^^^^^^^birted cndar permit M6y mtkort«*d by the Act of Octatwr g, HIT, on ffl» al fto Port OfBe» o? M9W Tort, g.T.^By'ovan>kih vojakov je zavzela xue>to. To armado tvorijo večjidel hrvaške čete, ki so se prej borile v av>trij-skih vrstah. . Mestni jugoslovanski o«ll»or, ki je razorožil italijansko prebivalstvo, je vstanovil oboroženo mestne prade, nestojeee iz Jugoslovanov. Nemiri so neprestano vrše. Slišati je. tla je italijanska oblast na-prosila ameriške eetc naj napravijo red. Vietor Fisher pravi: Na vsak način je treba takoj posredovati. ('»■ ne }>o takojšnjega posredovanju, bo imeli w to ze'o resne jKJsledicc. 18.000 oboroženih .Injjosiovanov jo zav/elo Reko. Jugoslovanom je poveljeval nek srb ski stotnik. Italijansko prebivalstvo je v velikem strahu. Jugoslovani so prekrstili Fiuuie " Rieko. Veliko ladij, ki se nahajajo v pristanišču ter so nekoč pripada-j avstrijski vladi. nosi jugoslovansko zastavo, doeim vihrajo raz! drugo hrvaške zastave. Italijanske mornariške oblasti niso hotele priznati teh zastav. | Situaolju je izvanredno resna. Italjani se ne brigajo več za svoje, toritorijalne zahteve, ampak prosijo samo zaščite proti novemu so-1 \ razni ku. Potrebno je, da se izkn-a v Reki zavezniška oziroma italijanska' posadka, ki bo razorožila Jugoslovane. Waahington, D. ('., 23. novembra. — Jugoslovanski Naročim Svet je naznanil danes zjutraj izstop iz Demokratične Srednje-ev-1 lopske 1'nije. Vzrok zakaj je izstopil, je pojasnil dr. llinko Ilinko-Vič, član Jugoslovanskega Odbora v Londonu, ko je rekel: — Propaganda Srednje evropske I nije dela krivico Jugoslovanom glede nove meje, ki ima nastati med .Jugoslavijo in Italijo. Ta propaganda! je a polnem nasprotju s principi predsednika Wilsona. Odpoved Jugoslovanskega Narodnega Sveta sta podpisala dr. Ifinkovič in I>on Xrkc (irsko vir. Besedilo resolucije ( KATERO JE TREBA POSLATI NA PRISTOJNA MESTA: WHEREAS on a Congress a held at Home on April 10th. — e T!»ls, representatives of the Ju- d - osla v and Italian peoples agre- t od that the of-mpletioii of u»»i*y ;;:ul the in-lej-oiidenee of botu t peoples. a> well as the freed >i > r of the Adriatic, is of vital reei- I proeal interest of both; that ir. t the interest of future good re- d lat ions between the two people, their various territorial eoutro j versies oa^rht to be resolved ;i amieahh- on the ba.si> of nation- r ality and the right of peoples t to decide their own fate, and in I sueli a maaner as not to injur*- n the vital interests of the two t nations; and that the nuclei of the people which may have to lie in-Juded within the frontiers of the other nhall be guaranteed the right to have them own language, culture and moral and economic interests respected; j WHEREAS the Secretary or State on May 29. 1918, an noun- J eed that the proceedings of the mentioned Congress have been! followed with great interest b\ the Government of the U. S. the famolystiee of these national-j istio aspirations of the Jugoslavs for freedom harve the earnest sim-, pathies of this Government ; i WHEREAS President Wood-' row Wilson in his reply of Octo-bed 19, 1918, to Austria's peaee propo-sal again and in the fullest manner recognizes! the justice of these nationalistic aspiration for freedom, acknowledging to the Jugoslavs the right of judging themselves as to what conception will satisfy their situation as members of the family of nations; WHEREAS by the London Convention of April 27, 1915. Czaristic Russia with France and Great Britain alloted to Italy as a price for her entrance into the war important parts of Jugoslav territory of former Austria-Hungary of purely Jugoslav or mixed Italo-Jugoslav population; WHEREAS Italy still claims these parts of Jugoslav territory; WHEREAS these imperialistic aspirations clash with the prin eiples of the Rome Congress en- 1 dorsed by the Knited States and ■ the whole civilized \vor\T; WHERE AS n settlement »d territorial contests on an imperialistic basis to the benefit of. Italy would be a cruel injustice to the Jugoslavs and would ren-! der impossible a lasting peace; WE RESOLVE to protest most emphatically against an^ allotment of any Jugoslav ter ! ritory with a pure Jugoslav or mixed population to a Foreign, Power iii contradiction with the! above mentioned principles ol ' the Rome Congress. _______ V Carigradu Grki so z velikanskim veseljem pozdravili zavezniško brodovje, ko je prišlo v Dardanele. ! — I Washington, D. C., 24. novembra. — V brzojavki, ki je prišla 'danes iz Aten na grško poslaništvo, se glasi: | — Osebe, ki so prišle iz Čari-j j grada, so sporočile povest o prihodu zavezniškega brodovja v Carigrad. Iste osebe izjavljajo,' da je nemogoče popisati navda-J šenja, ki je prevevalo grško prebivalstvo mesta, ko se je zasidrala grška bojna ladija 'Averof'. Povsod se jc dvignilo grške zastave in splošno se prodaja slike! grškega ministrskega predsednika Venizelosa. Neki francoski oddelek je za-| sedel postajo v Sirkedži in neki angleški oddelek se je polastil mornariške šole na otoku Halki. Nemške čete. ki so se se vedno nahajale v turškem glavnem mestu, se je razorožilo in njih o-prema z munieijo vred je prešla v angleške roke. Navdušenje, ki je prevladovalo med grškim prebivalstvom mesta. je napravilo velik utis na angleškega admirala. 1 Moijenie v Rusiji , i Boljševiki so zopet pričeli moriti. ! — Vstreljenih j 2 bilo 500 častnikov. — Boj za konjsko meso. _ Stockholm, Švedska. 24. novembra. — Finski list Turun Sano-' mat poroča, da je bilo v Petro-gradu mnogo prejšnjih ruskih častnikov umorjenih. V zadnjih dneh bilo vstr«--nih ">00 častnikov. Z zaprtimi tujci se slabo postopa in so zaposleni kot cestni pome taci. London, Anglija. 24. novembra. — Nek anjrl-ški trgovec, ki je ravnokar prišel v London, pripoveduje. da se po petrograjskih uli-' eah ljudje in psi trgajo za me^o konj, ki so poginiLj na cesti. Trgovec je v novembra pobegnil iz Petrograda in se je ponoči na meji ognil boljševiške straž'. Boljševiška vlada je po zavzetju Kazana, Simbirska in Sarnare naznanila, da bo skozi celo zimo' dovolj žita za vzdržavanje voja- j kov, mornarjev in boljševiških! privržencev. Boljševiki no bodo nikomur dragemu dajali hrane. Denar je izgubil vso veljavo in neboljševiki se nahajajo v obupnem stanju. Spor med petrograjskim živilskim administratorjem Zinonije-vem in moskviškimi oblastmi se na. dal.ju.jo in Zinonijev zahteva, da mora biti Severna komuna neodvisna. Bolj š/* vi k i pomore mnogo zaprtih oseb in čisto nič ne prikri-, vajo, da so bili do tega primora-ni da varčujejo z hrano. Maksim Gorki se je pridraž'1 boljševikom in je nameščen v uradu za vzgojo. Tudi mnogo drugih. ki so bili prej nasprotni bolj-ševikom. je storilo isto. Petrograjska komuna je pred; ( kratkim pri gospodarjih zapleni- 1 la odeje pod pretvezo, da so bodo porabile za armad, toda nastal je velik škandal, ko so mornarji rezkrili. da so odeje namenjene \ Nemčijo. i « 1 Navzlic vsestranskemu razdejanju. petrograjska komuna vzdržu- 1 je gledališča, opero in balet: vo- ■ jaki imajo prost vstop, ravno ta ko mornarji in šolski otroci. T/. Kodanja prihaja poročilo, da , so sovjetove oblasti naročile, da mora na Nevi biti pripravljeni ena križarka. na kateri se bo v 1 slučaju nevarnosti odpeljalo v nevtralno pristanišče 14 vladnih u-radnikov. Washington, D. C'.. 24. novembra. — V državni department je danes prišlo iz Stoekholma poročilo, da so se zadnje dni izvršili; 1 v Petrogradu veliki masakri. Us-[ rarčenih je bilo 500 prejšnih čast-1 nikov, in tujci, ki se vračajo iz 'notranjosti Rusije, se nahajajo v: veliki nevarnosti. Iz Rige se poroča, da 2,050 Nem jcv. med njimi mnogo častnikov,1 trpi v Moskvi veliko lakoto. Arhangelsk, Rusija, 24. nov. —j Ameriške in ententne čete so na i obeh straneh železnice Vologda-(ArhangelBk ob Dvini zadele na močan odpor. Zaradi močvirnate pokrajine so operacije omejene samo na reke in železnice. V Arhangelsku je zdaj dan dolg samo štiri ure in ker je tudi me-j ; gleno vreme, je za boljševikc zelo ugodno, da vodijo guerila voj-: no. Ako bi v sedanjem času za-1 vezniki odplovali iz okolicc Ar-L hangelska. bi boljševiki pomori-i li vse prebivalce, ki so prijazni en-' ; tenti kakor je bilo poklano pre-l|bivalstvo po mestih ob Volgi. !>a-L dar so se Čehi umaknili. 1 Zakaj hočemo Slovenci demo* i -1 krači jo? Ker smo bili od nekdaj t demokratični, ker ne poznamo med seboj plemstva. — To je dokazano -jv članka "Poglavje o stari sloven- - j ski demokraciji * \ priobčenem v. • Slovensko-ameriskem Koledarju za leto 1910. GENERAL PERSHING. v rn WfiiWnStf f * by ) ll JV N^HPKHnil^ % y^MATAN|A / General John J. Pjersuing Se vero liemška i republika Severna Nemčija je ustvarila no--vo republiko. — Hamburg je glavno mesto nove nemške države. |' — Skrajni radikalci v Berlinu pri- dobivajo na moči. Kodanj, Dansko. 