leto IV. HRASTNIK 5. 4. 1968 ST. 3 Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem; Gec Rado, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. Št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje. Poslovno združenje da ali Že nekaj časa se vodijo razprave o tem, ali naj se steklarska industrija Jugoslavije združi v svoje poslovno združenje, ali pa naj ostaja povezana samo preko Sveta za nekovine pri Zvezni gospodarski zbornici. Največ razlogov narekuje ustanovitev Poslovnega združenja, so pa nekateri, ki še ne dajejo povsem zrelih pogojev, v kolikor se nekatere stvari v osnovi ne spremenijo. To pa je v glavnem spoštovanje medsebojnih dogovorov o važnejših stvareh kot so delitev proizvodnih programov, enotnost v dajanju prodajnih pogojev in še nekateri drugi elementi. Vsekakor prednosti, ki jih tako združevanje kaže, leže v glavnem v tem, da je stanje v celotni industriji stekla zelo raznoliko, brez jasnih delitvenih programov asor-timanov, brez neke posebne dosedanje želje, da bi se na tem področju kaj več naredilo, saj so časi, v katerih se je ta industrija razvijala, bili ugodni za neenotnost. V vsakem primeru je potrebno pričeti učinkovito posegati na področje ustvarjanja novih kapacitet tovrstne industrije in delitve njenih proizvodnih programov. Grobi programi kažejo, da bo Jugoslavija v letu 1971 že proizvedla okoli 300 tisoč ton embalažnega stekla, v obstoječih to- varnah, današnja potrošnja pa se giblje na približno 150.000 ton letno. V tem istem času pa se izdeluje projekt nove tovarne stekla v Zvorniku na bazi kreditov s tujine z dnevno kapaciteto 200 ton embalažnega stekla. Takoj se postavlja v ospredje vprašanje, na kakšnih ekonomskih osnovah je grajen ta projekt, saj je višek obstoječe jugoslovanske proizvodnje nasproti potrošnji že sedaj očiten in ne bo možno uspešno plasirati niti tega. O izvozu embalažnega stekla je iluzorno misliti, da bi se na njem lahko gradila neka večja proizvodnja, saj prevozni stroški in zaščitne carine poberejo še več kot je kalkula-tivna akumulacija. Enaka situacija je na področju ravnega stekla, kjer se nenehno ustvarjajo nove kapacitete, ki pa nimajo odgovarjajočega tržišča v Jugoslaviji. Za primerjavo samo podatek, da ima Steklarna v Pančevu 5 milijonov m2 stekla na zalogi, jugoslovanska potrošnja pa se giblje na višini 11 milijonov m2. Tu pa so še kapacitete že zgrajenih tovarn v Novem mestu in Lipiku. Sedaj pa se spušča v obrat še ena tovarna ravnega stekla, in to je v Zaječarju. Zaključek je lahko izvleči iz vsega tega, saj je očitno, da bo višek kapacitet precej nad potrošnjo, ki naj se letno povečuje. Razumljivo, da vsaka hiperprodukcija in istočasno stagniranje konjunkture vleče za sabo tudi vrsto drugih stvari, ki pa se potem zrcalijo v nudenju nenormalnih prodajnih pogojev, takih, ki objektivno presegajo realne možnosti podjetja, silijo pa ostale, da gredo za njimi in s tem siromašijo svojo že tako skromno akumulacijo, denar pa prelivajo v trgovino, ki to spretno izkorišča. Imamo primere nenormalno dolgih plačilnih pogojev, ki jih nekatere steklarne nudijo trgovskim hišam, problemi visokih rabatov (okoli 40 %) pa so tudi prisotni. Največja anomalija pri vsem tem pa je še to, da so med njimi tudi podjetja, ki ustvarjajo več sto milijonsko izgubo, nekatera pa so na meji rentabilnosti. Seveda se postavlja vprašanje, od kod denar za take ekonomske akrobacije, saj vemo, da vsakdo živi od pravilnosti svojega ekonomskega računa. To so samo bežni momenti, ki zahtevajo enotno stališče v urejanju važnih vprašanj za nadaljnji razvoj te industrijske veje. Jasno pa je, da so možnosti še občutno širše in se raztezajo na skupne nastope na zunanjih trgih, iskanje novih tehnoloških rešitev za pokrivanje skupnih interesov. Seveda pa je dilema »da ali ne« postavljena predvsem zaradi tega, ker se še ne verjame v popolno poslovno iskrenost in bo zaradi tega ustanovne akte potrebno izoblikovati tako, da bo izključena samovolja, za nespoštovanje dogovorjenih nalog pa morajo biti določene visoke denarne kazni. Ce se bo lahko na ta način v takem skupu različnih podjetij ustvarila disciplina in želja po enotnem delu, potem dilema »Poslovno združenje da ali ne?« odpade in se lahko opredelimo samo za obliko »Poslovno združenje steklarske industrije Jugoslavije«. Martin Mlinar CENTRALNI DELAVSKI SVET STEKLARNA HRASTNIK Na podlagi sklepa centralnega delavskega sveta Steklarne Hrastnik z dne 8. marca 1968 izdajam naslednji razglas 1. Volitve v centralni delavski svet in svete ekonomskih enot bodo po posameznih volilnih enotah dne 10. aprila 1968 s pričetkom ob 4. uri zjutraj. 2. Podjetje je razdeljeno na 4 volilne enote. V prvi volilni enoti, ki obsega notranji obrat, zmešamo in taljenje, avtomatsko proizvodnjo, operativne delavnice, bodo člani volili na dveh voliščih glede na abecedni sestav, za prvi sestav od A do K in drugi sestav od L do Ž, v jedilnici tovarne. V drugi volilni enoti, ki obsega brusilnico in slikarnico, bodo volitve v pisarni obratovodstva notranjega obrata. V tretji volilni enoti, ki obsega energetiko, pomožne delavnice, kisikamo, bodo volitve v prostorih pisarne energetike in pomožnih delavnic. V četrti volilni enoti, ki obsega skupne službe, splošno upravo, tehnično upravo, kontrolo, transport, bife in menzo, skladišče, bodo volitve v upravnem poslopju Steklarne Hrastnik (v Gradu). Predsednik CDS: Grum Milan Predsednik republiškega izvršnega sveta STANE KAVČIČ je bil pred kratkim na obisku v naši tovarni. Na sliki: V spremstvu direktorja tov. Klanska si ogleduje izdelke v dekorirnici IDNE 10. APRILA 1968 OD 4. URE DALJE VSI NA VOLITVE V SAMOUPRAVNE ORGANE STEKLARNE HRASTNIK! ................................................... PRED VOLITVAMI Ponovno je minilo leto, ko bo potrebno v organe upravljanja podjetja in enot izvoliti nove člane zaradi nadaljnjega upravljanja s podjetjem v celoti in po enotah. Preteklo obdobje kaže na to, da imamo v sistemu upravljanja mnogo pozitivnih elementov, kljub temu pa zaradi neizpolnitve sistema mnogo pomanjkljivosti, ki se v prvi vrsti kažejo na neizvedeni koncepciji decentralizacije upravljanja. Volitve v organe upravljanja predstavljajo neposredno obliko upravljanja za vse člane in so zato ena najbolj demokratičnih oblik izvrševanja načel samoupravnega sistema. Samouprava pa v pogojih današnje družbene in gospodarske aktivnosti zahteva od našega delovnega človeka proizvajalca in upravljalca, na nivoju podjetja ali enote, da zavestno s polno moralno odgovornostjo izvršuje in aktivno vpliva na utrjevanje oblik upravljanja. Razni sestanki, ugotovitve, ki jih v zadnjem času posredujejo druž-beno-politične organizacije in tudi posamezniki, nas opozarjajo, da bomo morali v bodoče sistem dela samoupravljanja bolj prilagoditi konkretnim razmeram in določilom našega samoupravnega mehanizma. V vsebinskem pogledu je upravljanje doseglo stopnjo, ki kaže na to, da smo dejansko vse člane združili v svobodno združenem delu in da ti člani upravljajo družbeno lastnino prek sistema, ki je edino možen v takih ekonomskih in političnih pogojih. Kljub taki ureditvi pa želimo opozoriti na posamezne posebnosti, ki jih bodo morali organi u-pravljanja v teku svoje mandatne dobe odpraviti in bolj utrditi samoupravni sistem, posebno pa posvetiti več pozornosti medsebojnim odnosom, kakor tudi interni samoupravni zakonodaji. Samoupravni sistem v našem podjetju je postavljen po koncepciji, ki so ga vpeljala mnoga podjetja še v času začetka upravljanja, upoštevajoč pri tem manjše spremembe po ustavi iz leta 1963. Poleg klasičnih organov samouprave smo na ta način pridobili še organe upravljanja enot in nekatere komisije, kar pa je že tudi vse in drugih oblik samouprave nismo razvijali. Ta klasično izdelan koncept organizacije samouprave pa ne more razviti vseh potrebnih medsebojnih demokratičnih oblik dela in odločanja še zlasti zaradi tega, ker se v zvezi take organizacije mnogokrat pri praktičnem delu in dejanskem odločanju upošteva princip samostojnosti v popolnosti in pride do medsebojnega očitanja glede odločanja o posameznih zadevah. Taka nasprotja pa v veliki meri vplivajo na to, da je aktivnost decentraliziranih organov mnogo manjša kot pa je to glede na konkretne potrebe mnogokrat potrebno in bi bilo tudi zaželjeno, da ravno ti organi odločajo o nekaterih zadevah. Ta neaktivnost je bila vidna tudi pri naših decentraliziranih organih — svetih ekonomskih enot, saj so imeli seje zelo poredko ali skoraj nobene. Krivdo ne gre pri tem valiti na predsednike svetov ali sindikalne organizacije, temveč v prvi vrsti na neprilagojen sistem samouprave konkretnim razmeram. Centralni organi pa so na drugi strani odločali o malenkostih in podrobnostih, ki bi spadale v izključno pristojnost decentraliziranega organa. Rezultat te neskladnosti je mnogokrat tak, da posamezni člani posameznih enot čeprav so člani samoupravnega organa, ki mora skrbeti za poslovanje podjetja kot celote, v bistvu individualni zastopniki posamezne skupine, enote itd. ter zato mnogokrat ne morejo točno spoznati, kako je v našem samoupravnem sistemu potrebno usklajevati in razlikovati posebne in skupne interese. Naloga vseh samoupravnih organov bo, da v teku mandatne dobe proučijo samoupravni sistem v našem podjetju, mu tudi na sejah samoupravnih organov dajo več poudarka ter si s tem v zvezi začrtajo perspektivno pot, ki je temelj naše družbene ureditve kot celote. Tudi vzajemni medsebojni odnosi so predmet marsikatere diskusije v kolektivu, družbeno-po-litični organizaciji ali v samoupravnih organih. Vedno se ugotavlja, da je potrebno izpolnjevati delovne naloge upoštevajoč vzajemno delo in gojiti zaupanje do svojega sodelavca. Resnica je v tem, da brez poštenih demokratičnih medsebojnih odnosov ne moremo izpeljati ali organizirati dober samoupravni sistem. Objektivna kritika, tovariška vzpodbuda, ki je podana z namenom odprave pomanjkljivosti, bi morala najti vedno odgovarjajoče mesto pri vsakem članu delovne skupnosti. V kolikor pa smo priča izzivanju očitanja se lahko zavedamo, da taki odnosi in tak način odpravljanja napak ne more imeti mesto v samoupravnem sistemu. Organi upravljanja, sindikalna organizacija sta v prvi vrsti poklicana, da bi take primere obravnavala, raziskala njih sporno vsebino in zahtevala tudi od odgovarjajočih članov, da osebni odnosi pri delu za skupne interese ne smejo vplivati na rezultate skupnega dela. Temeljna značilnost našega družbenega in pravnega sistema je v tem, da ekonomske družbene skupnosti po svojih organih ne odločajo o vseh zadevah dokončno, temveč s svojimi predpisi obvezujejo samoupravne organe delovnih kolektivov, da z interno