st *7 MMh mtaim (Iiiti cimittcnto mtt Lift Ithaja vstk dan zjutrajNMtfm i^đeljka. Naročnina • r« 1 -r - , * B mt»«c« L 83.—, pol celo leto L Ta- * L 6 60 vel — Po»me2rte>»vllto »ot. — OgL . . ua prati v ŠirokotU 1 kolone (feptStf uA i - ike In obrtne oglate 75 flot . osmrtnice, »hvale, posleđ^CMU&^M oglase denarnih zavodov L 1-MaU oglartSSMAtt 5 v Trsta. V iMKljUOt H aprila HM, Posamezna Številka 25 6tot Letnik LI »do. najmanj L 3. EDINOST Urodnlitvo in upravnUtvot Test (3), ulica S. Franceaco d'AuUi 2a Tw Icfoa 11-57. Dopiri na) se potiljak izključno uradniitvu, oglui, rekla* maeife in draar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vrafiajo. Ncfrankirana plama ae ne sprejemajo. — Last. založba in tisk Tiskarne „Edinost Pod uredništvo ▼ Oorlcl: ulica Oiosui Carducci 3t. 7, L n. — Telel. it 8)7 Glavni ln odgovorni urednik: prof. Filip Perle. ZloroM inoneta tiska ln n]e posledice Na Dunaju se vrši te dni senzacionalen kasenskl proces proti dvema novinarjema, ki sta obtožena izsiljevanja — gre za mnogo milijonov — potom napadov v dunajskem listu «Ai>end» na bogate osebe in njib zasebno življenje. Ob tej priliki je priobčila dunajska «Neue Freie Presse» nekoliko kaj u-mestnih razmotrivanj, ki se nam zdijo vredna, da jih priobčimo tudi naši slovenski javnosti. Na tem procesu gre — tako pravi rečeno glasilo — za stvari, ki zahtevajo splošno pažnjo, ker se tesno dotikajo vprašanj, važnih za splošnost. Boj proti korupciji tiska in zlorabi njegovi na škodo zasebne časti ne sme z dnevnega reda, dokler ne bo izvojevana zmaga, da se bo mogla pomiriti vest. Tiskovna svoboda je visoka dobrina in gorje državi, v kateri se ta svoboda krati! Toda pravice ustvarjajo tudi dolžnosti! In tam, kjer se te zanemarjajo, mora zakonodaja podati jamstva proti taki izpridbi. Pri aferi «Abenda» pa je najhujše to, da se je zločinska korupcija skrivala pod krinko boja — proti korupciji in nekega radikalizma skrbi za nravstvenost! To ne gre, da pod videzem pobijanja korupcije gnezdi korupcija, ki z zločinskimi lažmi vlači v blato zasebno in rodbinsko življenje, da se iz prozornih namenov razgrinjajo pred javnostjo zasebne stvari« ne da bi bila napadenemu dana zadostna sredstva za obrambo, čim potrebit ejša je popolna neodvisnost dostojnih listov, zavedaj očih se svoiih dolžnosti, tem petrebnajše je iztrebljenje in pre-prečanie vsoh grdili izrastkovl Člankar omenja na to, da sta vladni stranki v Avstriji — krščansko-socijalna in velikonemška — že pripravili zakonski predi' ,, I i rai pri-Je temu zlu v o k oni. Pre va! »tvo iria pravico do take odpomoči; pa tudi vsi pravični in »voi^ ns!oge zavedajoči se novinarji morajo videti največjo vrednost v boju proti izprijenosti! Zagotoviti se mora splošnost i zaščita pred zlorabo tiskovne svobode in nesramnim rovarjenjem proti zasebni Časti! Člankar v dunajskem listu je položil prst na odprto in kužno rano z ugotovitvijo, kako se često zlorablja svoboda tiska v grde namene. Ugotoviti pa je treba tudi, da se to zlo ni razpaslo samo v Avstriji, marveč razjeda in zastruplja javno življenje v vseh deželah, tu bolj, tam manj hudo. To je splošno zlo. Pripomnimo naj, da je zakonodaja v Italiji v zadnem času začela oster boj proti zlorabljanju svobode tiska. Novi tiskovni zakon določa izredno visoke kazni za žaljenje časti in obrekovanje. To je prav, potrebno in bo v blagodat za prebivalstvo. Seveda le pod pogojem, da se bo ostrina zakona enakomerno obračala na vse strani — brez vsakega ozira na osebo, ki je tožena, na nje politično opredeljenje, ali pozicijo dotič-nika v javnem življenju. Brezpogojno, brez vsakega pridržka ali ozira naj se uveljavlja načelo: Kdor se iz katerega si bodi namena hoče mščevati nad zasebnim življenjem svojega bližnjega ali drzno prestopa prag svetosti rodbine, naj ga zadene zaslužena in po zakonu določena kazen! Na drugi strani pa mora biti javnemu tisku dovoljena popolna svoboda kritike nad udejstvovanjem vsakogar v javnem življenju! Kdor se podaja na veliko cesto javnosti, se sam izlaga tudi javni sodbi. Kritikujejo pa naj se le njegova dejanja, ki so v zvezi z javnimi interesi! A tudi to stvarno, z argumenti, s pošteno voljo, da se morebitno zlo odpravi ali prepreči. Borba veljaj le javnemu delu, nikoli pa ne privatni osebi in njenemu zasebnemu življenju, najmanje pa rodbinskemu! Drugače se nevarno zastruplja tudi javno življenje. Kjer ne velja to načalo, je to znak, da dotični narod ni politično zrel, da nima smisla in razumevanja za potrebe, pravila in namene pravega, plodnega in dostojnega javnega življenja. Zatiskali pa bi si oči pred resnico, če ne bi hoteli videti, da se je gori označeno zlo razpaslo tudi med nami — to- in onkraj meje. Spričo tega dejstva bi bilo tolaži J no le to, da se pri nas zloraba tiska za o.sobne napade, žaljenja in zlohotna namigavanja ne vrši — kakor je to v gori označenem dunajskem slučaju v namene umazane osebne sebičnosti, pač pa iz pobesnelosti strankarskih borb. Če se političnemu nasprotniku ne more drugače do živega, pa se njegova privatna oseba vlači na javni oder in se ]>oizkuša metati senca tudi na njegovo osebno poštenje. Takih žalostnih slučajev smo videli v zadnjih časih med našimi soplemenjaki onkraj meje, pa tudi tu v naših krajih smo jih doživeli. Posledice takih metod v političnih in strankarskih borbah so porazne za vse javno življenje. Često čujemo, zlasti od onkraj meje, jadikovanje, da se najboljši elementi odtegajo javnemu in po- litičnemu delu. Toda staviti bi si morali vprašanje, ali se ta za javno življenje neizmerno škodljivi pojav nima po največjem delu pripisovati ravno dejstvu, da se dostojen človek, svesten si poštenosti svojih namenov, noče izlagati ogabnim strupenim osebnim napadom?! Ta in vse druge pogubne posledice osebnega žaljenja in napadov na drugomišljenike iz zgolj strankarskih razlogov naj bi bile vsem, ki res ljubijo svoj narod in mu želijo zdravega in plodnega javnega razvoja, v preresen opomin. Politični boji naj le bodo! — Toda borbe naj se vršijo radi stvari in ne radi osebi in pa v oblikah, dostojnih kulturnega in politična zrelega naroda. Potem pride tudi blagodejno spoznanje, da nas ne ločujejo — kakor bi se često dozdevalo — nepremostljivi prepadi, marveč da bi se a stvarno, dostojno, pred vsem pa lojalno razpravo mogli sporazumeti o marsičem, kar nas prividno nepopravljivo razdvaja. Blaga in poštena volja in resnična skrb za javno blaginjo premostuje često tudi prepade. Italija In kolonijalno vprašanje Danes prispe Mussolini v Tripolis - «Popolo d1talia»: Notranja preuredba Italije Je dovršena - Fašisti se marajo vreči na preštevanje kolonijalnoga vprašanja | RIM, 10. Jutri ob 11. dopoldne prispe Mussolini v Tripolis, kjer mu pripravljajo veličasten sprejem. Na glavnem trgu bo Mussolini s konja nagovoril zbrane množice, nakar se bo nastanil v palači guvernerja. Pozornost celokupne Evrope in Italije je usmerjena proti Tripolisu — naglaša «Tevere» — in nadaljuje: Italijanski narod je našel svoje ravnotežje in se je strnil v sklenjene vrste kakor vojska. Noče več živeti le za trebuh, marveč hoče dati svojemu življenju in poletu določeno vsebino, svojemu delu v človeški družbi upravičenost. In v imenu jtega naroda prosi Mussolini sosedne in oddaljene narode malo pravice, malo nima nikakih surovin. Naše prebivalstvo narašča vsakouleto za pol milijona. Zedinjene države in Kanada so zaprle vrata izseljencem. Brazilija in Argentinija pa ne moreta sprejeti druge milijone naših soplfcmenjakov. Prišel bo kmalu čas, ko niti Francija ne bo mogla več sprejemati naših manualnih delavcev. Z druge strani pa mora Italija uvažati tretjino žita za življenske potrebščine svojega ljudstva; v inozemstvu si mora nabavljati surovine za lastne industrije in italijanska trgovinska bilanca se zaključuje leto za letom z deficitom kljub veliki produkciji v notranjosti države. Vse to radi tega* ker nima Italija zadostnih teritorijev, ki bi .izhoda. Ne prosi tega v imenu kake1 ji dajali dovolj