Cena 25 lir Tel. 94-638, 93.808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini TRST, torek 29. oktobra 1957 Leto XIII. . Št. 257 (3792) UREDNIŠTVO: UL., MONTECCH1 St. 6, II. nad. — TELEFON S3-*#S IN 94-63* — poStnt predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA St. 2* — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-IL. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 80. finančno-uoraviii 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za v»ak nam širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Četrti teden vladne krize v Še vedno se pričakuje uradna razlaga o zamenjavi Zukova Mollet ni dobil investiture P. Pflimlin novi kandidat? Vedno bolj aktualno vprašanje Tambroni: najverjetnejši čas za volitve ena izmed nedelj Bo senat predčasno razpuščen ali ne? - Na vladni seji razprava o ekonomskem stanju nekaterih kategorij uslužbencev - Danes sestanek centralnega komiteja PSDI MARŠAL MALINOVSKI novi obrambni minister SZ » ,, ■ bi kar tako 6'dstavljali najbolj popularnega vojaškega vodite-lja v državi. Zelo mnogo prostora posvečajo tej zadevi vsi največji časopisi v zahodnih prestol-nicah, kjer se je raznesla tu* či vest, da je prezidij KP izključil 2ukova iz prezidija. Ko so dopisnike zahodnih listov v Moskvi vprašali, ali lahko to vest potrdijo, so odgovorili negativno. Dodali pa so, da se pričakuje uradno sovjetsko poročilo že v teku te noči ali pa najpozneje jutri zjutraj. Končno se v redakcijah zahodnih listov poudarja, da v sobotnem uradnem sporočilu piše dobesecno, da je bil Zukov «osvobojen svoje dolžnosti«, in torej ne «od-stavljen« ali «razrešen». Nekateri poudarjajo tudi, da so Zukova ob njegovem prihodu na letališče z obiska v Jugoslaviji in Albaniji čakali le nekateri «častniki sovjetske armade in predstavniki ministrstva za zunanje zadeve«. Točno tako se namreč glasi tudi vest, ki jo je objavil« novinarska agencija «Tass». JERUZALEM, 28. — Izraelski parlament je danes ponovno izvolil za predsednika republike za drugih pet let Izaka Ben Zvi. Skupščina OZN nadaljuje razpravo o pr iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiin Nov sovjetski predlog v zvezi z razorožitvijo Ustanovi naj se stalna komisija v kateri naj bodo vse članice OZN Grški iti jugoslovanski delegat sta podprla sirski predlog - Podpis sirsko-sovjetskega sporazuma o gospodarski pomoči Seveda je povsem nerazumljivo, zakaj mora svet še vedno čakati na uradno razlago o odstavitvi maršala žukova. V vsakem primeru — bodisi, da bo postal predsednik vlade, bodisi, da ga bodo poslali tja, kamor ga je nekoč poslal Stalin — bi bilo koristneje za mednarodno delavsko gibanje, če bi bilo obveščeno istočasno z objavo novice o njegovi «osvoboditvi» dolžnosti obrambnega ministra. No, bodimo potrpežljivi, saj bomo morda že danes zvedeli za vzroke in tudi — posledice. Kot je že ves mesec kazalo, francoska kriza ni tako enostavna in lahko rešljiva kot se je zdelo v zadnjih dveh dneh, ko je Mollet — sicer s težavo — sestavljal vlado. V zgodnjih urah danes mu je parlament odrekel zaupanje. Možakar je namreč hotel imeti s poslanci čiste račune: Nikar mi ne izglasujte zaupnice, če ne nameravate čez nekaj dni glasovati za moj finančni načrt strogega varčevanja, da se rešimo inflacije. Tako približno jim Je povedal in večina poslancev očitno ni bila in ni za varčevanje, medtem ko Mollet ni hotel začeti tam, kjer je ob svojem padcu nehal. Predvsem pa ni hotel ponavljati tiste politike, zaradi katere je padel Oba sedanja razorožitvena odbora naj se ukineta . Komisija naj stalno zaseda na javnih sejah - Negativen odmev na zahodu V YORK, 28. — Sovjetski zunanji minister Gro- to ali ono razoroži-tveno vpra- je včeraj poslal glavnemu tajniku OZN Ham- šanje lahko razpravljalo dvo- cjoeldu pismo, v katerem Sovjetska zveza pred- stransko ali pa v omejenih ukinitev razorožitvenega pododbora OZN in usta- HSSSf S .v stalne komisije za razorožitev, ki naj jo se- simo diskusijo ter razvoj po-ajo vse države članice OZN. Danes pa je sovjet- svetovanj m stikov.« lelegacija ta predlog sporočila glavni skupščini v Načrtu lesolucije, ki je bil resolucije. . _ -__. .. predložen skupščini, je dodana olucija predlaga: 1. Jv £ ‘i)«®”. tudi izjava, v kateri se med ovitev stalne komisije h ’ ^radl obTeea ki ga ,e druSim obsoja dejstvo, da se-izorožitev, ki naj jo Javzela raUrožhvena tekma danji razorožitveni pododbor zijajo vse države Čla- Sedaj obsega namreč oboroži- [a * ^ vi n * , e s veto v n a * ki vn o s* OZN. Komisija naj do- tev posameznih držav moderno obve-žena 0 pogajanjih samo .logo proučiti vse pred- orožje zlast, atomsko m ter- v tolikžni ,nerl kollk()r velike 0 razorožitvi, ki SO bili monuklearno kakor tudi med- države tQ copužčajo. M™tr£hna’ miDOroČUa *****&uporabVlahko^pVzado- V londonskih poučenih kro-potrebna priporočila ne Katero kolj državo sveta ki gih se izrekajo proti novim avno Skupščino. bi bila napacjena.» predlogom Sovjetske zveze z« lomisija mora stalno za- «Ohraniit. mir je velika odgo- ukinitev razorožitvenega podim imeti javne seje vornost za Združene narode, odbora OZN. Komisija mora izvolit: nab 14.15. Kakor sta sklenili tajništvi tržaških kovinarjev na svojem zadnjem sestanku, bo v okviru sindikalne borbe tudi danes stavka v omenjenih o-bratih. Glede na ostrino borbe in važnosti zahtev, za katere se celavci borijo, bosta v prihodnjih dneh sindikalni organizaciji pozvali vse delavce kovinarske stroke, naj »e priključijo tej borbi, da bo tako ta postala bolj učinkovita. Omenjeni organizaciji proučujeta zdaj, kakšne oblike naj bi to sodelovanje imei<-. V zvezi s tem je bila včeraj seja stavkovnega odbora Zveze kovinarjev RIOM, ki je proučil sedanje stanje in načrt za nadaljnje oblike stavkovnega gibanja, ki naj bi o-jačile nastop kovinarjev. To je nujno potrebno, da se prepreči nadaljnje zavlačevanje in prisilijo delodajalci na priznanje delavskih pravic Hočeš nočeš se bodo morali delodajalci prepri-ati, da prizadeti delavci ne bodo popustili In da lahko zaustavijo obratovanje podjetij, če ne bodo priznane njihove pravice. Omenjeni stavkovni odbor se bo ponovno sestal canes in nadaljeval razpravo o tem vprašanju, nato pa bo sestavil zadevno sklepno resolucijo. Tudi koordinacijski odbor notranjih komisij FIOM v tr- spora. Jutri pa bo v dvorani v Ul. Tiziano Vecellio organizacijska konferenca Zveze kovinarjev FIOM; razpravljali bodo o bližnjem pokrajinskem kongresu nove Delavske zbornice CGIL v zvezi s sedanjo sindikalno borbo. V četrtek pa bo seja glavnega sveta sindikalnih zvez nove Delavske zbornice CGIL. Razpravljali bodo o položaju, ki je nastal zaradi colge in ostre sindikalne borbe tržaških kovinarjev. Poleg tega pa bodo proučili možnost sodelovanja, oziroma soudeležbe, tudi drugih strok, ki so neposredno prizadete zaradi omenjenega spora in trdovratnega stališča vodstva o-bratov CRDA ter Tržaškega arzenala. V zvezi s tem je pričakovati, da bo prihodnji teden po dogovoru z drugo sindikalno organizacijo prišlo do krepke protestne akcije. Zaradi trmoglavosti vodstva obratov CRDA in Tržaškega orzenala so ta podjetja imela do sedaj prav gotovo več kot milijardo lir škode, zelo pa so prizadeti tudi delavci, k* so zgubili ve£. kot 160 milijonov lir zaslužka. V obratih CRDA so namreč do sedaj stavkali že 43-krat; v Tržaškem arzenalu pa kar 67-krat; kar pomeni 480.000 ur stavke in izgubo 300.00Q ur nadurnega dela. Te suhoparne številke so dovolj zgovorne in so resna obtožba trmoglavosti delodajalcev. Odgovorne oblasti pa bi morale imeti pred očmi te številke in podatke ter prisiliti delodajalce, da ugod'jo pravičnim zahtevam detavcev. • * • Na kongresu miljske sekcije KPI so odobrili protestno re- Sestanek zavodov ljudskih hiš Treh Benečij Tržaški zavod za ljudske hiše IACP zahteva denar iz rotacijskega sklada Tržaški zvezi vzajemnih zadrug so namreč že dodelili 350 milijonov posojila iz tega sklada V preteklih dneh je bilo v Trstu zborovanje avtonomnih zavodov za ljudske hiše (IA-CP) treh beneških dežel. Zbu-rovanje je bilo zelo zanimivo zlasti zaradi vprašanj, ki so bila na dnevnem redu. Predstavniki zavodov raznih mest so poročali o stanovanjskem vprašanju v svojih pokrajinah, o težavah, s katerimi se borijo, in o dosedanjih uspehih na tem važnem področju zidanja ljudskih stanovanj. V obravnavi so zlasti obširno razpravljali o ministrskem odloku za zidanje neodvisnih mestnih četrti oziroma tako imenovanih »satelitskih mest«. Eno od teh mest bodo zidali tudi pri nas, in sicer bodoče naselje «Sv. Sergij« v Zav-ljah. O tem naselju smo že mnogo pisali, saj bodo od sedaj naprej vse gradnje ljudskih stanovanj osredotočene na omenjenem področju. Poleg tega pa bodo v tem naselju zidali stanovanja tudi razne državne ustanove, kot na primer INCIS, UNRRA-Ca- žaških in tržiških obratih CR j solucijo v zvezi z oorbo de-DA bo imel danes svojo se-1 lavcev v obratih CRDA in jo in razpravljal o razvoju I Tržaškem arzenalu. V resolu- llllllllltlliilllllllllllHIHIIHIIIIIIIItllHIHHIIIIItttlllllllllllllllHillHIIIUIIIlilHIIIIUIIIIIHIHUllllll Prerana grobova mrnmu sf mi kot d.a je bil vsepovsod. _ _ . I Misel na njega bo ved up o- JVlariO bila I stala v našem rmu in v naših | srcih.' Morda bomo ravno v tej misli našli uteho za našo Težko m mučno mi je, da, M“lo,st in v "**"». i I sp bomo razaovariali z njim. naravnost nemogoče se m, zd, \ ° ® 7utl(i bomo, zamisliti s: nase za> jen,e od » tu dalje brez tebe dragi Ma-^ , nam boš mnogo, no. Težka žalost grebe v na- • poredal, dragi Mario, s ih srcih ob misli, ki razjeda. yu p • ■' • OSIP KOSOVEL | Riko Malalan | um in krce, da nikoli vet ne bomo mogli vpraicti našega j Maria to ali ono, nikoli več mogli mu kaj povedali, kar bi ga meglo zunim/Jti, zato, da nam pove, kaj si on misli, da nam pove, kaj bi bilo prav, kaj naj storimo, ob kruti za-. Kot blisk se je včeraj povesti, da se ne bomo nikoli j poldne raznesla po Opčinah ve- mogli po razgovor iti z vesi, da Kika ni več med na~ ujiTn. I n!l v nedeljo so Openci, i zavesti se mi oblikuje nje-tki so ga obiskali v bolnišni* gova osebnost mnogovrstna in j ci, vedeli povedati, da se mu vendar enotna: prikazujse i zdravje zboljšuje, a včeraj, mi v vsej njem vedrosti in l tako nenadoma, ga je srčna šegavosti, duhovitosti, v nje-1'kap re.ila trpljenja. Riko Ma-govem pripovedovanju pol- j lalan je že dalj časa bolehal nem humorja, pa zopet ga vi-l in zadnja dva mesecu je pre-dim in čujem, kako resno raz-1 ležal v bolnišnici, toda nihče motriva o skupnih zadevah, ni mislil, da ga bo tako kma-kako s prijatelji preudarja, ka- lu vzelo. ko se huduje »n sku:a najti | Rtko se je rodil leta 1*93 rešitev,- če kaj m bilo prav. j na Opčfno/i. Nadarjenega deč-Vidim ga prijatelju med prija- , ka so starši poslali v takrat-teiji. i ?io nemško gimnazijo, kjer je In tako ga vidim zopet v I dokončal 5. razred, nato pa je svojem spominu, jaz sam še ! kot enoletni prostovoljca slu-otrok, na odru v Narodnem j žil vojsko. Ta!:oj ob izbruhu domu. kako se kreta kot po- j prve svetovne vojne je. bil polnoma drugačen lik nego je j mobiliziran in odposlan na bil on &am. To ni bil več rusko bojišče, kjer pa je kma. on, to je bila neka druga o- lu padel v ujetništvo. Javil -i _ i ■ '• _ I i- ••■nAelziiintitičitri nrn. ciji je ostra obsodba Confin-dustrie, ki se upira rešitvi tega spora in povzroča veliko škodo prizadetim delavcem in tržaškemu gospodarstvo. Poleg tega je tudi zahteva, naj oblasti energično posredujejo za ugodno režitev spora, saj gre za obrate IRI. Ob koncu pa je poziv prebivalstvu, naj bo solidarno z delavci, ki se borijo za svoje pravice. «»—. O V četrtek je prišlo v Rimu do prekinitve pogajanj za novo vsedržavno delovno pogodbo za delavce opekarske stroke zaradi odklonilnega stališča industrij cev-. Sindikalni organizaciji na našem področju proučujeta zdaj to vprašanje, o katerem bodo razpravljali tudi na prihodnjih sestankih prizadetih delavcev. HiiiiMKiMiitiaiiiitiiiiai mn tt iiiiiiiaiiiiiiiin 11111111111111111111 m m iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiii m tiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiaiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiaaiiii Okrožnica prefekture občinam našega področja Prizadeti kmetje bodo dobili brezplačno 4.000 stotov žita Žilo bodo razdelili med lisle kmetovalce, ki so zaradi