zakonodajo dopolnijo obstoječe predpise. To pomeni, da je interna ureditev v bistvu zakonskega značaja in da je zato potrebno, tej samoupravi ureditvi posvetiti enako pozornost kot predpisom, ki izhajajo v uradnih listih. Nesporno je, da pa se sestave, organizacije in izvrševanja teh internih predpisov ne lotevamo s tako doslednostjo in natančnostjo, čeprav ravno odločitve v samoupravnih aktih konkretno določajo posamezne pravice in obveznosti. Ob takem stanju je dolžnost samoupravnih organov in političnih organizacij, da posvetijo izdelavi teh samoupravnih aktov mnogo več pozornosti ne samo pri izdelavi, temveč tudi pri realizaciji in upoštevanju teh posameznih določil. V mnogih primerih imamo specifično določene posamezne pristojnosti za vsak posamezni organ, vendar če konkretno gledamo odločitve o teh posameznih zadevah, vidimo, da so s statutarnimi določili in drugimi splošnimi akti dane v odločanje posamezne zadeve, medtem ko pa o njih odločajo drugi organi. Vsa taka vprašanja pa pogojujejo neaktivnost svetov ekonomskih enot, ker se kljub stvarnim pristojno- Med člani delovne skupnosti se v zadnjem času poraja vrsta vprašanj glede organizacije in nudenja zdravstvenih uslug v ambulanti Steklarne Hrastnik. Zadnji sklep centralnega delavskega sveta, ki je slonel na utemeljitvi, da je stalež odsotnih zaradi dela nezmožnosti vidno narastel, je določal, da lahko samo lečeči ambulantni zdravnik da delavcu bolniški stalež. To je pomenilo, da se je delavec lahko zdravil tudi pri ostalih zdravnikih v Hrastniku ali izven Hrastnika, pa mu druge ambulante po Svojih zdravnikih razen specialistih, niso mogli predpisovati bolniški stalež. Ta sklep CDS je popolnoma identičen z novim republiškim zakonom, id določa, na kak način lahko zavarovanec uveljavlja izvrševanje zdravstvenih uslug. Pri tem ne gre za organizacijsko ureditev nudenja zdravstvene pomoči. Sklep centralnega delavskega sveta še nadalje ostaja v veljavi z izjemo nekaterih podrobnejših določil, ki so delno v nasprotju z zakonom. Tako lahko danes delovna organizacija sklene pogodbo in določi, pri katerih zdrav-st enih zavodih ali specialistih lahko dobi delavec bolniški stalež. Zavarovanec se mora zaradi izbire zdravnika v začetku vsagela leta ob prvem primeru iskanja zdravniške pomoči zglasiti pri ustrezajočem zdravniku, ki nato na kartoteko vpiše leto in ime zdravnika, kar predstavlja za nadaljnje primere obveznost. Samo v izrednih primerih poškodb in hitrega obolenja, lahko zavarovanec išče zdravstveno pomoč pri katerem koli zdravniku ali v ka- stim ne postavlja neposredna zahteva, da morajo o zadevah, za katere imajo pravico in dolžnost, odločati.: Pri sestavljanju in predlaganju kandidatov za nove člane posameznih organov je potrebno, da člani premislijo o nalogah in odgovornosti, ki čaka naše samoupravne organe. Ne bi želeli, da bi se zgodilo tako, kot včasih, v preteklosti, da se je vršilo predlaganje iz nagajivosti. Biti član samoupravnega organa je druž-beno-ustavna dolžnost, zato naj vsakdo ob predlaganju temeljito oceni, ali bo predlagani kandidat z vso resnostjo in doslednostjo izpolnjeval samoupravne naloge ;iin na ta način pomagal pri odprayi vseh nepravilnosti, ki smo jih navedli v tem članku. Volitve v samoupravne organe bodo dne 10. 4. 1968 po posameznih volilnih enotah, kot je to z razglasom določil Centralni delavski svet. Članice in člani naše delovne skupnosti, izpolnite svojo samo-upravljalsko dolžnost! terem koli kraju. Na ta način bo omogočena bolj kvalitetna zdravniška pomoč, ker bo zdravnik, ki zdravi zavarovanca, poznal njegove razmere, njegovo delo — delovno mesto, stanje zdravja itd., kar je prvi pogoj za uspešno zdravljenje. Upoštevajoč delovne izmene, število prebivalstva, število neposredno zaposlenih, pa bo potrebno z zdravstvenim zavodom doseči ustrezajoč sporazum, po katerem se bodo zdravstvene usluge oziroma zdravstvena pomoč nudila v deljenem dopoldanskem in popoldanskem času. Ker pa še ni izvršena integracija zdravstvenih zavodov pod pogoji, ki jih določa posebni zakon, pa tudi organi upravljanja v konkretnih razmerah še ne morejo uveljaviti svojih zahtev za zdravstveno stanje delavcev nasproti zdravstvenemu zavodu, vendar pa na drugi strani želimo in pričakujemo, da bo integracija zavodov uspela ter da bomo nato ob izvršeni reorganizaciji pričakovali v večji meri in. tudi bolj učinkovito zdravstveno pomoč. Spremembe, ki se dogajajo v celotnem sistemu socialnega zavarovanja, se le počasi uveljavljajo in kažejo prve pozitivne rezultate, na drugi strani je pa že skrajni, čas, ker je zavarovanec obremenjen iz naslova svojega dela z najrazličnejšimi prispevki, poleg tega je udeležen pri plačilu zdravil, nudenju zdravstvenih in drugih uslug tako, da se v marsikaterem primeru sprašuje, kje so vzroki takega finančnega poslovanja. IZBIRA ZDRAVNIKA MENZA - BIFE - V LETU 1907 V menzi se je v letu 1967 pripravilo in prodalo 469 zajtrkov, 25.000 kosil, 20.214 večerij in 100.734 toplih malic. Povprečna dnevna prodaja malic v bifeju pa je bila 1.800 ali po izmenah I. - 900, II. - 550, III. -350. Število rednik obrokov — zajtrk, kosilo in večerja — se je nasproti letu 1966 zmanjšalo za približno 15 % in sicer predvsem zaradi odhoda večjega števila abonentov v JLA in preselitve v druge kraje. Število prodanih toplih malic pa se bistveno ni spremenilo. Cene obrokom so se med letom morale zaradi znatne podražitve prehrambenih artiklov povišati, in to: zajtrk od 0,80 N-din na 1 N-din; kosilo od 3 N-din na 3,50 N-din, večerja od 2,30 N-din na 2,80 N-din in topla malica od 1,50 N-din na 1,60 N-din. Cene pijač pa so ostale iste. Za potrebe menze smo med letom nabavili nov 1000-litrski hladilnik, ker je dosedanji 500-litrski dotrajal. Za shranjevanje jedil in pijač, predvsem v letnem času, pa je hladilnik nujno potreben. Iz higienskih razlogov smo med letom zamenjal tudi ves dotrajani drobni inventar (menažke, pom. sklede in drugo). Nabavili smo novo posodo, in to predvsem iz plastične mase, ker je manj občutljiva od emajlirane. Poleg tega smo zamenjali tudi ves inventar v jedilnici menze (mize, stoli), ker dosedanji ni bil več primeren za uporabo. Kupili pa smo tudi nov radio z gramofonom. Za boljše poslovanje bifeja smo nabavili novo registrsko blagajno, s katero smo dobili točno finančno kontrolo, poleg tega pa smo zadostili higienskim predpisom, ker prodajalke ne pridejo več v dotik z denarjem. Število zaposlenih delavk (kuharic in pom.) se med letom ni spremenilo, niti niso bile potrebne zamenjave. V bifeju pa so se morale zaradi uvedbe registrske blagajne zaposliti tri blagajničarke (tri izmene) na novo, poleg tega pa se je med letom zamenjalo tudi 70 % prodajnega osebja, ker so delavke delo zapustile na lastno željo. Z novimi delavkami pa so trenutno še težave, 'ker jim je potrebna daljša doba za priučitev. Vsem zaposlenim v menzi in bifeju smo leta 1967 v poletnem času omogočili obiskovanje tečaja iz higienskega minimuma. Tečaj so vsi uspešno končali. K poslovanju v bifeju še pripominjamo, da je glede na takšno število dnevno prodanih malic prodajni pi-ostor premajhen in neprimeren, ker se v prodajnem prostoru bifeja poleg prodaje malic kuha še kava, čaj in mleko ter skladišči blago, ki je potrebno za dnevno prodajo. Tako ostane za prodajalke kaj malo prostora, poleg tega pa se potrebno blago (posebno kruh), ne more pravilno vskladiščiti. Zaradi tega bi bilo nujno potrebno, da se kuhanje kave, čaja in mleka prestavi na drugo mesto, prodajni prostor pa bi se moral preurediti kot je že zahtevala sanitarna inšpekcija (postavitev španske stene, da bi bil prodajni prostor ločen od vskladiščenega blaga, ki je dnevno v bifeju). Izdajanje toplih malic je vseskozi tako primitivno in neprimerno, ker ni urejenega posebnega prostora za izdajo, v samem bifeju pa ni prostora. V ko- likor pa bi se kuhanje kave, čaja in mleka prestavilo, bi poleg ureditve prodajnega prostora ure-d li še prostor za izdajo toplih malic, in to na način, ko bi v prodajni pult montirali poltople kotle. Na ta način bi bile tople malice boljše, dalj časa bi bile na razpolago, kar bi nam brez stroškov omogočilo, da bi tople malice nudili tudi delavcem v nočni izmeni. Upamo, da bomo to preureditev v teku tega leta lahko izvedli. KR VODA J ALS TVO V OBČIM HRASTNIK Dejavnost organizacije Rdečega križa v Hrastniku temelji največ na skrbi za zbiranje prostovoljnih krvodajalcev. Ta naloga, ki jo ima organizacija RK, je humana akcija, traja iz leta v leto, saj rešuje številna življenja. V letu 1967 je Zaradi obilice izdelkov je nastalo v obratu kontrole ozko grlo POPRAVEK ČLANKA -»OSTALI ZAKLJUČKI CDS« V zadnji številki »Steklarja« je nepodpisani pisec objavil zaključke, ki jih je sprejel centralni delavski svet pri obravnavanju zaključnega računa podjetja in menze za leto 1967. Pri obravnavanju rezultatov poslovanja menze sta se piscu članka vrinili dve napaki, ki sta bralcem prikazali ne- točno sliko o poslovanju menze za leto 1967. Iz zaključnega računa menze je razvidno, da je ta obrat dosegel v letu 1967 naslednji rezultat poslovanja: v S-din Plačana realizacija menze 64,417.082 Plačana realizacija bifeja Izredni dohodki (gorivo, energija, amortizacija. 89,190.630 drobni inventar, kar prispeva steklarna) 1,348.775 Celotni dohodek 154,956.487 Realizirani, plačani del poslovnih stroškov 49.710.459 — prometnega davka 10,277.526 — prodanega blaga 88,039.132 — izredni stroški 5.178 Doseženi čisti dohodek 6,924.192 Realizirani, plačani del osebnih dohodkov 5.961.404 Rezervni sklad menze 106.940 . Prispevek v skupne rezerve 42.792 Prispevek za obnovo Skopja 16.261 Ostane za poslovni sklad menze 796.795 Bralcem zaogtavljamo, da bomo pred bodočimi objavami finančnih rezultatov vse podatke predhodno preverili v go- spodarsko-računskem sektorju. Heda Korbar bilo v občini Hrastnik 523 prostovoljnih krvodajalcev. Odvzem je bil izvršen pri 462 darovalcih krvi, količina zbrane krvi pa je znašala 112,5 litrov. V tem letu so se v posameznih obdobjih pokazali izpadi pri zbiranju, vendar se je stanje v naslednjih mesecih ponovno izboljšalo. Aktivisti RK Hrastnik pozitivno ocenjujejo odnos delovnih organizacij do tega vprašanja, razen nekaj izjem. V Steklarni Hrastnik je v preteklem letu darovalo kri 178 krvodajalcev,, kar lahko ocenimo kot velik uspeh akcije, in še več, ugotovimo lahko, da so v steklarni člani delovnega kolektiva požrtvovalni, pripravljeni pomagati pri reševanju življenj neznanih oseb. Zato poudarjamo, da bo tudi v bodoče izved-lj-va akcija le s pomočjo večine občanov, ki se zavedajo, da bodo nekoč morda tudi sami ali njih svojci potrebovali to zdravilo, ki ga tudi današnji napredek medicine ne more z ničemer nadomestiti. Poleg rednih krvodajalskih akcij pa je organizacija RK zagotovila tudi ob izrednih zahtevah bolnice Trbovlje potrebno količino krvi z zahtevano grupo. V začetku letošnjega leta je Občinski odbor RK Hrastnik poslal vsem samoupravnim organom delovnih organizacij plan za zbiranje prostovoljnih krvodajalcev, ki je potreben, da zagotovimo nemoteno zdravljenje naših občanov. Upamo, da bomo poleg ostalega programa dela organizacije RK, ki je zelo obširen, tudi letošnji plan prostovoljnih krvodajalcev izpolnili, pri tem pa želimo, da nam pri realizaciji te humane akcije pomagajo oziroma da se pri tem polno angažirajo tudi ostali družbeno-politični činitelji, kajti akcija za zbiranje krvi naj bi postala splošna skrb vse naše družbe pod geslom »Daruj kri sedaj, ko si zdrav, da jo boš dobil, ko jo boš potreboval!