žita in druge* življenske slavne preteklosti. Nel V imenu nove! potrebščine. Italija je danes med vele-slave in nedavnih uspehov na bojnih i,silami ona država, ki ima poljanah in na ulicah, v imenu dvojne krvave zmage proti zunanjemu sovraži niku, ki nas je zaničeval, in proti notranjemu sovražniku, Italijanu-lenuhu, ki je mučil do smrti Italijo, prosi Mussolini. Ako nimamo mi pravice zahtevati, da se pravično vzpostavi ono absurdno stanje na svetu, ki ga je pustila ža seboj svetovna vojna, naj se nam pove, kdo ima sploh pravico do tega. Evropo pretresa smrtna mrzlica: Z ene strani obupani in obubožani narodi, z druge strani narodi, ki se kopljejo v zlatu, ter se bojijo, da bodo izgubil^ kar so si pridobili na nepošten način. Mir je na papirju, a ne na božjem svetu; radi tega so vse pacifistične, konference nesmiselne. In v tem brezmejnem kaosu je našla le Italija izhod. Prišel je torej trenutek, da lahko govorimo jasno in odločno. Je to, kar ravnokar dela Mus-solfni v Sredozemskem morju. Naj se to vzame na znanje. MILAN, 10. Današnji «Popolo d'Ita-lia» objavlja daljši članek z ozirom na potovanje prvega ministra Mussolinija v Tripolis in pravi: On. Mussolini bo stopil jutri na afriška tla. S tem se pričenja za fašizem nova naloga. Danes živi 42 milijonov j potovanja. Fašizem se mora vreči na Italijanov. Prekosili smo torej Francijo; proučevanje državnih, problemov in sle-številično, čeravno je italijanski terito- j diti Duce-ju, ki je naziranja, da je no-rij dvakrat manjši od francoskega in tranja preuredba Italije dovršena. relativno največ prebivalcev in najsilnejše energije, ki ne morejo priti do potrebnega razmaha. Reči moramo torej, da se je v Versaillesu zgodila največja krivica Italiji, ki ni imela niti kolonij, kamor bi lahko odpošiljala ono delavstvo, ki ga ne more doma zaposljevati, in niti ozemelj, ki bi nudila surovine. Krivi prerok Wilson, Lloyd George in ljubosumni Clemenceau so storili veliko pogreško s tem, da so zaprli Italiji izhode, proti katerim bi se imele razmahniti bogate italijanske energije. Ne moremo reči, kako in kdaj se bo mogla popraviti ta krivica; toda to vprašanje je nadvse važno. Kakor je rekel Mussolini, si bi naložili največjo odgovornost oni, ki ne bi upoštevalLttalijanskih potreb, našega upravičenega pričakovanja, svete pravice italijanskega proletarske-ga ljudstva, ki mu je bila ugrabljena lastna dedščina. Duce stopa na afriška tla, da prouči problem in možnost kolonizacije, da se prepriča na lastne oči o napredku italijanske uprave v Libiji v zadnjih par letih: v tem trenutku sledi Mussolinijtf vsa Italija. Fašisti naj ohranijo popolno discipliniranost, da ne bi neumestni dogodki v Italiji motili Mussolini j evega Delouanje noče lotosloo. vlade Razgovor med Paštćem in Uzunovičem BEOGRAD, 10. (Izv.) Danes ni bilo tu nobenih političnih dogodkov. Pretežni del poslancev je Že odpotoval iz Beograda. Predsednik nove vlade Uzunović je dopoldne prevzel posle finančnega ministra ter odšel nato v radikalski klub, kjer se je vršila ožjaj konferenca radikalski h prvakov. Seja širšega glavnega Zrakoplov «Norge» odpotoval na severni tečaj RIM, 10. Danes ob 9.10 zjutraj je z letališča Ciampino odletel zrakoplov «Norge» na severni tečaj. Na potovanju ga spremljata dva letala. Solunsko vstalo udoSenu Voditelji vstaje pred sodiščem ATENE, 10. Popoldne se je začel pred izrednim vojnim svetom, ki se je usta- odbora riuiikalske stranke ni bilo odgo-jnovil v Atenah, proces proti odgovor-dena, kakor je bilo javljeno, temveč se nim voditeljem vojaške vstaje v So- Senator Dnrand sprejel portfelj notranjega ministra PARIZ, 10. Včerajšnji ministrski svet je določil dosedanjega ministra za poljedelstvo Jeana Duranda za naslednika odstopivšemu notranjemu ministru Malvyju. Durand je sprejel ponuđeno mu listnico. Popoldne je ministrski predsednik imel z raznimi politiki nekoliko posvetovanj radi določitve novega poljedelskega ministra. Proti večeru je sprejel Francoisa Bineta, člana radikalne soci-jalistične skupine v poslanski zbornici. Najbrže bo Briand naprosil Bineta, da sprejme listnico ministra za poljedelstvo. Odločitev pa bo padla še-le na jutrišnji seji ministrskega sveta. Binot novi minister za poljedelstvo PARIZ, 10. Radikalni socijalist Binot je bil imenovan za ministra za poljedelstvo. _____ Francija diktira posole za mirovna pogajanja z Bilanci PARIZ, 10. Rifanci so pristali na to, da se v Rabatu začno pogajanja. Španija zaenkrat še ni pristala na pogajanja. Kakor se poroča v poslednjem trenot-ku, se mirovna pogajanja med ŠRanski-mi in francoskimi delegati in Rifanci prično sredi prihodnjega tedna. k PARIZ, 10. Dopoldne se je ministrski svet delj Saša bavil s položajem v Maroku, zlasti pa s predlogom Abd el Krima, ki so ga dostavili francoski vladi posredovalci. Abd el Krim predlaga namreč, naj bi se čim prej začela pogajanja za sklenitev miru med Francozi in Španci na eni in Rifanci na drugi strani. Francoska delegacija je že določena. Španska delegacija bo imenovana v najkrajšem času. Pogajanja se bodo vršila v Ouidi. PARIZ, 10. Uradna nota pravi, da zahteva Francija kot predpogoje za začetek mirovnih pogajanj v Maroku sklenitev premirja, izmenjavo ujetnikov, neutralizacijo vmesne cone med voju-jočima se strankama ter odstranitev vodij vstaje. Na pogajanjih se bo potem uredilo vprašanje meje Uerge, upravna avtonomija Rifancev pod suverenostjo sultana, razorožitev in vojaško nadzorovanje njihovega ozemlja. bo zares vršila 17. t. m. Okoli poldne je prišel Nikola Uzunović v predsedništvo vlade, kjer je sprejel referate ministrov Nikića, Maksi- lunu. ATENE, 10. Po uradnih vesteh so se voditelji solunske vstaje in kakih 200 vojakov, ki so jim sledili, brezpogojno movića in Vase Jovanovića. Zvečer pa vdali poveljniku solunskega armadne-je posetil novega ministrskega predsed- ga zbora. Uporniki so bili prepeljani v nika Nikola Pašić, ki je ostal v njegovem kabinetu kake pol ure. Uzunović je po tem sestanku izjavil, da je ta Pa-šićev poset najbolj očiten dokaz, da nova vlada ni bila sestavljena proti volji tega poslednjega. Atene na vojnih ladjah. Konierenea balkanskih sindikatov SOFIJA, 10. Tu se je danes otvorila konferenca sindikatov balkanskih drŽav. Na otvoritveni seji je žel posebno odobravanje jugoslovensk^ delegat Ra- Aktivna bilanca jngoslovenske trgovine dićević, ki je povdarjal potrebo za de-BEOGRAD, 10. (Izv.) Iz statističnih lavske sloje Jugoslavije in Bolgarije, podatkov o zunanji trgovini v prete- da. delujejo z vsemi močmi za medse-klem letu izhaja, da je Jugoslavila uvo- bojno pobratenje. Kongres ruskih emigrantov v Parizu PARIZ, 10. Te dni se je tukaj vršil kongres ruskih emigrantov, na katerem sta bili sprejeti dve resoluciji. V prvi resoluciji je med drugim rečeno: Rusija, ki se naliaja v inozemstvu tvori celoto z onim delom Rusije, ki se nahaja pod komunističnim jarmom. Prepričana je, da sedanja oblast izključuje vsako evolucijo in da radi tega ne bo prišlo v Rusiji do obnove, dokler ne bo oblast komunistov uničena. Druga resolucija pa, ki je bila poslana vel. knezu Nikolaju, se glasi: Ruski kongres, na katerem so se zbrali vsi rodoljubi, ki hočejo vzpostaviti nacijo-nalno Rusijo in ki so porazgubljeni po vsem svetu, pozdravlja v osebi Vaše Carske Vel. predstavnika nacijonalne ideje, slavnega vrhovnega poglavarja vojske in branitelja domovine že izza prvih dni naše Kalvarije. Kongres se soglasno pridružuje veliki nadi, ki oživlja pretežno veČino naroda v notranjosti Rusije in tudi onkraj njenih meja. Prepričan je, da bo na Vaš migljaj vsak Rus brez pomisleka izvršil častno nalogo, ki mu jo bodete od kazal za rešitev domovine. Ko je predsednik kongresa, profesor Struve, prečita! to resolucijo, so vsi zborovalci navdušeno ploskali. Protest sovjetska vlade PARIZ, 10. Francoska vlada je odgovorila sovjetski vladi; da ne more preprečiti zborovanje ruskih emigrantov v Parizu, radi katerega je moskovska vlada protestirala. Nesrečna vožnja brzovlaka