m [JSKEDNJ
U^m I ■ V

OSREDNJA KNJIŽNICA
60100Z00
foStnin« plačana v gotovini	*->	nnn
^b. postale 1 grupo«	vjCIIžI JUU UT
DNEVNIK
Leto XXXIU. Št. 142 (9450)
TRST, sreda, 22. junija 1977
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
POGAJANJA MED STRANKAMI V ZAKLJUČNI FAZI
Zaključni «vrh» bo v petek Danes srečanje s sindikati
h petkovem srečanju se bodo morali tajniki demokratičnih strank dogovoriti tudi o političnih posledicah programskega sporazuma
RIM, 21. —V'petek popoldne bo Ni* vseh strank, ki so se tri me-pogajale o novem skupnem Jtogramu. Sklep je bil objavljen ^Pričakovano, potem ko se je zde-5 da bo skupni sestanek političnih pjnikov strank ustavnega loka še-N prihodnji teden, kar je dajalo R)isl:ti. da so nekatere težave še ^premostljive.
Sestanek na vrhu bo kronal naglo Spored je srečanj šestili strank s Nikati (srečanje bo jutri popol-sbe) in industrija (kar v petek do-Mdne), ko bodo predstavniki najpomembnejših družbenih dejavnikov Vnanjem z osnovn imi točkami prejema. Srečanja na «vrhu» v pe-popoldne se bo udeležilo veliko Ni, pravi, «miniparlament», saj No tajniki strank (KPI, PSI, PS PRI, KD in PLI) načelovali Negacijam*, ki so zadnje tri me-^ vodile na raznih ravneh pogajala, Verjetno bo «vrh» trajal nekaj dokler ne bodo uglajeni še zad-!\ii spori (najbolj trd oreh je vprašaje sindikata policijskih agentov), bo objavljen skupni programski “°kument.
V predvidevanju tega pomembne-jj® srečanja in z namenom izdelati J°končne predloge za sestanek bojo v četrtek sklicani glavni organi “‘fank, ki se pogajajo. Komunist: sklicali sejo direkcije, socialisti ^ druge stranke pa tajništva. Odprto je, seveda, vprašanje «dru-Na koraka* po zaključku pro-^amskega sporazuma. Nobenega Nma ni, da bo prav to vpraša-(kar so stranke strnile v izra-; h »politična jamstva* in »politič-okvir*) poglavitna tema razprav JN tajniki strank. Slišati je govo N, da b: demokristjani radi prelagali rešitev, s katero bi se izog-kakršnikoli spremembi vlade iu Ntičnih ravnotežij v zvezi z za-Ntico. Tako naj bi predlagali dru-Nm strankam takj rešitev: pro-fltaaki sporazum naj bi v poslanci zbornici in senatu predložili v •miki »resolucije*, o kateri naj bi Vasovale vse stranke. Vlada pa naj •j v tem primeru javno, toda samostojno, sporočila, da se s tem Programom strinja. Na tak način ri stranke ustavnega loka glasova-. za program, vlada pa bi ostala Na, kot prej. Celo osnovni poda recimo »rojstni list* vlade bi jjtol prejšnji, kajti v zapisnikih bi J*talo, da je bila vlada izvoljena z ^upnico KD in vzdržanimi glasovi jjtalih strank, njen program pa z ‘Novi vseh strank.
Gre morda za «taktično fineso*, Ndar KD upa, da bo tako lahko Nazala svojim volivcem, da se 'Mitično ravnotežje* v zvezi z vla-ni spremenilo.
Grugače menijo napredne stran-
ke, ki bi rade, da se spremeni struktura vlade in sporazum pretvori v formalno vladno večino, ki naj premosti dosedanjo obliko «okrnjene zaupnice*.
Socialdemokratski tajnik Romita je, na, primer, dejal, da programski sporazum ne more ostati brez poli-tičrvh posledic in da se mora vlada spremeniti, strankam pa mora biti dana možnost, da z zaupnico potrdijo dejstvo, da se je na petkovem »vrhu* oblikovala nova vladna koalicija vseh demokratičnih sil.
Socialisti zahtevajo spremembo vlade in bodo verjetno ponovno predlagali vključitev neodvisnih »strokovnjakov* v sedanji enobarvni de-mokrščanskj kabinet. Komunisti pa so bolj generični, vendar poudarjajo, da mora biti »struktura vlade taka, da bo jamčila izpolnjevanje dogovorjen :h programskih točk*.
Jutri je vsekakor na sporedu srečanje »šestih* s sindikalno federacijo CGIL - CISL - UIL. Pred srečanjem se bo sestalo sindikalno tajništvo, vendar je že znano, da bodo
sindikalisti predložili strankam mo rebitne bodoče vladne koalicije sledeče pogoje:
1.	Ukrepi za Jug, kjer naj imata prednost načrta za industrijski razvoj in za kmetijstvo;
2.	Reforma sistema javnih udeležb in v tem okviru ureditev »statusa* Montedisona;
3.	Potrditev sporazuma o «ceni dela*, brez sprememb;
4.	Sprememba ukrepa o »pravični najemnini*, pravična davčna po litika; 1
5.	Nadzorstvo nad cenami;
6.	Energetsko varčevanje, omejevanje luksuzne potrošnje-
7.	Uresničenje zdravstvene reforme po navodilih CNEL;
8.	Odprava vojaške discipline v policiji: in ustanovitev sindikata a-gentov v okviru CGIL-CISL-UIL.
9.	Demokratična šolska reforma, ki naj šolo poveže z delom;
10.	Načrt šolskih gradenj.
O teh točkah sindikati čakajo na odgovor strank, je poudaril tajnik UIL Giorgio Benvenuto. (st.s.)
NOV PR O VOKA TORSKl IZPAD V OKVIRU NARAŠČAJOČE STRATEGIJE NAPETOSTI
Trojica «rdečih brigadistk» težko ranila ravnatelja rimske ekonomske fakultete
Prof. Cacciafesta je lani kandidiral na listi KD - Splošno ogorčenje demokratičnega javnega mnenja
RIM, 21. — Samokresi samozvanih »rdečih brigad* so se v glavnem mestu zopet oglasili. Teroristična skupina, po prvih izjavah očividcev naj bi jo sestavljale tri ženske, je danes zjutraj streljala na Rema Cacciafesto, ravnatelja rimske ekonomske fakultete. Pet strelov je zadelo v živo in proti večeru je bilo ranjenčevo stanje zaskrbljujoče.
Malo po 7.30 sta na univerzitetnega profesorja pred njegovim stanovanjem v Ul. Montevideo, v znani stanovanjski četrti Parioli, prežali dve mladi ženski, medtem ko naj bi ju tretja čakala v avtomobilu, s katerim so teroristke zbežale. Vendar slednje trditve prič preiskovalci še niso potrdili.
Kakor je kasneje pripovedoval Cacciafesta sam, ga je neznani ženski glas poprašal o neki bližnji ulici, ko je že skoraj prišel do last-
tiiiiiiitiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiMi, mm mimiinimii iiiiiiiiHiiiiimiiitimi..
DANES ZAKLJUČEK URADNIH POGOVOROV V RAMBOUILLETU
SZ zaskrbljena zaradi francoskega vračanja k atlantskemu paktu»
Na sprejem v sovjetskem veleposlaništvu Brežnjev ni povabil tajnika KP Francije Georgesa Marchaisa
PARIZ, 21. - Dva simbolična dokumenta (o načelih politike pomir-jevanja in o omejevanju širjenja a-tomske oborožitve) bosta-zaključila tridnevni obisk partijskega in državnega poglavarja SZ Leonida Brež-njeva v Franciji. Kljub naporom sovjetske diplomacije, da bi Francijo in njenega predsednika D’Estainga prepričali o nujnosti večjega in neodvisnega angažiranja v svetovni diplomaciji, predvsem v Afriki, so rezultati srečanja dokaj skromni. Gi-scard D'Estaing očitno kaže, da gleda z enim očesom na tradicionalno sodelovanje med Francijo in SZ, z drugim pa na svoje volivce, med katerimi ne manjka takih,, ki nasprotujejo preveliki politiki prijateljstva s Sovjetsko zvezo.
Tako je med več kot dveumim pogovorom z Brežnjevom na vprašanje o francoski politiki do atlantskega zavezništva pokazal dokajš-
njo elastičnost. Brežnjev je bil zaskrbljen zaradi francoskega »vrača n ja* v Vojaški okvir NATO (Giscar-da je iskreno vprašal: »Govorite*« vojnah, v katerih bi šli naprej. Kam?*), medtem ko je Giscard D’ Estajng ponovil teze o neodvisnosti francoske politike, obenem pa de-golistično tezo o »force de frappe*, se pravi nujnosti oboroževanja oziroma pristanek na politiko «strogo nadzorovanega razoroževanja., na multilateralni podlagi.
Glede pogojev za pomirjevanje v svetu pa je Giscard D‘Estaing poudaril, skoraj v sozvočju z ameriškim predsednikom Carterjem, s katerim je Brežnjev zadnje čase veliko polemiziral, da je za pomirjevanje potrebno spoštovati načela »človekovih svoboščin*, umirjenost v idejnem spopadu, nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav, priznanje, da mora politika pnmirieva-
Francoska in sovjetska delegacija z Gtocardom DTstalngom in Brežnjevom na čelu med pogovorom v gradu
Rambouillet pri Parizu
Nli,i|||„l|l,l|,|||l|imi,ini,iniiiii"m"ti,,>inl"ii>i»i"""""»"i""""iu"i""l""""""n"i""""ll"l"i....
OP 1, JULIJA ZMANJŠANJE AKTIVNE OBRESTNE MERE
BANKE SO ZNIŽALE CENO DENARJA
.RlM, 21. — Italijanske banke so Nes sklenile znižati obrestno me-2* »prime rate* od 19,50 na 18,50 “ sto in od 19,50 na 18,00 od sto £ vse ostale bančne operacije, ribanje se nanaša seveda na po-rilila,' ki jih banke dajejo svojim ,,lentom. Nižja obrestna mera iHn v veljavo s 1. julijem. Zdru-N.ie italijanskih bank je pojasni-J*' da to znižanje aktivne obrest-rr.ere ni povezano z znižanjem ^testne mere državnega zavoda. y>ena denarja v Italiji je zelo ritoka. čeprav se ie sedaj obrest-|š mera za velika posojila zniža } ,z& 1 oziroma za 1,5 točke, ostali0 dejansko obresti še vedno na JUog 21 odstotkov skupno z raz-stroški, ki jih imajo podjetja Jj posamezniki, ki najamejo no-j/lila pri bankah, Tako visoke o-,Nti so občutno zavrle gospndar-N dejavnost predvsem malih in 'Nojih podjetij, ki so se zelo
zadolžile in sedaj ne morejo več prenašati večjih denarnih stroškov za obnovo ali povečanje obratov zaradi visokih obresti, ki jih morajo plačevati za že najeta posojila.
Združenje italijanskih bank je pojasnilo, da je lahko znižalo aktivno obrestno mero zaradi omejitve inflacije in ne zaradi zmanjšanja o-brestne mere »Banca dTtalia*. O-benem pa so banke sporočile, da niso sprejele nobenega ukrepa glede pasivnih obresti, se pravi obresti, ki jih dajajo varčevalcem. Kljub temu pa je združenje bank priporočilo svojim članicam, naj skušajo čimbolj omejiti obresti na denar, ki ga dobivajo od varčevalcev, tako da'bodo lahko v doglednem času o-lajšali pritisk aktivnih obresti na posojila proizvajalnim podjetjem in vplivali na varčevalce, da usmerijo svoj denar v dolgoročne naložbe.
Nekateri denarni strokovnjaki so
ugotovili, da zmanjšanje aktivne o-bresti mere ne ustreza resničnemu stanju «denarnega trga*. Banke bi lahko znižale ceno denarja za več točk in tako prispevale k večjim naložham v gospodarstvu. Pri tem zahtevajo, da bi morali vprašanje aktivnih in pasivnih obrestnih mer urediti z zakonom, da se končno od pravi monopol bank nad denarnim trgom in nad skoraj celotno razpo ložljivostjo varčevalnih skladov. De-mokristjanski strokovnjak prof. An-dreata je danes izjavil, da je cena upravljanja italijanskih bank izred-ho visoka in gospodarsko neutemeljena, bančni sistem pa’ gospodarsko neučinkovit. Ugotovil je tudi, da je cena dela na proizvajalno enoto v italijanskih bankah za trikrat višja, kot v ZDA. V bistvu, je ugotovil An-dreata, je bančni monopol ustvaril v Italiji najbolj neučinkovit bančni sistem.
nja biti uresničena povsod po svetu v enaki meri*.
V	zvezi z današnjimi pogovori je glasnik francoske vlade pojasnil časnikarjem nekatera načela francoske zunanje politike. Tako je, na primer dejal, da Francija ne namerava skrčiti svoje oborožitve, ker noče izpostaviti nevarnostim lastne varnosti. Sovjetski glasnik pa je pojasnil čas nikarjem, da je Brežnjev orisal fran coskemu predsedniku (na njegovo prošnjo) stanje v odnosih med SZ in ZDA s posebnim ozirom na sporazumevanje o omejevanju strateške oborožitve.
Brežnjev je s tem v zvezi dejal, da v okviru pogovorov SALT ni bil storjen noben korak naprej in da kljub priznavanju veljavnosti načela o enakih pravicah vsake velesile do lastne varnosti morajo sporazumi o strateški oborožitvi temeljiti na sporazumih med Brežnjevom in Fordom v Vladivostoku.
Brežnjev je med časom, ko ni bil zadržan na pogovorih s francoskim predsednikom, počastil spomin neznanega vojaka.
V	večernih urah pa je sovjetski pai-tijski in državni voditelj priredil veličasten sprejem v prostorih sovjetskega veleposlaništva v Parizu, kateremu načeluje bivši veleposlanik v Pragi Čečvonenko. Pri tem je zanimivo, da so na sprejem povabili najvidnejše predstavnike francoskega javnega življanja. Med po vabljenci pa ni bilo tajnika KP Francije Georgesa Marchaisa. Skoraj istočasno pa so francoske tiskovne agencije sporočile vest, da bo Marchais verjetno odpotoval v ZDA na zaseben obisk, (st.s.)
Danes stavka v velikih državnih industrijskih podjetjih
RIM, 21. — Po kratkem odmoru zaraai kongresov CGIL in CISL, so sindikalne organizacije ponovno dale pobudo za odločno akcijo predvsem v velikih državnih industrijskih podjetjih. Tu so-v teku pogajanja za obnovitev delovnih pogodb, predvsem pa za večje nadzorstvo delavskih organizacij pri naložbah in upravljanju proizvajalnih enot. Obenem industrijski delavci zahtevajo uresničitev ukrepov o večjih naložbah na Jugu, zlasti velikih dr žavnih in zasebnih podjetij (IRI, ENL MONTEDISON, FIAT OLIVETTI itd.).
V	okviru teh bojev bodo jutri stavkali štiri ure kovinarski in grad-bepi delavci podjetij z državno udeležbo, prav tako bodo jutri stavkali štiri ure vsi tekstilni delavci, v milanski pokrajini in v Piemontu pa bodo stavkali štiri ure delavci v vseh industrijah. Začel se je torej boj industrijskih delavcev za večje nadzorstvo nad investicijami, da se ustvari nov demokratični industrijski sistem, ki bo omogočil delavcem udeležbo pri upravljanju podjetij. Delodajalci pa se temu upirajo in se skTcujejo na svobodno odločanje podjetja ter sprejemajo samo morebitno obveščanje delavskih predstavnikov o svojih delovnih programih.
nega avtomobila tipa «lancia beta*. Obrnil se je, da bi ji odgovoril, toda znašel se je pred dvema ženskama odkritih obrazov, ki sta merila nanj s samokresoma (po tulcih, ki so jih našli, sklepajo, da je šlo za kalibra 7,65 in 9).
Streljali sta izredno hitro in zaporedoma ter zadeli žrtev v noge in spodnji del trebuha. Tudi samoobrambni nagib Cacciafeste je bil dokaj hiter: proti eni teroristki je zagnal svojo torbo in se skušal zateči v vežo stanovanjskega bloka. Vendar sta mu mladi brigadistki neizprosno sledili in ga na stopnišču profesionalno hladnokrvnostjo še enkrat obstrelili. Do potankosti je bil premišljen tudi umik in sledi za mladima teroristkama so 3e zabrisale v bližnjem drevoredu.
O Remu Cacciafesti so časopisi obširno pisali pred kakim mesecem, ko se je v dolgem volilnem dvoboju s prof. Rubertijem potegoval za mesto rektorja rimske univerze. O-koli njegove kandidature so se strnili najzmemejši in najbolj nazadnjaški profesorski krogi, saj med drugim nit; sam ravnatelj ekonomske fakultete ni skrival svojih političnih prepričanj, ki so večkrat zavedle v spor s študenti.
Nastopil pa je tudi na političnih volitvah, leta '75 je na listi KD kandidiral za parlament. Poleg ravna teljstva na ekonomski fakulteti za seda še vrsto drugih pomembnih mest: Cacciafesta je član nadzornega odbora RAI, član višjega sveta za javno upravo ter upravni svetnik italijanske komercialne banke.
Kmalu po napadu so univerzitetnega profesorja prepeljali na polikliniko kjer so ga operirali. Obranil pa je dovolj duševne slanosti, da je izjavil' »Teroristki sem vidci čisto natančno v Otilriz, čeprav spomin m, to ni ravno prijeten. Bili sta mlad' in lepi. ena pa je bila ogrnjena v moder suknjič. Približali sta se mi, ko sem vstopal v garažo, ena me je dov prašala za Ul. Lovagnu Ko sem se obrnil, da bi iima nakazal smer. je ena zakričala drugi nai strelja. Z grozo sem se zavedel, da sta vame naperili samokresa.*
Krvavi napad sovpada z ra netim položajem na rimsk' univerzi zaradi protestnega gibanja neuč-nega osebja, medtem ko ustrahujoča prisotnost »avtonomistov* preprečuje reden potek poletnega izpitnega roka in se nadaljuje mno-
Rok za davčno prijavo zapade nepreklicno 30. junija
RIM, 21 — Minister za finance Pandolfi je danes med poročilom, ki ga je imel v senatni komisiji za finance in zaklad, sporočil, da rok za predložitev prijave o dohodkih za leto 1976 nepreklicno zapade 30. junija. S to izjavo je minister zanikal vesti, ki so se v teh dneh širile, da bo ministrstvo za financo baje vsaj za nekaj dni podaljšalo zapadlost roka o prijavi dohodkov. To pomeni, da morajo davčni zavezanci predložiti davčno prijavo najkasneje do konca tega meseca.
žična zasedba policijskih agentov.
Ranjenega Cacciafesto, napad na katerega bo še poslabšal položaj javne varnosti v glavnem mestu ter bo negativno vplival tudi na politična pogajanja v teku, so obiskale številne osebnosti. Akademski senat je profesorju izrekel solidarnost in ostro obtožil teroristični napad, ker je obenem napad na javne ustanove in na kulturo nasploh.
Se strožje so krvavo početje obsodile univerzitetne smdikalne orga nizacije ter razni politični predstavniki. Izredna skupščina študentov, učnega in neučnega osebja ekonom ske fakultete pa je izdala dokument, v katerem neizprosno obsoja ponoven poskus prevratniških sil. da bi v temeljih zrušile demokra tične ustanove in zatrle najosnovnejše pogoje za človeško sožitje.'
CANDIDA CURZI
RIM, 21. — Miftistrstvo za javna dela je pripravilo osnutek zakona o povišanju cestnine na italijanskih avtocestah, o katerem bo razpravljala vlada na petkovi seji. Osnutek bo seveda moral odobriti parlament. Na osnovi predlogov ministrstva za javna dela se bo cestnina na avtocestah povišala poprečno za nad 50 od sto. in sicer od 5 do 15 lir za km za razne vrste vozil. Največ se bo povišala cestnina za manjše o-sebne avtomobile, nato pa za tovornjake. Zadnjič so bile tarife na avtocestah povišane letošnjega februarja za 2 od sto zaradi povišanja IVA na razne storitve.
Prof. Remo Cacciafesta ob prihodu v bolnišnico, kjer so ga nato takoj operirali
NiiiHiiiiiiiUiiiNmtiiuiiiiMniiimiiimiiiKiiiiiiiiuiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiuiiiiiiiiiimmnMiiiHifiiHiM
SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV EGS V LUKSEMBURGU
Gospodarstvo in brezposelnost na zasedanju evropskega sveta
Državni glavarji in predsedniki vlad bodo konec junija odločali tudi o pogajanjih med EGS in SEV • Večjo pozornost sredozemskim območjem
LUKSEMBURG. 21	- Zunanji
ministri Evropske gospodarske skupnosti so na današnjem zasedanju sestavili dnevni red evropskega sveta, ki se bo sestal 29. in 30. junija v Londonu. S tem zasedanjem se bo zaključilo tudi britansko predsedstvo gospodarske skupnosti. S 1. julijem bo orešlo predsedstvo EGS v roke belgijske vlade.
Glavni predmet razprave na zasedanju evropskega sveta, katerega se bodo udeležili državni gla varji in predsedniki vlad, bo gospodarsko vprašanje deveterice. Proučili bodo možnosti gospodarske rasti, vprašanja inflacije in zaposlitve in bodo morali skleca t: o nedavnih predlogih izvršne komisije glede reševanja mladinske brezposelnosti. Na zasedanju bo dan predlog o ustanovitvi novega denarnega zavoda, ki nai bi pobiral na trgu kapitalov denar za
posojila za milijardo dolarjev, ki naj bi uporabili za proizvajalne naložbe v pasivnih območjih go-
no pozornost bodo posvetili poteku beograjske konference o preverjanju uveljavitve helsinške listine in
spodarskg skupnosti in prispeval k .pripravam za davno konferenco razvoju na področju energetike.54»‘*ev*opski varnosti, ki bo v Beo-
Poleg toga bo dana pobuda za oj večanje glavnice Evropske investicijske banke in povečanje količine posojil, ki naj bi jih ta ban ka dala za posamezne investicijske pobude. V tej zvezi nai bi o-krepili tudi socialni sklad, da se omogoči predvsem večja zaposlitev mladine in žensk in da se dajo nove pobude za strokovno usposobljenost mladih brezposelnih.
Pdleg tega se bo evropski svet moral ukvarjati tudi z vprašanji razširitve gospodarske skupnosti, ki nastajata s prošnjami za vključitev v EGS Grčije Portugalske 'n Španije. Nato bodo na zasedanju evropskega sveta govorili tudi o mednarodnem položaju ir o odnosih EGS z ostalim svetom. Poseb-
NA BEOGRAJSKEM POHELSINŠKEM SESTANKU
Razprava o dnevnem redu v konstruktivnem ozračju
Ni izključeno, da bodo nevtralne in neuvrščene države dale svoj predlog za dnevni red jesenskega zasedanja
BEOGRAD, 21. — Na današnji
7.	seji beograjskega sestanka o vprašanjih evropske varnosti in sodelovanja, ki jo je vodil romunski delegat, se je nadaljevala razprava o dnevnem redu za jesenski, glavni del sestanka. V razpravo so posegli zastopniki Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Bolgarije, Švedske, Švice, Norveške, Velike Britanije in Finske. Zvedelo se je, da razpreva za zaprtimi vrati še nadalje poteka v konstruktivnem ozrečju.
Predstavnik Velike Britanije je med drugim opozoril, da je predlog dnevnega reda, ki ga je pripravila njegova delegacija okupaj z ameriško, odpit za morebitna dopolnila in nove ideje. Vsi udeleženci v razpravi, ne glede na to za katerega od dveh doslej objavljenih predlogov dnevnega reda (anglo - ameriški ali sovjetski) se zavzemajo, pou darjajo potrebo, da mora biti osnova za delo pripravljalnega sestan ka, ki zdaj poteka v Beogradu, helsinška sklepna listina oziroma določila o kontinuiteti konference o evropski varnosti in sodelovanju, o katerih zdaj razpravljajo v zvezi s prinravami dnevnega reda.