« Občinski odbor RK Hrastnik Stekleni izdelki, ki čakajo na dodelavo. Na žalost se jih pri tem mnogo razbije Obvestilo vsem zaposlenim v Steklarni OBVESTILO Pred dnevi smo prejeli v uredništvu »Steklarja« pismo, ki ga je napisala ena od naših delavk v brusilnici — »Darilo za Dan žena«, katerega naj bi uredništvo objavilo. Uredništvo sporoča piscu tega pisma, da ga ne bo objavilo, ker je pismo anonimno, v kolikor pa želi, da ga objavimo, naj se pisec podpiše. Uredništvo Obvezni prispevki zavarovanih oseb Na osnovi sklepa upravnega odbora Počitniške skupnosti ObSS Hrastnik z dne 14. marca 1968, vam posredujemo razpored prostih ležišč v naselju Počitniške skupnosti v Vrsarju v sezoni 1968, in sicer: T3 •+J ,r .rH -tJ O K/l > Ä ff> m od 30. jul. do 9. avg. 4 od 30. jun. do 10. jul. 4 od 10. jul. do 20. jul. 4 od 20. jul. do 30. jul. 3 1 od 30 .jul. do 9. avg. 4 od 9. avg. do 19. avg. 3 1 od 19. avg. do 29. avg. 4 od 29. avg. do 8. sept. 4 od 8. sept. do 18. sept. 4 * 1 Skupaj 34 2 Pogoji so naslednji: 1. Pravico do letovanja v Vrsarju imajo vsi zaposleni v Steklarni z ožjimi družinskimi člani (mož, žena, otroci). Letovanje traja 10 dni. 2. Dnevni penzion znaša 19,00 din, za otroke do 10 let starosti pa 8,50 din. Prevoz je organiziran z avtobusom in znaša v obe smeri 65,00 din, za otroke od 4—10 let starosti pa 32,50 din. Odhod avtobusa bo ob štirih zjutraj. 3. Vpisovanje interesentov za doi ust v Vrsarju bo v torek, 16. aprila s pričetkom ob 9. uri v prostorih sindikata Steklarne. 4. Ob vpisu je vsak interesent dolžan vplačati akontacijo v zne- sku 60,00 din na osebo (tudi za otroke). Prijave brez plačila akontacije ne bomo upoštevali. Celotne stroške letovanja bodo letovalci lahko poravnali v štirih obrokih. Kot prvi obrok se smatra akontacija, ki jo bodo letovalci vplačali ob vpisu, drugi obrok se poravna pred odhodom na dopust, tretji in četrti obrok pa bo blagajna Steklarne odtegnila od osebnega dohodka v roku dveh mesecev po prihodu z dopusta. V ta namen bodo letovalci podpisali izjave, s katerimi dovoljujejo odtegljaj od osebnega dohodka. 5. Ker vse delovne organizacije ne izkoristijo kapacitet, ki jim jih nudimo, bomo vpisovali tudi tiste interesente, za katere trenutno sicer ne bo več prostih mest, upoštevali pa jih bomo kasneje in jih sproti obveščali o rezervaciji ležišč. 6. Vse interesente, ki bi se šele med sezono, v poletnih mesecih želeli prijaviti za dopust v Vrsar- ju, obveščamo, da se zglasijo osebno na upravi Počitniške skupnosti, ker so prosta mesta med sezono vedno na razpolago zaradi odpovedi rezervacij in zamenjav. 7. Vsi tisti, ki bi med sezono želeli zamenjati ali odpovedati rezervacijo, se morajo zglasiti osebno na upravi Počitniške skupnosti. Vplačane akontacije bomo vračali samo v upravičenih primerih. Prosimo, da upoštevate dana navodila in vas vabimo, da se v čim večjem številu prijavite za dopust. Počitniška skupnost ObSS Hrastnik Na podlagi organizacije in financiranja socialnega zavarovanja, sta republiška skupnost socialnega zavarovanja in komunalna skupnost za socialno zavarovanje Ljubljana za območje ljubljanske regije sprejeli sklepe o prispevkih, ki jih morajo plačati zavarovane osebe v posameznih primerih k stroškom uporabe posameznih oblik zdravstvenih storitev, k stroškom za protetična sredstva in druge vrste ortopedskih pripomočkov in k stroškom za izdana zdravila. S kratkim prikazom obveznosti plačila prispevka, želimo člane seznaniti, tako da bodo vedeli, koliko so dolžni plačati v primeru koriščenja zdravstvene storitve ali druge storitve. Zavarovanci so dolžni pri uporabi posameznih oblik zdravstvenih storitev plačati: — obvezen prispevek k.stroškom za obisk zdravnika na bolnikovem domu, opravljen na zahtevo zavarovane osebe — znaša 5 N-din; — obvezen prispevek za prevoz z rešilnimi vozili znaša pri vsakem prevozu v zdravstveni zavod iz enega zdravstvenega zavoda v drug in iz zdravstvenega zavoda 10 N-din (ta prispevek se plača v primeru, če prevoz odredi ali naknadno odobri zdravnik, sicer plača celotne stroške zavarovana oseba) ; — obvezen prispevek za preglede in za zdravljenje akutnih zastrupitev z alkoholom znaša 50 % stroškov vseh pregledov in zdravljenja za največ 5 dni po sprejemu v zdravstveni zavod; — obvezen prispevek pri prvem pregledu v specialistični ambulanti zaradi ugotavljanja zdravstvenega stanja znaša 5 N-din: zavarovana oseba ne plača prispevka za nadaljnje specialistične preglede, kadar jo zdravnik — specialist ob prvem pregledu zaradi ugotovitve zdravstvenega stanja pošlje na take preglede k drugim specialistom. Če zavarovana oseba ne predloži napotnice, znaša obvezen prispevek za vsak pregled 20 N-din; — obvezni prispevek pri dovoljenem splavu, kadar ni podana medicinska indikacija, in obvezni prispevek v primeru začetega né-dovoljenega splava, če takšen splav dovrši ginekološki zavod, znaša 100 N-din. Zavarovanci so dolžni k stroškom za protetična sredstva in druge pripomočke plačati: — zavarovane osebe, ki uveljavljajo pravico do preprečevanja, nege in zdravljenja zobnih in ustnih bolezni, zabotehnične pomoči in zobnih protetičnih sredstev, prispevajo k stroškom 25 %. Od prispevka so izvzeti otroci in mladina do 15. leta starosti oziroma do 26. leta, če so zavarovani kot družinski člani ter vajenci in učenci poklicnih strokovnih šol s praktičnim poukom in če se ta pomoč ali sredstvo potrebuje zaradi posledice nesreče pri delu; — zavarovane osebe, ki uveljavljajo pravico do ortopedskih čevljev ali do posamezne druge vrste ortopedskih in drugih pripomočkov, sanitarnih priprav in sanitarnega materiala, prispevajo k stroškom 50 N-din za protezo, za invalidski voziček, za ortotične pripomočke; 10°'n za ojačevalni slušni aparat; 30 % za ortopedske čevlje; 40 % za pripomočke za oči; 40 % za kilne, trebušne in druge pasove, oporne steznike, korzete, za ortopedske vložke po meri, usnjeno kapo, berglje; 70 % za usnjene rokavice, gumijaste nogavice. nočno posodo, razne na-vleke, žepni pljuvalnik, gumijasto blazino ali kolobar, inhalator, su-spenzorij; 50 % za navadne čevlje k protezam. Stalni znesek, ki ga morajo plačevati zavarovane osebe kot prispevek k stroškom za zdravila na recept ob izdaji zdravila v lekarni ali kakšnem drugem zdravstvenem zavodu, znaša 3 N-din za vsako zdravilo. Prispevek k stroškom za zdravila je treba plačati za vsako zdravilo, razen za zdravila ob neposredni strokovni intervenciji zdravstvenega delavca. Stalni znesek plača vsaka zavarovana oseba, ki nabavi zdravila na recept na območju komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ljubljana. Spremenjeni so tudi pogoji glede uveljavljanja dnevnic za za vaio vance, glede plačila potnih stroškov in nekatere druge pravice, ki jih je imel zavarovanec pred spremembo pravilnika o uveljavljanju pravic. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiimiiiiiH 1 DNE 10. APRILA SE BO ODLOČALO O 1 1 NADALJNJI KREPITVI NAŠEGA SAMO- I I UPRAVNEGA SISTEMA! niiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi Na sliki PIRAN, v njegovi bližini se nahaja počitniški dom, v katerem bodo letovali naši člani kolektiva NAČRTI IN DELO BRODARJEV Na letošnjem občnem zboru Brodarskega društva Hrastnik, na katerem smo pregledali delo in uspehe preteklega leta ter postavili nove plane za prihodnjo sezono, je bilo videti precejšnjo živahnost ter veliko željo za nadaljnje delo. Člani, predvsem pa mladina je pokazala interes in željo za boljši in hitrejši razvoj tega športa ter modelarstva. Udeležba je bila več kot zado- da bodo še naprej delali z vsem elanom, da bi čimprej dokončno uredili vse prostore. Kljub trdni volji in vsakdanjemu delu pa se vse to prepočasi dograjuje. Kratko rečeno, nimamo sredstev. Čez zimo smo napravili notranje električne instalacije. Sedaj pa čakamo na priključek toka. Toda denarja nimamo, da bi ta račun poravnali. Čaka nas še veliko težkega dela, kjer pa ni Člani brodarskega društva Hrastnik na svojem občnem zboru volj iva. Lahko pa rečemo, da smo imeli po dolgem času zopet občni zbor v svojih klubskih prostorih s katerimi smo pa vsi zadovoljni. Čeprav je še vse na pol dograjeno in opremljeno, so bili vsi zadovoljni. Pokazali so veliko voljo, dovolj samo marljivost. Potreben nam je denar za nabavo materiala. Letos moramo še popolnoma na novo prekriti streho, ker je sedaj prekrita z zarjavelo pločevino. Nujno pa je še treba napraviti ograjo zaradi varnosti. LETIVA SKUPŠČINA POČITMČIRJEV 2. marca je bila v mladinskem klubu Steklarne redna letna skupščina članov Počitniške zveze občine Hrastnik, kateri so poleg delegatov prisostvovali še nekateri predstavniki organizacije Zveze mladine in član Republiškega odbora Počitniške zveze Slovenije. Na skupščini so ponovno poudarili, da je nujno potrebno razširiti vse vrste dejavnosti te organizacije. Delo v organizaciji pa se bo lahko nadaljevalo, ker se pričakuje, da bodo člani v najkrajšem času ponovno dobili popuste na prevoznih sredstvih. Ukinitev le-teh v marcu preteklega leta je povzročila, da se je v letu 1967 vključilo v organizacije Počitniške zveze v občini Hrastnik manj članov kot v preteklih letih. Od skupnega števila članov v letu 1967, to je 101, jih je bilo v Steklarni 47, na Rudniku 16, na Marnem 14, v Tovarni kemičnih izdelkov 16 in v Splošnem trgovskem podjetju 8. Število članov je od leta 1966, ko je bilo v občini nad 300 mladih, ki so aktivno sodelovali v organizaciji, v letu 1967 padlo na 101, predvsem zaradi ukinitve popustov konec marca 1967, nerešenega materialnega stanja organizacije ter še nekaterih notranjih problemov. Glede na to, da mladi želijo delovati v tej organizaciji in ker je nujno, da mlade čim bolj zaposlimo v prostem času, je skupšči- na sprejela okvirni program razvoja organizacije Počitniške zveze v občini. Na osnovi izkušenj iz preteklih let in načina