KRAKOVO, 10. Brzovlak, ki vozi z Dunaja v Varšavo, je včeraj ob eni uri po polnoči žila 1,514.000 ton blaga v vrednosti 8 milijard in 753 milijonov dinarjev. V istem času je bilo iz Jugoslavije izvoženega blaga za 4,400.000 ton v vrednosti 8 milijard in 904 milijonov dinarjev. Jugoslovensko poslaništvo v Kaira BEOGRAD, 10. (Izv.) Vlada je sklenila ustanoviti poslaništvo v Kairu. Do-sedaj je Jugoslavija vzdrževala tam le navaden konsulat. Dr. Zimmermann v BEOGRAD, 10. (Izv.) Jutri pride semkaj generalni komisar Družbe narodov za Avstrijo dr. Zimmermann, ki. bo pozneje posetil tudi Bukarest. Dr. Zimmermann bo razpravljal z zastopniki jugoslovenske in romunske vlade o sanaciji avstrijskih financ. Aretaeije PARIZ, 10. V zadnjih 15 dneh je policija aretirala 8 razpečevalcev kokaina, med temi 3 Italijane, enega Egipčana in enega Francoza. Radi istega vzroka so bili v Strassbourgu aretirani 1 nemški stotnik in 2 francoska žandar j a. pojde ▼ Besarabijo BUKAREST, 10. Ministrski svet je sklenil, da pojde ministrski predsednik Avarescu v Besarabijo proučevat tar mošnje upravne in gospodarske razmere. m» v ftpanlji MADRID, 10. Kralj je podpisal ukaz, po katerem se ima s 17. aprila uvesti poletna ura. Težkoče Španskega diktatorja PARIZ, 10. Zahteva španske vlade, da bi tudi Španska dobila stalnega člana v Svetu Družbe narodov, ni izpolnjena. Španci se pa tudi zavedajo, da, bo ta njihova zahteva tudi v bodoče naletela na velik odpor, in zato gledajo z nezaupanjem na to mednarodno institucijo. Vlada bi rada imela besedo v svetovni politiki, in Primo de Revera razmišlja, kako bi na najboljši način izkoristil čas, ki ga še loči od prihodnjega zborovanja Družbe narodov. Ko so španski diplomati vodili v Ženevi borbo za stalno zastopstvo v Svetu, in ko je bilo že gotovo, da s svojo zahtevo ne bodo prodrli, je španski tisk pričel pripravljati javno mnenje na poraz. Radi tega je bila španska javnost že pripravljena, ko so prišle prve vesti o neuspehu španskih zastopnikov na ženevskem zborovanju. Vlada je izdala komunike, v katerem pravi, da se .položaj Španije v mednarodnem pogledu ni nikakor poslabšal, marveč, da se je po zadnjem zborovanju Družbe narodov samo ojačil. Javnost pa ni istega mnenja kot vla^ da; tako vsaj smemo sklepati po člankih, ki jih objavlja veliki barcelonski dnevnik «E1 Diario», ki trdi, da bodo zahteve Španske naletele na prihodnjem zborovanju na še večji odpor. Odločujoče države so pristale na vse zahteve Nemčije in deloma tudi na zahteve Poljske, Španska pa-je od vseh pretendentov na stalno mesto v Svetu Družbe narodov najslabše izšla, ker ni tako dolgo vztrajala pri svoji zahtevi kakor Brazilija. Medtem pa naletava vlada Prima de Rivere, jšoleg potežkoč, ki jih ima v Maroku, tudi na potežkoče v notranjosti države. Katalonci se upirajo. Direktorij je odredil, da se imajo odpustiti iz službe vsi oni državni uradniki, ki se v uradu ne poslužujejo španskega službenega jezika. Radi tega je med Katalonci nastalo silno razburjenje, ki se dan za dnem bolj širi. Arbitražna in trgovinska pogodba med Poljsko in ČehoslovaSko VARŠAVA. 10. Povodom bivanja poljskega ministrskega predsednika Skr-zynskega v Pragi bodo izmenjane listine o ratifikaciji arbitražne pogodbe, ki urejuje vprašanje poljskih narodnih manjšin v Čehoslovaški in razna pravna in finančna vprašanja, ki izvirajo iz razdelitve tešinskega okraja med Poljsko in Čehosiovaško. Obenem bo predsednik Masaryk dal objaviti tudi odlok, ki se tiče izvršitve trgovinske pogodbe sklenjene med Čehosiovaško in Poljsko. Dve stra&oviti eksploziji na ladlah 40 oseb mrtvih in «5 ranjenih LONDON, 10. «Timesu» poročajo iz New-Yorka: Na dveh ladjah, ki sta vozili po reki Mississipi, je nastala eksplozija, ki je zahtevala veliko Število Človeških žrtev. Petrolejska ladja «\Var-ring» se je nahajala v ladjedelnici v ^few-Orleansu; delalo je na njej kakih £00 delavcev, ko se je nenadoma začulo strahovito eksplozijo. Mnon-o delavcev je zračni pritisk vrgel v zrak.. Mrtvih je pet delavcev, ranjenih pa 50, izmed katerih je 19 mož zadobilo smirtnonevarne poškodbe. Goreči petrolej je vžgal ogenj tudi na neki angleški ladji, ki je bila zasidrana v bližini. Moštvo si je rešilo življenje s tem, da je skočilo v vodo. Druga eksplozija pa se je dogodila južno od New-Orleansa. Ob angleško petrolejsko ladjo «Silvanus», ki je prevažala bencin in je bila namenjena v London, je vdarila neka druga petrolejska ladja ter jo skoro presekala v dva dela. Bencin se je vžgal in eksplodiral ter pokril reko s plastjo goreče tekočine. «Silvanus» je skušal doseči breg, a stroji so odpovedali. Gornji del ladje, ki je bil nad vodo, je docela zgorel, nakar se je ladja potopila. Na ladji se je nahajalo 50 mož; o 35 mornarjih ni nobenega sledu in so gotovo poginili. Ostali pa so odnesli razne opekline. Oni, ki so se rešili, so skočili z skočil pri postaji Zlotvina [ladje in plavali pod vodo, dokler se niso s tračnic. Na vlak je bil izvršen atentat; dosedaj neznani zločinci so odvili na tračnicah vijake. K sreči ni nihče izmed potnikov izgubil ^ivljenje, vendar pa je, v kolikor se je moglo dosedaj ugotoviti, 28 oseb ranjenih. Policija je uvedla preiskavo. Karal potmje na Romunsko? DUNAJ, 10. Iz Budimpešte poročajo, da potuje bivši romunski prestolonaslednik Karol na Romunsko; spremlja ga njegov tajnik. Karol je prispel v Budimpešto v četrtek popoldne ter izsto-ipil v Palace-Hotelu. Pot iz Dunaja v Budimpešto je napravil v avtomobilu. Velika železniška nesreča v Ameriki PARIZ, 10. Iz New-Yorka poročajo, da Je brzovlak «milijonarjev — kakor ga imenujejo —, ki vozi iz New-Yorka v Atlantic City, pri nekem ovinku pri Camdenu skočil s tira. Pet potnikov je mrtvih in 50 ranjenih. znašli izven kroga, ki ga je pokrivala plast goreče tekočine. Po atentatu (Od našega rimskega dopisnika) . RIM, dne 9. aprila. «April bo m>sec, poln razvnetih doživljajev in dogtdkov» je rekel Benito Mussolini svojemu bratu Arnaldu pred odhodom iz Milana v Rim. «Dne 7. aprila otvorim kirurgični kongres, še istega dne ustoličim novo vodstvo stranke, naslednjega dne nastopim svoje potovanje v Tripolis, dne 21. aprila se bodo vršili kolonijalni dan, proslava praznika dela, postanka Rima in imenovanje prvih poteštatov, proti koncu meseca pa bo pričel zopet vreti parlamentarni kotel, če me bo sploh kaj zanimal». Ko je govoril gorenje besede, ni Mussolini niti najmanj slutil, da so mu sojenice postavile v njegov program za «KPIN08*» V Trstu, dne 11. aprila 1928. j^esec april še en drug doživljaj in dogodek, ki bo presegal po svoji raz-vnetosti in rajsburljivosti vse one, od nJega pMČ a kovane dogodke: atentat na njegovo Mvljenje. Ko je Mussollni otvarjal na Kapitolu kongres kirurgov, je prežala na njega *a kandelabrom stara Crno oblečena ionska z osivelimi lasmi, držeč v rokah majhen zavoj. Kdo neki bi si mislil, da ta stara in skromna Ženska — kateri bi po njeni zunanjosti prisodil, da ni v stanu skriviti niti lasu svojega bližnjega — skriva v svoji notranjosti peklenski načrt, v svoji roki pa mrzlo orožje, Iz katerega bo Čez par trenutkov zado-nel strel?! Zato je tem bolj zanimivo vprašanje: kdo in odkod je atentatorka in kaj neki jo je utegnilo gnati k njenemu blaznemu činu. Kakor je «Edinost» že poročala, se imenuje atentatorka Violet Albina Gib-son, tretja hči lorda Ashbourne, ki je zavzemal visoka mesta v upravi angleške države. Bil je menda večkrat angleški minister in lordkancler Irske. Atentatorka je rojena v Dalkey na Irskem in je stara petdeset let, ali po svoji zunanjosti jih kaže skoraj osemdeset. V Rim je prišla Gibson dne 5. decembra 1924 in se je nastanila prvotno v Park-hotelu. Pozneje je večkrat menjala svoje bivališče in je stanovala v različnih zavodih usmiljenih sester. Bila je jako pobožna, v svojem življenju pa precejšnja čudakinja. Dne 27. februarja 1925 se je hotela usmrtiti s strelom iz samokresa, pa se je samo ranila. Kakor se je izrazila napram duhovniku, katerega je dala poklicati po poskuša-nem samomoru, je