Danes so se vnovič sestali tudi voditelji delegacij devetih evropskih nevtralnih in neuvrščenih držav. ki so nadaljevali že začeto iz menjavo mnenj o dn. vnem redu. V krogih opazovalcev ne izključujejo možnosti, da bodo evropske nevtralne in neuvrščene države, med katerimi je tudi gostiteljica Jugoslavija. pripravile svoj predlog dnevnega reda za glavno jesen sko zasedanje.
V krogih delegacij pričakujejo, da bo nadaljnja razprava še boga-
tejša in da bo postaia bolj vsebinska. Danes popoldne kljub dva kratnemu dnevnemu delu ni b'lo redne seje beograjskega sestanka, ker so delegacijam omogočili neuradne medsebojne stike in izmenjavo mr.enj.
V.B.
Čilsko linijsko letalo ugrabljeno
SANTIAGO DE CIIILE, 21. - Neki funkcionar čilskega ministrstva za javna dela je včeraj preusmeril linijsko letalo med poletom iz Anto-fagaste v Santiago. Letalo je pristalo v argentinskem mestu Mendoza. Po dolgotrajnem pogajanju z argentinsko policijo in vojsko se je zračni gusar predal.
Vesti o ugrabitvi čilskega linijskega letala so še zelo skope. Zaenkrat se je zvedelo, da je gusarju ime Carlos Tarnajo, da je čilskega rodu in da je bil funkcionar ministrstva za javna dela, ni pa znano, zakaj se je odločil za gusarski izpad. Preden se je vdal, je pirat zahteval od argentinske vlade novo letalo, s ka terim naj bi poletel v Alžirijo. V zvezi z ugrabitvijo je čilski diktator Pinochet, izjavil, da «je do nje prišlo v zelo kočljivem trenutku*.
BEOGRAD, 21. — Na današnji skupni seji komisij za mednarodne odnose pri Zvezi komunistov Jugoslavije in Zvezi sindikatov Jugoslavije so obravnavali udeležbo delavcev v upravljanju v, raznih državah sveta ter dejavnost jugoslovanskih sindikatov na tern področju.
gradu prihodnjega septembre. V tem okviru bosta italijanski preu-sednik vlade in zunanji minister Forlani poročala o njunih obiskih v Grčiji. Romuniji in LR Kitajski, zahodnonemški zunanji minister Genschcr o pogovor h. ki jih ie imel v Moskvi in francoski predsednik Giscard D’Estaing o sedanjem obisku oredseduika orezi diuma SZ Brežulava v Parizu.
Končno bodo odločali o določitvi datuma za začetek pogajanj med EGS in SEV na osnovi zadevnega predloga vzhodnoevropskih držav. Pogovori naj bi bili v Bruslju.
VeiiKo pozornost so zunanji ministri danes posvetih politiki gospodarske skupnosti v Sredozemlju. se oran' gospodarski krizi v južnih deželah EGS, ki se bo * vstopom v skupnost Grčije. Portugalske in Španije še bolj zaostrila. Med razpravo je Francija umaknila nekatere svoje pridržke, tako da se b:do lahko pogajanja z Grčijo nadaljevala Francozi, kot tudi Italijani, so zaskrbljeifi predvsem zaradi konkurence grških, španskih in portugalskih vin, Italijani pa še posebno zaradi konkurence južnega sadja.
Zato je predsednik ministrskega sveta EGS Jenkins opozoril, da je treba preprečiti, da bi na tem območju Evropske gospodarske skupnosti poslank nedopustne trgovinske zapreke. Zaradi tega bo treba poskrbeti za večja denarna sredstva, ki naj bi omogočila ne samo posodobljenje kmetijstva na sredozemskih območjih. temveč tudi posodobljenje trgovine kmetijskih pridelkov.
Okrog tega vprašanja se je razvila obširna razprava, v katero je posegel tudi italijanski zunanji minister Forlani, ki je poudaril, da bo mora-, la gospodarska skupnost na kmetijskem iiodvočju dati prednost nekaterim vprašanjem. Ivi bodo dozorela r prihodnjih mesecih. Treba bo. je dejal Forlani, prilagoditi ukrepe o preureditvi kmetijstva izrednim pogojem, ki obstajajo na sredozemskem območju. Po drugi strani pa bo treba preurediti celotno tržno organizacijo povrtnine in sadja, kakor tudi pridelovalno industrijo, še posebno pozornost pa bo treba posvetiti vinu in poskrbeti za povečanje prodaje v državah gospodarske skupnosti. Forlani je poudaril važnost razširitve gospodarske skupnosti, obenem pa dejal, da je treba nujno s irejeti ukrepe, da se vključitev norih č!an'c uresniči T korist Vseh prizadetih držav, (sl)
Li'lno zasedanje SEV
VARŠAVA, 21. — Tukaj se je danes začelo 31. zasedanje držav članic SEV. Zasedanja se udeležujejo predsedniki vlad. Jugoslovansko delegacijo (Jugoslavija je pridruženi član SEV od leta 1964) vodi podpredsednik vlade Dobroslav čulafič. Poleg tega se zdsedanja udeležujejo tudi delegacije opazovalcev iz Vietnama, Laosa in Angole. Sedanje zasedanje bo posvečeno izključno preučitvi dejavnosti Sveta za vzajemno sodelovanje v zadnjem letu
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Odobren izvršilni načrt za gradnjo hitre ceste med luko in Padričami
Nujna povezava z vsedržavnim in mednarodnim testnim omrežjem Gradnja nove ceste bo predvidoma stala enainšestdeset milijard Ur
Z glasovi vseh strank razen MSI, katere edini navzoči predstavnik se je vzdržal glasovanja, je tržaški občinski svet sinoči odobril izvršilni načrt tako imenovane »južne vpad niče*, ki bo povezovala sedmi pomol preko vozlišča pri Lakotišču z državno cesto štev. 202 v bližini Padrič. Načrt bo morala še pregledati deželna nadzorna komisija, nakar bo sklicana dražba za izvršitev te izredno važne infrastrukture, ki bo bistveno prispevala k razvoju tržaškega pristanišča in s tem celotnega tržaškega in deželnega gospodarstva.
Sinočnje glasovanje je napravilo konec večletnim tudi ostrim polemikam, predvsem okrog izbire trase.
saj se je občinska uprava najprej dl<
odločila za »zgornjo vpadnico*, na pritisk leve opozicije in javnega mnenja pa se je nato odločila za spodnjo varianto, ki terja mnogo manjšo socialno ceno. Zgovoren je sam podatek, da bi morali po prvi varianti porušiti okrog dvesto stanovanj, po novem pa se' bodo morale preseliti le dve ali trj družine, katerim bi morala sama občinska upra va. kot je bilo poudarjeno med včerajšnjo razpravo, poskrbeti za na domestno stanovanje. Med razpravo je prišla do izraza tudi želja, da bi novo cesto lahko zgradili krajevni podjetniki, ki so že hapovedali, da se nameravajo združiti v konzorcije za uresničenje tega in drugih važnih javnih del, ki jih predvidevajo osimski sporazumi. Številni govorniki so tudi naglasili, da se mora «supercesta» vključiti v vsedržavni, in mednarodni sistem cestnih zvez in na ta način služiti mednarodni funkciji našega mesta, v kateri je edina perspektiva razvoja.
Razprava je bila mestoma tudi polemična: povod je dal sam župan Spaccini. ko je javno obžaloval predloge, da bi opustili realizacijo načrta za gradnjo avtoceste Videm - Trbiž. To je dalo predstavniku KPI priložnost, da je javno orisal stališče svoje stranke, ki odločno podpira uresničitev te infrastrukture. Poleg Coste, ki je tudi opozoril na nevarnost, da bi na dražbi prevladala •piratska* podjetja, ki bi ne dajala jamstev za hitro in ustrezno izvedbo del. so v razpravo posegli Tomizza (KD), Kervin (PSI), Giacomelli (MSI), Varini (PLI) in Lanza (PSDI), zaključke razprave pa je povzel župan Spaccini, ki je med drugim opozoril tuta na dejstvo, da bo nova su-percesta prinesla delno revolucijo v samem mestnem prometu.
Značilnosti nove ceste pa je pred začetkom razprave orisal odbornik za javna dela Cumbat. Potem ko je o-menil razvoj načrtov, ki sta jih pripravila arhitekta Tocchetti in Mala spina, je traso razdelil na dva odseka: mestnega, od sedmega pomola do Lakotišče, ki bo meril 8,5 ki-
lometra, in izvenmestnega, od Lakoti šča do Padrič, dolgega 10,3 kilometre. Na prvem odseku bo sedem dovozov (oni pri Skednju je bil črtan iz izvršilnega načrta na zahtevo ške-denjske rajonske konzulte), na drugem pa štirje. Skupno bo nova hitra cesta stala 61 milijard lir.
Na sinočnji seji je občinski svet odobril tudi več sklepov upravnega značaja (glasovanja so delno iztekala v poltemi zaradi krajše prekinitve električnega toka),
ZARADI FAŠISTIČNIH IZGREDOV
Protestna resolucija pokrajinskega sveta
Sinoči se je ponovno sestal tržaški pokf-ajinski svet; na dnevnem redu je bila vrsta vprašanj uprav nega značaja, poleg tega pa je svet razpravljal tudi o dveh resolucijah, ki jih je predložil pokrajinski od bor. Najprej so izglasovali "resolu cijo, s katero pokrajinski svet obsoja dejanja fašističnega nasilja in pobalinstva iz prejšnjih dne in obvezuje pokrajinski odbor, da zahteva od oblasti, naj izsledijo in kaznujejo storilce. Sledilo je izglasovanje resolucije v podporo zavarovancem INAM, ki se borijo za ohranitev ugodnosti, ki jih v tržaški in v gdriški pokrajini uživajo že vrsto let.
Med upravnimi sklepi, ki jih je pokrajinski svet sprejel v drugem delu seje, naj omenimo nekatere sklepe v zvezi z bližnjo gospodarsko konferenco, sklep o organizaciji po krajinske razstave vin, ki bo v Kri žu od 22. do 24. julija in za katero je predviden izdatek 12 milijonov lir, sklep o izplačilu stroškov v višin- 5.310.985 lir.za popravilo ceste v bližini mejnega prehoda pri Socerbu in prispevek 10 milijonov lir za letalsko nadzorstvo nad onesna ženjem morja. Na sinočnji seji je podpredsednik pokrajine Martone tudi odgovoril na interpelacijo svetovalca Devescovija (PSDI) v zvezi z uporabljanjem telefonov v psi hiatrični bolnišnici in v centrih za umsko zdravje.
NA VABILO RK ZSMS
Mladinski odbor SKGZ jutri v Ljubljani
Članj Mladinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze se bodo v Ljubljani jutri sestali s člani predsedstva republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije. Sestanek bo predvsem za tiste, ki so pred kratkim stopili v odbor, dragocena priložnost, da se bolje in neposredno spoznajo s pro-
blematiko in delom Zveze mladine. Predvidena je široka izmenjava informacij in v tem okviru bo govor o vlogi Mladinskega odbora, o nje govem delovanju, o perspektivah in pričakovanjih zamejske mladine v poosimskem obdobju ter še o vrsti drugih vprašanj.	s.k.
Protest upokojencev zaradi tarif prevozov
Enotna pokrajinska federacija u-pokojencev CGIL, CISL in UIL je ostro protestirala, kor je občinsk' odbornik Orlando zavrnil zahtevo upokojencev po bolj ugodnih tari fah javnih orevozov. ki bi se morale v kratkem znatno podražiti. Sindikati upokojencev protestirajo zaradi pomanjkanja občutljivosti s strani občinske uprave za tako važen socialni in človeški problem ter napovedujejo poseg delegacije pri pristojnih občinskih o blasteh, ki naj odstopijo od svoje ga odklonilnega stališča
POJUTRIŠNJEM ZAČETEK ZASEDANJA VMIRAMAR5KEM MEDNARODNEM CENTRU
Problematika osimskih sporazumov v ospredju na gospodarski konferenci
Uvodno poročilo bo podal prof. Parrinello z rimske univerze, zaključke pa bo v nedeljo povzel prof. Mazzocchi t milanske katoliške univerze - Primerjava s prvo konferenn pred dvanajstimi leti
Druga tržaška gospodarska konferenca se bo začela pojutrišnjem, 24. junija. Uvodno poročilo, ki bo služ lo kot osnova za poznejšo razpravo, bo imel prof. Sergio Parri nello, docent politične ekonomije na rimski univerzi.
Zasedanje se bo začelo ob 17. uri v sejni dvorani mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Mirama ru. V soboto ves dan in v nedeljo zjutraj bo razprava, ki jo bo v nedeljo opoldne zaključil prof. Gian-carlo Mazzocchi, docent ekonomske politike na milanski katoliški univerzi. Predsedoval bo prof. Gian-paolo De Ferra, rektor tržaške u niverze. Konference, ki jo skupaj prirejata tržaška občina in pokrajina, se bodo udeležili predstavniki proizvajalnih kategorij, gospodarskih ustanov, sindikalni predstavniki in politični delavci.
Druga gospodarska konferenca — prva je bila pred dvanajstimi leti ter jo je vodil znani ekonomist prof.
Francesco Forte — je na splošno ocenjena kot izredno važna za bo doči razvoj mesta in pokrajine, kot poudarja tiskovno poročilo prirediteljev. Zaključki prve konference so še danes povečini aktualni, v kolikor je bila začrtana osnovna razvojna smer ter so bili orisani cilji, ki so bili samo delno uresničeni. Namen druge konference pa ni samo oceniti in proučiti »normalno* P"oblematiko gospodarstva v naši pokrajini, pač pa tudi posledice vr ste «izrednih* elementov, kakršne je treba smatrati gospodarske po stavke osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Potreba po začrtanju jasnih razvojnih smernic — poudarja poročilo — izhaja prav iz novih dejstev, ki jih prinašajo sporazumi. Nameravana uresničitev industrijske proste cone nakazuje namreč možnost — kot je bilo ugotovljeno tudi na nedavni skupščini tržaških industrijcev — odločnega preokreta v primerjavi s se-

VSEDRŽAVNO STAVKOVNO GIBANJE ZAJELO TUDI NASO DEŽELO
Zaradi tridnevne stavke zdravnikov ohromljena vsa zdravstvena oskrba
Zagotovljeni so le nujni posegi v bolnišnicah, medtem ko so ukinili specialistične preglede in oskrbo v ambulantah bolniških blagajn
Vsedržavna tridnevna stavka zdravnikov, ki se je začela včeraj, je hudo prizadela zdravstveno oskrbo v vsej deželi Furlaniji -Julijski krajini. V Trstu so se ndeležili stavke skoraj vsi zdrav niki, ki so včlanjeni v medsindi kalno organizacijo, razen članov skupine »Medicina democratica*,. Teh pa je v našem mestu soraz-meroma malo.
Kljub stavki so zdravniki zagoto vili nujne posege: v glavni bol nišnici je delovala dežurna služba, poleg tega pa so zdravniki zagotovili tudi nujne kirurške po šege in zdravstveno oskrbo težjim bolnikom. Popolnoma ohromljeno pa je bilo delo v ambulatorijih bolniških' bla^ajh,"&e zlasti INAM, kjer so ukinili vse specialistične preglede:	“'Lm -
Zdravniki’ stavkajo iz protesta proti številnim še neurejenim vpra šanjem v zvezi z uresničevanjem decentralizacije zdravniške oskr be, ki naj bi stopila v veljavo s 1. julijem. Zdravniki sicer uleme-
•IMIIIIIIIIIIIIliriinillllllMIIIIMIIflllllllllllllllllllllMIItlllllfllMIIIIIIIIIIIIIIIimilMinMMIIIIItlllMIIIIIItllllllllllillllllllllMIllllllllMItIHIIMIMIIIMIIIItlllllllllllllllllllllll j
DEŽELNI ODBOR PRIPRAVIL USTREZNI ZAKONSKI PREDLOG
Dežela bo krila stroške za gradnjo tretjega študentskega doma v Trstu
Za uresničitev starega načrta potrebnih dodatnih 800 milijonov lir - Problem bivšega «Balkana»
Deželni odbor je v prejšnjih dneh pobril zakonski osnutek za kritje 'stroškov za gradnjo tretjega študentskega doma v našem mestu. Osnutek, ki bo najprej romal v pristojno svetovalsko komisijo, nato pa ga bo moral odobriti deželni svet, nakazuje vsoto 800 milijonov lir do leta 1980, od katerih gre 500 milijonov že za finančno leto 1977.
Gradnja novega študentskega doma, ki bo stal na univerzitetnem območju med ulicama Fabio Seve ro in Valerio, bi morala odločilno prispevati k rešitvi problema bi vanja univerzitetnih študentov, ki niso doma iz Trsta. Prvi študentski dom, v katerem lahko prenoči 139 študentov, funkcionira že ško raj 20 let. Drugi dom je začel delovati leta 1972. v njem trenutno prebiva 267 študentov. Načrt za gradnjo tretjega študentskega do ma je bil razdeljen na dva dela, od katerih je prvi — za poslopje m napeljave — predvideval eno mili jardo in 280 milijonov lir stroškoy, ki so jih krili s posojilom Tržaške hranilnice (750 milijonov) in z dvema posegoma vladnega komisariata (za 250 in 280 milijonov lir).
Toda zaradi že običajnih biro kratskih in tehničnih ovir se dela niso začela, cene pa so medtem po skočile, tako da je novi proračun stroškov znašal skoraj pol milijarde lir več, točneje eno milijardo in 742 milijonov lir. Prav tako je zmanjkalo 313 milijonov za drugi del načrta, v prvi vrsti za opremo novega študentskega doma. Z 800 milijoni, ki jih daje na razpolago deželna uprava, bi morali biti vsi finančni problem, rešeni ter bi se morala dela v kratkem začeti. V novem študentskem domu naj bi bilo
Včeraj je razveselil družino Graziellc in Dušana Sancina prihod druoorojenke FEDERIKE
Srečnima staršema in sestrici Martini iskreno čestitamo, mali Federiki pa želimo vse najlepše v življenju.
Pevci in odbor PD F. Prešeren iz Boljunca
prostora za 172 oseb, s čimer bi se skupna kapaciteta zvišala na 770 mest, kar bi verjetno ustrezalo tržaškim potrebam. Poleg v študentskih 1 domovih so namreč študentje trenutno nastanjeni tudi v bivšem hotelu »Miramare* (40 študentov) in v bivšem hotelu »Regina* — nekda njem »Balkanu* — kjer stanuje 150 oseb.1 Po drugi strani pa pogodba med univerzo in lastniki bivšega hotela »Regina* zapade 31. julija letos njega leta ter ne kaže, da bi bili lastniki pripravljeni podaljšati njeno veljavnost. V tem primeru bi bilo treba kupiti poslopje, katerega cena' pa je zelo visoka. \
Univerza in sindikati o znanstveni raziskavi
Včeraj so se sestali ia tržaški u-niverzi rektor prof. de Ferra in predstavniki deželnega sindikata CGIL, CCdL - UIL in CISL, da bi proučili probleme v zvezi z ustanovitvijo področja za znanstveno in tehnološko raziskavo. Sindikalisti so podčrtali važnost, ki jo predstavlja ta struktura, kot doprinos in koordinacijo med sedanjimi sedeži za sebne in javne znanstvene raziska ve v naši deželi. Raziskovalno delo pa mora b ti pogojeno stremljenjem po novem načinu izkoriščanja dr žavnih in deželnih dobrin v iška nju novih smeri z. gospodarstvo, da se premosti sedanja kriza s kvalifikacijo proizvodnje in z njeno konkurenčnostjo na mednarodnih tržišč h. Da se zajamčijo cilji, mora biti uprava pod javnim vodstvom s soudeležbo dežele, načrtovalnih ustanov, med njii... tudi sindikalne organizacije. Področje naj hi slu žilo javni in zasebni industriji pri njunem raziskovalnem delu na podlagi dogovorov z javno upravo raziskovalnega področja. V tem delu mora dati svoj doprinos tudi dežel na up-ava, ki naj poišče smernice za poživitev male in srednje indu strije, obrtništva, kmetijstva in zadružništva. Prav tako je potrebno znanstveno, sodelovanje med uni verzo in znanstvenim področjem, ki pa mora obdržati svojo upravno av-
tonomijo.
Rektor je obljubil, da bo vse za deve še poglobil v sodelovanju i sindikalnimi organizacijami. Sindikati se bodo v bodoče sestali tudi s pristojnim deželnim odbomištvom da se seznanijo s stališčem deželne uprave glede področja za znanstveno in tehnološko raziskavo.
Prvi dan poletja v znamenju neurja
Bo muhasto pomlad zamenjalo še bolj muhasto poletje? Sklepajoč po njegovem včerajšnjem prvem kole darskem dnevu, niso perspektive nič kaj rožnate. Včeraj se je namreč po več dneh sonca, s katerim je bila letošnja pomlad sicer tako sko pa, spet vse skvarilo. Že v jutranjih urah niso svinčeni oblaki naz nanjali nič dobrega. Pozno popoldne pa se je usulo ob bliskanju in grme nju. Nad kraško planoto se je usula tudi toča, ki pa vsaj po prvih oce nitvah ni povzročila večje škode.
ljujejo svoje sindikalno gibanje na , je izdala sindikalna zveza kovinar vprašanjih administrativnega zna- | jev, rečeno, da gre za osamljeno
danjim položajem, ki -ga označuje kriza zaposlovanja, še posebno mladinskega. Gospodarska konferenca bo morala torej dati ustrezne odgo vare na vrsto predlogov in perspektiv, ki se ponujajo mestu. Tudi s tega vidika bo morala poznejša angažiranost političnih predstavnikov biti stalna in nadzorovana, tako da bi bili zaključki konference resnično upoštevani, se zaključuje tiskovno poročilo prirediteljev.
VZPI-ANPI za prepoved fašističnih shodov
Pokrajinski odbor VZPI - ANPI, ki se je sestal prejšnjo nedeljo o-stro obsoja , prevokaci je in atentate, do katerih je prišlo v zadnjih dneh v Trstu proti antifašističnim borcem in sedež demokratičnih organizacij.
VZPI - ANPI obsoja pred javnostjo spored javnih shodov v ljudskih četrtih, ki so ga napovedali fašisti. Meni, da je ta spored provo-katorski ter smatra, da ta dejavnost teži za tem, da bi se v Trstu ustvarilo ozračje napetosti in fizičnih obračunavanj.
Odložena razprava
čaja, ki pa so zelo pomembna, saj ni znano, če bodo od 1. julija da lje zdravniki državni ali deželni uslužbenci, če bodo lahko še vedno opravljali privatno prakso, oziroma v kolikšni meri jim ho to dovoljeno. O vseh teh vprašanjih vlada sedaj brezmejna zmeda in v tem je izvor tridnevne stavke. Zdravniki bodo ponovno pričeli z delom v petek.
Stavka uslužbencev kinematografov
Tržaške kinodvorane so bile včeraj zaprte zaradi celodnevne stavke o-sebja, ki jo je proglasila enotna sindikalna zveza CGILiCISL in UIL. Filmska predvajanja so odpadla v kinematografih Excelsior, Nažlonale, Fenice, Eden, Grattacielo, Ritz, Cri-stallo, Capitol, Moderno, Vittorio Venelo in drugih. Za stavkovno gibanje so se uslužbenci kinematografov dogovorili na dopoldanski enotni skupščini, potem ko so podrobno proučili kritični položaj tega delovnega sektorja ter soglašali glede zahtev po temeljiti preosnovi sektor ja. Položaj je skrajno kritičen tudi na pokrajinski ravni, kjer so v nevarnosti številna delovna mesta.
