Mencinger v Gorici o protislovjih socialnega gospodars V Štorjah komemoracija ob 67. obletnici ustrelitve partizana Marjana Štoke /4 Spomenik pokojnemu deželnemu glavarju Haiderju buri duhove na Koroškem /2 Fotografije palače Kalister Borisa Prinčiča na ogled v Tržaški knjigarni Primorski dnevnik NEDELJA, 16. JANUARJA 2011 Št. 13 (20.028) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € V večno mesto • iyn na najvišji ravni doslej Dušan Udovič Vsakomur, ki ne pozna formalnih detajlov v meddržavnih odnosih, lahko zveni nenavadno, da prihaja do »pravega« državniškega obiska slovenskega predsednika v Italiji šele po dvajsetih letih, odkar obstaja samostojna slovenska država. Pa so medsebojni stiki in obiski na vseh možnih ravneh (tudi na predsedniški) vendarle bili, v nekaterih obdobjih manj pogosti in uspešni, v drugih bolj. V relativno svežem spominu imamo tudi resne ovire, katerih posledice smo kot skupnost občutili na lastni koži. Kakorkoli že, vsekakor je moč z gotovostjo trditi, da je bilo v zadnjem obdobju po več znamenjih razbrati krepitev pozitivnega trenda na relaciji Ljubljana-Rim in v obratni smeri. Temu morda pomaga jasnejša identifikacija skupnih interesov, a teh je v programu obiska naštetih nič koliko, kot je razvidno tudi iz pogovora s predsednikom Slovenije, ki ga objavljamo danes. Nemara je k temu prispevalo svoje tudi znamenito julijsko srečanje treh predsedikov lani v Trstu, ki se ga bomo spominjali kot ene najbolj posrečenih simbolnih potez v smeri premoš-čanja zgodovinskih usedlin, a te so lahko dobrim sosedskim odnosom še kako v napoto. Stvari dozorevajo, čeprav morda počasneje, kot pričakujemo, rezultate in pozitivne plati tega procesa pa moramo videti in tudi sami prispevati svoj delež. Pomembno je, da to tudi zmoremo. Platforma državniškega obiska slovenskega predsednika v Italiji je tolikšna, da nas mora navdajati z optimizmom in pozitivnimi pričakovanji. RIM - Danilo Türk na čelu močne državne delegacije Slovenski predsednik od jutri na obisku v Italiji Srečanja z Giorgiom Napolitanom in Silviom Berlusconijem NOGOMET - Amaterji prvič v mestu Uspešen Krasov nastop na »Roccu« i \ RIM- Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk bo jutri z močno delegacijo odpotoval na tridnevni državniški obisk v Rim in Milan. Ker obisk predstavlja prvi državniški obisk kakega slovenskega predsednika v Italiji, v Ljubljani in v Rimu poudarjajo, da to odpira novo poglavje v odnosih med državama. Predsednik Türk se je pred odhodom v Rim, kjer se bo med drugim sestal s kolegom Giorgiom Napolitanom (na posnetku med ljubljanskim snidenjem) in premierom Silviom Berlus-conijem, srečal s predstavniki slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji. Svoje poglede o odnosih med Italijo in Slovenijo ter pričakovanja o obisku je predsednik Türk predstavil v intervjuju za naš dnevnik. Na 3. strani Odbor No TAV poziva k vlaganju ugovorov Na 4. strani Dijaki zavoda Stefan na študijski staž v ZDA Na 5. strani Odbor za Selce proti hitri železnici Na 9. strani Goriški krvodajalci hočejo več pozornosti Na 9. strani TURIN - Referendum v tovarni Fiatovi delavci sprejeli Marchionnejev predlog TURIN - Delavci Fiatove tovarne Mirafiori so podprli predlog dogovora o obratovanju tovarne in sindikalnih odnosih, ki je sad dogovora glavnine sindikatov in pooblaščenega upravitelja Sergia Marchion-neja (na sliki). Na referendumu je ob izredno visoki udeležbi dogovor podprlo 54 odst. volilnih upravičencev. CISL in UIL sta zadovoljni z referendumskih izidom, sindikat kovinarjev FIOM pa ne. Zveza CGIL poziva sedaj Marchionneja, naj uresniči obljube o prihodnosti turinske avtomobilske hiše. Na 27. strani ZAINFORMACIJE:Adformandum UI.Ginnastica ?2-34142Trst tel. 040 566360 - ¡nfo@adformandum.eu AD FORMANDUM impresa sociale - socialna podjetje OSO gostinski učni center OPERATER V GOSTINSTVU: KUHARALI NATAKAR Triletno poklicno izobraževanje in usposabljanje • brezplačni triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja za mlade od 14. do 18. leta; • pridobitev poklicne kvalifikacije druge evropske stopnje; • trajanje: 3.000 ur, odtega 400 ur delovne prakse za kuharje in 350 urdelovne prakse za natakarje. Odlična odskočna deska za takojšnjozaposlitev! Javno srečanje Gora n novic Slovenski kulturni fenomen v sredo, 19.1.2011, Goriška pokrajinska mediateka v Gorici v četrtek, 20.1.2011, 2 Nedelja, 16. januarja 2011 ALPE-JADRAN / CELOVEC - Nova polemika na Koroškem Spomenik pred baziliko? Haider spet buri duhove Tokrat naj bi obeležje prikazovalo roke pokojnega deželnega glavarja CELOVEC - Pokojni koroški deželni glavar Jörg Haider več kot dve leti po smrti v prometni nesreči še vedno oz. spet buri duhove na Koroškem. Tokrat ne zaradi novih odkritij na področju njegovega spornega političnega delovanja, temveč zaradi spomenika, ki prikazuje roke pokojnega glavarja in desničarskega populista, ki ga hočejo 25. januarja, dan pred njegovim 61. rojstnim dnevom, postaviti ob vhodu v mogočno baziliko na Krki. Spomenik Haiderjevih rok je v zadnjem letu stal ob vhodu v (povsem spodletelo) Haider-jevo razstavo v rudniškem muzeju na Križni gori v Celovcu, kjer je do konca vojne bil tudi t.i. firerjev bunker - komando-centrala nacistov na Koroškem. Že takoj po zaprtju razstave lani jesni, se je v svobodnjaških krogih pojavil načrt, da se Haiderjeve roke premestijo na drug kraj na Koroškem. Potem ko mesto Celovec za spomenik ni pokazalo nikakršnega zanimanja, prav tako so postavitev Haiderjevih rok odklonili tudi v drugih občinah, se je javil župan občine Krka Siegfried Kampl, politik iz vrst nekdanje Haiderjeve stranke BZÖ (danes FPK), ki je storil vse potrebno, da se lahko postavi spomenik pred stolnico. Potrebna finančna sredstva v višini 7000 evrov mu je zagotovil sam deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK) iz svojega budgeta za ceste. Načrtovana selitev spomenika Hai-derjevih rok, delo dveh koroških umetnikov, iz Celovca pred mogočno stolnico v Krki, je medtem izzvala številne reakcije -skorajda izključno negativne! Prebivalci ne vidijo nobene potrebe po takšnem spomeniku (in to tudi javno, npr. na radiu in televiziji izjavljajo), prav tako so proti postavitvi Haiderjevih rok pred baziliko politiki vseh strank razen svobodnjakov. In tudi uradna cerkev nima veselja s spomenikom in ga tudi ne bo blagoslovila. Predsednik koroških socialdemokratov (SPÖ) Peter Kaiser je včeraj izjavil, da odločno zavrača načrt, da bi spomenik postavili pred baziliko na Krki. »Ne Koroška, niti Krka ne potrebujeta Haiderskega ma-likovanja ali turizma spominjanja,« je dejal socialdemokratski politik in dodal, da bi morali sicer razmisliti tudi o postavitvi spomenikov »deželnim glavarjem, ki so storili več pozitivnega za Koroško«. Kritično načrt ocenjujejo tudi koroški Zeleni. Njihov govornik Frank Frey je govoril o „nezaslišanosti stranke FPK« in opozoril, da bi postavitev spomenika pred baziliko na Krki „ustvarila simboliko, katere si pokojni deželni glavar ne zasluži.» K besedi pa se je celo javil krški škof Alois Schwarz. Izrazil je močne pomisleke glede načrta o postavitvi spomenika Haiderjevih rok pred krško stolnico. Ivan Lukan Haiderjeva vdova Claudia, koroški deželni glavar Gerhard Doerfler (levo) in celovški župan Christian Scheider pri postavitvi spomenika Haiderjevih rok 2008. Z Gelminijevo v torek o slovenski šoli RIM - Po dveletnih prizadevanjih bo v torek končno le prišlo do uradnega srečanja med ministrico za šolstvo Mariastello Gelmini, predsednikoma SKGZ in SSO Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko in senatorko Tama-ro Blažina. O vprašanjih šolstva je senatorka v tem dveletnem obdobju imela v Rimu ničkoliko razgovorov, stikov, srečanj, posegov: s fUnkcionarji na pristojnem ministrstvu, neposredno z ministrico, v senatni komisiji za šolstvo ter v skupščini in to vedno v sozvočju z ravnateljem Deželnega urada za slovenske šole dr. Tomažem Simčičem. Nenazadnje senatorka Blažina opozarja, da je bila julija meseca na avdiciji v pristojni komisiji delegacija Deželne komisije za slovenske šole. Marsikaj je bilo doslej že doseženo. Torkovo srečanje ima po mnenju senatorke dodatno politično valenco, saj bo slednje na najvišjem možnem nivoju. »Priložnost imamo torej, da še enkrat seznanimo Gelminijevo z našo specifiko ter z vsemi odprtimi vprašanji, s katerimi se ta čas soočamo ob predpostavki, da predstavljajo naše šole pomemben segment italijanskega javnega šolskega sistema,« meni Blažina. MANJŠINA - Terpin pojasnjuje svoja stališča in odgovarja Kocijančiču »Konzulat je sistematično ignoriral opozorila SSk, ki zahteva spoštovanje svoje vloge« Prejeli smo: Samo komunisti lahko mislijo, da le oni vedo kaj je »edina merodajna in objektivna resnica« - kot trdi, da ve Igor Kocijančič - ker jim je ideologija postala vera in vanjo pač slepo verjamejo. Kdo zastopa manjšino, pa lahko odloča le manjšina sama. O »dejstvih« in sestavi sedanjega (začasnega) skupnega predstavništva, ki jih navaja Kocijančič pa sledeče: po nekajletnem premoru se je ob navarnosti zaprtja SSG spet reaktiviralo tako imenovano »začasno skupno predstavništvo«: oktobra 2009 smo se začeli spet srečevati SSO, SKGZ, SSk, DS, SKP in SIK, ko pa sta se ti dve stranki začeli združevati, sta obe izmenično zatopala Kocijančič oz. Spetič. Tako je šlo naprej tudi v zvezi s krizno situacijo, ki je nastala zaradi nevarnosti zaprtja šole v Špetru, ko smo se v letu 2010 v Benečiji večkrat sestali. Naknadno je prišlo v zvezi z reševanjem problema novega statuta SSG do nekaj sestankov tega skupnega predstavništva, na katere pa SSk kot stranka ni bila več vabljena, pač pa je bilo vabilo naslovljeno le na deželne svetnike. Sprva temu nismo dajali pozornosti, ko pa je začel tudi slovenski konzulat v mm Trstu vabiti v tem »formatu«, smo tja sporočili, da pričakujemo vabilo na stranko. O tem je bil po elektronski pošti poleg Što-ke, Blažinove in Pavšiča obveščen tudi Kocijančič. Vsem je bilo namreč ob nekem vabilu na sestanek skupnega predstavništva na temo statuta SSG s strani SSk sporočeno, da je članica tega predstavništva SSk in ne le njeni posamezni izvoljeni predstavniki. Mi namreč imamo svojo politično stranko. Ni šlo torej za nikakršno »ustaljeno prakso«, kot navaja v svojem tiskovnem sporočilu SKGZ. Konzulat pa je ta opozorila sistematično ignoriral, tako da je SSk na deželnem tajništvu konec novembra sklenila, da zadevo zaostri in doseže spoštovanje svoje zgodovinske vloge kot članica skupnega zastopstva manjšine, kar med Slovenci v Italiji sploh ni sporno. Kocijančič se tudi dobro zaveda, da je njegovo natolcevavanje, »ali je deželni svetnik SSk nezadostna reprezentančna raven« zlonamerno, to pa počenja zato, ker verjetno še sedaj tudi njega »tišči«, da je Gabrovec kandidiral na listi naše stranke. Manever, na podlagi katerega se je torej poskušalo razvrednotiti vlogo edine slovenske politične stranke v Italiji, je namreč dovolj evidenten in je propadel. Poskušali pa so ga izpeljati, ker je SSk tu edina slovenska stranka, Slovenci v Ko-cijančičevi stranki pa neke slovenske komponente niti nimajo. Ker je bilo torej ravnanje gospe Generalne Konzulke skrajno neprimerno, sem obvestil Ministrstvo za zunanje zadeve in sporočil, da pričakujemo opravičilo in povabilo naši stranki, da se udeleži najavljenega sestanka pri Predsedniku RS, kar pa se ni zgodilo. Istočasno sem obvestil o dogajanju tudi predsednika Komisije za Slovence v zamejstvu Mira Petka. Njemu se zahvaljujemo, da je - po lastni presoji in ne na našo zahtevo - kot nam podtika Kocijančič - o zadevi javno spregovoril. Kdo zastopa manjšino, mora torej odločati manjšina sama. Za SSk je jasno, kot je doslej vedno bilo, da je to lahko le stranka kot taka in ne posemezniki, tako kot ne morejo biti člani skupnega predstavništva Bandelj, Pavšič, Semolič ali Štoka kot posamezniki, pač pa sta to lahko le SKGZ in SSO kot krovni organizaciji Slovencev v Italiji, kot je SSk stranka Slovencev v Italiji. Slovenci v Demokratski stranka in v Federaciji Levice pa naj povedo, če in kako želijo pri tem sodelovati: na ravni posameznikov ali kako drugače. S tem v zvezi tudi sklicujemo običajne komponente dosedanjega skupnega predstavništva na srečanje prihodnji teden. Na naslov Igorja Kocijančiča pa vračam neokusno zmerjanje o podlosti in nečastnosti, ki si ga je po nepotrebnem privoščil. Vsakdo pač uporablja stil, ki ga premore. Damijan Terpin, deželni tajnik SSk ČEDAD - Včeraj v kraju Spessa V prometni nesreči umrl cerkovnik ČEDAD - V kraju Spessa pri Čedadu se je včeraj pripetila prometna nesreča s smrtnim izidom. Življenje je izgubil 68-letni domači cerkovnik Dante Zamparutti, ki je skrbel za cerkev v Spessi. Le-to od leta 2002 upravlja župnik Rualisa Mario Di Centa. Po informacijah prometne policije iz Vidma naj bi Zamparutti na ravni cesti izgubil nadzor nad svojim skuterjem in padel ob rob cestišča. Drugih vpletenih vozil ni bilo, do nesrečo je morda prišlo, ker se je voznik nenadoma počutil slabo. Ponesrečenec je bil zaradi težkih poškodb na mestu mrtev, zdravstveno osebje mu ni moglo pomagati. Dva tisoč ljudi proti elektrovodu TOLMEČ - Okrog dva tisoč ljudi se je po podatkih organizatorjev včeraj v Tol-meču udeležilo protestnega shoda proti elektrovodu med avstrijskim Wurmlachom in karnijskim Somplagom. Pobudnikom protesta sta se pridružili okoljevarstveni organizaciji WWF in Legambiente, pa še razni koroški in karnijski krajevni upravitelji. Navzoča sta bila tudi poslanca Demokratske stranke Carlo Pegorer in Ivano Strizzolo, ki je podčrtal, da se je treba zavzeti za razvoj gorskega območja, obenem pa skrbeti za okolje in zdravje prebivalcev. »Dolžnost politike je, da najde sintezo med obema potrebama«, je povedal Strizzolo. Virus gripe H1N1 v izolski bolnišnici IZOLA - V izolski bolnišnici je hospitalizirana bolnica, pri kateri so potrdili virus gripe H1N1. Odločili so se, da otroški oddelek zaprejo za obiskovalce. Na vseh ostalih oddelkih ostaja omejitev obiskov na samo najnujnejše, so sporočili iz omenjene bolnišnice. MANJŠINA - Stališče deželnega koordinatorja Andreja Gergoleta Slovenci v DS kritični do Terpinovega »samopovabila« in do poslanca Petka GORICA - Slovenska komponenta Demokratske stranke izraža generalni kon-zulki Republike Slovenije Vlasti Valenčič Pelikan polno solidarnost in podporo pri njenem vztrajnem vsakodnevnem prizadevanju v korist naše, kot tudi širše skupnosti. »Zapre-paščeni spremljamo ravnanje poslanca SDS Mira Petka, predsednika komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je zagnal pravo gonjo proti generalni konzulki in zahteval celo njeno zamenjavo, češ da je zagrešila hudo dejanje ko je zavrnila nepojmljivo in arogantno samopovabilo deželnega tajnika slovenske stranke«, pravi deželni koordinator komponente Andrej Gergolet (na sliki). Slovenci v DS želijo spomniti, da je omizje v sestavu predsednikov krovnih organizacij in izvoljenih na najvišjem nivoju pred skoraj tremi leti uvedel slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in da je slovenska komponenta DS od vedno pripravljena tudi na drugačne rešitve v smeri pluralnosti manjšinske skupnosti. Kulturna in politična pluralnost naše skupnosti je namreč dejstvo in bogastvo, ki ga ne moremo in ne smemo spreminjati. »Zadnje ostre in nepremišljene izjave in poteze pa so še enkrat dokaz, da nekateri še vedno potrebujejo sovražnika, saj se drugače precej ošibijo razlogi za njihov obstoj. Tokrat je na vrsti generalna konzulka, zaradi svojega premočrtnega in doslednega obnašanja v smeri spoštovanja različnih dejavnikov manjšinske skupnosti. Izzivalno samopova-bilo na srečanje, ki je glavni krivec zapleta pa absolutno ne spada v duh tistega medseboj- nega spoštovanja, ki je predpogoj kateregakoli dobrega sodelovanja.« Z merjenjem moči in aroganco se od zaželjene enotnosti in soglasja v manjšini, ki je zelo pri srcu tudi poslancu Petku močno oddaljujemo. Mogoče je predsednik komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu prav ta aspekt spregledal pri svojem nesprejemljivem napadu na konzulko. V tej luči slovenska komponenta DS pričakuje, da se bo pluralnost slovenske manjšine odražala tudi v drugih sredinah, v prvi vrsti v Svetu za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Vladi RS, kjer je žal ob krovnih organizacijah še vedno prisotna le stranka Slovenske skupnosti, »ki ne predstavlja vseh Slovencev in niti ne večine«. DS je v vseh teh letih večkrat uradno zaprosila za spremembo tega sestava, ki mora upoštevati tudi zgodovinsko prisotnost Slovencev v italijanskih strankah. Nenazadnje bi poslanca Petka radi opozorili, da se je tudi sam izneveril principom, ki jih sedaj zagovarja, ko je na zadnje zasedanje komisije, ki se je ukvarjala s slovenskim šolstvom v Italiji, »pozabil« povabiti slovensko senatorko, meni Gergolet. / ALPE-JADRAN Nedelja, 16. januarja 2011 3 NAŠ POGOVOR - Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk pred jutrišnjim državniškim obiskom v Italiji »Sosedska politika je v Evropi pomembna, bolj kot kdajkoli doslej« Jutri se bo v Rimu začel tridnevni uradni državniški obisk predsednika Republike Slovenije Danila Turka v Italiji. Gre za prvi tovrstni obisk, odkar obstaja samostojna slovenska država, kar daje dogodku poseben pomen. Pred odhodom v Rim je predsednik prijazno privolil v pogovor za Primorski dnevnik. Gospod predsednik, zadnjič ste se s predsednikom Napolitanom videli na srečanju julija lani v Trstu, srečanju, ki smo ga opredelili kot zgodovinsko. Vtis je, da je ta priložnost ne le na simbolni, temveč tudi na človeški ravni pomenila bistveno otoplitev v odnosih. Sta od tedaj s predsednikom Napolitanom ostali v stiku? Osebno se sicer nisva srečala, imela pa sva druge stike, tudi pisne, izmenjala sva si nekaj informacij, posebno o Evropski uniji, o čimer se večkrat pogovarjava. Ob novem letu sva si izmenjala tudi voščili, s pomočjo mladih prijateljev spletne strani Slomedia v Trstu, ki so prosili za novoletno voščilo najprej mene, potem pa še predsednika Napolitana. Ta komunikacija zelo dobro poteka in s tega stališča se tudi veselim bližnjih pogovorov, ki jih bova imela v Rimu. Odhajate na uradni obisk v sosednjo republiko. Kakšni so ob tem dogodku Vaši občutki in pričakovanja? Po napovedih, ki so doslej prišle v javnost, pripisuje slovenska država temu obisku velik pomen. To je prvič, da bomo imeli srečanje na ravni državnega obiska, ki bo omogočil sestanke z vsemi vodilnimi ljudmi republike Italije, trajal bo 3 dni in bo poleg Rima vključeval tudi Milan. Program je po vsebini zelo bogat in zaradi tega mislim, da je prav, da imamo tudi pričakovanja v zvezi z njim. Bistvo tega programa je utrditi partnerstvo Slovenije in Italije kot dveh držav članic Evropske unije. To sta dve državi, sosedi, ki sta takorekoč neizbežno povezani v sodelovanju, se zavzemata za krepitev EU in ki seveda gledata tudi na zgodovino, njene tragedije in težke trenutke s stališča skupne želje krepiti skupno evropsko prihodnost. Seveda bo v okviru obiska priložnost za razpravo o številnih temah, od potrebnih sprememb v praksi EU do raznih praktičnih vprašanj, kot so infrastrukturni, energetski, ekološki in drugi problemi in pa seveda zelo pomembno vprašanje manjšin in njihove vloge v prihodnje. Povedali ste, da gre za prvi tovrsten državniški obisk. Po dvajsetih letih obstoja slovenske države se to zdi nekoliko pozno. Kako to, da ni bilo take priložnosti mogoče ustvariti prej? Ne bi govoril o zamudi, taki obiski se zgodijo redko, verjamem pa, da so odnosi med državama prav v tem času dozoreli do stopnje, ko je prav, da se tudi izrazijo na tej, najvišji ravni formalnosti in pozornosti. Obenem sem prepričan, da je bilo tudi srečanje v Trstu 13. julija lani pomembna postaja na tej poti. Verjamem, da smo sedaj prišli v položaj, ko je treba resnično zbrati vse sile za dobro sodelovanje v prihodnosti. Ocenjujete, da je dvostransko sodelovanje med državama v zadnjem letu doseglo viden napredek. Na kaj se konkretno nanašate? V razpravi imamo kar nekaj pomembnih projektov. Začnimo, na primer z nečem, kar je geografsko možno opredeliti: z Jadransko - jonsko pobudo. Nujno potrebujemo multilateralni okvir za tesno sodelovanje med Italijo, Slovenijo in državami vzhodnega Jadrana pri ekoloških, prometnih in drugih pomembnih vprašanjih v tem prostoru. Okrepiti moramo napore, da do tega pride, zato je prav, da se Slovenija in Italija dogovorita, kako bosta te aktivnosti vodila na visoki ravni, z namenom, da se letos, v okviru Evropskega sveta, ta pobuda spremeni v sklep Evropske unije. Vzemimo nek drug primer: Ta čas imamo dokaj dobro situacijo kar zadeva položaj manjšin. Dobro v tem smislu, da so pravočasno rešena finančna vprašanja, kar je v teh kriznih časih treba ceniti, tako na slovenski strani kot tudi na italijanski. In seveda je vprašanje, katere skupne projekte bomo razvijali za naprej. Gre seveda za izpolnjevanje veljavnih a še ne povsem uresničenih obveznosti, dobro pa bi bilo, če bi ta obisk dal tudi spodbudo za konkretne skupne projekte preko meje, ki naj dajo manjšinam primerno vlogo. Nekateri taki projekti že potekajo kot na primer projekt Jezik - Lingua. Rad bi, da bi se razvili še drugi, da bi se utrdila ustvarjalna načela sodelovanja na tem področju. Eno od njih naj bo, da se raven finančne podpore manjšinam ne sme zmanjševati, da jo moramo okrepiti in vsebinsko usmerjati v prave prioritete. Skratka, imamo nekaj pomembnih tem, za katere je potreben dogovor. Poleg tega mislim, da je prav, da se spomnimo tudi nekaterih dogodkov iz nekoliko bolj oddaljene zgodovine. Bliža se 100-letnica začetka 1. svetovne vojne in Soške fronte in predlagal bom predsedniku Napolitanu, da bi skupaj podprla idejo Evropske poti miru na celotnem poteku Soške fronte, od Devina do Rombona. Na mnogih od teh odsekov že obstajajo urejene mirovne poti, obstajajo razni drugi spominski objekti, dobro pa bi bilo, če bi se celo to območje razglasilo za območje miru in da ga bi afirmirali v evropskem prostoru. To je v interesu Slovenije in Italije, je v interesu tudi drugih srednjeevropskih držav, ki se zanimajo za ta del zgodovine. Ta projekt ima seveda veliko sporočilo: za sabo imamo tragično zgodovino, njene nauke pa uporabljamo za dobro in produktivno prihodnost. Kar zadeva politiko do sosedov, včasih obstaja vtis, da je v globaliziranem svetu politika do sosednjih držav manj pomembna, kot je bila morda včasih. Se strinjate s tako oceno? S to oceno se ne strinjam. Mislim, da je pravzaprav treba sprejeti nasprotno oceno. V časih, v kakršnih živimo, je sosedska politika pomembnejša kot kdajkoli doslej in to ne samo za posamične države, kot sta Slovenija ali Italija. Slovenija je to spoznanje nedavno močno afirmirala s sklenitvijo arbitražnega sporazuma o reševanju odprtih mejnih vprašanj s Hrvaško. Tudi to, kar se trudimo narediti v zvezi z Italijo, je rezultat istega pogleda: sosedje moramo živeti skupaj in urejati odnose z veliko skrbnostjo. Želel bi, da bi se to spoznanje razumelo kot pomembno za Evropsko unijo in Evropo kot celoto. Evropska unija potrebuje močnejšo sosedsko politiko, to bi morala biti njena prva zunanjepolitična prioriteta. EU potrebuje ustvarjalno politiko do sosedov od Baltika do Jadrana. Na celem tem območju mora okrepiti sosedsko sodelovanje. EU mora razumeti, da je njen glavni uspeh zadnjega desetletja njena razširitev na vzhod. To je dalo novo energijo in ekonomsko moč EU, to je bil zelo velik uspeh. Zdaj pa je treba iz tega uspeha zgraditi dobro in, rekel bi, dosledno skupno zunanjo in varnostno politiko. Prva prioriteta te politike mora po mojem mnenju biti vzhod, razvoj odnosov z državami vzhodnega partnerstva, z Rusijo, Balkanom in s Turči- daten razlog so hudi gospodarski problemi, ki jih imajo nekatere države. Ima lahko takšna Evropa perspektivo? Evropska perspektiva je lahko dobra, če bomo delali prave stvari in če jih bomo delali dovolj hitro in dovolj energično. Ravnokar sem govoril o skupni zunanji in varnostni politiki, ki je pomemben del skupnega političnega prizadevanja Evropske unije, kajti, če bomo imeli dobro politiko do sosedstva, bomo močnejši tudi navznoter. Seveda pa je prva naloga v tem trenutku reševanje problemov, ki jih je prinesla svetovna finančna kriza in tu je najbolj na udaru evroskupina, ki je del EU. Evropska unija seveda ni popolnoma homogena, ker so nekatere države sprejele evro, druge pa ne, ampak usoda evrskega območja odloča o usodi Evropske unije kot celote. V Rim grem z velikim zanimanjem, da o tem slišim tudi ocene in analizo italijanskih sogovornikov, zlasti predsednika Napolitana, ki je velik Evropejec in predsednika vlade Berlusconija, ki je bil nedavno tudi na pogovorih v Berlinu in ima prav gotovo zelo izdelano stališče do raznih ekonomskih in finančnih vprašanj. Zdi se mi, da bi v Evropski uniji morali narediti večji napredek v smeri krepitve institucij in krepitve evra. Verjamem, da bi tudi bilo dobro, da se posvetimo projektu evroobveznice, ki sta ga v začetku decembra lani predlagala luk-semburški premier Juncker in italijanski finančni minister Tremonti. To je pomemben predlog in rad bi videl s svojimi italijanskimi sogovorniki, na kakšen način bi se ga dalo razvijati naprej. Zdi se mi, da bo potreben zaradi reševanja finančnih problemov, ki so v veliki meri posledica posojilne politike bank in jih ni mogoče reševati z zategovanjem pasu in s pomočjo javnih finančnih prihrankov. Potrebni bodo posegi v strukturo dolgov, ki so jih ustvarila posojila velikih bank in glede tega imam vtis, da je razprava šele na začetku. Hude gospodarske težave in socialne stiske doživlja tudi Slovenija, hkrati prihaja do zaostrenih tonov tudi v politiki. Ocenjujete, da je bil pravilno Zelo bogat program tridnevnega obiska v Italiji RIM - Predsednik Slovenije Danilo Türk bo jutri z močno vladno delegacijo odpotoval na tridnevni državniški obisk v Rim in Milan. Ker obisk predstavlja prvi državniški obisk kakega slovenskega predsednika v Italiji, v Ljubljani poudarjajo, da to odpira novo poglavje v odnosih med državama. Predsednik Türk se je pred odhodom v Rim, kjer bo gost s kolege Giorgia Napolitana, srečal s predstavniki slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji. Türk in Napolitano sta se zadnjič uradno srečala julija lani v Trstu na spravnem srečanju treh predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške, ko sta se skupaj z Ivom Josipovicem zavzela za preseganje tragedij iz preteklosti. Predsedniki, ki so se prav na dan 90. obletnice fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu skupaj sešli prvič, so obiskali Narodni dom in spomenik eksodusu Italijanov iz Istre. Prav to srečanje in nazadnje še uprizoritev Nekropole pisatelja Borisa Pahorja v gledališču v Trstu, naj bi prispevali k izboljšanju ozračja v dvostranskih odnosih. Osrednje teme državniškega obiska bodo, poleg položaja obeh manjšin, dvostransko sodelovanje, infrastrukturni projekti, energetika, transport in ekonomsko sodelovanje, poleg tega pa naj bi se dotaknili tudi zadev Evropske unije, gospodarske krize, sodelovanja v okviru regionalnih pobud ter drugih aktualnih mednarodnih vprašanj. Na državniškem obisku bo italijanska stran visokim predstavnikom Slovenije podelila tudi odlikovanja. Predsednik republike Türk bo prejel red za zasluge Italijanske republike »vitez velikega križa z velikim trakom«, s čimer se mu želi italijanska vlada zahvaliti za zavzetost in delovanje pri utrjevanju prijateljskih meddržavnih odnosov med državama. Türk bo Napolitana odlikoval s slovenskim Redom za izredne zasluge. jo. To je naše skupno sosedstvo in tu vidim velike prioritete za Evropsko unijo. Če jih bomo dobro opredelili in učinkovito uresničevali, bomo tudi globalno igrali močnejšo vlogo. Evropska unija je najmočnejša v svojem sosedstvu, tu mora črpati dodatno moč, da bo lahko globalno uspešna. Ker smo že pri Evropski uniji, ne moremo mimo dejstva, da je Unija v tem trenutku v veliki krizi identitete, da so težave z mnogimi državami članicami, vključeno z novimi, ki so v glavnem vzhodne. Govor je o državah različne kategorije, o »Evropi dveh hitrosti« in podobno. Največji pesimisti govorijo celo o razpadanju Evropske unije in vidijo črnogledo njeno prihodnost. Do- izkoriščen kapital dvajsetih let samostojnosti slovenske države ali je bila zapravljena marsikatera priložnost, da je stanje danes takšno, kakršno je? V dvajsetletnem razvoju smo imeli tudi mnoge pomanjkljivosti, ki se jim nismo dovolj posvečali. Rekel bi, da je bilo to obdobje velikega pragmatizma, tudi opor-tunizma. Nekaterih načelnih vprašanj nismo načenjali, dovolili smo, da se določeni problemi kopičijo in imamo sedaj seveda marsikatero vprašanje, ki ga moramo rešiti. Tako, na primer, ni bilo dobrega nadzora nad izvrševanjem denacionalizacije in privatizacije. Iz tega je izšla določena koncentracija kapitala in moči v obliki tajkun-stva, ki je doseglo svojo kulminacijo v zadnjih letih. Šele zdaj, ko smo doživeli izrazi- to ekscesne pojave, se stvari okrog tega razčiščujejo. Nadalje, imeli smo dolgo obdobje kopičenja medgeneracijskih problemov, ki jih moramo danes reševati, zlasti v razmerju do mlade generacije, kateri nismo odprli dovolj poti k zgodnji, polni in stalni zaposlitvi. V preteklosti to ni bilo videti kot velika prioriteta in praktična nujnost, ampak sedaj so se stvari zaostrile in problem se bolj vidi. Spreminjati moramo delovnopravno zakonodajo in odpreti razvojne perspektive, ki so potrebne zato, da bo mlada generacija dobivala priložnosti. Da se vrnemo še k vašemu obisku v sosednji državi. Obstajajo po vaši oceni med Italijo in Slovenijo še kakšna nerešena odprta vprašanja? Seveda bomo vedno imeli kakšne teme, kjer so potrebne izboljšave. Pri nekaterih vsebinah bilateralnih odnosov bi lahko napredovali hitreje, recimo v pripravi programov kulturnega sodelovanja. Tu prihaja do zastojev, ki so nepotrebni. Pri vračanju kulturnih dobrin se mi zdi, da bi lahko našli bolj sveže, bolj imaginativne rešitve. Glede tega smo v neki blokadi, ki ni razumna in verjamem, da bi z nekim dodatnim naporom lahko našli rešitve. Ko gre za okoljsko tematiko, imamo razpravo, za katero bi želel, da jo razvijamo čim bolj produktivno, z dobrim razumevanjem okolj-skih problemov in nevarnosti, in in da najdemo skupne rešitve, ki jih potrebujemo. Severni Jadran je plitvo in občutljivo morje in moramo paziti, da ne bomo postali žrtve projektov, ki bodo škodovali skupnemu okolju, ki je naša skupna obveznost. Govorim o temah, ki zahtevajo intenzivnejše reševanje, vse to so na odprta vprašanja, nobeno od teh pa ni nerešljivo. Vsa vprašanja so z dobro voljo in močnejšim angažmajem rešljiva, v tem istem duhu se moramo seveda pogovarjati tudi o preteklosti. Lani smo 13. julija pokazali, da smo sposobni stopiti skupaj, položiti venec v Narodnem domu v Trstu in na ta način svečano, simbolično obeležiti spomin na vse žrtve fašizma. Šli smo tudi položit venec na spomenik beguncem iz Istre in Dalmacije. Pokazali smo, da se spominjamo tudi tega trpljenja. Z dobro voljo in z dobrim občutkom se da obravnavati tudi nekatere težje probleme, ki nam jih je pustila zgodovina. Pri tem pa seveda razumemo, da je tako, kot je bilo to rečeno na Pomorski postaji leta 2009, na velikem posvetu, ki ste ga naredili skupaj s časopisom Piccolo, da živimo na območju, kjer imajo ljudje s sabo veliko bolečih spominov. Vsakdo ima pravico do svojega spomina, politika pa mora paziti, da ne ustvarja političnih problemov tam, kjer pie-teta zahteva spoštljivost in spoštovanje bolečih spominov. Nerešena vprašanja so pravzaprav naloge, ki zahtevajo odgovorno in spoštljivo ravnanje. Medsebojno spoštovanje je zagotovilo zaupanja, to pa za reševanje nalog. Tako vidim naše odnose in verjamem, da se medsebojno razumevanje krepi na eni in drugi strani, in ker je tako, bomo lahko tudi dobro napredovali. Gospod predsednik, štejemo si v čast, da ste reden in pozoren bralec Primorskega dnevnika. Kaj bi ob Vašem obisku v Italiji sporočili našim bralcem? Želim, da bi bralci Primorskega dnevnika razumeli Slovenijo kot državo, ki se zanima za primorske Slovence, ki se včasih mogoče ne zanima dovolj, ampak je vsekakor pozorna. Kot predsednik sledim vsem razpravam, ki potekajo med Slovenci v Italiji in si želim, da bi nam v tem obdobju uspelo sedanji pozitivni trend obdržati, in da bi tudi iz razprav organizacij Slovencev v Italiji izšle kreativne, konkretne pobude za prihodnost, na področju kulture, izobraževanja, jezika, na področju ekonomije. Skratka, potrebujemo aktivno in kreativno manjšino, to je moje glavno sporočilo. Gospod predsednik, hvala za pogovor. V imenu vseh na Primorskem dnevniku Vam želim prijetno potovanje v Italijo in veliko uspeha pri vseh gostiteljih, s katerimi se boste srečali. Pogovarjal se je Dušan Udovič 4 Nedelja, 16. januarja 2011 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu ŠTORJE - Komemoracija ob 67-letnici usmrtitve Slovesnost v spomin na partizana Marjana Štoko Slavnostni govornik je bil predstavnik pokrajinskega VZPI-ANPI Dušan Kalc Včerajšnja komemoracija ob spomeniku padlim borcem in talcem krajevne skupnosti v Štorjah je bila posvečena 67.obletnici usmrtitve komaj 16 letnega Marjana Štoke s Proseka, ki so ga nemški krvniki strahovito mučili in obesili - na kraju tega zločina stoji njegov spomenik. Slovesnost so tudi letos priredili domača krajevna skupnost in borčevska organizacija, kot tudi sežanski občinski odbor borcev za vrednote NOB, sežanska občina ter sekcija VZPI-ANPI. Predstavnik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Dušan Kalc je kot slavnostni govornik orisal lik mladega partizana Što-ke, ki je bil kot vsi mladi fantje v borbi za svobodno domovino poln navdušenja nad življenjem, zanimanj, pričakovanj in želja. »Danes bi lahko bil še med nami, bil bi star nekaj več kot 80 let in svojim vnukom bi lahko pripovedoval, kalMePZ Slovenec-Slavec dirigent Danijel Grbec > dramska skupina Slovenec s komedijo v narečju »Silicone rap« avtor Fernando Rodrigo della Teta, režija Aleksander Corbatto Ponovitev kulturne prireditve bo v nedeljo, 23. januarja, ob 18.30, v srenjski hiši v Borštu. Vferaj daA @s Danes, NEDELJA, 16. januarja 2011 MARCEL Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.48 - Dolžina dneva 9.07 - Luna vzide ob 13.17 in zatone ob 4.32. Jutri, PONEDELJEK, 17. januarja 2011 ANTON VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,2 stopinje C, zračni tlak 1024 mb raste, veter 17 km na uro zahodnik, vlaga 99-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,4 stopinje C. OKLICI: Luca Stefani in Michela Srpic, Davide Sanato in Katerina Persinovic, Rosario Criscuolo in Cecilia Leoni, Tonino Sanavia in Lisa Zampieri, Luca Gi-raldi in Annalisa Chericla. hodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. januarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 42112l), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 767391). