodo organizirani
brezplačno. Potrebna sredstva
za financiranje pa naj se krijejo
izključno iz pobranih davkov od
predelave in prodaje tobačnih
izdelkov. Prepove naj se vsaka
javna in siceršnja oblika rekla-
miranja tobačnih izdelkov. Na
vsakem tobačnem izdelku mo-
ra biti vidno in razločno napi-
sano: "Škodljivo zdravju ali
povzroča raka, srčno kap". Na-
pis mora biti viden - črke pri-
merne velikosti za vse starosti.
Prometni davek za vse tobačne
izdelke naj se zviša za 300 od-
stotkov.
Za ADRO
dr. JOŽE JENŠTERLE
Pismo o nameri
Ministrstvu za promet in zve-
ze RS, Ministrstvu za okolje in
prostor RS, DARS-u, županu
občine Žalec in Občinskemu
svetu občine Žalec ter javnosti
naslavljamo naslednje pismo o
nameri:
Izdajo soglasja k lokacijski
dokumentaciji za odsek avto ce-
ste Vransko-Blagovica pogoju-
jemo krajani KS Vransko poleg
ostalega, še nepreklicno, z našo
neodtujljivo pravico po upora-
bi denarja za spremembo na-
membnosti na področju naše
krajevne skupnosti.
Predvidena sredstva spre-
membe namembnosti za nave-
deni cestni odsek, v višini 152
milijona tolarjev, paje občinski
Svet občine Žalec, na predlog
župana g. Milana Dobnika, že
uvrstil med prihodke občine za
leto 1995. v nasprotju z našimi
zahtevami in pogoji iz proraču-
na ni razvidna poraba tega de-
narja na našem območju, kljub
zahtevam in prizadevanju naših
predstavnikov v občinskem sve-
tu.
Ob dejstvu, da smo za dose-
go naše upravičene zahteve
uporabili že vsa legalna sreds-
tva in trdno prepričani, da smo
upravičeni uporabiti ta denar
smo se odločili pozvati prizade-
te krajane k državni neposlušno-
sti.
Takoj, ko bomo ugotovili, da
naša zahteva po uporabi sred-
§tev spremembe namembnosti
za AC odsek Vransko - Blago-
vica ni upoštevana, bomo pri-
čeli z delno blokado dostopa do
avtocestnih gradbišč.
Za dosego svojih ciljev smo
trdno odločeni blokado dosto-
pov do gradbišč stopnjevati do
popolne zapore le-teh, na po-
dročju cele krajevne skupnosti
Vransko.
KO SKD, KO SDSS,
- KO SLS, KS Vransko
Pojasniio
v Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti vsa-
ko pismo podpisano z ime-
nom, priimkom in točnim
naslovom.
Če je mogoče, pripišite
tudi telefonsko številko, ka-
mor vas lahko po potrebi
pokličemo. Pismo ne sme
presegati 45 tipkanih vrstic.
Daljša pisma bomo v ured-
ništvu laajšali tako, da ne bo
prizadet smisel sporočila.
Po zakonu o javnih gla-
silih so uredništva dolžna
objaviti le odgovor na ob-
javljeno informacijo ter po-
pravek objavljene informa-
cije, s katero sta prizadeta
pravica ali interes pisca, o
ostalih pismih pa se odloča
v skladu z uredniško politi-
ko.
Jesen v Dramijali
14. oktobra 1995 so učenci in
učitelji osnovne šole, vrtec in
člani DPM Dramlje pripravili
skupni delovni dan, ki je nosil
naslov "Jesen 95".
DPM Dramlje že vrsto let or-
ganizira in pripravi kostanjev
piknik za predšolske in šolske
otroke. Letos so to pripravili so-
časno s šolo.
v šoli so se odločili, da pri-
pravijo širši projekt na temo je-
sen. Učenci so delali v različ-
nih delavnicah, ki so jih vodili
učitelji in mentorji. Priprava na
projekt je potekala ves teden.
Učenci so zbirali gradivo, razi-
skovali in spraševali. V soboto
pa je bilo živahno že od zgod-
njega jutra do 11. ure, ko so se
zbrali v večnamenskem prosto-
ru in predstavili svoje delo. K
sodelovanju so povabili starše
učencev, ki so se lahko udele-
žili že dela v delavnicah, največ
pa se jih je udeležilo predstavi-
tve.
Učenci 1. razreda so priprav-
ljali jesenske solate, 2. in 3. raz-
redov pa so spoznavali gozdne
živali. Učenci 4. razreda so na-
birali gobe in pripravili bogato
razstavo, kjer je bilo možno vi-
deti 115 različnih vrst gob, ki
jih je strokovno postavila in ure-
dila znana slovenska mikologi-
nja - gospa Mara Bertossi. V 5.
razredu so se ukvarjali z vino-
gradništvom, v 6. z najbolj pri-
ljubljenimi svetniki, kjer je v
Dramljah zelo priljubljena sv.
Uršula. Zanimivo je bilo tudi v
7. in 8. razredu, kjer je dišalo
po vseh jesenskih kulinaričnih
dobrotah, kjer so podrobno
spoznavali vse o jabolku, o
lovstvu in čebelarstvu, ki sta v
Dramljah zelo priljubljena.
Vzporedno z delom v delav-
nicah so nastajale bogate razsta-
ve, ki so si jih gostje z zanima-
njem ogledali in so bile odprte
še v nedeljo.
Člani DPM pa so pridno ku-
hali in pekli jesenske dobrote.
Mize na igralih ob šoli so se ši-
bile od vseh mogočih dobrot, s
katerimi so se gostili in sladkali
po prireditvi. Ob gostiji je po-
tekala še oddaja, kjer so lahko
nastopili učenci pevci, glasbe-
niki, recitatorji itd.
K dobremu vzdušju in prijet-
nemu razpoloženju je pripomo-
glo tudi lepo jesensko vreme, ko
je skozi meglene koprene kuka-
lo toplo sonce, vmes pa pihljal
lahen veter in nosil po zraku pi-
sano listje. Pač vse v stilu jese-
ni.
Mislim, da so bili ob koncu
vsi srečni in zadovoljni, ker je
projekt lepo uspel. Vem, da je
bilo vanj vloženega veliko de-
la, a srečne oči otrok, zadovolj-
ni nasmehi na obrazih in poh-
valne besede staršev so vedno
vzpodbuda za nadaljnje delo.
Hvala vsem, ki so pomagali
pri realizaciji dela, posebno še
članom DPM Dramlje, ki so se
zopet izkazali s požrtvovalnim
delom za dobro otrok.
LOJZKA BOŽNIK,
Dramlje
Veseio na izletiii
Junija smo potovali v Šent-
jur v dom naših slavnih Ipav-
cev. Nato smo si na Slomškovi
Ponikvi ogledali prekrasno po-
slikano kupolo in sploh vso no-
tranjost vedno bolj obiskane le-
pe cerkve Sv. Katarine.
Tam smo imeli malico, za ka-
tero je poskrbela naša skrbna
gospa direktorica, da so jo že v
domu "nabasali" v razne poso-
de za pot.
Malo je porosilo iz neba, a
neustrašni smo nadaljevali pot
v Podčetrtek - Olimje - Ježov-
nik. v Olimju smo se oskrbeli z
izredno dobro doma narejeno
čokolado in še z marsičem. Tu
smo imeli tudi kosilo. Vseskozi
nas je spremljala upokojena
gospa profesorica Božena Oro-
žen in opisovala kraje, koder
smo se vozili. Obnovili smo bo-
gato znanje zemljepisa in zgo-
dovine Slovenije.
24. junija smo nekateri, pred-
vsem tisti dobrega zdravja, odšli
v Dol pri Hrastniku in Vače pri
Litiji. Tam smo si ogledali sre-
dišče naše lepe Slovenije.
5. septembra smo se peljali
pogledat prelepi Savinjski gaj s
tako krasno cvetlično razstavo,
ki že dolga leta bogati te kraje.
v začetku oktobra smo se po-
dali v mariborski dom upoko-
jencev in videli lepe ročne iz-
delke in skrbno varstvo tega do-
ma.
Prvi jesenski piknik je bil že
kmalu v začetku oktobra. Sedaj
proti koncu pa smo imeli kosta-
njev piknik. Prvega smo imeli
na še sončnem dvorišču pred
okni velikega hodnika. Tam je
pekel meso domači ekonom z
veselim nasmehom in delitvijo
dobrot, ki so jih stregle naše pri-
jazne medicinske sestre vsem
prisotnim in velikemu številu
oskrbovancev na vozičkih. Tu-
di dobre kapljice ni manjkalo,
vse pa je nadzorovala povsod
navzoča skrbna gospa direkto-
rica. v kuhinji je vsem kuhari-
cam in servirkam od čela kap-
ljalo, ko so dobrote z vso skrb-
jo stregle tistim, ki so ostali v
veliki jedilnici. Bog ne daj, da
bi se ti pikniki proslavljali vsak
mesec! Preveč bi trpele kuhari-
ce in servirke!
Oskrbovanci doma upokojen-
cev Celje se bomo vedno s hva-
ležnostjo spominjali vseh izle-
tov in raznih kulturnih pogovo-
rov v Klubski sobi, ki jih pri-
pravlja gospa Marjanca - vodja
delovne terapije. Vsem se lepo
zahvaljujemo.
ANA BABNIK,
Doma upokojencev
Celje
Polfvariene
icremne rezine
Oni dan (27. 10.) je šla moja
žena v Novo vas in je zavila v
objekt, v katerem sta restavra-
cija in slaščičarna. Prodajalko,
zadolženo za prodajo slaščic, je
povprašala, če so kremne rezi-
ne sveže. Kljub temu, daje pro-
dajalka (natakarica?) videla, da
je še sedemmesečna hči, njena
vest ni bila tako močna, da bi
odgovorila negativno. Njen od-
govor je bil, da so kremne rezi-
ne sveže.
Ženajih je prinesla domov in
ob prvem grižljaju sva se spo-
gledala, saj je imela smetana
značilen grenko-kisel okus. Ma-
homa sem telefoniral na 988,
kjer so mi dali telefonsko šte-
vilko tega objekta. Klical sem
tja in nič niso dvomili o tem, da
je roba pokvarjena (kot da so že
vedeli, da je res pokvarjena).
Takoj so prijazno odreagirali:
"Prinesite in vam vrnemo de-
nar!" To smo tudi storili in - za-
nimivo - tistega ogromnega
pladnja s kremnimi rezinami ni
bilo več na polici. Ko sem tr-
govko vprašal, zakaj so umak-
nili reč iz prodaje, se je ponov-
no zlagala in rekla, da ne ve nič
o tem. Da so jih že verjetno vse
prodali.
Vrnili so denar, jaz pa sem
vseeno spisal tale prosti spis.
Vem, kdo se resnično kesa in
kdo se nikoli ne poboljša. No-
čem, da še kdaj komu prodajo
pokvarjene slaščice. Bralci, vi
pa pojdite po tortice in kremne
rezine raje kam drugam, po
možnosti tja, kjer vam bodo ob
plačilu dali račun. Mi ga nismo
dobili.
Draga restavracija Nova vas!
Raje poskusite s prodajo ribjih
konzerv. Te se ne pokvarijo ta-
ko hitro, da bi morali lagati ma-
micam še ne enoletnih otrok, ki
jih lahko takale zastrupitev sta-
ne celo življenje.
ALEKSANDER CEPUŠ,
Celje
Probiemi s
ifontejnerji
Na oglasnih deskah po blo-
kih na Otoku v Celju lahko pre-
beremo dopis, da Komunala Ce-
lje ne bo več zastonj dostavlja-
la kontejnerjev za kosovne od-
padke. Vsak tak kontejner da-
nes stane 16.000 tolarjev. Spra-
šujem se, kaj so naši občinarji
in zeleni na to temo rekli. Se za-
vedajo, da se bo s to ukinitvijo
odprlo še več divjih odlagališč,
kot jih že imamo?
Rada bi poznala tistega posa-
meznika, ki bo te odpadke od-
peljal tja, kamor sodijo, oziro-
ma si bo naročil kontejner in
zanj odštel 16.000 tolarjev.
Celjski župan toliko sestan-
kuje, pa sem prepričana, da bi
se tudi s Komunalo lahko do-
govoril glede tega problema,
oziroma, da bo prebral vsaj te
vrstice in se nad resnostjo prob-
lema zamislil.
MIHAELA KRIŽAN,
Celje
Kmetijska zadruga Laško
Kidričeva 2, Laško
objavlja prosta delovna mesta v prenovljenih poslovnih pro-
storih v Laškem:
1.	poslovodja mesnice s trgovino,
kuhinjo in bifejem
2.	kuhar - kuharica
3.	natakar - natakarica
4.	oddelkovodja kuhinje in bifeja
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogo-
je:
Pod 1.:
VI. stopnja ekonomske ali druge ustrezne smeri s predizobrazbo
trgovske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ali V. stopnja
trgovske smeri in 5 let delovnih izkušenj v prodaji.
Pod 2.:
v. stopnja gostinske smeri in 1 leto delovnih izkušenj ali IV. stop-
nja gostinske smeri in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo
traja 3 mesece.
Pod 3.:
v. stopnja gostinske smeri in 1 leto delovnih izkušenj ali IV. stop-
nja gostinske smeri in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo
traja 3 mesece.
Pod 4.:
v. stopnja gostinske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju po-
gojev v 8. dneh po objavi na naslov: Kmetijska zadruga Laško,
Kidričeva 2, 63270 Laško.
Šf. 45. - 9. november 1995
KRONIKA

•	Ljubo iz Trnovelj pri
Socki je sporočil, da ga je 2.
novembra popoldne obi-
skal Tomaž in ga za darilo
ob prihodu fizično obdelal.
Je pa Ljubo pozabil na tisti
detajl, v katerem je tudi on
obdeloval Tomaža. Ker sta
bila oba približno enako
aktivna, bosta šla tudi oba
k sodniku za prekrške, so
rekli možje postave.
•	Neka gospa je prijavila,
da ima sitnosti s sosedom
Bojanom. Ta jo občasno
razveseljuje z razbijanjem
po njenih vratih in grož-
njami. Vsega hudega med
njima je kriv parkirni pro-
storček na skupnem parki-
rišču pred blokom. Kot da
na tem svetu ni nobenih
hujših problemov, se člo-
vek vpraša, ko sliši za takš-
ne in podobne medsosed-
ske špetire.
•	Francka je prijavila Vin-
ka O., možakarja, ki* naj bi
jo na železniški postaji pre-
tepel že kar ob sedmih zju-
traj. Da jo je že pred tem
pripetljajem večl^at nad-
legoval, je prizadeta žen-
ska še dodala, kako je iz-
gledalo to nadlegovanje, pa
nam ni uspelo izvrtati.
•	V petek sta v blagovnici
Teko razgrajala dva pijana
predstavnika moške vrste.
Ker je bil Friderik bolj pi-
jan od onega drugega, in je
bilo pričakovati, da ne bo
nehal, so ga odpeljali v
prostor za streznitev.
•	V bifeju Park je bil v so-
boto popoldne pretep.
Glavna akterja sta bila Zo-
ran Š. in Marjan K., ki sta v
junaškem zanosu razbila
nekaj kozarcev.
•	V nekem stanovanju v
Štorah je javni red in mir
kršil Stojan V. Javni red in
mir je kršil tako, da je pre-
tepel svojo najdražjo, ta pa
mu bo spet vse dobrohotno
odpustila.
•	V Zlatečah je bil v nede-
ljo družinski prepir, ki se je
končal tako, da je Srečko
fizično napadel Aiidrejo, ki
je prišla obiskat svojo so-
rodnico. Ko je slednja po-
segla v pretep, jih je dobila
še ona, kar pomeni, da je
sin udaril svojo lastno
mater!	M. A.
Trupel mani, ranjenih več kot lani
Devetmesečna cestnoprometna statistika pravi. Ha so se razmere na Celjskem Izboljšale
Do konca septembra letos je v pro-
metnih nesrečah na slovenskih cestah
umrlo 325 ljudi, kar je za skoraj 16
odstotkov manj kot lani, za 1 odstotek
več (5942) pa je bilo ranjenih.
Ce imamo v mislih samo nesreče, ki
so se končale najbolj tragično, se je
stanje najbolj poslabšalo na območju
Krškega, Murske Sobote in Kopra, iz-
boljšalo pa v Ljubljani ter na Novogo-
riškem in Celjskem. Na območju UNZ
Celje se je število smrtnih žrtev pro-
meta zmanjšalo za 26 odstotkov (lani
je v devetmesečju umrlo 62, letos 46
ljudi), to pa so še vedno številke, ki
govorijo o stanju v prometu, ki je,
kljub izboljšanju, še vedno zaskrblju-
joče, so poudarili na četrtkovi novi-
narski konferenci, ki jo je sklical Sta-
ne Veniger, načelnik UNZ Celje.