Danes štiriurna stavka kovinarjev
Danes bodo stavkali kovinarji podjetij z državno soudeležbo tržaške pokrajine (GMT, ATSM, CMI in Italsider). Stavko so oklicali, da bi izsilili pogovore o zahtevah raznih platform stroke, kot so investicije, organizacija dela in razši ritev možnosti zaposlitve. Delavci bodo z zasedbo obrata Italsider izrazili svojo trdno voljo, in protest zaradi slepomišenja ustanov z javnim vodstvom in finančnih družb, ki morajo prevzeti nase od govornost za izhod iz sedanje krize.
Kovinarji o preureditvi ladje «Ausonia»
Iz rimskih virov se je izvedelo, da bodo v kratkem preuredili tri potniške ladje in' jih usposobili za kri-žarjanja. Gre za ladje »Marconi*, »Galiiei* in »Ausonia*. Prvi dve bodo popravili v Neaplju, oziroma v Palermu, tretjo pa v tržaškem Arzenalu sv. Marka. Vest je vzbudila precejšnje zadovoljstvo v tržaških delavskih in sindikalnih krogih, vendar je v tiskovnem poročilu, ki ga
pobudo, medtem ko zahteva korenitejše reševanje ladjedelske dejav^ nosti v Italiji organski načrt in širše posege. Zato bi bilo treba začeti z gradnjo vseh preostalih ladij, ki jih predvideva načrt Finmare, kajti te na ta način bo mogoče u-stvariti za italijanske ladjedelnice, tudi za tržaško, stvarne pogoje za njihovo preosnovo in okrepitev.
Onesnaženje
/'I 1 • v v •	Q
Ulinseice:
Glinščica je, kot kaže, zopet o-nesnažena. V bližini tovarne Grandi Motori so včeraj popoldne okoli 18. ure opazili večjo količino odplak v Glinščici. O dogodku so obyestilj a-gente javne varnosti in karabinjerje ter tudj občinskega zdravstvenega funkcionarja, ki je po nalogu dežurnega pretorja poslal vzorce odplak v analizo pokrajinskemu laboratoriju za higieno in profilakso.
Na tržaškem porotnem sodišču je bila včeraj na dnevnem redu razprava prot; 29 letni Tržačanki Luisi Do-ria vd. Puntin, ki je obtožena detomora. Zagovornika odv. Maniacco in odv. Batteilo sta že v začetku razprave predložila sodnemu zboru zdravniško spričevalo, iz katerega je razvidno, da je obtoženka v bolnišnici. Sodišče je razpravo odložilo na četrtek, 30. t.m.
ZA PRIJAVO LANSKIH DOHODKOV
Obvestilo članom Kmečke zveze
Kmečka zveza paziva Člane, naj se čimprej oglasijo v njenih uradih, da jim izpolnijo davčne orija-ve. Za izpolnitev so potrebni (da ne bo treba hoditi in čakati zaman) naslednji podatki:
1.	kopiia lanske prijave (če je niso pustili v naših uradih) ali posestni listi za zemljišča in za hiše (če jih dajete v najem tudi zadevne pogodbe). Za .gtavbe si morate priskrbeti nove katastrske številke, ker so koeficienti ietos spremenjeni :
2.	fiskalna številka:
3.	obrazec 101 in 102 za zaposlene in upokojence (tudi za družinske člane):
4.	zadnje davčne kartele;
5.	številke evidenčnih tablic avtomobilov.
Opozarjamo, da bomo prijave izpolnjevali do 25. t.m izključno članom in priporočamo, naj ne ča kajo zadnjih dni in nai pridejo tudi po 11. uri ko ni gneče.
Tajništvo Kmečke zveze
Gledališča
GRAl) SV. JUSTA
Danes oh 21.30 Goldonijeva komedija »Antikvarjeva družina* v izvedbi Teatra Stabile na prostem na Gradu sv. Justa v sodelovanju z Avtonomno letoviščarsko ustanovo. Po sporazumu med Teatrom Stabile in rajonsko konzulto bo vstopnina samo 1000 lir. Prodaja vstopnic na sedežu konzult v Ul. Colautti 6, na Ro-tonda del Boschetto in v Ul. S. Er-macora.
TEATRU STABILE V dvoranah Muzeja za narodno zgodovino v Ul. Imbriani 5 je odprta «Razstava goldonijanskih scen* v organizaciji tržaškega Teatra Stabile in v sodelovanju s poletnim gledališčem v Veroni ter tržaškima muzejema za zgodovino in umetnost. Razstava bo odprta do 12. julija (urnik 10.-13. in 17.-20.).
Okrogla miza o zdravstvenem konzorciju
V torek je bila na pokrajini o-krogla miza o zdravstvenem konzorciju, ki so se je udeležili med drugimi predsednik združenih bolnišnic Morgera, ravnatelj psihiatrične bolnišnice Basaglia, primarij otroške klinike Panizon, docent na stolici za zdravstvo na delu Gobbato, sindikalist Devescovi, občinski odbornik za zdravstvo Zanini, pokrajinski odbornik za skrbstvo Pessato in podpredsednik pokrajine Martone, ki je Vodil razpravo. Prisotni so izrazili svoja mnenja glede tega novega organa. Mnenja se sicer niso usklajevala, vsi pa nestrpno pričakujejo občni zbor konzorcija.

V OKVIRU MEDNARODNIH GOSPODARSKIH SREČANJ
Včeraj dan Japonske na tržaškem velesejmu
Generalni konzul Japonske v Milanu Nomyama ter bivši ravnatelj urada ICE v Tokiu dr. Manzella orisala pomen
trgovinskih izmenjav med Italijo in Japonsko
V okviru mednarodnih srečanj, gospodarskih posvetov in drugih pobud je bil včerajšnji dan tržaškega mednarodnega vzorčnega velesejma posvečen Japonski, ki je že drugo leto zaporedoma prisotna na tei gospodarski prireditvi. Japonska posveča namreč pri svojih naporih za gospodarski razvuj velik pomen trgovinski izmenjavi in je zato prisotna s svojimi proizvodi povsod, kjer je pač možno.
O družbenem in gospodarskem razvoju Japonske ter o blagovnih izmenjavah med Italijo in tem predelom Daljnega vzhoda, smo i-meli priložnost izvedeti nekaj več na včerajšnji konferenci, ki je bila v sejni dvorani v okviru dneva Japonske, Večera so se udeležili generalni konzul v Milanu Nomyama. .. ravnatelj organizacije za zunanjo trgovino »Jedro* Ken-gaku ter trgovinska izvedenca Yas sukochi in Osade. Prisotni so bili tudi predstavniki raznih oblasti in gospodarski operater.;', med katerimi konzul SFRJ Kovačič, predsednik trgovinske zbornice Caidas si in drugi.
Po uvodnem pozdravu prof Fa-
iiuiiiiiiiiMiiiHMiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMmiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiintfiiiiiUKiiiiiiniiimmiiiiiiiMiiMiiiiiifiiiiiiMiiiMiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiin
SLOVESNOST OB 203. OBLETNICI OBSTOJA KORPUSA FINANČNE STRAŽE
Dejavnost finančnih stražnikov v letu 1976
V naši deželi so ugotovili za 4 milijarde lir davčnih utaj in zaplenili mnogo pretihotapljenega blaga
Pred vojašnico finančnih stražnikov na pomolu Fratelli Bandiera je bila včeraj vojaška slovesnost ob 203. obletnici ustanovitve korpusa finančnih stražnikov. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki vojaških in civilnih oblasti.
V pozdravnem nagovoru je poveljnik finančnih stražnikov v naši de-
želi general Palandri opozoril na pomen, ki ga ipiajo varnostne sile pri boju proti naraščanju nasilja in na važnost vloge finančnih stražnikov za premostitev sedanjega kri tičnega gospodarskega trenutka. O-
Italiji ugotovijo za skoraj milijardo lir davčnih utaj vsak dan, seveda poleg drugega dela.
V deželi Furlaniji - Julijski krajini je dejavnost finančnih stražnikov nadvse razvejana. Predvsem je treba omenitj nekaj zelo pomembnih akcij, ki so jih uspešno izvedli in med temi še zlasti zadnjo akcijo, s katero so onesposobili eno najpomembnejših tihotapskih tolp v Italiji, kj je razpolagala s široko razpredeno mrežo po vsej Evropi. Po leg tega so v okviru dejavnosti zadnjega leta zaplenili skoraj 330 kg
pozoril je, da finančni stražniki v mamil, ugotovili več kot 4 milijarde
400
tir davčnih utaj, zaplenili milijonov lir tuje valute in ugotovili za 78.459 lir valutnih prekrškov.
Poleg tega naj še omenimo, da so v zadnjem letu finančni stražniki v naši deželi zaplenili 3.364 kg kave, 1.425 kg tobaka in 192 stotov gorilnega olja.
General Palandri je nato povabil vse finančne stražnike k še večji zavzetosti za ohranitev miru v državi in za zaščito demokratičnih inštitucij. Sledila je počastitev spomina padlih: z izvidniškega čolna sta sredi pristanišča dva finančna straž nika vrgla lovorjev venec v morje.
ragune, je o pomenu udeležbe Japonske na velesejmu spregovoril generalni konzul Nomyama. ki je dejal, da moča Japonska nadoknaditi hudo pomanjkanje energetskih virov in surovin s prodajo raznih proizvodov na zunanjih tržiščih. Ta položaj svoje države je primerjal s položajem Italije, ki je tudi revna na energetskih virih in surovinah, ter dejal, da je čim plodnejše trgovsko in tehnično sodelovanje v korist obema.
O japonski družbeno gospodarski stvarnosti ter o dosedanjih trgovinskih izmenjavah med Italijo in Japonsko, kakor tudi o perspektivah teh izmenjav, .je nato govoril bivši ravnatelj urada ICF v Tokiu dr. Francesco Manzella. Dejal je, da se je japonsko gospodarstvo, ki je bilo po drugi svetovni vojni popolnoma na tleh. neverjetno hitro dvignilo. V nekaj letih je ta država postala tretja gospodarska velesila zapada, za ZDA in Nemčijo. Vzroki teh uspehov so po mnenju Manzelle v trgovski' in industrijski koncentraciji na osnovi zasebne pobude ter še posebno v proizvajal-nosti Japoncev, ki jim je učinkovitost pri delu posebna vrednota.
S podatki .je nato orisal blagovno menjavo. Samo v lanskem letu je Japonska izvozila v Italijo za 355 milijard lir blaga, Kar je za 66 odst. več kot v letu 1975. V l-stem letu pa ie iz Italije uvozila za 212 milijard lir. Šlo je predvsem za kemijske izdelke, tekstil in usnjene izdelke, medtem ko je Japonska v zadnjem času povečala izvoz plovil iti motociklov. Kljub nekaterim težavam, ki se obstajajo v teh "izmenjavah, so možnosti za nadaljnji razvoj trgovine med obema državama zelo dobre. Pri tem pa bo potrebno tudi večje sodelovanje na znan stveno tehnični ravni.
Danes bodo v okviru velesejma obravnavali vprašanja socialnega skrbstva. Tema današnje konfe renče, ki bo ob 9. uri v sejni dvo rani, bo namreč »Socialne usluge na teritoriju*. Popoldne bo tiskovna konferenca predstavnikov telefonske družbe SIP. Ravnatelj tržaške agencije Cavazzoni ho ao voril o razvoju telefonske tehnologije,	i
Šolske vesti
Vpisovanje učencev v prvi razred osnovne šole na Opčinah bo v šolskih prostorih od 9. do 12. ure vsak de lavnik do 30. junija.
Na srednji šoli «Fran Erjavec* je odprta razstava risb in ročnih del učencev. Razstava bo odprta ves teden od 9. do 12. ure.
Razstava ročnih del in likovnih izdelkov na srednji šoli Ivan Cankar
bo odprta vsak dan od 9. do 12. ure do 30. junija 1977.
Razna obvestila
Slovensko dobrodelno društvo obvešča da je vplsovanjč’ kolonijo v Nabrežini vsak dan izven sobote od 11. do 12. in 18.30-dti119:30.’ Prva iz* mena v juliju — fantki, druga irne-na v avgustu — punčke. Vljudno prosi, da se starši takoj zglasijo (telefon 36275).
V stari cerkvici pri Sv. Ivanu v Trstu bo v četrtek, 23. t.m., ob 20.30 tradicionalna maša in kresovanje.
Ljudskn pevska društvo ROVTE KOLONKOVEC
priredi v soboto, 25. t.m.. ob 20.30 na dvorišču gostilne Škabar na Kolonkovcu
KULTURNI VEČER
Spored: nastop moškega zbora »Fran Venturini* od Domja, nastop škedenjske osnovne šole s folklornimi plesi in petjem.
Domači recitatorji
Harmonikar Bruno Bordon
VABLJENI
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 22. junija i AHAC
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.58. — Dolžina dneva 15.42. — Luna vzide ob 10.58 in zatone ob 0.04. Jutri, ČETRTEK, 23. junija KRESNICA
Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 26,5 stopinje, najnižja 21, ob 13. uri 26,3, zračni pritisk 1013,2 mb nestanoviten, vlaga 59-odstotna, nebo 7/10 pooblačeno, veter zahodnik 3 km na uro, morje skoraj mimo, temperatura morja 24,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 21. junija 1977 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 78-letni Eugenio Viez-zi, 93-letna Felicita Gulič vd. Žerjali, 71-letni Romano Agostinis, 77-letna Maria Coslovich vd. Cigui, 83-letni Fortunato Iarak, 76-letni Giuseppe Fonda, 69-letni Giuseppe Bressan, 81-letna Klena Marsich vd. Apollonio, 89-letni Biagio Carpentieri, 76-letni Car-lo Contessa, 65-letni Guido Odorizzi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od>8.30 do 20.30)
Drevored 20. Septembra 4, Ul. Ber-nini 4„ Ul. Commerciale 26, Trg. 24. Aprila 6.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4.
NOČNA SLUŽBA lekarn (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 1
Mali oglasi
22. junija 1977
25. JUBILEJNE
MEDNARODNE
POLETNE
KULTURNE
PRIREDITVE
JUTRI, 23. JUNIJA,-OB 20.30 otvoritev in
Herrigonja:
JAMA
Opera SNP Novi Sad
20.30
PETEK, 24. JUNIJA, OB Gregorc:
ŽICA
Wehern:
WEBERNOV DUET - premiera Bach:
PLESI NA TEME MAGNIFICA-TA — premiera Balet SNG Ljubljana
SOBOTA, 25. JUNIJA, OB 20.30 SREČANJE Z LJUDSKIMI PEVCI, GODCI IN PLESALCI
NEDELJA, 26. JUNIJA, OB 20.30 PRO MUSIČA RARA Franc Tržan, klarinet Edvard Adamič, violončelo Leon Engelman, klavir
Vstopnice v prodaji pri blagajni Festivala v Križankah.
Kino
t
\

te
Hi
MIRAMARSKI PARK »Luči in zvoki' Predstavi: ob 21.30 «Maximilian d Mexico emperors tragedy» (v angl*" ščini); ob 22.45 «11 sogno imperial* di Miramare* (v italijanščini). Vre voz z motornim čolnom od pomol* ^ Audace do grljanskega portiča (oh 20.20 in 21.50). Po predstavi iz ff ljanskega portiča dva povratka.
Ariston Poletni kino ob 21.30 »Prend* i soldi e scappa*. Woody Allen.
Mignon 16.00 «L'ultima orgia del teč zo Raich*. Prepovedan mladini 18. letom. Barvni film.
Nazionale 16.00 »Robin Hood Tarči* j, re di Sherwood». Charly Bravo-Barvni film.
Grattacielo 16.00—22*10 «Questa r*‘ gazza e di tutti*. Robert RedforJ j;
1 ChKrleš Bronson. Barvni film.
Fenice 16.00 «Viaggio di paura*. Je*" (;
> i Louis Trintignant. Prepovedano ml»' dini pod 14, letom. Barvni film’.
Exceisior 16.30 «Fase IV: distruzion* Terra*. Znanstvenofantastični film* 4 barvah.
Eden 17.00 »Macro — Giuda uccide -venerdi*. Leonard Mann, Franc* Citti. Prepovedan mladini pod 1®' letom.
Rilz 16.00 »Cannonball*. David Corr*‘ dine. Prepovedan mladini pod letom. Barvni film.
Aurora 16.30 «L’uomo dai sette c>' pestri*. Paul Nevvman. Barvni filrn-
Capital 16.30 «11 marito in collegiC' Enrico Montesano. Barvni film.
Cristallo 16.30 «La cameriera ner*'-Carla Brait, Gianni Dei. Prepoved*11 mladini pod 18. letom. Barvni filF'
Moderno 16.30 «11 male*. Barvni filn1' Prepovedan mladini pod 18. leto*1'
Eilodramniatico 16.00 «La donna d1* violento se stessa*. Prepovedan ml*' dini pod 18. letom. Barvni film.
Ideale 16.30 «11 piccione d'argiU**' Telly Savalas, -Marlene Clark.
Inipero 16.00 «11 signor RobinsoC' mostruosa storia d amore e d'*v" venture*. Paolo Villaggio.
Radio 16.00 »Gioventu bruciata*. mes Dean. Barvni film.
Vittorio Venelo 17.00 «La liceale* Gl*’ ria Guida, Giuseppe Pambieri, M*! rio Carotenuto. Prepovedan mladi111 pod 18. letom. Barvni film.
Astra 16.00 «La lunga notte di E11’ tebbe* Kirk Douglas, Burt Lanc^ ter. Barvni film.
Volta (Milje) 17.00 «L'isola misterij sa del capitano Nemo*. Omar Sh*' rif. Barvni film.
m
Izleti
SPDT prireja v nedeljo, 26. nija, avtobusni izlet na Km. Vpi1 vanje je na sedežu ZSŠDI, Ul. *?' Frančiška 20, cene pa so nasledujj-i 3.500 lir nečlani, 3.000 člani in 2.5®* mladina pod 18. letom. Izlet je **
vse.

V	spomin na sestro Marijo, ki s® nacisti usmrtili v Rižarni v noči n*** 21. iti 22. junijem 1944, daruje Sl** Slavec 10.000 lir za spomenik padUj11 v NOB Iz Skednja, s Kolonkovc* od Sv. Ane.
V	spomin na očeta Anice OstreJJ
ška daruje družin* Stojan Udovič V tisoč lir za ŠD Polet.	_
Namesto cvetja na grob pok. * sipa Polha darujejo Majda in Srečk Sedmak 10.000 lir, Anica in Marc* Malalan 10.000 lir, družina Gant* 20.000 lir in Anica in Marcelo S'' gel j 10.000 lir za ŠD Polet.
TRŽAŠKO PODJETJE išče uradnico z odličnim znanjem srbohrvaščine in italijanščine. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro: srbohrvaščina.
ŽENSKA srednjih let nudi pomoč pri šivanju, likanju ali varstvo otrok v jutranjih urah. Ponudbe na Oglasni oddelek ZTT - Ul. Montecchi 6, Trst. Šifra: šivilja.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽ^ Nočna služba za zavarovance iNA** in ENPAS od 22. do 7. ure: tel*1' št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI .
Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: 226-165: Opčine: -tel. 211-001: Prosek' tei. 225-114: Božje polje Zgonik: 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: 9? sljan: tel. 209-197; Zavije: tei. 213-1®' Milje: tel. 271-124.
k
pRIMORSKI DNEVNIK 3
GORIŠKI DNEVNIK
22. iunija 1977
prejšnji petek v Ljubljani
Srečanje urednikov glasil «Mladina»,«LSD» in «Skdanc»
Plodni razgovori in koristna izmenjava mnenj
V petek, 17. junija, so se sre-v Ljubljani mladi uredniki gla-J «List slovenskih dijakova in ”kdanct> z uredniki osrednjega '“Venskega glasila «Mladina». Do Ivanja je prišlo na pobudo Mla-Mskega odbora pri SKGZ. Take '*ude spadajo v okvir delovanja *?vo usianovljenega Mladinskega "bora, ki skuša na razne načine Nnahniti mladinsko delovanje v popu slovenske narodnostne skupiti v Italiji.
Vzrok za srečanje je pravzaprav Jj«tvo dveh novih glasil na Trža-<etn, ki sta nastali vsaka na svo-j*®> specifičnem področju in iz "eh različnih teženj, čeprav ju "'Uži važno dejstvo, da sta nastali la. pobudo mladink in mladincev, slovenskih dijakov* je nastal Potrebe po novem mladinskem "laškem listu. Saj vemo, da da ašnjo mladino zanimajo širši družno politični problemi ter se no-omejiti le na literarno pisanje,' “Prav je tudi to potrebno. Vaški * »Skrianc* pa je nastal v okviru ,Ssi Križ pri Trstu in pod pokro-*jWjstvom prosvetnega društva [Vesna*. List je seveda izraz va-«ga življenja in problemov, ven •ar v sklopu celotne slovenske Nnjšinske problematike. In tako J nastala ideja, da bi bilo korist-če bi se naši mladi uredniki' ječali z uredništvom revije «Mla-Ta revija namreč nastaja konceptu mladih ter ga urejajo f izoblikujejo izključno mlade Me.
Potreben je ’ bil le hiter pogovor že je potoval v Ljubljano dopis našimi željami in predlogi. Vse bilo takoj sprejeto in skupina Nadih urednikov je bila na poti Ljubljano. V sejni sobi republi-konference Zveze socialistične Nadine Slovenije so nas pričakali Javni urednik revije «Mladina» An-N Pengov, odgovorni urednik !'li Pšeničny ter urednica Tatjana Igl. Na drugi strani pa so bili S8' «I,ist slovenskih dijakov* Suzi [ertot, Rado Hace, Lidija Rupel Jr za list »Skdanc* Sandor Tence, jPtjuša Tretjak, Marta Vcrginel-a in predstavnik Mladinskega sxl-'lra pri SKGZ. Vse se je odvijalo ‘rez formalnosti in v sproščenem, [lvariškem pogovoru. Ljubljanski Redniki so razložili, kako nastaja °vija in po katerih smernicah želi •Pravljati svojo važno vlogo, naši Jiadi uredniki pa so razložili, ka-“ je prišlo do teh dveh glasil in i kakšnimi težavami se ukvarjajo, pdoma je srečanju prisostvoval Ni Vito Habjan, sekretar republike konference Zveze socialistične Radine Slovenije, kar je dalo sre-
(med temi tudi «Mladina»), knjige (predvsem šolske), turistični plakati in ogromno drugega tiska. Lahko torej zaključimo z ugotovitvijo, da je bil obisk, in z njim povezani razgovori, izredno ploden in vsestransko zanimiv ter koristen Milan Pahor
Seja občinskega sveta v Dolini
Jutri se bo sestal dolinski občinski svet na izredni seji. Na dnevnem redu bo, poleg vsakokratnih upravnih točk še koncesija prvega naplačila pokrajinskemu konzorciju za prevoze, prevzem sprememb k prvi varianti občinskega gradbenega pravilnika, katere je predlagal deželni tehnični odbor. Občinski svet bi moral na tej seji odonriti še sprejem delovnega sporazuma za uslužbence, razpis javnega natečaja za uradniško mesto ;n pooblastilo občinskemu odboru glede izrednih ugodnosti za letošnje šolsko leto; seja se bo predvidoma zaključila z diskusijo o ureditvi grobov padlih Jugoslovanov na občinskih • pokopališčih in o spremembi pravilnika o-ziroma tarifarija smetarske službe.
V.L.