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. MA Kino CI3 Lekarne Nedelja, 16. januarja 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/c, Fer-netiči (040 212733). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s pred- AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Vi presento i nostri«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Tamara Drewe - Tradimenti all'ingle-se«. crr edia Oglaševalska agencija TMEDIA obvešča da bo v sredo, 19. januarja urad v Trstu zaprt do 13.30. Tel. 800.912.775 E-mail: oglasi@tmedia.it Faks 0481-32844 CINECITY - 10.50, 13.10, 15.20, 17.30, 20.00, 22.00 »Vi presento i nostri«; 10.45, 12.35, 14.30, 16.25, 18.20, 20.10, 22.05 »Skyline«; 11.00, 12.45, 14.40, 16.30, 18.15 »L'orso Yoghi 3D«; 10.45, 12.35, 14.30, 16.25, 17.30, 18.25, 19.30, 20.20, 21.30, 22.15 »Che bella giornata«; 10.50, 17.00, 19.30, 22.00 »Hereafter«; 12.25, 15.00, 21.50 »Tron Legacy 3D«; 19.45 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; 10.45, 13.15, 15.05 »Le avventure di Sammy 3D«; 11.00, 13.00, 15.15, 17.30, 20.00, 21.45 »La banda dei Babbi Natale«. FELLINI - 15.20 »Le avventure di Sammy«; 16.45, 20.30 »La bellezza del somaro«; 18.30, 22.15 »In un mondo migliore«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Hereafter«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.10 »La versione di Barney«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Kill me please«. KOPER - KOLOSEJ - 15.00, 17.10, 19.20, 21.30 »Turist«; 14.50, 17.00, 19.00, 21.00 »Njuna družina«; 20.30, 23.00 »Tron: Zapuščina 3D«; 18.10 »Zgodbe iz Narnije: Potovanje potepuške Zarje 3D«; 14.10, 16.10 »Megaum 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 12.30, 14.40, 16.50, 19.05, 21.15 »Gremo mi po svoje«; 20.20 »Zgodbe iz Narnije 3D«; 21.10 »Tron: zapuščina 3D«; 10.50, 13.00, 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 »Njuna družina«; 11.05, 12.10, 13.05, 14.20, 15.05, 16.20, 17.05, 18.20, 19.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 11.20, 13.40, 16.10, 18.30, 20.50 »Turist«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 15.30, 16.10, 17.10, 17.50, 18.50, 19.30, 20.30, 21.15, 22.15 »Che bella giornata«; Dvorana 2: 11.00, 14.30 »Le avventure di Sam-my«; 15.50, 17.25, 19.00, 20.40, 22.20 »Skyline, gli extraterrestri esistono«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 16.00, 17.20 »L'Orso Yoghi«; Dvorana 4: 11.00, 14.30 »Megamind«; 18.45, 20.30, 22.15 »La banda dei Babbi Natale«. SUPER - 15.00, 16.30 »Rapunzel, l'in-treccio della torre«; 18.00, 19.45, 21.30 »The Tourist«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.50, 16.40, 18.30, 20.30, 22.20 »Che bella giornata«; Dvorana 2: 15.45, 17.45, 20.00, 22.00 »Vi presento i nostri«; Dvorana 3: 15.00, 17.30, 19.50, 22.10 »Hereafter«; Dvorana 4: 14.50, 17.15, 19.45, 22.10 »La ver-sione di Barney«; Dvorana 5: 18.15, 20.15, 22.15 »Skyline«; 14.50, 16.50 »L'Orso Yoghi«. 0 Prireditve BODI ČEŠČENO, O DETECE SVETO Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na božični koncert v stolnici sv. Justa danes, 16. januarja, ob 16. uri. Program bodo oblikovali: OPZ Kraški cvet, vodi s. Karmen Koren; MlPS A. M. Slomšek, vodi Zdenka Kavčič Križmančič; MoPZ Sv. Jernej, vodi Mirko Ferlan; MePZ Jacobus Gallus, vodi Marko Sancin; MePZ Mačkolje, vodi Andreja Štu-cin. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi danes, 16. januarja, na magični kabaret Rum'n koca cola. Vikj bo spet z vami s svojim novim in zabavnim programom. Z njim sodelujeta Eva in Tanja. Začetek ob 17.00. SKD SLOVENEC IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BORŠTA IZ ZA-BREŽCA vabita v ponedeljek, 17. januarja, v Boršt na praznovanje vaškega zavetnika sv. Antona. Ob 17.00 v vaški cerkvi slovesna sv. maša, ob 20.30 v srenjski hiši kulturna prireditev. Nastopajo: MePZ Slove-nec-Slavec, dirigent Danijel Grbec, Dramska skupina Slovenec s komedijo v narečju »Silicone rap«, avtor Fernando Rodrigo della Teta, režija Aleksander Corbatto. Ponovitev kulturne prireditve bo v nedeljo, 23. januarja, ob 18.30, v srenjski hiši v Borštu. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Društvo slovenskih izobražencev in Slovenski klub vabijo na predstavitev knjige ruskega raziskovalca Jurija Venelina »Starodavni in današnji Slovenci« v sredo, 19. januarja, ob 17.30 uri v Narodnem domu v Trsti, Ulica Filzi 14. O knjigi bo spregovorila Duša Krnel Umek. SKD VESNA vabi v soboto, 22. januarja, ob 20.00, v Kulturni dom Alberta Sirka na predstavo Jane Austen: Prevzetnost in pristranost, v izvedbi mlajše gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. Režija Helene Pertot, mentorstvo Lučka Susič, dramaturška obdelava romana Patrizia Jurinčič. t Nenadoma nas je zapustil naš Stanko Bandi Zalostno vest sporočajo sin Robi, hči Suzi s Sergiotom, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. Od pokojnega se bomo poslovili v sredo, 19. januarja od 9.30 do 11.15 v mrliški vežici v ulici Costalunga. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, Pulje, 16. januarja 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju svojcev se pridružujejo soletniki iz dolinske občine. Ob težki izgubi dragega očeta izrekamo Suzani in svojcem iskreno sožalje. Kolektiv Farco in Jadranska družba t Za vedno je zatisnila svoje trudne oči mama, nona in pranona Luigia Paulina vd.Sardoč (Slava) Žalostno vest sporočajo hči Danila in sin Ladi z družinama ter vnuki Dario, Paolo, Erik in Alen z družinami. Pogreb bo v sredo, 19. januarja, ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v šempolajsko cerkev. Prečnik, Šempolaj 16. januarja 2011 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina Zadnji pozdrav pranoni Denis, Patrick, Gaja, Petra, Kevin, Naya in Flora. ZAHVALA V Dorka Žuljan vd. Sancin Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste na katerikoli način počastili spomin naše drage. Svojci Pulje, 16. januarja 2011 t Zapustila nas je naša draga Anna Milič vd. Andolšek (Anica) Zalostno vest sporočata sinova Andrej in Paolo z družinama. Pogreb bo v torek, 18. januarja ob 12.45 v cerkvi sv. Bartolomeja na Opčinah. Ferlugi, 16. januarja 2011 Pogrebno podjetje Sant'Anna -Nabrežina Ob izgubi drage mame Anice sočustvujemo s sinovoma Ivanka, Rado in Martin z družinama t V Ameriki nas je zapustila naša predraga Marta Ban por. Degerstro (ud Batice) Žalostno vest sporočajo sestra Anica, vnuki Walter, Vanja in Andrej z družinami, bratranci Irenka, Darko, Vesna in Sergij z družinami. Pokojne se bomo spomnili v torek, 18. januarja 2011 ob 18. uri v cerkvi Sv. Martina na Proseku. Prosek, Maynard, 16. januarja 2011 ZAHVALA Prof. Marta Furlan Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Zagreb, 16. januarja 2011 ZAHVALA Zdravko Obad Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili z nami in nam lajšali bolečino in žalost v teh težkih dnevih. Iskrena zahvala prijateljem pevcem-lovcem in planincem, darovalcem cvetja in prispevkov, nosilcem cvetja in krste ter vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na zadnji poti. Družina 18.1.1981 18.1.2011 Ob 30. letnici smrti nepozabnega Pavla Sedmaka se ga spominja družina 8 Nedelja, 16. januarja 2011 TRST / SLOVENSKO STALNO OLEDALI&E v sodelovanju z Bonavventura / Teatro Miela Izbirni program dramsko razburljivi + lahka glasba Gostovale ročk skupine Laibach v veliki dvorani SSG Tridesetletna zgodovina slovenske, že legendarne roch skupine Laibach v Koncertu, hi bo sestaviion iz samih uspešnic. ENKRATNA PONOVITEV v petek, 4. februarja ob 21. uri Info: Blagajna SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka 800214302 Telefon 0039 040 362 542 Info: www.teaterssg.it Vstopnice so v predprodaji na spletni strani www.vivaticket.it Odprto parkirišče na tržaškem velesejmu - Fiera di Trieste 9 Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da so vpisne pole za vpise v prve letnike otroških vrtcev ter v prve razrede osnovnih šol na razpolago tudi na spletni strani www.didravopcine.it. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prve razrede osnovnih šol in v prvi letnik otroških vrtcev v ponedeljek, 17. januarja, ob 18. uri, na osnovni šoli F. Bevka na Opčinah (Nanoški trg 2). V obdobju vpisovanja (rok zapade v soboto, 12. februarja) bo tajništvo sprejemalo prošnje od ponedeljka do petka od 8. do 10. ter od 12. do 14. ure. Tajništvo bo poslovalo tudi v soboto, 5. februarja in v soboto, 12. februarja, od 8.30 do 12.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki: OV Mavrica (Milje) 17. januarja ob 16.30 in OV Palčica (Ricmanje) 19. januarja ob 16.15. Tajništvo (Dolina 419) sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30; COŠ »M. Samsa« - Domjo ob 17.30, 24. januarja ob 17. uri. Rok vpisovanja se zaključi 12. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik otroških vrtcev, po sledečem razporedu: OV Čok - Opčine: 19. januarja, ob 16.00; OV Štoka - Prosek: 19. januarja, od 11.00 do 12.00 ter ob 16.00; OV Košuta - Križ: 18. januarja, od 10.30 do 11.30 ter ob 16.00; OV Fakin - Col: 17. januarja, od 10.30 do 11.30 ter 20. januarja, ob 16.00; OV Kralj - Trebče: 19. januarja, od 10.00 do 11.00 ter ob 15.30; OV Vrabec - Bazovica: 21. januarja, ob 16.00. RAVNATELJICA IN PROFESORJI NIŽJE SREDNJE ŠOLE SIMON GREGORČIČ vabijo starše letošnjih peto-šolcev na informativno srečanje, ki se bo odvijalo v ponedeljek, 17. januarja, ob 18.00 uri v šolskih prostorih v Dolini štev. 210. Starše bomo seznanili z vzgojno-izobraževalnim delom na naši šoli, t.j. z organizacijskimi posebnostmi kot tudi z inovativnimi didaktičnim prijemi in izobraževalno tehnologijo ter neštetimi in že utečenimi in novimi projekti, ki bogatijo našo učno ponudbo. Toplo vabljeni! VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da so dnevi odprtih vrat na osnovnih šolah tako programirani: šola Milčinski (ul. Marchesetti 16) ponedeljek, 17. januarja, ob 17. uri, šola Finžgar (ul. del Ceretto 19) ponedeljek, 17. januarja, ob 17. uri, šola Župančič (ul. Caravaggio 4) sreda, 19. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da so dnevi odprtih vrat v otroških vrtcih programirani kot sledi: otroški vrtec Lonjer (Lonjerska cesta 240) v ponedeljek, 17. in 24. januarja, od 14. do 15. ure ter v četrtek, 20. januarja, od 11. do 12. ure; otroški vrtec Barkovlje (Ul. Vallicula 11) v ponedeljek, 17. in 24. januarja, od 11. do 12. ure in v sredo, 19. in 26. januarja, od 11. do 12. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU vabi na informativni sestanek ob vpisih za š.l. 2011/12, ki bo v torek, 18. januarja, ob 18.00 uri na sedežu šole v ul. Frausin 12. Srečanje se bo nadaljevalo s predstavitvijo otroškega vrtca pri Sv. Jakobu in nižje srednje šole Ivana Cankarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik osnovne šole, po sledečem razporedu: OŠ Čer-nigoj - Prosek: 24. januarja, ob 16.00; OŠ Sirk - Križ: 25. januarja, ob 11.40; OŠ Gradnik - Col: 20. januarja, ob 14.30; COŠ Tomažič - Trebče: 24. januarja, ob 15.00; OŠ Trubar/Kajuh -Bazovica: 19. januarja, ob 15.30. OBČINSKI OV V ŠEMPOLAJU obvešča starše, ki bi radi vpisali svoje otroke v občinski otroški vrtec, da bo informativni sestanek v sredo, 19. januarja, ob 16. uri v prostorih navedenega vrtca. OTROŠKI VRTEC PRI SV. JAKOBU vabi starše in otroke na dneva odprtih vrat, ki bosta v sredo, 19. in četrtek, 20. januarja, od 11.00 do 12.00 v prostorih vrtca v ul. Frausin, 12. OTROŠKI VRTEC V ŠKEDNJU vabi starše na informativni sestanek, ki bo v sredo, 19. januarja, ob 11.00 uri v prostorih vrtca Reber De Marchi, 8 -Belvedere Guido De Santi 1. Otroci in starši pa lahko obiščejo vrtec v četrtek, 3. februarja, od 09.30 do 11.30 ob priliki dneva odprtih vrat. DIZ JOŽEF STEFAN bo odprl svoja vrata na Vrdelski cesti 13/2 v četrtek, 20. januarja, od 15.30 do 18.30 in v so- Narodna in študijska knjižnica Družtvo slovenskih izobražencev Slovenski klub vabijo na predstavitev knjige ruskega raziskovalca JURIJA VENEUNA STARODAVNI IN DANAŠNJI SLOVENCI v sredo, 19.1.2011, ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu, Ulica Filzi 14 O knjigi bo spregovorila DUŠA KRNEL UMEK. boto, 22. januarja, od 8.30 do 12.00. Toplo vabljeni dijaki nižjih srednjih šol in njihovi starši. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v petek, 21. januarja, od 18. do 20. ure in v nedeljo, 30. januarja, od 10. do 12. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti (Strada di Guardiella) št. 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA-BREŽINA obvešča, da bo potekal na sedežu ravnateljstva v iabrežini v ponedeljek, 24. januarja, s pričetkom ob 17. uri skupni informativni sestanek za starše, ki nameravajo v šolskem letu 2011-12 vpisati otroke v 1. letnike otroških vrtcev: Devin, Mavhinje, Nabrežina in Gabrovec. DIZ JOŽEF STEFAN IN DTZ ŽIGA ZOIS vabita na srečanje na temo »Zakaj tehnična izobrazba danes?« (pogovor z bivšimi dijaki in podjetniki), in predstavitev vzgojno-izobraževal-ne ponudbe obeh tehniških zavodov, ki bo v ponedeljek, 24. januarja, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol, bivši dijaki obeh zavodov, podjetniki, tehniki in raziskovalci! OTROŠKI VRTEC JAKOBA UKMARJA vabi starše in otroke na informativni sestanek in dan odprtih, v ponedeljek, 24. januarja, od 11.00 do 12.00 v prostorih vrtca v Staroistrski cesti, 78. OSNOVNA ŠOLA J. RIBIČIČ - K. ŠIROK vabi starše in otroke na dan odprtih vrat, ki bo v torek, 25. januarja, ob 16.00 v šolskih prostorih v ul. Frau-sin, 12. OSNOVNA ŠOLA GRBEC- STEPAN- ČIČ vabi na predstavitev šole, ki bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 15.00 v šolskih prostorih Reber De Marchi, 8 - Belvedere Guido De Santi 1. Teden odprtih vrat bo od 31. januarja do 4. februarja od 9.00 do 12.00. SREDNJA ŠOLA I. CANKAR sporoča, da bo dan odprtih vrat, v torek, 1. februarja, od 08.45 do 10.45 v šolskih prostorih v ul. Frausin, 12. EKSTRA! Delavnice v Narodnem domu v Trstu: Kako se učimo, da se naučimo?; Spraševanja, matura, izpiti: kako uspešno nastopamo v javnosti?; Bon ton za mlade. Delavnice so namenjene dijakom 3., 4. in 5. letnika višjih srednjih šol od 4. februarja do 11. marca, vsak petek od 14.30 do 16.00. Kotizacija 20,00 evrov. Informacije in prijave: info@slovik.org, www.slovik.org, tel. 0481-530412. S Izleti SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja januarja in februarja avtobusne izlete na Zoncolan s tečaji smučanja za osnovnošolce. Prijave in informacije na mladinski@spdt.org in na tel: 3395000317. Vabljeni! OGLED JASLIC v Celju in okolici bo potekal v soboto, 29. januarja. Avtobus bo odpeljal iz Trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.40, iz Nabrežine ob 6.45, iz Sv. Križa ob 6.50, s Prose-ka ob 6.55, iz Opčin ob 7.10. Možno je tudi vstopiti na Fernetičih ob 7.20 (po dogovoru). Vpis in informacije na tel. št.: 347-9322123 (sestra Angelina). Rok vpisa zapade 23. januarja. □ Obvestila PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba vsak torek, z začetkom ob 18. in ob 19. uri, ter ob petkih ob 19.30. Vabljeni novinci. Možen je predhoden ogled ali preizkus vadbe. Tel. 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer z vini kleti Sgubin Ferruccio. Srečanje bo v četrtek, 20. januarja, ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). JOGA PRI SKD IGO GRUDEN je spet začela z redno vadbo po naslednjem urniku: ponedeljek ob 18.00, torek in četrtek od 9.00 do 10.30 in od 10.30 do 12.00, sreda ob 9.00 in ob 17.00. Dobrodošli novi udeleženci; info 040220469 (Divna) in 040 299632 (Vera) TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE -Skupina 35-55 SKD F. Prešeren obvešča, da se telovadba za gospe v zrelih letih v mesecu januarju odvija ob torkih, sredah in petkih, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabljene. AŠD MLADINA organizira v januarju, v jutranjih urah, začetne tečaje trebušnih plesov in bykram yoge z učiteljico Jasmin Anuby. Info: 3335663612 (Jasmin). JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 16. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti Ta Dul'nja štj'rna - Šičuce. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta Dul'nje štj'rne ob 8.30. TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? Ob ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) -Naselje sv. Maura od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. V BARKOVLJAH, v cerkvi Sv. Jerneja, bo danes, 16. januarja, blagoslov otrok med mašo od 11. ure. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo promocijske tekme v gimkani, veljavno za »11 Pokal Zadružne kraške banke, ki bo v For-ni di Sopra v soboto, 23 januarja. Vpisovanje je možno na sedežu društva, Repentabrska ul. 38, v ponedeljek 17. januarja, od 20.00 do 21.00 ure ali preko tel. št.: SK Brdina 347-5292058, Sabina 348-8012454. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 17. januarja, na srečanje z Bojanom Brezi-garjem, ki bo govoril o izzivih paritetnega odbora. V Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ in Združenje Zasebnih Kraških lastnikov vabita na informativni sestanek v torek, 18. januarja, ob 18. uri v Štalci - Šempolaj glede pričetka del družbe Terna -ojačitev elektrovo-da visoke napetosti Tržič-Padriče, brez upoštevanja ugovora, ki obenem zahteva, da se znotraj predvidene trase vkoplje ojačene žice in odstrani kovinske stebre. DELAVNICA ZA STARŠE - Sklad Mitja Čuk prireja delavnico za starše v torek, 18. januarja, na temo »Ločene družine - na novo sestavljene družine«, na sedežu Sklada - Proseška ulica 131 - Opčine od 17.30 do 19.00. Delavnico bodo vodile naslednje psihologinje: dr. Antonella Celea, dr. Valentina Ferluga, dr. Jana Pečar in dr. Roberta Sulčič. Obisk delavnic je brezplačen, informacije in prijave pri Skladu Mitja Čuk tel. 040212289 ali na naslov delavnice-star-si@skladmc.org. Sočasno bosta delovali dve delavnici: ena v slovenščini in druga v italijanščini. Toplo vabljeni vsi starši, ki si želijo soočanja in izmenjavo izkušenj med starši in izvedenkami. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vas vabi v torek, 18. januarja, ob 17.30 v društvene prostore na stadion 1. Maj na pravljično uro in likovni kotiček »Polž Vladimir gre na štop« (Mojca Osojnik). Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole. SKD VALENTIN VODNIK vabi v torek, 18. januarja ob 20.30 v društvene prostore na ogled večkrat nagrajenega filma Slovenka režiserja Damjana Kozoleja. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 18. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah, redna pevska vaja. SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja »Delavnice za mlade« od 18 do 29 let, in sicer vsak petek, od 15.00 do 19.00 ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu. 21. in 28. januarja, »Stripi«, 4. februarja »Miksiranje glasbe«, 11. februarja »Gledališka delavnica«, 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. ZDRUŽENJE O.N.A.V. obvešča, da se nadaljuje vpisovanje na tečaj za po-kuševalce vin, ki bo potekal od 25. januarja dalje, vsak torek in petek zvečer. Informacije lahko dobite na spletni strani www.onav.it, kjer je opisan tudi program tečaja. Na voljo sta tel. št.334-7786980 in 340-6294863. Vpišete se lahko ob ponedeljkih od 18.00 do 19.00 na sedežu združenja v Lo-njerju. KLEKLANJE pri SKD Tabor - Opčine vsak torek ob 20.15. Pridružite se nam! PUSTNI ODBOR BOLJUNEC vabi vse boljunske pustarje v četrtek, 20. januarja, ob 20.30 v društveno dvorano gledališča F. Prešeren na javni sestanek za organizacijo pustne srede. S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi ŽELIŠ SMUČAT na prekrasnih progah Cervinie od nedelje, 30. januarja, do nedelje, 6. februarja? Dajem v najem opremljen residens za 4 osebe. Kliči v večernih urah na tel. št. 3471407357. DAJEM V NAJEM enosobno stanovanje v Rojanu. Klicati na tel. št. 040364480 (od 10. do 12. ure). GARAŽO zraven železniške postaje v Trstu dajem v najem. Tel. št.: 3294128363 Marko. IZKUŠENA IN ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb, 24 ur na 24. Za informacije pokličite na tel. št. 040-4528403 ob večernih urah. IZKUŠENA V URADNIŠKEM DELU išče zaposlitev. Tel. št.: 340-0030154. IŠČEM DELO - pomoč pri negi invalidov in starejših oseb, večkrat na teden. Tel. št. 348-21142525. KLAVIATURO (tastiera) Fatar, Studio 90 plus, 88 stehtanih tipk kot za klavir in expander Alesis nano piano prodam. Poklicati v večernih urah tel. št. 040-946702. KUPIM hišo ali zazidljivo parcelo na Opčinah ali na Proseku. Tel. št.: 040213385. NA PROSEKU oddajamo v najem opremljeno stanovanje s samostojnim ogrevanjem, pribl. 55 kv. m. Tel. št.: 320-1509155. POŠTENA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica in pomaga pri likanju. Klicati ob večernih urah tel. št. 3469956571. POŠTENA, IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče zaposlitev kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Za informacije klicati na tel.št. 040-228658. PRODAJAM Fiat 500, letnik '73, včlanjen v »Club 500«. Tel. št.: 3345770580. PRODAM štiri zložljive sestavne dele pohištva knjižnice/otroške sobice v odličnem stanju, 100 cm, globina 6045-30 cm, višina 230 cm, z vogalom, malimi vrati in s predali, svetlo rjave barve in magnolija. Tel. št.: 3315695311. VOLVO S60 D5 črne barve, nove gume, edini lastnik, prodam po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 335-6322701. [W Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. KOVAČEVI so odprli osmico za cerkvijo v Doberdobu. Tel. 0481-78125. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481 - 419956. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Co-lja v Samatorci 53. Tel. 040-229586 ali 340-1461778. Nedelja, 16. januarja 2011 9 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu SELCE - Odbor za zaščito vasi kritičen do načrta hitre železnice Odobritev načrta bi prinesla »Doberdobski župan je že jasno izrazil svoje stališče, zdaj so na vrsti še drugi upravitelji« Odbor za zaščito Selc je ponovno na bojni nogi. Vzrok za vznemirjenost je vsebina novega okvirnega načrta za hitro železnico/železnico visoke zmogljivosti med Ron-kami in Trstom, ki ga je družba italijanskih železnic Rete ferroviaria italiana je v prejšnjih tednih izročila deželi Furlaniji-Julijski krajini, občinam in pokrajinam. »Spet smo v položaju, v katerem smo se znašli pred nekaj leti. To smo si tudi pričakovali,« je povedal Bruno Zamar, glasnik odbora za zaščito Selc, ki je poudaril, da je bil projekt nove trase hitre železnice predstavljen zato, da ne bi prišlo do izgube evropskega prispevka za načrtovanje. »Družba italijanskih železnic RFI je tvegala, da bi bilo vse njeno dosedanje delo zaman. Kljub temu ni nobenega jamstva, da bo po projektu v prihodnjih 40 ali 50 letih sploh prišlo do gradnje infrastrukture,« je povedal Zamar in nadaljeval: »Z odobritvijo projekta bi se ne glede na to začel pravi križev pot, saj bodo ob načrtovani trasi stopile v veljavo gradbene omejitve.« Na območjih, kjer bi morala biti zgrajena železnica, po Za-marjevih navedbah ne bo več dovoljeno graditi in niti obnavljati poslopij, tudi v primerih, ko bi regulacijski načrti občin to predvidevali. Nov načrt vsebuje nekatere izboljšave v primerjavi s prejšnjim projektom, kljub temu pa bi ohranil hude učinke v Pierisu, Beglianu, Ron-kah, Tržiču, kjer bi prišlo »do rušenja številnih hiš v bližini današnje proge železnice.« Novost projekta je predor, ki bi potekal med tržiško četrtjo San Polo in Sabliči, železnico pa bi nato po velikem viaduktu speljali do Grmade, kjer bi zgradili drugi predor. Predstavniki odbora za zaščito Selc pozivajo zainteresirane uprave tržiškega mestnega okrožja, naj čim prej pregledajo dokumentacijo, in naj se nato jasno izrečejo. »Mi smo na strani tistih, ki jim je okolje pri srcu, in lastnikov ogroženih hiš. Doberd-obski župan je že jasno izrazil svoje stališče, zdaj so na vrsti še drugi upravitelji. Upamo, da bodo to storili pravočasno.« Prebivalci Selc že leta sobivajo s hrupom in onesnaževanjem avtoceste, zato pa nikakor nočejo še hitre železnice altran TRŽIČ - Kriza Eurogroup Sindikati za podaljšanje dopolnilne blagajne V četrtek bo na sedežu zveze in-dustrialcev v Gorici potekal sestanek med predstavniki tržiške tovarne Eurogroup in sindikati kovinarjev. Na dnevnem redu bo nevarnost odpustitve osemdesetih delavcev tržiškega obrata, za katere pa želijo sindikati doseči drugačno rešitev, in sicer podaljšanje socialnih blažilcev. Delavci tovarne Eurogroup, ki ima sedež pri Moščenicah, so že več mesecev v izredni dopolnilni blagajni, le-ta pa se bo iztekla 11. marca. Takrat bi se za delavce, ki še niso našli druge zaposlitve, začela mobilnost. Sindikati kovinarjev FIOM, FIM in UILM pa se z odpustitvijo delavcev ne strinjajo, saj menijo, da bi bilo treba doseči dopolnilno blagajno po zakonski izjemi. Med zborovanjem, ki je potekalo v petek pred tovarno, so sin- dikalni predstavniki napovedali, da ne nameravajo podpisati in s tem omogočiti začetek postopka mobilnosti, ob tem pa si prizadevajo za sklic srečanja z deželno odbornico za delo Angelo Brandi, s katero se želijo pogovoriti o možnosti prirejanja tečajev za prekvalifikacijo delavcev. V četrtek zjutraj bodo pred sedežem zveze industrialcev, kjer se bodo srečali sindikati in vodstvo družbe, tudi priredili delavsko manifestacijo. Vodstvo tovarne Eurogroup je zahtevo o mobilnosti za delavce obrata pri Moščenicah vložilo 23. decembra. Kot znano je proizvodnja v tovarni v Ulici Ti-mavo v Tržiču zastala že pred nekaj meseci, ko je obrat ostal brez naročil ladjedelnice Fincantieri in drugih poslovnih partnerjev. NOVA GORICA - Na Karla Lavriča spominja le podstavek z imenom »Obglavljeni« spomenik Bronasta glava odpadla zaradi dotrajanosti - Kipi v aleji zaslužnih mož kličejo po nujnih vzdrževalnih delih Ob odkrttju kipa frančiškanu in slovenistu Stanislavu Škrabcu minulo soboto na Erjavčevi ulici v Novi Gorici, ki je dopolnil alejo velikih goriških mož, nam je padlo v oči, da na Karla Lavriča, buditelja primorskih Slovencev, spominja le napis na podstavku, bronaste glave pa na njem ni. Oton Mozetič, nekdanji predsednik krajevne skupnosti Nova Gorica in aktualni svetovalec novogoriške občine za investicije, ki nas je opozoril na to, da smo med velmože, ki krasijo Erjavčevo ulico, v članku pomotoma uvrstili tudi narodnega heroja Rastislava Delpina - Zmaga, ki stoji le nekaj metrov stran v Delpinovi ulici in katerega kip so leta 1982 postavili krajani in borci VOS OF, je v zvezi z Lavričevim kipom pojasnil, da so sprva mislili, da je šlo pri »ob-glavljenju« za vandalizem. Kasneje se je izkazalo, da je glava kipa odpadla sama zaradi dotrajanosti. Povedal je tudi, da se bo to popravilo in izrazil prepričanje, da bodo vzdrževalna dela najverjetneje potrebna pri vseh kipih, saj je od časa njihove postavitve preteklo že kar nekaj časa. Po zaslugi Kluba starih goriških študentov so kipe pisatelja Frana Erjavca, pesnika Simona Gregorčiča, časnikarja založnika, politika in borca za pravice goriških Slovencev Antona Gregorčiča, že omenjenega Lavriča, buditelja zamejskih Slovencev Ivana Trinka, pesnika Alojza Gradnika, politika, publicista, alpinista in borca za pravice delavskega razreda Henrika Tume, politika in zastopnika primorskih Slovencev v rimskem parlamentu Josipa Vidmarja, slovenskega pisatelja Andreja Budala, politika in zagovornika pravic Slovencev v rimskem parlamentu Engelberta Besednjaka ter glasbenika in simbola trpljenja goriških Slovencev Lojzeta Bratuža postavili med leti 1972 in 1984. Mednje sodi tudi kip slovenskega zgodovinarja in akademika Milka Kosa, ki ga je leta 1982 postavilo Zgodovinsko društvo za severno Primorsko v sodelovanju z družbo SGP Primorje iz Ajdovščine. Mozetič je pojasnil še, da je v preteklosti na podoben način kot Lavričeva že »padla glava« Simona Gregorčiča. Dodal je tudi, do so med vzdrževalnimi deli pred nekaj leti bronaste kipe prelakirali, da bi s tem preprečili ceditev patine na podstavke, kar pa ni bila najboljša rešitev, zato bo treba to napako popraviti s peskanjem. Sklenil je z razlago, da je vzdrževanje kipov v pristojnosti občine in da so sredstva za to vključena v občinski proračun. (nn) I8I8-7ÍÍ ' i» MEDEJA Zgorela garaža Motor uničen, škoda tudi na avtu V noči med petkom in soboto je v Medeji izbruhnil požar, v katerem je nastala večja materialna škoda, ranjenih pa k sreči ni bilo. Ogenj se je vnel v garaži, v kateri je bilo parkiranih več vozil, ki so ob prihodu dveh ekip goriških gasilcev že zgorela. Požar je nastal sredi noči v gradnji, v kateri je imel lastnik hiše v Ulici 24 Maggio v Medeji parkiran motor in avtomobil. Garaža je zelo blizu hiše, vendar se je ne dotika. Poveljstvo goriških gasilcev je klic na pomoč prejelo v soboto okrog 3.20 zjutraj, v Medejo pa so gasilci prišli z dvema voziloma. Alarm je sprožil lastnik hiše, ki je sredi noči odkril, da se je v njegovi garaži vnel ogenj. V nekaj urah sta gasilski ekipi uspeli pogasiti požar, motor, ki je bil parkiran v gradnji, pa je ogenj do takrat že popolnoma uničil. Ognjeni zublji so poškodovali tudi avtomobil, ki je bil parkiran ob motorju. Vzroka požara, so včeraj povedali gasilci, niso še ugotovili. Kulturni center ' Lojze Bratuž vljudno vabi na odprtje razstave V CflROSNeM i>vera isOTK Breda Vari bo predstavila svoje lutke in scenografije Glasbeni poklon Otroški pevski zbor OŠ Josip Abram - Pevma, Marta Ferletič, zborovodja APrimorski ~ dnevnik GORICA V lanskem letu 8.000 krvodajalskih odvzemov Predstavniki goriškega združenja krvodajalcev ADVSG so zaskrbljeni nad spremembami, do katerih bo prišlo v organizaciji goriškega zdravstva po združitvi s Trstom. Voditelji združenja krvodajalcev, ki šteje sedemnajst sekcij, si želijo biti tudi sami soudeleženi pri odločanju o reorganizaciji transfuzijskega centra v Gorici, saj poudarjajo, da so prostovoljci pomemben del goriškega zdravstva in da bi bilo koristno, da bi bili tudi oni pravočasno obveščeni o novostih. »Skrbi nas, kaj bo združitev goriškega in tržaškega zdravstvenega sistema pomenila za transfuzijski center v Gorici. Kako bo osebje organizirano? Bo goriško zdravstveno podjetje še vedno odločalo o premikih osebja?