Obenem se je načelnik Veniger
vprašal, kaj policija, ob sedanjih poo-
strenih aktivnostih in nadzorih, sploh
še lahko stori, da bi bile ceste pri nas
manj krvave. Bojan Vrečič, načelnik
Inšpektorata policije UNZ Celje, je
opozoril na neučinkovitost kaznoval-
ne politike ob dejstvu, da se npr. šte-
vilo izterjav po plačilnih nalogih za
storjene prekrške v prometu vsako le-
to zmanjša za 10 do 20 odstotkov, pri
sodniku za prekrške pa je ta čas okoli
120 zastaranih predlogov, večinoma
za storjene cestnoprometne prekrške,
kar gotovo slabo vpliva na avtoriteto
in učinkovitost policije. Sicer pa se bo
prometna policija tudi v bodoče naj-
več ukvarjala z nadzori najbolj pro-
metnih komunikacij in reševala živ-
ljenja ter zdravje udeležencev v pro-
metu, s statičnim prometom pa naj se
ukvarjajo še druge pristojne in uspo-
sobljene institucije oziroma službe.
Sicer pa so policisti na cestah celj-
skega območja v devetih mesecih tega
leta obravnavali 4376 prometnih ne-
sreč ali za 2 odstotka več kot v ena-
kem lanskem obdobju. V 36 nesrečah s
smrtnim izidom je življenje izgubilo
46 oseb, pripetilo pa se je še 796 ne-
sreč (za 4 odstotke več kot lani), v
katerih so udeleženci utrpeli telesne
poškodbe. V teh nesrečah je bilo 341
oseb hudo ranjenih, 737 pa jih je utr-
pelo lažje poškodbe. V 3544 promet-
nih nezgodah z gmotno škodo pa je
bilo udeleženo 7636 oseb.
Največ (1118) nesreč se je pripetilo
na območju PP Celje, kjer so 3 osebe
izgubile življenje, 67 udeležencev je
bilo hudo telesno poškodovanih, pri
207 pa se je nezgoda končala z lažjimi
telesnimi poškodbami. Lani v devet-
mesečju se Je na območju PP Celje
pripetilo 14 smrtnih nesreč, v katerih
je življenje izgubilo 18 ljudi, pa je s
tega vidika mogoče prometno varnost
na območju Celja oceniti kot boljšo od
lanske. Na območju PP Žalec se je
pripetilo 909 nezgod ali za 2 odstotka
več kot lani. V šestih nesrečah je na
žalskih cestah umrlo 10 oseb, lažje ali
težje ranjenih pa je bilo 261 udeležen-
cev v prometnih nesrečah. Tudi na
območju Žalca se je v devetmesečju
sicer pripetilo več nesreč kot v ena-
kem lanskem obdobju, vendar pa je
bilo v teh nesrečah za 57 odstotkov
manj mrtvih: lani 23, letos 10.
Na območju PP Velenje se je v deve-
tih letošnjih mesecih pripetilo 714
prometnih nezgod, življenje so izgubi-
le štiri osebe. Na cestah PP Slovenske
Konjice je bilo 496 nezgod in osem
smrtnih žrtev. Na območju PP Šmarje
se je pripetilo 405 nezgod, umrle so u
osebe, na Šentjurskem so zabeležj?
302 nezgodi, življenje je izgubilo
oseb. Na območju PP Laško je bilo y
tem obdobju 2(55 nezgod, ceste pa
terjale 6 človeških življenj, na Mozij,
skem pa se je do konca septembrj
pripetilo 167 nezgod, mrtvih pa je bil„
6 ljudi.
Statistični podatki kažejo, da se k
zunaj naselij pripetilo 1814 nezgod,,
naseljih pa 2562 nezgodi. Na cesti re.
zervirani za promet motornih vo2j|
(AlO Arja vas-Tepanje) sta se pripetili
102 prometni nesreči, kar je za 15 od.
stotkov več kot lani. V teh nesrečah je
umrlo 13 oseb (lani 14), 30 pa jih
utrpelo telesne poškodbe.
Med vzroki prometnih nesreč so še
vedno na prvem mestu kršitve, ki so
povezane z neprimerno hitrostjo, sledi
neupoštevanje pravil prednosti, pre.
miki z vozilom, nepravilna stran ozi-
roma smer vožnje in nepravilno prehi.
tevanje. Od skupnega števila vseh
udeležencev v prometnih nesrečah jih
je bilo skoraj 15 odstotkov pod vpli.
vom alkohola. MARJELA AGREŽ
Gorilec in orodje
v noči na 31. oktober je nez-.
nani storilec vlomil v stano-
vanjsko hišo v Babni Gori. S
kombinirane peči za centralno
ogrevanje je demontiral oljni
gorilec, v garažnem delu pa je
ukradel vrtalni stroj, kotni re-
zalnik in brusilnik. Lastnika
Alojzija K. je oškodoval za
okoli 50 tisoč tolarjev.
V zasedi
v dneh od 23. do 31. oktobra
je nekdo redno gostoval v pro-
dajalni Volavšek v Virštanju,
po vsakem obisku pa je tam
nekaj malega zmanjkalo. Na-
zadnje se je za obisk odločil
prejšnji torek okoli 22. ure, ko
jo skozi okno vstopil v proda-
jalno in ko ga je čakalo ne-
majhno presenečenje. Policisti
so ga pričakali v zasedi, in tič
je bil ujet. Potem so ugotovili,
da je storilec 17-letni Marjan
T., ki je v predhodnih nočeh
kradel predvsem menjalni de-
nar ter prehrambene proizvo-
de in oblačila ter lastniku pov-
zročil za okoli 50 tisoč tolarjev
gmotne škode.
Samo cigarete
v noči na 1. november je
neznani storilec vlomil v pro-
dajni kiosk Dela na Ljubljan-
ski cesti v Celju. Nakradel si je
večjo količino cigaret v skupni
vrednosti okoli 200 tisoč to-
larjev.
Loparji naprodaj
v dneh od 31. oktobra do 1.
novembra je nekdo vlomil v
brunarico pri igrišču za tenis v
Parižljah. Ukradel je več lo-
parjev in žogic za tenis ter ne-
kaj steklenic piva in 50 zavojč-
kov različnih vrst cigaret. Z
vlomom je Daniel C. iz Pariželj
oškodovan za okoli 150 tisoč
tolarjev.
izicoristii praznilce
v času pravkar minulih
praznikov je neznani storilec
vlomil v otroški vrtec vz^jno-
varstvenega zavoda Žalec,
enote v Preboldu. Stopil je v
telovadnico in iz nje odnesel
video rekorder znamke orion
ter vzgojnovarstveni zavod
oškodoval za okoli 40 tisoč to-
larjev.
Sicrb pred zimo
v noči na 3. november je
^ekdo vlomil v prodajalno Av-
tocenter Pogorevc v Vitanju.
Ukradel je več litrov tekočine
proti zmrzovanju, malo olja in
nekaj kosov raznih razpršil-
cev. Pred zimo bo šel v promet
zlasti »antifriz«. Lastnik ukra-
denega blaga je oškodovan za
okoli 10 tisoč tolarjev.
Tat v saionu
v noči na 4. november je
neznani storilec vlomil v fri-
zerski salon Narta na Foitovi
ulici v Velenju. Iz lokala je od-
nesel več vrst parfvimov, de-
odorantov in lakov za nohte
različnih barv. Na tržišču se
bo torej spet pojavila poceni
tovrstna roba, lastnik ukrade-
nega blaga, Figaro d.d. iz Ve-
lenja, pa je oškodovan za okoli
100 tisoč tolarjev.
Viom v baralco
v noči na 4. november je
nekdo vlomil v gradbeno bara-
ko ob novogradnji v kraju Ple-
šivec. Iz barake je odnesel zi-
darske sponke in kladivo, tež-
ko 10 kilogramov. Stopil je še
do novogradnje (stanovanjske
hiše) in na podstrešnem delu
ukradel okno. Z dejanjem je
Vinko K. oškodovan za okoli
40 tisoč tolarjev.
Tat-giasbenil(
v času od 3.do 4. novembra
je neznani storilec vlomil v
stanovanjsko hišo Andreja L.
v Velenju. Temeljito je prei-
skal notranjost, na koncu pa
odnesel več CD-jev, ojačeva-
lec, cd player, dva zvočnika,
ročno uro in še telefonski apa-
rat. Lastnik je oškodovan za
približno 400 tisoč tolarjev.
Urarji na udaru
v času od 4. do 5. novembra
je neznani storilec razbil izlož-
beno okno urarstva Sotošek v
Celju in si nabral več vrst roč-
nih ur ugledne znamke swatch
ter s tem lastnika Zvonimirja
S. oškodoval za okoli 120 tisoč
tolarjev.
Minulo nedeljo ob 23.30 uri
pa je nekdo vlomil v vitrino
urarstva Aubreht v Mozirju.
Ukradel je 11 različnih vrst in
znamk ročnih ur ter s tem last-
nika Uroša A. oškodoval za
približno 100 tisoč tolarjev.
Uicradena voziia
v noči na 31. oktober je nek-
do ukradel osebno vozilo R5
campus, ki je bilo parkirano
pred stanovanjskim blokom
Na otoku v Celju. Vozilo je
rdeče barve, reg. št. CE N6-
594, lastnica Anica B. pa je
oškodovana za okoli milijcj
tolarjev.
Zadnjega oktobra ponoči je
izginilo tudi terensko vozilo
nissan terano, ki je bilo parki-
rano pred stanovanjskim blo-
kom v Šempetru. Vozilo je sive
metalne barve, reg. št. CE 10-
60H, celjska postaja Gorske
reševalr^e službe pa je oškodo-
vana za okoli 4 milijone to-
larjev.
Isto noč je nekdo ukradel
tudi osebno vozilo VW golf jet-
ta, parkirano v Šempetru. Goli
je sive metalne barve, reg. št.
CE 49-08D, lastnik Oskar S,
pa je oškodovan za okoli mih-
jon 400 tisoč tolarjev.
GOREI^OJI
Zadimijeno
stopnišče
v sredo, 1. novembra okoli
00.35 ure je izbruhnil požar v
kletnih prostorih stanovanj-
skega bloka v Milčinskega uli-
ci št. 13 v Celju.
Zagorelo je v prostorih za-
klonišča, kjer sta si dva izmed
stanovalcev uredila kleti. Za-
radi močnega dimljenja p«
stopnišču so celjski poklicni
gasilci iz stanovanj evakuirali
17 oseb. Požar so pogasili ob
4.20 uri, vzrok pa preiskovalci
še raziskujejo. Gmotna škoda,!
ki je nastala, znaša okoli 500!
tisoč tolarjev.
Goreii steija in icrma
v soboto, 4. novembra do-
poldne, je prišlo do požara na
starejšem gospodarskem po-
slopju v kraju Cerovec. Pov-
zročil ga je samovžig stelje, ki
je bila spravljena v lesenem
delu poslopja. Poleg stelje j«
zgorelo še okoli 3 tisoč kg sena
ter krožna žaga. Po nestrokov-
ni oceni znaša skupna škoda
okoli 250 tisoč tolarjev, oško-
dovanec pa je Jože K. Požar so
pogasili gasilci iz Celja, Lju-
bečne, Lokarij in Šentjurja.
Elcspiodirai piin
Minulo soboto popoldne
prišlo do eksplozije gospodinj'
skega plina v stanovanju
Kraigherjevi ulici v Celju, ^
ga ima v najemu Aleksandr«
K.
Eksplozija je poškodoval^
več stekel na oknih, vhodni
vrata in vrata v kopalnici,
ogledu so strokovnjaki ugoto-
vili, da je plin nekontroliran«
uhajal iz jeklenke, oškodovan'
ka pa je imela srečo, da je bil^
v času eksplozije v sosednje^"
prostoru. Gmotna škoda, ki r,
nastala, znaša okoli 100 tiso^
tolarjev.
1VI.A
AVTOVLOMI
v noči na 2. november je
neznani storilec vlomil v oseb-
ni avtomobil zastava yugo, ki
je bil parkiran na Aškerčevi
ulici v Celju. Ukradel je avto-
radio kasetofon znamke pana-
sonic, lastnika Antona S. iz
Šmarja pa oškodoval za okoli
30 tisoč tolarjev.
Minuli četrtek zvečer je
nekdo vlomil v osebni avtomo-
bil zastava yugo, ki je stal pred
stanovanjskim blokom v Sale-
ku. Ukradel je avtoradio kase-
tofon znamke blaupunkt, last-
nika Andreja O. pa oškodoval
za okoli 25 tisoč tolarjev.
V	noči na 2. november je bi-
lo vlomljeno v osebni avtomo-
bil zastava yugo, ki je bil par-
kiran pred stanovanjskim blo-
kom v Nušičevi ulici v Celju.
Neznani storilec je ukradel
zadnjo polico z obema zvočni-
koma, Anico R. pa oškodoval
za okoli 35 tisoč tolarjev.
V	noči na 3. november je
neznani storilec vlomil v oseb-
ni avtomobil znamke fiat uno,
ki je bil parkiran na Razlagovi
ulici v Celju. Iz vozila je ukra-
del avtoradio znamke mtc,
lastnik Drago H. pa je oškodo-
van za približno 15 tisoč to-
larjev.
Isto noč je nekdo vlomil v
kombinirano vozilo znamke
peugeot, ki je bilo parkirano
na Ulici XIV. divizije v Celju.
Iz vozila je storilec ukradel di-
gitalni avtoradio kasetofon
znamke sony, interface mobi-
tela ter magnetno anteno za
mobitel. ,S tem je Boruta K. iz
Celja oškodoval za okoli 100
tisoč tolarjev.
V	noči na 4. november je
neznani storilec vlomil v oseb-
ni avtomobil zastava vugo, ki
je bil parkiran na Foitovi ulici
v Velenju. Ukradel je avtora-
dio kasetofon znamke audi-
oton. Lastnik Marjan J. je
oškodovan za okoli 20 tisoč to-
larjev.
V	noči na 5. november je
nekdo vlomil v osebno vozilo
R4, parkirano na Mestnem tr-
gu v Slovenskih Konjicah.
Ukradel je avtoradio znamke
Ices, lastnika Mateja J. pa
oškodoval za približno 20 tisoč
tolarjev.
V	ponedeljek, 6. novembra,
je neznani storilec vlomil v
osebni avtomobil znamke za-
stava yugo, ki je bil parkiran
na Ulici XIV. chvizije v Celju.
Ukradel je avtoradio, polico s
kasetami in vzvratno ogledalo.
Lastnica Danica D. je oškodo-
vana za okoli 50 tisoč tolarjev.
M.A.
Aktivna na begu
Pr\'ega novembra popoldne
sta iz Pre\'Zgojnega doma v
Radečah pobegnila dva mla-
doletna gojenca, S.D. s Polzele
in Ljubljančan Z.V.
Z vlomilskimi podvigi sta
pričela okoli 20. ure, ko sta se
na parkirišču pri zdravstve-
nem domu v Radečah lotila
Oplove vectre, last Henrika K.
iz Radeč, pa ju je nekdo med
vlorrmim opravilom pregnal.
Očitno sta se morala zadovo-
ljiti s Tomosovim mopedom, ki
je, nezaklenjen, počival na
dvorišču stanovanjskega blo-
ka na Titovi ulici v Radečah. Z
njim sta se odpeljala proti Zi-
danem Mostu in ga, po upora-
bi, odvrgla kar ob cesti. Nekaj
po deveti uri zvečer sta posku-
šala vlomiti v osebni avtomo-
bil znamke renault 18, last Ra-
dečana Borisa Š., ki je bil par-
kiran na Obrežju, vendar ju je
tudi tokrat lastnik zalotil in
pregnal. Bežala sta v smeri
Gračnice, tam pa so ju prijeli
policisti PP Radeče. Mladeni-
ča sta se to noč z vlomilskimi
in tatinskimi posli pošteno
utrudila, si prislužila dodatne
kazni ter lastnikom vozil pov-
zročila za okoli 30 tisoč tolar-
jev gmotne škode. Se ne
splača.
Mogočna leva, vsak je težak vec kot 100 kg. Najbolj se je bati
možnosti, da sta že prestopila državno mejo.
Nekoč sta bila leva...
v času od 31. oktobra do 3. novembra je neznani storilec z
vTta graščine na Polzeli ukradel dva kipa - leva, narejena iz
kamna peščenjaka, velikosti 70 x40 x 50 cm, nameščena na beton-
skih podstavkih. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediš-
čine iz Celja je oškodovan za okoli poldrugi milijon tolarjev,
kolikor bi bilo \Tedno delo kiparja, ki bi izdelal ponaredka obeh
ukradenih parkovnih plastik.
Sicer pa so parkovne plastike na Slovenskem že precejšnja
redkost in predstavljajo veliko zgodovinsko ter kulturno vred-
nost. Pri ukradenih levih, ki sta stala na enem izmed zunanjih
parkovnih stopnišč, gre za originalni inventar parka, ki je
nastal ob koncu prejšnjega stoletja. Skulpturi sta avtorsko delo
takratnega vrtnega arhitekta z Dunaja, nam je povedala
Andreja Kolšek, umetnostna zgodovinarka-krajinarka pri
Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje.
M. AGREŽ
Sff. 45. - 9. november 1995
f?5
KRONIKA
policistu grozil z ubojem
^fgslU^^aškem^elra^^
§e donedavna mirno in varno mesto, je
janes vse pogosteje prizorišče najrazlič-
ii^jših nasilnih dejanj, glavni akterji pa
jg že skoraj praviloma mladi ljudje, ob-
jfjlneži, ki svoj dolgčas preganjajo v
j|(upinah sebi enakih. Glede na to, da je
pfav v Laškem kaznovalna politika za
jtorjene prekrške (promet, javni red in
jjir) med najmanj učinkovitimi, bo mo-
uradna občinska politika slejkoprej
^Či katero konkretno tudi na to nepri-
jetno temo. Pa v marsikateri družini bi
flidi kazalo narediti pošteno inventuro in
5e vprašati, kje je tista meja, ko je blago-
stanje mlademu človeku še v prid in kje
je v škodo.
