139. številka. Ljubljana, sredo 22. junija. XIV, iHo, I8HI. SLOVENSKI NAROD, Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman zn a v s t r o-o g e r s k o dežele /a celo letn 1»> gl., za pol leta s gl., za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta .'{ gld. 80 kr., za en mesee 1 gld. tO kr. Za pnSilj.ini.- M dom se računa 10 k v. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospod« nčitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prej*-man za četrt leta 8 gold. — Za oznaiiila se plačajo od četiristopne petit-vrste B kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., Se »o trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Kranc Kolmanovej hiši ..gledališka Btolbft*. 0 p r a v ni S t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. admin istiativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Vedno tista pesen Graška „Tagespost" od 15. t. m. je priobčila ta-le dopis iz Ljubljane: „Naeijona'-klerikalni dnevnik se čudi, da je bilo v poslednjih praznikih v primeri s prejšnjimi leti tako malo tujcev v Ljubljani in na Kranjskem sploh. List si je menda le na tihem mislil, da je tega največ kriv pač on sam, in da bode tujcem te/ko da po všeči tukaj, dokler Nemce pretepajo do krvavega in jih za-sramujejo." Nijsmo zapazili teh drobnih a tako zlobnih vrstic, v katerih je malo da ne toliko lažij kolikor besedij. V katerem „nacijonal-klerikal-nem" listu in v katerem nacijonal-klerikalnem dnevniku posebe se je prvič kdo čudil, da je bilo o praznikih tako malo tujcev v Ljubljani in na Kranjskem sploh (!)? Drugič, kako more Ta-gespoštin dopisnik, ki je očividno preneumen, da bi razumel, kar lehko potiplje s prstom, predr/niti se, da ugihlje, kar si kdo drug misli „le na tihem" (11)? Kakošna hudalost! V dveh treh vrsticah toliko nesmisla! Tekoj na to pa vražja hudobnost! Nihče ne obžaluje bolj živo neredov, ki so sem ter tja dogajali se pri nas nego mi narodnjaki, ker nam je v resnici pri srcu čast naše dežele in blagost našega naroda, in ker pri vsakej takej priliki bridko Čutimo, koliko treba še storiti, da se vzbudi in utrdi narodni ponos, narodna olika. Kaderkoli se je še primerilo, da je ljudstvo nepremišljeno pregrešilo se zoper postavni red, vedno so vse rodoljubne novine brez izjeme jednoglasno obsojale tako dejanje, kratkovidne ljudi svarile in jih prosile, naj se za Boga svetega ne spozabljajo niti ne ostav- i ljajo zakonitega pota. Narodni listi nijso zagovarjali ni prikrivali krivice, ali pripovedovali so zmerom le kar je bilo resnično, oni nijso ničesa dodajali! Kako pa so o tacih slu-čajih ravnala glasila nasprotne nam stranko? Kako je poročala o pretepih nesrečnega, spomina bas tista „Tagespost" in ostala sorodna jej novinarska sodrgaV Kdo je iz vsacega komarja hotel narediti slona, kdo je kričal, trobil in bobnal po svetu, da nij bilo čudo, če so naposled ljudje začeli poslušati?! Ce bi bila naša dežela res diskreditiram! na tujem, čemur pa mi odločno oporekamo, onda bi bili tega krivi le tisti farizeji, ki „nemško" politiko delajo pri nas. To spričevalo jim vsak lehko da, ka so si prizadevali na vse pretege, da bi razupili Kranjsko deželo in jo spravili ob dobro ime ! To se jim sicer nij posrečilo, a da se jim nij, to nji njihova — zasluga: sret pač svojim očem in ušesom več verjame, kakor lažnjivim izmišljotinam strankarskih pisunov, katerih geslo je: calumuiare nudacter, semper aliquid haeret.' Kako vendar postopajo o podobnih primeri jajih druge? Ali se ljudje nikjer druge n) Srpska Zora 1878. ■) Glasbenik društva srpske slovesnosti IX. je praznoval svoj rojstni dan in oh tem povodu odlično večjo družbo povabil v Srhul/.en dorf poleg Tegla bli/u Iteilina. Mej gOStJ J€ bil mimo druge imenitne gospode tudi Itismar-ckov sin grof VVilhHm. Vesela družba je dobre volje jela in pila na zelenem travniku, kar pristopi tega travnika gospodar