vremenskih neprilik utrpeli škodo pri letošnji letini sas ter stanovanja za delavce in uradnike INA-Ca.sa. Podpredsednik tržaškega zavoda za ljudske hiše Geppi pa je predložil posebno resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta, V njej poudarja, da bi morali glavni del denarja iz rotacijskega sklada, ki je namenjen za zidanje ljudskih stanovanj, dodeliti zavodu za ljudske hiše za zidanje novih stanovanj. Obenem pa resolucija odobrava dosedanje stališče tržaškega zavoda zaljud-ske hiše do izkoriščanja denarja iz rotacijskega sklada za zidanje ljudskih stanovanj. Znano je, da vlada med upravo IACP in upravo rotacijskega sklada popolno nesoglasje glede uporabe tega denarja. Medtem IACP zahteva skoraj ves razpoložljivi denar zase, mu uprava sklada ponuja le okrog 100 milijonov od 700 milijonov lir, ki jih ima na razpolago. Uprava sjjlada je mnenja, da je treba s tem denarjem podpirati zlasti stanovanjske zadruge. Dejstvo pa seba, ki jo je on s pisateljem soustvaril. Medel je še v meni ta spomin, toda vendarle stvaren, prtjemljiv, tak, da mi jasno pove, da je bil Mario res polnokrven gledališki umetnik. Pozneje ga dojemam bolj in bolj jasno v nekaterih njegovih i zruzitih vlogah, vidim ga kot župnika, vid,m ga kot hantorja v Cankarjevem mčralju na Betajnovi». Vidim ga na odru v šentjakobskem Delavskem kon. zumnem društvu pri predstavah, ki jih je prirejala še s trdoživo, žilavo vztrajnostjo in kljubovalnostjo šentjakobska Čitalnica, Brez njega vsega tega ne bi moglo biti. Mario povezuje današnje dni s preteklimi in bi nas moral še vedno m še dolgo povezovati tudi s prihodnjimi. Vem, čutim, da tako občutijo tudi mnogi starejši in mlajši. Vsi smo povezani ob misli na našega dragega Maria. Iz žive resničnosti nam je ztuino, da Mario ne bi bil smel še zapustiti tega življenja, da nam je Mario imel še dosti povedati, da ni še odigral svoje vloge. In vprav zato nas je njegova smrt presenetila ter razžalostila in zapustila praznoto. Pričakovali smo od njega še in še nismo si mogli misliti kaj drugega. Bil je še zdrav in klen, bister se je k jugoslovanskim pro stovoljcem m po zelo dolgem. trpljenja polnem potovanju skozi Sibirijo in cez Tihi in Indijski ocean, je s svojim odredom prispel na so. lansko jronlo. Po končani vojni se je vrnil domov. Kmalu se je ure. tjavil kot nesebičen javni delavec, predvsem pa kot odkrit in odločen nasprotnik fašizma To ga je veljalo dolga leta zaporu in kon/inacije, saj je bil na pr. samo leta 11)31 od posebnega sodišča obsojen na X let zapora. Toda to ga ni prizadelo, potrl pa ga je odlok fašističnega sodišča, s katerim so mu odvzeli pravico očetovstva do lastnih otrok... Druga svetovna vojna ga je doletela v kon/inaciji. Toda takoj po kapitulaciji Italije se je lotil dela in začel organizirati naše mladeniče iz «po. sebnih bataljonov« v odrede NOV, s katerimi je tudi sam prišel v Jugoslavijo. Z zmagoslavno narodnoosvobodilno vojsko je prišel tudi naš Hi-ko v Trst in se ves srečen vrnil k Svoji družini na Opčine, globoko prepričan, da so se tudi v njegovi ožji domovini uresničili ideali, za katere se je vseskozi boril in trpel. Na Opčinah smo ga izvolili za predsednika krajev-nega odbora in to je ostal, in je živo doživljal vsa doga- dokler niso bili ti odbori uki-janja in naše skupno življenje. Vedno je bil tam, kjer se je nekaj občenašega dogajalo Ob spominu nazaj se zgrozim še danes kot snio v grozi vzdrhteli tedaj, ko smo zvedeli že prav ob koncu vojne, d/i ga je nemška policija odpeljala z doma z vso družino. Saj to je pomenilo konec. Pa vse njegovo dotedanje življenje ga je nujno moralo dovesti v osvobodilno borbo. Ne da se dopovedati, kako smo se vsi oddahnili, ko smo zvedeli, da so se vsi vrnili. P/i še ga vidim med obema vojnama povsod, kjer smo se kdaj sestali, kaj skrivaj priredili, vidim ga v raznih krajih, družbah .priložnostih. Zdi njeni. Po prvih vplitvah 1849 leta je bil izvoljen tudi za ob-iinskegu svetovalca na listi tedanje KP-STO. Toda njegovo zdravje je že bilo načeto m je za srčno napako bolehal nad pet let. Vsi vemo, da je bil Riko mož jeklenega značaja, poštenjak in blaga duša, ki je žrtvoval vse svoje življenjske sile, vso svojo srečo in tudi srečo svoje družine v korist skupnosti. Zavedamo se, da smo z Rikom izgubili velikega idealista, političnega borca starega kova. Preostalim naše globoko sožalj el I. S. V teh dneh je prefektura poslala občinam našega področja okrožnico, s katero jih obvešča, da je bilo za tržaško ozemlje nakazanih 4.000 stotov žita, ki naj se brezplačno razdeli med kmetovalce, ki so bili prizadeti zaradi vremenskih neprilik v letošnji pomladi. Tako bodo kmetovalci tržaške občine dobili 450 stotov žita, devinsko - nabre-žinske 459 stotov, zgoniške tisoč 145 stotov, repentaborske 324 stotov in dolinske 1.166 stotov. V kratkem bodo občinske uprave prejele posebne formu-larije, ki jih bodo razdelili kmetovalcem. Ti bodo morali na formularjih prijaviti zaradi vremenskih neprilik utrpelo škodo pri letošnji letini, posebna komisija pa bo nato ugotavljala resničnost navedenih. podatkov., _V. tgj , komisiji bodo župan ali njegov namestnik, predstavnik kmetijskega nadzorništva, lokalni poveljnik karabinjerjev, predstavnik kmečke organizacije, župn.k ter kmetovalec, ki ga imenuje župan. Na vsat; način bodo posamezne občinske uprave pravočasno opozorile kmetovalce, kdaj bodo formularji na razpolago. Prav tako bodo kmetovalci podrobno obveščeni o postopku, ki je potreben za brez-plačn dodelitev žita. «« . Prof. Lucio Lonza odpotoval v Rim Politični tajnik tržaške federacije PSDl Lucio Lonza je odpotoval sinoči v Rim, kjer se bo udeležil zasedanja centralnega komiteja stranke, ki se prične danes. Pred svojim odhodom, se je sestal z drugimi predstavniki strhje «U-nita Socialista«, s katerimi je proučil politični položaj, ki je nastal po milanskem kongresu. Lonzi so tudi poverili nalogo, naj se v Rimu zavzame za rešitev resnih trža.-kih gospodarskih vprašanj, predvsem pa spora v CRDA in v Tržaškem arzenalu. Azijska gripa V 48 urah, to je od sobote opoldne do včeraj opoldne, so prijavili 656 novih primerov azijske gripe. Iz tega lahko sklepamo, da so obolenja v u-padanju, vsaj za sedaj. Zbolelo je 564 zasebnikov, 88 beguncev, 2 vojaka in 2 osebi v internatih. Med begunci jih je zbolelo 13 v taborišču pri Sv- Andreju. 24 na Opčinah, 26 v Padricah, 10 na Trgu Libertži .td.. >« — OB »SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA« Denarno nagrade najboljšim dijakom Kot vsako leto, tako je tudi letos Tržaška hranilnica dala na razpolago ob »svetovnem dnevu varčevanja« vsoto 2.600.000 lir, ki naj se razdelijo med najboljše študente in dijake tržaških šol. V dogovoru s Tržaško hranilnico, je občinska uprava nagradila 10 univerzitetnih študentov z na. gradami po 50.000 lir, 48 dija kov višjih srednjih šol z nagradami po 25.000 lir, 45 dijakov nižjih srednjih šol z r.a gradami po 10.000 lir in 45 dijakov strokovnih šol z nagradami po 10.000 lir. Nagrade bodo dijaki prejeli v četrtek 31. oktobra na posebni slovesnosti, ki bo ob 11. uri v mali dvorani gledališča «Verdi». «»------- Zvišanje prejemkov uslužbencev javnih lokalov O Včeraj je bil odposlan /a dobritev na urad za del zapisnik o razširitvi nove raz- predelnice o draginjski dokladi za uslužbence v javnih lokalih. Nova razpredelnica bo veljala od 1. oktobra naprej. Poleg povišanja draginjske doklade bodo delavci te stroke dobili določeno vsoto na račun zaostalih prejemkov od 1. maja čo 30. septembra tega leta. ----«»—— V so «spiitnikovo raketo* V nedeljo ob 17.48 je veliko število Tržačanov opazilo s prostim očesom «sputmko-vo» raketo, ki je letela proti severozahodu. Ker je bilo nebo jasno, jo je bilo videti kot precej svetlo zvezdo. Gledalci so jo lahko opazovali največ poldrugo minuto. Raketo bi bili morali opaziti tudi včeraj, toda oblačno nebo je to preprečilo. «» — Nezgoda na delu Kljub zloma levega zapestja je Giovanni Tinunin iz Ul. Ginnastica, ki je med čiščenjem šip na vhodnih vratih poslopja trgovinske zbornice padel na tla, lahko zapustil bolnišnico, kamor se je zatekel po prvo pomoč, in odšel domov. Seveda se bo moral zdraviti coma in počivati 30 do 40 dni. Delo Franca Grizoniča iz Kolonje, ki je bil zaposlen v podjetju za demoliranje ladij, je obstajalo v razbijanju velikih jeklenih' zarjavelih plošč z veliko železno kroglo, ki je bila pritrjena na verigi. Ta pa se je nepričakovano pretrgala in krogla ni priletela na ploščo, pa£ pa delavcu na desno nogo. Precejšnja rana na nogi in verjetne kostne poškodbe so Grizoniča prisilile, da se je zatekel v bolnišnico, kjer je ostal na kirurškem oddelku. Tatovi na delu Ponoči med soboto in nedeljo so tatovi »obiskali« bar «11 ragno c ’oro» v Ul, Oria-ni. Ob odhodu so odnesli 7.000 lir v gotovini. 20.000 lir vreden zlat kovanec in tri kilograme kave. Anniju Padovaniju iz Ul. Rossetti pa so zmikavti u-kradli lambreto in izginili ne- znanokam. Žrtev ljubitelja tujih motornih vozil je postal tudi Eliseo Valle iz Ul. Bro-letto, ki ni več našel svojega skuterja na kraju, kjer ga je bil pustil predvčerajšnjim. Tatvino motornega kolesa je u-trpel tudi Karel Spanger od Sv. M. M. spodnje ,n mož je tatvino prijavil policijskim organom. Iz avta, ki ga je bil pustil na Greti pa so tatovi ukradli Sergiju Susi iz Ul. Rossetti skoraj nov dežni plašč. Prizivno sodišče oprostilo obtoženca Bencin, ki ga je Mario Te-disco iz Ul. Soncini dobil izključno v ribolovne namene, je možu napravil precej preglavic: predvsem je moral mož na zatožno klop, kjer je bil skupno s 45-letnim Brunom Destradijem s Trga C. Romana obtožen tihotapstva bencina, za katerega ni plačal dohodninskega davka. Destradi se je rešil kazni s tem, da je globo poravnal pri finančnih organih. Tedi-sco pa je moral iti pred sodnike, ki so ga januarja letos obsodili na 15 dni zapora in na 6.836 lir globe zaradi tihotapstva in 717 lir globe ker ni plačal predpisanega davka. Hkrati mu je sodišče preklicalo pogojnost, ki jo je bil dosegel za prejšnjo kazen in prav zaradi tega, ker To-disco ni hotel iti v zapor, je vložil priziv. Imel pa je nekaj sreče, ker so ga sedaj sodniki na sodišču druge stopnje oprostili pa čeprav z dvomljivo formulo zaradi pomanjkanja dokazov. «»------ Poenotenje plač uslužbencem bolnišnic Nedavno se je sestal odbor za socialno skrbstvo in javno dobrodelnost, ki je potrdil sklepe o poenotenju plač uslužbencem bolnišnic, otroške bolnišnice »Burlo Garofalo« i-i Občinske podporne ustanove (ECA). Poenotenje plač in periodične opviške so potrdili soglasno, za funkcijske doklade pa se je izrekla le večina od bora. ZAČETEK SEZONE V TEATRO NUOVO G. A. Borgese «Nadvojvodd» Četrta sezona tržaškega Stalnega gledališča se je pričela včeruj zvečer s premiero drame «Nadvojvoda» G. A. Borgese ja. Razumljivo je, da hoče neko stalno gledališče pričeti sezono z domačim avtorjem in Borgese sam je o-sebnost, ki zasluži take vrste počustitev. Vendar je jasno, da veliki kritik in literarni znanstvenik ter estet Borgese, ki se je spustil tudi v literarno ustvarjanje samo, prav na tem področju ni dosegel tiste višine kot s svojimi deli iz zgodovine kritike in literature Vredno je pri njem tudi poudariti, da je bil odkrit /antifašist in se je zaradi tega tudi izselil iz Italije ter postal državljan ZDA. Svoje prepričanje je hotel vsaj do neke mere izrazili tudi v svojih delih. Svojega sNadvojvodos (zadnji dan zgodbe Rudolfa Habs. burskega in Marije Večere v Muijerlingu) je napisal tako, da je podal verno sliko prestolonaslednika, ne da bi se pri tem spusti! v golo kroniko, ni pa tudi ta Rudolf v ničemer poveličevan ali idealiziran. Toda kljub temu nas ta oseba na odru spominja na junake raznih drugih dram. skih del iz preteklosti, Borgese se vi ustavil samo ob Iju-bavni zgodbi Rudolfa in Večere, temveč je hotel pokazati glavnega junaku kot človeka, ki je hotel reakcionarni monarhiji doseči kaj novega; vendar je tudi že v fazi, ko je nad čem takim obupal. Delo niti ni prav lahko za igranje in mogoče tudi ni bilo najbolj primerno za začetek sezone. Vsa teža, dialogov sloni skoraj vedno na Rudolfu, ki ga je kreiral Ottorino Uuerrini. Ne bi mogli reči, da snio bili z njegovim Rudolfom tako zadovoljni kakor že prej kdaj s kako njegovo drugo kreacijo. V ostalem bi mu morali priporočiti, naj go. vori glasneje tudi tedaj, ko