Št. 10 (15.112) leto U. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi.__________________________ TRST - Ul. Montecchl6-Tel, 040/7795600_____ GOBCA - Drevored 24 moggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Rtstori 28 - Tel. 0432/731190__ mnnilD POSTNA RAČANA V GOTOVIM IOUU UK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% CISALPINA GESTIONI investicijski skladi D^ll/D BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE dvJKd tržaška kreditna banka SREDA, 11. JANUARJA 1995 m pred slepo ulico Bojan Brezigar Rekordna vrednost jamske marke na ita-Banskem trgu ni nobe-lja novost. Novost je kveCjemu v dejstvu, da Se rekord že nekaj mese-rev nevarno stopnjuje, a da je po splošni oceni lra podcenjena. Njena Padajoča vrednost naj bi arej ne bila posledica s abosti italijanskega gospodarstva, ampak predvsem rezultanta med-darodnih špekulacij in P°liticne nestabilnosti v daliji. Vsekakor pa je Padanje vrednosti lire ;udi potrditev, da se op-Unisticne napovedi Ber-Usconijeve vlade niso aresnicile. Ne glede na Premierova zagotovila, da je stanje mnogo bolj-e> in da je za stalno pa-anje pokazateljev kri-Va Propaganda vladi nenaklonjenega tiska (!), ,ahko mirno trdimo, da )e sedanja vlada prav na Področju gospodarstva, ajor je obljubljala grado-Ve v oblakih, padla dJnogo nižje od najbolj Pesimističnih predvidevanj. F To stanje bo zelo te-sanirati. Predvsem Pa to ne bo neboleče. °Va vlada bo morala Privit, davčni vijak in ,e8a se verjetno zaveda jd^i sam Berlusconi: za-0 z vso odločnostjo sili v takojšnje volitve, naj-jjaje kar marca, preden dno strogi gospodarski .epi neizbežni. Volil-111 Uspeh bi mu nato za-8°tovil pet let nemotene-8a vladanja. Se tri mese-]Ce Pa bi lira in borza ahko prosto padali; arlnsconijeva podjetja 6 kotirajo na borzi, pa-^anje vrednosti lire pa ,1 nekaj Časa koristi-0 industriji, ki bi lahko Reneje izvažala. Kako , aigo? Vse dokler se ne odo surovine tako porazile, da se bo ponov-0 sprožil mehanizem Jnlacije, pred katerim ari governer državne atike. Inflacija pa samo .avidezno ni davek; ojansko je davek, ki ga dgatejsi sloji občutijo le robno, ker v najveCji ari prizadene šibkejše dje prebivalstva, tudi zaradi nevarno-' Povečanja inflacije so Potrebni takojšnji ukre-Jj’ sPrejme jih lahko sa-0 "vlada, ki bi bila ^polnomocena z zaupni-v parlamentu. Pred-^sne volitve, torej naj-vla") tri mesece brez-Up a’ Pdloniik in stal-v zaostrovanja, bi Snfjdtn° dokončno poti-d ® ‘talijansko gospo-'tarstvo v slepo ulico. RIM / POLITIČNO STANJE V ITALIJI SE VEDNO SKRAJNO NEJASNO Beriusconi vztraja: Jaz ali volitve Opozicija za novega mandatarja Liga ostaja razdvojena - Scalfaro se bo morda odločil jutri popoldne Marka 1.060 lir, ECU 2.000 lir, padec na bona MILAN - Politična nestabilnost je tudi včeraj zadala močan udarec liri. Vrednost marke je namreč ponovno moCno narasla in je sinoči dosegla že skoraj 1.060 lir. Padla je sicer vrednost dolarja, vendar so za italijansko gospodarstvo vsi včerajšnji pokazatelji izrazito negativni. Lira se je osibila v odnosu z večino evropskih valut in ECU je prvič presegel vrednost 2.000 lir. Na milanski borzi sta včeraj padla oba pokazatelja: Mibtel za 1, 48 odstotka, MIB RIM - Dvajset dni po začetku vladne krize se stališča strank niso spremenila. To so jasno pokazali včerajšnji Scalfarovi pogovori s predstavniki političnih sil. • Silvio Berlusconi in njegovi zavezniki so se zavzeli za nov mandat dosedanjemu premieru, kot edino alternativo pa »ponudili« takojšnje predčasne volitve. • Reformistična levica in Ljudska stranka se zavzemata za predsedniško vlado, ki ne bi bila vezana na stranke, ampak bi pridobila zaupnico z moCjo svojega programa. • Severna liga je razdeljena, vendar tajnik Umberto Bossi zagotavlja, da bi predsedniško vlado podprlo tudi Maronijevo krilo, medtem ko se notranji minister ni hotel izjasniti. • Stranka komunistične prenove se je opredelila za terminsko vlado »demokratičnega jamstva«, ki naj bi popeljala državo na volitve. • Predsednik Scalfaro bo danes konCal pogovore. Bo že jutri odločil in izbral mandatarja? Na 3. strani pa za 2 odstotka. Sicer so na borzi vsi množično prodajali, kar odraža nezaupanje v italijansko gospodarstvo. To nezaupanje pa potrjujejo tudi mednarodni dejavniki. Ameriška agencija Standard snd Poor’s, ki ocenjuje zanesljivost izplačila dolgov, se baje pripravlja na novo deklasiranje Italije. Guverner državne banke Fazio pa napoveduje skorajšnje zvišanje obrestne mere, Čeprav previdno govori o »zaca- j snosti« takega ukrepa. Na 11. strani NOVINARSKA KONFERENCA Dly o Sloveniji TRST - Tržaški župan Riccardo Illy se je na včerajšnji novinarski konferenci zavzel za pridruženo članstvo Slovenije v Evropski uniji, a v upanju, da se predhodno rešijo vsa bilateralna vprašanja med Rimom in Ljubljano. Illy je bil precej kritičen do slovenske vlade, češ da je svojčas neupravičeno zavrnila znano oglejsko listino. Illy je sodeloval na tradicionalnem novoletnem srečanju s tržaškimi kronisti. Udeležila sta se ga tudi podpredsednik deželne vlade Antonione in deželni odbornik Degano. Oba sta do Slovenije zavzela podobno stališče kot Illy in s tem pokazala dokaj usklajeno politično linijo tržaških voditeljevi Na 3. in 4. strani ČEČENIJA / PRED ENIM MESECEM SE JE ZAČEL RUSKI NAPAD V Groznem kljub premirju srditi spopadi Dumo bo poskušolo v bodoče omejiti somovoljne posege vojske v Ruski federociji GROZNI - Danes mineva en mesec od začetka ruskega napada na CeCenijo, včeraj pa premirje, ki ga je razglasila ruska stran, da bi upornikom »omogočila mimo predajo«, ni zaživelo niti za trenutek. Čečenski branilci so delno jutranje zatišje izkoristili za prerazporeditev svojih sil, mska vojska pa je nadaljevala z ostrostrelskim obstreljevanjem nasprotnikovih položajev, pozneje pa je izvedla tudi več topniških napadov na obkoljeno predsedniško palačo. Po podatkih agencij so napadi zvečer oslabeli. Čečenski voditelj Džohar Dudajev je v torek popoldne pristal na msko ponudbo o prekinitvi spopadov, vendar Moskva trdi, da iz Groznega še ni dobila nobenega uradnega odgovora. Sarib Jusupov, svetovalec predsednika Dudajeva, trdi, da je pismo čečenskega voditelja že na poti v Moskvo. Ruski varuh človekovih pravic Sergej Ko valj o v je kritiziral pogoje, ki jih je CeCenom za ustavitev sovražnosti postavil Kremelj, saj gre po njegovem za nov ultimat, ne pa za predlog mirne rešitve konflikta. Poslanci stranke Ruska izbira refor- mista Jegorja Gaj dar j a bodo dumi danes predstavili predlog zakona, po katerem bi lahko ruska vojska posredovala znotraj države le v primem predhodne razglasitve izrednega stanja, za kar pa je potrebno soglasje parlamenta. V torek je Rusijo k ustavitvi spopadov vnovič pozvala Evropska zveza, Svet Evrope pa je za nedoločen Cas prestavil razpravo o sprejemu Rusije v to institucijo. Ruska vlada je zaradi pritiskov zahoda pristala, da delegaciji O VSE dovoli ogled razmer v CeCeniji. Na 19. strani VREME / ZIMA JE PONOVNO POKAZALA SVOJE ZOBE Po neurju v severni Evropi se polami zrak seli na jug Najhuje je bilo v Nemčiji - Severni Italiji bo prizaneseno BERLIN - Medtem ko je civilna zaščita v pričakovanju novega vala slabega vremena za danes in jutri alarmirala vse prefekture srednje in južne Italije, so ta val izredno hladnega polarnega zraku na svoji koži že občutili predvsem Nemci. Od Baltiškega morja (na sliki AP) do Bavarske so divjali viharji z dežjem, snegom in žledom, ki je ceste spremenil v prava drsališča. Da bi bila mera polna, so v številnih krajih reke prestopile bregove. Vse to bo kot kaže prizaneseno severni, a ne južni in srednji Italiji. Danes v Primorskem dnevniku Odslej prometne globe dražje Včerajšnji Uradni list je objavil vladni odlok, ki določa povišanje vseh denarnih kazni za prometne prekrške. Odslej bodo te globe povreCno za 8 odstotkov višje. Stran 2 Trst: spet predlog o združevanju šol Tržaški šolski skrbnik je spet predložil načrt, ki predvideva združitev nižje srednje šole F. Erjavca s šolo I. Cankarja in šole F. Levstika s šolo S. Kosovela. Stran 4 Gorica: Polemike glede bencina Nihče od udeležencev ponedeljkovega srečanja na Trgovinski zbornici v Gorici ni podprl predloga poslanca Asquinija o razširitvi bencina po znižani ceni na vso deželo. Stran 9 Slovenska glasbena ustvarjalnost Tradicionalni Božični koncert, ki ga v Trstu prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov, je letos poudaril zlasti ustvarjalnost slovenskih glasbenikov v Italiji. Stran 15 Špela Pretnar tretja v Flachau Na včerajšnji tekmi za svetovni pokal v superveleslalomu v Flachau je Slovenka Spela Pretnar osvojila trebe mesto in samo dve stotinki zaostala za zmagovalko Gotschlovo. Stran 28 DRAGINJA / ODLOK V URADNEM LISTU Odslej dražje tudi prometne globe Povprečno so jih povišali za 8 odstotkov, konkretno za zneske od 2 do 320 tisoč lir RIM - Voznikom se prav gotovo ne pišejo lepi časi. S 1. januarjem so podražili prometni davek, kakor tudi cestnine za avtoceste. Zdaj pa so povišali še globe za prometne prekrške, in sicer za 8 odstotkov, tako da so jih uskladili s stopnjo inflacije v zadnjih dveh letih. Vse podrobnosti o teh poviških je mogoCe prebrati v Uradnem listu z dne 10. januarja, v katerem je objavljen zadevni ministrski odlok. Poviški znašajo od 2 do 320 tisoC lir. Naj navedemo nekaj najznačilnejših primerov. Kdor ne bo spoštoval rdečega semaforja, bo odslej tvegal (poleg nezgod itd.) od 8 do 20 tisoč lir višje denarne kazni kot doslej. Najmanjša globa za ta prekršek bo namreč znašala 108 tisoč lir (prej 100 tisoč), najvišja pa 420 tisoč lir (prej 400 tisoč). Podobno se bodo povišale denarne kazni za parkiranje vozil na nedovoljenih mestih, za nevarna prehitevanja, za nepravilna zavijanja pred križišči in vzpetinami ter za nevarno vožnjo. Tisti, ki ne bodo pravilno izpostavili izrezkov s potrdili o plačanem promet- nem davku in o plačani zavarovalnini, bodo po novem tvegali globe od najmanj 32 tisoč (prej 30 tisoč) do največ 124 tisoč lir (prej 120 tisoč). Podobno velja za tiste, ki bodo zasedli cestišča za igranje z žogo ali za druge nedovoljene športne prireditve. Vozniki, ki ne bodo spoštovali cestnih znakov, ki bodo trobili v naseljih ali bodo krožili s premočno prižganim radiom ali kasetofonom, bodo odslej plačevali globe od 54 do 216 tisoč lir (prej od 50 do 200 tisoč lir). Podobno velja za voznike in potnike, ki krožijo brez pripetega varnostnega pasu oziroma brez varnostnih čelad, če gre za motorna kolesa. Bolj zapletena je kazistika nespoštovanja omejenih hitrosti. Kdor bo hitro-stno omejitev prekoračil za 10 km/h, bo tvegal globo od 54 do 216 tisoč lir (prej 50 oziroma 200 tisoč), kdor bo vozil še hitreje, pa globo od 216 do 864 tisoč lir (prej 200 do 800 tisoč). Vozniki v vinjenem stanju ali pod učinkom mamil bodo tvegali globe od 540 do 2 milijona 160 tisoč lir (prej 500 tisoč do 2 milijona). Škofje: Evangelij usmiljenja zdravilo za rane italijanske družbene stvarnosti RIM - V Italiji obstaja »želja po spremembah«, vendar je trčila ob »odsotnost perspektiv, ki bi bile korenito, obenem pa tudi odgovorno inovativne«. Tako menijo italijanski škofi, ki so zaskrbljeni, ker bi v »sedanji fragmentaciji in konfliktnosti interes posameznikov in skupin lahko prevladal nad interesi skupnosti«. Italijanska škofovska konferenca, ki se bo v novembru zbrala na posvetu v Palermu, je kot pripravo na to srečanje, objavila tezo »Evangelij usmiljenja za novo italijansko družbo«. Osrednji del analize je posvečen politični in socialni stvarnosti v Italiji, ki škofe - kot izhaja iz tona dokumenta - močno skrbi. »V skupni zavesti je še veliko ran«. Med temi škofje navajajo »družbeni rak mafije«, »grožnje okultnih sil«, »politični razkroj, ki je spodkopal zaupanje v državo in njene ustanove« in »še ostro gospodarsko krizo«. Nujnost sprememb, menijo škofi, je sprostila med ljudmi veliko pozitivnih energij, toda to je trčilo ob odsotnost korenitih in obenem odgovorno inovativnih perspektiv, kar je frustriralo te legitimne želje«. »Prevladujoča težnja v družbenem, gospodarskem in političnem razvoju je emarginirala revne in še poglobila razkorak med slojem, ki ima zajamčeno prihodnost, in manjšino revnih, pri čemer je hudo popustila družbena občutljivost.« Simptomi popuščanja pa so po oceni škofov »upadanje konkretne solidarnosti z Jugom v državi in v svetu, zaprtost do priseljencev in pojavi rasizma«. V zadnjih letih so se italijanski katoliki posvetih predvsem delu v socialnih strukturah, kar je imelo kot posledico umik iz politike, zaradi česar je bil politični sloj »ob krščanskih navdih in ob sposobnost načrtovanja«. Prav zaradi tega je po oceni škofov nujno, da se katoliki spet angažirajo v politiki. Danes so razkropljeni po strankah in skupinah, zato je treba resno poglobiti vprašanje, kako naj pridejo do izraza »skupni navdih v krščanskih vrednotah, skupno pripravljanje predlogov in njihovo udejanjanje«. Tudi Cerkev je angažirana v »iskanju novega«, kajti »vsi preživljamo velike težave in nihče nima pravice, da bi se umaknil«. Zdravilo, ki ga nakazujejo italijanski škofje je »evangelij usmiljenja, kar pomeni stalno bitko proti str ari in novi revščini, obenem pa tudi angažiranost, da se z vrednotami pravičnosti, resnice, solidarnosti in miru podkrepi izbire in ocenjevalna merila«. Kaj pa menijo škofje o zbliževanju med Ljudsko stranko in Demokratično stranko levice? O tem dokument ne govori. Toda turin-sM nadškof Giovanni Saldarini je novinarjem povedal, da so škofje v tem pogledu razdvojeni. »Nekateri odločno nasprotujejo temu zbližanju, drugi pa so mu naklonjeni,« je menil msgr. Saldarini. Po njegovem mnenju bi Ljudska stranka morala posvetiti več pozornosti programom in njihovi vsebini kot pa zavezništvom. Saldarini je dejal, da je po njegovi oceni DSL »demokratična stranka, ki ni več vezana na marksistično ideologijo«. Pravi vozel so nekateri pogledi, med temi vprašanje prekinitve nosečnosti. »Preden se povežemo z nekom, je treba preučiti program in preveriti, ali je v skladu s krščansko vizijo sveta,« je menil turinski nadškof. O teh in drugih problemih bodo škofi govorili na konferenci, ki bo novembra v Palermu. To srečanje bo tudi priprava Cerkve na naloge, s katerimi se bo spoprijela v tretjem tisočletju. NOVICE Polemike okrog preiskav o umoru Alpijeve in Hrovatina RIM - »Bo že res, da je general Carmine Fiore eden izmed najboljših italijanskih generalov, kot pravi poveljnik generalnega štaba italijanske vojske Boni-fazio Incisa di Camerata, toda jaz potrjujem svojo sodbo o njem: je nezanesljiv in lažniv.« Tako je povedala mati Darije Alpi, televizijske časnikarke, ki so jo umorih lanskega marca med opravljanjem službe v Somaliji skupno s snemalcem Miranom Hrovatinom. Gospa Alpi je v izjavi za tiskovno agencijo ANSA povedala, da se je general v celotni zadevi izkazal izredno slabo. V pismu, ki ga je pisal družini Alpi dva meseca po umom, je zagotovil, da je kot poveljujoči itahjnsldm četam v Somaliji takoj po krvavem dogodku odredil, naj ga karabinjerji raziščejo, po zatrjevanju raznih prič pa naj bi tega v resnici ne storil. Poleg tega je šele 8 mesecev po umom razkril,' da je beležke umorjene časnikarke prevzel tedanji direktor RAI Locatelh. »Tudi zradi takšnega obnašanja vemo tako malo o umom moje hčere,« je zaključila gospa Alpi. Protest pobudnikov referenduma o zakonu Mammi RIM - Pobudniki referenduma proti zakonu Mamini o ureditvi italijanskega televizijskega sistema so včeraj priredili protestna shoda pred sedežem državne radiotelevizije RAI v kraju Saxa Rubra pri Rimu ter pred sedežem Berlusconijeve televizijske družbe Fininvest v Ul. Aventino v Rimu. Protestirah so, ker sredstva javnega obveščanja ta čas posvečajo vso pozornost volilnim referendumom, ne pa njihovemu, čeprav je korektna informacija bistvenega pomena za demokracijo in tudi za res demokratične volitve. Parlamentarna komisija RAI o imenovanju novega direktorja RIM - Parlamentarna komisija za nadzor nad državno radiotelevizijo RAI bo 12. t. m. zaslišala upravni svet RAI, da bi se seznanilo, s kakšnimi kriteriji nameravajo upravitelji imenovati novega direktorja RAI. Za to se je včeraj odločbo predsedstvo komisije z večino glasov. Za so bili predsavniki levice, sredine in Severne hge, proti pa vsi Berlusconijevi zavezniki. Nenavadna sreča v casinoju pri S. Vincentu AOSTA - Mlad turinski zdravnik, čigar imena na njegovo željo niso objaviti, je to nedeljo zmagal kar 766 milijonov lir v znameniti igralnici pri Saint Vincentu v Dolini Aosti. Igral je na različnih mizah in za dve uri je imel neverjetno srečno roko. Končno se bo poročil moški, ki se »ni rodil« POTENZA - Sodišče v Potenzi je včeraj odredilo, naj matični urad občine San Fedele izda rojstni hst za Vita Paceja, ki se je prav tam rodil pred 68 leti, a ga pristojni matični urad ni nikoh zabeležh. Pace se bo tako lahko končno uradno poročil z žensko, s katero že dalj časa živi v Bologni. : Elisabetta je zavekala dve leti po materini smrti RIM - Elisabetta tehta dobre tri kilograme, njeno zdravstveno stanje je odlično, rodila se je pred tednom dni v Rimu, dve leti po mamini smrti, Zgodba male Elisabette je edinstvena. Njena mama Elisabetta se je pred slabimi tremi leti obrnila na rimskega ginekologa Pasqualeja Bi-lotto, ker ni mogla zanositi. Zdravniku je uspelo v epruveti oploditi osem njenih jajčec z semenčicami njenega moža Enrica. Štiri oplojena jajčeca so vstavili v žensMno maternico, a Ehsabetta je morala nosečnost prekiniti. Preostala štiri jajčeca so v kliniki zamrznili. Novembra 1992 je Ehsabetta umrla v prometni nesreči. Po njegovi smrti se je vdoveli En-rico spet obrnil na ginekologa Enri- ca in predlagal, naj vstavi preostale štiri plodove v maternico svoje 33-letne sestre, da bi ona rodila otroka, ki ga nesrečna Elisabetta v svojem življenju ni mogla. Sestra je poročena, ima šestletnega otroka, a je privolila bratovi želji. Nosečnost je prestala brez vsakih komplikacij in pretekli teden rodila deklico, ki ji je oče dal materino ime Ehsabetta. Rojstvo otroka po materini smrti je spet odprlo vrsto etičnih in moralnih vprašanj, predvsem v cerkvenih krogih, teolog vatikanskega glasila Osservatore romano Gino Con-cetti je ob novici izjavil, da predstavlja vsako rojstvo srečen trenutek, dodal pa je, da se je Cerkev izrekla proti spočetju izven materinega telesa in izven zakonske zveze. VERONA / NEOFAŽISTI Franco Freda obtožen oživljanja fašistične stranke VERONA - Pred sodnikom za preliminarne postopke sodišča v Veroni Carminejem Pagliuco se je včeraj začela preliminarna razprava zoper pripadnike Nacionalne fronte, ki so osumljeni oživljanja fašistične stremke in kršitve določil zakona Mancino, ki prepoveduje vsakršen rasistični izgred in ščuvanje k narodnostni mržnji. Sodnik Pagliuca bo moral v bistvu oceniti, ah je državno tožilstvo v Veroni zbralo dovolj dokaznega gradiva, da je upravičen formalni proces proti pripadnikom NA SEJI VIŠJEGA SODNEGA SVETA Še o spornih ministrskih inšpekcijah na tožilstvih RIM - Sporne inšpekcije pravosodnega ministrstva na nekaterih italijanskih tožilstvih so bile v središču včerajšnjega zasedanja Višjega sodnega sveta, ki je zaslišal šefa tožilstev v Palermu in Firencah Giancarla Caselhja in Pierluigija Vigno. Zaslišanje je bho za zaprtimi vrati, kot se je zvedelo pa ni šlo za polemično razpravo, pač pa bolj za skupno obravnavanje splošnega vprašanja limitov ministrskih inšpekcij, ko gre za preiskave, ki so podvržene sodni tajnosti. Sodnik Vigna je na primer poudaril, da sodnik lahko izroči tajne svežnje Višjemu sodnemu svetu, ki je garant neodvisnosti in avtonomije sodstva, ne more pa jih izročiti organom pravosodnega ministrstva, ki pripada izvršni oblasti. Vigna in Caselli sta se včeraj udeležila tudi zasedanja parlamentarne komisije za boj proti mafiji, kjer se je vnela dokaj vroča polemika o vprašanju mafijskih skesancev. Na sliki AP: Caselli se rokuje s članom parlamentarne komisije in izvedencem za mafijo Pinom Arlacchijem. PREISKAVE / NOVOST V zdaj odkritih trakovih končno resnica o Ustiti? RIM - Štirinajst let in sedem mesecev po še vedno neraščičenem strmoglavljenju potniškega letala DC9 družbe Itavia pri Ustici v Tirenskem morju so prišli na dan štirje novi magnetofonski trakovi, ki bi lahko dali pomemben doprinos nadaljevanju preiskav. Na njih so namreč posneti pogovori med pristojnimi radarskimi centri prav na večer 27. junija 1980, ko je letalo izginilo v morskih vodah z desetinami mrtvih. Trakove so našli v okviru preiskav, ki jih vodi sodnik Rosario Priore, in sicer lanskega decembra v operativni sobi radarskega centra v Capodichinu pri Neaplju. Sodnik Priore je odredil, naj trakove zdaj pregledajo in preučijo izvedenci Fondacije Bordoni, ki so že dešifrirah in prepisali vrsto posnetkov v okviru te afere. Delo naj bi opraviti v roku 60 dni. Po mnenju nekaterih bi najdeni trakovi lahko predstavljah preokret v preiskavah. Upoštevati je namreč treba, da bi moral po dogovoru incident registrirati radarski center v Licoli, saj je bil palermski center tistega večera zaseden za letalske vaje. Toda v Licoh tega niso storili. Zanimivo pa je, da center v Capodichinu deluje na približno istem območju, zaradi česar ni izključeno, da so tam tudi posneli pomembne podatke o strmoglavljenju DC9. Sodnik Priore je ob tem odredil tudi dodatno preiskavo, da bi ugotovili, zakaj so ti trakovi prišli na dan šele zdaj, ko pa so letalske oblasti v preteklosti večkrat zagotovile, da so posredovale ves njim razpoložljiv material. Fronte, ki jo vodi nacionalsocialistični ideolog iz Padove Franco Freda. Freda, ki je bil vpleten v pokol na Kmečko banko na Trgu Fontana v Milanu, je bil leta 1993 v okviru preiskave aretiran in je odsedel nekaj tednov v zaporu. Kot ostali obtoženci se Freda včeraj ni predstavil pred sodnikom. »Ostal je Brindi-siju (Freda že nekaj let živi v tem mestu, kjer vodi založbo),« je pojasnil njegov branilec Guarien-te Guarienti, »ker je prepričan, da je preliminai' ni proces le prehodna fa-za, ki ne bo spremenile obtožnice«. Guarenti je tudi anticipiral svojo obrambno strategijo-»Nacionalna fronta je samo odraz svobodnega razmišljanja in razpravljanja in ni bilo nikoli nobenega spodbujanja h kršitvi zakonov,« je dejal odvetnik-Podobnega mnenja je bu tudi poslanec Nacionalnega zavezništva Nicola Passetto, ki brani nekatere druge obtožence. »Tu se skuša krniti svobo mi' sli. Ge je Italija še demokratična država, pr°' česa ne sme biti.« Nasprotnega mnenja je državno tožilstvo, po katerem je Nacionaln3 fronta »organizacija, ki je delala propagando za p°' litični projekt, ki 8a veljavni zakoni prepovedujejo«. V dokaz tožilstvo navaja politični pr°' gram Fronte, ki je meo drugim predvideval »za' prtje meje za ilegalo® priseljence«, »izgon vsen neevropskih priseljencev«, »odpravo zakona Marteli«. Teze obtožb® naj bi dokazovali shodi ob poletnem solsticiju- Skupaj s Francom Fre do so na zatožni klop1 številni njegovi somislj® niki predvsem iz Verone in okolice. ITALIJA / NAPOVEDUJE SE OBDOBJE VELIKE NAPETOSTI RIM / NA SEJI VODSTVA Opozicija za predsedniško vlado, Beriusconi za volitve Scalfaro bo danes končal pogovore - V četrtek ime mandatarja? SKP za terminsko vlado, ki naj pripravi volitve Bertinoffijevi usmeritvi pa je oporekalo precej voditeljev RIM - Dvajset dni Rinilo, od kar je italija premier Silvio Beri ®c°ni stopil na Kvirin« bi predsedniku rep like Oscarju Luigi calfaru vrnil mandat, vjk treh tednih pa %b prvemu krogu p svetovanj predsednil calfara in kljub štev: sjalisca italijanskih j tCnih strank niso s menila. Silvio Berluscon Njegovi zavezniki, 1< Pfedsinocnjim do |!?ci razčlenjevali Pansko politično ša mco, so v bistvu vzti ^ dosedanji zahtevi i 6 nekoliko zaost ]r_ 1 puven onviu j Sconiju mandat za ahko dobila zau Parlamenta, ker : r?Cu^ala na podpor skupine parlamen everne lige, ki se avajo v stališči anjega ministra R ponija. Ge Sc; , . rešitve ne bi s edina možna reš Past parlamenta Predčasnih volite Premier v odi Jegovi zavezniki ajo, da nova B Peva vlada ne ecine (vsaj senat sedaj ni ‘NHhov predlog mkah med voli Panjo. Povsem nasj TUo stališče o reformistič s progresisti kot center s tajnikom Ljudske stranke Roccom Buttiglionejem sta zahtevala predsedniško vlado. Progresisti so se zavzeli za »ugledno vlado, ki ne bo vezana na politične stranke«, Butti-glione je govoril o »teh-nično-politični vladi. V bistvu gre za isti predlog: predsednik republike naj imenuje takega mandatarja, ki bo s svojim ugledom in programom dobil podporo parlamenta. Predstavniki Severne lige se niso zaustavili z novinarji. Toda pozneje je tajnik Umberto Bossi zagotovil, da Liga ni razklana in da bi tudi Maronije-vo krilo podprlo predsedniško vlado. Notranji minister je bil veliko previdnejši in se ni hotel izjasniti. »Ne bi bil tako optimist s številkami, kot so moji kolegi v Ligi,« je dejal novinarjem. Razglašena struja v opoziciji je bila Stranka komunistične prenove, ki se zavezma za prehodno vlado demokratičnega jamstva. Njena naloga naj bi bila spremeniti pravila informiranja in zasnovati zakon proti televizijskim monopolom, nato pa v kratkem času popeljati državo na volitve. Scalfaro, ki bo danes končal drugi krog posvetovanj, se bo moraj spoprijeti tudi s številkami. Katera vlada bi lahko dobila zaupnico v parlamentu? Nova Berlusconijeva vlada bi ne imela zaupanja, vendar tudi morebitna predsedniška vlada nima že vnaprej zagotovljene večine, saj ni jasno, ali bi jo podprlo Ma-ronijevo krilo v Ligi, predvsem pa je vprašanje, ali bi taka vlada lahko računala na podporo SKP. Kakršna koli bo rešitev, ki jo bo izbral predsednik Scalfaro, se italiji napoveduje obdobje velike napetosti. Ge bo država morala na predčasne volitve, se bo med Berlusconijem in opozicijo vnel izredno oster čelni spopad. Morebitna predsedniška vlada pa bi morala računati z ostro opozicijo Silvia Berlusconija in njegovih zaveznikov. Ta opozicija bi bila nekoliko manj ostra, ko bi Scalfaru uspelo imenovati mandatarja, ki bi zasadil klin v Forza Ita-lia in si pridobil podporo golobic. Tem doslej še ni uspelo vzleteti, ker je Berlusconi doslej imel ključ kletke trdno v svojih rokah. Predstavnika progresistov Luigi Berlinguer (levo) in Ce-sare Salvi po pogovoru s predsednikom republike (AP) RIM - Stranka komunistične prenove se zavzema za oblikovanje vlade demokratičnega jamstva, ki naj po kratki prehodni fazi popelje državo na volitve. Tako je včeraj, kot piše v zaključnem sporočilo, sklenilo strankino vodstvo, ki je s svojim stališčem seznanilo predsednika republike. Kaže pa, da je bila razprava v strankinem vodstvu dokaj živahna, saj je tudi od glasov SKP odvisno, ali bi morebitna predsedniška vlada dobila zaupnico v parlamentu. Ob koncu je prevladala usmeritev tajnika Fausta Bertinottija, ki nasprotuje novemu mandatu dosednjemu pre-mieru Silviu Berlusconiju, pa tudi morebitni desnosredinski vladi. Bertinotti se je v svojem poročilu Bossi posegel s trdo roko, vendar ni ukrotil notranjih oporečnikov v Ugi RIM - Tajnik Severne lige Umberto Bossi je udaril po notranjih oporečnikih. Prvi signal politike trde roke je bil odvzem zaupnice dosedanjemu deželnemu tajniku Luigiju Negriju, ki sodi med najbolj vnete pristaše liderja notranje opozicije Roberta Maro-nija. Toda Bossijeva politika trde roke zaenkrat ni obrodila pričakovanih sadov, saj se med nasprotnima kriloma prerekajo tudi o številčni moči vsake komponente. Baje sta si Bossi in Ma-roni o tem vprašanju sla v lase tudi med pogovorom na Kvirina-lu s predsednikom republike Oscarjem Luigijem Scalfarom. O zadregi obeh voditeljev Lige pa priča dejstvo, da se po pogovoru s Scalfarom nista ustavila z novinarji za že tradicionalno izjavo. »Oporečniških« parlamentarcev je kvečjemu 33, je novinarjem povedal minister Giancarlo Pa-gliarini. Po njegovih besedah naj bi 78 poslancev na 100 in 42 senatorjev na 53s faksom potrdilo pripravljenost, da voli za predsedniško vlado. Drugačna je bila ocena odstavljenega Negrija. Po njegovem mnenju ima oporečni ško krilo vsaj 50 parlamentarcev, morebitna predsedniška vlada pa bi lahko računala v zbornici samo na 317 glasov (eden več od potrebne večine). Negri je potrdil znano Maronijevo usmeritev: ne predčasnim volitvam, ne prekuciji in da vladi, ki bi bila izraz Kartela svoboščin. Soočanje med Bossijevim in Maronijevim krilom se bo nadaljevalo vse do kongresa, ki je napovedan za 11. in 12. februar. Med aktivisti uživa sedanji tajnik Lige še veliko zaupanje, toda nasprotniki mu očitajo, da je s svojim ravnanjem odtujil volilce. V tem času se bo stopnjeval tudi zunanji pritisk na liderja »Lumbardov«. Prvi znaki takega pritiska so bili vidni že včeraj, ko je bivši poslanec Lige Vittorio Aliprandi, ki se je pridružil skupini liberalnih demokratov in federalistov, ovadil Ligo zaradi nelegalna finansiranja, ker naj bi svoje parlamentarce prisilila, da ji odstopijo del plače, predvsem pa odškodnine, ki jo parlament priznava za plačevanje pomočnikov. zavzel za vlado demokratičnega jamstva, ki naj bi popeljala državo k volitvam. Med njenimi nalogami naj bi bila »priprava novih pravil za sredstva množičnega obveščanja in vsaj zametek zakona proti televizijskim monopolom, udejanjanje sindikalnega sporazuma za zaščito pokojnin in deželne volitve«. Po Bertinottijevi oceni pa ne bi bila sprejemljiva vlada z obsežnejšim pro-gramnom, ki bi vseboval nov gospodarski manever in volilno reformo. »Taka vlada ne bi imela zadostne ljudske podpore, predvsem pa bi bila izpostavljena ofenzi in revanši desnice«. Bertinottiju je najodločneje oporekal bivši tajnik Sergio Garavini, po katerem se ni mogoče izogniti gospodarskemu manevru in volilni reformi, če »hočemu resnično reformo skrbstvenega sistema«. Ga-ravinija sicer skrbi »nevarnost desničarskega gospodarskega manevra, toda ekonomski ukrepi so neizbežni uvod v reformo pokojninskega sistema«. Tudi Lucio Magri, Rino Serri in Luigi Vinci so opozorili, da bo SKP morala podpreti morebitno vlado, če bi bili njeni glasovi potrebni. »Lahko bi izrekli tehnično zaupnico,« je menil Vinci, ki je dejal, da je resnična bojazen SKP »taka volilna reforma, ki bi nam bila usodna«. Ob koncu je prevladala Bertinottijeva usmeritev. Toda tudi po včerajšnji razpravi je res vprašanje, kaj bi naredila SKP, ko bi bili njeni glasovi res odločilni za rojstvo vlade, ki bi osamila Silvia Berlusconija. IZ FJK V SLOVENIJO Milijarda lir na dan za nakup bencina RIM - Ministrstvo za n:tiance je izračunalo, Pa Čeprav samo okvir-^10’ koliko potrosijo av-°nrobilisti iz Furlanije Julijske krajine za ,up bencina v so-®ednji Sloveniji. Po-atke je sporočil pod-ajnik ministrstva Za fi-aance, posl. Roberto T^fjuini, ki je tako tudi Podprl svoj predlog, da 1 ,Uvedli bencin po deST Ceni V VSej . R zadnjih treh mese-r*1.80 zbrali 8 dni, ko bilančni stražniki ifv V8eR mejnih prehoda Furlanije - Julijske ^a)me beležili, koliko ornobilov je prešlo mjuo črto, namenje-h v Slovenijo. Sku-nrl 1° zabeležili -^252^ 66.457 avtov z videmsko registracijo, 89.776 s tržaško, 46.160 z goriško in 9.254 s pordenonsko registracijo. Skupno se je torej peljalo v Slovenijo 211.674 avtov in zelo verjetno je vsak pred povratkom v Italijo napolnil rezervoar s cenejšim slovenskim bencinom. Po izračunih finančnega ministrstva, naj bi avtomobilisti iz Furlanije - Julijske torej potrosili za nakup bencina v Sloveniji milijardo Ih na dan, kar znaša 365 milijard lir na leto. Podtajnik Asquini sicer trdi, da avtomobilisti iz naše dežele potrosijo' več kot 400 milijard lir: verjetno za podtajnika leto traja več kot 365 dni... TRST / STALIŠČE ZUPANA 1LLYJA IN PODPREDSEDNIKA DE2ELNE VLADE Slovenija mora v Evropo, a ne mimo oglejskega duha 'T’TD O 'T T 4-<-» 1 i ■!i r T-vn-i rr /-1«-» r~i z-l z-iT-l-l o Tl P J Y»o 1 o ot r/linn«"! Tl 1 O ni#*' rl/"iVlTOno TRST - Italija - v primerjavi z Nemčijo in Avstrijo - zamuja pri pospeševanju gospodarskih odnosov s Slovenijo, Hrvaško in z državami Vzhodne Evrope, zato ima ves interes, da postane Slovenija čimprej pridružena članica Evropske unije. Pred asociacijskim sporazumom z EU pa bosta morala Rim in Ljubljana predhodno rešiti vsa bilateralna vprašanja, kar lahko, ob vzajemni dobri volji, brez težav naredita v tem letu. Tržaški župan Riccardo II-ly je na včerajšnji novinarski konferenci izpostavil ta svoja sicer že znana stališča, ki - vsaj glede postopka - popolnoma sovpadajo z usmeritvijo zunanjega ministra Antonia Martina. Do ponesrečenega oglejskega srečanja med Martinom in Lojzetom Peterletom je bil Illy vsekakor drugačnega mnenja. Zagovarjal je namreč stališče, da je treba pogajanja za pridruženo članstvo ločiti od dvostranskih vprašanj, po »oglejskem afrontu«, ko je slovenska vla- da odkrito demantirala svojega zunanjega ministra, pa je bila Italija -vsaj tako meni župan - primorana zaostrititi svojo usmeritev. Poti nazaj ni več, zato je Oglej hočeš nočeš izhodišče za vsa nadaljnja pogajanja. Mimo tega je Illy prepričan, da Italija, kljub tem težavam, ne more mimo prijateljstva in sodelovanja s Slovenijo. Rim je pri tem zamudil že marsikateri vlak, ki pa sta ga pravočasno ujeli Avstrija in Nemčija. Zastoj v odnosih med Rimom in Ljubljanom najbolj škodi Trstu, ki se bo lahko rešil hude gospodarske krize, le če bo znal vzpostaviti nove odnose s sosedi, predvsem s Slovenijo, a tudi z vsemi državami, ki so nastale na tleh bivše Jugoslavije. Tržaška občinska uprava - je še poudaril Illy - bo, kot doslej, naredila vse, da se bodo odnosi med Italijo in Slovenijo premaknili s sedanje mrtve točke. Vladna kriza v Italiji ter nejasna politična situacija v Sloveniji pa v tem trenutku žal ne obe- tata nič dobrega. Illyjeva stališča je podprl podpredsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Roberto Antonione. Tudi on je mnenja, da se morata sosedi takoj resno lotiti reševanja bilateralnih vprašanj, »ki so vsa rešljiva, le če obstaja vzajemna dobra volja«. Antonione, ki pripada Berlusconijevi stranki »Forza Italia«, je torej prepričan, da se vse težave (vključno s problematiko vračanja imovine istrskim optantom) lahko rešijo v nekaj mesecih. Med državama morajo prevladati državniški interesi, medtem ko so doslej na obeh straneh te interese prevečkrat zasenčile drobne notranjepolitične računice. Antonione, kot vidimo, zagovarja odprta politična stališča. Skoda, da njegovi tržaški somišljeniki razmišljajo drugače, saj se njihova stališča do Slovenije pravzaprav ne razlikujejo od stališč neofašistov in skrajne nacionalistične desnice. S.T. Zupan llly upa v »razjasnitev« med Italijo in Slovenijo (foto KROMA) GOSPODARSKE IN DRUŽBENE TEŽAVE MESTA PREDLOG TRŽAŠKEGA ŠOLSKEGA SKRBNIKA^ Trst s skupnimi močmi proti ekonomski krizi Antonione: Italijani in Slovenci živijo v sožitju Šolstvo: novo leto, stara združevanja Združili naj bi šoli Sv.Jakob-Sv.lvan in Prosek-Opčine Z včerajšnje tiskovne konference v Novinarskem krožku (F. KROMA) Občina in Dežela morata še učinkoviteje sodelovati za premostitev hudih, posebno gospodarskih vprašanj, ki pestijo Trst. Upravi sta že pred časom ubrali pot skupnega reševanja problemov, tako da lahko upamo, da bo novo leto boljše od prejšnjega, ki je bilo za Trst v vsakem smislu negativno, če že ne katastrofalno leto. Da si mora mesto zavihati rokave in pustiti ob strani dobro znano jokavost, je voščilo, ki so ga Trstu na tradicionalnem srečanju kronistov namenili župan Riccardo Illy ter deželna odbornika Roberto Antonione in Cristiano Dega-no. Predsednik Združenja kronistov Giorgio Cesar e jih je predstavil kot »mlado in perspektivno trojico neprofesionalnih politikov, od katerih si Trst lahko pričakuje marsikaj koristnega«. Ce pustimo stališča o Sloveniji; o katerih poročamo na tretji strani, so vsi trije upravitelji soglašali z oceno, da mora Trst predvsem z lastnimi močni zaustaviti svoj propad. Dežela, da v okviru svoje avtonomije pomaga umirajočemu tržaškemu gospodarstvu, Občina pa, da posodobi svoj zastareli aparat, da izboljša službe in servise ter da spodbuja reševanje kriznih situacij. Zupan je rekel, da je enoletna preiskusna doba občinske uprave mimo in da je treba sedaj dosledno izvajati predvolilne obljube. Pohvalil je sodelovanje, ki ga je Trst končno vzpostavil z okoliškimi upravami in napovedal bližnji zaključek po- gajanj za škedenjsko železarno. Glede usode Lloyd Triestino pa je dejal, da bi bila likvidacija plovne družbe morda še celo dobrodošla, saj njeni dolgovi, kot kaže, krepko presegajo vrednost imovine. Podpredsednik deželnega odbora Antonione (Forza Italia) je izključil, da bo vladna kriza vplivala na stabilnost deželne koalicije, v vrstah katere vlada po njegovem velika politična sloga. Tako on, kot Degano, sta mnenja, da Dežela zelo pazljivo spremlja tržaška dogajanja in da si močno prizadeva za rešitev glavnih kriznih situacij, kot je npr. skedenjski obrat. Degano, ki je odbornik za prevoze, je tudi omenil nujno koordinacijo med tržaško in koprsko luko. Antonione se je v svojem posegu edini bežno navezal na problematiko sožitja in pravic slovenske manjšine. Izrazil je prepričanje, da Italijani in Slovenci živijo v miru in v sožitju ter da si velika večina Tržačanov obeh narodnosti želi spravo in sodelovanje. »Skoda le, da v obeh skupnostih delujejo manjše skupine, ki politično izkoriščajo vsa še odprta vprašanja. Slednja bo treba čimprej rešiti in tako onesposobiti skrajneže v obeh taborih«, je dejal Antonione. Nihče ne dvomi v njegovo dobro vero, njegove besede pa močno spominjajo na znano teorijo o dveh nasprotujočih si ekstremizmih. Illy, Antonione in Degano so izrazili veliko zaskrbljenost nad zelo negativnimi posledicami rimske vladne krize. Najbolj razočaran je seveda podpredsednik Dežele, medtem ko sta Degano in župan obžalovala predvsem dejstvo, da so se krajevne uprave znašle brez vladnega sogovornika. Tudi prihodnost žal ne obeta nič dobrega, saj so vsi trije upravitelji prepričani, da bo politična nestabilnost trajala še precej časa, morda tedne, če že ne mesece. Predsednik novinarskega sindikata Fulvio Gon je uvodoma omenil težave, s katerimi se sooča tudi krajevni informacijski sistem. Tik pred božičem je prenehal izhajati dnevnik »La Cro-naca«. Upati je, da gre za začasno prekinitev in da bo časopis v kratkem spet v kioskih. Gon pa je pri oceni položaju spregledal težave, s katerimi se soočajo slovenska občila, do katerih je sindikat vsekakor vedno pokazal veliko občutljivost. S.T. Novo leto se je za naše šolstvo začelo s starimi tegobami. Učenci, dijaki, učitelji in profesorji so se predvčerajšnjim po najdaljših božičnih in novoletnih počitnicah zadnjih nekaj let spet vrnili v šole. Vrnitev ni bila najbolj srečna, saj je sovpadala z nič kaj razveseljivo novico, ki je pronicnila iz uradov tržaškega šolskega skrbništva. Šolski skrbnik je izdelal nov načrt za tako imenovano racionalizacijo šolske mreže na Tržaškem. Ob vpogledu vanj postane takoj jasno, da sploh ne gre za kako novost, pač pa za ponovno predstavitev starega načrta, tistega, ki je že enkrat klavrno »pogorel«, ker ga mnistrstvo za šolstvo ni odobrilo. V njem je šolski skrbnik ohranil tudi predlog o združitvi dveh slovenskih nižjih srednjih šol: nižje srednje šole Frana Erjavca iz Rojana z nižjo srednjo šolo Ivana Cankarja od Sv. Jakoba ter nižje srednje šole Frana Levstika z nižjo sredno šolo Srečka Kosovela na Opčinah. Vzrok za to »racionalno« združitev naj bi tičal v že znanem premajhnem številu razredov na rojanski in proseški šoli. Šolski skrbnik je predlagal omenjeno združitev že v načrtu za šolsko leto 1993/94. Takrat je ob koncu predloga zapisal, da bi šoli lahko združili tudi zato, ker sta se dotedanja ravnatelja upokojila ob začetku šolskega leta 1993. Deželna komisija za vprašanja slovenske šole je predlog zavrnila, prav tako se je negativno o tem in tudi številnih drugih skrbnikovih predlogih izrekel pokrajinski šolski svet. Načrt je takrat propadel. Šolski skrbnik ga je ponovno predstavil leto pozneje (načrt za šolsko leto 1994/95). Naletel je na podoben odziv kot njegov predhodnik: ostal je le na papirju. Skrbnik je sedaj spet potegnil papir iz predala in ga poslal v presojo pokrajinskemu šolskemu svetu, da bi izvedel za njegovo (neobvezujoče) mnenje. Gotovo bo o njem spet razpravljala Deželna komisija za vprašanja slovenske šole. Kakšno bo njeno mnenje ni težko ugibati. Skrbnik bo nato poslal načrt na ministrstvo za šolstvo. Dejansko bo zahteval, naj se ministrstvo izreče o možnosti združevanja šol, ki jih pravno ščiti mednarodni sporazum. Ministrstvo je lani -kot rečeno - že razpravljalo o načrtu, in ga zavrnil0' Ob vsem tem se zastavlja še vprašanje, zakaj se je šolski skrbnik prav sedaj odločil, da predloži podoben načrt. Tržaška občina je namreč že lani naročila skupini univerzitetnih izvedencev, naj pri" pravijo celovito in temeljito študijo o vprašanju šolskih poslopij v občini. Ta študija naj bi služila tudi šolskim oblastem pri sestavi načrtov za racionalizacijo šolske mreže. Očitno je šolski skrbnik smatral, da lahko sam predstavi nov (stari) predlog, ne da bi upošteval ugotovitve in izsledke izvedencev. Primorski dnevni Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Tret Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT PrednaroCnina za Italijo 300.000 LIT Poštni t j. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ______V MIELI / PRVO PREDAVANJE_____ Tečaj za vodnike o Rižarni Vpisovanja sprejemajo do 16.30 - Danes G. Corni o nacizmu Sindikat Uilm: čimprej urediti nove odnose v železarni Treba je pohiteti s prodajo škedenjske železarne in takoj začeti pogajanja s sindikatom, da se uredijo odnosi z novim lastništvom in preuredijo delovni pogoji v obratu. Zahtevo je včeraj postavil sindikat kovina-rev Uilm v zvezi z informacijami, po katerih bodo verjetno v kratkem zaključili prodajo železarne. Predstavnik Uilm Roberto Miniussi je izjavil. da so »integracijska blagajna in predčasne upokojitve delavcev železarne pozitivni predlogi, ki ustvarjajo boljše pogoje za delavce škedenjske železarne«. Zato, da se ti pogoji res uresničijo, je treba čimprej urediti osnovno vprašanje lastništva, ki naj čimbolj izkoristi potencial škedenjskega obrata, istočasno pa odpreti pogajanja s sindikatom v zvezi z zaposlitvijo, s proizvodnjo in z delavskimi pravicami. Danes popoldne se bo v dvorani gledališča Mie-la - in v krožku Assicura-zioni Generali - začel tečaj za didaktične vodnike po Rižarni. Prijav je bilo toliko, da so organizatorji, tržaška občinska uprava oz. Mestni zgodovinski in umetnostni muzeji v sodelovanju z Deželnim inštitutom za zgodovino odporniškega gibanja in s krožkom uslužbencev zavarovalnice Assicurazioni Generali, morali poiskati večjo dvorano. Prijave bodo sprejemali še danes, vse do začetka predavanj. Danes bo na vrsti prvo predavanje, in sicer od 16.30 do 18.30, ko bo zgodovinar Gustavo Corni spregovoril o nacizmu kot totalitarnem režimu. Isti predavatelj bo jutri govoril o protisemitizmu in pokolu Zidov. Naslednja predavanja bodo 18. januarja (Rani Pupo o vojni in odporniškem gibanju v Julijski krajini), 19. januarja (Paolo Šema o nacionalnem vprašanju v Julijski krajini), 25. januarja (Marco Palla o fašističnem režimu), 26. januarja (Marco Coslovich o deportaciji s Primorske v koncentracijska taborišča), 1. februarja (Milica Kacin-VVohinz o Slovencih in Hrvatih v Julijski krajini od 1918 do 1945), 2. februarja (Giampaolo Val-devit o vprašanju Trsta, vojni in mednarodni politiki), 8. februarja (Tri-stano Matta o Rižarni med zgodovinskim revizionizmom in relativizacijo). Zadnje predavanje bo 9. februarja, ko bosta Elio Apih in Marina Rossi podala praktični primer vodenega obiska v Rižarni s posebnim poudarkom na zgodovinski razstavi. Brezplačni tečaj je namenjen diplomiranim iz sodobne zgodovine in študentom zadnjih let univerze, profesorjem vseh šol, ter vsem, ki jih zanima zgodovina Riža-ne. Solidarnost SKP z delavci, ki so zasedli železniško postajo Stranka komunistične prenove je protestirala proti prijavi sodstvu pe" tih delavcev škedenjske železarne in devetin drugih delavcev, ker so med manifestacijo 16; junija 1993 prekinil1 promet na tržaški želez-niški postaji. Po mnenju SKP je V°' lurna simbolična zasedba postaje priklicala P°' zornost javnosti na nevzdržno stanje zaposlitve v Trstu, kjer so samo v Pr' vih mesecih prejšnjega leta izgubili več ko 1.800 delovnih mest. P0 mnenju SKP se postavlja vprašanje, če prijav3 sodstvu spada v okv1 napadov sedanje desničarske vlade proti d® lavcem in njihovim sd1 dikalnim pravicam- i naj bi potrjevalo dejstvo* da so prijavili delavce* ne pa političnih pr® stavnikov, ki so se ude ležili tiste manifestacij®’ v prvi vrsti zastopnik0 SKP. Vabilo na protest Stranka komunistične prenove vabi svoje somišljenike, da se množično udeležijo jutrišnjega protesta pred sedežem deželnega sveta na Oberdanovem trgu. Protest, ki se bo začel ob 9.30, zadeva zakonski osnutek o zdravstveni reformi, ki ga bo deželna skupščina pričela obravnavati prav jutri. SKP odločno nasprotuje, piše v tiskovni noti, zakonskemu osnutku Fasola-Matassi. Prvi je sedanji odbornik za zdravstvo in pripada Ligi, Matassi, ki pripada DSL, pa je bil odbornik v Travanutovi vladi. »SREČANJE S ČASOPISOM « ZA ŠTUDIRAJOČO MLADINO NOVICE »Namerna dezinformacija utira pot vojnim spopadom« Dijakom je govoril novinar Paolo Rumiz, ki je iz svojih osebnih izkušenj v bivši Jugoslaviji prikazal nekatere zakonitosti in skrivnosti novinarstva Na liceju Oberdan se je včeraj Nadaljeval niz srečanj na temo ‘Srečanje s časopisom«. Jamstve-ni °dbor FJK za informiranje o JNladoletnih in šibkih subjektih in ^ovinarska zbornica sta si zami-snIi tečaj o informiranju za višje srednješolce. Dijakom nekaterih 'talijanskih višjih šol je na včerajšnjem srečanju govoril Paolo . Nmiz, ki je iz svojih osebnih t^NSenj kot dopisnik v bivši Jugo-alaviji prikazal nekatere zakoni-0sti in skrivnosti novinarstva. Paolo Rumiz je dijakom skušal razkriti predvsem svet dezinfor-Nracije, v katerem vsi živimo, še Posebno pa tiste oblike dezinfor-Nracije, s katerimi se vsakodnev-n? srečujejo novinarji. Ta meha-"tzem deluje tako v času miru kot v Vojnem stanju, sicer pa ima N^etnost laži svojo mitološko le-Sjhmnost že v Trojanskem konju, N ne bi nikoh prišel v Trojo brez Namerne dezinformacije in uka-Ne. Namerna dezinformacija pri- pravi vojnemu spopadu potreben teren, kajti predhodnik vsake vojne je besedna vojna in besedno bombardiranje na straneh sovražnih časopisov. Da lahko sovražnika ubiješ, ga moraš sovražiti, zato pa ga ne smeš poznati. Nujno je, da ga zreduciraš na stereotip, brezoblično maso. Temu primeren način je pisanje o zločinih neke skupnosti, kar s pomočjo narodnostne ah verske etikete omogoči obtožbo in inkriminacijo te skupnosti v njeni celoh. Dezinformacija pa je lahko odvisna tudi od psihološke pogoje-nosh, na primer strahu, nevamo-sti ali osebne opredeljenosti. Rumiz se v obrambo pred takimi in podobnimi pastmi postavlja z iskanjem dogodkov iz vsakodnevnega življenja, ki so lažje preverljivi in niso podvrženi namerni dezinformaciji zainteresiranih. V mikrokozmosu pa lahko veliko odkrijemo tudi o makrokozmosu. (td) -^KNJIGE / PREDSTAVITEV PRVENCA LAURE CARNIEL1 Novo ime v tržaški književnosti Sinoči je bila v krožku Assicurazioni Generali Podstavitev knjige »Racconti in nero« (Povesti v čr-Ni) tržaške avtorice Laure Carnieli (na sliki v sre-L ki se prvič predstavlja javnosti. Uelo je izšlo pri založbi Asterisco, ki jo vodi Tul- ilo Regente in ki se oblikuje tudi po prefinjeni opremi, poleg seveda izrazito osebne izbire besedil in tem ter iskanja novih neobičajnih glasov med tukajšnjimi ustvarjalci. V okviru iste zbirke, ki je posvečena poeziji in prozi je pred kratkim izšla tudi pesniška zbirka Vi-pacco (Vipava) Giorgia Maggija, ki je v nekem smislu alternativa Magrisovi Donavi. Knjigo in avtorico je številnemu občinstvu predstavil pesnik Claudio Gri-sancich, ki ga z Lauro Carnieli vežejo dolga leta službe pri zavarovalni družbi Assicurazioni Generali. Poudaril je zlasti novosti in neposrednost jezika, v katerem so spisane te jedke kratke zgodbe in v katerem ni niti sledi tržaškosti, nasprotno, iz njih veje kozmopolitskost, združena z ironijo in odmaknjenostjo do teme, ki se jih loteva, (bov) Posl. Niccolini napada Bossija Liga pa še molči »Nisem se nikomur prodal, moja odločitev, da zapustim Severno ligo je dozorela že pred časom in to še preden je Umberto Bossi predložil nezaupnico Berlusconijevi vladi«. Tako je tržaški poslanec Gualberto Niccolini odgovoril na pisanje mnogih časopisov, ki so njemu in njegovim kolegom, ki so zapustili Ligo, očitali, »da so se prodah Forza Itaha«. Medtem ko se užaljeni Niccolini veseli vstopa v novo desničarsko koalicijo, tržaška Liga še ni uradno reagirala na njegov »politični beg«. Molk priča o hudi krizi, ki že dalj Časa pesti krajevno stranko. V tem trenutku vsekakor ni jasno, ali se tržaški ligaši strinjajo z Bossijem, ali z notranjim ministrom Robertom Mar oni jem ali pa celo z Nicco-linijem. Občina dovolila Ifriimo ogrevanje Tržaška občina je včeraj izdala sklep, ki dovoljuje 16-urno ogrevanje na vsem občinskem območju. Sklep bo veljal do 31. januarja, občina pa ga je sprejela zaradi slabega in predvsem mrzlega vremena, ki je zajelo naše kraje. Sklep republikanske stranke Po izstopu Paola Castighega iz svetovalske skupine Zavezništva za Trst v tržaškem občinskem svetu, je pokrajinsko vodstvo republikanske stranke sklenilo, da isto storita tudi Furio Finzi v vzhodnok-raškem rajonskem svetu in Luisa Fazzini v rajonskem svetu za mestno središče. Odslej bosta predstavljala samo republikansko stranko. Izpopolnjevalni tečaj za profesorje srednjih šol Na pedagoški fakulteti v Trstu (Ul. Tigor 22, 4. nadstropje) bodo v torek, 17. januarja, ob 16. uri predstavili izpopolnjevalni tečaj za poučevanje na srednjih šolah. Pri tečaju sodelujejo tudi nekatere druge fakultete in Deželni zavod za raziskovanje in eksperimentacijo na šolskem področju LRRSAE. Tečaj ima namen nuditi didaktično in pedagoško pomoč profesorjem, ki nameravajo poučevati na nižjih in višjih srednjih šolah. Delil se bo v dve smeri: za profesorje humanističnih predmetov in za profesorje znanstvenih predmetov. Tečaj se bo nadaljeval do maja. Tombesi o ukinitvi carinskih servisov v lesnem pristanišču Predsednik Tržaške trgovinske zbornice Tombesi je posegel pri krajevnem carinskem okrožju, ker je začasno ukinilo nekatere carinske servise v lesnem pristanišču in jih preselilo v industrijsko pristanišče. Kot izhaja iz tiskovnega sporočila Trgovinske zbornice, je Tombesi menil, da bi lahko tak preustroj negativno učinkoval na delo v lesnem pristanišču. Zato je pozval odgovornega pri carinski službi dr. Conforta, naj preveri, ali obstajajo druge, primernejše rešitve. Srečanje o zgodovinskih aspektih Milj V okviru fotografske razstave z naslovom Včeraj in danes, ki bo odprta do 23. januarja v Kulturnem centru v Miljah (Trg Republike 4) bo danes ob 18. uri na sporedu srečanje na temo Zgodovinski aspekti Milj. Uvodno poročilo bo imel predsednik združenja Fameia Muiesana Italico Stener, spregovorila pa bosta tudi prof. Giuseppe Cuscito in arh. Marco Pozzetto. Srečanje o Giacosi Sergio Fantoni in drugi igralci rimske gledališke skupine La Contemporanea 83, ki bo te dni predstavila v gledališču Cristalio delo Giacose »Come le foglie«, se bodo danes ob 18. uri srečali v Cristallu z občinstvom. Tema srečanja je »Giacosa in malomeščansko gledališče«. Glavno besedo bo imela prof. Marzia Pieri, docentka za dramaturgijo na tržaški univerzi. ^HTpavek na odpadke h VČERAJ PRVA OBRAVNAVA SODIŠČE / OBSOJEN NA 18 MESECEV JEČE Občinski uradi sprejemajo prošnje še do 20. januarja Tržaški občinski ur; Ni sporočajo, da je še d 20. januarja mogoče z; Prositi za ustrezn znizanje davka na oc padke. Gre za ugodne stL ki so namenjen Predvsem osebam, k Živijo same (pri izraCr Navanju višine znesko Pristojni uradi jemljej v Poštev površino st; Novanja, ne pa števil °seb). Prošnje za zn: ž^Nj® zneska pa lahk oddajo tudi lastniki st; Novanj oz. poslopij, l SP samo občasno zase ena ali pa jih upor; jajo v kmečke name ^e: v sporočilu je n; aai)e rečeno, da je b: ^°k za predstavite prošenj določen iz pre vidnosti do 20. t.m ajti ni se veljavneg okreta, ki bi predvide at točen datum, kot tr Se ni jasno, če bod olajšave, katere b Predelil novi občinsl Pravilnik o pristojbina ___odpadke, veljale ž za leto 1995. Kdor je prošnjo predstavil že lani - pristojni občinski uradi so jih prej eh nad 20 tisoč - je zaenkrat zadostil vsem zahtevam občinskih uradov, samo občani, ki tega doslej niso storili, imajo za predstavitev ustrezne prošnje čas še do 20. januarja. Formularje lahko dvignejo (in nato izpolnjene tudi izročijo) v občinskih izpostavah in v uradih 14. sektorja na Trgu Granatieri 2, tretje nadstropje. Izpolnjene formularje se lahko pošlje tudi po pošti na naslov 14. sektorja. Uradi na Trgu Granatieri, kjer nudijo tudi ustrezne informacije, so za občinstvo odprti vsak delavnik- tudi ob sobotah - od 8.15 do 12. ure, za informacije pa lahko vsakdo poklice tudi na številke: 6754447, 6754449, 6754450 in 6754451. Okoriščala naj bi se z imovino vojnega muzeja Imel je ponarejene dolarje Kaže, da mu jih je nalašč podtaknil »neznanec« Pred tržaškim sodiščem se je včeraj pričel proces proti 57-letnemu Aldu Bobeku (OpCine, Narodna ulica 21) ter proti 84-let-nemu Dariu D’Angelu Giottu (Ul. Beccaria 5), ki sta obtožena, da sta se okoriščala z imovino konzorcija za upravljanje zgodovinskega vojnega muzeja. D’Angelo Giotto je bil predsednik omenjenega konzorcija, Bobek pa uslužbenec. Slednji naj bi bil posredoval pri prodaji dragocenega alektricnega avtomobila ter dveh koles s konca 19. stoletja, v zameno naj bi bil dobil denar in avto »topolino«. Bobek je iz imovine konzorcija izvzel tudi tri dragocene pogrebne vozove (med njimi je bil tudi tisti, s katerim so prepeljali posmrtne ostanke Franca Ferdinanda). D’Angelo Giotto naj bi si bil med drugim prilastil zbirko starih znamk, ki so prihajale iz zapuščine de Henriqueza, a oba naj bi se polastila nekaj milijonov lir ter večje količine bencina. Huda Skoda zaradi ustrahovalne akcije Prejšnjo noč so se neznanci znova spravili nad gradbeni stroj, last tržaškega podjetja Trascavi, ter ga skoraj povsem uničili. Škodo ocenjujejo na okrog 50 milijonov lir. Podjetje Trascavi, ki ima sedež v Ul. Al Monbeau 14, opravlja zemeljska dela v Ul. Monte S. Gabriele pri parku Villa Giulia, kjer podjetje Edilizia Generale gradi dve poslopji. Zaenkrat kricev niso odkrili, čeprav gre že za četrti napad v zadnjih dveh mesecih na imovino podjetja Trascavi, ki je že utrpelo okrog 40 milijonov lir škode na nekem drugem gradbenem stroju. Doslej Trasca-viju ni nihče grozil ah kaj podobnega, pravijo pa, da so se napadi pričeli, potem ko so na gradbišču podrli nekaj dreves. V prikupnih škatlicah iz lepenke so bili prvotno šamponi, proizvodi za nego kože, ali kaj podobnega. Ko pa so jih odprli, ni bilo o teh proizodih niti sledu, bili so polni lepo zloženih bankovcev. Našteh so jih kar 450, in sicer po sto dolarjev vsak. Kar Čedna vsota, ki bi se glede na skokovito padanje lire vsak dan še povečala. Njenega imetnika, 49-letne-ga Franca Tikulina, pa to ni osrečilo, denar ga je pripeljal celo na sodišče, ki ga je včeraj obsodilo na leto dni in šest mesecev zapora. Dolarji so bili namreč ponarejeni. Težave pa bo verjetno imel tudi Giuseppe Sartorelli, ki mu jih je izročil. Preiskava proti njemu pa se bo nadaljevala. Tikulina so aretirali pred približno dvema letoma v Bazovici. Lisice so tedaj nataknili tudi njegovemu 26-letnemu nečaku Albertu Carboniju. V Bazovico sta prišla vsak s svojim avtomobilom, denar je bil skrit v Car-bonejevem vozilu. Tikulin, ki je sicer že imel opravka s sodišči, je agentom povedal, da se je dan prej v nekem baru v Ul. Giuha srečal z moškim, ki mu je izročil zavojček in dejal, da gre za dober posel. Domenila sta se, da se naslednjega dne srečata v Bazovici. Moškega je poznal le navidez, zavojček je odprl šele doma in ko je zagledal bankovce, se je odločil, da jih vme. Povabil je nečaka, da ga spremlja, vendar mu ni rde povedal, da je denar v njegovem avtomobilu. V Bazovici ga je Čakal neznanec, tam pa je bila tudi policija, ki je vse izvedela iz »zaupnega vira«. Sartorelli je trdil nekaj drugega: denar naj bi mu bil ponu- dil Tikulin, v Bazovico je prišel, da ga prevzame. Kdo je torej obvestil policijo? Ze pred časom se je porodil sum, da je to storil sam Sartorelli in to je včeraj trdil tudi javni tožilec Nicoli. Sartorelli, ki je bil še oktobra lani v hišnem pripora, ker je imel »opravka« z mamili, je imel dolarje, policiji je omogočil, da je izpeljala »uspešno« akcijo, za katero bi si prevzel zaslugo (in verjetno bi tudi dobil nagrado kot informator). Zato je javni tožilec zahteval, da postopajo tudi proti njemu. Istočasno je zavrnil trditve Tikulina, češ da je denar nameraval vmih SartoreUiju: ko je odprl zavojček in opazil dolarje, bi jih bil moral izrocih policiji ah se jih kako drugače znebih. Z druge strani pa jih Sartorelli ne bi bil dal Tikulinu, Ce mu ne bi zaupal. Za Crbonija je Nicoli zahteval oprostitev, kar je sodišče sprejelo. Kradli so obleke Potem ko so iz raznih področij treh Be-neCij zaCele prihajati vesti o večjih krajah oblačil, se je osebje tržaškega letečega oddelka povezalo s komisariatom javne varnosti v Jesolu in s slovensko policijo. Tako so prijeli bosanskega državljana, 36-letnega Zai-ma Bijediča, kateremu so zaplenili vzorce ukradenega blaga, ki so mu služili pri iskanju »klientov«, katerim je prodajal nagrabljeni plen. Agentom je v roke padel tudi 34-letni jugoslovanski državljan Dragan Lubarda, v Sesljanu pa so našh in zaplenili večjo količino športnih oblačil. OD 1 0. JANUARJA DO 1 8. FEBRUARJA RAZPRODAJA s popusti od 20% do 80% Izredne ponudbe v vseh oddelkih MOŠKA OBLAČILA PLAŠČI od 190.000 lir dalje ZIMSKE JOPE (razen artikli Barbour) od 99,000 lir dalje OBLEKE od 180,000 lir dalje JOPIČI od 149.000 lir dalje HLAČE od 49.900 lir dalje ŽENSKA OBLAČILA TAILLEURS od 190.000 lir dalje JOPIČI od 99,000 lir dalje KRILA od 39.900 lir dalje HLAČE od 29,900 lir dalje BLUZE od 49.900 lir dalje OTROŠKA OBLAČILA ZIMSKE JOPE od 89,500 lir dalje SRAJCE od 24,500 lir dalje MAJCE od 28,500 lir dalje BOUTIOUE KRZNENI PLAŠČI-NERC od 3,900.000 lir dalje KRZNENE JOPE-NERC od 3.495,000 lir dalje OBUTEV MOŠKA od 55.000 lir dalje ZENSKA od 59,900 lir dalje ŠPORT VETROVKE od 198.000 lir dalje privlačne cene za vse tehniške artikle, ki so še na zalogi n.pr. smuči, vezi, smučarski čevlji, čevlji za po smučanju. USNJENA GALANTERIJA V naših trgovinah FANTASIA na Korzu Saba 16 in v Ulici Carduci 14 posebne ponudbe pri torbicah, pasovih, denarnicah, dežnikih in kovčkih (razen artiklov Samsonite in Delsey). POZOR /// Nalepke, s katerimi se ima pravico do prestižnih nagrad ”fedelta“ (zvestoba), se bodo delile tudi med razprodajo (dov. 22106/ST z dne 17. 9. 94). Kot običajno sprejemamo vse najvažnejše kreditne kartice. TRST - UL. CARDUCCI 10 - UL. OR1ANI 3 V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Dve pomembni priznanji ZKOS Marii Požar Maroltova nagrada. Lučki Susič pa Linhartova Nadaljevanje sezone Društva slovenskih izobražencev v novem sončnem letu se je v ponedeljek zvečer pričelo v nadvse slavnostnem vzdušju. Zveza kulturnih oganizacij Slovenije je na tem srečanju podelila dve priznanji: Linhartovo nagrado je za delo na gledališkem področju dobila Lučka Susič, Maroltovo priznanje pa je prejela Marta Požar za zbiranje in ohranjanje gradiva o starih svetoivanskih običajih. Večer so popestrili mladi igralci, ki so »zrasli« pod mentorstvom Lučke Susič, nekaj strani zapisov Marte Požar o tem, kako je bilo nekoč pri Sv. Ivanu, pa je prebrala Matejka Peterlin. Udeleženci so tudi prisluhnili starim svetoi-vanskim melodijam. Pesmi, ki so bile posnete na trak, je zapela sama Marta Požar. Nato je predstavnica ZKOS Meta Benčina prebrala utemeljitev nagrade, ki se glasi takole: »Gospa Marta Požar, doma od Svetega Ivana pri Trstu, izredno skrbno zbira ljudske predmete v domačem rojstnem kraju, še posebno vse, kar je povezano z ljudsko nošo. Pred leti je v Peterlinovi dvorani v Trstu pripravila izredno bogato razstavo ljudskih noš in predmetov. Gospa Požarjeva skrbi, da bi se ljudske noše pri Sv. Ivanu čim dlje ohranile, priporoča njihovo nošenje ob domačih praznikih in imetnikom naroča, naj jih skrbno hranijo. Sama pomaga z nasveti in delom, da bi se čimdlje ohranilo slovensko izročilo v predmestnem okraju Trsta, ki ga vedno huje ogroža italijanski živelj. Za to njeno Marta Požar pomembno poslanstvo ji ZKOS na predlog Slovenske prosvete iz Trsta po-delujejo visoko folklorno priznanje Maroltovo listino.« Pred podelitvijo priznanja Lučki Susič so mladi igralci prikazali odlomka iz dveh del: najmlajši iz igrice, ki so jo uprizorili za Miklavža, člani gledališkega krožka Slovenskega kulturnega kluba pa iz »Igre zamenjav ali: skupaj je lepše«, s katero so v zadnjem letu nastopili že na številnih odrih tako tu kot v Sloveniji. Vlado Ravnikar je v imenu ZKOS nato izročil prof. Susič priznanje z naslednjo utemeljitvijo: »Profesorica Lučka Susič Peterlin je veselje do pisanja in igranja podedovala v družini. Po končani filozofski fakulteti v Trstu se je posvetila poučevanju slovenščine, zgodovine in zemljepisa na slovenskih šolah. Že od otroških let je igrala pri igralski skupini Radijski oder in pisala tekste za radio. Na srednji šoli Fran Erjavec v Rojanu je Lučka Susič vsako leto pripravila Prešernovo proslavo in zaključno šolsko prireditev z igro, ki jo je običajno tudi sama napisala ali priredila in zrežirala. Toda njeno delo pri amaterskem igranju ni bilo omejeno samo na šolo. Veliko je sodelovala tudi z mladinsko igralsko skupino »Tamara Petaros« v okviru Finž-garjevega doma na Opčinah. Se več truda in dela pa je posvetila mladinski organizaciji Slovenski kulturni klub kot mentorica in pri gledališkem krožku tega kluba tudi kot avtorica tekstov in režiser (Genij v kratkih hlačah, Igra zamenjav), ki pri pisanju svojih del gleda na dogodke z otroškimi očmi, zato jih prevevajo živa fantazija, poezija in smisel za humor.« »Za vse dolgoletno strokovno in organizacijsko delo ZKOS izroča gospe Lučki Susič na predlog Slovenske prosvete iz Trsta Linhartovo listino, ki naj bo spodbuda tudi še za naprej.« (HJ) ŠOLSTVO / ZANIMIVA POBUP/jh Čez dva tedna več kot 150 otrok na zimovanje Osnovnošolci bodo smučali (in se učili) na Piancavallu Cez slaba dva tedna bo več kot 150 slovenskih osnovnošolcev odpotovalo na zimovanje na Piancavallo pri Pordenonu. Za en teden bodo običajne šolske klopi zamenjali z gotovo zanje bolj privlačnimi belimi smučinami, naužili se bodo svežega gorskega zraka, prebili teden dni v družbi vrstnikov iz drugih šol, spoznali bodo nove prijatelje. Zimovanje se zadnja leta na nekaterih šolah vse bolj vrašča v običajni osnovnošolski delovni program. Prvič so ga na naših osnovnih šolah priredili pred 14 leti. Pobudo zanj je dala takratna openska didaktična ravnateljica Lučka Križman, ki je zanj navdušila skupino mladih učiteljic. Prvo zimovanje je bilo v Ravasclettu, obneslo se je dobro, zato so ga v naslednjih letih ponoviti. Po krajšem premoru so zimovanja obnovili v šolskem letu 1990/ 91. Potekalo je na Trbižu, učencem z openskega didaktičnega ravnateljstva pa so se pridružiti tudi učenci šol svetoivan-skega didaktičnega ravnateljstva. Vodstvo zimovanja je prevzela sedanja svetoivanska po-dravnateljica Mirjam Mikolj, ki letos že peto leto vodi pripravo nanj. Organizacija je kar zahtevna, je poudarila, saj se je treba domeniti za vse dejavnosti na zimovanju, koordinirati je treba delo z učitelji drugih šol in skratka že pred odhodom pripraviti vse do najmanjše potanko- sti. Letošnjega zimovanja se bo udeležilo skupno 157 osnovnošolcev, v glavnem učencev 4. in 5. razredov šol od Sv. Ivana, iz Rojana, Barkovelj, s Katinare, z Opčin, iz Bazovice, iz Gropade, iz Trebč, s Proseka, iz Križa, iz Zgonika in iz Boljunca. Učenja na snegu se bosta tako udeležili tudi šoti iz nabrežin-skega in dolinskega didaktičnega ravnateljstva. Otroke bo spremljalo 23 učitelj ev-spremljevalcev. Učenci bodo dopoldne slediti smučarskemu tečaju (12 ur tečaja s smučarskim učiteljem), popoldne pa bodo lahko prosto smučali (seveda pod nadzorstvom spremljevalcev). Učenju bosta odmerjeni dve uri, in sicer po smuki, od 17. do 19. ure. Podravnateljica Mi-koljeva je pojasnila, zakaj je zimovanje pomembno za otroke. Prvič zaradi socializacije, saj bodo lahko otroci spoznali vrstnike iz bližnjega okolja, ki obiskujejo druge šole. Drugič: imeti bodo priložnost za razvedrilo na snegu. To možnost bodo dobili tudi otroci, ki bi je - zaradi različnih vzrokov - sicer ne imeli-Ta izkušnja bo posebno pomembna za tiste otroke, ki bodo prvič za nekaj dni »zapustili« starše in zaživeli brez njih. Učitelji bodo imeli nadalje na zimovanju priložnost, da bolj poglobljeno spoznajo u-čence, daleč od vsakodnevnega šolskega okolja. ZDRAVSTVO / NEKAJ PRAKTIČNIH NASVETOV Kako se lahko borimo proti gripi? Zima je pritisnila, z njo pa se tudi vse bolj veča nevarnost gripe. Tržaški zdravniki so nam povedali, da za zdaj še ni izbruhnila prava epidemija, pričakovati pa je, da bo v kratkem, saj si ni mogoče misliti, da bi minil ta letni čas brez pojava bolezni, ki je zanj tako značilna. Razpoznavni znaki gri- pe so vsem dobro znani: gre za mrzlico, vročino, glavobol, bolečino v sklepih, kihanje in kašljanje, pogosto tudi za črevesne motnje. A če so glavne pojavne oblike vedno iste, pa se s časom oziroma iz leta v leto spreminja virus, ki povzroča to bolezen. Zato je za uspešno preventivo bistvenega pomena, da se ob Praznik bivše Dreher Okrog 250 ljudi iz vseh krajev Italije se bo danes in jutri udeležilo v Trstu tradicionalnega zborovanja bivše pivovarne Dreher, ki se danes naziva Heineken Italia. »Convention« nekako soupa-da s 130. obletnico prihoda piva Dreher v Trst. Na današnji uradni del zborovanja je bil povabljen tudi Zupan Illy, jutri pa bo na vrsti nekakšen Lov na zaklad, posvečen prodajni moči podjetja, ki bo ob sodelovanju Združenja taxistov potekal po vseh tipičnih tržaških lokalih. Zvečer bo v bivši pivovarni Dreher zabavni večer, pri katerem bodo imeli besedo predstavniki bivših uslužbencev tovarne Dreher, ki so pred nedavnim prirediti tudi zanimivo razstavo o pivovarni. začetku mrzle sezone najprej določijo vrste virusov, ki povzročajo v tistem obdobju gripo. Kot ponavadi so epidemiologi to že opravili ob začetku jeseni. Na osnovi tega so pripravili tudi cepivo. Toda optimalen čas za cepljenje je že minil. Za to je bilo treba poskrbeti do konca novembra ali vsaj do začetka decembra. Kdor se ni cepil, pa lahko še vedno marsikaj naredi, da se ne bi okužil z gripo. Pri tem so vedno veljavni stari zdravniški nasveti, začenši s tem, da naj se človek ne izpostavlja mrazu oziroma velikim temperaturnim razlikam. Dober nasvet je tudi ta, da se je treba izogibati prostorov, v katerih so ljudje natrpani, saj je precej verjetno, da je med njimi kdo že okužen z gripo. Spomniti namreč velja, da se gripa prenaša s kapljično infekcijo pri govorjenju, kihanju, kašljanju ipd. Za preventivo je tudi priporočljivo uživanje večjih doz vitamina C. V vsaki lekarni si ga je mogoče nabaviti v tabletah, toda še boljše je, če ga uživamo v sadežih, kot so pomaranče, mandarini, limone in grenivke. Večkrat slišimo, da je mogoče prve naskoke gripe uspešno odbiti z uživanjem alkoholnih pijač. Toda zdravniki tega ne potrjujejo. Nikjer ni namreč dokazano, da bi alkohol uničeval viruse, in niti, da bi utrdil odpornost bodisi splošnega bodisi lokalnega imuni-tamega sistema. V ljudski medicini se je uveljavilo mnenje, da alkohol zdravi gripo najbrž zato, ker širi žile in s tem povzroča občutek toplote, v resnici pa se dogaja, da z njegovim uživanjem organizem pospešeno izgublja toploto, kar napade gripe ne le ne odbija, ampak jih celo olajša. Kaj pa v primeru, da človek zboli za grip0; Zdravniki pravijo, da n* pametno jemati velik0 zdravil, saj pravega zdravila proti gripi ni- Nj namreč sredstva, ki 01 lahko ubijalo viruse grj' pe, recimo tako kot antibiotiki uničujejo bakt®' rije. Zdravila, ki ji*1 jemljemo proti gripi, v re' snici samo lajšajo simp' tomatologijo oziroma spremne motnje in težav® te bolezni, kot so vročina-glavobol itd. Najbolje j® gripo »prekuhati« v P° stelji, kar povprečno zahteva 2 do 3 dni. Ce nasto pi visoka vročina, je s® veda priporočljivo poki1 cati zdravnika. Čeprav gripa sama na sebi ni huda bolezen, Pa je nikakor ne smemo za nemarjati. Gripa nanar® lahko utira pot drug11® boleznim, pljučnim, cre_ vesnim, vnetju možgah skih mren itd., ki s lahko zelo nevarne, zlas pri ostarelih. rC~ GLEDALIŠČE / PRIDI GOLA NA VEČERJO Predstava za smeh in zabavo Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega, ki bo od četrtka do torka na odrih Kulturnih domov v Trstu in Gorici uprizarjalo komedijo Pridi gola na večerjo, zbuja med našimi gledalci upravičeno pričakovanje. MGL je namreč reden gost Slovenskega stalnega gledališča, saj je priljubljeno zaradi kvahtete predstav in repertoarnih izbir, v ospredju katerih je potreba občinstva po lahkotni zabavi in smehu. Od komedije Pridi gola na večerjo, kot nam daje slutiti naslov, seveda ne smemo pričakovati tiste izjemne prefinjenosti in globine, s katerima nas je v lanski sezoni prevzela igra Kaj Pa Leonardo? slovenskega pisatelja Evalda Fli-serja. V Švici rojeni Francoz italijanskega porekla Marc Camoletti je pač pisec bulvarskih komedij, vendar nadvse uspešnih in na Slovenskem priljubljenih že od zgodnjih šestdesetih let, ko je Boeing-Boeing obšla tako rekoč vse amaterske odre. Pridi gola na večerjo (1985) pa je bila v Parizu dve sezoni Uspešnica, leta 1991 pa je uspeh ponovila tudi na londonskem VVest Endu. Predstava je torej namenjena razvedrilu. Da pa ne bo nikakršnih nesporazumov, naj povemo še, da je naslov burkaška potegavščina, saj v Camolettijevi komediji nihče nikogar ne poziva, naj se večerje udeleži gol. To bi bilo v solidno meščanskem domu Bernarda in Jac-queline tudi povsem neprimerno: take stvari se tam mislijo, ne pa govore. Originalni naslov je Pyjama pour six (Pižama za šesterico), ki pa je manj žgečkljiv, a pove, da bo v to igro, napisano po preizkušenem receptu komedije zmešnjav, zapletenih šest oseb. Ce vemo še, da so to mož, žena, ljubimec, ljubimka in nič hudega sluteči zakonski par, ki se v vrtincu znajde po nedolžnem, vemo vse, kar je o tem delu treba vedeti. Kritika je, brez izje- me, igralce ocenila z odliko, kot »mojstre svojega komedijantskega poklica«, čeprav igrajo sami mladi: Jožef Ropoša, Mirjam Korbar, Borut Veselko, Maja Aduša Vidmar, Tanja Ribič, in Boris Kerč. Režiral je Zvone Šedlbauer. »Vsem skupaj uspeva spet in spet pripraviti gledalce v smeh,« zaključuje svojo oceno Rapa Suklje, »Smeh pa je, kot vsi vemo, zdrav.« ©LOVENSKO Stalno ©LEDALISCE Marc Camoletti PRIDI GOLA IMA VEČERJO Gostovanje MGL režija ZVONE ŠEDLBAUER Jutri,12. t.m., ob 20.30 ABONMA RED D in E bus bo sprejemal izletnike od Bazovice do Šivana. Rezervacije in informacije Sosič tel. 208551 in Skerk tel. 200236. KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI prireja v nedeljo, 12. februarja avtobusni izlet v Lumezzane (Brescia), kjer se bodo na ta dan spomnili smrti partizanskega komandanta Josipa Verginelle. Cena izleta je 70.000 lir. Vpisuje do 4. februarja Gigi Bogateč (tel. št. 220175). E3 ČESTITKE Našemu Robiju, Eriki in Petru se je pridružila mala Nika Srečni družini čestita kolektiv TKB 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst sporoča šolnikom v staležu, da so roki za vložitev prošenj za premestitve naslednji: vzgojiteljice in profesorji srednjih šol do 25. januarja; učitelji osnovnih šol do 5. februarja; profesorji višjih šol do 10. februarja. Pojasnila na sedežu sindikata v Trstu, tel. 370301 ob dnevih in urah poslovanja. VCERAJ-DANES M LEKARNE Danes, SREDA, 11. januarja 1994 PAVLIN Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.42 - Dolžina dneva 8.58 - Luna vzide ob 2-46 in zatone ob 2.52. Jutri, ČETRTEK, 12. januarja 1995 TATJANA VREME VČERAJ OB 12. RI: temperatura zraka 5,9 Popinje, zračni tlak 1008,8 dni pada, brezvetrje, vlaga o-odstotna, nebo jasno, Štorje mirno, temperatura or)a 8,9 stopinje. Rojstva in smrti RODILI SO SE: Alessia lschedda in Angie Puz-zer. 6 UMRLI SO: 47-letni Lui-°l Uiormani, 76-letna Silana Baucer, 39-letni Ro-arto Susan, 70-letni Anto-10 Peri, 70-letni Francesco lola, 83-letni Adriano 1 to, 79-letni Giulio Mon-62-letni Pio Correnti, -letna Maria Paga, 72-let-Rrmando De VValder-ain, 87-letna Irene lanku, 4-letna Santa Dobrilla, 82-®tnTa Rita Caricate, 96-let- tor Llr?la BiaSi’ 97-letni Et-re Gregoris, 8g_letna Ma„ L, talnic, 72-letna Anna aria Matevc, 88-letna n c esc a Bevilacqua. POHIŠTVO POPUSTIdo50% r=^aliac*' Ponovitve azstavnih prostorov UL S-Cilino 38 - Trst Tel. 54390 Od ponedeljka, 9., do nedelje, 15. januarja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (tel. 421125), Ul. dei Soncini 179 - Skedenj (tel. 816296). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Istrska ulica 18. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (tel. 7606477). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.00, 19.40, 22.00 »Sotto il segno del pericolo«, i. Harrison Ford. EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II Re Leone«, risanka, prod. Walt Disney. EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Sirene«, r. John Duingan, i. Hugh Grant. AMBASCIATORI 17.00, 18.40, 20.25, 22.15 »The Mask«, i. Jim Carrey. NAZIONALE 1- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »S.P.Q.R.«, i. Leslie Niel-sen, Massimo Boldi, Christian De Sica. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Intervi-sta col vampiro«, i. Tom Cruise, Domiziana Giordano. NAZIONALE 3-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Junior«, i. Arnold Schvvarze-negger, Danny De Vito, Em-ma Thompson. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Botte di Natale«, i. Terence Hill, Bud Spencer. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Una zia graziosa«, porn. prepovedano mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, -22.10 »II mostro«, r,-i. Roberto Benigni. ALCIONE - 16.30, 19.15, 21.45 »Forrest Gump«, r. Robert Zemeckis, i. Tom Banks, Sally Field. LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.00 »Viaggio in Inghilter-ra«, i. Anthony Hopkins, Debra VVinger. Si PRIREDITVE KD RDEČA ZVEZDA in Občinska knjižnica v Sa-ležu vabita v petek, 13. t.m., ob 20. uri, v društvene prostore v Saležu na predstavitev knjig in diapozitivov Dušana Jelinčiča. Avtor bo prestavil italijanski prevod knjige "Zvezdnate noči - Le notti stellate” in knjigo "Biseri pod snegom”. ANSAMBEL MIRAMAR iz Trsta organizira KONCERT, ki ga bo izvajal svetovno znani harmonikaš iz Ukrajine VVLADIMIR ZU-BITSKY. Pričakujemo Vas v soboto, 14. t. m., ob 20.30 v Marijinem domu v Rojanu ( Ul. Cordaroli 29). SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti vabi v soboto, 14. t. m. na predavanje z naslovom KAVKASKI NARODI IN OSREDNJA RUSKA OBLAST. Govoril bo univerzitetni prof. Jože Pirjevec. Začetek ob 18.30. KD RDEČA ZVEZDA vabi na ogled Grimmove pravljice "MESTNI GODCI” (glasba, besedilo in režija B. Hrvatič), ki bo v nedeljo, 15. t.m., ob 18. uri v društvenih prostorih v Saležu v izvedbi Mladinske skupine in SKD Primorec-Trebče. Vabljeni. SKD L GRUDEN vabi ob 200-letnici nabrežinske cerkve na BOŽIČNI KONCERT ženskega in moškega pevskega zbora Igo Grden, ki bo v nedeljo, 15. t. m., ob 16.30 v župnijski cerkvi sv. Roka v Nabrežini. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja predavanje z diapozitivi V SVETU VISOKIH ANDOV v sredo, 18. t. m., ob 16.30 uri v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20. Predaval bo Gigi Abram. Vabljeni! §g_______________IZLETI SK DEVIN organizira v nedeljo, 15. t.m., smučarski avtobus v Podklošter (Ar-noldstain-Avstrija). Avto- □ OBVESTILA DOLINSKA OBČINSKA UPRAVA vabi vse svoje starejše občane na običajno novoletno srečanje, ki bo v nedeljo, 15. t.m., ob 17. uri v občinskem gledališču v Boljuncu. Po kulturnem programu, ki ga bodo izvajali mladi pevci in glasbeniki iz Domja in Ricmanj, bo družabno srečanje. KRIŠKE ORGANIZACIJE prirejajo danes, 11. t. m., ob 19. uri v občinskem rekreatoriju v Križu skupščino o vaških vprašanjih. Sodeloval bo tudi župan Riccardo Illy. SK DEVIN obvešča, da organizira v petkih od 20.30 do 22. ure rekreacijsko telovadbo za odrasle v šoli De Marchesetti v Sesljanu. Prva vadba bo v petek, 13. t.m. Telefon 200912 v večernih urah (Katja). PRIMORSKA POJE ’95: vse zbore in pevske skupi- PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) OBVESTILO BRALCEM DAROVE in PRISPEVKE za objavo v Časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. V izrednih primerih sprejema prispevke tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje), s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. ne, ki bi se želeli udeležiti letošnje mednarodne zborovske revije, obveščamo, da zapade rok za prijavo v petek, 13. t. m., Prijavnice in morebitna pojasnila v zvezi z nastopom nudimo v uradu ZSKD (tudi telefonsko na št. (040) 635626. MALI OGLASI IZGUBIL se je dne 6. t. m. v dolinski občini pes, pasme nemški ovčar. Tel. št. 231847 (zjutraj) ali 228260 (popoldne). PRODAM najboljšemu ponudniku avtomobil Volksvvagen hrošč (maggio-lino) letnik 1974, v zelo dobrem stanju. Tel. (0481) 34642. PRODAM auto fiat tem-pra z goriško tablsko registracijo, letnik 1991, 45.000 prevoženih km, v odličnem stanju, Tel. po 18. uri na št. (0038665) 54382. PRODAM še neuporabljen fotoaparat Nikon F401x AF z objektivoma Nikkor 35-70 AF in Tam-ron 90-300 AF ter flash Nikon SB-23. Tel. v večernih urah na št. 0481/ 537659. ZARADI zamenjave številke prodam skoraj nove smučarske čevlje Tecnica št. 39. Tel. v večernih urah na št. 228562. PRODAM pasje mladice husky z rodovnikom, cepljeni, brez črevesnih zaje-dalcev, po ugodni ceni. Tel. št. (0481) 21417. PREPROSTA, skromna vdova želi spoznati dobrosrčno, pošteno, upokojeno vdovo za družbo, prijateljstvo in medsebojno pomoč. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montec-chi 6, 34137 Trst, pod geslo “Trst-Slovenija“. OSMICO ima Livio Pernarčič, Stivan. Toci belo in črno vino ter nudi prigrizek. OSMICO je odprl v Zgoniku 71, Mario Milič. PRISPEVKI Ob 2. obletnici smrti drage mame Marije Kocman darujeta hčeri Ada in Marica z družinama 100.000 lir za cvetje v šempolajski cerkvi. Za popravilo Prosvetnega doma na Opčinah darujejo Zdenka 100.000 lir ter prijatelji društvenega bara 87.000 lir. Namesto cvetja na grob Maria Semec darujeta Irma in Luciano Sardoč 50.000 lir za SKD Vigred. Starc Pepi daruje 20.000 lir za TPPZ Finko Tomažič. Namesto cvetja na grob sestrične Uje Skerk daruje Albin Skerk 100.000 lir za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob sestrične Uje Skerk daruje Gabrijela Skerk vd. Ferfolja 100.000 lir za Sklad Stadion 1. maj. V spomin na dragega očeta Maria Semec darujeta hčerki Rosana in Ingrid 100.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Marijo - Starc daruje Lidija z družino 25.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk in 25.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel. Namesto cvetja na grob lije Skerk vd. Sardoč darujejo Lupinčevi iz Sempo-laja 25.000 lir za SKD Vigred in 25.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Sempo-laja. V spomin na Iljo Skerk vd. Sardoč daruje Slava Mi-slej 20.000 lir za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob Angela PeCenika daruje Berto Derganc 30.000 lir za MPZ Upokojencev z Brega. V spomin na moža Mirka Radoviča daruje žena Lida 50.000 lir za sekcijo SSk Nabrežina. Podporni elan Slava Slavec daruje 50.000 lir ter Pepi Starc (OpCine) 20.000 lir za TPPZ Finko Tomažič. V 'spomin na drago Marijo Starc darujejo Betka, Emi in Slavica 50.000 lir za SD Kontovel. Angela Skerlavaj daruje 20.000 lir za obnovljene orgle v openski cerkvi. V spomin na starše da- rujeta ana in Slavko 50.000 lir za obnovljene orgle v openski cerkvi. Marija Vidau daruje 50.000 lir za za obnovljene orgle v openski cerkvi. Ob 50-letnici svoje aretacije s strani fašistične škva-dre Colotti (8.1.1945) daruje Slava Slavec 100.000 lir za Sklad Stadion 1. maj. t Nehalo je biti plemenito srce moje ljubljene hčerke dr. Elvire Ondine Kerševan Žalostno vest sporočajo MAMA MARIJA ter tete in ostali sorodniki Od nje se bomo poslovili v petek, 13. t. m., ob 12.20 v mrtvašnici v Ul. Costalunga in nato v župni cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Opčine , ll.januEuja.1995 Zbogom draga teta ONDINA Tamara z družino Opčine, ll.januarja.1995 t Svojci pokojne prof. Neve Godnič sporočajo, da bo pogreb jutri, 12. januarja, ob 14. uri v farni cerkvi v Nabrežini. Krsta bo izpostavljena ob 13. uri. Topla zahvala vsem, ki bodo drago pokojno spremili na zadnji poti. Nabrežina, 11. januarja 1995 (Pogrebno podjetje Preschern) ZAHVALA Ob izgubi naše drage Marije Starc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, g. župniku za pogrebni obred, nosilcem krste, obema zboroma, darovalcem cvetja in vsem, ki so ali bodo na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Kontovel, Prosek, ll.januarja.1995 TRGOVINA / NACRT VIDEMSKEGA PODJETNIKA S PRILIVOM KAPITALA IZ MILANA Bardelli (II Lavoratore) hoče odpreti center tudi v Gorici Bodo goriški trgovci uspeli pred tem odpreti svoj megacenter? Bodo Furlani in Milančani v Gorici odprli tisti veliki blagovni center, o katerem se že kar nekaj let med seboj kregajo goriški trgovci, del katerih si tak center želi, drugi pa mu nasprotuj ej j o? Vprašanje si zastavljamo po izjavah videmskega podjetnika Antonia Maria Bardel-lija, ki so bile vCeraj objavljene na videmski strani dnevnika “II Gaz-zettino”. Bardelli, lastnik trgovskega megacen-tra “II Lavoratore Fiera” v kraju Martignacco blizu Vidma, je novinarju povedal, da imajo v načrtu širjenje podjetja z odprtjem novih mega-centrov v Gorici in Pordenonu. Seveda Ce bo deželni zakon o trgovinskih centrih to dovolil. “II Lavoratore” je med kupci znano ime. Odprt je bil takoj po 2. svetovni vojni v Vidmu najprej kot trgovina z železnino, potem je svojo ponudbo razširil na oblačilne izdelke, na prehrano in na vrsto drugih izdelkov. S časom je to postala velika trgovina v strogem središču Vidma. Pred nekaj leti pa so pri videmskem gospodarskem razstavišču v kraju Martignacco tik izven mesta . odprli megacenter, ki so mu dali ime “Lavoratore Fiera”. Poleg velikih trgovin matične grupe so tam odprli kakšnih 80 malih trgovin. Kar precej med njimi je podružnic trgovskih obratov, ki že imajo svoj sedež v središču Vidma. Finančna grupa družine Bardelli je kasneje kupila še nekaj samopostrežnih trgovin nekdanje furlanske zadružne zveze. Te so v raznih predelih Vidma. Videm je v zadnjem času postal kraj, kjer uspevajo trgovski mega-centri. Poleg že omenje- Goriški trgovci se prepirajo, drugi pa odpirajo pri nas nove trgovske centre (foto SR) nega “Lavoratore Fiera” so tu še Berlusconijev “Euromercato - Štanda” (prav v teh dneh naj bi zamenjal gospodarja), center “Alpe Adria” v Cassaccu in “Mercato-ne” v Palmanovi. V Venetu in Lombardiji je kar veliko takšnih prodajnih megacentrov. Čeprav so mnogi nastali samostojno, polagoma prehajajo v last nekaterih ozkih finančnih skupin. Tudi grupa Bardelli je šla v to smer. Ustanovili so novo finančno družbo skupno z milansko grupo Marc o Brunelli (Fini-per). Ta družba ima že cel kup trgovskih megacentrov. Njihova lanska letna realizacija je bila 2.000 milijard lir. Videmska grupa Bardelli pa je lani realizirala le 80 milijard. Kljub temu bosta partnerja v novi furlanski finančni grupi prisotna vsak s 50 odstotki. Milančani bodo nudili strokovno pomoč, pravi Antonio Bardelli, ki govori tudi o odprtju novih trgovskih centrov. Med temi naj bi bil že prej omenjeni center v Gorici. V našem mestu je znano, da kar dobra četrtina kupcev odhaja po nakupe v komercialne centre v Videm in Furlanijo. Tja odhajajo, s tem da preskačejo Gorico, tu- di mnogi kupci iz Slovenije. Zaradi tega so že pred leti nekateri goriški trgovci ustanovili družbo, katere skrb naj bi bila odprtje takega centra nekje v sklopu goriškega avtoporta. Na tak način naj bi doma zadržali go- riške kupce kot tudi tiste iz Slovenije, ki po avtocesti drvijo v smeri Palmanove in Vidma ali še dlje. Prišlo pa je do prepirov med samimi trgovci kot tudi med politiki. Zaradi tega doslej ni bilo nič narejenega, le od časa do časa se spet oglasijo nekateri posamezniki, ki stvar pogrevajo. Bomo sedaj doživeli, da se bodo pri nas pojavili bolj podjetni Furlani in Milančani, naši trgovci pa bodo ostali še bolj osamljeni v svoji trmasti mali samostojnosti? Najbrž bi bil že čas, da bi se goriški podjetniki zbudili in naredili to, kar so že pred leti nameravali. Sicer bo tudi po njih. V zadnjem času so v naselju Sv. Ane svoje “di-scount” trgovine že odprle naketere finančne grupe, ki delajo na relaciji Italija-Nemčija. Prodajajo blago, ki ni rekla-mizirano, zaradi tega je tudi poceni. Vse to gre seveda na rovaš domače trgovske mreže. MARKO VVALTRTTSCH ŠTANDREŽ / NOCOJ PREDSTAVITEV PUBLIKACIJE IN ODPRTJE RAZSTAVE Trideset let dramske skupine V Standrežu se bo nocoj začel niz prireditev ob 30-letnici delovanja dramskega odseka PD Standrež. V domu Antona Gregorčiča bodo ob 20. uri predstavili publikacijo in dokumentarno razstavo o dejavnosti amaterske dramske skupine, ki sodi med najboljše v goriškem prostoru. Prireditve se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih dneh. V soboto, 14. januarja, ob 20.30 bo v župnijskem domu krstna izvedba igre Janeza VOJNI SPOMINI / AMERIŠKI LETALEC NA OBISKU Pri partizanih, ki so ga rešili Hvaležen je borcem, ki so go pred 50 leti spravili na varno Iz Združenih držav se je spet oglasil Magnus Gerszewski, ameriški letalec poljskega rodu, ki je letos poleti obiskal Goriško in se želel srečati s tistimi, ki so mu decembra 1944 pomagali do partizanov, kjer je bil dalj časa na zdravljenju in je potem, preko Bele Krajine, z letalom poletel v Bari. Gerszewsky je bil namreč član posadke leteče trdnjave, ki se je zdrušila nekje nad Vidmom. Sam je odskočil s padalom vendar se je ob pristanku poškodoval. Goriška sekcija VZPI-ANPI je tudi s sodelovanjem novogoriške Zveze borcev in nekaterih posameznikov nekdanjemu letalcu uspešno pomagala pri odkrivanju krajev in ljudi, ki so bili priče dogodku pred pol stoletja. Magnusa, ki je pristal v bližini Medeuz-ze pri kraju San Giovan-ni so terenci najprej spravili preko Dolegna-na v Brda v prehodno bolnišnico “Lidija”, zatem pa na Kambreško. Po zanimanju g. Marice Mermolja in dr. Pavle Jerina - Lah so se pri VZ-PI-ANPI dokopali še do novih podatkov. Tako naj bi ponesrečenega letalca zdravila dr. Ernest Berce in dr. Jakob Zavre-snik. Gerszevski je v Me-deuzzi obiskal tudi nekatere očividce tragičnega dogodka. Na sliki, ki je pred kratkim prispela iz ZDA, je Magnus Gerszevvski med Enricom Mullo-nijem in Albinom Batti-lano iz Medeuzze. Povšeta Kandidiraj, le kandidiraj v režiji Emila Aberška. Igro bodo ponovili tudi v nedeljo ob 17. uri. Osrednja proslava 30-letnice pa bo 22. januarja ob 17. uri. Na sliki: igralski ansambel PD Standrež JEZIKI / V NOVI GORICI Več pozornosti poučevanju italijanščine Kaj pa slovenščina tostran meje? V krajih na mejnem območju v Sloveniji nameravajo posvetiti večjo pozornost poučevanju tujih jezikov, zlasti italijanščine, saj gre za jezik najbližjih sosedov. Doslej so italijanščino poučevali le na nekaterih šolah. Nekoliko boljše je bilo organizirano učenje italijanščine na šolah na Koprskem. V prihodnje naj bi poučevanje tega jezika bilo bolj organizirano, zlasti z ustrezno pripravo učiteljskega kadra. Zavod za šolstvo Republike Slovenije je namreč v sodelovanju z milanskim institutom priredil strokovni seminar za učitelje italijanščine na osnovnih šolah po projektu “L”. Doslej sta bila že dva kroga predavanj. Drugi je bil decembra v Novi Gorici, tretji krog bo spomladi. Zanimanje za projekt ”L”, ki ga vodi Lucija Cok s koprskega Pedagoškega liceja, je precejšnje, saj se je v jezikovni delavnici zbralo lepo število uči- _______________KINO GORICA VOTORIA 15.00-16.45-18.30-20.15-22.00 »II Re Leone - The Lion King«. Walt Disney. Ozvočenje Dolby stereo. KULTURNI DOM (Gorica kinema) 20.00-22.00 »Quattro matrimoni e un . funerale«. A. MacDowell. CORSO 18.00-20.00-22.00 »S.P.Q.R. - 2000 e mezzo anni fa«. Massimo Boldi in Leslie Nilsen. ^ PRIREDITVE V CERKVI NA VRHU bo v nedeljo, 15. januarja, ob 15.30 koncert božičnih pesmi. Peli bodo združena zbora Rupa-Peč in Miren ter mladinski zbor Vrh sv. Mihaela. Priložnostno misel bo povedal domači župnik. V CERKVI SV. LOVRENCA v Ronkah bo v nedeljo koncert božičnih pesmi v izvedbi zbora od Novega sv. Antona iz Trsta in pevskega zbora iz Rodika. Koncert, ki bo ob 15. uri, pripravljata versko občestvo in SKRD Jadro. teljev s koprskega in novogoriškega območja. Pobuda je torej naletela na dober odziv, kar je seveda podlaga za uspeh pri izvajanju programa. Z zanimanjem in potrebno pozornostjo pa so jo spremljali tudi novogoriški upravitelji in konzularni predstavniki Republike Italije. Zaključnega srečanja novogoriškega ciklusa predavanj sta se udeležila tudi italijanska konzula v Kopru in Ljubljani, ki sta se pohvalno izrekla o seminarju in njegovem pomenu, rekoč, da je prispevek k utrjevanju prijateljstva in sodelovanja med sosedi. Osnova za take odnose pa je prav poznavanje in možnost komuniciranja, ki se najbolj neposredno uresničuje preko znanja jezikov. Izzvenelo je kot priporočilo, da bi pozitivne izkušnje tovrstnega pristopa do učenja jezika sosedov lahko s pridom uporabili tudi na italijanski strani meje, za učenje slovenščine. 