Teja Peperko ZGODOVINA PD Šentjur se je že na ustanovnem občnem zboru leta 1952 odločilo, da za svojo planinsko točko izbere vrh Resevne. Veliko ustanovnih članov je namreč živelo ob vznožju Resevne in so hrib že pred tem pogosto obiskovali, prav tako so tja radi zahajali domačini, ker so na njem imeli gozdove, zaradi nabiranja gozdnih plodov ali zaradi vsakoletnega obiskovanja t. i. svete poti, ki je čez Resevno potekala do sosednjega hriba Svetina, kjer je romarska cerkev Marije Snežne. Najprej so na Resevni postavili majhno leseno zaveti- šče, ki je služilo za postanek in počitek obiskovalcev, kjer so se pohodniki lahko zadrževali in družili v nara- vi. Zavetišče so skupaj z lesenim razglednim stolpom na vrhu hriba zgradili leta 1953. Postavitev teh dveh objektov je zahtevala veliko truda, časa in prehojenih kilometrov na Resevno. Člani PD in drugi domačini so morali najprej utrditi in narediti nove poti, s pomo- čjo volov in konjev pa so na vrh pritovorili gradbeni material. Na srečo so veliko lesa dobili kar na sami Re- sevni. Nekateri domačini se še zdaj spominjajo, kako prijetno je bilo druženje v zavetišču, ki je bilo včasih popolnoma polno, manjkala ni niti harmonika niti obilica petja. Zato ni presenetljivo, da so si člani društva želeli na Resevni postaviti večji planinski dom, ki bi vsem ob- čanom služil kot rekreacijski center, obenem pa bi predstavljal del verige planinskih postojank v tem delu Slovenije. Čas po drugi svetovni vojni je bil namreč čas množičnega ustanavljanja planinskih društev, planin- skih poti in planinskih koč. V socializmu je bil šport pomembna prostočasna dejavnost, saj naj bi vplivala na boljšo delovno produktivnost in zdravje delovnega človeka. Planinstvo se v tem pogledu ni razlikovalo, saj je tako kot drugi športi imelo vzgojno, rekreativno in narodnoobrambno funkcijo. Na širšo priljubljenost Resevne in njenega zavetišča je vplival tudi Lahov smuk, 1 ki so ga od leta 1952 dalje or- ganizirali na Resevni in ki je potekal približno petnajst let. Smučanje je bilo takrat poleg planinstva zelo pri- ljubljeno, zato pa so smuči morale biti cenovno ugo- dne. V Šentjurju so lesene smučke izdelovali na teda- nji Kmetijski šoli Šentjur, 2 palice pa so si ljudje naredili kar sami. Nekaj dni pred smukom so organizatorji pri- pravili celotno progo in jo nožno poteptali. Na dan dogodka so smučarji pri vznožju dobili svojo številko, dali smuči na ramo in z njimi odšli na začetno točko smuka na Resevno ter se po dogovoru spuščali drug za drugim v dolino. Idejo o večjem planinskem domu so udejanili z začet- kom gradnje leta 1961. Ta letnica sovpada z dvajseto 1 Po borcu Kozjanskega odreda Dušanu Lahu, ki je padel na Resevni. 2 Današnji Šolski center Šentjur. "Šentjurski Triglav" združuje planince Začetki planinstva na Resevni V letu 2016 je Planinsko društvo (PD) Šentjur praznovalo svojih petinšestdeset let obstoja. Prav tako je lani minilo petinpetdeset let od začetka gradnje planinskega doma tik pod vrhom Resevne, hriba, visokega 650 metrov in ležečega jugozahodno nad Šentjurjem. Mladinski odsek PD Šentjur z zastavo PZS leta 1960 Arhiv PD Šentjur 60 obletnico ustanovitve I. celjske čete na Resevni, zato je bila prva prireditev namenjena tudi spominu na ta dogodek. Gradnja doma je potekala kar dvajset let. Uradno odprtje je dom dočakal 20. septembra 1981, urejen srednji del, ki je nudil zatočišče obiskovalcem, pa so odprli leta 1963. Planinski dom na Resevni je bil, kot številne druge planinske koče po Sloveniji, zgrajen udarniško. Pri njegovi gradnji so sodelovala različna šentjurska podjetja, organizacije, društva in šole; po- stal je vsešentjurski projekt, ki je združil občane in lju- di širše. Prav tako je bil tudi medgeneracijski projekt, saj so učenci šol šentjurske občine pomagali pri utrje- vanju cest in pri gradnji objekta. T ako so na veliki mla- dinski akciji med letoma 1961 in 1963 učenci nosili na Resevno zidake. V saka šola naj bi imela športni dan, na katerem bi učenci simbolično ponesli vsak svoj zidak na Resevno. Otroci so prišli do vznožja hriba, kjer so prejeli zidake, in se nato povzpeli na hrib. V eliko zgodb je, kako sta po dva učenca s pomočjo fižolovke nosila zidake na mesto postavitve doma. Bili so ponosni na svoj dosežek, s takimi dejavnostmi pa se je pripadnost mlajših generacij domu in Resevni še povečala. Danes je poleg planinskega doma na vrhu Resevne tudi kovinski razgledni stolp, ki so ga postavili leta 1996 na mestu prvotnega lesenega, ki se je po pribli- žno petnajstih letih podrl. Dom obišče veliko domači- nov in pohodnikov, kar nekaj je tudi takih, ki Resevno redno obiskujejo in čutijo do tovrstnega obiskovanja prav posebno pripadnost. Vendar pa ima vrh za sam kraj tudi simbolni pomen. Lokalni planinci in do- mačini ga imenujejo "šentjurski očak" ali "šentjurski Triglav", njemu v čast pa je že pred desetletji nasta- la pesem Naša Resevna, ki je postala himna Resevne. Oblikovale so se tudi neformalne skupine, ki jih zdru- žuje ravno ljubezen do Resevne, planinstva in prijatelj- stva. Resevna tako predstavlja eno izmed pomembnih rekreativnih točk na tem območju, njeno obiskovanje pa se je precej povečalo. V socialističnem obdobju so se postavili temelji re- kreacije, ki je vsem posameznikom, delovnim ljudem, omogočala športno udejstvovanje v bližini doma. Skoraj vsako mesto je imelo v bližini hrib, ki so ga do- mačini redno obiskovali. Planinski dom na Resevni je iz lokalnega projekta domačinov postal planinska po- stojanka, ki danes privablja raznovrstne ljubitelje na- rave in rekreacije, najdemo pa ga tudi v Razširjeni slo- venski planinski poti. m Ena prvih razglednic Planinskega doma na Resevni Arhiv PD Šentjur Udarniška akcija pri domu na Resevni Arhiv PD Šentjur Planinski dom na Resevni danes Arhiv PD Šentjur PLANINSKI VESTNIK februar 2017 61