hoče tiho govoriti, saj je znano. da se dvoranu Novega gledališča ne more ravno hvalili z dooro akustiko. Nad ostale igralce se je še dvignil Antonio Pierfederici, ostali pa so svoj posel opravili po svojih močeh. Zlasti bi si pa želeli j vlogo glasnika, ki jo je odigral Dar io Mazzoli, v boljših rokah. Nastopili so še: Michele Riccardini, Lino Troi-si, Guido Verdiuni, Curlo Ba-gno, Lino Savorani, Uirgio Valletta in Piero Rossi. Čedna a brez posebne izrazitosti je bila Enricu Corti kut Mariju Večera. Predslava je bila odlično obiskana in dvorana je bila slavnostno okrašena s cvetjem. Med gledalci so bili tudi predstavniki oblasti, tako generalni vladni komisar- dr. Palumara, komisar občine dr. Mattucci in drugi. Mogoče ne bi škodilo, če bi že kar ob začetku pripomnili, da se nam zdi nerazumljivo, zakaj in čemu šo potrebni neskončni odmori, zlasti če se še niti scena ne spreminja. Seveda je tudi že prišlo kar v navado, ki pa bi jo bilo treba radikalno odpraviti, da se predstava nikoli ne prične od devetih, temveč z najmanj dvajsetminutno zamudo. je, da omenjeni milijoni predstavljajo vračila posojil »A1-disio«. Zato bi bilo najbolj primerno, kar so že poudarili vsi tržaški časniki da bi ta denar v prvi vrsti dali na razpolago za posojila «Aldisio», ker je v uradih tega sklada vloženih že nad tisoč prošenj. Na nedeljski skupščini tržaške zveze vzajemnih zadrug pa so sporočili, da je uprava rotacijskega siklada odobrila stanovanjskim zadrugam 350 milijonov, ali polovico od svojega razpoložljivega denarja, za zidanje ■stanovanj. Na tej skupščini so sprejeli to vest 'z' velikim zadovoljstvom, saj jim je uspelo dobiti veliko vsoto denarja, s katero bodo sezidali najmanj 100 novih stanovanj za člane raznih stanovanjskih zadrug. Obenem pa so na tej skupščini kritizirali neko ustanovo, ki bi po njihovem mnenju hotela monopolizirati zidanje ljudskih stanovanj. (Brez - dvoma so pri tem mislili na IACP). Kot torej vidimo, so zadruge uspele dobiti polovico denarja, ki ga ima na razpolago rotacijski sklad, kar bo gotovo naletelo na ostre kritike in pritožbe pri zavodu za ljudske hiše. Poleg tega pa so na skupščini vzajemnih zadrug izrazili željo, da. bi uprava rotacijskega sklada še nadalje podpirala stanovanjske zadruge. Nezgoda Boljunčana 45-letni Lovrenc Žerjal iz Boljunca št. 189 je včeraj zgodaj popoldne peljal v kamnolomu »Salec« voziček poln kamenja, a naenkrat je nerodno padel. Posledica je bila, da se je potolkel po desni nogi in ker ima tuči verjeno kostne poškodbe, je moral ostati s prognozo okrevanja v sedmih ali v najslabšem primeru v 30 dneh na ortopedskem oddelku. «»--------- Padec starčka Peter Kobina iz Ul. Gozzi je predvčerajšnjim zvečer šel na sprehod. Med hojo je bil tako zaverovan, da ni v bližini Rossettijevega spomen.ka v Ul. Giulia opazil pločnika. Na tem se je 72-letni mož spotaknil in čeprav se je udaril v glavo, je odšel domov. Dan kasneje pa je spoznal, da je slabo storil, ker ni stopil k zdravniku. To pa je storil včeraj, a z rešilnim avtom. V bpini.-nici pa so ga morali sprejeti na II. kirurškem oddelku, kjer so mu med drugim ugotovili verjetne iobanjske poškodbe. Lato so si zdravniki pridržali prognozo. NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru Davanzo, Ul. Bcrinnl 4; Uiusti, Strada del Friuh 7 (Greta); Mulo, Ul. Buonarroti 11; Mizzac, Trg Venezia 2: Tamaro-Neri. Ul. Dante 7. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiu Izpred kazenskega sodišča Razširitev obtožnice o nenamernem umoru? ( UJCDSKA PKOStLKTA~) Prosvetno društvo »S. Škamperle« pri Sv. Ivanu obvešča svoje člane, da bo letni občni zbor v društvenih prostorih dne 30. t. m. ob 20. uri. Prosvetno društvo »Ivan Cankar« Sv. Jakob. Pričeli smo ponovno z glasbenim poukom. Kdor bi se hotel prijaviti, dobi informacije vsak torek in petek 'ob 17. uri v Ul. Montecchi 6-111. desno. ( GLEDALIŠČA ) GLEDALIŠČE VERDI Gledališka blagajna sprejema do 31. t. m. potrditev gledaliških abonmajev prejšnje sezone. Po tem roku bodo prostore. ki ostanejo na razpolago dodelil, novim prosilcem. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri ponovitev igre «Nadvojvoda» (tragedija v Maverlingu) G. A. Borgese-ja. Režija Franco Enriquez za abonma B. Prodaja in naročanje vstopnic pri gledališki blagajni - tel. 24-183. ^DAltOVl IlM IMtlgPKVKlj Namesto cvetja na grob poK. M. Si4e darujfjo nameščenci tvrdke Aariainnpex 5.000 lir za Dijaško Matico. «»------ OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 27. in 28. oktobra se je rodilo v Trsiu 9 otrok, umrlo je 21 oseb, poroki sta bili dve. POROČILI SO SE: oficir Bruno Ruzzier in gospodinja Liliana Benedetti, mehanik Friderik Cre-bei in gospodinja Marija Juriže-vič. UMRLI SO: 51-letna Josipina Kresevič por. Bensi, 58-letni Anton Mesghez, 63-letni Gustavo Rosa Uhana, 61-letna Romana Rugo, 75-ietna Orsolina Giovan-nini vd. Osti, 68-letni Ferruccio Cappi, 64-letna Maria Sincovich vd. Bibaio, 91-letna Teresa Bi-Siacchi, 78-letni Arcangelo Scar-pella, 66-letni Giovamii Pian, 70-letni Marco Codnik, 35-letni Mario Vascotto, 77-letni Giorgio Da Paulis, 76-letna .Katarina Kakob-čič por. Suber,* 66-letna Marija Schmidt vd. Ferluga, 57-letna Marija Cressevich por Vecchio, 75-letni Ernilio Sigon, 78-letn.j An-drea Losapio, 54-letni Domenico Biancorocso, 68-letni Giuseppe Parovel, 81-!etna Angela Zuchiat vd. Cherti. RADIO Štiri mesece pogojne zaporne kazni zaradi žalitve policista Skoraj na koncu procesa proti 45-letnemu Piu Toffolet-tu iz Ul. Montecucco in 47-letnemu Umbertu Pausehetu iz Istrske ulice, ki sta kot nameščenca Selada obtožena nenamernega umora, je državni tožilec pripravil presenečenj^: od sodnega zbora je namreč zahteval, da prekine razpravo in da mu poveri akte, ker iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V Četrti letni občni zbor Tabornikov „Rodu modrega va!a“ V nedeljo so imeli naši taborniki v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15 svoj IV. letni občni zbor, na katerem so prerešetali delo taborniške organizacije v preteklem letu ter sestavili nove načrte za bodoče delo, ki naj bo čimbolj uspešno in koristno. Občemu zboru so še priso- v glavnih obrisih začrtal delo, dosežene uspehe in smotre mladih tabornikov. Iz nadaljnjega načelniškega in tajniškega poročila je razvidno, da se je «Rod modrega vala« popolnoma uveljavil med našo nižješclsko in srednješolsko mladino, tako da obsega že sedem družin, raz- stvovali Dušan Hreščak, pred- tresenih po mestu, okolici ter stavnik Slovenske gospodarsko, kulturne zveze; prof. Kosovel, predstavnik Dijaške Matice, medtem ko je tabornikom prinesel svoj pozdrav delegat tržaškega Planinskega društva. Po petju taborniške himne je imel otvoritveni in pozdravni nagovor starešina Drago Pahor - Perun, ki je v Nabrežini in na Opčinah. U-speh pri pridobivanju članstva je tudi v tem, da so znali mladi taborniki pritegniti v svojo odganlzacijo tudi večje število vajencev. Iz delovanja v preteklem letu je omeniti predvsem taborjenje na Otočcu pri Novem pa so krenili naprej na II. zlet tabornikov Jugoslavije na Pale blizu Sarajeva, od koder so odnesli najboljše vtise. Glede bodočega delovanja pa bo tržaška taborniška organizacija skušala mladino seznanjati z našimi kraji v bližnji okplici ter bo v ta namen tudi prirejala krajše poldnevne in enodnevne izlete. Nato so sledile volitve, ki so potrdile za starešino Draga Pahorja - Peruna, za načelnika in tajnika pa sta bila izvoljena Klavdij Palčič-Bor in Mava Miklavec - Iskra. O delovanju mladih tabornikov bomo objavili caljši sestavek v eni izmed naših p n.- TOREK, 29. oktobra 1957 l’KSl POSTAJA A 11.30 Parada lahkih orkestrov; 12.60 Predavanje: «Potni vtisi iz današnje Češkoslovaške«; 12.10 Za vsakogar nekaj: 12.45 V svetu kulture; 12.55 Ciganski oike-ster G rego ra Serbana; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Vabilo na ples; 18.00 Brahms: Koncert v D-ouru op 77 za vfolino in orkester; 18.40 Polke Johanna Straussa; 18.55 Narodne pesmi v priredbi Cirila Preglja: 19.15 Zdravniški vedež; 19.30 Pes,ra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Zvočni mo,- zalk; 21.00 Paul Bourget; »Opoldanski zlodej«, drama v 5 dej.; igrajo č.ani Radijskega odra. K U P E R Poročila v ItaUjanšUni: 6.30 12.30. 1630. 17.30. 19 15. 23.00. Poročila v slovenščini: 130 1330. 15.60. 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane: 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 11.00 Otroški kotiček; 11.15 I.uise VVatker igra na kitaro; II.30 Iz baletov: «Sylvia», »Nai-li», «Coppelia»; 13.40 Kmetijska univerza: «Uspe hi letošnjega nagradnega tekmovanja in priprave za prihodnje leto«; 13.50 Torkov operni oder; 14.30 Okno v svet; 14.40 Melodije iz filmov; 15.10 Zabavna glasba: 15.25 »Jugoslovanska rapsodija«, izvajajo člani Ansambla za narodne pesmi in plesov iz Beograda; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Od melodije do melqdije; i8.10 Simfonični kon- mestu, nekateri boljši član* hodnijh sttvilk. M. 13. ni izključeno, da obtoženca nista edina krivca. Toffoletto in Pausche sta se morala zagovarjati zaradi nenamernega umora. Toffoletta obtožujejo, ča ni kot delovodja Selada ,na odseku Reške u-lice dal Pausehetu nalogo, da bi pazil na rdeče luči v nočnem času, luči, ki morajo biti v opozorilo pešcem ih šoferjem, da So dela v teku. Pau-sehe pa ni nadzoroval ponoči, kot je bila njegova naloga, luči posebno še 23. januarja 1955. leta, ko je pihala tudi burja. Posledica je bila, da je 44-letni Umberto Vecchiet od Sv. M. M. spodnje, ki je vozil trokolesni tovornik, prepozno opazil cela na cesti. V zadnjem trenutku se je Vecchiet hotel izogniti pregradi, na kateri je bila obešena luč, a je bila u-gasnjena, zaradi česar je o-stro zavil na levo. Da ne bi zašel s ceste, je ponovno zavil na desno, a vseeno je vozilo vrglo ob izkopan jarek, kjer se je zvrnilo na levo stran. Pri tem je izgubil življenje 41-letni Emil Mihalič od Sv. M. M. spodnje, ki je bil tudi na vozilu, medtem ko so resno ranjenega Vecchietta odpeljali v boln.šnico, kjer se je šest mesecev boril s smrtjo in končno tudi 15. julija istega leta podlegel. Od tu tudi čruga obtožba nenamernega umora. Po mnenju državnega tožilca, vendar je to treba še ugotoviti s preiskavo, nista samo sedanja obtoženca kriva tragičnega dogodka. Možno je, da niso vodilni organi dali potrebnih navodil podrejenim, zaradi česar si je tožilec pridržal pravico, da obtoži istega čejanja tudi druge in še posebno nekega inžen*rja in nekega arhitekta. Sodišče je sprejelo tožilčev predlog ter odredilo, da se akti pošljejo državnemu pravd-ništvu, zaradi česar je bil proces odložen na kasnejšo dobo. Preds.; Corsi, tož.; Pascoli, zapisn.; Petrocelli, odv. zas. stranke: Nimira in P. P. Poi-lucci, obramba; odv, Morgera. SOŽALJ E Ob bridki izgubi tovariša Sila Marija izreka vodstvo Neodvisne socialistične zveze družini in svojcem iskreno so žalje. Ob smrti Maria Sile in Rika Malalana izreka uredništvo «Primorskcga dnevnika« hudo prizadetima družinama svoje iskreno sožalje. cert: 19.00 Igra orkesfer radia Ljubljana; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 327.1 m. 202.1 m. 212.4 m Poročila: s.uo, 6.u0, 7.00, 8.00, 10.06, ,3.00, 15.00, 17.00. 19 30. 22.00 5.00 Pisan glasbeni spored; 8.05 Slovenske narodne pojo mali ansambli; 8.35 Janez Krstnik Novak: Figaro (scenska glasba k Linhartovi igri «Ve5eli dan ali Matiček se ženi«); 9.00 Zabavni mozaik; 9.30 Solistična glasba; 10.10 «Pozdrav iz Hjerna»; 10.40 «Pojte z nami!«; 11.00 Ni colo Pa-ganini: Koncert za violino in orkester št. 2 v h-molu: 11.30 Za dom in žene; 11.45 Poskočna harmonika; 12.00 Slovenske narodne v priredbi Milka Skcberneta in Cirila Preglja1; 12.30 Kmečka univerza — Ing. Vlasia Stergar:* Zimsko škropljenje sadnega drev-, ja; 12.40 Orkestralne miniature; 13J5 Iller Pattacini in njegovi instrumentalisti; 13.30 Pisan spored opernih melodik 14.20 Za otroke (Dušan Sitnic: Na Cukur Cesmi); 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Potopisi in spomini — Kasimir Ed-schmid: Na poti do Viktorijinih slapov; 16.00 Popoldanski simfonični koncert; 17.10 Spomini na Broadway; 17.50 Trije pevci — tri pooevke; 18.00 Športni tednik: 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov; 20.00 Koncert Ljubljanskega komornega zbora; 20.30 Radijska igra — Hans Ditler: Kapitan balona (prva izvedba); 21.30 «Praznik svetečih češenj« (japonske pesmi v priredbah za veliki zabavni orkester); 22.15 a) Pojo Teresa Brevver in Mc Guire Sisters, b) Veliki zabavni orkestri igrajo za lahko noč. 