V	Križu praznik komunističnega tiska
V	petek, soboto in nedeljo bo na dvorišču kriškega Ljudskega doma praznik komunističnega tiska, ki ga prireja sekcija KPI. Bogat spored se bo začel v petek, ko bodo pretivajali film Daria Foja «Burkaški misterij*. Isti večer bo tudi tekmovanje v briškoli z vpisovanjem v Ljudskem domu in z bogatimi nagradami za najboljše Festival se bo nadalieval v 'obo to zvečer, ko bo na sporedu zanimiva okrogla miza r.a temo «Po-litična vloga slovenskega tiska v Italiji*. V nedeljo zjutraj bo namiznoteniški turnir ;n slikarski ex tempore za otroke. Praznik se bo zaključil z nastopom južnoameriškega ansambla Los Uca.vali in z govoroma deželnega svetovalen Claudia Tonela in dolinskega župana Edvina Švaba. V okviru pra znika si bodo lahko gostje ogledali slikarsko razstavo »Nasilje v Italiji*, v soboto in nedeljo pa bo ples z ansamblom The Lords.
V mestnem središču odkrili igralnico
Včeraj ponoči so karabinjerji tržaškega sodnega oddelka odkrili skrivno igralnico v Terezijanski četrti. Vstopili so v neko stanovanje, v katerem so zaplenili večjo količino igralnih kart, precej žetonov, približno dva milijona lir v gotovini in nekaj seznamov. Identifirali so pet ali šest oseb, ki jih bodo verjetno prijavili sodišču in pred odhodom zapečatili stanovanje.
imMHiiiiiiiiiiiiiniHnmmnuim„lllullllllllllHin|||I1M||I||||ni|It|(in|1M||m|11MM|l|||(|M(||(l|i|mit|illll||
NA PRAZNIKU TISKA V DOLINI
S SEJE TERITORIALNEGA IN GOSPODARSKEGA ODBORA SKGZ
Akcijo Štandrežcev proti razlaščanju bo podprla vsa zamejska skupnost
Škodo ne trpijo le prizadeti kmetje, marveč vsa slovenska narodnostna skupnost ■ Nujna potreba po ustanovitvi konzordja prizadetih kmetov
POTREBA PO ENOTNOSTI DELAVSKEGA RAZREDA
Govora Borisa Iskre in Mariu Lizzera
V	ponedeljek se je v Dolini zaključil festival Dela in Unita, ki, ga vsako leto priredi občinska sekcija KPI. Poleg običajnih kioskov in prodaje knjig, je deloval srečolov, za katerega gre zahvala vsem. ki so prispevali številne nagrade. Vse tri večere je igrgl ansambel Super-group.
V	soboto so praznik obiskali tudi delegacija Kraško obalne konference /KS s tov. Ceglarjem na čelu in-za stopstvo Zavoda za šolstvo SRS, katere je vodil tov. Lipužič. Na kulturnem sporedu je nastopil najprej mešani pevski zbor Slavec iz Ricmanj pegi vodstvom Vlada Švare, katere mu so ob življenjskem jubileju, v nedeljo je namreč slavil 70 letnico, poklonili šop nageljnov. Občinstvu sta se predstavila še mešani zbor Fran Venturini od Domja; prvega je dirigiral Drago Pota ros; drugega pa Ivo Tavčar.
Nedeljski program se je pričel s koncertom godbe na pihala iz Ricmanj pod taktirko Enija Krizanovv-skega. Po krajšem nastopu mešanega pevskega zbora France Prešeren iz Boljunca je spregovoril pokrajinski svetovalec Boris Iskra. Poudaril je potrebo demokratičnega tiska posebno v tem trenutku moralne, socialne in politične krize, iz katere naj bi bil izhod le s skupnimi močmi vseh strank, vsega delavskega ljudstva. Omenil je politiko KPI, s katero se bliža vladi in skuša tako zagotoviti delavskemu razredu samoupravljanje države, ki bi morala postati bolj napredna in demokratična. V zvezi z rovarjenjem raznih NAP, rdečih brigad in podobnih skupin, je Iskra naglasil, da nasilje ni
f "hju še poseben pečat.
Sledil je ogied uredništva1 revije gladina* v Nazorjevi ulici. Tam 5° se nadaljnjim razgovorom pri-Jhižili še urednik Boris Bogataj,
""erlnik-fotograf Tone Stojko ter :JWikovalec Andrej Habič. Iz tako iNrobnih razgovorov se je izločilo nekaj konkretnih idej in zajeli. Zaustavil bi se le pri dveh 6 izdelanih zaključkih:	razširiti
'h>g bralcev in naročnikov revije gladina* pri nas ter še povečati No prisotnost na listih revije s jNim krogom dopisnikov iz Trsta " Sorice. Nadalje smo se domenili J, obisku urednikov revije «Mla-Na» pri nas, nekoč jeseni.
Na koncu smo si ogledali Še vso “avbo tiskarne «Ljudska pravica* v Resslovi ulici. Ogled je bil izred J" obširen in zanimiv, saj se tam Likajo dnevniki, tedniki, revije
l"leii.ii.ii'u..miii..iii.miiiii........m'........................
bilo nikdar politika delavskega razreda. ki se ga je posiužil le v skrajnem primeru, ko je šlo za samoobrambo; današnje nasilje pa koristi le nazadnjaškim krogom. Na koncu je Iskra podčrtal nepriznane pravice slovenske narodne manjšine, ki mora postati problem celotne de žele FJ K, kajti tudi v Beneški Sloveniji so danes prisiljeni priznati Slovence tudi (isti krogi, ki niso ho-telj nikdar slišati o obstoju manjšine na tem predelu dežele.
Ponovno je nasiopil boljunski zbor, ki je pod vodstvom Draga Žerjala zaključil svoj nastop s petimi skladbami; spremljal ga je tamburaški ansambel. Na prazniku je spregovoril tudi Mario Lizzero, ki je govoril predvsem o političnem stanju in o krizi v državi., KD je očital, da zahteva jamstva prav od komunistov, ki so bili vedno v prvi vrsti v boju proti fašizmu za obrambo svobode. Nadalje je omenil krizo v Italiji in poudaril, da KD ima svojo mo, a izključno z lastnimi silami ni zmožna voditi države. Državo pa treba rešiti, je nadaljeval govornik, in zato si KPI mora vzeti svoje odgovornosti za izhod iz krize; vse kakor je potrebno združiti vse le vičarske sile in priti do poštenega sporazuma, da bo vsak izpolnil svojo dolžnost v korist države. Kulturni spored sta zaključila ansambla Los Ucayali in II Canzoniere triesti no z borbeno socialnimi pesmimi iz latinske Amerike oziroma iz naših krajev.
Festival se je zaključil v ponede Ijek z nastopom pevskega zbora iz Mačkolj pod vodstvom Cveta Marca in zbora Valentin Vodnik iz Doline, ki ga je vodil Ignacij Ota.
BENEŠKI DNEVNIK
Toča pestila Bardo in Tipano

Izredno huda toča, kakršne ne "“tonijo že več desetletij, se je v Ni od nedelje na ponedeljek usu-la na vasi občin Bardo in Tipana. N>da na poljskih pridelkih je iz-Nno velika, saj so poganjki po-Nm uničeni. Poleg tega je toča, J1 je ponekod padla kar 30 cm na tlebelo, povzročila mnogo škode na Nintažnih hišicah, v katerih zdaj Nnujejn prebivalci teh krajev, ki ob lanskih potresih izgubili svo ]a bivališča. Pod težo toče so se "arnreč strehe montažnih hiši • u-Nignile in v notranjost .le začela ^onicati voda ter tako uničila Nto predmetov, ki so jih ljudje ‘Nli pod temi, v veliki meri še
vedno zasilnimi strehami. Računajo, da se škoda približuje milijardi lir.
Pripomniti moramo, da je prav vas Muzac v občini Bardo kraj, ki ima največ padavin v Italiji. Posledice tega podnebja, ki ga povzroča dejstvo, da dolino zapira gorska veriga Mužcev, so bile posebno občutne po lanskem potresti. Spomnimo se samo, da je lam, ko nec maja zajel Bardo snežni metež kar je v tistem času nekaj iieubi čajnega tudi za te kraje, ter povsem raznesel šotore, ki so jih tedaj komaj uredili. Nedeljska toča je torej že druga huda vremenska neprilika, ki je zadela te kraje
v času po potresu. Zaradi plazov je bila nekaj časa tudi cesta zaprta, vendar so jo kmalu očistili in odprli za promet.
Prav tako so tudi sami ljudje, med katerimi je še mnogo takih, ki živijo v povsem zasilnih bara kah, sestavljenih iz materiala, ki so ga rešili iz ruševin, tu*oj prijeli za delo in vsaj za silo popravili poškodovane strehe. Prav tako se, kljub slabemu vremenu, nadaljuje gradnja trajnih stavb, med katerimi naj omenimo zlasti cementne montažne hiše, Iti jih je darovala republika Slovenila
Na sliki:	Bardo. kjer je neurje
povzročilo največ škode.
Vprašanja, ki so v zvezi z napovedanim razlaščanjem kmetijskih zemljišč v Štandrežu, tako na področju, ki je namenjeno obmejni postaji, kot na onem. ki je namenje no tako imenovanemu tovornemu po stajališču, so v teh dneh predmet obravnave v raznih slovenskih krogih. O tem so že govorili prizadeti štandreški kmetje, govor -pa je bil tudi na sestanku goriškega teritorialnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki se je za to priliko sestat skupno z deželnim gospodarskim odborom iste zveze.
Na sestanku so, po podrobni preučitvi položaja, bili soglasni s lem, da je treba vsestransko podpreti akcijo. ki jo vodijo štandreški kmetje in da jim je treba nuditi pri tem tudi konkretno pomoč. Kot je znano, so se za protestno akcijo že domenila vaška društva in organizacije, pobudo pa imajo domače Kmečko društvo in Kmečka zveza. SKGZ bo s svojimi organizacijami nudila Štan-drežcem vso potrebno politično in tehnično pomoč.
Na sestanku je predsednik teritorialnega odbora dr. Mirko Primožič podrobno orisal položaj. Dvaintri desetim lastnikom zemljišč na pod ročju bodočega mednarodnega prehoda so že poslali razlastitvene dekrete, na tem zemljišču stroji že delajo več dni. Verjetno bodo v kratkem poslali podobne dekrete tudi 294 lastnikom zemljišča, ki je namenjeno tovornemu postajališču. Gre v večini primerov za majhne parcele, so pa primeri, kjer bodo zasegli večja zemljišča s stanovanjskimi hišami in gospodarskimi poslopji. Treba je, v zvezi s tem, je dejal dr. Primožič. priti do hitre ustanovitve konzorcija razlaščencev, ki se bo edini lahko uspešno upiral počasnim birokratskim težnjam goriške občinske uprave.
Na sestanku so predsednik gospodarskega odbora dr. Vito Svetina in člani tega odbora Stanislav Bole, arh. Mitja Race, dr. Darij Cupin, o-svetlili, kako so se naši ljudje ravnali ob podobnih prilikah na Tržaškem. Šlo je v glavnem za obravnavanje dveh primerov, t.j. avtoporta pri Fernetičili in naftovoda v dolinski občini. .Položaj je sicer bil na Tržaškem drugačen, so poudarili poročevalci, kajti tam so našim ljudem, lastnikom zemlje, stale ob strani domače slovenske občinske u-prave, ki so dejansko branile pravice domačinov. V štandreškem primeru pa gre za drugačen položaj, ko odloča o infrastrukturah goriška občinska uprava, ki se je postavila proti interesom štandreških kmetov. Ni torej pri nas občine, ki bi proti gradnji infrastruktur, branila domače kmete. Sicer pa ni bila niti na Tržaškem nobena rešitev optimalna, domačini in slovenska narodnostna skupnost pa so s skupno akcijo marsikaj ckisegli.
Seveaa so o stvari govorili tudi člani goriškega teritorialnega odbo ra. Marko Waltritsch je prikazal načrte goriške občine in finansira nja, ki jih je že dobila al( jih bo dobila v ta namen od dežele, da razlasti zemljišča m tu zgradi infrastrukture. Zagovorniki teh infra struktur v občinskem svetu, t.j. sre dinske in desničarske stranke, so prevladali in sklep je bil odobren, kljub nasprotnemu stališču socialistične in komunistične stranke ter Slovenske skupnosti. Treba pa je najti način, kako ohraniti čimveč zemljišča in kako doseči z.a razlaščeno zemljo najvišjo odkupno ceno. Zdenko Vogrič je dejal, da bi se mo rala uskladiti naša akcija tudi z načrti načrtovalcev v Novi Gorici, kajti le tako je mogoče obvarovati koristi in jih uskladiti z interesi Gorice in Nove Gorice. Mirjam Koren je prikazala rezultate ankete, ki jo je lani izvedel SLORI na področju Štandreža.
Sklep sestanka je bil, da je treba iti v široko akcijo, ki mora na eni strani temeljiti na podpori že od štandreških društev načete akcije, na drugi pa se moramo boriti, da dobijo naši ljudje čimveč za svdjo zemljo. Istočasno pa mora tudi vsa naša nacionalna skupnost dobiti od škodnino, saj smo Slovenci v celoti pri teh delih oškodovani.
V Gorici ustanavljajo časnikarski krožek
Jutri, v četrtek, ob 21. uri se v deželnem avditoriju v Gorici, Ul. Roma, sestanejo časnikarji, praktikanti in publicisti ter vsi tisti, ki s" na Goriškem ukvarjajo z informacijo. Na sestanku, ki ga sklicujejo zato, da ustanovijo časnikarski krožek, (Circolo isontino della stani-pa), bodo dobrili pravilnik krožka, ki ga je sestavil pripravljalni od | bor, v katerem so kolegi Gioacchi-' no Grasso, Sergio Delfabro, Paolo Zaccai, Divio Bernot in Roberto Collini. Pripravljalni odbor se je pred dnevi sestal v enoteki La Se renissima v Gradišču, po vsej verjetnosti pa bo njegov sedež v deželnem avditoriju v Ul. Ruma.
predelih Doberdoba, kjer po ves dan ni bilo vode. Po ostrem protestu skupine vaščanov sta vodstvo konzorcija Cafo in občinska uprava našli salomonsko rešitev. Občasno bodo zapirali vodo na posa tneznih odsekih v vasi in to za zelo kratek čas. Tako bodo uspeli obdržati porabo v mejah zmogljivosti omrežja. Na ravnateljstvu konzor cija so nam namreč sporočili, da se je poraba v Doberdobu prejšnje dni (pred zaporo) povišala tudi za petdeset odstotkov. Od 150 kub. metrov na dan na preko 220 kub. m. Težave, ki se že nekaj let pojav ljajo v Števerjanu pa ni tako lahko odpraviti, saj je omrežje potrebno preureditve, za kar je sicer konzorcij že sestavil okviren načrt in zaprosil za sredstva. Prav tu pa se navadno zaplete.
Zaenkrat pa še zmeraj velja: varčujte z vodo!
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
NE BO PODRAŽITVE PITNE VODE V GORICI
Predlagani poviški bi preveč pestili vrtnarje in kmete Zato bodo sklep o poviških cen vode ponovno proučili
Obvestili občinske uprave v Doberdobu
Občinska uprava v Doberdobu sporoča, da ima še nekaj prostih mest v otroških počitniških kolonijah v Nabrežini in v Conegliansu. Za vpis pridejo v poštev otroci od 6. do 12. leta starosti. Dečki bodo odšli na' počitnice v mesecu juliju, deklice pa v avgustu.
V	četrtek, 30. junija ob 20.30 bo v prostorih občinskega sveta v Doberdobu (vhod pri otroškem vrtcu) sestanek staršev otrok nižjih srednjih šol. Pogovorili se bodo o vrnitvi starih šolskih učnih knjig ter o nakupu novih.
Obvestilo Kmečke zveze
V	uradu Kmečke zveze v Gorici, Ulica Malta 2, bodo sprejemali gradivo za izpolnjevanje vzorcev 740 za davčno prijavo do petka, 24. t.m.
Nameravane podražitve pitne vode v Gorici za sedaj ne bo. O predlogu mestnega podjetja za nekatere spremembe v sedanjih cenah vode, so govorili na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Gorici. Ob zaključku zanimive debate so svetovalci sklenili zahtevati od mestnega podjetja, da ponovno preuči predlog o povišku cen. Predlagani poviški bi namreč preveč pestili kmetovalce, ki rabijo vodo za na makanje vrtov in travnikov
Sedaj plačujemo v Gorici za kubični meter vode 45 lir. Čeprav je tej ceni treba dodati še davek na dodatno vrednost, je cena ku-biku vode v Gorici med najtežjimi v naši deželi iri tudi v - drugih dr žavah je cena višja od one v Gorici.
Predlog mestnega podjetja je, da bi za najnujnejše družinske potrebe ostala cena vodi nespremenjena (45 lir). To za porabo do t>smih kubikov mesečno Za porabo od osmih do dvajsetih ku bikov mesečno bi bila cena 60 lir, za višje porabe pa bi cena poskočila na 100 lir.
O predlogu mestnega ‘podjetja je poročal odbornik dr. Luciani, ki je dejal da bi tako lahko odpravili primanjkljaj, ki je nastal v podjetju za vodo. Tako bi tudi zni-
v skladu s starostjo tekmovalcev.
V	prvi skupini (otroški vrtec) je prt j mesto zasedel Peter Paulin, ki je v dar prejel pokal društva Hrast in majoliko, drugonagrajenemu A-leksandru Žezlinu so podarili majoliko Darka Durčka, Suzani Frandolič, ki je bila tretja, pa majoliko.
V	skupini učencev prvega in drugega razreda osnovhe šole je prejel prvo nagrado (pokal Jožefa Košiča)
\Valter Košuta, drugo nagrado (pokal urarne Šuligoj) Peter Ferfolja, tretjo nagrado (majoliko) pa Andrej Ferletič.
V	naslednji kategoriji (tretji, četrti iri peti razred osnovne šole) po bile nagrade takole porazdeljene: 1. mesto Luiza Gergolet (pokal Benedikta Kosiča), 2. mesto Martina Gergolet (pokal manufakture Majda Šuligoj ), 3, mesto Noemi Lakovič (športni čevlji trgovine Kosič).
V	kategoriji dijakov srednjih šol je komisija zmagovalce takole zvrstila: 1. Egle Frandolič (elektronski računalnik podjetja Lestan), 2. Marta Ferletič (pokal podjetja Terpin),
3. Renco Gergolet (pokal urarne Vižintin), Pokale so razdelili med nedeljsko popoldansko prireditvijo.
POD VODSTVOM PROSVETNEGA IN ŠPORTNEGA DRUŠTVA
lep uspeh programsko pestrega poletnega praznika v Seveda jak
Uspešno izveden koncertni program - Nadaljnji napredek fotograf, skega kluba Skupina 75 - Ob koncu tedna se praznovanje nadaljuje
žali primanjkljaj celotnega mest. nega podjetja. V debato so posegli svetovalci Chiarion (KPI), Na-nut in Dei Ben (PSI). Paulin (S Sk), Druiuca (PRI). Tacchinardi (PSDI), Fornasir in Tuzzi (KD). Fornasir (PLI). Svetovalci so v glavnem soglašali s predvidenimi poviški cene, pomisleke pa so i-meli s tretjo ceno, t.j. s 100 lirami. Tu bi bili prizadeti v glavnem kmetje in vrtnarji, ki namakajo svoje vrtove in travnike. Ti bi bili "ajbolj prizadeti. Zato so sve--tovsilci sklenili odp-slati predlog sklepa upravi mestnega podjetja naj ta še enkrat preuči predlog o poviških
Več časa so svetovalci posvetili podelitvi podpor nekaterim soriškim društvom in ustanovam. Spoprijeli so se tudi z izdatki za ureditev športnih naprav v nižji srednji šoli v Ulici Leoni. Za iv reditev igrišča za košarko in odbojko ter lahkoatletske steze bodo porabili 29 milijonov lir.
S stroškom 70 mili ionov lir pa bodo uredili nogometno igrišče pri Madoimini, zgradili primerne slačilnice in uredili okolje. Ta prvi izdatek je le del večjega, saj nameravajo urediti vso okolico in za to bodo porabili 170 milijonov lir.
Do 30. junija predložiti davčne prijave
30. junija zapade rok za predložitev davčnih prijav za dohodke u-stvarjene v letu 1976. V tej zvezi pokrajinsko finančno nadzorništvo v Gori« ■sporoča, da je u<* s,ed,ež,u na Korzu Verdi, 52 vsak dan od 10. do 12. ure odprt informacijski urad, kjer nudijo pojashila in tudi. spreje majo davčne prijave.
Slikarski ex tempore v nedeljo v Doberdobu
V okviru slovenskega tabora, ki ga je ob 100 letnici rojstna in 25-letnici smrti skladatelja Vinka Vodopivca v Doberdobu prired’1 Svet slovenskih organizacij, so priredili slikarski e.r tempore, ki se ga je udeležilo lepo število otrok s Krasa m tudi drugih krajev Goriške. Petčlanska komisija, ki jj je predsedoval Andrej Kosič, sestavljali pa so jo Verena Koršič, Franka Ferletič, Vladimir Klanjšček in Edi Žerjal, je udeležencem tekmovanja ponudila poljubne teme in tehnike. Komisija je risbe razdelila v štiri skupine,
Prosvetno društvo Sovodnje in športno društvo Sovodnje sta priredili v petek, soboto in nedeljo uspel poletni praznik. Njihovo praznovanje se bo nadaljevalo tudi zadnje tri dni tega tedna. V petek bodo tekmovali v briškoli, v soboto bo finale nogometnega turnirja, v nedeljo zvečer pa bodo imeli tekmovanje v valčku. Vse tri večeri bodo na zabavišču poskrbeli za plesno zabavo in za prigrizek.
Osrednja prireditev letošnjih poletnih prireditev v Sovodnjah je bil vokalni koncert, ki je bil v nedeljo popoldne in ki se ga je udeležilo zares veliko število občinstva. kar dokazuje, da vlada za vo-
kalne koncerte še vedno velika na ,r,venskem prostoru.
Končno naj omenimo šemifinalni
nimanje. V okviru programa, ki ga je napovedala Andreina Tomšič, so se zvrstile domače in slovenske skupine. Največ aplavza je požel 65 članski mladinski pevski zbor_ iz Nove Gorice, ki je navdušil občin stvo. Prav tako lep uspeh so imeli pevci iz Dornberka, ki pojejo v pevskem zboru »Bojan*. Njihove pes mi so dokaz visokega muziciranja in so navdušile poslušalce, ki so s plo skanjem uspeli podaljšati program gostov še za eno pesem. Kot domačini so nastopili harmonikarji Glasbene šole. Izvedli so zanimiv program in pokazali tudi lep napredek.
Prejšnji dan, bila je sobota, je bil netekmovalni pohod, ki je kljub toplemu vremenu, zaradi katerega je posebno mladina odšla k morju ali v hribe, vseeno zabeležil zadovoljivo udeležbo in s tem postavil podla-
go za nove uspehe v prihodnjem letu. Udeležencem pohoda so pri jamarski koči na Vrhu ponudili jamarji skodelico toplega čaja, pobuda, ki jo je vredno pozdraviti in s katero se jamarji vključujejo v prireditve, ki jih imajo njihovi sosednji kraji in ljudje.
Med zelo zapaženimi pobudami v okviru poletnega praznika je bila fotografska razstava čmobele tehnike, o kateri smo poročali že v nedeljski številki našega lista. Z njo se slovenski fotoklub Skupina 75 vključuje med vodilne slovenske fo-toamaterske organizacije. S svojim resnim delom in uspehi pa si je že zagotovil ustrezno,mesto tudi v slo-
sti izkupiček obeh večerov bo šel v korist goriškega rdečega križa. Na obeh večerih bo sodelovalo nad šestdeset gojenk baletne šole. Na sporedu imajo Polonezo Čajkovskega, Karakteristični ples Romualdi Marenca, Galop Romtialda Maren-ca, Štiri letne čase Antonia Vivaldija.
nogometni tekmi Sovodnje - Bilje Partizan (1:6) ter Mladost - Juventi na (1:0). Tekme v briškoli se je udeležilo 64 parov, pretežno iz Sovodenj in bližnjih vasi. Prvo mesto sta zasedla par iz Sovodenj in s Peči, na drugem in na tretjem mestu sta para iz Sovodenj, na četrtem pa par iz Rupe.