dela v tej organizaciji pa je skupščina potrdila predlog starega izvršnega odbora o reorganizaciji Počitniške zveze v občini, in to: — ukinejo se vse dosedanje družine Počitniške zveze v kolektivih in na terenih; — ustanovi se enotna organizacija Počitniške zveze v občini z naslovom Družina Počitniške zveze »HRASTNIK«, Hrastnik; — mladinci iz vseh kolektivov in terenov se vključujejo v enotno organizacijo; — sedež organizacije Počitniške zveze v občini je na Občinskem komiteju Zveze mladine. V razpravi so diskutanti posebno poudarili, da je nujno organizirati čim več izletov v kraje, poznane iz NOB, organizirajo pa naj se tudi izleti v bližnje kraje, razna športna srečanja, poleti letovanja v letoviščih Počitniške zveze ob morju, poseben poudarek pa je bil dan kopalnim izletom v Opatijo in drugam. Za izvedbe vse te aktivnosti pa bo organizacija potrebovala tudi dobre kadre, zato je nujno organizirati seminar za vodiče. Na skupščini je bil izvoljen tudi odbor nove družine, za predsednika pa Bevc Beno iz Rudnika, za predsednika Nadzornega odbora pa pravnik Sušin Viktor. Strgaršek Janez Na prošnjo, katero smo vložili pri Občinskemu svetu za telesno vzgojo, nam sploh niso odgovori- li. Prosili smo namreč za finančno podporo, katera naj bi znašala okoli petsto tisoč S-din. Ta sredstva bi zadostovala za dokončno ureditev klubskih prostorov. Vendar pa smo naleteli na gluha ušesa. Še bolj žalostno pa je to, da se vabilu za naš občni zbor ni odzval niti eden funkcionar občinskega sveta za tel. vzgojo. Tako so še enkrat pokazali nezainteresiranost za nase delo in naš klub. Povrhu tega pa nas zaradi svoje nevednosti vedno zapostavljajo. Zato tudi ni čudno, da naš klub trpi na pomanjkanju podpore in finančnih sredstev. Ravno zato zadnja leta ne moremo dosegati takih uspehov kot so jih naši tekmovalci pred nekaj leti. Vse kar imamo, smo napravili s svojimi rokami. Le redki so, ki nas razumejo in pomagajo. Ob občnem zboru smo izkoristili prilike in napravili majhne razstave. Tako bi si lahko povabljeni ogledali vsaj nekaj našega dela skozi preteklo leto. Upamo pa, da se bodo v bodoče bolj zainteresirali za nas. Morda bo to v kratkem, ko bodo tudi oni začeli drugače misliti o našem klubu. Kljub vsem neprijetnim občutkom, ki nas danes obdajajo, pa bomo nadaljevali s tem, kar nas veseli in nam daje razvedrilo po delu. Vsak ima svoje veselje. Razumljivo pa je, da tudi nima vsak iste interese. Tako ne moremo vsi brcati žoge, ne moremo vsi igrati rokometa ali košarke in podobno. Morali bi pa imeti vsi enako pravice in enako podporo za svoj obstoj in razvoj priljubljenega razvedrila in športa. Planinci so zborovali V nedeljo 17. t. m. so odborniki našega planinskega društva podali na občnem zboru v domu v Gorah obračun svojega dela za leto 1967. Kljub slabemu vremenu se je zbralo lepo število članov PD, ki so z zanimanjem poslušali skrbno pripravljena poročila odbornikov. Povedati je treba, da so bili podatki v poročilih prikazani zelo realno in da poročevalci niso skrivali težkoč, s katerimi se je društvo borilo, na drugi strani pa je bilo doseženo tudi precej zavidljivih uspehov. Iz vseh poročil je bilo razbrati bor se bo v bodoče ukvarjal le s problematiko organizacijske kre-• pitve društva, s problemi članstva, mladine, izletništva ter planinstva sploh, dočim bo gospodarski odbor skrbel le za ekonomsko plat društva ter upravljal dom v Gorah. Od takega načina dela si obetamo viden napredek, predvsem v skrbi za članstvo in nudenju čim boljših in cenenih uslug v našem domu, ki mora končno postati tisto, kar ljudje, predvsem pa naši člani, od njega pričakujejo. Ob izvolitvi novih odbornikov v društveno upravo in gospodarski odbor ter ob ugotovitvi, da sta »GORE 791 m« poudarek na proslavljanju 75. obletnice obstoja slovenskega planinstva, kar nalaga društvu in njegovemu članstvu še posebne naloge v letošnjem letu. Ugotovljeno je bilo tudi, da se je delo z mladino premaknilo z mrtve točke ter je pričakovati prav na tem polju najvidnejši napredek. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje povezave z mladino med steklarji ter upamo, da bodo novi odborniki uspeli rešiti tudi ta problem. Občni zbor je po predlogu zadnje seje starega odbora sprejel tudi sklep o novem načinu upravljanja društva. Novi upravni od- oba odbora osvežena z novimi de-lavoljnimi ljudmi, je pričakovati, da bo društvu uspelo izpolniti postavljeni plan, ki obsega v glavnem tole: Povečati število članov na 600, podvojiti članstvo med mladino in pionirji, opremiti spodnje prostore v domu, sanirati fasado doma ter urediti okolico doma z nasadi in urediti cesto iz Marnega. Postavljeni plan je sicer precej obsežen, upamo pa, da bo ob dobro koordiniranem delu med odbori društva, članstvom ter podjetji v dolini le-tega mogoče izpolniti. Drago Kozole OBISKALI SMO BELO KBAJINO KAKO VOLIMO? Že dolgo izražena želja vaščanov majhne vasice v Beli Krajini na Suhorju v Bereči vasi, da naj jih obiščejo člani našega kolektiva, se je izpolnila. Posebna želja je bila, da jih obiščemo prav ob praznovanju »Dneva žena« 8. marcu, katerega naj bi skupaj praznovali. Na podlagi tega vabila je organizirala pevska sekcija Svobode II. za svoje člane izlet, združen z izvedbo programa za žene te vasice. Nepozabno doživetje je bilo to za vse člane pevskega zbora, kakor tudi za ostale, ki smo bili gostje te prijazne partizanske vasice. Obisk je bil še bolj ploden, ker je pevski zbor tudi izkoristil priliko, da je izvedel kratek koncert za vaščane. Bereča vas leži ob vznožju Gorjancev, kakih par kilometrov od Metlike in nekaj več kilometrov od Novega mesta. Vse naokrog smo občudovali naravo, saj je okrog in okrog samo gričevje, bogato z vinogradi. sprejem vaščanov Bereče vasi in okolice. Kljub temu, da nas je bilo lepo število, so nas spravili v prijetno kmečko izbo, v kateri smo doživljali prijetne urice obiska. Se bolj so nas prepričale gostoljubne besede predsednice žena vasi, ki nas je pozdravila ob našem prihodu. Vsi smo pričakovali gostoljubnost, vendar smo bili presenečeni nad takšno iskreno gostoljubnostjo vaščanov. Prijetna nedelja ob razgovorih in zvokih harmonike, katero je vlekel tov. Tone, star Dolenjec, smo se vsi skupaj z vaščani v prijetnem razpoloženju zavrteli. Pevski zbor je zapel precej lepih domačih in partizanskih pesmi, tudi takšne, katere so ganile do solza nas in domačine. Ne samo razigranost, tudi kratek ogled okolice (predvsem prijetnih zidanic) je nudil prav prijetno doživetje. Nekatere naše udeleženke so se znašle in izkoristile so priliko, da so si nabrale prav veliko domače solate — regrata. Na vsakem kora- Harmonikar Tone, obkrožen s člani pevskega zbora v Suhorju Clan delovne skupnosti, ki ima pravico in dolžnost, da voli v samoupravne organe podjetja ustrezajoče člane, voli svobodno, prostovoljno tiste kandidate, za katere meni, da bodo v najboljši meri izpolnjevali samoupravne dolžnosti. prečrtana, je neveljavna in se pri štetju glasov ne upošteva. Glasovi se štejejo samo v primerih, če je o'bkrožena ustrezajoča zaporedna številka pred posameznim kandidatom. Ko prejme član delovne skupnosti glasovnico, se lahko umakne Članice volilne komisije na lanskoletnih volitvah v CDS in SEE Clan delovne skupnosti, ki na volišču prejme kandidatno listo tako za centralni delavski svet od tistega volilnega odbora, kjer bo označeno, da gre za volitve članov centralnega delavskega sveta ali od tistega odbora, kjer bo označeno, da gre za volitve članov v svet ekonomske enote, naj preveri in pregleda predlagane kandidate ter obkroži pred kandidati tiste številke, za katere kandidate meni, da po njegovem osebnem mnenju ustrezajo za člane samoupravnega organa. Vsak član lahko tudi prosto pripiše kandidata, vendar ima ta kandidat v tem primeru samo toliko glasov, kolikokrat je pripisan na posamezni kandidatni listi. Vsaka glasovnica, ki je neizpolnjena ali na poseben prostor ter pregleda glasovnice in izvrši svojo samoupravi j alsko dolžnost. Ko član delovne skupnosti izvrši obkrože-vanje, glasovanje, prepogne glasovnico in jo spusti v skrinjico. Takoj za tem mora zapustiti volišče — volilni prostor. Člani delovne skupnosti, pozivamo vas, da v okviru navedenega obvestila volite in s tem pripomorete, da bodo volitve demokratične in da bo dejansko izražena želja članov naše skupnosti ter da bodo v samoupravnih organih člani, ki si jih želite in za katere menite, da bodo v svoji mandatni dobi najbolje skrbeli in vodili poslovno politiko našega podjetja. Volilna komisija Vaščani so v času NOB nudili vso pomoč borcem NOB in aktivistom, katerih tudi v vasi ni manjkalo. Med temi je bilo tudi precej Hrastničanov, katerih mnogi od njih drže še vedno zvezo z vaščani. Ta izlet pevske sekcije ni bil sedaj prvi v tej vasi in vaščani si žele, da ne bi bil zadnji. Nedelja — prost dan; zgodaj zjutraj smo se zbrali pred samopostrežno trgovino v spodnjem delu Hrastnika. Vsi smo s skrbjo gledali v nebo, kaj nam bo vreme prineslo, ali sonce ali dež. V samo vremensko napoved, da bo sončno vreme, nismo imeli zaupanja. Kajti gosta megla, ki nas je spremljala zjutraj, nam je kazala povsem drugo sliko, vendar n?m ni ubila razpoloženja na vožnji. Že kmalu pred Novim mestom smo bili priče lepim razgledom ob vzhajajočem soncu, katero se je borilo, da prodre skozi oblake. Daleč naokrog je bil lep razgled po raztegnjenem gričevju, ki se je lesketalo v kristalih mraza. Dolina Krke, vožnja skozi mesto je bila zanimiva za vse, kateri so imeli prvič priliko videti našo lepo dolenjsko metropolo. Nekaj nepozabnega je razgled, ki ga nudi očem dolina, ko se voziš vedno višje in višje, po ovinkih Gorjancev. Še bolj nepozaben pa je bil lep, prijeten tovariški ku v vasi smo čutili zadovoljstvo in gostoljubnost. Vsaj pijače in jedače ni manjkalo niti za najbolj lačne in žejne. Mrak se je že delal, ko smo se s težkim srcem poslavljali od vaščanov v želji, da se z domačini ponovno srečamo v Hrastniku. Vso zahvalo izrekamo vaščanom za takšno prijetno in nepozabno nedeljo, v želji skorajšnjega snidenja. Rigo ZAHVALA Dne 11. marca 1968 sem se pri delu hudo ponesrečila. Rada bi se zahvalila vsem, ki so mi ob tej priliki kakorkoli pomagali, posebno se želim zahvaliti dr. Toplaku za takojšnjo pomoč, tovarišu direktorju, tovarišici Vogrinc Reziki in vsem uslužbenkam mezdnega oddelka ter tajništva in šoferjema Kirn Stanetu in Velej Antonu. Potočan Martina Iskrena hvala! Skupni posnetek tovarišic, ki so tako lepo in izdatno postregle vse udeležence izleta v Bereči vaei ČLANI DELOVNE SKUPNOSTI, IZVRŠITE DNE 10. 4. 