in za njim d\a korenjnška hlapca in dva velika psa ! Mu/, zahteva jasno in kratko pa nikakor uljudno, naj se pobere družba z njegovega zemljišča ; noben prigovor ne ponruiga in naposled pride do živahne obravnave s pestjo in kolmi! Poklicali so žandarrna, pa se nij potegnil za go-BpOdo, nego za kmeta! Listi so o tem poročali, ne moremo reči strastno temveč, humoristično, ipak se je takoj oglasil jeden iz družbe In v novinah izjavil, da nij bilo sile! Se ve da, čemu pa vpiti, da je ljudstvo surovo, to nij za nikogar rast ! Pri nas pa je to kaj druzega. Pri nas je vsak topež politična demonstracija in vsak človek, ki na kmetih dobi po grbi, je nolens volens „Nemec". Kdo pri nas preganja in zasmehuje Nemce? Povejte ga Nemca, ki se mu je še kdaj kaj zalega zgodilo zaradi tega, ker je bil Nemec! Tisto preganjanje netnštva si je zgolj izmislila svo-jat, ki svoj renegatski žolč izliva v „Tagespost." in take ustavoverne — posode. Ali pa — morebiti sami ne pojemljete, gospoda, da še nij prišlo do tacega preganja« nja na Kranjskoj? Ali bi vi smeli zavzeti se nad njim, če se spomnite tega. kar je bilo on dan konstatirano pred Bodnijo, kako „ponosni" Nemci javno govore o našem narodu in njegovem jeziku ?! Daničič bil pristaš poznate teoi-je dr. Fr. Miklošiča, kojo je slednji najtočneje takole for-muiiral: „Die (istliche zon«- des serbisclmn UmfaSBt Sirmien, d60 Banat, Nordserbien. die Resava, Ost und Altserbien; die We8tliche zone begreift in sich Crnagora mit der Bocche die Gattaro und Nonlalbanien, Itagusn, Hercegovina, P.osnien, dessen katholiseh« bevohner jedoch chorvatiseh sprechen, und eiuen theils Slavoniens: hieher gehdren auch die Serben Ungarns. — Chorvatiseh vvird gesproehen in Istrien, ini Kiistenlande, in Dalmatien inirdlich von der Narenta, von den katholisehen Bosniens und der Hercegovina, der ehema'igen Militiir-griinze und Slavoniens; ferners von den in mehreren comitaten de 3 vvestlichen 1'ngarn an-gesledelten, von den Leitha-, Marchfeld- und Thaya-Chorvaten Niederbsterreiehs und den in Miihren vvohnenden. Zu diesen kommen noch die Cborvaton Unteritaliens. Man unterscbei-det demnach, indem man die Serben und die Chorvaten zasammenfast, ekarc', //Vkavci Politični razgled, V L j ubijani 31. junija. Vlada je ukazala, da ima Brnika mestna občina z novim šolskim letom v Brnu osnovati češko ljudsko šolo. Zato ."stoka „D. Ztg.w. da bode glavno mesto moravsko kmalu „čehizirano". llrvat*Ki sabor je včeraj pričel zadnje zasedanje saborske periode 1878—81. Zasedanju je odmerjeu kratek čas, kajti saboru se bode predložila samo novela volitvenega reda. O zdanjem saboru, kateremu poteka doba, piše „Obzor": „Bilo bi možebiti uputno povuci konačnu bilancu o tom trogodišnjem poslovanju hrvatskoga sabora; nu to prepuštamo mirnom dušom našim čitateljem, koji će lasno uvid'ti, da za nove ustavne ere nijedan od hrvatskih sabora nemože izkazati tako neznatnih i slabih resu I tata svoje radnje, kao što ovaj, komu sada iztiće trogodišnja perijoda. Svakogodišnji indemniteti i proračuni; opetovano produljenje i konačna revizija nagode, te napokon občinski red za gradove, to su bili poslovi oko kojih se je tri godine najvišje kretalo saborsko poslovanje." € tu <>g in««* li i notranji minister je izdal ukaz na vse poglavarje okrajev meječih na Bo ko Kotorsko; ta ukaz se glasi: „Go spod kapetan! Zaano vam mora hiti, da je avstro-ogerska vlada sklenila v Boki Kotor skej ineječej na Črnogoro izvSsti deželnobram-bovski zakon. Vsaka država ima pravico prebivalstvu svojega ozemlja naložiti vojaško dolžnost, katero ima prebivalstvo tudi izpolnjevati. Avstro-Ogerska pa je pri vtelesenji Boke Kotorsko s podpisom odtekla se tej pravici z nadejo, da bode tamošnje prebivalstvo vselej samo pripravljeno braniti svojo ožjo domovino, zato je tudi njega službo omejila samo na deželno hrambo in še celo to dolžnost ublažila