Jutri in v petek baletni večer
Jutri in v petek, obakrat ob 21. uri, bodo v avditoriju v Ul. Roma priredili baletni večer. Za večer je poskrbela goriška šola klasičnega baleta *Tersicore». ki jo vodi prof. Hala Di Bert - Brandolin. Či-
iupančičev večer v Štandrežu
Otroški zbor prosvetnega društva »Oton Župančič* bo zaključil svojo pevsko delovanje s proslavo, ki bo v petek, 24. t.m., ob 21. uri v Domu »Andrej Budal*. Na sporedu bodo pevske točke ter skupek Župančičevih pesmi za otroke. Na pri-red:tev so vabljeni, starši nastopajočih otrok ter prijatelji mladine.
................»mm.....................................m,"""."".,..m..
USPEŠNO PREMAGANA DOLGA VRSTA NAJRAZLIČNEJŠIH TEŽAV
V nedeljo bodo izročili namenu občinski plavalni bazen na Rojcah
Uradna otvoritev v soboto ob 18.30- Vstopnino 1.000 lir-Odprt bo od 9. do 21. ure
Voda. suša in varčevanje
Težave v preskrbi z vodo, ki so se pojavile na začetku prejšnjega tedna, so sicer nekoliko popustile, tudi zaradi pozivov, ki so jih piv rabnikom naslovila ravnateljstva vodovodov. Poraba je sicer še zmeraj precej visoka, vendar ne toliko, da bi bilo potrebno za daljša obdobja prekiniti dobavo.
Kakor smo že poročali, je bilo najbolj kritično v nekaterih višjih
V nedeljo, 26. junija, bodo odprli za občinstvo plavalni bazen na prostem. ki ga je na Rojcah zgradila občinska uprava. Pokriti oazen bodo izročili namenu 4. julija in ga bodo uporabili za plavalne te čaje. Uradno odprtje tega športne ga objekta bo v soboto, 25. junija ob 18.30. Po tolikih zapletljajih, prekinitvah dela, uvedbi nove tehnologije v čistilne naprave, financ nih in upravnih vprašanjih, ki jih je bilo nujno rešiti, bo plavalni bazen končno sprejel prve plavalce.
Kakor smo že pisali, je občinska uprava zaupala vodstvo tega objekta goriškemu plavalnemu združenju (Associazione Sportiva Gorizia Nuoto), v katero so vključena vsa plavalna društva in tudi ostala športna društva, ki imajo v svojem programu vadbo pla valnega športa. Na podlagi tega ključa so v vodstvu združenja tudi slovenski predstavniki. S spo razumom bo združenje prevzelo vse dohodke, ki bodo izhajali iz uprave bazena, in tudi vse stro ške, vštevši osebne izdatke za per-sonal. Občinska uprava si :e s posebnimi določili v pogodbi zagotovila uravico. da poseže v delovanje in finančno poslovanje združenja.
Občinska uprava sodi. da predstavlja prepustitev uprave nalašč za to potrebo ustanovljenemu športnemu združenju lep primer decentralizacije in hkrati tudi dokaz demokratičnega upravljanja javne storitve, kar bo zagotavljalo njeno učinkovitost.
Od nedelje, 20. junija do 3. julija bo plavalnj bazen odprt za občinstvo od 9- do 21 ure, vstop-
nina znaša 1.000 lir. za družine bodo uvedli popust, po 18. uri bodo vstopnino znižali na 500 lir. Od 4. julija dalje' bodo uvedli plavalne tečaje. - Za vpis v tečaje kakor tudi za vse ostale informaci je .je na voljo pisarne plavalnega bazena v Ul. Capodistna, ki bo odprta od danes dalje med 17 in 20. uro; telefonska številka 32248. Bazen, ki je zgrajen po modemih zasnovah in ima lepo urejeno o-kolico, predstavlja ix>inembno o bogatitev za Gorico. Njegova o-tvorilev sovpada s pričetkom vročine (če smo pravični, smo v zamudi), upati je le, da bo še ved no dovolj toplote in da ea bodo občani s pridom uporabljali. Pa ne samo toplota, tudi izredno u-mazano morje, ki je iz leta v leto manj priporočljivo za vodne ko peli, bo marsikoga usmerilo v slad ko vodni plavalni bazen. Sicer pa se moramo počasi privaditi na te, da so časi. ko smo se v bližnji soseščini kopali v morju, verjet no za vedno mimo in da se bodo morali tudi pri nas, kot so se v drugih razvitih državah, sprijazniti z nujnostjo, da zgradimo ob morskih obalah plavalne bazene s čistilnimi napravami.
Danes pogreb dr. Lueia Orla
Na goriškem pokopališču iiodo da nes ob 8.30 pokopali dr. Lucia Or la, ki je podlegel poškodbam pro metne nesreče, ki se je pripetila v soboto dopoldne v Ul. Terza Arma ta. Dr. Orel se je takrat vračal
proti domu z mopedom in avto z reško registracijo ga je zadel od zadaj. Takoj so ga zaradi hudih poškodb prepeljali v videmsko bolnišnico, tam je umrl v nedeljo.
Dr. Lucio Orel se je rodil pred 52. leti v Trstu, njegova družina pa izvira iz Bilj. Vse življenje je preživel v raznih krajih Italije, v naše kraje se je vrnil leta 1968. kjer je postal zdravstveni direktor splošne bolnišnice. V zadnjih letih je bil šolski zdravnik na goriški občini in je večkrat vršil tudi posle občinskega zdravnika. Ukvarjal se je tudi s politiko, bil je v vodstvu mestne sekcije socialistčne stoanke v Gorici. Bil pa je tudi vnet športnik in nogometaši ga dobri poznajo, saj je bil zdravnik Pro Gorizie.
• Na goriškem županstvu je prosto mesto geometra v urbanističnem u-radu. Zaposlitev je začasna. Pojasnila dajejo na županstvu v uradu za o-sebje.
Kino
Gorivu
VERDI 17.30- 22.00 «1 baroni della medicina*. M. Piccoli in J. Birkin. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.00-22.00 «lo sono la leg-ge». Burt Lancaster, Robert Ryan. Barvni film.
MOOERNISSIMO 16.15—22.00 »La časa dalle finestre tihe ridond*. L. Capo* licchio in F. Marciano. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CENTRALE Danes zaprto. Jutri ob 17.00—22.00 »Irma la dolce*. J. Le-monn. Barvni film.
VITTORIA 17.30 22.00 «KZ9: lager di stermmio*. I. Staccioli m R. De Simone. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
PRINCIPE 18.00—22.00 »JTultima don-na*. Barvhi film.
EKCELSIOR 18.00 - 22.00 »I giomi impuri dello straniero. Barvni film.
Aorn Goriva in okolivo
SOČA «Gigam odhajajo v nebo*, sovjetski barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA »Belmondo veličastni*, francoski barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE »Operacija Hong-Kong», a-meriški film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goričkega matičnega urada
RODILI SO SE: Andrea Fabretto, Katia Bonaventura. Roberto Suhgani.
UMRL JE 54-letnj delavec Clemente Bruno Dal Pio Luogo.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83-538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan m ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana 147 — tel. 40-497.
V goriški bolnišnici je V 53. letu starosti preminila
ELIZABETA BUČINEL por. K0MJANC
Pogreb bo jutri, v četrtek, ob 17. uri iz števerjanske cerkve na domače pokopališč*.
Žalostno vest sporočajo: mož, otroci, mama, oče. bratje in sestre, tašča, svaki in svakinje, nečaki in drugo sorodstvo.
št overjan, 22. junija 1977 (Pogrebno podjetje Prescherei\- Gradišče)
PRIMORSKI DNEVNIK 4
22. junija 1977
KAJ NAM POVEDO KONKRETNE ŠTEVILKE
J ugoslo vanski gozdovi niso tako zelo bogati
Nekoč je Jugoslavija izvažala veliko lesa - Sedaj ga uvaža in ga bo uvažala še več - Poraba večja od prirodnega prirastka
Nastop zbora «Fran Venturini*
Jugoslavija je veljala kot dežela
i.	neizčrpnim gozdnim oziroma lesnim bogastvom. Posebno v našem mestu je veljalo prepričanje, da ima Jugoslavija toliko lesa, da z njim lahko počne, kar hoče, da ga izvaža v neomejenih količinah. Sicer pa je v tržaško lesno pristanišče pod Skednjem les prihajal le iz Jugoslavije in Avstrije, razen tako imenovanega dragocene ga ah eksotičnega lesa, ki prihaja z drugih celin. In vendar nas bodo naslednji podatki prepričali, da temu ni tako:
Strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da bo treba v gozdno - lesni industriji v Jugoslaviji ubrati drugo pot, kajti sicer bo ta ekonomska panoga prišla v težave. Sicer pa se bo v kratkem v zveznem odboru za kmetijstvo in gozdarstvo začelo strokovno zasedanje, na katerem bodo številni strokovnjaki za gozdarstvo in kmetijstvo obravnavali razmere v jugoslovanskem gozdarstvu in obravnavali tudi vprašanje izrabe gozdov ter obnavljanja zelenih površin. Posebna pozornost bo posvečena tako imenovani razširjeni reprodukciji gozdov za dobo do 1980. leta.
Poznavalci razmer in znani strokovnjaki menijo, da so jugoslovanski gozdovi v vedno večji nevarnosti «zaradi redčenja in zaradi degradacije*. Razlika med sečnjo in pogozdovanjem je prav tako iz leta v leto večja in če se bo ta proces nadaljeval, se bo omajalo tudi prirodrio ravnotežje, kar pa ne bo imelo zlih posledic le na gozdno gospodarstvo in dosledno s tem na lesno industrijo, pač pa tudi na druga področja, tudi na kmetijstvo in na človekovo okolje nasploh.
Res je, po obsegu gozdnih površin je Jugoslavija na petem mestu v Evropi s skupno 8 milijonov 745 tisoč hektarov gozdnih površin, toda po gostoti je zelo daleč od prvih mest, kajti jugoslovanski gozdovi, vzeto v celoti, so bolj redki, neprimerno redkejši kot na primer bolgarski. celo španski.
Vrhu tega se iz leta v leto veča tudi razlika med sečnjo in pogozdovanjem. Leta 1976 so na primer posekali za 28 odstotkov več lesa kot leta 1961, hkrati pa so lani pogozdili za 44 odstotkov manj goličav v primerjavi z letom 1961. Jz tega izhaja, da so lani posekali za četrtino več lesa, hkrati pa pogozdili za 40 odstotkov manj površin.
Podatek je še bolj zgovoren v naslednjih številkah: v minulih petih letih 'so pogozdili le za 15 tisoč
500 hektarov površin na leto. Hkrati pa bi bili morali pogozditi 33 tisoč hektarov. To se pravi, da ne pogozdijo nitj 50 odstotkov predvidenih površin, če bi hoteli nadomestiti zamujeno do leta 1980, bi morali pogozditi poleg normalnih površin še 165 tisoč hektarov, kar je praktično neuresničljivo, če vemo, da že sedaj ne dosezajo določene norme.
Gozdna gospodarstva se sicer izgovarjajo, da ne morejo širiti tako imenovane reprodukcije, da ne morejo torej večati gozdnih skladov do ravni, ki bi bila enaka sečnji, tiste družbene ustanove, od katerih bi pričakovali možnost sodelovanja z gozdnimi gospodarstvi, pa ne kažejo nikakršnega posebnega zanimanja za naložbe v gozdarstvu. Od tod naslednji nič kaj prijetni podatki: v letu 1974 je raven reprodukcijske sposobnosti jugoslovanskega gozdarstva dosegla 7,1 odstotka, dve leti pozneje, torej lani pa le 3,1 odst., v letu 1974 je bilo gozdno gospodarstvo tako rekoč brez izgub, lansko leto pa je bil letni obračun’ že hudo negativen: primanjkljaj je znašal , 172 milijonov dinarjev. V strokovnih krogih opozarjajo tudi na dejstvo, da je delež investicij v gozdarstvo, seveda v primerjavi z ostalim gospodarstvom, iz leta v leto čedalje manjši, saj je 1974 znašal 1,2 odst,, lani pa komaj 0,86 odst.
Seveda se to negativno odraža na vse gospodarstvo in če je bila Jugoslavija nekoč pomemben izvoznik lesa, (deloma je še danes) zadnje čase les tudi uvaža, ker njen prirastek ne zadošča domačim potrebam. Tu je treba vendarle še nekaj dodati: Jugoslavija je nekoč izvažala veliko lesa, ker ga je doma le malo predelovala, saj ni imela niti zadevne industrije oziroma je te bilo zelo malo. Danes je drugače, toda glede na gozdna bogastva bi ne bilo potrebno Jugoslaviji uvažati, vsaj ne v tolikšnih in iz leta v leto večjih količinah. Največ lesa uvaža Jugoslavija za industrijo celuloze in papir. Ta uvoz se iz leta leto naglo veča. Leta 1970 so u-vozili 760 tisoč kubičnih metrov le sa iglavcev oziroma mehkega lesa in 150 tisoč kubičnih metrov drugega, trdega lesa, v letu 1975 pa že več kot milijon kubičnih metrov mehkega lesa in 650 tisoč kubičnih metrov trdega lesa. še več, v letu 1976 so uvozili en milijon 300 tisoč
jugoslovanski gozdovi pa bodo mogli dali kvečjemu 6 milijonov kubičnih metrov lesa, bo primanjkljaj znašal že okoli 3 milijone kubičnih metrov celuloznega lesa, ki ga bo treba uvoziti.
Ker smo razmeroma blizu tej dobi, bi bilo nesmiselno pričakovati, da bodo jugoslovanski gozdovi v tem času moglj dati toliko več lesa. Kljub temu pa so jugoslovanske republike in pokrajine že izdelale nove programe za pogozdovanje, zvezni odbor za kmetijstvo in gozdarstvo pa je izdelal program, kako iz težav z nasadi naglo rastočih vrst iglavcev, in tudi drugega drevja.
\ petek zvečer so v sindikalni dvorani pri Domju imeli lep koncert, ki ga je priredil pevski zbor »Fran Venturini* ob zaključku svoje akcije za nakup krojev. Nastopil je v novih lepih plavih oblekah
......."..........."".....................................................................•••■••■■■i............................................................
iiiiiii iii hi um m im milita
PO DOLGIH DEVETIH LETIH DELA IN VELIKANSKIH STROŠKIH
VELIKANSKI FARAONSKI NAFTOVOD KONČNO VČERAJ ZAČEL ORRATOVATI
Nikakih slavnosti, ker gre za sedaj najprej za preverjanje obratovalne sposobnosti - Stroški so znašali 9 milijard dolarjev - Žal nafta teče na zahod
čunajo, da bodo 1985. leta potrebovali 9 milijonov kubičnih mehkega lesa za industrijo
vali 9 milijonov kubičnih metrov razdaja ,_1287 km.
PRUDHOE BAY, 21. - Žaklju čilo se je velikansko, nekdo je rekel faraonsko delo, ki je stalo 9 milijard dolarjev in ki je z današnjim dnem, prav na tiho, brez večjih svečanosti prešlo v večme sečno poskusno lazo in ki ima kljub vsem tem «prvenstvon.» čudno, '»prirojeno* napako, da je »napačno locirano*. Za kaj gre?
V mislih imamo velikanski naftovod, ki seka Aljasko in ki so ga gradili devet let. Prvotni proračun je predvideval stroške v višini ene milijarde dolarjev, dejansko pa so gradbeni stroški znašali po eno milijardo dolarjev na leto. Od danfes so se ti velikanski stroški začeli izplačevati.
Ustavimo se pri tem zares velikem delu, ki ombgočg dovajanje nafte s področja severne A-ljaske, koder veljajo hude arktične vremenska razmere, v južni del Aljaske, v zaliv oziroma v mesto Vaklez v toplejšem morju.
kubičnih metro«. noluUgp , ,L>,r„|ai- ■ (M	na^tp.voda, v Arktič-
r.eni. oceanu do Valdeza znaša
je začel obratovati ob
<tl»l<lNllMMmnillNiniirilHIIIIIII|lflltlllllllllfNllimt«<IHIfllllliniMIIIIIIIIIMI<lllllllflMMIIMlMl(IIHII|lllullMaUI«ll»llllltMlllllll|llll|||IMI||IH|iMllllllllimHIIIIIIII
V Dolini ustanovili gasilsko društvo
V petek so v Dolini ustanovili občinsko gasilsko društvo. Na
nem zboru društva
sliki župan Edvin Švab govori na obe-
10.06 po krajevnem času in, kot smo že rekli, ni bilo ob tem nikakršne svečanosti. Preddelavec črpalne postaje štev. 1 v Prad hoe Bayu je ob navzočnosti nekaj sodelavcev in zelo številnih časnikarjev odprl pipo ali bolje več pip, ki dovajajo nafto v veliko jekleno cev s premerom 1,20 m. Pravzaprav so najprej «potisnili» v cev tako imenovanega »prašiča*, to se pravi tisto napravo, ki teče pred dotokom nafte in ki je opremljena z nekakšnimi bati, ki ves čas bijejo ob cevi naftovoda, tako da morejo tehniki sproti slediti toku nafte in morebiti poseči, če bi se nekje tok ustavil, če bi se kje kaj zataknilo. Prvi tok je zelo počasen, v eni uri nafta opravi komaj poldrugi kilometer poti. To pa zato, ker jo namenoma tako počasi potiskajo dalje in ker jo zavira tudi že o menjena naprava, ki smo jo imenovali »prašič*. Prva nafta, ki bi) iz tundre okoh zaliva Prud-hoe Bay prispela:" v pristanišče Valdez v južnem delu Aljaske, bo potrebovala najmanj mesec dni, seveda kolikor ne bi ‘prišlo med tem do kakšnih motenj, kar pa je kaj malo verjetno, saj so naftovod gradili strokovnjaki polnih devet let.
Čeprav je znano, da so petrolejske družbe zelo bogate, si tega ekonomskega »podviga* ni mogla privoščiti ena sama petrolejska družba Deloma pa tudi zato, ker so eksploatacijo »črnega zla ta* na severni obali Aljaske dobile različne družbe.
Kot smo rekli, ob začetku delovanja naftovoda ni bilo nikakih svečanosti, kajti predstavniki družbe so podčrtali, da «bo potrebno daljše obdobje, da se preveri o bratovalna sposobnost naftovoda*. Velikanska, skoraj 1.300 km dolga jeklena cev, številne vmesne črpalne naprave, ki potiskajo gosto ' in mastno tekočino po cevi bodo morale še preveriti svoje sposobnosti. Zato bo naftovod v začetku dobavljal po 600 tisoč sodov nafte na dan in šele ko sc bo stvar utekla, ko se bodo naprave utekle, bo zmogljivost naftovoda postala normalna in bo iz pristanišča ob severni obali Aljaske priteklo v pristanišče Val-
dez po en milijon 200 tisoč sodov »črnega zlata* na dan.
O velikanskem naftnem polju, ki se razteza na površini 400 tisoč kv. km vzdolž severne obale Aljaske, je bilo že veliko povedanega. O njem smo pisali že prid leti, ko se je poslavljalo vpra šanje, ali ima smisel to veliko bogastvo črpati in ga dovajati tako daleč po naftovodu ali z ladjami, posebno ker je severno žc arktično morje več mesecev' v letu nedostopno, na drugi strani pa je Aljaska skozi dolgo zimo uklonjena v oklep ledu in obstaja nevarnost, da cevi odpovedo. Glede tega je bilo veliko govora tudi v tistih krogih, ki jim je pri srcu zdravo okolje. Pravzaprav so predstavniki družbe AIyeska imeli veliko opravka prav s predstavniki organizacij za ohranitev zdravega okolja, ki niso hoteli d' "mstiti, da bi z gradnjo naftovoda spravili v nevarnost vso A-ljasko. Ker pa je »morje nafte* pod severno Aljasko tako velikansko in ker ZDA potrebujejo toliko nafte, da j«’ marajo'veliko uvažati, je bilo hialorie1' logično, da so zmagali v tem boju pred stavnikl petrolejskih družb.
Toda ne mislimo, da ta velikanska količina nafte predstavlja za ZDA dokončno rešitev. Kp bo naftovod delal s polno silo, bo dobavil le 15 odstotkov ameriške proizvodnje »črnega zlata* in čeprav, je res, da je en milijon 20(1 tisoč sodov nafte na dan ogromna količina, predstavlja to le 7 od stotkov ameriške dnevne porabe nafte.
Ko bo nafta iz severne Aljaske prispela v pristanišče Valdez, jo bodo tu sprejemale petrolejske ladje, ki jo bodo dovažale na za hodne obale ZDA, oziroma v razne tamkajšnje čistilnice. Samo ob sebi so razume, da tolikšne količine nafte predstavljajo velikansko bogastvo. In vendar v določenih ameriških krogih niso zadovoljni niti s tem rezultatom in tudi ob tej priložnosti poudarjajo, da ZDA potrebujejo vse drugačne količine «črnega zlata*. Nekdo je rekel dobesedno: «Povsem jasno je, da niti nafta iz Aljaske, ki je povsem dobrodošla, ne bo rešila naših energetskih problemov. Po-
SREDA, 22. JUNIJA 1977.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Argumenti:	V PRIČAKO-
VANJU OTROKA
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
18.15	Argumenti Elektronska mikroskopija
18.45	Knjiga pripovedk
19.00	Prigode Emanuela in Piam metle
19.20	Rin Tin Tinove prigode
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Vuomo dal tesoro di Priamo
21.35	II ragazzo selvaggio — film Ob zaključku DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Vzgoja in dežele
18.15	Iz parlamenta in DNEVNIK 2 - ŠPORT
18.30	Program za mladino: Trideset minut za mladino
19.10 II cantaposta Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40	NAPOLI MH.IONARIA
Opera v treh dejanjih, ki jo je napisal Eduardo De Filip-po, uglasbil Nino Rotta Ob zaključku Dnevnik 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.25	Veverica in Indijanček
18.35	Otroška umetnost
18.55	Obzornik 19.10 SPEKTER
19.45	20 let mladinskega in otf0_ škega pevskega zbora Rl’
20.15	Risanka
20.30	DNEVNIK
21.00	NOČ — film
V glavnih vlogah igrajo-Marcello Mastroiani, Mo*1* ca Vitli in Jeanne Moreau-Film je režiral Michelangelo Antonioni.
23.05	DNEVNIK
23.20	Rezerviran čas
Koper
20.55	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35	Zvezde gledajo z neba
22.35	Olimpijski vitez dokumentarni film
22.45	UMAG TURISTIČNI DO KUMENTAREC
23.00	Spekter
Zagreb
18.15	DNEVNIK
18.45	Daljnogled
19.15	Znanost: RAČUNALNIKI
19.45	Narodna glasba
20.30	DNEVNIK
21 .(X) Izbor v sredo
23.05	DNEVNIK
23.25 Emilg iz Sarkaka — doku mentarna oddaja
Švica
19.30	Poletne oddaje za mladino
20.30	DNEVNIK
20.45	La medim di Fes
21.45	DNEVNIK
22.00	Kila Fitzgerald
23.05	Športna sreda
TRST A
7.00,	8,00, 13.00, 14.00, 17.00,
18.00,	19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Rojstna hiša naših velemož; 9.40 Koncert; 10.05,
11.35	Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba pu željah; 12.50 Pristopanje k deželnim oddajam; 13.15 Glasbeni almanah; 14.05 Koncert 1'olk; 14.30 Mladina v zrcalu časa; 14.40 Izbirajte sami; 15.35 Klasični album; 16.05 Od melodije do melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Drama: «Korupcija v sodni palači*.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 13.30, 14.30,
18.30,	21.30 Poročila; 7.05, 8.1X1 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Folklora; 11.30 Lepo poletje; 11.45 Pravljica; 12.05 Glasba po željah ; 14.10 Plošče; 16.15 Furnir Deodato; 16.45 Slov. pevci; 17.45 Med zamejskimi rojaki; 18.00 Po samoupravni poti; 18.10 izložba hitov; 18.30 Primorski dnevnik;
18.45	Zabavna glasba; 10.0tL.Piro-gresivna glasba; 19.35 Iz priljub-
leg tega je ”črno zlato’’ z Alja ske dvakrat zlato, ker je nafta z Aljaske zelo, zelo draga. To pa iz treh razlogov: predvsem za radi izrednih gradbenih stroškov naftovoda, drugič pa zaradi visokih vzdrževalnih stroškov*. To tudi drži, vsaj v začetku. Ko so namreč začeli pred davnimi leti govoriti o gradnji naftovoda, je proračun znašal 1 milijardo dolarjev. Dejanski stroški pa so nanesli na 9 milijard. Z druge strani pa so vzdrževalni stroški naftovoda izredno visoki in zato že sedaj poudarjajo, da «je prezgodaj govoriti o velikem uspehu, kajti nihče nam ne more jamčiti, da ho naftovodni sistem povsem varno opravljal svojo nalogo. Nafta z Aljaske bo zares na varnem šele tedaj, kd bo V pristanišču Valdez vkrcana na petrolejske ladje*.