Zgodbica, ki ponazarja zgornje razmi-
šljanje, se je pripetila 3. novembra malo
pred polnočjo, ko je patrulja trfeh polici-
stov na Trgu svobode v Laškem ustavlja-
la voznika osebnega avtomobila, 18-let-
nega Laščana Gregorja. Pa se fant v mer-
cedesu ni zmenil za ukrepanje patrulje,
na hitro se je obrnil in peljal dalje. Čez
nekaj minut ga je spet presenetila druga
patrulja, a ji je tudi tokrat pobegnil.
Kmalu za tem so policisti pri Komunal-
nem podjetju zagledali vozilo, v katerem
se je to noč vozil Andrej, fanta pa v
družbi okoli 15 vrstnikov, ki so se zadr-
ževali v bližini gostišča Vaj kart.
Dve patrulji (šest policistov) sta se
skupini mladeničev približali, da bi s po-
beglim Gregorjem opravili uradni posto-
pek, takrat pa so v akcijo vstopili ostali,
ki so Gregorja pričeli ščuvati na policiste
in ga opogumljati, naj se ukazom policije
ne pokorava. Kaže, da so bili nasveti iz
množice učinkoviti, saj je šel Gregor tako
daleč, da je policistu, ki je imel z njim
uradni postopek, zagrozil z ubojem. Ko
naj bi Gregorja odpeljali na policijsko
postajo, pa je prišlo do množičnega pre-
rivanja in pretepa, ki se je polegel šele s
prihodom dodatne patrulje. V napadu na
policiste so štirje policisti utrpeli lažje
telesne poškodbe, med napadalci (v veh-
ki večini so bili mladi Laščani) pa ni bil
ranjen nihče.
Naslednji dan so k preiskovalnemu
sodniku privedli Gregorja M. (18), Mila-
na J. (17) in Borisa K. (20) iz Laškega ter
Andjelka H. (20) iz Hrastnika. Po zasli-
šanju jih je sodnik izpustil, za ostalimi
napadalci pa policisti še poizvedujejo.
MARJELA AGREŽ
Premeteni Viktor končal kol poraženec
tadeva VIklor Premk — Izjava za Javnost
»Dne 2. novembra 1995 je
PP Celje, zaradi suma da je
storil kazniva dejanja golju-
fije, izsiljevanja in lažnega
izdajanja za uradno osebo, k
preiskovalnemu sodniku
Okrožnega sodišča Celje pri-
vedla Viktorja Premka, roje-
nega 15. junija 1946, prijav-
ljenega na Tovarniški cesti
št. 12j v Logatcu. Po zasliša-
nju je sodnik zanj odredil
pripor.
Viktor Premk je na ob-
močju UNZ Celje izvršil več
kaznivih dejanj goljufij. Go-
ljufal je tako, da je oškodo-
vancem, na podlagi predra-
čunov, prikazoval, da jim bo
nabavil osebne avtomobile
pod ugodnimi kreditnimi
pogoji. Od oškodovancev je
zahteval in prejemal pred-
plačila, ki pa jih potem ni
vplačal v trgovinah, ki so iz-
dale predračune, ampak je
denar porabil zase.
Premk se je tudi lažno
predstavljal za delavca ob-
veščevalne službe in od ra-
zličnih oškodovancev, ki so
podpisali izjave o sodelova-
nju z obveščevalno službo,
izvabljal denar pod pretve-
zo, da jih bo obveščevalna
služba poslala na strokovno
usposabljanje v tujino, kjer
bodo postali agentje. Od na-
ivnežev je prejemal denar za
plačilo stroškov tečaja oziro-
ma urjenja na tujem, jim je
pa obljubljal, da jim bo de-
nar vrnjen, ko bodo uspešno
opravili tečaj. Mamljiva je
bila tudi obljuba, da bodo
kot agentje obveščevalne
službe plačani za vsako ko-
ristno informacijo posebej.
Na tak način bi lahko meseč-
no zaslužili tudi do 1.500
nemških mark, je Premk ob-
ljubljal, ter se predstavljal z
lažnimi priimki in imeni ter
se po nekajmesečni »avantu-
ri« grdo opekel.
Te dni so ga ovadili tudi za
kaznivo dejanje izsiljevanja,
ker je enemu od oškodovan-
cev grozil, da bo o njem raz-
kril nekaj, kar bi škodovalo
njegovemu dobremu imenu,
če mu ne izroči 100 tisoč
nemških mark.
Ker sumimo, da vsi prime-
ri kaznivih dejanj, ki jih je
storil Viktor Premk, še niso
znani, pozivamo vse oškodo-
vance, da se čimprej zglasijo
na Policijski postaji Celje ali
kateri drugi policijski enoti,
kjer lahko podajo kazensko
ovadbo zoper osumljenega
Premka,« je zapisano v izjavi
za javnost, pod katero se je
podpisal Stane Veniger, na-
čelnik UNZ Celje.
Osumljeni goljuf in izsiljeva-
lec Viktor Premk.
erednosti v Tovarni telitnic pred
sodiščem
Pred okrajnim sodiščem je
bila razprava, pri kateri sta se
zagovarjala bivši direktor To-
varne tehtnic v Celju A. Z. in
delovodja v mizarski delavnici
Tovarne tehtnic J. K.
A.Z. je kot direktor v času
od leta 1948 do 1951 dovolje-
val, da so v mizarski delavnici
tovarne zap)osleni uslužbenci
mizarske stroke med in po
službenem času zanj in za dru-
ge privatnike na svoj račun iz-
delovali razno pohištvo in
stavbno-mizarske predmete,
le da bi koristnikom za ta dela
Zaračunal strojne in delovne
^e, zaradi česar je nastala
škoda v skupnem znesku
95.309 dinarjev. V času od 8.
septembra do 18. oktobra je
Večkrat dovolil prodajo razne-
ga kurantnega železninskega
"materiala iz obratnih zalog v
skupni teži 1940 kg v takratni
>ednosti 42.979 din. Za te
Prodaje je dal izstavljati fak-
ture na ime »Sindikat Tovarne
tehtnic in sit Celje«, čeprav je
Vedel, da se ta material proda-
ja na Hrvatsko za sveže in pre-
deno svinjsko meso.
J.K. očita obtožnica, da kot
(delovodja mizarske delavnice
^ Tovarni tehtnic ni opravljal
dedoma svojih dolžnosti, če-
prav je vedel, da lahko zaradi
l^kega poslovanja nastane
|koda s tem, da v času od
'948-1951 ni obveščal uprave
podjetja, da podrejeni delavci
Presegajo norme preko 15 od-
stotkov, zaradi česar uprava
•^jetja ni mogla proizvodnje
"^zarske delavnice racional-
nejše organizirati.
Napravil je dalje krive listi-
I^e z namenom, da bi se take
"stine uporabile kot prave s
^iti, da je v istem času vnašal
^ ^kordne delovne liste v okoli
tridesetih primerih lažnive
podatke s tem, da je v nje neo-
pravičeno zapisoval manj pre-
sežnih delovnih ur, kakor so
jih posamezni delavci pri nor-
miranem delu dosegli ter jih
zapisoval sebi in V. V. Na pod-
lagi teh listin je uprava obra-
čunavala delavcem zaslužek.
S ponarejenimi delovnimi
listi je spravil njemu podreje-
ne delavce v zmoto, da so na
podlagi takih delovnih list
obračuni točni. Delavci so v
škodo svojega premoženja
opustili zahtevo po zaračuna-
vanju iz vseh presežnih norm.
Tako so bili delavci oškodova-
ni na zaslužku za neugotovlje-
ne zneske. Ugotovljeno pa je,
da so bili že samo štirje delavci
oškodovani za najmanj 50.000
dinarjev. Dalje je J.K. v času
od 1948 do 1951 v mizarski
delavnici Tovarne tehtnic vzel
za izdelavo raznih pohištev in
stavbinskih mizarskih pred-
metov za privatnike najmanj
529 ur elektrostrojnega dela v
višini 31.740 dinarjev.
A.Z. je zakrivil kaznivo de-
janje zlorabe uradnega polo-
žaja, J.K. pa kaznivo dejanje
nevestnega gospodarskega po-
slovanja, ponarejanja listin,
goljufije in zatajitve.
A.Z. je bil obsojen na 12 me-
secev zapora. V tej kazni je
tudi pogojna kazen 4 mesece
zapora za dobo enega leta, na
katero je bil A.Z. obsojen pri
okrajnem sodišču v Ljubljani
28. oktobra 1952. Tovarni
tehtnic mora A.Z. povrniti
znesek 63.569 din za 1548 de-
lovnih ur za mizarja V. V.
J.K. je bil obsojen na 16 me-
secev zapora. Tovarni tehtnic
mora plačati 31.740 dinarjev
za uporabo 529 ur elektro-
strojnega dela.
Savinjski vestnik, 28. marec
1953
Motorist v peško
Na Liptovski cesti v Sloven-
skih Konjicah se je, v ponede-
ljek 30. oktobra dopoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri je bila
hudo telesno poškodovana
peška.
Peter F. (15) iz Dobriške va-
si pri Slovenski Bistrici je vo-
zil motorno kolo po Liptovski
cesti iz smeri Tepanja. Ko je
pripeljal do prehoda za pešce,
se je ustavil, ker je takrat
prečkala vozišča 67-letna Ma-
rija P. iz Slovenskih Konjic.
Ker je bil promet zelo gost, se
je peška vrnila na pločnik, mo-
torist pa je speljal. Peška je
potem ponovno stopila na vo-
zišče, motorist pa jo je zadel in
zbil po tleh.
Ivan M. (53) iz Petrovč je
prečkal cesto po prehodu za
pešce v semaforiziranem kri-
žišču. Hodil je iz smeri Gre-
venbrojske proti Kersnikovi
ulici. Takrat je z Grevenbroj-
ske ulice v križišče (pri zeleni
luči) pripeljal voznik neznane-
ga osebnega avtomobila
znamke golf serije II, temno
rdeče barve, ki je zavijal levo
na Dečkovo cesto. Med golfom
in pešcem je prišlo do trčenja,
neznani voznik pa je ranjene-
ga Ivana M. sam odpeljal v
bolnišnico. Tam so ugotovili,
da gre za hude telesne poškod-
be, voznik golfa pa je za zdaj
še neznan. Na UNZ Celje ga
pozivajo, naj se, zaradi razjas-
nitve okoliščin te nezgode,
čimprej javi na Policijski po-
staji v Celju.
V škarje in smrt
Na magistralni cesti zunaj
naselja Kapla se je, v četrtek 2.
novembra zjutraj, pripetila
nezgoda, v kateri je ena oseba
utrpela hude telesne poškodbe
in je kasneje v bolnišnici
umrla.
Mira P. (26) iz Radelj ob
Dravi je vozila osebni avtomo-
bil v koloni po magistralni ce-
sti iz smeri Gomilskega proti
Vranskem. V Kapli je na rav-
nem delu ceste pričela prehite-
vati tovorno vozilo s priklop-
nikom, ki ga je vozil 38-letni
Ivan Š. iz Velenja. Takrat je
nasproti pripeljal voznik to-
vornjaka s polpriklopnikom,
38-letni Branko P. iz Škofje
Loke, ki je sicer zaviral in se
izogibal, toda silovitega trče-
nja ni mogel preprečiti, osebno
vozilo pa se je potem zaletelo
še v prehitevano tovorno vozi-
lo. Vlečno vozilo s polpriklop-
nikom, ki ga je vozil Branko
P., je po trčenju odbilo na des-
no ter trčilo še v gospodarsko
poslopje. Hudo ranjeno vozni-
co Miro P. so iz razbitin avto-
mobila rešili poklicni gasilci iz
Celja, naslednji dan pa je ob
16.30 uri v bolnišnici v Celju
poškodbam podlegla.
Povozii pešca
Na Dečkovi cesti v Celju se
je, v četrtek 2. novembra zju-
traj, pripetila nezgoda, v kate-
ri je bil hudo telesno poškodo-
van pešec.
Nezgoda v ovinku
Na lokalni cesti v kraju Bele
Vode se je, v soboto 4. novem-
bra popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri je bil težko ranjen
voznik motornega kolesa.
Anton U. (27) iz Belih Vod je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Florjana proti domu, v des-
nem nepreglednem ovinku pa
mu je nasproti pripeljal voznik
motornega kolesa, 18-letni
Boštjan H., prav tako iz Belih
Vod. Vozili sta trčili, motorist
pa je utrpel hude telesne po-
škodbe.
Ranjen tudi sopotnik
Na Lesarski ulici v Nazar-
jah se je, v soboto 4. novembra
ponoči pripetila nezgoda, v
kateri sta bila ranjena voznik
kolesa z motorjem in njegov
sopotnik, gmotna škoda na vo-
zilih pa znaša približno 130 ti-
soč tolarjev.
Rajko J. (16) iz Prihove je
vozil kolo z motorjem po Cvet-
lični ulici v Nazarjah, ko je
pripeljal v križišče z Lesarsko
ulico in je zavil v levo, pa je
zapeljal na del vozišča, ki je
namenjen za promet vozil iz
nasprotne smeri. Takrat mu je
nasproti pripeljal voznik oseb-
nega avtomobila, 19-letni Ro-
bert v. iz Velenja, nakar je pri-
šlo do trčenja, v katerem je bil
voznik mopeda hudo poškodo-
van, njegov sopotnik, 18-letni
Bojan v. iz Nazarij, pa je bil
lažje ranjen.
OBČINA ŽALEC
Žalec, Savinjske čete 5
razpisuje na podlagi 6., 7., in 8. člena Pravilnika o oddajanju poslov-
nih prostorov v najem (Ur.list RS št. 5/93)
JAVNI NATEČAJ
z licitacijo najemnine
za oddajo v najem poslovnega prostora v izmeri
56,00 m^ v zgradbi Heroja Staneta 3, Žalec.
1.	Poslovni prostor se oddaja v najem za nedoločen čas.
2.	Izklicna mesečna najemnina znaša 84.071,00 SIT.
3.	Namembnost poslovnega prostora je opravljanje pisarniške oziro-
ma podobne dejavnosti, ki ne moti stanovalcev v bloku pri mirni
uporabi stanovanj.
4.	Prijavi za razpis je potrebno priložiti:
a/ dokazilo o usposobljenosti za opravljanje dejavnosti
-	za fizične osebe: obrtno dovoljenje, izpisek iz registra samo-
stojnih podjetnikov,
-	za pravne osebe: izpisek iz sodnega registra,
b/ dokazilo o plačilni sposobnosti za zadnjih 6 mesecev za pravne
osebe in dokazilo o plačanih družbenih dajatvah za fizične osebe.
5.	Prijave na javni natečaj sprejema Občina Žalec, Savinjske čete 5.
6.	Rok za prijavo je do 21.11.1995.
Poslovni prostor si interesenti lahko ogledajo po predhodnem do-
govoru po tel.: 713-121.
7.	Najemnik si poslovni prostor za potrebe svoje dejavnosti uredi sam
in priskrbi potrebno upravno-tehnično dokumentacijo.
8.	Upoštevane bodo samo tiste prijave, ki bodo v celoti ustrezale po-
gojem razpisa.
9.	Licitacija bo 23.11.1995 ob 14. uri, v sejni sobi št. 11/1 v prizidku
Občine Žalec, Savinjske čete 5.
10.	Pogoj za sodelovanje na lilcitaciji je plačana varščina v višini 1-
mesečne izklicne najemnine, ki se plača na žiro račun Občine Ža-
lec št. 50750-630-10-238 pri Agenciji za plačilni promet Žalec, z
navedbo plačila "za varščino'.
Ponudniku, ki bo na licitaciji uspel, se bo plačana varščina obra-
čunala pri plačilu najemnine, drugim udeležencem pa se bo vrnila
v roku 3 dni, brez obresti.
11.	Izbrani udeleženec razpisa mora pričeti svojo poslovno dejavnost
v roku dveh mesecev od sprejema sklepa o izbiri.
12.	Najemna pogodba bo sklenjena v 8. dneh po javni licitaciji.
Sff. 45. - 9. november 1995
GLASBA
a«
Jubilejna turneja CIK
Letos sta kar dva celjska do-
mača zabavna ansambla praz-
novala visok jubilej, 30. oblet-
nico. 10. marca je pripravil ju-
bilejni koncert ansambel
Francija Zemeta v Vojniku,
prav tako v Vojniku pa je v
začetku novembra začel tur-
nejo šestih jubilejnih koncer-
tov Celjski instrumentalni
kvintet, ki ga vodi Mirko Po-
lutnik. Oba ansambla sta na 2.
mednarodnem glasbenem sej-
mu letos v Celju dobila najviš-
je priznanje Zlato trobentico.
Celjski instrumentalni kvin-
tet se po zbranih podatkih
uvršča med pionirje domače
zabavne glasbe v Celju, saj je
nastal le leto dni po gostova-
nju kvarteta Avsenik v Celju.
CIK, kot ga radi popularno
imenujemo, je bil tudi CIK-
CAK, nakar se je preimenoval
v Dobre znance. Z nekaj pre-
mori je znova nastal današnji
CIK, ki tako ne praznuje 40.
obletnice, ampak deset let
manj.