« sprašuje Egidio Bragagnolo, predsednik goriškega združenja krvodajalcev ADVSG, ki je opozoril tudi na potrebo po koordinaciji delovanja goriškega kom-bija za odvzemanje krvi oz. plazme, za katerega so se pred leti zavzeli ravno člani goriške sekcije združenja krvodajalcev in uslužbenci transfuzijskega centra v Gorici, ter videmske mobilne enote. »Potrebne so skupne odločitve,« je poudaril Bragagnolo. V letu 2010 so v goriški pokrajini zabeležili skoraj 8.000 krvodajalskih odvzemov, kar predstavlja približno deset odstotkov vseh donacij krvi v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Po Bra-gagnolovih podatkih so 5.125 odvzemov zbrali krvodajalci sedemnajstih sekcij goriškega združenja ADVSG (v letu 2009 jih je bilo 5.167), v sedmih sekcijah tržiškega združenja krvodajalcev, v katerega spadata tudi sovodenjska in doberdobska, pa so letos zbrali okrog 2.800 do-nacij. »Goriško združenje ima v sedemnajstih sekcijah skupno 7.273 vpisanih, aktivnih pa je le 3.054. Generacijske zamenjave žal ni veliko,« je povedal predsednik Bragagnolo in podčrtal: »Upoštevati je tudi treba, da so kar 511 darovanj krvi v letu 2010 opravili krvodajalci, ki niso vpisani v naše ali tržiško združenje. Le-te pozivam, naj postanejo člani združenj, saj bomo s tem lahko imeli večjo težo.« GALERIJA 'i.- vljudno vabita na odprtie razstave MIL0JKA NANIIT ŽiVOBARVNA LIKOVNA GOVORICA Umetnico bo predstavila Tatjana Pregl Kobe Glasbeni poklon Jurij Lavrenčlč, čelo »Obglavljeni« spomenik foton.n. 10 Nedelja, 16. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Prof. Jože Mencinger predaval v Kulturnem domu Protislovja in rešitve socialnega gospodarstva Udeleženci so se seznanili z bliščem in bedo svetovnega, slovenskega in italijanskega gospodarskega sistema Vabilu Slovika in uvodnemu pozdravu njegove predsednice Matejke Grgič na predavanju prof. Jožeta Mencingerja se je v petek pod večer odzvala skoraj polna mala dvorana poslušalcev v goriškem Kulturnem domu. V živahnem, mestoma hitrem ritmu je predavatelj načel vrsto pojavov, stališč, predvidevanj in spoznanj povezanih z velikimi gospodarskimi trendi. Lahko trdimo, da smo udeleženci imeli priliko seznaniti se z »bliščem in bedo« svetovnega, slovenskega in deloma tudi italijanskega gospodarstva, ki v zadnjih desetih letih, pogojuje življenje milijard ljudi. Pogojevalo je seveda tudi prej, a živimo pač tu in zdaj in prav sedaj nas čevelj žuli. Osnovna tema je bila, ali je mogoče govoriti, predvsem pa oblikovati, takšno gospodarstvo, ki bo imelo ne le posluh, temveč bo tudi skrbelo za socialo. Z vrsto retoričnih vprašanj, ki jih radi ponovimo v spodnjih vrsticah, je spodbujal pozornost prisotnih, nato pa nanja dialektično odgovarjal v smislu, da niso mogoči črno - beli odgovori (razen v redkih primerih), temveč le zapleteni, saj so ekonomska, družbena, politična in okoljska pravila kompleksna. Ali gremo v smer ustvarjanje socialne ekonomije? Ali ji nismo bili že mnogo bliže (samoupravljanje)? Je gospodarska uspešnost brez socialne varnosti sploh smiselna? Ali je lahko gospodarska rast brezmejna? Nas je kriza zadnjih let, ki pa se je kuhala že celo desetletje, pripeljala bliže iskanju drugačnih rešitev? Je rešitev v deglo-balizaciji, če je ta seveda sploh mogoča? Predstavlja staranje prebivalstva nevarnost za javne finance? Je morda univerzalni temeljni dohodek kot pravica vseh posameznikov tista pot v novo družbo, ki bo uveljavila prakso socialnega gospodarstva? Vsako izmed navedenih vprašanje je verjetno vredno in potrebno celega predavanja, z veliko pazljivostjo pa je bilo mogoče v petek seznaniti se s celotno pahljačo, in sicer na splošno v okviru svetovnih tokov kot tudi specifično s stanjem v Sloveniji. Z vrsto podatkov, ki zaobjemajo premike do leta 2009 - v zadnjem letu so se kvečjemu poslabšali - je Mencinger dokazal, da so tako opevane in zaželene tuje investicije kratkoročno koristne, že srednjeročno pa pravi bumerang za manj razvite in zato šibkejše države, saj postane zaradi načela dobičkonosnosti investicij odtok sredstev večji kot pa naložba. Res pa je tudi, da brez takšnih investicij se gospodarstvo ne premakne: zadeva si torej grize rep in nekdo pač enkrat potegne krajši konec, ali (še bolj slikovito) ostane z vžigalico v roki. Gospodarski razvoj naj ne bi imel omejitev, pravijo tisti, ki so pre- pričani v sposobnosti človeške pameti in v razvoj znanja oziroma menijo, da je gospodarstvo vse manj odvisno od proizvodov in vse več od storitev. V razvitem svetu je na primer 80% gospodarstva usmerjenega v storitve (v Sloveniji 70%), a brez proizvodnje predmetov sistem ne more delovati. Tudi zamisel o družbi znanja, za kar se je strateško zavzela EU, kaže sedaj šibke točke, kajti usmeritev se je osnovala na visoko osredotočenje znanja na stari celini. Dogaja pa se, da se ne delocira le proizvodnja, temveč to počnejo tudi možgani. Tudi znanje se torej globalizira in ga nihče nima v teritorialnem zakupu. Na grafikonih, ki jih je Mencinger prikazal na platnu, je bilo razvidno, da s Slovenijo ni tako slabo, kot izvira iz dnevnega poročanja medijev ali iz političnih polemik - v primerjavi z ostalo evropsko stvarnostjo seveda. Stanovanja so na primer v zasebni lasti celo v večjem odstotku kot v Italiji, kar pa seveda izvira predvsem iz JAMLJE - Predavanje Kako razumeti in prepoznati otroke z disleksijo Zveza Slovenskih Kulturnih Društev in društvo Kre-menjak prirejata v četrtek, 20. januarja, ob 20.30 v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah predavanje z naslovom Kako prepoznati in razumeti otroke z dislek-sijo. Srečanje bo vodila magister Jana Kruh, ki se že vrsto let aktivno ukvarja s tovrstno specifično motnjo branja in učenja otrok v šolskem obdobju. Kruhova bo pojasnila, da je disleksija najpogostejša motnja učenja, ki v glavnem prizadene razvoj spretnosti povezane z jezikom. Otrok potrebuje tako največ podpore s strani staršev in učiteljev, ki se morda s tovrstno težavo prvič srečajo. »Pri disleksiji gre za moten proces predelovanja informacij. Kot posledica tega se pojavljajo težave pri prepoznavanju, sintezi, analizi in odstranjevanju glasov, težave v kratkotrajnem spominu, težave na področju mo-torike, govora, orientacije,« pravi Kruhova in dodaja, da otroka z disleksijo lahko odkrijemo že v predšolskem obdobju, tako da mu zgodaj pomagamo in preprečimo ali vsaj omilimo posledice disleksije. Za tovrstno zgodnjo diagnozo navajajo avtorji specifične znake, ki starše opozarjajo na možnost pojavljanja motnje spretnosti povezane z jezikom. Neuspehi zaradi težav disleksije pogosto povzročajo odpor do branja, slabšo samopodobo in težave pri socialni integraciji, vendar, poudarja Kruhova, »prognoza disleksije je pozitivna, če je otrok deležen zgodnje in dovolj intenzivne pomoči«. ZSKD in odborniki društva Kremenjak opozarjajo tudi na podatek, da je italijanski parlament pred kratkim odobril zakon, ki daje na razpolago šolam in staršem otrok z disleksijo vrsto inštrumentov in metod, ki omogočajo učinkovito pomoč pri šolskem in splošnem vzgajanju v primeru specifičnih motenj branja in učenja. Zaradi tega vabijo starše in učno osebje, naj se množično udeležijo jameljskega srečanja. (pz) Udeleženci seminarja (levo); Mencinger med predavanjem (levo) bumbaca prejšnjega družbenega sistema. Nekaj pokazateljev je precej hudih. Ali naj se išče rešitev v znižanju tako imenovane javne porabe? Slednja je širok pojem, postavke kot so zdravstvo in šolstvo pa ne morejo soditi med žrtvena jagnjeta. Skrajno stališče se ogreva za prekinitev porazdeljevanja socialnih transferov, ker naj bi takšna izbira silili prebivalstvo, da si pač poišče rešitev z domišljijo in pridnostjo. Poleg opozorila na pretirano prevlado na svetovni ravni finančnega bogastva nad ostalimi oblikami in slovenskega skokovitega zadolževanja v zadnjem petletju (leta 2005 brez dolga, leta 2008 10 milijard) ter prenašanja bančnih vlog v vprašljive vrednostne papirje, ki so se v preštevilnih primerih izkazali za milne mehurčke, je Mencinger posredoval dve zgodovinski vzporednici. Ena se nanaša na prvi del Marxovega Manifesta izpred sto-petdesetih let, ki bi ga lahko sedaj, sicer z drugačnim besediščem, ponatisnili in usvojili, saj razlaga sedanje družbene in gospodarske dinamike (od drugega, revolucionarnega dela se je predavatelj jasno ogradil). Druga vzporednica pa je še bolj žgečkljiva, ker primerja sedanje trende in izbire EU s stanjem na jugoslovanskem trgu pred rušenjem SFRJ. Na koncu je opozoril še na prenos socialne in siceršnje odvisnosti ostarelih generacij na nebogljenost sedanjih mladih generacij. Iskanje rešitev gre lahko v več smeri: poleg de-globalizacije tudi zelenookoljski new-deal, ponovno oteževanje odpuščanja in uveljavljanje nefleksibilnosti, zaposlovanje part-time (nizozemski model), tako imenovana »varna prožnost« (danski model). Sicer pa: če se že »finančni baloni« zopet napihujejo, naj bi to potekalo pametneje in previd-neje. Mencingerjev seminar je bil vključen v ciklus Poti razvoja in rasti, ki ga Slovik prireja v sodelovanju s Slovenskim goriškim gospodarskim združenjem. (a.r.) GORICA - Slovik Goran Vojnovic v sredo v Mediateki V Mediateki Ugo Casiraghi v Gorici bo v sredo, 19. januarja, ob 18. uri javno srečanje, katerega gost bo slovenski scenarist in režiser Goran Vojnovic. Srečanje prireja Slovenski izobraževalni konzorcij (Slov.I.K.) v sodelovanju s Kinoateljem, Mediate-ko iz Gorice, katedro za slovenski jezik - Visoko šolo za prevajalce in tolmače Univerze v Trstu, Centrom za slovenščino kot drugi tuj jezik in Študentsko založbo. Z Vojnovicem se bo v Gorici pogovarjala slovikova znanstvena direktorica Matejka Grgič. Med večerom bo na ogled napovednik filma Piran - Pirano, ki se je uvrstil v tekmovalni program 21. Filmskega festivala v Trstu - Alpe Adria Cinema Trieste Film Festival 2011. V četrtek, 20. januarja, ob 11. uri bo Vojnovic gostoval še v Narodnem domu v Trstu. Leta 1980 v Ljubljani rojeni Goran Vojnovic je diplomant ljubljanske AGRFT, smer filmska in televizijska režija. V času študija je režiral dva uspešna kratka filma (Fužine zakon in Sezona 90/91), nato je napisal scenarij za film Sretan put ter režiral kratki film Moj sin, seksualni manijak in igrani film Kitajci prihajajo. Leta 2008 je izšel njegov literarni prvenec Čefurji raus!. Kot filmski publicist je v zadnjih letih sodeloval z vsemi pomembnejšimi filmskimi revijami v Sloveniji. GORICA - V Feiglovi knjižnici izdelali statistiko obiska Izposodili 14.480 knjig Jutri Pravljična urica s Tejo Pahor - V prihodnjih dneh na obisku otroci iz raznih vrtcev in šol Prejšnji torek so knjižnico obiskali otroci iz vrtca Max Fabiani foto d.f. Po decembrskih praznikih so imele knjižničarke polne roke dela. Ob pultu je nastajala vrsta in nekateri dijaki so hiteli sestavljati zadnje raziskave. Še največ pa je bilo otrok, ki so imeli med prazniki veliko časa za branje in so vračali cele kupe pravljic. Navdušenje nad branjem se je tako še okrepilo, da so v ponedeljek v Feiglovi knjižnici izposodili kar 194 knjig. V torek se je v mladinski sobi mudila skupinica malčkov iz vrtca Max Fabiani. Poslušali so kar dve animirani pravljici in osvežili pravila obnašanja v knjižnici ter ravnanja s knjigami. Za naslednje dni so najavljene druge skupine otrok iz vrtcev in osnovnih šol, ki bodo obiskali knjižnico v goriškem KB Centru. Lani poleti se je knjižnica prostorsko spremenila in večjo študijsko sobo zamenjala z dvema manjšima prijetnima prostoroma, v katero mladi radi zahajajo. Prav te dni se sestavlja statistika obiskov za leto 2010. V Feiglovi knjižnici so lani izposodili 14.480 knjig, vseh obiskovalcev pa je bilo 7.890. V primerjavi s prejšnjimi leti je nekaj manj obiska, a izposoja se je znatno povečala. To pomeni, da ima knjižnica vse več zagnanih bralcev in da odobravajo ponudbo novosti, ki jih knjižničarke zbirajo zanje. Med usluge slovenske knjižnice v Gorici spada tudi medbibliotečna izposoja v sklopu pokrajinskega knjižničnega sistema. Italijanski občani obiščejo vse pogosteje slovensko knjižnico, da dvignejo naročene knjige preko sistema, ki združuje 27 občinskih knjižnic goriške pokrajine. Lani je šlo v pretok 583 knjig, 400 enot več kot leto prej. Jutri se pa nadaljujejo Pravljične urice, ki se bodo v razdalji štirinajstih dni vrstile do konca marca. Tokrat se bo s pravljico »Ljubezen je v zraku« predstavila absolventka na ljubljanski filozofski fakulteti Teja Pahor. Otroci, ki jim je svet pravljic zatočišče domišljije in čisti užitek, naj bodo jutri ob 17. uri pripravljeni na pisanih blazinah v mladinski sobi Feiglove knjižnice. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 16. januarja 2011 1 1 PODGORA - Mirku Špacapana posvetili kulturni večer Spomin ohranjajo s skrbjo do sočloveka Za društvo za paliativno oskrbo onkoloških bolnikov zbrali skoraj tisoč evrov Pevke zbora Bodeča neža (levo); Jasmin Kovic prebira odlomek iz zbirke Prerok Khalila Gibrana (spodaj) bumbaca V podgorski cerkvi so se v petek poklonili spominu Mirka Špacapana z občutenim kulturnim večerom, ki je imel zaradi zbiranja prispevkov za hospic za onkološke bolnike tudi človekoljubni namen. Uvodoma je na citre zaigrala Gabrijela Vidmar, za njo je spregovoril deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin. »Mirko je pustil veliko vrzel, hkrati pa tudi pomembno dediščino. Spomin nanj nas veže na bogato kulturno delo, ki ga moramo nadaljevati,« je poudaril Terpin in pozdravil udeležence koncerta, med katerimi so izstopali deželni svetnik Igor Gabrovec, števerjanska županja Franka Padovan, pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta, pokrajinska odbornica Mara Černic, občinska odbornica Silvana Romano, občinski svetnik Silvan Primosig in predsednik štandre-škega rajonskega sveta Marjan Brescia. Po Terpinovem pozdravu je zapel otroški cerkveni pevski zbor iz Štandreža, ki ga je vodila Lucrezia Bogaro in na klavirju spremljala Tiziana Zavadlav. V nadaljevanju je spregovoril Bernard Spazzapan, ki se je spomnil pokojnega brata. Povedal je, da je bila pred 140 leti Podgora živahna vas, v kateri so imeli čitalnico in prirejali burne shode. Danes je po besedah Spazzapana v Pod-gori ostala le še majhna skupnost slovenskih družin. V nadaljevanju je opozoril, da je Mirko veliko svojih energij vlagal v prosvetno delo, ki je po njegovem mnenju predstavljalo temelj političnega udejstvovanja. »Spomin na Mirka je po treh letih še vedno živ. Najboljši odgovor na vsa vprašanja o tem, zakaj ga je vzela zla usoda, je, da smo dejavni na področjih, ki so bila tudi njemu posebno draga,« je povedal Bernard Spazzapan. Po nagovoru je Jasmin Kovic, članica števerjanske dramske družine F.B. Sedej, recitirala odlomke o darovanju iz zbirke Prerok Khalila Gibrana, zatem pa je Tadeja Kralj zaigrala nekaj skladb na harfo. Dekliška vokalna skupina Bodeča neža pod vodstvom Mateje Černic je zapela nekaj božičnih in sakralnih pesmi, nato pa je Mirkova najmanjša hči Angelica pred mikrofonom prebrala nekaj misli o svojem očetu. Spregovorila je tudi Špacapanova vdova Manuela Quaranta in razložila, kako delujeta hospic za onkološke bolnike in sploh društvo za paliativno oskrbo, ki nosi ime po njenem pokojnem možu. Podala je tudi razmišljanje o trpljenju, ki povezuje in spreminja, trpljenju, ki nikdar ne ozdravi, a ga je treba ponotranji-ti. Največji izziv je po njenih besedah spremljati z roko v roki bolnika, ki umira. Za zaključek je prebrala Balantičevo pesem Božja ljubezen. S pesmima Adeste fideles in Sveta noč v izvedbi Bodeče neže se je zaključil večer, ki ga je sklenil pozdrav Damijana Terpina. »Večer je bil na visoki ravni, kot vse, kar je delal Mirko,« je za slovo povedal Terpin. Koncert so skupaj priredili Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje cerkvenih pevskih zborov, prosvetno društvo Podgo-ra, športno združenje Olympia, Slovenska zamejska skavtska organizacija, krožek Anton Gregorčič in stranka Slovenska skupnost. Med večerom so za društvo za palia-tivno oskrbo Mirko Špacapana skupno zbrali 976 evrov prostovoljnih prispevkov. NOVA GORICA - Rekreacijsko območje Brez košev za smeti in s »pasjimi bombicami« Na rekreacijskem območju med železniško postajo in nekdanjim mejnim prehodom pri Solkanu so nameščena razna orodja za telesno vadbo foto n.n. Območje tik ob meji med novo-goriško železniško postajo in nekdanjim mejnim prehodom Solkan, kjer so že vrsto let nameščena orodja za telesno vadbo, je dobro obiskano s strani rekreativcev, sprehajalcev in lastnikov psov iz obeh Goric. Prav slednji so nas opozorili, da na celotnem območju ni enega samega koša za smeti, tako da morajo tisti, ki za svojim štirinožcem vestno pobirajo »pasje bombice«, poleg psa sprehajati tudi vrečko s kakcem, marsikateri pa se temu odreče in zamahne z roko, tako da na rekreativne tekače, telovadce in sprehajalce, med katerimi je tudi veliko družin z malimi otroki, preži kar lepo število »pasjih talnih min«. Direktor novogoriške Komunale, Andrej Miška, je povedal, da zaradi te- ga tudi sami prejemajo pritožbe, a da je za postavitev košev za smeti pristojna novogoriška občina, Komunala pa le skrbi za to, da je območje čisto. In je res čisto. Delavci komunale očitno redno odstranjujejo smeti in odpadke, tega, da bi pobirali tudi pasje iztrebke, pa od njih ni mogoče zahtevati. Miška je pojasnil še, da imajo v podjetju še vedno nekaj košev za smeti, namenjenih prav pasjim iztrebkom, ki so jih pred nekaj leti postavili na več lokacijah v mestu, a so bili hitro tarča vandalov. To so potrdili tudi na občini, kjer so zagotovili, da bodo najkasneje do marca na prostoru ob meji namestili nekaj košev za smeti, kar bi se res spodobilo, saj pasja bomba na podplatu ne razveseli prav nikogar. (nn) GORICA - Predstavitveni koncert Tekočine Prepričljivo, doživeto, temperamentno Udeleženci koncerta (zgoraj); nastopajoči na odru Kulturnega doma (desno) bumbaca Če je kdo pričakoval, da bo v goriškem Kulturnem domu v petek zvečer tekočine na pretek, se je motil, pa čeprav je bil na sporedu koncert ravno z naslovom Tekočina; tak je namreč tudi naslov novega CD-ja, ki sta ga uresničila Peter Gergolet in Andrej Kralj skupaj z raznimi glasbeniki iz našega prostora v okviru projekta Vulture and The Guru. Kdor je imel srečo, da je ploščo slišal pred petkovim večerom, je z zaskrbljenostjo čakal na začetek koncerta; plošča je namreč vrhunsko narejena v studiu, zato pa je izredno težko njene skladbe izvajati v živo. Ni bilo namreč rečeno, da se bo magija, ki sta jo glasbenika in producenta plošče Gergolet in Kralj uspela narediti, ponovila na promocijskem koncertu v Gorici, kjer je gledalce pričakal oder poln različnih inštrumentov. Po pozdravu Igorja Komela, ravnatelja Kulturnega doma, ki je s pomočjo glasbenega kritika Giulia-na Almerigogne predstavil pobudo, je publiko ogrel goriški bend Floating Points. Za bobni je sedel Peter Gus, na basu je bil Matjaž Klemše, medtem ko je Aleš Vodopivec igral ritem in solo kitaro. Čisto dovolj so zaigrali, da se je oder napolnil s številnimi glasbeniki, zares veliko jih je bilo, saj je poleg »klasičnih« rockovskih glasbil projekt predvideval tudi aktivno vlogo violin. Vulture and the Guru torej, koncert se je začel! Ko je prepričljivi »front man« Bojan Kovic stopil na oder in so fantje začeli igrati Revolucijo, je bilo jasno, da se je koncert začel s pravim korakom: temperamentno in prepričljivo. Vodji projekta Andrej Kralj na kitari in Peter Gergolet na bas kitari sta delovala umirjeno in suvereno; videlo se je, kako jima je že po prvih taktih odleglo, kot da bi hotela na glas zakričati: »Tako se dela, tako je prav!« Aljoša Saksida je zares carsko in v slogu najboljšega rock kitarista igral na različne kitare, zdaj solo, zdaj ritem, pevec Bojan Kovic bi pa itak zaslužil večjo pozornost pri nas! Ko je zapela Martina Feri s svojim božanskim glasom hit skupine Vulture and the Guru Včasih grem, ki si ga že precej časa lahko vrtimo na You Tubu, je bilo jasno, da je koncert prava poslastica; za to pa je poskrbel tudi neverjetni Danijel Malalan, ki je zapel dve pesmi in pretanjeno podal tri poezije Davida Bandlja, Marija Čuka in Jurija Paljka, ki so imele tekočino kot skupni imenovalec. Če je na bobnih odlično igral Gianluca Solferino, je Peter Gus udeležence koncerta presenetil kot izjemen vokalist v pesmi Brez kisika: dovršeno, doživeto, suvereno. Ne gre pozabiti niti na Iztoka Cergola na klaviaturah, ki je že itak garancija za vsak glasbeni projekt, tokrat pa je deloval zares »mahersko« tudi kot »back vocalist«. Koncert je bil lep, doživet tudi zato, ker sta Kralj in Gergolet, glasba, teksti in aranžmaji so njuni, okrog sebe zbrala cvet naših glasbenikov in dejansko je nastop pomenil nadgradnjo dovršene plošče, ki itak deluje odlično. Lepo je bilo videti predvsem to, da so na koncert prišle uživat tudi starejše gospe, ki so kar žarele ob koncu, ko so se udeleženci večera podali v vrsto, da so kupili CD-je in majice z napisom Vulture and the Guru. Brez tekočine seveda ni šlo; bila je perverzno zelene barve v raznih stekleničkah skoraj na dosegu v prvi vrsti sedečih gledalcev, a pili so jo samo glasbeniki, kar je še enkrat dokazalo, da videz lahko vara. Ja, tudi v studiu narejeni album se da igrati v živo in ob tem uživati vsi: glasbeniki in poslušalci; to sta Gergolet in Kralj s projektom Vulture and the Guru tudi dokazala. Upajmo, da se vrneta na sceno čim prej, predvsem pa, da ni to edini koncert, ki ga bo skupina imela. Za zgodovino zamejske glasbe ga je posnela državna televizija RAI, predvajali ga bodo v naslednjih tednih. 12 Nedelja, 16. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / Vzgajati preko športa V dvorani društva Skala v Gabrjah bodo v torek, 18. januarja, ob 18. uri predstavili projekt goriške pokrajine Vzgajati preko športa. Udeležijo se ga lahko vsi sodelujoči pri projektu, to so člani vodstev športnih društev, trenerji, športniki in starši. Večer ne bo le priložnost za srečanje med slovenskimi športnimi društvi v goriški pokrajini, temveč bo vsem sodelujočim omogočilo, da konkretno prispevajo k uresničitvi projekta. Za informacije je športnim delavcem in društvom na razpolago urad za šport pokrajine (tel. 0481-545150). Tatovi trikrat vlomili V noči na petek so neznani storilci vlomili v halo podjetja v Batujah. Pri pregledu notranjosti so našli sef. Naložili so ga v kombi, last oškodovanega podjetja, ki je bil parkiran pred halo. Kombi so policisti v petek dopoldan našli parkiranega nekaj kilometrov stran od podjetja, sefa pa v njem seveda ni bilo več. Po predvidevanju policistov so isti storilci v petek dopoldne vlomili še v dve stanovanji v Novi Gorici, iz katerih so odnesli LCD televizorja. (nn) Voden ogled miniatur Danes ob 16. uri bodo v bivši konjušnici palače Coronini Cronberg v Gorici priredili brezplačen voden ogled razstave miniatur »Dipingere in piccolo«. Cena vstopnice je 3 evre. Vinarji v Ajdovščini V Univerzitetnem središču Ajdovščina, ki deluje v okviru Univerze v Novi Gorici, se bo jutri ob 15. uri začela predstavitev dela na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo ter v tamkajšnjem Centru za raziskave vin. Na predstavitev so vabljeni vsi vinogradniki in vinarji, ki jih zanimajo sodelovanje z institucijo in nadgradnja znanja. Zaželena je potrditev prisotnosti na tel. 05 36 53 550 oz. na naslov in-fo.vsvv@ung.si. (nn) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 048132515. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 048140497. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ~M Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v sredo, 26. januarja, ob 20.45 Molierjev »Il malato immaginario«, stalno gledališče iz Bolzana; informacije po tel. 0481383327 in na spletni strani www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: 20. januarja ob 21. uri »Chat a due piaz-ze«; informacije po tel. 0481-532317 in 0481-630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 20. januarja koncert čembalista An-dreasa Staierja; informacije po tel. 0481-790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo danes, 16. januarja, ob 17. uri »Dan oddiha«; pred-prodaja vstopnic in informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.45 -20.00 - 22.00 »Che bella giornata«. Dvorana 2: 15.45 »Le avventure di Sammy«; 17.30 - 19.50 - 22.10 »Hereafter«. Dvorana 3: 15.40 - 17.40 - 20.00 - 22.00 »We Want Sex«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Che bella giornata«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »He-reafter«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 -20.00 - 22.00 »I fiori di Kirkuk«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.50 - 16.40 -18.30 - 20.30 - 22.20 »Che bella gior-nata«. Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 20.00 - 22.00 »Vi presento i nosti«. Dvorana 3: 15.00 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »Hereafter«. Dvorana 4: 14.50 - 17.15 - 19.45 - 22.10 »La versione di Barney«. Dvorana 5: 14.50 - 16.50 »L'orso Yoghi«; 18.15 - 20.15 - 22.15 »Skyline«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.15 -22.00 »Che bella giornata«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Vi presento i nosti«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »He-reafter«. Dvorana 4: 17.45 - 20.45 »La versione di Barney«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 -20.30 »Noi credevamo«. fí Razstave DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ vabi na ogled premiere komedije »Harvey« ameriške avtorice Mary Chase v režiji Franka Žerjala, ki bo v Sedejevem domu v Števerjanu v soboto, 22. januarja, ob 20.30; informacije tudi o gledališki sezoni 2010-2011 na spletni strani www.se-dej.org. B Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca d'Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU NA SVETI GORI bo še danes, 16. januarja, med 10. in 17. uro na ogled 9. slovenska razstava jaslic z mednarodno udeležbo. V KAVARNI CAFFE' TRIESTE v Ronkah, Trg Oberdan 1, predstavlja član foto-kluba Skupina 75 Silvan Pittoli samostojno razstavo črnobelih fotografij v analogni tehniki iz serije »Spojitve«. Otvoritev bo v nedeljo, 16. januarja, ob 11. uri. Ogled razstave bo možen vsak dan od torka do nedelje med 10. in 23. uro do 12. februarja. GALERIJA ARS na Travniku 25 v Gorici prireja odprtje slikarske razstave Mi-lojke Nanut z naslovom »Živobarvna likovna govorica« v torek, 18. januarja, ob 18. uri. Umetnico bo predstavila Tatjana Pregl Kobe; na ogled bo do 12. februarja. RAZSTAVA »MIŠKA PO KRASU« fotografa Marka Vogriča bo do 20. januarja na ogled v kavarni Carducci v Ulici Du-ca DAosta 83 v Tržiču. V GALERIJI METROPOLITANA v Ul. Leoni v Gorici bo ob zaključku prireditve »PixxelMusic« v petek, 21. januarja ob 18.30 odprtje razstave »Am-mostra nostra. No future«; na ogled bo do 28. januarja. V GALERIJI A. KOSIČ (Raštel 5-7/Travni-ku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled fotografska razstava z naslovom »Čebela zaščitnica narave« Franca Šivica, podpredsednika čebelarske zveze Slovenije. do 19. februarja od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. M Koncerti KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ • ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PR0SVETE |f iskriv« smeh, ima ustih vseh Niz veseloiger ljubiteljskih odrov hišePR0QRAM NEDELJA, 23. JANUARJA 2011, OB 17. URI Dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana ČETRTEK, 3. FEBRUARJA 2011, OB 20. URI Natečaj Mladi oder - nagrajevanje NEDELJA, 13. FEBRUARJA 2011, OB 17. URI Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež Mary Chase HARVEY Režija: Franko Žerjal nastopa Mladinski dramski odsek PD Štandrež s predstavo Borisa Atanaskovica VETER IN VERICA Režija Ana Facchini Ray Cooney ZBEŽI OD ŽENE Režija: Jože Hrovat | Predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici | V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bosta v četrtek, 20. januarja, ob 20.15 nastopila Simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani in goriška pianistka Natalija Šaver; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturni-dom-ng.si. TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT v priredbi občine Sovodnje bo v občinski telovadnici danes, 16. januarja, ob 18. uri. Nastopa Big Band Nova iz Nove Gorice s pevko Aniko Horvat; sledi skupna zdravica. H Šolske vesti PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Alojz Gradnik v Števerjanu v ponedeljek, 17. januarja, ob 15. uri; Fran Erjavec v Štan-drežu v ponedeljek, 17. januarja, ob 17. uri; Josip Abram v Pevmi v sredo, 19. januarja, ob 17. uri; Ludvik Zorzut v Bra-čanu v ponedeljek, 24. januarja, ob 15.30. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo v ponedeljek 17. januarja, odprl vrata oddelek vrtca v Ronkah, Ul. Bratov Cervi (tel. 366-6200152). RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bodo vpisovanja otrok za šolsko leto 2011-2012 potekala na tajništvu v Doberdobu (tel. 0481-78009) od 17. januarja do 12. februarja od ponedeljka do četrtka od 8. do 10. ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 15. ure, ob petkih od 11. ure do 13.45, ob sobotah od 8. do 10. ure. DNEVI ODPRTIH VRAT za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Oton Župančič v Gorici v sredo, 19. januarja, med 8.15. in 9.15; Alojz Gradnik v Štever-janu v četrtek, 20. januarja, med 8.30 in 10. uro; Fran Erjavec v Štandrežu v petek, 21. januarja, med 8.30 in 9.30; Josip Abram v Pevmi v torek, 25. januarja, med 8.30 in 10. uro; Ludvik Zorzut v Bračanu v torek, 25. januarja, med 11.30 in 12.35. DNEVI ODPRTIH VRAT za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Štandrežu v sredo, 19. januarja, med 10.45 in 11.45; v Ul. Brolo v Gorici v četrtek, 20. januarja, med 10.30 in 11.30; v Bračanu v torek, 25. januarja, med 10.30 in 11.30; v Števerjanu v petek, 28. januarja, med 10.30 in 11.30. PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Štan-drežu v sredo, 19. januarja, ob 16.30; v Ul. Brolo v Gorici v sredo, 26. januarja, ob 17. uri; v Bračanu v ponedeljek, 24. januarja, ob 16. uri; v Števerjanu v sredo, 26. januarja, ob 16. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI v Ulici Grabizio (tel. 0481-531824) obvešča, da bodo sprejemali vpise v osnovne in nižjo srednjo šolo ter v vrtce od ponedeljka, 24. januarja, do sobote, 12. februarja, od ponedeljka do petka med 8.30 in 10.30, ob sobotah med 8.30 in 12. uro, ob torkih in sredah pa tudi popoldne med 15. in 17. uro. Za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo iz osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen in je potrebno zaprositi svoje ravnateljstvo za dovoljenje. Vpisne pole bo posamezno ravnateljstvo porazdelilo zainteresiranim osnovnim šolam, izpolnjene pole bo treba potem oddali svojemu ravnateljstvu, ki bo poskrbelo za oddajo rav-natejstvu, kamor je učenec namenjen. VPISI V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL bodo potekali do sobote, 12. februarja. Vpise tretješolcev bodo zbirali na tajništvih večstopenjskih šol v Doberdobu in v Gorici. M Izleti KRUT obvešča, da je še nekaj razpoložljivih mest za izlet v Piemont, predviden med 15. in 19. septembrom letošnjega leta. Dodatne informacije in prijave v goriški pisarni KRUT-a na Kor-zu Verdi 51 (tel. 0481-530927) vsak torek med 9. in 13. uro. PD RUPA-PEČ vabi na vsakoletni tradicionalni izlet v mesecu avgustu (od 22. do 28.) v Berlin in Kobenhavn; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). Ü3 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 12. februarja, tradicionalno valentinovanje v Pineti (Hotel ai Pini) pri Gradežu. Odhod z Goriškega ob 16. uri z običajnimi postanki. Na račun 20 evrov. FOTOKLUB SKUPINA 75 obvešča, da bo v torek, 18. januarja, ob 20.30v domu na Bukovju srečanje vseh članov in prijateljev ter simpatizerjev in ljubiteljev fotografije, ki bi se želeli včlaniti v klub. Razgovor bo o klubskem programu v sezoni 2011 in o novih možnih dejavnostih. Vabljeni predvsem novi privrženci fotografije. Možna bo obnovitev letne članarine za stare člane in pristop novih članov. SPDG prireja od 30. januarja do 20. februarja nedeljske tečaje smučanja v Forni di Sopra z avtobusnim prevozom; društvena tekma bo v nedeljo, 27. februarja v Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali v torek, 18. januarja, od 18. do 20. ure samo na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int. v Gorici; informacije po tel. 0481-536104 (Danja), tel. 338-5068432 (Loredana) in tel. 048122164 (Marta). DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v petek, 21. januarja, ob 19. uri srečanje v sklopu »Znanosti na krožniku« z naslovom »Prazgodovina na krožniku«. Gost večera bo arheolog Giuliano Bastiani, ki bo predaval o tem, kako in kaj je jedel pračlovek. Ob klepetu pokušnja kraških vin; informacije po tel. 333-4056800 ali na inforo-gos@gmail.com. SLOVENSKA SKUPNOST prireja v petek, 21. januarja, ob 19. uri tradicionalno prijateljsko srečanje ob začetku novega leta v deželnem avditoriju v Ul. Roma 5 v Gorici. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi vse svoje člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v soboto, 22. januarja, ob 20.30 v Domu F. Močnik v Gorici. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE iz Gorice sklicuje redni letni občni zbor v torek, 25. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici. [TU Osmice SALOMON V RUPI je odprl osmico. Pohitite! Tel. 0481-882230. 0 Prireditve ZIMSKE ZGODBE: 22. januarja 2011, 5. in 19. februarja 2011 ob 16.30 v dvorani centra Studium v Ul. Morelli 8; zaželjena je najava; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481537280, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it/blog). B Mali oglasi NUDIM POMOČ osnovnošolcem in niž-ješolcem pri pisanju domačih nalog, na S Poslovni oglasi GORIŠKO TRGOVSKO PODJETJE IŠČE skladiščnika/uradnika. Zahteva se znanje slovenščine in italijanščine. C.V. pošljite na uffpers.gori-zia@gmail.com SVETOVALCI ZA DELO bi izobrazili delovno in vestno osebo za upravljanje osebja in spojenih obvez. Potrebno znanje slovenščine in rabe računalnika. Curricula na mail: studio@consulenzelavoro.it razpolago sem za varstvo otrok ali za pomoč ostarelim; tel. 340-0030154. V SREDIŠČU DOBERDOBA prodajamo dvonadstropno obnovljeno hišo z vrtičkom in drvarnico; tel. 048178232. Prispevki V spomin na mamo Hildo in očeta Vilka Lupina darujeta hči Magda in sin Rajko z družinama 50 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu. Namesto cvetja na grob Hilde Znidarcic vd. Lupin daruje Angel Frandolič 25 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu. V spomin na Cirila Pahorja darujejo teta Lina in družine Lavrenčič, Radetti in Croselli 200 evrov Vsedržavnemu združenju za raziskave proti rakastim obolenjem (AIRC). Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.30, Anna Verelli vd. Cavallo iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. JUTRI V SOVODNJAH: 10.30, Lucio Zotti (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V ŠLOVRENCU: 10.30, Eugenia Gri por. Alt (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. t Zapustil nas je naš dragi Lucio Zotti star 54 let Žalostno vest sporočajo žena Vincenza z družino ter ostali sorodniki. Pogreb bo v ponedeljek, 17. januarja ob 10.30 v župnijski cerkvi v Sovodnjah ob Soči. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Topla zahvala vsem, ki bodo pospremili na zadnji poti dragega pokojnega. Sovodnje ob Soči, 16. januarja 2011 Priznano pogrebno podjetje Preschern - Gradišče ob Soči Ob izgubi drage Branke (Vide) izreka Društvo krvodajalcev iz Sovodenj odbornici Cilki, Andiju, Ladislavu in Miljani ter svojcem iskreno sožalje. Nedelja, 16. januarja 2011 APrimorski r dnevnik nedeljske teme Dušni pastirji s pločnika«, ali »pretacci«, kakor jim pravijo v Italiji, so zanimivo poglavje v silni in vseobsegajoči mednarodni inštituciji, ki ji pravimo Rimsko Katoliška Cerkev. To so ljudje, ki predstavljajo drugo plat medalje te inštitucije. So ljudje, ki jim je bolj všeč ukrepati kot pridigati, ki se bolje znajdejo na cesti, med »razžaljenimi in ponižanimi«, med reveži, zasvojenci, jetniki, priseljenci, prostitutkami, umsko in telesno prizadetimi, kot na prižnici. Ljudje, ki se sklicujejo na Evangelij in Kristusov nauk in očitajo uradni Cerkvi, da se oddaljuje od tega nauka in da je bolj navezana na posvetne materialne, kot na duhovne dobrine. To so, skratka, neubogljivi in neposlušni dušni pastirji, ki skušajo s svojim delom in zgledom vrniti človeku dostojanstvo, upanje in vero v resnico, družbeno pravico, svobodo izražanja, v moč usmiljenja in solidarnosti. Za uradno inštitucijo so seveda nadležni, ker ji ustvarjajo probleme zaradi svojih pozivov k dialogu (tudi z ne-verniki ali pripadniki drugih verstev) ter odprtih stališč (tudi glede splava, uporabe kondomov, homoseksualnosti, pedofilije ipd.). Zato jih skušajo potisniti h kraju, minimi-zirati njihovo vlogo ter jih po tisku čim manj reklamizirati, da bi njihova čistost in kritičnost ne razkrili preveč umazanije tega sveta, ki jo skušajo mogotci, tudi cerkveni, pomesti pod preprogo. Nekoč bi takšne "nadležneže" zažigali na grmadi (in jih še prej mučili), kot se je pred šeststo leti zgodilo Janu Husu, ali dvesto let kasneje Giordanu Brunu in številnim drugim svobodomiselnim duhovnim možem, ker so si drznili razmišljati in pridigati drugače, kot je od njih zahtevala takratna cerkvena oblast. Je pač tako, da oblast, vsaka oblast, pa naj bo posvetna ali »od Boga postavljena«, težko prenaša vsako besedo, ki bi lahko kakorkoli omajala ali okrnila njeno avtoriteto. Toda, če posvetna oblast kuje zakone in pravila prosto po nareku golih koristi in si ne postavlja moralnih vprašanj, ko je treba tako ali drugače obračunati z »oporečnikom«, bi od cerkvene pričakovali večjo strpnost, višjo etično držo in prizanesljivej-ši pristop, nekako bolj v skladu s Kristusovim naukom, ki temelji na absolutni ljubezni do človeka, brez izjem in brez pomislekov. Pa ni tako. Za uradno cerkev je grešno, če nekdo od njenih služabnikov poziva ljudi, naj razmišljajo s svojo glavo in ravnajo po svoji vesti, če torej njihove misli niso v sozvočju s cerkvenimi določili in dogmami in če njihova dejanja presegajo meje, ki jih določa uradna doktrina. Spodbudo za ta zapis mi je dala knjiga pred nedavnim umrlega nekdanjega odgovornega urednika športnega dnevnika La Gazzetta dello Sport Candida Canavoja z naslovom I pretacci. V teh zadnjih letih je ma-lokatera knjiga naredila name, nevernika, tako močen vtis. Branje vznemirljivih zgodb o srečanjih Canavoja z enaindvajsetimi bolj znanimi nadležnimi duhovniki iz raznih krajev Italije me je dobesedno prevzelo. V teh zgodbah sem zaznal človečnost, ki jo v današnjem svetu vse bolj primanjkuje. Kdor išče dokaze o avtentičnih junaštvih današnjega časa, mora pobrskati po življenju in delu teh ljudi, ki so se iz resnične ljubezni do bližnjega odrekli udobnostim. Tako nam Canavo predstavi nekatere junake, ki so se na primer odločili za boj proti organiziranemu kriminalu. Med njimi don Luigi Ciotti, ki je že dolgo v prvi bojni vrsti proti mafiji in mamilom, don Mario Golesano, ki se je podal v zloglasno pa-lermsko četrt Brancaccio, da bi zapolnil vrzel, ki jo je zapustil od mafije umorjeni don Pino Puglisi. Nadalje don Luigi Mero-la, ki se je v Forcelli pri Neaplju moral spopasti s camorro in celo škof iz Locrija msgr. Giancarlo Bregantini, ki je napovedal boj kalabrijski n'drangheti. Med bolj znanimi imeni duhovnikov, s katerimi se je Canavo pogovarjal, da bi njihova pričevanja posredoval širši javnosti (kar mu najbrž še zdaleč ni uspelo v zasluženi meri), je pater Alex Zanotelli, ki je del svojega življenja preživel v barakarskih naseljih širom po svetu, zlasti v skrajno revnem Korogoc-hu v Keniji, drugi (sedanji) del pa je namenil delu v revnih četrtih neapeljskega predmestja. Še bolj znan in priljubljen, zlasti med množicami "zadnjih" in zapostavljenih, je don Andrea Gallo iz Genove, ki mu nekateri pravijo »velekardinal Bazilike Pločnika«, sam o sebi pa pravi, da se bolje počuti med grešniki, katerim želi posredovati nauke Evangelija, kot med takoimenovanimi »dobro-mislečimi«, kajti »iz diamantov se ne rodi nič, iz gnoja pa se rodijo rože«, kot je menil tudi njegov veliki prijatelj, pokojni kantavtor Fabrizio De Andrè. Rad pripoveduje tudi vic o Očetu, Sinu in Sv. Duhu, ki so se odpravljali na počitnice. Oče želi potovati v očarljivo Indijo, Sv. Duh v Afriko, Sin pa se odloči za Vatikan. Zakaj?, ga vprašata Oče in Sv. Duh. Ker tam še nisem bil nikoli, odvrne Sin. Nadvse zanimivo je pričevanje don Oresteja Benzija, ki je veliko svojih noči dobesedno prebedel na pločnikih, da bi pomagal najti izhod iz stiske brezštevilnim Magdalenam, ki so se prodajale po cestah. Nadalje so me očarali lik Gina Rigoldija, ki se ognjevito bori za pravice priseljencev, Fortunata Di Nota, ki se bori proti pedofiliji, ali Luciana Scaccaglie, ki se proglaša za marksista in je v svojem uradu namestil sliko Che-ja Guevare ter si v bogati Parmi prizadeva za pravice najrevnejših, za pravice žensk, da same odločajo o svojem telesu in še za marsi- kaj plemenitega, potem ko je del življenja prebil v raznih kolonijah za gobavce. Bogato in zelo kritično je razmišljanje misijonarja Giancarla Bossija, ki meni, »da se ne bo dalo izboljšati sveta, dokler bo človek zgolj inštrument za proizvodnjo denarja, dokler se ne bo uveljavila etika dela, dokler bo vsaka stvar podrejena logiki oblasti in profita in dokler bo industrija orožja obvladovala ekonomijo sveta«. K temu dodaja: »Globalizacija je razširila škarje krivičnosti - bogati so postali bogatejši, revni revnejši. Cerkev pa razkazuje svoj blišč, izroča dragocene prstane in škrlat, medtem ko se Kristus in Evangelij vse bolj odmikata na pot trpljenja sveta«. Še bi lahko omenjal Canavojeve sogovornike ter jim dodal še vrsto drugih dušnih pastirjev, ki se posvečajo potrebnim. V naših krajih bi med borbene duhovnike lahko prišteli don Vatto v Trstu in don Pier-luigija Dipiazzo v Gorici, pa tudi med Slovenci bi dobili koga, ki ni pripravljen le slepo pritrjevati cerkveni oblasti. Mednje bi prav gotovo lahko uvrstili katerega od beneških Čedrmacev. Če nekoliko premaknemo svoj pogled od teh Canavojevih ljudi ter njihovih dejanj in ga preusmerimo v palače, kjer domuje verska oblast, bo podoba bistveno drugačna. Vsakokrat, ko me je pot zanesla pred Baziliko sv. Petra, me je obšel nekakšen občutek strahu pred mogočnostjo in razkošjem, kot da je to res nekaj božanskega in da je navaden človek pred to veličino popolnoma nebogljen. Vendar me je hkrati prevevalo tudi neko nelagodje ob misli, da iz tega razkošja izvira hudo protislovje. Je mar to izkazovanje bogastva v skladu s krščanskim naukom o skromnosti, zmernosti in skrbi za revne? Kako naj človek ob pogledu na vatikanske palače in na vse, kar je v njih in v neštetih drugih katedralah širom sveta, ne pomisli na milijardo ljudi, ki živi v popolni revščini, na milijone otrok, ki vsak dan umrejo zaradi podhranjenosti in raznih bolezni? Socialni nauk Rimskokatoliške cerkve naj bi namreč slonel na revščini, ali, kakor beremo v Evangeliju po Mateju: »Lažje gre kamela (v hebrej-ščini tako imenujejo debelo vrv) skozi ši-vankino uho, kakor bogataš v Božje kraljestvo«. Nauk je dober, a praksa je drugačna. Od vseh milijard, ki se kopičijo v Vatikanu, vključno z osem pro mile, ki jih poleg drugih sredstev radodarno prispevajo italijanski davkoplačevalci, gre le dvajset odstotkov revnim v svetu. Kaj pa ostalo? Rimskokatoliška Cerkev je edina vera, ki razpolaga s svojo banko. Poznamo jo pod imenom IOR (Istituto Opere Religiose). Skozi to banko sumljivega slovesa se pretakajo težke milijarde in preko nje se kopičijo vsemogoče naložbe in sklepajo posli, o katerih je slišati veliko več slabega kot dobrega. Vrh vsega je zanjo značilno, da poteka njena dejavnost v popolni tajnosti. Pri IOR ne obstajajo čekovne knjižice in podobne zadeve. Vsi depoziti in premiki denarja potekajo v obliki neposrednih nakazil, gotovine in zlata. Vse to uvršča vatikansko banko med najbolj učinkovite davčne paradiže na svetu (kar je prav gotovo v popolnem nasprotju s krščanskim pojmom raja v Nebesih). Čemu vsa ta navezanost na denar, ali »hudičevo govno«, kot so mu rekli v srednjem veku? Ameriški kardinal Paul Mar-cinkus, ki je bil skupaj z vatikansko banko vpleten v afero pranja denarja in v krah banke Banco Ambrosiano, ki jo je upravljal »božji bankir« (in obešenec pod Londonskim mostom) Roberto Calvi, je nekoč dejal: »Je mogoče živeti v tem svetu, ne da bi upoštevali denar? Cerkve se ne da voditi samo z alelujami«. Preden je kardinal Joseph Ratzinger postal Benedikt XVI. je ob neki priložnosti zapisal: »Cerkev postaja za mnoge vernike glavna ovira v njihovem verovanju. V njej ne morejo najti nič drugega kot človeško obla-stiželjnost«. Kdo ve, kaj papež o tem misli danes. Razlogov za zaskrbljenost nad upadanjem prestiža katoliške Cerkve je kar precej. Finančni škandali, v katere je vpleten IOR, se z Marcinkusom niso končali. Kot nam v svoji pred nedavnim objavljeni knjigi Vatikan SpA razkriva novinar Gianluigi Nuzzi, ki je dobil vpogled v več tisoč zaupnih v Švici shranjenih dokumentov, je Marcinkusov naslednik Donato de Bonis uvedel v Vatikanski banki nov sofisticiran sistem šifrira-nih milijardnih računov, ki dokazujejo, da se je skozi banko prelival denar, naslovljen na razne bankirje, podjetnike in vidne italijanske politike in da je bil IOR vpleten v afero Enimont in druge finančne škandale (tan-gentopoli, calciopoli ipd.) ter v afere pranja umazanega denarja, pri čemer je imela svoje prste vmes (in naložen denar) tudi mafija klana iz Corleoneja, kot je na procesu proti Provenzanu povedal sin z mafijo povezanega politika Ciancimina. Hud udarec so prestižu in avtoriteti Cerkve v teh letih zadale tudi pedofilske zgodbe širom po svetu, za katere se je papež sicer opravičil žrtvam, a madež je preveč masten, da bi povsem izginil. In neprijetno je na poštene vernike delovala prepoved katoliškega pogreba za Pietra Welbyja, medtem ko so, recimo, diktatorja Franca in Pinocheta katoliško pokopali z vsemi častmi in ob prisotnosti raznih kardinalov. Negativno vpliva tudi vmešavanje Cerkve v politične zadeve raznih držav, zlasti Italije. Po raziskavi SWG 53% italijanskih katoličanov odklanja posege cerkvenih oblasti v politično debato. Zgovoren je tudi podatek inštituta Doxa, da se 24 % italijanskih državljanov raje ne proglaša za katoličane. Ta odstotek naraste na 37 pri mladih med 15 in 34 letom starosti. Sploh pa razne raziskave potrjujejo, da se število katoliških vernikov v svetu krči, medtem ko narašča število ateistov in agnostikov. Sociolog Phil Zuckerman je na podlagi raznih raziskav pred kratkim v svojem eseju zapisal, da je v svetu, zlasti v gospodarsko razvitem in z višjo stopnjo izobraženosti, med 500 in 750 milijonov ne-vernikov in da če jim prištejemo še tiste, ki verjamejo v nekaj nedoločenega, se to število podvoji. Vsako leto naraste število ateistov za povprečno osem milijonov in pol. V nasprotju s tem je z več strani slišati mnenja, da se verstva spet vračajo v ospredje širše javnosti. Vendar menim, da bolj kot za vernost ljudi gre pri tem za nek družbeno kulturni pojav (bolj ali manj prisilnega) spreminjanja te ljudske vernosti v političen konflikt, kot nam dokazuje zapletena in s krvjo prepojena zgodba o takoimenovanem spopadu civilizacij. Krščanski in islamski svet sta dejansko trdno in odločno na nasprotnih si branikov svojih korenin, značilnosti in predvsem interesov. Zdi se, kot bi bila za tem neka okultna strategija. Kako je mogoče, da še pred nekaj desetletji ni bilo čutiti posebno eksplozivnih problemov v odnosu med dvema verskima svetovoma? Živela sta sorazmerno v miru. Nenadoma pa nam je bilo rečeno, da je Koran s svojimi privrženci hudo nevaren. Res je, da je terorizem skrajnežev sprožil strahove, psihoze in reakcije, vendar bi se dalo trditi, da je prej nafta kot kaj drugega glavni izvor spopada civilizacij. Medtem je za "lutkarje", ki urejajo to solzno dolino, vsaka priložnost dobra, da pri-livajo (ali odlivajo) olje na ogenj in se pri tem sklicujejo na svobodo, pravičnost, demokracijo in kdove še na kaj, pri čemer se jim večkrat zdrsne na doslednosti. Predsednik škofovske konference Angelo Bagnasco je v zvezi z morijo koptov v Egiptu pozval mednarodno skupnost naj dvigne svoj glas v obrambo verske svobode. Tudi papež je dregnil v to osje gnezdo in si nakopal hude kritike egiptovske vlade. Prav je objokovati mrtve koptske brate in govoriti o verski svobodi, vendar kje je bila verska svoboda leta 1937, ko je maršal Graziani dal pokončati 1600 koptskih menihov v Etjopiji, ne da bi Vatikan sploh mrdnil? Reklo bi se, da je "mož usode" pač rešil "pravo" Cerkev (vsako verstvo se pač proglaša za edino pravo) konkurence v Afriki, pa še heretične povrhu. Prej ali slej si bodo morali v Vatikanu naliti čistega vina, sicer bo nekdanja Rat-zingerjeva misel o oblastiželjnosti še bolj očitna in grozeča. Treba bo izgnati trgovce iz Templja, kot je to storil Jezus pred dva tisoč leti. Nadležni duhovniki, o katerih piše Canavo, se po svojih močeh trudijo. Morda se bo moralo pošteno potruditi še več ljudi. In tako bodo morda nekoč za upravitelja Vatikanske banke imenovali nekoga iz vrst tistih dušnih pastirjev, kakršni so "kardinal Bazilike Pločnika" don Gallo in drugi poštenjaki s kolarji. 1 8 Nedelja, 16. januarja 2011 NEDELJSKE TEME / w izbor fotografij bralcev z naše spletne strani Zimska idila ■ i . : m- M ^ ■ 3 več fotografij na www.primorski.eu ííssm ar ■ ■ "-^i-^ v «(t ** NEDELJSKE TEME Nedelja, 16. januarja 2011 1 5 16 1 8 Nedelja, 16. januarja 2011 NEDELJSKE TEME Vključitev več kot 75% vseh kmetijskih površin na Krasu v zaščitena območja Natura 2000 je ukrep, ki nima sličnega primera v Evropi. Nobena narodnostna skupnost v Evropi ni utrpela vključitve tako obsežnega dela svojega narodnostnega teritorija v tako strogo zavarovano območje in to brez posvetovanja z omenjeno skupnostjo, njenimi organizacijami in ustanovami. / DEŽELNA KMEČKA ZVEZA PRI MINISTRU BOŠTJANU ŽEKŠU Omejitve »Natura 2000« so za kmetijstvo v zamejstvu nevzdržne M inister za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Slovenije dr. Boštjan Žekš je minuli torek sprejel predstavnike Deželne Kmečke zveze, ki so za srečanje zaprosili, da bi ministru ob- razložili problematiko slovenskega kmetijstva in teritorija v Furlaniji Julijski krajini. Srečanje je bilo namenjeno tudi obravnavi strategije vlade RS kar zadeva sodelovanje med Slovenijo in slovensko narodno skupnostjo v sosednih državah na področju gospodarstva za prihodnje desetletno obdobje. STROKOVNI NASVETI KZ Varstvo sadnega drevja v zimskem času Sadno drevje lahko zdravstveno varujemo tudi v mesecu januarju, ko je čas zimskega mirovanja, če tega nismo opravili v pozni jeseni. Za zamudnike navajamo le posege na sadnih vrstah proti pomembnejšim in bolj razširjenim boleznim in škodljivcem. PEČKARJI JABLANE - Jablanov rak. - Na jablanah, kjer je prisoten jablanov rak (Nectria galligena - Phomopsis mali) v obliki ran z gobastim robom, ki navadno segajo do lesa, škropimo z bakrenimi pripravki (Bordojska brozga 1,2kg/100 l ali bakrov klorid - Rame Caffaro 0,5-0,7 kg/100 l vode). Po rezi odstranimo okužene veje in preprečimo morebitne nove okužbe s tem, da premažemo rane s primerno smolo ter po opravljeni rezi razkužimo uporabljeno orodje z varekino. Pri škodljivcih bomo omenili ameriškega kaparja (Quadraspidiotus perniciosus), ki ga uspešno zatiramo z belim oljem v koncentraciji 2-3% ali kalcijevim polisulfidom. Vsa navedena sredstva lahko uporabljamo tudi pri biološkem varstvu rastlin. HRUŠKE Tudi na hruškah je lahko prisoten jablanov rak, ki ga zatiramo s sredstvi navedenimi za to bolezen na jablanah. Tudi ameriški kapar je lahko prisoten na tej sadni vrsti in ga zatiramo s sredstvi navedenimi za varstvo jablane proti temu škodljivcu. KOŠČIČARJI BRESKVE - Breskova kodravost (Taphrina deformans). - Vsak sadjar, pa tudi vrtičkar, dobro pozna breskovo kodravost. Spomladi, ko listje odganja opazimo, da je izmaličeno, namehurjeno in skodrano. Listi so odebeljeni in mesnati ter zelo lomljivi, obarvajo se rumenordečkasto ali rdečkasto. Pozneje odpadejo in je zato pridelek slabši. Izguba listja ima za drevo hude posledice, ki se prenesejo tudi na naslednja leta. Za zatiranje te glivice uporabljamo poleg že navedenih bakrenih sredstev proti jablanovemu raku, sredstva na osnovi Zirama (Pomarsol 7 WG, Tris-cabol 81 WG) in Dodine (Dodina 65, Dodina 65 WG). SLIVE, ČEŠPLJE, ČEŠNJE Listna luknjičavost koščičarjev (Corineum Beijerincki) - Ze ime nam pove, da napade vse koščičarje (slive, češplje, češnje in, čeprav redkeje, tudi marelice). Bolezen napade liste, mlade poganjke, plodove in vejice. Na listih povzroča pege premera 2 do 5 mm, ki so včasih obrobljene z rdečim robom. V tem času lahko napade koščičarje tudi ameriški kapar, ki ga zatiramo z zgoraj navedenimi sredstvi. Slovensko zamejsko kmečko organizacijo so na srečanju predstavljali predsednik Franc Fabec, tajnik Edi Bukavec, pokrajinski tajnik za Benečijo Stefano Predan in sodelavec Erik Masten. Ministru Žekšu in sekretarki Bredi Mulec so podrobno orisali stanje in s tem v zvezi problematike slo- venskega kmetijstva v vseh treh pokrajinah dežele Furlanije Julijske krajine. Posebej so predstavniki deželne Kmečke zveze poudarili težave, ki jih imajo slovenski kmetje v zamejstvu pri uporabi teritorija v kmetijske namene. Postavljanje novih omejitev kmetijstvu s strani pristojnih oblasti večinskega je po oceni predstavnikov KZ nesprejemljivo. Vključitev več kot 75% vseh kmetijskih površin na Krasu v zaščitena območja Natura 2000 je ukrep, ki nima sličnega primera v Evropi. Nobena narodnostna skupnost v Evropi ni utrpela vključitve tako obsežnega dela svojega narodnostnega teritorija v tako strogo zavarovano območje in to brez posvetovanja z omenjeno skupnostjo, njenimi organizacijami in ustanovami, ki o sprejemanju omenjenega naravovarstvenega ukrepa niso bile niti obveščene. Glede na opisano stanje so si bili prisotni edini, da mora kmetijstvo zavzeti primarno mesto v strategiji Vlade RS pri sodelovanju med Slovenijo in slovensko narodno skupnostjo na gospodarskem področju. V sproščenem in tvornem razgovoru je minister Žekš izrazil veliko pozornost in pripravljenost upoštevanja predlogov slovenske stanovske organizacije kot tudi pobud, ki jih je ta predlagala v zvezi z navedeno problematiko. Na srečanju je bil govor tudi o čezmejnih projektih, ki so pomemben element za nadaljni razvoj kmetijstva, predvsem na območjih z omejenimi naravnimi danostmi. Pokrajinski tajnik za Benečijo Predan je s tem v zvezi orisal dva standardna projekta, ki sta bila predstavljena za območje Nadiških in Terskih dolin ter Posočja. Projekta bi lahko konkretno pripomogla k razvoju kmetijske dejavnosti na tem prostoru. Na koncu sta predsednik KZ Fa-bec in pokrajinski tajnik Predan povabila ministra Žekša na obisk v Benečijo, da spozna tamkajšnje kmetijstvo. STROKOVNI NASVETI Kompost in njegova priprava Na podeželju imamo veliko rastlinskih odpadkov iz zelenjadnega in okrasnega vrta. Rastlinski odpadki se naberejo tudi v sadovnjaku, oljčni-ku in vinogradu kot ostanki obrezovanja ali pri košnji trave. Zato je priprava komposta odlična rešitev, da kar najbolje izkoristimo to organsko snov. Kompost pa je vse bolj dragocena organska snov, s katero obogatimo rodna tla, ker je v zadnjih letih hlevskega gnoja vse manj. S pojmom kompost označujemo v bistvu to, kar nastane v naravi, npr. v gozdu ali drugače na neobdelani površini, ko se ostanki rastlin počasi razkrajajo in se spremenijo v humus, ki daje tlom rodovitnost. Med procesom nastajanja komposta se organska snov razgrajuje zaradi delovanja številnih mikroorganizmov, nato humus predelajo tudi deževniki in še nekatere druge žuželke. Vsaka skupina organizmov deluje v različnih stopnjah razpadanja. Da v kompostnem kupu mikroorganizmi delujejo kar najbolje, morajo biti v njem prisotni elementi in mikroelementi v primernem razmerju. Najpomembnejše je razmerje med ogljikom in dušikom. Mikroorganizmi najbolje delujejo, ko je razmerje med ogljikom in dušikom (C/N) približno 25. Če na kompostni kup damo preveč z ogljikom bogatih snovi (žagovina, lubje, slama, ostanki obrezovanja itd.), mikroorganizmi s težavo razgrajuje- jo ta odpadli material. Kompostni kup bo zorel več časa in humusa bo manj. Po drugi strani pa, če na kompostni kup odvržemo preveč snovi, bogatih z dušikom (ostanki zelenjave, kuhinjski odpadki, živalski iztrebki, itd.), se bo izgubilo več dušika v obliki amoniaka. Za pripravo komposta lahko uporabljamo vse odpadke iz vrta in iz kuhinje, kot na primer ostanke povrtnin, slamo, nedozorel plevel, suho listje, jajčno lupino, kavno usedlino, olupke in drugo. Sveža snov, kot so trava, odpadlo listje ali ostanki vrtnin, se zelo hitro razkroji. Zagovina, lubje, veje kot ostanki obrezovanja drevesa pa za preperevanje potrebujejo dalj časa, zato jih moramo sesekljati. Na kompostni kup ne smemo odlagati plastike, kovine, porcelana, stekla, premoga, rastlinskih odpadkov z bližine prometnih cest, iztrebkov malih živali, človeških iztrebkov, plenic, obolelih rastlin, plevela, ki se širi s koreninami, plevela, ki že ima dozorelo seme itd. Prav tako ne smemo uporabljati ostankov mesa in rib, ali kosti, saj taki odpadki povzročajo smrad. Za kompostiranje lahko uporabljamo namenske plastične posode z luknjami. Kompostnico lahko tudi sami pripravimo iz lesa. Organski material za kompostiranje sproti dodajamo na vrh, spodaj pa so vratca od koder lahko sproti jemljemo kompost, ki ga potrebujemo. Kompostni kup lahko pripravimo tudi brez posode. Kraj, kjer mislimo pripraviti kompostni kup, naj bo po možnosti v senci, tla naj bodo propustna, da se voda po močnem dežju ne bi zaustavljala in obenem, da se organska masa dobro razgradi. Na dno lahko postavimo tudi veje, da ustvarimo nekakšno drenažno plast. Kup začnemo nalagati na enem koncu in odpadlo snov nakladamo do dobrega metra višine, nove odpadke pa bomo dodajali samo na eni strani kupa. V primeru, da razpolagamo z večjimi količinami slame, ostankov obrezovanja ali žagovine, ki so ubogi z dušikom, dodamo druge organske odpadke, ki so bogati z dušikom, kot so mladi pleveli, kokošji gnoj, kuhinjski odpadki ali pa nekaj uree. Kompostni kup moramo občasno premešati, da ga prezračimo. Zelo važna je tudi pravilna vlažnost. V primeru, da je kup prevlažen, mu dodamo pepel, zemljo ali drugi suhi material. V pir-meru previsoke vlage, se kup lahko skisa in nanj pridejo mušice. V tem primeru dodamo apno. Če pa je presuh, ga zalijemo z vodo, v kateri lahko raztopimo nekaj uree. Svežo travo ali kuhinjske ostanke najprej nekoliko posušimo, presuhe snovi pa navlažimo. Ob dolgotrajnem deževnem vremenu moramo kompostni kup pokriti. Med začetnim razgrajevanjem se temperatura v kompostnem kupu dviga, ko se ta faza konča in se temperatura niža, nastopijo deževniki. Znan- stveniki imajo deževnika za eno najpomembnejših živali na svetu. V glavnem se hranijo z rastlinskimi in z organskimi deli. Stalno obračajo zemljo, jo zračijo in jo naredijo rodovitnejšo. Deževniki prežvečijo vse, kar najdejo na svoji poti. Ves material gre skozi njihov prebavni sistem. Z njihovimi iztrebki pognojijo tla in pustijo veliko dušika ter ostalih mineralov. Pri temperaturi nad 55-60 stopinj C, kolikor se je ustvari med razgradnjo, se uniči veliko semen plevelov in povzročiteljev rastlinskih bolezni. Zato je zelo važno, da se temperatura pri kompostiranju zviša na omenjeno temperaturo. V prodaji dobimo tudi posebne encime, ki jih dodajamo kompostu in pospešijo njegovo zorenje ter razvoj. Najbolj enostavno pa je, da novemu kupu primešamo nekaj starega komposta, učinek je enak. Kompostnemu kupu lahko občasno dodamo tudi nekaj rodovitne zemlje. Proti koncu kompostiranja je važno, da varujemo kompostni kup pred zunanjimi temperaturnimi nihanji, tako da pokrijemo zadnjo plast komposta s slamo, senom ali vrečami iz jute. Kompost zori približno 6 mesecev, vendar je ta doba odvisna od različnih faktorjev. Poleti je kompost prej goden za uporabo. Ko je dozorel, diši po gozdni prsti in je temno rjave do črne barve. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 16. januarja 2011 17 Na slikah: pod naslovom škotska ministrica Fiona Hyslop v pogovoru z evropskim poslancem švedske manjšine na Finskem Carlom Haglundom; desno župan Noel Segura ob sporni tabli; spodaj palača paragvajskega parlamenta. NAPOVED ŠKOTSKE DEŽELNE MINISTRICE ZA IZOBRAŽEVANJE FIONE HYSLOP Dodatna finančna sredstva za dograditev šole z gaelskim učnim jezikom M inistrica za izobraževanje in za razvoj škotskega keltskega jezika, gaelšči-ne, v škotski deželni vladi Fiona Hyslop je ob koncu lanskega leta napovedala, da bodo s skupnim delom lahko zagoptovili rast nove generacije mladih ljudi, ki bodo govorili gaelščino. Hyslo-pova, ki je zelo dejavna tudi n evropskih institucijah, kjer se redno srečuje s predstavniki drugih manjšinskih jezikov v Evropi, je namreč napovedala, da bodo v letošnjem letu namenili dodatnih 74.000 funtov (približno 90.000 evrov) za razvoj jezikovnega pouka v osnovni šoli v okraju Drumnadrochit, kjer je gaelščina še v rabi med starejšimi ljudmi, mladi pa je ne uporabljajo več. S temi sredstvi bodo nabavili več montažnih enot, s katerimi bodo povečali kapaciteto omenjene šole, ki je sedaj prezasedena zaradi velikega povpraševanja staršev po dvojezičnem pouku. Hyslopova je ob tej priložnosti tudi dejala, da je škotska vlada za »gael-skega ambasadorja leta« določila Alana Campbella, enega glavnih pobudnikov preporoda gaelščine in dolgoletnega direktorja deželnega urada za gaelski jezik. Campbell, ki je doma z otoka Skye, kjer je med drugim sedež osrednjega raziskovalnega instituta za gaelski jezik, še prej pa je sodeloval s krajevno radijsko postajo, se je pred kratkim upokojil, vendar še vedno sodeluje z deželno vlado. Ministrica Hyslopova je v svojem posegu na letnem festivalu škotske glasbe Royal National Mod dejala, da so tudi glasbene prireditve eden pomembnih izrazov ohranjanja jezika in da tekmovalnost, ki prihaja do izraza na festivalih, znatno povečuje zanimanje za učenje gaelščine. To dokazuje, da zaslug za ohranjanje jezika ne gre pripisovati samo vladi oziroma oblastem, ampak da igrajo organizacije civilne družbe izredno vlogo pri spodbujanju k rabi jezika in pri medgeneracijskem prenosu jezika samega. »Škotska deželna vlada je zavzeta za zagotovitev vzdržne prihodnosti gaelščine. Zato tudi v celoti stojimo za dejavnostjo urada za gaelski jezik Bord na Gaidhlig, ki je oblikoval celovit program za vzgojo nove generacije ljudi, ki bodo obvladali ta jezik. Dodatna sredstva, ki smo jih danes napovedali, dokazujejo našo zavzetost, da tej novi generaciji ljudi, ki bodo govorili gaelski jezik, zagotovimo tudi ustrezne jezikovne strukture, začenši z javnimi upravami, ki morajo na lokalni ravni ustrezno reševati probleme, ki jim jih nakazujejo starši. Delati moramo skupaj, in to dolgoročno, če želimo doseči rezultate, ki smo si jih zastavili,« je dejala ministrica, ki je nato utemeljila odločitev s katero je škotska vlada imenovala Alana Campbella za ambasadorja gaelščine za leto 2010: »Alan je gotovo najzaslužnejši prejemnik tega priznanja. Vse življenje je delal za promocijo jezika in dosegel je zavidljive uspehe. Njegov primer je najboljši zgled, kako je treba delati za ohranitev in razvoj jezika ter za zagotovitev jeziku ustrezne prihodnosti; prepričana sem, da bo svoje delo za jezik z entuziazmom nadaljeval tudi v prihodnje,« je dejala. Njenemu posegu so sledili še pozdravni nagovori. Tako je Bill Fernie, odgovorni za izobraževanje, kulturo in šport v skupščini Severne Škotske - Highlands, kjer je gaelščina najbolje ohranjena, dejal, da je šola z gaelskim učnim jezikom selo popularna in zelo uspešna, saj imajo učenci, ki prihajajo iz te šole, odločne rezultate tudi pri nadaljevanju študija. Zato je z zadovoljstvom vzel na znanje odločitev, da bo vlada zagotovila za to šolo dodatna finančna sredstva. »To pričakuje vsa naša skupnost, uslužbenci, starši in učenci,« je dodal. Predsednik sveta za gaelski jezik Severne Škotske Hamish Fraser pa je dejal, da prihaja ta novica v času, ko v regiji slavijo 25. obletnico ustanovitve šol z gaelskim učnim jezikom. »Sedanja investicija potrjuje, da je zagotovitev pouka v gaelskem učnem jeziku najboljši način, da preprečimo, da bi se to naše bogato jezikovno izročilo v pri- Okcitanski župan kljub sodni odredbi ne bo odstranil dvojezičnega napisa Več sto ljudi se je sredi decembra zbralo v okcitanski vasi Vilanova de Ma-galona (v francoščini se vas imenuje Vil-leneuve-les-Maguelone) z zahtevo po spoštovanju okcitanskega jezika in krajevnega župana Noela Segure. Segura se je namreč uprl odredbi sodišča, ki je od njega zahtevalo, naj odstrani krajevne napise v okcitanskem jeziku, ki jih je na začetku vasi župan namestil ob napisih v francoščini. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP je župan dejal, da je pripravljen prevzeti odgovornost in nositi posledice z namenom, da na koncu zmaga v vojni s francoskim sodstvom; če bo treba, bo s svojim sodnim bojem prišel vse do vrhovnega sodišča. »Nihče nima pravice trditi, da so regionalni jeziki mrtvi,« je v zvezi s tem dogajanjem izjavil župan. Postopek proti županu je na sodišču sprožil član Republikanskega gibanja za javno zdravje Robert Hadjadj. To gibanje nasprotuje jezikovni raznolikosti v francoski republiki in je vložilo tožbo proti županu iz prepričanja, da bi lahko vozniki napačno razumeli dvojezično oznako; tako so namreč zapisali v tožbi. Sodišče je njihovo utemeljitev sprejelo, vendar župan vztraja in zagotavlja, da okcitanskih tabel ne bo odstranil. Pri tej bitki Segura ni osamljen. Podpirajo ga člani Instituta za okcitan-ske študije, zasebnih okcitanskih šol Ca-landretas, evropska poslanca Francois Alfonsi in Catherine Greze, pa tudi številni okcitanski izvoljeni predstavniki, med njimi več županov, ki so se zbrali ob sporni tabli in javno množično podprli župana. Evropska poslanka Catherine Greze je tudi naslovila pisno vprašanje na evropsko komisijo v zvezi z zadržanjem Francije do jezikovne različnosti ter Francijo pozvala k udejanjanju evropskih načel o manjšinskih jezikih. hodnje izgubilo. Prav zato ostaja ta šola za nas pomembna prioriteta in zagotovitev dodatnih sredstev bo še izboljšala učinek naših prizadevanj za jezik,« je poudaril. Direktor urada za gaelski jezik Bord na Gaidhlig John Angus Mackay je izrazil zadovoljstvo, ker so pogajanja med odborom in deželnimi oblastmi obrodila zaželene sadove, predstavnik nevladnih organizacij John Macleod pa je, ob zahvali Alanu Camp-bellu za opravljeno dolgoletno delo, poudaril še zlasti dejstvo, da je prav investicija za dograditev šole najpomembnejše, kar gaelski jezik v teh krajih sedaj potrebuje. Gul previdno ponuja roko Kurdom Novinar obsojen na 138 let zapora Turški predsednik Abdulah Gul je ob koncu leta 2010 obiskal jug države, kjer sestavljajo velik del prebivalstva Kurdi. V svojih javnih nagovorih je dejal, da je sicer turščina uradni jezik države, vendar je različnost bogastvo Turčije; poslanico je prebral tudi na lokalni kurdski televiziji. Gul je dejal, da je prišlo v zadnjih desetih letih v Turčiji do velikih sprememb, ne samo v gospodarstvu, ampak tudi v svoboščinah ter pravnih in demokratičnih standardih. Nekatera vprašanja, o katerih je bilo pred leti prepovedano govoriti, so danes predmet vsakodnevnih pogovorov. Vendar je bilo v predsednikovem govoru veliko previdnosti. Dejal je, da so vsi državljani enaki in imajo pravico do zastopanosti v javnosti, ne glede na njihov etnični izvor, poudaril pa je tudi, da morajo vsi soglašati pri načelu, da je Turčija skupna domovina vseh državljanov in da skupaj delijo tradicije ter da soglašajo o načelnih vprašanjih. Takih pojavov se je treba po njegovi oceni bati. S tem je odgovoril voditelju razpuščene Stranke za demokratično družbo Ahmetu Turku, ki je pred kratkim ponovno zahteval večjo avtonomijo za Kurde in rabo kurdskega jezika v javnosti ter učenje kurdščine v šoli kot drugega jezika. Da se stvari ne izboljšujejo kaže tudi dejstvo, da je prav na dan predsednikovega obiska sodišče obsodilo na 138 let zapora Ermina Demirja, bivšega urednika dnevnika v kurdskem jeziku Azadiye Welat. Obtožen je bil, da je v dnevniku promoviral Kurdsko delavsko stranko PKK, ki je v Turčiji prepovedana pod obtožbo terorizma. Zaman jer bilo stališče zagovornika, ki se je skliceval na svobodo izražanja in opozarjal, da ni nobenega dokaza o morebitni pripadnosti obtoženega novinarja tej stranki. Paragvajski parlament izenači • • I /—- • v v v • jezik Guarani s španščino Paragvajski parlament je tik pred božičnimi prazniki odobril zakon o jezikih. Ta zakon obvezuje vse javne ustanove, da uporabljajo tudi jezik guarani, kot to sicer že določa ustava, ki pa je doslej niso spoštovali. Zakon mora še potrditi vlada, kar pa je. Glede na notranjo ureditev, zgolj formalnost. Zakon določa, da bodo morale vse javne ustanove izdati vsa sporočila, ki jih sedaj objavljajo samo v španščini, tudi v jeziku guarani. Aktivistka za uveljavitev je- zikovnih pravic Perla Alvarez je v zvezi s tem v intervjuju za Radio Viva dejala, da gre za zelo pomemben zakon za državo, »kjer še vedno obstaja diskriminacija glede na jezik, ki ga kdo uporablja.« Dodala je, da do diskriminacije pride, kadar država ne jamči državljanom vseh pravic in poudarila, da gre v primeru jezikovnih pravic za zahtevo, da država zagotovi vsem državljanom, »da lahko živijo v svojem jeziku«. Pojasnila je tudi, da paragvajska država sedaj deluje samo v špan- ščini, kar pomeni, da državljani ne morejo v odnosu z oblastmi rabiti svojega jezika, ampak ga morajo zamenjati s španščino. V zvezi s tem je treba poudariti, da paragvajska ustava že določa, da je jezik Guarani poleg španščine uradni jezik v državi. Po popisu prebivalstva iz leta 2002 je kar 27 odstotkov prebivalstva države enojezičnih, kar pomeni, da španščine ne razumejo. Večina teh prebivalcev ni opravila niti obveznih šestih razredov osnovne šole. Ko se tako na primer zatečejo v bolnišnico, ne prejemajo oskrbe v jeziku, ki ga razumejo. Kar pa zadeva sodišče, statistike kažejo, da v 90 odstotkih obravnav udeleženci v sodnem postopku govorijo samo guarani; izjave revežev, ki si ne morejo privoščiti tolmača, so v zapisniku navedene samo v španščini, ne da bi imeli prizadeti možnost, da preverijo, ali zapisano besedilo res ustreza izrečenim besedam. Zakon o jezikih naj bi torej za-jamčil vsem državljanom pravico do prevoda na državne stroške, vse dokler ne bodo vsi državni uradniki obvladali obeh jezikov. 1 8 Nedelja, 16. januarja 2011 NEDELJSKE TEME Kako se oceni stres na delovnem mestu? Najprej mora podjetnik, skupaj z odgovornim za varnost pri delu in s pomočjo pristojnega zdravnika za delo, opraviti preliminarni pregled morebitnih stresnih situacij na osnovi določenih parametrov. Pri tem mora programirati časovni presledek ter določiti metodologijo ocene. POMEMBNA SPOROČILA SDGZ IN PODJETJA SERVIS Zapadlosti in predstavitev prošenj v prvem delu leta 2011 -/ Prepoved kompenzacij v primeru terjatvenih zahtevkov Davčna uprava je poostrila preglede, da bi preprečila čezmerno uporabo in koriščenje neobstoječih kreditov. S l.januarjem 2011 je prepovedana kompenzacija kreditov v primeru terjatvenih zahtevkov in povezanih zneskov, ki presegajo 1.500 evrov, za katere je zapadel termin plačila. Torej, ob istočasni prisotnosti zapadlih in neporavnanih kompenzacijskih kreditov in terjatvenih zahtevkov, mora zavezanec poskrbeti za plačilo le-teh preden kompenzira kredite. V nasprotnem primeru je podvržen sankcijam. Sankcije so precej visoke. V slučaju opravljene kompenzacije, ne da bi pri tem upoštevali predvidenih omejitev, se bo upoštevalo sankcijo v višini 50% celotnega zneska dolga, ki ni bil poravnan pred samo kompenzacijo. Ministrstvo za ekonomijo in finance mora izdati še nekaj navodil v prid zavezanca, s katerimi bo mogoče poravnati zapadle terjatvene zahtevke s kompenzacijo. Prispevki za podjetja - zapadlosti za predstavitev prošenj v prvem delu leta 2011 Za podjetnike je začetek leta najugodnejše obdobje za pridobitev javnih prispevkov pri določenih investicijah. V tem času so namreč v teku roki za predstavitev prošenj na osnovi nekaterih razpisov, predvidenih v deželni in evropski zakonodaji. Poglejmo na kratko, katere so možnosti za podjetja v tem začetku leta 2011. a) prispevki za trgovska, gostinska in servisna podjetja ta nakup opreme, elektronsko poslovanje (software in hardware), postavitev alarmnih sistemov, certifikacijo kakovosti, posodobitev prostorov. Termin za predstavitev prošenj zapade 31. januarja 2011. Slednje je treba predstaviti na pristojni CAT (Centro di As-sistenza Tecnica). Predvidena investicija ne sme biti nižja od 4.000,00 €, maksimalni fi-nansiran strošek pa je 26.000,00 €. Izjema so alarmni sistemi, za katere mora biti strošek višji od 1.500,00 €. Prispevek se giblje med 30 in 50% sprejemljivih stroškov, odvisno od tipa opravljene investicije. Tip investicije vpliva tudi na lestvico prošenj; podjetja, ki bodo više postavljena na lestvici, bodo imela več možnosti za dejansko pridobitev prispevka. b) evropski razpis POR FESR za elektronsko poslovanje Ta evropski razpis je bil objavljen 29. decembra 2010 v Uradnem listu Dežele FJK. Od tega datuma je začel potekati 90-dnevni termin za predstavitev prošnje na pristojno Trgovinsko zbornico. Zapadlost je torej 29. marca 2011. Razpis je namenjen vsem malim in srednjim podjetjem, ne glede na dejavnost. Predvidene investicije morajo biti usmerjene na vzpostavitev, nadgradnjo in promocijo spletnih strani, ki se nagibajo k elektronskemu poslovanju, ter na pridobitev svetovalnih storitev v zvezi z elektronskim trgovanjem. Minimalni znesek investicije je 3.000,00 €, maksimalni pa 30.000,00 €. Višina prispevka je 50%, in sicer v režimu »de minimis«. Sprejemljivi stroški so nakup hardware za eno kompletno delovno pozicijo, nakup informatskih sistemov in software za širjenje elektronskega trgovanja, kon-zulence, stroški za prevode in promocijo itd. Sprejete bodo prošnje, ki bodo najvišje postavljene na lestvici, in sicer na osnovi določenih parametrov. c) prispevki za gostinska in turistična podjetja za povečanje in izboljšanje struktur Ta razpis iz deželne zakonodaje se nanaša na razmeroma visoke investicije, in sicer od minimalno 20.000,00 € do maksimalno 400.000,00 €. V poštev pridejo stroški za posodobitev strukture (npr. protipožarne naprave, električna napeljava, premostitev arhitektonskih omejitev), za izredna popravila, povečanje in prenovitev stavb ter za nakup opreme in pohi-štva.Olajšava je obenem predvidena za izgradnjo parkingov (vključno z nakupom zemljišča). Prošnjo je treba predstaviti na pristojno Trgovinsko zbornico vse do 1. marca 2011. Prošnje so finansirane na osnovi lestvice, pri kateri imajo turistična podjetja (hoteli, turistični apartmaji, itd., ampak ne bed & breakfast) nekaj več možnosti od gostincev. V primeru odobritve je prispevek v višini 50% sprejemljivih stroškov. č) deželni nepovratni prispevki za obrtnike Deželni prispevki v korist obrtnikom nimajo točno določenega roka za predstavitev prošnje na Trgovinsko zbornico, tako da se lahko za prispevek zaprosi čez celo leto. Glede na to, da velja kronološki vrstni red, pa imajo več možnosti tista podjetja, ki se prijavijo v prvem delu leta. Poglejmo kratek seznam možnosti, ki se ponujajo obrtnikom: 1) olajšave v korist umetnostne obrti, tradicionalnega obrtništva ter proizvodnjo oblačil po meri (samo če podjetje deluje v urbanih predelih) 2) olajšave za prilagoditev struktur in opreme 3) olajšave za pridobitev konzulenc, vezanih na inovacije, kvaliteto, certifikacijo proizvodov, organizacijo podjetja ter izboljšanje okolja in pogojev na delovnem mestu 4) olajšave za analizo izvedljivosti ter ekonomsko - finančne konzulence v zvezi z novimi ekonomskimi pobudami 5) olajšave za sodelovanje na sejmih, razstavah in drugih pobudah v Italiji in na tujem 6) olajšave za prodobitev kvalifikacije za izvajanje javnih del 7) olajšave v korist novemu podjetništvu (ne za investicije, ampak za plače delavcev in izobraževanje) 8) olajšave za nasledstvo v podjetju Pri vseh navedenih prošnjah veljajo naslednja osnovna pravila: prošnje se predstavi na osnovi predračunov vse fakture, ki se nanašajo na investicijo, morajo biti izdane po predstavitvi prošnje podjetja morajo spoštovati t.i. pravila »de minimis« ni mogoče predstaviti več različnih prošenj za enako investicijo prispevek je odobren običajno po nekaj mesecih, dejansko nakazan pa šele po zaključeni investiciji. Sicer se lahko zaprosi tudi za anticipacijo, vendar pod pogojem ustrezne bančne garancije. Slovensko deželno gospodarsko združenje je preko svojega servisnega podjetja Servis doo na razpolago vsem interesentom za dodatna pojasnila v zvezi z navedenimi možnostmi ter za pripravo in asistenco pri predstavitvi prošenj. Obenem boste lahko dobili informacije o ostalih olajšavah, kot so deželni protikrizni ukrepi, prispevki za raziskovanje, razvoj in inovacije ter druge možnosti. Info: tel 040 6724839, mail info@ser-vis.it. Novi predpisi v zvezi z oceno stresa na delovnem mestu 31.decembra so stopili v veljavo novi predpisi v zvezi z oceno stresa na delovnem mestu (»stress lavoro-correlato«). Vsako podjetje, ki zaposluje osebje, bo moralo od tega datuma dalje začeti z ocenjevanjem stopnje stresa med uslužbenci. Zakaj je treba oceniti stres na delovnem mestu? Do maja 2008, ko je stopil v veljavo zakon 81/08 (t.i. Enotno besedilo o varnosti pri delu), zakonodaja ni ščitila delavcev pred stresnimi situacijami. Delodajalec je bil dolžan zaščititi delavce pred hrupom, kemičnim tveganjem, pretiranimi fizičnimi napori, padci z višine, udarci itd., torej pred dejavniki, ki vplivajo na fizično zdravje človeka in povzročajo poškodbe in bolezni. V zvezi s psihičnim zdravjem delavca pa delodajalec ni imel nikakršnih obveznosti. Z novimi predpisi se je situacija spremenila. Tudi psihično stanje delavcev je dobilo zaščito, saj t.i. stres predstavlja faktor tveganja za zdravje in varnost na delovnem mestu. Delavec, ki je stresiran, bo prej zbolel in se prej poškodoval, zaradi česar mora podjetnik vzpostaviti vse možne ukrepe, da se njegovo stresno stanje odpravi ali vsaj zmanjša. Kako se oceni stres na delovnem mestu? Najprej mora podjetnik, skupaj z odgovornim za varnost pri delu in s pomočjo pristojnega zdravnika za delo, opraviti preliminarni pregled morebitnih stresnih situacij na osnovi določenih parametrov. Pri tem mora programirati časovni presledek ter določiti metodologijo ocene. Če na osnovi tega preliminarnega pregleda ugotovi, da obstajajo stresne situacije, mora podjetje vzpostaviti posebne ukrepe, kot so individualni sestanki, vprašalniki, intervjuji, focus group itd. Če pa teh situacij ni, je dovolj, da se metode in rezultate valutacije stresa opišejo v dokumentu o valutaciji tveganja. Za informacije se lahko javite v uradih Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in povezanega podjetja Servis (tel. 040 6724839). Obveznost registra za odpadke tudi za odpadke iz gradnje in izkopov Z decembrskim zakonodanjim odlokom 205/2010 bodo tudi prevozniki lastnih ne-nevarnih odpadkov iz gradnje in izkopov (koda 170.XXX) morali odslej izpolnjevati, poleg formularja za prevoz odpadkov, tudi register za odpadke (»registro di carico e scarico rifiuti«). Ta obveznost je predvidena za podjetja, ki se niso vpisala v SISTRI oz. katerih vpis je bil neobvezen (proizvajalci nenevarnih posebnih odpadkov z manj kot 11 zaposlenimi). Podjetja bodo torej morala nabaviti register, slednjega pa overoviti na Trgovinski zbornici in hraniti na sedežu podjetja ter vanj redno vpisovati prepeljane količine odpadkov, ki izhajajo iz lastne dejavnosti in ki so vpisana v formularje za prevoz odpadkov. Slednje morajo podjetja izpolnjevati pri vsakem prevozu iz gradbišča na deponijo oz. odpad. Novi pravilnik za mestne odpadke v tržaški občini Občina Trst je konec leta prenovila svoj pravilnik za mestne odpadke v tržaški občini. Glavno novost pravilnika predstavlja obveznost oddajanja določenih tipologij odpadkov izključno preko ločenega zbiranja v cestne zabojnike oz. centre za zbiranje odpadkov oz. neposredno smetarski službi v lokacijah, kjer je oz. bo ta servis aktiven in po pravilih, ki jih slednji določa. To velja npr. za odpadke iz papirja in kartona, embalaž (steklene, plastične oz. pločevinke), rabljenih oblačil, baterij, idr. Ostale tipologije ne-zajetnih odpadkov se lahko, zaprte v vreče, odvrže v cestne zabojnike za mešane odpadke. Odpadkov pa ni na nikakršen način dovoljeno puščati izven zabojnikov. Posebne odpadke, kot je to veljalo do sedaj, morajo podjetja sama odstranjevati oz. se posluževati avtoriziranih prevoznikov. Izjema so posebni odpadki, ki jih občina enači z mestnimi (t.j. rifiuti urbani as-similati) do največ 10 kg/m2/leto oz. 0,1 m3/m2/leto glede na površino, ki je podvržena plačevanju davka na odpadke (TARSU). Seznam teh odpadkov najdete v pravilniku samem, ki je na razpolago na spletni strani SDGZ in tržaške občine (www.retecivica.trieste.it). Odpadna olja jestvinskega izvora morajo podjetja odstranjevati kot ostale posebne odpadke in se torej za odstranjevanje posluževati avtoriziranih prevoznikov. Javna služba je odgovorna za čiščenje javnih površin, prepovedano pa je metati kakršenkoli material ali oljnate tekočine v cestne jaške in kanale. Lastniki nezazidanih zemljišč morajo poskrbeti, da na slednjih niso prisotni odpadki. Prepovedano je plakatiranje cestnih smetnjakov ter puščanje letakov na javnih površinah objektih, cestni signalizaciji, semforjih ipd. Koncesionarji javnih površin in parkirišč morajo poskrbeti za vsakodnevno čistočo območja v koncesiji. Odpadke, ki izhajajo iz teh površin je prepovedano poriniti izven slednjih ali jih pomesti v cestne jaške. Javni lokali morajo vsekakor ob vhodu in na vsako mizico oz. zunanji pult postaviti vsaj en pepelnik. V primeru dostave mora prevoznik poskrbeti, da za sabo zapusti območje, kjer je opravljal svojo dejavnost, čisto. Odgovorni za gradbišča morajo poskrbeti, da iz vozil ne bodo uhajale tekočine ali drugi materiali, ki bi lahko umazali javne površine oz. zamašile cestne jaške. Glede odstranjevanja snega in ledu s pločnikov pa velja pravilo, da morajo lastniki (javne ustanove ali zasebniki) ter trgovci in gostinci, v primeru snega in ledu, počistiti pločnik pred svojimi nepremičninami, obrati oz. skladišči, ki se nahajajo na javni cesti do dolžine dveh metrov ter sneg in led odvreči na kraj ceste, tako da je prehod peščev neoviran. To velja tudi za imetnike koncesij na javnih površinah. Sankcije v primeru nespoštovanja pravil so navedene v četrtem delu pravilnika in gredo npr. za nedovoljeno odlaganje odpadkov v zbiralnike namenjene za ločeno zbiranje od 75€ do 450€. Za nedovoljeno odlaganje posebnih, zajetnih in nevarnih odpadkov v zbiralnike je predvidena globa od 250€ do 1500€. Ista kazen doleti tiste, ki nedovoljeno puščajo ali lepijo propagandne letake. Za tiste, ki imajo v koncesiji javne površine pa veljajo kazni od 150€ do 900€ v primeru, da koncesionar ne poskrbi za čistočo območja v koncesiji; to velja tudi za površine pred javnimi lokali, ki niso v koncesiji. Ista globa se naloži tudi v primeru zamašenja jaškov s strani gradbišč. Nova tarifa za kontrolo izpušnih plinov (Bollino Blu) v občini Trst Občina Trst je z odločbo št. 573 z dne 13.12.2010 določila za leto 2011 povišanje tarife za kontrolo izpušnih plinov "Bollino Blu" na 12,50€. Odločba je dostopna na spletni strani SDGZ. Plastične vrečke Trgovine lahko porabijo tiste, ki so bila v skladišču na dan 31.12.2010. Prepoved uporabljanja plastičnih vrečk sicer velja od 1. januarja, vendar se trgovine lahko prej znebijo tistih, ki jih imajo v skladišču na dan 31. decembra 2010. Supermarketi bodo imeli čas do 30. aprila, velike prodajne strukture do 31. avgusta, manjše trgovine pa še za eno leto, do 31. decembra 2011, kupci pa ne bodo smeli plačati starih vrečk, katerih se trgovci »znebijo«. Tako je pojasnilo na svoji spletni strani Ministrstvo za gospodarski razvoj v tiskovnem sporočilu z dne 30. decembra. Št. 125 i.podlistek * . -M. r . qorica@ssorq.eu - iS 16. 1. 2011 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Slovenska prosveta, MOSP in ZCPZ-Trst Pobuda mladih: etika in prihodnost Bo z evropsko civilizacijo izginilo tudi krščanstvo, ki je to civilizacijo porodilo? Bo krščanstvo poskrbelo samo za dostojen pogreb stare Evrope, ali pa lahko zaneti novo rojstvo? To so vprašanja, ki bodo predmet srečanja, namenjenega mladim (okvirna starost 18-30 let), ki nosi izzivalni naslov: »Ali bo z Evropo izumrlo tudi krščanstvo?« V petek, 21. januarja, ga bo ob 18.00 v prostorih Peter-linove dvorane v ul. Donizetti 3 v Trstu vodil filozof, teolog in pisatelj, predavatelj na univerzah v Ljubljani in Toulou-su, leta 2000 dobitnik Rožančeve nagrade frančiškanski pater dr. Edvard Kovač. Pogovor z dr. Kovačem je zamišljen kot prvo v vrsti mesečnih srečanj o položaju in prihodnosti sveta in o etičnih ter drugih izzivih za mladega človeka. Srečanja bodo uvedli ugledni gostje, strokovnjaki na svojem področju, vendar bodo glavno besedo na njih imeli mladi, ki si bodo lahko izmenjali mnenja, izkušnje in poglede. Srečanja bodo potekala v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti, 3 z začetkom ob 18.00 okvirno vsak tretji petek v mesecu tja do poletja. Na programu bo obravnava aktualnih tem iz vsakdanjega življenja, Dr. Edvard Kovač politike, kulture, vere, in sicer pod vidikom prihodnosti, ki nas čaka, in etičnega pristopa, ki lahko to prihodnost osvetli in osmisli. Do junija bodo prišle na vrsto naslednje teme: »'Sveto' v kinematografiji med svetostjo in pornografijo« (25. februarja 2011, p. Andraž Arko); »Ali je tradicionalni družini odklenkalo?« (izjemoma sobota, 12. marca 2011, p. dr. Christian Gostečnik); »Ali bi Jezus Kristus danes šel na volitve?« (15. aprila 2011, dr. Ivan Štuhec); Zakaj islam ne pozna renesanse (20. maja 2011, dr. Igor Škamperle). Sklepni piknik s kritičnim pogledom na prehojeno pot te nove pobude mladih in napovedjo počitniškega »ustvarjalnega brezdelja« bo 26. junija 2011 vodil p. dr. Edvard Kovač. Mladinski dom - Gorica Beli izziv 2010 Izzivi, kot alternativa klasičnim počitnicam, so že tradicija med dejavostmi, ki jih Mladinski dom iz Gorice ponuja svojim članom. Izzivi so lahko glede na čas in kraj dogajanja različno "obarvani'. Utečenemu poletnemu Zelenemu izzivu v naravi se je pridružil Beli izziv na snegu, v bodoče sta še v načrtih Modri pri morju in Sivi (tečaj planinarjenja in plezanja) izziv. Od 27. do 29. decembra se je v Žab-nicah drugič odvijal Beli izziv 2010. Petnajst nadebudnih gojencev se je z voditelji podalo na tridnevno zimovanje v kočo Sv. Jožefa, s preprostim namenom, da preživi nekaj dni v stiku z naravo, ki jo je belina snega očarala in z mrazom, ki utegne dejavnosti otežkočiti, če se mu ne primerno zoperstavimo. Glavno pa je bilo preživeti dragocene in sproščene trenutke s sovrstniki in starejšimi voditelji. Raznolika skupina se je ujela in sodelovala ter pokazala zanimanje za ponujene predloge. Disciplinskih problemov ni bilo, saj niso bili predvideni in časa zanje je zmanjkalo .... Program je predvideval igre na snegu, skupinske igre in dinamike v koči, izlet v Zajzero, nočni pohod, ogled filma, pogovor o prijateljstvu, žaganje drv, kurjenje, kuhanje, pomivanje posode in pospravljanje. Posebne razmere snega so omogočile gradnjo iglooja. Čas je sicer preganjal in prisilil, da so fantje in dekleta ledenemu zavetišču omejili razsežnosti. Igloo so dokončali zadnji dan, vseeno pa so lahko spoznali tehniko gradnje, kjer se uporablja sneg in vodo. Vezna masa je hitro učinkovala in pri tem so se še naučili kako se človek brani pred mrazom in prav led nudi toplo zavetje. Morda bo poleti mogoče spoznati kako lahko sonce osvežuje... Zato prav lep pozdrav do prihodnjega izziva: zelenega?, modrega?, ali mogoče sivega? Ali pa kar... mavričnega! Kulturno-verski list Dom Dan emigranta in pomen televizijskih programov v slovenščini Prva številka kulturno-verskega lista Dom v novem letu je posvečena 49. uspešni izvedbi Dneva emigranta, tradicionalnega praznika Slovencev vi- Informacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_gorica@libero.it demske pokrajine, ki je potekal 6. januarja v cerkvi Sv. Frančiška v Čedadu. Bogata ponudba letošnjega Dneva emigranta s tragedijo «Lena iz Topo-luovega», ki jo je predstavilo Beneško gledališče, z radijskimi posnetki iz petih oddaj, ki jih vsak teden snema slovenska skupnost iz Benečije in z glasbenimi utrinki lanskega sejma Beneške pesmi je močno poudarila, da Slovenci so nepogrešljiva dodana vrednost za videmsko pokrajino. To poudarja, na prvi strani Doma, glavni urednik Ezio Gosgnach, nanašajoč se na govor učiteljice Miriam Simiz, ki je na Dnevu emigranta v imenu Slovencev videmske pokrajine podčrtala pomen dvojezične šole v Špetru, učnega vzorca, ki zadobiva ugled na deželni in evropski ravni. Dvojezično šolstvo je močno odjeknilo v govoru deželnega odbornika za kulturo Elia De Anne, ki je podčrtal, da je pomembno podpirati poučevanje deželnih jezikov, kot znak vzgoje v duhu večjezične Evropske stvarnosti. V uvodniku predsednik Doma Marino Qualizza vošči bralcem uspešno pot v duhu modrosti, spoštovanja in prave svobode. V tem duhu naj se nadaljuje sodelovanje s Slovenijo, s cerkvenimi skupnostmi in z dvojezično šolo v Špetru, ki potrebuje enoten in primeren sedež, da bi čimboljše opravila svoje poslanstvo. Qualizza ponuja pregled najpomembnejših dosežkov Slovencev v vi-demski pokrajini in sicer nastavitev dvojezičnih tabel v šestih občinah Nediških dolin, z izjemo Dreške občine ter vidljivost slovenskih programov z uvedbo digitalne televizije. Na notranjih straneh pestrijo vsebino Doma želja Slovencev videmske pokrajine po svojem prostoru v programskem sporedu deželne Rai, uporaba denarja zaščitnega zakona s strani beneških občin, nedavno srečanje beneške delegacije z videmskim nadškofom Brunom Mazzoccatom ter predlog o ustanovitvi dvojezične šole v Tipani, da bi se rešili pred varčevalnimi ukrepi s strani vi-demske pokrajine in dežele, ki ogrožajo obstoj tamkajšnih šolskih ustanov. PD Vrh sv. Mihaela Pestro delo med prazniki Na božično vigilijo so otroci pevskega zbora Pd Vrh sv. Mihaela in skavti SZSO raznašali betlehemsko lučko miru. Kljub dežju, so tudi najmlajši člani šli od hiše do hiše, pustili lučko, domačim pa zapeli božično pesem ter voščili vesel božič in srečno novo leto. Ko so otroci oddali še zadnjo lučko jih je čakalo odlično kosilo v gostilni Devetak. Drugi podvig OPZ, v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov iz Gorice, je bil nastop ob živih jaslicah v Postojnski jami. Otroke so tokrat spremljali sovaš-čani in prijatelji iz bližnjih vasi. Vesela druščina si je ogledala Predjamski grad, nato so se otroci z zborovodkinjo Karen Ulian ter s pomočnicama Niko Cotič in Mihaelo Deve-tak odpravili do jame. Najprej so imeli krajši nastop pred jamo, nato so se z vlakom popeljali v notranjost. Po ogledu živih jaslic so otroci v koncertni dvorani ubrano in doživeto zapeli nekaj božičnih pesmi, ki so mimoidočim pričarale skrivnosti Božiča. Ob Božiču je ponovno oživelo tekmovanje »Jaslice pri nas doma«, ki ga PD Vrh sv. Mihaela organizira z namenom, da bi lahko postavljanje jaslic ljudi živo opominjalo na to, da je vendar »Božič verski praznik in ne neskončna izložba lučk, paketov, jelk ter nasmejanih rdečelinih in belobradih mo-žičkov«, kot je v uvodnem pozdravu predsednica Katia Tom-sič nagovorila prisotne ob nagrajevanju zmagovalcev. V skupini otroških jaslic sta se letos izkazali sestri Anisja in Zarja Volčič, v kategoriji mladih sta bila nagrajena Damjan Fantin in Matjaž Ulian za jaslice, ki sta jih postavila v vaški cerkvi, med odraslimi pa je zasluženo zmagala Elena Murenec. Ob tej priložnosti je OPZ Vrh sv. Mihaela uprizorili kratko božičnico z naslovom »Božična misel« v režiji Tatjane De-vetak, Tjaše Devetak in Karen Ulian. Posrečeno prepletanje božičnih pesmi, ki so jih otroci zapeli ob spremljavi kitare in poezij na božično vsebino, je v zbranosti domače cerkve prebudilo najgloblji pomen Svete noči. Galerija Ars in Kulturni center Lojze Bratuž Dve zanimivi razstavi na Goriškem Živa likovna govorica je tema razstave Milojke Nanut, ki jo bodo v Galeriji Ars na Travniku v Gorici predstavili v torek, 18. januarja 2011 ob 18. uri in bo na ogled med delovnim urnikom Katoliške knjigarne. Umetnico bo predstavila Tatjana Pregl Kobe. Za umetnico Milojko Na-nut velja značilnost spontanega in oplemenitenega likovnega rokopisa. Vedno slika tako kot čuti, vidi in si želi. V njenem opusu so lastne podobe in dela, ki nastajajo neobremenjeno kot želja po likovnem izpovedovanju. Milojka Nanut je doma v Ilirski Bistrici. Diplomirala je na Visoki strokovni šoli v Ljubljani pod mentorstvom prof. Darka Slavca. V razstavnih prostorih Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici bo v četrtek, 20. januarja 2011, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom "V čarobnem svetu lutk". Kostumogra-finja Breda Varl bo predstavila svoje lutke in scenografije. Za glasbeni poklon bo poskrbel otroški pevski zbor OŠ Josip Abram iz Pevme, ki ga vodi Marta Ferletič. Ogled ob prireditvah ali po domeni do torka, 8.marca 2011. 