24. novembra. — Nemški listi objavljajo, da so "združeni sovjeti delavcev in vo-i jakov" proglasili novo republiko., ki bo obsegala Oldenburg, iztočno j FVizijo, Bremen, Hamburg in ^-ik-Holštajn. Glavno mesto ne ve' države bo Hamburg. Okraj, katerega se imenuje v j tem sporočilu, obsega celo nem-! j šno obal Severnega morja od Ni-j zozemske pa do Ilolandske. Brc-| [men in Hamburg sta dva najbolj • važna pristanišča Nemčije ter. prosta mesta. Kiel ski kanal gre preko Holštajna. Ženeva, Švica. 24. novembra.! i— Vse brzojavne zveze med Švico, in Nemčijo so bile pretrgane. Domneva se, da je bil kak poseber - dogodek v Nemčiji vzrok temu • -i i pretrganju vseh zvez. Berlin, Nemčija, 24. novembra. i — Soglasno s poročilom Iz Koda- : nja na soeijalistični "Vonvaerts' i v Berlinu se vedno bolj Siri giba- ! nje, da se ustvari v renskih pro- ; vine ah novo republiko, ki naj li -j bila neodvisna od ostale Nemčije. - Gibanje je našlo veliko podporo -iod strani klerikalcev, ker je objavila pruska vlada svoj nam/Hi. - da hoče^odpraviti cerkev. -j Zadnj^flogodki v Berlinu so - veliko pi ipomogli k temu, da se - je povečal strah med prebival i - porenskih mest glede možnega j razširjenja boljševištva. Poročevalec, ki se mudi v Berdinu. izjar- ' lja glede tega : — Računati moramo z nepresta-j nimi secesijami. dokler ne pridc-I jo oni v Berlinu do sporazuma in! J dokler se n«1 določi dneva za vo- - litev v ustavodajno skupščino. 7 Svet vojakov in delavcev v Kie-lila je sprejel resolucijo, v kateri pe Iqavlja, da se nahaja vsa av- ! Liga narodov in Francozi i Francozi domnevajo, da je tako-zvana liga narodov fantazija, katere ni mogoče udejstviti. — Zavezniki niso v soglasju z nazori predsednika Wilsona. j Washington, I). C'.. 24. novem-bra. — Tukaj prevladuje sploš-"j no domnevanje, da ne bodo zavezniki sprejeli mirovni program' '[predsednika Wilsoua kot ga je' zasnoval 011 sam. JStvar se tiče! prav posebno takozvane Lige na-! rodov ali lige za izsiljenje miru.; j Nazori raznih vodilnih oseb v "j Angliji in Franciji so bili izpre-,menjeni vsled porodil nekaterih a-;1 meriških listov ter prevladuje tu-1 ^caj splošno naziranje. da bodo za-"j vezniki soglasno sprejeli vse *, predloge, prihajajoče iz Združe-j 11 ill držav. » SMRT ROJAKA. ' Odprl se je nov grob. Neusmi-, lljena španska influenca je p % ne bodo zavarovani vsi sadovi re- 1 volucije. 1 Tako je izjavila "Rdeča Za- - stava", organ dr. Liebknechta, - voditelja radikalnih socijalistov. Resolucija izjavlja, da se bo pro- - glasilo vse banke, industrijalnaj - podjetja ter veleposestva za naro-j ^ dno last. Vsa zakonodaja se bo gibala v smeri socijalizacije države sogla-sno z nasveti sovjetov vojakov in "i delavcev. Meščanski ali buržua-. zijski razred naj bo izključen. Stroški sedanje vojne STROŠKI VEČ KOT ŠTIRILETNE SVETOVNE VOJNE BODO ZNAŠALI VEČ KOT PA VSE VOJNE ZADNJIH 3,000 LET SKUPAJ. — VSEGA SKUPAJ BO NAJBRŽ PADLO TOLIKO LJUDI KOT IMA NEW YORK PREBIVALCEV. IK«- stotisoč milijonov dolarjev! — Toliko so izdale Združene države v družbi z zavezniki za izvojevanje zmage. Nikdar v zgodovini sveta ni še bila potrebna tako velikanska svota. da se vodi vojno, ki bi trajala maj kot pet let. Komaj je nadalje vrjetno. tla se je za vse vojne. prič»?nši tisoč let pred rojstvom Krista pa do rusko-japonske vojne, izdalo skupno svoto dvestotis-ič milijonov dolarjev. Vojne preteklosti, o katerih se je domnevalo, da so velikanska podjetja, so bile dejanski pritlikave v primeri z vojno 1914-1918. < V primerjamo skupne stroške sedanje vojne z onimi vojn v dobi od lota 1793 do 190.">, potem dobimo skupno svoto $23,323,546,260. Z drugimi besedami rečeno, so stale najbolj važne vojne v preteklih 112 letih manj kot eno osmino tega, kar se je izdalo za strmoglavljenje pruske avtokracije. Tekom celega tega časa — 1793-1915 — je bilo v boju 16.822.000 vojakov in dejanske izgube glede življenj so znašale 5.098.097 inoz. (V s - primerja te izgube s sedanjimi, so prve povsem neznatne, kai-; ti ceni se, tla znašajo le ruske izgube 6.000,000 mož. neglede na one drugih narodov. V sedanji vojni je bilo zaposlenih 37.113.650 vojakov in sicer na obeh straneh in skupni stroški za prva štiri leta vojne pred 15. julijem 1918 so znašali $123,447,800,000, kar znaša 740.000 na dan. Ameriška rcvolucjonama vojna je stala nekako dva tisoč milijonov dolarjev. Stroški Državljanske vojne so skoro podvojili stroške, katere je imela Amerika, da si pridobi neodvisnost. Administracija v Washington!! je bila kot od strele zadeta, ko je izvedela, Ida se je moralo izdati pet tisoč milijonov dolarjev za ohranjen jo j Unijrt. — Skupne izgube v Državljanski vojni so znašale 494.000 j mož ter je '-talo pod orožjem približno tu milijone ljudi. Med letom I 1793 in 1815 so stale vojne med Anglijo in Francijo $6.250.000.001 I ali šest tisoč in dvesto petdeset milijonov. — Triletna vojna med Francijo in Rusijo (1812-1815) j" stala $450,625.000. Ambicija Napoleona, v katero je bila zapletena Anglija, Skandinavska. Turčija. Avstrija, Rusija in Italija, je stala manj kot dva j tisoč milijonov dolarjev, dočim je zahtevala francosko-pntska voj-, na izdatek več kot dva tisoč in pet sto milijonov dolarjev. Leta 1898 so se stroški vojne že zelo povečali in enoletna vo.ina med Špansko in Združenimi državami je stala tisoč sto insc tpet-deset milijonov dolarjev. Rusko-japonski spor leta 1904-190g je stal dva tisoč petsto milijonov dolarjev. Odmor devetih let je potekel brez nadaljnih konfliktov, ki bi imeli resne posledice za narode, do leta 1914. Jasno je postalo, da se stroški voj ev an j a vedno večajo in ni podlagi stroškov sedanje vojne ali "bolezni princev". kot jo imenuje Erasmus, je jasno, da bodo ti stroški v bodočnosti še veliko ve«\j:. Če bi se hotelo izvedeti, kako število preteklih vojn bi bilo treba. da bi njih stroški dosegli dvesto tisoč milijonov dolarjev, bi moral poseči človek daleč nazaj v zgodovino. Število najbolj slavnih vonj, počenši s Trojansko vojno. 1191 pr»d Kristom. pa do usta je kolonij proti Angliji, 1775, je znašala sedemintrideset. Skupni stroški vojn med 1793 in 1905 s stroški ameriške revolucije vred. so znašali $25.000.000.000. Ta svota predstavlja le eno ! osmino dejanskih stroškov sedanje vojne. f"e se vzame 37 vojn v dobi med 1193 pred Kr. pa do 1775 po Kr. ter razdeli stroške med preostalih $175.000.000.000, ostane Šo vedno štiri tisoč milijonov in pol dolarjev. Olede izgub na življenjih je sedanja vojna v enaki meri veli-j kanska. Do 31. oktobra tekočega leta so znašale nemške izgube soglasno z berlinskim "Vorwaerts" — 6.330,000 mož. Angleške izguoe so znašale nekaj nad tri milijone, ameriške nekaj nad 83,000 iti m-I ske nekako 6.000.000. Francija ni še obelodanila svojih izgub, a se domneva, da bod-> I večje kot so angleške. Ko bodo na razpolago tudi številke izgub vseh drugih držav, zapletenih v vojno, je vrjetno, da bodo znašale sam » izgube na padlih ali ubitih v vojni nekako 5.000.000 ljudi, kar pred stavija celokupno prebivalstvo velikega New Torka. Ko je pred 16. leti prišel iz do-j movine iskat boljše sreče, se jr nastanil v Brooklynu. N. V., kjci jc ostal do svoje smrti. Bil je strogo naprednega mišljenja in je bil vedno v prv ih vrstah pri našem slovenskem narodnem j gibanju. Ni bilo skoro zabave in narodne prireditve, da ne bi bil med nami naš Jože, ki je znal za~ jbavati svojo okolico kot malokdo ! drugi. I I Kot član mnogih narodnih in; podpornih društev je bil mnogo I krat poslan kot deiegut na razne ^ J konvencije. • Bil je tudi dolgoletni tajnih j j Carpenter Union za New Vork. j Pogreb bo jutri, v torek, ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti. 32^ Bond St.. Brooklyn. N. V. 11a St. •John Cemetery. Blag mu spomin! Belgijska vlada v Bru3elju Pariz, Francija. 21. novembra. Danes je bila prenesena belgijska j vlada iz Bruges v Bruselj. I Zakaj moramo biti prosti? — f Odgovor na to najdete v SI oven-. sko-ameriškem Koledarju za leto j 1919, v članku " JUGOSLOVAN-SKI PROBLEM"._ Važen shod 1 Vsi tisti naši ljudje, ki žete, da bi bili gospodarji na svoji zemlji, ki obsojajo krivično postopanje italganske vlade, katera koče dobiti gospodstvo nad našimi kraji, vsi, ki so nad tem ogorčeni in . žele svojemu narodu popolno samostojnost in neodvisnost, naj pri-. dejo na Protestni shod 1 ki se vrši v nedeljo, dne 1. decembra ob osmih zvečer v AMSTERDAM OPEKA HOUSE, 340 West, 44 Street. Nastopili bodo rasni govorniki, ki bodo natančno razložili, zakaj nima Italija pravice lastiti se naših zemlja in kaj je treba nkre-, niti, da jih ne bo dobila. j Vsak, kogar ne bo na shod, bo jasno dokazal, da mu je Čisto vseeno, de gospodari v slovenskih krajih Slovenec ali Italjan. C L AS NARODA. 