Spanji vodja Mirko Polut-
nik se je odločil, da bo ob jubi-
leju pripravil koncerte tam, od
koder so člani skupine. 3. no-
vembra so začeli v Vojniku, 17.
novembra bodo imeli koncert
v Šentjurju, 24. novembra v
Vitanju, 1. decembra v La-
škem, 2. decembra v Šmarju
pri Jelšah, turnejo pa bodo
končali 8. decembra v Modri
dvorani Celjskega sejma.
Na vseh koncertih bodo na-
stopili jubilant CIK, kantavtor
Rihard Kotar in humorista
Strašna Jožeta, medtem ko se
bodo po posameznih krajih
pridružili še mnogi drugi. Ta-
ko so bili v Vojniku zraven še
ansambel Francija Zemeta in
harmonikarka, zmagovalka
občinstva na Zlati harmoniki
Ljubečna 95 Bernarda Podles-
nik iz Ljubnega. V Šentjurju
se bodo pridružili harmoni-
karji Stanka Mikole, Laura
Pešak iz Šentjurja in moški
pevski zbor skladateljev Ipav-
cev, v Vitanju Laura Pešak,
ansambel fantje izpod Rogle,
Vesele Štajerke in harmonikar
Peter Šmid, v Laškem Marko
Galič, tercet družine Galič,
trobentar Franc Kompare, an-
sambel Braneta Klaužarja in
pihalni orkester Svetina, v
Šmarju duo Gold in Bistriški
odmev ter v Celju orkester Ža-
be s pevkama Mio Žnidarič in
Niko Vipotnik-Rampre, Ber-
narda Podlesnik, Franc Kom-
pare, Slak, Sanja Mlinar in ča-
rodej Jani Jošovc. Kot posebna
gosta se bosta pojavila tudi
Vinko Šimek in Martin Sag-
ner-Dudek. Koncert v Celju bo
dobrodelen za nakup ultraz-
vočnega aparata, ki ga potre-
bujejo v celjski bolnišnici.
Ob jubileju je CIK pri založ-
bi Zlati zvoki v Kisovcu izdal
tudi novo, dvanajsto kaseto, z
naslovom 30 let, ki se tako pri-
družuje seriji velikih in malih
plošč, okoli 40. oddajam Iz na-
ših krajev. Četrtkovim veče-
rom, štirim samostojnim tele-
vizijskim oddajam in še mno-
gim drugim nastopom. Prav
gotovo se bo z obširnim pro-
jektom šestih' jubilejnih kon-
certov Celjski instrumentalni
kvintet dobro zapisal v zgodo-
vino domače zabavne glasbe
ter startal v četrto desetletje.
TONE VRABL
Na posnetku stojijo od leve Jure Hladnik (klarinet), Valerija Skaza (pevka), Mirko Polutnik
(harmonika), Dušan Štrakl (bas, bariton), Beno Pečar (kitara), spredaj Miran Majcen (trobenta)
in Franci Pirš (pevec).
Praznik hiuesa v Ljuhllani
Koncert legenilamih The Blues Brothers Band v Hali Tivoli
Po pop spektaklu, ki smo ga
doživeli na nastopu škotskih
Simple Mind3, koncertu sku-
pine Laibach v Dakoti in pred
nastopom odličnih švedskih
metalcev CIawfinger, se bo v
slovenski prestolnici v pone-
deljek, 13. novembra, zgodil še
en izjemen glasbeni dogodek —
v halo Tivoli namreč prihaja
legendarni The Blues Brothers
Band.
Skupino Blues Brothers sta
v zgochijih sedemdesetih usta-
novila znana filmska igralca
in velika ljubitelja rhvthm-
&blues godbe, John Belushi in
Dan Aykroyd. Sprva sta s sku-
pino nastopila le v TV Showih,
ko pa so se The Blues Brothers
v istoimenski filmski uspešnici
pojavili skupaj z legendami
bluesa in soula, Rayem Char-
lesom, Aretho Franklin, Ca-
bom Callowayem, Jamesom
Brownom in še nekaterimi, so
v trenutku postali svetovna
atrakcija. Pa ne za dolgo. John
Belushi je kmalu zatem umrl
(1982, prevelik odmerek ma-
mil), skupina pa je počasi raz-
padla in se šele leta 1988 po-
novno formirala, seveda brez
Dan Aykroyda in z nekaterimi
novimi člani. »Preživelim«
članom originalnih The Blues
Brothers, kitaristoma Steveu
Cropperju in Mattu Murphyu,
saksofonistu Louju Martinu
ter trobentaču Alanu Rubinu,
so se pridružili izkušeni in
znani ameriški studijski glas-
beniki, trombonist Birch
Johnson, bobnar Steve Potts,
'basist Eric Udel, klaviaturist
Will Boulware in pevec Tom-
my McDonell. Omenjena deve-
terica tako sedaj tvori eno iz-
men najboljših in najzabav-
nejših R&B in soul zasedb, ki
mešanico dinamike, trdnosti,
energije in uigranosti z lahko-
to prenaša na občinstvo.
The Blues Brothers Band bo
Ljubljani v ponedeljek postre-
gel z več kot dveurnim progra-
mom; prvi del koncerta lwdo
odigrali sami, v drugem delu
pa se jim bo na odru pridružil
še legendami pevec Eddie Flo-
yd, ki ga pri nas poznamo
predvsem po mega uspešnici
»Knock On Wood« iz leta
1966. Pred vozači bodo zagreb-
ški bluzerji Soul Fingers,
vstopnice po 2500 SIT pa so že
naprodaj v vseh resnejših slo-
venskih glasbenih trgovinah.
STANE ŠPEGEL
Tomažcif, IVIarietica, Tonček in Aiija
Zakaj Je Tomaž DomIcelJ napisal In odpel skladho ^Marjetica In Tonček-'?
še preden se je nova kaseta in CD
plošča Tomaža Domicelja »Bivše in bo-
doče« poja\nla v vaši najbližji glasbeni
trgo\ini, je vzdignila prah, pri mnogih
zgražanje, pri drugih začudenje, pri »Le-
vi sceni« pa verjetno hudomušno nasmi-
hanje. Niti razvpiti Ali En ni doživel
takšnega napada, ko je na slovensko sce-
no udaril z udrihanjem vsevprek po pev-
cih in skupinah, ki jih je obdelal v »Levi
sceni«.
Kot da bi bilo ljudem njegovo sporoči-
lo blizu. Tomaž je njemu, Neci Falk To-
netu Stojku in njunemu sinu Simonu,
zato posvetil pesmico »Marjetica in Ton-
ček«, ki je seveda »kriva« zgražanja kri-
tikov. Eden od njih je v kritiki zapisal:
»Tomaž si je tokrat nadel obleko >moral-
nega razsodnika<, se odločil, da bo >ali-
enomaniji< končno povedal, kar ji gre, in
javnosti razgalil svoj, globoko v duši
prav nič drugačen pogled na svet. Pri
tem ni izbiral besed in zaneslo ga je na
najbolj nizkotno raven, ki je globoko pod
mejo dobrega okusa...« Tomaž Domicelj
je zato na slovenske medije naslovil pi-
smo, v katerem ponuja svoj odgovor. »Da
ne bo nadaljnjih nesporazumov, kaj je
kdo v resnici rekel/odpel/napisal,« do-
daja.
Ker odgovarja na kritiko v nekem dru-
gem slovenskem tedniku, bomo iz pisma
povzeli le nekaj delov, tistih, ki pojasnju-
jejo, zakaj je pesem nastala.
Po tem, ko uvodoma pove piscu kritike
nekaj udarnih, pojasnjuje. »Pisec članka
svojo neukost kaže tudi v tem, da mojo
ironijo in norčevanje iz južnjaške oziro-
ma orientalske folklore označuje kot >ne-
okusne nacionalistične izpade< in >silno
nestrpnost do tujcev.< Sicer pa - kateri
nacionalistični izp^^d je sploh okusen?
Pisec nato rožlja z nekakšno paralelo
med ameriškim rapom in tistim, kar se
dogaja v Sloveniji v >primitivnem rapu<.
Pri tem pa popolnoma spregleda, da Ali
En (celotno zadevo je pač treba obravna-
vati v kontekstu >Leve scene«) v svojih
skladbah dejansko poziva k nasilju,
medtem ko jaz v skladbi >Marjetica in
Tonček< - preprosto povedano - samo svi-
njam. >Moja silna nestrpnost< ni v niče-
mer povezana s tujci, temveč samo s ti-
stim, ki jim - tako kot pravim v skladbi
Marjetica in Tonček - >ni mar za prave
norme<. V tej sporni skladbi se dokaj
enakopravno lotevam (tudi, čc prešteje-
mo vrstice in kitice) tako Marjetice kot
Tončka in Simona ^ki so, vsaj kolikor je
meni znano, Slovenci) in Alije, ki je pol
neslovenskega porekla...
Kako naj avtor ohrani dober okus in
dostojnost, če v svojem besedilu odgo-
varja na psovke in kletve, kot so >debil<,
>zafukan idiot, moron<, >fuck you< (jebi se
- op. T.D.), >če bo sreča, zlom si vrat<,
>kreten<, >bedak<, >pes<, >si mu nastavil
rit<, ki jih je napisal in posnel Alija Ra-
miz Džafič (umetniško ime Ali En,op.
S.Š.) Simon Stojko-Falk, Neca Falk in
Tone Stojko pa so mu omogočili (delno
tudi z denarjem, ki ga dolgujejo meni),
objavo teh besedil na kompaktni plošči
in kaseti?!?«
Med drugim je Tomaž v odgovoru za-
pisal tudi tole: »Kar zadeva radijske po-
staje, ki bodo predvajale sporno skladbo
>Marjetica in Tonček< in mojo kompakt-
no ploščo in kaseto - kar naj bi napadalo
očitno napačno občutljiva ušesa - lahko
pripomnim, da sem kot urednik založbe
Dots Records - in ne samo kot avtor - svoj
album >Bivše in bodoče< opremil z opozo-
rilom, da skladba št. 10 vsebuje psovke.
Tega založniki >Leve .«?cene< (Mačji disk)
niso storili. Neokusno in neodgovorno.«
SŠ
Bolan Adamič
Mojstra Bojana Adamiča
sem spoznal ob njegovi 80.
obletnici in potem sva se
videvala vsako leto po več-
krat, zadnjikrat na 26. fe-
stivalu domače zabavne
glasbe na Ptuju v začetku
septembra letos. Čeprav je
bil že vidno utrujen in te-
lesno izčrpan, pa je v pogo-
voru še vedno deloval sve-
že, duhovito in iskrivo,
predvsem pa pošteno.
Mojster Bojan Adamič se
je kmalu po rojstvu iz Rib-
nice prestavil v Ljubljano,
kjer je uradno sicer imel
svoj dom, čeprav so ga poz-
nali v vsakem slovenskem
kraju, bil je v vsakem slo-
venskem domu. Zaradi nje-
gove vsestranske glasbe!
Bojan Adamič je bil vedno
dva ali več korakov pred
drugimi ustvarjalci. To ve-
lja za 2. svetovno vojno,
kjer je dvigoval moralo s
pravo godbo po ameriškem
vzoru, kar je bilo že kar
bogokletno. Pisal je glasbo,
ki je mnogi niso razumeli.
Pojavljal se je na slovenski
televiziji in pripravljal od-
daje, zaradi katerih so ga
odslovili. Pisal je zabavno
glasbo v stilu Breskvic, Oč-
ka zdaj iščemo in Pilulo za
srečo, kar je spet mnogim
»smrdelo«. In bolj ko se je
čas umikal, bolj so znali ce-.
niti njegovo delo. Mojster
Bojan Adamič je dal pečat
slovenski zabavni, resni,
filmski, scenski in drugi
glasbi. Dalje pečat prvemu
plesnemu in jazz orkestru!
Zadnje njegovo veliko delo
je bila opereta Sneguljčica,
ki so jo nerazumljivo hitro
umaknili s programa in
njegova velika želja (pove-
dal mi jo je tudi letos na
Ptuju) je bila, da bi jo po-
novili.
Zadnje desetletje je naj-
več delal doma, kjer je imel
pravi elektronski studio. In
glasbo je posrečeno kombi-
niral s fotografijo, kjer mu
je predvsem drag motiv
mask. Bil je mentor in sko-
raj vse prve slovenske pev-
ke se imajo za današnjo
slavo zahvaliti njemu.
Letos na Ptuju je bil zad-
njikrat član strokovne žiri-
je. Delo je tako kot vedno
klub bolečinam opravil do
skrajnosti profesionalno.
Lani se je na Ptuj pripeljal
s svojim hitrim avtomobi-
lom in kljub septembru je v
prostem času plaval v tam-
kajšnjem bazenu. Letos se
je pripeljal s prijatelji in ni
plaval. Zadnji dan sem se z
njim spet pogovarjal. Bil je
tako kot vedno poln načr-
tov. Rekel je, da piše glas-
bo, elektronsko se ve, za
film o naših gorah in glas-
bo za radijsko opero, za ka-
tero je tekst napisal Tone
Pavček. In da mu zmanjku-
je časa. Na vprašanje, če bo
kdaj napisal kaj za domačo
zabavno glasbo, je odgovo-
ril, da to pa ne, ker se ne
čuti sposobnega! Rad pa jo
posluša in mladi so pravi
mojstri. In do kdaj bo delal,
je tudi bilo vprašanje.
»Do kdaj? Do konca!«
Nisem verjel, da je bil ti-
sti večer na Ptuju stisk na-
jinih rok zadnji. Skozi vra-
ta je odšel v noč rahlo
upognjen. Mojster Bojan
Adamič, katerega končano
in nedokončano delo bo
zahtevalo veliko časa, da
bo prav ocenjeno. Že zdaj
pa je jasno, da je vdahnil
pečat glasbi, ki jo ima rad
širok krog ljudi.
TONE VRABL
Sff. 45. - 9. november 1995
%1
GLASBA
Grosupeljski alter-rockerji
»CKV B. HARDY so se pred
javnim vrnili iz Amsterda-
^ kjer so v znanem studiu
tok v Tegelenu posneli ma-
^al za svoj prvenec. Ploščo,
i bo nosila naslov »Why
^n't You Screamin'«, bo za-
ljubljanski FV, Dicky B.
jjrdy pa naj bi, po končani
jjvenski promocijski turneji,
rvali občinstvo na nekate-
koncertih Dee Dee Ra-
lonea.
Ido prve kompaktne plošče
p se spred kratkim prigrebli
primorski kvazi-metalci
^QUIEM.	Projekt
,HCMXCV, X« so fantje izdali
^ v samozaložbi, pri distri-
buciji pa jim pomaga založba
Megaton. Requiem 15. oktobra
v Hali Tivoli pripravljajo »ve-
lik« dobrodelni rockovski
koncert, na katerem naj bi so-
delovalo tudi nekaj najbolj
znanih slovenskih ročk sku-
pin. Dan pred tem »spekta-
klom«, v torek, 14. novembra,
bodo v ljubljanski dvorarii
KUD France Prešeren nasto-
pili neAvyorški CHROME
CRANKS, ki jih organizator.
Zavod za umetniško in kultur-
no produkcijo FV, promovira
kot najbolj svežo in vznemir-
ljivo alter ročk skupino tega
leta. Predvozači »Kromiranih
"čudakov« bodo Bambi Mole-
sters iz Siska.
[Se preden so so se fantje, zbrani v zasedbo VENT, ki jo vodi
iles Hunt, bivši šef pred leti izredno popularnih THE WON-
ER STUFF,. dodobra spoznali, jih je zapustil kitarist Billy
iffy in s svojim odhodom postavil pod vprašaj že napovedani
d vinilnega prvenca in skupno turnejo s škotskimi zvezdniki
ierapy?. Zaradi težav z založbo East West se je razšel, v
igliji zelo popularen, pri nas pa skoraj neznani trio The
ILDHEARTS (na sliki). »Divjesrčniki« so svoj zadnji koncert
igrali ta ponedeljek, več kot milijon ameriških dolarjev, ki so
1 jih dolžni East-v/estovci, pa nameravajo sterjati preko so-
Iča.
Konec prejšnjega meseca so PULP, hitro vzpenjajoči se pred-
stavniki novega britanskega pop ročka, pri založbi Island obja-
vili svoj tretji LP. Z albuma, ki so ga Jarvis Cocker in njegovi
naslovili »Diffrent Class«, se je prav v vrh angleške lestvice
malih plošč že zavihtel štiklc »MisShapes«. Poleg omenjene
skladbe je na tej plošči še enajst skladb, med njimi pa je tudi
njihova poletna uspešnica »Common People«.
Prvo mesto britanske lestvi-
ce najbolje prodajanih single
plošč že četrti teden zaseda
skupina SIMPLY RED s
skladbo »Fairground«. Tik za
njimi so se s komadom »When
Love&Hate Colide« uvrstili
emgleški pop metalci DEIF
LEFPARD, tretje mesto pa je
trenutno v rokah temnopolte-
ga ženskega tria ETEBNAL in
njihove pesmi »Power Of A
Woman«. Mike Hucknall (na
sliki) je s skupino Simply Red
in albtmiom »Life« tudi na vr-
hu lestvice LP plošč, od koder
je pred dobrimi štirinajstimi
dnevi izrinil skupino OASIS in
njihov drugi album »Moming
Gloiy«, tretje mesto pa si z
zbirko uspešnic »Design Of A
Decade 1986-1996« lasti JA-
NET JACKSON. V Ameriki se
trenutno najbolje prodaja al-
bum »Jagged Little Pili« ka-
nadske rockerice ALANAIS
MORISSETTE, drugo mesto
že nekaj časa zaseda sound-
track »Dangerous Mind«, na
tretje mesto pa so se z LP
»Ballbreaker« prebili avstral-
ski hardrockerji AC-DC. S pr-
vega mesta lestvice single
plošč je MARIAH CAREY z
uspešnico »Fantasy« izrinila
raperja COOLIO in njegovo
»Gangsta's Paradise«, na viso-
kem tretjem mestu pa še vedno'
vztraja MICHAEL JACKSON
s pocukrano »You Are Not
Alone«.