20 Nedelja, 16. januarja 2011 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Vnaprej igrani tekmi A-lige Inter spet igra kot v starih časih MILAN - Leonardov Inter igra kot prerojen in je z zmago proti Bologni s 4:1 napovedal vrnitev v boj za naslov prvaka. Posebno razpoloženi so bili Interjevi napadalci. Prvi gol je sicer dosegel vezist Stankovic (20. min.), nato pa sta se razigrala Milito (30.) in Eto'o (63. in 72.), častni gol za Bologno pa je dosegel Gimenez (78.). Bologna je na zadnjih treh gostovanjih osvojila sedem točk, tokrat pa se je Inter z njo poigraval kot mačka z mišjo. Po osmih minutah je izvedel že tri kote, po 30 minutah je bilo že vsega konec. Leonardo lahko spet računa na razpoloženega Milita, najboljšo tekmo letos pa je odigral tudi Maicon. Zgodba zase je Eto'o, ki je z dvema goloma svojo letošnjo bero povečal na 23 golov v 26 tekmah. Ka-petan Javier Zanetti je odigral svojo 519. tkemo za Inter, s čimer se je po številu nastopov izenačil z Bergomijem. Čeprav je publika v Neaplju vroča, je tekma proti FiorentIni ni vžgala, saj je bila dolgočasna in brez pravih priložnosti. Starteg gostov Mihajlovic je z zaprto postavitvijo ekipe (v napadu je bil Gilar-dino sam) onesposobil napad Napoli-ja(Brez diskvalificiranega Hamsika) in imel v prvem polčasu celo terensko premoč. Šele ko je trener Napolija (prepozno) vzel iz igre bledega Argentinca Soso in poslal v ogenj Gargana, je Napoli igral bolj živahno, priložnosti pa si ni priigral. Vodilni Milan bo danes igral v Lec-ceju. Palermo bo že ob 12.30 igral v Ca-gliariju in vse kaže že od začetka s tremi Slovenci hkrati. Ob Iličicem in Bačinovi-cem bo v ligi debitiral branilec Andjel-kovič, ki se je v sredo zelo izkazal na pokalni tekmi proti Chievu. Vrstni red: Milan 40, Napoli 37, Lazio 34, Roma in Inter 32, Palermo in Juventus 31, Udinese 27, Sampdoria 26, Fio-rentina 24, Genoa in Cagliari 23, Bologna, Chievo in Parma 22, Catania 21, Cesena 19, Lecce 18, Brescia 15, Bari 14. (Inter dve tekmi manj, Sampdoria, Fiorentina, Genoa in Cesena tekma manj, Bologna tri točke manj) Danes: ob 12.30 Cagliari - Palermo, ob 15.00 Brescia - Parma,Catania - Chie-vo, Cesena - Roma, Genoa - Udinese, Lazio - Sampdoria, Juventus - Bari, ob 20.45 Lecce - Milan. Gol, ki ga je dosegel Stankovic v Milanu ansa OB ZAVRNITVI KANDIDATURE OBEH GORIC Egocentrična Ljubljana bi lahko bila vsaj malo bolj elegantna »Slovenci so boljši od nas, zagotovo bodo dogradili dvorane, kijih potrebujejo,« je bil prepričan tržaški podžupan Paris Lippi, ko smo ga pred nekaj meseci vprašali, ali bi bil Trst pripravljen gostiti eno od kvalifikacijskih skupin evropskega moškega košarkarskega prvenstva, če bi se pokazalo, da v Sloveniji izfinančnih ali drugih razlogov ne bi mogli do leta 2013 pravočasno razpolagati z dvoranami ustrezne velikosti za tako veliko manifestacijo. Pismo, s katerim je Košarkarska zveza Slovenije (KZS) v petek zavrnila kandidaturo obeh Goric, nedvoumno kaže, da je imel Lippi prav. Že od vsega začetka smo bili skeptični, da ima, resnici na ljubo na hitro izdelana skupna kandidatura Gorice in Nove Gorice, sploh kaj možnosti, da bi naletela na zanimanje v Ljubljani. Navsezadnje ima Slovenija vso pravico, da EP organizira izključno z lastnimi močmi, še posebno, če misli, da to zmore in da se bo zadeva finančno izšla. Razumljivo je, da želi mala in mlada država, ki organizira veliko tekmovanje (med tremi, štirimi najpomembnejšimi na stari celini) pokazati drugim, kaj zmore. Za igranje v Gorici bi bilo nazadnje treba tudi dobiti ustrezno dovoljenje od mednarodne zveze. Pismo KZS županoma obmejnih mest pa vsekakor vsebuje elemente neobčutljivosti centra do svoje periferije in do- gajanja v njej in blizu nje. Veliko bolj elegantno bi bilo, ko bi v Ljubljani vsaj privolili v sestanek z goriškimi pobudniki kandidature. Tisti »obvezali smo se, da bomo delali v interesu slovenskega gospodarstva, košarke in drugih področij«, ki ga navajajo kot prvi razlog za zavrnitev prošnje Gorice, je malo da ne neeleganten in spravlja v zadrego novogoriškega župana Arčona pred njegovim kolegom Romolijem. Da v KZS vlada pravi »ljubljano-centrizem« navsezadnje kaže tudi prava komedija zmešnjav okrog kandidature Kopra, ki je moral kar pošteno dvigniti glas, da so ga v Ljubljani spet vzeli (resno?) v poštev kot morebitnega organizatorja kvalifikacijske faze. Kot Primorci in ljubitelji košarke srčno upamo, da bodo zdaj v Ljubljani pokazali zeleno luč vsaj za Obalo. Navsezadnje se zdi, da bi bilo to precej bolj v interesu »slovenskega gospodarstva in drugih področij « (nastop Italije v Kopru bi, denimo, jamčil za polne tribune in ulice, kar ne velja za vse lokacije, o katerih se je doslej govorilo) kot če bi se, poleg v Ljubljani in Celju, prvenstvo odvijalo v krajih (Maribor, Novo mesto, Ptuj ali Jesenice), kjer so dvorane neustrezne ali jih niti še ni in je vprašljivo, ali jih je tam sploh smiselno graditi. Aleksander Koren KOŠARKA AcegasAps na neugodnem gostovanju V drugem povratnem krogu amaterske A lige odhaja AcegasAps danes na gostovanje k Castellettu Ticinu. Ekipa z jezera Maggiore je bila po napovedih strokovnjakov med kandidati za prva mesta, a je nato začela prvenstvo zelo slabo. V zadnjih krogih pa je doživela pravi preporod in dosegla pet zaporednih zmag. Trenutno je s šestnajstimi točkami na 10.mestu. Ekipa je sicer na papirju zelo solidna: pod košema lahko računa na izkušena naturalizirana Ar-gentinca Masiera (200 cm, krilo, več kot 11 točk na tekmo) in Prelazzija (205 cm, center, 13,6 točk in skoraj 7 skokov na tekmo), poleg niju pa še na Raminellija (203 cm, krilo, 8,6 točk na tekmo), ki je v prejšnjih dveh letih igral v višji ligi v Jesiju. Od zunanjih igralcev gre omeniti dvajsetletnega Danie-leja Sandrija (krilo, 194 cm, skoraj 13 točk na tekmo), ki je v prejšnjih petih sezonah nastopal za Benetton v najvišji ligi. Dvajsetletni temnopolti Daniele (mama je iz Dominikanske republike) je že pred dvema sezonama presenetil, ko je v Rimu nadomestil poškodovanega Domna Lorbeka in dosegel 10 točk. Iz istega okolja prihaja tudi organizator igre De Nicolao (180 cm, več kot 10 točk na tekmo), ki je prav tako igral v mladinskih reprezantancah. Nekaj izkušenj v A ligi pa ima tudi Andrea Marušič (198 cm, krilo, 9,2 točke na tekmo), sin nekdanjega reprezentanta Jordana in polbrat Jadrano-vega centra Mattea. V sezonah 2006/07 in 2007/08je igral v Vareseju. Tržačana sta bek Giancarlo Palombita, ki prihaja iz Scafatija (Legadue), in trener Furio Steffe. Tržačani so po lepi zmagi nedvomno bolj prepričani sami vase. Napoved za zmago: Castelletto Ti-cino 55%, AcegasAps 45% Marko Oblak DOHA - Azijsko prvenstvo v Katarju Iran - Sev. Koreja 1:0 (0:0). NBA - Beno Udrih je bil najboljši strelec tekme v New Yorku, kjer je v dresu Sacramento King v 40 minutah nasul kratko-hlačnikom 29 točk. V statistiko je vpisal še pet skokov, štiri podaje in pet ukradenih žog. Saša Vujačič je z New Jersey Nets sicer klonil proti aktualnim prvakom Los Angeles Lakers (88:100), vendar pa se je Mariborčan proti svojemu nekdanjemu moštvu odlično odrezal. V 31 minutah na parketu je dosegel 17 točk ter dodal tri skoke in tri podaje in eno ukradeno žogo ter bil drugi strelec mrežic. DAKAR - Španski motociklist Marc Coma (KTM) je skupni zmagovalec letošnjega relija Dakar. Slovenec Miran Stanov-nik (KTM) pa je s končnim enajstim mestom vknjižil najboljšo uvrstitev doslej. VATERPOLO - Moška A2-liga: Pal-lanuoto Treste - Bologna 10:8. NOGOMET - Brez zmagovalca med najslabšo obrambo (Albinoleffe) in najslabšim napadom (Triestina) »Vse« v prvem polčasu Albinoleffe - Triestina 1:1 (1:1) STRELCA: v 22. Cocco, v 33. Della Rocca ALBINOLEFFE (3-4-1-2): Tomasig; Lebran, Passoni, Bergamelli; Zenoni (21.dp Luoni), Hetemaj, Previtali, Piccinni; Bombardini; Torri (18.dp Cisse'), Cocco (42.dp Momente'). Trener: Mondonico. TRIESTINA (4-4-2): Colombo 6; Matute 5, Cottafava 6,5, Malago' 5,5, Sabato 5,5; Antonelli 6, Lunardini 6, Gerbo 6,5 (35.dp Filkor), Testini 6 (42.dp Miramontes); Della Roc-ca 6,5 (33.dp Godeas), Marchi 5. Trener: Salvioni. SODNIK: Pinzani iz Empolija 6,5; OPOMINI: Bombardini, Cottafava, Gerbo, Zenoni. Dvoboj med najslabšim napadom (Triestina) in najslabšo obrambo (Albinoleffe) se je zaključil brez zmagovalca. V Bergamu se je vse zgodilo v prvem polčasu, ko je na gol domačih odgovoril po enajstih minutah Della Rocca. V drugem delu srečanja nobeno od dveh moštev ni imelo dovolj hrabrosti, da bi tekmo poskušalo zmagati. Za Triestino je točka vsekakor dobrodošla, čeprav bi morda Salvionijevi varovanci - trener je moral tudi tokrat tekmo spremljati s tribune, saj je bil še diskvalificiran - lahko poskušali odnesti celoten izkupiček. Albinoleffe je namreč razočaral in, razen gola, bolj malo ustvaril. V drugem polčasu pa, kot rečeno, je bila igra na dokaj nizki ravni s (pre)številnimi napakami na obeh straneh, da bi lahko kdorkoli zahteval kaj več od točke. IZBIRE - Pri Triestini je Salvioni Matuteju zaupal me- sto na desnem obrambnem pasu, medtem ko je na levi igral Sabato. Po dolgem času je vodil vezno vrsto Lunardini, medtem ko je v napadu Della Rocci pomagal Marchi. Nov nakup Miramontes je sedel na klop za rezerve. Domači trener Emiliano Mondonico je spremenil postavo in postavitev. V obrambi je standardnega diskvalificiranega branilca Salo zamenjal Passoni, za napadalno dvojico pa postavil Bombardinija in tako omogočil Albinoleffeju večjo napadalno učinkovitost. O TEKMI - V uvodnih minutah je Triestina imela prevlado, a igra Tržačanov je bila v znamenju potrpežljivosti: čakali so na pravo priložnost, da bi prišli nasprotniku do živega. Lunardini je takoj prevzel vlogo organizatorja in vsaka žoga je morala preko njega. Antonelli je sicer takoj poskušal z razdalje, a ni pretirano zaposlil domačega vratarja. Na drugi strani je Sabato zadnji trenutek preprečil, da bi Torre uspešneje zaključil. Po kotu je moral poseči še Cottafava, ki je žogo z gol črte oddaljil od kazenskega prostora. Prvo napako so Salvionijevi varovanci drago plačali. Regonesi je z leve podal žogo, ki bi bila v 99% primerov lahek plen obrambe, a Ma-lago' in Sabato sta »zadremala« in tako omogočila Coccu, da je z glavo udaril po usnju in ukanil Colomba. Podobno akcijo bo domača ekipa še dvakrat izvedla v nadaljevanju polčasa, a v obeh primerih bo obramba Triestine za odtenek bolj pazljiva in preprečila najhuje. Po prejetem golu je Triestina povišala tempo igre zlasti po zaslugi Gerba, ki je z nekaj podajami v globino zarezal v domačo obrambo. V 27. minuti je Della Rocca le delno izkoristil predložek soigralca, saj je njegov strel vratar odbil. V 33. minuti pa so Tržačani izenačili: prvo podajo Antonellija z desne ni nihče izkoristil, a do žoge je prišel Testini, ki je tokrat z leve podal v osrčje kazenskega prostora in Della Rocca ni imel težav zatresti mrežo z dveh metrov. Štiri minute kasneje nove podaje Gerba ni izkoristil Testini, ki je žogo poskušal zaustaviti, a po odboju je žoga švignila meter mimo vrat. V drugem polčasu je bilo priložnosti le za vzorec. Še najnevarnejši je bil Della Rocca, ki je v 68. minuti resneje zaposlil Tomasiga s strelom z razdalje. Drugače smo videli le gnečo na sredini igrišča in kup napak. KLJUČNI DOGODEK - Triestini se je tokrat kljub novi hudi napaki v obrambi uspelo rešiti pred porazom. Zadel je Della Rocca, a znova je bila za gol odločilna dvojica zunanjih veznih igralcev Testini-Antonelli. JE ŠLO - Z Lunardinijem in Gerbom je sredina zelo pridobila na kakovosti. In z Novaro bo lahko Salvioni 100% računal tudi na Filkorja. Top: Gerbo je uspešno zaustavljal nasprotnike in tudi nekajkrat lepo podal v globimo. NI ŠLO - V napadu ima Triestina še precej težav in ustvarja premalo. Flop: Marchija tokrat ni bilo na spregled; v drugem polčasu je zelo trpel Matute. Iztok Furlanič B-liga IZIDI 22. KROGA Siena - Pescara 2:1, Albinoleffe - Triestina 1:1, Ascoli - Grosseto 1:2, Cittadella - Portogruaro 1:1, Empoli - Frosinone 2:1, Novara - Padova 1:1, Piacenza - Modena 0:2, Sassuolo - Livorno 1:0, Varese - Torino 3:0, Vicenza - Atalanta 1:1, Crotone - Reggina bo jutri ob 20.45. Siena 22 12 7 3 37:21 43 Novara 22 12 7 3 41:18 43 Atalanta 22 13 4 5 30:18 43 Varese 22 10 8 4 27:15 38 Livorno 22 10 7 5 32:21 37 Torino 22 9 6 7 26:27 33 Reggina 21 9 5 7 26:23 32 Pescara 22 8 7 7 26:25 31 Vicenza 22 9 4 9 26:28 31 Padova 22 7 8 6 32:25 29 Empoli 22 6 11 5 25:21 29 Crotone 21 6 9 6 22:24 27 Modena 22 6 9 7 24:30 27 Grosseto 22 6 7 9 24:29 25 Cittadella 22 6 6 10 25:29 24 AlbinoLeffe 22 6 6 10 25:34 24 Sassuolo 22 6 6 10 24:27 24 Piacenza 22 5 9 9 26:34 21 Triestina 22 4 9 9 17:28 21 Ascoli (-5) 22 6 7 9 22:29 20 Frosinone 22 4 7 11 22:35 19 Portogruaro 22 4 7 11 20:36 19 PRIHODNJI KROG: Ponedeljek, 24.1. ob 20.45 Triestina - Novara / NOGOMET Nedelja, 16. januarja 2011 21 D-LIGA - Krasov prvenstveni nastop na osrednjem tržaškem stadionu Na »Roccu« v Trstu pravi praznik športa O TEKMI - Pravičen 1:1 Krasu je zmago preprečila prečka! Kras Repen - Unione Venezia 1:1 (0:0) Strelca: Ferretti v 73. in Carli v 82. min. Kras: Contento, Bertocchi (od 71. Latin), Tomizza, Giacomi, Carli, Tiziani, Dragosla-vljevic (od 81. D' Aliesio), Fantina (od 65. Ven-turini), Kneževič, Cipracca, Sain. Trener: Kragelj. Venezia: Casini, Casagrande, Cardin, Vianello, Nicoleto, Nicheli, Collauto, Lely, Zubin, Ferretti, Malago. Trener: Cunico. Gledalcev: okrog 1500 (tudi po navedbah kvesture). Z neodločenim izidom so bili po tekmi bolj zadovoljni pri repenskem Krasu. Dru-gouvrščena Venezia, ki je v prvem delu prvenstva rdeče-bele premagala s 5:2, je tako zamudila priložnost, da bi se približala vodilnemu Trevisu. Kras pa je v spodnjem delu lestvice dodal še eno pomembno točko v boju za obstanek. Prihodnji teden čaka Kragljeve fante pomembna, če že ne ključna tekma v boju za obstanek. Rdeče-beli bodo v Repnu gostili Torviscoso. Igranje na tržaškem Roccu je bržkone bolj motiviralo Krasove igralce kot goste, ki so navajeni igrati pred številnim občinstvom. Venezia, kot nam je po tekmi povedal trener Enrico Cunico, šteje okrog 1400 abonentov. Prvi polčas je bil izenačen in ekipi sta si bili enakovredni. Kras se je prvič nevarno približal gostujočim vratom v 36. minuti, ko je Dragosa-vljevic z desne strani podal Fantini (včeraj med boljšimi na igrišču) v kazenski prostor. Slednji je nato streljal proti vratom, žogo pa je branilec odbil v kot. Po visoki podaji s kota bi lahko Giacomi bolje izkoristil priložnost. Njegov strel z glavo pa ni bil dovolj močan, da bi premagal vrataga. Dve minuti kasneje je odločilno posredoval Krasov vratar Contento, ki je tudi trčil v vratnico. Kras se mora nato zahvaliti sodniku Baldicchiju, ki po prekršku kot zadnji mož ni izključil branilca Tizianija. Pokazal mu je le rumeni karton. Že začetek drugega polčasa, ko sta padla oba gola, je bil živahen. V 18. minuti je Ti-ziani zgrešil neverjetno priložnost, po lepem protinapadu 3:2, ki ga je začel Fantina. Tizia-ni je sam pred vratarjem nerodno streljal čez prečko. Črno-oranžno-zeleni gostje so nepričakovano povedli v 73. minuti, ko je Ferretti z glavo (»tap-in«) preusmeril Contentovo odbito žogo v mrežo. Hladna prha za cel Rocco. Pa tako se le ni moralo končati, čeprav bi lahko Venezia v 80. minuti dosegla še drugi gol s Hrvatom Zubinom, ki se je zapletel pred Kra-sovimi vrati. In res, v 82. minuti je Rocco zaplesal z Avsenikovo Na Golici. Po podaji s kota je najvišje skočil 195 centimetrov visoki Alen Carli, ki je žogo poslal naravnost v mrežo. Minuto pred koncem so Krasovi navijači znova stali na nogah. Silovit Tomizzov strel s kakih 35 metrov pa se je žal odbil od prečke. (jng) ISKRICE Vojna številk Koliko gledalcev je bilo včeraj na Roccu? Tisoč, tisoč petsto, celo tri tisoč. Nismo jih prešteli. Kvestura pa je sporočila, da jih je bilo okrog1500. Nestrogi varnostniki Varnostniki so pred tekmo, kot po pravilniku, pri vhodu pregledali (skoraj) vse gledalce. Nihče ni godrnjal. Smeha pa je bilo veliko. Na vhodu je pred tekmo vse obiskovalce pozdravil župan Občine Repen-tabor Marko Pisani. Velika razlika Benetke štejejo 260 tisoč prebivalcev, Občina Repentabor (ne vas) pa okrog 900. Razlika je več kot očitna. Ne pa na igrišču. Carlijev gol je razveselil Krasove igralce in navijače na tribuni kroma Devet in pol. Ocena, kako smo preživeli včerajšnji popoldan na tržaškem stadionu Nereo Rocco. Za čisto desetico bi moral Tomizzov strel poleteti v vrata in ne v prečko. Nogometna tekma D-lige Kras Repen - Unione Venezia je bila predvsem velik praznik športa. Pa tudi sožitja. Slovenščina, ki je bila včeraj po zaslugi Krasovega vodstva in glavnega špikerja Rada Šušteršiča povsem enakovredna italijanščini (tudi pri blagajni), ni nikogar motila, čeprav med številnimi gledalci niso bili samo Slovenci. Avsenikovo vižo Na Golici so očitno vzljubili tudi italijansko govoreči Tržačani, ki jih je Carlijeve izenačujoči golrravno tako spravil na noge. Po političnem premiku (srečanje treh predsednikov v Narodnem domu in na tržaškem Velikem trgu), kulturnem zasuku (Boris Pahor v gledališču Verdi) je tudi šport podrl še eno mejo. Mogoče najbolj trdno. Ekipa slovenskega društva je prvič igrala uradno tekmo na glavnem tržaškem stadionu, ki je bil za marsikoga doslej zgolj leglo desničarskih ultrasov Triestine. Včerajšnja tekma je bila posebna še z enega zornega kota. Uveljavil se je duh pristnega nogometa. Na stadionu smo videli družine z otroki, miroljubne navijače in navadne ljubitelje nogometa. NAVIJAČI IZ BENETK - Bilo jih je okrog sto. Bili pa so glasni, predvsem ko so »zbadali Tržačane«. Tisoč štiristo gla- va množica jih je z žvižgi preglasila. VIP TRIBUNA - VIP tribuna je bila polna. Na bolj udobnih stolih ob predsedniku Goranu Kocmanu in ostalih odbornikov niso sedeli le politiki, župani in predstavniki javnih ustanov (re-pentaborski prvi mož Marko Pisani, zgoniški Mirko Sardoč, devinsko-na-brežinski Giorgio Ret, tržaški podžupan Paris Lippi samo en polčas, deželni svetnik Igor Gabrovec, predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, nekdanji vladni podtajnik Miloš Budin, predsednik ZKB Sergij Stancich, predstavniki ostalih naših nogometnih društev in na marsikoga smo še pozabili oziroma ga nismo opazili), temveč tudi čisto navadni, seveda najbolj zvesti, navijači Krasa. Nagrada za zvestobo. BREZ ALKOHOLA - Kot na tekmah B-lige so se tudi včeraj popoldne vsi gostinci v bližini stadiona striktno držali pravilnika in kot so nam povedali številni navijači, niso prodajali alkoholnih pijač. Tako tudi v baru na stadionu. Barman je po tekmi pohvalil Krasove navijače, češ da so dobri klienti: »Zaslužili smo dobro. Vsi pa so nas spraševali za pivo, vino ali brule. Žal tega nismo smeli prodajati. Če bi lahko, bi na koncu zaslužili vsaj trikrat toliko.« Dobro je zaslužila tudi prodajalka pijače in čipsov na tribuni. »Ko igra Triestina zaslužim pol manj. Danes (op. ur. včeraj) več pijejo in jejo. Mogoče, ker zbuja ta ekipa več navdušenja,« nam je dejala. ČAKAJOČ NA GOL IN ... - Na Roc-cu je bilo veliko novih obrazov. Prišli so tudi taki, ki so si prvič ogledali nogometno tekmo v živo. Vsi so nestrpno čakali na Krasov gol in na Golico. ... NA GOLICO - Priljubljena viža je zadonela, ko je Alen Carli, nogometaš iz Slivnega, z glavo zatresel mrežo Venezie. Krasovi nogometaši so stekli pod tribuno in bili nagrajeni s pravo ovacijo. »Poslušanje Avsenikove Golice na tržaškem Roccu nima cene,« je po menil dejal Boris z Gorice. ULTRASI - Po zaupnih informacijah naj bi se sile javnega reda pred tekmo pripravile na morebitne izgrede. »Ultrasi« Triestine so namreč napovedali anahronistično protestno akcijo pred Roccom. Ne vemo, ali proti navijačem Venezie, ali proti Krasu na tržaškem stadionu. Vendar se protestniki niso pojavili. Vse se je izteklo v najlepšem redu. Jan Grgič več fotografij na WWW.primorski.eu MED IN PO TEKMI Zrelost, sožitje, ponos in gol za malega Ivana Trener Marino Kragelj: »Zadovoljen sem s pristopom svojih nogometašev. Igrali smo kot je treba, čeprav nam je veliko igrišče povzročilo marsikatero preglavico. S točko smo zadovoljni. Pohvalil bi občinstvo. Vzdušje na tribuni je bilo res fantastično.« Alen Carli, strelec Krasove-ga gola: »Venezii smo bili povsem enakovredni. V čast mi je, da sem zadel na tržaškem Roccu. Zadetek posvečam pred kratkim rojenemu Ivanu, sinu prijatelja Dejana iz Preč-nika.« Enrico Cunico, trener Vene-zie: »Zaslužili bi nekaj več kot samo točko, saj smo bili boljši nasprotnik. Imeli smo več priložnosti za gol kot Kras, ki se nam je trdno upiral. Škoda, ker smo izgubili pomembne točke v boju za napredovanje.« Niko Centrone, častni predsednik Krasa: »Zahvalil bi se vsem našim navijačem in gledalcem. Ko sem sedel na klopi in pogledal na tribuno, sem bil res ponosen na naš klub.« Krasov odbornik in pokrovitelj Vojko Kocman: »Vesel sem, da je bil odziv publike velik. Tekma na Roccu je bila pomemben mejnik ne samo v naši športni zgodovini. Potrudili se bomo in skušali še organizirati podobne dogodke na osrednjem tržaškem stadionu. Miloš Budin, nekdanji vladni podtajnik: »Podčrtal bi veliko zrelost, ki smo jo dokazali danes. S tem nas bodo italijanski someščani še bolj spoznali in lažje razumeli. S takimi pobudami gradimo in utrjujejo sožitje. Z veliko dobre volje, trudom in ambicioznostjo se da marsikaj doseči. Pri Krasu to dobro vedo.« Jure Kufersin, predsednik ZSŠDI: »Zgodovinski dogodek. Prvič v zgodovini je naše športno društvo igralo na tržaškem Roccu. Tekma je bila dopadljiva. Gledalci pa smo veseli, da smo na Roccu slišali tudi zvoke Golice.« Marko Pisani, župan Občine Repentabor: »Nisem pričakoval, da bi kot župan repentabrske občine v živo spremljal Kras na tržaškem Roccu. Lep dogodek, na katerega smo lahko ponosni vsi.« Christian Leghissa, kolesar: »Veliko je mladih. Taki dogodki združujejo Slovence v Italiji. Po Jadranu je Kras edino slovensko društvu, ki je okrog sebe zbralo toliko ljudi. In to kar v svetišču tržaškega nogometa, na stadionu Rocco.« (jng) Vrste pred blagajno, zelo dobro zasedena tribuna Pasinati kroma DRŽAVNI MLADINCI Kljub dobri igri Kras osvojil le točko Kras Repen - SandonaJesolo 0:0 Kras: Zetto, Papapico, Visca (Gobbo), Pečar, Zeriali, Dolliani, Da-mato (Fronzo), D' Agnolo, Nardini (Carli), Jankovic, Menichini. Trener: Kragelj. Krasovi mladinci so tokrat zamudili dobro priložnost za zmago in tako odnesli domov le točko, čeprav so igrali zelo dobro. Od začetka tekme so igrali zelo borbeno, toda 90 minut jim ni zadoščalo, da bi zatresli nasprotnikovo mrežo. Ze v prvih minutah je Iztok Zeriali vznemiril občinstvo, ko je z glavo zadel žogo, ki pa se je odbila od prečke. Takih in podobnih priložnosti je bilo na igrišču Sv. Alojza na pretek. Kras je vseskozi napadal in požrtvovalno branil svoja vrata. Nasprotniki so igrali zelo povezano na sredini igrišča, toda niso bili kos domači obrambi. Imeli so le nekaj priložnosti za gol. V drugem polčasu je trener naredil tri menjave. Stanje pa ni bilo nič boljše. Rezultat je ostal nespremenjen. Čeprav so bili tokrat Krasovi mladinci potrti, jih v prihodnjih mesecih čaka še deset tekem. V primeru, da se bodo uvrstili med prvih pet na lestvici, bodo igrali v končnici prvenstva. IZJAVA PO TEKMI: Walter Ridolfi, pomožni trener: »V glavnem smo bili boljši nasprotnik. Nismo bili konkretni pred golom. Nasprotniki so bilo dobro postavljeni na igrišču in skušali so prodreti s podajami po sredini. Res škoda za rezultat, saj bi si zaslužili nekaj več.« (mip) Ostali izidi: Belluno - Union Quinto 1:1, Montebelluna - Opi-tergina 0:2, Chioggia - Concordia 0:1, Pordenone - Torviscosa 2:0, San-vitese - Treviso 0:1, Venezia - Tamai 4:1. LJUBITELJI - Inter San Sergio - Sovodnje 0:5. 1. AL: Turriaco - Staranzano 2:2. 22 Nedelja, 16. januarja 2011 ODBOJKA / MOŠKA C-LIGA - V skupini A Sloga Tabor Televita dokončno prva v skupini Soči ZBDS ni uspelo presenetiti Lignano - Skupina B: FerroAllumino ugnal Slogo Sloga Tabor Televita - Basiliano 3:0 (25:17, 25:17, 25:21) Sloga Tabor Televita: Cettolo 12, Vasilij Kante 14, Nigido 5, Ambrož Pe-terlin 13, Slavec 7, Veljaak 1, Privileg-gi (libero), Fermo, Iozza, Cettolo, Mirko Kante, Matevž Peterlin, Riolino. Trener Lucio Battisti Sloga Tabor Televita je sinoči osvojila svojo letošnjo deseto prvenstveno zmago, matematično prvo mesto v skupini in ne nazadnje boljši izhodiščni položaj na finalu Deželnega pokala, ki bo prvo nedeljo februarja. Resnici na ljubo moramo povedati, da naši odbojkarji niso zaigrali najbolje, vendar je razlika med ekipama tako očitna, da rezultat ni mogel biti drugačen. V tej tekmi je bila seveda pomembna le zmaga brez izgubljenega seta in ta cilj so Slogaši dosegli brez večjega naprezanja. Prva dva seta sta bila povsem enosmerna in Sloga Tabor Televita je kljub občasni rahli negotovosti v nekaterih elementih povsem nadigrala nasprotnika predvsem na mreži, kjer so bili naši igralci absolutno boljši in jih obramba Basiliana nikoli ni mogla ogroziti. Bolj izenačen je bil le zadnji niz, v katerem je našim igralcem nekoliko padla zbranost, verjetno je svoje opravilo tudi podcenjevanje, naredili so nekaj nepotrebnih napak preveč, tako da so bili gostje dalj časa celo v vodstvu za točko ali dve. Zadnjič je bil izid izenačen pri 19:19, nakar so pobudo vzeli v svoje roke Slogaši, ki so nanizali še tiste točke, ki so jim manjkale do zmage, obenem pa skoraj dokončno obsodili Basi-liano, da bo v drugi fazi po vsej verjetnosti igral v skupini za obstanek. SOČA ZB Sovodnje Doberdob - Upim Lignano 1:3 (17:25, 25:15, 17:25, 18:25) Soča: Testen 12, Valentinčič 17, Juren 9, J. Černic 2, I. Černic 4, Braini 2, Kragelj (l), Škorjanc, Fiorelli, Deve-tak. Trener Andrej Berdon. Odbojkarjem sovodenjske Soče ni uspel podvig, da bi si predčasno zagotovili mesto v skupini, ki bo v drugem delu prvenstva odločala o končnem zmagovalcu prvenstva. Na domačem igrišču so klonili proti solidni ekipi iz Lignana, ki spada med favorite za napredovanje v višjo ligo. Varovanci trenerja Berdona, ki je pred mesecem dni zamenjal na klopi sovaščana Vojka Jakopiča, so uvodoma prikazali zelo zagrizen pristop, ki jih je tudi privedel do osvojitve drugega niza. Žal pa se je takoj v začetku tretjega niza poškodoval libero Kragelj, kar je negativno vplivalo na razpoloženje soigralcev. Na drugi strani mreže pa so morali obračunavati z ekipo, ki razpolaga z dobrim blokom in odličnim korektorjem, ki je, v trenutkih začasne krize, sposoben popeljati svoje ponovno na površje. Poleg tega so tokrat domači odbojkarji zatajili v sprejemu, ki je bil absolutno najslabši element v igri. Tudi izvajanje uvodnega udarca ni bilo na običajni ravni, kar je še dodatno olajšalo pot že tako učinkovitemu napadu gostov. Po dokaj izenačenem začetku prvega niza so si gostitelji, s tremi točkami Jurna, priigrali manjšo prednost (14:12), ki pa so jo s slabim sprejemom kmalu zapravili. Sledilo je še nekaj napak in gostje so si brez napora priigrali prvi niz. V drugem setu so sočani takoj od začetka prevzeli vajeti igre v svoje roke in osvojili niz z znatno razliko. V tem delu igre so pokazali odličen servis, ki je spravil v velike težave zbegane goste. V uvodu tretjega niza je prišlo do poškodbe Kraglja in ekipa je niz odigrala brez libera. Opazna je bila neobičajna zmeda in taktični nesporazumi. Šele v četrtem nizu je Marko Černic vstopil v vlogi libera. Izid je bil izenačen vse do 10. točke, ko se je domače igralce oprijela nervoza, ki je v vsem negativno vplivala na potek srečanja. Priča smo bili seriji napak, predvsem v sprejemu in na servisu, in občasno tudi v napadu. Edini, ki je Sočo izdal sprejem servisa ohranil zadovoljivo raven uspešnosti, je bil Valentinčič. Po tem porazu se bo zelo verjetno vse odločalo čez 14 dni v zadnjem prvenstvenem srečanju proti neposrednemu tekmecu iz Basilia-na.