'ELEVIZI.IA 17.30 Film; 21.00 Glasovi in obrazi sreče; 22.00 Na avtomobilski razstavi; 22.50 Stoletje poezije. [ KINO J Lxcclsior. 16.00: «Kazbeljen $>vi-nec», Burt Lancaster, Tony Cu>rtis, Susan Harrison. Fenice. 16.00: «Zelezni razred». Fiim o mladini brez skrbi. Nazionaie. 16.00: «zig sovraštva®, Joseph Cocten in Viveca Lind-fors. Filoarammatico. 16.00: «Stirje konjeniki tero.rja», S. Mc Naily. Grauacielo. 16.00: «Venka ljubezen Elizabete Barett», J. Jones, I. Gielgub, technicolor. Supercinema. 16.00: «Povratek Joe Dakota«, J. Mahoney, teen-nieolor. Arcooaleuo. 16.00: «Drango», J- Chandier. Astra Bojan. 16.30; «Slutnja», C. Bcrelli in G. Latilla. Capitoi. 15.30: «Oick v soncu». Cinemasccpe, technicolor. » G. Mason, J. Fontaine, J. Dan-dridge, H. Belafonte. CrisiaUo. 16.00; «Kaplar Sam». Zelo komičen fiim. Dean Martin in Jerry Levvis. Alabarda. 15.30: «Trije mušketir-ji», L. Turner in G. Kelly. Aldebaran. 18.00: «Borbena himna®, R. Hudson. Arniču. 16.00: «Velika igra», Gina Lollobi igida. Prepovedano mladini. Aruicuia. 15.00: «Crni biser Ti-hegia oceana», V. Mayo. Aurora. 16.30: «Susanna tutta panna», Marisa Allasio. Garibaldi. 16.00: «Dva iz Texasa», VVilliam Holden, Glenn Ford. Ideale. 16.00: «Aipski angel», L. Boni. Impero. 16.30. «Susanna tutta pannL». Iialia. 16.00: «Okno nasproti®, B. Bardot. Moderno. 16.00: «Varjetejski vrtiljak®, Toto, A. Magnani, A. Fa-brizi, R. Rascel, \Vanda Osiris. San Marco. 16.00: «Zlato», M. Zetterling in G. Cole. Savona 16.00: «Indijanski bes®, V. Mature in S. Bali. Viale. 16.00: «Za zverine ni prostora®. Technicolor. Vttt. Veneto. 15.15: «Carovn>k dežja®, B. Lanoaster, K. Hepburn. Belvedere. 16.00: «Flash! Crna kro>mka», R. Cameron. Marconi. 16.00: «Jeklena džungla®, P. Lcpez. Mass,mo. 16.00: «Angel v ringu®, Novo cine. 16.00; «Mister X mož v senci®, E. VVilliams. Odeon. 16.00; «Velika pregrada®. Radio. 16.00: «Izobčenc:», A. Murphy. Secolo Sv. Ivan. 16.00: ((Anastazija®, Lili Palmer. Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminil naš odbornik in kulturni deiavec Mario Sila Hudo prizadeti družini izraža svoje iskreno sožalje Slovenska prosvetna zveza Sporočamo žalostno vest. da r.as je po Kiatki bolezni zapustil naš dobri :oprog in oče MARIO SILA Pogreb dragega pokojnika bo danes 29. t. m. ob 15.15 uri iz hiše žalosti, Ulica Gatteri 23. Žalujoča soproga Valerija, hčeri Milena in Danila z možem Karlom Rosnerjetn, vnukinja Barbara in ostalo sorodstvo Trst, 29. oktobra 1957. '“I1" natelj «Centralsped», Tržaška spedicijska družba z Trst sporoča žalostno vest, da je umrl njen MARIO SILA Pogreb bo danes ob 15.15 izpred hiše žalosti v Ul. Gatteri 23. Trst, 29. oktobra 1957. Uprava in članstvo Slovenskega narodnega gledališča sporočata, da je včeraj nenadoma umrl dolgoletni sodelavec SNG in znani kulturni delavec — eden prvih igralcev gledališča v Narodnem domu MARIO SILA Ob liudi izgubi izrekamo družini naše globoko sožalje. Trst, 29. oktobra 1957. OBRAČUN NOVE POLJSKE POLITIKE NA PODEŽEUU «Januarske direktive» so kmeta zainteresirale Ureditev zemljiških knjig, večja sproščenost, zmanjšanje obveznih dajatev in drugi elementi, ki so pri kmetu povečali zanimanje za zemljo Največji pomen v 'vrsti dotedanjih ukrepov predstavlja. 1° vse' akor tako imenovane januarske direktive« o poljedelski politiki, ki sta jih skup-J*° izdelala CK Združene de-iavske stranke Poljske in o-•tednji odbor Združene kmečke stranke. Ta navodila po-Jasnijo novo smer v poljski kmečki politiki, kljub temu Pa ša ne predstavljajo nekakega nrograma. Z njihovo uresničitvijo, z njihovim izvajanjem pa naj bi se ustvarila Složnost za realno osvono ta programa, • Katere so glavne značilnosti ■eh direktiv? Pravica do lastništva in do nakupa in prodaje zemlje. Na f°ljskem se poudarja, da ?po s,ovanje lastništva, da u.-tver. l»nie pobojev za svobodno razpolaganje z zemljo znatno Pripomore k naraščanju zainteresiranosti kmeta za dvig kmečke proizvodnje. Dolgo !ei So na Poljskem zanemarjali '»ko vpisovanje v katastrska 1/1 zemljiške knjige in kmet že ni več čutil lastnine •''njega posestva. To je poseo Pa čutil mali kmet, ki je v P'Vojni dobi dobil zemljo on asrRmi reform,. kot tudi pou •ki kmet, ki se je iz star* fl'jske preselil na zapadna Področja Poljske, od koder s» sn izselili Nemci. ^a ne bi prišlo do ponovne Ustvarjanja veleposestev pterih lastniki bi ponovno iz °riščali tujo delovno silo, in * se ne bi ponovno okrepili -■baški elementi, državna u-Prava še vedno nadzira vsak nakjip jn pro(jajo obdelovalne P°vršine, s tem je zagotovlje-P0, da do l.ovih obdelovalnih P 5vršin pride le kmet. Nad«- ie še določeno, da na no-" kupljena zemlja skupno e 0n°- ki jo kmet že ima, ne *hie presegati 15 hektarov ob pi°valne površine. Ce pa gre 28 Posestvo, kjer se v glav-Pem goji živina, sme posestvo °osegati 20 ha površine. Ce Jekdo to načelo prekrši, si je rzava pridržala pravico od-Z8ti višek. . je eno načelo ali bolje e* izmed ukrepov v gornjem •JPislu. Drugo načelo pa je pdeče: gospodarski odnosi '“d vasjo in mestom se mo-*J° razvijati na temelju na-adne tržne izmenjave, ki ua 8 določajo ekonomska sred-*Va, ki jih usmerja državna Prava. Ta pa teži za tem, da ** doseže čim večja rentabil-10st kmečke proi-vodnie. Poleg gornjih dveh so vai- * tudi spremembe v sistemu “Veznih oddaj. Za sedaj je P°ljsko gospodarstvo še vedno stanju, da kmeta še ne mn- * oprostiti nekaterih obvez-'h oddaj. Vendar mora kmet anes oddati le 60 odstotkov Prejšnje obvezne količine ži'» 'n Za to žito dobi dvakrat jo ceno. To je precejšnja Sprememba v razmerju p Projšnjim stanjem in je poseb-® važna za tiste predele Polj-j *- kjer je žito glavni pride c*. Čeprav se na poljskem Podeželju mnogo graai in se Jub visokim cenam čuti po-"?anjkanje gradbenega male-’aIa. se računa, da bo višek, Sa dobi poljski met za , °- odšel v glavnem za na-tPP umetnega gnojila, kmetskih .'■troiev in drugih t.-ed-ev za povečanje pridelkov, ^osebna pozornost je bila Danes na Poljskem ponovno posvečajo veliko važnost krepitvi raznih oblik zadružni* tva. Sem spadajo nabavno-prodajne .zadruge, mlekarske zadruge, sadjarske zadruge te? posojilnice in hranilnice na zadružni osnovi. Pri tem se posebno poudarja popolna s:» mostojnnst teh zadrug. Tako na primer nabavno-prodajne zadruge delujejo povsem sa mostojno in so v neposrednih trgovskih stikih s tovarnami, urugimi zadrugami ali obrtn’ ki. S tem je omogočen neodvisen nakup vsega, kar je po deželju potrebno. Vzporedno » tem je zelo važna tudi spre memba vloge državnih stroj mh postaj. Te so postale nekaka služnostna podjetja, ki izposojajo traktorje in poljede' ske s roje ali pa popravljajo podobne stroje, ki so last zadrug ali zasebnikov. Novo viogo in pomen imajo tudi državna kmečka posestva. Na teh so že osnovali delavske svete, od katerih pričakujejo precej, posebno kar se njihove rentabilnosti tiče Kako pa je poljsko podeželje sprejelo vse te spremem be? Kaže, da je poljski kmet a razumevanjem sprejel novo smer poljedelske politike, T" dokazuje dejstvo, da se na poljskem podeželju opaža več it dejavnost in da se je pridelek povečal. Nadalje se to opaža v povečanju investicij na podeželju in to tako iz lastnih sredstev, kakor tudi i.z državnih sredstev v obliki državnih kreditov. Na podeželju se opaža tudi mnogo bolj živa iniciativnost pri ustanavljanju raznih oblik organizacij in krožkov. Do juniia letos je bilo osnovanih na Poljskem 8000 kmečkih krožkov, k: so zajeli 270.000 kmetov, v zadnjih mesecih pa se je ta organizirana dejavnost še povečala. V šestih mesecih letošnjega leta je poljsko podeže lje uporabilo 86.000 ton umetnega gnojila, več kot v ištem obdobju lani Na večjo zainteresiranost kmeta kažejo tud' dolgoročna posojila. Vtem ko je bilo v prvih 6 mesecih lan' danih 135 milijonov zlotov kredita za investicije, so poljsk kmetje v istem obdobju leto? najeli posojil kar za 480 milijonov zlotov. Iz tega sledi, da so dosedanji rezultati »januarskih direktiv« zares vredni, da jih zabeležimo. Z RAZSTAVE A. ČERNIGOJA V CELJU Avgust Černigoj: Transformatorji (Laško) — olje, 1957. Pripombe ob 1. št. dadra» V začetku septembra 1.957 je izšla v Trstu prva številka mladinske revije Jadro na .12 straneh. Revija izhaja vsake tri mesece. Odgovorni urednik in izdajatelj je Milan Dolčič, sotrudnikov iz mladinskih krogov pa je dobra desetori-cu. Dosedanje vesti o Jadru so bile bolj opozorilo na novo dejstvo kakor poročilo ali o-ceno. Z ato morda ne bo odveč še nekaj pripomb k celoti in posameznostim tega novega dejstva. Uredništvo se obrača na bralce revije z zanimivo napovedjo. Pravi, da bo prva številka marsikoga presenetila in jo bodo nekateri sprejeli z veliko hvaležnostjo, drugi pa skeptično. Napoved se je uresničila. Revija želi biti izvenšolsku in vsemladin-ska. Po snoveh je to že pre cej dosegla, po sotrudnikih še ne dovolj; do kod bo vsemla-dinska po krogu svojih bralcev, pokaže bližnja prihod- p0sv Krn “cena tudi organizaciji ečkv- proizvodnje in novim ^atetn k socialistični preobraz-s-1 Podeželja. Po vsej Poljski j* ')rganizirajo kmečki krožki, težijo za tem, da usmerijo “■iškega kmeta k povečanju pridelka. Ti krožki nimajo •Piičaja teoretičnih razglab-(.8ni. pač pa so bolj praktič-'e8a pomena, ker imajo svoje "trni; larje sekcije, sekcije čebe-sekcije živinorejcev in ^tobno. Na Poljskem menijo, da je ^ a)bolj pravilna pot v socia-stnHC''° Podoželja — pot po-Pnega prostovoljnega preho-jj" °d individualnega gospo-?2stva preko raznih oblik i»vU*npgi1 upravljanja k prodnim zadrugam« J*Mnji način organiziranja °vnih zadrug proti volji in j °ti Prepričanju kmeta, krite osn()vnth načel zadruž samouprave, vsiljevanje atuta, omejevanje iniciative, “■Panjkljivosti v nabavi sred- VISOKA JE CENA, KI JO ČLOVEK PLAČUJE ZNANOSTI Posredni računi o velikih stroških ki jih terja kroženje umetne lane» Čeprav je ameriški vojaški proračun velik, bi morale ZDA dajati skozi osem let kar deset odst. proračuna za letalstvo, da bi zbrale sredstva za izstrelitev enega satelita Vse od dne, ko je pred 25 dnevi začel iz jonosfere sovjetski umetni satelit dajati svoje značilne znake «bip. bip», beremo v vsem dnevnem ln tudi strokovnem časopisju vse mogoče domneve in temeljitejše študije o tem. kako so Rusi svoj satelit izdelali, in o tem, kako so ga pognali na tolikšno višino. Vsi ti opisi se kolikor toliko skušajo približati resnici, pa čeprav je gotovo, da ni doslej povsem točno povedal še nihče, kajti iz povsem razumljivih razlogov sovjetski znanstveniki še vedno krijejo svojo «tehniko», ki so jo uporabili pri tem velikem, edinstvenem po-dvigu. Toda čeprav smo doslej brali o ruskem podvigu ter o podobnih poizkusih ali št.e načrtih v ZD4 toliko, »mo kaj malo izvedeli o tem, koliko taki podvigi stanejo. Tudi danes, ko l'omo zbrali nekaj podatkov o tem. ne moremc trditi, da ?o te številke kdo ve kako točne, saj vlada tudi glede tega tako na Vzhodu kot na Zapadu hermetične tajnost. Vendar Se da marsikaj sklepati iz tega, kar bomo tu napisali, in to zato, ker nam o teh podatkih govori človek, ki je v zadevi precej podkovan. V eni izmed zadnjih številk revije «Alata» je italijanski strokovnjak Glauco Danska *Fyens Landmanstank« iz Odense Je organizirala svojo potujočo podružnico, ki obišče redno majhna središča in vrši vse bančne posle in tako prihrani ijudem izgubo časa in nepotrebne stroške. Partel objavil nekaj zanimivih podatkov o stroških, ki jih terja gradnja najsodobnejših letal in rgket. Čeprav je Partel sam na sebi že strokovnjak, posnema podatke po enem najboljših stro-kovnjaikov za rakete, in sicer po inženirju Saengerju, ki ga lahko smatramo za enega izmed pionirjev raket. V naslednjem bomo navedli nekaj številk, ki se sicer ne nanašajo neposredno na rusku satelit, pač pa nam posredno povedo, kako draga je ta zadeva. 