hotela žrtvovati svoje življenje v čast in slavo božjo. Gibson je tedaj skoraj gotovo versko-blazna ženska. Toda s to ugotovitvijo, ako tudi odgovarja resnici, ni še nikakor dano pojasnilo, kaj neki jo je gnalo k njenemu blaznemu čin«. Preiskava je do sedaj tudi ugotovila, da je imela atentatorka, kot hči premožne rodbine, na razpolaga precej denarja, Čeprav je živela vedno zelo skromno. Razen v cerkve je kaj rada zahajala v staro mesto, v Trastevere in k sv. Lovrencu, kjer prebiva najbolj bedno rimsko prebivalstvo, med katero je razdeljevala miloščino. In evo, kar je tu videla in slišala, je utegnilo biti ono, kar je morda pognalo stari Irki v roko samokres! Sicer pa so to samo ugibanja, kajti atentatorka je do sedaj izpovedala samo svoja generalija, medtem ko na ostala vprašanja preiskovalne oblasti trdovratno molči. Zato bo pač treba počakati, da preiskava dožene nagibe, ki so jo vedli k njenemu drugače naravnost nerazumljivemu koraku. Po izvršenem atentatu se je polastilo rimskega prebivalstva, zlasti pa faši-stovskih organizacij, velikansko razburjenje, ki je imelo za posledico tudi nekaj neprijetnih dogodkov. Po atentatu je bil izvršen napad na uredništvo in upravništvo lista «11 Mondo», ki je bilo uničeno in opustošeno, kakor je bila uničena in opustošena tudi tiskarna lista. Ravno tako so bili opustošeni tudi uredniški prostori lista «Voce Re-pubblicana« in prostori republikanske omladinske zveze. Tiskarno tega lista je rešil pred razrušen jem močan oddelek orožnikov, ki je še pravočasno prispel na lice mesta. Uničena in opustošena je bila tudi odvetniška pisarna socijalističnega poslanca Modigliani-ja, ki je bil pred dnevi pretepen v Nea-polju. Prvotno razburjenje radi izvršenega atentata pa se je polagoma spremenilo v veselje in radost, da se je atentat ponesrečil. Okrog pete ure popoldne so se pričele zbirali na trgu Colonna pred palačo Chigi fašistovske organizacije. V kratkem času je napolnila prostorni trg tisoč in tisočglava množica, ki je toliko časa vzklikala, dokler se ni prikazal na balkonu palače prvi minister, ki je s svojim jekleno zvočnim glasom med nepopisnim navdušenjem spregovoril oni kratki govor, katerega je prinesla «Edinost» že v četrtkovi številki. Edina sled atentata na njegovem obrazu je bila cerotova obveza preko nosa. Med neštetimi komentarji, katere je povzročil atentat v rimskem tisku, so se pojavili tudi komentarji o nezadostnih varnostnih ukrepih o priliki podobnih dogodkov, kakor je bil oni v snuje ob Žrelih ladijskih topov načrte italijanske bodočnosti. smele Pismo Iz Jugoslavije Ljubljana, 9. aprila. Vladna kriza je rešena in nova vlada g. Nikole Uzunovića je sestavljena. Rešitev krize je končala s kompromisom. Ra-dićeva zahteva, da se skliče skupščina že sredi tega meseca, je bila odbita in obvelja sklep skupščine, da se prične prihodnje zasedanje skupščine dne 5. maja. Pač pa je bila sprejeta druga zahteva St. Radića, da se izvede razprava o interpelacijah zaradi afere Kadeta PašiČa. Ta zahteva pa se izpolni z vsemi svojimi posledicami in kot prvo in najglavnejlo je omeniti izstop Nikole Pašiča iz vlade. Ta izstop se je moral nujno izvršiti, Če se je hotela razpravljati Radetova afera, zakaj ne gre, da bi bil šef vlade oče, če ima vlada reševati afero njegovega sina. To jp bil glavni moment, ki ie odločil, da ne sestavi nove vlade g. Nikola Pašić. Poleg _____ ________ tega pa so igrali važno vlogo tudi drugi Ivana Rejca momenti, ki pa niso prišli tako zelo do veljave. Rešitev krize pa je jasno pokazala dvoje dejstev, ki sem jih že opetovano poudarjal in ki sta se vedno izkazali kot odločilni. Prvo dejstvo je, da je v Jugoslaviji mogoča edinole vlada sporazuma. Naj se ta sporazum izvaja še tako nezadostno, naj bo še toliko nezadovoljstva s sporazumom, vseeno je in ostane sporazum med Srbi in Hrvati temelj naše notranje politike. Da bi se še enkrat vladalo brez, to se pravi proti Hrvatom, ni niti misliti in zato je izključeno, da bi kdaj prišla na vlado kombinacija, ki ne bi vsebovala sporazuma med Hrvati in Srbi. DNEVNE VESTI V obrambo resnice Prejeli smo in objavljamo: Sobrat duhovnik ma Ja opoaorll, da moram odgovoriti »Slovencu* i dno 31. marea t. L, ki Je otefavil proti meni sledafe resolucijo: •Zbor slovanskih dekanov i» duhovnikov Je sklenil nasledno resolucijo: „Z odrom na to, da J« zadnji «as začela « Edinost* znova napadati vsa krfiSan-sko organizacija In da sa v tam boju posebno rada poslufuje »obratov, smatrajo slovenski dekani In duhovniki, zbrani na sestanku dno 11. marca 1926, za svojo prav nujno dolžnost, da kot zastopniki vse slovanske duhovtti-ne goriške nadftkofije globoko obžalujejo dejstvo, da se Je g. dr. Pavlica, prof. bogoslovja, v polemiki zoper so- in zoper Zbornik, glasilo celokupne slov. duhovščine v Italiji, posluSIl «Edinosti*. Sploh Je soglasna sodba vseh navzočih, naj se izraz staro- In nefrostrajarjev Izloči*. Na to «prav veliko sramoto, ki mi Jo Je kotel zadati z objavo to resolucije predsednik tistega sestanka, odgovarjam iz ljubezni do resnice In no v svojo obrambo: 1. Na tistem Mtanku Jo bilo navzočih • dekanov, 3 župniki, 5 duhovnikov iz Gorice In 9 duhovnikov s dežele. 2. «Slovenec* bi lahko spoznali da tiste resolucije pač niso mogli sami tisti duhovniki skleniti, Druga takšna odločujoča resnica je, da! j-t.™« in se radikalni klub ne bo nikdar cepil V 53- „-»h« a. dekani kot sedanji krizi je zavzel boj med pristaši Lj. kaj« « pač dobro vada, «a de*am aoi Jovanovića in najbližjo okolico Nikole Pa- taki po cerkvenem pravai niso zastopni-šiča že ostre oblike. Gospod Jelenić se celo ki duhovščine, še mani, da Je Ustili par ni obotavljal nazvati Ljubo Jovanovića dekanov in duhovniki Zastopalo vso javno za narodnega izdajalca^ Se ostrejši duhovščino. pa je postal boj tik pred razpletom krize. . ^^ moral nekdo V «Politiki» so se vzbujali stan spomini "a >* *___ -kie-i. in stare reminiscence iz leta 1892. ter se, drug prej s pomebnim namenom primerjali s sedanjo krizo. Opoiicijonal^i ti, Jo razvidno tudi Is toga, kar pravijo listi so že tudi napovedovali razkol r^di- v tel reaolualjl proti BfrOUi, naj M se kalne stranke in ugibalo se je saipo Se o' ip)*h Izraz starostniJarJSV In novostru-tem, koliko poslancev da potegne Ljuba Jo-j farjev Izločil, kajti gg. dafcani bi se bili vanović za soj. Toda kriza je minila in, f j prepričait IX «Bdinosti», da radikalni klub je ostal na zunaj enoten, * niti rabil kakor je bil. Edina razlika e ta, d* je ^ v J«™* ™1 vstopil v vlado Jo v au o viče v pristaš Milo- Uraza starastrajar rad VuUčić in da je tako vzpostavijeno. pak da ga Je rabil v cSocUlni Misli* ti- stanje, ki je vladalo pred demisijo ministra sti gospod, hl Je ž njimi pri tej reselu-Vuktčevića. Kompromis ni bil torej skle- ci*f sedel. Tudi bi og. dekdni ne govorili njen samo s Št. Radićem, temveč sklenjen :o moj| polemiki, ker te ni bilo, ampak je bil tudi v radikalnem klubu, ki se do- j le stvareil popravek, U sem ga moral bro zaveda, da je enoten odločujoča sila v bJavltt kot predsednik ftolskega Doma. našem notranje-političnem življenju, da bi uu,t*¥l" " .. pa razcepljen zaigral svojo pozicijo. Sobrat duhovnih me Jo tudi opozoril, Mnogo se je govorilo pred rešitvijo da Je «Goriika Straža« ia po objavlje-krize, da se sestavi tako velika kon- nem mojem popravku v -Edinosti* spet centarcijska vlada, da bi bili pravza- pisala, da Je g. Lukežlč lastnik velikega prav v opoziciji samo samostojni demo- šolskega poslopja «&alski dont». In resi krati. Seveda se te napovedi niso uresni- gem popravek glede «fiol- čile, ker ni za koncentracijsko vlado no- ^^^ doma> v «£dlnosti» dne 7. marca, bene prave potrebi. Vladna večina je že \ im »j.*!. «.