25. XOY. 1918. "QLAS NARODA" MOIIRII f UBLIIHII4 IOMfK99 (Rafala D1U7.) MHI utf »abllabad bi ISh _ - h _ jtuni mim, tadu_Lorrg jmnmpdc, TNain n*aa ot BhIim at Um sarporattas and addreeoes of tbor« offloM« P Oortlaadt Street, Borough of M«nh«tt»n, New York City, N. I. ta «a» mm **ga um m I ■■tl i Za salo leto aa ateato Now XfllS CMP IB Orna*---HJI Za pol lota ob aMato New York. la pol lata______________________LOt Za četrt leta aa mesto New Eoift UC 9* 3jQ. _ %d»ertla ffuni d« hitreje naslovnika._ L A I I A K O O A" S <«iit«> Bv T—1 l eletua . 2876 tlortlandt Jugoslovani, Slovenci, Hrvati in Srbi i _____________ Ves naš narod je po pravici razburjen in ogorčen z razlaga, ker kc je ltaiijai om, ko še nix> zavezniki sklenili premirja z Nemčijo, posrečilo, z«w>ti naše primorske kraje, pozivajoč se na londonsko pogodbo, ki je bila sklenjena v času, ko ste bile Nemčija in Avstrija iori rešijo na prijateljski način na podlagi narodnosti in pravice narodov, da sami odločujejo ) svoji usodi, in to na ta način, da ne oškodujejo življenjski interni teh dveh narodov, in da se zajamči manjšini enega naroda, ki bi bila morda uključena v meje drugega, tla bo spoštovan njen jezik, kultura ter moralni in ekonomski interesi; Z RAZLOtiA, da je tajnik za zunanje zadeve izjavil dne 29. maja 191s, da je vlada Združenih držav z veliko simpatijo zasledovala razpravljatija na prej imenovanem kongresu in da uživajo na cionaJistične težnje Jugoslovanov po svobodi naj resnejše simpatije te vlade; Z RAZl/HiA, da je predsednik Wilson v odgovoru ua avstrijsko mirovno noto ponovno in najpopolnejše priznal upravičenost teh narodnih r.spiraeij p<> svobodi in potrdil Jugoslovanom pravo, da sami odločijo o svojem položaju kot član družine narodov; Z RAZLOUA. la je carske Rusija s Francijo in Veliko Britanijo dodelila po zaključku konference v Londonu dne 27. aprila 1915 Italiji kot ceno za njen vstop v vojno važne dele jugoslovanskega ozemlja iz bivše avstr«»-ogrske monarhije, na katerih živi čisto jugoslovansko ali j>0meša 110 jugoslovansko-italijansko prebivalstvo; Z RAZLOGA. . (\ Senate Committee for Foreign Affauirs, Washington. I). ('. Department of Justice, Washington, D. C. His Excellency the British Ambassador. Washington. D. C. 11 Ls Excellency the Ambassador of France. Washington. r). C. His Excellency the Ambassador of Italy, Washington, D. C. Jugoslav National Council. Washington. D. C. Senatorjem Združenih držav in kongresni« 11 u okrožja. Associated Press, Washington. I). C. United Pres Association. Washington. D. C. Itaijansko rovarenje med našim narodom ▼ Ameriki Iz zanesljivih sporočil je razvidno, da hodijo italijanski agenti in mežetarji okoli našega naroua po raznih kolonijah, zlasti okoli naših izseljencev iz Dalmacije in primorskih krajev, in da jih nagovarjajo, da podajo litkašne izjave simpatije, udanotsti in privrženosti Italiji. V svojem umazanem delovanju operirajo ti agentje z o-grommmi svotami denarja in skušajo podkupiti naše ljudi. To italijansko mešetarenje ni izšlo iz "budne zavesti" med italijanskimi izseljenci, ker je večina njih nepismenih in vedo komaj o svoji rodni zamiji, kaj se le o Dalmaciji, Istri, Gorici, Trstu in o dragih naših krajih, katere žele njihovi bratje onstran morja ugrabiti Jugo-: • St . slovanom. Ni dvoma, da je to "kupovanje" simpatije za Italijo prirejeno in organizirano po posebnih agentih italijanske propagande, uradne in neuradne, ki že dalj časa kupuje na tak način priznanja italijankih aspiraeij na naše pokrajine. To je namreč v popolnem so-Iglasju z italijanskim razumevanjem prava narodnega sarnoodločevanja in načel, katera je predsednik Wilson proglasil za vse narode. Mi naj resnejše opozarjamo naš narod v Ameriki naj nikar ne nasede na limanice teh italijanskih agentov in da naj jih, kadarkoli se mu približajo, ne samo odžene, temveč da jim raztolmači, kaj Jugoslovani mislijo o njihovih poslih in koliko drže do onega, kar je njihovo. Ni nam treba opozarjati naroda, da ^omenja vsako, pa tudi rajneznatnejše pristajanje na to, kar ti agenti zahtevajo od njega,, najgrše in naj sram o tnej še izdajstvo nad iftsttifip narodom, nad svojo domovino in nad svojo rodno grudo. Taka sramota bi se ne dal.-, nikdar oprati. Pozor, rojaki, in ven z vsakim italijanskim agentom! tsatefasane Dopisi Wind Gap, Pa. Opozarjam Vas. da ne kolekti-rate za laC-m* Xemce. Xaj jim da , hrano"kaj/er, ki je prej potapljal , vse, kar mu je prišlo pred x-i. ! Koliko blaga je hotela Amerika1 poslati v Evropo, pa so ji podmorski čolni mnogo potopili. Naj ar? sedaj na dno morja in naj prinesel na dan ogromne množine živeža j in naj da svojim rojakom. V naši naselbini sta umrla 'a špansko in flu nco samo dva !ta-ijana in nekaj AVelshcv. Vseh S Slovencev živi. ker živimo na svežem vetra, ki nikdar ne poči\a. kakor v čepovaiiskih puštalah nc. Naročnica. I New Duluth, Minn. Najbolj me sedaj zanimajo protesti proti okupaciji našega slo- j vanskega ozemlja od straiui po- j hlepnega Italjaiia. Posameznih krajev ne bc m našteval, ker j upom, da že vsak citate!j cenjenega lista Glas Naroda dobro zna. ampak zaklicem vam: Ilajdmo. i bratje, vsi na noge za slovanske ' mile kraje' Kot sinovi Slave po- ■ svetimo v_;e svoje moči, da rešimo naše brate Slovane ter se združi vse v en tabor. Nikdar ne bom pozabil, ko smo prepevali vesele slovanske pesmi;1 bili smo polni navdušenja, ako-ravno sn>o bili pod vlado tiran-j stva • peli smo vseeno veseli ter j družili glasove v kvartet in soio-1 spev. Odmevalo je: "lluči. ouči. : ir .rje Ad-ijausko . . " j Dragi rojwki, razne slovenske . oesmi so 11:1111 priča ter dokaz, da i je slovanska zemlja stare iledovi-I ne naša zemlja ter m* pustimo, da bi ji drujri gospodarili. Torej, bratje, ne zamudimo, sedaj je čas, ko si naš narod sam ne more pomagati in čaka našega odrešenja Dvignhno se vsi možje kot en mož ter pokažimo, da nismo Haljam. (Xi tildi lie bomo. d:i smo zvesti Slovani ter ljubimo svoj dom. i Vsak naj si misli ter naj bo po-j nosen, da je Slovan z dušo in telesom. Dvignimo svoje "roke ter •na delo. da rešimo svoje 1 rate, ki j v o toliko žrtvovali na bojiščih ter se povsod junaško borili za pro-j stost in demokracijo. Torej na deio. bratje, s pomočjo velikega predsednika Združenih držav' i Složno naprej in se ne ustrašimo nasprotnikov, akoravno bo treba i dobro kljun tikati polilepncženi po naši slovenski zemlji. Torej še enkrat na noge in se držimo pre-j govora,' ki pravi: "Čim hujši je boj. slavnejša je zmaga!" Ivan Zaje. Vesti iz stare domovine (Jug. (as. I rad. Washington) Ljubljanski Nemci in Jugoslavija. Pod tem naslovom piše "Sio\. \jrod"' J». septembra: "Domovina" poroča: Kakor se čuje. se je vi*sil pred kratkim v ljubljanski kazini siiod Nemcev, na katerem -e je podrobneje razpravljalo o jugoslovanske 111 vprašanju. Zborovanje je napravilo na udeležence najslabši utis in ljudje so se baje vračali s tega shoda, kakor od pogreba. Podrobnosti o poteku tega slavja nam niso znane, le to vemo, da je shodarjem glavni govornik (dr. Eger) končno dejal: "Meine Ilerren. pack 011 vvir zusammeu!" (CJospoda moja, pospravimo svoja šila in kopita!) Kaj j-grško tja do Donave, kajti to so' stara slovenska kulturna tla, kjer J so bivali svoj ca.s Slovenci. Pravica pa Nemec, to sta dva ner iz družljiva pojma. Kako je med Nemci. ki ljubljanski časopis piše: V vsenemških krogih se k<»ljx»r-' tirajo glede vladarja in cesarice prav čudne govorice. Mi jiii se-} veua ne smemo ponatisu M i kajti 'asegla bi nam jih cenzura; samo* to se nam Čudno zdi. da se pri .»as ne gane nobena oblast, da jim napravi konec. Nedvomno jc, da za nje ve tako c. kr. drž. pravd-! uištvo kot e. kr. politična oblast, j Isto govorice so raznesli ti ljudje! po A-sej ostali deželi, in po Gradcu na priiiOT dosegaju baje že naravnost fantastične oblike in > velikost. Te govorice so vseskozi' v na jhujši meri izdajalske. Kako i daleč jc že vsa stvar, sledi tudi rz j SLO VENSKO-AMERIK A NSKI KOLEDAR. 1 Danes smo začeli razpošiljati! Slovesnko-Amerikanski Koledar. Prvi ga dobe oni, ki so ga že vnaprej naročili. Skoraj vsako leto ga nam je zmanjkalo, tako da smo morali izdati še drugo izdajo. Letos bo samo ena izdaja in ta je do tiskan a. Ker je povpraševanje no Koledarju silno veliko, se bojimo, da nam bo pošel. Vsak naj ga naroči, dokler je še čas. Cena mu je 40 centov s poštnino vred. Ne odlašajte, če ga hočete imeti! Slovenic Publishing Co., 82 Cortiandt St., New York City. ---1-- nekega članka graškega "Voiks-b!atta". ki iozadevna izvajanja' zaključuje s stavkom: 'Kolikor vemo. jo ta sodrga tudi pri nas v Gradcu pridno na delu. da brizga krog sebi strup obrekovanja ter hud"bue«a iti ne^ramueua psovanju. Tako ''lojalni" Nemci! Ob 201etnici delovanja ljubljanskega km zo-škofa v ljubljanski škotiji se je ljubljanska duhovščina pod vodstvom stolnega kapitelja pokloiu-la dr. Jegliču v škofijskem dvorcu. Isti dan popoldne se je tudi :;bri.lo načelstvo Slovenske ljudske stranke ter pod vodstvom svojega načelnika p reč. g. pre I a ta Kalana izrazilo knezoškofu Jegli ču svoje čestitke. Žu^an v Krškem. Nai 1 eslo dosedanjega župana dr. Janko ta Hočevarja, ki je bil imenovan za ravnatelja vojnokrc-litnega z;, veda v Celovcu, je izvoljen županom Ivan Golob, posestnik v Krškem. 