Pri tem je treba upoštevati še dejstvo, da so pri gradnji naftovoda imeli strahotne težave. Nekdo je vso to gradnjo povsem i(
• pravičen« imenoval, '»faraonski podvig*. Da bij § Ustvarili pri-b’ižno sliko o teh tffiavah, bomo povedali, da gre večina naftovoda pod zemljo v terenih, ki so po osem mesecev na leto /omrzli, nekaj cevi pa teče v določeni višini, toda vedno najmanj 1,80 m nad zemljo. Naftovod so morali postaviti tudi čez reke ali pod rečne tokove, tudi pod reko Yu-ken, kar vsekakor ni lahka stvar, ponekod so pa morali tudi »v breg*, kjer so segli tudi do skoraj 500 m višine.
VIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIUIIIIIIaHMHIIHHIIIIIIIIHHMUllllHlllllllllIlHIIIIIlMHItlllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIfllllllllllllillllllllllllllllllllll"1
(od 21.3. do 20.4.)
bpaak; 18.05 Big band koncerti
19.20	Večerni program; 22.(X) Lin-gue tagliate; 23.15 Lahko noč.
RADIO 2
8.30,	9.30,	11.30, 13,30, 15.30;
18.30,	19.30 Poročila; 6.00 Piu **' cosi...; 8.45 50 let Evrope; 9-3* Življenje Beethovna; 10.12 vse vaše probleme; 12.45 L'ordi‘*c della giarettiera; 13.40 Romanza:
15.00	Till; 15.45, 16.33 Tukaj Rf, dio 2; 17.55 Prvi in zadnji; 18.3“ Radiodiskoteka; 19.50 Sestani petih: 20.40 Ne di Venere, ne d* Marte; 21.29 Radio 2 21.29.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00,	10.00, 11.0®-
12.00,	13.00,	15.00, 16.00, 19-00.
20.00	Poročila; 7.20 Rekreacija!
7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.2" Beseda na današnji dan; 8.30 D naših sporedov; 9.08 Glasben® matineja; 10.05 Nenavadni pogoj voli; i(l.25 Zapojmo pesem; 10.40 Aktualni problemi marksizma!
11.40	Turistični napotki; 12.03 P« svetu glasbe; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski **an sveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.20 Zabavna glasba:	14.30 Priporo-
čajo vam...; 15.05 Ljudska glns'
•Jenih	20,3(1 Pop glasba;, , bena. umetnost ; 15.30 Glasba P°
•željah; 16.30 Glasbeni intermez*0-16.45 Spomini in pisma; 17.00 »Loto vrtiljak*; 19.05 Utrinki iz slovenske zborovske glasbe; 19.3” Iz opusa Arama llačaturjana: 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.4’ Ansambel Slavkota Žnidaršiča! 21.(X) Glasbeni večeri RTV Ljub ijana; 23.20 S festivalov jazza: 00.05 Literarni nokturno; 00-13 Revija jugoslovanskih pevcev! 1.05 Komornoglasbeni intermezzo:
11.00	Zbori; 23.45 Lahka glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, II.00.	13.(X), 15.00,
18.(XI, 19.(X), 21.00 Poročila; 6.00,
7.30	Jutranja glasba in pogovori; 8.50 Klasična glasba; 9.00, 10.35 Vi in jaz; 11.00 Sindikalna tribuna; 12.30 Umbrija; 14.20 Drobec satire; 14.30 Radiomuralcs; 15.05 Glasbeni grehi; 15.45 Srečanje s pomembno osebo; 16.10 E... State con noi; 16.30 Special Chaterine
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Na najboljši poti ste. da se uveljavile. Naj ne govorijo samo čustva pač pa tudi razum.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Preveč enostavno vendarle ne bo šlo. V prijateljskih krogih pa vas cenijo.
DVOJČKA (od, 21.5. do 22.6.) Nov predlog za izvedbo starega načrta. Prijetna harmonija v družini in okolju.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Izbirajte si izključno marljive sodelavce. Kaka beseda odveč in spor bo tu.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Dobili
Horoskop
bosi e pomoč za’ delo, ki ga sami ne zmorete. Nekoliko preveč ste občutljivi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes ne sprejemajte obveznosti. Naključje vas bo spravilo v prijetno dražbo.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Pii določanju poklicnih zvez, bodite previdni. Bodite iskreni do tistih, ki vas ljubijo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Uspelo vam bo doseči uspeh, ki si ga že dolgo želite. Nekaj bo
spremenilo vaše čustvene načrte-STRELEC (od 23.11. do 20.12 ) Neki ukrepi vam utegnejo šk(r dili. Storili boste nekaj, kar močno dvignilo vaš ugled. .
KOZOROG (od 21.12. do 20.1-Skušajte odločno slediti nekem1* programu. Otresite se trmogl®' vosti in vse bo prav.	.
VODNAR (od 21.1. do 19.*/ Izvlekli se boste iz neprijetne s!” tuacije. Imeli boste odlično zad**' sel za rešitev nekega vprašanja-RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dane* bo za vas zelo ugoden dan. ® svojo bistroumnostjo si boste p*1' dobili nova prijateljstva.
Avstrijske položaje na Sabotinu, kjer se je branil bataljon 37. domobranskega polka, je napadala 45. italijanska divizija z brigadami «Trapani» in »Sassari* (6 polkov), ki sta bili okrepljeni z bataljoni karabinjerjev, ber-saljerjev in minerjev; skupaj je napadalo okrog 22 bataljonov. Napadali so v treh napadalnih kolonah in vsaka je imela moč okrog ene brigade.
Prva kolona (leva) je napadala in napredovala po vrhu in grebenu Sabotina. Pred njo se je pomikala ognjena zavesa in val eksplozij granat, šrapnelov in bombard, ki so prisiljevale avstrijske branilce, da so se zadrževali v kavernah in zakloniščih, ne da l}i slutili, da za ognjenim valom prodira pehota, ki jih je skoraj brez ovir in posebnih izgub obkoljevala in zajemala presenečene posadke. Tokrat se je namreč napadalna taktika razlikovala od tiste v prejšnjih italijanskih ofenzivah in napadih. V prejšnjih ofenzivah je ,pehota šla v napad šele po končanem, tudi večdnevnem topniškem ognju in razdejanju, oziroma takrat, ko so ga postopoma prenesli v avstrijsko zaledje. Sedaj pa so taktiko spremenili tako, da je pehota šla v napad in napredovala tik za bobnečim topniškim ognjenim valom, zato je lahko Avstrijce zasačila v kavernah. Ti so se namreč ob začetku topniškega ognja, kot po navadi, umaknili v kaverne in zaklonišča ter ča-
kali, da topovski ogenj preneha; šele takrat bi skočili iz kavern in v protinapadu odbili napadalce, kar je navadno vedno uspevalo. Italijanska pehota jih je tokrat zasačila in obkolila, še vedno čakajoče v kavernah, iz katerih je bil sedaj vsak izhod in udarec nemogoč. Rešitvi sta bili samo dve: predaja ali pa smrt v plamenu ognjemetov in v eksplozijah ročnih bomb. Večina je izbrala prvo možnost.
Okrog enih je bil zaseden vrh Sabotina. Od tu je napadalna kolona nadaljevala prodiranje po vrhu proti Valentinu (k. 535), ki je padel okrog 18. ure. Poskušala se je spustiti po pobočju proti solkanskemu mostu, vendar ji to tega dne ni uspelo.
Druga napadalna kolona te divizije (srednja) je imela nalogo napasti in napredovati po sredini pobočja Sabotina proti Šentmavru in čez viseči most prodreti v Solkan. Pri Šentmavru -pa so jo zadržale avstrijske enote, ki so še vedno bile v dolini Pevmice.
Tretja napadalna kolona (desna) je napadala čez Pod sabotin in po grebenu na desni strani Pevmice proti k. 188 in Oslavju, da bi s te strani sklenila obroč okoli enot v dolini Pevmice. Močan avstrijski ogenj je ta italijanski napad ustavil, vendar so pozneje napadalci dobili okrepitev in so hribček pri Oslavju (Dosso bosniaco) in k. 188 osvojili.
SITUACIJA PRI SABOTINU 6. AVGUSTA ZVEČER
V dolini Pevmice med podnožjem Sabotina na eni strani in hribom k. 180 na drugi strani so se še vedno držale enote avstrijskih borcev in zadrževale napredovanje italijanskih bataljonov. Podpiral jih je ogenj ostankov avstrijskih enot, ki so spet zavzele k. 188, in šibkih skupin pri Šentmavru. Italijanska komanda je svoje vrzeli dopolnjevala iz rezerve (43. divizija), tako da so bili napadalci vedno v veliki premoči.
Ker so bile pretrgane telefonske, telegrafske in druge zveze, poveljstvo avstrijske 58. divizije, ki je branila položaje na goriškem mostišču, ni bilo objektivno in natančno obveščeno o dogodkih in situacijah na bojišču. Celo
ni bilo prepričano o padcu Sabotina. S protiudarom sicer slabe rezerve je poskušalo vsaj začasno zadržati ita lijanski prodor proti Solkanu in za nekaj časa odložit padec Gorice. Medtem naj bi se organizirala obrambe na novih položajih severozahodno od Gorice. V ta namer je bataljon 22. dalmatinskega polka, v naglici pripeljan s sektorja pri Plaveh, pod poveljstvom že znanega pod polkovnika Turudije, 6. avgusta okrog polnoči prekoračil Sočo pri Solkanu. V zaščiti noči so se borci plazili od vznožja Sabotina proti šentmavru. Nameravali so se povzpeti proti vrhu in ustaviti italijansko napredovanje. Turudija namreč ni vedel, da sta vrh Sabotina in Va lentina in tudi greben nad šentmavrom že v italijanskih rokah in da so Italijani v dolini Pevmice že blizu Soče, Zgodaj zjutraj 7 avgusta je bil bataljon že zapleten v hude borbe z nekajkrat močnejšim sovražnikom, ki je poleg tega še dobival nove moči iz rezerve. Borbe okrog Šentmavra in Pevmice so trajale ves dan do poznega popoldneva. Napadi in protinapadi so se vrstili drug za drugim, bojne skupine so se mešale med seboj, se obkoljevale in v zmešnjavi celo streljale na svoje tovariše. Komandant Turudija je ukazal: «Niti koraka nazaj!* Vendar so se avstrijske čete kar topile pod nenehno točo italijanskih topovskih in strojničnih krogel. Zmanjkalo jim je municije, vode in hrane, a pomoči ni bilo od nikoder. Obkoljene in zdrobljene čete. bataljona so se borile do zadnjega naboja, nakar so s praznimi puškami okrog 17. ure prenehale borbp. Na bojišču je, obležalo okrog 300 mrtvih in težko ranjenih. Med njimi je pri Šentmavru junaško padel tudi domačin rezervni poročnik Vižintin, Turudija pa je bil ujet.
Sabotin, steber goriškega mostišča, je padel. Usoda Oslavja in Podgore je bila tako zapečatena.
NAPAD PRI OSLAVJU
Italijanska 24. divizija je napadala zahodni del k. 188 ter avstrijske postojanke pri vasi Oslavje. Glavni napad je bil usmerjen proti vasi Pevma, to se pravi, da je napadalec napadal med potokom Pevmico in. hribom Pevma

Avstrijska četa v rezervi pri Oslavju
nad istoimensko vasjo. Strahovit topovski ogenj je d°' besedno izbrisal avstrijske položaje. Po tako strahotne*11 razdejanju ni kazalo, da bi razen mrtvih in razmesari®" nih trupel ostalo še kaj v avstrijskih jarkih. Pa vendar' Kjerkoli je italijanska pehota poskušala prodreti, so i° čakali ostanki branilcev s strojnicami, bombami, baj°' neti. Najhujši napadalni pritisk so sprožili proti vasi O' slavje. Ker je Sabotin padel, več kot polovico šibke)®1 branilci Oslavja niso mogli vzdržati desetkratne prem^1 napadalcev. Dan in pol so se že borili brez hrane, vod0 in spanja. Tudi streliva jim je že primanjkovalo, rar*)e' rtih in mrtvih pa je bilo več kot živih. Njihove vrste s° se topile kot sneg na soncu. Artilerija jih je slabo ščitil0, ker je bila maloštevilna in razpeta preveč na široko. I*110' la je samo 164 topov, kar pomeni 16 topov na kilometer fronte. Na italijanski strani pa j« prišlo na kilome^1' okrog 53 topov (ne računajoč številnih baterij močn*11 bombard). Kar je še ostalo branilcev, so bili obkoljen* 2 dveh strani, za hrbtom pa so imeli Sočo, njene strme b*-®' gove ter poškodovani most. Italijani so 6. avgusta pod n°6 prodrli na levi breg, oziroma v mesto Gorico.
(Nadaljevanje sledi)
PRIMORSKI DNEVNIK
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
22. |uni|a 1977

NOGOMET
ITALIJANSKI POKAL
Milan in Inter zopet favorita
Drevi bo na sporedu 4. kolo tega pokala
Prvi del italijanskega nogometnega pokala je za nami.
V	nedeljo je bilo namreč tretje kolo finalnih skupin. Ta finalni del je predvsem pokazal, da sta milanski enajsterici, po dokaj slabih prvenstvenih nastopih, končno v zadovoljivi formi. Sicer pa je tako za Milan kot za Inter ta pokal zadnji adut po zelo bledi igri, ki sta jo pokazali obe enajsterici v prvenstvu.
SKUPINA A
V	tej skupini vodi Milan, ki je v l*eh tekmah pospravil prav toliko smag. V nedeljo so Milančani celo v devetih odpravili Napoli. Rivera in tovariši so v treh kolih dali kar deset golov in to tudi kaže, da se Milanovi napadalci znajo uveljaviti tudi v nasprotnem kazenskem prostoru. .
Drevi, ob 20.30, bo Milan doma igral proti Spalu, ki je prav v’ nedeljo izpadel iz druge italijanske lige. Milančani bi morali torej pospraviti nov par točk in tako še utrditi prvo mesto na lestvici.
Najresnejši Milanov tekmec ostaja Bologna, ki bo danes igrala z Napolijem, ki je praktično izločen iz borbe za prvo mesto.
LESTVICA
Milan	3	3	0	0	10	3	6
Bologna	3	2	0	1	5	5	4
Napoli	3	1	0	2	3	5	2
Spal	3003	0	10	0
PRIHODNJA KOLA Drevi, 22. junija
Bologna - Napoli (21.15); Milan -
Spal (20.30).
Nedelja. 26. junija
Bologna - Milan; Napoli - Spal. Sreda, 29. junija
, Napoli - Bologna; Spal - Milan.
SKUPINA B
Inter je praktično zmagovalec te skupine. Milanski nogometaši bodo namreč v naslednjih treh kolih igrali proti dokaj lahkim nasprotnikom. Najrevarnejši tekmec Interja v tej skupini, Juventus, je doslej zbral le boro točko. Sicer pa so Turinčani v tej sezoni osvojili	vse,	kar se	je
osvojiti dalo, takp da v tem pokalu igrajo z mlajšimi nogometaši.
Drevi bosta dve tekmi te skupine: Vicenza bo sprejela v goste Ju Ventus, Inter pa bo igral v gosteh i ekipo Lecce.
LESTVICA
Inter	3	3	0	0	5	0	6
Vicenza	3	2	0	1	5	4	4
Juventus	3012131
Lecce	3	0	1	2	2	6	1
PRIHODNJA KOLA Drevi, 22. junija
Vicenza - Juventus (19.30);"Lee
ce - Inter (18.00).
Nedelja, 26. junija
Inter - Vicenza; Lecce - Juventus. Sreda, 29. junija
Inter - Lecce; Juventus - Vicenza.
TENIS
V WIMBLEDONU
Prva srečanja brez senzacije
LONDON, 21. — Mednarodni teni-iki turnir v Wimbledonu se je danes nadaljeval z vrsto tekem prvega kola. ;
Rezultati:
Posamezniki
Drvsdale (J. Afrika) — Borovviak (ZDA)	3:1
Vilas (Arg.) - Kodeš (ČSSR) 3:0 Gottfried (ZDA) — Benavides (Bolivija)	3:0
fcbak (Polj.) - Fillol (Čile) 3:2
Buffels (Avstralija) — Taylor (Velika Britanija)	3:1
Aritraj (Ind.) — Stevvart (ZDA) 3:1 Docherty — Solomon (oba ZDA) 3:1 Posameznice
Vlade — Durie (obe Vel. Brit.) 2:0
Russel (ZDA) — Mappin (VB) 2:0 Cuypers (J. Afr.) — Marsikova (češkoslovaška)	2:0
Smith (ZDA) — Wikstedt (Šve.) 2:1 Navratilova (ZDA) — Coles (VB) 2:0 Evert (ZDA) - Gerulaitis (ZDA) 2:0 Casals (ZDA) - Hartford (ZDA) 2:0 Peled (Izr.-) — Pinterova (ČSSR) 2:0 Prva srečanja doslej torej niso prinesla velike senzacije, nekoliko preseneča le izločitev Američana Solo-mona, nosilca skupine št. 16.
OLIMPIJSKE IGRE
LONDON, 21. — Predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja lord Killanin je kot član odstopil od kluba London Irish Rugby club, ker je to društvo odposlalo eno od svojih ekip na turnejo v Južno Afriko.
Finalna tekma za 1. mesto (med Kontovelom in Tomosom) na Kontovelovem košarkarskem turnirju
NOGOMET
TURNIR 20 - LETNICE NK PIRAN
'
Pokal je odnesla Izola Zarja na četrtem mestu
Drugo mesto je osvojila Aquileia, 3. pa enajsterica Pirana
V nedeljo je bil v Piranu članski nogometni turnir ob 20-let.nici nogometnega kluba Piran. Nastopile so štiri enajsterice: Piran. I zola, bazoviška Zarja in oglejska Aquileia. Kot predvideno je zrna gala Izola, ki .je v-finalu premagala Aqudleio.
PRVA KVALIFIKACIJSKA TEKMA
Izola — Zarja 3:1 (2:0)
IZOLA:	Sergaš, Jelinič, Fran
češkin (Dušič), Pobega, Gregorič T., Kocjančič, Kleva, Radman (I-o-vrečič), Gašperšič, Gregorič V., Žlogar (Bučar).
ZARJA: Saul. Počkar, Franko, Trampuž, Križmančič Peroša S.. Colja, Tarčon, Metlika, Žagar, Kalc.
STRELCI: v. 11. min. Gašperšič.
v 28. min. Žlogar, v 36 min. Gregorič T., v 65. min. Metlika.
Zarja je s pomlajeno postavo podlegla premočni Izoli, ki je že v začetnih potezah vzpostavila dinamično igro, kateri Bazovci niso bili kos. Že v 11. mm. .je Gašper šič izkoristil napako obrambo in premagal mladega Saula. Zarja je na napade Ižole odgovarjala z redkimi ir neučinkovitimi protinapadi. V 28. min. je Žlogar lepo streljal in podvojil.
V prvi minuti drugega polčasa (35. min. na polčas) je T. Grego rič nepričakovano streljal iz raz dalje kakih 40 metrov in presene til bazoviškega vratarja. S tem bi bilo igre praktično konec če ne bi Zarja začela s presingom. Tram-

ODBOJKA
REVIVAL 77
Pečarjeva ponovno nezadržna na mreži
Ekipa 10 je v povratnem srečanju proti ITT zaigrala bolje kot v prvem
ZTT — Ekipa 10	4:1
(7, 11, 12, -10, 13)
ZTT: Manin, Mahne, Slavec, Kri-ščak, Pahor, Fischer, Pečar.
EKIPA 10: Tavčar, Svetina, Cu-pin, Vitez, Race, Piščanc, Mijot in
IsififrvHir
SODNIK: Montanari.
Tudi povratno srečanje med tema dvema ekipama se je končalo z enakim izidom kot prvo. Vsekakor pa moramo omeniti, da so se zastopni ce ZTT to pot' pošteno potrudile, in spotile, preden so strle odpor nasprotnic. Medtem ko je Ekipa 10 v prvem srečanju izbojevala v petih setih igre 38 točk, je bila v površnem neposrednem obračupu uspešnejša, saj je zadela v črno 58-krat, kar pomeni, da je bila točno za 20 točk boljša. Samo srečanje je preseglo rekreacijske zahteve, ker je trajalo preko 90 minut čiste igre in vse igralke so dale vse od sebe, da bi dosegle čim boljši izid. Tekma je dosegla tudi po tej plati svoj
nanfični km^khi »iiivf-uisv .t-
Nerešljiva uganka je bila tudi tokrat Pečarjeva,' ki je" bila na mreži z' izredno močnimi (iddčci nezadržna. Večkrat pa so njene žoge nale tele na dobro obrambo, kot tudi pri njenih soigralkah. V vseh setih so bile igralke Ekipe 10 nasprotnicam stalno za petami (ali so celo vodile) v odločilnih posegih pa so bile prisebnejš" zetčtejevke in to v prvih treh nizih. V četrtem setu je «desetkam» le uspelo izbojevati delno zmago in tudi v zadnjem nizu so bile že na pragu drugega zmagoslavja, kar bi bil nedvomno izreden uspeh. Tako ima šesterka ZTT praktično končno zmago že v žepu.
Sinoči je v nadaljevanju ženskega turnirja v okviru «ReviVala 77» ekipa ZTT premagala Ekipo 10 s 5:0 (5, 4, 6, 3, 7).
ATLETIKA
TURIN, 21. — V okviru atletskega troboja Italija - ZDA - Vel Britanija, je Italijan Vittorio Višini izboljšal evropski rekord v hoji na
Končni rezultati tega atletskega tekmovanja so taki:
Moški: Italija - ZDA 94:127: Italija - Anglija 131:92; ZDA - Anglija 135:86.
Ženske: Italija - ZDA 61:85.
Vpisovanje odprto
Škedenjsko košarkarsko društvo Servolana bo tudi letos priredilo tradicionalni turnir «Sv. Lovrenc*, ki pa bo letos omejen le na dve kategoriji (mladinci - člani in kadeti). Vpisovanje se je začelo že v pone deijek.