THE ROLLING STONES
bodo v ponedeljek, 14. novem-
bra, svojemu enormnemu opu-
su dodali še en album. LP
»Stripped« bo zapolnjen le s
posnetki, ki so jih Mick Jag-
ger, Keith Richard, Charle
Watts in Ron Wood posneli na
mega-tumeji »Voodo Lon-
gue«. Pri produkciji tega napol
unplugged albuma je Micku in
Keithu pomagal tudi znani
producent Don Was, poleg ne-
katerih novejših skladb pa bo
mogoče na tej plošči slišati še
precej starejših pesmi, ki so jih
izbrali njihovi fani z glasova-
njem preko Interneta.
TERRY ELLIS, članica zvezdniškega kvarteta En Vogue (na
sliki), je pred kratkim posnela svoj prvi samostojni album
»Southern Gal«. Za omenjenim projektom stoji producentski
par Thomas McElroy in Denzil Foster, ki sta zadnjih deset let,
poleg En Vogue, v vrhove lestvic popeljala še cel kup temnopol-
tih soul glasbenikov.
STANE ŠPEGEL
Pop loto
Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasu-
ete v sredo, 15. novembra ob 18. uri.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
*rešernova 19, Celje.
OS Vojnik
Prušnikova 14, 63212 Vojnik
razpisuje delovno mesto
UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
za določen čas - nadomeščanje delavke na bolniš-
kem dopustu (predvidena odsotnost 18 mesecev)
Pogoji:
- končana višja ali visoka pedagoška šola - smer raz-
redni pouk
Začetek dela takoj.
Kandidate prosimo, da oddajo prošnje v roku 8 dni.
if. 45. - 9. november 1995
ZA AVTOMO BI LISTE

Peugeot 406 tudi na slovensicem trgu
Dober teden po tistem, ko
je v Franciji stekla prodaja
novega peugeota 406, je vo-
zilo na voljo tudi slovenskim
kupcem. Ljubljanski AH
Claas, uradni predstavnik
Peugeota pri nas, namreč
ponuja pet izvedenk peuge-
ota 406 in upa, da se mu bo
prihodnje leto posrečilo pro-
dati od 600 do 700 avtomobi-
lov. Peugeot 406 povzema
nekaj karoserijskih linij več-
jega peugeota 605, hkrati pa
je s svojo dolžino 455 centi-
metrov med najdaljšimi v
svojem razredu.
Na slovenskem se bo novi
Peugeotov avtomobil posku-
šal skupaj z renaultom lagu-
no, pa fordom mondeom, ci-
tro,enom xantio in še števil-
nimi drugimi avtomobili.
Avtomobil je za sedaj na vo-
ljo s štirimi motorji, dvema
bencinskima in dvema tur-
bodizelskima, vendar pri
slovenskem zastopniku do-
dajajo, da bodo še pred kon-
cem leta ob sedanjih agrega-
tih z gibno prostornino 1,8 in
2,0-litra oziroma 1,9 in 2,1-
litra ponudili tudi 1,6-litrski
bencinski motor, ki bo za
slovenski avtomobilski pro-
stor še nekoliko primernejši.
Zanimivo in dobrodošlo pa
je, da so vse izvedenke serij-
sko opremljene z zavornim
dodatkom ABS in dvema
zračnima varnostnima blazi-
nama. Znane so tudi drobno-
prodajne cene za posamezne
različice. Tako stane 1,8 SL
2,83 milijona tolarjev; za iz-
vedenko z oznako SV 2,0 je
treba odšteti 3,8 milijona to-
larjev, nekaj cenejša je razli-
čica 1,8 ST, ki je naprodaj za
tri milijone tolarjev. Za di-
zelski izvedenki je treba od-
šteti 3,4 milijona tolarjev,
kar je cena za STDT 1,9,
medtem, ko je zmogljivejša
različica z oznako SVDT 2,1
naprodaj za 4,2 milijona to-
larjev.
Francoska avtomobilska
hiša ob tem napoveduje še
karavansko oziroma break
karoserijsko varianto, ki naj
bi se na trgu pojavila pri-
hodnje leto. Na sliki: peuge-
ot 406.
Sodelovanje AMZS In Mobltela
AMZ Slovenije in ljubljanski Mobitel sta se dogovorila
za sodelovanje, ki bo nedvomno koristno. Tako je na voljo
brezplačna številka 64 64 64, na kateri bo mogoče dobiti
vse informacije o stanju na slovenskih cestah, pri čemer
bo baza AMZS vse te informacije posredovala brezplačno.
Poleg tega so »se pri Mobitelu odločili, da so brezplačni
tudi klici na nekatere nujne številke, denimo na 92, 93, 94
in 987 (AMZS). Ob tem imajo lastniki prenosnih telefonov
tudi možnost, da na omenjeno številko sporočilo o zasto-
jih, ki jih opazijo na cestah. Recimo, da bo to pripomoglo k
boljši obveščenosti in tudi manjšim zastojem nasploh.
Naprodaj volante princa Charlesa...
V Veliki Britaniji imajo svojevrsten odnos
do kraljevske družine. In zato je razmeroma
podoben tudi odnos do avtomobilov, ki so bili
nekdaj v lasti ljudi modre krvi.
Tako se bo pri znani avkcijski hiši Sotheby's
pojavil dvosedežni aston martin vantage vo-
lante. Gre za avtomobil prestižne britanske
avtomobilske hiše, ki je izdelala vsega 22 po-
dobnih vozil, medtem ko je bilo vozilo, ki bo
11. decembra naprodaj, v uporabi pri princu
Charlesu. Prav zaradi tega menijo, da ga bodo
prodali vsaj za 100 tisoč funtov, kar je še
enkrat toliko, kot stane povsem novo vozilo.
Navzven in navznoter vantage volante kljub
temu, da si ga je omislil princ Charles, ni
doživel nobenih bistvenih sprememb, kar po-
meni, da je tudi motor serijski. Sicer pa je
prestolonaslednik s tem avtomobilom prevozil
46 tisoč milj v devetih letih. Na sliki: prinčev
aston martin.
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Celju je bilo^
prodaj okoli 605 vozil. Prodanih je bilo 12 avtomobilov. Organi^
torji so zdali tudi 65 kompletov kupoprodajnih pogodb. ^
Američani delajo
za Evropejce?
Pritisk ZDA na Južno Kore-
jo je očitno zalegel.
ZDA so namreč Južni Koreji
očitale, da je njihov avtomo-
bilski trg preveč zaprt, da
imajo previsoke davke na av-
tomobile z zmogljivejšimi mo-
torji ipd. Sedaj je Južna Kore-
ja znižala carine pri tujih av-
tomobilih z motorji od 2500 do
3000 kubičnih centimetrov za
skoraj 25 odstotkov, pri avto-
mobilih, ki jih poganja več kot
3000 kubični motor, pa je cari-
na manjša celo za 41,6 odstot-
ka. Američani so očitno zado-
voljni, saj menijo, da se bodo
stroški pri nakupu tujih avto
mobilov v Južni Koreji zara(
vsega tega zmanjšali za 30 o(
stotkov, prodaja tujih vozil p
naj bi poskočila kar za 70, j
ne celo za 80 odstotkov. To^
nekateri analitiki menijo, ,j
to ne bo v prid ameriškim av
tomobilom, kajti bolje od aim
riških gredo v promet evropsj
avtomobili. To potrjujejo tuj
podatki, kajti prodaja evrj
skih avtomobilov je v letošnji
sedmih mesecih dosegla števiU
ko 2426 enot, 'medtem, ko J
v tem času prodali vsega 15jj
ameriških avtomobilov. Todi
kljub temu je to kaplja v mo^
je, kajti lani je bilo od 1,1 milil
jona vozil, kolikor so jih pro.
dali v Južni Koreji, le 0,3 od-
stotka tujih.
Ukrajinske
tavrlje za
slovenski trg
Ukrajinska tovarna Avto
Zaz je pri nas znana tudi p
tavrijah, tri in petvratni kon
bi limuzini, ki se skušajo bol
uveljaviti predvsem z nizkia
cenami.
Tako podjetje Pižem, ki
uradni predstavnik AvtoZaa
ponuja dve različici tavriel
Obe poganja 1,1-litrski boh
cinski motor z močjo 53 Kil
Različica euro je cenejša, saj ji
na voljo za drobnoprodajni
8.990 mark, medtem, ko je iz-
vedenka lux bolje opremljert
(zadnji brisalnik stekla, spoj-
ler, preproge ipd.) in ima zat<
tudi višjo ceno (9.800 mark
Ob vsem tem je garancijski roj
pri tavrijah dolg leto dni oo
roma traja vse do prevoženi
30 tisoč kilometrov.
it. 45. - 9. november 1995

NASVETI
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
I Zadnjo oktobrsko soboto
jjno v Modnem vrtincu na Ra-
jiu Celje podelili kar štiri na-
grade. Pa naj ponovimo imena
'pagrajenk: darilni bon v vred-
josti 5.000 SIT za nakup metr-
jliega blaga v podjetju Papil-
lon iz Celja je po pošti že pre-
ja Darja Teržan iz Dobja,
pošta Prevoje. Ročno izdelano
pletenino bo konec novembra
y oglasnem oddelku NT&RC
(jvignila Slavica Gorenak iz
pramelj, ročno poslikan svilen
§al pa Darja Skrabl iz Štor.
Gostja v studiu, Breda Tesner,
modna svetovalka studia CMB
iz Ljubljane in sodelavka revi-
je Naša žena pa je v radijskem
'kontaktu podarila še četrto
nagrado - naročnino na to slo-
vensko družinsko revijo do
'konca leta. Tri številke Naše
žene bo prejela Aleksandra
Ovčar iz Slovenskih Konjic.
Ko pride november, se v
zraku že začuti vonj po zimi in
takrat postane misel na topla
oblačila, rokavice in celo po-
krivala nadvse aktualna tema.
Vendar se zaradi megleno-si-
vega vremena ni potrebno
odeti v dolgočasno sivino.
Vzorec, na katerem se po nav-
pičnih in vodoravnih poteh
srečujejo živahne barve, je kot
nalašč za optimistično prema-
govanje turobnih novembr-
skih dni. Za škotski karo se
letošnja moda - kdo ve kolikič
zapored že - navdušuje. Morda
bo navdušila tudi vas, ko se
boste v prihodnjih dneh odlo-
čali za nakup nove garderobe"
ali le modnega dodatka.
Škotska neoklasika
Letošnja moda je znova te-
meljito pobrskala po tradiciji
škotskega kilta iz daljnega
bribovja Highlands in doline
reke Clyde ter odkrila v njem
še nekaj svežih, novih variacij.
Če so njega dni hlače, sešite
iz tega vzorca, odkrito nami-
govale na slab okus njihove
lastnice, vam danes moda tega
sploh ne bo zamerila. Pravi hit
je celo več takšnih vzorcev ra-
zličnih barv, sestavljenih v
privlačne patchwork motive.
Nekoč klasično, v gube polo-
ženo krilo se je v stilu »school
giri« dvignilo nad kolena ali
podaljšalo kar* do gležnjev,
prijazno črtasti oziroma koc-
kasti so lahko tudi mladostni
gležnarji, nogavice, torbice,
pokrivala. Vrnile so se velike
berete - modeloine v stilu
gangsterskih ljubic iz 30. ali
spodobnih šolark iz 70. let.
Škorski karo je v lesketajoči
se in živopisani strech izvabi
prodrl celo na večerno modno
prizorišče. No, to pa je ena iz-
med tistih »cvetk« iz razkoš-
nega šopke letošnje modne po-
nudbe, ki bo estetom rahlo na-
ježila lase, saj ima z izbrano
eleganco bolj malo skupnega.
Pa čeprav so to visokomodne
kreacije, podpisane z imenom
Vivienne Westwood ali Krizia
ali Ferre...
Zato, če niste izjemno samo-
zavestni in brezhibno grajeni,
kar odmislite, da boste bleste-
le v takšni opravi. Sicer pa, če
vam je škotski karo pri srcu,
zakaj ne bi ostale kar pri do-
brem starem krilu, plašču ali
blazerju, ki ga lahko kombini-
rate brez prehudega tveganja z
ostalimi (enobarvnimi!) obla-
čili na sto in en način?
^ketno nagradno vprašanje meseca novembra:
^TEBI TEMI BI SLOVENSKI ČASOPISI IN MODNE
"EVIJE MORALI POSVETITI VEČ POZORNOSTI?
^ splošnim strokovnim nasvetom o estetiki oblačenja,
w problematiki modnega oblačenja debelih ljudi,
C/ modi za starejše, moške in otroke,
^ modi za mlade s »plitvo« denarnico.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime In priimek:.........
Točen naslov:..........
Starost:..........Teža:
Najljubše barve:........
... Tel.št.:.......
Konfekcijska št.:.
Hribla resa
'Boris Jagodic
Hribja resa (Alchemilla
xanthochlora Bothm) spada v
družino rožnic, v katero uvrš-
čamo približno 120 rodov s
3500 vrstami. Med njimi je tu-
di rod plahtic ali rosnikov, ki
zajema kakih 33 različnih vrst,
ki se med seboj razlikujejo po
obliki listov in po dlakavosti.
Hribja resa je trajnica. V
zemlji ima plazečo in razrastlo
koreniko. Iz nje poganjajo ko-
renine Ln šop praktičnih listov.
Pritlični listi so na krajših ali
daljših pecljih, imajo skoraj
zvezdast obris in so dlanasto
žilnati. Njihova ploskev je na-
rezana na 7 do 11 nazobčanih
krp. Te so spredaj in ob stra-
neh napiljene. Listna ploskev
je nagubana in gube so nabra-
ne kot pri nekoliko priprtemu
dežniku. Ob rosnih jutrih je
rob listne ploskve okrašen z
rosnimi kapljicami. Med listi
poganjajo rumenkastozelene
cvetove, ki so združeni v navi-
dezne kobule. Rastlina je bolj
ali manj dlakava.
Cveti od maja do avgusta.
Raste po gorah in planinah na
tratah, pašnikih in travnikih,
po gozdnih robovih, zlasti pa
blizu staj in koč.
Nabiramo cvetočo rastlino.
Cvetoče zelišče odrežemo pri-
bližno 5 cm nad zemljo in na-
brano posušimo v senci na
prepihu. Suho zelišče je brez
vonja, trpkega in grenkega
okusa.
Hribja resa vsebuje čreslo-
vine, grenčine, flavonoide, ete-
rično olje v sledovih, saponine,
sluzi, rudninske soli itd.
Vse te snovi delujejo kot ad-
stringens pri akutnih, nespeci-
fičnih driskah in drugih pre-
bavnih motnjah pri odraslih in
otrocih. Pospešuje izločanje
vode. Hribjo reso čisla ljudsko
zdravilstvo in njeno uporabo
priporoča ženskam pri raznih
težavah, od belega toka do bo-
lečin v maternici, pri omotici
med nosečnostjo. Čaj iz hribje
rese pomaga pri zastajanju vo-
de in debelosti, poleg tega pa
zadržuje razvoj sladtome
lezni. Poleg tega razbremeni
jetra, spodbuja presnovo in
deluje krepčilno. To pride v
poštev zlasti pri nevrotičnih
ženskah, ki jih mučijo vsakod-
nevne težave in stresi.
Za pripravo čaja vzamemo
eno veliko zvrhano žlico posu-
šene hribje rese in jo poparimo
s pol litra vrele vode, pokrije-
mo in pustimo, da se tekočina
ohladi. Nato precedimo in na
dan spijemo po tri skodelice
čaja med jedjo. To daje tudi
občutek sitosti, kar je primer-
no tudi za ljudi, ki imajo teža-
ve s preveliko težo.
Hribjo reso uporabljamo kot
prevretek tudi za kopeli, ki
pospešujejo celjenje ran, pre-
prečujejo razna kožna vnetja,
zlasti za obkladke pri krvave-
čih ranah, pa tudi kot zdravilo
za vnetje očesnih veznic in za
izpiranje vnete ustne votline.
Mandeljnova torta
, Potrebujemo: 11 dag suro-
vega masla, 1 zavitek vanilina,
11 dag sladkorja, 2 jajci, 15
dag moke, Vt. zavitka pecilnega
praška, Vs 1 mrzlega mleka, 16
dag zmletih mandeljnov ali
orehov, '/s 1 smetane, 5 dag na-
rezanih prepraženih mandelj-
nov ali orehov.
Nadev: 5 dag surovega ma-
sla, 5 dag sladkorja, 5 dag
zmletih mandeljnov.
V vmešano maslo postopo-
ma primešamo vanilin in ru-
menjaka. Še vedno mešamo.