«. ba- tako velika, a v tem oziru ne -hi Pra- H nobene pomoči če bi prišla kakšna sku- sede dne 12. marca! Kot predsodek pina v poštev za pritegnitev v vlado, po- «8elskaga doma* Izjavljam, da Je trdl-tem bi mogla priti samo ona, ki ni šte- tev «Goriške Straža« neresnična, vilčno, temveč v drugem oziru pomenljiva., oosp^Jo okolu «Gorlike Straže« bi «SchonheitsfehIer» današnje In Pre/5nje ^^ zaprli, a veliko bolje bi vlade je n. pr., da ni v njej Slovencev, a Mnrio d_ L _e vlada se pa naziva kot vlada sporazuma | bilo, če bi se nI™ Srbov, Hrvatov in Slovencev. Samo iz tega j govorili In ne pisali VOO o zgrešeni poil- vzroka, da bodo tudi Slovenci v vladi za-r tiki SV. Stollcel stopani, se je govorilo o vstopu SLS v vi a- Dr. Andrej Favllea. do in v svojem govoru na SuSaku je Sf. Radić ta vstop tudi napovedal. Ce ostane SLS vseeno izven vlade, potem ni vzrok samo v današnji vladni večini, temveč tudi v naši SLS, ki se menda Se vedno boji postati vladna stranka in prevzeti odgovornost za delo vlade. Da to egoistično stališče SLS ni Sloveniji v korist, je jasno. Ne zadostuje samo časopisna borba za slo- , . _ ■ 1ft2|, f. od. venske interese, temveč treba gledati, da se1 rodnih skupin Evrope v UM». Ta ou- v vladi sami skrbi za potrebe Slovenije. In ta naloga pripada SLS, ker je ona najmočnejša slovenska stranka in zato odgovorna za neuspeh, ki ga ima slovenska poslanska delegacija. Mnogo se je govorilo tudi o vstopu D&-vidovićevih demokratov v vlado. Po mojem mnenju pa teh govoric ni bilo vz^l .i<»*aatM narodni u-resno. Danes Slada med radikali in demo-i*«5 J™"*' ^^^f1. krati Se vedno enako nasprotje, kakršno je|stopnlk is Italijo. *«teri ]e posvetova-bilo in je Se pri nas med «klerika!ci» in j nJem predsedoval, dalja gaspsdja: dok-«liberalci». Kakor ni bilo misliti pri nas, tor Flaahbart, da bi «klerikalci», ki so imeli v deželnem j dr. Kaczmarek, Poljak zboru večino, zaradi lepšega vzeli libe-1 ^ Motzln (ftftd), poslanec dr. Sehlo-ralce v vlado, tako tudi ni pričakovati, da maiu. Nemec iz Letlike-bi radikali delili moč s svojimi nasprotni-ki, ko pa imajo brez njih večino. Zato o koaliciji med radikali in demokrati ne more biti govora In bi taka koalicija postala mogoča šele tedaj, ko bi v radikalnem klubu na celi črti zmagala Jovanovi-ćeva politika in' bila dana možnost za likvidacijo starega nasprotja. Ampak to se še ne bo tako kmalu zgodilo. Vladna kriza je reešna in vsa javnost Nafe prireditve bodo zopet mogofe Na podlagi informacij, ki smo Jih prejeli na konpetentnem mestu, moremo danes Javiti naMm društvom, da sa bodo ipogle tudi nadalje vršiti njihove prireditve po vseh onih prostorih, v katerih so bile po zadnjih ukrepih onemogočene. stvo. Vse čete, ki bi imele igrati z Zarjo, ^zmagajo z 2:0. Igralcem Zarje II. div. j« potemtakem dovoljeno igrati v I. Četi v 1. diviziji. Poziv članicam: Društva, katera innijo druge čete (razen Primorja) v goateh na igrišču Primorja, so obvezane plačati Pri. morju odškodnino za črtanje igrišča L 15 (petnajst). — Prihodnja, za vse člane obvezna seja se bo vrfiila v društvenih pro» Štorih v sredo 14. t. m. ob £0. uri. Tajnik S. U. Igrišče «Obzora»: «Frosveta* - «Obzor». Danes ob 15. se vrSi ria igrifiču «Obzora» prijateljska revanSna tekma med mlado Naša draitva naj torej vlagajo kakor | četo «Prosvete» in mlado četo «Obzora prej proinje za svoje prireditve. Ako ne | Nudilo se nam bo torej obilo lepega sport-bo kakega posebnega nasprotujočega nega užitka. Če pomislimo, da bo četa «Pro- razloga — tako so nam zatrdili na pristojnem mestn — se bodo prireditve dovoljevale. _ Cepljenje proti rdečici prasiteo Bližajo se toplejši meseci, ko prične ta bolezen redčiti nafto prasičjerejo. Poročajo nam, da se ta bolezen ponekod 2e ponavlja. Po lanskem silnem razširjenju te nalezljive bolezni vsled čudnih od našega lista ožigosanih ukrepov vi-demskega deželnega živinozdravnika, se Je bati letos naravnost katastrofe za našo prašftčjerejo. Živinorejci! Javite število svojih prašičev pristojnim županstvom v svrho eepljenja proti rdečieL Okrožni živino-zdravniki vam bodo potem prašiče zaščitno cepili. Javite tudi takoj vsak slučaj obolelosti na tej bolezni pristojnemu županstvu, ker izda prefektura živino-zdravniškim konsorcijem dovoljenje za cepljenje šele — po j a vi j en j u prvih slučajev te hude prašičje nadlege! Po teči zvoniti — je prepozno! Lanskoletne izkušnje naj vas izmodrijo. PROŠNJA ZA SPOROČITEV NASLOVA svete» Stavila taktični igri «Obzora > nasproti svojo lepo tehnično igro, ki je že povsod Žela obilo priznanja in občudovaja. D. K. N. Tommaseo Sledeči nogometa§i naj pridejo ob 3.30 na igrišče «Primorje» - Prosek: Skrajc, Bi-dovec, Gorkič, Daneu, Gomzy, Pogorele«*, 2igman, Sosič, Može, Zelen, Kerže. — Obenem naj se vsi Tommazejci udeleže izleta na Prosek. OUhod izpred kavarne «Fabris > ob 2. — Načelnik. TRS TENIŠKO IGRIŠČE Ob 1. uri popoldne nastopijo Gojenci; Ob 2. uri pop. Reserve. Ob 3.30 pop. I. četa proti «Gruppo spor-tivo del Porto». Nedeljska zmaga I. čete «Vala» proti iz-vežbani četi «F. C. Roiano» je zadostno pokazala, v kakšni formi se nahaja danes četa Valašev. Današnja tekma pa ne bo gotova zaostajala za nedeljsko, ker zavzema četa «Gruppo sportivo del Porto» drugo mesto v IV. div. Že pri prejšnjih nastopili proti lej četi so morali iti «Valaši» v boj z v-f iiri sredstvi, da so zamogli iziti kot zmagovalci. Od tedaj pa je četa «Gruppo sportivo del Porto» pokazalo v bojih proti četrto^ divizijskim Četam lepe napredke, na podlagi katerih se je moglo že tedaj smatrat to četo kot najresnejŠo tekmovalko IV. divizije. Občinstvo, ki j<1 vajeno lepih in na- Gosuod Anton Ulkovič iz Podgrada, ki;petih iger, bo tudi danes zapustilo igrišče Selo odbora orsonlzlranlh evropsklli narodnosti Dao i. im 7. aprila sa sa ttšUo t Dros-donn r hotelo cBallorao» bor Jo bil postavlfoa na prvi konferenci evropsklli narodnosti, ki se j« vriU lansko lato r feaaavl In kataremn je pred-sedoralt kakav ja Čitateljem «Edinesti» znano, naS nazadni poslanec dr. Wllfan. Na seli ▼ Dresdenn sa sestopali petera aknpSn, kft sa w odboru, posla- da rešenft dobro. Ne sicer naj- r.V^J"" x-Z?. ♦ """V4/ bolje, toda vendar tako, da smo storili ko-sredo. Nekateri listi povdarjajo okol- rakJ ^ j na ^ koAsolidacije Jugosla- nost, da ni bilo mogoče preprečiti , vije> Dobili smo prejšnjo vlado RR, toda v «tf'nin f n ?pnrav tvnvili Srvnlii' L- o v__i__i-v__- i_ 4 „ „„ .1 atentata, čeprav sta tvorili špaiir kar dve vrsti orožnikov. Zato predlagrajo, da naj bodo odslej varnostni organi, ki ob podobnih prilikah tvorijo špaiir, obrnjeni s čelom proti za špalirjem stoječemu občinstvu, pa ne, kakor doslej, napram oni odlični osebi ali pa sprevodu, ki gre mimo med špalirjem. Ako bi se bila podobna odredba izvajala že v sredo, bi nikakor ne bilo došlo do atentata. Vsekakor je ta predlog, navzlic pvojim slabim zadnjim stranem, vreden vsega upoštevanja. Medtem pa, ko razpravlja rimski tisk o podobnih stvareh, plava prvi minister, ki ni po atentatu prav nič odstopil od svojega prejšnjega programa, s svojo mogočno eskadro po sledovih starega Kima proti afridkim kolonijam in poboljšani obliki. In to slednje zadostuje, ker da bi imeli nakrat idealno dobro vlado, ni pričakovati. Da bi prišli do take vlade, bi morali imeti tudi idealno dobre volil ce, česar pa Še ne bomo tako kmalu dosegli. Toda tudi v t€m oziru smemo upati na zboljšanje, ker vedno bolj pada analfabe-tizem in vedno bolj napreduje državljanska zavest. In ravno nova vlada pomeni v tem oziru napredek, ker je nastala po boju vsled afere Radeta Pašića. Javnost vidi, da se pričenja pravica uveljavljati in zato raste tudi ljubezen do države. Najbolj zdrava (država na Balkanu je Jugoslavija in po rešitvi sedanje krize je postala še bolj zdrava. In to smemo z zadoščenjem in ponosom poudariti. Slabi vzgledi naše okolice nas niso okužili In nas tudi ne bodo. R. S. ium Kdaj ln kje sejba vrifl prihodnji kongres, »se določi na dragi odborov! seji, Id se bo TTftUa ▼ juniju. Po tej seji se razpošljejo tod! vabila posameznim naprednim skupinam. Vodstvo tehničnih priprav Je bilo poverjeno ia Ewaldn Amande (Estonska). _ Na dunajski tebniki je 20. marca t. 1. gosp. Aleksander Pretner, sin tuk. odv. dr. M. Pretnerja, položil izpit za stavbenega inženirja. Čestitamo._ Iz orada Pol dr. Jfflo«r v Trsta Dedi* pok. "L K. Is Vtpdi: Pokojnik je bil sprejet v tržaško bolnišnico dne 2. sept/ 1923. in bil odpuščen že 29. sept. 1923. Vložil je samo L 7M, a bolniški stroški za 18 dni po L 23.35 dnevno znašajo vkupno L 420. Prebitek pa je pokojnik sam dvignil na dan, ko je zapustil bolnico. Protokolna št. v tej zadevi je 9660 -0-E8. Anton UrUfi - ftftsrjs: Vam je dovoljena skrajšana vojaška sluiba po novem odloku za šest mesecev. Tajništvo. se nahaja v Zedinjenih državah, bi rad zvedel za naslov hčere svoje sestre Roza-lije Ulkovič iz Podgrada št. 18. Ako bi hči njegove sestre sama to čitala v «Edinosti», je naprošena, da sporoči direktno svoj naslov g. Antonu UlkoviČu. Ako ve kateri drugi rojak za njen naslov, bi mu bil g. Ulkovič hvaležen, če bi mu )o G. Miloch & C. g Trst, XXX ottobre 4 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□'O ZASTOPSTVO iN ZALOGA z izključno prodajo za Jul. Krajino Reko-Zader lz&ornlh MUHOLOVCEV ,AEROXSON' G. FABRICC1 & FIGLIO Via Tiziano Veccelio 2 455 ZALOGA Šivalnih strojev, dvokoles, in vse; v to svrho spadajoča dela ima Lado Pe-j trid, mehanik, Trnovo, IL Bistrica. 