3 ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNI RAVNATELJSTVI V GORICI IN DOBERDOBU obveščata, da je po novih predpisih od 10. do 28. februarja treba poskrbeti za dokončen vpis otrok v vrtce in prve razrede osnovnih šol. SDZPI sporoča, da je se nekaj mest za tečaj informatike windows office. Vpisovanje do 18. t.m. na sedežu, Ul. della Croce 3, tel. 81826 od 10. do 13. ure. ^3 LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI, ALLORSO BIAN-CO, C. Italia 10, tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU, RISMONDO, Ul. Toti 52, tel. 410701. POGREBI Danes: 12.00 Ottavio Gnesutta iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, 12.00 Elio Braida iz splošne bolnišnice v Gradišče, 13.15 Amleto Famea iz splošne bolnišnice v Moš. PROSVETNO DRUŠTVO STANDREŽ 30-letnica dramskega odseka DANES, 11. januarja 1995 ob 20. uri Predstavitev publikacije 30 let dramske dejavnosti 1965 - 1995 ob 20.30 Otvoritev dokumentarne razstave SOBOTA, 14. januarja 1995 ob 20.30 Krstna izvedba igre J. PovSeta Kandidiraj, le kandidiraj! NEDELJA, 15. januarja 1995 ob 17. uri Ponovitev igre Kandidiraj, le kandidiraj! NEDELJA, 22. januarja 1995 ob 10.30 sv. maša za pokojne člane dramskega odseka ob 17. uri Slovesna proslava 30 - letnice dramske dejavnosti TOREK, 24. januarja 1995 ob 20. uri Okrogla miza o ljubiteljskem gledališču. Vse prireditve bodo v Župnijskem domu A. Gregorčič v Standrežu. GORICA Sreda, 11. januarja 1995 ^BENCIN / ODMEVI NA PONEDELJKOVO SREČANJE $ POSLANCEM ASOUINIJEM NOVICE Ukrep je časovno omejen in ogroža obstoj Proste cone Goriški parlamentarci bodo, če bo treba, vložili dva amandmaja Drevi v stolnici maša zadušnica ob obletnici smrti škofa Cocolina Ob trinajsti obletnici smrti nadškofa Pietra Cocolina bo drevi, ob 19. uri, v stolnici maša zadušnica. Daroval jo bo nadškof Bommarco, ob somaševanju duhovnikov iz vse nadškofije. Pokojnega nadškofa se spominjajo vsako leto na dan njegove prezgodnje smrti. Bil je človek širokih pogledov, zrastel je v tukajšnji skupnosti, služboval je kot duhovnik na Goriškem, razumel je ljudi in njih težave in je, Čeprav je škofijo vodil razmeroma kratek Cas, pustil za sabo vidno sled. Znan je izid ponedeljkovega srečanja podtajnika Asquinija s elani Razširjenega odbora Trgovinske zbornice glede spornega ukrepa o razste-Snitvi ugodnosti Goriške Proste cone, kar zadeva bencin, na celotno videmsko in pordenonsko pokrajino. Podtajnik, ki je skušal sogovornike prepričati o pomenu in koristih ukrepa, se je znašel povsem osamljen. Se bo Podobno izteklo tudi srečanje, ki bo predvidoma jutri na Pokrajini? Ga bodo predstavniki Severne Lige ali posamezni svetovalci podprli? Dejstvo je, da na Ponedeljkovem srečanju ni bilo predstavnikov Pokrajine, odsotnost pa so opravičili s sočasnostjo saje pokrajinskega sveta. O spornem dekretu in o stališčih goriških predstavnikov gospodarskega in Političnega življenja smo že poročali, vendar pa valja nekatere aspekte dodatno opredeliti. Osnovno stališče, ki ga je na ponedeljkovem srečanju predsednik Trgovinske zbomi-ae Enzo Bevilacqua pose-°ei jasno podčrtal je v dej-sjvn, da se zakonski ukrep sklicuje na zakon o goriški Prosti coni, kot sistemu plajšav in ugodnosti, ki jih Ja pristojna komisija EU, oziroma prej EGS sprejela, ker so paC nastale pred Podpisom rimskega spora-zuma in začetkom procesa združevanja v Evropi. Niti najmanj ne želimo psporavati VidemCanom ln prebivalcem drugih Pokrajin, da dobijo neo-urejeno količino bencina, Vendar naj se to opravi z JpCenim sklepom, brez sklicevanja na zakon o Goriški prosti coni, nam je vCeraj spet potrdil predsednik zbornice Dr. Bevi-lacqua, ki Asquinijeve trditve izpodbija tudi z drugačnimi argomenti. Eden od teh je implicitna Časovna omejitev veljavnosti, ki izvira iz mednarodnih pogodb, podpisanih med Slovenijo, oziroma nekdanjo Jugoslavijo in EGS. Po drugi strani Goriška prosta cona nima Časovnih omejitev. Čeprav na ponedeljkovem srečanju niso izrecno govorih o ukrepih, kako v postopku spreminjanja dekreta v zakon nastopati, da se obidejo težave in nevarnosti za Goriško prosto cono, je znano, da bodo goriški parlamentarci vložih dva amandmaja. Ge že bo dekret spremenjen v zakon, v besedilu ne bi smelo biti nobenega sklicevanja na zakona o prosti coni. Kriza vladne koalicije seveda pušCa odprte tudi druge možnosti, recimo tudi to, da bo dekret, po preteku dveh mesecev, propadel, ker ga ne bo parlament spremenil v zakon. Senator Darko Bratina je na srečanju podčrtal zlasti časovno omejenost ukrepa: ob vstopu Slovenije v EU ali ob izenačitvi cene bencina v Sloveniji s ceno bencina v Italiji, bodo odpadli razlogi, ki jih navaja Asquini. V javnost pa je pricurljalo tudi nekaj informacij o besednem spopadu med Asquinijem in Romolijem, kasneje še Lovisonijem in o grenkem grižljaju, ki ga je moral pogoltniti senator Forza Ita-lia, ki je, po mnenju enega od razpravljalcev, še poleti krepko podpiral Asquinija in njegovo zamisel, zdaj pa skuša preprečiti še hujše posledice. Podtajnik Asquini po srečanju z goriškimi predstavniki (foto Studio Reportage) Trgovinska zbornica je za ponedeljkovo srečanje s podtajnikom Asquinijem pripravila dokument, ki poleg ugotovitev o katerih smo že poročali (sklicevanje na zakona o ustanovitvi proste cone in o ustanovitvi Goriškega sklada) zajema tudi vrsto zelo toCnih številčnih podatkov, ki povsem izpodbijajo argomente na katere se poslanec Asquini sklicuje. PrviC: količina goriva po znižani ceni, ki bi jo lahko nabavil vsak upravičenec ne bi bila neomejena, ampak bi se določala s posebnim pravilnikom in predvidoma ne bi bila višja od poprečne porabe italijanskega avtomobilista. Povprečna poraba je leta 1993 znašala 740 litrov. Ob upoštevanju tega podatka, Ce upoštevamo razmere na Goriškem, bi teoretična poraba na Goriškem znašala nekaj nad 63 milijonov litrov. Od te količine je bilo 52,7 milijonov litrov dejansko kritih z bencinskimi boni. Ker znaša danes razlika v ceni goriva na prostem tržišču in goriva proste cone 1.142,66 lir, pomeni to prihranek 60,5 milijarde lir letno. Po Asquinijevem odloku bi se morala cena goriva na Goriškem povečati na 1.064 lir za liter, zvišala pa bi se tudi poraba. Kljub temu bi prihranek znašal le 42,5 milijarde lir, ali skoraj 18 milijard lir manj, kakor recimo je bil leta 1993. MoCno sporen je tudi ukrep Asquinija glede takoimenovanega prelevmana, oziroma financiranja Goriškega sklada. Zdaj se v ta fond (za financiranje gospodarskih pobud) vsako leto nateče okrog 7,5 milijarde lir (146,8 lir za vsak liter goriva). Tudi po Asqui-nijevem predlogu bi lahko uvedli prelevman, vendar znatno nižji kakor je zdaj (od 30 do 50 Ih). Rezultat je na dlani. Ob tem pa se pozablja tudi na smernice, ki jih je glede financiranja Goriškega sklada postaviila EGS in po katerem je treba s prelevmani zagotoviti vsaj deset milijard lir letno. In končni rezultat? Neugoden tudi za povprečnega avtomobilista oziroma koristnika bencinskih bonov na Goriškem: bencin bi plačeval kakih 350 Ih dražje kakor zdaj. V Novi Gorici predstavijo knjižno zbirko GMD V novogoriški knjižnici Franceta Bevka bodo jutri ob 19. uri predstavili letošnjo knjižno zbirko Goriške Mohorjeve družbe in poCastih 70-letnico delovanja te ustanove. Na predstavitvi, ki bo v prostorih na utici Gradnikove brrigade 25, bodo sodelovali prof. Martin Jevnikar, prof. Marija Ceščut, Marko TavCar in dr. Branko Marušič. Zakaj je bila navadna prošnja vpisana v poseben protokol? Načelnik svetovalske skupine PPI v pokrajinskem svetu Alberto Bergamin je predsednici Marcotinije-vi pred kratkim zastavil precej neljubo vprašanje: kdo je ali bo plačal shoške za uporabo konferenčne dvorane v pokrajinskem muzeju na gradu ob priložnosti predstavitve pobude združenja “Avtonomna dežela Julijska krajina”. Pobudo sta predstavila občanka Monica Marcotini in tržaški obCan Fabri-zio Bellom. Bergamin je predsednico Marcolinije-vo vprašal naj mu razloži kriterije, po katerih je bila prošnja omenjenega združenja vpisana v poseben in ne v splošni protokol. Tisoč podpisov za Berlusconija Goriški odbor 27. marec, ki združuje somišljenike Forza Italia, Nacionalnega zavezništva, CCD in FLD, sporoča, da so v Gorici zbrali tisoC podpisov v podporo Berlusconijevi vladi. Podpise, ki so jih v marsikaterem primeru spremljati tudi nic kaj vljudni pripisi na račun “izdajalcev pola svoboščin", so zbirati na protestnem zborovanju 28. decembra na Pokrajini in nato Se 5. januarja pri mizici na Korzu. Pobudniki pravijo, da so s številom podpisov zadovoljni in napovedujejo, da jih bo senator Romoli osebno izročil Berlusconiju. Poleg tega napovedujejo, da bodo v prihodnjih dneh priredili Se druga srečanja proti “izdajstvu” Severne lige. Preiskovalni postopek proti Pieru Biasiolu so arhivirali Sodnik za predhodne preiskave se je dokončno odločil za arhiviranje preiskave proti nekdanjemu ravnatelju učiteljišča Scipio Slataper v Gorici. Bia-siola je prijavil profesor Gianattilio Certo zaradi domnevnih nepravilnost in zlorabe položaja ter zaradi žalitev. Ozadje spora je v dejstvu, da je Biasiol v svojstvu ravnatelja odslovil začasno nameščenega profesorja, ker se le ta menda ni hotel udeleževati sestankov razrednega sveta. Zadeva je imela precejšen odmev v tisku, odslovljeni profesor pa je iskal zadoščenje na sodišču in zahteval tudi veliko odškodnino. Doberdob / zavrnitev priznanja za odporništvo VZPI povsem podpira prizadevanja občine Skupaj bodo preverili možnosti zo priziv Doberdobski občinski Upravitelji so se predvce-rajšnjim srečali s predstavniki Vsedržavnega ^druženja partizanov Ita-ti6. da bi skupaj vzeli v Pretres odklonilni odgo-V°r obrambnega minish-ftva na prošnjo, da bi Do-ejdobu podelili uradno Pnznanje za pomemben oprinos njenega prebivalstva v odporniškem gi-^ju. Srečanja z obcin-jrrrr upravitelji so se eležili pokrajinski Predsednik VZPI-ANPI Silvano Bacicchi in odrtelji borčevskih sekcij meljberdoba in Dola-Ja- )e s tem občinski se z ministrstva nesprejemljiv in žaljiv zaradi prezhanja težkega krvnega davka, ki ga je prav doberdobsko prebivalstvo plačalo v osvobodilnem boju. V sporočilu o zavrnitvi prošnje po priznanju je namreč zapisano, da sta prvo in drugostopenjska komisija pri obrambnem ministrstvu soglasno zavrnili prošnjo, ker da so na osnovi priložene dokumentacije ugotovili, »da prebivalci Doberdoba niso opravili nobene pomembne odporniške ali partizanske dejavnosti«. Mimo protesta, ki ga bodo naslovili na vse naj-visje državne organe, začenši s predsednikom republike, so na ponedeljkovem sestanku vzeli v prehes možnosti priziva zoper odločitev obrambnega ministrstva. Sen. Bacicchi je ugotovil, da je zavrnitev prošnje, mimo nesprejemljive vsebinske utemeljitve, tudi iz formalnega vidika nevzdržna.Iz odgovora namreč izhaja, da je prošnjo zavrnila tudi drugostopenjska komisija, Čeprav občina ni bila predhodno obveščena o zavrnitvi v prvostopenjski komisiji. Praviloma bi morala drugostopenjska komisija odločati o prizivu občine zoper prvo zavrnitev, ta možnost pa doberdobki upravi, kot kaže, ni bila dana. V Rimu bodo zato skušali pojasniti ozadje zadeve, nakar bo občina ob podpori VZPI vložila formalni priziv na ministrstvo in, Ce potrebno, tudi na predsednika republike. GORICA / PODPIS SPORAZUMA Sodelovanje med Univeno v Vidmu in družbo Insiel Po podpisu dogovora o sodelovanju med Videmsko univerzo in Javnim večnamenskim kulturnim centrom v Ronkah, kjer bodo slušatelji univerzitetnega tečaja za operaterje na kulturnem področju opravljali delovno prakso, bodo jutri v Gorici podpisali podoben sporazum, tokrat med Videmsko univerzo in družbo INSIEL, ki deluje na področju informatike. Univerzitetnim Studentom bo na razpolago posebna delavnica, kjer se bo sočasno odvijala raziskovalna dejavnost in praksa. Studenti pa bodo lahko razvijali in izpopolnjevali lastne programe. Dejavnost bo v prvi fazi osredotočena na arhivski sektor kakor tudi na področje glasbene tehnologije. Tecnomodus, tako so poimenovali delavnico, bo imel svoje prostore na sedežu družbe Insiel v Gorici, na Trgu sv. Antona 2. Delavnico bosta vodila prof. Gilberto Marza-no, kot predstavnik družbe Insiel, in prof. Mario Piantoni z Videmske univerze. Pri urejanju in opremljanju delavnice sta sodelovali dve znani podjetji: družba Mischiatti iz Ta-vagnacca, ki deluje v sklopu podjetja Solari in podjetje Jakson libri iz Milana, ki bo izdelalo poseben računalniški program (Personal biblio) za upravljanje manjših knjižnic. Slovesnost ob podpisu dogovora bo juhi, ob 11. mi na sedežu Insiel. Poskus goljufije z vrednotnicami Zaradi milijarde lir ponarejenih CCT čefverica pred sodnika Sodnik za preliminarne obravnave na go-riškem sodišču dr. Ser-gio Gorian je včeraj odredil, naj se postopa proti štirim osebam, ki so obtožene poskusa milijardne goljufije s ponaredbo državnih obveznic. Obtoženi so 48-letni italijansko-franco-ski državljan Francois Mammone, ki naj bi po izsledkih preiskovalcev bil glavni akter poskusa goljufije, nadalje slovenska državljana 40-letna Milena Lazar in 37-letni Radivoj Bednarik ter 46-letni TržaCan Riccardo Doglia. Proces proti četverici bo 9. februarja prihodnjega leta. Dr. Gorian si je pri tem pridržal pravico do odločitve o prošnji po iz- pustitev na začasno prostost Mammoneja, ki je edini od obtožencev še za zapahi. Poskus goljufije so odkrili julija lani, ko je Lazarjeva v goriški podružnici Credito Italia-no predložila sveženj CCT v vrednosti 500 milijonov lir kot jamstvo za zaprošeno posojilo. Vrednostni papirji so bili ponarejeni, tako kot papirji v vrednosti 100 milijonov, ki jih je zenska imela v torbici. Preiskovalci so naknadno izsledili ostale pajdaše in ugotovili, da je vrednost vseh ponarejenih paprijev presegala milijardo lir. Organizator goljufije naj bi bil Mammone, M naj bi mu Slovenca naivno nasedla. NOVICE Bivši predsednik Dežele FJK Adriano Biasutti pred sodniki VIDEM - Videmski sodnik za predhodne preiskave Enzo Turel je vCeraj obravnaval dva kazenska postopka, v katerih je vpleten bivši demokršCanski predsednik deželnega odbora Furla-nije-Julijske krajine in bivši poslanec Adriano Biasutti (na sliki). V enem je obtožen, da je bil vpleten v nedovoljeno zbiranje denarnih sredstev za Krščansko demokracijo prek lažnih spotov po pordenonski televiziji Canale 55. Sodnik je za ta primer odredil začetek procesa s prvo obravnavo 28. junija, poleg Biasuttija pa se bosta med obtoženci na njem pojavila še deželni svetovalec Angelo Compagnon in bivši voditelj Canale 55 Ottavio Ermini. V drugem kazenskem potopku je Biasutti obtožen izsiljevanja podkupnine pri gradnji naprave za kompost v Vidmu, in sicer skupno z bivšim videmskim pokrajinskim tajnikom KD Lucianom Missero in z načrtovalcem Lucianom Babosom. Včeraj se je pred sodniki pojavil kot oškodovana civilna stranka predstavnik družbe Dregemont Italia Lamberto Favella, sodnik pa je svojo odločitev odložil na 6. februar. Dogovor z lastniki zemljišč za dva avtocestna mostova GORICA - Cestno podjetje Autovie Venete je sklenilo načelen dogovor z lastniki zemljišč za gradnjo dveh mostov avtoceste A4 Trst-Videm, in sicer čez Sočo in Ter. Do njega je prišlo pred-sinočnjim na srečanju, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občin Vileš, San Pier d’Isonzo, Ta-pogliano in Campolongo, kakor tudi predstavniki kmečkih stanovskih organizacij. Sporazum predvideva, da bodo lastniki, ki bodo sprejeli prijateljski dogovor za prodajo zemljišč, takoj prejeli predujem za 80 odstotkov njihove celotne vrednosti, ostalo pa kakor hitro bodo zemljišča vknjižena na novega lastnika. Družba Autovie Venete se je tudi obvezala, da bo sama neposredno poravnala škodo, ki bi jo prizadela gradnja avtocestnih mostov. Stroški zanjo bodo znašali 50 milijard lir. Sen. Bratina drevi na koprski televiziji TRST - Slovenski senator Darko Bratina bo nocoj gost italijanske televizijske oddaje Bersa-glio po TV Koper. Oddaja se prične ob 20.30 in jo vodi časnikar Maurizio Bekar. Beseda bo tekla o političnem položaju v Italiji, o odnosih med Italijo in Slovenija in o položaju obeh manjšin. ŠE TA TEDEN VPISOVANJE ZBOROV 26. »Primorska poje« zvesta tradiciji, a z nekaterimi novostmi TRST - Se ta teden je čas, da se zbori in pevske skupine prijavijo na mednarodno zborovsko revijo Primorska poje, ki se bo tudi v letošnjem letu odvijala po tradicionalnih smernicah in že zakoreninjenih oblikah. V petek, 13. t.m., namreč zapade rok za oddajo prijavnic in potrebnega opisnega gradiva za posamezni zbor. V glavnem so vse sodelujoče krovne organizacije poskrbele za obvestilo včlanjenim skupinam, če pa je še kateri zbor, ki bi rad sodeloval na letošnjih koncertih Primorske poje, a še nima prijavnice, se lahko zglasi v uradu ZSKD v Trstu (pojasnila so možna tudi telefonsko na število 040-635626). Z letošnjim stopa revija v svoje 26. leto bogatega življenja: pred letom dni jo je slavnostno obeležil srebrni jubilej, sedaj pa takorekoč začenja novo obdobje. Sicer se Primorska poje nespremenjeno predstavlja v svojih osnovnih vsebinah. Nedvomno je postala že tradicionalna zborovska prireditev, ki soudeležuje na desetine zborov s primorskega območja na obeh straneh meja, v nizu koncertov, ki se odvijajo v raznih krajih tega obmejnega pasu, združi več kot dva tisoč slovenskih pevcev. Pomembnost te prireditve, ki sta jo od vsega začetka spodbujala Združenje pevskih zborov Primorske in Zveza slovenskih kulturnih društev, je prav v njeni človeški razsežnosti. V pesmi, ki je za Slovence še posebej važen in zgodovinsko zakoreninjen kulturno-umetniški izraz, razpreda prijateljsko in sodelovanjsko mrežo; tke nove in utrjuje že obstoječe stike med ljudmi, ki v srcu gojijo ljubezen do petja. Ne nazadnje je njen odmev mednaroden, saj Primorsko poje od začetka označuje želja po skupnem zavzemanju v slovenskem pevskem prostoru na eni in drugi strani meje. Letošnja revija sovpada z važno obletnico, in sicer 50-letnico osvoboditve izpod nacifašističnega jarma. Poleg obletnic rojstva oz. smrti vidnejših slovenskih in tujih skladateljev, ki jih prireditelji vsako leto javijo kot smernice pri izbiri morebitnega tematskega pevskega sporeda za nastop, bo letošnja Primorska poje obeležila tudi ta pomemben datum. Ob prijavi na letošnjo revijo se zbori tako lahko tudi odločajo za tematski sklop pesmi, posvečenih 50. obletnici osvoboditve. Z iztekom sončnega leta se je zaključilo tudi radijsko tekmovanje posnetkov pesmi, ki so jih zbori peli na lanskih koncetih zborovske revije. Strokovna komisija je pod vodstvom svetovalca za glasbeno dejavnost pri ZKOS Mitje Gobca ocenila posnetke v studiu Radia Koper, najboljši zbori pa bodo nastopili na skupnem koncertu, ki bo prav tako v Kopru, in sicer prihodnjega 10. februarja. S tem se je uresničila še dodatna pobuda, ki nekako dopolnjuje in pestri pevsko revijo samo. Glede na zanimivost zamisli pa jo bodo organizatorji skušah uvesti tudi ob letošnji izvedbi. Damjana Ota Dan emigranta danes po slovenski TV TRST - Redno mesečno srečanje s Slovenci v Italiji, Avstriji in na Madžarskem v oddaji Slovenci v zamejstvu, se na Televiziji Slovenija nadaljuje tudi v novem koledarskem letu. V januarski oddaji bo prispevek iz Furlanije Julijske krajine namenjen tradi- cionalnemu Dnevu emigranta v Čedadu. Svoje življenjske izkušnje bosta predstavila nekdanji izseljenec Giorgio Qua-lizza ter hci emigranta Luigia Negro. O prazniku pa bodo govorili slovenski senator Darko Bratina, spetrski župan Firminio Marinig, Ric- cardo Ruttar, režiser tokratne prireditve Aldo Clodig in tudi predsednik Državnega zbora Slovenije Jožef Skolc, sosed z druge strani državne meje. Oddajo je pripravila novinarka Mirjam Muženič, na sporedu pa bo na drugem programu danes ob 21.30. PADEL JE NA LEDU / 30-LETNIK IZ LOCNIKA Umrl zaradi nesreče v Kranjski Gori: srce vsadili videmskemu bolniku VIDEM - Srce 30-letnega Enrica Er-zettija iz Ločnika (na sliki) od včeraj bije v prsih 61-let-nega Lorenza Cali-suttija iz kraja Bici-nico na Furlanskem. Predvčerajšnjim so videmski bolnišnici ugotovili, da je zidar iz Ločnika klinično mrtev; poldegel je hudim možganskim poškodbam, ki jih je utrpel prejšnji petek v Kranjski Gori. V smučarsko središče se je pripeljal s skupino prijateljev, da bi si od blizu ogledal veleslalom za svetovni pokal. Po tekmi, ki jo je zmagal Italijan Alberto Tomba, se je vračal k avtomobilu, ko je stopil na led in padel na tla. Ravno tedaj je pripeljal golf z italijansko registracijo, ki se Erzet-tiju zaradi zledenelega cestišča ni mogel izogniti in ga je s prednjim blatnikom zadel v glavo. Erzettija so prepeljali najprej v Jesenice, nato v Ljubljano, kjer so ugotovili, da je v stanju globoke nezavesti. Kljub negi se Erzetti ni več opomogel iz kome in že v nedeljo so sorodnikom sporočili, da zanji ni več nobenega upanja. Takrat so sklenili, da bo smrt njihovega sorodnika pomagala drugim bolnikom. Erzettija so zato odpeljali v Videm z rešilcem, v katerem so bile aparature, ki so ga umetno držale pri življenju. Predsinočnjim so zdravniki uradno ugotovili, da je klinično mrtev in to potem, ko več kot šest ur ni bilo nobenih znakov možganskega delovanja. Ob 19. uri so izklopili naprave, ki so ga umetno držale pri življenju. Srce je videmska kardioki-rurška ekipa prof. Puricellija vsadila v prsni koš kroničnega bolnika; pravtako so v videmski bolnišnici presadili eno od ledvic mlajšemu bolniku iz Feletta pri Vidmu, drugo ledvico so vsadili bolniku v Padovi, obe roženici pa so vsadili bolnikoma v Trstu. PATRONAT INAC SVETUJE Hitrejše višanje upokojitvene starosti že stopilo v veljavo Vpr.: »Zaradi skrčenja or-ganika v podjetju sem pred dobrim letom izgubila službo. Sest mesecev sem prejemala odškodnino zaradi brezposelnosti, s septembrom tega leta pa sem računala na starostno pokojnino, saj bom avgusta stara 56 let. Ze lani sem morala posticipirati upokojitev za eno leto, sedaj pa zaradi spremenjenega zakona tvegam, da bom morala počakati še do leta 1996. Ker sem imela 55 let, preden so zmanjšali obdobje večanja upokojitvene dobe od dveh let na 18 mesecev, imam morda pridobljeno pravico, da uveljavim pokojnino s 56. letom?E.D.« Pravni princip pridobljene pravice je sicer eden izmed temeljev pokojninskega sistema, vendar pa se ni mogoče sklicevati na to načelo v primeru, ki ga navaja naša bralka. 2e res, da je prejšnji Amatov zakon št. 503/92 odredil od 1. januarja 1994 dalje postopno višanje (vseki dve leti za eno leto) upokojitvene starosti, ob dopolnitvi katere lahko zavarovanec uveljavi starostno pokojnino. Tako je bilo predvideno, da se do konca leta 1995 lahko upokoji odvisni delavec, ki je star 61 let oziroma ženska po 56. letu. Berlusconijev spremni zakon finančnega manevra za leto 1995 pa je popravil ta mehanizem (seveda v škodo zavarovancev), tako da se s takojšnjim učinkom to periodično večanje upokojitvene starosti izvaja vsakih 18 mesecev in de facto je zakonodajalec nadomestil (torej formalno zbrisal) prejšnjo tabelo A z novim rokovnikom. Starostno pokojnino tako lahko uveljavljajo zavarovanci, ki bodo do 30. junija 1995 dopolnili 61 oziroma 56 let. Od 1. julija dalje bo starostni pogoj že poskočil na 62 (moški) oziroma 57 let za ženske. V konkretnem primeru torej ni nikakršnega izhoda iz te pat pozicije in naša bralka bo pridobila pravico do starostne pokojnine komaj od 1. septembra 1996 dalje. (B) PISMO UREDNIŠTVU Razmišljanje o nedavni študentski manifestaciji Spoštovano Uredništvo, mislim, da je primerno povedati še kaj o zgodovinski manifestaciji slovenskih visješolcev na »zgodovinski« dan 40. obletnice priključitve Trsta Republiki Italiji. Najprej moram povedati, da sem precital z velikim zanimanjem obširno reportažo o manifestaciji v nedeljskih temah na P.D., dne 27. nov. 1994 in prav iz tega sem se odločil, da napišem nekaj misli in upam zanimivih -pričevanj. Iz vsega povedanega in napisanega, ostane ključno vprašanje dneva in zastave, kot da, Ce bi zbrali, denimo, nedeljo bi bilo s tem prisotnih vec študentov (in staršev?), Ce ne bi bilo na repu sprevoda novoslovenske zastave, bi se pridružili mimogrede tudi demokratični italijanski Tržačani, kot so se pridružili 1. maja 1945, in tudi vsi tisti Slovenci, ki jih je motila zastava, za katero niso še vedeh, da bo. Meni pa se zdi, da veliko zamejskih Slovencev, od leve proti desni, zmeraj nekaj moti in tako že imajo dober izgovor, da niso nekaj stvarnega narediti. Naj bo to bojazen, ali drugo, rezultat je na dlani: smo edina priznana manjšina v Italiji, ki nima še urejenega pravnega položaja. Prišel sem do zaključka, da Ce bi ustvarili odvetniški urad, ki bi posloval izključno z vsakodnevnimi kršitvami na račun slovenske manjšine v Italiji, bi se vsi zamejski Slovenci obogatili, z odvetniki vred. To je danes Se bolj razvidno iz izčrpnega pisanja odv. Bogdana Berdona. • Ce se povrnemo k manifestaciji, je logično, da po štiridesetih letih sistematičnega zapostavljanja slovenske manjšine s strani dvatisočletne »demokratične kulture«, ki je prisotna v Italiji, ni mogoče doživljati tako krivično obletnico ob popivanju kave ali pelinkovca. Zelo je zaskrbljujoče dejstvo, da ni bilo drugih iniciativ in da so biti odsotni, tisti, ki so biti prisotni v Gorici leta 1984. Imeli smo možnost, da se študentska manifestacija spreobrne v mogočno zamejsko protestno manifestacijo (spontanega značaja), ki bi imela velik odmev v vseh medijih tako v Italiji, kot v inozemstvu. Na Oberdanovem trgu bi se vsi spontano nameniti na trg Zedinjenja Italije (ne bi bilo kaznivo dejanje, ker je tako že odločil pretor za »fiaccolato« listarjev), izžvižgali bi najvišje italijanske oblasti s predsednikom na Čelu, v trenutku, ko je ta svaril Slovenijo, da »pacta sunt servan-da«, pa bi imel primer, kako dela Italija. Imeli bi ga na voljo za pogovor, ker itak nas v Rimu ne sprejme, Scogna-miglio pa se ne bi vec spominjal samo Sedmakove, ampak tudi drugih slovenskih obrazov. Pa smo zopet zgubiti priložnost, ki se ne bo vec pripetila. Sprašujem se, kaj bi se zgodilo, ko bi se dijaki vedeti, kot so se delavci škedenjske livarne. Ze vec kot leto dni od Časa do Časa hromijo promet v centru, tudi po ves dan. 28. julija 94 so zasedli prvo nadstropje tržaške občine, divjali so po centru in poškodovali veliko zabojev smeti, ki so javna last. Na Oberdanovem trgu so požgati gume in zasedli poslopje Dežele. Vsakič uporabljajo bagerje, kamjone in drugo za manifestacije, kar ni dovoljeno po zakonu in cestnih predpisih. Nekatere manifestacije so bile izpeljane brez potrebnih dovoljenj. Gotovo njih niso pošiljali od urada do urada in jih spraševati, naj pokažejo občinsko dovoljenje za uporabo javnega prostora! Nihče jih ni zmerjal po cesti, nihče jim ni javno in ob pri- sotnosti policije kričal »bastardi«, kot se je to dogajalo slovenskim študentom na Ul. Battisti, ko jim je te besede kričal neki bivši pripadnik X. MAS, po priimku Giustina, ki ima tam menda mesnico. Policija ga ni odvedla na kvesturo in ga tam obtožila motenja javne manifestacije, kot dela s Slovenci, ko so mimo prisotni na kaki misovski manifestaciji, da samo zbirajo podatke o rasistični mržnji nekaterih »italianissimov«. Da bo jasno, kdo je ta Giustina, bom samo povedal da se je nekoč javno bahal bivšemu ravnatelju Pečenku, da je med vojno pobil veliko Slovencev, in da mu je žal, da jih ni mogel še vec, ker so mu zmanjkali naboji. Poveličeval je salojsko republiko, Mussolinija in fašistični režim, ter istočasno zmerjal Slovence. Vse to se je dogajalo v prisotnosti policije in oni, nic! (Imam vse dokumentirano na filmskem traku, zato ne more biti obrekovanje z uporabo javnega tiska, ker je samo resnica). Kot je razvidno s stik drugih manifestacij, vsaj kar se tiče delavcev, policija ni videti, da bi jih porivala na eno stran ceste, kot se je dogajalo s slovenskimi demonstranti. Tak čuden odnos sem sam doživel na prej omenjeni manifestaciji v Gorici leta 84, ko mi je policija osporavala, da sem z nogo na zeleni travi gredice pred goriško kvesturo na Travniku. Ati pa, ko so na vsak način hoteli preprečiti, da razvijemo trasparente v povorki. Tedaj je za Dolinca-ne odločno nastopil takratni župan Švab, ki je zakričal policijskemu osebju, da je on odgovoren za početje svojih vaščanov, da naj se razvijejo trasparenti in ce je kaj narobe, naj ga pridejo iskat v njegov urad na dolinski občini; trasparenti so biti razviti, policija je molčala in mi smo še bolj pogumno odkorakali proti Travniku. Kako obžalujem pomanjkanje take odločnosti! Kako se moramo sploh spraševati, ati je prav, da provociramo. Pannella že vse življenje provocira z raznovrstnimi pobudami, zadnja je bila 13 ur dolga hoja v neposredni bližini Kvirinala, za dosego svojih ciljev, naj bodo to referendumi ali zakoni. Študentje so predstavljali vsaj stotisoc grobo izigranih Slovencev in naj jim bo vsa čast. Sam sem bil prisoten in sem videl in posnel na filmski trak, kako se je odvijala manifestacija. Res ni nihče razdeljeval lepakov, ker bi prvi odjemalci bi pripadniki Digosa, ki bi zadevo javili sodstvu; pac pa bi želel, da bi isti pripadniki dobili lepak, ki je bil objavljen v nekem tržaškem dnevniku, odkrili krivce za to nesramno spodbujanje k rasistični mržnji, Sirjenje preko tiska laznjivih vesti in obrekovanje vseh Slovencev, najbolj pa samih organizatorjev manifestacije. Isto velja za vzklikanja Titu, ki jih ni bilo. Ne na Čelu povorke, ne v sredini in niti na repu, kjer pa je plapolala zastava, ki je naznanjala, da se je Slovenija osamosvojila od »slavocomunisti«, kar še ni uspelo v Trstu z »italofasci-sti«. Mi zamejski Slovenci smo še zmeraj pod fašističnim jarmom, zato bi bolj potrebovali našo dosedanjo zamejsko slovensko zastavo s peterokrako, ki jo vidimo samo Se ob nekaterih spomenikih padlih za tisto svobodo, ki smo jo zgubiti od leta 1918 dalje, izvzemši obodbje 1. maj 1945 - 13. junij 1945, ko smo doživeti lepo, a prekratko pomlad, ki jo se danes drago plačujemo, zaradi naših napak, zaradi naših slabosti, in danes ker večina ni razumela klica študentov ... jutri bo lahko prepozno. Primož Sandn Sreda, 11, januarja 1995 1 ^ ZASTOPNIK ZA ITALIJO: < EUROSAVA Ul. Cicerone S. 34133 TRST Tel. 040/361177 Fax 0401361839 MILAN / POLITIČNA NEGOTOVOST MOČNO VPLIVA NA FINANČNI TRG Čm dan za liro in boizo Marka skoraj 1.060 lir MILAN - Vrednost arke je včeraj ponovno srasla in dosegla skoraj tr,0.60 lir. Ob zaprtju zišca je sicer državna anka navedla vrednost ■057, 7 lire> vendar je že Ve uri kasneje na med-ar°dnih tržiščih vred-0st marke se narasla in °segla novo rekordno bednost 1.059, 20 lire. razlogov za ta novi Porast je verjetno veC. redvsem je treba pove-ati> da je vrednost ®Jarke narasla v pri-v orjavi z domala vsemi aiutami razen s Svicar-®k*In frankom. Včeraj sta akordno padli tudi Panska peseta in portugalski escudo. V Španiji S?. Cel° govorili o možno-j ^ da bi peseto izločili . Evropskega denarnega Slstema. V primerjavi z rjrarko je padel tudi ame-nski dolar Vendar gre, ko govori-J110 ° liri, verjetno le za olažbo. Vzroki za ta po-Oovni padec so skoraj go-°Vo v Italiji. Včeraj so se arurec razširile govori-Ce> da bi ameriška agenda Standard in Poor’s Ponovno deklasirala Ita-)o, vsaj kar zadeva iz-j acilo njenig dolgov. To le seveda povečalo ner-°fo na tržiSCu, kar je Plivalo na liro in tudi a borzo. Indeks Mibtel le včeraj padel za skoraj odstotka, ob zaprtju ^SCa pa je znašal -1, 48 astotka. Indeks MIB pa je padel za 2, 3 odstotka. Dan je bil torej izrazito negativen in na tržišču delnic je bilo opaziti mrzlično prodajanje vsevprek: seveda z očmi uprtimi na Kvirinal v pričakovanju odločitve o mandatarju ali o predčasnih volitvah, ki bo tako ali drugače vplivala tidi na razvoj dogfajanj na valutnem tržiSCu in na milanski borzi. Zgolj v informacijo naj Se dodamo, da je ECU vCeraj prvič presegel vrednost 2.000 lir. Do 20. januarja prijave in prošnje za znižanje davka za smetarsko službo Lastniki in uporabniki stanovanj oziroma drugih pokritih površin morajo do 20. januarja 1995 javiti pristojnemu občinskemu uradu ko-riSCeno površino, pri Čemer ne pridejo v poštev nepokrite oziroma priključene površine, vključno z balkoni in terasami. Obvezna je seveda prva prijava oziroma prijava nastale spremembe, tako da lahko občina zaračuna odgovarjajoči davek za smetarsko službo in odredi morebitno davCno raz- bremenitev oziroma znižanje pristojbine. Do 30. septembra pa bodo morali upravitelji nepremičnin predstaviti občini seznam solastnikov stanovanj in lastnikov trgovskih centrov. Pravico do plačevanja nižjega davka za smetarsko službo imajo osebe, ki živijo same v stanovanju (takoimenovani »single«), lastniki drugega stanovanja, lastniki stanovanj, ki preživijo veC kot 6 mesecev na leto v tujini in pa neposredno obdelovalci, ki živijo v kmečkih hiSah. Glede birokratskega postopka je sicer zakon precej nedorečen in ni jasno, Ce morajo upravičenci predložiti zadevno prošnjo za oprostitev oziroma razbremenitev (v vsakem primeru je priporočljivo zakoličiti pravico s prošnjo »Crno na belem«). Občine namreč razpolagajo z vsemi podatki, kateri so upravičenci in bi se torej moral sprožiti avtomatični mehanizem. Obenem se lahko priznajo olajšave in nižja davCna bremena za produktivne, trgovske in storitvene dejavnosti, ki so jih organizacijsko posodobili in ustvarjajo manj smeti in odpadkov: ta kategorija upravičenčev naj bi predstavila zadevno prošnjo do 30. sep-trembra. Do 1. januarja 1996 pa niso podvržene davku za smetarsko službo tiste površine in stavbe, v katerih nastajajo posebni odpadki in stroške za njihovo uničevanje mora v celoti prevzeti proizvajalec. (B) HSekaj nasvetov uporabnikom tega zelo priročnega plačilnega sredstva Kaj vse moramo vedeti o kreditnih karticah Kako se obvarujemo v primerih, do nam kartico ukradejo ali jo zgubimo Kreditne kartice so nedvom-n° zelo priročno plačilno sred-afro, ki se ga sicer v Italiji rela-ivno malo poslužujemo. Eden °d glavnih razlogov nezaupanja . tega plastičnega plačilnega Ostema je strah, da kartico izgubimo ali pa da nam jo kdo Ukrade in nam z malverzacija-1111 sprazni tekoči račun. Nekaj Uevarnosti v tem smislu sicer res obstaja, vendar jih lahko od-Pravirno s potrebno previdno- Najprej moramo poskrbeti, a omejimo možnosti za mal-erzacije s pomočjo kartice. Ko artico prejmemo, jo moramo ak°i podpisati, s Cimer postavi- 0 prvo oviro morebitnemu r apkidipravu. Trgovec je nam-i C dolžan primerjati podpis na ^artici s podpisom klienta na °ucherju (obrazcu, s katerim Pooblastimo plačilo). V nobe-ern primeru ne smemo hraniti (Pltvn6 skuPai z osebno številko 0|N}, ki mora ostati tajna. V 01 teh primerih gre za osnov- na pravila vame uporabe kartice, za katere smo se ob podpisu pogodbe obvezali, da jih bomo spoštovali. Posebno pozornost velja posvečati tudi sami uporabi kartice, da je voucher pravilno izpolnjen, vsaj glede številk. Vedeti moramo, da Ce podpišemo neizpolnjen voucher, je to približno tako, kot da bi podpisali neizpolnjen bančni Cek. V določenih primerih smo sicer to prisiljeni napraviti. V tujini, Se posebej v ZDA, ob nastavitvi v hotelu ali ob najemu avtomobila večkrat zahtevjo, da pustimo v jamstvo kreditno kartico ali podpisan voucher. Ce je le mogoče, se skušamo temu izogniti, v nasprotnem primeru pa ob odhodu iz hotela obvezno preverimo, ali je voucher pravilno izpolnjen in zahtevamo, da nam neuporabljen voucher vrnejo in ga uničijo. V primeru, da nam kdo izmakne kreditno kartico ali jo izgubimo, smo dolžni v najk- rajšem možnem Času obvestiti družbo, ki je kartico izdala. Lagodnost lahko v teh primerih zelo drago plačamo. Od kraje kartice do takrat, ko sporočimo, da smo ostali brez kartice, smo namreč odgovorni za morebitne malverzacije. Kako se posamezne družbe obnašajo v takšnih primerih? Družba Servizi Interbancari, ki izdaja kartico CartaSi (Visa ali Eurocard MasterCard), prevzame odgovornost za morebitne malverzacije, do katerih pride od trenutka kraje kartice do 24. ure istega dne in nato od poziva, s katerim je lastnik kartice sporočil, da je nima veC. Vzemimo kot primer, da nam ukradejo kartico ob enajsti uri, mi pa se tega zavemo Sele ob štirinajsti uri in to tudi takoj javimo. Ce v tem Času zlikovec, ki nam je odnesel kartico, le-to uporabi, potem odgovornost prevzame družba. Lastnika kartice bodo obremenili za največ 50 tisoC lir, kolikor znaSa strošek za prijavo. Ce pa lastnik kartice prijavi krajo Sele naslednji dan ali še kasneje, bo moral sam poravnati nastalo škodo. Podobno se ravnajo vse družbe, izjema je le American Express, pri kateri je odgovornost lastnika ob izgubi ali kraji kartice veliko manjša. Izgubo kartice moramo torej takoj sporočiti družbi. Ce smo v Italiji, se lahko poslužimo zelenih številk: CartaSi 1678/68086, BankAmericard -1678/21001, American Express 06/72282, Diners 1678/64064. V tujini pa si lahko pomagamo z lokalnimi mrežami, in sicer Visa in Eurocard MasterCard, ko gre za CartaSi in BankAmericard, podobno pa velja tudi za American Express in Diners. Primerno je, da si navedene telefonske številke zabeležimo, Čeprav jih najdemo tudi pri raznih avtomatih za dvig denarja (ATM), ki so povezani s posameznimi mrežami kreditnih kartic, (-ok) SRE ČET PET PON TOR 1626,9 162V 1621,2 1629,9 162356 1043,2 1042,6 1042,6 1045,7 1057,1 NOVICE Do ponedeljka zaprositi za fiskalno pomoč za sestavo obrazca 730 Odvisni delavci in upokojenci, ki poleg stanovanja nimajo drugih dohodkov, lahko do ponedeljka, 16. t.m., pisno sporočijo delodajalcu, pristojnemu pokojninskemu zavodu oziroma enemu izmed pooblaščenih centrov za fiskalno pomoč CAAF, da se za prijavo dohodkov iz leta 1994 nameravajo poslužiti poenostavljenega postopka prek obrazca 730. V zvezi s pooblastili in pravno ureditvijo centrov za fiskalno pomoč CAAF beležimo nekatere novosti. Tako lahko odslej nudijo tudi storitve, ki niso strogo davčnega značaja in so zakonsko raztegnili pristojnosti teh birokratskih struktur, ki načeloma zagotavljajo brezplačno prijavo dohodkov in omogočajo takojšnjo povrnitev morebitnih davčnih kreditov: že junija ali najkasneje julija jih bodo vnovčili ob prejemu place oziroma pokojnine. (B) V ponedeljek tradicionalni gostinski večer SDGZ V ponedeljek, 16. januarja, z začetkom ob 20. uri, prireja Slovensko deželno gospodarsko združenje že tmdicionalni gostinski večer, ki bo tokrat v znani restavraciji Urdih »Kras« v Mavhinjah (Devin Nabrežina). Večer, ki je nastal na pobudo gostincev, postaja pravo družabno srečanje vseh zamejskih podjetnikov, saj se ga vsako leto več udeležujejo tudi predstavniki ostalih sekcij pri Združenju in ne le iz Tržaškega. Letos bo gostinski večer povsem v znamenju Krasa. Mlada gospodinja Tanja Urdih bo gostom ponudila značilni domači »menu«, ki ga bo v vseh predvidenih postojankah, od pristne »slovenske dobrodošlice« do sladice spremljala in dopolnjevala izvirna kraška kapljica. Somelier Sergij Cesar bo pokrovitelj predstavitvi najznačilnejših krajevnih vin: vitovske, malvazije in terana. Ob tem bodo gostinci in ostali imeli priliko se seznaniti z dejavnostjo Konzorcija za zaščito kontrolimnega porekla vin »Kms«, ki ga sestavljajo tržaški vinski pridelovalci. Gost večera bo pmdsednik novonastalega konzorcija vin ZKP (DOC) Kms, ugledni vinogmdnik iz Pmprota pri Trstu Edi Kante. Navdušence plesa pa bo razveselila prav tako domača poskočna glasba Krnskega kvinteta. Gostinci pri SDGZ vabijo torej vse včlanjene (in ne) kolege iz Tržaškega, Goriškega in Benečije pa tudi ostale zamejske gospodarstvenike, da se udeležijo prijetnega družabnega večem. Za prijave je vsem intemsentom na mzpolago organizacijsko tajništvo pri SDGZ v Trstu (tel. 040-362949). ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVA GORICA • KOPER • MARIBOR Povezava z letališčem Ljubljana (moderno opremljeni kombi, mobitel, klima, osvežilne pijaCe, časopisi) Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel: 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel.: 062/27-038,26155 ADRIA AIRWAYS Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel.: 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel.: 061/313-312 RAZPRODAJE PO TRGOVINAH Cene nižje za 20 do 50 odstotkov V športnih trgovinah bodo začeli razprodaje v februarju Včeraj in so se začele razprodaje zimske konfekcije (Foto; B, Velikonja) Takoj za inventurami, so se zaCele velike razprodaje zimskih oblačil in obutve v Številnih prodajalnah s tekstilom in obutvijo po Sloveniji. Sezonska znižanja športnih izdelkov in oblačil pa naj bi se zaCela v februarju. V ljubljanski veleblagovnici Nama so z razprodajo zimske konfekcije in obutve začeli včeraj, tako je predvsem tekstilne oddelke z otroško, žensko in moSko konfekcijo že dopoldne obiskalo precejšnje število ljudi. Trgovci so znižali cene od 30 do 50 odstotkov, popusti veljajo do 24. januarja, na Naminem športnem oddelku pa se obeta sezonsko znižanje v prihodnjem mesecu. Podobno razprodajo imajo tudi v »sosednjem« Maksimarketu, kjer so zimska oblačila in obutev znižana do 40 odstotkov, omenjena razprodaja pa bo trajala 14 dni. V Maksimarke- tu so nam povedali, da vsakoletne razprodaje zimskih oblačil v zadnjih petih, šestih letih niso več to, kar so bile včasih, predvsem v smislu velike gneCe v »ra-zprodajnih« dneh. Športni oddelek pripravlja razprodajo športnih oblačil in rekvizitov verjetno v prihodnjem mesecu. V prodajalni z obutvijo Borovo so ra-zprodajalna vrata odprli že v ponedeljek, zaprli pa jih bodo 2. februarja. Za 25 do 51 odstotkov so znižali cene vsej zimski obutvi in vsem vrstam obutve s starejšo letnico izdelave. Medtem, ko so je zaradi zasneženega decembra prodaja v Borovih trgovinah v decembru moCno povečala, pa v prvih dneh razprodaje niso imeli prevelikega obiska. Razprodaja zimske konfekcije in čevljev se je v Cen-tromerkurju začela včeraj, trajala pa bo predvidoma 14 dni.Izdelki so znižani od 20 do 40 odstotkov, glede na prve vtise, pa so nam v blagovnici povedali, da v zadnjih letih ni veC tolikšnega povpraševanja po znižanih artiklih, kakršno je bilo še pred leti. Medtem, ko so v teh dneh znižali cene tudi športni konfekciji, pa pripravljajo znižanje športnih artiklov od 6. februarja naprej. Trgovina Slovenija-šport bo svoja razprodajna vrata odprla februarja, cene pa bodo predvidoma znižane od 30 do 50 odstotkov. Precejšnje število ljudi je včeraj zavilo tudi v blagovnico Astra za Bežigradom, kjer so z razprodajami pričeli že v ponede- ljek. 30 do 50 odstotno znižanje cen velja za tekstilne izdelke in obutev, glede na prodajo v teh dneh, pa se bodo odločili ali bo razprodaja samo v tem tednu ali pa jo bodo prenesli še v prihodnji teden. Do 30 odstotkov nižje cene za konfekcijo so od ponedeljka tudi v Metalki-ni veleblagovnici, poleg tega, pa poteka v Metalki od 5. do 20. januarja akcija z naslovom »Vse ceneje v Metalki«, kar pomeni, da se gibljejo popusti za izdelke na vseh oddelkih med 5 in 30 odstotki. Razprodaja zimske konfekcije so se v ponedeljek zaCele tudi v butiku Made in Italy, kjer so izdelki znižani od 15 do 50 odstotkov, trajale pa bodo 14dni. Tri tedensko razprodajo pa so pripravili tudi v prodajalni Escada, v kateri je zimska ženska konfekcija znižana 20, 30 in 50 odstotkov. Na Gorenjskem so se za razprodaje odločili predvsem v večjih trgovinah. Zenska in moška konfekcija sta v Emona Merkurju Moda na Bledu znižani za 30 odstotkov, v Supermarketu Union na Jesenicah pa za 40 odstotkov. Trgovina Lenka na Jesenicah je znižala cene za 25 odstotkov, trgovina Tkanina Jesenice pa ponuja svoje izdelke za 40 odstotkov. Razprodaja njihovega blaga bo do 24. januarja. Sezonske razprodaje so se tudi v Celju pričele vče- raj in bodo trajale do 24. januarja, zanje pa so se prav tako odločili predvsem v večjih blagovnicah in prodajalnah tekstila. Celjska blagovnica Metro ponuja 10 do 40 odstotne popuste, blagovnica T pa je cene znižala za 20 do 40 odstotkov. Seveda je znižana predvsem zimska konfekcija, v Metrojev! športni prodajalni Trim pa so znižali tudi cene smučarskih bund. Zimska športna oprema bo kupcem na voljo po znižanih cenah seveda šele ob februarski razprodaji. Seveda so sezonske popuste pripravili tudi v drugih celjskih trgovinah, popusti pa so podobni gornjim. V mariborski veleblagovnici Merkur so za 40 odstotkov znižali cene ženski, moški in otroški konfekciji, na zalogi pa imajo še lepo zalogo zimskih plaščev. NajveC prodajaln z oblačili na obali, z izjemo koprske veleblago-vnicefki pričenja z razprodajo danes), ki delujejo v okviru trgovskega podjetja Soča Koper, so vCeraj že pričele z razprodajo jesen-sko-zimskega programa konfekcije. Gre za razprodaje prvovrstnega blaga, cene pa so znižane od 20 do 40 odstotkov. Z razprodajami pa so pričele tudi mnoge druge prodajalne konfekcije od Kopra do Pirana, v katerih so znižali cene za 30 odstotkov. Helena Drewry dopisniki Republike No razprodaji postanejo sicer dragi čevlji dostopnejši (Foto: B. Velikonja) PIVKA / JAVOR KONCERN Projekt za boljšo kakovost Projekt CEOKA zahteva podporo vseh zaposlenih Koncern Javor iz Pivke, ki obsega 1200-član-ski kolektiv je bil med prvimi večjimi lesnimi podjetji v Sloveniji, ki mu je agencija za prestrukturiranje in privatizacijo odobrila program lastninskega preoblikovanja. Pred dokončnim preoblikovanjem podjetja v delniško družbo, v kateri bodo večinski delež imeli zaposleni, mora podjetje pridobiti še drugo soglasje agencije, kar naj bi se zgodilo predvidoma v marcu. Poleg obsežnih priprav na privatizacijo pa so se Javorci lani lotili še enega projekta, pomembnega za dolgoročni obstoj na tržišču. Gre za projekt celovitega obvladovanja kakovosti ali skrajšano CEOKA. Lanskega julija se je vodstvo Javorja odločilo, da uredi poslovanje podjetja v skladu z zahtevami standarda ISO 9001. To je mednarodni standard za celovito obvladovanje kakovosti, ki je sprejet v vseh industrijskih državah sveta. Pridobitev certifikata o urejenosti podjetja v skladu z zahtevami standarda ISO 9001 pa je le delni cilj poslovnega sistema Javor, ki približno dve tretjini svojih izdelkov (vezan les, masiva, strojna oprema za lesno industrijo, pohištvo...) proda na konvertibilni trg. Njihov projekt - ime-njujejo ga celovito obvladovanje kakovosti ali s kratico CEOKA - zajema namreč širše področje in je nekakšna nova filozofija vodenja podjetja. Razlogi za takšno odločitev so po mnenju vodilnih predvsem v spoznanju, da je postala kakovost najpomembnejši element na tržišču in šele za njo dobavni rok ali cena. Poleg tega je v lesni branži že kar nekaj podjetij, ki so že začela s tovrstnimi projekti obvladovanja kakovosti (Jelovica, Svea, Gorenje, No-voles), ostali lesarji pa tudi že kažejo zanimanje. V Javoru se zavedajo, da gre za obsežen projekt, ki potrebuje podporo vseh zaposlenih. Glede na dosedanje zaupanje in podporo Javorcev pri izvedbi lastninskega preoblikovanja podjetja -z interno razdelitvijo in notranjim odkupom so zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci olastninili 57 od 59 za to predvidenih odstotkov vrednosti družbenega kapitala - pa ta naloga najbrž ne bo pretežko izvedljiva. Ureditev podjetja p° zahtevah standarda ISO 9001 je po mnenju Javo-rjevih strokovnjakov ne le osnova za dolgoročni obstoj na tržišču, ki si ga je to pivško podjetje kljub veliki konkurenci, zlasti iz držav nekdanjega vzhodnega bloka in Daljnega Vzhoda, priborilo, temveč pomeni tudi večjo možnost za boljše medsebojne odnose v podjetju, predvsem zaradi jasnejših pravil poslo- vanja ter jasnejših pri' □mosti stojnosti in odgovom— zaposlenih. Certifikat ISO 9001 naj bi po predvidevanjih dobili konec letošnjega leta, pred tem pa jih Caka še skoraj leto dni zahtevnega in temeljitega dela. Mateja Godejsa PREDMEJA NAP AJDOVŠČINO Stoletnica prve smučarske tekme Kljub bližnjemu jubileju Predmeja še ne kaže drugačne podobe NOVA GORICA / VIRA 1NVEST Certifikate je vložilo že 18.000 občanov Do 17. januarja naj bi tako zbrali več kot 5,4 milijarde tolarjev Predmeja na obrobju Vipavske doline je bila nekoč bolj slavna kot danes. Ne le zaradi v Gorici, Trstu ter v nekaterih drugih deželah znanega gorskega, predvsem za pljučne bolnike dobrega zraka. Pač pa tudi zaradi smučarske tradicije in zaradi prve formalno izpeljane smučarske tekme v vsej srednji Evropi, in sicer osem let pred velesilo Avstrijo. Prve predmejske smuči sta naročila nadučitelj Ed-mund Čibej in gozdarski oskrbnik Josip Jariš iz Osla po tem, ko so objavili vest, da je z njimi Nansen prepotoval Grenlandijo. Na tem izročilu je gradil tudi Smučarski klub Predmeja, ki je dosegal najvišja mesta v smučarskih skokih, ko je tekmovalce treniral Danilo Pudgar. Zaceli so z de- lom tudi v alpskem smučanju. Toda danes v Tihi dolini ni več skakalnice, smučarji so odvisni od neba, ni denarja za zamenjavo odsluženega teptalnega stroja, da o zasneževanju ne govorimo. Zato klub skrbi le za vzdrževanje obeh vlečnic, imajo pa še dve prenosni vlečnici. Izposoja teptalnega stroja ni smislna, čeprav ima kraj vse ostale pogoje, Ce ne bo zapadlo dovolj snega. Klub ob ugodnih snežnih razmerah poskrbi za ureditev tekaških in 600 metrov smučarskih prog na 12 hektarih, pripravlja tečaje, poskrbi za prevoz in prehrano. Prizadevanja kluba bi bilo dobro podpreti kot del širšega načrta za oživitev območja Gore vsaj ob obeležitvi stoletnice 8. marca. Se je čas, da Predmeja in Gora ne bosta pozabljeni... Artur Lipovž noti znak RK priorju iz Pleterij PLETERJE - Mirko Jelenič, generalni sekretar Rdečega križa Slovenije, je vCeraj priorju Kartuzije Pleterje Janezu Hollenste-inu izročil najvišje priznanje organizacije - Zlati znak Rdečega križa Slovenije. Na ta naCin so se priorju zahvalili za vso podporo in pomoč, ki jo je iricazal s podporo programom RKS pri izvajanju humanitarnega poslanstva. Prior Janez Hol-lenstein je eden glavnih izmed donatorjev novomeške OO RK, saj je v zadnjih treh letih organiziral štiri konvoje pomoči iz tujine, v katerih so bila oblačila, pohištvo in predvsem oroška hrana. Ob pomoči Kartuzije pa je veliko prispeval pri organizaciji šolske dejavnosti za begunske otroke. Ob koncu lanskega leta je od novomeške občinske skupščine prejel tudi naziv častnega občana Novega mesta. (J. 2.) Bliža se 17. januar, ko se bo za marsikatero slovensko pooblaščeno investicijsko družbo izteklo zbiranje certifikatov. Tudi za Vipo Invest d.d. iz Nove Gorice, ki je pooblaščena družba Banke Vipa, ozio-ma njene družbe za upravljanje Avip d.o.o. Po zadnjih podatkih je svoje certifikate v Vipo vložilo 18 tisoč občanov. Vipa Invest d.d. je tako zbrala 4,7 milijarde tolarjev, kar sicer ni toliko, kot so pricakovab. V glavnem so svoje certrifi-kate vložili državljani s severne Primorske in Krasa. Glede na pričakovano dinamiko, so v Vipi prepričani, da bodo do 17. januarja ljudje še vlagali svoje certifikate in da se bo številka še povečala. Računajo, da bodo uresničili svoja pričakovanja in bodo zbrali vsega nad 5,4 milijarde tolarjev, oziroma merjeno z odstotki - prekoračili bodo 90 odstotkov razpisanega kapitala, ki znaša 6 milijard tolarjev. Kljub temu, da ciljnih šest milijard niso dosegli, so z rezultati zelo zadovlojni, še zlasti ker za reklamiranje zbiranja niso vložili ne veliko truda ne denarja. Z zbranimi certifikati bodo kupovali od Sklada za razvoj republike Slovenije delnice podjetij s področja kmetijstva, agroživil-stva, gostinstva in turizma, trgovine, gradbeništva in drugih perspektivnih panog predvsem z območja Primorske. V drugi fazi pa bodo vlagali v likvidne dolgoročne vrednostne papirje, kratkoročne državne vrednostne papirje in blagajniške zapise banke Slovenije ter v nepremičnine. Vojko Cuder MARIBORSKE NOVICE Bo zrasla nova mariborska četrt? Mariborski obrtniki in nekateri ugledni Mariborčani so mestnim oblastem predlagali, naj bi ob Domu obrtm-kov Maribor na desni strani Titove ceste že do leta 2000 zrasla nova mariborska poslovna Četrt. Tam naj bi bila vrsta malih delavnic s proizvodnjo in prodajo na enem mestu. Za začetek naj bi zgradili poslovni objekt s 3500 kvadratnimi metri uporabnih površin, obrtni center z 2870, obrtno proizvodni del s 544 in posamezne garaže z 2000 kvadratnimi metri. Menijo, da bi to vzpodbudilo gospodarski razvoj mesta, poleg tega pa bi tako Maribor dobil lepšo južno vpadnico v mesto. Pomerili se bodo v veleslalomu Obštudijska športna dejavnost Univerze v Mariboru prireja ta petek prvenstvo univerze v veleslalomu. Prvenstvo, ti se bo pričelo ob 10. uri na snežnem štadionu pod Pohorjem, je namenjeno študentom in delavcem univerze. Drago Drevenšek, vodja obštudijske športne dejavnosti, nam je povedal, da bodo študentje tekmovali v eni skupini, delavci pa po kategorijah glede na starost. Pričakujejo skupno okoli 160 udeležencev. Medalje bo zmagovalcem podelil rektor univerze dr. Ludvik Toplak, generalni pokrovitelj prireditve pa je študentski servis Maribor. Podaljšali razstavi Staneta Kregarja Zavoljo nepričakovano velikega zanimanja obiskovalcev so v galeriji Ars Sacra do te sobote podaljšali razstavo Staneta Kregarja. Prav tako so podaljšali podobno razstavo del tega slovenskega akademskega slikarja tudi v galeriji M art. V Ars Sacri so razstavljene študije za barvna okna, v M art pa portreti tega slikarja, ti so j in slikarjevi dediči darovali Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. V prvi letošnji razstavi v galeriji Ars Sacra pa se bo konec meseca predstavila slikarka Branka Koren, naša rojakinja iz italijanskega Vidma. Novice zbral Janko Struc_ SALONIT ANHOVO IN OKOUE Ne za nas, za naše potomce gre ANHOVO- Včeraj so v Anhovem predstavili interdistipli-študijo, posvečeno celoviti analizi vpliva anhovske indu-i )e na okolje. Raziskavo, ki nosi malce dolg in zapleten na-lov (Stanje okolja na vphvnem območju industrijskega kom-pleksa Salonit Anhovo in ocena vplivov na okolje), je naročilo *n tudi plačalo ministrstvo za okolje in prostor, potem ko je Prav zaradi prejšnjih poskusov reševanja anhovske industrije Prišlo do nevarnih zapletov. uporabi za celovito presojo vplivov, ki jih ima na okolje vsa Salonitova industrija. Ta interdisciplinarna naloga, ki jo je naročilo (in jo bo plačalo) ministrstvo za okolje in prostor, je bila zaupana Hidroin-ženiringu iz Ljubljane (zanjo . V prejšnji državi je imela jugoslovanska industrija mace-uovski, ce ne že povsem ignorantski odnos do okolja.Tudi “UjTOnci nismo bili nic bolj riubni in odgovorni. Seveda bi jadi zdaj v novi državi cez noC dosegh, da bi se iz tovarniških "Unrkov ne bi vec kadilo, da M bile reke Ciste in pitne, da bi /ože Funda, generalni direktor Salonita: »Zeliko priti do celovite slike 0kolja, naredijo naj jo strokovnjaki. Salonit je odstopil od pilotskega poskusa za sežiganje odpadkov v cementnih pe-Ceh, odpadkov, ki so za nas sekundarno gorivo.