(J.P.) Skupina B Sloga - Ferro Alluminio 0:3 (23:25, 12:25, 18:25) Sloga: Bertali 5, Dussich 5, Ilic 6, Romano 13, Rožac 1, Žerjal 3, Devetak 0, Guštin 0, Pečar 0. Trener Ivan Pe-terlin Slogaši so v mestnem derbiju bili objektivno boljšemu nasprotniku povsem enakovredni v prvem setu, nato pa je le prišla na dan premoč gostov, ki imajo v svojih vrstah igralce kot so Paron, Zanolin in Visciano, ki so vsi igrali že v višjih ligah, ob njem pa še odličnega Ivanovica, ki je bil v napadu res neustavljiv. Trener Peterlin se je tudi tokrat odločil, da preizkusi svoje igralce v različnih vlogah, saj v teh preostalih dveh SMUČANJE SK Devin: na startu jih bo 182 Za današnji veleslalom FI-SI, ki ga v Forni di Sopra organizira SK Devin, šteje pa za 6. pokal Alternativa sport, je prijavljenih 182 tekmovalcev in tekmovalk kategorij baby in miški. SK Devin je vpisal 23 tekmovalcev, SK Brdina štiri, ŠD Mladina pa šest. Kljub visokim temperaturam, je proga lepo pripravljena, saj se po zatonu temperatura spusti do ničle. Vremenoslovci napovedujejo za danes sončno vreme, tako da si pri Devinu nadejajo, da bo tekmovanje uspešno. Start prvega tekmovalca bo ob 10. uri. bumbaca tekmah prvega dela rezultat za sloga-še res ni pomemben in se morajo čim bolje pripraviti na drugi del prvenstva, na srečanja, ki bodo odločala o obstanku med tretjeligaši. Kot rečeno, je v prvem setu teklo vse kot po olju. Ferro Alluminio je bil sicer stalno v rahli prednosti, a so mu bili slogaši povsem enakovredni, vedno so nadoknadili zaostanek, čisto v končnici pa jim je res banalna napaka preprečila, da bi osvojili set. V nadaljevanju je Ferro Alluminio postal bolj agresiven, njegovi igralci so manj grešili, ob tem pa ne moremo mimo tega, da so nekateri ključni igralci Sloge rahlo zatajili, kar se je poznalo predvsem v bloku in delno v napadu. Gostje so odlično izkoristili svoj močan servis, ki je zlasti v drugem nizu povsem onesposobil Slogin sprejem in s tem uspešno nadaljnjo gradnjo igre. Naši odbojkarji so si opomogli v tretjem setu, v katerem so spet bili dokaj enakovredni gostom, ki pa so v končnici le uvejavili svojo premoč. (INKA) Domači šport Danes Nedelja, 16. januarja 2011 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna -Reanese; 14.30 v Vilešu: Villesse - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Špetru ob Soči: Isonzo - Primorec; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pieris 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Mossa -Zarja Gaja; 14.30 v Krminu: Cormonese - Breg; 14.30 v Gradežu: Gradese - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Žavljah: Union -Mladost ODBOJKA MOŠKA D-LIGA - 11.00 v Trstu, Judovec: Altura -Olympia Ferstyle 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 17.00 v Trstu, šola Rossetti: OMA - Bor ZKB UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, Campi Elisi: Coselli - Bor Kinemax UNDER 16 ŽENSKE - 11.30 v Dolini: breg - Sokol Ferrojulia KOŠARKA UNDER 15 DRŽAVNI - 11.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - Azzurra RDR KARATE TURNIR SAMURAI - od 9.00 dalje v Zgoniku v organizaciji klubov Libertas in Shinkai club ALPSKO SMUČANJE 6. POKAL ALTERNATIVA SPORT - 10.00 v Forni di Sopra: organizira SK Devin ŽENSKA D-LIGA - Derbi pri Briščikih Prepričljiva zmaga Kontovelke so se na domačih tleh oddolžile za nepričakovan poraz iz prvega dela v Trstu Kontovel - Bor Kmečka banka 3:0 (25:19, 25:19, 26:24) Kontovel: Zuzič 6, Micussi 8, Antognolli 1, Lisjak 9, Bu-kavec 15, Balzano 2, Kapun (L), Štoka 3, Cassanelli, Ferluga, Zavadlal, Starc. Trenerka Tania Cerne. Bor Kmečka Banka: Pučnik 14, Vodopivec 2, Grgič 5, Cella 10, Kneipp 5, Della Mea 6, Hauschild (L), Costantini 2, Miloševic. Trenerka Betty Nacinovi. Povratni derbi ženske D-lige so prepričljivo osvojile Kontovelke, ki so tokrat zaigrale precej boljše kot na prvi tekmi (ko so nepričakovano izgubile) in so manj grešile. Borove od-bojkarice pa so na splošno bile premalo borbene v polju in niso bile dovolj natančne, da bi lahko resneje ogrozile domačo ekipo. Razen v zadnjem setu, ko so imele plave na razpolago tudi set-žogo, je imel Kontovel pravzaprav stalno vajeti igre v svojih rokah. Borovke so se mu v vseh setih občasno približale, na koncu pa so Bukavčeva in soigralke po zaslugi uspešnega napada vendarle prevladale. Napad Bukavčeve (Kontovel) med sinočnjo tekmo kroma V tretjem nizu so domačinke prav tako vodile do sredine niza, na koncu pa je le malo manjkalo, da bi Borovke poskrbele za preobrat. Svoje prednosti v končnici pa niso izkoristile, saj v zadnjih akcijah niso bile dovolj spretne. Zmaga Kontovelk je vsekakor povsem zaslužena, saj so bile na splošno v vseh elementih boljše od plavih. Po srečanju je bila trenerka Borove ekipe Betty Nacinovi dokaj razočarana. Nismo igrali kot ekipa, kar se je poznalo v polju in na lastnih žogah. Kontovelke so bile v obrambi precej boljše, mi pa smo igrali tudi premalo zagrizeno. V drugem delu teh napak ne smemo ponoviti. Kontovelova trenerka Tania Cerne pa je bila z nastopom svojih varovank zadovoljna. Igrali smo umirjeno in dovolj agresivno na mreži, v primerjavi s prvo tekmo smo igrali boljše v obrambi in v bloku ter smo manj grešili. Pričakovala pa sem večji odpor Bora, ki nas tokrat ni spravil v težave kot na prvem derbiju in je bil manj zanesljiv v polju. (T.G.) MOŠKA D-LIGA Poraz Bricev po izenačeni tekmi Porcia - Naš prapor 3:1 (25:21, 22:25, 27:25, 25:21) Naš prapor: Bajt 5, Braione 23, Brotto 7, Juretič 15, Custrin 10, Simeoni 15, Culot 2. Trener Leghissa. Prvi del je v skupini B moške D-lige je v bistvu že brezpredmeten, saj je že znano, kdo se bo uvrstil v skupino za napredovanje. Med slednje sodi tudi Porcia, ki pa se je morala proti slabše uvrščenim Bricem pošteno truditi, da je strla njihov odpor. Kljub temu, da se je na gostovanje podal v zelo okrnjeni postavi (le s sedmimi igralci in libero Culot je bil prisiljen igrati na položaju centra), se se je namreč Naš prapor hrabro boril in bi s kančkom več športne sreče lahko tudi zmagal. Na začetku je Naš prapor igral z dvema podajalcema, a se to ni obneslo. Ko je podajal le Brotto, korektor pa je bil Simeoni, se je obrnilo na bolje. Tekma je bila ves čas izenačena, Bricem pa je po porazu v prvem setu uspelo osvojiti drugega. V tretjem so imeli na voljo tudi dve zaključni žogi, naposled pa so izgubili s 27:25. Svoje je prispeval tudi sodnik, ki je po nepotrebnem dosodil »dvojno« Brot-tu. Izenačen je bil tudi četrti set, v katerem so brici nadoknadili začetni zaostanek, v končnici pa naredili nekaj napak in set ter tekma sta splavala po vodi. Pred tekmami 2. faze za obstanek kažejo sicer Brici znake prebujanja. Na Športelu o tekmi Krasa na Roccu Jutrišnji Športel (TV Koper-Capodistria ob 22.30) bo namenjen včerajšnjemu prvemu nastopu slovenskega nogometnega kluba na stadionu Rocco sploh. Gostje voditelja Igorja Malalana bodo Krasov predsednik Goran Kocman, trener Marino Kragelj in eden od igralcev, osrednja tema pa bo tekma proti Venezii. Na vrsti bo seveda tudi reportaža o tekmi, med gledalci pa so o tem dogodku izvedli anketo. Ne bo manjkalo tudi drugih reportaž: o tekmi Zarje Gaje v Bazovici proti Mossi, o ženskem odbojkarskem derbiju med Kon-tovelom in Borom pri Briščikih in o tekmi A1-lige v hokeju na rolerjih Poleta proti Cittadelli. Oddajo bo sklenila nagradna igra Poglej me v oči. □ Obvestila AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo promocijske tekme v gimkani, veljavno za »11 Pokal Zadružne kraške banke, ki bo v Forni di Sopra v soboto, 23 januarja. Vpisovanje je možno na sedežu društva, Repentaborska ul. 38, v ponedeljek 17. januarja, od 20.00 do 21.00 ure ali preko tel. št.: SK Brdina 347-5292058, Sabina 3488012454. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja januarja in februarja avtobusne izlete na Zoncolan s tečaji smučanja za osnovnošolce. Prijave in informacije na mladinski@spdt.org in na tel: 339 5000317. Vabljeni! / ŠPORT Nedelja, 16. januarja 2011 23 KOŠARKA - V deželnem prvenstvu C-lige Bor Radenska in Breg ne poznata zastojev Pri Bregu 19 točk Alena Semca - 150. tekma borovca Stefana Babicha Bor Radenska - Geatti 82:73 (23:19, 37:36, 54:49) Bor Radenska: Bole 4 (2:2, 1:1, -), Madonia 11 (1:1, 5:10, 0:2), Cre-vatin 7 (- , 2:3, 1:2), Štokelj 4 (4:4, 0:3, 0:1), Babich 6 (3:4, -, 1:7), Burni 23 (5:7, 3:5, 5:7), Medizza 3 (1:4, 1:1, -), Pipan (-, 0:1, 0:1), Zanini 10 (2:3, 4:5, -), Fumarola 14 (2:2, 6:10, 0:2),Pertot nv, Bocciai nv. Trener: Boban Popovic; Son: 22; Pon: Madonia (38. min.) Skoki: 30 (21 v obrambi, 9 v napadu). Bor Radenska je na domačem parketu športne dvorane Bojana Pavletiča dosegel sedmo zaporedno zmago. Varovanci trenerja Popovica tokrat sicer niso zadovoljili z igro, a nič zato, saj važno je bilo zmago spraviti pod streho. Gostje iz Vidma se namreč nahajajo na dnu lestvice in poraz bi lahko plave drago stal. Razlika med peterkama je bila več kot očitna in športni direktor Bora Lucio Martini ni niti za sekundo podvomil, da bodo svetoi-vanski fantje na koncu slavili zmago. Srečanje vsekakor ni bilo enosmerno: Košarkarji Bora si zaradi meglene in nihajoče igre nikoli niso priigrali odločilne prednosti. Prilagodili so se tempu igre gostov, preveč je bilo solo akciji in zaradi tega so jim bili gostje vedno za petami. Ko so vendarle igrali kot ekipa pa je bilo jasno, da jim Geattti ne more do živega. Srečanje se je dejansko odločilo v zadnji četrtini, ko sta na semaforju manjkali pičli dve minuti do konca. Takrat so Borovi košarkarji pokazali še najlepše lice in z dobro igro v napadu v par sekundah dejansko zapečatili zmago. Sinočje srečanje pa je bilo posebno predvsem za Stefana Babicha, saj je bila to zanj 150. tekma v Borovem dresu. Pred srečanjem sta mu zato predsednik Kneipp in športni direktor Martini izročila priložnostno plaketo. MOŠKI SMUK Jerman za las stopničke WENGEN - Slovenski alpski smučar Andrej Jerman je na smuku za svetovni pokal v Wengnu osvojil četrto mesto. Jerman se je na progo pognal kot tretji smučar ter je zelo dobro izkoristil nizko startno številko. Prvič v tej zimi se mu je posrečila brezhibna vožnja, s takrat najhitrejšo linijo, ki jo je ubral, je v cilju s časom 2:31,72 prevzel vodstvo in za 94 stotink prehitel Italijana Christopha Innerhoferja. S startno številko 12 je za 44 stotink slovenskega tekmovalca premagal šele Kröll, ki je zmagal tretjič v karieri. V napadu najboljših smukačev sezone je Jerman izgubil le še dve mesti in pristal tik pod zmagovalnim odrom. 32-letnega Tržičana je najprej za pičlih pet stotink prehitel Janka, še hitrejši pa je bil veteran Didier Cuche, ki je bil od Jermana hitrejši za cele tri desetinke. In prav teh pet stotink je Jermanu zmanjkalo za stopničke, lani je zmagovalni oder zgrešil za štiri stotinke sekunde. »Azzurro« Werner Hell je bil peti. Svetovni pokal, skupno (17): 1. Ivica Kostelic (Hrv) 626; 2. Aksel Lund Svindal (Nor) 511; 3. Silvan Zurbriggen (Švi) 459; 4. Michael Walchhofer (Avt) 433; 5. Didier Cuche (Švi) 423; 6. Carlo Janka (Švi 415; 7. Ted Ligety (ZDA) 408; 8. Benjamin Raich (Avt) 389; 9. Romed Baumann (Avt) 385; 10. Marcel Hirscher (Avt) 339. Borov košarkar Niko Štokelj (4 točke, 4:4 pri prostih metih) pri polaganju na koš kroma Collinare Basket - Breg 53:63 (11:13, 21:31, 34:49) Breg: Božič 3 (1:2, 1:3, 0:4), Gri-maldi 13 (1:4, 3:5, 2:7), Ferfoglia 8 (4:7, 2:5, -), Samec 3 (1:2, 1:2, 0:1), Semec 19 (5:7, 7:9, -), Richter 15 (1:1, 4:10, 2:6), Zeriali 2 (-, 1:4, -), Nadlišek n.v., Schil-lani n.v., Formigli n.v. Trener: Krašovec. PON: Samec. Brežani so v gosteh premagali nasprotnika, ki se je dobro upiral skoraj vse do konca tekme. Varovanci trenerja Toma Krašovca so uvodoma poved-li 8:0 in nato 12:2. »Nato se je nekaj zataknilo. Kot ponavadi je padla koncentracija,« je dejal načelnik Bregove sekcije Boris Salvi. Gostitelji so na koncu prve četrtine skorajda dohiteli goste, ki so nato v nadaljevanju znova igrali zbrano. Do odmora so si nabrali deset točk prednosti in nato prednost še povečali v tretji četrtini. V zadnjem delu se je Collinare, predvsem z uspešnimi meti za tri točke, znova približal Brežanom na osem točk razlike. »Še dobro, da je nato stopil v ospredje Alen Semec, ki je bil tokrat najboljši na igrišču. Dosegel je največ točk,« je še dodal Salvi. Breg je tako odnesel domov pomembno zmago. Trener Krašovec sinoči ni imel na razpolago dveh pomembnih igralcev. Visciano in Giaco-mi sta namreč poškodovana. Ostali izidi: Servolana - Cervi-gnano 86:52, Cbu - Venezia Giulia 81:69, Tolmezzo - Ubc 63:57, Alba -Ronchi 77:44, Romans - Ardita 58:56. DRŽAVNA C-LIGA - Izida: Spi-limbergo - Conegliano 76:64, Co-droipese - Oderzo 73:62, HOCKEY IN LINE Skoraj brez možnosti za obstanek Polet ZKB Kwins - Cittadella 3:4 (3:3) Poletova strelca: Battisti 2 in Fajdiga. Polet: Gallessi, Bilucaglia, Ferjanič, De Iaco, Poloni, Fajdiga, Berquier, Fabietti, Battisti, S. Kokorovec, Cavalieri, Vocchi, Montenesi. Trener: Aci Ferjanič. Za obstanek v najvišji državni A1-ligi bo zdaj potreben pravi čudež. Po porazu proti neposrednemu tekmecu za obstanek so Poletove možnosti skorajda nične, saj bi morali v nadaljevanju premagati močnejše nasprotnike. »Gostje so zmagali, ker so igrali s srcem. Naši mladi igralci pa se tokrat niso izkazali in so igrali brez prave volje. Niso se borili. Očitno jim usoda naše ekipe ni dovolj pri srcu,« je bil po tekmi oster in zelo razočaran poletovec Mojmir Kokorovec, ki je še dodal: »Starejši igralci so se borili, ampak to ni bilo dovolj. Prvič letos je igral tudi Samo Ko-korovec, ki sicer še ni popolnoma okreval po poškodbi. Vseeno je stisnil zobe.« Tekma je bila vseskozi izenačena in Polet je v prvem polčasu trikrat povedel, gostom pa je uspelo vsakič izenačiti. V drugem polčasu je Cittadella zmagovito povedla. Poletovci niso reagirali kot bi bili morali. Po tekmi je bilo razočaranje v open-skem taboru veliko. Polet ostaja brez točk na dnu lestvice. ALPSKO SMUČANJE - V Mariboru nedokončani veleslalom Sneg je »mrtev« Kljub velikim naporom organizatorjev prekinitev po 25 spustih - Danes (morda) slalom ob 9.30 MARIBOR - Tekmovalna žirija na čelu z direktorjem ženskega dela svetovnega pokala v alpskem smučanju Atlejem Ska-ardalom je po 25 tekmovalkah odpovedala veleslalomsko preizkušnjo za 47. Zlato lisico na mariborskem Pohorju. Slabe vremenske razmere in visoke temperature so onemogočile dobro utrditev proge, na kateri bodo skušali danes pripraviti slalom. Do odpovedi je vodila Nemka Viktoria Re-bensburg, olimpijska zmagovalka, sedem stotink je za njo zaostajala najboljša slovenska smučarka Tina Maze, tretja pa je bila vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala Nemka Maria Riesch (+0,21). Danes je prva vožnja na programu ob 9.30, finale pa ob 12.15. »Optimistično smo šli v današnji dan, ker smo menili, da je proga solidno pripravljena. Nato pa je posijalo sonce in proga je postala mehkejša, posebej v srednjem delu. Okrog slalomskega starta je nastala velika luknja že po 25 tekmovalkah, zato 50 ostalih ne bi moglo normalno odpeljati. Tako zaradi varnosti kot zaradi nepravičnih pogojev je bila odpoved edina možnost. To za jutri ne pomeni nič, razen tega, da imamo sedaj več priložnosti za pripravo slaloma. Bo pa to zelo težko. V tako toplem vremenu je težko utrditi progo. Sneg je 'mrtev', brez prave strukture. Uporabili bomo vodo in nekaj kemikalij. Do jutra bomo delali na progi in se nato zjutraj odločili, če bomo slalom lahko pripravili,» je pojasnil Skaardal. »Proga je bila uničena in korektno tekmo bi bilo težko izvesti. Zaostanki so postajali vse večji. Žirija se je tako odločila na osnovi pogojev, ki so bili slabi in to je po- trebno spoštovati,« je povedala Mazejeva. Majdičeva četrta LIBEREC - Slovenska smučarska tekačica Petra Majdič je na prostem sprintu za svetovni pokal v češkem Liberecu osvojila četrto mesto. Zmagala je Američanka Kikkan Randall, druga je bila Švedinja Hanna Falk, tretja pa Norvežanka Celine Brun-Lie. Danesna sporedu še ekipni sprint. Nemška zmaga v Saporu SAPORO - Nemec Severin Freund je zmagovalec tekme svetovnega pokala smučarjev skakalcev v japonskem Saporu. Nemec, peti po prvi seriji, je v finalu premagal Avstrijca Thomasa Morgensterna, tretji je bil vodilni po prvi seriji Poljak Adam Malysz. Najboljši Slovenec je bil Jernej Damjan na 13. mestu. Direktor dirk Atle Skaardal ansa Laskave ocene ekipe RAI Kolikšen je ugled, ki so si ga v letih pridobili organizatorji Zlate lisice na Pohorju kažejo tudi pohvale, ki so jim jih po odpovedi velelslaloma in njej navkljub, izrekli komentatorji državne televizije RAI. Novinarka Ivana Vac-cari in nekdanja smučarka Barbara Merlin iz studia v Rimu ter Luciano Za-nier iz komentatorskega mesta v Mariboru resnično niso varčevali z laskavimi ocenami, kot jih le redkokdaj zasledimo. »V Mariboru si za Zlato lisico prizadevajo noč in dan, pred in med samo tekmo, zaradi nizke lege smučišča imajo izjemne izkušnje s pripravo prog ob visokih temperaturah in uspevajo jim pravi čudeži, kot danes, ko je bilo že navsezgodaj šest stopinj nad ničlo. Tekmovati na Pohorju pa je za smučarke od vedno pravi užitek, saj se ob vznožju proge zaradi bližine velikega mesta, kot je Maribor, vedno zbere ogromno ljudi, so med drugim ugotavljali, Zanier pa je dodal, da ne dvomi o tem, da jim bo danes slalom vendarle uspelo izvesti. (ak) KOŠARKA Kontovel prevladal po podaljšku Monfalcone - Kontovel 66:69 (16:19, 35:26, 52:41, 60:60) KONTOVEL: Paoletič 18 (3:4, 3:6, 3:4), Križman 3 (1:2, 1:3, 0:2); Gantar 2 (-, 1:3, 0:2), Starc n.v., Švab 2 (-, 1:4, -), Lisjak 7 (3:4, 2:7, 0:1), Šu-šteršič 16 (1:6, 3:7, 3:5), D. Zaccaria 17 (3:3, 7:12, 0:1), Regent 4 (0:2, 2:4, -), Hrovatin (0:2, -, -), Godnič (-, 0:1, 0:1), trener Brumen. PON: Lisjak (38), Šušteršič (42). Kontovelci so proti zadnjeuvrš-čenemu Monfalconeju zmagala šele po enem podaljšku, potem ko je še pet minut pred koncem regularnega dela tekme kazalo, da bodo potegnili krajši konec. V 35. minuti so namreč Brumnovi varovanci zaostajali za 14 točk, nakar so vendarle z zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti nadoknadili zaostanek, izsilili podaljšek in na koncu tesno zmagali. Po prvi četrtini nič ni kazalo, da bodo Kontovelci osvojjili novi točki s tolikšno težavo. Začeli so dobro ter s koši razigranih Paoletiča in Šušter-šiča dobili prvo četrtino s tremi točkami razlike. V drugi četrtini pa so nepričakovano popustili, tako da so gostitelji z delno razliko 14:0 poved-li in končali ta del tekme z 9 točkami razlike. Naša ekipa je tudi v tretji četrtini nadaljevala z bledo igro, tako da Monfalcone ni imel posebnih težav, da je ohranil zanelsjivo vodstvo (52:41). Gostitelji so še v 35. minuti vodili zas 14 točk, tedaj pa so Kontovelci vendarle reagirali. Vsa ekipa je igrala odločneje v obrambi, pre-stregla je nekaj žog in izsilila podaljšek (60:60). V dodatnih zelo izenačenih petih minutah si je Kontovelu, kljub temu da je igral zaradi petih osebnih napak brez Lisjaka in nato še brez Šušteršiča, uspelo priigrati rahlo prednost s košema Gatnarja in Regenta ter osvojiti zmago in dragoceni točki. (lako) PROMOCIJSKA LIGA Prestižna zmaga Sokola (z Alexom Vitezom) Sokol - Scoglietto 90:58 (20:8, 42:19, 63:43) SOKOL: Piccini 10, Umek 5, Ro-gelja 11, N. Sossi 6, Hmeljak 16, Vitez 9, J. Sossi 12, Zavadlav 4, Sedev-čič 13, Semolič 2, Košuta 2, trener Emili. SON: 17. Tri točke: Sedevčič in J. Sossi po 1. V doslej svoji najboljši prvenstveni tekmi je Sokol visoko premagal drugouvrščeni Scoglietto, pri katerem igrata tudi naša košarkarja Andrea Hrovatin in Kemperle, in dokazal, da se lahko poteguje, seveda če bo nadaljeval s takimi prdstavami, za najvišja mesta na lestvici. V vrstah nabrežinske ekipe je na tem srečanju opravil krstni nastop nekdanji Kon-tovelov in Jadranov košarkar Alex Vitez, ki se je kar hitro vključil v svojo novo ekipo in pripomogel z 9 točkami in 7 asistencami k visoki zmagi. Vitez še ni v najboljši formi, že na tem srečanju pa je dokazal, da je za na-brežinsko ekipo velika okrepitev. Sicer pa je za zmago nad Sco-gliettom zaslužna prav vsa ekipa, ki je predvsem v prvem polčasu igrala odlično v obrambi (Scoglietto je dosegel le 19 točk), v napadu pa je igrala pametno ter zaključevala na koš s prodori ali meti iz izdelanih položajev. Sokol si je že v uvdonih minutah priigral zanesljivo prednost, ki jo je v teku srečanja stalno večal ter na koncu slavil zmago z 32 točkami razlike. »Če redno treniramo in igramo v skoraj popolni postavi, je vse lažje in lahko premagamo tudi boljše nasprotnike,« je po koncu tekme zelo zadovljen dejal Sokolov trener Marko Emili. (lako) prej do novice www.primorski.eu1 24 Nedelja, 16. januarja 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.20 Tv Kocka: Vodinko - Svetilka kresničk 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik 7.00 Dnevnik 9.30 Dnevnik - L.I.S. 9.35 Aktualno: Magica Italia 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua imma-gine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik/Focus 14.00 Variete: Domenica in 16.25 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Soliti ignoti (v. C. Conti) 21.30 Nan.: Cac-cia al re 23.30 Aktualno: Speciale Tg1 0.35 Nočni dnevnik 0.55 Aktualno: Applausi -Teatro e arte 2.15 Glasb.: Sette note Rai Due V" Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.40 Nan.: La grande vallata 8.35 Film: Brenno, il nemi-co di Roma (voj., It., '63, r. G. Gentilomo, i. G. Mitchell, T. Kendall) 10.10 Nan.: Agente Pepper 11.00 Aktualno: Tgr Estovest 11.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.45 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Telecamere 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout (vodi Philippe Daverio) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 10.00 film: Rosamune Pilcher - Il tesoro di Holly (kom., Nem., '04, r. D. Kehler, i. P. Fichte) 12.45 Resničnostni show: Grande Fratello 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Variete: Domenica Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scot-ti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Striscia la domenica 21.30 Variete: Stasera che sera! 0.45 Aktualno: Terra! 1.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 2.15 Variete: Striscia la domenica V Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 8.10 Variete: Cartoon flakes Weekend 7.20 Aktualno: Art Attack 9.25 Nan.: Unfabulous 9.45 Nan.: The Naked brothers 10.10 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.40 Atualno: A come Avventura 11.30 Film: Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori in vremenska napoved 13.45 Variete: Quel-li che...apettano 15.40 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Stadio Sprint 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Šport: 90° minuto 19.05 Variete: Stracult pillole 19.35 Nan.: Il puma 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: Castle 21.45 Nan.: Past life 22.35 Šport: La do-menica sportiva 1.00 Dnevnik 1.20 Aktualno: Sorgente di vita ^ Tele 4 S La 7 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.15 Dnevnik, In 1/2 h 15.00 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 15.05 Aktualno: Alle falde del Kilimangiaro 18.00 Aktualno: Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Elisir 23.20 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.35 Variete: L'almanacco del Gene Gnocco 0.35 Dnevnik 0.45 Aktualno: Telecamere 1.35 Vremenska napoved u Rete 4 7.20 Nan.: Avvocato Porta 9.20 Dok.: Emilia Romagna 10.00 Sv. maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 13.20 Aktualno: Pianeta mare 13.55 Aktualno: Donnaventura 15.10 Film: Il giorno più lun-go (voj., ZDA, '62, r. K. Annakin, i. J. Wayne, R. Mitchum) 18.55 Dnevnik 19.35 Film: Il ri-torno di Colombo - La signora in nero (det., ZDA '89, r. J. Frawley, i. P. Falk) 21.30 Film: Il comandante Florent - Doppio gioco (det., Fr., '02, r. C. Leherissey, i. C. Touzet) 23.30 Šport: Controcampo 1.10 Nočni dnevnik rose, večer šansonov 2010 22.00 Družinske zgodbe 22.55 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.35 Nad.: Usodna noč, zadnji del 1.10 Dnevnik (pon.) 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.00 Infokanal |r Slovenija 2 6.301.30 Zabavni infokanal 7.40 Skozi čas 7.50 Globus (pon.) 8.20 Kviz: Male sive celice (pon.) 9.10 Maribor: SP v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 1. vožnje 10.15 Wengwn: SP v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 1. vožnje 11.20 Pomagajmo si - Oddaja Tv Koper-Capodistira (pon.) 11.55 Maribor: SP v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 2. vožnje 6.15 Nan.: La strana coppia 7.00 Nan.: Cory alla Casa Bianca 7.45 Risanke 10.45 Film: Scooby-Doo e la mummia maledetta (ris., ZDA, '05, r. J. Sichta) 11.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Film: Il magico tesoro di Loch Ness (pust., Nem., '08, r. M. Rowitz, i. L. Martinek) 17.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.00 Film: Il ritorno di Nessie (pust., Nem., 10, r. M. Rowitz, i. H. Werner, L. Schust) 17.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.05 Nan.: Mr. Bean 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Risanke: Tom & Jerry 19.10 Film: Lara Croft - Tomb Raider: La culla della vita (akc., ZDA, '03, r. J. De Bont, i. A. Jolie, G. Butler) 20.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 21.25 Dok.: Wild - Oltrenatura 0.30 Variete: Saturday Night Live 1.50 Film: King of New York (krim., ZDA/It., '90, i. C. Walken) 7.00 Aktualno: A casa dell'autore 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.35 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 10.35 Variete: Muk-ko Pallino 10.55 Dok.: Borgo Italia 11.30 Šport: Ski magazine 12.00 Dok.: Italia magica 12.50 Aktualno: Dai nostri archivi 13.00 Variete: Domenica e sempre domenica 13.05 Aktualno: Qui Slovenia 13.10 Aktualno: Musica, che passione! 13.35 Variete: Attenti al cuoco (pon.) 13.55 Camper Magazine 14.25 Dok.: L'Italia da scoprire 14.55 Nan.: La saga dei Mc Gregor 16.20 Variete: Domenica e sempre domenica 16.30 Šport: Pallanuoto Trieste - Pallanuoto President (prenos tekme 15. januarja) 17.35 Risanke 19.30 Aktualno: Pagine e foto-grammi 19.45 21.30 Šport: Domenica Sport 21.15 Dnevnik 22.30 Variete: Borghi nel FVG 22.40 Film: Milionari a Beverly Hills (kom., '90, r. P. Schneider) 0.15 Variete: A tambur battente 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: M.O.D.A. 10.40 Film: Destinazione Piovarolo (kom., It., '55, r. D. Paolella, i. P. Stoppa, T. Pica) 12.30 Cuochi e fiamme 13.30 Dnevnik 13.55 Nan.: Diane, uno sbirro in famiglia 16.00 Nan.: Cuore d'Africa 17.05 Film: L'anima e la carne (dram., ZDA, '57, r. J. Huston, i. D. Kerr, R. Mitchum) 19.05 Resničnostni show: Chef per un giorno 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Film: Il mio grosso grasso matrimonio Greco (kom., ZDA, '02, i. J. Corbett, N. Vardalos) 23.45 Dnevnik 0.00 Film: Rappresaglia (dram., It., '73, i. M. Mastroianni) 2.10 Film: L'alibi (dram., It., '69) iT Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav 9.50 Šport špas 10.20 Ris. nan.: Animalija (pon.) 10.50 Na obisku - Oddaja Tv Koper-Capodistria 11.15 Ozare (pon.) 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - oddaja Tv Maribor 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Koncert: Noč Modrijanov 2010, 2. del (pon.) 14.30 Alpe-Do-nava-Jadran, podobe iz srednje Evrope 15.00 NLP s Tjašo Železnik 15.05 Na naši zemlji z Marjano Grčman 15.15 Profil tedna z Mašo Kljun 15.40 Večno z Lorello Fle-go 15.50 Športni gost z Anžetom Bašljem 16.10 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 16.20 Naglas! 16.40 Svetovno s Karmen Švegl 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 NLP s Tjašo Železnik 18.10 Prvi in drugi 18.30 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Le vie en pop Pop TV 8.00 Jagodka (ris.) 8.25 Winx klub (ris.) 8.50 YooHoo in prijatelji (ris.) 9.05 Radovedni Jaka (ris.) 9.15 Florjan, gasilski avto (ris.) 9.30 Bakuganski bojevniki (ris.) 9.50 Barbie (ris.) 11.05 ŠKL, Športni magazin 12.05 Zgodovina kulinarike (zgod. nan.) 13.15 Prenova z Debbie Travis (dok. nan.) 14.10 Film: Valerie Flake (drama) 15.50 Življenje ni šala (krim. nan.) 16.45 Pet otrok in željozaver (kom.) 18.20 Ljubezen skozi želodec (Hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, vremenska napoved 20.00 Film: Očka, ne ga srat! (pust.) 21.45 Eli Stone (hum. nan.) 22.40 Film: Zakonske laži (drama) 0.15 Uničenje planeta (dok. drama) 1.50 24UR (pon.) 2.50 Nočna panorama (reklame) / A Kanal A 8.05 Divjina Evrope (dok. nan.) 9.05 Pločevinko (pust. nan.) 10.00 Pustolovščine Shirley Holmes (mlad. nan.) 10.30 Nova Heidi (mlad. nan.) 11.00 Šola za deskarje (drem. serija) 11.30 Roboti (ris.) 13.05 Princ z Bel Aira (hum. serija) 15.35 Merlinove pustolovščine (pust. nad.) 14.30 Vsi sovražijo Chrisa (hum. nan.) 15.00 Kako sem spoznal vajino mamo (hum. nan.) 15.30 Film: Pri pujsu (kom.) 17.15 Teksaški mož postave (akc. nan.) 18.10 Dva moža in pol (hum. nan.) 18.40 Skrita kamera 19.10 The Big Game (zabava) 20.00 Film: Smrtonosna vožnja (horor) 21.35 Film: Zbiralec življenj (triler) 21.45 Boter (krim. drama) 0.05 Bal-can Inc. (krim. nan.) 1.50 Kralji (dram. serija) 2.40 Love TV (erotika) 4.05 Nočna ptica (erotika) 13.10 Wengwn: SP v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 2. vožnje 14.05 Liberec: SP v nordijskem smučanju, smučarski tek, sprint, ekipno (m in ž) 15.10 Ruhpolding: SP v biatlonu, zasledovalno (ž) 16.15 SP v nordijskem smučanju, posnetek iz Sapora 17.45 Ruhpolding: SP v biatlonu, zasledovalno (m), posnetek 18.35 Svetovni avto leta 2011 (pon.) 19.50 Žrebanje lota 20.00 ARS 360 20.15 Dok. serija: Zakladi civilizacije 21.05 Nad.: Tess iz rodovine D'Ur-bervillov, zadnji del 22.05 Na utrip srca 22.05 S plesalci SNG opera in balet Ljubljana 22.10 Glasb. dok. odd.: Soočenje z Agripino 23.05 Nad.: Zdravničin dnevnik (pon.) 23.50 Film: Božič (pon.) (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.05 Tedenski Pregled 8.05 21.30 Žarišče 11.40 Svet v sliki in besedi 12.00 16.40 Na Tretjem... 13.30 Poročila Tvs1 14.15 Dok. odd.: Priznanje Slovenije 17.30 Poročila Tvs1 18.00 Poročila Tvs1 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa 22.15 Dosje Primorska epopeja 1920-1947-1997 Koper 11.55 Dnevni program 12.10 AS: S. pokal Maribor: Slalom (ž), prenos 13.15 AS: S. pokal Wengen: Slalom (m), prenos 14.10 Euronews 14.20 Tednik 14.50 »Q« - tren-dovska oddaja 15.35 Sredozemlje 16.05 Eno življenje, ena zgodba 17.00 Dok. odd.: City folk 17.30 Potopisi 18.00 Glasbeni spomini z B. Kopitarjem 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 19.55 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. oddaja 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Alpe Jadran 23.00 zbor Svetega Nikolaja Litija 23.40 Vsedanes - Tv dnevnik 23.55 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 16.30 Z Mojco po domače (pon.) 17.30 Mavrica (pon.) 18.30 Hrana in vino, izbrani recepti 19.30 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Koncert tolkalcev v Ajdovščini 22.00 Veliko platno 23.00 Velenje mesto rocka: Chateau 0.30 Videostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Mala Cecilijanka 2010; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila, sledi Music box; 17.30 Z naših prireditev: 32. Božični koncert Godbenega društva Prosek; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro na RK; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.10, 19.45 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki: italijanski skladatelj Nino Rota; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat: vabi Smilja Baranja z žensko pevsko skupino Resa iz Ilirske Bistrice; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 19.45 Radijsk kronika; 20.00 Večer večno-zelenih melodij s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Napovednik; sledi Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.28, 12.