1968 SVOJO DRUŽBENO DOLŽNOST! Iz arhiva mu REZGETANJE V BOBNU II. nadaljevanje Čeprav ni nihče (okleval o napadu, so v štabu še veliko razmišljali o tej akciji. Trle so jih velike skrbi. Bodo borci vzdržali na položajih v snegu in mrazu? Ali je morala bataljona še tako čvrsta, da lahko tvegajo napad v dolino v sovražnikovo žrelo? Kaj, če Nemcev ne bo, naj se podnevi umaknejo v hribe? Bo dovolj municije? Nas ne bo izdala sled?... »Prisluhnimo, kaj mislijo o tem borci sami!« je predlagal Milan in se s komisarji odpravil med vedevejevce ... Tisto popoldne so si politkomisarji zelo prizadevali, da so kuharji pripravili dobro in izdatno večerjo. In prav takrat, ko so si drugi borci drug drugemu ponujali svinjski golaž in bili izredno dobre volje, so se Soso, Milan in Dušan zapletli z njimi v pogovor. Vse je kazalo, da bo šlo, kajti borci so razumeli, da je potrebno v napad. Ko so zvedeli, da gredo v akcijo so začeli živahne j e kramljati. Precej morale jim je dal Vavtkar, ki je privlekel na dan pletenko žganja in ponudil: »Nate, Fantje! Če boste tegale srkali, ne bo nihče zmrznil v zasedi... Tudi užgali boste bolj korajžno po kuščarjih!« Zvečer je komandant Mali odločil: »Zasedo v Boben bo vodil komisar Dušan, zasedo na Ojstro pa obveščevalec Zdenko. Prva četa gre v Boben, druga pa na Ojstro.« Ob treh zjutraj, bilo je 23. decembra 1944, je kolona 73 borcev neslišno zapustila Vavkarijo in odrinila v dolino. Obrazi borcev so bili resni, toda odločni in zjekleneli ter pripravljeni izvršiti vsako povelje. Sleherni vedevejevec je želel, da bi napad uspel, da bi bil plen bogat. Marsikdo je imel le skromno željo, da bi si priboril vsaj tisto, kar mu je trenutno najbolj potrebno: obleko, obutev, opremo, strelivo in orožje. Za hribčkom Kunkel nad Katarino so se razšli. Javka bo pri Kajtni pod Mrzlico! je mali zašepetal Milanu, ki je odšel s prvo četo proti Hrastniku, nato pa odhitel za Zdenkom. Dušanova zaseda je ubrala proti Bobnu zelo krivuljaste pot. Izogibala se je delati novih gazi in puščati sled v snegu. Ko je po dolgem ovinku prišla do Kolarja, je Dušan potrkal na okno in vprašal za novice. Z odgovorom mu je postregel obveščevalec Branko, ki se je prav tedaj mudil na tej domačiji. Ker je bilo stanje neizpremenjeno, je četa nadaljevala pot. Vodja zasede Dušan je bil v Bobnu doma, zato si je v mislih že med potjo zastavil načrt, kako bo razporedil svojih 35 vedevejevcev v zasedo. Ko je ob petih zjutraj prispel z njimi na kraj, ki je bil določen za zasedo, je imel že vse nared. Na desnem bregu Bo- benščice med Rinaldijem in Kovačevo hišo je postavil tri mitraljeze, vmes pa razvrstil strelce. Na nasprotnem bregu potoka, s ceste, ki vodi iz Hrastnika v Trbovlje, je postavil pod Babičevo hišo brzostrelno skupino. »Tukaj bo kar dobra past za švabske podgane,« je menil Milan, ko se je ozrl po četnem po- ložaju, kjer so borci izpod snega grebli kamenje in si gradili zaklone. To delo res da ni bilo prijetno, vendar potrebno, ker se je bilo treba skriti v zaklone, ne samo zaradi obrambe pred sovražniki, temveč tudi pred ljudmi, ki bodo šli mimo. »Uh, prekleto je strupen ta sneg,« je robantil vodnik Ciril, ko je legel v sneg in drgetal kot trepetlika v vetru.« Naj me vrag vzame, če ne bo kdo zmrznil.« »Samo Švabi naj pridejo, pa nam bo takoj vroče,« je pritegnil mitraljezni pomočnik Stanko. »Takrat bo vrelo in cvrčalo!« Dušan se je prizadevno plazil od borca do borca, pregledoval zaklone in vsakega vedevejevca opozarjal na začetek napada. Dogovorjeno je bilo, da bodo vžgali, ko bo prvi Nemec prispel do Rinaldi j a, oziroma ko bo zadnji vojak zapustil Kovačevo hišo. Naposled se je Dušan priplazil tudi na desno krilo, _ kjer je imel mitraljezec Šnasnik svoje gnezdo. Tam so bili še njegov pomočnik Knez, obveščevalec Branko in bolničarka Vida, »Kar bo šlo mimo nas, se ne sme več vrniti v Hrastnik,« jih je opozarjal vodja zasede, ko je odhajal na svoje mesto. Ko se je začela tema redčiti, je cesta oživela. Iz Hrastnika so se vračali rudarji na svoje domove, čečani pa so hiteli _ v mesto po svojih opravkih. Stisnjeni v plašče so capljali proti dolini šolarji, mlekarice in drugi domačini. Vedevejevci pa so se v zasedi stiskali k tlom na sneg in ro- z e j s k e bantili in pričakovali prihoda patrulje. Čeprav so použili Vavt-karjevo žganje, je bilo čakanje sila zoprno. Ko so sprva legli na tla na sneg, se je ta pod njihovo toploto mehčal, potem pa so se ohladili in' začeli primrzovati k tlom. Ob osmih so malone vsi začeli dvomiti v obveščevalčeve podatke m še o marsičem. So se morda Nemci zaradi hudega mraza odpovedali patrulji? Ni vrag, da je kakšen lisjak izdal partizansko zasedo? Menda niso Švabi ubrali kako drugo pot? Ko je sleherno upanje na prihod nemške patrulje skopnelo pri vseh borcih, se je izza Marka zaslišal odmev brzostrelčevega rafala. Potem je zaregljal še mitraljez, po petih puškinih strelih pa je spet vse utihnilo. Vedevejevci so vedeli, da je bil to napad trboveljske zasede na Oj strem. In niso se zmotili, saj so dobro poznali svoje orožje! Kaj se je vendar zgodilo? Iz Trbovelj je capljala patrulja vermanov proti Marku. Nenadoma se je njihova predhodnica ustavila daleč pred partizansko zasedo, se bojazljivo ozrla v breg, nato pa jo ucvrla nazaj v dolino. Levo krilo čete je zaman užgalo za njo, kajti predhodnica je urno skočila v jarek in po njem zbežala v Trbovlje, kamor je prikolovratila tudi njena glavnina. »Uh, frdamana madunca,« je bentil Miha in z bistrim pogledom poškilil proti Ojstrem. Treba bo misliti na umik, so menili v hrastniški zasedi, sicer znajo Nemci zadrgniti okrog nas zanko. Kaj bi drugega storili? Nemcev ni, jalovega čakanja pa imamo že dovolj. Pojdimo! šššššš... je v tem zašuštelo z desnega krila zasede. Borci so napeto prisluhnili in se zazrli v cesto. Na vsem položaju je bilo tako tiho, da bi slišal mravljine stopinje. Pozor! Izza ovinka od Kovačeve hiše sem je prikorakal prvi Nemec, majhne čokate postave v zeleni podoficirski uniformi. V rokah je držal precizno polavtomatsko puško, pripravljeno na strel in z očmi opazoval po soteski ko dva avtomobilska žarometa. V razdalji nekaj metrov sta mu sledila še dva policista. Njihovi koraki so bili počasni in oprezni. »To je predhodnica«, je zašepetal Branko in dregnil Vido, češ naj tudi ona šteje, koliko Nemcev bo šlo mimo. »Pripravljeni«, je skoraj neslišno brzelo Dušanovo povelje od borca do borca. Zaklopke mitraljezov, pušk in brzostrelk so se zasukale — zdajci je bilo vse nared za napad! Nemška predhodnica se je oprezno pomikala po cesti, njej pa so v razdalji petih metrov sledili drug za drugim dobro opremljeni vojaki. Dva sta nosila mitraljeze, dva polavtomatski puški, eden tromblonko, drugi pa so imeli puške, bombe in torbe s strelivom. zbirke Vedevejevci so vzeli na muho Nemce in šteli pestnajst, sedemnajst, devetnajst, še zaščit-nica in... Tedaj je jutranjo napetost pretrgal oster strel. Nemški podoficir je pred Rinaldijevo hišo v hipu nameril puško na levo v breg in s prvim strelom zadel pomočnika mitraljezca v glavo. »Pali!« je hkrati ostro zadonelo Dušanovo povelje po soteski. Partizansko orožje je iz vseh cevi hkrati tako močno zarezge-talo, da so se oglušujoči odmevi lomili med seboj in vreščali po Bobnu kot peklensko grmenje. Cevi so se hipoma ogrele, razgreli pa so se tudi vedevejevci, na položajih je zasmrdelo po smodniku. Na cesti se je deset nemških postav sesedlo v sneg, ko da bi jih z motiko po glavi. Trije so se opotekli in treščili v Boben-ščico, drugi pa so se pognali v potok in v zaklone za obcestno škarpo. V naslednjem hipu pa so se potegnili izza škarpe ognjeni jeziki iz nemškega orožja. »Dajmo fantje!« so se bodrili borci med seboj. »Nasujmo jim svinca v betice. Udarimo... Usekajmo ...« Mitraljezi so lajali in rezgetali in peli pesem smrti, da je odmevalo po Bobnu, ko da bi hudič igral. Precizno so merili vedevejevci in Nemci. Streli so švigali sem in tja, sneg je pršel z obeh položajev na vse strani. Usipalo se je ivje z drevja, lomile so se ledene plošče v potoku, topil se je sneg. »še hudič ni, da jih ne bi pokosili!« je robantil mitraljezec Jeran in usekal v švabsko ognjeno gnezdo, če se ne bi urno sklonil k tlom, bi mu sovražnikov rafal ne odnesel z glave samo čepice. Za dva prsta previsoko je pomeril, je zašepetal sam sebi, zgrabil za ročno bombo in jo zalučal v obcestni jarek. Tedaj je z desnega krila pritisnila Brankova skupina. Od tam je mitraljezec Špasnik žgal, da je piskalo po Bobnu. Nemci so uvideli, da ne bodo vzdržali partizanskega pritiska. (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje s 7. strani) A brž, ko so se hoteli povleči čez potok proti Babiču, jim je Milanova brzostrelčna skupina nasula obrok svinca. Sneg in led v potoku sta se še bolj obarvala s krvjo. Izhoda za Nemce ni bi- lo. Zato so se še bolj ukopali v svoje zaklone in se krčevito branili. Streljali so kot norci brezglavo ... Toda tisti nemški mitraljez za škarpo je streljal malone brez prestanka. Svinčenke so žvižgale in dvigale snežni metež. Vsaka krogla, ki bi zadela v živo, bi pomenila smrt. To je borce sila jezilo. Vedeli so, da ne bo zmage, ne plena, če ne uničijo tega hudiča. Zato so na Dušanovo pen vel j e odprli ogenj iz vseh cevi hkrati. Mogočen krohot orožja je kar pobliskaval po soteski, hribi pa so vriskali v odmevu. Ker pa tudi ves ta ogenj ni strl nemškega mitraljezca, se Jeran ni mogel krotiti. Proti vsem pravilom partizanstva je skočil iz zaklona pokonci in z dolgim rafalom preklal butico sovražnemu mitraljezcu. In od tam ni več lajal mitraljez. Zdaj je tudi levo krilo zasede prišlo do besede. Borci so z ognjem urno počistili teren pred seboj in preprečili pobeg Nemcev proti Marku. Medtem si je mitraljezec Špasnik na desnem krilu prikoval vso golazen v zaklone. Z nasprotne strani so nabijali Milan, Niko in Džuro in krepko držali bojno zanko v rokah. Poslednja sedmorica sovražnikov se je ujeta vrtinčila v mreži. »Ti nam ne uidejo«, je trdil Miha in nestrpno čakal povelja, da bo v jurišu zdrvel v nemški zaklon po mitraljez. Toda Nemci se kljub brezupnemu položaju niso vdali Branili so se kot zveri. Bomb in municije so imeli vedno dovolj. »Daj naboje!