4000 K podpore občini Trebe-ljevo. Notranje ministrstvo je sporazumno s iinajičnim ministrstvom dovolilo prebivalcem v občini Ticbeljevo v litijskem političnem okraju, ki trpijo vsled lanske toče. podpore 4000 kron. Nesrečen dopust. lili/.u postaje v Litiji so našli težko ranjenega črnovojniškega t renskega vojaka Frana Cdovca. ki se ie pelj.d na dopust v o-bčino . Kolovrat. Padel je najbrže ponoči i", vlaka ter se na glavi precej aevai no poškodoval. Eekvizicija — žlic. V Šaleški dolini na Štajerskem rek viri rajo sedaj že žlice, ki so iz kovine in po državnem zakonu zaplenjene. Pravzaprav je t h vladna modrost nad vse prebrisana. samo nekoliko prepozna. Ko bi vlada takoj ob začetku vse žlice rekviriraki, tudi lesene, bi bilo aptovizaeijsko vprašanje z enin udarcem rešeno in vsega bi bilo preveč. Zelo modro! . Slabši kruh bomo jedli v Ljubljani, ker bodo morali peki mešati f>0'; koruzne moke z HK, ukrajinske. V Ljub-Iliani bivajo Slovenci, na Dunaju |p" Nt*in.'i (To se nanašii na vest, da bodo dobili na Dunaju boljši JUridi. ker boilo mešali kanemo moko s ~>0'c ukrajinske moke.) Aprovizacija blaznega. 1'Oletni mesaiski pomočnik Al-j berto Vccehiet v Trstu je ziilaz-: nel. Peljal je konja i»o Koran se ustavil blizu kavarne "Al Co'-so" . gla.sno oznanjal, da on poskrbi, (da Trst ne bo več trpel lakote. Nato je potegnil mesarski nož ter iaklal konja in ga začel razkosa-vati kot si»ret en mesar. Tačas pa .so jnišli ponj z avtomobilom ter s a odpeljali v občinsko boluišni-! co v opazovalnico. j Ameriške Slovenska P R AT IK A za leto 1919 je izita. Cena 15 c. i Razprodajalcem popust. PRATIKA Publishing Co. j 45 Vesey St., NEW YORK, N.Y. Kam se boste obrnili, kadar delate ugovore, pogodbe, capriaeieno Izjavo ali razne drage \ ; dokumente, ki spadajo ▼ notarski poeeL Kdo Vam bode tolmafil na ' aodnlji. pri miromem sodniku all drugod? Ako hočete pravilr lr- ' povedati ali pričati, potrebujete Človeka, ki Je amcien slovenskega *u angleškega Jezika. Obrnite se ▼ tem pogleda vedno na ANTON ZBA&N1K, JAVNI NOTAR hi TOUIAČ (nasproti Court Houaa) PrCT8BURGfi,^T< ; T*mm usada: C^nrt M^i. Mete h tea: H* lpj. < m ItltM M M M it Mil > 11 If IM t ti M • IM11MI # MI H« -1 B == — —lg Jugoslovanska Katol. Jedncfa Ustanovljena leia 1898 - lokorporirana leU 1900 Glavni urad v MINNj glavni uradnlkl: Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, box 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtuin: LOUIS COSTELLO, Salida. Colo. vrhovni zdravnik'. Dr. J. V. GBAHEK, 843 E. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa. nadzorniki: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTnONT MOTZ, 9841 Ave 'M\ So. Chicago, Dl. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. porotniki: GREGOR J. PORENTA. box 176, Black Diamond. Wa?h. LEONARD SLABODNIK, box 480, Ely, Minn. JOHN RUPNIK, S. R. box 24, Export, Pa pravni odbor: JOSEPH PLAUTZ, Jr. 432-7th St., Calumet, Mich JOHN MOVERN, 624-2nd Ave., Duluth. Minn. MATT POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111 ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6026 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, O. FRANK ŠKRAP.EC, Stk. Yds. Sta. box 63, Denver, Colo. GREGOR HREŠČAK, 407 - 8th Ave.. Johnstown; Pa. "Cdnotino Glasilo; GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na prf dscdnikn porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom zq obilen pristop. Jedncta posluje po "National Fra temal Congress'' lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-itotisoe dolarjev). Bolniških podpor, poškounin in smrtnin je že Izplačala do ^1,500.000 i>n miljon in pol dolarjev). Bolniška podpora je centralizirana. Y-aX opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih sloven- ■ bkih naselbinah. Tam, kjer jih še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "G LAS NARODA",! ^ NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH fl ^ * šl J Telefon urada: Court 3453 Telefon na domu: Neville 1870 R. J \ F. A.BOGAUEK J j ATTORNEY xVT i J VRHOVNI ODVETNIK NARODNE HRVATHKE ZAJEDNICH . r 103 Bakewell Building. f J vogal Diamond In Grant Sta, PITTSBURGH, PA. J f Nasproti Court House. | ZcJravinri -samo moške. | [ Dr. Koler je najstarejši eloven«?kl zdravnik, gpecjalist v Pitta- w [ burgbu in ima 2S-Ietno isku.snjo v zdravljenju moških boltznL T tŽastrupljenje krvi edravl * A ■lovit im GOU, ki ga Je iznaSel Z profesor dr. Ehrlich. Ako tmate Izpuščaje iii mozole po telesu, v grlu, ako vam izpadajo lasje, J t res boli v kosteh, pridite in B j N. ffisiil vam bom kri. Nikakor ne Z | Čakajte, kajti ta bolezen se pre- I | V?i-. i7.1cK-t>vanje iz kanala za ▼ V 'Upanje vv^ie zdravim j»o naj- T novejši metodi in v kolikor mo- • CoCe kralkeui Času. Kadar spo- Z 71.'.i tf. pozabite ime in Številke X Dr KOLER, 638 PENN AVE I PITTSBURGH, PA. Z j WKT Boljše zdravljenje za manj denarja.. ^Bt \ 1 j ——ga I .........11»WW i . JjaaLMMpMMffM 1WWH M | Profesor Doktor R F. Muffing \ Slovenski zdravnik-špecijalist S 411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa. 9 $ ( šiniti fUn» pmiU. CMtU >llll|jl S*itkfi«lJ St. Fuilc ■» u»ii t ntjin imntm.) S ^ T?] Jas sem nastarejSl sdravnlk Spe- j 1 C ijalist za Slovence v Pitt^bnrghu. K ■ S - MHIh^ a Z-havim Že veC kot 38 let bolne K I S TPk NflCUB^ W moSke in ženske. Ozdravil sem že na K S ^D^ /SM^ tlsoCe ln tisoCe ooeb In morem tudi R S m flsJHJU 7a«. V z*Irav,JOT ju raznih bolezni K f 1 5 WB| BMJKral 'uia.n največ izkušnjo. Rabim n S ^DUirnfc fl^VrN^Ei mo adravUa. Ti-ncm naj bo Ki | [ft Jfff UkjBvr IJSl elektriCnl stroj za proiskavanje, i 5 llaflwi n |Bj potom katerega se vidi celo raSe S ^m Vfflyr CT InV telo kot na dlani K meni prihaja jc R | i llj " 'ju'lje od blizu In daleC, da Jih zdra- BI j lj^ rim. Zdravim razne bolezni uspeS- K I r °° ln nagl0- Govori« Cisto itows g | S ■ . i . . , i r *ko Moje cene so zmerne. Znanatva* J E m pretakava natanj. PrUUe k BMni kot k prijatelj "A i S w -oJ >. um Kjatimi Jo S. mfat. V nrttljo mo od 10. aw »jntnj det. papaMn«. I| »■■■MikmiMWKnMKWBWMAHwwMMaiwwMnMwff fl aT AS XAPOlSX 25. yov. 1918. Polom Nemčije v kratkih 117 dneh Brzina razvojev* dogodkov v j Nemčiji je naravnost preseneti ji-' va. Dogodki velikanske važnosti so škilili drug drugemu nalik vr- i venju hudournika. Cesarska Nemoija na tleh, kajzer odstavljen in eela hohenzol-j lernska dinastija v družici nekdanjih vladarjev, socijalistični u-rednik na čelu nove vlade v Berlinu, zaposlen & pripravami, da; položi temelje za demokratično republiko: — vsi ti dogodki, ki so se za vršil i v teku enega tedr.';, predstavljajo dosti materljala. da bodo zgodovinarji zaposleni skozi cela bodoča stoletja. Nekaj glavnih točk teh velikanskih razvojev pa se nam razkriva /.«• šolaj in sklepanja g! de teh bodo potrdile raziskave zgodovinarjev. Prva točka je. da je hohen-zollernskega malika podrl nask.i-kujoči kozel j soeijalizma. Drupa točka je ta. da je bil te-melj. na katerem je stal ta malik, že pod kopan vsled izjave predsednika Wilsona. da ne bodo zavezniški narodi sprejeli nobeno mirovne pogodbe, podpisane od Ilohenzollerneev. I Tretja točka je. da je maršal j Foeh omajal veliki vojni stroj, ki je podpiral tega malika. Zadnja in četrta pa je ta. da so dali mirovni pogoji signal za trenutek, ko je izvedel nabijalni ko-zelj svoje smrtne udarce. Pritisk soeijalistov. Nastop soeijalistov v t j nemški revoluciji se mora zdeti presenetljiv ljudem, ki so Jih pričeli smatrati za ponižne pomagače — junkerjev. Govorilo se je o njih da so se prodaji kajzerju. Natančni opazovalci socialističnih voditeljev samih ali njih govorov v državnem zboru pa ne bodo podpisali te sodbe. Skušali so preprečiti vojno, a niso bili uspešni. Ko je enkrat vojna izbruhnila, so jo sklenili podpirati —-kot vojno obrambe. Voditelji stranke so zavrnili vse am-ksije. katere so predlogali o-boževajej vojaške sile. Večkrat so ostro kritizirali nasilnosti vojaških oblasti pri uporabljanju cenzur- ter pri splošni uporabi voj- : nega prava. Ob istem času so z vso eneržijo zahtevali uvedbo demokratične volilne pravice v Pru-siji. '* 1 Kadi tega neprestanega drega-nja soeijalistov je izdal koneeno kajzer svoj dekret v