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.28, 12.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 8.0012.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.20, 14.45 Pesem tedna; 9.00 Fonti di ac-qua viva; 9.30-10.30 Il giardino di Euterpe; 10.45, 17.45 Sigla single; 11.00-11.30 Osservatorio; 11.40 New entry; 12.02, 20.00 Fegiz Files; 13.00-14.00, 20.30 La rosa dei venti; Detto tra noi in musica; šolske vesti; Profumi di stagione; 14.00 L'agenda in orbita; 14.30-15.00 Nedeljsko popoldne; 18.00-19.00 Album charts; 20.000.00 Večerni RK; 21.30 The Chillout Zone; 22.00 Extra extra extra; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.40 Najlepša viža meseca; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Violin-ček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.33 Maribor, slalom ž., 1. vožnja; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.15 Wengen, slalom m., 1. vožnja; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 12.15 Maribor, slalom ž., 2. vožnja; 13.00 Športno popoldne; 13.15 Wengen, slalom m., 2. vožnja; Ruhpolding, biatlon, zasledovanje, m.; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.15 Ruhpolding, biatlon, zasledovanje, ž.; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.10 Hokej, Jesenice -Beljak; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokal-noinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V prihodnjih dneh bosta slabo voljo izpodrinila optimizem in pozitivno razmišljanje. Zaradi dobrih intelektualnih sposobnosti boste na delovnem mestu zelo produktivni. irn^* BIK 21.4.-20.5.: Stres in pritisk na delovnem mestu bosta vplivala na vaše počutje in vedenje. Umirite se in se oddaljite od službenih problemov, ki vam povzročajo največ sivih las. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Slabo obdobje na področju prijateljstva se s prihodnjim tednom počasi končuje. S koncem tedna se bo prebudilo vaše družabno življenje, med prijatelji boste dobro razpoloženi. RAK 22.6.-22.7.: Pustite za seboj stvari, ki vam ne dajo spati. Obrnite nov list v svojem življenju in se sprijaznite s težavami. Z družino boste v dobrih odnosih, le občasno so možni majhni prepiri. yLEV 23.7.-23.8.: Čeprav vas (^^r skrbi, da ne boste zmogli pritiska zaradi šole ali službe, se boste odlično odrezali in presenetili samega sebe. Ne dovolite, da bi vas malenkosti spravile iz tira. DEVICA 24.8.-22.9.: V pri-^^ hodnjem tednu vas bo presenetil nepričakovan dohodek. V službi se prepirate zaradi nepotrebnih stvari, namesto da bi pozornost in energijo usmerili v delo. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Zara-^ ^ di nesporazuma lahko po nepotrebnem obtožite nedolžno osebo. Preden koga obsodite, bodite prepričani o njegovi krivdi in ne sklepajte prehitro. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Obdobje lenarjenja in poležavanja je za vami, zadnji čas je, da začnete sproti izpolnjevati svoje obveznosti. V službi se bodo začeli slabši časi, predvsem zaradi težavnejšega dela. Av STRELEC 23.11.-21.12.: V prihodnjem tednu boste bolj produktivni kot običajno, saj boste imeli odlične miselne sposobnosti. Dobro vam bo šlo učenje naravoslovnih predmetov in jezikov. KOZOROG 22.12.-20.1.: Venera vas bo napolnila s čutnostjo in ljubeznivostjo. Če ste v zvezi, se bo vaš odnos s partnerjem poglobil in utrdil. sicer pa vas čaka obdobje, polno odpovedovanja. f « VODNAR 21.1.-19.2.: V prihodnjem tednu bo prevladovalo dobro počutje. V vsaki stvari boste našli nekaj dobrega, zaradi optimizma in pozitivnih misli pa boste v družbi prijateljev zelo priljubljeni. RIBI 20.2.-20.3.: Na delovnem mestu si boste delo razporejali nesorazmerno, kar bo privedlo do nereda in neizpolnjenih obveznosti. Če boste zaradi tega pod stresom si vzemite prost vikend. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 16. januarja 2011 25 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš - Kingstone - Ona sanja 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Oliver Twist (dram., V.B., '05, i. H. Eden) 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in focus 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Caccia al re - Le narcotici (It., i. R. Rea) 23.15 Aktualno: Porta a porta 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.30 Aktualno: Sottovoce 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.05 Nan.: Zorro 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Po-meriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Law & Order 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager (v. R. Giacobbo) 23.20 Dnevnik 23.25 Nan.: Close to home 0.10 Dok.: Rai 150 anni - La Storia siamo noi 1.00 Dnevnik - Parlament 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.55 Film: Nikita (triler, Fr., '90, i. A. Parillaud 2.05 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mat-tino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 14.10 Nan.: Cen-toVetrine 14.45 Resničnostni show: Uo-mini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.05 Resničnostni show: Grande Fratello 18.50 Kviz: Chi vuol esser milio-nario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Resničnostni show: Grande fratello (v. A. Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) O Italia 1 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di...programmi dell'ac-cesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Agora, sledi Agora Brontolo 11.00 Aktualno: Appre-scindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik Fuori Tg 12.45 Aktualno: Speciale Le storie - Diario Italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Appaloosa (western, ZDA, '08, r. E. Harris, i. V. Morten-sen) 23.15 Dok.: Correva l'anno 0.00 Nočni dnevnik, sledi Deželni dnevnik 1.10 Aktualno: Fuori orario u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 4 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nad.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.50 Nan.: Suor Therese 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (15. 1. 2011) Vodoravno: Vladivostok, lokostrelka, Alina, Amati, der, Rade, A. B., Akad, Padova, ora, erar, Angela, slina, Merkel, raj, Eno, NLP, ajd, poster, Sicilia, E. I., akreditiv, Ursula, Krez, časomeri-lec, Radamant, Iran, FIN, Asa, Inki, šala, Ant; na sliki: Angela Merkel. Mala križanka, vodoravno: 1. misal, 6. ima-mi, 7. Leda, 8. Anita, 10. Nikol, 11. Pta, 12. A. N., 13. ul, 15. Hoare, 17. oslič, 18. rtina. 6.05 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 6.35 Risanka 8.35 Nan.: Baywatch 9.30 Nan.: Life 10.25 nan.: The Closer 11.25 Nan.: Prison Break 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: My name is Earl 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'arrembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: In-correggibili 17.35 Nan.: Il mondo di Patty 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Glee 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Film: Una notte al museo (fant., ZDA, '06, i. B. Stiler) 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.30 Film: Timeline - Ai confini del tempo (fant., ZDA, '03, i. P. Walker) 0.45 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 1.50 Aktualno: Pokerlmania ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Domani si vedra (pon.) 8.05 Šport: Ski Magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Borgo Italia 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Nan.: La saga dei Mc Gregor 12.00 Variete: Camper Magazine 12.50 Dok.: Wild Adventure 13.15 Aktualno: Videomotori 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Animali amici miei 15.00 Nogomet: Calcio Dilettatni - Triestina Calcio 16.25 Dnevnik 19.00 Aktualno: Italia economica e prometeo 19.15 Šport: La citta dello sport 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Šport: Udi-nese a giochi fatti 21.45 Talk show: A tambur battente 22.45 Aktualno: Pagine e fo-togrammi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Tg Montecitorio 23.40 Nogomet: Albinoleffe - Triestina La 7 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ah) Piroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: Ultime dal cielo 12.30 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Il volo della Fenice (dram., ZDA, '66, i. J. Stewart) 16.55 Nan.: Mac Gyver 19.00 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'in-fedele 23.55 Nan.: N.Y.P.D. 2.00 Aktualno: Otto e mezzo Slovenija 1 POP Pop TV 6.25 Utrip (pon.) 6.35 Zrcalo tedna 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Ris.: Vipo - Pustolovščine letečega psa Vipolandija - Ljubo doma (pon.) 10.20 Risanka: Fifi in cvet-ličniki (pon.) 10.35 Šport špas (pon.) 11.05 Nan.: Šola Einstein (pon.) 11.05 Nan.: Šola Einstein (pon.) 11.30 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 18.35 Risanke 16.25 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. odd.: Železna zavesa - Trak življenja 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Globus 23.35 Glasbeni večer 1.00 Dnevnik (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.05 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 9.00, 1.25 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.00 Dobro jutro 12.45 Na obisku - Oddaja Tv Ko-per-Capodistria (pon.) 15.30 Ars 360 (pon.) 15.50 Pisave (pon.) 16.15 Slovenski utrinki - Oddaja madžarske Tv (pon.) 16.40 Posebna ponudba 17.05 To bo moj poklic (pon.) 17.30 Nad.: Umazani ples (pon.) 18.00 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope (pon.) 18.30 Prvi in drugi (pon.) 19.00 Mlad. odd.: Z glavo na zabavo, zadnja oddaja 19.25 Univerza 20.00 Koncert: Leonard Cohen - Live 2010 20.50 Dok. serija: Čudoviti svet Alberta Kahna 21.45 Bleščica 22.15 Film: Vojček 23.35 Film: Nenavadno prijateljstvo (pon.) Jr Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.10 12.15 Tedenski pregled 9.00 Novice 10.00 Novice 11.1016.15 Slovenija in Evropa 13.30 Poročila Tvs1 14.15 Dok. odd.: Dosje Primorska epopeja 1920-1947-1997 15.30 Poročila Tvs1 17.25 Slovenska kronika 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: Vstajenje Primorske Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Zbor Svetega Nikolaja Litija 16.10 Vesolje je... 16.40 Tednik 17.10 Avtomobilizem 17.25 Istra in... 18.00 23.15 Športna mreža 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevi-sione - magazin 21.00 Meridiani 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.00 Primorska kronika 23.50 Vremenska napoved 23.55 Čezmejna Tv - TDD ^ Tv Primorka 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00-15.00 Novice in videostrani 11.05 17.00, 23.30 Tv prodajno okno, videostra-ni 18.00 Kultura: Tamburici povezujeta kulturi Gorenjske in Vojvodine 18.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 20.30 Brda na novi poti 21.30 Utrip Goriških Brd 7.25 Najlepša leta (hum. serija) 8.15 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.10 TV prodaja, Reklame 9.25 Sebična ljubezen (dramska serija) 10.15 TV prodaja, Reklame 10.4518.00 Gospodarica srca (dramska serija) 11.35 TV prodaja, Reklame 12.0516.55, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najlepši kraji sveta (dok. serija) 14.10 Najlepša leta (hum. serija) 15.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 16.00 Sebična ljubezen (dramska serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Lepo je biti sosed (hum. serija) 20.55 Moj bivši se poroči (romantična kom.) 22.50 24UR zvečer, Novice 23.10 Chuck (akc. serija) 0.05 30 Rock (hum. serija) 0.35 Policista (krim. serija) 1.25 24UR, ponovitev, Novice 2.25 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.25 Ris.: Transformerji 7.55 ŠKL, ponovitev, Športni magazin 8.55 Vzpon denarja (dok. serija) 9.55 14.50 Družina za umret (hum. serija) 10.25 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.55 23.50 Pa me ustreli! (hum. serija) 11.25 Film: Pet otrok in željozaver 13.00 TV prodaja, Reklame 13.30 Obalna straža ponoči (akc. serija) 14.25 Nora Pazi, kamera! 15.20 Domače kraljestvo (hum. serija) 15.50 Vsi županovi možje (hum. serija) 16.20 Obalna straža ponoči (akc. serija) 17.10 Na kraju zločina: New York (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.55 Isa, ljubim te (nad.) 19.45 Svet, Novice 20.00 Merkurjev srd (anim. film) 21.55 Žametna stran pekla (krim. drama) 0.20 Črna voda (drama) 1.505 Love TV (erotika) 4.00 Nočna ptica (erotika) 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Pogovori o glasbi; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Josip Jurčič: Deseti brat, 14. nad.; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Gustav Mahler; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 9.30 Poročila; 10.00 Pod dresom; 11.30 Kaligrafija in zanimiva razstava v novogoriški knjižnici; 12.00 Glasovanje za Osebnost Primorske 2010; 12.30 Opoldnevnik; 13.33 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin, študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28,19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.33, 23.30 Sto-rie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35-12.28 Glocal; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.33 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Fegiz Files (pon.); 20.30-22.28 Glocal (pon.); 22.30 Osservatorio (pon.); 23.00 Le note di Giuliana; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.35 Žur- nal; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.02, 11.00 Ime tedna; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Rojstni dan umetnosti -posebni radiofonski večer evroradijske skupine Ars Acustica; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. \ I X ( Le ti, Primorski dnevnik. Primorski dnevnik je edini dnevnik v zamejstvu. Edini, ki vas vsako jutro Čaka pred domačimi vrati. Edini, ki vam vsakodnevno prinaša novice iz okolice in vesti s sveta. V enem samem poletu. Primorski dnevnik leti. »T • V • • V • • Vpis naročnin po znizani ceni do 31. januarja 2011. Pohitite! Vsem naročnikom sporočamo, da znaša znižana naročnina za leto 2011 215,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2011. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,70 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Ne zamudite priložnosti. ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu Znižano naročnino za leto 2011 se lahko plača do 31.1.2011: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici APrimorski r dnevnik / DNEVNE NOVICE Nedelja, 16. januarja 2011 27 ITALIJA - Tesna zmaga podpornikov referenduma Zaposleni v Fiatovi tovarni Mirafiori sprejeli dogovor z Marchionnejem Za pooblaščenega upravitelja je to znak zrelosti in poguma - Pomisleki v CGIL TURIN - Zaposleni v Fiatovi tovarni Mirafiori so na referendumu podprli sporazum, ki so ga z pooblaščenim upraviteljem Sergiom Marchionnejem podpisali vsi sindikati, z izjemo kovinarjev FIOM. Sindikalni dogovor je podprlo 54 odst. zaposlenih, volilna udeležba je bila zelo visoka (96 odst. volilcev na skupno 5.431 volilnih upravičencev). Da je močno prevladal med uradniki, med delavci pa je bila razlika v prid referendumu zelo tesna. Sporazum delavcem prinaša delo ob sobotah, krajše odmore in več izmensko delo. V zameno je Marchionne zaposlenim obljubil proizvodnjo novega modela Chryslerjevega jeepa. Fiat in Chrysler, v katerem ima Fiat 25-odstotni lastniški delež, naj bi v Mi-rafioriju letno proizvedla okoli 280.000 jeepov in vozil alfa romeo. Za Marchionneja potrditev dogovora pomeni novo zmago pri projektu povrnitve Fiatovih italijanskih tovarn na zeleno vejo. V skupini FIAT namreč italijanske tovarne redno ustvarjajo izgubo. FIAT v Italiji z okoli 80.000 zaposlenih predstavlja največjega zasebnega delodajalca, po svetu pa zaposluje okoli 190.000 delavcev. Na prožnejše pogoje dela (uvedbo 24-urne proizvodnje in dela ob sobotah) so sredi lanskega leta že pristali delavci obrata v Pomiglianu d'Arcu pri Neaplju. Dogovor je takrat podprlo več kot 60 odstotkov vseh, ki so se glasovanja udeležili. Marchion- Glavni vhod v Fiatovo tovarno Mirafiori je po referendumu včeraj sameval ansa ne je v Pomiglianu odprl proizvodnjo novega modela pande, ki ga sicer izdelujejo na Poljskem. Sindikati, ki so sklenili notranjo delovno pogodbo, so seveda zadovoljni z referendumskim izidom, kar velja tudi za Berlusconijevo vlado. Minister Maurizio Sacconi pravi, da je treba sedaj gledati naprej in omogočiti turinski avtomobilski hiši še večjo konkurenčnost na svetovnih trgih. To je želja tudi vodilnih v sindikalnih zvezah UIL in CISL ter v strankah, ki so sestavni del vladnega zavezništva. Nekoliko drugače razmišljajo v zvezah FIOM in CGIL. V kovinarskem sindikatu, ki je odločno nasprotoval dogovoru, ugotavljajo, da je referendum prevladal predvsem med uradniki, med delavci pa naj bi prevladal strah pred negotovo prihodnostjo. Kakor koli že FIOM vztraja, da je dogovor zelo slab in da pomeni velik korak nazaj tako za razmere dela v tovarni, kot za splošno sindikalno demokracijo. Generalna tajnica največje italijanske sindikalne zveze CGIL Susan- na Camusso pravi, da morajo sedaj vsi sprejeti in spoštovati referendumski izid, to kar se je zgodilo v Mirafiore-ju pa ne sme postati ustaljena praksa v drugih italijanskih tovarnah, kot bi želel marsikdo v Confindustrii. Podobno razmišlja tudi tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani, ki poziva Marchionneja, naj sedaj izpolnil vse obljube glede Fiatovih investicij v Italiji. Zelo kritični do dogovora v Mirafioreju ostajajo na italijanski levici, ki očitajo Marchionne-ju politiko trde roke. BiH: prva obsodba za genocid v Srebrenici BANJA LUKA - Prizivno sodišče v BiH je potrdilo prvostopenjsko obsodbo, s katero so Milorada Trbica za genocid v Srebrenici obsodili na 30-letno zaporno kazen. To je prva pravnomočna obsodba kakega sodišča BiH za genocid v Srebrenici. Trbica so na dolgoletno zaporno kazen obsodili, ker je osebno sodeloval in pomagal pri usmrtitvah moških iz Srebrenice na različnih lokacijah občine Zvornik. Trbica so oktobra 2009 spoznali krivega, da je kot pomočnik načelnika za varnost zvorniške brigade vojske Republike srbske od 10. julija do 30. novembra 1995 sodeloval pri aretacijah, zapiranju in usmrtitvah Bošnjakov iz Srebrenice, nato pa tudi pri pokopu in skrivanju trupel ubitih. Trbic je zadnji od deseterice obtoženih, ki jih je prvotno obtožilo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, nato pa so njihove primere predali sodiščem BiH. Sojenje proti Trbicu se je začelo novembra 2007. Dansko vrhovno sodišče dovolilo tožbo proti premieru KOEBENHAVN - Dansko vrhovno sodišče je ta teden skupini državljanov dalo pravico, da toži premiera Larsa Lokkeja Rasmussena, ker je Danska lizbonsko pogodbo sprejela, ne da bi o njej izvedla referendum. Skupina 28 državljanov premieru očita, da je prekršil ustavo, saj liz-bonska pogodba po njihovem prepričanju del danske suverenosti prenaša na Bruselj, zato bi bil referendum nujen. Dansko vrhovno sodišče je v torek presodilo, da ima skupina pravico, da nadaljujejo postopek proti predsedniku vlade. Zaenkrat ni jasno, kaj se bo zgodilo, če bodo v postopku zmagali. (STA) BERGAMO - Vsedržavni kongres Primorski dnevnik uživa podporo sindikata FNSI BERGAMO - Vsedržavni kongres sindikata italijanskih novinarjev FNSI, ki je od torka potekal v Bergamu z udeležbo delegacij iz vseh italijanskih dežel, se je zaključil včeraj s potrditvijo dosedanjega vrha in z imenovanjem dveh slovenskih predstavnikov v državni svet sindikata. To sta Po-ljanka Dolhar, novinarka Primorskega dnevnika, in Aleš Wal-tritsch, goriški sodelavec našega dnevnika. Poleg njiju bodo deželni sindikat zastopali v državnem svetu še Carlo Muscatello, novinar Pic-cola, in Gianni Martellozzo, upokojen novinar tržaškega Raia. Na tajniškem mestu državnega sindikata je bil potrjen Franco Siddi, na predsedniškem pa Roberto Natale, ki sta se že izkazala v zagovarjanju obstoja Primorskega dnevnika in slovenskih periodičnih listov v Furlaniji-Julijski krajini. Sindikat, ki je na kongresu izglasoval - sicer nekoliko okrnjeno - reformo svojega statuta, namen katere je bilo znižanje stroškov delovanja, je obnovljenemu državnemu vrhu poveril nalogo, da aktivno spremlja izzive spremenjenih razmer na medijskem področju, prioritetna pa mora biti skrb za novinarje brez delovnih pogodb, obsojene na prekernost in negotovo prihodnost. Na to problematiko je v svojem posegu na skupščini opozorila Poljanka Dol-har (na sliki), ki je predstavila tudi položaj našega časnika. Liderja državnega sindikata, Siddi in Natale, sta potrdila, da Primorski dnevnik uživa brezpogojno podporo sindikalnega vrha, v kolikor je nezamenljiv glas slovenske manjšine. Istočasno je tudi odraz medijske pluralnosti, ta pa mora biti vrednota vsake resnične demokracije. TUNIS - Petdeset mrtvih v požaru v zaporu V Tuniziji so razmere po begu predsednika še vedno negotove V Tuniziji so zadovoljni, ker je predsednik Ben Ali zapustil državo ansa TUNIS - V zaporu v tunizijskem mestu Monastir na severovzhodni obali je izbruhnil požar, ki je zahteval več smrtnih žrtev. Po navedbah zdravnikov naj bi v ognjenih zu-bljih umrlo okoli 50 ljudi. Po prvih podatkih so zaporniki zažgali vzmetnice, ognjeni zublji pa so se hitro razširili po vsej stavbi,Po požaru so zaporniki poskušali pobegniti, pazniki pa so nanje streljali. Več zapornikov naj bi tako umrlo zaradi strelov, za druge pa je bil usoden požar. V Tuniziji so po pobegu predsednika države Zineja El Abidinea Bena Alija razmere negotove in prihaja do številnih napadov na javne stavbe in ustanove. Tunizijski ustavni svet je sicer sporočil, da je predsednik tunizijskega parlamenta Foued Mebazaa postal začasni predsednik Tunizije. Novi voditelj države ima sedaj na voljo 60 dni, da razpiše volitve. Pobeg tunizijskega predsednika Bena Alija, ki je sledil nasilnim protestom, je močno opozorilo za diktatorske režime v arabskem svetu, kjer ljudje že dalj časa delijo iste skrbi, poudarjajo številni analitiki, ki so razvoj dogodkov v Tuniziji označili za jasminovo revolucijo, Medtem ko v številnih državah v regiji potekajo protesti v podporo Tunizijcem in obenem v spodbudo prebivalcem, naj se po njih zgledujejo, pa številni opozarjajo, da bi lahko tovrstni prevrati islamističnim skrajnežem omogočili utrditev moči.Solidarnost s Tunizijo so medtem izrazile številne organizacije in države. Organizacija islam- ske konference je včeraj sporočila, da spremlja dogajanje v Tuniziji ter Tunizijce pozvala k ohranjanju varnosti in stabilnosti. Arabska liga je Tunizijce pozvala k enotnosti. »V tem zgodovinskem trenutku vse politične sile ter predstavnike tunizijske družbe in oblasti pozivamo, naj se za dobro Tunizijcev združijo,« so zapisali v izjavi. Upor Tunizijcev so pozdravile tudi nekatere palestinske islamistične skupine. Odzivi prihajajo tudi iz držav po vsem svetu. Iran je tako izrazil željo, da bi se v Tunizijo čim prej vrnila varnost, Egipt pa je sporočil, da podpira Tunizijce, kakorkoli se bodo odločili, in jih obenem pozval, naj bodo enotni, je v izjavi zapisalo egiptovsko zunanje ministrstvo. Nemška kanclerka Angela Merkel je začasnega predsednika Mohameda Ghannouchija, ki je ta položaj zasedal manj kot 24 ur, pozvala, naj v državi ustvari pristno demokracijo. Poudarila je, da bosta Nemčija in Evropska unija Tuniziji pri tem v podporo. Odzvala se je tudi Francija, ki je Tunizijo pozvala k čimprejšnji izvedbi volitev in koncu nasilnih spopadov. Tunizijcem je svojo podporo ponudil tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Pobegli predsednik Zine El Abidine Ben Ali naj bi se po navedbah libijske tiskovne agencije Jane včeraj po telefonu pogovarjal z libijskim voditeljem Moamerjem Gada-fijem. Skupina sorodnikov Bena Alija naj bi se medtem skrivala v pariškem Disneylandu. (STA) 28 Nedelja, 16. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI vremenska slika ^ DUBLIN o' -cCb, 6/11 ULT —' AMSTE —LONDON o DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.48 Dolžina dneva 9.07 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 13.17 in zatone ob 4.32 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv v krajih s sončnim vremenom ugoden in vzpodbuden. V krajih z dolgotrajnejšo meglo ali nizko oblačnostjo bodo pri najbolj občutljivih občasno možne manjše težave. PLIMOVANJE Danes: ob 1.40 najnižje -5 cm, ob 7.42 najvišje 44 cm, ob 14.53 najnižje -61 cm, ob 21.24 najvišje 26 cm. Jutri: ob 2.25 najnižje -7 cm, ob 8.18 najvišje 47 cm, ob 15.23 najnižje -67 cm, ob 21.57 najvišje 31 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .300 Piancavallo............50 Vogel..................95 Forni di Sopra........110 Kranjska Gora.........40 Zoncolan..............80 Krvavec................80 Trbiž...................80 Cerkno................70 Osojščica..............80 Rogla..................50 Mokrine..............120 Mariborsko Pohorje . .40 Podklošter............50 Civetta...............130 Bad Kleinkirchheim . . .70 _ Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Stanje bo stanovitno, v gorah bo jasno, blago in suho vreme, ničla izoterma bo še vedno na 2800 m, po dolinah pa bo zlasti ponoči prišlo do toplotne inverzije. Po nižinah in ob obali bo možna razširjena in vztrajna megla v nočnih urah, medtem ko bo po spodnji ravnini, ob obali in na morju možna megla ali pre-^žna oblačnost, v višjih legah pa bo možnost razjasnitev večja. FINSKA - Naslov deli z mestom Tallin Turku uradno evropska prestolnica kulture 2011 NEMČIJA - Včeraj Ponoven preplah zaradi dioksina BERLIN/HANNOVER - V Nemčiji je včeraj ponovno izbruhnil preplah zaradi dioksina, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Enega izmed pridelovalcev krme so preiskovalci ob prvem pregledu namreč spregledali, zato bodo sedaj dodatno pregledali še vse pošiljke iz 934 kmetij v štirih zveznih državah.Zaen-krat sicer ni dokazov, da je nazadnje odkrita pridelovalnica krme okužena, vendar pa oblasti ni pravočasno obvestila o tem, da je sestavine za pridelovanje krme kupila pri proizvajalcu, ki je prodajal okužene snovi. Zvezne pristojne službe za agrikulturo so pojasnile, da so pridelovalca odkrili šele sedaj, potem ko so že pregledali več kot 5000 kmetij. Afera s strupenim in med drugim rakotvornim dioksinom, ki so ga odkrili v krmi za piščance in prašiče, je konec lanskega decembra izbruhnila v nemški zvezni deželi Spodnja Saška. Podjetje Harles&Jentsch, ki je proizvajalo maščobe za krmo, v katerih je bila zvišana vsebnost dioksina, naj bi sicer že marca lani ugotovilo zvišane vrednosti dioksina v svojih izdelkih, vendar tega niso sporočili pristojnim službam. Zaradi tega delo podjetja preiskujejo kriminalisti. Nemške oblasti so doslej potrdile, da so bili z dioksinom okuženi jajca ter svinjina in perutnina. (STA) TURKU - Temperature pod lediš-čem in zimska tema finskemu mestu Turku niso preprečile slovesnega začetka leta, v katerem nosi naziv evropske prestolnice kulture. Uradna slovesnost je v središče mesta vabila s koncerti in prireditvami za vso družino. Središče in prizorišče kulturnih prireditev v času evropske prestolnice kulture bo nekdanja strojna delavnica blizu železniške postaje, Logomo, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal vodja fundacije Turku 2011 Cay Sevon. Gostila bo šest razstav, med njimi verjetno največjo finsko razstavo sodobne fotografije doslej, Alico v Čudežni deželi. »Osredotočala se bo predvsem na ženske in njihova življenja v nenavadnih situacijah, kot namiguje že naslov,« je dejal Sevon. Turku je najstarejše finsko mesto, ustanovljeno leta 1229. Leta 1827 ga je uničil požar. Naziv evropske prestolnice kulture 2011 si deli z estonsko prestolnico Tallin na drugi strani Finskega zaliva, ki je od Turkuja oddaljeno manj kot 200 kilometrov. Slovesnost ob prevzemu naziva so v Tallinnu pripravili na novega leta dan. Mesti bosta v času naziva tesno sodelovali. To jima omogočata tako geografska bližina kot kulturna sorodnost - finščina in estonščina namreč sodita v skupino ugrofinskih jezikov. (STA) INDIJA - V državi Kerala Tragičen epilog romanja: najmanj 100 mrtvih v stampedu NEW DELHI - V stampedu romarjev, ki so se vračali z enega najbolj priljubljenih hindujskih festivalov v Indiji, je v petek na jugu Indije umrlo najmanj sto ljudi, 25 pa je ranjenih. Do stampeda je prišlo, ko je skupina romarjev v džipu zapeljala v množico vernikov, ki so hodili ob ozki poti v gozdu, ko so se vračali s festivala v templju Sabarimala v državi Kerala, je sporočila lokalna policija. Letnega festivala, ki poteka dva meseca, privabi milijone vernikov v ta odročen hindujski tempelj. Petkova slovesnost je obeležila konec festivala, po ocenah pa naj bi se po ozki gorski poti, kjer se je zgodil incident, s festivala odpravilo kar 150.000 vernikov. Zaradi težkega dostopa do templja je otežko-čeno tudi reševanje. Do smrtonosnih stampedov ob verskih slovesnostih v Indiji prihaja razmeroma pogosto. (STA) Iz Anglikanske prestopili v Katoliško cerkev LONDON - Trije nekdanji anglikanski škofje so bili včeraj z zgodovinsko slovesnostjo sprejeti v Katoliško cerkev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vsi trije so v Katoliško cerkev prestopili v znak protesta proti spremembam v Anglikanski cer-kvi.Anglikanska cerkev sicer uvaja številne spremembe na področju liberalizacije; po novem so lahko med duhovniki tudi ženske, istospolni partnerji pa se lahko poročajo. Vatikan je zato uvedel nova pravila, s katerimi lahko anglikanci, ki jih liberalizacija Anglikanske cerkve moti, hitreje in lažje prestopijo v Katoliško cerkev. Nekdanji anglikanski škofje, Keith Newton, Andrew Burnham in John Broadhurts, so tako prvi člani ordinata, ki ga je papež Benedikt XVI. uvedel posebej za anglikance, ki bodo prestopili v Katoliško cerkev. Včerajšnje slovesnosti v londonski katedrali Westminster, ki jo je vodil škof Vincent Nichols, se je udeležilo več sto duhovnikov. Med njimi so bile tudi tri anglikanske nune, ki so nedavno prestopile v Katoliško cerkev. Vsi trije škofje so sicer poročeni in imajo otroke, kljub prestopu med katoličane pa bodo lahko ostali poročeni. (STA) 93-letni Zsa Zsi Gabor amputirali desno nogo LOS ANGELES - Slavni ameriški igralki madžarskega rodu, 93-letni Zsa Zsi Gabor so morali v petek amputirati desno nogo, po operaciji pa se igralka dobro počuti, so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sporočili zdravniki. Gaborje-va je imela več mesecev okužbo na nogi, v bolnišnico pa so jo odpeljali 2. januarja, ko zdravljenje z antibiotiki ni bilo uspešno. Po napovedih zdravnikov naj bi sedaj v bolnišnici ostala teden ali dva, vsi pa upajo, da se bo lahko vrnila domov do svojega 94. rojstnega dne, ki ga ima 6. februarja. (STA)