KOLESARSTVO
NA DIRKI PO ŠVICI
V sedmi etapi na čelu Merckx
BELLINZONA. 21. - Belgijec Eddy Merckx si je zagotovil danes 7. etapo mednarodne kolesarske dirke po Švici. Proga je merila 121 km. Rezultati etape:
1.	Eddy Merckx (Bel) 3.47'43”
2.	Kuithurau (ZRN)
5.	Pollentier (Bel)
6.	Zvveifel (Švi)
7.	Van Impe (Bel)
8.	De Muynk (Bel)
9.	Bergamo (It)
10. Cima (Šp) vsi v času zmagovalca Skupna lestvica
1.	Michel Pollentier (Bel) 28.25'22"
2.	Sutter (Švi)	29"
3.	Pronk (Hol)	34"
4.	De Muynck (Bel)	39"
5.	Van Impe (Bel)	56”
6.	Pujol (Šp)	56”
7.	De Witte (Bel)	1’01”
8.	Trurau (ZRN)	P2r
9.	Zweifel (Švi)	1’31"
10.	Bergamo (It)	1’42”
BiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitmiiiiiniiiiiiitiiiimiitiiiiimaniiiiMiiinMtitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiaitiiiiiiiHitiinm
NOGOMET
Memorial Severina Devetaka
Visoka zmaga Krasa nad Zgonikom Jamlje in Brestovica sta remizirala
Danes bosta v Doberdobu na sporedu še dve tekmi
ODBOJKA
V DOBERDOBU
OIympia je gladko odpravila Doberdob
Tudi med dekleti je domači Hrast podlegel Coričankam
Gullikson — Krulevitz (oba ZDA) 3:Q._10 km. Progo je prehodil v 41T5”5,
kar je za 3”5 bolje od prejšnjega rekorda, ki je bil last Romuna Co-stantina Stana. Na isti prireditvi je tudi Rita Bottiglieri izboljšala svoj lastni italijanski rekord na 400 m, ki je sedaj 52''24.
V soboto popoldne je bil na sporedu športni del praznika v Doberdobu, na katerem so sodelovali: moška in ženska odbojkarska ekipa 01ymp:e iz Gorice, m trika ekipa Doberdoba in ženska vrsta Hrast iz Doberdoba.
Najprej sta se pod žgočim soncem spoprijeli moški šesterici Doberdoba in 01ympie. Srečanje se je zaključili pri stanju 3:0 v korist Goričanov. Ti so se predstavili kot uigrana celota, saj je ekipa 01ym-p'.e komaj končala s prvenstvom, medtem ko so domačini bili občasno zmedeni in nehomogeni: ekipo so pač sestavljali igralci iz raznih e-kip: nekateri že več let niso igrali odbojke, so vseeno zadovoljili.
OLYMPIA: S. in M. Cotič, Černič, Tommasi, Malič, Lavrenčič, Špacapan.
DOBERDOB: Gergolet, Ferfolja, Soban, B. Cotič, M. in L. Cemic.
Nato sta zaigrali ženski ekipi O-lympie in Hrasta. Po razburljivi borbi so tokrat prevladala dekleta 01ympie z 2:0. Tako so se oddolžile Doberdobkam za poraz v nedavnem srečanju. Glede na dejstvo, da bosta ti ekipi v prihodnjem prvenstvu nastopali v isti skupini, jima je nastop brez dvoma slutil za primerjanje moči.
Prvouvrščeni ekipi sta prejeli pokal (ženske od tvrdke Degenhart, moški pa pokal društva Hrast).
KOLESARSTVO
NEAPELJ, 21. - Vsi najbpljši italijanski kolesarji bodo nastopili v nedeljo na krožni dirki po Kampa-niji, ki bo veljavna za italijansko prvenstvo za posameznike. Start in cilj bosta v Sorrentu, proga pa bo merila 267 km.
• * *
LIMOUX, 21. - Italijanski kolesar Arnoldo Caverzasi je zmagal v prvi etapi krožne dirke po Audi. Na skupni lestvici pa vodi Belgijec Ludo Peeters, ki je včeraj zmagal v predetapi.
• « •
TURIN, 21. — Jutri bo na sporedu v Turinu mednarodni kolesarski dvoboj med amaterji Italije in NDR. Za vsako ekipo bo nastopilo 12 kolesarjev, ki se bodo pomerili v štirih disciplinah.
mas, za katerega igrajo Becken-bauer, Chinaglia in Pele, s 3:1. Vse tri gole je dosegel Pele, ki je tako v svoji dolgoletni karieri kar 1268-krat spravil žogo v nasprotnikovo mrežo.
Poletovi košarkarji so sl s porazom proti Interju zapravili prvo mesto na končni lestvici
KOŠARKA
OSAKA, 21. — Ženska košarkarska reprezentanca SZ je v prijateljski tekmi z lahkoto odpravila reprezentanco Japonske. Tekma se je kon čala z izidom 103:59.
NOGOMET
NEW YORK, 21. - Prvič se je v zgodovini nogometa v ZDA pripe tiio, da je prvenstvena tekma med domačim Cosmosnm in enajsterico Tampa Bay, pritegnila na tribune kar 63.000 gledalcev. Zmagal je Cos-
Borov košarkar Jančar meče žogo na nasprotni koš
SMUČANJE
MILAN, 21. — Italijanski smučarji bodo te dni pričeli z atletskimi pripravami. Thoni, Gros, Radiči, Bie-ler, De Chiesa, Stricker, Plank, Bernardi in Noeckler so danes odpotovali na Sardinijo, kjer bodo pod vodstvom zveznih trenerjev pričeli s treningi, ki se bodo zaključili 20. julija.
OBVESTILO
ŠZ BOR
obvešča igralke prve in druge ženske odbojkarske ekipe, da bo jutri, 23. t.m., ob 19.30 na stadionu «1. maj» sestanek za določitev programa za sezono 1977/78.
Jameljska mladina organizira na doberdobskem občinskem igrišču memorial v spomin Severina Devetaka, prezgodaj umrlega mladeniča in političnega aktivista iz Jamelj. Na tem turnirju nastopa šest ekip: Brestovica, Jamlje, PD Danica, PD Kras (Dol - Poljane), Zgonik, PD Jezero in ekipa jameljske mladine.
V ponedeljek sta bili na sporedu dve srečanji:
Zgonik — Kras 1:9 (0:5)
ZGONIK: Blažina, -Kobal, Trampuž, žužek, Žigon, Škerk in Grassi.
KRAS: Vižintin, Moro, Peric, M. Devetak, K. Devetak, B. Šuligoj, S. Šuligoj in K. Vižintin.
STRELCI: v 1., 10., 17., 25., 48. in 62. min. S. Šuligoj, v 20. in 90. min. B. Šuligoj, v 68. min. K. Vižintin, v 69. min. Škerk.
Jamlje — Brestovica 2:2 (0:0)
STRELCI: v 65. min. Pirc, v 82. min. Stantič, v 85. min. Antonič, v 88. min. Soban.
Obe tekmi je sodil Semperbeni Piero iz Tržiča.
Spored današnjih tekem: ob l8j)0; Jarplje - Danica ob 19.30: Kras - Jezero
Fabio Gergolet
MINIBASKET
V TEKMI NA.IMLAJMH
Danes v Dolini Breg - Polet
Dairves bo V telovadnici v .Dolini, s pričetkom ob 14. uri, prijateljska tekma v minibasketu (igralci letnika 1968 in mlajši) med domačim Bregom in Poletom.
To srečanje bo za Brežane obenem tudi zadnje v tej sezoni do septembra, ko se bodo zopet pričeli treningi.
pred Elektromehaniko.
Odbojka (moški) — Elektromeha-nika pred Avtomehaniko; ženske — IRET (Trst) pred Elektromehaniko.
Streljanje (moški) — Elektrome-hanika pred Avtoelektriko; ženske — Elektromehanika pred Avtoelektriko.
Keglanje (moški) — Elektromehanika pred Avtoelektriko: ženske — Avtomatika pred Elektromehaniko.
Namizni tenis (moški) — Elektromehanika pred Avtoelektriko; ženske — Elektromehanika pred Avtoelektriko.
Iz rezultatov je razvidno, da sta glavno borbo za zmago enakovred-
no vodili Elektromehanika iz Kranja in Avtoelektriko iz Nove Gorice.
Končni vrstni red delovnih organizacij:
1.	Elektromehanika točk 1440
2.	Avtoelektrika	1410
3.	Avtomatika	1285
4.	široka potrošnja	1230
5.	IC - IPS	1180
6.	1EZE	1030
7.	IPT - SEM	775
8.	IRET (Trst)	240
9.	Zmaj in Kondenzatorji	2/5
Prihodnje 14. delavske športne i-
gre Združenega podjetja ISKRA bodo v Kranju naslednje leto.
Varl R.
puž in Terčon sta se spuščMa v nevarne prodore in tudi Metlika .je skuša! na svo> način ukaniti >ergaša. To mu je uspelo min., ko se je iep.> spustil po, krilu, preigral branilca in premagal nemočnega Sergaša. Zadetek je Bazovce še bolj spodbudil k igri, a bilo je prepozno. V bazoviških vrstah sta se zlasti izkazala branilca Franko in Počkar ter srednji napadalec Terčon.
DRUGA KVALIFIKACIJSKA TEKMA Piran — Aouileia	1:4
(0:0) (0:0)
PIRAN: Sapdat. Sirk, Drozg. Pata-rič. Tončič. L. Peroša. Može. Are, Morato. Juličič. Bonifacio, 13 Garda. 14 Gez. 15 Miloševič.
AQUTLEIA: Berti, Carbone, Sandri-go. Gon, Portari, Grigolo. Tarlan. Padovan, Geronctta. Di Tommaso, De Grassi, 12 Duca, 13 Contin, 14 Sta-bile.
Igra je bila na dobri tehnični ravni. Obe enajsterici sta lepo zaigrali, čeprav je imela Aquileia več priložnosti od domačinov. Ko sta ekipi zaključili tekmo pri belem izidu, sta morali streljati po pet enajstmetrovk. Oglejski vratar je mojstrsko branil dva strela Pirana in s tem praktično priboril zmago svopemu moštvu, za katero so bili uspešni Gon, Di Tommaso, Gerometta in Contin. Edino e-na.jstmetrovko je pravilno izvajal Bo nifacio.
FINALE ZA 3. IN 4. MESTO Piran — Zarja 3:1 (2:0)'
STRELCI: v 4. min. Miloševič, v 16. min. Morato, v 45. min. Štibilj, v 58. min. Terčon.
Poraženi v četrtfinalu, so Pirančani odločno startali na zmago m dosegli v 16 minutah kar dva gola, oba po napaki bazoviške obrambe. Po začetnem forsingu so se domačini umirili in tako je Zarja zadihala ter začela napadati, toda stre-'i Metlike, Trampuža in Terčona niso prinesli zaželenih sadov.
V	10, min. d.p. pa je Štibilj spet izkoristil napako obrambe in potrojil ter spravil rezultat na varno. V upanju, da bodo lahko nadoknadili zamujeno, so se Bazovci spravili v napad, a obramba Pirana je bila vedno na mestu. Gonilna sila v bazoviških vrstah je bil mladi Terčon, ki je po lepi akciji v 23. min. dosegel tudi častni gol. Seveda, je do konca tekme sledila še vrsta akcij, zlasti s strani Zarje, ki pa ni mogla priti do zadetka.
Med najboljšimi na igrišču so bdi Trampuž, Počkar, Franko, Metlika in Terčon.
V	finalu za prvo in drugo mesto je Izola prepričljivo premagala A-qui!eio z rezultatom 5:1 3:0) in tako osvojila turnir.
KONČNA LESTVICA: 1. Izola. 2. Aquileia, 3. Piran in 4. Zarja.
Kaal
KOŠARKA
KOŠARKA
V ORGANIZACIJI SABE
Tečaj za trenerje z učitelji iz ZDA
Tržaško košarkarsko društvo SABA bo od 1. do 10. julija letos priredilo zanimiv tečaj za trenerje (odprt j bo vsem tržaškim ljubiteljem ko-, šarke), ki ga bodo vodili priznani j ameriški košarkarski strokovnjaki, j Za vse informacije se zainteresirani lahko obrnejo na sedež društva SABA.
Naše nogometne enajsterice so svoje prvenstvene obveznosti že končale, le še Gaja bo v nedeljo poskusila doseči to, kar ji je preteklo nedeljo v Miljah spodletelo: vstop v 2. AL
aiiiiitiiHimmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiitiiiiiiiiiiiMiuiiiuuiiiiintHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiM
KOŠARKA
V PRVENSTVU «P0MLAD»
Novogoričani na drugem mestu
Letošnje delavsko - športne igre delavcev združenega podjetja ISKRA so bile posvečene: 40-letnici KPS, 40-letnici prihoda tov. Tita na čelo KPJ in 85. rojstnemu dnevu tov. Tita.
Domača ISKRA - Avtoelektrika (Nova Gorica) je bila prireditelj 13. delavskih športnih iger. Pokrovitelj je bil republiški odbor sindikatov delavcev kovinske industrije.
Tekmovanje je bilo v 9 moških in 6 ženskih športnih panogah, ki so se točno odvijale po umiku. Ta množična športna manifestacija je bila sploh odlično organizirana. Že predtekmovanj se je udeležilo preko 5000 delavcev, skupno pa je nastopilo okoli 1000 tekmovalcev. Prizorišče vseh nastopov je bilo na objektih športnega parka in pa na strelišču »Panovec*. Udeležilo se je 9 delovnih organizacij ter iz Trsta IRET, ki ima kooperacijo z elektromehaniko iz Kranja. Iretova dekleta so tudi zmagala v odbojki.
Uspehi so bili sledeči:
Nogomet — Avtoelektrika pred E-lektromehaniko.
Balinanje — Avtomatika pred Avtoelektriko.
Šah — Elektromehanika pred Avtomatiko.
Rokomet (moški) — Avtoelektrika pred Elektromehaniko:	ženske —
IEZE pred Avtoelektriko.
Košarka (moški) — ŠP pred Avtoelektriko; ženske — Avtoelektrika
Bor podlegel Servolani v podaljšku srečanja
Koren je bil med «plavimi» najboljši strelec
Bor — Servolana 86:89 (42:44; 79:79)
BOR: Jančar 4, Brana 2, Koren 21, Slobec 16, Mazzucca (k) 17, Dovgan 18, Mesesnel 8.
SODNIK: Valentini.
PROSTI METI: 8:21 Bor.
PON: Brana in Mesesnel (Bor).
Letošnja košarkarska sezona se počasi zaključuje in v soboto so borovci igrali svojo zadnjo tekmo za prvenstvo »pomlad*. žal, so naši fantje tudi tokrat doživeli poraz (sicer šele po podaljških in le za tri točke), porazila pa jih je ekipa Ser-volane po napeti jn zelo živčni tekmi.
»Plavi* so začeli v hitrem tempu in z dobro igro so vodili do 16. minute. Tedaj pa se je v vrstah borovcev nekaj zataknilo in delati so začeli začetniške napake, tako da so jih nasprotniki z lahkoto prehiteli. V drugem polčasu se je igra borovcev še bolj zapletala in naši fantje se niso utegnili »prebuditi*. Nasprotniki so tako povedli kar za 10 točk in so bili že skoraj gotovi zmage, »plavi* pa so takrat le preboleli težave in so pod vodstvom Dovgana ob koncu drugega polčasa le izenačili.
Podaljšek je bil nčdvomno naj-živčnejši del tekme in sodnik je dosodil kar dve tehnični napaki, vsaki ekipi po eno. Trdnejše živce, pred-
vsem pa več sreče, so imeli nasprotniki, ki so zmagali z izidom 89:86.
Meko
CHIETI, 21. — Z mednarodnim turnirjem v Chietiju, ki bo od 27. do 29. junija, se bo pričela vrsta košarkarskih turnirjev, ki jih odigrajo vsako leto v poletni sezoni po vsej Italiji. V Chietiju bodo nastopile Italija B, Bolgarija in ameriški ekipi Pro Keds in Sircurtronic.
KOLESARSTVO
Samo stotina na «Touru»
PARIZ, 21. — Deset dni pred startom mednarodne kolesarske dirka »Tour de France* je že skoraj gotovo, da bo letos na tej .največ# kolesarski dirki na svetu nastopilo le kakih sto kolesarjev. Organizatorji so prvotno računali, da bodo postavili na progo vsaj trinajst o-kip (po deset tekmovalcev), toda letošnji »Giro* in nekatere druge dirke, so precej razredčile vrste kolesarjev, kajti zaradi poškodb ali izčrpanosti se je precej dirkačev odreklo preostalim letošnjim etapnim dirkam, če tekmovalcev »es no bo več kot sto, potem bo to najnižja število udeležencev po drugi sv*, lovni vojni.
Kot kaže doslej, bodo na letošnjem «Touru» nastopile naslednja kolesarske hiše (v oklepaju ime kapetana): Bianchi (Rik van Linden), Fiat (Merckx), Frisol (Ocana hi Raas), Gitane (Meslet in Chassang), Kas (Pesarrodona in Galdos), Leje ime (Var Impe), Mercier (Zoete-melk), Peugeot (Thevenet), Teka (Lasa in Pedro Torres) in Releigh (Thurau, Kuiper in Knetemann).
Proseško Primorje bo moralo zdaj, ko se je uvrstilo v v amatersko ligo, za prihodnjo sezono vsekakor okrepiti svojo enajsterico. (Na sliki: Prosečani med tekmo s Edite Adriaticu)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek.
TRST. Ul. Mentecchi 6 PP S59 — le!. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica. Ul 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2,500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Lema naročnina za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS • 61000 Ljubljani«
Oglasi
ob de*
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
22. junija 1977
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višine 43 mm) lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravnl 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in
goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku e<' upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
•Um
»FlT«t založnikov FIEG
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska I
PETERICA RDEČIH BRIGAD ISTO V VČERAJ NI BILA PRISOTNA
Javni tožilec je zahteval 21 let zapora za Curcia
la druge obtožence je zahteval od 5 do 11 let zapora - Danes posegi zagovornikov
Pogled ne prazen prostor za obtožence Renatu Curciu
na milanskem sodišču med
obravnavo proti rdečemu brigadistu
(Telefoto ANSA)
MILAN, 21. — Proces proti rdečim brigadistom se je danes nadaljeval v odsotnosti obtožencev, ki so izjavili, da se ne bodo več udeležili sodne obravnave. Vsa razprava je potekala danes o dokaj deformirani krogli, ki so jo zdravniki odstranili iz rane na roki karabi njerskega podčastnika Pratija. Cur-ciovi zagovorniki so skušali zvedeti od izvedencev, iz katerega orožja so kroglo izstrelili in obenem skušali dokazati, da z brzostrelko, ki je izstrelila kroglo, ni streljal Cur-cio, ki je bil v trenutku karabinjerskega napada obrnjen proti oknu. kot dokazuje tudi dejstvo, da je bil ranjen v ramo.
Gre za dokaj zanimivo tezo zagovornikov, ki bi hoteli dokazati, da je bil podčastnik ranjen od svojih tovarišev. Tako naj bi odpadla obtožba poskusa umora in bi proces zgubil skoraj vso vsebino. Proti tej domnevi je odločno nastopil javni tožilec, ki je dejal, da končno ni niti pomembno, ali je Curcio res streljal proti karabinjerjem ali ne. vsaj s stališča javnega tožilstva.
Balistični izvedenec Teonesto Cer-ri je samo nekaj minut prej povedal, da .je krogla, ki je ranila podčastnika Pratija. prej zadela kovinski drog od katerega se je odbila in priletela v Pratijevo roko.
Zagovorniki obtožencev so svojo tezo zagovarjali z dokajšnjo vnemo, tako da je predsednik Del Rio moral. njihova izvajanja zelo odločno prekiniti, kar je povzročilo ogorčenje odvetnikov, ki jih z ene strani ne marajo obtoženci, z druge strani pa naj bi jim otežkočal delo tudi sam predsednik.
Proces se je nadaljeval popoldne, ko je javni tožilec postavil svoje stroge zahteve. Uvodoma je dejal, da to ni proces proti tako imenovanim brigadam, temveč proti skupini oseb, ki so obtožene navadnih zločinov. Ob koncu je zahteval 21 let zapora in 2,3 milijona lir denarne kazni za Renata Curcia, 11 let zapora in 1,4 milijona lir denarne kazni za Angela Basoneja, 6 let in milijon sto tisoč lir denarne kazni za Nadio Mantovani, 6 let in milijon lir kazni za Vincenza Guagliara ter 5 let in 1,1 milijona kazni za Giuliana Iso.
Proces se bo nadaljeval jutri, ko bodo na vrsti posegi zagovornikov petih obtožencev, (if)
So našli sled za ugrabitelji Guida De Martina?
MILAN, 21. — Policijski agenti so , aretirali • 39-letnega pobeglega jetnika Salvatoreja Sanzona
ki je pred meseci zbeža' iz jetnd-šnipe na otoku Favignana. San zone se .je svoj čas udeležil upora jetnikov v Augusti in so ga zato premestili na otok. Kljub te mu, de. je ijil nevaren, pa mu ie jetniški ravnatelj pnznal pet dra dopusta,' s katerega se ni vrnil.
Pri > Sanzonu so agenti očitne našli indice, iz katerih sklepajo, da je član ugrabitcljske tolpe in da je verjetno povezan tudi z ugra bitvijo Gnida De Martina. Sumijo tudi, da ima n.egova tolpa še v rokah Angela Galija in Gianpie-ra Crespija.
60 kandidatov iz Italije za vesoljski polet «Spacelab
RIM, 21. — Približno šestdeset je Italijanov, ki so odgovorili na poziv ministrstva za letalstvo, ki je iskalo kandidate za vesoljski polet v okviru evropsko - ameriškega načrta «Spacelab». F,na desetina kandidatov je zen.sk.
Po pregledu in selekciji bodo naj sposobnejše kandidate za vesoljski polet poslali na končno selekcijo med vsemi evropskimi kandidati, ki bo novembra. Tedaj bodo izbra li 'dva evropska vesoljca: poletel bo samo eden, vendar bo drugi za rezervo.
iiimiiiiiiimiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiniHiiiiinmuiiiimiiiiiiMMtiiuiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii
PROCES ZARADI POKOLA NA TRGU FONTANA
Jutri bodo zaslišali prve prizadete stranke
Na seznamu prizadetih tudi štirje ministri - Maletti in La Bruna obljubljata, da bosta v začetku julija v Catanzaru
CATANZARO, 21. — V pričakovanju, da se bo v četrtek začelo zasliševanje prič in prizadetih strank, se proces zaradi pokola na Trgu Fontana trudno vleče s prebiranjem zapisnikov pričevanj raznih obtožencev. V takih dneh kot je bil današnji, pa se običajno vnamejo polemike in prerekanja, posledica vseh protislovij tega sodnega postopka, ki je z različnih vidikov edinstven v -zgodovini italijanskega sodstva. Takšno stanje je po eni strani posledica večkratnih posegov kasacijskega sodišča, ki je iz različnih sodnih postopkov ustvarilo čuden stvor, po drugi strani pa nastopa predsednika sodišča in javnega tožilca, ki doslej nista pokazala dovolj odločnosti in poguma in sta vselej prepustila dejansko vodstvo obravnave Fredi in njegovi skupini, kot tudi nista imela za potrebno odločneje nastopiti proti Maletti ju in Le Bruni. Bivša častnika obveščevalne službe sta doslej po mili volji pogojevala svojo prisotnost z zasliševanjem ostalih obtožencev. Ker tega nista dosegla in (ter so ju zagovorniki prizadetih strank in anarhistov odločno napadli, sta se častnika celo užalila.