2e sam navaden, seveda sodoben avion s klasičnim motorjem je zelo drag 111 stane 1000 dolarjev za on kilogram svoje teže. Najbolj drag je seveda motor. En kilogram najnovejšega tipa klasičnega motorja, to se pravi tistega letalskega motorja, ki je namenjen letalu s propelerjem, stane 10.000 dolarjev. Reaktivna letala pa stanejo kar stokrat več kot klasična letala, saj se vrti cena po kilogramu vsega letala že okoli sto tisoč dolarjev za kilogram. Motor za taka letala pa je še dražji in stane kar sto milijonov dolarjev za kilogram. Do tu smo govorili o letalih, ali bolje o njihovi ceni po kilogramu. Iz tega sklepajo, da stane en statoreaktivni lovec eno milijardo dolarjev, statoreaktivni bombnik pa celo 5 milijard dolarjev, 0-brambna raketa za sestrelje-vanje raket-bombnikov pa stane dve milijardi, »aketa-bombnik pa celo 18 milijard dolarjev. To so vsekakor astronomske številk«, ki nj;hov realen obseg povprečen zemljan kaj težko dojame. Z njimi se pač ukvarjajo le državniki, ki jih vnašajo v državne proračune. Ing. Saenger je glede tega navedel sledečo primerjavo. Ce dodeli ameriški kongres 10 odstotkov svojega mirnodobskega proračuna za letalstvo samo na slednje štiri vrste letal, bi Ameri-ani I s temi sredstvi mogli šele iilliHiiHiiiiMiHtmiiilitinmmiifMiMiiimiiimiiimiiiiimiiiimiiiiMiiiiiiHiiilllltiHiiitiilitMHtiiiimiiimHiiiiiiiiiMHimitiMiiiiillliiimiillmilliitilllllHilliiiilitiiitiitmttioiMiiiiiiiHiiiiiiiiitii EDINSTVEN PODVIG DVEH TRGOVSKIH POTNIKOV 416 KM PO BRZICAH KOLORADA ttev ; * do a proizvodnjo — vse to lih hj« Ura vedlo uo razpada števil zadrug. Da bi se to sta-Popravilo in zagotovila J-Hna dejavnost zadrug, se d iti c'a ,nora država nu- “hiogoč hliln Pomoč, ki naj zadrugam '■ polno izkoriščanje n,>ve dejavnosti. Nadalje se , ra hud državo in zadrugo javiti odnos, ki naj za-f,tQi zentabilnost poljedelske Vol vodnje, popolna prosto Ta JP°st združevanja kmetov v tlrsnl Beer in John Daggett, sta se odlo-čTa prebiti letošnje počitnice na zelo nenavaden način: preplavati sta nameravala nad 400 kilometrov divje reke Kolorado, ki jo smatrajo za en0 najbolj divjih na sveti. Vsi so bili mnenja, da se jima je zmešalo, zlasti ker nista za tak podvig imela dr.igih izkušenj kot plavanje v morju in v bazen.h okrog Los Ange.esa. Da bi spoznala reko, ki sta jo nameravala premagati, sta prevrnila vse knjižnice v mestu in proučila številne knjige o tej reki, omislila sta si zemljevide in se raz-govarjala z ljudmi, ki so o reki vedeli kaj več. Kar sta izvedela, je znatno zmanjšalo njun pogum. Vedeti je namreč treba, da je reka Kolorado polna brzic in da teče kilometre in kilometre skozi globoke pečinaste soteske (kanjone). Do sedaj so se skušali prebiti s čolni, ponekod so jih morali nositi na ramah, več pa se jih je razbilo ob pečinah. « Za svoj podvig sta se Bill in Dagett primerno opremi- la: pod nepremočljivo črno gumijasto srajco sta oblekla volneno perilo, na noge pa sta si nataknila gumijaste plavuti. Za seboj sta vlekla nepremočljivi vrčči s toplimi oblačili, spalnimi vrečami, svetilkami, priborom za prvo pomoč in zalogami hrane zr- T dni. Vsaika vreča je tehtala 40 kg in na njiju sta se mogla tudi odpočiti na vodi. Prvih 10 kilometrov je šlo brez težkoč. Tedaj pa sta u-gotovila, da se začenjajo brzice. Izplavala sta na obrežje in skušala preštudirati, kako bi nepoškodovano plavala med pečinami, Daggett je sel prvi, a je takoj pred prestrašenim Billom izginil pod vodo. Kmalu pa se je pojavil na površini ter srečno obšel neko pečino, zopet izginil pod vodo. splaval' na površje in izginil za ovinkom. Za njim Se je spustil Beer in pozneje pripovedoval, da je le čutil kako ga je voda nesla, videl pa ni nič razen blatne rjave vode, po kateri je Kolorado dobila svoje ime. Ko je prišel na površino, je zaman iskal svojega tova-ršia. Pečine kanjona so se dvigale na obeh straneh v vi- šini nekaj sto metrov. Sonce ni moglo prodreti do reke in spodaj je vladal strašen mraz, k; mu ni moglo biti kos niti volneno perilo niti gumijasta srajca. Po borbi z močnim tokom in mrazom, ki je trajala več ur, sta se prijatelja končno spet sestala na obrežju pri tabornem ognju. Naslednja dva dni je bila reka mnogo mirnejša, tako da se je plavalcema vrnil pogum. Toda prišla sta do točke, od koder ni bilo več povratka: visoke pečine so se dvigale navpično iz vode, tog pa je bil tako močan, da ni bilo moč plavati proti njemu: edini izhod je vodil »kozi brzice. Ce bi teh brzic ne mogla premagati, bi obema pretila smrt od gladu na golih pečinah. Kmalu so brzice postale še nevarnejše. Ko je Dagge*t skušal obiti neko navidez nedolžno pečino sredi reke, je naglo izginil pod vodo: ko se je ponovno pojavil na površini, je bil ves krvav. Beer mu ni mogel priskočiti na pomoč, ker ju je tok držal vsaksebi, obrežje pa je bilo tako nepristopno, da nista mogla izplavati n« suho. Po osmih dneh sta preplavala 120 kilometrov. Roke in noge so jima bile polne ran od udarcev ob pečine, gumijast« srajci raztrgani, vreče z zalogami pa so propuščale vodo. Zaradi tega sta se u stavila en dan v neki vasi blizu reke. Naslednje jutro sta kreni' la ponovno na pot in nista zapustila reke do jezera Mead, ki je bil njun končni cilj. Na tem delu poti ju je čakala najhujša preizkušnja slapovi Lava, kjer se je k nevarnostim pečin pridružila še nevarnost, da se razbijeta ob kamnito dno reke. Tu ju je rešila izkušnja, ki sta si jo pridobila, ko sta plavala skozi neštete brzice gornjega toka Kolorada. Slapovi Lava pa so bili tu d; zadnja huda ovira pred ciljem. 26. dan po odhodu sta Beer in Daggett opazila na obrežju skupino ljudi, ki so jima mahali z rokami in fotografskimi aparati. Ko sta izplavala na obrežje, so jima ljudje dejali, da so prehodili 7 kilometrov poti od mesta Pierce Ferry na jezeru Mead, da bi ju prvi pozdravil kot prva zmagovalca Kolorada. čez osem let zbrati toliko sredstev, kolikor jih je po-trebmh za izgradnjo in odpošiljanje umetnega satelita, Ce pa bi enaik odstotek svojega proračuna za letalstvo zbirala v skupen sklad vsa Evropa, seveda razen Sovjetske zveze, bi šele v 130 letih zbrala dovolj sredstev za odpošiljanje umetnega satelita. ZSSR pa bi to uspelo v 36 letih. Toda pri tem moramo takoj pripomniti sledeče: vsi ti velikanski stroški, ki znašajo 10 odst. vseh sredstev, ki jih ZDA določijo za letalstvo, pa se ne računajo le na sam satel), pač pa na vse stroške, ki so bili potrebni, ua je 83 kg težka «Rdeča luna« pn.mtela okoli Zemlje. Gre namreč tu /a stroške številnih znanstvenih inštitutov, za stroške dolgoletnih raziskav, za gradnjo velikanske rakete, za pripravo samega poleta 'M. Kot primerjavo za to, kako zapletena je ta zadeva, bemo navedli nekaj številk v zvezi 7. dosedanjimi načrti ameriškega satelita »Hoepp-ner« oziroma rakete, ki naj bi ta satelit v bližnji bodočnosti pognala v jonosferu. Ta raketa bo štirifazna in bo tehtala v celoti 915 ton. Raketa bo dolga 35 metrov, to se pravi, da bo visoka kot desetnaustropna hiša. Samo četrta faza ali četrti del rakete tehta prazen 8 ton. Po genska sredstva, goriva, ki naj raketo poganjajo, pa teh-t-jo 745 ton. Glede tega ameriškega načrta. s katerim se ameriški strokovnjaki mnogo ukvarja-je treba povedati še sledeče: Strokovnjaki, ki grade raketo «Roeppner», so posvetili izredno pozornost »varnosti« rakete. Strokovnjaki so namreč izdelali posebno napravo ki naj služi za za ustavljanje rakete že kmalu po odletu, čim bi se pokazala kaka pomanjkljivost že ob poletu, to se pravi, da bodo praktično preizkušali sam začetni odlet, kii je po mnenju strokovnjakov odločilen. Druge posebne naprave pa so namenjene temu. da se bo ob kaki motnji pri odletu zadnja t. j. vrhnja faza rakete od celotne rakete ločila in ponovno brez vsakih okvar vrnila na zemljo, seveda le, če pri odletu ali tudi poletu ne bi šlo vse po načrtih. Ce vzamemo v poštev vse to, je samo ob sebi razumljivo, da je ne le satelit kot tak, pač pa vsa raketa, ki naj satelit ponese v jonosfero, nekak velikanski arzenal najpopolnejših naprav. Strokovnjaki, ki se s tem ukvarjajo, bi nam lahko to podrobno razložili, vendar bi bilo povprečnemu zemljanu kaj težko slediti njihovi razlagi. Preveč so te naprave zapletene. preveč popolne, da bi jih laik mogel razumeti. Zato pa nam ni težko verjeti, da vse te naprave tako mno go stanejo in da ne bodo daleč od resnice one številke, ki smo jih v začetku naved' li. Res je sicer, da so tiste številke za naše pojme že astronomske, toda saj vsaj posredno služijo za to, da bo človek segel daleč visoko preko jonosfere med same zvezde. Ker je Sputnik obmolknil... Sledil mu bo le angleški teleskop Kot so sporočili iz Moskve, so se baterije na Sputniku. oddajnim napravam, izrabile in zato ne slišimo več njegovega značilnega znaka. Zato mu s slušnimi napravam« ni mogoče več slediti. Kot poročajo iz Londona, so angleški znanstveniki, ki upravljajo velikanski teleskop v Jodrell Banku na Angleškem. dobili brzojavko sovjetskega astronomskega sveta, v katerem sovjetski znanstveniki prosijo angleške tovariše, naj oni s svojim velikanskim teleskopom spremljajo «Rdečo luno«. Kot je znano, je angleški teleskop največji tovrsten teleskop na svetu in edini, ki lahko sledi umetni Luni. Ko so angleški znanstveniki dobili brzojavko, so se te naloge takoj lotili in svoj teleskop usmerili proti sevepu, kj?r so. na veliki višini zasledili raketm ki je satelit ponesla v jonosfero. Raketa, ki smo jo v nedeljo zvečer lahko gledali tudi nad Trstom, je že za 80 minut pred umetnim satelitom. nost. Sotru dniki naj bi bili srednješolci, akademiki, mladi delavci in kmetje s svojimi problemi in gledanji. Pivi dve skupini sta se v prvi številki dobro uveljavili: upati je, da se bosta tudi zadnji dve. Po vsebinski zasnovi je revija dvodelna. V prvem delu nat se uveljavljajo nadai-eni pisci na umetniški način, v drugem naj mladina obravnuva kulturno-druibena vprašanji’ od književnosti do filma ter razpravlja o splošni mladinski problematiki. Okvir je, kakor se vidi, zelo obširen in širr kogruden. Nekaj napovedanega programa je v prvi številki že e stvar jenega. Med leposlovni mi prispevki je zanimivo po dana črtica Draga Sedmaka »S puško na kolesu« s snovjo iz narodnoosvobodilne borbe, kn je bila potrebna močna vera v zmago. Tatjana Uršič je leposlovno zajela motiv, kako se Jernačev Janez odpravlja na pot v Avstralijo, ko misli, da na domači zemlji ni kruha zanj a čez leto piše očcUi iz daljne tujine; «Oče, zakaj nisem ostal doma! Zakaj nisem poslušal vaših opominov!« Miroslav A. Košuta je stkal iz erotičnih fantazij v ljubljanskem Tivoliju štiri rahlo zasnovane, s pridržano satir ič-nost jo predahnjene in tople kitice v prozi, Ala Peče, Rusinja po materi, sotrudmea šolskih listov v Mariboru in Ljubljani, razkriva družbene neskladnosti in drobna trenja, poganjajoč a povečini iz različnosti značajev in jedkega raz-grebanja lastne in tuje notranjosti. Louis Abram pripoveduje t: eNjegovi maturi« o slovenski Pariianki, ki se v Trstu pri pravijo na maturo sredi ljubezenskih idil ob mladem domačem učitelju. »Jesen mlado-s ti« Sergeja Birse je. trpka slika iz življenja mlade znanke, ki sta ji vojna in trdo življenje osmodila zdravo čustvovanje in mišljenje ter jo odrinila na rob turobnega pogrezanja. Črtico odlikujejo sočne barve in okretno pripovedovanje, V (bolj rahlo) vezani besedi se oglaša Miroslav A. Košuta s pesmijo «A negro spi-rituals o počasnem umiranju srca, kn ni razparano, marveč le prebodeno. «Ka-l;or blaženost spanja se mi smrt razliva po udih«, pravi ranjenec in omahuje v bolestno ironijo: «Hvala jim, ki so mi prebodli srce, da mi kri počasi kaplja , iz m'e.gn.u.......... E. Svab poje V «Našem življenju« n starcu v dežju in blatit, {iprijdčiem "V "boljši jutrišnji dan. Najdaljši in naj-stroie metrično ubran je Sergeja Birse »Opornin«, ki s trdimi vprašanji, vzkliki in 0-beti drami vest mogotcem, o-krutnečem, morilcem, hujska- limiiiiMiimimiiimmiiHiiiHiiiiitiimiiifmiiiiiitiiiiHiiitiiiimiiMHiiitiiiimiHiMMMimHiiim V OBČINSKI RAZSTAVNI GALERIJI HOLLESCH Slikar Hollesch razstavlja: prva umetnostna razstava, vredna imena v tej galeriji ; jesenski sezoni. Hollescha pozna tržaško u-metnostno občinstvo iz osebne razstave v galeriji »Škorpijon« pred leti. 2e takrat je dala polno priznanje mlademu umetniku iz Benetk, ki je v samoizpovedi v katalogo-vem uvodu takrat trdil, da še čuti v svoji krvi panon-sko-orientalske nagibe (ime je pač slovaško ali češko, pisano z nemškim pravopisom), ki so se srečno prepajali z or ientalsko-bizant insko tradicijo beneške umetnostne preteklosti. Danes to zanj velja morda v še večji meri. Sredozemsko vedre baive zvene v prenasičeni pestrosti neskončno