Velikinoči I-1917. v katerem je obljubil liberal ne reforme ter poznejši dekret v juliju, v katerem je dal k&ncc-larju navodilo, naj pripravi pre«i-higo za moderniziranje zastarelega pruskega volilnega sistem*. Po kratkem kaucelarstvu Mi-ehaelisa so socijalisti pripomogli k prvemu koraku proti parlamentarni vladi. V prvem tednu novembra 1917 se je preosnovalo vlado s Ilertlingom kot kanceJar-jem. Socijalisti pa niso bili voljni sprejeti pozicije v kabinetu. Privolili so pa v imenovanje von Ilertlinga ter sprejeli njegovo za- , črtano politiko. Medtem pa niso počivale sile — reakcije. Junker j i iu njih oprode so na- | peli vse sile da ustavijo vedno naraščajoči val demokracije in soeijalizma. Da delujejo proti mirovni resoluciji, so organizirali --'' domovinsko (VaterlandsparteP stranko" pod vodstvom von Tir-pitza in s pomočjo velikanska a-gitaeije so utrdili starega pruskr-ga duha za nadaljni boj. Tako se je zopet in zopet pura-zilo predloga za volilno reformo, dočim je vstrajal Hertling pn svojih zatrdilih, da jih bo spravil skozi.neglede na stroške in žrtve. Junker ji na delu. Stari pruski duh si je dejanski opomogel na presenetili laein. Vse j«* kazalo, da ima za seboj vse mogočne upi i ve naroda in vsled tega je izgledala nova Hertlingo-va vlada kot omahujoče bitje brft hrbtišča. Nadalje je bil objačen ta stari pruski duh v Brest-latovsku. Von Kueblmann je šel tjakaj, da napravi vsaj navidezno mir na podla gi državnozborske mirovne resolucije. a je bil porazen od vojaških oblasti. Valed tega se je v*i-lilo Rusiji mir. ki je določal anek-aajo baltiških provinc od strani i Utm&i*. _________Ui! i Pruski junkerji so iskali sveže 'politične rekrute v majhni skupini nemških aristokratov, ki so bi ili v teh provincah veliki posestniki zemljišč. Socijalisti pa niso | nikdar privolili v brest-litovsko I mirovno pogodbo. Nikdar niso J pren/diali izjavljati, da nasprotuje duhu državnozborske resolu-j eije. da je re .na ovira miru in da ogroža dejanske interese Nemčije. / * Wilsonove poslanice. Predsednik "Wilson je med tem časom pričel izdajati svoje posla-! nice glede nemškega naroda. Posebno potem, ko se je objavilo! njegovih 14 mirovnih pogojev, dne 8. januarja 1918. so pričeli nemški socijalisti posvečati veliko pažnjo njegovim izjavam. Dočim se sicer; niso popolnoma izročili vsem po-| gojem predsednika. so vendar videli v njih upapolno znamenje za nastop miru. Njegovih različnih izjav, tika^ joih se kajzerja, niso mogli očitno sprejeti, vendar pa je jasno, da so jih socijalisti na tihem o-I dobra vali ter želeli, da Viljem II. • izgine. Njih celo stališča napram 1 kajzerju do časa. ko je izbruhnila ■vojna, je bilo ono več kot mrzle brezbrižnosti. Kajzer je postopal z njimi kot s svojimi sovražniki in oni so vračali to mržnjo v polni meri. Ko je kajzer zelo omilil svoje sovraštvo do soeijalistov. ker fco podpirali vojno, so imeli tudi oni bolj nežna čustva proti njemu ln tekom zadnjih par let se je kajzerja prav malo ali prav nič kritiziralo s soeijalistične strani. Njih notranja opozicija pa je ostala ter so le čakali svoje prilike. Polom velikih nemških ofenziv v tem letu je ustvaril popolnoma nov položaj. Le nekako deset dni pred prvim močnim udarcem Focha, med A i sne in Marne, sta Ludendortf in ILiiid'?nburg izigrala svoje zadnje dobre karte proti civilni vladi s tem. da sta izsilila resignacijo' von Kueiilmanna. Vojaške oblasti j so v onem času vzbudile najhujši srd soeijalistov. ker so določile kako morajo listi razlagati slav-j ni govor von Kuehlmanna, v katerem sc je odpovedala Nemčija upanju na vojaško zmago. __ Sila je izvedla delo. Pod težkimi udarci Focha se joi razpoloženje nemškega naroda lii-: tri izpreminjalo. Videl je. kako izginjajo vsa upanja na zmago, da bi bila vsaj napol ugodna za Nemčijo. Dočim so se drobile nemške er-| te v Franciji in Belgiji, so pripravljali drugi dogodki doma te-" melj za politično učinkovanje vojaških porazov. Živilski položaj je postajal bolj resen kot kedaj in ob istem času so pokopali junkerji v pruski go-spodski zbornici predlogo za volilno reformo. Ta 7idnji dogodek1 je prav posebno razjaril socijali-st»- in vse liberalne elemente v Nemčiji in to raditega, ker se je završil v treiuitku, ko je pritiskal glad ter je na zapadnem obzorju vstajal strah vojaškega porazu. Tak je bil položaj, ko se je dne •J4. septembra sestal glavni komi-tej nemškega državnega zbora. Sestanek tega komiteja se je smatralo vsepovsod za gotovo znamenje pričet ka nove dobe v Nemčiji. Jasno je bilo vsakemu, razven Hertlingu samemu, da je radikalna izprememba vlade neizogibna. Socijalisti so videli to ter tudi i vi deli. da je prišel zanje čas so-lelovanja pri izdelanju take iz-iremembe. Soglasno s tem so uveljavili gotove pogoje, na podlagi saterih bi bili voljni sprejeti me-«ta v kabinetu. Njih pogoji so do-' očal i »isto parlamentarno vlado ter trdno %kontrolo civilnih obh;-iti nad vojaškimi. Ti pogoji so sprva naleteli na ml por in vse je kazalo, da se strank večine ne bo moglo dovesti do tega. da bi jih sprejele kot temelj akcije. Socijalisti so vsled tega izjavili, da bo poteklo več tednov predno bo mo goee izvesti reorganizacijo vlade soglasno z njih idejami. Parlamentarna vlada. Koncem onega pomembnega te-,dna je Hertling uvidel, da je naj J konca svojih virov. Besigniral je IZVOJEVALI SMO ZMAGO VZAJEMNO IN DRŽATI MO& gKVPAJ! . TTT^^^ ■■ ■ ■ ■■ — ,^ ---'V _____ ter napotil kajzerja. da je izdal svoj dekret z dne 30. septembra, s katerim se je predlagalo ustanovitev parlamentarne vlade. V soglasju s strankami večine drž. zbora je bil imenovan kancelar-jem princ Maksimilijan Badenski : ' na programu. kat?rega so sprejeli socijalisti, katoliki in progre-sicvi ali radikalci. Socijalisti so I prvikrat sprejeli važna mesta v kabinetu in skoro vse nove ministre se je izbralo iz članov državnega zbers Ni še potekel mesec in že je postalo jasno, da je ta koalicija ; strank večine neprimerna, da bi bila kos novemu položaju, ki je nastal. Prošnja Nemčije za mir. katero se je vložilo, ko je nastopil Maksimilijan urad obenem s hitro napredujočim polomom vo-Ijaške sile. j" X'lo pospešila razvoj najbolj radikabuli. celo boljšo viški h nazorov. To sc je najprvo pokazalo v Ki-elu dne 3. novembra, ko se .ic uprla mornarica. L'staja se je pričela na bojni ladiji "Kaiser", kar j je gotovo ironija usode. Mornarji . t? ladije so premagali svoje čas.-j nike ter razobesili rdečo zastavo.1 Ustaja se je v teku par dni naglo | razširila, dokler ni večji del mor-J nariee prešt-1 na ustaško stran, j Za odstop kajzerja. Medtem pa so socijalistični voditelji v Berlinu videli priliko, da prično z delom. Kajzer Je postal bolj jasno kot kedaj velika oviraj k miru. Socijalistični voditelji soi poslali vsled t-ga kancelarju nI timatum. v katerem so zahtevati odstop kajzerja. V četrtek, due 7. novembra, je odklonil z utemeljevanjem, da rie "more v trenutku miru prevzeti strašne odgovornosti, da bi izročil Nemčijo zaveznikom ter svojo deželo anarhiji". Viljem se še ni naučil, da bi Nemčija, očiščena Ilohenzollerneev, veliko lažje vozila z zavezni- > kom kot v slučaju, da bi ostal on v moči in da on posebno ni nikako > varnostno sredstvo proti anarhiji. Vsled svojega značaja pa je i bil določen vnaprej, da si napačno razlaga ta strašni položaj. Z virtnozuo kretnjo samozanikanja > je skušal obdržati v ospredju se- > bične monarhične interese. j Nastop soeijalistov. | Socijalisti so odgovorili na njegovo odklonitev k hitro in trdno j akcijo. Njih člani v kabinetu so j odstopili. — kateri korak se je iz-] - kazal. fatalnim za vlado. Dočim se je vršilo vse to. je re-voluejonarno gibanje zelo napredovalo. Vokabular revolucjonar-ne Rusije je prišel v modo. Ustanovilo se je so v jet e vojakov in delavcev in ti so se hitro polastili sile v vodilnih mestih. Ne le mornarica, tudi armada je zapustila potapljajočo se ladijo militarizma in kajzerizma. Konečno se je Viljem moral kloniti. Dne 9. novembra se je objavilo njegov odstop. Ob istem času je objavil princ Ha k s. da je izročil vlado Frideriku Ebertu. ki je načelnik so-! cijalistične skupine v nemškem i državnem zboru. | Na smetišče z ostalimi kralji Tudi vse ostale kronane nem-: ške glave so se vdale v neizogibno. Biavarski kralj je Viljema! celo prehitel za en dan. Dne S. novembra ga je bavarski deželni zbor odstavil ter proglasil bavarsko republiko. Za Viljemom so ostale dinastije hitro sledile, nekatere prosto-j voljno, druge pa prisiljene in 1 dne 13. novembra, ko so odsto-' nili virtemburški kralj ter vcii-1 ka vojvoda Hessen in Saebsen I "Weimar, je bila strmoglavi jena ] zadnja kraljevska ali knežja hi-i ša v Nemčiji. I Ob istem času je iznašel avstrijski cesar Karo!, da je sicer poln neoinahljive ljubezni do —j I svojih narodov, da pa kljub te-j i mu noče biti ovira njih prostega j razvoja ter zapustil nato deželo na korist dežele same. Nemška Avstrija čaka vsled tega. da se jo pripusti kot državo v novo nemško republiko, ka-eijalisti. Tako so se velike sanje v Srednji "Evropi skrčile na propor-eije. ki so nekako upravičene z ozirom na narodnost. Taka Srednja Evropa, vladana v duha m "dna rodnega prijateljstva kot ga zagovarjajo socijalisti. bo mogoče v stanu najti prijateljev, ki bi za vedno ostali kleti sovražniki} kajzerjev-e "MiHel-Enropa" segajoče od Berlina do Bagdada. ' Tako se je končal teden, katerega se bo mogoče smatralo za ■ najbolj pomembnega v zgodovini {človeštva. ! V kratki dobi enega tedna se je končala največja vojna vseh .