Tako izhaja iz izjave, ki jo je davi narekoval zapisnikarju njun zagovornik odv. Cantafora. «Qbramba Malettija in La Brune — se glasi izjava — odločno protestira zaradi grobe špekulacije,'ki jo je marsikdo poskušal, ker častnika doslej nista prišla na zasliševanje. Oba sta bila zaslišana že med preiskovalnim postopkom in hjuni odgovori so bili po jasnosti in popolnosti naravnost vzorni. Obenem pa gre zopet poudariti, da bosta v sodni dvorani v začetku julija, da znova poudarita svojo nedolžnost. Častnika obenem na-glašujeta, da sta služila in še vedno zvesto služita republiko.*
Vprašanje je, kaj bo ukrepil sodni zbor, ko bosta častnika v dvorani. Ju bo zasliševal? «Bo dovolil — kot je poudaril odv. Azzariti Bova — takšno žalitev pravice?* Vprašanje je zaenkrat brez odgovora, pa čeprav vse kaže, da se dr. Scuteri ne namerava, bosti z obveščevalno službo. To je prišlo jasno-do izraza tudi, ko je sodni zbor odločal o zahtevi odv. Gargiula, ki zastopa neko prizadeto stranko. Pravnik je namreč odločno protestiral proti ravnanju izvršne oblasti. «Ko se je začela obravnava — je poudaril — je predsednik vlade Giulio Andreotti izjavil, da prj iskanju resnice o pokolu ne gre tratiti časa po nepotrebnem. Minil je skoraj mesec dni, od kar je sodišče zahtevalo od obveščevalne službe dokazno gradivo, a doslej še ni dobilo odgovora: Maletti in La Bruna obljubljata prisotnost v dvorani. minilo pa je že šest mesecev od začetka obravnave in se še nista prikazala. Z naštevanjem bi lahko tudi. nadaljevali, vendar že navedeno zgovorno kaže, da lepim besedam niso sledila dejanja. Bivša častnika sta v svoji izjavi govorila o grobi špekulaciji, nadvse grobo pa je v tem procesu samo raJnanje , obtožencev, ki nezaslišano zlorabijo pravice, ki jih priznava zakonik. In v tem jim sodni zbot- pomaga s absurdno strogim formalizmom.*
V četrtek se bo začelo zasliševa nie prič in prizadetih strank. Sodni zbor je že pripravil seznam prvih 50 prizadetih strank, ki bodo zaslišane. Med temi so 4 ministri, ni pa predsednika vlade, s katerim se bo sodni zbor predhodno dogovoril za datum zasliševanja.
Zvečer se je zvedelo, da je obveščevalna služba sporočila predsedni-
ku sodišča, da bo poslala de! zahtevanega gradiva, ne ve se pa točno za kakšno gradivo gre. Dr. Scuteri bo uradno seznanil odvetnike in po-roto s sporočilom SID jutri, (vt)
BOLOGNA, 21. - Dva motociklistu sta .izgubila življenje pri čelnem trčenju. Zgodilo se je na državni cesti v. dplipi Sptta. nedaleč od kraja Sasso Marconi. 42-letni Mentore Mat-tioli je prenaglo zavozil s svojim težkim motociklom na ovinku, zaneslo ga je, da je dregnil ob mimoidoči avto in se nato čelno zaletel v nasproti prihajajočega 27-letnega Dina Suzzija.
PROCES ZARADI BORGHESEJEVEGA «G0LPEJA»
Obtoženci zanikali vsakršno odgovornost
Zaradi odsotnosti nekaterih osumljencev so se včeraj omejili na branje zapisnikov raznih zasliševanj
RIM, 21. — Kot proces zaradi pokola na Trgu Fontana v Catanzji-ru se tudi proces zaradi spodletelega Borghesejevega državnega u-dara trudno vleče. To je predvsem posledica odsotnosti glavnih obtožencev aii dejstva, da obtoženci nočejo odgovarjati na vprašanja sodnega zbora in odvetnikov. Zaradi tega se obravnava omejuje na prebiranje zapisnikov, kar pa nudi zagovornikom priložnost za najrazličnejše vloge in zahteve, katerih cilj je dvojen: očrniti pred poroto obremenilne priče in preiskovalce in doseči za vsako ceno prekinitev o-bravnave.
Ta taktika je prišla jasno do izraza med davišnjo obravnavo proti desničarskim prevratnikom v Rimu. Med prebiranjem zapisnika o zasliševanju bivšega misovskega poslanca Sandra Saccuccija, ki je po u-moru komunističnega aktivista v la-cijskem mestecu Sezze Romanu pobegnil v tujino, je parlamentarcev zagovornik postavil vrsto zahtev.
Poslanec je preisovalnemu sodniku sicer priznal, da je bil 9. septembra 1970 v telovadnici v Ul. Eleniana, kjer so ’ se po obtožnici zbrali zarotniki. zanikal pa je, da hi bil govor o kakršnem koli poskusu državnega udara. Po njegovih besedah so se fašisti zbrali v telovadnici zgolj, da bi videli film o Berlinu med drugo svetovno vojno. Prav tako sta med preiskavo zanikala vsakršno sodelovanje v prevratniškem rovarjenju Elio-doro Pomar in Tommaso Adami Rock. Prvi, inženir pri evropskem jedrskem laboratoriju v Ispri, je priznal članstvo v organizaciji afronte nazio-nale», pripomnil pa. da je bil prisoten le na nekaterih sejdh, na katerih niso nikoli govorili o prevratniških naklepih. Podobne so bile izjave Adami ja Rocka, ki naj bi po obtožnici poveljeval tako imenovanim »skupinam B» (oboroženim enotam, ki bi morale pomagati vojski pri napadu na demokracijo). Rock, bivši častnik in nato funkcionar tovarne Galileo, je priznal, da je med nekim obtožencem in «črnim» princem ujel pomenek o orožju, odločno pa je zavrnil vsakršno lastno odgovornost pri snovanju agolpeja*.
Socialna napetost v Veliki Britaniji
LONDON, 21. - V Veliki Britaniji se gospodarska kriza še ni polegla.
ll■ll■ltlllMlllllllll■MllH Mlini     lin  ...........................................................................................iimihiiiihiihimi«
Samo zadnji mesec se je število brezposelnih povečalo za 108 tisoč. Število brezposelnih se je tako povišalo na 1.450.000 ljudi, kar predstavlja preko 6 odstotkov aktivnega prebivalstva.
Resnici na ljubo pa gre predvsem za britansko statistično poštenost, kajti med brezposelne so sešteli tudi nad sto tisoč britanskih študentov ki je prejšnji mesec diplomiralo in torej zaključilo svoj študij.
Iz Londona poročajo vsekakor tudi o ostrih socialnih nemirih, ki so izbruhnili v fotolaboratoriju «Grun-wick», kjer je direkcija začela množično odpuščati stavkajoče delavce. Sindikati, ki jih vodi laburistična levica, so se uprli in organizirali piketiranje tovarne. Pridružili so se jim celo nekateri laburistični ministri in poslanci. Kljub temu pa je laburistična vlada pokazala trdo roko, Policija je nekajkrat napadla stavkajoče delavce in pri tem aretirala laburistično poslanko Audrey Wise. Drugi laburistični poslanci so nemudoma protestirali pri notranjem ministru Reesu.
Stavkovno gibanje je zajelo tudi 15 tisoč uslužbencev britanske avtomobilske podružnice «Ford».
DANES ZAČETEK URADNIH POGOVOROV MED DELEGACIJAMI
Libijski vodja Gedafiprispel na uradni obisk v Jugoslavijo
Gosta je na Brionih pričakal predsednik Tito s svojimi sodelavci
BRIONI, 21. — Libijski voditelj polkovnik Moamer El Gedafi je dopotoval popoldne na Brione, na štiridnevni uradni obisk v Jugoslavijo. Na pomolu brionskega majhnega pristanišča je voditelja libijske revolucije pozdravil in mu zaželel dobrodošlico v Jugoslaviji predsednik republike Josip Broz Tito.
Jahta «Podgorka», s katero se je Gedafi pripeijal iz Pulja, je na Brionih pristala nekaj pred 18. uro. Takoj po prihodu sc je Gedafi prisrčno pozdravil in objel s svojm gostiteljem predsednikom Titom. Nato so sledile slovesnosti predvidene s cerimonialom sprejema za tuje državne poglavarje. Medtem, ko so odmevale častne salve, je Gedafi v Titovem spremstvu pregledal častno enoto jugoslovanske vojne mornarice, nakar se je pozdravil z navzočimi visokimi jugoslovanskimi predstavniki med katerimi so bili podpredsednik predsedstva Stevan Doronjski, predsednik zveznega izvršnega sveta Veselili Djuranovič in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic.
Po pozdravu z jugoslovanskimi o-sebnostmi se je polkovnik Gedafi skupaj s predsednikom Titom napotil v
Vilo Brionka, ki bo Gedafijeva začasna rezidenca med njegovim obiskom v Jugoslaviji.
Polkovnik Gedafi je z ženo in sodelavci pripotoval na puljsko letališče ob 17. popoldne, nato pa sc je z jahto odpeljal na Brione, kjer mu je gostitelj Tito zvečer priredil slovesno večerjo.
I
BOČEN, 21. — Bocenska pokrajinska uprava je sklenila, da bo v štirih letih skoraj v celoti obnovita šolske strukture na Južnem Tirolskem in je v ta namen z zakonom izdala 40 milijard lir potrebnih sredstev.
Stavka zdravnikov
RIM, 21. — Nad 80 tisoč zdravnikov, povečini takih, ki delajo v bolnišnicah in drugih javnih ustanovah, stavka, da bi od vlade izsililo spremembo ukrepov za zdravstveno reformo.
Stavka bo trajala tri dni. Ostro so jo kritizirali sindikati bolnišni-škega'. osebja, federacija. CGTL -CISL . UIL ter organizacija «de-
• IIIIIIIMIIIUMIIIIllinilllllHIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIII M Milili IIIIIMIIIIMIIIIIimillllllllllllllllllMIliMMIIIHIIIIIKIIIIIIIIIflMIIIIIIIIIII
ČEDALJE BOLJ VZTRAJNE GOVORICE 0 SPODLETELEM UPORU LETALSTVA
Domneve in ugibanja o usodi ugandskega predsednika Amina
Tako on kot podpredsednik Adrisi naj bi bila ranjena v atentatu, vendar Amin nadzoruje položaj - Govorice o nasprotjih med kristjani in muslimani v vojaških vrstah
KAMPALA, 21. — Vesti o usodi u gandskega predsednika Amina so si še vedno nasprotujoče. Dejstvo je, da Amina n j v Kampali, prevladuje pa mnenie, da ic še živ. Po nekaterih vesteh naj bi v petek prišlo do oboroženega upora letalskih častnikov in do atentata na^iriina tor na podpredsednika Adrisija. Oba sta bila ranjena, Adrisi težje in so ga zato baje prepeljali v Libijo. Eden ožjih sodelavcev predsednika Amina je po telefonu povedal časnikarjem, da nima nobene vesti o Aminu in
da ga iščejo že od petka. Tudi radio od sobote ni omenil več Aminovega
Atentat na prevozniško podjetje pri Lejjnajju
Sedem popolnoma uničenih avtobusov je obračun nočnega napada na garažo prevozniškega podjetja «STIE» v
kraju San Vittore Olona pri Lcgnagu. Neznanci žar, njegove posledice vidimo na sli ki.
so čez ograjo vrgli nekaj »molotovk«,
ki so zanetile velik po-
(Telefoto ANSA)
					
POSEG JE IZVEDLA EKIPA PROF. BARNARDA V CAPET0WNU
Mlada italijanska bolnica umrla po presaditvi pavijanovega srca
CAPETOVVN, 21. - šestindvajsetletna italijanska pacientka, ki ji je zdravniška ekipa pod vodstvom prof. Christiana Barnarda poleg njenega bolnega vstavila še opičje srce, je nekaj ur po dolgi in težki operaciji umrla.
Poseg, kot prvo presaditev srca pred desetimi leti, so izvedli v Groo-te Schuur Hospital. Presajanje tujih organov je takrat povzročilo veliko polemik v znanstvenih in neznanstvenih krogih, posebno ostre pa so bile okoli dveh povsem ločenih vprašanj. Prvo, nezdravniško, je z moralnega vidika skušalo ute* melje v ati neupravičenost vstavlja nja organov mrtvih oseb v bolne ter se oslanjalO predvsem na trditvi, češ da je težko določiti trenutek, ko za bolnega ni več nobene pomoči.
Popolnoma strokovno pa je vprašanje o zavračanju tujca v bolnikovem telesu, kar je najčešče privedlo do smrti. Zaradi te nevarnosti, oziroma vedno pričujoče realnosti, kakor so jo imenovali nekateri ki
rurgi, so transplantacije srca opustili skoraj povsod.
Nedvomno bo Barnardov kirurški poseg ponovno doživel številne kritike, še zlasti, ker se je poslužil pavijanovega srčnega organa. Brez kakršnihkoli predsodkov o človeški superiornosti, , pa vsekakor transplantacija organa druge živalske vrste prinaša večjo možnost, da jo bo bolnikovo tkivo zavrnilo.
Kmalu po sporočilu, da je mlada Italijanka umrla, imena bolnišnica ni hotela razkriti brez dovoljenja najbližjih sorodnikov, je Bamard izjavil, da so se poslužili srca pavijana, kar med drugim v Capetovvnu delajo že leto dri, ker niso imeli primernega človeškega ^organa.
Na splošno pa je tolikanj slavljeni, nato pa ostro kritizirani profesor pobdaril, da bi bila presaditev srca šimpanca za človeka manj nevarna, ker je njegovo srce večje in bi lahko v človeškem organizmu opravljalo vse funkcije.
Pavijanovo ,srce pa nikakor ni vzdržalo celotne obremenitve, ..še
zlasti ne' ker je pacientkino srce, vzporedno s katerim so položili o-pičje, kmalu po nujnem kirurškem posegu povsem odpovedalo. Neuspeh težke operacije pa gre pridpisati predvsem dejstvu, da je z njo dblgo odlašal. Že pred časom ji je namreč vstavil srčno zaklopko, vendar mladi Italijanki tehnični pripomočki niso več mogli pomagati.
Natančnejše vesti o pacientki je nekaj ur kasneje sporočil njen zdraVnik prof. Fameli, primarij zasebne bolnišnice pri Trevisu. Ma-rilena Mattiuzzo Portello je bila doma iz Trevisa ir, je že od rojstva bolehala na srcu. Tej lrbi se je z leti pridružila še huda stopnja mladostne arterioskleroze, njeno splošno zdravstveno stanje pa se je tako poslabšalo, da so ji marca letos napovedali še največ pet mesecev življenja. Zato so, po mnenju italijanskega kardiologa, tako prvi posegi v bolnišnici v Capetovvnu, kakor tudi zadnji poskus, popolnoma uprav ceni, čeprav niso pripeljali, do zaželenega uspeha.
imena. Položaj v Kampali je vsekakor miren.
Po vesteh, ki so jih dobili v Nairo-biju, naj bi Amin bil v bližini Kam-pale, -zabarikadiran v trdnjavi nekje na gričih pri ugandskem glavnem mestu. To trdnjavo so že v nedeljo zastražili s tanki in z oklopniki, vse ceste, ki peljejo do, nje, pa so zaprte. Kot kaže so pri trdnjavi še prejšnjo noč streljali, prav tako so zabeležili posamezne spopade pri vojašnici Nakasero v Kampali. Nekateri trdijo, da so videli več trupel, ki jih je policija naložila na tovornjak.
Včeraj je Amina zastopala na slovesnosti ob Dnevu begunca, ki ga je priredila Organizacija afriške enotnosti ministrica za kulturo Mery Astles, žena predsednikovega glasnika. To je povzročilo dokajšnje presenečenje, prav tako so bili diplomatski opazovalci presenečeni, ko je radio sporočil, da je ugandskega veleposlanika v Srednjeafriškem cesarstvu sprejel zunanji minister, ki mu je veleposlanik izročil osebno poslanico cesarja Bokase. Doslej so poslanice državnih poglavarjev vedno izročali neposredno Aminu.
Kenijski časnikarji so stopili v stik z direktorjem ugandskega časopisa «Voiee of Uganda*, ki je zanikal, da bi prišlo do atentata proti Aminu in je dodal, da je predsednik živ, ni pa hotel komentirati notranjega položaja. Kenijski dnevnik «Daily Nation* poroča, da je tudi podpredsednik Adrisi povedal, da ne vedo, kje je Amin. Ta vest pa je v popolnem nasprotju /. omenjeno, po kateri naj bi Adrisi hudo ranjen ležal v neki libijski bolnišnici.
Po drugih vesteh naj bi v soboto prišlo do oboroženega upora pripadnikov letalstva in Amin je baje dal umoriti petdeset mladih letalskih častnikov. Aretiran in usmrčen naj bi bil tudi šef upravnega odseka vojske, ki naj bi oil prav tako zapleten v zaroto. Polkovnik Eneke pripada baje plemenu Ačoli, katerega pripadniki so bili pred časom žrtve krvave Aminove represije. Krožijo govorice, da je med zarotniki bil tudi obrambni minister in načelnik generalnega štaba general Lumago, ki so ga baje obtožili, da pripada skupini kristjanskih častnikov, ki so proti nasilni islamizaciji, ki jo izvaja ugandski diktator, odkar se je zbližal z Libijo, od katere dobiva izdatno finančno podporo.
Tudi nekatere ameriške tiskovne agencije trdijo, da je v Ugandi spodletel upor proti Aminu, ki je ostal živ in zdrav. Po teh vesteh naj bi prišlo v vrstah zarotnikov do notranjih sporov in nekdo naj bi obvestil Amina, ki je potem priredil upor-nikom past, v katero so padli, (if)
svojih izjavah, dokaj previden, najbrž v predvidevanju srečanja s predsednikom Carterjem, ki naj bi bilo prihodnji mesec v VVashingtonu. Tako na primer ni govoril o Cisjorda-nijj kot o «osvobojencm ozemlju*, čeprav je poudaril pravico izraelskega, ljudstva do lastnega ozemlja.
Bcginova,,,vlada vsekakor ne bo imela lahkega življenja, še zlasti če si bodo laburisti zagotovili večino na volitvah v okviru močne sindi-
kalne organizacije «Histadrut», ki ima velik vpliv v gospodarskem življenju Izraela.
Zaporedje eksplozij v industrijski coni mehiškega Pucbla
CIUDAD ' MEXICO, 21. - Industrijsko področje mesteca Puebla, južnovzhodno od mehiškega glavnega mesta, je pretreslo zaporedje nepojasnjenih eksplozij. Pri tem je bilo ranjenih 90 oseb, od katerih jih je pet v življenjski nevarnosti. Eksplozije, ki so se pričele v tovarni plastičnih mas, so povzročile požare in škodo za skupnih 5 milijonov dolarjev.
mokratično zdravstvo*, ki je svoje člane pozvala, naj ne stavkajo.
Kljub temu pa bo redno delo v bolnišnicah -zamrlo skoraj v celoti. če izvzamemo službo za prvo pomoč.
SPODLETELA ŠALA
Naročniki neke britanske zasebne televizijske postaje so predsnočnjim v velikem številu ogorčeno protestirali pri u-pravi postaje zaradi dokaj zapoznele prvoaprilske potegavščine. Šlo je za absurdno in povsem neosnovano oddajo o apokaliptičnih vesoljskih dogodkih. ki pa so jo pripravili kot običajni dokumentarec.
Z resnim in psevdoznanstve-nim tonom so med omenjeno oddajo skušali prikazati kot resnične in *znanstveno dokazane’» najbolj absurdne izmišljotine. plodove včasih ore-bujne domišljije viscev znanstvene fantastike: od dokazov o življenju na Marsu do skrivnostne izginitve Hudi. od «e-pidemije blaznosti» med kozmonavti. do skorajšnjega konca našega planeta kot posledice hitrega in nezadržnega zgoščevanja atmosfere. Kot je običaj vseh večjih časnikov v Veliki Britaniji, so tudi uredniki radijske postaje pripravili oddajo kot prvoaprilsko potegavščino in igralci, ki so sodelovali, pri oddaji, so se ob koncu predstavili gledalčevi ter jim pojasnili, da je šlo za potegavščino.
Iz še neznanih razlogov *do-kumentaren ni šel v oddajo 1. aprila, ker pa ie bil zelo posrečen, so aa oddajali predsnočnjim . misleč, da se bodo gledalci ob šali zabavali. Očitno pa je, da imajo Britanci v zadnjih mesecih preveč skrbi z jubilejem svoje kraljice in da jemljejo vse tako resno kot manifestacije ob jubileju. Zaradi tega so se ob apokaliptičnih napovedih hudo ore-sirašili in telefonirali televizijski postaji za podrobnejša pojasnila. Ko so zvedeli, da je šlo zgolj za potegavščino, pa so z nič kaj britansko vročekrvnostjo dali duška sveti jezi.
Reakcija občinstva je presenetila urednike oddaje, ki so se sedaj prelevili v angleške Diogene.se: ne živijo sicer v sodu kot grški filozof, sklenili pa so. da bodo obredli Otok, češ, britanska flegma in humor, kam sta šla, oj kje sta?
(vt)
2 ozirom na to, da bo parlament t že jutri odobril osnutek o zdravstvo' ni reformi in da bo minister ** zdravstvo sprejel odposlanstvo zdraV' I niške medsindikalne zveze, ni izklF čenp, da bodo zdravniki prekinil1 stavko.
Beginova vlada ne bo imela lahkega življenja
TEL AVIV, 21. - Desničarska vlada novega premiera Mehahema Begina si je zagotovila zaupnico v parlamentu s pičlo večino 63 glasov proti 53. Za vlado so glasovali desničarji Likuda in pa pripadniki obeh verskih strank, ki sta stopili v Be-ginovo koalicijsko vlado. V svojem prvem govoru je Begin zašel v številna protislovja, ki jih bo moral v prihodnjih dneh pojasniti, tako glede notranje politike, kot, in morda še bolj, zaradi zunanje politike. Treba pa je reči, da je bil v nekaterih
POROČILO O ŽREBANJU BLAGOVNO - DENARNE LOTERIJE ODBORA ZA POHOD «PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE)), ki je bilo 14. junija 1977 Srečke, ki sc končujejo na številko, so zadele:							
0/	'W0	brivnik	Iskra			6/ 045176	barvni televizor	
080690	pralni stroj				010986	pony expres	
					104276	pony expres	
					123976	televizor č.b.	
					146256	din	1.000—
'1/	3371	Girmi mešalec				178996	pralni stroi	
9911	pony kolo				192386	din	1.000—
019201	televizor č.b.						
044591	din »	1.000,-					
109021	din	1.000,-			7/	77	din	100—
198931	hladilnik				010977	Zastava 101	
					042427	pony expres	
					1.37977	pralni stroj	
					181747	din	1.000—
2/	392	din	200,—			188937	din	1.000—
9131	likalnik						
139552	din	1.000,—					
186332	din	1.000,—			8/ 218	din	400—
					9398	likalnik	
					0.14318	hladilnik	
3/	903	din	200,-			044748	televizor č.b.	
028753	din	1.000,-			078538	din	1.000—
123283	din	30.000,—			159988	din	10.000—
179473	din	20.000,—			166328	din	1.000—
195313	din	1.000,-			178768	FIAT	750
					9/	229	din	300—
4/	6184	pon v kolo				000569	din	1.000—
067604	din	1.000,-			016739	din	1.000—
163534	din	1.000—			045249	pralni stroj	
					103219	hladilnik	
					105139	din	1.000—
					139089	hladilnik	
5/ 001805	televizor č.b.				147839	ponv expres	
107735	din	1.000—			103059	din	1.000—
, ) )					195519	din	1.000—
							
Dobitke izplačuje Odbor za pohod «PO POTEH PATIZANSKE LJUBLJANE* — Ljubljana, Komenskega 7/II, soba 61, na podlagi uradnega poročite o izidu žrebanja, vsak dan od 8, — 13. ure, v Ljubljani dobitke do 100.— din tudi ulični prodajalci. V pisarni izplačujejo dobitke vsak dan razen sobote in nedelje.
Dobitniki zunaj Ljubljane lahko pošljejo srečke v priporočenem pismu na naslov Odbora, ki bo takoj po prejemu poslal vsotq zadetka na vaš naslov.
Izplačilo dobitkov zastara to je 14. avgusta 1977.
v 60 dneh od dneva objave žrebanj*!