se menjajočih harmonij v živo, bizarno razvi-hrano simfonijo barv, vedno v kar moč nasičenih tonih. Divji vrtinci posanih barv do najbolj živih cinobrovih. strupeno zelenih, ultramarin-siko modrih, pa do zamolklih njih tonov se sedaj še bolj živo sprošča io v popolni svobodi umetnikove fantazije, sedaj že največkrat v popolni abstraktnosti. Vendar ta abstraktnost ni tak) popolna kot bi se na videz zdelo. Nele zaradi toplih tonov, pač pa zaradi asociacij, spominov, ki jih vzbujajo, na bajno pisane krajine, fantastične prizore, ki jih že poznamo, in jih še vidimo v nekaterih razstavljenih krajinah, največ iz Benetk. Tu je seveda po- enostavitev večja in pestro zverižena po skoro ekspresionistični težnji umetnikovega izraza po trenutnem vtisu od zunaj. Zato barvna impresija še mogočneje, skoro popolnoma prevladuje, zazveni v mogočno barvno simfonijo, bodisi rdečo, modro . .. Vendar pa to še davno ni več impresionistična, le barvna igra. «In-vencija«, iznajdba, intelektualističnega okusa, v često ostrem, prepletajočem se linearnem izrazu, poglablja zamisel, jo bogati po sledovih postfovističnih izkustev. In k. so dajale energijo radio- morda ta slednja bolj deko- rativno učinkujejo kot barvne prvi.ie. Kako tihožitje s cvetjem, preveč enolično, ne prepriča. Nek„j grafik v izložbi samo potrjuje tudi v tej umetnostni zvrsti, gori dognano, das. manj izrazito v črnobelem, ko mu je preostajala le oblikovna plat. Toda tudi ta je silno pestra, «holleschovska». in le potrjuje strogo osebno umetniško noto. ki jo imajo vsa njegova dela ne glede na izrazno sredstvo. In la se je čisto dosledno razvila iz. one pred leti znane, ki je bila vedno daleč od realistične, da ne rečem verističnega povzemanja resničnosti. Njegova močna umetniška u-stvarjalna nota se je vedno globoko vtiskala v predstavljeni svet. Zato je resničen užitek in zadoščenje videti čez leta napredek poznanega umetnika napredek, ki potriuje predvidena obetanja. Z. JELINČIČ čem, ki so še žejni človeste* krvi Iz petih kitic »eje zanosen dih kakor iz himne ti proslavo svetovnega miru; Prekleti bodite, če. sprožite vojno — le vaš bo pogin! Motivi mladih pesnikov so zelo sodobni. Zelo resna in poštena je njihova borba za ustrezen pesniški izraz. Po njihovih težnjah je mogoče pričakovati, da bodo vztraja-U in napredovali. V drugem delu uredniškega programa sledi živahno pisana in dobro premišljena razprava Adrijana Rustje »Gledališče in film» o bistvu, podobnostih, razlikah in možnostih obeh sorodnih si panog resnične in »platnene« odrske umetnosti, /;i imata vsaka svoje prednosti in vsaka svoje nepopolnosti, hodita včasih druga drugi v škodo, a sta vsaka po svoje važno merilo današnjih kulturnih potreb in dosežkov. Pisec prihaja »n zaključkov; »Film je dinamičen, gledališče pa statično. Dinamičen zaradi svoje razsežnosti in zaporednosti; statično zaradi snojih močno učinkovitih scen in časa trajanja. Ulm je skrujno analitičen, medtem ko je gledališče sintetično. Ali. da se še nekoliko približamo razlagi romantikov o razliki med časom in prostorom; film je prostor, ki si hoče ustvariti čas, gledališča pa je čas, ki si hoče zagotoviti prostor. Končno pa lahka ie rečemo, da je čas v gledališču dvodimenzionalen, v filmu pa trodimenzionalen* (st*. 2). Pisec, ki študira režijo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, kaže, da s« zaveda važnosti poklica, n« katerega se pripravlja. Kratko, a v svoji objektivni točnosti tem mikavnejše j* poročilo Aleksandra Corradtt-tija »Na VI. svetovnem mladinskem festivalu v Moskvi», Nekaj tiste slovesne mogočnosti, ki obseva zemljane med kroženjem umetnega satelita okoli našega planeta, zajetega ti njegovo svetlo pot, diha tudi iz tega skopega, stvarnega poročanja. Mario Ban je posvetil poldrugo stran med narodnemu jeziku v spisu «Esperanto združuje narode» in poudaril njegovo vučnost v mednarodnih odnosih; »Jezik je zelo enostaven; nekateri so se ga naučili v nekaj dneh, človek z osnovnošolsko izobrazbo pa bi st ga lahko naučil v treh mesecih, Izražanje v esperantu j« neomejeno . . . Poleg tega itn* veliko prednost, da je nevtralen irt tako dostopen vsakemu, ne glede na njegovo narodnost, raso, vero, politično ali ideološko pripadnost» (str, 2!)). Isti sotrndnik piše n športu in telesni vzgoji. Ugotavlja, da telesna vzgoja zmanjšuje nesreče pri delu v tovarnah in da odteguje šport mlade ljudi od kriminala, nenormalnosti ter od gostilne in pijančevanja, kjer mladina nim« druge zabave, Igor Kosmina poroča o pred-stavi komedije Olge Schein-pflugovt »Aferi polnočjo in stii-tom«, ki jo je uprizorilo Društvo slovenskih srednjo-šolcev 14. septembra v dvorani na stadionu Prvi maj. Prva številka Jadra prič«, da deluje v njej skupin« zdravih sil, ki zasluži priznanje, ker bi s svojim delom rada zamašila občutno vrzel r tržaškem kulturnem dogajanju. Pričakovati je, da pojdejo te sile po svoji začrtani poti, ne glede na te ali on« skeptične odmeve iz kakšnega omejenega kota ozkih domačih razmeric. Mladim ljudem je zmeraj dana možnost, d« se jim ni treba kdo ve kaj menili za nekatere senčne strani javnega življenja, da upoštevajo le upravičene pripombe ali nasvete in skušaj« drugič ali tretjič še bolj« u-spevati kakor prvič. Ta možnost je obenem prednost, ki bo skupini ob Jadru pomagala preko morebitnih začetnih neprilik. Vztrajnost in izpopolnjevanje sta najboljša vodnika na takih poteh, A. BUDAL luiimiiMiHMimiiimitiiiiniiMmiiiiitiitiiiiiiiiHimiiMmimiiHiiiiiiiiiiHimiiiiiiMitmitHiiii« — Gotovo mislite na počitek pri potočkul 29. oktobra 1957, — | Goriško-beneški dnevnik Zaradi prevelikega števila bolnih Župan odredil ukinitev šolskega ponka do 31. oktobra Ker so prazniki, se bo pouk pričel v torek 5. novembra Športni dnevni Italijansko nogometno prvenstvo Izreden porast števila bolnih dijakov za azijsko gripo je dovedel goriškega župana do odločitve, da je odredil ukinitev pouka na vseh šolah go-riške občine in v občinskih o-troških vrtcih do vštevši 31. oktobra. Ker so naslednje dni prazniki vseh mrtvih in 4. no. vember, se bo pouk pričel šele v torek 5. novembra. Odsotnost dijakov na nekaterih šolah je bila naravnost neverjetna. Manjkalo je tudi do 50 odst. dijakov. Na slovenskem liceju jih je od 58 dijakov v soboto manjkalo deset. V otroških vrtcih, ki so bili v petek zaprti, ker so jih razkužili, je manjkalo povprečno po 45 odst. otrok. Čeprav se je po slovenskih občinah gripa tudi precej razpasla, število bolnih učencev ni tolikšno, da bi morali .zaradi tega ukiniti šolski pouk. V soboto so v Gorici uradno ugotovili 484 primerov bolezni, uradnih podatkov od včeraj pa še niso zbrali. V Tržiču so včeraj prijavili 48 novih primerov, v Moraru 6 in v Medei enega. V nedeljo v Prosvetni dvorani V Gorici 25. ponovitev drame «Živi plamcn» Steinbeckovo delo je doživelo med gorisko publiko lep sprejem — V ponedeljek komedija »Naši ljubi otroci# Slovensko narodno gledali, šče je v nedeljo gostovalo v Prosvetni dvorani v Gorici s Steinbeckovo dramo itZivi pla- iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiutiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiimitiiintiiiv Sestanek mesarskih združenj' v Trstu Goriški mesarji prodali letos za BI odst, manj mesa kakor leta 1955 V spomenici, ki jo bedo poslali oblastem zahtevajo, da se na obmejnih prehodih in v obmejnem področju prepreči tihotapstvo mesa in mesnih izdelkov ter njihova preprodaja menv. S to uprizoritvijo je slavilo majhen jubilej: 25 po. novitev. Dogodek je omembe vreden, saj dokazuje. kolikokrat je gledališki ansambel v rezmeroma kratkem času nastopil z delom pred slovensko javnostjo in da je delo samo naletelo na ugoden sprejem. To velja tudi za prvo goriško uprizoritev. Predstavi sta bili ob 16. in ob 20. uri. Za dramo je vladalo veliko zanimanje, kar dokazuje tudi številno občinstvo, ki je prišlo iz mesta in okoliških vasi,-da vidi znano odrsko delo, Z nedeljskim gostovanjem se je goriška publika seznanila z Miro Sardočevo, ki je kot gost nastopala v drami, ki jo je uprizorilo tržaško gledališče. Priznati moramo, da nas je njena igra zelo prepričala in nadvse navdušila. Prav tako tudi ostali igralci: Stane Raztresen, Stane Starešinčič in Julij Guštin. SNG bomo imeli ponovno v gosteh v ponedeljek 4, novembra z dvema predstavama. Prikazalo bo komedijo v treh dejanjih Nicola Manza-rija «Naši ljubi otroci». Delo je prevedla v slovenščino Nada Gabrijelčič. Za mladino je neprimerno. Predstavi ob 16.15 in ob 20. uri. «»------- Prinesite cvetje za partizanske grobove Zene so tudi letos okopale partizanske grobove na glavnem pokopališču ob mirenski cesti, da bodo čim lepši za praznik padlih borcev. Gro- bove pa bodo tudi okrasile. Cvetje sprejema še danes in jutri tov. Fefka Brajnik v Standrežu. «»------ Eleonora Rossi Drago potovala v Jugoslavijo V Splitu bo snemala film »Pot v dolino# v režiji De Santisa Ker nihče m bil obveščen o prihodu italijanske filmske igralke Eleonore Rossi Drago na goriško letališče v soboto ob 16. uri pri pristanku letala ni bilo niti novinarjev niti radovedne publike, ki je bila ob zadnjem alarmantnem sporočilo o prihodu Lollobri-gide. Eleonora Rossi Drago je prišla s tajnico iz Rima in je bila namenjena v Split, v okolici katerega že mesec dni snemajo film «Pot v dolino#, ki ga režira De Santis in v katerem nastopa poieg nekaterih jugoslovanskih igralcev tudi Silvana Pampanini. Znana italijanska igraika je odpotovala s taksijem avtopre. vozniškega podjetja Zottar do bloka pr> Rdeči hiši, tam pa jo je čakal zasebni avtomobil, ki jo je odpeljal na cilj Na bloku so seveda igralko spoznali in tako se ni mogla izogniti 'številnim avtogramom, katere pa je simpatična igralka podelila z nasmeškim na ustih. Uspela operna večera kljub maloštevilni Juventus še povečal naskok toda Fiorentina sili naprej Zmaga Triestina nad Leccom kljub slabi igri - Bandini zastreijai U-metrovko Te dni so se sestali na trgovski federaciji v Trstu vodilni organi zveze mesarjev, številni grosisti in predstavni, ki pokrajinske zveze mesarjev iz Gorice. Sestanek so že pripravljali več časa, ker so se tako tržaški, še bolj pa go-riški mesarji znašli v težavnem položaju. Prodaja mesa je po podpisu videmskega sporazuma v vseh obmejnih krajih, posebno pa v Gorici in Trstu zelo padla. Goriški mesarji so izračunali, da so z razliko od 1955. leta, v letošnjih sedmih mesecih prodali 1.500 stotov manj mesa, torej približno 31 odst. manj kot običajno. Ko so zastopniki mesarskih združenj na sestanku to stanje dokazali tudi s številkami, so po prejetih poročilih sicer izjavili, da nimajo nobenih pridržkov zoper videmski sporazum .vendar pa ne morejo več prenašati dosedanji odnos oblasti do tihotapstva, ki se je razširilo v obmejnih krajih prav s prodajo mesa na drobno. Po diskusiji o pravnih, ekonomskih in higienskih- posledicah, ki so nastale v trgovini z mesom na debelo in drobno, so udeleženci sestanka sklenili, da bodo v kratkem poslali pristojnim oblastem posebno spomenico, v kateri bodo nanizali vse ugotovitve s področja nedovoljenega uvoza mesa in zahtevali, da se tihotapstvo na kateri koli način prepreči. V SOBOTO IN V NEDELJO Dvojni sestanek z bleščečo raketo Številni Goričani so s prostimi očmi opazovali njen let v smeri proti Sabotinu Pogovor v družbi se te dni suče okoli azijske gripe in «sputnika#. Ze v soboto zvečer so nekateri posamezniki, ki so brali časopisno napoved, da bo raketa (in ne «sputnik», kot marsikdo misli) v mraku letela v smeri jugozahod — sever, doživeli svojevrsten u-žitek; s prostimi očmi so jo namreč lahko videli. Gorica o vidljivosti rakete se je v nedeljo brž raznesla po mestu Časopisi so napovedali polet rakete v nedeljo ob 17.40 in ob 19.10. Na gradu in na Travniku ter na vsakem nekoliko razsežnejšem prosturo se je zbralo ob 17.40 veliko radovednežev, ki so se hoteli prepričati na lastne o-či. Sestanek z njo ni bil zaman. Nekaj sekund po napovedanem času se je raketa prikazala prav na istem mestu kot v soboto in čez dobro minuto zašla za Sabotinom. Zaman pa so' čakali na njen povratek ob 19.10, ker je bila debelina zemeljskega senčnega stožca prevelika, da bi mogli ob napovedani uri sončni žarki še osvetiti raketo, ko je šla nad nami. Prometna nesreča motociklista v Grojni V nedeljo ob 21.30 se je v Grojni pripetila motociklistična nesreča, pri kateri si je pretresel možgane in se potolkel po čelu 19-letni Bruno Citai iz Kaprive. Na nekem ovinku se je lambreta zdrsnila, tako da se je v trenutku znašel na tleh skupno s prijateljem Leonom Maran-gonom, ki se je peljal z njim. Medtem ko je ostal Marangon brez poškodb, so delavca iz Kaprive z rešilnim avtomobilom Zelenega križa odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga pridržali na opazovalnem oddelku. V soboto in nedeljo so imeli Goričani priliko poslušati dve znani operi; Puccinijevo «Boheme» in pa Rossinijevega »Seviljskega brivca«, toda zaradi slabih izkušenj iz lanske operne sezone, je bilo število poslušalcev izredno majh-no. Obe operi je ansambel, v katerem so bili tudi znani pevci, kot Ondina Otta, tenorist G. Campora in sopranistka Paola Bertoni ob spremljavi filharmoničnega orkestra iz Trsta in udeležbi zbora tržaškega Verdija, izvedel zelo dobro in je presegel uspehe vseh dosedanjih opernih skupin, ki so gostovale v Gorici. «»----------------- Nesreča pri Petejanih S pretresom možganov in telesnimi poškodbami so pridržali na opazovalnem oddelku bolnišnice Brigata Pavia mizarja 18-letnega Baria Vi-sentina iz Ronk. Mladenič je bU v družbi prijateljev v neki gostilni v Petejanih. Ko se je zvečerilo, ga je nekdo vp.ra. šal, naj ga odpelje domov. Sposodil si je prijateljevo vespo in mu ustregel. Toda pri povratku je nesrečno padel, da so ga morali z rešilnim avtomobilom Zelenega križa odpeljati v bolnišnico. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves oan In ponoči lekarna Urbani-Albane se, Ul. Rossini 1, tel. 24-43. Danes v kinu CORSO Vojna in mir - KINO - CORSO. 16.30 in 20.30; «Vojna in mir«, A. Hepburn, M. Ferrer, vistavision m v barvah. VERDI. 17 00; »Nepremagljiva sabla«, japonski film v barvah. V1TTORIA. 17.15: »Bodo možje«, S. Pampainini in Massi-mo Girotti, cinemascope m v barvah. CENTRALE. 17.00: »Obzidje«, Stan in Oliver. MODERNO. 17.00: »Attenti ai marinai«. 31 golov v A ligi sc. razveseljiv doaz učinkovitosti napadalnih vrst italijanskih ligaških enajstoric, toda seveda samo nekaterih kot je to razvidno iz rezultatov samih. Najbolj se je tokrat postavila napadaljna petorica Milana, ki je nasula Atalanti v mrežo kar 5 golov, od katerih jih je samo Bean dosegel tri. Obenem je bila to tudi prva zmaga milanske enajstonce v letošnji sezoni. Toda bolj kot visoka zmaga Milana čeprav je prišla po dosedanjih mršavih rezultatih dokaj nepričakovano je odjeknil ponovni poraz Napo-lija v Florenci z enakim rezultatom kot pred tednom v Rimu proti Laziu (1:4), Pri Napoliju se očitno ponavlja primer lanskega leta: dober, naravnost presenetljiv začetek, nato pa postopno nazadovanje do same borbe za obstanek. Pasiva 2:8 iz dveh tekem, pa čeprav na tujih igriščih in proti močnim nasprotnikom, kaže, da v moštvu šepata obramba in 'krilska vrsta, brez katerih tudi napad ne more dosegati golov. V o-stalem pa Napoli v Florenci ni igral tako slabo kot bi se dalo sklepati iz rezultata Nasprotno bilo je celo tako, da je Napoli igral, Fiorentina pa je dosegala gole. Podobna slika se je nudila tudi gledalcem v Rimu, kjer je v lokalnem derbiju Roma premagala Laz-io 3:0 in se tako pridružila Fiorentini in Napoliju na kvoti 11 v sedaj že kar spoštovanja vredni odmaknjenosti od Juventusa. Bročičeva enajstorica je tokrat odpravila Interja z rezultatom 3:1, ki pa niti ni odraz dejanske premoči Juventusa. Enajstorica Juventusa je potrdila, da njen trenutni položaj na vrhu ni zgolj slučaj in da se bodo morali njeni zasledovalci — predvsem Fiorentina kot najbolj kvalificirana — zelo potruditi, če bodo hoteli nadoknaditi sedaj že kar znatno razliko štirih točk. Novinca v A ligi sta tudi tokrat pospravila ves zalogaj: Alessandria na račun Bologne, Verona pa na račun Udinese. Toda medtem ko je poraz videmske enajsterice opravičljiv glede na to, da je med drugim morala nastopiti z mladinskim vratarjem, je zelo neslavno klonila Bologna, v kateri je do neke mere zadovoljil samo običajni Vukas. Tudi Torino se je /mil iz Padove praznih rok in s polno mrežo. Njegov likvidator je bil tokrat Hamrin, ki je sam dosegel vse tri gole in se skupno z Viniciom povzpel na čelo strelcev A lige. Preostaneta še dva enaka remija med Sampdorio in Lane. rossijem ter Spalom in Ge-noo, od katerih pomeni prvi presenečenje, drugi pa bolj ali manj pričakovani uspeh Genoe, ki pa je kljub temu še vedno in edina brez zmage. Slika lestvice po 8. kolih je torej naslednja: Juventus sam v vodstvu, za njim najbližja zasledovalna trojica Fio. rentina . Napoli - Roma, nato zlada sredina od Alessandri-je do Udinese, potem pred-sobje propada Torino -— Bologna - Atalanta in končno rep z Genoo,, * * * Tudi B-liga je končno dobila enega edinega in nedeljenega vodiča v enajstorici Ta-ranta, ki je na svojih tleh odpravil prihodnjega nasprotnika Triestine Simmenthala iz Monze. Toda njegov položaj na vrhu lestvice je vse prej kot čvrst, saj mu z eno samo točko zaostanka sledi kar 5 enajstoric, med katerimi sta mu vsaj za prihodnjo nedeljo najbolj nevarna Modena in Como. Med to petorico zasledovalcev je zaradi najboljše gol-diference prva Triestina, ki pa tokrat kljub zmagi prav nič ni zadovoljila svoje zveste publike, ki vztrajno napolnjuje stadion enakem, če ne še večjem številu kot v časih A lige. Zmaga 2:0 nad šibkim Leccom je sicer bila zaslužena, vendar pa je tekma pokazala, da so bile verjetno preuranje-ne optimistične napovedi glede zanesljivega povratka v A ligo. Igra tržaškega moštva — v kolikor je o njej sploh mogoče govoriti — je bila skrajno raztrgana, neurejena in zmedena in spl*h niti senca tega,-kar je na primer pokazala proti Pratu in tudi še proti Marzottu. Kratkovidni zagovorniki Triestine bodo seveda takoj našli opravičilo v dejstvu, da sta v moštvu manjkala Varglien v krilski vrsti in Belloni v obrambi. Res je, Brach in še bolj Mer-kuza še zdaleč nista enakovredno zamašila vrzeli, kar je nedvomno vplivalo na slabo igro celote, toda kako naj Triestina spričo dolgega prvenstva računa na osvojitev prvega mesta, če nima niti najnujnejših rezerv? Kaj bo, če se recimo Varglien resneje poškoduje?. Kdo bo igral srednjega krilca, ki je pri vseh sistemih bil in bo vedno o-grodje vsakega moštva? Dokler vodstvo tržaškega ligaša tega ranljivega vprašanja ne bo rešilo, dotlej je zaman kovanje visokoletečih načrtov. Toda to še ni vse. Kje je na primer «napad mitraljez«, o katerem se je govorilo s takim pompom? Tokrat ni bilo o njem ne duha ne sluha, pač pa so se ponavljali mučni prizori oklevanja, neodločnosti, nepreciznosti in še drugih negativnih lastnosti. Seveda. tudi za napad bi znal kdo najti opraviičlo, češ da so nasprotniki prakticirali verižno obrambo in da se po vrhu vsega Olivieri poškodoval Dobro, ti dve okornosti brez dvoma držita, toda Triestina je dobro vedela za taktiko svojega nasprotniko, in se je nanjo tudi pripravila. In če vseh pet napadalcev skupaj znalo najti primernega o-rožja, potem je krivda v i-gralcih, ali pa v trenerju. Po našem mnenju je v igralcih. Triestina, ki je nastopila brez Vargliena in Bellonija je prešla v vodstvo v 39’ prvega polčasa, ko je Tulissi (krilec!) z glavo usmeril precizno stre-ljeno žogo iz kota v mrežo. V drugem polčasu je razliko povečal Mazzaro iz gneče. Razen teh dveh golov je Triestina zapravila še celo vrsto ugodnih priložnosti, Bandini pa je zastreijai nič manj kot 11-metrovko. Med najboljšimi pri Triesti-ni in na igrišču sploh je bil Rimbaldo, Tulissi je zadovoljil v drugem polčasu, Petris pa samo na trenutke. Vsi o-stali so igrali izpod svojih sposobnosti, razen Bandinija, ki spričo defenzivne igre gostov ni imel težkega dela. A LIGA B LIGA RIO DE JANEIRO, 28. — Ekipa ZDA je ponovno osvojila svetovno prvenstvo v košarki za ženske. V zadnji odločilni tekmi je premagala ekipo Sovjetske zveze z 51:48 ir. tako odločila vsa srečanja finalne skupine v svojo korist. Srečanje, kateremu je prisostvovalo 20.000 gledalcev. _ ni bilo na posebni tehnični višini in niti lepo, bilo pa je izredno borbeno in napeto. V drugem srečanju zaključnega dne je ČSR premagala Brazilijo s 84:70 in si s točko več zagotovila tretje mesto, ki pa predstavlja zanjo dejanski neuspeh. Ekipa ČSR je namreč pred začetkom tekmovanja veljala skupno z ekipo SZ za favorita. Tehnični rezultati: ZDA - SZ 51:48 (27:24) CSR - Brazilija 84:70 (33:28) Lestvica: 6 6 0 368:289 12 6 5 1 363:283 11 6 4 2 395:318 10 6 3 3 324:366 9 6 2 4 272:317 8 6 1 5 274:338 7 6 0 6 287:366 6 Nogomet za svet. prvenstvo Francija in ČSR gresta v Stockholm BRUSELJ, 28. — Kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo med Belgijo in Francijo se je končala neodločeno 0:0. Na ta način se je Fran- *Alessandna-Bologna 2:0 •Brescia-Cagliari 5:0 ‘Fiorentina-Napoli 4:1 •Como-Bari 2:1 •Juventus-Inter 3:1 •Messina-Palermo 0:0 •Milan-Atalanta 5:0 •Novara-Zenit Modena 2:2 •Padova-Torino 3:0 •Prato-Marzotto 2:1 •Roma-Lazio 3:0 •Sambenedettese-Catania 2:0 * Sampdoria-Lanerossl 1:1 •Taranto-Simmenthal 3:1 •Spal-Genoa 1:1 •Triestina-Lecco 2:0 •Verona-Ldinese 3:2 •Venezia-Parma 1:0 LESTVICA LESTVICA Juventus 8 7 '1 0 15 7 15 Taranto 7 4 2 1 8 3 10 Fiorentina 8 5 1 2 15 7 11 Triestina 7 4 1 2 17 8 9 Napoli 8 5 1 2 25 12 11 Z. Modena 7 3 3 1 12 10 9 Roma 8 4 3 1 11 6 11 Como 7 4 1 2 8 4 9 Alessandria 8 3 3 2 10 7 9 Venezia 7 4 1 2 7 5 9 Padova 8 4 1 3 13 11 9 Prato 7 4 1 2 8 10 9 Verona 8 4 1 3 12 14 9 Brescia 7 3 2 2 14 7 8 Sampdoria 7 1 6 0 9 8 8 Bari 7 3 2 2 -0 8 X Lanerossi 8 3 2 3 9 6 8 Marzotto 7 4 0 3 10 8 8 Lazio 8 3 1 4 14 20 7 Palermo 7 2 3 2 6 5 7 Milan 8 1 5 2 10 7 7 Simmenthal 7 2 3 2 10 10 7 Inter 8 2 3 3 8 9 7 Sambened. 7 1 5 1 5 7 7 Spal 8 2 3 3 8 13 7 Messina 7 2 2 3 7 9 6 Udinese 8 2 2 4 13 15 *i Novara 7 0 5 2 5 9 5 Torino 8 1 3 4 7 11 5 Catania 7 1 2 4 3 7 4 Bologna 8 1 3 4 10 16 3 Lecco 7 0 4 3 2 6 4 Atalanta 8 1 3 4 5 14 5 Parma 7 1 1 5 5 11 3 Genoa 7 0 2 5 6 17 2 Cagliari 7 1 2 4 5 15 4 Stolpec TOTOCALCIO 1 1 1, 1 1 1, X X 1, X 1 1 1. Kvote: 13 točk — 237.700 lir, 12 točk — 10.300 lir. Stolpec TOTIP: 1 1, X 2, X 2, X 2, 1 X, X 1. Kvote: 12 točk — 7.366.390 lira, 11 točk — 199.091 lir, 10 točk 15.033 lir. Svetovno košarkarsko prvenstvo za ženske Z zmago nad ekipo SZ ZDA osvojile prvenstvo V borbi za tretje mesto ČSR premagala Brazilijo cija kvalificirala za finale. Lestvica 2. evropske skupin8 je naslednja: Francija Belgija Islandija ZDA SZ ČSR Brazilija Madžarska Paragvaj Čile Italijansko košarkarsko prvenstvo Tretji poraz eRipe StocK proti Oransodi v Cantuju Lahek uspeh tržaških košarkaric v Messini Košarkarji tržaške ekipe Stock tudi v tretjem kolu Prve serije italijanskega košarkarskega prvenstva niso i-meli sreče. Tokrat jih je v Cantuju premagala ekipa O-ransoda s tesnim rezultatom 79:74. Domačini so skoraj ves tere je bil večino tekme izven igrišča. * * * Več sreče kot moška pa je imela ženska ekipa Stock, ki je v prvem kolu ženskega prvenstva A serije v Messini z lahkoto zmagala nad čas vodili z majhno prednost- 8kiP° Messine z 51:33. Bor- riilv tori* tržaška eki- toda tehnično le slabo podkovane domačinke, proti igralkam kot so Tarabocchia, prennushi, Magris, Vascotto in Nunzi niso mogle računati na uspeh, kvečjemu le na dobro obrambo, kar jim je delno tudi uspelo. Nekoliko izpod svojih moči sta igra.. Magris in Vascotto, s tehničnim znanjem in fizično kondicijo pa je prednjačila Tarabocchia. * * * Lestvica Prve serije: jo košev, toda tržaška ekv pa je nudila zelo močan odpor, čeprav tehnično ni dosegala Oransode, ki nastopa letos znatno okrepljena in k: ima v svojih vrstih od- ličnega Amerikanca Vlasteli-co. Ekipa Stock je imela svojega najboljšega igralca v Damianiju, ki je bil motor vseh akcij. Dobro je igral tudi Porcelli, vendar preveč individualno. Kot odiičen strelec se je uveljal mladi Ce-scutti, ki je sam dosegel 28 košev, čeprav je začel igrati 10’ po začetku igre. Najslabši del tržaškega moštva je bila obramba, kjer Salich, Cavazzon in Natali niso i-meli pregleda čez igro. Mont-gomery se ni znašel, razen tega pa se je hotei uveljaviti z ostro igro, zaradi ka- iiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiuiMiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiii Z zmago nad Scarponijem D’Agata ponovno evropski prvak petelinje kategorije Svojega nasprotnika je premagal s knock-autom Simmenthal 3 3 0 209 148 6 Virtus M. 3 3 0 219 151 6 Oransoda 3 3 0 228 212 6 Gira Santip. 