ČP.30V ter so bile strmoglavljer.e j dinastije, ki so nastale v temnem Srednjem veku. Inavguriralo pa j se je tudi nov red v dveh največjih- dnevah. moderne Evrope. Slovenski dijaki i Tudi v Ameriki so se naši mla-; d".tiči pričel: zanimati za višjo rz- j obrazbo. Zlasti Dubuque College v Dubuque, Iowa, je postalo sre-d'šče slovenskih mladeničev. ki so t željni uka in naobrJfebe. Prvi Slovenec na tem vseučili-j Š"u je bil Mr. Karol H. Pogloddch. Takoj drugo leto va dijaka sta pustila št Lidije, Nova moč, novo zdravje, i Trtcente" Ako imate slabe Živce, imate boleCl-| ne v želodcu in v ledlcah, ako ste slabi, • I izčrpani, ne morete spati, ako se vam zapira, nimate dobrega teka, ako trpite zaradi neprebave, ako imate bolečine v križu, ako vas pogosto boli glava, ako je raSa kri pokvarjena, neBiSfa, nikar ne trosite denarja za zdravila,' "t: i' j': i ' | i ' I - i - - ; j kateri ne poznate, temrefe poSjlte nmm znamko za 3 cente t pismu, naslad to mi vam bomo s obrano poŠto pdpi^B: zastspj in kn niM jliiiiirtl si TsSe strani poslali nsSe popolno to stib, adravUnih tnT sestavljeno pri-rodno sdrarfla, . JUVITO 'Naslov: JUVITO UBOBAHR, j PlAi - f----- - —_____ _ — M pmvdo _ POVEST JZ LETA 1515. A Spisal Peter Bohinjec. l'a kaj naj govorim o rokodelcih * — je naduljeviil vikar svojo, pridigo. — • Ni čuda, da no zadru-' ije opešale, ker je toliko roktxlol-cev šušmarjev. Vsak Ji oče biti mojster, vsak se izuoi p.ovršno. dela, površno, ker kt>i>ci ijle*lajo j ie na ceno, ne na kakovost blaga.' Zadružnih stalnih cen ni več. — Vse hoče biti trgovec, vse hoče biti le to. kar nosi denar. Gostiln je jjreveč j>o mestih in vaseh; kmetje opuščajo ali zanemarjajo svoje poljedelstvo ter se rajše po-priiuejo kake ol>rti aii rokodelstva. ker so vsled prekupovaiija ceiie tako padle; nakopičile .pa. so sc trgovske družbe živil na kupe in jih umetno draiijo. da sc nam j napoveduje neznosna draginja:! denar je vedno manj vreden. Ma-1 lega obrtnika ali rokodelca priti- i škajo, Ja si mora izjjosojati naj velike^obreati, a hoče izhajati. Dela primanjkuje, l:er ljudje nima-j jo več veselja za čast božjo, za zi- j dauje cerkev in javnih dobrodei-i nih zavodov. Vede pwia,jo, ker i gredo vsi talenti za trgovino. Vse se boji zidati ali kupovati zemljišča: vsak rajši tišči denar v že-pu — KiŠčaiivska ljubezen odme-j va le še posamično, velikih del ne j more prenesti. Ah, poštenost nek-jdanjih 'zadrug, kam si izginila.' 'Kdaj prenehaš molki zlaiu tele?j j Kje je tvoj Rog, ki si ga nekdaj f gereče častil, a zdaj sc norčuješ i7 njega, norčuješ iz njegovih služabnikov* Ptice imajo > voja gnezda in IUiee svoje brloge. Sin i človekov pn nima, kamor bi svojo glavo položil." e) Vrnili so s«' po drugi poti. ker so bili modri. Sv. Trije Kralji so vedno poslušali božji glas. Angel jim je na I zna nil naj se vrnejo po drugi poti na evoj dom. In to so Judi storili. Tako so se izognili hinavskemu j Herodu. Jiili so modri. Pa vi. kristjani? Ali hočete iti; po tbti poti iz cerkve? Ali se vas' res moja beseda ne prime ? .VIi ne j I marate poslušati božjega «dati' , Ne dajte se v roke Herodu, ne j i glejte slabih vzgledov, glejte do-1 bre ter jih posnemajte! "Otroci! , tega sveta so modrejši kakor o-jtioci luči." Le potrudite se tako i za svojo dušo. kakor se trudite za 1 časni dobiček! Pa kaj sLviim. kristjani! Kako je vaše delo? Po gostilnah popi-1 vate in i grp. te, za družino vas ni mar. Pa se pritožujete ivad slabimi časi! Zabavljate čez gosposko, i norčujete s«- iz pridnih ljudi, jih > i zavidate, jim voščite vse hudo in i samo gledate, kako bi jih oškodo-; !vali! Varčnost vam je deveta bri-' ga. družina vam je breme, zasluž-| ka ne cenite in ko bi vam z zlatom plačeval, ne cenite nič. Pritožujete se nad svojo revščino,! 'preklinjate bogatine, a sami .sebe 1 'ne vidite? "Ne trgajte svojih oblačil, trgajte svoja srca!" Pobolj-ištejte se, vrnite se po drugi poti ;k svojemu Očetu — vi izgubljeni stinovi. otroci He^celmbovi! K spovedi ne hodite, ii postov se norčujete, zabavljate čez duhovnike^ [jim zavidate dobro življenje. Kes, ; da tudi duhovniki niso vsi pravi bož.ii namestniki, res, da najdete ! nad marsikom napake iii slabosti ter eelo velike pregrehe in krivice. toda ali so zato že vsi duhovniki ničvredni? Ali so zato vsi apostoli izdajice, ako bil eden izmed njih * Ali so vsi duhovniki Judeži, ako jih je nekaj temu podobnih ? In ako bi tudi bili. postavljeni so (»d sv. cerkve, ki je I Kristova nevesta. Če pa sv. cerkev trpi take madeže na svoji obleki, tedaj kaže le svojo prizanes-ljivost. Hinavci j "Pezdir vidite! v očesu svojega brata, bruna v j j svojem očesu pa ne vidite!" Kam j l.prideino. akt> se tako sramoti ne-' rešta Kristova, ako se tako spo-fštujejo njeni .«kužabniki, ako se! božja beseda ne poaluša. ne izpol- j 'ujuje!... "Kdor va« posluša, mene posluša, kdor vas zaničuje, mene zaničuje..." ' In kdor cer-,kvs ne poslitša. naj ti bo kot ne-1 vernik in očktui grešnik." — j Kakšen boj se bije dandanes med !stanovi? Kmet ni več pokoren | grthšeaki! graščak ne cesarju I meščan se upira dwhovniku in i*o-1 kpde'ce preklinja mestno gospo t j sko. In akro bi "predel vse staja o-' ve in jim ppjfle<|al v srca, obrnil .in sicer: John »Jelovčac. prvo le-' tO: prišel )e o. ^pteaubra 1013, ! odšel 3. oktobra 1918- Andrej Zu-ipan, prvo letO; prišel 5. septembra 1918, pdael lD: oktobra 1918. ■ njihove ol isti, videl bi — o gro-»j^a ' — videl bi. da vsi več ali manj rede gada sovraštva na svojih pr- • sili, iu sicer so vi ušiva do duhov-i .-kega stanu. Kmet noče več ver-. jeti božjenm namestniku, č-eš. da »jdrži z gospodo, in si sam prisvaja .'razlaganje božje oesede. meščan se trka ob znanje Sv. Pisma bi ga razlaga po svoje, kakor da bi vsa-l kega sv. l)uh vodil, in plememtaš : uživa razkošno življenje brez mi-i • sli na Uoga in njegove zapovedi. Kam so prišli.' Kje je pokorščina? Kdo še posluša četrto božjo >zapo-i vkI .' In ali naj jo otroci izoolnju-> i jejo, ko ji- staiiši ne drže Ali naj io učenci izvršujejo, ko jo moj-IStri prezirajo? Kje naj iščem be-:! sedi. da označim, da obsodim to ; upornost, to uebriiuost do božjih i zapovedi.' Zlato solnce, zakrij tisvoj obraz pred to hudobno množico, ki ni vredna, da jo obsiješ' Odpri se. zemlja, iu pogoltni vav .j to .uporno ljudstvo, kakoi nekdaj i Ko ret a. Datona in Abirona ! O, j nadangel Mihael, stegni svoj meč in prekolji Lucifcrjeve pomagače, ki ^e upirajo postavni uospo-ski ;er si prisvajajo duhovsko ob-last! Toda ne, ljubi liog! Počakaj, potrpi! (ilej. ljudstvo je skesano, potrto! So je upanje, da se povrne na pravo pot. da posluša Tvoj gias in da živi. Prizauesi, božja usfuiJjenost. pri/amsi jm-,,kori! —- Vi pa, krist jani ne ozirajte st\ kakoi Lot ova žena, ne čakvjte, da Pog ogi-nj in žveplo usnje z neba. hitro se obrnite in poj te za sv. Tremi Kralji! Povrnite se po drugi poti v nebeško domačijo, hodile stanovitni na t'-j pvti ter darujte fiaspodu nebes iu zemlje zlata, kadila in mire! — Amen. (tlohok vtisk je napravila vi-kaijevu karajoča pritligii na po-jSliišalee. a ne na vse. Hilo jih je !dosti, ki so stiskali pesti med go-ivoi-om, sc ujedali v ustnice, se 'dregali s komolci in posmehavali. jXehaj pa jih je tudi med pridigo • pobralo iz cerkve, ki so šli v gostilno hladit svojo ogorčenost nad ; vikarjevo pridigo. CeJo mestni župnik, ki je iz zakristije poslušal pridigarja, je večkrat nevolj-?io zmajal z glavo in šepetal po-jshišakom okrog sebe: "To je pa I preveč na debelo!" j In ko je Jano< Plahuta stopal i ves poten s prižnice, je čiU tupa-jtam izmed poslušalcev zabavljive besede: "Bohinjec je prvi za kravo!" Plahuta je bil namreč doma i iz Bohinja. Drugi spet mu je sc-jpetal: "No. kramar, slabo robo : si prodajal!" Tretje spet je go-ivoril svojemu sotovarišu: "Tako J božjo besedo se nam ponuja! Lep božji namestnik!" Ko j*u j.* Plahuta stopil v zakristijo, se postavi župnik Pavel Muh over mojioč-no predenj in pravi: "Domine ! Joannes. 11011 amplius perorabid, Iowa. GLAS NAHODA. 