« Wje ne obolevali in umirali 23 boleznimi, ki so dokazano Posledica življenja v nezdravem okolju. Malo jih je, ki ne bi poznal »afere« z odpadki, ki so dolgo Časa čakali na jeseniški železniški postaji, in ki ne bi vedeli za tiste tone odpadkov, ki smo jih najprej poslali Cez morje v Južno Ameriko, potem pa smo jih morali pripeljati nazaj; zdaj je menda dvakratna Čezmorska pošiljka odpadkov v Franciji. Tudi odpadkov, ki Čakajo vskladišCeni v začasnem odlagališču v jedrski elektrarni v Krškem, ni moc pozabiti. Gotovo je še marsikomu na Slovenskem ostal v spominu protestni zbor krajanov Deskel, Anhovega in Kanala, ko je slovenski minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar 1. julija lani »prišel ponujat pilotski preizkus termične obdelave odpadkov v cementnih peCeh anhovsklega Salonita« in so ga ljudje odločno zavmih. Takrat sta se izoblikovala dva sklepa: pilotskega poskusa ne bo, denar, namenjen zanj, pa naj se odgovarja dr. Miran Medved), ki jo je pripravil ob sodelovanju številnih sodelavcev iz vse Slovenije. Naloga z naslovom Stanje okolja na vplivnem območju industrijskega kompleksa Salonit Anhovo in ocena vplivov na okolje, je bila pred- Zoran Madon, župan občine Kanal: »Oba z direktorjem Fundo se zavedava velike odgovornosti. On za delavce v tovarni, jaz za 6500 občanov. Sem za projekt, vendar mora biti povsem odprt in posten. Prebivalstvo srednje Soške doline je bilo v preteklosti že večkrat prepeljano žejno čez vodo. Te napake ne smemo ponoviti.« stavljena vCeraj v anhovskem Salonitu. Predstavitve so se udeležili poleg državnega sekretarja za okolje in porostor Marka Slokarja tudi nekateri sodelavci v nalogi, generalni direktor Salonita Jože Funda in predstavniki lokalnih oblasti. Naloga, ki ima tri dele -analizo razmer, povezave med vplivi na okolje, stanjem v okolju in zdravstvenim stanjem prebivalstva ter izhodišča za proizvodni in tehnični okoljevarstveni sanacijski program - naj bi po devetih mesecih raziskav odgovorila na vprašanje, koliko Salonit s svojo proizvodnjo obremenjuje okolje in prebivalstvo srednje Soške doline ter kaj naj bi Salonit v prihodnje še delal in v kolikšni meri, da bi bila njegova proizvodnja še sprejemljiva. Odgovor je treba dobiti tudi na vprašanje, koliko je za onesnaženje kriva preteklost in kakšno je »zatečeno stanje«. Pri tem načrtovalci naloge računajo na sodelovanje prebivalstva in lokalnih oblasti. Ti so izvajalcem naloge - gre za različne time strokovnjakov, ki že ah še bodo opravljali meritve zraka na različnih lokacijah, vode, tal, hrupa v bivalnem in delovnem okolju - obljubili, da jim bodo pomagali. Reci je treba, Dr. Marjan Medved, vodja interdisciplinarne naloge: »Pri izvedbi naloge sodelujejo najboljši slovenski strokovnjaki. Boljših nimamo. Gre za tim, ki smo ga nabrali z inštitutov, znanstvenih zavodov, fakultet. Ce bo naloga uresničena tako, kot je zamišljena, bodo njeni izsledki lahko služili tudi za druga slovenska ogrožena okolja, kot so Zasavje, Mežiška dolina, Jesenice in druga onesnažena območja.«. da je tudi na tem predstavitvenem sestanku prišlo na dan nezaupanje, ki ga goje tamkajšnji prebivalci, ki že 70 in veC let živijo s tovarno in ob njej, ki jim daje kruh, obenem pa prinaša tudi bolezen in smrt. Tekst in foto: Vojko Cuder Manjšina o Kučanovem obisku ni bila obveščena CELOVEC - Začudenje pri predstavnikih obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev v zvezi z obiskom predsednika Republike Slovenije Milanom Kučanom na Dunaju: v nasprotju z dolgoletno prakso (predstavniki koroških Slovencev so doslej pred državniškimi obiski vsakokrat bili povabljeni na informativni pogovor o položaju manjšine), Slovenija tokrat manjšine o predsedniškem obisku v Avstriji niti ni obvestila. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Zveza slovenskih organizacij (ZSO) sta o srečanju Kučana z najvišjimi političnimi predstavniki Avstrije izvedeli iz avstrijskih medijev. Medtem ko predsednik ZSO Marjan Sturm postopanje slovenske politike oz. predsednika Republike Slovenije ni hotel nadalje komentirati, je Matevž Grilc za NSKS obžaloval, da tokrat ni prišlo do pogovora. »Čeprav je bilo v žarišču vprašanje EZ, ne gre prezreti teženj slovenske narodnostne skupnosti,« je poudaril predsednik NSKS in dodal, da bo morala Slovenija - »Ce se resno jemlje manjšine - pred državniškimi obiski v Avstriji spet uvesti informacijske pogovore s predstavniki koroških Slovencev. Ivan Lukan Kljub zamudam gradijo ceste po načrtu, lahko pa se zgodi, da bo za nekatere odseke zmanjkalo denarja LJUBLJANA - Čeprav zaradi zimskih razmer vlada na avtocestnih gradbiščih zatišje, se bo letos nadaljevala ali pa začela gradnja na skupaj 155 kilometrih novih avtocest. Do leta 2000 naj bi po predlaganem, a Se ne sprejetem nacionalnem avtocestnem programu, zgraditi 342 Idlome-Jrov avtocest, vendar so se med politično srenjo že pojavile govorice, da “Oi ob nespremenjenih virih financiranja, za izvedbo programa zmanjka-*a približno desetina denarja. To bi pomenilo, da je vprašljiva gradnja odsekov, ki so po časovnem nacrtu prioritnetne gradnje v smeri vzhod -Zahod umeščene na konec nacionalnega programa do leta 2000. Gre za odseke od Maribora pri madžarski meji in od Gorice po Vipavski dolini do Razdrtega, nejasna pa je tudi usoda ceste Slovenska Bistrica - Ormož, M naj bi jo po novem rekonstruirati, Čeprav je bila sprva v tej smeri predvidena novogradnja izvennivojske ceste višjega standarda. V nacionalni program gradnje avtocest naj bi vnesli tudi obalno Avtocesto medmestnega pomena Pjed Koprom, Izolo in Lucijo, kar bi finančno že prenapeto konstrukcijo povsem podrlo. Nacionalni Program bo po petih letih doživel Se nekatere spremembe, napovedujejo na prometnem ministrstvu, v tem Času pa naj bi se normalizi-ral promet tudi v smeri proti Hrvaški. Povečani prometni tokovi v tej suieri bi prednostne smeri gradenj Preusmerili na nedokončane odse- e na Gorenjskem in Dolenjskem, J? P3) bi jih dogradili do konca podaljšanega zbiranja bencinskega to-laria, do leta 2004. V letošnjem letu se bo nadalje-uia gradnja na osmih avtocestnih ddsekih, zaceli pa bodo graditi še tri nove odseke. Na Štajerskem bodo gradbena podjetja nadaljevala z deli na težavnem odseku od Šentilja do Pesnice, dograjevali bodo dodatna dva pasova med Hočami in Arjo vasjo, dolga 46, 9 kilometrov in zaceli z zemeljskimi deli na 20, 9 kilometrov dolgem odseku od Arje vasi do Vranskega. V Ljubljani bodo gradili odseka Malence - Šentjakob in Zadobrova - Tomačevo (skupaj 13, 8 kilometrov), v jeseni pa se bodo začele priprave na gradnjo med Vranskim, Blagovico in Šentjakobom, v skupni dolžini 35, 5 kilometrov. Na Primorskem bodo na 9, 3 kilometrskem odseku Razdrto - Cebulovica zgradili manjkajoča para viaduktov Bandera in Goli vrh, skupaj z avtocestnim odsekom Cebulovica - Di- vača pa bodo julija v smeri od Razdrtega proti Kopru in FemetiCem odprti 19, 3 kilometrov nove štiripasovne avtoceste, kar bo precej izboljšalo raven povezave koprskega pristanišča z notranjostjo Slovenije in z Italijo. Na Primorskem bodo nadaljevali tudi z gradnjo odsekov Selo - Šempeter (11, 8 kilometrov), Divača - Fernetiči (12, 2 kilometrov). Na nekaterih novih avtocestnih odsekih, že odprtih za promet, bodo izvedli še nekatera zaključna in dodatna dela zaradi zahtev iz lokacijskih odločb ter pomanjkljivosti, ki so jih opazili pri tehničnih pregledih. Tako bodo na odsekih Koper - Ankaran, Hrušica - Vrba, Malence - Šmarje, Višnja gora - Šmarje, na razcepu Razdrto in šempetrski obvoznici za dela, ki so jih nameravali opraviti že v lanskem letu, porabili dodatnih 796 milijonov tolarjev. Za obnovo vozišč, objektov in opreme na ostalih, že zgrajenih avtocestah, bo šlo še 759 milijonov tolarjev, veC kot dve tretjini te vsote pa bodo potrebovali za popravilo viadukta Ravbarko-manda, ki je zaradi slabe kvalitete gradbenih del v zelo slabem stanju. Zaradi neugodnih geoloških in vremenskih razmer v lanski jeseni, ko so zaceli z zemeljskimi deli, je na odseku Šentilj - Pesnica že pri- šlo do časovne zamude. K temu je delno prispevala tudi stavka delavcev v gradbenem podjetju Gradis. Na odseku Malence - Šentjakob ne pričakujejo večjih težav pri izvedbi zemeljskih del, razen na območju Bizovika, kjer je slab material iz preperine, tako da bo napredovanje del odvisno od vremena. Podobno bo tudi na odseku Selo - Šempeter, kjer bodo nasipi na slabo nosilnih tleh, ki jih bodo morali zamenjati za približno 120 tisoč kubičnih metrov. Med Danami in Fernetiči je nastala enoletna zamuda zaradi sprememb lokacijskega načrta, vendar so jo do konca lanskega leta nadoknadili. Družba za avtoceste je v lanskem letu v celoti izpolnila svoj načrt. Na 128 kilometrih avtocest je oddala gradbena dela v vrednosti 33, 6 milijard tolarjev, tuji izvajalci pa so dobiti petino pogodbene vrednosti del. Dars je z Evropsko banko za obnovo in razvoj podpisala posojilne pogodbe za odsek Šentilj - Pesnica v višini 32, 1 milijonov dolarjev in za prvi obrok posojila v višini 23 milijonov ekujev z Evropsko investicijsko banko za odseke Arja vas -Vransko, Malence - Šentjakob in Zadobrova - Tomačevo. Borut Meško Podpora Avstrije pri vključevanju v EZ DUNAJ - Včerajšnji delovni obisk slovenskega predsednika na Dunaju in pogovori z avstrijskim predsednikom Klestilom, kanclerjem Vra-nitzkym in zunanjim ministrom Mockom so po oceni Milana Kučana potekali v dobrem in sporazumnem vzdušju. Pogovorom s predsednikom Klestilom, ki so se nadaljevali včeraj zvečer, je prisostvoval tudi avstrijski zunanji minister Alois Mock (OVP), poprej pa se je Kučan sestal tudi z avstrijskim zveznim kanclerjem Franzom Vranitzkym (SPOJ in predsednikom avstrijskega parlamenta Heinzom Fischerjem (SPO). Predsednik Thomas Klestil in zvezni kancler Vranitzky sta Sloveniji na njeni poti v evropske institucije zagotovila vso podporo. Klestil je £ tem v zvezi poudaril, da tudi italijansko-sloven-ski spor ne sme biti ovira: dvostranske pogodbe naj ne bi vplivale na slovensko pot sodelovanja in integriranja v evropske inštitucije. Predsednik Kučan je napovedal nadaljevanje rednih delovnih stikov s predstavniki Avstrije. Na Dunaj ni prišel zaradi ustvarjanja mogoče opredelitve v sporu med Rimom in Ljubljano -ta problem morata rešiti Italija in Slovenija, je izpostavil Kučan, kar pa naj se loči od pogajanj Slovenije z Evropsko zvezo. To je tudi stališče Thomasa Klestila. Avstrija je zdaj kot članica EZ v kvalitativno novem razmerju do Slovenije, zato je tembolj razveseljivo in pomembno, da tako predsednik Klestil kakor tudi kancler Vranitzky in zunanji minister Mock vztrajajo pri nadaljnji podpori slovenskemu približevanju EZ. V pogovoru s predstavniki slovenskega tiska je Kučan orisal namen svojega dunajskega delovnega obiska. Na prvem mestu je bil obisk pomemben za čimprejšnjo ureditev slovenskega sodelovanja v EZ v okviru pridruženega članstva in za poznejše članstvo Slovenije v EZ. Kučan pravi: »Odhod Slovenije iz Jugoslavije bi ostal brez smisla, če nima svojega logičnega nadaljevanja v integraciji v EZ«. Nadaljnje težišče informativnega pogovora z avstrijskim predsednikom, zunanjim ministrom in zveznim kanclerjem je bilo vprašanje aktualnega spora z Italijo. Kučan je v tiskovnem pogovoru izpostavil, da je tujim državnikom dokaj težko razložiti zmedo glede dogajanja v Sloveniji - na primer okoliščino, da se je šel slovenski zunanji minister pogajat v Italijo, ne da bi za to vedela predsednik države in predsednik vlade. Kučan je svoje avstrijske sogovornike informiral o poteku in ozadju teh pogajanj ter izpostavil stališče slovenske vlade, ki v italijanskih predlogih - zlasti glede zahteve po predkupni pravici Italijanov pri nepremičninah - vidi pozitivno diskriminacijo Evropejcev. Kučan: »Vemo, da bomo soočeni s problemom tekmovanja in interesi kupcev za nepremičnine na obalnem prostoru, zato želimo, da so pri tem upoštevani vsi Evropejci in ne samo Evropejci iz ene države.« Kučan je ob tem iskal avstrijsko podporo za slovensko stališče, češ, da je take dvostranske spore treba obravnavati kot vprašanja sporazumevanja z EZ. Od avstrijskih sogovornikov tudi nihče ni menil, naj se Slovenija z Italijo še naprej pogaja na osnovi oglejske izjave. Igor Schelander Problem bivših delavcev Cevovoda še ni rešen MARIBOR - Včeraj je bil na ministrstvu za delo na obisku direktor EEK Videm iz Ščavnice, ki je podpisal pogodbo o pridobitvi sredstev za reševanje težav 21 presežnih delavcev zaščitenih kategorij. Ministrstvo za delo naj bi na posredovanje sklada za razvoj prisluhnilo težavam 21 delavcev in zagotovilo denar za izplačilo osmih neizplačanih plac za preteklo leto. Delavci naj bi place prejeti jutri, po vsej verjetnosti 70 odstotkov zajamčene plače. Holding EEK je od sklada za razvoj kupil 80-odstotni delež podjetja Cevovod in s tem prevzel tudi določene obveznosti za zaposlene, ki so ga zavezovale najmanj dve leti. Lani konec maja je ta rok potekel in na cesti je ostalo 28 delavcev, v glavnem zaščitenih kategorij. Sest od teh jih je doslej rešilo svoj položaj, ostali pa nimajo nobenih pravic, saj sta jim jih sedanja lastnika nekdanjega Cevovoda EEK in sklad za razvoj preprosto odrekla. Zaradi pravno neurejenega statusa ti delavci tudi nimajo pravic za nadomestilo plače na zavodu za zaposlovanje. Delavce so vzeti v zaščito svobodni sindikati, ki so po vrsti neuspelih dogovarjanj in pogajanj z novima lastnikoma v imenu delavcev vložili zahtevek za vzpostavitev nadaljevanja delovnega razmerja in povrnitev vseh ostalih denarnih obveznosti 21 delavcem. Prvostopenjsko sodišče je zahtevi ugodilo, drugostopenjsko sodišče pa je ugodilo pritožbi toženega in zadevo vrnilo v ponovni postopek prvostopenjskemu sodišču. Ker pa pritožba zadrži izvršbe, je lastnik EEK 23. decembra lani po odloku delovne inšpekcije poravnal vse dajatve za nazaj za omenjeno število delavcev in tudi pripravil pogodbe o sklenitvi delovnega razmerja z začetkom od 1. junija 1994, kar je seveda pravno sporno in delavci teh pogodb niso podpisali. Tako se bo spor očitno nadaljeval vse do končne odločitve, kakšen bo status delavcev nekdanjega Cevovoda. Martina Pavšič NOVICE Avtobusni šofer obtožen uboja iz malomarnosti DUNAJ - Huda prometna nesreča na t.i. Zahodni avtocesti A 1 blizu Amstettena v Nižji Avstriji, pri kateri je v ponedeljek zjutraj umrlo Sest zdomcev-potnikov iz Srbije, nad 30 pa je bilo ranjenih, se bo za šoferja avtobusa končala pred sodiščem. To je včeraj sporočila žendarmerija. Šofer avtobusa, ki je nesrečo preživel, je pri prvem zasbšanju dejal, da je tovornjak (v katerega se je zaletel s hitrostjo nad 100 kilometrov na uro - op. ured.) prepozno zagledal. Policija je izrazila sum, da je šofer zaradi preutrojenosti za volanom zaspal.Kot smo včeraj obširno poročah, je nemški avtobus s 55 zdomci, ki so se vrnili iz novoletnega dopusta na delo v Nemčijo, od zadaj trčil v tovornjak. Se na kraju nesreče je umrlo šest oseb, 9 oseb je bilo težko ranjenih, 21 pa lažje. Iskani podjetnik Erich Schmidt spet v Avstriji DUNAJ - Nekdanji avstrijski minister za kmetijstvo Erich Schmidt se je v ponedeljek zvečer iz Moskve vrnil na Drmaj. Državni tožilec je proti sedanjemu lastniku in poslovodji gradbenega podjetja IBG, ki je v preteklih letih izvedlo obsežne posle v vzhodnoevropskih državah, razpisalo mednarodni nalog o priporu zaradi suma hudega primera goljufije. Državno tožilstvo očitava bivšemu socialdemokratskemu ministru, da je zlorabil javna sredstva v višini nekaj sto milijonov šilingov za zasebne namene, na pa za projekte, za katere so bila sredstva izplačana. Schmidt je pred vrnitvijo v Avstriji plačal kavcijo v višini enega milijona šilingov, zato pa so mu oblasti zagotovih svobodno gibanje v Avstriji. ■ ■ ■ Oba zakonca zdaj lahko ohranita svoj preimek DUNAJ - Koalicijski stranki (SPČ in ČVP) sta se končno zedinili glede nove ureditve pravice o osebnem imenu, tako da je državni zbor lahko sklenil reformo zakona. Nova ureditev bo stopila v veljavo poleti letos, zakon pa predvideva, da bo vsak zakonec v bodoče lahko obdržal svoj preimek. Rešeno je zdaj tudi vprašanje, katero ime lahko prevzamejo otroci. Zakonca bosta morala ob sklenitve zakona pred matičnim uradom izjaviti, kateri preimek bosta dala otroku. Ce se starši ne morata zediniti, dobi otrok očetov preimek. Končno urejeno je prav tako tudi vprašanje, kakšen preimek si v primeru ločitve lahko izbere žena: nova ureditev predvideva, da se lahko odloča za svoj dekliški preimek ah pa za preimek tistega soproga, s katerim je imela otroka oz. otroke. Raiffeisenova banka odprta podražnice v Ukrajini in Romuniji ] DUNAJ/KPV/BUKARESTA - Raiffeisenova centralna banka (RZB) je še pred koncem leta 1994 odprla nova predstavništva v glavnih mestih Ukrajine in Romunije. Poslovni volumen Raiffeisenove centralne banke je v obeh državah do zdaj imel obseg 600 oz. 450 milijonov šilingov. S predstavništvi v Kijevu in Bukarešti ga avstrijska banka misli najmanj podvojiti. Tržišči sta po izjavah vodstva RZB sicer povezani z riziki, a profitabilni. Trenutno je (vključno RZB) v Kijevu zastopanih sedem in v Bukarešti samo četvero tujih komercialnih bank. AVSTRIJA / ZASEBNE RADIJSKE POSTAJE Velike založniške hiše so se uveljavile Malo možnosti za projekt »Radio Korotan« Zasebne radijske postaje so v rokah velikih založnikov. DUNAJ - Komisija za zasebne radijske postaje pri Uradu zveznega kanclerja je svoje dokončne odločitve glede razdaje radijskih licenc konec leta odložila; odločitev naj bi zdaj padla na seji 18. januarja. Kot smo poročali, je po ukinitvi radijskega monopola Avstrijske radijotele-vizije (ORF) za vsako zvezno deželo za zasebne oddajnike na razpolago ena regionalna frequenza (na Dunaju dve). Dejstvo, da so zadeve v bistvu že dalj časa odločene (vse nove regionalne radijske oddajnike bodo nadzorovali vodilni založniški monopoli, neodvisnih ustanov pa ne bo), ostro kritizirajo predvsem Zeleni, ki so prakso razdaje radijskih licenc oz- načili kot nedemokratično in protiustavno. Tako je Peter Pilz, vodja Zelenih na Drmaju, v okvira tiskovne konference dejal, da sta vladni stranki SPO in ČVP nove regionalne radijske postaje razdelila izključno po strankarskemo-proporu ter da so pri načrtovani razdelitvi bili upoštevani radijski projekti vodilnih avstrijskih in nemških založniških zvez in konzorcijev, kar pa ne more biti v skladu z direktivami o svobodi mnenja in tiska, kot so načelno zabeležene v novi zakonodaji Odklonjeni so bili vsi predlogi za nekomercialne, neodvisne ali manjšinske zasebne radijske projekte, je nadalje poudaril Pilz in se skliceval na izjave pristojnih uradnikov radijske komisije, ki so sami večkrat opozorili na problematiko razdajnih kriterijev in odločitev, ki po vsej verjetnosti v primera pritožb pred ustavnem sodiščem ne bodo obveljale. Tudi za slovensko manjšino na Koroškem naj bi po mnenju politika zelenih - poleg javnopravnega slovenskega radia - vsaj na južnem Koroškem morala biti na razpolago vsaj ena lokalna frekvenca. Kot znano, se za tako poteguje zasebna družba »Radio Korotan«, katere najpomembnejši nositelji so Mohorjeva, Narodni svet koroških Slovencev, Krščanska kulturna zveza in Slovenska gospodarska zveza. (I.Sch./I.L.) LETALSKI PROMET / PO PROPADU PROJEKTA »ALCAZAR«: AUA in Svvissair partnerja ZURICH/DUNAJ - Avstrijska letalska družba Austrian Airlines (AUA) se je - po propadu projekta »Alcazar« (kooperacija letalskih družb AUA, Svvissair, KLM in SAS) -odločila za tesnejše sodelovanje s švicarsko letalsko dražbo Svvissair. Obe dražbi sta vCeraj v Ziirichu predstavili glavne točke kooperacijskega načrta, ki predvideva boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet ter znatno znižanje stroškov. Tako sta AUA in Svvissair z današnjim dnem uvedla shuttle-povezavo med Dunajem in Zuri- chom sedemkrat tedensko v obeh smereh, z začetkom poletnega reda poletov konec marca letos pa bosta obe letalski družbi skupno opravljali proge Dunaj - Ženeva -VVashington, Dunaj - Zii-rich - Chicago ter Ziirich -Dunaj - Alma Ata (Kazahstan). Kot smo že poročali, je AUA poslovno leto 1994 zaključila s 300 milijonov šilingov izgube. Vodstvo podjetja je zato ob začetku leta sklenilo občutno zmanjšane plač svojih na-stalvjencev, v prvi vrsti pilotov in ostalih članov posadke. Ivan Lukan ZELENI DUNAJ - Državma poslanka in govornica za manjšine zelene frakcije v državnem zboru, gradiščanska Hrvatica Terezija Stojsič (slika zoraj), je med desetimi avstrijskimi politiki, ki so bili izvoljeni za člane parlamenta Sveta Evrope (SE) v Strasbourgu. V izjavi za tisk je zelena poslanka napovedala, da se bo pri svojem delu v parlamentu SE posvetila predvsem vprašanju človekovih in manjšinskih pravic, kajti prav ta evropska organizacija da je v teh vprašanjih doslej storila največ. Konkretno Stoj-sičeva želi doseči nadaljnjo krepitev zaščite manjšin v obliki dodatnega protokola h Konvenciji o človekovih pravicah ter izboljšanje pravnega kot tudi socialnega položaja migrantov izven njihovih matičnih držav. (I.L.) ISTRA / NOTRANJEPOLITIČNE SPREMEMBE IN STRANKARSKI PRETRESI Vladajoča HDZ namerava k Istri pristopiti z več strpnosti Javnost presenečajo izidi tujih raziskav, ki hrvaško uresničevanje demokracije in spoštovanje človekovih pravic uvrščajo na dno svetovne lestvice REKA - Zlatko Canjuga, glavni tajnik vladajoče Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ), je napovedal, da bo njegova stranka »k Istri pristopila z več strpnosti«. Stranka Franja Tuđmana je bila na volitvah na istrskem polotoku poražena, saj med tukajšnjimi prebivalci uživajo največjo naklonjenost regionalisti Ivana JakovCiCa, ki so zbrani v Istrskem demokratičnem zboru (IDS). Za razliko od HDZ si istrski regionalisti prizadevajo za višjo stopnjo lokalne samouprave, hkrati pa tudi za avtonomni status Istre znotraj hrvaške države. Prav zaradi takšnih stališč pa so bili deležni precej ostrih kritik. Njihovi politični nasprotniki zatrjujejo, da hoče IDS razbiti Hrvaško z zagovarjanjem zamisli o Istri kot regiji brez meja, ki naj bi se raztezala na ozemlju treh držav - Hrvaške, Slovenije in Italije - in sicer od zaliva Preluk pri Opatiji do Milj. Spopad med istrskimi regionalisti, zagovorniki decentralizirane in civilno urejene države, ter Tudmano-vimi simpatizerji, M se zavzemajo za trdo nacionalno in unitarno državo, je postal že kar tradicionalen. ZamisU, ki prihajajo iz Istre, pa so »okužile« tudi druge stran- ke, tako da razen vladajoče HDZ, Hrvaške stranke prava (HSP) Anteja Dapiča ter nekaterih manjših desničarskih skupin ni domala nobenih resnejših nasprotnikov decentralizacije. Zaradi morebitnih predčasnih volitev je prišlo do skrajno resnih notranjepolitičnih sprememb. Nekatere stranke, na primer FIrvaška narodna stranka in Hrvaška kmečka stranka, so zamenjale svoja vodstva, levica se je združila pod vodstvom Mike Tripala, Stipe Mesič in Josip Manolič pa sta izstopila iz HDZ ter ustanovila novo stranko. Tudi znotraj političnih strank je v zadnjih dveh letih prišlo do hudih pretresov, saj na Hrvaškem ne obstaja soglasje o temeljnih smereh razvoja države. Splošno soglasje obstaja zgolj v zvezi z zahtevo, da mora Hrvaška čimprej, zlepa ali zgrda, osvoboditi zasedena ozemlja ter beguncem omogočiti, da se vrnejo na domača ognjišča. Okrog vseh drugih tem pa se lomijo kopja in Franju Tuđmanu se velikokrat naježijo lasje ob predlogih, ki prihajajo iz Istre. Tu krožijo govorice, da je prišlo do razcepov tudi znotraj IDS, tako da bi le nove vohtve, ki bodo bržkone sledile, če bo Tuđmanu uspelo doseči napredek v zvezi s takohnenovano Krajino, razbistrile politični položaj. V tem kontekstu je treba razumeti tudi novo strategijo HDZ do Istre. »HDZ bo storila vse, da bi se istrski človek lahko počutil kot sestavni del hrvaške države. Naša stranka mora v odnosu do hrvaške Istre pokazati več odprtosti, več dostopnosti. Postati mora mnogo bolj strpna, obenem pa mora prisluhniti hrvaškemu človeku v teh krajih,« ugotavlja Zlatko Canjuga, tajnik HDZ. Politiki vladajoče stranke zatrjujejo, da je zdaj, ko je dokončan proces ustvarjanja hrvaške države, poglavitna naloga HDZ »oblikovanje demokracije po evropskih in svetovnih vzorih«. Pogo- Franjo Tuđman si nabira črne pike (Foto: R. Ibriševič) sto je do političnih sporov med Istro in Zagrebom prihajalo, ker so regionalisti zagovarjah tezo, da je vzporedno z nastajanjem države treba omogočiti demokratične procese, medtem ko so v HDZ državo postavljali pred vse druge interese. Zaradi takšnega stališča si je Tuđman tudi pri tujih politikih prislužil kar nekaj črnih pik. Tukajšnjo javnost so med drugim neprijetno presenetili izidi raziskav nekaterih tujih inštitutov, ki so glede na razvitost demokracije in raven spoštovanja človekovih pravic Hrvaško uvrstili na dno svetovne lestvice. V Istri so lokalni politiki, zvesti Ivanu Jakovčiču, prepričani, da je mogoče ujeti korak z razvito in svobodno Evropo tudi brez čakanja na preostale hrvaške regije. Najbolj razvita regija Hrvaške je že vključena v Skupščino evropskih regij, zaradi enakopravnih in strpnih odnosov, ki vladajo med tukajšnjimi Hrvati in Italijani, pa Istro v tujini navajajo kot zgled. Takšna strpnost in razumevanje v drugih regijah ne obstajata, z izjemo Reke in Hrvaškega primorja, tako da utegne imeti Zagreb v primeru napačne odločitve precej težav pri nadaljnjih prizadevanjih, da bi zavrl težnje »neu- bogljivih« Istranov. Celo v sedanjih zapletenih vojnih, političnih in gospodarskih odnosih na Hrvaškem marsikdo ne more sprejeti tega, da državna administracija zavira lokalno samoupravo. Zelo malo Istranov in prebivalcev Reke še verjame sefu države, kadar ta zagotavlja, da bo regijam omogočil večjo samostojnost, saj ga praksa iz dneva v dan bolj postavlja na laž. Najnovejši »biser«, ki si ga je izmislila državna administracija, je v občinah Istre in Hrvaškega primorja povzročil pravo ogorčenje. Od začetka januarja se namreč celo tisti denar, ki ga poberejo od komunalnih pristojbin (za vodovod, kanalizacijo, odvoz smeti in drugo), steka najprej na račun v Zagrebu, od ta pa ga nato »po potrebah« usmerjajo nazaj v občine. Po mnenju opatijskega župana Axela Lut-tenbergerja so s tem občine tudi v pohtičnem smislu veliko izgubile, saj imajo zdaj celo manj oblasti kot nekdanje mestne skupnosti. Zaradi tega je mogoče pričakovati še ostrejše spopade med posameznimi regijami in Zagrebom, saj je jasno, da se tudi domnevna nova politična strategija HDZ naslanja na stare (centralistične) temelje. Goran Moravček J KULTURA Sreda, 11. januarja 1995 15 NABOŽNA GLASBA Tržaški Božični koncert predvsem odraz slovenske ustvarjalnosti ______________________________________________________:____________________________________________________________________________________________________;___________________ Luisa Antoni V nedeljo je Zveza cerkvenih pevskih zborov tržaškemu občinstvu predstavila tradicionalni Božični koncert, ki so ga tokrat izvedli Združeni tržaški ženski in moški zbori pod vodstvom Aleksandre Berlot (na sliM, foto KROMA). Božični koncert, ki je bil kot že dolga leta v tržaški stolnici sv. Justa, je izraz aktivne prisotnosti Slovencev na Tržaškem. Glasbeni popoldan je privabil številno publiko, ki je povsem zapolnila tržaško katedralo. Združeni tržaški ženski in moški zbori pa bodo svojo glasbeno ponudbo v naslednjih nedeljah predstavili še v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja in nato še v Kopru. Nedeljski koncertni spored je postavil v ospredje predvsem glasbeno ustvarjalnost Slovencev v Italiji, ki se je tokrat seveda vezala predvsem na božično in nabožno počutje. Nedeljski koncert so Združeni tržaški ženski in moški zbori pričeli z božično pesmijo »Adeste fideles« z latinskim in slovenskim tekstom. Ob vezni besedi Tamare Stanese se je spored nadaljeval s skladbo »Božična« Mirka Fileja in z dvema pesmima Zorka Ka- reja, ki so jih podali izključno ženski glasovi. V izvedbi sta prišli do izraza predvsem smotrnost pri izpeljavi glasov in zvočnost skupinske izvedbe. Pred oltar je nato stopila moška skupina, ki je predstavila skladbe Janeza Laharnarja, Alojzija Mihelčiča, Vinka Vodopivca in Lojzeta Bratuža. V glasbeni spored je nato s priložnostnimi besedami posegel škofov vikar Franc Vončina, njegove misli pa so se navezovale v glavnem na družino, vero in glasbo. V glasbenem sporedu se je nato spet predstavila ženska zasedba, ki je tokrat izvedla pesmi Lojzeta Bratuža in Ubalda Vrabca ob orgelski spremljavi Vinka Skerlavaja. Zal pa so bile orgle le manjši elektronski inštrument, ki ni zmogel dinamične zahtevnosti skladb. Celotni spored je zborovodkinja Aleksandra Pertot zaključila z dvema skladbama Gregorja Riharja, v katerih sta si ženski in moški glasovni skupini odgovarjali. Tudi v teh dveh pesmih je zbor na orgle spremljal Vinko Skerlavaj. Izbranemu programu pa so Združeni tržaški ženski in moški zbori morali dodati še nekaj pesmi. GLEDALIŠČE Preživela zgodba iz nekdanjega meščanskega sveta Bojana Vatovec V tej sezoni sta v tržaških gledališčih na sporedu kar dve deli italijanskega dramatika Giuseppeja Giacose, enega najbolj reprezentativnih italijanskih gledalskih avtorjev s konca prejšnjega stoletja, ko se je z rojstvom nove italijanske družbe izoblikovala tudi bolj raznolika gledališka dejavnost. Kot drugod po svetu se je poleg komedije uveljavljala drama, ki je prevzemala vlogo klasične in romantične tragedije. Ta resna gledališka zvrst je na odm slikala sodobno družbo na privlačen in obenem vzgojen naCin. Italijanski dramatiki te dobe so se tako kot njihovi sodobniki, pripovedniki posvečali tematikam meščanske družbe z meščanskega vidika, pri tem pa so v vsem sprejemali njen ustroj in načela, na katerih je slonela; morebitne kritike teh načel nikakor niso načenjale, nasprotno, odrska dela so v bistvu Sirila meščanske nazore. Prav v površnosti, s katero so avtorji slikali takratno meščansko družbo, brez poglobljene analize njenega ustroja in nasprotij, je njihova glavna šibka točka. Te ugotovitve povsem veljajo za eno Giacosovih najbolj znanih in tudi najbolj priljubljenih dram Come le foglie (Kot listje v vetrn), ki je na sporedu v dvorani Cristallo do konca tedna (na sliki skupinski prizor). Spomladi bo v gledališču Rossetti gostovalo njegovo manj znano delo L’onorevo-le Ercole Mallardi. V drami Come le foglie, ki jo je spisal leta 1900, Giacosa opisuje razkroj meščanske družine. Zaradi finančnega poloma je družina Rosa- ni prisiljena prodati bogato hišo v Milanu in se odseliti v Švico, kjer bo družinski poglavar Giovanni, nekdanji uspešni in pošteni podjetnik, delal kot uslužbenec pri svojem neCaku Massimu, energičnem mladeniču, ki se sicer ne zna elegantno oblačiti in se prefinjeno sukati v družbi, a ima Cut odgovornoti in je nosilec pravih principov. Giovanni in hci Nennele se znata spoprijeti z novim življenjem, začetne težave celo utrdijo njun značaj. Giovannije-va mlada žena Giulia in sin Tommy, ki spočetka nista verjela v resnični polom in sta bila prepričana, da je Giovanni del premoženja le izmaknil upnikom, pa moralno klonita kot listje, ki ju veter strga z vej in odnese. Kot tolažilni konec avtor še nakaže rojstvo ljubezni med Nennele in Massimom. Gre torej za feljtonsko učinkovito, a povsem preživelo zgodbo, saj so od njenega nastanka izgubila na veljavi vsa načela, ki jih zagovarja. Prav zaradi tega je njena uprizoritev dokaj drzno dejanje, saj v današnjem gledalcu po sili vzbudi ironičnost. Kakorkoli že, rimska slupina La Contemporanea 83 je za postavitev prejela nagrado Italijanskega dramskega inštituta, igralka Bruna Rossi na nagrado Eleonore Duše za vlogo Nennele. Režiserka Cristina Pezzoli je delu skušala vliti nekaj Cehovskega duha, upočasnila ritem, tolažilni konec pa spremenila v moraste sanje obupane Nennele, ki se ne reši v Massimo-vem objemu, temveč se odloCi za samomor. Kljub temu, ali morda prav zaradi tega, pa je predstava dokaj neprepričljiva. Giovanni Rosani, ki ga igra Sergio Fanto-ni, ni veC še odločni 56 let stari poslovnež, temveč nebogljeni starček, ki se ne zaveda, kaj se dogaja okoli njega. Emanuele Vezzoli je v vlogi Massima do skrajnosti poudaril nerodnost, povsem pa prezrl zanesljivost, pozitivno plat njegovega lika. Carola Sta-gnaro je skrajno lahkomiselna Giulia, Bruna Rossi, občutljiva, obenem moCna in krhka, vCasih morda preveč neuravnovešena Nennele. Francesco Migliaccio je svetovljansko duhoviti, a ne dovolj simpatični Tommy. Scena in kostumi Gia-coma Andrica poudarjajo sivo neizrazitost zgodbe, ki je vsekakor značilna za dramo. Načrti in makete japonskega arhitekta Tadea Anda na zanimivi razstavi v Vicenzi Med stotinami paviljonov, ki so jih Posamezne države, pokrajine ter svetovne družbe leta 1992 postavile na Expoju v španski Sevilli, je posebno pozornost vzbujal mogočni japonski Paviljon. Tudi tokijska vlada je, podobno kot druge, naCrt za izgradnjo Paviljona poverila enemu svojih najbolj znanih načrtovalcev, in sicer arhitektu Tadeu Andu, ki že dve desetletji slovi kot eden najbolj cenjenih načrtovalcev. Značilnost japonskega Paviljona je bila ta, da je bil v celoti zgrajen v lesu, povzpeti pa se je bilo treba po visokem stopnišču, da si lahko prišel v njegovo notranjost. Si-cer pa so deske, ki so prekrivale fasado visoke stavbe, dajale vtis gricevna-to-terasaste pokrajine, ki je tako značilna za japonsko podeželje, kjer je vsak košček zemlje skrbno obdelan. To posebnost opazimo v skoro ^seh načrtih Tadea Anda, ki je od konca sedemdesetih let v ospredju svetovne pozornosti. Od prvih, za tiste Čase revolucionarnih načrtov za stanovanjske hiše, je prišel do večjih načrtov. Trideset načrtov in velikih maket - med temi tudi v uvodu omenjen paviljon za Exp6 v Sevilli - je na ogled v Vicenzi, kjer so razstavo odprli sredi lanskega decembra, odprta pa bo do 19. februarja. Vicenza sicer ni kraj, kjer bi prirejah veliko razstav, ker pa je bil tu doma priznan arhitekt An-drea Palladio, so se tu specializirali v razstavah o arhitekturi. V znameniti Ba-silici Palla-diani na osrednjem mestnem trgu so doslej priredili že veliko razstav del znanih arhitektov. Prikaz del Tadea Anda sledi njegovim razstavam, ki so predlanskim in lani bile v Parizu (69.000 obiskovalcev), Londonu, Madridu in Barceloni. V zadnjih letih se je Tadeo Ando specializiral v načrtih za izgradnjo muzejev kot tudi v obnovah trgovskih centrov, železniških postaj ter celih mestnih Četrti, v glavnem na Japonskem. V skoro vseh nacrtihskupno prikaže dva motiva japonske realno- sti: gričevnato pokrajino in morje. Večkrat so njegove muzejske stavbe zgrajene na terenu, ki se rahlo niža proti morski obali. Njegovi stopničasti amfiteatri se lepo vključujejo, brez diskontinuitete, v terasasto pokrajino, vse skupaj pa se konca ob vodi. V skoro vseh načrtih je vidna tudi osrednja okrogla stavba, ki je večkrat pokrita s kupolo. To je postal nekakšen njegov pecat. Se zlasti v zadnjem Času so načrti za muzeje njegova posebnost. Sem sodijo muzej lesa v Hyogu, muzej desi-gna v Osaki, zgodovinski muzej v Osaki, muzej grobov v Kumamotu, vodni tempelj Avvajishimi muzej otrok v Himejiu. Tadeo Ando se seveda ni omejil samo na Japonsko. S svojimi stvaritvami je prisoten tudi v Ameriki in Evropi. Ne nazadnje v naši neposredni bližini, in sicer pri Trevisu, kjer je leta 1992 naredil načrt za raziskovalni center industrijsko-trgovske grupe Be-netton. Tudi maketa tega centra je razstavljena v Vicenzi. 2e večkrat omenjeni paviljon v Sevilli je bila narejen izključno iz lesa, ker se je načrtovalec, kot je sam povedal, hotel soočiti s tradicijo in je s tem hotel povedati, da je še kako navezan na naravo. Cisto razumljivo pa je, da v drugih načrtih uporablja veliko že-lezobetona, kljub temu pa je v njegovih stvaritvah veliko japonskih tradicionalnih motivov, ki so spretno povezani s sodobnimi. Japonci so namreč veliki tradicionalisti, pa Čeprav so v samem vrhu tehnološkega napredka. Marko Waltritsch Na sliki maketa hotelskega naselja na polotoku Izu . j 16 f da, 11. januarja 1995 n NOVO NA VIDEU h Prebujenja Avvakeniogs Drama, distribucija Aries/ Continental Film, po knjigi Oliverja Sacksa scenarij napisal Števen Zillian, režija Penny Marshall, glasba Randy Newman, 1990,116 minut. Nominacije za oskarja za najboljši film, scenarij in glavno moško vlogo (Robert De Niro). V Prebujenjih, drugem filmu Permy Marshall, ki ga je posnela po svoji uspešnici Big iz leta 1988 s Tomom Hanksom v glavni vlogi, se prebujata dva. Nevrolog - dr. Malcolm Sayer, ki ga igra Robin VVilliams - in njegovi pacienti katatoniki. VVilliams je dr. Sawyer, raziskovalec, ki je nazadnje pet let delal poskuse na glistah, da je dokazal, da nek projekt ni mogoč. Enako naredi tudi v newyorški bolnišnici Bainbridge, kjer dokaže, da katatonike, ki so bili tudi do 30 let v specifični komi, ne more obuditi za daljši čas. Z uporabo zdravila za Parkinsovo bolezen jih le obudi, da bi se zatem ponovno vrnili v svoje nerazložljivo stanje. Ekspert za dokazovanje nemogočih projektov skratka, med katere bi lahko prišteli kar celotno psihiatrijo. VVilliams igra asocialnega, nerodnega in sramežljivega raziskovalca, ki o sebi pravi, »da ni dober z ljudmi« in ki ravno preko dela z bolniki, še posebej pa z enim - Leonardom, ki ga igra Robert De Niro - le zbere pogum, da se približa sestri (Penelopa Kamer), ki mu stoji ves čas ob strani. Na drugi strani pa je Leonard, od katerega se nauči prvinske radosti nad »darom« življenja in ki začne zapadati v svoje staro stanje potem, ko mu v »zdravem« stanju ne dovolijo svobode. VVilliams in De Niro sta prepričljiva (čeprav je De Niro v nekaterih scenah le »prevneto« igra bolnika), ob njima pa tudi Ruth Nelson v vlogi Leonar-dove mame in Penelope Ann Miller v vlogi Paule, v katero se Leonard zaljubi. Vprašanja zdravniške etike, meja medicine in končno spoznanje, da je za človeka najpomembnejša »duševna hrana«, so teme tega filma, posnetega po resničnih dogodkih iz leta 1969. (V. R.) Zločini in prekrški Crimes and Misdemeanors Specialist za vloge slabih fantov James Woods je v Specialistu spet dokazal, da je najboljši v vlogah negativcev LJUBLJANA - V eni svoji zgodnejših vlog je James VVoods igral radikalnega fanta Barbre Streisand v filmu Dekle, Id sem jo ljubil. Že takrat se James zvezd ni bal: »-Star sem bil 25 let, bedak,« je povedal nekaj let kasneje. »Stal sem na sceni in Streisandova se je obrnila k meni, rekoč: ’A se me bojiš? ’ Resnično nisem razumel, kaj je mislila s tem. Rekel sem ji: 'Edina, ki se mora tod okoli bati, si ti, kajti v teh rečeh sem res dober’. Smejal sem se in se šalil. Po posnetem prizoru je Barbra prišla k meni in rekla: 'Hmmm, mogoče imaš pa prav.’« Pritrdita ji lahko »primabalerini« filma Specialist Sylvester Stallone in Sharon Stone. Ce v omenjenem duhamomem trilerju ne bi bilo Jamesa, bi namreč Specialista lahko mimo preskočili, saj smo vse, kar smo kdajkoh želeli vedeti o strokovnjakih za eksplozije, izvedeli pred meseci že v Pišu, ko sta nas v pisani svet bombnih naprav popeljala Jeff Bridges in Tommy Lee Jones. Edina naloga lepe in seksi Sharon Stone pa -vemo, kaj - je: v svet čutnih zaznav in ljubezenskih prizorov je po več kot 20 letih abstinence popeljala mišičastega Slyja. Ubožček je zadnjo pravo erotično sceno verjetno posnel še kot neuveljavljen začetnik v porniču Žrebec. Ned Trent (VVoods) v Specialistu na začetku filma ubije osemletno deklico. Narcisoiden sociopat brezmejne okrutnosti, prebrisan in šarmanten -VVoodsov lik je prav zaradi naštetih lastnosti najbolj živ lik filma Louisa Llosa in mu vdihne vsaj nekaj razgibanosti. James je svoj lik označil takole: »Cary Grant s kislino v venah.