476 j ftPAGO, vrvi, vsake vrste, dobite po najnižjih cenah pri tvrdki Kolar. Poiilja tudi na deželo. Trst, via Commerciale št. 2. MOTORNO KOLO v dobrem stanju, se proda po ugodni ceni. Zavod za dizin-fekcijo, Via Rossetti 2._S21 ODVETNI&KA pisarna sprejme takoj pisarniškega vajenca. Ponudbe pod «Va-!| jenec» na upravništvo. 523 POROČIVA SOBA nova, naročena za . L 3000, se proda za L 2000 radi odhoda, >| pri gospe Slovenki. San Zaccaria 4, III.,' desno. 510 O priliki smrti moje nepozabne soproge, zahvaljujem se najpri-srčneje vsem tolažiteljem in obiskovalcem za časa bolezni blage pokojnice, darovalcem vencev in šopkov, mnogobrojnim spremljevalcem na nje zadnji poti, posebno še častitemu gospodu dekanu iz Postojne, kateri je nadomeščal domačega g. duhovna ter pevcem za ganljivo petje. RAKITN1K, dne 6. aprila 1926. NAZNANJAM cenjenemu občinstvu, da imam veliko izbero taglerjev od L 150 naprej, plaščev od L 120 do L 300 in krasne svilnate obleke. Priporoča se dobro znan a Šivilja Rieger, via Commerciale 3. 509 Aloiz Durjava. anes v Štanjel k predstavi „Divjega lovca PODLISTEK JULES VERNE: (49) Skrivnostni otok Top namreč, ki je bil sam prizadet pri tej zadevi, je iskal dalje s svojim vohom in glad je podvojil njegov pasji nagon. Bilo se je celo bati, da boksam vse požrl, če se pau posreči uloviti kako divjačino, zato ga je Nab pazil in prav je imel. Bilo je okrog treh, ko je pes zopet izginil v grmovju, iz katerega so prihajali čudni lasovi, kar je pričalo, da je popadel kako ival. Nab je naglo stekel za njim in nadel je Topa, kako je požrešno trgal neko ubito Žival, ki bi jo črez nekaj sekund težko spoznali v njegovem Želodcu. Na srečo pa Je pes napadel celo gnezdo in ulovil tri glo-davce, izmed katerih sta dva ležala zadušena poleg na tleh. Zmagoslavno se ie Nab vrnil in prinesel I v vsaki rQki po en kos divjačine. Bili sta to živali, ki 9ta spadali v družino glodav-ev, in nekaj večji kot zajec. Rumenkasti ožub je imel zelenkaste maroge, a rep e bil slabo razvit. Državljani Združenih držav niso mogli biti v dvomu glede teh glodavcev. Bili so to «marasi», iz neke vrste patagonskih zajcev, nekoliko večji kakor njih sorodnik v tropičnem pasu, z dolgimi ušesi in petimi kočnjaki na vsaki strani čeljusti; samo po tem so se razlikovali od patagonskih glodavcev. «Hura! je vzkliknil Pencroff, pečenko imamo, zdaj gremo lahko domov!» Nadaljevali so potovanje, ki so ga bi)i nekaj trenotkov prekinili. ■ ie Cir Smith sklepal, da pridejo kmalu do i izliva. In resnično se je izliv prav nena-! doma pokazal, ko so stopili iz goste šume. ! Potniki so prispeli do zapadnega obrežja Grantovega jezera. Vodno površje je merilo v obsegu sedenj n4U, a površina je znašala približno 290 njiv (200 hektarjev) ter je počivala v vencu različnih dreves. Proti vzhodni strapi se je tupatam za- Rdeča ga hiji *eka je F* ka valila svojo čisto vodo pod odejo kagnar-jev, bankeijev jn ogromnih kavčukovih dreves naprej. Krasne lilije §o bile kod do dvajset črevljev visoke. Še drevesa so nagibala pvoje veje nad----- ki je žuborel* pod listnatim hodnikom, toda mladi naravoslovec jih ni poznal. Kmalu so prUtyi do.lirfte struge, is čmar bleščalo morje fekozi posamezne preseke rnl str« Obširno uleknjeno črto, na ptrani je obrežje iz kateregi pi je štrlela euno nekaj sto korakov proč od južni Na tej skali $o Živeli gtevilni zelene save$9. Na pevei jezera tvorilo obširno nasprotni strani pa oster kot. To nasprotje je padalo v ^JL Mnogoštevilni vodni ptiči so oživljali majhno Ontarijsko jezero, * ----ena skala lega brega. tej »kali bo Živeli gtevilni pari pon-in nepremično ždeli na na ičdmo švigajoče ribe, se potopili pod vodo z " - - A na poln na divje race, se po-rdečekljunci, in nekaj ču- ogtrMn vršju s ple onem 6 našali pe filedoni i in se pakanll zopet : v kljunu. Ha obrežju dovitlh lirastih ptičev, katerih rep je podoben loku lire. Voda jezer^ je bila sladka, čista, temne barve, a Številni vodni kolobarji, ki so se delali na površini in se križali, so dokazovali, da je v jezeru polno rib. «To jezero je zares lepp, je rekel Gedeon Spilett. Na njegovem obrežju bi morali prebivati. — Pa saj tudi bomo! je odgovoril Cir Smith. Ker je bilo naseljencem za sedaj glavno vrniti se čim prej h kaminom, so se napotili k onemu bregu, ki je tvoril oster kot. S precejšnjim trudom so se prerili skozi goščavo m grmovje, ki ga človeška roka m še razprla. Nato so jo udarili proti morski obali, da bi prišli na planoto na neverni strani Lepega razgleda. Hodili so kake dve milji v tej smeri, nato se je pokazala z gosto travo porastla planota in naprej preko nje neizmerno morje. Najkraj&a pot h kaminom je bila sedaj napošev po planoto in je znašala kako mifjo. Na ovinku Hvale bi imeli stopati H*vzdoL pa je izrazil željo, da bi rad poznal izliv jezera. Jezero je bila gotovo kotlina, ki Jo je Rdeča reka napol* nila. Toda ta voda je morala imeti tudi odtok in sicer v kakšni granitni Špranji, Vsaj tako je domneval inženir. Prišlo mU je celo na misel, da bi se dala vodna sila tega odtakanja izrabiti. Kako miljo so hodili v severni t-meri dalje; toda potniki niso našli pnČakova-nega ustja, zato so se vrnili in korakali ob levem bregu Hvale ter prispeli okrog Štirih in pol h kaminom. Zopet so zanetili og^nj, in kuharja, — Nab kot zamorec in Pencroff kot mornar sta bila že po naravi v to določena — sta pripravljala dišečo zajčjo pečenko, ki so ti jo vsi z užitkom privoščili. Ko so po večerji hoteli že vsi leči k počitku, je Cir Smith potegnil iz žepa malo vzon e raznih rudnin. «Dragi prijatelji, je rekel, to je magnetni kršer, to je pirit, ilovca, apnenec in tu i« košček premoga — to nam narava ponuja in je pripravljena sodelovati z nami! —< Jutri gremo na delol* V Trstu, dne 11. aprila 1826. ROOINJ Notranje ministrstvo je izdalo odlok, s katerim se zabranjuje Antonu Drugar i u, rojenemu leta 1Š99, da bi zopet zadobll Italijansko državljanstvo. LADRA PRI KOBARIDU Ves teden smo se bali: bo ali ne bo in ako bo? Nič gotovega nismo vedeli. Ven-.ar je bilo na velikonočni ponedeljek nebo asno in razpoloženje v srcih velikonočno. )d povsod so privreli ljudje. Trnovo jih je dalo in Selo in Idersko in Mlinsko, celo Iz Zatolmina smo opazili nekatere obiskovalce, ki so napolnili prostorno dvorišče |>red Kunčevo hišo. Bali smo se, da bo malo pbiska, bilo ga je mnogo. Naj bo takoj tu izrečena zahvala vsem, ki so obiskali našo prireditev. Ob priliki bomo vrnili! Prvo so se oglasili Kobaridci, ki so zapeli dve pesmi. Njihov pevski zbor je poznan. Pojejo lepo in polno, ponosni so lahko na te svoje glasove in na svojega pe-vovodjo, ki ni samo požrtvovalen, ampak tudi mojster v svoji stroki, mož na mestu. Isto lahko rečemo o pevcih. Res, da manjka zlasti tenorjev, vendar se nedostatek razmeroma krije. Poleg zbora so nas po-setili tudi mnogi drugi naši ljudje iz Kobarida. — Potem je bila na vrsti «Miklova £ala», igra v petih dejanjih. Naj povem kratko: Društvo, ki si upa nastopiti s tako igro, ki zahteva ne samo dobrih igralskih tnoCi, ampak tudi težke scenerije in da Vsaj toliko, kot je dalo ladrsko, je lahko toonosno na svoj uspeh. Prvič nima dru-Žtvo kulis, drugič ne odra. Vse je bilo treba znova napraviti, vse je bilo treba prirediti, da se je sploh zamoglo na oder. Bes, da je bilo mnogo pomanjklivega, priznam, a dobro in dobra volja, ki jo kažejo igralci do dela in sploh vsi društveniki, odvaga drugo. Kdor hoče živeti, dela; kdor dela, hoče živeti. Igre že same na sebi ne morem pohvaliti, ker ni primerna za uprizarjanje. Jaz je ne t>i svetoval nobenemu odru. Saj imamp če drugih iger. Ta zahteva preveč in pregnalo nudi. Želel bi, da bi si društvo čim 'prej napravilo svoj oder, ker bi s tem rešilo mnogotere skrbi in pa ker ne stane innogo. 