25. NOV. 1Q18. - - Zadnji nibiie MoBtbeptbiep1 t Spisal Jean Rameau. — Za "Glas Naroda" priredil J. T. i, v__P • ( 19 (Nadaljevanje.) j j it — Zakaj pa vam tako ugaja Nina? j, — To je cisto nekaj drugega, moj fant. — Jaz in ti ne stojiva ns»: j istem stališču. — .Ta-', sem bogat in lahko delam, karkoli se mi polju-,, bi. — Ti si pa reven in se moraš ravnati po razmerah. — Ljubi strie, mene pa revščina nič ne skrbi. — Saj ste mi vendar obljubili tristotisič frankov, če vam pribaviin grad in če se po- ' ročim t Nino. — Res, to sem ti obljubil. — No. torej ! j J - Vidiš, rant, vnaprej pa nisem mogel vedeti, da mi bo tako ugajala. To je vse — je odvrnil Armand sin pričel gladiti brado. Tort ) priznavate? — je vzkliknil, katerega je presenetila ta- ( ka nesramno*!. — Seveda priznavam, tla mi ugaja grad in da mi še bulj ugaja h grajska hči. !1 — Tudi meni ugaja in ker se jo jaz prvi izsledil, imam več pra-; vice do nje. — Taki mladeniči kot si ti morajo dati starejšim prednost. — Kaj takega pa vendar ne mislite resno, moj ljubi stric. — Vidite, da sem ves obupan, vi se pa še vedno norčujete z menoj. - O bi imel količkaj soli v glavi, bi me pustil pri miru. - Toda jaz ne smem, jaz ne morem, .laz ne bom nikdar dovolil, da bi se poročili žnjo. Preveč jo ljubim in prevrni trpim. — Vedno vas bom pa spominjal vaše obljube in bom vedno zahteval od va> da jo izpolnete. *— Vi še sami ne veste, česar sem zmožen in kako tr-dosrčen sem. — Še enkrat vam rečem: rajše si prerežem vrat, kot da bi se odpovedal Nino. Pa tudi Nina bo rajše umrla kot da bi postala vaša. Ona vas ne ljubi, ona vas sovraži. — Kaj blebečeš? — je siknil gospod Saverne. — Resnico govorim. — Ne, to ni resnica, kajti ona me ne sovraži. — Morda ni z menoj tako nežna kot bi morala biti, toda sovraži me ne. — Jaz pa vem, da vas. — lil ko si bo nekoliko premislila celo zadevo, ko bo izprevide la, da je vsa bodočnost v njenih rokah, me bo ljubila. — Ljubila me bo in se bo poročila z menoj. — Z vami. da bi se poročila, z možem, ki je star dvainpetdese let? — Ah, pojdite, pojdite! — Tega bi si ne upala, tudi če bi vat ljubila. — Dobro, jaz sem star dvainpehleset let. — In kaj še drugega' — Kaj drugega? — Nino boste ljubili tako kot jo more ljubiti starec. A'sled tega imam dovolj vzroka, da lahko upam. — Prcpri čani bodite, da vas bo Nina kar meninič tebinič vzela za moža. — Se daj je lepo, sedaj je poletje in ste zaljubljen. V kratkem f*a^u se bo ste vrnili v Pariz. — Prepričani bodite, da vas bo prvo spodnje krilo, ki ga boste videli, ozdravilo. — No, fant, če hočeš računati s tem, nimam ničesar proti temu Bojim se le. na se ti bo vse skupaj izjalovilo. — Seveda, računam s tem. — In to se bo prej zgodilo, kot s* morete misliti. Vzemiva, da zdaj ljubite Nino. Po preteku šestih mesecev ali pa še prej, boste ljubili Urugo. Kadarkoli ste videli kake lepo žensko, ste ji rekli, da jo ljubite. — Kako se predrznete poro čiti se z dcvctnajstletnim dekletom, tako občutjilivim in neizkuše nim kakor je Nina? To bi bilo nekaj strašnega. Vsak pošten človek bi vam moral pljuniti v obraz. — Jaz bom ostali Nini zvest do konca svojega življenja — jc vzkliknil starec. — Ta ljubezen me bo spravila v grob. — Da, kot vas je spravilo petdeset drugih ljubezni. — Že zopet postajaš nesramen, fant. — Torej ste imeli še več ljubic? — Morda ste jih imeli sto? — Sto ali tisoč — to mi je vseeno. — Ti fant, ti boš priča pri moji poroki. DRUGA KNJIGA. \ ti—V * Prvo poglavje. :dihaela je kar streslo, ko je slišal te zasnit-hljive besed«*. Rajš j bi videl, da bi «ra počil parkrat /a uho kot da bi ga zasramoval. V obupu je sklenil roke na prsih in ni vedel, kaj bi odgovoril. — j (iospod Saverne se ni brigal niti /a prošnje nti /a žaljivke. — Ali se ( bo res poročil z mladim dekletom? Ne. to mu nikakor ni šlo v glavo.; Ne. ona se bo branilr. na vso mogoče načine, ona ne bo šla žnjim Ioli bi ti [ ne prisodil. — Ti torej hočeš, da bi stavila za tristotisoč frankov? — Seveda, to bi bila čisto navadna stava. — To bi bila pa res čudna stava. Stava, pri kateri mora tisti, ki zastavi, vse izgubiti. — Ti pa znaš staviti, saj pravim, fant. — Tudi jaz bi rad zastavil enako svoto. — Ravnokar ste mi obljubili, da bom posta! ravnatelj nilina v Oise, da bom dobival pet- j najst tisoč frankov letne plače in gotovi del dobička. Obvežem sej pa to mesto brezplačno prevzeti, seveda pod pogojem, da mi takoj iz-i ročke tristotisoč frankov, katere potrebujem, da se vdeležim stave — Denar naj ti dam torej zato, da se poročiš z gospodično Mont-berthier? — Ti si pa res prebrisan. — Zakaj bi se pa ne poročil žnjo. če noče ničesar slišati o vas? — Ker bi me to jezilo, aii ne razume tega t — Morda me ne ljubi in morda me ne bo ljubila, em pa, da se ji moraš ti takoj odpor vedati, samo če jaz hočem. — Ne, ti se ne boš poročil žjo, pa se plazih nred menoj na kolenih. — Ti si revež in boš revež ostal, zato, ker j-i reven. — Tebe in Nino loči samo revščina. — In sedaj ti povem. ( da ne boš dobil niti tristotisoč frankov, niti počenega groša. — Ali j si me razumel ? — Da, seveda. — In nadalje ti povem ,da ne poznam nofoenega usmiljenji* da te bom pustil lakote umreti, če mi boš hotel delati ovire. — Pojdi m si poišči drugo službo. Tistega dne. ko bo postala gospodična Mont-berthier moja žena, te bom pa zopet sprejel v svojo službo, seveda, če boš hotel priti. — Zato se vam pa prav lepo zahvalim, pradragi stric. — Kaj? — Ti mi hočeš kljubovati? — No, bos že videl, kakšne ]*osledice bo to imelo. — Ali res ne razumeš, da sem ljubosumen in da me tvoje besede dražijo? — I)a me dražijo, namesto, da bi me po luirjale? — Poberi se! — Razumeš? — Priseiem ti. da Nina ne bo tvoja. — Da, ne sme biti in da ne bo. — Ti me lahko prosiš, lahko kričiš cele dneve in cele noči prejokaš. — Zapomni si mojo prisego: Ni-na — ne — bo — ni—ko—li__tvo—ja____! Toda strici iDalje prihodnji«.) Kaj pravi Korliček Ševeningen, Holandsko, 24. no-vembra—- Največja prikazen glede odstopa nemških kraljev ia princev je ta, da so vsi izginili brez najmanjše manifestacije od | strani naroda samega. Vse se je j izvršilo brez vsakih kretenj, ko so značile odstop Napoleona. PrejšnI avstrijski cesar se je obnašal kot preganjana zver. Zbežal je najprvo na Ogrsko, ker je domneval, da bo mogel tam rešiti svoj prestol. Splošno se izjavlja, da je rekel, da "mu boljše prija majhen prestol kot nobeden*'. Seidler, Bertchold in Windi-; scligraetz so ga zasanjali v napn-j čaio Varnost, ker so mu pripovedo-j vali. da je njegov prestol varen i ; in da mu je Dunaj udan do skraj-| nosi i. Ko jt* prišel konec, je pred- '' \ ložil profesor Lammasch avstrijskemu cesarju poslanico, na pod- , lagi katere se ga je prisililo, naj se odpove prestolu na korist svetu delavcev in vojakov. Poroča se. da je cesar Karol obledel in zardel v trenutku, ko se mu je predložilo poslovilno poslanico. Konečno pa je vendar podpisal ter izjavil, da noče biti ovira prostega razvoja "avstrijskih narodov". Saški kralj je bil nekako trdovraten, ko se mu je predložilo spomenico, tikajočo se odstopa. Ko pa je izprevidel, da nič ne pomaga, je vskliknil: — Allright! I dont eare! Samo glejte, kako boste prišli iz te '.mešnjave- Nato je podal svojo resignaet-jo brez vsakih nadaljnih kretenj. 7 milj ono v kron o dobili Primorci od države na •esarjev« povelj«*. H1 -j miljona do-ii Istra. - miljona (Soriška, en nil j« n pa Trst. Za te miljone l>o-lo kupili «rm<"i in živil ter jih razdelili med prebivalstvo. Stavka delavcev. V Oradcu so delavci zopet za-»tavkali. Pilo jih je okrog 12.000. Ministrski predsednik pa jih je 'potolažil" s praznimi obljubami lil korobačem, k i ga i»odo občutili. če ne gredo na tlelo — in del-se je zopet pričelo. HARMONIKE j Todlst kakršnekoli vrste lsfelujem to ^opravljam po naJnUJlh cenah, a dek i rpežno ln zanesljivo. V popravo se j lesljivo vsakdo poSlje, ker sem is nad 18 let tukaj ▼ tem posla ln sedaj * ! trojem lastnem domu. V popra to tss nem kranjske kskor tss druge harmo ilke. 8tare kupim ali iprejmem t bb mano. JOHN WINZKL, POZOR ROJAKI I » SNajnTiiHssJi t—*1" sa lenih lase, kakor tod) sa moftke brkt •n brado. Od te ga msslla ara stejo v 6tlh te dnlb krasni go sti ln dolgi laal« kakor tudi bm> tktoi krasni brki la brada In as bode >d pa dali ln osiveli. Bevmatlzem, kosti x>l ali trganje v rokah, nogah ln v , crlfo, ▼ osmih Inch popolnoma oadra-! 