« Vloga je bila temu muhastemu, eksplozivnemu igralcu seveda pisana na kožo. Bolj ko so slabi in čudaški fantje, ki jih igra, boljši je. Že v prvi vlogi, s katero je opozoril nase, v Cebuljnem polju leta 1979 je upodobil psihotičnega morilca policaja. V Očividcu je bil duševno moteni prijatelj VVilliama Hur-ta, temačni lastnik nočnega kluba v Prepovedani ljubezni in gangster v Nekoč je bilo v Ameriki Ser-gia Leoneja. Kot neodgovoren novinar se je znašel sredi Navzkrižnega ognja Sahvadorja Oliverja Stona. Za to vlogo je bil nominiran za oskarja. V drami Tme believers je bil ciničen odvetnik in v The bard way nergaški pohcaj in prah svoji volji partner Michaelu J. Foxu. Televizija mu je omogočila, da se je končno znebil oklepa premaknjencev. Po seriji Holokaust z Meryl Streep je emmyja (televizijski ekvivalent oskarja) dobil za Obljubo za odlično odigrano vlogo shizofrenika. Njegov soigralec je bil z Maverickom oživljeni James »Rockfordovi dosjeji« Gamer. Z Gamerjem je sodeloval tudi pri televizijskem filmu o ustanovitelju organizacije anonimnih alkoholikov Moje ime je Billy W.. Emmyja je ponovno dobil pred tremi leti za osupljivo upodobitev Roya Cohna, antiko-munishčnega odvetnika iz petdesetih let, ki je leta 1986 umrl za aidsom, v Državljanu Cohnu. Letošnje leto bo očitno preplavljeno z Jamesom. Najprej s Curse of the star-ving Class (Prekletstvo stradajočega razreda) po drami Sama Sheparda. Jamesova soigralka je oskarjevka Kathy »Misery« Ba-tes. Mogoče bo na naše TV ekrane zajadrala temačna komedija Next door (Sosedstvo), v kateri je združil moči z »gospo Števen Spi- lo leto bo preplavljeno z Jamesom VVoodsom elberg« Kate Capshaw in Randyjem Quaidom. Lani poleti je posnel še eno komedijo, Stranger things (-Bolj čudne reči). Pravkar je zaključil snemanje Killerja (Morilec), kjer upodablja Carla Pansrama, prvega razvpitega ameriškega serijskega morilca, s Sharon Stone pa se ponovno srečuje v novem filmu Martina Scorseseja Casino (Igralnica). Prav dejstvo, da Jamesa vedno postavljajo ob bok vodilnim hollywoodskim zvezdam, dokazuje, kakšno zaupa- nje imajo režiserji v igralsko karizmo tega 47-letne-ga igralca. Malo za šalo malo zares dodajmo še tole zgodbico. James se mora v že omenjenem Curse of the star-ving Class gol sprehoditi pred kamero. Sam je ta prizor označil kot »profemi-nisticno dejanje umetnika.« Vseeno pa je bil zaskrbljen, kaj si bo o golem prizoru mislila njegova mama. Martha VVoods mu je odvrnila: »Ne skrbi, saj sem že vse videla.« Irena Pirman Drama, distribucija Aries/ Continental Film, scenarij in režija Woody Allen, direktor fotografije Sven Nykvist, 1989,100 minut. Nominacije za oskarja za režijo, scenarij in stransko moško vlogo (Martin Landau). Vsi, ki ste že naveličani filozofsko-psihoanaliti-čnih tirad židovskega intelektualca iz New Yorka, tj. Woodyja Allena, se boste ob tem filmu, nastalem po Drugi ženski (Another VVomen, 1988) in pred Aliče (1990), lahko po dolgem času prepričali, da še vedno in upravičeno sodi v sam vrh avtorskega filma. V Zločinih in prekrških je prepletel in učinkovito združil več tem iz svojega filmskega opusa - disfunkcionalnost odnosov med zakonci in odnosi v družini, ki jih povezuje vprašanje morale preko (njegovega večnega) vprašanja o (ne) obstoju Boga oziroma smisla življenja in razmerja med filmom in stvarnostjo. V tej tragikomediji paralelno prepleta zgodbi dveh Zidov - uspešnega okulista Judaha Rosenthala (Martin Landau) in neuspešnega neodvisnega filmarja Cliffa Sterna (Woody Allen) - ki vsak na svoj način želita prekinih rutino zakonskega življenja in se ob tem soočita z vprašanji morale, ki jih kot Židoma pooseblja Bog oziroma odnos do njega. Judah da po dveh letih razmerja ubiti stevardeso Dolores (Anjelica Huston), ko mu začne groziti, da bo o njuni zvezi povedala njegovi ženi. Cliff pa splete odnos z neodvisno producentko Hally Reed (Mia Farrovv), a več kot prijateljstva med njima ni, saj se ona odloči za poroko z uspešnim producentom Lesterjem (Alan Alda). Ob tem Cliff snema tudi dokumentarec o rabinu; le-ta ga navduši s pozitivistično filozofijo o ljubezni in življenju, ki ga na njegovo presenečenje konča s samomorom. Trije razpleh, ki še enkrat dokazujejo, da je Allen ateist in individualist, ki verjame, da je življenje vsota odločitev posameznika, saj človeška sreča ni všteta v božji načrt. Odgovornost pred Bogom je mogoča le v fikciji in je stvar srečnega konca, v realnosti pa moralne dileme racionaliziramo in zanikamo, sicer ne bi mogli preživeti. Bog je slep, tako kot njegov posrednik na zemlji -rabin Ben (Sam VVaterston) - ki na koncu oslepi. (V. R.) MISDEMEANORS r -m* w6oe» * s, ve* *vsa« • »»mam **#tv«* *.*•«*»*« «*M C *»'>*• t S NOVO V KINU Kravji blues Even CovvgirLs Get the Blues, scenarij (po romanu Toma Robbinsa) in režija Gus van Sant, igrajo Uma Thur-man, Keanu Reeves, Lorra-ine Bracco, Angie Dickin-son, John Hurt, Roseanne Arnold, distribucija Continental Fun, premiera jutri v Ljubljani v kinu Kompas. Sissy Hankshaw (Uma Thurman) je deklica z nenormalno velikimi palci, zaradi katerih bi se lahko počutila manjvredno, a jih s pridom uporablja in postane najboljša štoparka na svetu. Sissy je pred leti kot fotomodel delala še za ekscentričnega Grofico (igra ga John Hurt), potem pa je leta in leta štopala po vsej Ameriki. Življenje pa se ji popolnoma spremeni, ko jo Grofica ponovno pokliče k sebi in jo pošlje v Oregon, da bi snemala reklamo na njegovem ranču Rubber Rose, ki je pravzaprav najsodobnejši lepotni center. Tam namreč spozna skupino uporniških kravaric, ki so odločene, da bodo prevzele ranč, naleti pa tudi na samotarja, ki živi v jami in ki jo nauči filozofije. Odpadnica zaradi velikosti palcev sreča sebi enake. Ob zvezdniški igralski zasedbi in preverjenemu režiserskemu imenu velja opozoriti tudi na literarno predlogo, na osnovi katere je režiser napisal scenarij. Gre za istoimenski, drugi roman Toma Robbinsa, ki je kmalu po izidu leta 1976 postal svojevrsten kulturni fenomen in je bil v svojem času označen za hipijevsko klasiko. (V. R.) Tombstone Vestem, scenarij Kevin Jarce, režija George Cosmatos, igrajo Kurt Russel, Val Kti-mer, Sam Elliot, BiH Paxton, Dana Delany, Michael Biehn, Columbia Tri-Star, distribucija Continental Fun, premiera jutri v Ljubljani v kinu Vič in v Domžalah. Po Wyattu Earpu še en film o legendarnem šerifu Divjega zahoda Wyattu Earpu m njegovem zvestem prijatelju Docu Hollidayju. V filmu Tombstone igra Wyatta Ear-pa Kurt Russel, Doca pa Val Kilmer, dogajanje pa se začne na sam dan, ko se prijatelja z Earpovima bratoma (igrata ju Sam Elliott in BiH Paxton) spopadeta pri O.K. Corralu z brati Clanton in McClaury. Oktober je, leta 1881. Ulice arizonskega mesteca Tombstone so prazne. Revolveraši se pripravljajo na najbolj krvavi obračun v zgodovini Divjega zahoda. Štirje možje v dolgih in temnih plaščih se odpravijo prati izhodu iz mesta, kjer jih čaka obračun s klanom revolverašev. Spopada, ki ga je izzvala skupina sovražno oboroženih odpadnikov, in ki se bo prelevil v najbolj krvavi revolveraški spopad v zgodovini Divjega zahoda, si Earp in Doc nista želela. Kakšen je bil rezultat, če ste si ogledali katero od klasik vestema - npr. Spopad pri O.K. Corallu - že veste, kako pa se bosta v vlogah, ki so ju odigrali preverjeni mački (Kirk Douglas. Henry Fonda, Buri Lance-ster) odrezala Kurt Russel in Val Kilmer, pa si bo zanimivo pogledati. (V. R.) SNEMA SE Dustin in Tom spet skupaj? HOLLYWOOD - Iz ameriške filmske Meke so vse glasnejše novice, da naj bi v kratkem zaceli snemati nadaljevanje filma Rainman, v katerem se bosta spet srečala Tom Cruise in Dustin Hoffman, ki je za vlogo avti-sta v Rainmanu prejel Oskarja. Režijo naj bi tudi tokrat prevzel Barry Le-vinson, režiser trenutno razvpitega Disclosure. Harry med čarovnikoma LOS ANGELES - Lords of Illusion je novela znanega pisca uspešnih grozljivk Gliva Barkerja, ki se je lotil tudi režije filma z istim naslovom. Gre za Barkerjev tretji režiserski poskus, bil pa je tudi producent več filmov, med drugim Candymana 2 in Hellraiserja 4. Scott Ba-kula igra detektiva Haixyja Demora, junaka vrste Bakerjevih novel. Demorju po razrešenem bizarnem primeru, v katerem se je spopadel z otrokom, ki so ga obsedli demoni, neznanec predlaga, naj se odpravi na oddih v Los Angeles, hkrati pa naj sledi še nekemu moškemu. Harry se kmalu znajde v navzkrižnem ognju med dvema mogočnima ma-goma, sicer pa gre, kot pravi režiser, za klasično detektivsko zgodbo, prepredeno z lepimi vdovami in ljudmi, polnimi skrivnosti. (I. P.) Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 2. do 8. januarja) Prvi teden v tem letu je bil v Ljubljanskih kinematografih glede obiska še boljši kot zadnji teden leta 1994. Skupaj se je nabralo 33.789 gledalcev, kar je 4.114 ah 14 odstotkov več kot zadnjič in 4.541 ali 15, 52 odstotka več kot v tednu med 3. in 9. januarjem ’94. Syl Stallone in Sharon Stone sta se izkazala kot zelo eksploziven par: premierni Specialist je v svojem prvem tednu zbral 11.298 gledalcev (povprečno 353 na predstavo), kar je - kot kaže spodnja lestvica - četrti najboljši otvoritveni rezultat v Ljubljani, odkar v Republiki vsak teden spremljamo dogajanje v Ljubljanskih kinematografih (prva številka za naslovom pomeni število gledalcev, druga St. predstav in tretja povprečje gledalcev na predstavo): 1. Jurski park 15.960 48 332 2. Kremenčkovi 15.831 37 428 3. Gospa Doubtfire 11.713 33 355 4. Specialist 11.298 32 353 5. Forrest Gump 11.148 32 348 Kot vidhno, je imel Jurski park v svojem otvoritvenem tednu resda 129 gledalcev več kot Kremenčkovi, zato pa je imel tudi 11 predstav več. Ce bi bih filmi na tej lestvici razvrščeni po številu gledalcev na predstavo, bi bih Kremenčkovi daleč pred svojimi tekmeci, Jurski park bi bil na zadnjem mestu, medtem ko ima Specialist skoraj natanko takšno povprečje kot Gospa Doubtfire. Razen Specialista je imel prejšnji teden v Ljubljani svojo premiero še Beh očnjak 2, omembe vreden pa je še dosežek filma Ljubezen v troje, ki je v tretjem tednu predvajanja imel kar 1.035 gledalcev (ah 24 odstotkov) več kot v drugem. Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga št gledalcev in tretja bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička. 1. Specialist /Lj. kinematografi 32 (32) 11.298 (11.298) 5.649.000 (5.649.000) 2. Neposredna nevarnost / Karantanija film 28 (85) 5.477 (15.567) 2.607.100 (7.426.600) 3. Ljubezen v troje / Continental F im 21 (51) 5.408 (11.326) 2.598.200 (5.450.900) 4. Levji kralj / Cenex 14 (170) 2.772 (36.427) 1.079.300 (4.929.900) 5. Sund/Gami um Trade 12 (92) 2.239 (20.378) 1.119.500 (9.936.200) 6. Sam z očetom / Karantanija film 20 (51) 1.601 (5.513) 750.100 (2.632.300) 7. Tri zaljubljena srca / Fun-Mlacfina film 18 (81) 1.156 (5.891) 550.100 (2.845.000) 8. Beli očnjak 2: Legenda o belem volku / Cenex 12 (12) 881 (881) 440.500 (440.500) 9. Policijska akademija VH / Lj. kinematografi 6 (58) 690 (7.242) 309.700 (3.485.900) 10. Predbožična mora /Cenex 21 (93) 553 (4.024) 320.400 (2.329.800) Igor Kemel LIKOVNA UMETNOST / GRAFIČNA MAPA RELIEFNE ZGODBE GALERIJE 2 Večer druženja grafike in poezije LJUBLJANA - V ponedeljek so v Galeriji SMELT odprli razstavo del znanega slovenskega umetnika Zvesta Apollonia, ob tem pa predstavili se pesniško zbirko Reliefne zgodbe Vesne Furlanic Valentinčič, Id je v okviru pestre dejavnosti Galerije 2 z Vrhnike doživela-poleg knjižne izdaje še posebno bibliofilsko v najnovejši grafični mapi. Grafična mapa Reliefne zgodbe, tretja v vrsti grafičnih map Galerije 2, katere dejavnost obsega tudi založništvo (doslej sta izšli mapa z grafikami Tomaža Kržišnika in mapa z grafikami Klementine Gobje, Klavdija Tutte m Franca Vecchieta), je izšla v omejeni nakladi 40 izvodov in obsega 10 pesmi Vesne Furlanič Valentinčič, 10 jedkanic Zvesta Apollonia in predstavitve- no besedilo kustosmje piranske galerije Meduza 2 Nives Marvin. Mapa, ki združuje dva umetnostna jezika, jezik literature in likovni jezik, stane 3 tisoč DEM, v Galeriji 2 pa je dostopna še približno polovica njene naklade. Naslednja bo pri Galeriji 2 izšla pesniška zbirka Tatjane Pregl Kobe, ki jo bo likovno dopolnil Maksim Sedej mlajši. Razstava Apollonievih del, ki so jo hkrati odprh, obsega okoli 15 slik, nastalih v zadnjih dveh letih, odprta pa bo do 23. januarja. Večer, ki je potekal pod pokroviteljstvom Smelta in na katerem je Reliefne zgodbe predstavil likovni kritik in literat Andrej Medved, sta umetniško dopolnila še flavtist Cveto Kobal in igralka Nadja Strajnar Zadnik, ki je interpretirala poezijo. (V. U.) Vesna Furlanič Valentinčič: Reliefne zgodbe Zbirka poezij, založila Galerija 2, Vrhnika 1995, 98 strani, mehka vezava, 21 x 13,5 cm, predvidoma 2.000 SIT. Ob bibliofilski izdaji je izšla tudi dostopnejša izdaja Reliefnih zgodb, ki jo je z grafikami prav tako opremil Zvest Apollonio. Avtorica je v zbirko uvrstila 65 svojih pesmi, ki jih je uvrstila v pet sklopov: Uroki, Testament pergamentne ž' roke, Nad slapovi nemega juha, V večeru jutranjega mraka in Presevanja. Njeno poezijo je zaznamovalo osebno, intimno doživetje oziroma, kot je med drugim v recenziji zapi- Grafika Zvesta Apollonia k pesmi Vidim ga na, skoraj subjektivna, v celoti pa se tako pesem kot zbirka prehvata v posebne vrste abstrakcijo. (V. U.) -AHMilHMiUMH msmmmismmmsmimm NOVO V KINU Kraljica Margot La Reine Margot, zgodovinska drama, po romanu Alexandra Dum asa scenarij Daniele Thompson in Patrice Chereau, režija Patrice Chereau, igrajo Isabelle Adjani, Daniel Auteuil, Jean-Hughes Anglade, Vincent Perez in Vima Lisi, Renu Pro-duction, distribucija Trias Entertainment, slavnostna premiera jutri ob 20.15 v kinu Komuna v Ljubljani, od petka na rednem sporedu. Z zlato palmo lani v Cannesu nagrajena Vima Lisi za stransko vlogo, glasba Gorana Bre-goviča in kostumska zgodovinska zgodba spektakelskih razsežnosti so trije atributi Kraljice Margot. Četrti pa je zgodba o Margareti Valoiški (Isabelle Adjani), lepotici in katoličanki, sestri francoskega kralja, ki jo zaradi političnih interesov v obdobju verskih vojn poročijo s protestantom Henrikom Navarskim. Sest dni po njuni poročni maši v katedrali Notre-Dame - 23. in 24. avgusta 1572 - nastopi t. i. šentjemej-ska noč, ko so v Parizu pokončali več tisoč protestantov, med njimi tudi tiste, ki so prišli na poroko kot gosti Henrika Navarskega. V eni od pogromskih noči potrka na Margotina vrata ranjeni protestant La Mole, ki ga zaščiti in se tudi zaljubi vanj. Postavi se po robu svoji družini in kot hči, sestra in soproga kraljev prestopi na stran zatiranih, kjer sta njen mož in ljubimec. V brezupu in viharnem klanju sentjemejske noči se rojeva krhko upanje na spravo, ki bo združila Francijo pod žezlom njenega moža -Henrika IV. (V. R.) IZŠLO JE / KNJIGE Tone Simončič: Taaaka sem 1 in 2 Zbirka ribiškega humorja, ilustracija na naslovnici Bine Rogelj, izdal PZI - DAN, Ljubljana 1994, str. 270, trda vezava, 21 x 13 cm, 2.000 srr. Založba dan je pričela izdajati novo zbirko Humor, ki bo obsegala dvajset različnih tematskih knjig. Za izbor gradiva z vsega sveta, s čemer se ukvarja že sedemindvajset let, je poskrbel Tone Simončič. V tem delu se je na svojstven način lotil najprej ribiškega humorja, povezanega z naravo in človekom. Najprej se seznanimo z desetimi ribiškimi zapovedmi, ki jim sledi petnajst pravil o vremenu za neizkušene ribiče. Tako npr. izvemo, da lahko z največjim uspehom muharimo zjutraj, ko je še rosa, ah pa da postrvi najraje prijemljejo, ko sonce sije neposredno na gladino, še prej pa ob neporaščenih bregovih. Pregovore po ribiško je seveda mogoče aplicirati tudi na druga področja življenja. Na primer: »Velike ribe žro manjše, manjše pa še manjše.« In: »Bog je z ribami svet nasitil, nekateri ribiči so nenasitni.« Številne smešni-ce in modrosti so opremljene z bogatim ilustrativnim gradivom, ki na duhovit način obuja smeh. (A. P.) Dušan Rutar: Telo in oblast Sociologija in filozofija teles v XIX. in XX. stoletju, izdal PZI - DAN, Ljubljana 1995, str. 244, mehka vezava, 20 x 14 cm, 4.935 SIT. Delo izhaja iz teze, da je telo priviligirano mesto oblasti. V predgovoru označi avtor svoje delo kot marksistično, ker izhaja iz predpostavke, da je handicap preizkusni kamen sleherne civilizacije. Vztrajati pri handi-capu kot osebni značilnosti posameznika ali skupine ljudi, pomeni vztrajati pri danih odnosih moči, identitete in odvisnosti. Boj za neodvisnost handicapiranih ljudi je torej predvsem politični boj. Avtor s psihoanalitičnim diskurzom na izredno luciden način osvetljuje povezanost med oblastnimi učinki, ki se prenašajo na netranspa-rentni način in telesno ter duševno handicapira-nimi ljudmi. Procesom marginalizacije so poleg retardiranih ljudi podvržene tudi ženske, ki jim je v delu posvečena velika pozornost. Ideološkim mehanizmom usposabljanja telesa je bilo vso zgodovino izpostavljeno žensko telo, ki je bilo predvsem objekt fascinacije moškega pogleda, za katerega je najbolj značilna logika izključevanja in selekcije. Avtor povrhu obravnava tudi sodobne, zlasti ameriške modele neodvisnega življenja handicapiranih ljudi. (A. P.) Sandi Zalar: Dnevnik Mihe Zgage Mladinska literatura, ilustracije Urša Štrukelj, izdal in založil PZI-DAN, Ljubljana 1994, str. 77, mehka vezava, 20 x 14 cm, 2.130 SIT. Zbirka sedemnajstih kratkih zgodb, ki predstavljajo celoto, govori o življenju štirinajstletnega fanta, ki piše dnevnik. Zgodbice so motivno vezane na njegovo vsakdanjost, ki jo predstavljajo dom in odnos s starši, šola, razmerja s prijatelji in sošolci, prva srečevanja z ljubeznijo in razočaranja. Prof. Jakob Mu-ler v spremni besedi navaja, da so poleg samoi-zpovedujočega se in bistro opazujočega glavnega junaka izrisane še nekatere značajske konture: umetniško »udarjanje« mami (avtoportreti-rana), stvamomislečega in odločujočega očka, kar preskrbno pokroviteljske babi, nekaj porednih, radovednih, jezikavih ali izmuzljivih šolarjev in šolark ter bolj ali manj karikiranih šolnikov, predanih pedagoškemu erosu, popustljivih ali častniško strogih, pregovorno zamišljenih ali ljubezensko izzivalnih. Avtorica uporablja mladostniški sleng, zato je branje še toliko bolj sproščeno in osvežujoče. Čustveni in osebnostni razvoj najstnika, ki se sooča z resničnostjo življenja, je prikazan na svetel, humorni način. (A. P.) Tone Simončič: En mal čez les Zbirka Humor, naslovnico oblikoval Bine Rogelj, založil PZI-DAN, Ljubljana 1994, str. 322, trda vezava, 20, 8 x 13 cm, 3.045 srr. Tone Simončič je priznano ime na področju taborniške strokovne literature in priročnikov. Plod njegovega prizadevnega zbiranja smešnic je tudi ta knjiga, ki posega na področje gozdarstva in lesarstva. Prof. dr. Janez Bogataj v uvodu opozarja na povezavo človeka in lesa ter na njuno svojevrstno simboliko. Obstajajo številna verovanja, ki pričajo, da je človek povezoval svojo usodo z drevesi. Številne anekdote se nanašajo na posteljo, v kateri človek preživi pol življenja. Poleg te osrednje lokacije pomembnih dogajanj je tu še cela vrsta sodobnega pohištva in oblikovalskih dosežkov, ki so deležni norčevanja. Prvo srečanje z lesom je bilo za avtorja boleče, saj je ob uporabi ribniškega zobotrebca pritekla kri. Kasneje pa je les spoznaval ob raznih taborniških podvigih in med pohištveniki ter lesarji. Avtor ob ilustracijah predstavlja krajši vpogled v zgodovino lesa, slovenske pregovore, simboliko dreves in lesa, njegovo predelavo, prevoz, montaže, reklamacije. (A. P.) SVET 1 8 Sreda, 11. januaija 1995 IZRAEL / NEZAŽELENA NASELJA »Jeruzalema ne damo!« Tako se glasi sporočilo izraelskega premiera Rabina Palestincem JERUZALEM, KAIRO (APP, Reuter) - Palestinski voditelj Jaser Arafat je včeraj pripotoval na pogovore o uresničevanju mirovnega načrta z egiptovskim predsednikom Mubarakom. Mubarak je ob tem obsodil Tel Aviv, da ogroža uresničitev bližnjevzhodnega mirovnega načrta. Egiptovski zunanji minister Arni Musa je v govoru parlamentu opozoril na dejstvo, da Izrael kopiči neznane količine jedrskega orožja in velike količine klasičnega orožja, ter tako ogroža varnost v tem delu sveta. Tudi včeraj so se nadaljevali nemiri na območjih zasedenega zahodnega brega reke Jordan, kjer so skušali izraelski priseljenci ponoči ilegalno postavljati novo naselje, kar pa jim je policija preprečila. Izraelski premier Jicak Rabin je v pogovoru s študenti dejal, da bo nasprotoval popolnemu izraelskemu umiku s tega območja, ter poudaril, da bo vlada še zidala naselja za svoje prebivalce v arabskem vzhodnem Jeruzalemu. Po njegovih besedah mora Jemzalem ostati združen in predvsem izraelski. V južnem Libanonu so izraelski vojaki napadli »teroristično patruljo« in se varno vrnili v oporišče. Ovire na poti k izraelsko-palestinskemu prijateljstvu Egiptovsko vojaško sodišče je obsodilo teroriste, ki so hoteli usmrtiti nobelovca Mahfuza HETKS IEP - Egipčansko vojno sodišče je včeraj izreklo smrtno kazen dvema muslimanskima skrajnežema, ki sta sodelovala pri poskusu umora nobelovca Naguiba Mahfuza. Dva druga zarotnika sta bila obsojena na dosmrtno ječo, devet jih bo v zaporu sedelo petnajst let, trije pa so bili oproščeni. Obotoženi, oblečeni v bele jetniške obleke, so v sodni dvorani sedeli za rešetkami. Po izreku kazni so glasno protestirah: »Ne zapor in ne izobčenje nas ne bosta odvrnila od islama«. Sojenje je potekalo v majhnem vojaškem oporišču, 30 kilometrov severovzhodno od Kaira. »Sporočite Nagibu Mahfuzu, da ne bo ušel smrti, če se bo Mohamed Nagi vrnil,« je zakričal 21-letni Nagi, ki je fizično napadel in zabodel Mahfuza. 22-letni Mohamed Ghafir Abu al-Farag Mahlavvi, ki je pred atentatom dalj časa opazoval pisateljevo hišo, je bil prav tako obsojen na smrt. Pisatelj, ki se je moral zaradi hudih ran skoraj dva meseca zdraviti v bolnišnici, sodbe ni komentiral; njegova družina je sporočila, da se slabo počuti. Zaskrbljeni svojci obtoženih niso smeli spremljati sojenja. Takoj po izreku kazni so obkrožili novinarje in zagovornike obtožencev. Policija je novinarjem dovolila zapustiti sodno dvorano šele pol ure po končanem sojenju. Na zastražena policijska vozila z obtoženci so na poti iz vojaškega oporišča čakali svojci, med njimi je bilo največ žensk. Policisti, oblečeni v civilna oblačila, so začeli streljati v zrak. Mati Mohameda Mu-stafe je omedlela, ko je zvedela, da bo sin končal na vislicah. Hčere in sorodniki so jo takoj obkrožili. Kričah so protivladna gesla, zmerjali predsednika Mubaraka. Ker niso smeli v sodno dvorano, so v novdnarje, ki so se jim preveč približali, metali pomaranče in kamenje. »To ni sojenje, ampak igra, v kateri igra vsak svojo vlogo. Egipt se razglaša za demokratično državo, vendar ne spoštuje človekovih pravic,« je izjavil Ahmed Hosni Hassan Talba, ki bo moral v ječi sedeti tri leta. Več obtožencem je bila izrečena kazen le zato, ker so člani militantne skupine Gamah al-Islamiya, ali ker so bili oboroženi. Nekateri so imeli ponarejene osebne dokumente. Gamah je močna organizacija, ki si prizadeva za odstranitev sedanje vlade in vzpostavitev islamske države. Nobelovec Mahfuz, ki je obsojal njihovo militantno politiko, je lani oktobra za las ušel smrti, na katero so ga zaradi romana Otroci Gabalavvija obsodili islamski skrajneži. Od leta 1992 so vojaška sodišča v Egiptu na smrt obsodila 62 ljudi, 43 kazni je bilo tudi izvršenih. Khaled Davvoud / Reuter MEHIKA / RAZVELJAVLJENI PESOS ZDA pomagajo reševati oslabljeno meniško valuto CTUDAD DE MENICO (Reuter) - Ameriška centralna banka je uspešno posredovala na mednarodnem finančnem trgu, ter tako zaustavila naglo padanje mehiške valute peso, vendar pa to ni ustavilo padca vrednosti delnic. Borze so tako včeraj zabeležile najhuj-Si enodnevni padec vrednosti delnic v zadnjih petih letih. Index bolsa, ki ga oblikujejo na podlagi 37 delnic, je bil ob včerajšnjem zaprtju borze za 149.88 točk nižji in je pristal na 2, 104.05. Podobno hud padec je mehiška borza zabeležila oktobra leta 1989. Mehiška vlada skuša na vse pretega zadržati tuje investitorje, ki zaradi najnovejših gibanj hitro premeščajo denar iz države. Mehiški zunanji minister Jose Angel Gur-ria, ki se mudi na uradnem obisku na Japonskem, je skušal tamkajšnje poslovneže pomiriti, češ da je kriza le prehodnega značaja in da bo mehiško gospodarstvo kmalu spet zacvetelo. Kot je dejal Gurria v Tokiju, bo vrtsa razvitih držav oblikovala sklad za pomoč mehišk i valuti, vreden približno osemnajst milijard dolarjev. Zunanji minister bo za pomoč prosil tudi Japonsko. ZDA in Kanada bosta skupaj prispevali deset milijard dolarjev, pet naj bi jih primaknila baselska banka za mednarodne poravnave, manjkajoče tri milijarde pa naj bi prispevala dežela vzhajajočega sonca. Za padec vrednosti domače valute in grozeči novi inflacijski val opozicija krivi dosedanjega predsednika Carlosa Sa-linasa Gortario, ki da je v prizadevanjih, da bi postal predsednik WTO (Svetovne trgovinske organizacije - bivši GATT) zavestno prikrival slabo stanje gospodarstva. Gortario, ki se mudi na svetovni turneji za pridobivanje podpore kandidaturi, se na obtožbe še ni odzval. Predsednik Zedillo (Foto; AP) NOVICE Perry v Pakistanu ISLAMABAD - Ameriški obrambni minister VVilliam Peny, ki je včeraj dopotoval na dvodnevni obisk v Pakistan, je ob prihodu v Islamabad izrazil upanje, da bodo pogovori z najvišjimi pakistanskimi predstavniki o jedrski politiki te države in drugih varnostnih vprašanjih uspešni. Tudi pakistanska premierka Benazir Buto je obisk ameriškega obrambnega ministra, prvega po dvanajstih letih, označila kot korak naprej v razvijanju dobrih odnosov med državama, čeprav so ZDA leta 1990 prepovedale vojaško pomoč njeni dežeh, ker jo sumijo izdelovanja jedrskega orožja. Peny bo v četrtek obiskal še Indijo, kjer se bo z indijskim premierom in obrambnim ministom Narasimom Raom ter notranjim ministrom Sankaraom Gavanom med drugim udeležil ame-riško-indijskih vojaških vaj. (Reuter) Premirje na Šrilanki spoštujejo COLOMBO - Sprte strani na Šrilanki premirje, sklenjeno v soboto, v glavnem spoštujejo, vendar predstavnike vladne vojske skrbi, da se bodo separatistični tamilski gverilci vnovič vkopali na prepovedanih območjih, kar so štorih tudi med prejšnjim premirjem. Vojaški viri poročajo, da so se oborožene skupine tamilskih tigrov včeraj gibale predvsem v okolici vojaških oporišč, vendar »to še ne pomeni kršenja sporazuma o prekinitvi ognja«, je izjavil neki višji vojaški predstavnik in dodal, »da tamilski uporniki skušajo zgolj izzvati vojsko, da bi začela prva streljati«. (Reuter) Hrvaški Srbi zavrnili pogovore z Roseom ZAGREB - Poveljnik mirovnih sil ZN v Bosni in Hercegovini general Michael Rose je moral včeraj odpovedati mirovne pogovore z upornimi hrvaškimi Srbi, saj so njihovi vojaški voditelji srečanje z njim zavrnili, je včeraj izjavil tiskovni predstavnik Unproforja. Rose je včeraj nameraval odpotovati v Knin, kjer bi vodstvo hrvaških Srbov poskusil prepričati, naj se pridružijo premirju, ki so ga sklenile sprte strani v Bosni, in naj se prenehajo vmešavati v boje v bihašM enklavi v zahodni Bosni. (Reuter) Mednarodna pomoč neodvisnim srbskim medijem BRUSELJ - Zaradi najnovejših dogodkov glede beograjskega neodvisnega časnika Borbe se je mednarodna federacija novinarjev s sedežem v Bruslju odločila, da bo tokrat nekoliko bolj pragmatična in da bo pokazala več solidarnosti za to, kar na zahodu običajno imenujejo »balkanizacija javnih medijev«. Ta najvišja novinarska organizacija je namreč začela z doslej največjo kampanjo za pomoč neodvisnim medijem v nekdanji Jugoslaviji, pri čemer imata prednost dnevnik Borba in lokalni beograjska televizijska postaja Studi B. Organizacija je svetove medije, pohtične organizacije, vlade in združenja pozvala, naj omenjenima neodvisnima srbskima medijema nudijo vsaj politično in moralno podporo. (Zekerijah Smajič) Španski predsednik Gonzaiez zanika obtožbe o pošiljanju eskadronov smrti proti Baskom MADRID - Španska opozicija ogorčeno obtožuje ministrskega predsednika Felipeja Gonzaleza, da je bil vpleten v tako imenovano »umazano vojno« proti manjšinskim Baskom v SOdetih. Gonzaiez zanika, toda obtožbe so Španijo že potegnile v najhujšo politično krizo v dvanajstih letih vladavine socialistične stranke. Zamajala se je tudi madridska borza, saj je pezeta zdrsnila na zgodovinsko nizko vrednost v primerjavi z nemško marko. Protiseparatistični baskovski eskadron smrti, s katerim naj bi bil povezan Gonzaiez, je domnevno med leti 1983 in 1987 ubil 27 ljudi. Gonzales je zatrdil, da ni nikoli posredoval ukazov eskadronom smrti, vendar pa v svojem televizijskem nastopu ni uspel prepričati ne opozicije, ki zahteva predčasne volitve, ne finančnih krogov, ki dvomijo v kredibilnost vlade. Včeraj zjutraj je Banka Španije intervenirala v podporo domači valuti, borzni posredniki pa so po vrsti ugotavljali, da jih premierov televizijski nastop ni prepričal. Po mnenju mnogih bi odstop Gonzaleza finančni krogi pozdravili, saj bi tak korak končal dolgotrajno politično negotovost. Madridski dnevnik El Pais, ki je s svojimi pogledi blizu vladi, meni, da je imel premier Gonzaiez v ponedeljek zvečer »enega svojih najbolj kritiziranih govorov v 12 letih«, odkar je na oblasti. Vodja socialistov je kategorično zavrnil, da je »skrivaj pristal« na delovanje Protiteroristične skupine osvoboditve (GAL), španski eskadron smrti. Gonzaiez je zagrozil, da bo tožil tiste, ki razširjajo te govorice, ter poudaril, da je »od nekdaj demokrat, prepričan, da se je proti terorizmu mogoče boriti le s sredstvi demokracije«. Prav tako je izjavil, da ne namerava razpisati predčasnih volitev. Premierov nastop je bil deležen ostrih kritik v političnih krogih. »To je že vnaprejšnje izmikanje, premiera ni več mogoče verjeti,« je komentirala konservativna Ljudska stranka, ki je najpomembnejša stranka opozicije. »Beži od stvarnosti, kot bi bil predsednik kake drage države, iz kakšne drage galaksije,« so izjavili na Združeni leviti (IU). Jordi Casas, eden od poslancev katalonskih nacionafistov iz Convergencia i Unio (CiU), pa je menil, »da so argumenti Gonzaleza morda sprejemljivi za televizijo, nikakor pa ne za parlament«. Brez CiU bi bili socialisti v kongresu v manjšini. Kljub temu pa je Gonzaiez v ponedeljek znova zagotovil, da jamči za stabilnost parlamenta, saj bo Socialistična stranka še naprej uživala neomajno podporo CiU. Gonzaiez se je javnosti oglasil že 29. decembra, ko je javnemu mnenju in vla- gateljem pojasneval afero po razkritju dveh nekdanjih policistov, ki sta izjavila, da je vlada ustvarila in finančno podprla Protiteroristične skupine osvoboditve (-GAL). Kljub verbalni zgovornosti pa Gonzaiez očitno ni uspel umiriti denarnih trgov, saj vrednost pezete še naprej pada. V ponedeljek zvečer je premier priznal, da je afera GAL »v določenem smislu odmevala« v gospodarstvu, vendar je hkrati poudaril, da se je položaj prav tu bistveno izboljšal v zadnjih mesecih. Ironija je, da je le uro pred predsednikovim nastopom španski »paradni« sodnik Baltasar Gar-zon obtožil Rafaela Vero, nekdanjega državnega sekretarja za varnost, zaradi zlorabe javnih sredstev, kar je povezano z izbruhom afere GAL. Novico o tem so ob odlomkih govora Gonzaleza včeraj objavili vsi španski mediji. Claude Casteran / AFP ZDA / BITKA ZA POZORNOST MEDIJEV Bo Clinton pričakal prihodnje volitve s kovčkom v roki? Vsa pozornost javnosti je trenutno namenjena republikancem, ki so po zadnjih lokalnih volitvah »zavzeli« kongres VVASHINGTON (Reuter) - Ameriški predsednik Bill Clinton je v torek odpotoval v osrčje Združenih držav, kjer bo javnosti predstavil »ustavo srednjega razreda«. S tem je prekinil zanj ne preveč prijetno obdobje, ko je njegovo karizmo skoraj popolnoma zasenčil ameriški kongres, ki mu je v zadnjem času večina ameriških časopisov zaskrbljujoče redno namenjala prostor na prvih straneh. S potjo v Galesburg, v zvezni državi Illinois, kjer bo ljudem predstavil svoj načrt za uvedbo davčnih olajšav za srednji razred, si želi Clinton pri volilcih spet priboriti vsaj nekaj tistih političnih točk, ki jih je izgubil na račun republikanske prevlade v parlamentu. Opazovalci menijo, da se bo moral Clinton - če ne bo hotel poslej igrati zgolj vloge hišnika v Beli hiši - zelo podvizati in začeti sodelovati pri oblikovanju pohtike, saj bo lah- ko le tako ustavil »republikanski ekspres«, ki se je prejšnji teden s polno paro zapodil proti Kapitolu na drugi strani Pensilva-nijske avenije. Na to je opozoril tudi časopis The New York Times, ki je v nedeljskem uvodniku zapisal: »Ge ne bo mehurček nad Clintonovo glavo kmalu počil, se bodo morali v Beli hiši na prihodnje volitve pripraviti s kovčki v rokah.« Pod besedilom so objavili še sliko Bele hiše, ki so jo podnaslovih z vpraša- njem: »Je kdo doma?« Ko so prejšnji teden republikanci zasedli kongres, se je Clinton skril v Arkansasu, kjer je lovil divje race in se v neki osnovni šoli, ki nosi njegovo ime, na dolgo in široko razgovoril o svoji priljubljeni temi - izobraževanju. Pri tem se ni niti najmanj trudil, da bi odvrnil pozornost medijev in javnosti od republikancev in kongresa. Bela hiša, ki je v zadnjih dveh letih večkrat skorajda »pokala po šivih« zaradi aktivnosti za njenimi zidovi, je bila minuli konec tedna zavita v sumljivo spokojnost. Clinton se je posvečal golfu, z njim pa je bila tokrat - kar sicer ni običajno - tudi njegova Hillary. Predsednikovi možje napovedujejo, da bo Clinton s svojim obiskom v Ga-lesburgu prešel v »protinapad«, pozornost medijev pa bo zagotovo pritegnil s tradicionalnim januarskim predsedniškim govorom, v katerem bo opisal položaj v državi in predstavil politične smernice. V Galesburgu bo Clinton govoril o temi, ki že nekaj časa buri duhove velikega števila Američanov. Ti namreč menijo, da ni pravično, da morajo plačevati davek tudi na tisti del dohodka, ki ga porabijo za šolanje svojih otrok. Clinton obljublja, da bo mogoče omenjene stroške po novem uveljaviti kot davčno olajšavo, posebne olajšave pa bodo imeli tudi starši otrok, mlajših od 13 let. Predsednik bo predstavil tudi načrt o izplačevanju nadomestil delavcem, ki so izgubili zaposlitev. Kljub temu, da ima torej Clinton v ognju nekaj izredno vročih želez, pa kritiki trdijo, da se bo »moral še zelo potruditi, če bo hotel na bližajočih se volitvah vsaj častno izgubiti«. . RAZMERE V ČEČENIJI Ruska iskrenost na preizkušnji Zahodni politiki so začeli dvomiti tudi v moč Kremlja MOSKVA (Reuter) - Premirje, M ga je ruski ministrski Predsednik napovedal v ponedeljek zveCer, so ruski vojaki prekršili že v noti od ponedeljka na torek. Zato se opazovalci vojne v Čečeniji že sprašujejo, kolikšna je resnična moc Kremlja - ali pa njegova iskrenost, saj kršitev napovedanega premirja morda napeljuje na misel, da skušajo Rusi z vsemi sredstvi, tudi z diplomatskimi lažmi, zavzeti prestolnico te države, Id je razglasila svojo neodvisnost. Le nekaj ur zatem, ko je ruska vlada objavila premirje v Čečeniji, so ruski topovi znova začeli streljati na središče Groznega. To ni bilo prvič, da niso upoštevali ukaza Borisa Jelcina. Že pred tem je predsednik ruske države dvakrat ukazal, naj prenehajo z letalskimi bombnimi napadi na civilno prebivastvo v Groznem, rusko letalstvo.pa je njegov ukaz vsakič preslišalo. Zato se nekateri že nekaj tednov sprašujejo, ali se ni Boris Jelcin spremenil v »marioneto« v rokah »jastrebov«, ki ga obkrožajo - vojaške uprave, prvega podpredsednika Olega So-skovca, predstavnika vojaško-industrijskega kompleksa, oziroma šefa osebne straže Aleksandra Koržakova Hkrati pa številni analitiki ob tej domnevi prezirljivo zamahujejo z roko, češ da naj bi se Boris Jelcin sam odločil, da bo po vojaški poti razrešil čečenski vozel in tako okrepil svojo podobo odločnega človeka. Sploh ni pomembno, kdo je prekršil premirje, Rusi ali Čečeni. Moskva, ki ni predlagala čečenskemu predsedniku Džoharju Dudajevu nobenih novih pogajanj, se prav gotovo zaveda, da ta ne bo pripravljen brezpogojno zadostiti zahtevam, ki jih Rusija nanj nenehno naslavlja. »Kremelj mora čimprej rešiti krizo z zavzetjem Groznega,« je izjavil eden od zahodnih diplomatov, »saj po njegovem le čimprejšnji konec vojne lahko utiša opozicijo.« Norveška se boji Rusije OSLO (AFP) - Norveška vlada, zaskrbljena zaradi varnosti svoje države, je včeraj pozvala sosednjo Rusijo k spoštovanju osnovnih načel sporazuma o zmanjševanju konvencionalnega orožja v Evropi. Rusija namreč zahteva revizijo sporazuma, ki ji omejuje svobodo razmeščanja konvencio-naega oprožja po svojem ozemlju. Zahodne države in nekdanji moskovski vzhodnoevropski sateliti se bojijo ruskih »popravkov« sporazuma, katerega določila so leta 1990 podpisati predstavniki Nata in tedanjega Varšavskega pakta. Neki zahodni diplomat je opozoril, da je Rusija prejšnji teden precej svojega orožja, veliko več, kot to dopušča sporazum, premestila v Čečenijo. Norveški politiki svarijo tudi pred morebitnim ruskim kopičenjem orožja na severu. Čečenski bojevnik (Telefoto: AR) Male kavkaške republike so kronično nestabilne zaradi spreminjanja jfljl oblastnikov in mej, zato jih Moskva le težko nadzoruje. 1 Kabardino-Balkarija 2 Severna Osetija 3 Ingušija 4 Čečenija 5 Dagestan 6 Kalmikija Še zmeraj dve mesti v enem MOSTAR - Evropska uprava v Mostarju, Id ji je v preteklih petih mesecih uspelo obnoviti nekatera poslopja v uničenem mestu, obsoja Hrvate, da odklanjajo ponovno združitev in predvsem skupno policijo z Muslimani. Mesto je še vedno razdeljeno na dva dela in vsak del ima svojo policijo - muslimanska je na vzhodnem, hrvaška pa na zahodnem bregu reke Neretve, ki prečka mesto s severa proti jugu. Glede mirne prihodnosti v Mostarju prevladuje skepticizem kljub koncu vojne in energiji upravnika Evropske zveze Hansa Koschnika, ki je bil izvoljen 31. julija z dveletnim mandatom. Prejšnji župan Bremena, ki se je z novinarji pogovarjal v edinem mostarskem hotelu, ki je še v dobrem stanju, je septembra preživel atentat, ki ga pripisuje hrvaškim »kriminalcem«, mafijcem, »maskiranim v nacionaliste« in pravi, da je edina težava v tem, da Hrvati za zdaj nočejo enotnega mesta. Z več milijonov ekujev je Evropska zveza že obnovila električno napeljavo in vodo v skoraj vseh okoliših, v muslimanskem delu pa ji še ni uspelo obnoviti vodne napeljave. V pogon poskuša spraviti tudi telefonsko povezavo, prina-83 les za kurjavo, do decembra pa si prizadeva obnoviti tri tisoč hiš. »To je Hirošima,« pravijo odgovorni Pred prerešetanimi podrtijami. Vendar Pa se Mostarja, ki živita od pomoči OZN, kažeta v drugačni luči: vzhodna stran, ki ima poškodovanih kar 85 odstotkov objektov, je leta 1992 preživela močno srbsko agresijo, predvsem pa neskončno število bombnih eksplozij vse Jean-Michel Stoullig / AFP od hrvaškega napada maja 1993 do februarja 1994, umrlo pa je skoraj tisoč sedemsto ljudi. V zahodnem, hrvaškem delu, kjer je bilo po hrvaških virih šeststo mrtvih, je škoda velika le v bližini nekdanje fronte, bari in trgovine pa se v četrtih, ki niso bile močno poškodovane, že odpirajo. Koschnik poudarja, da je za obnovo mesta varnost nujna. Kljub temu, da je mesto demilitarizirano, je orožja več kot preveč in so policijske patrulje, ki jih sestavljajo Muslimani, Hrvatje in policisti zahodnoevropskega združenja kar močno odmaknjene. »Zdaj napredujemo s polžjo hitrostjo,« je povedal šef uprave Martin Gar-rod, ki meni, da se Hrvatje upirajo ideji mešanih policijskeh enot. Eden izmed stotih evropskih policistov je dejal, da pogreša sodelovanje ostalih dveh strani in da dvomi v zmanjšanje napetosti. Muslimani imajo zelo radi majhne provokacije, hrvaški policisti pa na cestnih zaporah nočejo preverjati, ali tihotapijo orožje, in tudi nočejo pripreti storilcev. Dragan Gašič, ki je prenesel besede Evropske zveze, pa je dejal, da so kljub temu v torek z ustanovitvijo »operacijskega centra« naredili velik korak v tej smeri. Kljub koncu vojne ostaja razpoka med dvema bregovoma reke Neretve še zelo ostra. Le dvesto ljudi ima dovoljenje, da lahko vsak dan prečka »mejo«, šolanje otrok je ločeno in o obnovitvenem projektu bolnic, za katerega bi bili pripravljeni porabiti štirideset milijonov nemških mark, v Svetovalnem svetu držav, ki ga Koschnik skliče vsako jutro, sploh še ni bilo govora. Ta svet ima petnajst članov, od teh je pet Hrvatov, pet Muslimanov, trije Srbi, en žid in en prebivalec Mostarja. »Hrvaški skrajneži, ki so vojno začeli, so še vedno na oblasti,« je dejal Ru-šmir Cišič, ki je pomočnik župana v vzhodnem Mostarju. Dodal pa je še, da bi morala Evropa preprečiti ponovno vojno, saj si oni želijo združenja, ne pa »berlinskega mostu«. Michelle 0‘Kelly iz Visokega komisariata združenih držav za begunce poudarja, da je eden ključnih problemov prav velika meša-nost prebivalstva v glavnem mestu Hercegovine. V Mostarju je pred vojno živelo sto dvajset tisoč ljudi. Vendar je veliko Srbov in ljudi, ki izhajajo iz mešanih zakonov, odšlo. Njihovo mesto je zasedlo na tisoče kmetov, ki so bežali pred etničnim čiščenjem. Od tri do pet tisoč Muslimanov živi v zahodnem delu Mostarja, kjer pa nimajo pravice delati. Koschnik je 22. oktobra za tri mesece prepovedal odvzemanje stanovanj. Od septembra je čez Neretvo spet postavljen most, ki so ga zgradili Spanci in Angleži, ki pa v srcih tamkajšnjih ljudi ne bo nikoh mogel nadomestiti starega turškega mostu, ki ga je pred enim letom uničilo hrvaško topništvo. Ostalih devet mostov v Mostarju so uničiti Srbi, ki se še vedno zadržujejo na gričih, od Mostarja oddaljenih le šest kilometrov, in včasih še vedno kar na slepo bombardirajo. S hriba Velez vzhodno od Mostarja so oktobra izpeljali ofenzivo na severovzhodni del mesta, da bi uničili cesto v Jablanico, ki je med drugim tudi edina povezava Mostarja s centralno Bosno in Hrvaško. Ouebecse pripravlja na odcepitev QUEBEC (AFP)-Ugleden poslovnež iz Que-beca Michel Belanger bo skušal organizirati fronto proti odcepitvi te kanadske pokrajine. Bliža se namreč napovedani referendum, ki naj bi francoskemu delu Kanade prinesel dolgo zaželje-no suverenost. Nekdanji visoki funkcionar, bančnik in predsednik montrealske borze, 65-letni Belanger, je v letu 1990/91 sopredsedoval komisiji narodne skupščine, ki je ugotovila, da bi bil lahko Quebec tudi neodvisen. »Ni vprašanje, ali je suverenost sploh izvedljiva, pač pa, ali pomeni najboljšo možno rešitev ali vsaj dobro,« je poudaril. Quebeški premier Jacques Parizeau je obljubil, da bo organiziral referendum za odcepitev Quebeca v letu 1995. Čeprav se večina prebivalcev Quebeca ne ogreva za suverenost te province, število v nasprotnem taboru narašča. Raziskave kažejo, da se z odcepitvijo Quebeca strinja 47 odstotkov vprašanih, 53 odstotkov pa jih temu nasprotuje. BEOGRAD / OBISK OVSE Jugoslavije še dolgo ne bo v tej evropski organizaciji BEOGRAD - Visoki delegaciji Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ni uspelo prepričati jugoslovanskih oblasti, naj skupinam opazovalcev dovolijo vstop na krizna etnična žarišča. Predsednik skupščine OVSE Franck Swalen je po pogovoru z Miloševičem povedal, da so bili pogovori neuspešni in da zato ne verjame, da se bo ZR Jugoslavija kmalu znašla na seznamu članic OVSE. ZRJ namreč ni bila članica nekdanje KVSE (ki se je pred kratkim preimenovala v OVSE), poleg tega pa že nekaj let ne dovoli mednarodnim opazovalcem, da bi obiskali Kosovo. »V organizaciji,« je povedal Svvalen, »je 52 članic in vsaka od njih ima pravico do veta na sprejem nove države«. »Prav zato«, utemeljuje Svvalen, »ni verjetno, da bi ZR Jugoslaviji prav kmalu uspelo priti v OVSE«. Med pogovori so se sicer dotaknili tudi položaja nedržavnih medijev v Srbiji, razprava o tem pa se menda ni razvila. Uradno sporočilo o pogovorih so v javnost poslali tudi iz Miloševičeve pisarne. V njem je srbski predsednik ocenil obisk kot »normalizacijo odnosov med ZRJ in OVSE«, dodal pa je celo, da je nečlanstvo Jugoslavije v tej organizaciji »metanje polen pod noge« in »izraz enostranskega odnosa do države, ki je sicer ustanoviteljica OVSE«. V sporočilu za javnost je Miloševič zapisal tudi, da je med pogovori večkrat poudaril, da je »enakopravno sodelovanje ZRJ v OVSE načelno politično vprašanje, ki se mu ni mogoče izogniti, saj je njegova rešitev v interesu obeh strani«. Delegacija OVSE se je v ponedeljek pogovarjala tudi s predsednikom spodnjega doma zveznega parlamenta Rado-manom Božo vičem, ki je po srečanju povedal, da »sta obe strani izrazili pomen članstva ZRJ v tej mednarodni organizaciji«. Kdo je torej v blodnjaku srbsko- mednarodne politike tisti, ki si želi Jugoslavijo v OVSE? Davor Kriška O čem pišejo drugje po svetu O vojni v Čečeniji »Glede demokratičnega napredka v Rusiji še ni vse izgubljeno. Javno mnenje namreč ostro nasprotuje čečenski vojni. Kritika prihaja tako iz ust svobodomiselnih sodelavcev ruskih medijev, kot tudi od ljudi, kakršen je ruski izvedenec za človekove pravice Sergej Kovaljov. Politične stranke - od liberalcev pa do komunistov - nasprotujejo vojni, proti posredovanju v Čečeniji pa so celo nekateri ožji sodelavci predsednika Jelcina. Vsi skupaj torej nikakor ne predstavljajo skupine, ki bi jo ruski voditelj lahko kar tako zanemaril. V nasprotju z nekdanjo Sovjetsko zvezo pod vodstvom Stalina ali Brežnjeva sedanji vladi primanjkuje sredstev, verjetno pa tudi politične volje, za trajno onemogočajne svobodnega izražanja mnenj.« (The Independent, London) »Ce se bo vojna v Čečeniji nadaljevala, se lahko ogenj razširi po vsem Kavkazu, isto pa se lahko zgodi tudi v primeru, če se čečensko-ruska vojna konča brez očitnega zmagovalca. Se na nekaj ne gre pozabiti: v 20. stoletju so vsem izgubljenim vojnam v Rusiji sledile revolucije. Rusko-japonska vojna leta 1903 je vodila k revoluciji leta 1905, ob koncu prve svetovne vojne pa je v Rusiji prišlo kar do dveh revoluci - februarske in oktobrske... Po neuspešnem posredovanju v Afganistanu je propadla Sovjetska zveza. Skoraj ni dvoma o tem, da bo tudi rusko-čečenska vojna povzročila pretrese. Revolucije verjetno ne bo, spremembe pa utegnejo biti resne in obsežne. Pričakujemo lahko marsikaj - od predčasnih predsedniških volitev pa tja do močnega povečanja avtoritarnih ali celo diktatorskih tendenc.