« ie špasnik opozarjal pomočnika Kneza, da bi mu ne bi zmanjkalo traku prav tedaj, ko bi ga najbolj potreboval. Tedaj je bolničarka Vida zagledala dva Nemca, ki sta se pognala proti Dolinškovemu svinjaku in se skrila v kotel svinjske kuhinje. Vida ni mogla počakati konca boja na položaju. Kot levinja se je pognala proti svinjaku in energično zakričala: Hände hoch! V naslednjem trenutku sta prilezla iz svinjaka oba Nemca z dvignjenimi rokami. Ko sta zagledala pred seboj drzno partizanko, v strahu in grozi sploh nista opazila, kdaj ju je Vida razorožila in odvedla v ujetništvo. To je bil velik Vidin podvig in grenak poraz Nemcev. Ko sta ujetnika začela pleteničiti. da nista streljala, da sta !e nebogliena Avstrijca iz Du-naia moža in očeta in kdo ve kai še. iu je Branko samo ostro Dogledni, na sta utihnila. E kako nam bosta nriš'a nrav. kakšna hrusta sta, osedlali ju bomo s plenom. V tem je na partizanskem po-ložaiu vse utihnilo. In brž so se borci pripravili, v jutranjo sivino na ie zadonelo povelje: Na juriš! Huraaaaaa! Hkrati so bombaši zalučali v sovražnikove zaklone bombe in brž, ko so eksplozije urezale po Bobnu, so se jurišni vkliki pomnožili najmanj tridesetkrat. Vedevejevci so se dvignili kvišku šku in se streljaje pognali v napad proti Nemcem. Sovražniki so se sicer zoperstavili, naši pa so kljub temu drveli proti njim. Vodnik Ciril je jurišal na čelu svojega voda in še predno je dosegel cestni most pod Rinaldi-jem, je hripavo zapričal, da je ranjen, se opotekel in se zgrudil na tla. Dva borca sta ga potegnila v zaklon, drugi pa so nezadržno drveli vnapad. Poslednja petorica Nemcev, ki se je branila izpod mosta, se je krepko otepavala pritiska Ko pa je uvidela, da gre za res in da se vedevejevcev ne da zaustaviti, je nemški komandir poveljeval: »Schnell zurück!« Sovražniki so zakrulili kot ranjene zveri in jo ubrali proti Babiču, kjer so se nameravali prevrtati na varno. »Ne boste je odnesli!« je zaklel Milan, ko so umikajoči Nemci naleteli na njegovo trojko. Brzostrelke so za-regljale in prerešetale Nemce, ki so se ranjeni vrgli v zaklone in še odgovarjali z ognjem. Vnela se je huda borba — prsa v prsa. Udarci so se menjavali s tako naglico, da so prehitevali človeške misli. V trenutku, ko so vedevejevci iz ozkega obroča dvignili oboro- žene pesti za odločilen udarec, se je dvema Nemcema posrečilo, da se prav po mačje izmuznila iz ognjenih klešč. Tedaj je posegel vmes Branko, ki je v tem pritekel na cesto in oba sovražnika požel. In še en udar, še nekaj rafalov pa eksplozija ročne bombe in obležali so poslednji Nemci! Boj je bil končan. Po soteski je spet zavladala zimska domačnost. Bojno rezgetanje orožja je utihnila, razgrete cevi pa so se hladile v snegu. Borci so pobirali vojni plen, ki je bil precej bogat in številen, z njim so polnili nahbrtnike ter si tako napravljali zalogo bomb in municije. Tovariš Miha, ki je med bojem zaplenil nemški mitraljez, je bil menda bolj vesel kot tedaj, ko mu je žena rodila sina. Vsakomur ga je pokazal in povedal, kako je že med borbo cikal nanj in kako ga je naposled le dobil. Ko se je hrastniška zaseda vračala v svoja izhodišča, borci kljub temu niso kazali veselih obrazov. Preveč jih je grenila bol ob pogledu na ranjenega vodnika Cirila. Med potjo neda- leč od svojega doma v Čečah je Ciril podlegel ranam. Borci so sneli titovke in počastili njegov spomin, njegova žena in enoletni sinček pa sta zaman hrepenela, da se njun mož in očka še kdaj vrne na toplo domačijo. Tam gori nad Katarino je podlegel smrtni rani tudi pomočnik mitraljezca, ki je bil zadet od sovražnikovega strela. Oba padla borca so vedevejevci odnesli pod Mrzlico in ju v bližini Kajtne pokopali. Za naprej je skrbel za njun grob terenec Tomaž. Opoldne sta se sestali pri Jagru na Durniku obe četi. Hrastniška zaseda je bila silno ponosna na svoj uspeh, saj je obležalo na bojišču v Bobnu 19 Nemcev, dva je Vida ujela, eden pa se je skril pod mostom med ledene skale in pozneje pobegnil nazaj v Hrastnik. Komandant Mali pa ni bil povsem zadovoljen. Jezno je bentil nad vermani, ki so mu izpred nosu odnesli pete nazaj v Trbovlje. »Naj jih hudič ...« je robantil in odvrgel cigaretni ogorek na tla. Ko pa je zagledal med borci prve čete nemška ujetnika, otovrjena s plenom, je pogorlji-vo vzkliknil: »Hej, celo dva Nemca ste privlekli.« Po enournem počitku je bil bataljon kot prerojen. Zdaj so bili vsi borci oboroženi, imeli so precej streliva in bomb, nihče ni bil brez nahrbtnika in nujne opreme. Pa obuti so bili in malone vsi v zimskih plaščih. Pod noč je bataljon odrinil na Kal k Plavcu. Tam sta Milan in Zdenko, ki sta nekoliko lomila nemški jezik, zaslišala ujetnika. Ker se iz njiju ni dalo izvleči nič koristnega, jima je Zdenko napisal propustnico in ju nagnal nazaj v Hrastnik. Naslédnji dan je bataljon, poln borbenega zanosa in novih moči odrinil na pot proti Kozjanskemu, kjer so vedevejevci v novih spopadih trli nemške vojake in slavili nove zmage nad sovražnikom. Obvezno Po določbah zakona o obveznem zavarovanju v prometu morajo tudi uporabniki oziroma lastniki motornih vozil proti odgovornosti za škodo, povzročeno drugim, izvršiti obvezno zavarovanje. Uporabnik, oziroma lastnik motornega vozila, ki se registrira v Jugoslaviji, se mora zavarovati proti odgovornosti za škodo zaradi smrti, poškodbe telesa ali zdravja neke osebe ali zaradi uničenja ali poškodovanja nekega premoženja, ki jo povzroči pri rabi vozila, razen proti odgovornosti za škodo na blagu, ki ga je prevzel za prevoz. Šteje se, da je voziio v rabi tisti čas, ko vozi, in tisti čas, ko med vožnjo stoji na cesti. Vozilo je mogoče registrirati ali registracijo podaljšati, ko je za registracijo pristojnemu organu predložen dokaz, da je sklenjena zavarovalna pogodba. Zavarovanje zajema vso škodo, ki jo je lastnik oziroma uporabnik motornega vozila dolžan povrniti po predpisih oziroma pravnih pravilih o odgovornosti in iz- zavarovanje v vira iz rabe motornega vozila. Oškodovanec ima pravico uveljavljati odškodninski zahtevek naravnost proti zavarovalnici. Zavarovalnica je dolžna izplačati ugotovljeno odškodnino naravnost oškodovancu, ali tistemu, ki jo je upravičen sprejeti. Škodo, ki jo povzroči neznano motorno vozilo mora povrniti zavarovalnica, ka- IZLIT V ITALIJO Komisija za rekreacijo in sodelovanje pri Tovarniškem komiteju Zveze mladine Steklarne je v okviru proslavljanja 8. marca — Dneva žena organizirala izlet v Italijo in Avstrijo. Udeleženci izleta so si po izredno lepem vremenu na poti preko Jesenic — Rateč — Trbiža — Vrbskega jezera — Celovca — Gospe Svete — Dravograda ogledali nekatere kulturne in zgodovinske znamenitosti. P2 postanku v Trbižu jih je pot vodila preko italijansko-avstrijske meje ob obali Vrbskega jezera do prometu tere sedež je najbližji kraj nastale škode. Škodo, povzročeno z vozilom, čigar uporabnik oziroma lastnik se ni zavaroval proti odgovornosti, povrne zavarovalnica po kraju, kjer je škoda nastala, ta pa ima pravico do regresa od uporabnika oziroma lastnika motornega vozila do izplačanega zneska. m V AVSTRIJO Celovca. Po postanku v Celovcu so se odpeljali do Gospe svete, kjer so si ogledali med drugim tudi knežji prestol. Pot so nadaljevali nato preko Celovca proti Dravogradu in Celju. Udeleženci izleta in še prav posebno ženske, ki so bile v večini, so bili zelo zadovoljni, saj je bil iz'et odlično organiziran, spremljalo pa jih je pravo pomladansko sončno vreme. Nekateri so izrazili, da se bodo še udeležili takih izletov. Strgaršek Janez uiiiiiimniiiiiiiimimiiiiiiiiiinmiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiimiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiir. i:i(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||||||||||||||||iii||i||||||i||U|||||||||||||||||||||||||||{||||l|,|l,,|,|,i,|,||f|,||,t,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OBČANOM HRASTNIKA Izkušnje pri nas in drugod so pokazale, da s premišljenim ravnanjem, z organizirano pomočjo in pravočasnimi ukrepi pri nesrečah lahko močno zmanjšamo ali celo preprečimo škodo in žrtve. Katastrofalni potres v Skopju leta 1963, zadnji potres v Debru in okolici ter dejstvo, da je območje občine Hrastnik v potresni coni 7. stopnje, narekuje vsem pristojnim organom, da izdajo navodilo občanom, kako se je ob takih in podobnih prilikah potrebno ravnati. Da se boste vedeli ravnati v prvih trenutkih nesreče ali grozeče nevarnosti in kako naj se pripravite nanje, objavlja občinski štab za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami občine Hrastnik naslednje NAVODILO I. Že zdaj razmislite, kje so v vašem stanovanju ali stanovanjski hiši najbolj varna mesta, kamor bi se lahko zatekli ob morebitnem potresu (podboji vrat, v nosilnih zidovih, ozke predsobe ali hodnik, visoko in močno pohištvo, notranji koti stanovanja, kletni prostori in podobno). Prav tako pa tudi, kje je nevarnost največja (prostori z velikimi stropnimi razpetinami, stopnišče, grelne naprave). Ravno tako si dobro oglejte, kje so hišne varovalke električne napeljave in vodovodni ventili za dovod plina ali olja. Vse te naprave morate ob morebitni nesreči izključiti oziroma zapreti. Jeklenke s plinom ali posodo z oljem pa po možnosti odnesite na prosto, poučite o tem vse člane svoje družine. Dokumente, denar, vrednostne papirje in druge dragocenosti hranite na skupnem mestu, ki je dostopno in zanj vedo vsi člani družine. II. II. K pripravljenosti sodi tudi najnujnejše znanje o nudenju prve pomoči ranjencem. Poskrbite, da si to znanje pridobite čimprej tako, da boste v odločilnem trenutku znali pomagati tudi sami sebi. Zato se vpisujte v tečaje in se udeležujte ustreznih predavanj, ki jih bo organiziral občinski štab, da se usposobite za reševanje in nudenje prve pomoči. Prav tako bi bilo dobro, da ima vsako gospodinjstvo na zalogi hrano za svojo družino vsaj z-a 30 dni. Izkušnje so namreč pokazale, da je preskrba z živili v vsakem izrednem stanju zelo otežkočena in da zunanja pomoč ne bo tako hitra. III. Ko začutite potresne sunke, pohitite z družino na prej omenjena varna mesta v stanovanju oziroma hiši. Ne tratite časa z oblačenjem in iskanjem raznih reči. Ob morebitnem zračnem napadu ali drugi nesreči pojdite čimprej in po najkrajši poti v najbližje zaklonišče! Razpored zaklonišč in razporeditev prebivalstva bo sporočen občanom naknadno, takoj ko bo to tehnično izvedljivo. Skušajte ostati prisebni in mirni. Vplivajte na okolico z besedo in zgledom. Zavedajte se, da je vaša rešitev in rešitev vaše družine odvisna od vaše prisebnosti in hitrega ukrepanja. Ko pridete iz hiše, pojdite po najkrajši poti, vendar ne ob stavbah, na vaše zbirališče, ki bo prav tako naknadno določeno. Tam vas bo čakal poverjenik civilne zaščite ali njegov namestnik. Napotil vas bo na zbirališče, kjer boste dobili nadaljnja navodila. Zaradi morebitnih novih potresnih sunkov, ki lahko povzročijo ponovno rušenje, se nikar ne zadržujte na kraju nesreče. Na vaše imetje bodo v vaši odsotnosti pazili varnostni organi. Prepričajte se, ali so zbraui vsi člani va- še družine, če koga ni, ga prijavite reševalcem, prav tako jim ga pomagajte iskati sami. Ob rušilnem potresu ali če bi mestu grozila nevarnost letaskih napadov, bomo prebivalstvo evakuirali (izselili) na vnaprej določena varna mesta, kjer jim bo zagotovljeno /.ačasiio bivanje s preskrbo, zdravstvenim varstvom in drugo nujno pomočjo. Najprej bomo evakuirali: — matere z otroki do 7. leta starosti, nosečnice in otroke do 16. leta starosti; — nad 60 let stare osebe, bolnike in invalide. Otroke, ki se bodo v tem času zadrževali v šoli ali varstveni ustanovi, bodo njihovi vzgojitelji s pomočjo organov civilne zaščite evakuirali na varnejši kraj. Po prenehanju nevarnosti pa bodo vrnjeni staršem. Vse delazmožne osebe bodo organi civilne zaščite razporedili v reševalne ekipe. Obvezniki enot civilne zaščite se morajo takoj vrniti na svoja delovna mesta (v enote in ekipe po podjetjih oziroma ustanovah). Kakršnokoli izredno stanje ob nesreči ali grozeči nevarnosti v mestu ali bližnji okolici bodo naznanile alarmne naprave (sirene) z ustreznimi ustaljenimi znaki, ki so: 1. OB NEPOSREDNI NEVARNOSTI ZRAČNEGA NAPADA: 1-minutni zavijajoči zvočni znak 2. OB NARAVNI NESREČI, t. j. OB POPLAVI, POTRESU, OBSEŽNEM POŽARU ALI DRUGIH HUDIH NESREČAH: Z krat 29-sekundni enakomerni zvočni znak z vmesnimi 20-sekundnimi presledki (20 sekund enakomeren zvočni znak, 20 sekund presledek, 20 sekund enakomerni zvočni znak itd.)