'kn. rane opekline, bole, tare, krasts , n grlnte, potne noge, kur]a ofieea, oeeb I tne ? par dnevih popolnoma odstranim £dor bi moje edrarllo bres uspeha -abll mn jamčim sa 95.00. Plfllte takoj >o osnlk, ki ga takoj pofijem ssstoaj. JAKOB WAHCI6, ! "" -Cli FLU i Father MolFn«er se je 1891 boril proti influ Njegov tosa- k devni predpis se danes splo- n ino zahteva. To je zdravljenje, ki sc ulanja na ra. !01 V ™ inteligentnega | človeka. g f 18 knjig original- ™ nih receptov Fa-> d^^S^B1 t her Mojlingerja IgJ . navaja tisoč bol-j aTlja nikov, ki so za- ^TOttMSr čftkom devetdese-tih lel zboleli na ^^^^KHBjfa^^A influencL I^^^^^H^^HP bolnl- kom je nasveto-val vzeti njegovo 1 zdravilo pri prvih znakih kaplja, prehlada in influence. Naročal jet da naj vzamejo čajevo Žlico njegovih 15 rastlin v časi vrele vode in naj jo pijo, predno gredo k počitku. Ako vzamete ta sloviti žell-ščiui čaj, se ne luxlete potili. Odstranjuje stmp in lajša mrzlico. Zdravilo Father Molliugerja proti kaliju, prehladu in iafluenci ter njegovi sloviti zeliščni čaj je čudovita | zmes in na tisoče ljudij jih rabi v Pittsburgliu. kjer ima javnost, ki je poznala Father Molliufrerja, ki ima zaupanje v njegove izdelke. Zdravilo Father Mollingerja prtiti kašlju, prehladu in influenci se poši- <, !ja povsod po poŠti za $l.lp. Njegov sloviti želiščni čaj $1.10. Popolno . zdravljenje stane $*J.20. Pošljite na-1> ročilo še danes na: 1 MOLLINGER MEDICINE CO., 21 Mollinger Building 14 East Park Way (N. S.) 1 Pittsburgh, Pa. 1 Zakaj hočemo Slovenci demo kracijo? Ker smo bili od nekdaj demokratični, ker ne poznamo med seboj plemstva. — To je dokazano 7 Člankn "Poglavje o stari sloven ?ki demokraciji", priobčenem v. ---; PRIUČITE SE DO-MAČE6A ZDRAVILSTVA Narava nam daje mnogo rastlin, s katerimi je mogoče zdraviti razne bolezni. Jaz imam v zalogi, prodajam ter razjiošiljam raznovrstne suhe rastline, cvetja, korenine in jagode, take. ki izvirajo iz vseh delov sveta. Pišite po moj brezplačni cenik. Pri meni se dobi tudi knjiga "Mali domači zdravnik**. J«ta ohširno opisuje veliko število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni in kako naj se rabijo. Za samo centov v poštnih znamkah! lahko osrečite samega sebe in svojo; družino s to poučijivo knjiga MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall Sta., New York, N. Y. Rad bi izvedel za naslov mojo že-! ne brata CIRILA OSOLXIK, «toipa iz vasi Breznik izpod sv. Gore. Ker /.<• T let ne veni ntC-o jjjem. zato pro^Mi cenjene rojake. a!;i> k;»teri ve za Jije«rov naslov, da mi blagovoli s]>oro- ■ čiti. za Uar bom zelo hvaležen.; ali ako sam bere ta ogla«, naj se mi oglasi, .laz sem doma iz Yidenre. John Hroder. liox 44'i, AVyano. "Westmoreland Co.. Pa. '25-27—11) VABILO na Miklavžev večer, katerega priredi društvo Bratska Zveza tit. 140 SXP.1. v Brook! vim, N. Y.. v soboto 7. decembra v dvorani! vojaka Martina Rauh 211 Graham Ave.. Brooklyn. Začetek ol» v :iri zvečer. Vstopnina 20f, irarderoba prosta. Tem potom vabimo vso rojake in rojakinje iz Greater New Torka, da se te naše veselice v polnem številu vdeleže. ker bo Miklavž obdaril vsakega po njegovih zaslugah. Za dobro zabavo bo skrbel odbor in za dobro kapljico pa naš mlad gostilničar. Odbor. (25-11&2-12) AII ste bolni? Ako taate kako bolem, m glede u to, kako dolgo Id m oilnji M na to, kateri adravnlk vaa ol mogel osdrarltl, pridite k unemL Vnd I n Oddaljenost ali pa pomanjkanje denarja naj •aa ne aadrtnjo. V« adrarim enako: bogate la -era«. Ju aem ▼ Plttabnrghn najboljši »ptrijallal m mofike ln aem nastanjen Se mnogo let. Imam najbolje opremljen urad, tudi atrqj aa X-iark% • katerimi mornn videti akosl tu, kakor akoal •teklo. Iasam arojo laatno lekarno, ▼ kateri aa nahajajo rae trate domaČih ln Imortlranlh edrarlL Ne bodite bojeH in pridite k mani kot k prljateljn. OoTorim ▼ rafcm jedko. En oblak vaa bo preprt* M kaj morem aa ni atee _ Imam Erllchor aloritl 608 aa krvna bolmi la oadrartm bolesnl v nekaj dneh. Oadzavtl mm ti- Prof. Dt.*h!"g. BAER,! Pozor! Pozor! Moški in ienske, ki tipe kakršnikoli zunanji ali krvni bolezni, pridite k nam ali pa piiite; ne odlajš&te. FELIX TASOTO DRUG CO., 65 Stanton Ave., Akron, Ohio. Jiada bi izvedela i/a naslov moje >e^tre rojene FRAXClSKF PO GACNIK. Za sedanji naslov ne vem. ker sem čula, da je 01110-žena. Doma je iz Zsrornje Zado-brave pri Deviei ^lariji v Polju. V Ameriki biva kakili 7 let in se baje nahaja nekje v l leve- * londu, Ohio. Prosim t-enjene ro- j jake, ako kateri ve za njen naslov. da mi blagovoli naznaniti, ali pa, ako sama bere te vrstice, naj se oglasi sv<»ii sestri Ho/i iz PotLgrada. Naslov: Rosie Štor-gel. 1V.»\- 175, Clinton, Ind. (25-27—1] > t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnini srcem naznanjann vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je na-jša preljabljeiia mati, oziroma so-' proga ANA ZUPANC. roj. Potočnik, dne 15. novembra po entedeaiski mučni bolezni, previ-dena s s>*. zakramenti za umirajoče, iza vedno v Gospodu zaspala. Pokojna je bila rojena 2. novembra 1SS4 v va.ii Žerovski vrh >a*. T'rbana ši;ev. 3, občina Trata | nad Skoljo Loko. Tukaj zapušča me-ne žalujočega soproga, 4 otro-I ke fKl l'i do 3 lota stare, 3 brate in 1 sestro, v stari domovina pa mater, očeta in 2 brata. I Pokojniea je bila večletna čla-nif*a društva sv. Jožefa ^tev. 2!ll i JSKJ., katerega člajii so jo do-J styjno sj.'-cinili k zadnjemu po-j l'čitkn. Zf »merske ostanke emo is-ročili materi zemlji dne 20. nov. na katoliškem pokopališču. Srčne se zahvaljujem članom, članicam in sosedom za pomoč in i tolažbo ob času njene bolezni in smrti. II Hodi jej lahka svobodna gruda ,jin naj počiva v miru. Do svidenja nad zvezdami? Žalujoči ostali: Alojzij Zupane, soprog. Zofija, Angela in Ana, hčerke. Frank, John in Aloizij Potočnik, bratje. Frančiška omožena Chufar, sestra. Imperial. Pa., 21. nov. 1018. t NAZNANILO IN ZAHVALA. Sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest. tla je dne 10. novembra, previden s sv. zakramenti, v Gospodu za vedno zaspal naš prijatelj in soli rat FRANK BANKO v najle[h»i dofbi svoje starosti 30 i let Pokojni je bil doma iz vasi Loke, M od rje, Sp. Štajersko, po-domače Šunianov. Rojen je bil 1. 1888. V Ameriki je bival 8 let. V starem kraju zapušča očeta in mater, brata in dve sestri, svojo iz-voljenko in 7 let starega sina. Pokojni je bil bolaai 7 diii za špairsko influenco in pljučnico. Umrl je v Alexian Brothers bolnišnici. Pokopali smo ga dne 12. novembra na katoliškem pokopališču sv. Petra in Pavla v St. Louisu, Mo. Pokojni je bil dober član dveh podpornih društev, namreč sv. Alojzija S7 JSKJ., pri katerem je i>il večletni zapisnikar, in samostojnega društva Edinost. Ijepa hvala društvoma, ker »t? mu priredila lep pogreb in darovala krasne vence v slavo. Lepa hvala tudi vsem prijaiteljem, kateri so darovali kraere vence ter ga spremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala pa Rev. Jožefu Kompare, l?i jc obiskal pokojnika ob č&su bolezni ter ga spremil k zadnjemu počitku. Pokojni je bil dobro poznan in priljubljen med tukajšnjimi Slovenci, kar je pričal njegov pogreb. Počivaj v miru, dragi so-brat in prijatelj, lahka naj ti bo svobodna ameriška zemlja! Žalujoči ostali: Društvo sv. Alojzija it. 87 JSKJ. Lonis Praprotnik, tajnik. St. I*ouis, Mo.. m nov. 191». (23&2S—11) SLOV. DELAVSKA Eb| podporna zveza UstBMTljcoada« 16. avgutm. ^EKZSV^ lakorporirana 22. april« 190» ▼ drla vi Paul Sedež: Johnstown, Pa« GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 1098 Norwood R'd.f Cleveland, Otilo. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. P. D. 2, Box 113, West Newton, Pa. Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK, 634 Main St, Johnstown, Pa 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, 634 Main St., Johnstown, Pa. 2. Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemaugh, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, G502 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pom, blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 27, Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor, odbora: JOSIP PETERNEL, Box »5, Wlllock, Pa. X. nadzornik: NIKOLAJ POVŠE, 1 Grab St., Numrey Hill, N. S. Pittsburgh, Pa. 2. nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137th St., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik pout, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kans. 1. r-orotnik: FRANC TEROPČIČ, R. 1, Bononga, Ark. 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St., Springfield, ITL- VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Glavni urad: 634 Main St., Johnstown, Pa. URADNO GLASILO: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York City. Cenjena društva, oziroma njih uradniki so uljudno progenl, pofiiljati dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom PoStnlh, Eipresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznice naj se naslavljajo: Blaž Novak, Title Trust & Qua ran tee Co. ln tako naslov-Ijene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. naznanilo. Vsem članom društva ''Pomoč-1 nik;' št. 2 SDPZ. v Johnstownii, Pa., naznanjam,