« (Kuranti, Moskva) O položaju predsednika Jelcina »Krivdo za takega Jelcina, kakršnega doživljamo sedaj, moramo pripisati sami sebi, saj smo mu dovolili prav vse. Navduševali smo se nad njegovimi uspehi, si zatiskali oči pred njegovimi slabostmi, opravičevali njegove poraze... S takim ravnanjem smo podprli njegove najslabše lastnosti in zavrti kvalitete. Toda vse doslej ni ukazal streljati na narod, meril je le v svoje nasprotnike; podpirali smo ga tudi pri uničenju vsemogočne komunistične partije, saj so se njegovi cilji ujemali z našimi. Verjeti smo, da Jelcin dela v našem interesu, toda prav mi smo biti tisti, ki jih je izkoristil. Naša največja napaka je bilo prepričanje, da je gangsterska vojna znotraj sovjetske KP boj nekega demokrata proti totalitarizmu.« (Moskovski Komsomolez, Moskva) O iranskih jedrskih zmogljivostih »Cez štiri leta bo precejšen delež iranske energije jedrskega izvora, saj je Teheran z Moskvo podpisal dogovor o izgradnji velikanskega jedrskega kompleksa ob Perzijskem zalivu... V Izraelu je več kot občuten strah pred morebitnim iranskim jedrskim oboroževanjem, zaradi česar se je ameriški obrambni minister VVilliam Peny odpravil v Izrael, kjer je ponovno potrdil, da bo Amerika izraelsko vojaško nadmoč na tem območju podpirala tudi v prihodnje. Morda pa bi bilo bolj odgovorno, če bi Teheranu verjeti na besedo, saj so Iranci zatrdili, da bodo jedrsko enegijo uporabljali le v miroljubne namene. To bi bila enkratna priložnost, da bi Izrael prisilili k podpisu sporazuma o neširjenju jedrskega orožja. Židovska država se namreč že petindvajset let upira podpisu te listine. Izraelske jedrske zmogljivosti prav gotovo niso zanemarljive; nekateri jih ocenjujejo na sto do dvesto jedrskih konic.« (Les Echos, Pariz) r MAMILA / NOVA POT VATIKAN / KLJUB TE2AVAM Z ZDRAVJEM Kokain v Mehiko s starimi letali boeing 727 in caravelle Papež odpotuje na obisk katolikov Azije in Oceanije Višek potovanja bo prisotnost na Svetovnem dnevu mladine NEW YORK - Kolumbijska kokainska mafija prevaža na tone mamila iz Kolumbije v Mehiko s starimi v tovorna letala predelanimi potniškimi letali boeing 727 in cara-velle. To trdijo odgovorni pri ameriški zvezni agenciji za boj proti mamilom DEA, ki navajajo, da mamilo nato z najrazličnejšimi sredstvi odpotuje v ZDA in Kanado. Kot je zapisal včerajšnji New York Times, je vsaka letalska pošilka vredna 120 milijonov dolarjev. Ameriški agenti v mehiškem glavnem mestu so seznanjeni s tremi takimi pošiljkami. Lanskega maja je v Lagosu de Morenu (mehiška zvezna država Jalisco) pristal pristal boeing 727 poln kokaina, avgusta la- ni je letalo caravelle pristalo na letališču neke rudniške družbe pri Sombrereteju, novembra pa je neki boeing 727 s padali spustil svoj tovor kokaina pri mestu Hidal-go del Parral. Agencija DEA pa je prepričana, da je kolumbijski kokainski mafiji vsaj Šestkrat uspel podoben podvig. To pa ne bi uresnicih, Ce jim ne bi kdo nudil kritja. Američani sumijo, da so mehiški nadzorniki poletov na plačilnem seznamu kolumbijske kokainske mafije. Se veC, sumijo celo, da je v te ilegalne prevoze vpletena mahiška letalska družba Taesa, ki je last Carlosa Hanka Gonzale-za, enega od najvplivnejših in najbogatejših mehiških politikov. VATIKAN - Danes se papež Janez Pavel II. zopet odpravlja na dolgo potovanje: v 11 dneh bo prepotoval skoraj 34.000 kilometrov. Poglavitni cilj potovanja je okrepiti azijsko in avstralsko katoliško skupnost, ki je ponekod na robu krize, obstaja pa tudi možnost izboljšanja odnosev med Vatikanom in Kitajsko. V ozadju se skriva zaskrbljenost Vatikana za rast islama in verskih sekt. Na svojem 63. mednarodnem potovanju bo papež znova obiskal Filipine in Avstralijo, kjer je sicer že bil februarja 1981, ter Papuo-Novo Gvinejo, kjer je bil maja 1984, prvič pa bo dopotoval na Sri Lanko. Čeprav je papežev program manj intenziven kot včasih, bo vseeno naporen, še zlasti zaradi vročega podnebja, ki ga Janez Pavel II. slabo prenaša. Potovanje bo torej trda preizkušnja za njegovo zdravje, o katerem se je še pred nekaj dnevi šalil. Programa vsekakor niso skrajšali, čeprav so potovanje načrtovali še preden si je papež zlomil stegnenico 28. aprila lani. Wojtyla bo torej vil dneh obiskal štiri države, kjer se bo udeležil številnih srečanj, od katerih bo najvažnejše srečanje z mladimi v Mani-li 15. januarja, čakajo pa ga tudi tri beatifikacije. Filipini so edina azijska država s katoliško večino. Tu je Cerkev igrala pomembno vlogo pri Marcosovem padcu, danes pa vztrajno obsoja vse večjo korupcijo in zločinstvo. V Manili se bo zbralo na stotisoče mladih z vsega sveta. Janez Pavel H. jim bo gotovo predlagal, naj bodo aktivni nosilci krščanskih vrednot. MogoCe bo prvič prisotna tudi kitajska delegacija, predstavništvo petih milijonov kitajskih katolikov. Druga etapa papeževega potovanja bo na Papui-Novi Gvineji. Državo je hudo pretresla secesijska vojna od otoka Bouganville, sooCa pa se tudi s problemi v zvezi z izkoriščanjem gozdov in rudnikov. Katoliki so tu tretjina prebivalstva. Papež bo proglasil za blaženega kateheta Petra To Rota, ki ga bo Wojtyla postavil za zgled. Popolnoma različni so problemi, ki jih imajo v Avstraliji, kjer je katoliška vera leta 1986 prehitela anglikansko in prezbiterjansko, vendar se tudi množijo najrazličnejše sekte. Znatno je narasla tudi muslimanska vera. Tu so katoliki še zlasti nezadovoljni s papeževim stahšCem v zvezi z vprašanjem ženskih duhovnic. V Avstraliji bo papež beatificiral redovnico Mary McMillan, ki je življenje posvetila revežem. KonCno bo Wojtyla 20. januarja potovanje zaključil na Sri Lanki, kjer predstavljajo katoliki le sedem odstotkov prebivalstva. Ob njegovem prihodu bo nastopilo premirje med vlado in gverilci tamil, za katerega se papež zavzema že od leta 1989. Oblasti je do zadnjega skrbelo, da bi ob papeževem prihodu mogla izbruhniti napetost v državi. Glede tega se na Filipinih boje izgredov islamskih separtistov, v Kolombu pa protesta budistov. NEW YORK / LETALIŠČE NEVVARK Zaradi izpada toka kaos na letališču Med izkopom je bager presekal kable Izpad toka ohromil letališče Nevvark V ponedeljek so med izkopi delavci poškodovali glavne električne kable na tretjem nevvjorškem letališču Nevvark. Zastali so premični trakovi za prtljago, premične stopnice in dvigala, ugasnili so računalniki. Vse polete so morali preusmeriti na druga letališča. American in Northvvest: vse notranje polete so preusmerili na nevvjorško letališče Laguardia Continental: vse mednarodne polete so preusmerili v Bangor, Maine I JSAir USAir: vse notranje vjuM-Mz p0|ete so preusmerj|ji- v Philadelphio tAffT Scandinavian, Lufthansa, American IN USAir: vse ir mednarodne /mml polete so MM preusmerili na letališče Kennedy v New Yorku. AP/Wm. J. Castello H LONDON / PANIKA MED PACIENTI h Njihov zobozdravnik je leta 1993 umrl za aidsom LONDON - Kakih 1.300 strank londonskega zobozdravnika Vikra-ma Advanija je v trenutku pozabilo na zobobol, ko so izvedele, da je Advani umrl zaradi aidsa. Ljudi je popadla panika, ker se bojijo, da jih je zobozdravnik okužil. Britanska zdravstvena služba jim je že obljubila brezplačno testiranje, s katerim bi ugotovili, Ce so se okužili z virusom HIV. Zobozdravnik je umrl v novembru leta 1993, okužil pa se je leta 1988, ko je imel med svojimi strankami predvsem londonsko elito, ki živi v Kensing-tonu. Zaradi bolezni je Advani leta 1991 zaprl svoji ambulanti v Ken-singtonu in Camdenu. Kljub temu pa so številne njegove stranke še vedno zahajale na njegov dom, kjer jim je do junija 1993 popravljal zobe. Po njegovi smrti so začele krožiti najrazličnejše govorice, ki jim je vCeraj napravil konec John James, šef zdravstvene službe v okrožjih Kensington, Chelsea in Westminster, ki je povedal, da je Advani res umrl zaradi aidsa. ZDA / PO ZASUKU V DESNO Hollywood je obrnil hrbet predsedniku Billu Clintonu NEW YORK - Kot je zapisal Los Angeles Times, so Billu Clintunu obrnili hrbet tudi številni hollywood-ski zvezdniki in zvezde. Med neomajnimi Clintonovi oboževalci je Se vedno Stephen Spielberg, ki bo aprila organiziral elitno večerjo v Čast ameriškemu predsedniku. Po pisanju Los Angeles Timesa pa bo to intimna večerja za nekaj izbrancev, ker so le redki pripravljeni plačati 1.500 dolarjev. Med volilno kampanjo so se igralci, režiserji in producenti dobesedno prerivali, da bi segli v roke bodočemu predsedniku. Sedaj pa je Hollywood zapustil Clintonovo barko, ki je zašla v skrajno razburkane vode po novembrskem volilnem porazu. Hollywoodski liberalci niso prebavili Clintonovega zasuka v desno. Za igralca Mika Farrella ne bi smel Clinton prodajati svoje duše republikancem. Producent Steve Tisch pa je priznal, da bo njemu in ostalim zelo težko napisati kak znesek na Čeku, s katerim bi financirali Clintona. Filmska igralka Sarah Jessica Parker, ki je obenem bivša zaročenka Johna Kennedyja Juniorja, je napovedala, da ne bo več volila Clintona. r-POUSKA / ZARADI NEZADOVOLJIVEGA URADNEGA PROGRAMAh Polemike ob 50, obletnici osvoboditve Auschwitza Židovske organizacije pripravljajo posebno proslavo NEW YORK - Površnost ali morda napaka pri izkopu je v ponedeljek povzročila popoln kaos na letališču Nevvark, tretjemu velikemu letališču ameriške metropole. V Nevvarku pristajajo letala številnih ameriških in evropskih družb, ki sc\ svoje polete v zadnjih letih preusmerile iz Ken-nedyjevega letališča, kjer se zaradi prezasićenosti promet pogosto odvija z velikimi zamudami. Do izpada električnega toka je prišlo v ponedeljek ob 8.30 po krajevnem Času, ko je neki bager med izkopom prerezal kable električnega toka. Izpad sicer ni zadeval kontrolnega stolpa in luči na pristajalnih stezah, pač pa je skoraj v celoti ohromil letališko stavbo. Zastali so premični trakovi za prtljago, premične stopnice in dvigala; ugasnili so vsi računalniki in v trenutku je bilo delo na letališču ohromljeno. Pred okenci so se potniki hudovali v dolgih vrstah, vendar jim osebje ni moglo pomagati. Nevvark sodi s svojimi 1.000 poleti dnevno med najbolj prometna ameriška letališča, ob ponedeljkih pa je promet običajno še gostejši kot ob drugih dnevih. Ker je bila okvara velika in je ni bilo mogoCe popraviti, je moral ravnatelj letališča Ben La Costa sprejeti drastično odločitev in letališče zapreti za ves potniški promet, nevarnosti sicer ni bilo, kajti letala so lahko nemoteno pristajala in vzletala, ampak potnikom ni bilo mogoCe nuditi nobenega servisa. Letala so preusmerili na štiri letališča, kjer so zaradi zasičenosti nastale velike zamude, potnike pa so prepeljali z avtobusi. Nekatere polete pa so odpovedali in potniki so morali prenočiti v bližnjih hotelih ter so odpotovali šele naslednji dan. Domnevali so, da bodo okvaro lahko popravili do 19. me, vendar so se popravila zavlekla in tako so letališče ponovno odprli šele vCeraj zjutraj ob 6. mi, tako da se je včerajšnji promet odvijal brez večjih zamud. Take okvare na letališču Newark doslej še nikoli ni bilo. Sedaj, ko je do nje prišlo, so ugotovili, da so v bistvu nepripravljeni pri premošCanju nenadnih večjih težav. VARŠAVA - Zidovske organizacije pripravljajo lasten program za svečano proslavo 50-letnice osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschvdtz-Birkenau. Glede na to, da so bili v tem taborišču pomorjeni večinoma Židje, imajo tudi pravico, da to obletnico sami še posebej proslavijo, je dejal Arnold Mostovvicz, načelnik organizacije, ki na Poljskem združuje židovske bivše borce in veterane druge svetovne vojne. Mostovvdcz, tudi sam bivši interniranec v Auschvvitzu, je še dejal, da je proslava, ki jo poljske oblasti pripravljajo 26. in 27. januarja, nekoliko preveč ekumenskega značaja in vsekakor ne bi dovolj poudarila dejstva, da je v taborišču umrl kar poldrugi milijon Zidov. Ti so bili med ujetniki edini, ki so jih morili zaradi njihove narodnostne, rasne in verske pripadnosti, čeprav poljska vlada tega ni hotela priznati celih 40 let. Predstavniki raznih zidovskih bodo udeležile madnega progra-organizacij se bodo udeležili tudi ma, na kosilu. Vsekakor bo ži-preostalega programa, na lastni dovska proslava odprta vsem -proslava pa se bodo zbrali 26. ja- tudi Poljakom, ki se po nekaterih nuarja v taborišču Birkenau, trditvah na dogodek pripravljajo medtem ko bodo oblasti, ki se dokaj nemarno. PRIHODNOST EVROPSKE POLICIJE Ovire na poti do uspeha Europol je predvsem obveščevalna agencija HAAG - Sedež nastajajoče skupne evropske policije )e kto dni po otvoritvi Se vedno gradbišče. Za nekatere je gradbišče simbol ovir na Europolovi poti do uspeha, toda direktor ustanove Jiirgen Storbeck ostaja optimist. Po njegovem mnenju policisti od Manchestra do Madrida spoznavajo, da Europol pomeni loCnico med uspehom in porazom, Čeprav Se vedno nima dovolj pristojnosti. »Ljudje so bili presenečeni, ker so lahko tako hitro dobili želene odgovore, zato so se zaceli pogosteje obračati na nas. Mi si ne prisvajamo njihovih zaslug. Vsa slava ostane policistom po Evropi, zato naj se ne Počutijo ogrožene,« razlaga Storbeck. MADRID / SOJENJE UGRABITELJU ACHILLE LAURO Domnevni terorist obtožuje MADRID (AFP) - Sirski milijarder Monzer Kasar, ki je obtožen, da je sedmega oktobra leta 1985 sodeloval pri ugrabitvi italijanske ladje Achille Lauro, je v ponedeljek, prvi dan sodnega procesa, izjavil, da so ga posamezniki zaceli izsiljevati takoj po aretaciji pred dvema letoma. Devetinštiridesetletnemu Kasa-rju, ki je bil pred 16 meseci po plačilu varščine izpuščen iz pripora, grozi 29-letna zaporna kazen. Na sojenju v Madridu je zanikal vse obtožbe, zato so njegovi odvetniki zahtevati oprostilno sodbo. Europol naj bi bila obveščevalna agencija za izmenjavo informacij med policijami držav Članic Evropske zveze v boju proti trgovini z mamili, toda sporazum, ki naj bi določil pristojnosti te ustanove, si evropske države podajajo že eno leto. Na sedežu Europo-la v prometnem delu Haaga je prostora za petsto uslužbencev, večina pisarn pa je Se praznih, ker je v njih trenutno le osem4eset zaposlenih. Zgradbo, kjer je prej uradovala obveščevalna služba nizozemske policije, še prenavljajo; stene so prekrite s plahtami, povsod leži gradbeni material. Kljub temu pa uslužbenci delajo s polno paro. Evropskim policijam so posredovali veliko podatkov, z njihovo pomočjo pa se je uspešno izteklo nekaj deset mednarodnih policijskih operacij, ki bi sicer zašle v mline birokracij. Jiirgen Storbeck, ki je pred tem vodil oddelek za boj proti organiziranemu kriminalu pri nemški zvezni policiji, je prepričan, da bi Europol lahko zapolnil praznino med pristojnostmi nacionalnih evropskih policij, ki jo s pridom izkoriščajo mednarodne mafije. Uspešno sodelovanje se je pokazalo v primeru, ko je nemška carina na tovornjaku, ki je vozil po poti Ceška-Nemčija-Francija-Nizozem-ska, odkrila sto kilogramov marihuane. Voznika so zadržali le dve uri, v tem Času pa je Europol organiziral osem zasledovalnih skupin iz treh držav, ki so tovornja- ku sledile do naročnika mamil. »Ni lahko tako hitro reagirati, ampak naši fantje in dekleta to zmorejo. Sami ne moremo zatreti kriminala, toda naša vloga v skupnem boju je odločilna,« ugotavlja Storbeck. Po začetnem nezaupanju, ko je Europol v prvih šestih mesecih lanskega leta sodeloval le v sto petdesetih primerih iz vse Evrope, se je zanimanje povečalo. Novembra in decembra lani so bili policisti iz Haaga udeleženi že v dvesto primerih, predvsem na področju ilegalnih priseljencev, tihotapljenja radioaktivnih snovi in kraje avtomobilov. Najvecji pomanklji-vosti ustanove sta nezadostna tehnična opremljenost in premalo pooblastil. Europol bi potreboval tudi osrednjo bazo podatkov, dovoljenje za dostop v baze podatkov nacionalnih policij in pooblastila za preganjanje mafijcev, ki delujejo po vsej Evropi, vendar se zdaj z njimi ukvarjajo le policije v vsakem mestu posebej. Interpol sicer pomaga lokalnim policijam, toda to je svetovna organizacija, ki se ne more v večji meri posvečati Evropi. Ce bi Europol združil sile evropskih obveščevalcev, ki se ukvarjajo z organiziranim kriminalom, bi lahko pobrije posameznih držav s skupnimi moCmi oslabile mafijske skupine in tako prispevale k skupni evropski varnosti. Toda lepe želje se ustavijo pri nezaupanju in birokraciji držav članic Evrop- ske zveze, kjer še nic ne kaže, da bi bil sporazum o Eu-ropolu kmalu sprejet. Ovire nastajajo predvsem zaradi različnih interesov evropskih držav. Španija žeti, da bi bila v sporazumu zajeta tudi izmenjava podatkov o terorističnih organizacijah, ker ima velike težave z baskovskimi separatisti, medtem ko Velika Britanija in Irska temu določilu nasprotujeta, ker želita zavarovati informacije, ki sta jih zbrali v boju proti Iri. Tudi Ce bo sporazum sprejet v prvi polovici letošnjega leta, bo minilo še osemnajst mesecev, preden ga bodo ratificirale vse podpisnice. Storbeck kljub vsemu ne izgublja upanja: »Do zdaj smo bili uspešni. Sicer resda le na nižjih ravneh sodelovanja, ker paC nimamo dovolj pristojnosti, toda dokazati smo svoje sposobnosti. Kar naše stranke vprašajte!« Atister Buli / Reuter Kasarja so španske oblasti aretirale na madridskem letališču junija 1992 na podlagi ovadbe, da je bil »član tajne morilske skupine«, ki je organizirala ugrabitev italijanske ladje, hkrati pa naj bi iz Marbelle v Tunis prepeljal orožje, ki so ga kasneje uporabili ugrabitelji. Španske oblasti so Kasarja poslale v preiskovalni zapor, vendar ga po letu dni izpustile po plačilu kavcije v višini 16 milijonov dolarjev. Milijarder je med sodno razpravo povedal, da so ga izsiljevali prek sirijskega zdravnika s španskim državljanstvom Tai-serja Sahuda. Slednji naj bi bil tudi osebni znanec sodnika Baltazarja Garzo-na, ki vodi preiskavo, in še nekaterih vplivnih osebnosti. »Za vsoto 100 milijonov dolarjev so mi ponujali svobodo,« je izjavil Kasar, ki je pred nedavnim poudaril, da zaupa pravosodju in upa, da bo sojenje v najkrajšem Času. Španske oblasti bodo zaslišale tudi nekdanjega Kasarjevega sodelavca Ahmeda Bur-šeda, znanega pod imenom Abu Ziad, in sirijskega poslovneža Musta-fa Našima, Cigar otroka so decembra lani ugrabili neznanci, vendar ju je po dveh dneh v Madridu na- šla španska policija. Kasar je zanikal vsakršno vpletenost v ugrabitev. Italijansko ladjo Achille Lauro so ugrabili pripadniki Fronte za osvoboditev Palestine, ki jo vodi Abu Abas. Pri tem so ubili tudi ameriškega turista židovskega porekla Leona Klinghofierja. Španske oblasti menijo, da je Kasar leta 1985 ugrabiteljem dostavil v Tunis štiri kalašnikove in osem granat. Orožje so zatem teroristi pretihotapili v Italijo, neki komandos pa na ladjo Achille Lauro. »Res sem se ukvarjal s trgovino z orožjem, vendar izključno z zakonito, saj je potekala po določilih pogodbe med državama,« je junija 1992 povedal Kasar. Pričakovati je, da bo tožilec predložil dokaze, po katerih naj bi bil premožni Sirijec tesno povezan z Abasovo skupino. Tožilstvo namerava dokazati, da je uspelo Abasu po ugrabitvi pobegniti le zato, ker je imel na razpolago Kasa-rjevo osebno letalo. Sojenje bo nedvomno trajalo vsaj štirinajst dni. Achille Lauro je svoj konec našla v somalskih vodah Nemci si pred zločini nekdanjih voditeljev vzhodnega dela niso pripravljeni zatisniti oči BERLIN (AFP) - Nemško sodstvo ni pripravljeno pozabiti krivde nekdanjih vzhodnonemških voditeljev, ki imajo na vesti smrt ljudi, ki jim ni uspel pobeg Cez berlinski zid. Na zatožno klop bodo sedli nekateri nekdanji vzhodnonemški voditelji, med njimi tudi Egon Krenz, zadnji voditelj vzhodnonemške komunistične partije in nekdanji šef tajne policije Stasi 87-letni Eri-ch Mielke. Krenz, nekdanji partijski in državni šef, in šest članov partijskega komiteja so obtoženi za smrt ljudi, ki jim pobeg ni uspel in so izgubili življenje, ker so nanje streljali stražarji. Vsi obtoženi so nekoč zasedali pomembne državne položaje: Kurt Ha-ger je bil partijski ideolog, Harry Tisch je bil vodja vzhodnonemškega sindikata, pomembne na- loge so opravljali tudi Erich Mueckenberger, Horst Dohlus, Guenter Schabowski in Guenter Kleiber. Datum sojenja še ni znan, vendar je glasnik berlinskega sodišča v izjavi za javnost poudaril, da se bodo obtoženi zagovarjali pred obtožbo, ki jih bremeni »za smrt in poskus umora zaradi nasilja na nekdanji mednemski meji«. V obtožnici je zapisano, da omenjeni niso poskrbeli za boljše razmere na meji, na kateri so zadnjič streljali na ubežnika februarja leta 1989, sedem mesecev pred padcem berlinskega zidu (9. novembra). VeC nemških časnikov je kritično pisalo o dosedanjih preiskavah, saj naj bi bili dokazi o njihovi krivdi, ki so jih zbrali odgovorni, precej šibki. Utegne se zgoditi, da bo 57-letni Egon Krenz dokazoval, da je bil on tisti, ki je ukazal odprtje železne zavese, ki je ločevala Nemčiji. Krenz je bil na položaj vzhodnonemške komunistične partije in na mesto predsednika imenovan 18. oktobra 1989, vendar je s svojega položaja odstopil že v začetku decembra. Berlinski pravosodni organi so javnost obvestili, da se bo moral za svoja dejanja zagovarjati tudi Erich Mielke, nekdanji šef vzhodnonemške tajne policije Stasi, ki že prestaja šestletno zaporno kazen, ker je leta 1931 umoril policaja. Sojenje je naletelo na ostre kritike, ker je šlo za obtožnico, napisano pred 60 leti, po nacistični zakonodaji. Mielke je vložil prošnjo za izpustitev, ker naj bi novembra neko sodišče razsodilo, da je njegovo zdravstveno stanje zelo slabo in se ni sposo- ben braniti pred obtožbami, ki ga bremenijo za smrt ljudi, žrtev berlinskega zidu. Sodniki so njegovo prošnjo zavrnili: menijo, da bi nekdanji šef Stasija skušal pred novimi obtožbami pobegniti v tujino. V zaporu je že od konca leta 1989. Nemško pravosodje je skušalo soditi tudi nekdanjemu vzhodnonemškemu voditelju Erichu Honeckerju, ki je bil na čelu države med leti 1971 in 1989, vendar je bil sodni proces prekinjen zaradi njegovega slabega zdravstvenega stanja. Ker je imel raka na jetrih, je bil izpuščen in je maja lani umrl v Čilu. Natančno število žrtev berlinskega zidu, zgrajenega leta 1961, ni znano. Po nekaterih podatkih naj bi zahteval od 350 do 400 žrtev, vendar neka organizacija navaja podatek, po katerem naj bi bilo žrtev vsaj 588. VZHODNA EVROPA / POSLEDICE NERAZUMNEGA GOSPODARJENJA Z NARAVO Gozdna policija ne bo zacelila ran DUNAJ (dpa) - Zaradi industrijskih 'zpušnih plinov in velikega izvoza lesa v nekdanjih komunističnih državah vzhodne in južne Evrope umirajo gozdovi. Poleg tega revšdna v Albaniji in nekaterih republikah nekdanje Jugoslavije ljudi sili v posek celih gozdnih območij, da s' lahko vsaj za silo ogrejejo svoje domo-Ve' Pravega obsega ekološke škode v dr-žavah, kot sta Bolgarija in Romunija, sploh ni mogoče oceniti, saj zaradi pomanjkanja sredstev nimajo niti najbolj Primitivnih merilnih naprav. Najbolj kritičen je položaj na Poljskem, hjef so trije odstotki gozdov že cisto odmrli. Pri slabi polovici vseh dreves je opaziti lažje do srednjehude poškodbe in le šest odstotkov jih je popolnoma zdra-'dh. Z zahodno finančno pomočjo zdaj ovajajo program pogozdovanja. Poleg tega se strokovnjaki trudijo, da bi smrekove m borove gozdove ločili od mešanih go-p ov, kar pa jim otežujejo pešCena tla. oljska je prek »žveplenega trikotnika« -Uomja Slezija, severna Češka in Saška -Povezana s podobno prizadeto Češko republiko, saj so tudi tam odmrli že trije od- stotki gozdov. Krivci za takšno stanje so predvsem elektrarne na rjavi premog, ki vsebuje žveplo. S filtri v vrednosti 36 milijard kron se bo položaj izboljšal šele na prelomu stoletja. Država bo v naslednjem letu za preusmeritev gospodinjstev na ogrevanje s plinom ali elektriko namenila dobrih šest milijard kron. V Romuniji je po uradnih podatkih propadlo že sedem odstotkov gozdov, Čeprav ni mogoče dobiti natančnih podatkov, ker v državi ni neodvisnih ekoloških organizacij. Skoraj vsa industrijska podjetja so tehnično zastarela, temu lahko pripišemo tudi visoko emisijo škodljivih snovi. Tako so v gozdnatem zahodnoromunskem Banatskem hribovju izmerili kritično vrednost tisoč mikrogramov žveplenega dioksida na kubični meter zraka. Kot v Romuniji tudi v sosednji Bolgariji primanjkuje sredstev za popis škode, pa tudi v trgovini z Grčijo in Turčijo ima les zelo pomembno vlogo. To velja tudi za vojna območja nekdanje Jugoslavije, kjer ilegalni izvozniki z lesom služijo prava premoženja, hude rane pa gozdovom zadajajo tudi vojaški spopadi. Nasprotno pa so si gozdovi v Zvezni republiki Jugoslaviji v zadnjih letih delno opomogli, in sicer zaradi embarga OZN, ki je industrijsko proizvodnjo v državi privedel skoraj do propada. »Predsednik Miloševič je iz nas naredil pravo ekološko državo,« je cinično pripomnil predsednik Zelenih Dragan Jovanovič. Obsežno krčenje gozdov zaradi izvoza lesa je opaziti predvsem na Kosovem in na zasedenih območjih vzhodne Hrvaške. V zelo revni Albaniji so gozdovi še bolj ogroženi. Se posebej v kaotičnem Času prehoda iz komunizma v demokracijo so gozdove in drevesa ob cestah neusmiljeno podirali za potrebe gradnje in kurjave - po izjavah vlade 50 tisoč hektarjev v letih od 1991 do 1993. »Znašli smo se na robii ekološke katastrofe,« opozarjajo Zeleni. Zaradi poraznega stanja je država zaposlila 1400 paznikov »gozdne policije«, svetovna banka pa je prispevala prvo pomoč v vrednosti 20 milijonov dolarjev. Kljub vsem ukrepom pa ostaja preobrat v prid gozdov v Albaniji - pa tudi drugje - še vedno vprašljiv. Uničeni gozdovi v Vzhodni Evropi SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 09.30 09.55 10.20 12.15 11.40 12.05 13.00 13.05 15.55 16.45 17.00 17.10 18.00 18.45 19.13 19.30 20.05 20.20 22.05 22.25 22.50 23.15 00.00 Video strani Zimska tekmovanja, 13/28 del francoska risane serije Ali ljudje lahko nehajo piti?, pon. am. dokumentarne oddaje Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini, pon. Scepec širnega sveta: Muškat, pon. 6/13 del angleške doku-memtarne nadaljevanke Na štirih kolesih, pon. 1/12 dela ameriške dokumentarne nadaljevanke Poročila Video strani Živeti in umreti na Porterhousu, pon. 3/4 dela angleške nadaljevanke Podarim - dobim, ponovitev Tv dnevnik Otroški program Pod klobukom RPL - Studio Luvvigana Pari, tv igrica Risanka Tv dnevnik 2, vreme, šport Forum Film tedna: Ljubim Dunaj, avstrijski film Tv dnevnik 3, tema dneva, vreme, šport Žarišče Sova Grace na udaru, 22., zadnji del ameriške nanizanke Avto in poljubček Severna obzorja, 6/33 del ameriške nanizanke Zgodilo se je v Juneauju Videostrani ST SLOVENIJA 2 12.50 13.00 15.00 15.05 15.35 16.30 17.15 17.50 18.35 19.10 19.15 19.10 19.55 21.30 22.00 00.05 Video strani Euronevvs Videostrani Zgodbe iz školjke Middlemarch, ponovitev 7., zadnjega dela angleške nadaljevanke Videošpon, pon. Sova, ponovitev Z eno nogo v grobu, 5/12 del angleške nanizanke Umetnik Severna obzorja. 5/33 del angleške nadaljevanke Velike knjige, 4/6 del ameriške nadaljevanke Podarim - dobim V vrtincu TV dnevnik 2, vreme Športna sreda Madrid: PEP v košarki (M): Real - Smelt Olimpija, prenos Slovenci v zamejstvu Omizje: Rast ali zastoj? Video strani A KANALA Video strani Spot tedna Na velikem platnu LuC svetlobe, ponovitev 337. dela ameriške nadaljevanke Rodeo, ponovitev kontaktne glasbene oddaje Spot tedna CMT 15,05 15.10 15.30 15.50 16.20 17.50 18.45 Spot tedna Na velikem platnu Male živali, ponovitev oddaje o hišnih ljubljencih Upravljanje, ponovitev 12. dela dokumentarne nanizanke o managementu Šefinja, pon. 2. dela ameriške nadaljevanke Hitlerjev SS - podoba zla, ponovitev 1. dela filma Tv bazar 19.00 Poročila 19.10 20.00 20.30 21.00 LuC svetlobe, 338. del ameriške nadaljevanke Benny Hill, 19. del angleške humoristične nanizanke Dance Session, oddaja o plesu Poročila 21.10 22.00 22.50 23.20 23.25 23.50 01.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo Album Show, glasbena oddaja Živeti danes - pešCica pekla, ponovitev dokumentarne oddaje Spot tedna Na velikem platnu CMT Video strani i21IYMMTV (62. kanal) Video strani - panorama I MMTV shop, televizijska prodaja Živa scena, ponovitev Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja MMTV shop, televizijska prodaja Aktualno, zanimivo, o dogodkih okoli nas Mortal Passion, film Karte pripovedujejo, oddaja o vedeževanju MMTV shop, televizijska prodaja Video strani Deutsche Welle S RAI 1 6.45 9.35 10.05 11.45 12.25 12.35 13.30 14.00 14.20 14.50 15.45 17.55 18.00 18.20 18.50 19.35 20.25 22.25 22.40 0.15 0.25 0.35 1.05 1.15 Aktualna oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik Nan.: Cuori senza eta, vmes (10.00) dnevnik Film: II cacciatore solita-rio (pust., Nem. ’74), vmes (11.00) dnevnik Oddaja koristnih nasvetov Utile Futile Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo Dnevnik Kult. tednik Primissima Dok.: Kvarkov svet Nan.: Pustolovščine mladega Indiane Jonesa Mladinski variete Solleti-co, risanke Danes v Parlamentu Dnevnik Neverjetne zgodbe Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vreme in dnevnik Nogomet: Milan-Reggia-na (IP) Dnevnik Film: Ho sposato un fan-tasma (fant., ZDA ’84, r. Carl Reiner, i. S. Martin, L. Tomlin, M. Smith) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. DSE: Sri Lanka Aktualno: Sottovoce Doc Musič Club RAI 2 7.00 7.10 8.00 9.45 11.30 12.00 13.00 13.45 14.15 15.35 18.10 18.15 18.35 18.45 19.45 20.30 23.45 0.05 0.45 1.05 Euronevvs Oddaja za najmlajše Quante storie! Nan.: Doogie Hovvser, 8.25 Lassie, 8.45 Družina Drombush Nad.: Beautiful TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Variete: Quante storie, ragazzi!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara -Kronike v živo, vmes (15.45,17.00) dnevnik Iz Parlamenta Sport in vreme In viaggio con Sereno va-riabile Nan.: La legge di Bird Dnevnik in šport Film: J.F.K. Un caso an-cora aperto (dram., ZDA '91, r. O. Stone, i. K. Co-stner, Lee Jones) Dnevnik in vreme Aktualna odd. v živo: Stazione Centrale (vodi Oliviero beba) Pregled tiska Nan.: Soko 5113 ^ RAI 3 6.45 7.35 11.15 12.00 12.30 12.40 14.00 14.20 14.50 15.15 16.30 18.30 19.00 19.50 20.30 22.30 22.45 23.50 0.30 Jutranja oddaja: L’altrare-te, vmes aktualnosti Odd. DSE: Španščina, Sapere, Filozofija, Sola in kultura, Fantastica etil, Euronevvs, itd. DSE: Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR Italija Jug Športno popoldne: IP v hokeju na ledu DSE Odprta šola, Parlato semplice, 18.00 dok. Geo Šport, Insieme in vreme Dnevnik, deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Aktualno: Mi manda Lu-brano Dnevnik in vreme Aktualno: Speciale 3 Variete: Spazio Ippoliti Dnevnik in vreme 1.00 Variete: Fuori orario 1.45 Blob §3 RETE 4 @ Koper Hrvaška 1 8.00 Nan.: Love Boat Nad.: Diritto di nascere, 8.30 Pantanal 9.00 13.301 14.00 17.15 20.35 22.40 Variete: Buona giornata, vmmes 9.30 nad. Guada-lupe, 10.30 Catene d’amore, 11.35 Febbre d’amore, 12.30 Lasciati amare, vmes (11.30) TG 4 Dnevnik Nad.: Sentieri, 15.00 Cuofre selvaggio, 16.00 La donna del mistero Aktualno: Perdonami, 18.00 Funari Nevvs, vmes (19.00) dnevnik in vremenska napoved Film: Una vedova alle-gra, ma non troppo (kom., ZDA '88, i. M. Pfeiffer, M. Modine) Film: La montagna (dram., ZDA ’56, i. S. Tracy, R. VVagner), vmes (23.45) dnevnik S CANALE 5 6.30 9.00 11.45 13.00 13.25 13.40 14.05 15.20 16.00 17.55 18.00 20.00 20.40 22.30 23.15 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto in fami-glia (vodi A. Castagna) Agenzia matrimoniale Otroški variete, vmes risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezžo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia TV film:Cose da non dire (dram., ZDA '93, i. M. Gilbert, K. Nelligan) Aktualno: Braccio di fer-ro (vodi E. Mentana) Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5 ITALIA 1 6.30 9.25 12.25 12.30 12.50 14.00 14.20 14.30 16.00 16.05 17.10 17.25 19.30 20.00 20.45 22.40 22.45 0.45 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Fatti e misfatti, 12.40 Sport studio Otroški variete Odprti studio Aktualno: Village Variete: Non e la RAI Variete: Smile Nan.: Star Trek Variete: Talk Radio Nan.: II principe di Bel Air, 18.10 Ultraman, 18.45 Village, 18.50 Bay-side School Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Karaoke Film: 7 minuti in Paradi-so (kom., ZDA ’86) Fatti e misfatti Nan,: Quelli della speciale - Il piccolo zingaro Italia 1 šport # TELE 4 13.30 20.30 19.30, 22.10, 24.00 Dogodki in odmevi Nad.: La terza guerra mondiale (•) MONTECARLO 14.00 14.10 20.35 23.00 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Quarantaduesima strada (glas., ’93) Glasba: Cera una volta il festival di Napoli Variete: Tappeto volante 16.00 16.15 16.45 17.45 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.30 22.15 22.30 Euronevvs - tv novice Aktualnosti, tedenska rubrika Rhythm & Nevvs, vodi Andrea F. V ospredju, avtor Bruno Agrimi Slovenski program Studio 2, mineštra Primorska kronika Tv dnevnik TeCaj angleškega jezika, »Full Of Surprises« Euronevvs .»Bersaglio«, v studiu Maurizio Bekar LeteCi zdravniki, tv nanizanka Tv dnevnik Zdaj in za vekomaj, an- | gleška komedija, 1956 | Igrajo; Janette Scott, Ver-I non Gray in drugi; režija: Mario Zampi (□MF Avstrija 1 09.00 09.05 09.30 10.10 12.15 13.00 Cas v sliki Naš hrupni dom, pon. Dokumentarna oddaja Kasandrin most, pon. filma Zunanjepolitično poročilo, pon. Cas v sliki 08.00 10.00 10.05 10.30 11.20 11.30 12.00 12.05 12.50 14.35 15.00 15.30 16.05 16.30 16.40 17.10 17.45 18.00 18.35 19.30 20.02 20.10 20.55 21.45 22.30 23.10 00.10 00.15 Dobro jutro Poročila Šolski program: Pet otrok in Peško, 5/6 del serije Svet narave: Morski psi pravzaprav niso tako slabi Hrvaški jezikovni leksikon: Pravopis Narnijske kronike, 12/18 del serije Poročila Cesarica, 63/211 del nadaljevanke , Zadnji lov, ameriški film, 1956 Igrajo: Robert Taylor, Stevvard Granger, Lloyd Nolan, Debra Paget in drugi; režija: Richard Brooks Polna hiša, ameriška humoristična nanizanka Risanka Nekaj važnega Kako je kaj nastalo Ko vprašam odrasle Prvič, 2/6 del nanizanke Poročila Učimo se o Hrvaški Pazi, steklo! Hrvaška danes Kolo sreče Santa Barbara, 909. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1, vreme Šport Iz strankarskega življenje Ljubezen do denarja, dokumentarni film Znanost in mi Slika na sliko Oddaja resne glasbe Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 13.10 13.35 14.00 14.45 15.00 15.45 .16.05 17.00 Mi Pravica do ljubezni Ordinacija Biilovvbogen Pogledi od strani Otroški program Smrkci Artefbc Mini Cas v sliki 17.25 17.35 18.25 19.15 Tv-koledar Majski cvetovi, ponovitev 10/13 dela angleške nanizanke V iskanju pustološCin, pon. 6/9 del dokumentarne nadaljevanke Risanka VVurlitzer Dnevnik Cas v sliki 'Vreme Naš učitelj dr. Specht Sport Dvoboj Zakonca Fields v Franci- Naš hrupni dom ji, 18/18 del angleške hu- Cas v sliki, vreme moristične nanizanke Sport Majski cvetovi, 11/13 del Nevama razmerja, ameri- angleške nanizanke ška psihološka srhljivka, A Chorus Of Disappro- 1992 val, angleški film, 1988 Zdravniki, 6. del Igrajo: Jeremy Irons, Cas v sliki Anthony Hopkins, Pru- Pogon Cez drn in strn, nella Scales in drugi; francoska kriminalka, režija: Michael VVinner 1972 Režija: Rene Clement Video strani Video strani (m™) Madžarska j L Avstrija 2 SonCni vzhod TisoC mojstrovin Cez dan, nato Igra, Zdra- Lipova ulica vilna pamet, dokum. Okvare Mejno mesto, serija Ljudje iz St. Benedikta, Opoldanski zvon 3. del Posel Gralin Borza Moc strasti Koliko je vreden podeže- Junaško dejanje lan, studio Szeged Mi Zgodovina za šolarje Vseh devet kijev Dnevnik Avstrija danes Zavozlano, slovnica Cas v sliki, vreme Gospodična, serija Kultura Vklopi, za otroke Mre Gospa kmetica, nemški Cerkev za vsakogar tv film, 1993 Posel Pogledi od strani Maček v žaklju, kviz Večerni studio Pravljica Po poplavi, dokumentar- Muza, novice iz kulture ni film Dnevnik Sport TeleSport Hello Austria, Hello Vi- Bili so mladi, italijanski enna film Oče gospodar, italijanski Dnevi obleganja, Budim- film,1977 pešta, 1945 Režija: Paolo in Vittorio Rokopis Taviati Kot v kinu Video strani Dnevnik BBC TV SPORED Sreda, 11. januarja 1995 TV SLOVENIJA \ POD KLOBUKOM, mladinska oddaja 17.10 ^ Otroškem in mladinskem programu TV Slovenijo z januarjem začenjamo še eno novo oddajo, ki smo jo poimenovali kar Pod klobukom. Klobuk Jo pač zaščitni znak redakcije in izpod tega čarobnega pokrivala že leta prihajajo nove in nove oddaje za otroke in mlade po srcu. Sive celice so se že udomačile, da pa ne bomo telovadili samo z možgani, vam ponujamo možnost, da zapojete in zaplešete z nami, za vse nas zaigrate skeč, ki ste ga pripravili skupaj s sošolci, se nasmejite... Na zaslone prihaja otroški show, kot se temu rede. Za prenapete otroške glavice bo srečanje z nami po napornem pouku, različnih krožkih in drugih obveznostih pravo razvedrilo, saj upamo, da se bo 45 minut veselega razpoloženja preneslo tudi na vas. Želimo, da tudi ta oddaja postane vaša in naša in vas vabimo k sodelovanju. Vsi osnovnošolci, ki radi pojete, piešete, igrate in prebirate knjige, vabljeni. Knjige? V oddaji je tudi mini kviz, v katerem se vsakokrat pomerita v poznavanju ene od knjig iz naše lestvice najbolj branih, dve skupini osnovnošolcev. šole izbiramo z žrebom. Vprašanja so »strogo resna« in prav tako odgovori. Se en mini kviz bo v vsaki oddaji, in to pod delovnim naslovom Plesna šola. No v tej šoli se bomo skupaj z gosti naučili vsaj deset plesov, od Kre-menčkovih naprej. Plesne korake nas bodo učili naši voditelji Katja, Dunja, Davor in Kazinarji. Vprašanje s plesnega področja pa bo namenjeno izključno vam pred zasloni. Ne smemo pozabiti na posebno rubriko »Pritože-valnica gospe Marte in asistenta Lojzeta«. Oba sta skrajno resna, za imenom gospa Marta se skriva Desa Muck, vaša stara znanka. Njena desna roka Lojze pa je Žiga Saksida iz Gledališča Ana Monro, ki tudi slovi po resnosti. Torej, če vas karkoli muči, jezi, spravlja ob pamet, napišite kratko pisemce na Kolodvorsko 2-4, TV Slovenija, Otroški in mladinski program s pripisom za oddajo Pod klobukom - Pritoževalnica. Vedno bosta Marta in Lojze pripravila vsaj tri odgovore, saj se držita načela, da so vse dobre reči najmanj tri. Družili se bomo vsakih 14 dni, in kdo vas vabi: voditelji oddaje Katja Romih, Davor Božič, Dunja Kranjac, režiser oddaje Franci Arko in urednica oddaje Tatjana Trtnik. N TV SLOVENIJA 2 19.15 V VRTINCU, oddaja o filmu Tokrat smo izbrali western Tombstone. Tako se imenuje zakotno mestece v Arizoni, ki ga obvladujejo najbolj brezvestni lopovi, povezani v tolpo, ironično imenovano The Cowboys. Roka zakona pa tudi ni daleč; v mesto namreč prijezdita Wyatt Earp in Doc Fiolliday, tako da je večni obračun dobrega in zla spet na dlani. V rubriki Zadetek v polno pa vas pričakuje Meryl Streep v filmu Divja reka. Prvi visoko proračunski hollywoodski izdelek na temo raftinga se baje lahko postavi ob bok legendarnemu filmu Odrešitev iz začetka 70. let. Vsekakor pogumna primerjava, vredna dobrega preverjanja. Baa RETE 4 22.40 THE MOUNTAIN, ameriški film, 1956 Režija: Edward Dmytryck Igrata: Spencer Tracy in Robert Wagner Zachary je bil dolgo let vodič po avstrijskih Alpah, a je službo opustil, ko je na nekem izletu prišlo do smrtne nesreče. Sedaj je pastir in skromno živi z mlajšim bratom Krištofom. Krištof hoče obogateti, hribovski svet je zanj pretesen. Ko pride do letalske nesreče, se Krištof odloči, da bo letalo poiskal, da bi se polastil morebitnih dragocenosti. Zachary brata spremlja, čaka pa ju veliko presenečenje, ki usodno vpliva na njuni ^Življenji in bodočnost. Ban RAI2 10.30 JFK - UN CASO ANCORA APERTO, ameriški film, 1991 Režija: Oliver Stone Igrajo: Kevin Costner, Sissy Specek, Joe Pešci, Tommy Lee Jones, Gary Oldman Neworleanski odvetnik Jim Garrison raziskuje Ken-nedyjevo smrt. Kljub številnim oviram odkrije, da je Predsednikov umor naročila CIA, da bi preprečila umik iz Vietnama. Film je imel izreden komercialni ^juspeh in je dobil kar osem nominacij za oskarja. A KANAL 20.00 BENNV HILL, angleška humoristična serija Oglejte si, kako poteka slovesnost, na kateri mafijski boter Benito podeljuje priznanja najboljšim zločincem leta. Vsekakor so mojstri svojega polica, saj pred slavnostnim finalom nekdo pokrade vse pokale. Nadalje bomo priča zadregi Vladih zakoncev, ki ugotovita, da meja med zahodnim in vzhodnim blokom poteka ravno j ez njuno spalnico. In ker je zdaj pač tak čas v 'etu, bo Bennyeva športna redakcija razglasila fijdi športnika leta. TV SLOVENIJA 1/ NOCOJ OB 20.20 Nova domovina in spoznanja Ljubim Dunaj, avstrijski film, 1991 Režija: Houchang Al-lahyary Scenarij: Reinhard Judd in Houchang Allahyary Igrajo: Veredoon Varoch-sad, Dolores Schmidinger, Himno Poselil, Marisa Mell Tujec v tuji deželi - v vedri komediji LJUBIM DUNAJ razmišlja o tem problemu iranski režiser in psihiater, naturalizirani Dunajčan Houchang Allahyaiy. S svojim filmom je obredel številne festivale, si prislužil kar nekaj nagrad, med drugim tudi Nestroyevo, ki jo podeljujejo na Etunaju najboljšim umetniškim stvaritvam s področja humorja, predvsem pa si je pridobil naklonjenost občinstva. In to je nekaj, kar se samim avstrijskim režiserjem ne dogaja prav pogosto. Toda Allahyary je pač doma v dveh različnih svetovih in znal ju je povezati v zgodbo, v kateri na humoren naCin predstavi oba pola. Ali Mohamed, iranski profesor nemščine, pride na Dunaj s svojo sestro in sinom. Domovino zapustijo zato, ker se na eni strani bojijo vojne, na drugi strani pa tudi zato, ker si Ali nadvse želi spoznati mesto, ki ga obožuje od trenutka, ko je prvič videl filme o ljubki cesarici Sissi. Toda Ali kmalu odkrije, da je resničen Dunaj drugačen od tistega, ki je živel v njegovih predstavah. ZaCne se že na železniški postaji in se nato nadaljuje v hotelu, ki ni najbolj imeniten, zato pa ponuja zatočišče predvsem emigrantom in beguncem v 2. dunajskem okrožju. V hotelu vladajo običaji, ki Alija popolnoma zmedejo in celo razburijo, njegova družina se je Cez noC prisiljena soočiti z navadami in razvadami zahodne civilizacije. Predvsem pa s skušnjavami. Aliju ni treba dolgo čakati in že doživi svojo prvo zahodno erotično izkušnjo. Toda Marian-ne je poročena in njen mož si ne beli glave zaradi ženine nezvestobe. Vrhu vsega tudi Alijeva sestra po hitrem postopku izgubi glavo in preden bi temperamentni brat lahko posredoval, se že začne nova ljubezenska romanca. Kljub vsemu se Ali ne namerava odpovedati svojim orientalskim koreninam, zato se spusti v spopad z novim okoljem, boriti se mora z zoprnimi uradniki, z drugačno miselnostjo, tudi problemi z jezikom niso redki. Njegov vrednostni sistem je ogrožen in z njim tudi njegova identiteta. Toda Ali je vzljubil Dunaj in njega je vzljubila Dunajčanka. To pa pomeni - tako je prepričan Ali - da ga mora omožiti. Je Ali Mohamed principielen ali trmast? ■ MUSIČ TELEVISION 09.00 Video; 12.00 Soul On MTV; 13.00 Greotest Hite; 14.00 Popoldanski Mix; 16.30 Coca Cola Report; 17.30 Dtal MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greotest Hite; 21.00 Real VVortd 2;. 22.30 Beavis & Butthead; 01.30 The End? SKVONi 11.00 Koncentracija; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.0D St. Elsevvhere; 15.00 tace 2; 16.00 The Oprah Winfrey Show; 16.50 DJ Kat Show; 18,00 Star Trek; 19.00 Svet iger; 19.30 Blockbuster; 20.00 E Street; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 Dangerous Game; 23.00 Star Trek PRO 7 05.00 Ponovitve; 11.30 MoSko gospodinjstvo; 12.00 Agentka s srcem, senja; 13.00 Chariiejevi angelčki, serija; 15.00 Colbyjevi; 16.00 Hišica v preriji; 17.00 Risanke; 18.25 Rock' n' roli očka; 18.55 Roseanne; 20.00 Poročila; 20.15 Brisco Country; 21.10 Renegade - dvakrat dva milijona, serija; 23.00 Masterblaster; 00.25 Poročila PREMIERE 14.00 Džungelska vročica; 14.50 Brez Srca za otroke?, vnuki ameriških sanj; 16.20 Smrtna igar, am.trSer, 1992; 18,10 Brez izhoda, am. akcijski triler; 19.40 Premiere; 20.15 Zlobna kri, ameriški triler, 1993; 21.45 Mode In America, ameriška komedija, 1993 SATI 07.30 Po’novitve serij; 12.00 Loving - ljubezenske poti; 12.30 Pod kalifornijskim soncem; 13.30 Fal-con Crest; 14.30 Tarzan; 15.00 Vesoljska ladja Enterprise; 16.00 MacGyver; 17.00 Tvegaj!; 17.30 Regionalna poročila: 18.00 Pojdi na vse; 19.00 Poročila; 19.15Sport; 19.30 Kolo sreče; 20.15 K6-nig, nem. serija; 21.15 Hunter; 23.00 Zelene baretke, ameriški vojni im, 1967 EUROSPORT 08.30 Raily; 09.00 Euroski; 10.00 Umetnostno drsanje; 12.00 Rally; 12.30 Nogomet; 14.30 Evrote-nis; 15.30 Euroski; 16.30 Konjeništvo; 17.30 Nogomet; 19,30 Športna poročila; 20.00 Boks; 21.30 Rally; 22.00 Motaji; 23.00 Karting; 00.00 Jahanje; 01.00 športna poročila RTL 09.05 Ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je napisala, ameriška serija; 17.00 Jeopardy; 17.30 Med nami; 18.00 Bogati in slavni; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Laurina senca, am. triler; 22.10 Štern TV, magazin; 23.15 Gottechalk-Late Night Show; 00.00 Poročila; 00.30 Nočni program RTL 2 06.00 -17.30 Ponovitve; 17.30 Zorro, serija; 18.00 Umik; 18.30 Nasmehnite se, prosim; 19.00 Poročila; 19.05 21, Jump Street, 3.del; 20.00 Poročila; 20.15 Jamaiško zlato, cm. pust. film, 1971; 21.50 VVrestling; 23.00 In vendar je prišla, am. - avstal-ska kriminalka SKY MOVIES 15.00 Staylng Aliver; 17.00 Give My regards To Broad Street; 19.00 Out ON A Umb; 21.00 1492: Conguest Of Paradise; 23,35 Body Of evidence, am, triler 1993 MOVIE CHANNEL 13.10 Strictty Balroom; 15.00 The Pdar Bear King; 17.00 Arbund The Worid In 80 Days; 19.00 Free-ze Frame; 21.00 Strictty Balroom; 22.35 Barbari-ans At The Gote FILMNET * 16.05 K-TV; 18.00 Year Oflhe Comet; 19.50 Pregled programa; 20.00 AH American Murder; 21.30 E'News SUPER CHANNEL 14.00 Kolo denarja; 17.30 Poročilo Financial Times: 18.00 Danes, novice; 19.00 Poročila; 19.30 Golf; 20.30 Dateline, magazin; 21.30 Inside Editi-on; 22.00 Poročila; 22.30 The Tonight Show; 23.30 Res osebno, talk show CNN 06.00 - 23.00 VVorld News; 07.30 MoneyUne; 11.30 VVorld Report; 12.30 Business Report; 13.30 Business Day; 14,30 Business Moming; 15.00 Larry King Uve; 17.30 Business Asia; 20.00 Worid Business Today; 21.00 International Hour; 23.00 International Hour; 00.45 VVortd Sport "\ Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz glasbenih šol; 21.05 Zborovska glasba po želji; 21,40 Minute za...; 22.30 Informativna oddaja v tujih' jezikih; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne novice; 8.50 Prireditve; 10.00 Kje vas čevelj žuli; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12,10 Avtomobilske minute; 13.00 Do 13-lh; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila; 17.50 Sport; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Vi izbirate, jaz izberem; 22.20-23.00 Heavy metal. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb. revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Življenje kot izziv; 17.00 Koncerti; 21.30 Madrigali; 22.05 Okrogla miza; 23,00 Glas. tradicija 20. stoletja; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, napovednik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Na rešetu; 9.00 Informacije, prireditve; 9.45 Na rešetu - odgovori; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Tolar ni vse; 17.30 primorski dnevnik; 18.00 a-o-a glasbena oddaja; 19.30 Športni program Modrega vala RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallettl; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna srečanja; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bejo; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val; 18.00 Mix magazine; \18.45 Nattivita;20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 9.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9,30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Radosti življenja; 1.00 Satelit. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.20 Telefoni na temo; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Moda; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Moda;15.30 Dogodki in odmevi; 16,20 Kviz; 17.00 Gremo v primadono; 19.30 do 24.00 Večerni pr. - Parnas. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 Šport in glasba; 21.00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.15 Glasba; 23.15 Nočni pr. Radio študent 11.00 Jubilejni 101. Avto-drom; 14.00 OF (24 ur-info); 15.00 Recenzije & Napovedi + Fotopanika; 17.00 Rock Indok; 19.00 TB: Black Crovves; 20.00 Kozmiki, Night Time, Blues, Pantonalni kabaret; 24.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00 14.00. 17.00.19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.10 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, r. M. Sosič); 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Revija ZCPZ: ŽPZ Igo Gruden; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Pot-puri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10: Mi In glasba: 85 let Glasbene matice; 18.00 Literarne podobe: Literarne kritiške skice in osnutki; 18.30 Made in ltaly; 19.20 Napovednik, Radio Opčine 11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZPI-ANPI; 21.15 Samo za vas; 22.00 Ostali Trst - L' altra Trieste, Radio Koroška 18.10-19.00 Društva se predstavljajo; 21.05-22.00 Kako poslušati glasbo. y ■ 'X''- V' | SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V Četrtek, 12. januarja, ob 20. uri: INSTITUT EGON MARCH: CUKRARNA (LD). V petek, 13. januarja, ob 20. uri: Slavvomir Mrožek -NA ODPRTEM MORJU. Gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje (SD). SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V Četrtek, 12. januarja, ob 19.30: UGANKA KORAJŽE, za abonma dijaški 5 večerni in izven. Predstava bo še v soboto, 14. januarja, ob isti uri, za izven. V petek, 13. januarja, ob 19.30: D. Zajc - GRMACE, za izven. MALA DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 11. januarja, ob 20. uri: W. AUen - ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven. V četrtek, 12. januarja, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LAJA? za izven. V petek, 13. januarja, ob 20. uri: G. Tabori -VVEISMAN IN RDEČE LICE, za izven. V soboto, 14. januarja, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI. OPERA, tel: 061/331-950 Danes, 11. januarja, ob 19. uri: L. Minkus - DON KI-HOT, za izven. V Četrtek, 12. januarja, ob 19. uri: E. kVolf-Ferrari -ŠTIRJE GROBIJANI, za red Četrtek H. V petek, 13. januarja, ob 15. uri: P. I. Čajkovski -HRESTAČ. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 11. januarja, ob 19.30: E. Flisar - STRIC IZ AMERIKE, za abonma E. Predstava bo še v Četrtek, 12. januarja, ob isti uri, za izven in v soboto, 14. januarja, ob isti uri, za abonma vikend. V petek, 13. januarja, ob 20. uri: E. Car - POREDU-SOV JANOS, za izven. V soboto. 14. januarja, ob 11. uri: S. Makarovič -SHOW STRAHOV, za izven in konto. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860 V petek, 13. januarja, ob 19.30: A. Hieng - ZAKLADI GOSPE BERTE, za abonma red A in izven. V soboto, 14. januarja, ob 19.30: J. JurCiC-A. Inkret -ZGODBA O DESETEM BRATU, za abonma red sobotni in izven. V nedeljo, 15. januarja, ob 16. uri: D. Muck - KDO JE UBIL ZMAJA, za izven. LGL, tel.: 314-789 KULTURNICA, Zidovska steza 1 V petek, 13. januarja, ob 18. in 19. uri: A. Goljevšček - GORNASTENISEDIMUHA, premiera, za izven. VELIKI ODER V četrtek, 12. januarja, ob 17. uri: M. Loboda - PE-PELKA, za izven. V soboto, 14. januarja, ob 11. uri: N. Simončič - VELIKI KIKIRIKI, za izven. Ob 17. uri: Fulvio Tomizza - TUDI BOLHE KAŠLJAJO, za izven. CEUE SLG, tel.: 063/25-332 V soboto, 14. januarja, ob 10. uri: A. VVendt - TIČEV JAKA. za abonma mravljica in izven. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 Danes, 11. januarja, ob 19.30: J. Mortimer/B. Cooke -KADAR MAČKE NI DOMA, za abonma rdeči in izven. Predstava bo še v petek, 13. januarja, ob isti uri, za abonma petek 2 in izven in v soboto, 14. januarja, ob isti un, za abonma sobota 2 in izven. JESENICE GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA, tel.: 064/81-260 Do sobote, 14. januarja, ob 20. uri: Sean Ocaseya -TAPRSPARANJUR MARIBOR DRAMA, tel.: 062/221-206 V petek, 13. januarja, na malem odru ob 21. uri: KABARET XX. STOLETJA - CABARET UNPLUGGED (SKAKAFO ODSTEKANO), za abonente in izven. OPERA, tel.: 062/221-206 V Četrtek, 12. januarja, ob 19.30: Stein-Bock-Hamick - GOSLAČ NA STREHI, za red TAM in izven. V soboto, 14. januarja, ob 19.30: L. MinJors - DON KIHOT, za red opera in izven. Predstava bo še v nedeljo, 15. januarja, ob 16. uri, za red upokojenci, nedelja in izven. V sredo, 18. januarja, ob 19.30: G. Verdi - RIGOLET-TO, za red zeleni in izven. LGL, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 15. januarja, ob 10., 11.30 in 15. uri: Svetlana Makarovič - SAPRAMISKA, za izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V petek, 13. januarja, ob 20. uri: Aldo Nicolaj - NI BILA PETA, BILA JE DEVETA, za izven. V soboto, 14. januarja, ob 10., 11.30 in 16. uri: M. Loboda - PEPELKA, za abonma velikega polžka in izven. ZAGORJE KC DELAVSKI DOM, tel: 0601/ 64-171 V Četrtek, 12. januarja, ob 19.30: Slavvomir Mrožek -NA ODPRTEM MORJU. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Jutri, 12. t. m., ob 20.30 (red D in E) gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega z delom Marca Camolettija »Pridi gola na večerjo«. Ponovitve: v petek, 13. t. m., ob 20.30 (red A in F), v soboto, 14. t. m., ob 20.30 (red B) in v nedeljo, 15. t. m., ob 16. uri (red C). Gledališče Rossetti V petek, 13. t. m., ob 20.30 bo na sporedu predstava P. Handke »L’ora in cui non sape-vamo niente 1’uno dell’altro«.V abonmaju -predstava 2. Vstopnice pri blagajni gledališča 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. V gledališču je na ogled razstava »40 stagio-ni in mostra». Urnik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 11. t.m., ob 20.30 ponovitev dela »Come le foglie« G. Giacose v izvedbi S. Fantonija in Carole Stagnaro s sodelovanjem skupine »La Contemporenea 83« iz Rima. Režija Cristina Pezzoli. Ponovitev predstave jutri. 12. t. m., ob 20.30. Danes, 11. t.m., ob 18.00 - Srečanje z glavnimi interpreti - Giacosa ed il teatro borghese -Sodelovali bodo prof. Marzia Pieri in igralci. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 23. in v torek, 24. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine APAS s Pirandellovim delom »Fu Mattia Pascal«. VIDEM Teatro Contatto Od 12. do 15. t. m. bo na sporedu predstava Edoarda Sanguinetija »Storie naturali« (Naravne zgodbe). KOROŠKA CELOVEC Modestov dom: v četrtek, 13. t.m., ob 19.30 Premiera lutkovne igre »Jajce BEUAK Studijski oder Beljak (KellertheaterJ: danes, 11. t.m., ob 20. uri »Lift« (Rupert Henning). ŠENTJAKOB V petek, 13. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu »Maturantski ples«. ŠENTJANŽ V ROŽU Stara šola: v soboto, 14. t.m., ob 19.30 - Novoletni koncert s slovenskim oktetom. RADIŠE Kulturni dom: v soboto, 14. t.m., ob 20.00 -19. Radiški ples - Igra ansambel Gašperji. GLOBASNICA Pri Soštarju: V soboto, 14. t.m., ob 20.00 -Podjunski ples - Igra ansambel Zasavci. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V ponedeljek, 16. januarja, ob 18. uri: predstavitev nove kasete pesmic z glasbene strani revije Ciciban. FILM Do 13. januarja, ob 20. uri: kubanski film JAGODE IN ČOKOLADA (KD). VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 V petek, 13. januarja, ob 19. uri: literarni večer. CEUE OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE, tel.: 063/26-731 V ponedeljek, 16. januarja, ob 16. uri: predavanje z naslovom PRIMOŽ TRUBAR IN PROTESTANTJE NA CELJSKEM. KOČEVJE MUZEJ KOČEVJE, Prešernova 11 V petek, 13. januarja, ob 18. uri: predavanje z diapozitivi LIKOVNI IN URBANISTIČNI POUDARKI KOČEVJA IN KOČEVSKE. PORTOROŽ AVDITORIJ, tel.: 066/747-230 IV. SLOVENSKI FILMSKI MARATON V petek, 13. januarja ob 10.30: promocija novega digitalnega sistema DIGILINE; ob 12. uri: VAŠKI UČITELJ; ob 14. uri: PORTRET LOJZETA ROZMANA; ob 15.10: MRKI KONDOR; ob 16.30: NA POTI NAZAJ; ob 18.30: MIRA (premiera); ob 20. uri: slovesna otvoritev IV. SLOVENSKEGA MARATONA; ob 20.30 uri: TANTADRUJ (premiera). SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA, tel.: 067/73-355 Danes, 11. januarja, ob 20. uri: ameriški film RESNIČNE LAZI. VELENJE KNJIŽNICA VELENJE V četrtek, 12. januarja, ob 19. uri: predavanje Aleksandra Videčnika - DOMAČE ZDRAVILSTVO V GORNJI SAVINSKI DOLINI. Handkov Čas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem od petka v tržaškem gledališču Rossetti, konec meseca pa še v Kulturnem domu Prvič sta Slovensko stalno gledališče in Stalno gledališče FJK scensko igro Petra Handkeja predstavili na odprtem v lanskem juliju na čedaj-skem Mittelfestu - na sliki prizor iz te postavitve - sedaj pa prihaja delo v okviru abonmajev obeh teatrov v dvorano. Italijanska verzija, gre samo za glas pripovedovalca, bo na sporedu od petka dalje, slovenska pa od 28. januarja. SIOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava OPERA PRIMA - 22 MEDNARODNIH UMETNIKOV: SEDAJ IN TEDAJ je na ogled do 30. januarja. V dvorani E3 je do 13. januarja na ogled razstava izdelkov učenk in učencev osnovnih šol in dijakinj in dijakov srednjih šol DRUŽINA V SLIKI IN BESEDI. Danes, 11. januarja, bo ob ob 20. uri otvoritev razstave arJiitekta IVANA VURNIKA. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V spodnjih prostorih Modeme galerije je do 29. januarja na ogled retrospektivna razstava FRANA KRAŠOVCA. V zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA. MESTNA GALERIJA, Mestni tre 5 Razstava slik DUŠANA KIRBIŠA je na ogled do 15. januarja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik SANDRA PEČENKA je na ogled do 27. januarja. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava slik BOJANA GORENCA je na ogled do 25. januarja. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava slik članov Makedonskega kulturnega društva Makedonija je na ogled do 26. januarja. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava kipov TONETA DEMŠARJA je na ogled do 23. januarja. GALERIJA LEK, Verovškova 57 Razstava slik MAGDE in EMILA MARINŠKA je na ogled do 20. januarja. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska c. 22 Razstava plastike in akvarelov SONJE RAUTER ZELENKO in KARLA ZELENKA je na ogled do 16. januarja. GALERIJA SMELT, Dunajska 160 Razstava slik ZVESTA APOLLONIA. GALERIJA SKUC, Stari tre 21 V četrtek, 12. januarja, bo ob 20. uri otvoritev instalacije SAMO. Razstava bo na ogled do 3. februarja. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 V četrtek, 12. januarja, bo ob 16. uri organizirano javno vodstvo po retrospektivni razstavi grafik ADRIANE MARAŽ. KD Španski borci, Zaloška ei V četrtek, 12. januarja, ob 18. uri: razstava grafik SPRI,K UDOVIČ. Razstava bo na ogled do 31. januarja. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava skulptur kiparja VIKTORJA PLESTENJAKA je na ogled do 31. januarja. GALERIJA SOU Razstava slik BOJANA BITEŽNIKA je na ogled do 27. januarja. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška c. 23 Razstava SLOVENSKI OLIMPIZEM bo na ogled do konca februarja 1995. KIC KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Razstava GRADEC - SLIKE MESTA je na ogled do 28. januarja. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Razstava TROFEJE IZ NAMIBIJE je na ogled do 13. februarja. CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE Pregledna razstava JAKOBA SAVINSKA je na ogled do 20. januarja. NOVA GOBICA GORIŠKI MUZEJ Retrospektivna razstave grafik in risb PAVLA MEDVEŠČKA je na ogled do 23. februarja. PIRAN MESTNA GALERIJA PIRAN, Tartinijev trg 3 Razstava grafik MARINA MARINIJA je na ogled do 20. januarja. ROGAŠKA SLATINA RAZSTAVNI SALON ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA Razstava slik ALENKE KHAM-PICMAN je na ogled do 13. januarja. ZAGORJE KC DELAVSKI DOM V petek, 13. januarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik VESNE OBID. Razstava bo na ogled do 2. februarja. FURLAN IJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (Ul. Monte 5): v četrtek, 19. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave »La Terra Santa e la sua immagine nella cartografia antica«. Palača Costanzi: do 15. t. m. bo na ogled razstava »Trst v 50.letih - skozi kroniko in vsakdanjost«. Urnik 10-13, 16-19. Galerija Rettori Tribbio: Do 20. t.m. je na ogled razstava slikarke Silve Fonda. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Art Light Hall: do 25. t. m. bo na ogled antološka razstava Nina Perizzija. Art Gallery: od 11. do 31. t.m. je na ogled razstava »Miniquadro 1995«. Rižarna: do 15. t. m. bo na ogled fotografska razstava »Dan v varšavskem getu«. Gledališče Miela: do 20. t. m. je na ogled razstava »Regiusto« - Andrea Petrone, v organizaciji Skupine 78. GRADIŠČE: V galeriji L. Spazzapan je odprta razstava del Avgusta Černigoja. KOROŠKA CELOVEC Hiša umetnikov: do 21. t. m. je na ogled razstava »Siisse Dauer Siid«, 80-letnica Hiše umetnikov. Koroška deželna galerija: do 29. t. m. je na ogled razstava del Jo-sefa in Ludvviga Will-roiderja. Galerija Carinthia: do 15. t. m. je na ogled razstava Piera Dorazia. BEUAK Galerija mesta Beljak: do 20. t. m. je na ogled razstava Sabine Hortner. BOROVUE Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov. SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V četrtek, 12. januarja, ob 20. uri: koncert ob izidu plošče ROUND TRIP (SD). V četrtek, 12., in 13. januarja, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, modri abonma I in H (GD). SLOVENSKA FILHARMONIJA V četrtek, 12. januarja, ob 10. uri: koncert ORKESTRA SLOVENSKE POLICIJE. Dirigent: Milivoj Sur-bek, povezovalec: Jože Hu-mer. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Danes, 11. januarja, ob 19.30: koncert učencev glasbene delavnice. K4, Kersnikova 4 V torek, 17. januarja, ob 21.30: koncert skupine EL-LIOTT SHARP CARBON (ZDA). KLUB CHANNEL ZERO NA METELKOVI V četrtek, 19. januarja, ob 22.30: koncert francoske skupine TROMATISM. ILIRSKA BISTRICA MKNŽ V petek, 13. januarja, ob 22. uri: koncert francoske skupine TROMATISM. PIRAN CLUB MAONA V soboto, 14. januarja, ob 21.30: nastop ljubljanske skupine TROUBLE MA-KERS. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V torek, 17. januarja, ob 18. uri: ciganska glasba TAMBURAŠI SUKAR, mladinski abonma (4). FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V petek, 20. t. m., ob 20.30 koncert violinista Vasilija Melnikova in pianista Aljoše Starca. Prihodnji koncert bo 6. februarja - Nastopil bo Ljubljanski godalni kvartet. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 V torek, 17. t. m., ob 20. uri premierska predstava Puccinijeve opere »La Boheme«. Preprodaja vstopnic in rezervacije od danes,10. t. m-pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Avditorij Muzeja Revoltella V četrtek, 12. t. m., ob 18-uri koncert ob 10. obletnici smrti Giulia Viozzija. Nastopila bo sopranistka Veronica Vascotto ob klavirski spremljavi Elisabette Buffu-lini. Na programu operne skladbe Giulia Viozzija. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek,. 16. t.m., ob 20.30 bo nastopil ansambel London Brass. Gledališče Miela V soboto, 14. in v nedeljo-15. t.m., ob 20.30 - VVelcome Blues and Rock’an’Roll - 4-pregled blues in rock glasbe, ki ga organizira Sklad za Studij bolezni na jetrih v sodelovanju z Zadrugo Bonaventura. TRŽIČ Občinsko gledališče V Četrtek, 19. t. m., ob 20.30 nastop ansambla The Hib liard Ensamble. GOSPODARSTVO IN FINANCE Sreda, 11. januarja 1995 MENJALNIŠKI TEČAJI 10. januar 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj zal ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni _^_banka Ljubljana 81,00 81,80 11,40 11,62 7,61 7,92 __A_banka Koper 80,20 81,75 11,28 11,62 7,54 7,85 _A banka Nova Gorica 80,75 81,75 11,30 11,63 7,60 7,86 -lEILka Celje d.d., t: 063/431-459 81,00 81,80 11,40 11,70 7,30 7,80 Jtonka Noricum* d.d., f: 133-40-55 80,70 81,70 11,40 11,70 7,60 8,00 j£nka Vipa NG, t: 065/ 28-511 80,75 81,68 11,18 11,62 7,60 7,75 JH!!? Ljubljana, t: 18-51-318 81,20 81,60 11,30 11,50 7,50 7,90 Come 2 us* JiLC«// l&-92^35, od8-15, sob od9-12 81,20 81,55 11,48 11,58 7,70 7,85 _£[editanstalt d. d. 81,00 81,80 11,40 11,70 7,60 8,00 Jjos Ljubljana*, t: 13-17-197 81,20 81,40 11,50 11,60 7,60 7,80 -Nda, od 7-19, sob od 7-14 81,32 81,37 11,54 11,56 7,70 7,75 Jiltika Ljubljana, t: 12-51-095 81,32 81,34 11,54 11,55 7,74 7,76 Kompas Hertz Celje* J&063/26-515, od 7-19, sob od 7-15 81,05 81,55 11,48 11,57 7,63 7,79 kompas Hertz Velenje !?!L063/ 855-552, od 7-15, sob od 7-13 81,05 81,55 11,48 11,57 7,63 7,79 kompas Hertz Idrija* _Jek_065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 81,10 81,60 11,48 11,57 7,63 7,79 Kompas Hertz Tolmin* 1^065/81-707, od7-15, sobod7-15 81,10 81,60 11,48 11,57 7,63 7,79 kompas Hertz Bled* **064/741-519, od8-12, 17-19, sob od 7-16 81,10 81,60 11,48 11,57 7,63 7,79 kompas Hertz Nova Gorica* Jek 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19 81,10 81,60 11,48 11,57 7,63 7,79 kompas Hertz Maribor* JJl 062/ 225252, od 7-19, sob od 7-13 81,10 81,60 11,48 11,57 7,63 7,79 J^ova kreditna banka Maribor d.d.* 80,00 81,80 11,35 11,68 7,55 7,95 _Lemo Šempeter*,t: 065/ 32-250 80,75 81,60 11,33 11,58 7,55 7,72 Jjudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 81,10 81,75 11,49 11,70 7,65 7,95 J^oStna banka Slovenije* 79,50 81,50 10,90 11,53 7,22 7,74 J^Jblikum Ljubljana, t: 312-570 81,33 81,36 11,54 11,57 7,72 7,78 „Publikum Piran, t: 066/ 73-269 81,10 81,35 11,43 11,55 7,65 7,70 „Publikum Celje, t: 063/ 441-405 81,00 81,55 11,49 11,57 7,40 7,85 JHjblikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,40 81,59 11,58 11,60 7,35 7,89 J^Jblikum Šentilj, t: 062/ 651-355 81,08 81,75 11,35 11,75 7,35 7,85 _£ubllkum Tolmin, t: 065/ 82-180 81,12 81,44 11,47 11,55 7,65 7,69 „Publikum NM, t: 068/ 322-490 81,20 81,70 11,45 11,58 7,60 7,90 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 80,80 81,60 11,48 11,58 7,40 7,80 _£ublikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 81,00 81,55 11,47 11,57 7,30 7,85 „Publikum Kamnik, t: 061/832-914 81,25 81,70 11,49 11,60 7,65 7,88 J^ublikum Trebnje, t: 068/ 45-670 - - - - - - Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 81,25 81,75 11,46 11,60 7,70 7,87 Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,60 81,48 11,35 11,60 7,50 7,85 JSKB d.d.,*** 80,80 81,80 10,90 11,65 7,52 7,90 SHP Kranj, t: 064/331-741 81,10 81,50 11,50 11,58 7,70 7,75 SZKB d.d. Ljubljana 81,22 81,72 11,42 11,62 7,63 7,95 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 80,90 81,90 11,35 11,62 7,65 7,92 Jpimo Ljubljana, t: 212-073 81,28 81,38 11,54 11,56 7,72 7,77 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: ‘ ‘ Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"" Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Dom jo: tel. +39/40/831131 10. JANUAR 1995 v LIRAH __valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1595,00 1645,00 nemška marka 1040,00 1065,00 francoski frank 300,40 310,00 holandski gulden 925,00 955,00 belgijski frank 50,40 52,00 funt šterling 2495,00 2573,00 itski šterling 2470,00 2545,00 danska krona 263,50 272,00 grška drahma 6,50 6,90 kanadski dolar 1134,00 1170,00 japonski jen 15,90 16,45 Švicarski frank 1240,00 1276,00 avstrijski šiling 147,50 152,25 norveška krona 237,00 244:50 Švedska krona 213,50 220,50 Portugalski escudo 9,90 10,35 Španska pezeta 12,00 12,40 avstralski dolar 1220,00 1260,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 12,60 13,20 „ hrvaški dinar-kuna 255,00 272,00 KMEČKA BANKA - GORICA -JOJANUAR 1995 v LIRAH „valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1598,00 1643,00 nemška marka 1045,00 1065,00 francoski frank 301,00 310,00 holandski gulden 927,00 945,00 belgijski frank 50,50 51,70 funt šterling 2497,00 2567,00 itski šterling 2471,00 2556,00 danska krona 264,00 272,00 • grška drahma 6,70 7,20 kanadski dolar 1135,00 1170,00 Švicarski frank 1247,00 1274,00 avstrijski šiling 147,70 151,70 slovenski tolar 12,80 13,30 — 10, JANUAR 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,70 9,30 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,70 9,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,35 9,30 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,70 9,40 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,90 9,40 Italija Kmečka banka Gorica 12,80 13,30 Italija Tržaška kreditna banka 12,60 13,20 10. JANUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.537 „francoski frank - 28.927 nizozemski gulden 89.193 belgijski frank 4.854 španska peseta 1.147 danska krona 25.379 kanadski dolar 1.091 japonski jen 1.531 švicarski frank 119.360 avstrijski šiling 14.211 italijanska lira 0.946 švedska krona 20.525 ABANKA D.D. LJUBLJANA TEČAJI ZA PRODAJO DEVIZ NA DAN 11.1.1995 1. RedniteCajzaDEM 82.05 2. TeCaj za teminsko-valutne pogodbe za DEM 81.21 Kpo^pogojih iz ponudbe Abanke z dne 4.1.1995 menjalnica hida »»i/ i-ssi-sm BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 006 z dne 10. 1. 1995-Tečaji veljajo od 11. 1. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 95,6998 95,9878 96,2758 Avstrija 040 šiling 100 1158,6223 1162,1086 1165,5949 Belgija 056 frank 100 395,7872 396,9781 398,1690 Kanada 124 dolar 1 88,9981 89,2659 89,5337 Danska 208 krona 100 2069,1490 2075,3751 2081,6012 Finska 246 marka 100 2625,2648 2633,1643 2641,0638 Francija 250 frank 100 2358,4173 2365,5138 2372,6103 Nemčija 280 marka 100 8152,9964 8177,5290 8202,0616 Grčija 300 grd 100 52,6224 52,7803 Irska 372 funt 1 — 194,3799 194,9630 Italija 380 lira 100 7,7152 7,7384 7,7616 Rep. Hrvaška 385 hrv. kuna 100 — 2200,0000 Japonska 392 jen 100 124,8876 125,2634 125,6392 Nizozemska 528 gulden 100 7271,9020 7293,7834 7315,6648 Norveška 578 krona 100 1862,6336 1868,2383 1873,8430 Portugalska 620 escudo 100 78,9210 79,1585 79,3960 švedska 752 krona 100 1673,4025 1678,4378 1683,4731 Švica 756 frank 100 9731,4165 9760,6986 9789,9807 Velika Britanija 826 funt šterling 1 195,7697 196,3588 196,9479 ZDA 840 dolar 1 125,3441 125,7213 126,0985 Evropska unija 955 ECU 1 154,3770 154,8415 155,3060 Španija 995 peseta 100 93,5312 93,8126 94,0940 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov _________ Banke Slovenije na dan \ 1. januarja 1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 23. 1. 1995: 1,500,000 792,938 803.999 1,596,937 12 105.7251% 107.1998% 106.4625% 150,000 79,294 80,400 159,694 dna tečajnica Ljubljanske bone dnostnih papirjev, d.d. Ljubljana 4 Datum: 10. 1. 1995 —i ? Ura vre št.: LJUBLJANSKA Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon št.dat(3) enotni .tečaj % sprem datum povpraš ponudba Max. Min. 1000S1T $T?rmr n/iTinn LEKC 796 (4.5.93) 11.100 5,71 10.1. 12.300 11.100 11.100 m m 1.1)00 (6.6.94) 15.900 ,12 10.1. 15.900 15.900 1.113 SAL - 500 (7)(29.8.94) 20.981 2,08 10.1. 17.100 21,100 20,700 14.058 SKBR 458 (16.5.94.) 37,590 1,05 10.1. '38.000 37.300 22.930 .iJrms KOI 8,0 4.(31.12.94) 101,3 9.1. K02 9,5 8ll.10.94) 106,2 ,03- 10.1. 106,2 106,1 53.427 K08 5,0 3.(3111,94) 95,0 30.12, RSLl 7,0 3.(15.7.94) 100,4 9.1. 100,5 BUD 8,0 4.(31.12.94) . 99,0 9.1. RSL2D 9,5 8.(1.10.94) 104,0 28.12. SKB! 10,0 4.(1.11.94) 98,2 9.1. BTBR UJidjU 12.964 9.1. 13.000 1—1 DAD 10,000 (1.6.94.) 172.364 1,57 10.1. 150.000 173.000 171.000 3.792 FMD (8) ,21.700 9,2. SPGR 16.700 30.11. HMER 19.800 30.12, MKZ 218 (30.3.93.) 9.465 9.1. m 4.000 (8)(10.6.94.) 5.500 1,11 10.1. 5,900 5.500 5.500 ' 303 iCTR (5) 772,5 9.1. 830,0 2QE HJiTSIf KBTR 4000 (23.5.94) 43.081 9.1. 38.500 45.000 PENP 50.00 2,61- 10.1. 50.000 50.000 500 RGSP (6) 2.982 2,94- 101. 3,300 2.900 326 UBKP 16.510Z 6.1. V1PP 40.960 30.12. 2QE tjfiror LEK2 12,0 4.(1.11.94) 96,8 6.1. 3ZG 11,0 4.(U95) 83,0 1,19- 10.1. 83,0 83,0 228 PCE 12,0 6.(1.12.94) 102,9 30.12. PLj 12,0 7.(1.1.951 103,9 6.1. PGO 10,0 l.(1.6.94) 98,8 9.1. RSGS1 10,0 4.(1.6.94) 98,5 30,12. ■ nm GEAl 120,0 6.000 GRDO 119 (8.3.94.) HBRO 3.500 5.1. 3.400 3.990 INTR 3.420 ,25 10.1. 3.300 3.420 3.420 3.420 6.122 SDR0 18,400 6.1. RGSR 979,8 6.1. 800,0 965,0 TRunf saaid E&na [IJH HBP0 3.850 9.1. 3,700 3.850 KBP1 KBPP UBKC 990,0 25,900 BOH timi GORO (15.7.94) 98,1 9.1. 95,0 LOK (1.10.94) 75,0 MLjO (1.4.94) 96,7 5.1. 90,0 99,0 JSMO (1.10.94) 3LS0 81.9.94) 83.9A 2,44 10.1. 80,5 85,0 83,9 83,9 124 3NM (1.8.94) 80,5 95,0 3P0 (1.9.94) 81,5 9.1. 81,0 85,0 UBKK (15.10.94) VPIO (1.10.94) 99.5 6.1. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 11 januarja 1995 od'00.00 ure dalje ZA Dl •VIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar (vinil. Pri kan iu deviz oz. c 100 100 100 100 1 1 ikretnih f )oseben 1170,4180 2382,4277 8236,0000 7,7937 197,7628 126,6203 >oslih Je možno odst doaovor. 1171,8391 2385,3204 8246,0000 7,8032 198,0030 126,7740 'opanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 81,85 82,07 panje. 82,10 82,27 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 11. januarja 1995 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečcj za USD, A1S, UT in CHF so dole no vejavni tečajnici Banke Stavenije, pri dri pdvečdno oziroma zmanjšano za Ojž&odr in prodajo deviz do ECU = 30.000 na dan. sporazumu. ■ Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezu objavljenem tečaju in v skladu s tekstom, Id DEM DEM DEM DEM DEM Ceni na pod gih valutah otne točke. Ai večjih priliv emo kupove dopolnjuje p< 81,85 82,05 81,90 81,90 81,87 logi srednjih teče xi je razmerje B 'ecaji veljajo za h in nakupih se )ti in prodajati ogoje nakupa a 82,15 82,10 82,20 82,20 82,17 ijevpotrenut-anke Stavenije odkup prilivov tečaj določi v ujo valuto po prodaje. 10. JANUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1623,960 — ECU — 2001,530 — nemška marka — 1057,060 — francoski frank — 305,660 — funt šterling — 2537,110 ■ — holandski gulden — 942,740 — belgijski frank — 51,310 — španska pezeta — 12,127 — danska krona — 268,110 — irski funt — 2513,080 — grška drahma — 6,803 — portugalski escudo — 10,233 — . kanadski doldr — 1152,640 — japonski jen — 16,199 — Švicarski frank 1263,290 avstrijski Šiling — 150,210 — non/eška krona — 241,370 — švedska krona — 216,780 — finska marka — 340,380 — avstralski dolar — 1241,030 — BS2 99,2 14.11 BS1 99,5 3.11 BS3 98,7 7.10. BNB2 88M 90,1 92,2 B8MA B8MB B8V B8VA B8VJ 106,9 30.12 SEGMENT KRATKOROČNIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV SBI 22.500 5.300 76,44- 30.12 10.1 18.000 25.000 4.850 5.700 5.900 5.000 239 10.1.95 prejšnji d T d% 1.3/1 ,uy i .db^.oa ti,2U U,bU Vse pravice pridržane .Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 1 »odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 3»odstotna omejitev - trgovanje je zadržana Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKB1, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) ■ obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo lenega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, Id je zapadel 1.3.93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4M delnica kotira brez kupona za 193; (6) - od 265.94 delnica kotira brez kupona za 193 in 92; (7)-izpladlo akontacije dividende za L»t; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - naj-vi^ tečaj določen^ vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj dokrCen^a vrednostn^a papirja 10. JANUAR 1995 v ŠILI NGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 10,7500 11,2500 kanadski dolar 7,6500 8,0500 funt šterling 16,7000 17,5000 Švicarski frank 821,0000 853,0000 belgijski frank 33,4500 34,7500 francoski frank 200,0000 208,0000 holandski gulden 615,0000 639,0000 nemška marka 690,3000 716,3000 italijanska lira 0,6575 0,6915 danska krona 174,0000 182,0000 norveška krona 157,0000 164,0000 švedska krona 141,7000 148,3000 finska marka 223,0000 233,0000 portugalski escudo 6,7300 7,0700 Španska peseta 8,0800 8,5200 japonski jen 10,5500 .11,0500 slovenski tolar - . hrvaška kuna - - 1 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. HOKEJ NA KOTALKAH Na startu C lige poraz Poleta proti Sandrigu Openska ekipa zelo dobro igralo v prvem polčasu Polet - Sandrigo 2:6 (1:0) STRELCA ZA POLET: MarteUard in De Angelini. POLET: Rados, Biasizzo, Samo Kokorovec, Mitja Kokorovec, Russo, Martellani, Marinuzzi, Roselli, Zotti, trener Fonda. Poletovi hokejisti, ki so nastopili brez obolelega Mojmirja Kokorovca, so startab v prvenstvu C bge s porazom. Igrah pa so proti enemu izmed favoritov za visoka mesta v tej ligi. Tekma se je za poletovce začela dokaj ugodno, saj so imeti ves prvi polčas vajeti igre trdno v rokah in so tudi zasluzeno povedli z zadetkom, ki ga je dosegel Paolo Martellani. V drugem polčasu pa so gostje takoj izenačiti in kmalu nato povedli celo s 3:1. Poletovcem je uspelo zmanjšati izid na 2:3 z Massimo De Angelinijem.V zadnjih petih minutah pa je Sandrigo dosegel še tri zadetke in s tem tudi zanesljivo zmagal. S prvim nastopom Poletovih hokejistov v tej ligi smo lahko samo delno zadovoljni. Na prvem srečanju je bilo namreč opaziti, da moštvo še ni v formi. Sicer pa je prvenstvo še zelo dolgo in priložnosti za osvojanje točk bo gotovo še veliko. 2e v soboto pa čaka poletovce spet zelo težka naloga. Igrali bodo doma (na igrišču Ferroviaria ob 21.00) proti ekipi Breganze, ki je že nastopala v Al ligi. KOŠARKA / DEŽELNO PRVENSTVO MLADINCEV Jadranovci brez zastojev Kontovelci tesno izgubili Borovcem podvig ni uspel V prvenstvu dečkov poraz okrnjenih borovcev MLADINCI GORIŠKA SKUPINA Como di Rosazzo - Jadran TKB 58:88 (31:48) JADRAN: Samec 30 (13:15 met za 2, 0:1 met za 3, 4:5 prosti meti), Emili (0:2, 0:1, -), Grbec 3 (0:1, 1:4, -), Klabjan 25 (7:11, 2:2, 5:9), Križman 13 (5:6, 1:4, -), Danieli 4 (2:4, -, -), Koren (0:2, -, -), Gobbo 11 (4:9, 1:1, -), Pro 2 (1:1, 0:2, -), Kafol (0.3, -, -), trener Vatovec. PM 9:14. SON 17. 3T: Klabjan 2, Gobbo 1, Grbec 1, Križman 1. Jadranovci so na tem srečanju začeli nekoliko lagodno, tako da so jim bili gostitelji, ki so bili zelo požrtvovalni in motivirani, stalno za petami. Sredi polčasa pa so Vatovčevi fantje le zaigrali, kot znajo, in so si kaj kmalu priigrali visoko prednost, ki so jo ob polčasu povečali na 17 točk. V drugem polčasu je Jadran igral tudi s košarkarji, ki navadno manj igrajo. Prednost našega moštva pa se ni zmanjšala. Ko so nato stopili na igrišče standardni igralci, se je Jadranova prednost skokovito večala, tako da je ob koncu znašala točno 30 točk. Pri Jadranu sta tokrat bolje od drugih igrala Stefan Samec, ki je v 26 minutah dal 30 točk, imel 16 skokov in 4 blokade, ter Borut Klabjan, ki je imel dobre odstotke pri metu in poleg tega tudi 7 skokov. (Kaf) Kontovel - Staranzano 76:78 (31:36) KONTOVEL: Spadoni NAMIZNI TENIS / KVALFIKACIJE ZA EKIPNO MLADINSKO PRVENSTVO Krašovci vsi naprej, razen naraščajnikov Na državnem prvenstvu pet ženskih in dve moški ekipi - Mladinci prijetno presenetili Peter Santini V nedeljo je bil v zgo-niški telovadnici deželni kvalifikacijski turnir za mladinske kategorije ekipno, veljaven za nastop na mladinskem državnem prvenstvu. Veliki podvig je Krasovim ekipam uspel v celoti z izjemo ekipe naraščajnikov (Gorazd Milič, Bojan Si-moneta), ki se ji je priložnost nesrečno za las izmuznila iz rok. V ženskem sektorju bodo Kras predstavljale naslednje ekipe: najmlajše (Nataša Doglia, Sara Sardo), ki so v finalu premagale Tripcovich s 3:1 in deklice (Barbara Santi- ni, Kristina Stubelj), ki so finalno tekmo proti Tripcovichu dobile z gladkim 3:0. Avtomatično pa so se kvalificirale tudi ekipa deklic (Daša Bresciani, Martina Milič, Jasmin Kralj) in ekipa na-raščajnic (Vanja Milič, Nina Milič) ter ekipa mladink (Katja Milič, bena Rustja), ker se nahajajo na jakostnih nacionalnih lestvicah. Brez konkurence v svoji kategoriji je bila deška postava pri najmlajših (An-drea Sussan, Boštjan Milič, Uroš Fabiani), ki bo, okrepljena s Sussanovo pomočjo, verjetno tudi letos naskakovala zmagovalni oder na državnem finalu. Ekipa Krasovih mladincev (Andrea Radini, Peter Santini) je na kvalifikacijah prijetno presenetila. Favorizirano moštvo Fincantierija je nadigrala, pri čemer je imel precejšnje zasluge Santini, in si s tem zagotovila nastop na državnem finalu. FJK bodo na državnem ekipnem mladinskem prvenstvu zastopale še postave naraščajmo oziroma naraščajnikov Chiadina in ekipa mladink San Gio-vannija. Prvenstvo bo od 8. do 11.6. v Temiju. (J.J.) 19 (2':4), Rizzante 4, Starc 11 (2:2), Stoka 12 (2:5), Černe 9 (1:2), Gerli 4, Skerk, lori 2 (0:1), Umek 15 (3:6), trener Furlan. PM 10:18. SON 25. PON: Umek. 3T: Spadoni 3, Starc 1. Tekma je bila vseskozi izenačena in ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, v končnih minutah pa so bili gostje le prisebnejši, priigrali so si prednost 4-6 točk in tudi izbojevali tesno zmago. Ge bi Kontovelci nastopili v popolni postavi, potem bi lahko tudi zmagali. Predvsem se je poznala odsotnost Velinskega, ki je za Kontovelovo ekipo precej pomemben v boju pod košema. Sicer pa je treba, kljub porazu, vse Kontovelove košarkarje pohvaliti zaradi zvrhane mere požrtvovalnosti in • borbenosti. Od posameznikov pa bi pohvalili Angela Spadonija, ki je bil najboljši strelec naše ekipe, in Jana Umka, ki se uveljavlja tudi v mladinskem prvenstvu. TRŽAŠKA SKUPINA Bor Radenska - Servo-lana 82:95 (45:52) BOR: Valenti n.v., Požar 18 (1:2), Jogan 4, Sancin 2 (2:2), Uršič 8 (2:2), Galeone n.v., Lapelj 6, Rustja 29 (5:11), Del Monaco 2, Cupin 13 (0:2); bener: Sancin. PM: 10:19. PON: Lapelj (40), SON: 18. 3T: Cupin 1, Požar 1. SERVOLANA: Mola, Adamolli 12, Marini 2, Crasti 14 (2:2), Burni 6 (0:2), Bandelj, Ogrisek 18 (4:12), Tamburrini 12, Korb 4 (2:2), Ceper 27 (4:5); trener: Sgur. PM: 12:23. SON: 17. 3T : Adamolli 2, Crasti 2, Ce- Kontovelec D. Četne je dosegel 9 točk (Foto Kroma) per 1. Borovi mladinci so v prvem kolu povratnega dela prvenstva igrali res dobro in nuditi Latte Car-su močan in nepričakovan odpor. Srečanje je bilo vseskozi sila izenačeno, ekipi sta se stalno izmenjavali v vodstvu, ob koncu polčasa pa so naši v obrambi nekoliko popustili in Latte Carso si je tako priigral rahlo prednost. V nadaljevanju so borovci nadaljevali z dobro skupinsko igro v obrambi, v napadu pa je bilo preveč individualnih akcij. Rustji, ki je do 35. min. igral več kot zadovoljivo v napadu, ni šlo več od rok in visoki ter hitri Skedenj-ci so povišali prednost na +15 (78:63). Naši fantje so se z delnim izidom 17:7 nekoliko približali gostom, a na koncu jim je zmanjkalo moči in časten poraz je bil tu. Borovci si za igro zasluzijo pohvalo, le škoda da zaradi neuporabnosti telovadnice na 1. maju trenirajo le enkrat tedensko, kar je za to kategorijo res premalo. (Matija Jogan) DEČKI Bor Ediauto - Adi Rondu 86:97 (44:59) BOR: Kafol 14 (0:4), Zobec, Cossutta 10 (0:2), Smilovich 22 (6:16), Ga-burro 10 (0:2), Opelli, Santi 2, Kermec, Bosari 14, Tolentino 4, Lovriha 10 (0:6); trenerja: Krečič in Giacomini. PM: 6:30, PON: Kafol. SON: 24. Borovci so novo leto začeli s porazom proti ekipi iz Ronk, ki je na sredini lestvice. Krečičevi varovanci, ki so tokrat igrali brez Floridana, Stoklja in Stranja, so srečanje začeli boječe in so po prvih dveh četrtinah imeli že 15 točk zaostanka (44:59). V drugem polčasu so borovci igrali veliko boljje, katastrofalni odstotki pri prostim metih (20 od sto), pa so našim onemogočili, da bi dohiteli nasprotnike. Naši se bodo v prihodnjem kolu spet na domačih tleh spopadli z ekipo Don Bosco A. (Niko Stokelj) Dom Unitecno - Jadran 79:85 (32:43) AMATERSKI NOGOMET / SPODBUDEN OBRAČUN TEKEM PO NOVOLETNEM PREMORU Sovodenjci so prvi del prvenstva končali zanesljivo na prvem mestu Kot novinci v 7. amaterski ligi pa so imeli za cilj zgolj obstanek v ligi Novo leto se je pozitivno pričelo za slovenske enajsterice v amaterskih prvenstvih. V devetih srečanjih so naši predstavniki zbrati kar 11 točk. Nedeljsko kolo je bilo tudi zadnje v prvem delu prvenstva. Vendar vse ekipe nimajo razlogov za veselje. Enega izmed dveh nedeljskih porazov so utrpeli Standrežd (ocena 5), ki so doživeti tretji prvenstveni poraz, in to vedno na domačih tleh. Na lestvici so sedaj četrti skupaj s San-giorgino in Trivignanom in imajo 18 točk. Vodilni Aiello pa ima štiri točke več. V prvi amaterski ligi so Sovodenjci (ocena 8) dosegli tretjo zaporedno zmago in deseto prvenstveno. V skupini C so vse tri slovenske ekipe igrale neodločeno. Križani (ocena 6+) so proti skromnemu Buieseju igrati slabo, zato je končni izid pravilen. Prosečani (ocena 6+) pa so dosegli le en zadetek, čeprav se je srečanje zaključilo 2:2. Nasprotnik jim je namreč olajšal delo in zakrivil avtogol. Neverjetno priložnost pa so zamuditi Ba-zovd (ocena 5), ki so igrali proti sicer močnemu nasprotniku, kateri pa je zadnjih 15 minut zaradi treh izključitev igral samo z osmimi igralci. Vseeno se lahko pri Zarji veselijo. Vodilna Colugna je namreč izgubila in sedaj so Bazovci sami na drugem mestu z eno samo točko zaostanka za furlansko ekipo. V 2. amaterski ligi so Trebend (ocena 8) po enajstih kotih, to je od 16. oktobra lani, ponovno okusiti slast zmage in to kar proti vodilnemu Marianu. Uspeh je še toliko večji, ker so ga dosegli potem, ko so imeti na igrišču igralca manj in je nasprotnik prišel v vodstvo. Krasovd (ocena 7) so z desetim zadetkom Lacalamite dosegli četrto prvenstveno zmago. Drugi nedeljski poraz med slovenskimi enajstericami, pa so doživeti gajevd (ocena 5+), ki imajo sedaj enako število točk kot Kras, 10. Za njima sta še le Primorec z 9 in Fo-gliano s 5 točkami. Do novega uspeha, četrtega in prvega v gosteh, so prišli tudi Doberdobci (ocena 7-8) s tretjim letošnjim zadetkom Sittaja. Breg in Dolina sta tokrat počivala. STATISTIČNI PODATKI Odigrana srečanja: 9; osvojene točke: 11 (4 zmage, 3 remiji in 2 poraza), doseženi zadetki: 9; prejeti zadetki: 6; izključeni; 1. V prihodnjem kolu, prvem povratnega dela, bo zanimivo predvsem na tekmah Reanese - Primorje, Domjo - Primo- rec in Kras - Vilesse. Marko Fajt, letnik 1968, je v letošnji sezoni dosegel že 5 zadetkov in je zato eden izmed najbolj zasluženih za uspešno sezono Sovodenjcev. Kako bi komentiral nedeljsko zmago? Brez dvoma bi lahko zmagati še z večjo razliko, saj smo zgrešili vrsto priložnosti, imeti smo stalno pobudo v rokah, v obrambi pa nam nikoli ni grozila resna nevarnost. Mislim, da smo novo leto začeli na najboljši način. Prvi del prvenstva ste tako zaključiti na vrhu lestvice, kar gotovo presega vaše najbolj rožnate napovedi Kot je za novinca v ligi normalno, smo prvenstvo začeli z namenom, da se rešimo. Do tega cilja nam manjkajo še tri točke. Vendar pa glede na trenutni položaj lahko ciljamo tudi na kaj več. Katero pa je vaše skrito orožje? Naša gonilna sila je brez dvoma trener Angelo Cupini, ki je zelo izkušen, saj igral tudi v prvi italijanski ligi. Z njim smo izboljšati bodisi tehniko kot telesno pripravo. Spremeniti smo tudi mentaliteto, najbolj važno pa je, da vlada v ekipi velikanska sloga, saj smo vsi res pravi prijatelji. Kaj pa meniš o ostalih dveh slovenskih enajstericah, Juventini in Mladosti? Juventina je gotovo dobra ekipa, pri kateri pa morda ne gre vse, kot bi moralo-Doberdobcev na poznam dobro, mislim pa, da je v ekipi premalo mladih. E5. Na stiki (Foto Kroma): Marko Fajt na srečanju proti Roianeseju v prvenstvu 1993/94 _____KOŠARKA / KORAČEV POKAL_ lllycaffe favorit proti Špancem Z zmago v četrtfinale - Začetek ob 20.30 NOGOMET / A LIGA Drevi (po TV) zaostala tekma Milan-Reggiana Baresijev400. nastop v A ligi TRST - Tržaški Illycaffe una drevi veliko priložnost, da se uvrsti v četrtfinale Koradevega pokala. Tržačani bodo namreč doma igrali v zadnjem kolu C skupine proti Sevilbi, ki so jo že na prvem srečanju v Španiji premagali z dvema točkama razlike in so zato tudi drevi favoriti za zmago. Naloga Bernardijevega moštva pa verjetno ne bo lahka, saj bo ekipa nastopila brez enega svojih boljših košarkarjev, brez centra Pol Bodetta, ki je edini zadovoljil na nedeljskem prvenstvenem srečanju proti Stefanelu, kjer so vsi ostali, vključno z obema Američanoma, razočarali. Njegova odsotnost bo se kako boleča, saj bo trener Bernardi ostal brez visokega igralca, ki je predvsem koristen pod košema. Tudi Američan Steve Burit še ni povsem nared, saj ima zaradi infekcije spet težave z zobmi, potem ko je prestal operacijo pred dvema tednoma. Poleg tega je tudi vprašljivo, kako bo tržaško moštvo reagiralo po pravem polomu v nedeljo proti Stefanelu. Po drugi strani pa je neizpodbitno dejstvo, da je Illy-caffe v Koračevem pokalu doslej igral zelo zanesljivo, čeprav je v prvenstvu odpovedal. Tržaški navijači upajo, da bo tudi drevi tako. Španska ekipa je gotovo »premagljiva«, ne gre pa je podcenjevati. V prejšnjem kolu tega pokala je visoko premagala moskovski Dinamo in bo seveda dopotovala v Trst z željo, da poskrbi za podvig. Največja hiba tega morem postati. Lahko se kvečjemu potegujemo za tretje mesto. Naš cilj mora biti Champions league,« pravi črnogorski nogometaš, ki bo danes vsekakor na svojem mestu, v moštvo pa se bodo vrnili Desailly, Albertini in Mas saro. Milanov trener je zelo jezen, ker bo tekma zvečer z mrazom in ledenim igriščem. Prevladal pa je klubski interes, čeprav si bo zaradi direktnega TV prenosa poleg abonentov ogledalo tekmo le pičlo število gledalcev. Velja še povedati, da bo Milanov libero Franco Ba-resi odigral danes svojo 400. tekmo v A ligi. Med aktivnimi igralci so več tekem kot on odigrali vratar Galli (489), Vier-chovvod (429) in Bergomi (404). moštva je, da ima skromno število kakovostnih igralcev. Oba tujca Hall in Godfread pa sta odlična košarkarja. Nevarni utegnejo biti še Azofra, Sole in Doblado. Ekipi bosta drevi nastopili z naslednjima postavama: CLLVCAFFE’: 4 Gattoni, 5 Sabbia, 7 Tonut, 6 Burit, 8 Dellamora, 9 Budin, 11 Zamberlan, 13 Furigo, 14 Thompson, 15 Bargna. SEVILLA: 4 Monclova, 5 Azofra, 6 Gonzalez, 8 Sole, 9 Perez, 10 Liano, 11 Hall, 12 Doblado, 13 Godfread, 14 Lopez. Sodnika bosta Nemec Resser in Britanec Stokes, komisar pa Srb Popovič. Tekma se bo pričela ob 20.30. Danes bodo v tej skupini igrah še tekmo Dinamo Moskva - Panionios Atene. _______KOŠARKA / EVROPSKA LIGA_______ Ljubljančani drevi v Madridu Scavolini v gosteh pri Panathinaikosu - Buckler jutri v Nemčiji LJUBLJANA, PESARO - Smelt Olimpija bo danes zvečer petič gostovala v letošnjem Evropskem klubskem prvenstvu. Tekmec bo slavni Real iz Madrida, ki bo skoraj gotovo nastopil v četrtfinalu Euro-cluba 1994/95. Vendar pa Real v španskem prvenstvu ne igra ravno najbolje, po 23. kolih je šele na 5. mestu (14 zmag in devet porazov), in zato se morajo igralci in trener Želimir Obradovič dokazovati predvsem v Evropski ligi. Smelt Olimpija je na sedmih evropskih tekmah le dvakrat zmagala in petkrat izgubha ter se tako precej oddaljila od »tihega« cilja - uvrstitve med osem »top« ekip na Stari celini. Presenečenje v Madridu najbrž ni možno, pričakovah pa je vsaj dostojen odpor slovenskega prvaka. Scavolini takih skrbi kot Ljubljančani nima. V isti skupim je ekipa iz Pesara z 12 točkami (iz 7 tekem) sama na prvem mestu, pred Realom in Panathinaikosom, ki imata dve točki manj. In ravno Pa-nathinaikos bo danes nasprotnik Scavoli-nija. Grki so doma izredno nevarni, vendar pa za Scavolini tudi poraz ne bi na poti do četrtfinala predstavljal nikakršne tragedije. Italijanski prvak Buckler bo jutri gostoval pri nemškem prvaku Bayerju iz Leverkusna. SPORED Pari 8. kola, skupina A (danes): Real Madrid - Smelt Olimpija (21.00), Panathi-naikos - Scavolini (18.45); jutri: Benfica -CSKA (21), PAOK - Maccabbi (21.45). Skupina B (jutri): Limoges - Gibona (20.30), 01ympiakos - Efes Pilsen (21.45), TSV Bayer 04 - Buckler (20.20), Joventut -Barcelona (20.30). Gattoni v akciji med tekmo s Panioniosom v Atenah (AP) MILAN - »Nismo več v boju za naslov prvaka,« je po nedeljskem neodločenem izidu proti Napoliju dejal Fabio Capello, zato je pričakovanje za drevišnjo zaostalo tekmo Milana proti Reggiani (ob 20.30) močno upadlo. Verjetno zaradi slabe predprodaje vstopnic je trener milanskega kluba včeraj nekoliko popravil nedeljske črnoglede izjave. »Se lahko nadoknadimo zaostanek,« je dejal Capello. Nasprotnik je z eno nogo že v nižji ligi, kljub temu pa bi lahko bU za ta čas jalov Milanov napad trd oreh. »Pozna se nam odsotnost Van Bast-na,« je v ponedeljek izjavil Dejan Savičevič, ki so mu nekateri naprtili nalogo rešitelja Milanove sterilnosti.' »Nikoh nisem bil pravi napadalec in to tudi ne ODBOJKA / ZORAN JERONČIČ O NASTOPU KADETINJ SLOVENIJE NA KVALIFIKACIJAH ZA EP »Italijanke so dominirale mi pa smo se učili« Slovenke so premagale Avstrijo - Za azzurre dve Goričanki Trener združene go-riške ženske ekipe Kmečke banke Zoran Jerončič se je prejšnji teden v avstrijskem VVolfurtu udeležil kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu kot trener slovenske državne reprezentance kadetinj (letnika 1978 in 1979). Slovenski reprezentanci - po Pričakovanjih - preboj v sklepno fazo celinskega Prvenstva ni uspel. Prvi dan je Slovenija s 3:0 (15:0, 15:9, 15:13) klonila Pred Turčijo, drugi dan je P° treh setih premagala Avstrijo (15:1, 15:6, 15:7), v zadnjem dnevu pa je gladko izgubila proti Italiji (15:3, 15:2, 15:9), ki je tala tudi premočni zmagovalec skupine in si je s tem zagotovila nastop v zaključku EP. *2 nastopom svoje reprezentance sem vsekakor zadovoljen. Pričakoval sem, da bomo Turčiji odvzeli vsaj niz, to nam sicer ni uspelo, vendar pa smo nato z zmago proti Avstriji upravičili zaupanje strkovne-ga štaba Odbojkarske zveze Slovenije. Avstrija ni tako slaba, kot bi si lahko kdo mislil, to pa je bila za Slovenijo prva »evropska zmaga« na mladinski ravni,« je ob povratku s kvalifikacij povedal Jerončič. Nastop v VVolfurtu je bil za slovensko odpravo pomembna mednarodna preizkušnja. Za nastop na kvalifikacijah se je OZS odločila za to, ker je generacija igralk letnikov 1978 in 1979 zelo perspektivna. V šesterki posebno izstopata članici goriškega Hita Tina Lipicer in mariborske Palome Branik Maja Vahen, ki sta vzbudili pozornost ita- lijanskega selektorja Gi-sueppa Bosettija in šefa italijanske odprave Arista Isole. »Italijanke so na kvalifikacijah tako z organizacijskega kot igralskega vidika popolnoma dominirale. Z njimi se mi sploh ne moremo primerjati. V pogovoru z Bosettijem sem izvedel, da so bili oni celo poletje na skupnih pripravah, imeli so tekme za trening po Evropi in celo na Japonskem. Povprečna višina italijanskih igralk je znašala 182 cm, začetne šesterke pa celo 183 cm. Za primerjavo naj povem, da je bila povprečna višina udarne šesterke Avstrije 179 cm, naše reprezentance pa 175 cm. Zanimivo je tudi, da sta italijanske barve branih kar dve Goričanki, Elisa Tognetova in Mi-chela Rističeva. Obe na- stopata za prvoligaša iz Modene, še lani pa sta igrali za Azzurro oziroma Libertas Gorico. Tognetova je v lanskem finalu pokrajinske faze prvenstva deklic igrala proti do-movkam...