Dodamo moko s pecilnim pra-
škom, mandeljne, mleko in
sneg. Testo spečemo. Mrzlo
torto prerežemo in namažemo.
Pomažemo tudi po vrhu. Po-
tresemo z narezanimi man-
deljni in obrizgamo s stepeno
smetano v obliki mreže. Za na-
dev zmešamo maslo in sladkor
in dodamo mandeljne.
Limonina torta
Dobro umešamo maso iz:
125 g margarine, 125 g slad-
korja, 4 rumenjakov, '/2 vrečke
vžinilin sladkorja in olupa pol
limone. Iz beljakov naredite
sneg, posebej pa zmešajte 125
g moke in V2 vrečice pecilnega
praška. Oboje dodajte izme-
nično (moko - sneg) pripravlje-
ni masi. Testo peci te v modelu
za torte 35 do 45 minut pri
temperaturi 220-230 stopinj
Celzija. Ohlajeno torto napol-
nite z nadevom iz: 1 vrečice
Getker limoninega pudinga,
skuhanega v 4 del mleka s 125
g sladkorja in 125 g margari-
ne. Torto prelijete s prelivom
iz: 150 g sladkorja v prahu, 1!
velike žlice vroče vode in soka
1/2 limone.	''
LJUBECNA IKI CELJE
poziva vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojence,
ki so bili zaposleni od 1. 12. 1990 do 31. 12. 1992 v
tem podjetju,
da vložijo V lastninsko preoblikovanje certifikate za
manj Izplačane osebne dohodke v tem obdobju.
Dodatne certifikate za notranji odkup bo podjetje spre-
jemalo do 9. decembra 1995 v kadrovski službi pod-
jetja.
Podrobnejše Informacije dobite pri gospe Tatjani Šar-
lah ali g. Milanu Breclu, telefon (063) 461-441.
Za otroke bi naredili vse, pravimo, saj je
največ naše ljubezni namenjeno njim. Kaj pa
za bolne otroke? Bi naredili še več. So to
samo besede? Priložnost imamo, da jih
potrdimo z dejanjem.
Otroški oddelek celjske bolnišnice, tretje
največje v Sloveniji, zbira sredstva za nakup
prepotrebnega ultrazvočnega aparata.
Pomagajmo jim uresničiti to željo.
TEDENSKI SEZNAM DAROVALCEV ZA UZ
APARAT:
Katarina Leskovar, Slovenske Konjice - 6.000 Sit
MIZAR d.o.o. Celje - 20.000 Sit
Sindikat delavcev Prometa in zvez Celje - 10.000 Sit
Petra Skale, Ponikva - 3.000 Sit
Matija Bedek, Šentjur pri Celju - 3.000 Sit
Zbomica zasebnega gospodarstva Žalec - 150.000 Sit
Marjeta Lesičar, Jurklošter - 3.000 Sit
Osnovna šolo Glazija Celje - 30.000 Sit
Hmezad tovama krmil d.o.o. Žalec - 50.000 Sit
Družina Koprive Žalec - 5.000 Sit
Stanko Podkrajšek, Prebold - 5.000 Sit
Hmezad Agrina Žalec - 20.000 Sit
Amalija PangerI, Škofja vas - 5.000 Sit
Mizarsko podjetje Pohištvo Celje - 85.000 Sit
ObTma Vojnik - 100.000 Sit
Pavla in Ivan But Celje - 15.000 Sit
URBIS d.o.o. Šmarje pri Jelšah - 20.000 Sit
Anonimni prispevki na otroškem oddelku od avgusta do 1. novembra
27.858 Sit
Darovano namesto cvetja za pokojnega Branka Žogana od prijateljev
20.000 Sit
Št. 45. - 9. november 1995
INFORMACIJE
3t
Sff. 45. - 9. november 1995
31
ZA RAZVEDRILO
Sff. 45. - 9. november 1995
VRTILJAK ■ FELJTON

Časi
Pride dan, ko se ti ne ljubi čisto nič. In pride dan, ki ostane v spominu
kot eden najlepših v iivljenju. Pride čas, ko ugotoviš, da ti sploh ni tako
hudo. Da bi lahko bil srečen - če bi to zares hotel biti.
Da na večino stvari, ki se ti zgodijo v iivljenju, vpliva predvsem moč
lastnih misli. Tudi na čustva, kar je, navsezadnje, znanstveno dokazano.
In pride trenutek, ko (enkrat za vselej) ugotoviš, s kom v iivljenju si v
najboljši druibi. Ko se enkrat dovolj spoznaš, ko nisi več sprt sam s
seboj in ko se začneš sprejemati takšnega kot si, odgovor na to vprašanje
ponavadi ni več teiak. Sam s seboj.
In ravno dejstvo je glavno izhodišče. Ravno zaradi tegaje lahko potem
večina stvari v iivljenju lepih; še posebej odnosi s tistimi ljudmi, kijih
imaš zares rad.
Vedno znova sama
2. de!
Tako sva z bratom Tadejem ostala
sama Bilje pet let starejši mene. Brat
je imel očeta, ki je bil pravzaprav
njegov očin^ bolj za prijatelja kot za
očeta. Kdo je bil njegov pravi oče, ni
vedel nihče, niti mama sama Tri leta
po tistem je spoznala Roka, mojega
očeta Skupaj staživelapri babici. On
je pobegnil od staršev, ker sta pila.
Bil je dve leti starejši od mame.
Babica gaje imela rada Dve leti sta
hodila, koje mami zanosila Zdravniki
soji otrc^ odsvetovali. Rok in babi
pa stajo prgjričala, da meje obdržala
Med porodom je umrla.
Za naju s T^ejem je skrbela babi.
Tudi potem, koje ati umrl. Roka se
spominjam bolj slabo. Imel je čme
lase in čme oči, malo je bil podoben
Tadeju. Hotela sem iti na pogreb,
vend^ mi je babi prepovedala. Z^ria
me je v sobo v dmgem nadstropju,
skozi okno sem skočila na mehki
kompost, potem pa sem se čez vrst
splazila na cesto, ki je bila še vsa
blatna in polna luž.' Zvečer je
deževalo. Že od nekdaj sem ljubila
dež. Skakala sem po velikih blatnih
lužah. Kje je pok^^dišče, sem vedela,
saj sem vsak dan nosila rože na
mamin grob. Ko sem prišla na
pokopališče, sem se najprej skrila.
Med množico ljudi nisem mogla najti
Tadeja Ko sem ga zagledal^ sem mu
stekla naproti. Skoraj bi ga kap.
babico pa tudi. Vzela me je v naročje.
Ljudje so me čudno gledali, saj sem
bila vsa blatna, umazana in raztrgana
Hodili smo na čelu sprevoda Ni
mi bilo jasno, zakaj vsi jočejo. Mislila
san na Tadeja. Velike solze so mu
drsele po licu. To meje bolelo. Hotela
sem steči k njemu, ga objeti,
potolažiti, vendar me je babi trdno
držala v naročju, tako da ji nisem
mogla uiti. Babi ni jokala Ustnice je
stisnila v tanko črto in videlo seje, ^
solze komaj zadržuje.
Najbolj smešen se mi je zdel
duhovnik Zame je bil "mož v črnem,
ki se je tako dri, da so ga vsi poslušali*".
Tudi tega, kako so lahko tako velik^
atija spravili v tako majhno posodo,
nisem razumela Tja noter še psa ne
bi spravili. Po pogrebu smo odšli v
gostilno. Spomnim se le tega, da sem
pojedla štiri porcije sladoleda Doma
mi babi ni očitala, ker sem pobegnila.
le čudno tiho sem bila Vsi smo bili
prav zadušljivo tiho. Cela hiša je
molčala
S Tadejem sva se lepo razumela.
Povsod me je vodil s sabo. Poznala
sem vse njegove prijatelje. Punce je
izkoriščal. Nikoli ni imel nobene
resnično rad; vse je imel samo za
kratek čas. Spomnim se, da sva nekoč
ob jezeru lovila ribe. 'Tadej, me imaš
rad?" sem ga vprašala. "Kako to
misliš, če te imam rad?" "Boš tudi
mene zavrgel tako kot si čez nekaj
časa zavrgel druge?" "Ne, ne bom te
pustil same. Nikoli te ne bom
pustil!" 'Torej me imaš rad?" "Ja,
imam te rad, ampak.." "Ampak me
nimaš rad." Molčal je.
"Veš, Lela, ti si drugačna od
dragih," je rekel čez čas. "Ti si moja
sestra Tebe imam rad tako, kot ima
vsak rad brata ali sestro. Tebe imam
vedno rad. Vedno in enako močno.
Njih imam rad samo nekaj časa.
Potem nič več. Ampak takrat, ko jih
imam rad, jih imam skoraj tako rad
kot tebe."
"Zakaj jih nimaš vedno rad?"
"Zato, ker postanejo zopme!" "Jaz
sem ti tudi zoprna!" "Kdo ti je pa to
rekel?" "Ti!" "KdajT' "Včeraj, ko
sem ti vrgla hlače na kompost. A so
tudi one tako zopme, ker so ti vrgle
hlače na kompost?" "Ne, ne. To je
drugače!" "Kako drugače?"
"Počakaj, da odrasteš. Potem boš
razumela." "Kdaj bo to? Kmalu?"
"Takrat, ko ti bodo zrasle prsi!"
"Meni ne bodo!" "Pa kosmata boš
postala!" "Ne, ne htm. Nikoli ne bom
kosmata tako kot babi!" "Pa tudi fante
boš imela!" "Jaz že ne! Jaz bom vedr*)
sama!" "Otroke tudi!" "Jaz že ne.
Posvojilajihbom!""Jazsem tudi tako
mislil." "Pa zdaj?" "Zdaj pa ne več."
"Zakaj?" "Zato, ker sem že odrasel
in bolj pameten Ti si še otrok" "Ne,
pa nisem. Odrasla sem!".
(Se bo nadaljevalo...)
Piše: Mojca
Pin me down (cia^fmger)
I try to hide and deny my inner thoughts and true reactions
by fooling myself with illconcealed dissatifaction
I can 7 take it anymore I can 't stand the situation
I don 't want to be a vidim of another confrontation
I 'II pretend that I know I needyou to sympalhize
I 'm so unsure of myself so please don 't you criticize
You can bend me and shake me you can twist me lili I break
And whatever you do 17/ take the blame for your mistakes
Pin me down Iput my hands over my mouth
\Vhen I need to shoutyou pin me down I learn to
hate myself instead of letting it out
You want to shape me up so that you can mould me in
You want to fold me out just so you can fit me in
You feed me full with your discriminating terrible lies
What do you want from me should I believe in ali you alibies
I don 't know where to go so which way should I turn
I try to understand but you don 't want me to learn
You tie my feet to the ground there 's not a chance I can walk
I want to sream but you gag my mouth so 1 can 't talk
Pin me down...
You want to stretch me out just so you can pin me down
You want to dry me out just so you can watch me drown
You want to watch me starve so you can force me to eat
And then you knock me down when I'm back on my feet
Pin me down...
Kozorog - moški
23. decembra - 20. januarja
Kozorog je posebnost v družini
astroloških znamenj. Moškega,
rojenega v tem znamenju, je najtežje
razumeti. Že simbol njegovega
znamenja pove veliko o njem.
Protislovja v njegovem značaju in
obnašanju so te^o razumljiva, še
težje pa opravičljiva.
Kozorog velja za hladnega in
preračunljivega. Njegov simbol koze
ga opisuje kot osebo, ki se zanima
samo za doseganje višin. V procesu
vzpenjanja jedkaj brezsrčen. Pod to
krinko je eden najbolj srčnih
romantikov zodiaka. Medtem, ko z
lahkoto zasužnji, rani druge že samo
z besedo, jih osmeši z ignoriranjem,
pa njegovo srce skrito gori od
poželenja
Zakaj takšen dvoboj med
notranjostjo in zunanjostjo moškega,
rojenega v tem znamenju? Zasluga za
to gre vladarju njegovega znamenja,
planetu Saturnu. Ta planet vztraja na
tem, da se naredi domača nalog^ sicer
sledi kazen. Vse to je del aktivnosti
naravno prebrisanega uma. Medtem,
koje na zabavi, mu bosta njegova vest
in um govorila, da bi lahko čas
preživlja lepše in bolj dobičkcmosno.
Njegovo telo pa mu pravi, naj si
pridobi najlepše dekle na zabavi in jo
pelje v svoje stanovanje ter v posteljo.
Kmalu po vsem tem pa še v svoje srce,
ker je pod krinko resnično ljubimec,
hkr^i pa naivnež v primeijavi s tisto,
ki mu daje občutek, da je ljubljen.
Kozorog je zemeljsko znamenje in
tega ne smemo zanemariti, ker je tudi
moški - Kozorog precej zemeljski.
Trdno stoji na tl;^ je brez zadržkov
in bo prisluhnil vsakomur. To je
lastnost, ki jo skriva pred tistimi, ki
jim ne zaupa Tem se bo kazal kot
vzvišen, moralen in povsem običajen
moški. Njegovi prijatelji pa ga
poznajo kot veliko letalsko bombo z
močjo tanka.
Moški, rojen v znamenju kozoroga
veliko eksperimentira. Pri tem je
včasih pasivni partner ali pa post^
za nenavadne vrste spolnosti zej^
zavzet Posledice takšnega poUačejto
pravih spolnih želja vodijo d^
preusmeritve njegove energije
dmga področja.
Ne glede na to, kdo je njegov,
žrtev, je odrasel Kozorog Ijubimet
ki ga želi zadovoljiti skoraj vsa|^'
Dovršen je in hkrati krhek, kj,
njegovega potentnega ljubljenja na
nol^ način ne omejuje.
Globoko razumevanje človeŠ|({
narave in prirojen občutek, kako
vzburiti žensko, pripeljeta moškega,
kozoroga do tega, da je poželenja
vreden, zelo isk^ in skoraj nikoli
popolnoma srečen. Prijazen je
dobrodušen in pozoren. SvojinJ
partnericam kupuje darila, jim pošilja
dolga pisma in pesmi. Občutek pa
ima, da za svoj vloženi trad ni dovolj
nagrajen. Ko se iz mladeniča razvjj«
moški, je to že popolnoma izkušeni
oseba, z vnaprej določenimi ideali
Zagotovo ohrmi tudi videz popolnega
in resničnega ljubimca.
S pomočjo svoje zrelosti postane
še večji ljubimec, ohrani svojo
privlačnost in ugotovi, da se ta s
starostjo samo veča. Kozorogi so
najsrečnejši starci na svetu. Tudi snsia
se pri njih samo povečuje. Poročijo
se običajno šele po tridesetem letu
Moški, rojen v znamenju kozoroga,
je v postelji pravi divji konj. Izven nje
paje lahko ljubosumen, zahteven in
maščevalen. To povzroča izbruhe
frustracij; še posebej takrat, kadar si
domišlja, da je nezaželen ali da ni
Ijub^en. Pod svojim videzom
starejšega moža je negoden mladii,'
katerega želja je, da se mu vsako,
minuto pove, daje ljubljen.
Moškega, rojenega v znamenji
kozoroga, ni lahko ljubiti,
Ljubosumen je, maščevalen in
prebrisan. Skupaj s pravo partneriai
pa je najboljši, najslajši in
najprijaznejši prevarant na svetu.
Na tem območju je precejš-
nje število preletov letal in ljud-
je so nanje dobro vajeni, tudi
med našim obiskom je bilo sli-
šati in videti nekaj takih prele-
tov. Tako odpade možnost zmo-
te ali zamenjave z letalom. Oči-
vidci so v svoji izjavi zatrjeva-
li, da tudi ni šlo za helikopter,
ker so ga že večkrat videli in da
v tem primeru taka zamenjava
zares odpade. Torej obstajata še
dve možnosti - ali so si očividci
vse skupaj izmislili iz nekega
nam neznanega razloga ali pa
gre za pristno in avtentično pri-
čevanje nizkega preleta prave-
ga neznanega letečega predme-
ta (NLP). Glede na to, da so oči-
vidci to javili policiji in o tem
obstaja tudi uradni zapisnik in
glede na dejstvo, da so pristali
na pogovor in to s svojimi pol-
nimi imeni in priimki je skoraj
gotovo bolj verjetna možnost,
da so res videli pravi neznani le-
teči predmet in si te zadeve ni-
so izmislili.
Nove podrobnosti
o pojavih NLP
nad Slovenijo
v primerih opazovanj NLP,
ki smo jih do sedaj omenili, ni
bilo omenjenih primerov opazo-
vanj, ko naj bi očividci videli
kaj več kot izredno močne luči
ali svetlobo, ki je bila zanje ta-
ko nenavadna, da jim je to vzbu-
dilo pozornost. Omenili smo
vsaj en primer, ko se je pred-
met zelo približal očividcem in
so ga okarakterizirali kot bliž-
nje srečanje I. vrste. Ta primer
je bil tudi prvi, ki se je dogodil
in na nek način tudi začel val
opazovanj morebitnih NLP nad
Slovenijo - gre za primer niz-
kega preleta NLP nad vasjo
Globel pri Sodražici, oziroma
Ribnici.
Takole pa pravi Igor Matja-
šič, 33-letni elektromehanik iz
Ljubljane, ki je bil eden redkih
očividcev, kije imel priložnost
videti kaj več kot samo močne
luči ali svetlobo.