------------- 3. 03 RUDNIŠKI NESREČI: 1-raimitni enakomerni, pol minute zavijajoči, 1-minutni enakomerni zvočni znak------------ 4. OB POŽARU MANJŠEGA OBSEGA: 3-minutni enakomerni zvočni znak--------- (Velja samo za SR Slovenijo) 5. ZA PRENEHANJE NEVARNOSTI: 1-minutni enakomerni zvočni znak-- 6. Za preizkušanje siren, ki se opravlja vsako soboto ob 12. uri, velja znak, ki je enak znaku o prenehanju nevarnosti, torej 1-minutni enakomerni zvočni znak. Pozivamo in priporočamo občanom, da upoštevajo ta navodila, ker boste tako največ pripomogli k učinkovitejši reševalni akciji. OBČINSKI ŠTAB ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI HUDIMI NESREČAMI :Tilllllllllllllllll!l!Ii;ifllllllllllll!lH!llllllilllllllllllllHllllllllllllllll!llllllllilI!II!!l!tilllllilIIItllillllllllHllilillItlllllllltlllliiIlHilllilSli:i:i JIlUlIiniilllillllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliliHlltlillllllllllllilliiillllllllllllll Kmalu se bomo poslovili od našega dolgoletnega sodelavca tov. Adija, ki odhaja v zasluženi pokoj Tako izgleda notranjost nove kopalnice, ki bo te dni odprta časa bo takšna? — koliko iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiniuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiHiiHiiiiiiiiiiniiniiiiiimniiiiiiuiiiiiiiiiHiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiluniimiiiniiiuiiiiiimiiiiimmiiiiiiimimmiiumiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiii USPEH ROKOMETAŠIC S skromnimi željami so pričele rokometašice RK »Steklarja« tekmovanje v republiški ligi. Neizkušenost in premalo treningov ter druge okoliščine so pripomogle, da se je ekipa po končanem jesenskem delu prvenstva znašla na zadnjem mestu z dvema osvojenima točkama. Želje so bile sicer skromne, tako tudi možnosti, rezultati v jesenskem delu tekmovanja pa so pokazali, da dekleta ne mislijo po enem letu zapustiti republiške lige, saj so se uspešno borile z vsemi rutiniranimi ekipami. Vodstvo kluba je uvidelo, da takšen način treninga, kot je bil v jesenskem delu prvenstva ne vodi k vidnejšim uspehom, saj isti trener ni mogel voditi dveh ekip na istem igrišču in ob istem času. Vodstvo kluba je zato konec decembra 1967 angažiralo za trenerja RK »Steklarja« bivšega igralca Rudarja iz Trbovelj, Dornik Janka. Pod njegovim vodstvom so dekleta pričela trenirati že decembra lani. Trening se je nadaljeval ves januar do pričetka zimskega republiškega prvenstva v dvorani, nakar se je ekipa tri dni pripravljala v Bohinju. V začetku februarja, po vrnitvi iz Bohinja. se je pričelo zimsko prvenstvo Slovenije, na katerem so sodelovale vse ekipe renubliške lige ter gostie iz Reke in Mostarja, ter druga ekipa Slovana iz Ljubljane. Zimsko prvenstvo je bilo razdeljeno v dve enakovredni skupini. Ekipa Steklarja je nastopila v »B« skupini in dosegla naslednje rezultate : Steklar — Olimpija (Lj.) 8:6 Steklar — Zamet (Reka) 3:14 Steklar — Branik (Maribor) 5:7 Steklar — Piran 6:3 Steklar — Murska Sobota 10:6 Steklar — Slovan II (Lj.) 5:6 Po končanem tekmovanju v »B« skuoini ie tnbela naslednja; 1. Zam°t fR“ka) 6 6 0 0 76-10 12 2. PVO 6 4 0 J 36:74 8 3. STEKLAR (H) 6 3 0 3 37:42 6 4. Olimpija (Lj.) 6 2 1 3 39:43 5 5. Slovan II Lj.) 6 2 1 3 30:51 5 6. Murska Sobota 6 2 0 4 39:50 4 7. Piran 6 1 0 5 18:36 2 Za RK »Steklar« so bile na zimskem prvenstvu Slovenije uspešne: Mlakar 22, Sovdat 9, Bratuša 5, Sergan 4, Gornik 3 in Oplotnik 2. V gornje podatke je upoštevana tudi finalna tekma in so tako dekleta v sedmih tekmah dale 45 golov, prejele pa 51. V finalnem delu tekmovanja se je ekipa »Steklarja« pomerila s tretje uvrščeno ekipo »A« skupine Selco za 5. in 6. mesto. Ljubljana 17. marca Hala Tivoli. Finalna tekma odprtega ženskega rokometnega zimskega prvenstva Slovenije za 5. in 6. mesto. STEKLAR : Pufler, Sergan, Mlakar 5, Stihar, Bratuša, Gornik, Sovdat 2, Grahek, Oplotnik 1 in Kolar. SELCA: Šmid, Benedičič 4, Pi-kuš. Jelenc, Gajga, Bernik, Veber 3, Čufar 1, Kavčič, Demšar 1 in Lotrič. Igralke Selce so veljale v tej tekmi za favoritinje, saj nekateri menijo, da je to poleg Slovana, ena najboljših ekip v Sloveniji, kar so v prvem polčasu tudi pokazale. Njihova igra je izredno dinamična in točna, kar je povzročilo v obrambnih vrstah Steklarja precejšnjo zmedenost, tako da se je prvi polčas končal z rezultatom 7:3 v korist Selce. V drugem polčasu pa se je slika popolnoma spremenila. Igralke Steklarja so zaigrale res odlično. Odlikovala se je predvsem vratarka Puflerjeva, v napadu pa točna strelka Mlakarjeva in kontrašica Sovdatova. Razlika iz prvega polčasa pa je bila vseeno prevelika in tako se je tekma končala z rezultatom 9:8 v korist Selce. Tako so dekleta Steklarja zasedle v izredno močni konkurenci med 13. ekipami odlično 6. mesto v Sloveniji. POZDRAVI IZ JLA Spoštovani tovariš urednik! Dovolite mi, da najprej vse lepo pozdravim. čeprav jaz zaenkrat še nisem prejemal na moj naslov naš list »Steklar«, ga vedno z veseljem preberem pri svojem sotovari-šu, ki je tudi iz našega podjetja. Tako sem se tudi jaz odločil, da se vam oglasim, da vas vse lepo pozdravim in da vam kaj sporočim o svojem življenju v JLA. V vojaški suknji sem prebil že pet mesecev in tudi zimski čas sem kar dobro prestal. Res je, da ne služim daleč od doma in da sem vedno v stiku s sodelavcem, ki je prav tako na odsluženju vojaškega roka, nam čas ob spominih na dneve, ki sva jih preživela v podjetju, hitreje teče. Ob tem, ko vam pišem, vam pošiljam moj naslov, da bi mi v bodoče lahko list »STEKLAR« pošiljali na moj naslov. Za tò se vam že vnaprej zahvaljujem. Tako bom lahko še bolj redno spremljal delo, uspehe in probleme v našem podjetju. Na kraju vse člane in članice kolektiva lepo pozdravljam in jim želim mnogo uspehov pri delu. Posebej lepo pozdravljam vse sodelavce v pomožnih delavnicah. Ržek Jože V. P. 1226/20-3 VIPAVA Dragi Jože! Hvala za tvoje pismo in pozdrave. Vsakokrat, ko dobim pismo od vas fantov, ki ste na odsluženju vojaškega roka, se razveselim, to pa zato, ker vidim, da se kljub temu, da ste daleč do kolektiva, zanimate za naše uspehe. Steklarja ti bomo z veseljem pošiljali. Lepo te pozdravljajo tvoji soigralci rokometaši, ki so me prosili, naj ti te pozdrave sporočim po tej poti. Tudi od mene prejmi lepe pozdrave. Urednik! Končni vrstni red zimskega prvenstva pa je naslednji : 1. Zamet Reka 2. Lokomotiva Mostar 3. Slovan Ljubljana 4. Branik Maribor 5. Selca 6. Steklar Hrastnik 7. Olimpija Ljubljana 8. Brežice 9. Slovan II Ljubljana 10. Kranj 11. Piran 12. Storžič Golnik 13. Murska Sobota Zimsko prvenstvo Slovenije je za naše igralke pomenilo odličen trening in priprava za nadaljevanje prvenstva. Pokazale so, da lahko v tem delu prvenstva pričakujemo boljše uspehe, predvsem pa to, da bodo ostale v republiški ligi. Za nadaljnji razvoj ženskega rokometa v Hrastniku pa bo potrebno še marsikaj urediti, in to: — igrišče in garderobe, česar sedaj v Hrastniku sploh ni; — organizirati, da se bodo dekleta masovneje vključila v to zvrst športa in na osnovi množičnosti iskati kvaliteto; — urediti je treba kontinuirano financiranje. V primeru, da bomo uspeli urediti gornje probleme, lahko mirno pričakujemo uspešen razvoj ženskega rokometa, v nasprotnem primeru pa bo trud vodstva in igralk zaman. Strgaršek Janez Prvi zadetek V prvem delu »liga tekmovanja« strelcev je Strelska družina »Steklar« Hrastnik nastopila nasproti Strelski družini »Ernest Draksler« Dol. Po daljši zanimivi borbi je strelska družina iz Dola napravila skupno 2224 krogov, najboljši strelec pa je bil Petrin Alojz. Strelska družina »Steklar« Hrastnik pa je napravila 2375 krogov. Najboljši strelec pa je bil Puflere Edvard z 260 krogi. To tekmovanje kaže, da je strelska družina »Steklar« Hrastnik osvojila pomembno zmago in se tako uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Želimo jim, da bi tudi ob nadaljnjih medsebojnih srečanjih lahko pisali o zmagah strelske družine »Steklar« Hrastnik. Čestitamo! Ocena zbora Zavedajoč se pomembnosti naloge samoupravnih organov v novi mandatni dobi, so tudi člani delovne skupnosti STEKLARNE HRASTNIK v ta namen predlagali kandidate, ki bodo po njihovem mišljenju lahko realizirali ekonomsko, organizacijsko in proizvodno politiko podjetja. To pomeni, da so nekaterim svojim delovnim tovarišem člani skupnosti izkazali posebno zaupanje, le ti pa imajo pravico in dolžnost, da izpolnijo njihove želje. Kljub takim hotenjem, željam in pogojem pa je še vedno opaziti, da nekateri člani nimajo posebnega interesa, da bi se udeležili zbora delovnih ljudi, kadar se predlagajo kandidati za samoupravne organe. Verjetno jim je prav vseeno, kateri kandidati bodo izvoljeni v te organe in se udeležujejo zborov ali sestankov samo takrat, kadar zasledijo v takem zboru ali sestanku svoj osebni interes. Pičle udeležbe na nekaterih zborih nam to sliko potrjujejo, vendar naj se zavedajo tudi vsi tisti, da so najboljši člani delovne skupnosti, ki so istočasno v večini delovnih ljudi primerov najboljši proizvajalci kljub temu prek svojih predstav-lrkov v samoupravnih organih izpolnili že navedeno dolžnost. S člankom smo hoteli samo opozoriti in povedati mnenje tistih članov delovnih skupnosti, ki poleg dela, ki ga imajo v podjetju, drugih organizacijah ali doma, najdejo tudi čas takrat, ko se odloča o predstavnikih podjetja, ki bodo dve leti vodili poslovno politiko našega gospodarjenja, od česar pa bo odvisen tudi osebni dohodek slehernega člana delovne skupnosti, stanovanjska izgradnja