2elel bi še, da bi se igra ponavljala. i Pohvaliti moram pa gledalce. Morda so tnalokje tako disciplinirani kot so bili ravno tu pri nas. Med odmori, ki so bili sicer precej dolgi, česar pa ne bo nihče zameril, so si našli obilo zabave in smeha, jmed igro je bil Širom dvorišča izreden cnir. «Miklovi Zali» je sledila burka «Junaki», ki je našla pri vseh mnogo razumevanja |n zbudila mnogo smeha. Potem pa je še kobariški pevski zbor zapel eno pesem. Večer je legal na zemljo, ko se je zaključilo. Ljudje so odhajali na svoje do-toaove, veseli lepega dne. Drugi zopet so zahtevali, naj bi se igra takoj znova po* navijala, ker bi bilo še vedno dovolj gledalcev, zlasti domačinov samih, ki niso bili prisotni vsled prevelikega navala zunanjih. Odbor je sklenil, da igro ponovi. Zahvala. - Izobraževalno društvo «Sioga» v Ladri se najtopleje zahvaljuje pevskemu zboru iz Kobarida za njegovo todelovanje pri prireditvi dne 5. aprila, ka-;or tudi «Zvezinemu» režiserju za ves njegov trud in požrtvovalno delo pri režiji in šminkanju. Zvezi prosv. društev za uslugo. Iz tržaike pokrajine RBPENTABOR Dan za dnem čitamo poročila o dogodkih v raznih krajih naše dežele, pa je čas, da se tudi iz Repentabra kdo oglasi. Imamo pri nas dve pevski društvi, ki sta bili takoj po vojni obnovljeni. Delovali sta v začetku prav lepo in želi tudi lepe uspehe. Kako pa danes? Hudo nam je, ko (moramo ugotoviti žalostno dejstvo: obe društvi sta prenehali z delovanjem in spita spanje... nemarljivega. Kje je ono navdušenje in ljubezen do naše lepe pesmi, na-vduBenje, katero smo v začetku občudtj-vali?! AJi smo res kakor železna peč, ki se kmalu ohladi?. — Imamo pri nas pa tudi dve godbeni društvi; prvo v Velikem R®p-tiu, drugo v Vrhovi j ah. Ti dve društvi tro>-bentata na vse pretege. Prejšnjo nedeljo sta imeli celo v Trstu opravka. — Še par besed o naših repentabrskih kamnolomih. OdJtar se je pri nas kamnolomna industrija tiskaj zboljšala in povečala, ter je tudi z 3§služkora nekoliko boljše, prihajajo v našo Občino gospodje iz Sežane, ki nagovarjajo delavstvo, naj osnuje delavsko organizacijo in naj se vpiše v delavski sindikat. Ti gospodje so sklicali takoj v začetku dve zborovanji v gostilno g. Furlana, a udeležba je bila jako skromna. Mirovali so nato cel mesec, a pridružila se jim je še neka druga oseba, pa so gospodje sklicali še tretje zborovanje v gostilno g. Franceta Ravbarja v Vrhovi jah. Pri .tem zborovanju ie g. Geft-bec, sedanji blagajnik bolniške >lagajne v Sežani, dajal kot tolmač nekatera pojasnila in zahteval, da se tekom treh dni vsi delavci vpišejo v organizacijo. — Po bridkih preizkušnjah svetovne vojne, smo preživeli in se prerili tudi skozi tista slaba povojna leta, ko ni bilo nikjer zaslužka in kruha. Takrat se gospodje za nas niso prav nič zanimali. Zato je pa čudno, da f»rihajajo sedaj, ko se je stvar že nekoliko zboljšala in ko ie revno delavstvo dobilo vsaj košček vsakdanjega kruha. O tem zborovanju pa bomo že še kaj poročali in povedali. Rožne politične vesti 6E&KI OU8 O REftITVI IMlffi ¥ JUGOSLAVIJI Oficijozna «Prager Presse» piše: Koalicija je ostala strnjena po želji Nikole Pašića, kl je sedaj ni hotel razbiti. To je karalcteristikon položaja v Jugoslaviji, kakor se kaže, sedaj, ko so je sestava nove koalicijske vlade srbskih radikalov in hrvatske seljaSke stranke poverila ministru za javna dela v kabinetu Pašičevem. Ne nastane nobena sprememba kurza, nobena sprememba na soudeležbi v vladni koaliciji« marveč le neznatna sprememba oseb. Nikola Pašlć se umakne nekoliko za nekaj časa. Seveda ne iz političnega življenja, pač pa iz prvih vrst vsakdanjih bojev in osebnih napadov. Nadaljevala se bo dosedanja politika. Možje nove vlade niso tako vezani po izročilih, starosti in lastni prošlosti, kakor je Nikola Pašić kot glavna osebnost politike. Novi ministri niso nikaki nepopisani listi. Pristaši so ali radikalske ali Radićeve stranke. Četudi so voditelji v ustavnem parlamentarnem boju, vendar niso tisti nevidni generalni štab, ki vodi operacije. Nova vlada si je izbrala kot geslo: sporazum in nadaljuje vodstvo koalicijskih poslov. Ker v Jugoslaviji misel uradniškega ali ministrstva strokovnjakov ni mogla zadobiti korena, so izvolili ta izhod iz krize. Vsakdo je s tem zadobil časa, vsi so zadovoljni in več se ni hotelo doseči. Da je sporna točka — vprašanje, kdaj naj se skliče skupščina, — odpravljena, in da je tudi Radićeva stranka privolila v daljše, četudi doslej običajne velikonočne praznike — ni vredno posebne omembe. Sporazum je dosežen in bojna sekira za sedaj pokopana. Pogajanja o podrobnostih se bodo seveda nadaljevala. Kar hočemo mi tu podčrtati, je dejstvo, da tudi iz tega komentarja v praškem listu izhaja jasno, da je bila nova vlada sestavljena sporazumno s PaSi-ćem in Radićem. POUTICNO-GOSPODARSKE NALOGE SOVJETSKE RUSIJE Dne 2. aprila se je začelo v Moskvi plenarno zasedanje centralne kontrolne komisije v komunistični stranki. Naloga te komisije je, da reši celo vrsto važnih pridobitnopolitičnih vprašanj. Posebno pa vprašanje splošnega gospodarskega položaja Rusije, vprašanje dvkov na prejemke in žitne rezerve za to leto. V celokupnem gospodarskem položaju zahteva največjo pažnjo vedno večje pomanjkanje blaga in naraščanje cen kmetsko-gospodarskih produktov. Kontrolna komisija smatra, da se ima borna v tej smeri voditi v smislu: stalnega podpiranja razvoja industrije, ohranitve dosedanjega stabilnega kurza* zagotovitve potrebnih rezervnih ka-pitalov in krčenja neproduktivnih izdatkov. Kar se tiče pomanjkljivosti sedanjega davčnega sistema v Zvezi sovjetskih republik, meni kontrolna komisija, da obdavčevanje ni zadostno klasificirano napram socijalnim razmeram davčnih obvezancev. Zato predlaga komisija, da se sedanji davek na prejemke odpravi ter izvrši temeljna preosnova. Pri nabiranju žitne rezerve naj se v tem letu intenzivno izkoristijo dosedanja izkustva. Ako naj se vsa akcija izvrši z uspehom, se mora ustaviti predvsem rezervni fond ter se morajo omejiti izdatki povodom nakupovanja. Vesti Iz Istre IS OCIZLE Izobraževalno društvo «Zveza» v Ocizli namerava prirediti dne 16. maja t. 1. veselico na prostem. Tem potom vljudno vabimo bližnja in daljna društva k sodelovanju bližnja in daljna društva k sodelovanju. Prpsimo, da nam društva, katera bi bila pripravljena sodelovati, pošljejo najdalje adZ2. t. m. prepis pesmi ter Ime skladate; Ha, da bomo zamogli pravočasno dobiti potrebno dovoljenje. _ Loterijska itevllk« izžrebane dne li. BARI flRENZE MILANO IfAPOLI PALERMO ROMA T0RINO ia 50 82 22 89 62 44 82 11 aprila tt2§- 3 34 54 14 4 69 18 75 33 75 80 77 88 27 18 55 12 72 64 4 29 68 64 47 53 7 48 89 13 9 88 a DBUtBA V TRSTU TBtAtti Krmske pese rdeče Mamut in rumene Eckendorf, mlrnov za krmo, selja Brun-švicarskega^ m&jarona, fipinače, vrzot, p#-teršilja in novo izbero cvetličnega semena. Vsa gornja semena so sveža, zadnjega Sridelka in najboljše kakovosti, dospela e Nemčije. Trave In detelje Najboljše kakovosti, preiskane In za- Umetna gnojila Mešanico za krompir že pripravljeno