«, je še povedal Jerončič. Dobro so se na kvalifikacijah za EP odrezali tudi slovenski kadeti pod vodstvom Vojka Jakopiča, nekdanjega trenerja go-riške 01ympie in Valovih mladincev. Slovenija v Detvi na Slovaškem ni sicer zmagala na nobeni tekmi, vendar je bila povsem enakovredna svojim nasprotnikom. S Slovaško in Grčijo je izgubila šele po petih setih igre, z Italijo pa po treh, vendar sta se kar dva seta končala na razliko (15:13), tako da je lahko trener Jakopič v celoti zadovoljen z nastopom svojih igralcev, (ak) NOVICE Steeb ugnal Bjorkmana AUCKLAND - Nemec Carl Uwe Steeb je na teniškem turnirju v Aucklandu na Novi Zelandiji z nagradnim skladom 328 tisoč dolarjev v prvem krogu premagal sedmega nosilca Šveda Jonasa Bjorkmana z 0:6, 6:1, 7:5. Nekateri drugi nosilci pa so se uvrstili v drugi krog. Drugi nosilec Rus Aleksander Volkov je premagal domačina Jamesa Greenhalgha s 6:4, 6:4, četrti nosilec Spanec Javier Sanchez je bil boljši od Byrona Blacka iz Zimbabveja s 7:6 (11:9), 6:2, peti nosilec Američan Chuck Adams je ugnal domačina Scotta Clarka s 6:2, 6:2, osmi nosilec Francoz Cedric Pioline pa je premagal Američana Bryana Shel-tona s 6:0, 6:4. Gentile spet v reprezentanci MILAN - Za košarkarsko tekmo med milanskim Stefanelom in državno reprezentanco v čast Dina Meneghina, ki bo 18. tega meseca v Milanu, je zvezni selektor Ettore Messina v reprezentanco spet povabil Nanda Gentileja. Tega igralca je med pripravami za kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo proti Budimpešti kazensko poslal domov, potem ko je Gentile javno izrazil svoje nezadovoljstvo, češ da premalo igra. »Izkoriščam priložnost, da preverim, ah je Gentile še pripravljen igrati z nami. Nisem zamerljiv človek. Ni prav, da grešnike trajno kaznujemo, jasno pa je, da tudi za Gentileja ostajajo pogoji isti,« je izbiro utemeljil selektor Messina, ki na srečanju z Milančani zaradi nastopov v evropskih pokalih ne bo mogel računati na košarkarje Bucklerja, Scavolinija in Benettona. Ostali člani reprezentance so Bonora (Birex Verona), Fučka, De Pol in Cantarello (Stefanel Milan), Londero (Metasystem Reggio Emilia), Myers, Ferroni in Ruggeri (Teamsystem Rimini), Ancillotto (Juve Caserta), A. Meneghin in Conti (Cagiva Varese), Frosini (Filodoro Bologna) in Chiacig (Floor Padova). Messina bo za tekmo »vrnil« Tanjeviču De Pola in Cantarella, da ne bi bil Stefanel prešibek. Baggio out do februarja TURIN - Roberto Baggio je skoraj popolnoma okreval od poškodbe kolena, vendar vnetja tetive noče biti konec, zato je že zdaj jasno, da pred februarjem ne bo mogel igrati. Sam igralec je včeraj izključil možnost, da bi 25. januarja nastopil na zaostalem derbiju s Torinom. Baggio vsak dan vadi s fizioterapevtom za izboljšanje mišičnega tonusa, njegove odsotnosti pa Juventusovo moštvo sploh ne občuti, tako da mnogi že menijo, da bo njegov povratek trenerju Lippiju povzročil več težav kot koristi. Bojkota Aoste ni bilo MILAN - Sodnik za predhodne preiskave Nicola Clivio je oprostil nekdanjega predsednika iniciativnega odbora za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 1998 v Aosti Bruna Milanesia obtožbe, da je od japonskega konkurenta Nagana prejel podkupnino v višini petih milijard lir, da bi bojkotiral lastno kandidaturo. Milanesio je na tiskovni konferenci zahteval, naj mediji dajo čimvečji poudarek oprostitveni razsodbi, potem ko je državno pravdništvo v Aosti z objavo obtožnice sprožilo vrtinec polemik okrog te afere. Podvig koprskih odbojkaric V tekmi osmine finala slovenskega odbojkarskega pokala za ženske je koprski Cimos v ponedeljek v Kopru pred 600 gledalci pripravil preobrat in senzacijo likrati. S 3:0 (13, 7, 8) je premagal in izločil mariborsko Palomo Branik, potem ko je v prvi tekmi v Mariboru izgubil po treh setih, a osvojil točko več (29) kot Mariborčanke v ponedeljek. Tokrat so bile ob mreži tujka Gorbačova (ki v Mariboru zaradi poškodbe ni igrala), sestri Obid in Dobrinja previsoke in premočne za mariborski blok. Slabši servis je z neverjetno igro ob mreži popravljala Krmačeva. Klepečeva pa je iz minute v minuto omogočala bombar-derkam, da so prebijale blok. Po tekmi je bilo ozračje v nabito polni dvorani izjemno, Koprčankam pa je odleglo, kot še nikdar doslej, saj so znova potrdile, da se v Kopru igra najboljša odbojka v Sloveniji. Obvestila SKBRDINA sporoča, da se nadaljuje telovadba za otroke in odrasle v telovadnici v Repnu vsak četrtek od 16.30 do 18.30. SKBRDINA organizira tečaj za baby skitim, ki bo ob nedeljah. Informacije na sedežu kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. tel. 212859. SK DEVIN organizira v nedeljo, 15. t.m. smučarski izlet v Podk-lošter (Amoldstein - Avstrija). Avtobus bo sprejemal izletnike od Bazovice do Stivana. Rezervacije in informacije Sosič, tel 208551 in Skerk, tel. 200236. NOVICE FLACHAU / SUPERVELESLALOM ZA SVETOVNI POKAL Boston na čelu z Radjo premagal VVashington NEW YORK (STAVAP) - Boston Celtics je na čelu s hrvaškim reprezentančnim centrom Dinom Radjo v ameriški poklicni košarkarski ligi NBA premagal VVashington Bullets s 114:101. Radja, ki je zaradi zlomljene roke manjkal na zadnjih 15 tekmah svojega moštva, je sinoči v zadnji četrtini zadel 10 točk, kar je odločilo srečanje. Radja je v Bostonu zadel skupaj 18 točk, Diminique VVilkins pa 34, od tega kar 24 v prvem polčasu. Pri poražencih je največ košev zadel Scott Skiles (24 točk), imel pa je še 11 asistenc in 9 skokov. Rezultati: Boston Celtics - VVashington Bullets 114:101, Phoenix Suns -Milvvaukee Bucks 119:102, Utah Jazz - Dallas Ma-vericks 106:90, Portland Trail Blazers - Los Angeles Lakers 129:83 Pariz- Dakar: brez sprememb TIDJIKA - Francoze Jean-Pierre Fontenav (Mitsubishi) je presenetljivo slavil v 9. etapi rallvja Pariz-Dakar od Chinguettija do Tidjike (347 km). Pri motoristih je etapo dobil Nizozemec Gerardus Jim-mink na cagivi. V skupni uvrstitvi med avtomobih-sti še naprej vodi Francoz Pierre Lartigue (Citroen), ki ima dobrih 21 minut prednosti pred rojakom Sabyjem. Pri motoristih ima Arcarons (Cagiva) deset minut prednosti pred Peterhanslom (Yamaha). Sydney: uspešen tudi Medvedjev SYDNEY (STA/AP) - Drugi nosilec Ukrajinec Andrej Medvedjev je na teniškem turnirju v Sydneyu (nagradni sklad 650 tisoč dolarjev) v prvem krogu premagal Američana Richeya Reneberga s 6:4 in 6:3 in je po izpadu prvega nosilca Švicarja Marca Rosseta najvišje postavljeni igralec turnirja. Izpadel je tudi peti nosilec, Ceh Korda, ki ga je premagal Italijan Furlan. Rezultati, moški, prvi krog: Todd VVoodbridge (Avstralija) - Jim Renzenbrink (Nemčija) 6:3, 6:2; Patrick McEnroe (ZDA) - Karsten Braasch (Nemčija) 6:7 (5:7), 7:6 (9:7), 6:2; Renzo Furlan (Italija) - Petr Korda (Ceška/5) 2:6, 6:3; 6:2; Mark VVoodforde (Avstralija) - Daniel Vacek (Češka) 6:2, 6:2; Karel No-vaček (Ceška/8) - Louis Gloria (ZDA) 6:7 (5:7), 6:4, 7:6 (7:5); Richard Fromberg (Avstralija) - Marc Ros-set (Svica/1) 6:4, 6:4; Richard Krajicek (Nizozemska/4) - Horst Skoff (Avstrija) 6:3, 6:1; Andrej Medvedjev (Ukrajina/2) - Richey Reneberg (ZDA) 6:4, 6:3; Olivier Delaitre (Francija) - Karol KuCera (Slovaška) 7:6 (7:4), 6:3. Zenske, prvi krog: Martina Hingis (Švica) - Meredith McGrath (ZDA) 3:6, 6:2, 6:4; Shaun Stafford (ZDA) - Clare VVood (Velika Britanija) 7:5, 6:4; Angelica Gavaldon (Mehika) -Amanda Coetzer 0AR/7) 5:7, 6:2, 7:5; Petra Bege-row (Nemčija) - Julie Halard (Francija/8) brez boja; Naoko Savvamatsu (Japonska) - Debbie Graham (ZDA) 7:6 (7:1), 6:4; Ljudmila Ricterova (Češka) -Petra Begerorv (Nemčija) 4:2, predaja zaradi poškodbe. Drugi krog: Kimiko Date (Japonska/3) -Mana Endo (Japonska) 6:4, 6:1. Ullehammer si želi SP alpincev leta 2001 LILLEHAMMER (STA/dpa) - Organizatorji zimskih olimpijskih iger leta 1994 v norveškem Lil-lehammerju si želijo, da bi pri njih potekalo svetovno prvenstvo (SP) alpskih smučarjev na začetku novega tisočletja. Edini kandidat, ki je doslej napovedal možnost izvedbe SP leta 2001, je švicarski St. Moritz. . Spela Pretnar izvrstna tretja Prva trojica v dveh stotinkah Zmagala Gotschlova pred Seizingerjevo - Alenka Dovžan peta Najhitrejša trojica v Flachau (od leve): Seiznigerjeva, Gotschlova in Pretnarjeva (AP) FLACHAU - Devetnajstletna Avstrijka Renate Gdtschl je s časom 1:21, 67 zmagala v superveleslalomu za svetovni pokal v Flachau. Le za stotinko sekunde je prehitela drugouvrščeno Nemko Katjo Seizinger (1:21, 68) in le za dve stotinki Blejko Spelo Pretnar (1:21, 69) ter tako dosegla svojo tretjo zmago v svetovnem pokalu. Pred tem je bila prva na olimpijski progi v norveškem Hafjellu leta 1993 in leta 1994 v kombinaciji St. Antona. Razlika med prvo in drugo je znašala 0, 19 metra, med prvo in tretjo pa 0, 37 metra. Moj- stranCanka Alenka Dovžan je bila peta s Časom 1:21, 94, VrhniCanka Mojca Suhadolc pa 32. (1:24, 05). Zmagovalka Flachaua v lanski sezoni Mariborčanka Katja Koren, ki je nastopila z vročino, je bila 37. (1:24, 40), Skofje-ločanka Spela BraCun pa je v svojem prvem nastopu v svetovnem pokalu odstopila. Tekmovalke, ki so nastopile prve, so imele zaradi sneženja precej težav, zlasti zaradi slabe vidljivosti in novega snega na progi. Vreme se je pozneje malo izboljšalo. Kljub temu je Pretnarjeva, ki je Startala 30., dosegla najboljšo uvrstitev v svetovnem pokalu na svoji dosedanji športni poti, saj doslej še ni stala na stopničkah za zmagovalke. Pred tem je bila najboljša na prvem slalomu v Mariboru leta 1994, ko je bila peta (tedaj je zmagala Urška Hrovat). Moj-strančanka Alenka Dovžan je s petim mestom ponovila svoj najboljši dosežek iz lanske sezone, ko je v Flachau dopolnila uspeh presenetljive zmagovalke Korenove. Seizingerjeva je nastopila kot 14. in do nastopa Pretnarjeve vodila. Tudi po uspešnem smučanju Slovenke je bila prva, a le s stotniko prednosti, kar pomeni, da je našo smučarko prehitela za 18 centimetrov. Pretnarjeva je pri merjenju vmesnega Časa zaostajala za 28 stotink, v spodnjem delu pa je vozila precej bolje od olimpijske zmagovalke v smuku. Dvajsetletna Blejka ni skrivala veselja: »2e dolgo sem Čakala, da bom končno stala na stopničkah za zmagovalke. Doslej sem že velikokrat odstopila in to največkrat takrat, ko sem dosegla najboljši vmesni čas. Danes pa sem Čutila, da bo to moj dan in nisem se zmotila.« Flachau ostaja sreCno prizorišče za slovensko smučanje. Tu je v lanski sezoni prvo zmago v svoji dosedanji karieri dosegla Korenova, ki je tedaj v cilj prismučala prva s številko 66., kar je doslej najvišja štartna številka katere od zmagovalk svetovnega pokala. Rezultati: 1. Renate Gdtschl (Avt) 1:21, 67 (66.693 km/h), 2. Katja Seizinger (Nem) 1:21.68, 3. Spela Pretnar (Slo) 1:21.69, 4. Alexandra Meissnitzer (Avt) 1:21.91, 5. Alenka Dovžan (Slo) 1:21.94, 6. Hilde Gerg (Nem) 1:21.97, 7. Sylvia Eder (Avt) 1:22.18, 8. Deborah Com-pagnoni (Ita) 1:22.34, 9. Heidi Zurbriggen (Svi) 1:22.40, 10. Shannon No-bis (ZDA) 1:22.44...32. Mojca Suhadolc (Slo) 1:24.05, 37. Katja Koren (Slo) 1:24.40. Skupni vrstni red v svetovnem pokalu po 14 tekmah: 1. Heidi Zeller-Baeh-ler (Švica) 635 točk, 2. Katja Seizinger (Nemčija) 598, 3. Vreni Schneider (Švica) 546, 4. Martina Ertl (Nemčija) 374, 5. Pemilla VViberg (Švedska) 373...8. Urška Hrovat (Slovenija) 264, 13. Spela Pretnar (Slovenija) 203; superveleslalom (4): 1. Katja Seizinger (Nemčija) 286, 2. Heidi Zeller-Baehler (Švica) 210, 3. Sylvia Eder (Avstrija) 176,4. Anita VVachter (Avstrija) 12, 5. Martina Ertl (Nemčija) 121 »Supergeja« za moške ni bilo V nevarnosti SP v Španiji? FLACHAU - Moški so imeli včeraj manj sreče z vremenom kot ženske. Zaradi megle in gostega sneženja moške tekme na isti progi, na kateri so prej tekmovale ženske, ni bilo mogoče izvesti. Ze med žensko tekmo je močno snežilo, ko pa bi morali Startati moški, se je sneženje še okrepilo in pojavila se je tudi megla. Zato so Start, ki bi moral biti ob 13. uri, najprej preložili za pol ure, nato pa so tekmo dokončno odpovedali zaradi neprimernih vremenskih razmer. Moški se sedaj selijo v Kitzbuhel, kjer bosta v petek in soboto na sporedu dva smuka, v nedeljo pa bo na sporedu še slalom, ki bo s sobotnim smukom štel tudi za kombinacijo. Medtem ko v Avstriji zaradi preobilnih snežnih padavin odpovedujejo tekme za svetovni pokal, pa v Španiji pomanjkanje snega ogroža celo svetovno prvenstvo v Sierrri Nevadi. Položaj je tako kritičen, da bo Mednarodna smučarska zveza FIS 20. januarja sklepala o tem, če svetovno prvenstvo sploh bo. Ce to ne bo mogoče, bi morda lahko vskočil švicarski Veysonnaz, ki se je že ponudil, da gosti tekme za svetovno prvenstvo. TENIS NOGOMET NA ČRNI CELINI Za Australian Open si je Andre Agassi omislil »new look« Andre Agassi je spet presenetil vse, Za Australian Open, si je omislil novo frizuro, s katero ioo naskakoval Samprasov tron (AP) Kljub nekaterim svetlim trenutkom napovedovanega »booma« ni bilo Afriškemu nogometu se vsaj dvanajst let - od dobre igre Alžirije na SP v Španiji leta 1982 - napoveduje svetlo bodočnost, ki pa kljub precejšnjemu napredku še zdaleč ni taka, kot so si jo nekateri predstavljali. Reprezentance, ki so se izkazale na mednarodnem prizorišču, so brez izjeme odigrale vlogo muhe enodnevnice, tako da o globalnem koraku naprej še vedno ne moremo govoriti. Omenili smo Alžirijo. Ta je bila prisotna na SP tudi štiri leta kasneje, a ni pokazala nič posebnega. Njeno nasledstvo so prevzeli Maročani, ki nato v Italiji sploh niso nastopili. Tam se je namreč kot poživitev pojavil Kamerun, toda lani so neukrotljivi levi pokazali kaj klavrno podobo. Na vrsto je prišla Nigerija: kaj bo pa z njo? Tega še ne moremo vedeti, Čeprav so številke zelo jasne. Daleč najbolj obljudena afriška država ima s svojimi 112 milijoni prebivalcev neizčrpen rezervoar, v katerega so seveda že vtaknili svoje prste evropski mešetarji. Splošnemu porastu regirstriranih igralcev je pre-mosorazmeren odhod dobrih in tudi manj dobrih v Evropo. Na stari celini pa v dobrih pogojih igrajo le resnični zvezdniki. V Belgiji in Franciji, kjer je Afričanov največ, je Crni nogometaš le izredno poceni delovna sila, za katero obenem trkajo na vrata novi prišleki: vse bolj spominja na industrijski proizvod, ki se ga ob prvi resni okvari zavrže. S socialnega vidika so črni pobiralci paradižnikov v Kampaniji na boljšem. Trenutno igra v Evropi približno 250 Afričanov, večinoma pa prihajajo iz Nigerije, Gane in Zaira. Zlasti veliko je število še ne polnoletnih fantičev, ki zalagajo mladinske sektorje Ajaxa, Anderlechta in še mar- sikoga. Toda večina jih v stiku s civilizacijo pogori in le redki so tisti, ki na vrhunskem nivoju uspejo zdržijo vsaj tri (!) leta. Vzrok neuspeha je večkrat tudi za črnce tipična nedisciplina. Glavna ovira za razvoj nogometa v Afriki pa ostaja neorganiziranost oziroma vtikanje politične sfere v športa dogajanja. Kolikor toliko urejene so razmere le (že spet!) v belem delu Afrike. Veljakom gre za denar in osebni prestiž: dober ali slab rezultat vpliva na izvolitev tega ali onega ministra, lahko povzroči padec vlade, v Kamerunu pa je mimogrede izginilo osem milijonov dolarjev - nagrada FIFE za SP v Italiji. Na »borzi« so delnice mnogih Čedalje manj vredne, višajo se kotacije redkih. Zadnje Čase je, kot sicer v vseh ostalih športnih panogah, močno »v modi« Južnoafriška republika, ki se je predstavila s svojimi nedvomnimi zmogljivostmi po dvaindvajse- tih letih športnega embarga. Afriški pokal leta 1996 bi moral biti v Keniji, ki pa se je organizaciji zaradi velikih stroškov odpovedala, potem ko ni uspela izsiliti, da bi igrali samo v glavnem mestu Nairobiju. Takoj je postalo jasno, da lahko v enem samem letu tako prireditev spravi pod streho le Južnoafriška republika. Tam je nacionalni šport sicer rugby, toda tudi nogomet ima veliko (zdaj čez milijon registriranih igralcev) tradicijo: po prekinitvi embarga je nogomet celo boljše sredstvo za ponovno vzpostavitev stikov z ostalim športnim svetom. Razen tega ima v JAR veliko težo tudi želja po rehabilitaciji; ta namen naj bi podpirali kandidaturi za Olimpijske igre leta 2004 (Capetovm) in za nogometno svetovno prvenstvo leta 2006. Dosedanja Crna ovca je slej ko prej edini organizacijski adut Črne celine. (dk) Primorski obdaruje naročnike! Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1995 nudimo vrsto ugodnosti in prijetnih presenečenj: • Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice... S ...in bistra razmišljanja, komentarji, reportaže in razvedrilo S Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke • Za novoporočence v letu 1995 bo naročnina brezplačna • Ob novem letu vam bomo podarili stenski koledar za leto 1995, tiskan na originalnih strojih v partizanski tiskarni "Slovenija" • Ob petdeseti obletnici Primorskega dnevnika vam bomo maja meseca podarili lepo in dragoceno knjigo • Do 31. januarja 1995 ostane prednaročnina nespremenjena (300.000 Ur) KAKO PLAČATE: ► ► ► prednaročnino lahko plačate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK pri vseh raznašalcih Primorskega dnevnika na Tržaškem in Goriškem PrimoiS- “spasf mn p iiiigfc . Mtssi IseF popra«« totnvestj^ , Noj dnevnik* Horoskop zapisal B. R, K. OVEN 21.3.-20.4: Marljivi boste kot mravljica, zato vam bo uspelo narediti vec, kot bi bilo treba. NiC hudega, kajti jutri boste naredih ravno prav, pojutrišnjem pa ravno premalo. BIK 21.4- 20.5.: Pogrešali boste nekaj nedoločenega in neprestano begali naokoli, isCoC rešitev. Odkritje vas Caka zvečer, ko boste s svojimi mislimi in Čustvi povsem sami. &L m DVOJČKA 21.5.-21.6.: Izkoristiti boste želeli sleherno minuto tega dne, kakor da bo jutri konec sveta. Kopičili boste prijetne trenutke, kakor da jih boste odnesli s seboj. RAK 22.6. - 22. 7.: Pri vašem čudovitem projektu se vam bo simpatično zatikalo. Nič hudega, kajti še marsikaj se boste morah naučiti, preden se boste lahko ponašah z naslovom mojstra. LEV 23. 7. - 23.84 Partner bo danes zelo razumevajoč in topel, kar se vam bo zazdelo silno sumljivo. Ne kuhajte ljubosumja, kajti razlog njegove prijaznosti tiči v iskreni ljubezni. DEVICA 24 8. - 22.9.: Nekdo vas bo presenetil z modrostjo, kakršne še nikdar niste slišali. Ne posnemajte ga pred drugimi, kajti do njegove modrosti vam manjka še veliko sivih las. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Ugotovih boste, da si po dolgem Času enolične sivine zaslužite pisano spremembo. Uradih se boste, zapustili ljubezensko gnezdece ter se podali v neznano. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Svojega bhžnjega boste podžgali z odkritimi izrazi ljubosumja, samo da bi ga odvrnili od sumov, ki jih goji do vaše iskrenosti. Uspeh boste metih s sekundami. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Prejeli boste zavidljivo količino denarja. Vsote ne.boste nikomur omenjali, najmanj pa tistemu, ki so mu mar zgolj vsakdanji užitki. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Prvi krog novih nalog je za vami. Oddahnih si boste in se predah valovom neobveznega življenja. Ne počivajte predolgo, sicer bodo naloge postale nadloge. VODNAR 21.1.-19. 2.: Nekoga boste navdu-šili z lucidnostjo svojega prerokovalskega Čuta. Bodite dovolj prepričljivi, pa bo zares uresničil vaše sugestije, vi pa boste znova triumfirah, RIBI 20.2. - 20.3.: Ker bo v vašem umu vladala sivina, na vaša ramena pa bodo pritisnile nove težave, se boste oprh na mnenja drugih. Ce boste že nekritični, bodite vsaj previdni. KRIŽANKA Vodoravno: 1. mazač, 6. ime vodje kampučijskih Rdečih Kmerov Pota, 9. južnoameriška travnata ravan, 10. figura pri četvorki, 11. prazgodovinsko zavetišče pod skalnim previsom, 12. vrsta socvetja, 13. domača oblika imena Ignacij, 14. reka v srednji Bosni z množico traver-tinskih slapov, 15. veznik, 16. planšar, 17. vzdrževalec cest, 19. angleška površinska mera, aker, 20. Vis v antiki, 24. napad, ataka, 26. bližnja sorodnica, 29. začetnici angleškega deseterobojca Thompsona, 30. luka na severu Čila, 31. ime finskega voznika rallyja Vatanena, 32. čast, 33. črn ptič, 34. grobo domače sukno, 35. tropski sadež, 36. judovski kralj, 37. veliko morje. Navpično: 1. dolina v Julijcih ob slovensko-italijanski meji, 2. Siptar, 3. francoska filmska igralka (Mareille), 4. južnoameriška kukavica, 5. grška črka, 6. vrtna rastlina s sivimi listi, 7. trava druge košnje, 8. delavec v lesni industriji, 12. redovnica svete Klare, 14. egipčanski bog, Ptah, 16. kljunata sesajoča žuželka s smradnimi žlezami, 18. kemijski znak za stroncij, 21. začetnici sovjetskega politika Kirova, 22. globel, tokava, 23. izotop radona, 25. Marijna mati po Svetem pismu, 26. mavec, 27. najstarejša doba zemeljskega srednjega veka, 28. vzhodnoazijsko dvokolesno vozilo, 31. ime češkega literarnega kritika Novaka, 33. mesto severno od Budimpešte, 35. kemijski znak za molibden. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 ueeoo ‘Bsy ‘oSueui ‘sbi ‘ubja ‘B^rp ‘uv ‘boltv ‘Id ‘BUI-tiS ‘5[05[SBU ‘BSSI ‘8JOB ‘IB1S80 ‘JBUEJS ‘UT ‘BA ‘Tld ‘obj\[ ‘sepj ‘nqB ‘8}8 ‘ounp ‘joj ‘reped :ouABiopoA A3JJSHH Katera pot je prava? ŠAH 8 7 6 5 4 3 2 1 a b c d e f g h Problem - mat v treh potezah /Z. Mostič -1987 Na šahovnici je ostalo le malo figur in belemu, ki je na potezi, ne bo težko matirati črnega kralja - trenutno je v patu in obrambi dveh figur. Pri pletenju matne mreže bosta zato toliko bolj aktivna bela skakača, ki kontrolirata ključna polja v okolici črnega kralja. Pa si oglejmo prvi skok belega skakača...! Rešitev naloge Cilj belega skakača na polju e3 je v treh potezah priskakati na polje f7 in matirati Črnega kralja, zato je prva poteza belega l.Sg4 Lat: /s potezo l...Sf6 bi Cmi za eno potezo podaljšal mutiranje!/ 2.Sh6 in sedaj sledi na morebitno potezo z lovcem , skakačem ali kmetom, mutiranje Črnega kralja 3.Sf7 mat! Silvo Kovač SKANDINAVSKA KRIŽANKA 182 POSTRV SARENKA DODATEK MANJKAJO- ČEGA MESTO V JUŽNI TURCUI SL. ASTROLOGIJA MALUS OKRAS MOŠKEGA OBRAZA GRŠKI UDIJSKI MOGOTEC (ARISTOTEL) HENRIK IBSEN PREKRITJE S STEKLOM MAJHEN RT RIBJE JAJCECE ČERNIGOJ AVGUST AVTOR: SIMON BIZJAK ANT. IME SPANSKE REKE GUADIANA DEL NOGE POD GLEŽNJEM JAPONSKA LEPOTNA P0S0D0VKA, SCITOVKA POŽELENJE STRAST TORINO SL. SLIKAR ŠUBIC AFRIŠKA KRAVJA ANTILOPA SL. IGRALKA IN PEVKA KACIC JAVOR (LAT.) SOTOCNICA PIVE SL. PROTEST. SLOVNIČAR (»ZIMSKE URICE«) OPTIČNO LE-CJE, PROSTO ASTIGMA-TIZMA UMETNICA, KI SLEDI NOVIM SMEREM PRVA STRAN REVIJE KMEČKO VOZILO JUZNOAM. SADNO DREVO, AKAZU TRAČNICA SP. IGRA, METANJE KAMNOV H KLINU ŠVICARSKI MATEMATIK (LEONHARD) PRIPRAVA ZAVESUNJE REKA V ŠVICI IN FRANCIJI, RHONE SVETILO IZ VOSKA BOS. PESNIK (JOSIP) ŽUŽELKA, KI BOLEČE PICI RELIGIOZEN ČLOVEK JANKO UVRIN NADAV MUSLIMANSKO M. IME VINKO VODOPIVEC ODOBRITEV (VDIPLOMAC.) JEZIK CRNCEV BANTU VSEKANJE PRAVOSUV-NA VERSKA PODOBA ANDERS ZORN REKUMNO TVSPO- ROČILO KRAJ PRI MOJSTRANI JAP. GINEKOLOG (METODA ZAPREPREC. ZANOSITVE) INDUSTRIJSKO PREDMESTJE SPLITA TRAVNATA POVRŠINA VZIDANA PEC Z ODPRTIM KURIŠČEM TRUD PROSTOZIDAR KAREL NOVACEK NARODNI IZDAJALEC NASPROTJE ABSURDNOSTI SPREMUE-VALEC OGNJA VERDIJEVA OPERA UPODABLJAJOČI UM. IZD. KOVINSKIH PREDMETOV SL. PUVALEC MAJCEN GOETHEJEVA MATI KAMBOSKI GENERALNO! ORGAN VIDA MESTO V ČADU NEOBČUTLJIVOST ZA DRAŽLJAJE PRIPRAVA ZA NOŠENJE NIKOU TESU ALUMINIJ VEDAO USTNOSTIH IN SPREMEMBAH SNOVI LETALO Z ENIM MOTORJEM KOS SUKANCA ALEŠ VALIČ KRAUEVIC IZMAHAB- HARATE TROPSKI KUŠČAR (IZCRK VRANA) HRV. ZG. IN PUBLICIST NODILOPZ CRKTANKO) OSEBNI ZAIMEK S««! BRANJE Sreda, 11. januaija 1995 LHASA Mesto sončne svetlobe, polno legend in mitov <2, Tropi potepuških psov - Jezero in pet hudobnih zmajev Pojavila pa se je tudi ^uga, malo manj prijetna Fjacilnost. V nasprotju s .tajsko, kjer nisem videl niti enega primerka pasje so se tu pojavili tro-P1 psov. Ti neugledni kovinarji različnih velikosti 111 zmesi so se v skupinah Poganjali po mestnih uli-Cah, ležali na dvoriščih Pred svetišči, renčali po °2kih uličicah samostan-skih mest ter patruljirali P° mestnih krčmah. Skupna značilnost jim je bila a, da niso imeh lastnikov rn da so jih vsi dvonožci neizmerno tolerirali. Mene so prve dni, dokler se nanje nisem navadil, s sv°jo zanemarjeno zuna-njostjo in neposrednostjo navdajali s strahom. K te- ^ni je v doberšni meri pripomogla novica, da so psi nkuženi s steklino, ki se je kakor hudoben demon plazila med belci po krčmah in hotelskih sobah. Ko je novica prišla do mojih ušes, je bil po znameniti logiki ljudskega sporočanja celoten tibetanski živelj zaradi bolezni že v zadnjih vzdihljajih. Planota Tibet je s svojo povprečno nadmorsko višino 4500 metrov najvišja in največja planota na svetu. Po tibetanski legendi je bilo tu nekoč ogromno jezero, v katerem je prebivalo pet hudobnih zmajev. Ti so v svoji hudobiji razburkali jezersko gladino in s tem ogrožali lepoto obale, rastlinstvo in živalstvo. Pet dobrih vil, ki se jim je zasmilila narava, je sestopilo z neba, premagalo hudobne zmaje ter ukazale morju, da odteče. V legendi je kanček resnice, saj najdbe morskih fosilov potrjujejo, da je bilo tu nekoč morsko dno. Tam, kjer se danes dvigajo najvišje gore sveta, je še v začetku zemeljskega starega veka ležala mogočna morska kotlina Tetis. Na mestu tega morja sta se srečali ostanki stare celine Gondvane in Azijska plošča. Pod strašanskim pritiskom je nastal velikanski sistem današnje Himalaje. Zaradi močne erozije je doline med gorskimi gubami napolnil drobir s sosednjih gora in tako je Tibet dobil obliko visoke planote. V tem odmaknjenem svetu, obdanim s čudovitimi gorskimi vršaci, se je rodil in v stoletjih oblikoval narod, ki s svojo kulturo, religijo, običaji, jezikom in zgodovino pred- stavlja neprecenljiv dragulj svetovne zakladnice. Ni zanesljivih podatkov, od kod so Tibetanci s svojimi značilnimi potezami, ki jih ločijo od drugih narodov, prišli na visoko planoto. Arheologi in antropologi menijo, da je bilo to pred 2500 leti, ko naj bi plodne vzhodne in južne obrobne pokrajine Tibeta naselila mongolska pastirska ljudstva, ki so govorila burmanskemu podoben jezik. Tibetanci sami pa menijo, da so potomci opičjega boga in ženskega demona. Iz njune zveze, ki so jo določili bogovi, se je rodilo šest otrok, ki simbolizirajo šest vrst bitij, upodobljenih na »kolesu življenja« - bogove, polbogove, ljudi, duhove, Živah in demone. I. J. (Se nadaljue) E H ZA SMEH^ Judovs ke šale Sodnik:»Priča, moram vas opozoriti, da lahko govorite le 0 rečeh, Id ste jih videli sami in s svojimi očmi, ne pa o tistih, 28 katere veste iz pripovedovanja drugih. Najprej pa vam mo-18111 zastaviti nekaj osnovnih vprašanj. Priča, povejte, kdaj ste se rodili.« Rosenblum:»Gospod sodnik, o tem vem le iz pripovedo-Vanja drugih.« S 8 8 Ob koncu dobrodelnega kongresa je mična pevka pripra-v9ena sodelovah v dražbi za poljube. Predsedujoči društva Povzpne na oder in začne:»Petdeset mark za polljub, kdo rj8 šestdeset mark, sedemdeset mark, kdo nudi več, sedemdeset mark v prvo, sedemdeset mark v drugo...«. Soproga trgovca Goldbluma se ne more več zadržah in vpade vmes:»Trije poljubi za dvajset mark!« Popotnik z avtomobilom obtiči v podolskem gnezdu. Vsa Prizadevanja, da bi vozilo sam obudil k življenju, so brez ha-fka- Tako pokliče judovskega vaškega kleparja. Ta odpre po-Krov motorja, pogleda podenj, primaže motorju en sam udarec s kladivom - in motor spet steče. »To stane dvajset zlotov,« pravi klepar. Potnik:»Tako drago? Kako pridete do takšne vsote?«. »Preprosto,« pravi klepar in napiše račun: Udarec po motorju 1 zlot Vedeti kam, 19 zlotov Skupaj 20 zlotov GENIJI V ŠOLSKIH KLOPEH Richard Wagner (1813-1883) Podobno kot Albert Einstein, ki ga je Bertrand Russell krstil za »najsposobnejšega znanstvenika svoje generacije«, drugi pa kar za »genija stoletja«, sodijo tudi Richard VVagner, VVilhelm Busch, Justus von Liebig in George Gershwin v kategorijo slabih učencev. Tudi mnogi drugi, ki so se izkazab kot odrasb in ki so se uvrstih med znane osebnosti prejšnjega m tega stoletja, v šolskih letih niso ravno blesteb ali pa vsaj niso veljali za marljive. To velja tudi za Adolfa Hitlerja, ki se je izkazal z nekaj začetnimi uspehi, vendar pa je potem postal izrazito slab učenec; seveda odgovornosti za to kasneje ni naprtil sebi, marveč očetu. V soli je odpovedal tudi nemški humanist in protifašist Carl von Ossietzky, Id je kasneje postal časnikar in je leta 1936 dobil Nobelovo nagrado za mir, potem pa je še pred izbruhom druge svetovne vojne umrl za posledicami mučenja v Hitlerjevem koncentracijskem taborišču. Pa tudi Nobelov nagrajenec iz leta 1973, nekdanji ameriški zunanji minister Henry Kissinger je v šob dosegal le zadovoljive rezultate. Vendar pa so bili ti primeri v osnovi različni. Pri Richardu Wagnerju, ki seje rodil 22. maja 1813 v Leipzigu kot deveti otrok policijskega uradnika pri mestnem sodišču, je odločilno vlogo igrala steastna ambicija, da postane nekaj posebnega:»Ko sem bil star šele enajst let, sem hotel postati pesnik....po grškem vzoru. Zasnoval sem veliko tragedijo, ki je bila sestavljena približno iz Hamleta in Kralja Leara. Načrt je bil skrajno vebčasten. Skozi celotno dogajanje je umilo dvainštirideset ljudi in pri izvedbi sem bil prisiljen večino teh vrniti nazaj v igro v podobi duhov, sicer bi mi v zadnjih dejanjih zmanjkalo oseb.« Se nadaljuje Vsakodnevno podkupovanje ali kako mažejo v Nemčiji (4) In o sejemskem menedžerju, ob cigar imenu je bila na Beckerjevem seznamu zapisana vsota 200 tisoč nemških mark, se preiskovalci niso smeh niti pozanimati. Moški, ki zanika vsakršno sprejemanje podkupnine, je bil kot tehnični predstojnik premeščen na frankfurtsko letališče. Čeprav je imel opraviti z javnim kapitalom, menedžer v očeh zakona ni bil »funkcionar« - podjetja so organizirana kot zasebno gospodarstvo. Tudi v javnem gospodarstvu bi lahko preiskovali npr. po zakonu o nelojalni konkurenci. Vendar pa ustrezni odstavek velja le za »podkupovanje uslužbencev« nekega podjetja, ne pa za vrhunskega menedžerja, ki je sedel v vodstvu firme. Izplačevanje podkupnin, kot na primer tisto iz Beckerjevega seznama, bi se občutno zmanjšalo, če ne celo zaustavilo, če ne bi firme, ki plačujejo takšne »koristne stroške«, le-teh lahko odštele od davka kot materialne stroške. Tu se kaže dvojna morala javne roke. Kadar podkupnina koristi državni blagajni, država še prerada zatisne obe očesi. Dokler prejemnik za svoje nepošteno pridobljeno bogastvo plačuje davek, je zakonu zadoščeno. Za obdavčenje je po zveznem zakonu o dajatvah »irelevantno«, ah je plačilo »v nasprotju s kakšnim zakonskim določilom ah prepovedjo ah z zdravo moralo.« Javnim tožilcem morajo oblastni organi prijaviti le skorumpirane funkcionarje, ki jih zalotijo pri izpolnjevanju službenih dolžnosti. Vendar to komajda zmanjšuje pripravljenost, da nastavijo odprto dlan -potem pač davek plača žena uslužbenca ah od nje ustanovljena firma. Se v prejšnjem poletju je bonnska opozicija poskušala ukiniti davčne olajšave, kadar gre za podkupnine. Ta poskus se je ponesrečil zaradi vladne koalicije. Res da so krščanski liberalci finančni komisiji zveznega parlamenta zagotoviti, da tudi oni ne odobravajo izplačevanja podkupnin. Vendar pa »narodna samostojna akcija« ne pride v poštev, saj bi to nemško gospodarstvo »postavilo v slabši položaj« in »ogrozilo delovna mesta«. Strokovnjaki se še vedno prepirajo o tem, kaj korupcija sploh je. Se vedno imajo malenkostni ki konjunkturo, ki v podkupninah vidi normalen gospodarski pojav - »enostaven primer uporabe teorije o cenah«, ugotavlja ekonomist Erich Streissler. Tako enostavno pa le ni: po mnenju strokovnjakov za korupcijo, kot je frankfurtski vrhovni tožilec Schaupensteiner, obstaja povezava med naraščajočim številom primerov podkupovanja in naraščajočim številom zakonov in odlokov: kjer državne postopke za pridobitev dovoljenja upočasnjujejo različna preverjanja in predpisi, tam pri industrijskih zastopnikih narašča nagnjenje, da s podkupnino delujejo pospeševalno. Se nadaljuje Prav zanima me, s čim se bodo obtoženci branili. tz Munchen CX^ Maurice Leblanc Arsene Lupin 18] Ganimard je vstal. Slaba volja ga je trihhla. Nekaj trenutkov je razmišljal, v fitislih še enkrat pregledal vso zade-Vo in si prizadeval, da bi našel slabo točko. Potem je spregovoril z glasom, v katerem je bilo odkrito občudova-nie poznavalca: »Hvalabogu, da ni ducat takih, kot si ti, sicer bi mi lahko kar nehali.« Arsene Lupin se je naredil skromnega: »Pih, nekako sem se pač moral ra-'to'esti, si izpolniti čas ... predvsem pa Se je stvar lahko posrečila samo, med-tom ko sedim v zapora.« »Kako? « je vzkliknil Ganimard, »-to°j proces, obramba, preiskava, mar Vse to ni dovolj, da bi te raztreslo? « »Ne, ker sem sklenil, da se svojega Procesa ne bom udeležil.« »Oho! « ono- »Svoj ega procesa se ne bom udele-žil.« »Res ne? « »Ne, moj ljubi! Ali misliš, da bom vib Arsene Lupin je pretehtano p zgnil na vlažni slami? Žališ me. .Arsene Lupin ostaja v zapora samo tako dolgo, dokler mu je prav, in niti minute dlje.« »Morda bi bilo pametnejše, ko se sploh ne bi bil dal zapreti, « je ironično odvrnil inšpektor. »A, gospod me zasmehuje? Gospod se spominja, da me je imel čast zapreti? Častivredni prijatelj, vedi, da tudi ti ne bi bil mogel položiti roke name, če se jaz v tistem kritičnem hipu ne bi bil ukvarjal z veliko bolj zanimivo stvarjo.« »Osupnil si me.« »Pogledala me je neka ženska, Ganimard, in jaz jo ljubim. Ah razumeš, kaj pomeni to preprosto dejstvo, da te pogleda ženska, ki jo ljubiš? Prisegam, da mi je bilo pomembno samo to. Zato sem tukaj.« »2e precej dolgo; to ugotovitev mi boš menda le dovolil? « »Najprej sem hotel pozabiti. Ne smej se. Dogodivščina je bila tako očarljiva, da še vedno z ganotjem mislim nanjo. Poleg tega imam malce šibke živce. Dandanašnji je življenje tako hitro. V določenih trenutkih si mora človek privoščiti malo zdravilne odmaknjenosti. Ta kraj je za takšno življenje kot nalašč. Tukaj si človek res lahko opomore.« »Arsene Lupin, « je pripomnil Ganimard, »za norca me imaš.« »Ganimard, « mu je zagotovil Lupin, »danes je petek. Prihodnjo sredo ob štirih popoldne bom pri tebi v Rue Pergolese pokadil cigaro.« »Arsene Lupin, pričakujem te.« Stisnila sta si roki kot dobra prijatelja, ki cenita drag dragega, in stari kriminalist se je obrnil k vratom. »Ganimard! « Obrnil se je nazaj. »Kaj pa je? « »Ganimard, uro si pozabil.« »Uro? « »Da, zašla je v moj žep.« Vrnil mu jo je z opravičilom. »Oprosti ... grda navada ... To, da so mi vzeli mojo, še zdaleč ni razlog za to, da bi ti ukradel tvojo. Se manj zato, ker imam kronometer, nad kate- rim se ne morem pritožiti, in ki popolnoma ustreza mojim potrebam.« Iz predalčka je vzel veliko zlato mo, trdno in praktično, ki jo je krasila težka verižica. »In iz katerega žepa je ta? « je vprašal Ganimard. Arsene Lupin je lagodno pogledal inicialki. »J. B. ... Kdo, za vraga, bi bil to? A, sem se že spomnil. Jules Bouvier, moj preiskovalni sodnik, prijeten človek« n Ko je Arsene Lupin pokosil in potegnil iz žepa čudovito cigaro z zlatim obročkom ter si jo zadovoljno ogledoval, so se odprla vrata njegove celice. Imel je ravno še toliko časa, da je cigaro vrgel v predalček in se odmaknil od mize. Vstopil je paznik, bil je čas za običajni sprehod. »Pričakoval sem te, ljubi prijatelj! « je vzkliknil Lupin, ki je bil kot vedno dobre volje. Odšla sta iz sobe. Komaj sta na ho- dniku izginila za vogal, sta dva moža naglo stopila v celico in jo skrbno preiskala. Prvi je bil inšpektor Dieuzy, dragi inšpektor Folenfant. Končno so hoteli zatrdno vedeti kako in kaj. Ni bilo dvoma, da ima Arsene Lupin stike z zunanjim svetom in da si dopisuje s člani svoje tolpe. Se prejšnji dan jeke Grand Journal’ objavil nekaj vrstic, namenjenih njunemu sodelavcu s pravosodja: Spoštovani gospod! Te dni je bil objavljen članek, v katerem ste se o meni izrazili na način, ki nikakor ni upravičen. Nekaj dni pred začetkom procesa proti meni Vas bom poiskal in zahteval zadoščenje. S spoštovanjem Arsene Lupin Pismo je bilo napisano z Pupinovim rokopisom. Torej pošilja pisma in jih tudi prejema. Torej se zagotovo pripravlja na pobeg, ki ga je tako oholo napovedal. Se nadaljuje Sreda, 11. januarja 1995 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA/DE2 IN SNEG, V SREDOZEMLJU SONČNO ALPE JADRAN / ALPE SNEG, JADRAN SONCE ^1020 1010 1000 OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan Vremenska slika: Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Frontalni valovi se ob močnih severozahodnih višinskih vetrovih pomikajo preko Alp in na vreme pri nas vplivajo predvsem z občasno povečano oblačnostjo. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. Modna C A središče središče ciklona anticiklona BiOPROGNOZA SNEŽNE RAZMERE dne 10. 1. ob 8. 30 uri Vremensko občutljivi ljudje bodo čutili zmerno vremensko obremenitev, M se bo kazala z značilnimi vremensko pogojenimi težavami. RAZMERE NA CESTAH Ceste po Sloveniji so suhe in normalno prevozne. Na izpostavljenih mestih je nevarnost poledice. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih je tekoč. Rog - Crmošnjice 70-80 40 do 30 45 20-40 do 75 20 do 30 Kanin 15 do 50 Straža pri Bledu do 30 Kandrse 2d‘50 Zelenica 20-50 Cerimo 30° 50 Soriška Planina do 50 Na omenjenih smudsdh naprave obratujejo. Na Libojah je nočna smuka do 19. in na Straži do 20. ure. Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Golteh, Rogli, Kopah, Soriški Planini, logarski Dolini, in Crmošnjicah. Dostop na Mariborsko Pohorje je mogoč samo z zimsko opremo. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo, Cerkno in Koblo. Na Libojah je urejeno sankališče. IjJIIMtiVjVgti Danes: ob 5.24 najvišje 30 cm, ob 13.13 najnižje -34 cm, ob 20.10 najvisje 8 cm. hitri: ob 0.03 najnizje 0 cm, ob 6,15 najvišje 33 cm, ob 13.44 najnizje -42 cm, ob 20.34 najvisje 15 cm. Slovenija: Delno jasno s spre- Sosednje pokrajine: Na območju menljivo oblačnostjo. Na sevem Alp in severno od njih bo sneži-je možno občasno rahlo sneže- lo. Drugod bo spremenljivo obla-nje. Temperature bodo od -1 do čno in večinoma suho vreme. 4, na Primorskem okoli 7 °C. Rahlo sneženje na Madžarskem. V Sloveniji: Obeti: V četrtek bo delno jasno s V petek bo ponekod po Sloveniji spremenljivo oblačnostjo. V še ^ naietaval sneg. Hladno notranjosti Slovenije bodo po- ^ samezne snežne plohe. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA.... TRST......... CELOVEC...... BRNIK........ MARIBOR...... CEUE......... NOVO MESTO... NOVA GORICA.. MUR. SOBOTA.. PORTOROŽ..... POSTOJNA..... ILIRSKA BISTRICA. KOČEVJE...... CRNOMEU...... SLOV. GRADEC.. -6/0 3/5 -10/-5 -7/-1 -4/4 -7/0 -8/-0 -3/7 -4/2 -1/7 -6/5 -6/5 -v- -71-2 -9/-3 VOGEL -5/-4 KREDARICA -8/-S VIDEM -3/5 GRADEC -8/-3 MONOŠTER -4/1 ZAGREB -3/-0 REKA 2/8 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI o/i STOCKHOLM -2/2 MOSKVA -14/-6 BERLIN 1/1 VARŠAVA -3/-2 LONDON 8/10 AMSTERDAM 7/7 BRUSELJ 6/7 PARIZ 6/7 DUNAJ -2/0 ZuRICH -1/2 ŽENEVA -2/2 RIM -3/10 MILAN -4/4 BEOGRAD -2/-1 BARCELONA 7/H ISTAMBUL 5/8 MADRID -3/11 UZBONA 8/14 ATENE 9/14 BUCAREST -2/0 MALTA 12/12 PRAGA -3/-2 SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE LONDON - Intimna prijateljica britanskega prestolonaslednika Charlesa Camilla Parker Bowles in njen mož Andrew se bosta razporočila. To sta včeraj dopoldne sporočila njuna odvetnika. Kot se je izvedelo, bo to domenjena razporoka, ker sta Camilla in Andrew po dveh letih ločenega življenja dokončno spoznala, da ju družita le otroka, ki pa sta že odrasla, saj ima Tom 20, Laura pa 16 let Resnici na ljubo se je za razporoko odločil brigadni general Andrew Parker Bowles, ki je bil sit natolcevanj in govoric o ljubezenskem razmerju med svojo ženo in princem Charlesom, ki je med drugim njegov osebni prijatelj. Usodni korak pa je storil ob svoji upokojit-viji, »tako da bo lahko začel novo življenje« in ga ne bo več vojaška dolžnost vezala na britansko krono. Camilla Parker, ki jo Charles kliče »Gladys«, za Diano pa je le »rotvveil- ler«, je na pogled običajna Angležinja, ki ne prednjači v lepoti, a ima nedvomno skrite vrline, če se je vanjo Charles kar trikrat zatelebanil. Prvič jo je mladi in plahi princ srečal leta 1970 na neki tekmi pola. Takoj mu je bila všeč, ker je bila pravo nasprotje vseh žensk in deklet, ki jih je do tedaj spoznal. »Moja prababica je bila ljubica tvojega prapradeda,« je uvodoma izustila presenečenemu princu. Tako se je začela 25 let trajajoča ljubezen, vmes sta se tako Charles kot Camilla poročila, imela otroke, a nikoli nista pozabila drug na drugega. Kaj bo sedaj storil Charles, ni jasno, njegov predstavnik za tisk je včeraj izključil, da bi Charles sledil njenemu zgledu in od Diane zahteval razporoko. Vsekakor pa ima sedaj bulvarski tisk dovolj streliva za bodoče topovske salve proti Charlesu in angleški kroni. Kitajska: za hišo je treba odšteti kar 35 letnih plač PEKING - Nepremičninski sektor je bil na Kitajskem eden od naj živahnejših na začetku gospodarske reforme. Na podlagi uradnih podatkov pa je danes v državi kar 50 milijonov kvadratnih metrov površine praznih. Čeprav si ljudje močno želijo lastnega stanovanja, nimajo dovolj denarja, da bi si ga privoščili. Trisobno stanovanja veliko 55 kvadratnih metrov stane približno 35 povprečnih delavskih letnih dohodkov. Država, ki se je nameravala znebiti večine 2, 7 milijard kvadratnih metrov javnih stanovanj, mora pogosto odkupiti cele palače, da ne bi zapravila investicije. Boljši življenjski pogoji in plače so omogočili, da so se mnogi predali potrošniški mrzlici. Nekoč so bogastvo merili po številu radijski sprejemnikov in Šivalnih strojev v družini, danes pa ga merijo po Številu računalnikov in mobitelov, medtem ko si stanovanje lahko privoščijo le redki: zasedaj samo slavni umetniki, podjetniki, največji trgovci in menedžerji pri multinacionalkah. Na Kitajskem pet milijonov družin razpolaga s samo štirimi kvadratnimi metri stanovanjskega prostora na osebo, kar 400.000 družin pa samo z dvema. Večkrat delijo stranišče z dragimi družinami in kuhajo kar na stopnišču. Stanovanja sicer obstajajo, vendar so zdaleč predraga, in to predvsem zaradi davkov. Gradbena podjetja in kupci morajo namreč vrh vsega plačati tudi 70 različnih davkov. DAKA - Štirje milijoni vernikov so se udeležili tridnevnega romanja, na katerem so med drugim molili za muslimanske brate v Bosni, v Čečeniji in v KaSmi-m. Romanje je uspelo, s prevozi pa imajo nekaj težav... Z tekom opozori« na TUCSON -Mladi Indijanki plemena Tarahumara, ki živi v Severni Mehiki, sta z udeležbo na skoraj 200 kilometrov dolgem maratonskem teku v ZDA opozorili na težke pogoje, v katerih živijo Indijanci vMebiki Brigifie Bardot za poljske volkove VARŠAVA - Francoska filmska igralka Bri-gitte Bardot, ki je na svoja stara leta postala goreča zagovornica živali, je v pismu poljskega predsednika Le-cha Walenso zaprosila, naj prepreči pokol 100 volkov, ki živijo v gozdovih Bieszczadyja na meji z Belorusijo. Bar-dotova je ogorčena, da so na smrt obsodili volkove, ker so krivi, da lovcem odvzemajo njihov plen. Royai Gotf Club prizadela prava kengurujska kriza SYDNEY-Elitni Royal Golf Club iz Canberre doživlja težke trenutke. Krajevne oblasti so mu dovolile, da likvidira 70 kengurujev, ki so si zaradi suSe prisvojili igrišče za golf in s svojimi iztrebki in skakanjem motili ugledne goste. To so storili, ne da bi poklicali živonozdravnike društva za zaščito živali, ki bodo sedaj tožili klub zaradi krutosti. Vojna napoved računalniškim igricam WASHINGTON ; Uradniki zveznega ministrstva za delo in javni uslužbenci v Virginiji so prve žrtve vojne napovedi ameriških oblasti računalniškim igricam;programe igric namreč sedaj državni funkcionarji kar brišejo iz računalnikov.