Bilo je 12. avgusta 1991 ob
20.43 uri, ko se je sam z otro-
koma (Alešem, starim 8 let in
Boštjanom, starim 4 leta) vra-
čal iz mesta v predmestje Ljub-
ljane - kraj Črnuče. Bila je rav-
no nevihta z grmenjem in bli-
skanjem. Ko se je že bližal čr-
nuškemu mostu, ki vodi čez re-
ko Savo, je na levi strani cestiš-
ča zagledal luč. Sprva je pomi-
slil, da gre zgolj za luč dimni-
ka. Potem seje spomnil, da tam
le ni dimnika. Na mostu je bilo
vse bolj vidno. Upočasnil je
vožnjo na 30 do 40 kilometrov.
Prižgal je utripalke in ustavil ter
odprl okno. Gledal je v predmet
in nazaj v vzvratno ogledalo in
z roko kazal predmet dvema av-
tomobiloma, ki sta vozila za
njim in zavila na odcep proti
kraju Gameljne. Za njim je pri-
šel še en očividec, ki je tudi ob
počasni vožnji na koncu mostu
ustavil. Tudi njega je vprašal, če
vidi isto. Sedaj sta oba ugoto-
vila, da to, kar vidita, ni letalo.
Predmet je stal na mestu in ni
oddajal nobenega zvoka. Sam je
priznal, da ga je bilo strah. Ni
vedel, kaj naj naredi.
Najprej je bila vidna svetlo-
ba, ki je na sredini malenkost
pojenjala, izgledalo je kot dvo-
je kolon, ki naj bi bili skupaj,
okrog je bila difuzna svetloba.
Vse skupaj ga je na hitro spo-
minjalo na klobuk gobe mušni-
ce. Predmet je bil temen, na ro-
bu paje bila zabrisana ali neja-
sna, difuzna svetloba. Opazova-
li so ga, kako seje nato zelo po-
časi začel premikati na levo in
tudi nagibati, takrat je letel po-
časi, recimo s hitrostjo letala.
Ko se je obrnil, je bilo videti,
da difuzna svetloba ni več pri-
sotna. Takrat je dajal videz le-
tečega krila. Na spodnji strani
predmeta je bila rdeča luč, v sre-
dini, v krogu okrog nje, pa je
videno spominjalo na razsvet-
ljavo kot je pri božičnem dre-
veščku. Tudi na površini kril je
sem ter tja še bila kakšna posa-
mezna lučka ali svetloba. V tem
času seje ravno mračilo. Ko se
je predmet gibal, seje ravno bli-
skalo, in tako je bila ob tej do-
datni svetlobi vidna dodatna ob-
lika ali obris predmeta. Predmet
ni oddajal nobenega zvoka. Na-
videzna velikost je bila kot
krožnik v iztegnjeni roki. Torej
je šlo ali za res zelo velik pred-
met ali paje bil predmet manjši
in zato bolj blizu očividcem.
Očividci so se nagibali bolj k
mnenju, daje šlo za oddaljeni
in sorazmerno velik predmet.
Njihove ocene so omenjale ve-
likost ali razsežnost vsaj 20 me-
trov, na nebu se je nahajal ta-
krat pod ocenjenim kotom 30 do
45 st^inj. Letel je nad področ-
jem Črnuški most, Rašica in
Šmarna Gora. Takoj, koje oči-
videc okrog 21. ure prišel do-
mov, je o svojem opazovanju,
opazovanju otrok in še enega
očividca, javil na najbližjo po-
licijsko postajo. Predmet se je
počasi oddaljeval, dokler ni iz-
ginil za prvim hribom. Sedaj, ko
se je po opažanju tam vozil že
večkrat, se na opazovanje ved-
no spomni, in gleda, da bi po-
jav ali predmet spet videl. Tudi
sam je opazil, daje tam, kjer je
bil predmet, daljnovod. Sam je
trdno prepričan, daje to, kar je
videl, po vsej verjetnosti nezna-
ni leteči predmet in ne kakšno
letalo, helikopter ali kaj druge-
ga. Oba otroka je bilo prav
strah, najbolj seveda mlajšega.
Sam meni, daje bil predmet od-
daljen od tisoč do dva tisoč me-
trov, v višino pa na vsega 60
metrov nad reko Savo. Pripom-
nil je tudi, daje bilo to "leteče
krilo", ko seje zasukalo ali obr-
nilo, znatno debelejše kot je to
pri letalskem krilu. Dodal je še,
daje predmet videl v lebdečem
ali visečem, nepomičnem sta-
nju.
Pripomniti velja tudi to, da ga
tematika NLP kaj dosti ne zani-
ma in temu področju ne sledi ali
posveča kakšne večje pozorno-
sti. Kot dodatno k temu naj po-
sredujem še izjavo očividke, ki
ima fakultetno izobrazbo in je
ločeno iz skoraj istega območja
tudi sama opazovala neznani
pojav. Očividka je žal želela os-
tati neimenovana (ime imamo v
arhivu ICUR/MUFON).
"Najprej naj povem, da do se-
daj nisem bila prepričana v ob-
stoj neznanih letečih predme-
tov, pač pa sem le dopuščala
možnost njihovega obstoja.
Ravno zato sem si močno žele-
la, da bi kaj takega tudi videla.
Sem namreč človek, ki se želi o
vsem prepričati. V ponedeljek,
12. avgusta 1991 sem bila sama
doma. NLP sem videla približ-
no med 20. in 20.20 uro. Bilo
je oblačno in pred tem in po tem,
ko sem videla NLP, je deževa-
lo. V bistvu še sama ne vem, za-
kaj sem stopila na balkon. Bolj,
ko premišljujem, bolj se mi zdi,
da meje nekaj "privabilo". Kajti
na balkonu nisem imela nobe-
nega dela, pa tudi takoj sem se
zazrla v nebo, v ravno tisti sme-
ri, kjer sem zagledala zelo moč-
no, zelo močno svetlobo, ki je
bila nekako bleščeča. Zdelo«e
mi je, da gre za dva izvora "svet-
lobe". Ta svetloba se mi je prib-
liževala. Takoj sem pomislila:
"Kakšen neki avion je to, da ima
tako močne pristajalne luči? Po-
leg tega, kaj počne tu? Saj to ni
običajen koridor? Brnik je še
daleč, zato letala tu še ne priž-
gejo luči za pristanek. Ali spet
JLA kaj provocira? (V tisti sme-
ri so namreč leteli helikopterji,
ki so izvedli desant na Trzin).
Le zakaj sem sama doma? Za-
kaj ni zvoka motorjev?
Svetloba seje nato "ustavila"
in izgledala kot dva velikanska
reflektorja. Imela sem občutek,
da gledata ravno mene. Navda-
jal meje tesnoben občutek, kot.
da me nekdo rentgenizira, da gre
ta močna svetloba skozi mene
do glave proti nogam. 'To že ne
more biti avion, luči so premoč-i
ne in če bi bil avion, bi sigurno
sedaj že slišala hrup", sem si ta-
koj dopovedovaja. "Zakaj pa me
tako gledaš?" sem pomislila.
Takoj, koje ta svetloba "izsto-
pila" skozi moje noge, je obču-
tek tesnobe ali nelagodnosti mi-
nil. Čez nekaj časa sta ti dve ve-
liki luči izginili oziroma se spre-
menili v nekaj, kar bi po obliki
lahko bil avion. "No, saj se mi
je zdelo, da ni mogoče, da bi jaz
videla NLP, to je vendar avion.
Ampak... kje je zvok? In kaj so
vse te lučke, ki označujeta širi-
no kril aviona in smer vožnje?
Zakaj je teh lučk čedalje več, za-
kaj nekatere utripajo? Mogože
je avion v težavah in oddaja
svetlobne znake za pomoč? Am-
pak, kje za vraga je zvok? I"
kam sta izginila tista dva "ref-
lektorja" sem premišljevala.
Najbolj meje begala tišina in
ker sem imela v dnevni sobi
prižgan radio precej naglas sem
pomislila, da zato ne slišim hru-
pa letalskih motorjev. Stopila
sem v sobo in radio ugasnila
Vrnila sem se na balkon, tišina
pa seje še kar nadaljevala. Po;
stajala sem vznemirjena, saj n"
je bilo čedalje bolj jasno, da n£
gledam letala.
Ali ste videli NLP?
Zastopstvo mednarodnih organizacij ICUR/MUFON se
zanima za morebitno Vaše opazovanje NLP ali podobnega
pojava, katerega ste doživeli pred kratkim ali že pred leti.
Zanimajo nas predvsem trije osnovni podatki:
1.	ura, dan, mesec in leto opazovanja ali dogodka;
2.	podroben opis z risbo;
3.	vaš točen naslov.
Informacije o tem pošiljajte na zastopstvo znanstvcno-teh-
ničnih organizacij ICUR/MUFON (Miloš Krmelj) Milčin-
skega 6, 61000 Ljubljana.
it. 45. - 9. november 1995

INFORMACIJE
DAVČNI ZAKONODAJI OB ROB
NAJMANJŠA SLOVENSKA IGRALNICA Z NAJVIŠJIM DAVKOM
Podjetje Hit se je na svoji več kot desetletni poslovni
poti razvilo v sodoben poslovni sistem z več kot 1500
zaposlenimi. V lanskem letu je Hit ustvaril nad 200
milijonov mark dohodka, kar ga uvršča med največje
slovenske izvoznike. Da je zabaviščni turizem, kakr-
šnega razvijajo v Hitu, možno tržiti tudi pri najzah-
tevnejših gostih, dokazuje dejstvo, da se Hitovo tržišče
iz Italije in Koroške širi tudi v osrčje Avstrije in na
Bavarsko. Pa vendar se pred Hitom pojavljajo številne
ovire. Med njimi zagotovo najbolj izstopa obstoječa
davčna zakonodaja, zaradi katere posluje Hit že s 643
milijoni tolarjev izgube. Bodo v Hitu, ki ga nekateri
primerjajo s kuro, ki nosi Sloveniji zlata jajca, začeli
krčiti svoje turistične programe? Bo tako visoki izgubi
sledilo zapiranje igralnic?
Za odgovore na ta vprašanja smo povprašali direk-
torja Hitove igralnice v Rogaški Slatini gospoda
Gorana Prevolška.
Gospod Prevolšek, kaj pomeni
Hitova igralnica za turistično
ponudbo, pa tudi za gospodar-
stvo te regije?
Naša igralnica posluje že šest
let. Odprli smo jo predvsem kot
dopolnitev turistične ponudbe
takrat še dokaj močnega
zdravilišča, ki mu je manjkala
ta zvrst dodatne ponudbe pred-
vsem za tuje in petičnejše
goste. Gotovo je igralnica v
iiogaški Slatini dosegla *svoj
namen, saj je zelo popestrila
nočno življenje kraja.
Kako bi lahko ocenili gibanje
števila gostov v zadnjih letih?
Povprečno nas obišče med 22
in 25 tisoč gostov na leto. Do
letošnjega leta smo zabeležili
okoli 10-odstotni letni trend
rasti. Če bi se ta trend
nadaljeval, bi bila obstoječa
igralnica že premajhna. Ven-
dar je letos obisk padel za
okoli 12 odstotkov, predvsem
zaradi razmer v zdravilišču
Rogaška Slatina, delno pa tudi
zaradi prodaje hotela Donat,
saj imata tako hotel Donat kot
Sava manj kot polovično
zasedenost. To pa se vsekakor
pozna pri obisku igralnice, saj
je večina naših gostov nasta-
njena prav v teh dveh hotelih.
Sicer pa je največ naših gostov
Italijanov, teh je okoli 70 od-
stotkov, 15 odstotkov je Sloven-
cev, 10 odstotkov Avstrijcev,
ostali pa so Hrvati, Nemci,
Rusi, Francozi, Jugoslovani,
Madžari...
Tuji gostje, ki obiščejo
zdravilišče, se torej radi od-
ločajo za obisk igralnice.
Gotovo. Večina tujih gostov, ki
obiščejo Rogaško Slatino,
obišče tudi igralnico. Del gos-
tov pripeljemo tudi sami, saj
imajo gostje igralnic v Parku
in Perli v Novi Gorici možnost
izleta v Rogaško Slatino, na
Otočec, v Kranjsko Goro. Izlet
traja od 3 do 10 dni in vsi ti
gostje obiščejo Rogaško Sla-
tino in zdravilišče. Obenem pa
je to tudi najboljša reklama
našega zabavišča na italijan-
skem trgu. Vendar pa je teh
gostov vedno manj, saj zaradi
zakonodaje in situacije, ki je
nastala v Hitu, Hit nima več
tako velikega interesa, da bi
goriški gostje obiskali tudi
Rogaško Slatino. Zato je
število gostov v hotelih v Ro-
gaški Slatini manjše.
Zaradi visokih davkov naj bi
Hit posloval z visoko izgubo.
Kako se to odraža v vaši igral-
nici?
Zakon, kije bil sprejet letos, je
zakon, ki je pisan predvsem
proti Hitu. Obdavčena je
celotna Hitova realizacija, ne
glede na posamezno igralnico,
in zato igralnica v Rogaški
Slatini plačuje najvišji možni
progresivni davek, čeprav je po
velikosti in igralniških zmo-
gljivostih daleč najmanjša
igralnica v Sloveniji. Lahko bi
jo primerjali z igralnicama v
Mariboru ali na Bledu, ki sta
večji, vendar plačujemo večji
davek za skoraj 23 odstotkov.
Predvsem zaradi tega davka je
tudi poslovanje igralnice v
Rogaški Slatini v rdečih števil-
kah.
So torej sponzorstva in do-
nacije igralnice iz prejšnjih let
Že povsem zamrle?
Predvsem zaradi davkov smo
letos skoraj v celoti ukinili vsa
sponzorstva, ki smo jih vsako
leto imeli kar nekaj. Sponzori-
rali smo razna društ\'a v Ro-
gaški Slatini in okolici, ki so
tudi letos upala na našo po-
moč. To pa nam je zaradi zako-
nodaje povsem onemogočeno.
Kje pa vidite možno rešitev za
tako stanje?
Ker je zakon, kot sem že
omenil, protihitovski, v svojem
63. členu dovoljuje vsakemu
koncesionarju, da ima samo tri
igralnice. To za nas pomeni, da
po letu 1997 najverjetneje ne
bomo več Hitovi, kar bo zelo
slabo vplivalo na nadaljnji
razvoj igralnice. Vsekakor pa
se mora država odločiti, kaj
sploh hoče doseči z igralniškim
turizmom v Sloveniji. Ali ga
omejiti, kot to počne sedaj, ali
pa mu dopustiti, da se razvija.
Prepričan sem, da omejevanje
naše dejavnosti ne koristi niko-
mur - ne nam, zaposlenim, ne
tistim, ki so z nami poslovno
povezani, pa tudi kraju, kjer
delujemo, ne, saj Je igralništvo
sestavni del turistične ponudbe
in s tem vir zaslužka.
Goran Pre\'olšek, direktor igralnice v Rogaški Slatini. "Naša igralnica
plačuje najvišji možni davek, čeprav Je po velikosti in igralniških zmo-
gljivostih daleč najmanjša igralnica v Sloveniji."
Sff. 45. - 9. november 1995
INFORMACIJE
341
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so ro-
dile:
20.10.: Darja MRAZ iz Griž -
deklico, Zorka OJSTERŠEK iz
Velenja — dečka, Damjana
ŽOLNIR iz Žalca - dečka, Bre-
da STEGU iz Slovenskih Ko-
njic — dečka in Andreja
GRASCHTAT iz Celja - de-
klico;
21.10.: Marija JAZBEC iz
Lesičnega — dečka, Brigita
ROC iz Polzele - dečka, Suzana
DEBELAK iz Polzele - dečka,
Bernarda BEZOVŠEK iz Do-
brne - deklico, Tatjana HRO-
VAT iz Prebolda - deklico, Si-
mona PETROVIČ iz Velenja -
deklico, Simona RIBIČ iz Ro-
gaške Slatine - dečka in Indira
BERIŠA iz Celja - deklico; ,
22.10.: Vlentina OPERČ-
KAL iz Celja - deklico, Marija'
PEVEC iz Pristave - deklico in
Aleksandra GERŠAK POD-
BREZNIK iz Celja - dečka;
23.10.: Hermina LUBEJ iz
Štor - dečka, Marija GAJŠEK
iz Rogatca - deklico, Anica
HRIBOVŠEK iz Petrovč - deč-
ka, Vida ŠKAFER iz Žalca -
dečka in Marija ZALER iz Ro-
gatca - dečka;
24.10.: Stanka DOBNIK iz
Ponikve - deklico, Tatjana UR-
ŠIČ iz Celja - deklico, Ivica
JAVŠINEK iz Zreč - deklico,
Tanja GOLOB iz Velenja - deč-
ka, Kristina HRUŠOVAR iz
Braslovč - deklico, Andreja
HROVAT iz Šentjurja - deklico
in Janja NOVAK iz Žalca -
dečka;
25.10.: Suzana ČERENJAK
iz Celja - dečka, Mojca LAH iz
Šentruperta - deklico, Marija
FELICIJAN iz Velenja - dekli-
co in Simona BIZJAK iz Celja -
deklico;
26.10.: Andreja CEROVSKI
iz Rogške Slatine - deklici,
dvojčici, Brigita PRAVDIČ
OKROŽNIK iz Slovenske Bi-
strice - dečka. Greta ERAZEM
iz Radeč - dečka, Lidija LAV-
BIČ iz Dramelj — deklico in
Marija KRAJNC iz Celja - de-
klico;
27.10.: Nataša NOVAK iz
Celja - deklico, Renata PLA-
NINŠEK iz Celja - dečka, Po-
lona LORBEK iz Celja - dečka,
Metka TURNŠEK iz Celja -
dečka in Melita AJDNIK BICI
iz Zreč - dečka;
28.10.: Mirjana SLIVEČKA
iz Slovenskih Konjic - dečka,
Bernarda HRIBERŠEK iz Re-
čice ob Savinji - deklico, Vero-
nika LUŠO iz Slovenskih Ko-
njic - dečka, Alenka KOŠEC
KLARIČ iz Celja - dečka, Moj-
ca ČERNEC iz Celja - dečka in
Karla BURJAN iz Žalca - de-
klico;
29.10.: Andreja KLENOV-
ŠEK iz Loke pri Zidanem Mo-
stu - deklico. Cvetka ARTNAK
iz Celja - dečka, Gordana
KANDUTI iz Polzele - dečka,
Lada GOVC iz Prebolda - deč-
ka, Vesna AGREŽ iz Buč - de-
klico, Maksimiljana KOBULA
iz Šmarja - deklico, Vesna
BERGER iz Celja - deklico in
POROKE
Celje
Poročila sta se dva para in
sicer Damjan VRHOVNIK iz
Prebolda in Tatjana SITAR iz
Ilovce ter Bojan GEREČNIK
in Jožica KRUŠIČ oba iz
Celja.