in druge bonitete, ki pa si jih želi pridobiti vsak član delovne skupnosti. BERITE STEKLARJA KLUBSKI ODBOR STEKLARNE OBVEŠČA MLADINCE IN MLADINKE, da je mladinski klub v upravnem poslopju podjetja odprt vsak torek, petek, soboto in nedeljo od 16. do 21. ure. Obiskovalcem so na razpolago: časopisi in revije, gramofon s ploščami, igranje namiznega tenisa in drugo. Obiskujte mladinski klub ZANIMALO VAS BO - ZANIMALO VAS BO - ZANIMALO V AS BO - ZANIMALO VAS BO - ZANIMA Tovariš urednik! Prišli v Savič Miroslav — nosač stekla, Siene Albin — krogličar, Lipec Venčeslav — krogličar, Span Alojz — krogličar, Miklič Zvonimir — odnašalec, Lipovšek Vanda — pomožna delavka v brusilnici, Pod-reberšek Drago — nosač stekla, Brečko Neža — odnašalka, Kan-dolf Janez — nosač stekla, Jovan Vktor — pomožni delavec v brusilnici, Zadravec Jožica — skladiščna delavka, Mrak Vladimir — pomožni delavec v mizarnici, Zupančič Nevenka — odnašalka, Na-raks Milena — odnašalka, Stražar Jože — odnašalec, Stražar Viktor — pomožni delavec v brusilnici, Škorjanc Alojz — pomožni delavec v brusilnici, Fele Ivan — odnašalec, Jamšek Franc — odnašale«;, Trošt Martin — odnašalec. Odšli iz podjetja — na lastno željo: Levačič Stjepan — menjalec modelov, Aplenc Majda — kontrolor stekla, Medvešek Marta I. — odnašalka, Fele Danijela — iz-pihaika, Milič Janja — kontrolor stekla, Bokal Ljudmila — odnašalka. Jazbinšek Katarina — na- Odšel v Konec meseca februarja 1968 smo se poslovili od dolgoletnega sodelavca Restar Ivana, ki je odšel v zasluženi pokoj. Rojen je bil 9, junija 1912 v Zagorju ob Savi. Tovariš Restar izhaja iz stare rudarske družine, saj se je njegov stari oče leta 1874 smrtno ponesrečil v Hrastniku — jama Ojstro. Po končani osnovni šoli v Hrastniku se je zaposlil v Steklarni Hrastnik. Njegova prva zaposlitev je; bila pri kontroli gotovih izdelkov, to delo je opravljal do vpoklica v jugoslovansko vojsko. Po odsluženju kadrovskega roka je bil Ivan postavljen za izmenskega vodjo vezalnice, pozneje kot vodja kontrole oziroma brusilnice. V NOB se je vključil 22. avgusta 1944 do junija 1945. Po vrnitvi iz NOB je bil približno eno leto vodja pregleda, nato pa izmenski vodja notranjega obrata do novembra 1948. Končno je bil tovariš Restar prestavljen v komercialno službo kot vodja prodajnega oddelka; to delo je opravljal vse do svoje zaslužene upokojitve. Če njegova službena leta razčlenimo, je tov. Restar Ivan delal 20 let v notranjem obratu in 20 let v komercialni službi. V vsej dolgi dobi podjetje tikalka stekla, Kreže Anton II. — popravljalec steklarskih pip in orodja, Zorko Teobald — uprav-i j alee avtomata, Gabrič Helena — kontrolor stekla, Paradiž Greta — kontrolor stekla, Tavčar Marija — kontrolor stekla, Češnovar Ljudmila — delavka v brusilnici, Ambrož Silva — kontrolor stekla, Vučko Sonja — kontrolor stekla, Polanc Adolf — upravi j alee avtomata. Samovoljno zapustili delo: Perič Milan — menjalec modelov in Esih Marija — odnašalka. Odšli v JLA: Ravnikar Jurij — pobiralec črepinj, Brečko Gregor — krogličar, Matekelj Vlado — ključavničar, Jevševar Rudolf — pomožni ključavničar, Knez Milan — nabiralec st kla, Sebasu Branko — električar, Perko Vladimir — krogličar, Kostanjšek Stanislav — krogličar, Gnus Anton — odnašalec. Upokojen: Restar Ivan — vodja prodaje. Prirastek v družini: Hočevar Ivan — sina, Dolinšek Stanislav — sina, Istenič Verena — sina, Gec Jakob — sina. pokoj svojega vestnega dela ni neopravičeno izostal z dela ali zamudil na delo. Za njegovo dolgoletno in vestno delo se tov. Ivanu zahvaljujemo in mu želimo, da bi zasluženi pokoj užival še mnogo srečnih in zdravih let v krogu svoje družine. Kljub temu, da sem po poklicu gospodinja in mati, a vseeno, vam moram priznati, da prav rada pogledam vse novice v vašem glasilu »Steklar«. In ko sem v zadnji številki precitata tolažilne in vzpodbudne besede mojemu sinu Franciju, ki se zdravi v bolnišnici za pljučne bolezni na Golniku, sem spoznala, da se še najdejo ljudje — tovariši, ki razumejo, da lepa in topla beseda tudi pomaga bolnim. Torej kot mati Francija se vam za vse te tople tolažilne besede njemu prav lepo zahvaljujem in vam želim, da bi imeli še vnaprej pri vašem podjetju čim manj takih primerov in čim več uspeha. Spoštovani tov. urednik! Tudi jaz sem se odločil, da se vam javim z nekaj vrsticami. Najprej naj se vam zahvalim za redno pošiljanje našega časopisa »Steklar« in si želim, da bi mi ga tudi v bodoče pošiljali, kajti tako sem vsaj malo seznanjen o nadaljnjem delu in uspehih našega podjetja. Lepo vas pozdravljam, kakor tudi ves kolektiv, posebno pa brigado tovariša Smodiča ter jim želim mnogo uspeha pri delu. Makše Albin V. P. 7315 Novi Sad — Vojvodina Dragi Albin! Hvala ti za vse lepe želje, ki si jih poslal. Tudi jaz ti želim vse najlepše pri tvojem služenju kadrovskega roka. Prav je, da si mi poslal spremembo vojne pošte, tako ti bomo lahko »Steklarja« pošiljali tudi v bodoče. Te pozdravlja urednik. Dragi urednik! Nahajam se na odsluženju vojaškega roka v Beogradu, torej kar precej daleč od doma. Prosim vas, če bi mi lahko pošiljali naš časopis »Steklar«, tako da bom vsaj delno seznanjen z napori, s katerimi se vsakodnevno srečujete. Želim vam pri nadaljnjem delu še obilo delovnih uspehov. Fantitato Srečko V. P. 8674/2 Beograd Dragi Srečko! Zahvaljujem se ti za tvoje pismo. Hvala za pozdrave, ki jih pošiljaš, tudi jaz ti jih vračam. »Steklarja« ti bomo pošiljali z veseljem, ker vemo, da je to ena izmed oblik, prek katere boš obveščen, kaj in kako delamo. Te pozdravlja urednik. Tovariš urednik ! Po dolgem času se vam oglašam iz obmejnega mesta Delčeva Ce-revo selo. Mesto Delčevo leži ob bolgarski meji, tu služim kot vezist — graničar. Ker pa se bliža 8. marec »Dan žena«, želim vsem ženam v vašem podjetju, da bi bile zdrave, da bi v miru in svobodi opravljale vsa dela, katera so jim dodeljena do upokojitve. Lepo in tovariško vas pozdravlja Milka Stramljanova iz Marne-ga. Tovarišica Milka! Zahvaljujem se vam za vaše pismo, predvsem pa za čestitko z lepimi željami, ki ste jo poslali . našim ženam — delavkam. Tudi jaz vam od srca čestitam k »Dnevu žena« v svojem in v imenu na- Ceprav sem daleč od vašega kolektiva, v katerem sem delal pred vstopom v JNA, List »Steklar«, katerega dobivam v armijo, me seznanja z mnogimi uspehi v : kolektivu pa tudi s težavami, na katere naletite pri svojem delu. Sedaj, ko sem na odsluženju kadrovskega roka, komaj čakam na novo številko »Steklarja«, to je edini list, ki ga dobivam v slovenščini, zato mi je še toliko dražji- Želim vam polno uspeha pri vašem nadaljnjem delu v kolektivu in vas tovariško pzodravljam. Pozdravljam še posebno cizelersko delavnico, ključavničarsko in vse ostale delavnice. Tebi urednik pa se že vnaprej zahvaljujem za novo številko. Rupnik Roman V. P. 7488-5 Delčevo — Makedonija Dragi Roman! Tudi tebi se zahvaljujem za pismo in pozdrave. Daleč si od doma, zato ti rad verjamem, da komaj čakaš na vsako novo številko »Steklarja«. Nič si ne delaj skrbi, časopis ti bomo tudi v bodoče redno pošiljali. Te pozdravlja urednik. TOVARIŠ UREDNIK! Že v prvih vrsticah se vam najlepše zahvaljujem za čestitko in »Steklarja«, katerega sem bil zelo vesel in ga rad prebiram. Prosil bi vas, da bi mi ga še v prihodnje pošiljali. Vsem članom in članicam kolektiva Steklarne, posebno pa delavcem transporta želim srečno novo leto 1968 kakor tudi uredništvu Steklarja. Vojak Deželak Ivan V. P. 2000/12-VE 11 NIŠ Dragi Ivan ! Čeprav je tvoja novoletna čestitka prišla nekoliko pozno, sem se je zelo razveselil. Zahvaljujem se ti zanjo. »Steklarja« ti bomo pa pošiljali še naprej na tvoj naslov, ki si nam ga poslal. Lepo te pozdravlja urednik. Uredniški odbor ODBOR DRUŽINE POČITNIŠKE ZVEZE »HRASTNIK« OBVEŠČA MLADINCE IN MLADINKE da lahko plačajo članarino za leto 1968 pri vseh zastopnikih v kolektivih in na terenih. Članarina za leto 1968 je 10 N-din. V Steklarni sprejemajo članarino: Volf and Frida in Ka-rabegovič Suljo ter Lazarevič Drago. V Kemični Tušek Bruno, na Rudniku Bevc Beno ter na terenu Strgaršek Janez. NAGRADNA KRIŽANKA KEM.ZNAK ZA KALIJ RADIJSKA POSTAJA V BERLINU ODSEV, PODOBA GABRČEK & X X PIANINA V ZAH.MAKEDONIJI ITALIJANSKI S POLNI K NEVARNA BOLEZEN STARO -ZIDOVSKI KRALJ % MIREN, RAVNODUŠEN ČLOVEK RDEČKAST PLANET SREDIŠČE VRTENJA SOVJETSKI KOZMONAVT PROPELER, VIJAK RAZ80JNK o ► DEŽELA V INDIJI TUJE ŠEN-SKO IME OKENSKO STEKLO KEMZNAK ZA ŽELEZO CILJ, NAMEN D /A ' C fi MESTO OB REKI SNAKE V ZDA BAVARSKI VOJVODA VEZE GLAVO S TRUPOM RAZSODNIK ; - - LISTNATO DREVO ZNAČILEN PREDSTAVNIK VRSTE IME DVEH CELIN KRVOLOČNA ŽIVAL VOJAŠNICA T M ZVEZNA UPRAVA DIVJA MAČKA ČEBELI POBOBNA ŽUŽELKA ORODJE BODEČ PLEVEL MESTECE V BOSNI VAS VLIJ MIRK STENA PLAČILNO SREDSTVO KEMIČNA PRVINA PES DEFEKT MOŠKO IME STAROGRŠKI POTUJOČI PEVEC ZAZNAVA SODNIŠKI ZBOR VATROSLAV LISINSKI TV NAPOVEDOVALKA (GORDANA) RIMSKA A* ČEHOV ANTON SIMON , GREGORČIČ KUHINJSKA POSODA SLOVNIČNI GENUS ŠPORTNO OBLAČILO SONČNA URA ČLOVEK BREZ MOČI BOKSARSKO PRIZORIŠČE LENUH V PANJU RIMSKA 200 MESTO V ITALIJI MESTO V BOSNI ČAPKOVA DRAMA LUKA V IZRAELU REKA V NEMČIJI BELIINUEVA OPERA 0 LETALO, TEŽJEOD ZRAKA ŽE UMRLI ANGLEŠKI FILMSKI REŽISER X VEKANJE, STOKANJE BRENCELJ LOJZE -ROZMAN LEVI PRITOK DRAVE LOVSKI PLEN OČKA NEMŠKA FILMSKA IGRALKA (HiLDEGAfcDJ & M MOŠKI PÖ-SKI GLAS AVT.OZNAKA ZA OGULIN PODJETJE ZA PREDELA VONAfTEV ZAGREBU MESTO V FRANCIJI FIGURA , PRI ČETVORKI KOPNO SREDI MORJA DVOJICA ESTONEC KEM.ZNAK ZA NIKELJ & MESTO V NEMČIJI CEZARJEV SCNRAZNIK EDITH PIAF RASTLINSKA BODICA KRATICA ZA .TELEVIZIJA- JOHN OSBORNE NIKOLA TESLA OTOK OB AV STRALI JI DOHODEK OD GLAVNICE MARČEVSKI DNEVI V RIMSKEM KOLEDARJU OBOROŽEN UPOR PREDLOG IQRAJJEC X ANTON FUNTEK Za pravilno rešitev križanke razpisujemo pet nagrad: 1. nagrada 20 N-din 2. nagrada 15 N-din 3. do 5. nagrada po 10 N-din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA-«, Steklarna Hrastnik. Na pisemski ovitek napišite NAGRADNA KRIŽANKA. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do sobote, 20. aprila opoldne. NAGRAJENI REŠEVALCI Za križanko v prejšnjem »Steklarju« smo prejeli 56 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada (20 N-din) — Kirbiš Egon; 2. nagrada (15 N-din) — Oplotnik Ervin; 3. do 5. nagrada (po 10 N-din) — Cvetko Franc, Prašnikar Karla, Konček Vlado. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: kontrola izdelkov, kvaliteta, Eder, 1, Rjavina, spirala, Balkanski polotok, Boito, le, ara, Sepe, Mann, Ika, akut, Rac, mantika, Nika j a, krilce, nit, mimika, oboa, teater, ananas, imun, Niagara, Anapa, Rus, čigra, akcent, HN, kegelj, tema, otok, akorder, kritik, voda, raster, bar-var, kanal. »SKZ BESED