po 80 lir za 100 kg. Čilski soUter najbolj pripraven za spomladansko dodatno gnojenje. Vzpodbuja raščo vsem rastlinam, posebno žitu, krompirju, o Šibe lim in mladim trtam in vsem vrtnim rastlinam. Razno vrtno In poljsko orodje, pluge, slamoreznice itd. Škropilnice znamke «Vermorel» originalne, F erari in drugih domaČih znamk. Plnžne glave Te dni nam dospe iz Češke kakih 100 komadov pluinih glav za lesene gredlje. Kdor se sanje zanima, naj si jih ogleda koncem prih. tedna v naših skladiščih. Krmila Orehove In sezamove tropine mlete in v kosih odpošiljamo tudi po naroČilu po Železnici; laneno seme, klajno apno Itd. Gornje blago imajo v zalogi naši zastopniki v sledečih krajih: v Sežani: v trgovini Goljevšček; v Rodikn: g. Ivan Ceh; t Dolini: g. Josip Jerjan; t Boljnnca: g. Ivan Kraljič. Za blago, katerega nimaj<^v zalogi slučajno naši zastopniki, se lahko pri njih predznamujejo in naročijo. Naročila žveplo in modro galico sprejemajo za svoj okraj vsi navedeni naši zastopniki in naša centrala v ulici Torre blanca št. 19. Trst, ul. Torre blanca 19, Telefon št. 44-39. MODRA O ALI 0 A Tržaška kmetijska drnfba v Trata naznanja, da Je doepela angleška modra galica, «Naple Brand», ter vfcbl nacetalke, da Jo čim prej dvignejo. Vsem onim naročnikom, kateri so naročili pošiljatev po železnici, smo blago odposlali. Tržaška kmetijska dražba v Trst« v Trstu ulica Torre blanca 19, tel 44-Sf. Ob priliki DAROVI prodaje svojega brivskega obrata" daruje naš vrli brivec Josip Ceho-vin šentjakobski podružnici Šol. društva znesek L 50. Bog daj vrlemu Sentjakob-čanu mnogo let v zaslužnem pokoju! Občni zbor »Tržaškega pogrebnega društva pri Sv. Jakobu» je volil šentjakobski podružnici Sol. društva znesek L 200. Hvala zavednim Šentjakobčanom! V počastitev spomina nepozabnega prijatelja gosp. Matija Fatur v Zagorju, darovali L 35 za Sol. društvo. V počastitev spomina blagopokoin. Antona Grgiča v Bazovici, daruje družina Kosovel s Prošeka L 20 za Sol. društvo. Na Prošeku se je nabralo L 54,. da bo Šlih, dodal N. N. še 1 liro, skupaj L 55 za ol. druitvo. Vsem darovalcem srčna hvala! Rodoljubi posnemajte!_ Spominjajte se ob vsaki priliki ■DUaike Matice' Četki umetnik 9 slovenskem gledališču Član narodnega gledališča v Pragi, R. Deyl, je povodom jubileja slovenskega igralca Antona Cerarja-Danila. priobčil v «Venkovu» Članek o slovenskem gledališču. Pisec riše siromašne začetke slovenskega gledališča, s katerega razvojem je v tesni zvezi delovanje Danila. Divi se vztrajnosti jubilanta, Čigar" umetnost more oceniti na podlagi svojih spominov iz časov, ko je pisec sam živel v Sloveniji in nastopal v ljubljanskem gledališču. Gospod Deyl piše: «V sedemdesetih letih, v temnih in težkih časih avstrijskega režima, ko je bila Ljubljana navidezno nemška, ko so mnogi obupavali nad bodočnostjo slovenskega naroda in so tudi igralci-diletanti izgubljali vero v svoje delo in zapuščali Dramatično društvo, je Danilo, najmlajši med njimi In najsmelejši od vseh, zbral okoli sebe zadnjo zvesto četo in je od leta 1878. dalje in vse do danes, kljub vsemu trpljenju, 9premembam in katastrofam, ostal zvest usodi slovenskega gledališča.« «Prvi časi slovenskega narodnega gledališča so zahtevali velike Žrtve, radi katerih je mnogo igralcev zapustilo svoje mesto delovanja in so iskali ugodnejše prilike. Tako je odlični in morda najboljši slovenski igralec Ignacij Borštnik zapustil Ljubljano in umrl kot član kraljevega gledališča v Žagrebu. Danilo pa, da-9l so ga često vabili v nemška gledališča, je vztrajal na svojem mestu, kjer še danes deluje v radost in ponos svojih častilcev. Danilo-Ce-rftr nima tekmeca. On je nestor in vodja slovenskih igralcev. Gospod Deyl zaključuje svoj Člahek s toplimi besedami: a Ante Danilo-priJ&telj ib mladosti! Sprejmi hvaležnost za zvestobo, vztrajnost in prijateljstvo, ki si ga izkazoval nam češkim igralcem, Ki smo nekdaj uživali vaše gostoljubje. Tvoj jubilej ni samo gledališka Borana poro«i». DEVIZE: >ril» Amsterdam od 995.— de 1000 -94.80 de 96.50; Pariš 65 — do 85.60 L21,—do 131.05 ; New Yoik od 24 JA svečanost, marVeč velik praznik vse slovenske domovine, kajti tvoje življenjsko delo je svota polstoletnin muk, Žrtev, brez-primdrnegd Junaštva in zvestobe.* Naročajte ln ilrlto „EDINOST" Test, 10. aprila. Belgija «d 94.50 Lendan od 121,— — ----------------x-------- do 24.95; Špaaija oi 350.— do 3M.—: Švica od do 481.— t Atene od 32.35 do 33.—; Berlin od 691.— do 59.V— | Bokareflt od 10.— do 10.*0 Praga od 73.60 de 23.90: Ogrska od 0.9348 do 0.U2&2; Dnaaj od —.851 da —.364.* Zagreb od 43.80 do 43.95. Benečijske obvas&lct tO.lO. VALUTE: Trst; 10. aprila- Avstrijske krone od 0.0349 do 00352 : dinaiji od 43.60 do 43.80; dolarji od 21.76 do 24.90 j novel po 3» frankov od 93.— do 9«.— funt šterlinj? od 120.86 do 121.—. Zaloga neprekoslllvlli ŠIVALNIH STROJEV LR.L Maadloa CERVELLINI Trst — Via Morattl — Trst4 Tip .Central- s tuljavo, pedalom, podstavkom L 620,— z jamstvom. 160 3ES1 Zob ozdravnI k Med. U. dr. D. Sardoč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via N. R. Imbriani 16,1. (prej Via S. Giovanai) Od 9-12 ln od 3-7 452 rana KRONE i po I* 2.10 koniA.. . Zlati, MM, platin, 20-kroaskc m krt kupuje in platuje po najviijih cenah Albert Povii — urama Trat« Via Mauinl 4« 451 Skladišče sm Pohištva dunajskega ln lastnega Izdelka po konkurenčnih cenah m prodajo na drobne ln debelo Semolich A C > Via Cecllla De Rlttmeyer 6t 1 (Palača Rittmeyer) vogal via C. Ghega St. 12 JAKOB BEVC nraraa ln ilatavna Trst, Campo S. Olacomo 5 Halo kupuje v vsaki množici po najvišjih oenah •brona plačuje vitje kot vai drugi. raznovrstnih ur in slatenine. (459 APRILA | novi teiajl 1 Italijanščine, nemščine, S francoščine, angleščine, ffl španščine, slovenščine gg za: prevajanje II trgovstvo in izpite — ŠOLA BERLITZ | Vla Torr« Matica N. M - Trsi S iiihibS „Edinosti" lnsefflnlte Via Kachiavelll Št. 20 416 Prodaja semena KRMILNE PESE kakor tudi vsa druga KRMILNA, ZELE-NJADNA ter CVETLIČNA SEMENA garantirana, čista, prvovrstna po konkurenčnih cenafi. — Postrežba točna Velikanski dohodi dunajskega 39 - POHIŠTVA - navadne \ti V.Viijie vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cena z 10°/0 popustom skozi ves mesec januar Na drobno Na dabelc Največje jamstvo. R. CAMPONOVO Tal. 799 - Vlale XX Settembre 33 TRS! plačuje 2>fi ALOJZIJ POUH, Plazza Garibaldl Z prvo nadstropje Pazite na naslov Pazite na naslovi Zdravnik za zobe in usta " Dr. Lojz Kraigher sprejema vse dni v tednu v Gorici na Travniku št, 20 ob sobotah in nedeljah pa tudi v Ajdovščini št. 146 nasproti ljudskemu vrtu (190) Predno kaj nakupite, obldčlte Veliko skladište pohištva 333 tvrdka ALESSANDRO LEVI MINZI A H«H6rl St. 1 — Vla Nakanlon St. 7-13 ©oalno sobe. obodne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki Izberi. r zm i &■ i ii il II TRGOVSKO OBRTNA ZaORUfifi v TRSTU reglstrovana zadruga z neomejenim jamstvom VIA PIERLUI6I DA PALESTRINA 4, pritliije Obrestuje hranilna vloge, počenši 5°/0 s 1. januarjem 1926 po 23'» VaQa vloga, vezana na odpoved, po dogovoru. | Davek na obresti plačuje zavod sam. - Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. £| Sprelemn Udi vlage na tekofl raba v Dinarjih ter Jih obrestuje najugodnejše. | Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, | ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte. jj ne ur« od 9-1 in o4 l'/s-SVa pop. PoStno-hraiu račun St 11/1327. Telefon 16-04. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA EH PODRUŽNICA W TRSTU 1 J centrala v ljubljani | ilanka k nam Ituiii H NUtr . T«Mmi 5-1* m Glavnica Id režem Dinarjev S3.00H.000*- Telefoni 5—18, 22—93 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 %% Ivezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestne po dogovoru. — Izvrihtfe vse v bančno stroko spadajoče posle. BđprtMrtnelft vm i Juaoslirotlo Blagajna jt odprta od 67,-ia1/. od 147.-16 4i Podružnice: Metković, Novi Sad, ptuj, itittK Sarajevo, Split :tm::