Zlato poroko sta sklenila Fri-
derik in Frančiška KLAMP-
FER iz Celja.
Šentjur pri Celju	|
Poročilo se je šest parov:
Viktor ZALOKAR iz Šentjurja
in Bemardka JELEN iz Šem-
petra v Savinjski dolini, Franc
KOSABER in Angela KIDRIČ
oba iz Lutarij, Gorazd ŠMID
iz Planine in Marija PLEME-
NITAŠ iz Dobja pri Planini,
Primož POSINEK in Simona
CAFUTA oba iz Celja, Vinko
KLADNIK iz Košnice in Vik-
torija PANGERL iz Začreta
'ter Roman KRAČUN iz Pod-
gorja pod Čerinom in Andrej-
ka KOPRIVC iz Košnice.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Anton JAN-
ŽEK iz Rogaške Slatine in
Snežana CEROVSKI iz Prišti-
na, Milan DOLAR iz Miklavža
in Sonja KUŽNER iz Viršta-
nja, Janez ŠIBAL iz Ponikve
in Romanca SRBOTNJAK iz
Konuška, Peter OČKO iz Ro-
gatca in Brigita VODUŠEK iz
Zehenberce, Silvo VODUŠEK
iz Polžanske gorce in Matejka
CVETKO iz Mestinja, Rafael
ZUPANC in Petra PLANINC
iz Kozja ter Frank Andrej
SLANA iz Gornje Radgone in
Alenka NEŽMAH iz Rogaške
Slatine.
Velenje
Poročila sta se Damjan
REDNAK in Alenka CIZEJ
oba iz Florjana.
Brigita OBERŽAN iz Škofje
vasi - dečka;
30.10.: Alenka OSET iz
Šentjurja - dečka, Petra POD-
LUNŠEK iz Prebolda - dekli-
co, Nika MACUH iz Sloven-
skih Konjic - dečka, Polona
BORNŠEKiz Stranic - deklico
in Petra GRABNER iz Šmart-
nega ob Paki - dečka;
31.10.: Vlasta ZAPLATAR
iz Sevnice - deklico, Helena
AJDNIK iz Slovenskih Konjic
- dečka in Irena ROMIH iz
Šentjurja - deklico;
1.11.: Radoslava PUNGAR-
ŠEK iz Celja - dečka, Darja
KAPUS LEBAN iz Prebolda -
dečka, Ksenija DIMEC iz
Ljubnega ob Savinji - dečka,
Ema GAČNIKAR iz Vitanja -
dečka in Andreja PRELEV-
ŠEK iz Vranskega - deklico;
2.11.: Natalija VERDEV iz
Prebolda - deklico, Karolina
PISTOTNIK iz Loč - deklico,
Andreja KOVŠE iz Zreč - deč-
ka, Metka DEBELAK iz Celja -
dečka, Judita ŠTEFANČIČ iz
Polzele - deklico, Zdenka
TRATAR iz Celja - deklico,
Mojca ČAKŠ iz Gorice pri
Slivnici - dečka, Marija RE-
MIC iz Nazarij - dečka Milena
KORAŽIJA iz Slovenskih Ko-
njic - dečka in Terezija GO-
LA VŠEK iz Celja - deklico.
Žalec
Poročili so se: Livino OREL
in Marija ŠTRAJHAR oba iz
Prebolda, Bojan ZAVRŠNIK
iz Brega pri Polzeli in Polonca
ŠKETA iz Žalca, Andrej VER-
DEV iz Rakovelj in Ana SLO-
VAK iz Vinge ter Tomaž LE-
SKOVŠEK iz Ojstriške vasi in
Andreja FELICIJAN iz Brod.
SMRTI
Celje
Umrli so: Franc HROVA-
TIČ, 69 let iz Celja, Berta
GORJANC, 51 let iz Šmarja
pri Jelšah, Marija GOLEŽ, 95
let iz Celja, Dragutin MLI-
NAR,, 58 let iz Celja, Karel
KOŠENINA, 89 let iz Ljublja-
ne, Jakob STRAŠEK, 76 let iz
Šetovega, Vladimir LOREN-
ČIČ, 48 let iz Škofje vasi, So-
nja ŠKOBERNE, 68 let iz Ce-
lja, Gabrijela DETOMA, 80 let
iz Celja, Jožef PUNGERŠEK,
65 let iz Celja, Valentin KRI-
ŽAN, 51 let iz Loga, Emilija
KOŠTRUN, 79 let iz Vinc, Te-
rezija KOŠTOMAJ, 91 let iz
Celja, Vekoslava KORES, 71
let iz Rogatca, Franc PUKME-
ISTER, 87 let iz Celja, Konrad
CVIRN, 70 let iz Celja in Albi-
na SAJOVIC, 56 let iz Štor.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Zvonko GAJŠEK,
32 let iz Tratne pri Grobelnem,
Angela GOBEC, 69 let iz Sod-
ne vasi, Franc ZALOKAR, 51
let iz Žegarja, Marija VODEB,
81 let iz Lopace, Franc BREN-
CE, 41 let iz Celja, Janez KRA-
ŠEK, 71 let iz Gorice pri Sliv-
nici in Alojzij JEREB, 72 let iz
Laz pri Dramljah.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Franc JAZBEC,
84	let iz Kunšperka, Ana CAJ-
ZEK, 77 let iz Sp. Negonj, An-
ton BERGLEZ, 83 let iz Kozja,
Janez BUT, 59 let iz Rogaške
Slatine, Cecilija Marija ŠKET,
64 let iz Drevenika, Jožefa
STELAR, 71 let iz Pečice, Ju-
stina TUHTAR 72 let iz Šent-
jurja, Branko ŽOGAN, 40 let
iz Bodrišne vasi, Alojzija
KREGAR, 87 let iz Rogaške
Slatine, Ivan BLAJ, 72 let iz
Velenja, Friderik MIKŠE, 60
let iz Brestovca. Alojzija KRE-
GAR, 87 let iz Prneka, Ivan
BLAJ, 72 let iz Velenja, Jožefa
ČAKŠ, 84 let z Tržišča, Ivana
SALOBER, 64 let iz Grobelc,
Franc ŠTUKL, 89 let iz Sel,
Martin KRAMER, 67 let iz Za-
gaja in Jožef KOZOLE, 82 let
iz Vetemika.
Velenje
Umrli so: Miloš BLAGO-
TINŠEK, 65 let iz Celja, Raj-
mund STROPNIK, 41 let iz
Velikega Vrha, Janez URAT-
NIK, 60 let iz Polzele, Štefani-
ja KAVTIČNIK, 90 let iz Za-
vodenj, Ludvik RAČIČ, 88 let
iz Šempetra v Savinjski dolini,
Helena REDNAK, 81 let iz Te-
harij, Anton TAJNŠEK, 95 let
iz Amač, Marija DREV, 80 let
iz Šoštanja, Jožef ANTLEJ, 60
let iz Celja, Jožef PLEŠNIK,
78 let iz Kamne gore in Cecili-
ja KOŠTOMAJ, 81 let iz Nove
Cerkve.
Žalec
Umrli so: Marija VERDEV,
85	let iz Andraža nad Polzelo,
Roza DROLC, 89 let iz Ločice
pri V., Mihaela KOZOLE, 64
let iz Prekope, Helena MI-
KLAVC, 89 let iz Polzele, Ma-
rija PETROVC, 66 let iz Tma-
ve, Marija ŠMON, 64 let iz Le-
tuša, Alfonz TEKAVC, 51 let
iz Grajske vasi, Oto LOGAR,
50 let iz Žalca in Marija VER-
DELJ, 92 let iz Galicije
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinarjev je od
7. do 14.30.. Ambulanta za male živali dela vsak dan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure in od 16. do 17. ure, sicer paje dežurna služba za
nujne primere organizirana v popoldanskem in nočnem času. Telefon: 34-
233.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni de-
lovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega
dne paje organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166.
Sff. 45. - 9. november 1995
'35
INFORMACIJE
Šff. 45. - 9. november 1995
MALI OGLASI - INFORMACIJE

it. 45. M 9. november 1995

MALI OGLASI - INFORMACIJE
it. 45. M 9. november 1995
MALI OGLASI - INFORMACIJE

it. 45. M 9. november 1995

MALI OGLASI - INFORMACIJE
Sff. 45. - 9. november 1995
RUMENA STRAN
4<!
Koncert za kazen
Vodstvo celjske bolnišnice ni hotelo jamčiti za nakup
ultra zvočnega aparata za otroški oddelek, zato pa je moral
direktor bolnišnice mag. Aleš Demšar »za kazen« na dobro-
delni koncert Hajdi in njenih prijateljev v Golovcu. Najprej
je moral vse lepo pozdraviti, nato pa uro in pol potrpežljivo
poslušati pcsmicc. Kazen mora biti vzgojna!
Za narodov blagor?
Novi časi, stare navade. Dve sosednji občini, dva različna
politična svetova. Tudi v novi lokalni samoupravi, v občin-
skem svetu Šmarja pri Jelšah, je v ospredju predvsem blagor
celotne občine. Za razliko od Šentjurja, kjer je mnogim pred
očmi predvsem strankarski blagor.
(Ne) gotovost
Bili smo na sestankih, kjer
so Atomskim Toplicam pred
leti napovedovali črno pri-
hodnost, nato pa vedno zno-
va na srečanjih, kjer prejema
obsoteljsko zdravilišče priz-
nanja kot najbolj priljublje-
no v Sloveniji. Atomske To-
plice so lahko dobra šola za
tiste nesposobneže, ki se iz-
govarjajo predvsem na iz-
gubljene tržne priložnosti
nekdanjega jugoslovanskega
trga. Tudi Atomske Toplice
so po vojni izgubile množico
hr\-aških gostov...
Vane bo zbiral podpise?
Fotografija nasmejanega »zelenega« Vaneta Gošnika je
spomin na čase, ko je bil prepričan, da je z njegovo stranko
še vse v redu. Na zadnjih posnetkih je namreč manj optimi-
stično razpoložen, saj so mu s policijskega ministrstva spo-
ročili, da njegove stranke od konca aprila tako rekoč ni^eč,
ker so jo zaradi neusklajenega statuta črtali iz registra.
Vane besni, da gre za politično zaroto, birokrati pa ga
tolažijo, da bo po ureditvi zapletov s statutom stranke le-to
lahko spet ustanovil, če bo zbral 200 podpisov...
Naše gospodarstvo je
že dolga leta — raj za
voluharje.
Birokratski mlini bo-\
do še naprej mleli -J
»po	balkanskM
normah«.	|
Medicina raziskum
vpliv zimskega spa-1
nja na človeka — očit-
no so inšpektorji pre-\
hiteli medicino. \
Umazani posli so kot\
električni tok — tečem
»po liniji najmanjše\
ga odpora«.
Očitno bi mnogi ol)|
nastanku privatniM
firm najraje uporabili
— teorijo o »brezma-
dežnem spočetju«.
Da se ne ve, kdo pijel
in kdo plača poskrbi -]
plava kuverta. i
J
MARJAN BRADAČ
-
Zmeda na parkirišč
Spet si bomo privoši
celjski Interspar oziroi
tamkajšnje parkirišče, icij
očitno nepregledno ozna^
no, saj vsakodnevno priM
do številnih trčenj zmedeii
in hkrati nerodnih voznim
Verjetno ne bi bile od\'t
kakšne dodatne puščice,1
bi določale smer vožnje §
velikem parkirišču. V fl
sprotnem primeru bodo ®
rali tam odpreti še trgovino
rezervnimi deli za avtoi!>
bile.
Ne bom podpiral države, je dejal, ko je zavrnil
glavni dobitek na loteriji.
Življenje v dvoje je kruto. Kot da dihamo zato,
da dahnemo usodni da.
Ni čudno, da je vse več ljudi vremensko občut-
ljivih, ko pa politiki poskrbijo za toliko
nenadnih sprememb v ozračju.
V vsesplošni reorganizaciji javnih služb imajo
morda birokrati prav, da se držijo pravila, da
je bolje nič narediti, kot pa narediti napačno.
Priden delavec stoodstotno izkorišča delovni
čas, pameten delavec pa prosti čas.
Dokler bomo tako intenzivno zaposlovali sna-
žilke, nam še res ne bo treba pometati pred
lastnim pragom.	^^^^^^ ^^^
»Raufnkirar« Lojze jih ima veliko za ro-
kavom in vedno, ko se nam oglasi »vžge« s
svojim humorjem. Tudi tokrat je prejel naj-
več glasov naših bralcev za šalo »Testira-
nje«, žreb pa je med kuponi določil nagrado
tudi Ani Nuši Teržan iz Petrovč 246.
Zaključujemo pa tudi najnovejšo Petico,
kjer tudi pričakujemo vaše sodelovanje in
izmed prispelih sodelavcev bomo tudi ta
mesec izbrali pet potnikov za zabavni izlet.
Šala tedna
Testiranje
Vinski bratec sedi v parku
na klopi s steklenico vina in
sliko svoje žene. Mimo pride
gospod in ga vpraša kaj mu
pomeni slika žene poleg ste-
klenice, pa mu ta pojasni:
»Veš testiram se. Ko mi po-
stane všeč, takoj neham piti,
ker takrat vem, da sem že
pijan.«
Obisk v bolnišnici
Mož pride v bolnišnico na obisk k ženi in
jo takoj vpraša za počutje. Žena pa mu vsa
iz sebe začne razlagati: »slabo, slabo, veš
umrla bom.«
Mož pa ji odvrne: »Že veš, saj je bilo še
vedno vse po tvoje, pa naj bo še zdaj!«
Šoferka
Elka se na vse mogoče načine trudi, da bi
svoj avto parkirala na prostor med drugimi
avtomobili. Toda najprej trči v avto, kije bil
spredaj, potem zadene avto, ki je bil parki-
ran zadaj. Policist, ki je vse to opazoval, je
stopil k njej in jo vprašal: »Gospa, ali bi radi
parkirali ali igrali biljard?«
Slab dokaz
»Odprite« zahteva inkasant pred zakle-
njenimi vrati. Na drugi strani vrat je bilo
vse tiho.
»Odprite že vendar, vem, da ste doma, saj
so vaši čevlji pred vrati.«
»To ni noben dokaz, da sem doma, se
razhudi mož za vrati. Ali ne veste, da sem
lahko šel ven kar v copatah.«
Spomin
Dva se pogovarjata, kako dober spomin
imata. Prvi reče: »Jaz imam zelo dobrega.
Se spomnim vse od svojega rojstva naprej,
ko me je mama prinesla iz porodnišnice.«
Drugi mu odvrne: »Jaz imam še boljši
spomin. Se spomnim, da sem šel z očetom na
veselico, domov pa z mamo!«
Apetit
»Draga, zjutraj ne morem jesti, ker mi-
slim le nate. Opoldne spet ne morem jesti,
ker se mi ti kar naprej pleteš v mislih. Zve-
čer pa spet ne, ker mislim samo nate. Ponoči
pa še spati ne morem.«
»Ali tudi takrat misliš name?« »Ne, takrat
sem pa lačen in mislim na hrano.«
Vprašanje
»Kaj praviš Mihec, če bi ti kupila z mami-
co čez kakšen mesec sestrico?«
»Očka, najprej mi ti povej, kaj bosta stori-
la z mamico, če zdajle rečem ne!«
Norišnica
Direktor v pisarni je bil ves divji. »Tega
ne prenesem več! Saj to je prava norišnica!«
»Samo z eno razliko,« pripomni ena od
uradnic, »v norišnici je vsaj direktor nor-
malen !«
Šale so prispevali: Franci ZAJC iz Rimskih
Toplic, Janja KAJTNA iz Laškega, Franc
VREČKO iz Griž, Alenka TOVORNIK iz Pla-
nine pri Sevnici, Štefka KRAJNC iz Kozjega,
Ivan STRMOLE iz Celja in Viktorija TOVOR-
NIK iz Dobja pri Planini.
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:__
Sff. 45. - 9. november 1995