3 2 1 204 182 5 Benelli 3 2 1 188 161 5 Ignis 3 2 1 209 203 5 Motomorlni 3 1 2 164 166 4 Roma 3 1 2 160 187 4 Pavia 3 1 2 138 166 4 Stock 3 0 3 184 220 3 Stella Azz. 3 0 3 169 207 3 Livorno 3 0 3 132 201 3 CAGLIARI, 28. — Bivši svetovni prvak petelinje kategorije Mario D’Agata je včera popoldne v Cagliariju pred 15.000 gledalci ponovno osvojil evropsko prvenstvo Peteline kategorije, kateremu se je odpovedal pred dvema letoma, ko je postal svetovni prvak. Svojega nasprotnika Federica ’ Scarpomja je premagal v 8. rundi s knock-autom. Vse doslej je bil D’A-gata v lahni, prednosti po točkah. Začetek osme runde je bil zelo oster. Naglemu spopadu na sredini ringa je sledil nepričakovan udarec D’Agate z desnico v nasprotnikovo čeljust. Scarponi se je zrušil, se skušal ob sodnikovem štetju dvigniti ob vrveh, a ni imel več moči. Takoj po razglasitvi rezultata je italijanski pivak kategorije Piero Rollo izavil, da bo uradno izzval D’Agato v borbi za evropski naslov. Ostali rezultati: MOŠKA A SERIJA Skupina A Turin; Riv-Montiglio 42:85 Padova; Udinese-petrarca 44:42 Legnano: Tosi-Ravenna 55:49 Gorica: Goriziana-Reyer 58:44 Livorno: Lib. Livorno-Reggio E. 64:51 Skupina B Neapelj: A. P. Napoli - Sta-mura Ancona 57:35 Roseto: Cartegiunco - Lazio 74:71 Civittavecchia: Stanič Bari - S. Gordiano Civit 40:31 Rim: Ex Massimo-Lib. Brindisi 46:43. Pogitek; Vela - Viareggio. ZENSKA A SERIJA Milano: Chlorodont - Fari Mantova 41:33 Videm; Udinese-Standa 46:34 Messina: Stock-Pol. Messina 51:33 Turin: Omsa Faema-Autono- mi Torino 21:19 Trst: Fiat-C.M.M. 42:38. MOŠKA B SERIJA Skupina B Porto S. Giorgio: Safog - Sangiorgese 55:51 Trst; Acegat-Ferrara 55:27 Teramo: D’Alessandro - Don Bosco 68:67 Bassano: Bertolo - Zandonai Pesaro 59:37 Počitek: S. Agostino Bologna. Svetovno prvenstvo v modernem peteroboju STOCKHOLM, 28. — V tretji disciplini svetovnega prvenstva v modernem pete-robou, v streljanju, je zmagal Cehoslovak Cerny pred sovjetskim tekmovalcem No-vikoviro. Vrstni red posameznikov po prvih treh disciplinah (jahanju, sabljanju in streljanju) je naslednji: 1. Novi kov (SZ) 2788 točk, 2. Tatari-nov (SZ) 2647, 3. Korhonen (Fin.) 2596, 4. Body (Madž.) 2581, 5. Daniels (ZDA) 2515, 6 Ferdinandy (Madž.) 2508. Vrstni red ekip: 1. SZ 7868. 2. Švedska 7164, 3. ZDA 6797. 4. Madžarska 6785, 5. Finska 6726, 6. Švica 6623, itd. V sabljanju sta med posamezniki bila prva Novikov in Tartarinov, med ekipami pa SZ pred Italijo. NOGOMET Rapid proti Zucrichu DUNAJ, 28. — Enajstorica Rapida bo jutri zjutraj odpotovala v Zeurich, kjer bo v sredo zvečer odigrala odločilno tekmo z Milanom za pokal evropskih prvakov. Na pot bo odšlo 14 igralcev: Zemann. Gartner (vratarja), Leninzin-ger, Happel, Hoeltl in Golobic (branilci in srednji krilec), Ha-nappi, Bilek (strankarska krilca), Halla, Masarosch, Riegler, Dienst, Koemer II., Bertalan (napadalci). 4 3 10 19:4 ® 4 2 1 1 16:11 I 4 0 0 4 6:26 0 * * * LEIPZIG. 28. — Nogometna reprezentanca CSR se je zmago 3:1 nad Vzhodno N čijo kvalificirala za finale s tovnega prvenstva v StocKno mu. Končna lestvica 4. evrop* ske skupine: „ „ c CSR 4 3 0 1 9:3 « Wales 4 2 0 2 6:5 Vzh. Nemčija 4 1 0 3 5.12 * * * BUENOS AIRES, 28. — gentina je v kvalifikacija tekmi za svet. prvenstvo P magala Bolivijo s 4:0 in skupno z Brazilijo in Parag?8 jem kvalificirala za finale. * * * Doslej znani finalisti sv®!??!, nega prvenstva so: Zahodn Nemčija, Švedska, Brazi ja, Argentina. Paragvaj. A-"® 1 Avstrija, Francija in CSR. 17 kandidatov za trening v Bologni RIM, 28. — Tajništvo FlGC je objavilo seznam igra'?e sklicanih na drugi trenms kandidatov za reprezentanco ^ okviru priprav za tekmo Ita' lija - Sev. Irska v Belfastu dec. Seznam obsega 17 im®1’ Alessandria: Tagnin; Fiorentina; Cervato, Chi>P pella, Gratton, Montuori, ”n' ni, Segato; .. Inter: Invernizzi, Vincenti Juventus: Boniperti, Corra* di, Ferrario: Napoli: Bugatti, Di GiacO" mo; Roma: Ghiggia, Lojodice, P* netti; Maser: Bortolotti (Bologna! Vse navedeni igralci moraj8 biti do jutri do 19,30 v Bolog« v hotelu Baglioni. Trenirali bodo v sredo popoldne proti LS” gliariju. KOLESARSTVO Francoski kolesarji premagali italijanske PARIZ, 28. — Kolesarski dvoboj med Francijo in , ■na zimskem dirkališču v F* rizu se ie končal z zma»_ Francozov, ki so dosegli 3 zma’ ge in en neodločen izid, lijani pa 1 zmago in en noo' ločen izid. Francosko ekipo 2 omnium so sestavljali AndU til, L. Bobet, Bouvet in K ' rigade, italijansko pa Messin*’ Faggin, Teruzzi in Rossi. * * * ZUERICH, 28. — Avstrijs^ diletant Edwin Simič je VoS ' vili nov svetovni rekord v en3 urni vožnji za diletante. /r vozil je 44.296 km. Stari * kord je imel Avstrijec 1 mer s 43.337 km. * * * TRST, 28. — V kolesarsl« dirki za «Pokal zmage« je gal mladi Venturelli iz Mo8 ne. ki je 160 km dolgo pr°,“' prevozil s povprečno hitrostJ„ 38, 335 km. Z zaostankom 1 b,0 so prišli na cilj Liviero, Ibr> li, Menini in Visintin Bruno. AVTOMOBILIZEM ^ Bchra z Mascrati prvi v Casablanci CASABLANCA, 28. — Fra»' coz Jean Behra je zmagal jV avtomobilski dirki za ve|}p,. nagrado Maroka. Z avtom M serati je 419 km dolgo Pr°® prevozil v času 2.18’20” s P vprečno hitrostjo 180,283 »L na uro. Drugi je bil Ang> Lew,s Evan (Vanwall) z 23 o-stankom 38", tretji Triintign8 (Fr.) z BRM, četrti pa Fang1 1 ki je dirkai kljub mrzlici. ^ dogovorni ureflnnt STANISLAV HENKO Tiska Tlskarak* zavoa ZTT • f** LOJZ KRAIGHER Roman K0HTR0L0R ŠKR0BAR n A zgodil se je čudež: dosegel ni ničesar. Celo nemškutarski redstojniki so glasovali proti. Denar je le denar, žrtev je žrtev, i — zakaj so pa nemškutarji? Da bi jih to še kaj veljalo? — arobe; nemškutarji so zato, da kaj dobe! Naj le plačujeta uedmarka in nemški Schulverein, zato sta tu! ... «Zaradi ljubega miru!« je tarnal gospod glavar. IVfir bi moral plačati zmerom le Slovenec. Potrpi, duša, saj idiš, kakšen je nasprotnik! Naj se užene — bo že bolje! — i, saj bo bolje, če nas nekoč užene! Mir bo, mir grobov in nrti... Ko se ni posrečilo, si je glavar izmislil drugo: — Nemških ajdenčkov si je naročil dva vagona in jih nastanil pri Sveti jdrti in v okolici; ti so izpopolnili potrebno število všolanih ;roJt in pripomogli do pravice javnosti vsaj za en razred. Bila ; javna tajnost, da je idejo sprožil sam gospod glavar v prvi szi nad trdovratnostjo slovenskih občin. Razumljivo je, da je imel glavar tudi pri sestavi imenika » jedrške volitve že svoje prste vmes. Samo z njegovim dovo-enjem — in s pomočjo njemu podrejenih davčnih uradnikov je mogel Loschnigg zreklamirati fakina Mischitscha iz retjega kar v prvi razred. In zdaj se pritožujejo pri njem Slovenci in zahtevajo pra-ice — morda se Je celo nadejajo... Dr. Žižek Je razlagal: «Smotke ima dobre; te mu odpustim. Naj bo sladak, ce oce- naj se hlini ip pretvarja, to je njegovo rokodelstvo! rsak diplomat mora biti več ali manj igralec. Ampak; — ta nesramnost, s katero se napravi gluhega, če se hoče izogniti odgovoru! — Posebej sem imel z njim opraviti... Ko sva končala, ga spomnim pikro: .Gospod glavar! Ko ste se predstavljali pri nas, ste nas prosili, naj vas podpiramo pri vzdrževanju narodnostnega miru. Trdili ste, da boste nepristranski...’ — Komaj je ovohal, kam pes taco moli — je že poskočil z zvito hudomušnostjo: .Gospod doktor, vi ste znan jurist. Kako bi vi razsodili... Ravno zdaj je v listih... Zdravnik je nasvetoval bolniku operacijo kot edino rešilno sredstvo. Bolnik je bil pripravljen; — pa pride neki prijatelj in ga pregovori. Bolnik umre. Zdravnik ovadi prijatelja, državni pravdnik ga obtoži, sodnik ga res — obsodii. Kaj pravite?’ — Jaz sem si mislil: kujon bi mi rad ušel; čakaj, te že še primem za ušesa! — Ko sva primer prerešetala, ga vprašam kar naravnost: .Gospod glavar, kako pa mislite — juridično! — o Mischitschevem primeru? Jedrške volitve!’ — A nesnaga se mi zopet izmuzne... S tisto staro uganko mi pride kakor šolarju: .Nekdo je nenadoma umrl in leži na zofi. Pa pridrvi njegov sovražnik v sobo z namenom, da ga umori. Ne zapazi, da ima mrtveca pred seboj in ga zabode v prsi. Ali je njegov zločin umor?’ — Med razgovorom vstane, se opravičuje, govoriči in me zmanevrira ven. Ali zunaj — ko si je že v mislih mel roke, da se me je otresel — ga zgrabim še enkrat nenadoma, ko da bi ga popadel za ovratnik: ,Ali boste ugodili pritožbi?’ — Čap, kanalja! — Kar zajecljal je in zardel: .Preštudiram! To še preštudiram! Saj še ne poznam!’ — ,Kaj bi ne poznali!? Saj ste jim celo pomagali!’ — Nekoliko prebledi in si ogleduje nohte, resno: ,že naredimo po pravici!’ — ,Ali je pravica zmerom z Nemci?’ — Pa me pogleda zlobno: .Konservativnost je princip države! Status quo, saj veste!’ — in izgine hitro skozi vrata.« «Status quo? — Božansko! Kakor na Balkanu!« pravi notar Kurbus. »Smo že pogoreli!« zapoje poštar. «1 seveda! Vislice so samo odgodene!« zamahne Žižek obupano. «Po volitvah se lahko pritožimo na ministrstvo.« «...in čakamo na rešitev kot na sodnji dan!« konča notar. Sredi novembra prideva nekdaj z Rupnikom v gostilnico pred trgom. Pridušeno je čuti petje skozi vrata; »Pozdravljen, preljubi moj zet, zet, zet... če si prišel to grbasto vzet, zet, zet... Tla so namazana, polka je ukazna; hej hej, hej hej, kaj bo pa zdej?« Rupnik je spoznal glas svojega šefa. «Oho, ti so že doma — in veseli!« Dr. črnko je bil z župnikom in veleposestnikom Klinarjem v svojem vinogradu. — Večkrat je že bil vabil tudi mene; ampak: ob nedeljah nisem hotel, med tednom nisem mogel. Ko še nisem bil zapadel Miliki, sva bila s Filipino že celo domenjena, da greva k ČrnkU na branje. No: nevihta je vse zmešala... Tudi pomočniški Ferenc me je bil vabil na trgatev, ko me je nekdaj srečal pri Sv. Jedrti. A njegova kraljičina se mi je zdela preveč kislo grozdje, da bi zamudil zaradi nje sladkost peklensko pri Ambrožu. Dr. črnko naju pozdravlja šumno, z bleščečimi lici, zariplje-nimi očmi, malce ginjen, malce vinjen: «Le k nam prisedita, v to črno družbo!« »Oho, oho, le nase kaži, pijanec! Midva z gospodom Kli- narjem sva bela kot golobčka!« protestira veseli župnik, mlar dostno elegantne zunanjosti. Orjaški Klinar pa dvigne pest, krožeč z debelimi očmi: »Kaj hudiča? Naj le zabavlja! Pjč, s tvojim vinom sva si jih okrepčala, da te premikastiva!« «Saj sem tudi jaz črn,« se smeje črnko, «z imenom vred. Ali kaj sem prav za prav?« se obrne k svojemu koncipientu. »Kaj pravi moj prijatelj dr. Žižek? Ali sem že nemškutar ali sem šele klerikalec?« Ivan pa jih ogleduje resno, vse tri po vrsti, ter se zasuče z imenitno kretnjo k meni in krčmarju: «Slovenska bol!« «Vidiš, zgage?« se zasmeje župnik. »Daj mu piti! žejen je.» In Rupnik prasne v smeh; «Torej dajte, da vas dohitim!« Šef njegov pa je dobil idejo: «Slišite, gospodje! Ta-le bi bila pametna: — Vlada n®5 zatira, ker smo Slovenci. Recimo, da smo Nemci, pa bo vs® drugače! — Ali ne? — Zakaj ne? — |Ceste in železnice na11' bodo zidali; denarja bo rosilo; Lahe nam bodo vrgli: — HoP^ Tu jih imate, nate! Le pohrustajte te kacelmaherje! — Ali ne;. — Zakaj ne? — Hliniti se moramo. Skrivno zvezo si oshV jemo. Na rokah nas bodo nosili...« «Kakor štajercijance!« «Kakor štajercijance; samo: — mi jih prevaramo!« «Kaj pa šole in uradi?« »Mi rečemo, da smo Nemci; ker pa je ljudstvu nemščib9 neznana, morajo biti šole in uradi še slovenski. — Ali ne? ''J Zakaj ne? — Ali niste čitali o tistem bogatašu, ki je unifj v Pragi? Vse je mislilo, da je Nemec; on pa svoje inilijob6 — Cehom! Nemci so mu jih znosili; on pa — Čehom!« O, ti nesrečni doktor Črnko, kam sanja tvoja duša? Ali si res že tako zelo pogreznjen v renegatstvo, da Iščeš izS0-vorov — za vsako ceno? Rupnik se nagne intimno k njemu in ga vpraša zaničljivo1 Čmku se bolestno spači obraz: »Kakšno korist imamo od njih?« «Nobene!« odloči kratko Klinar. »Tudi če zmagamo Slovenk — nobene!« Osoren je njegov pogled na Ivana. Župnik pa se začudi dobrodušno; «Nobene? Če zmagamo Slovenci?« »Nobene, pravim! Mi — nobene! še večji boji bodo. Libš' ralcem pomagamo na konja. Zdaj jih ni, potem pa bodo.« «Saj ne gremo v boj kot liberalci in ne kot klerikalk' temveč kot Slovenci!« pravi župnik. »Larifari. V trgu je onih več, pjč! čigav bo župan?« »Enkrat onih, enkrat naš. Kompromis. Saj smo še skupn0 preslabi proti Nemcem.« »In dobro je tako. čisto prav!« Zlobno nevoščljiv je K'*' narjev pogled. /Nadaljevanje sledi).