z ozirom na posebne razmere Boke Kotorske. Zato se mora zavolj tamošnjega prebivalstva globoko obžalovati, ker se opazujejo nekaka znamenja, iz katerih se da sklepati, da se ne namerava mirno udati zahtevanjein, ki se do njega stavijo. Obžalovati je to z jedue strani zategadelj, ker se postopanju avstro-ogerske vlade ne more nič očitati in z druge strani zato, ker so razmere onega kraja take, da vsci k nepremišljeni korak len ko spravi Boko Kotorsko v sovraštvo k Avstriji in do boja mej močitej šini in slabšim, v katerem pa bi bila Boka Kotorska popolnem uničena. Nam je sreča in blagost tega prebivalstva preveč pri srci, nego da bi dovolili, da bi se prebivalstvo tako ali tako dalo zapeljati k takemu koraku, <'egar posledice bi bile tako nesrečne, da bi prebivalstvo za dolgo zgubilo svojo važnost, ali pa celo za zmirom. Strogo vam tedaj nalagam, da v svojem okraji pazite na vsak dotičen dogodjaj ter pri vsakej priliki prebivalstvo sosednje Boke Kotorske seznanite z mtencijnmi našega kneza. Posebno pa mu naglašajte, da bode črnogorski vlada mirno gledala, če se bode prebivalstvo uprlo zoper uvedenje vojaške dolžnosti in da od nje nij pričakovati pomoči, ni obrambe. Ako pa bi kdo iz vašega okraja prebivalstvo Boke Kotorske z lažmi ščuval na upor. tedaj imate ž njim postopati kot Re sovražnikom Črnegore in Boke Kotorske, ker bi nam tako čšu vanje delalo neprilike a Boklianom bil bi to pogin." V Bolgari f i vlada zmirom bolj ostro in čedalje z večjo silo pritiska na opoziciio. Peterburgskemu „Golosu" poroča njega vestni dopisnik iz Sofije: Knez je izdal ukaz, s katerim određuje ostre naredbe zoper opozicijsko liberalno novinarstvo. Izdal pa je še neki drug ukaz, ki grozi „neposlužnim" (to je takim, kateri kne/a no smatrajo nezmotljivim) uradnikom z vojnim sodiščem. Zato je veliko uradnikov popustilo službe Ker je bil urednik liberalne „Nezavismosti" v uječo vržen, popustil je Milarov, sokeijski načelnik v vnanjem mi-nisterstvu, svojo službo ter prevz'1 uredništvo temu listu. Dalje je ukazal knez, dr. bode povsod pri volitvah navzočen jeden oficir. „da gleda na red pri volitvi". Temu dopisniku, ki bode zdaj iz Bolgarije iztir/ui. dejal je eksarh Josip: „Zn nekoliko č«sa moramo popustiti ustavo, da kaka tuja vlast ne zasede Bolgarije". Cankov in Karavelov sta poslala Igna-tjevu brzojavko. „Nafto, od carja Osvoboditelja nam podarjeno svobodo hoče se nam se silo vzeti. Prosimo vas, predložite našo tožbo carju". Blizu jednako brzojavko so vodje liberalne opozicije poslali Gladstonu Iz rilip i»Ua se piše: Znamenja se množe, ki potrjute m'sel, da se dopust našega g u v e r n e r j a naslanj a na resen političen motiv. V Yildiz Kiosku in na viso-kej porti smatra so stvar bolgarskega kne/a za zgubljeno, če se mu tudi na potovanji posreči dobiti večino za svoj vladni program. Možje, stoječi denes na čelu opozicije v Bolgariji, morebiti, du ho res slabi ministri in državniki a oni so žilavi branitelji liberalnih institucij na katere ie knez pri svojem nastopu prisegel, oni so bili uže takoj s početka zoper kneza, ker nij njih rojak. Cankov in Karavelov sta tudi najiskre-nejša pospeševatelja občebolgarske ideje in ne more se odrekati, da str. stopila s čestiželj-nim knezom Aleksandrom Vogoride-som v dotiko, ker evropske vlasti neheejo nič slišati o pozvanji kakega druzega evropskega princa nrt bolgarski prestol na mesto Aleksandra Battenberga Tajni dogovori mej vodjami bolgarske opozicije in knezom Vogo-ridesom so uže tako dozoreli, da se porta uže pripravlja na slučaj, ko se bode hipoma razvilo o b č e b o 1 g a r s k o v p r a š a n j e. V tukajšnjih in tudi Sofijskih bolgarskih krogih računa se z gotovostjo, da porta ne bo mogla zavirati razvijanja obfiebolgarskega vprašanja. vlasti pa ga tudi ne bodo zavirale, «"•♦• se bode zvršilo v okviru notranje, domače zadeve. Aleksander Vogorides ima v Vsholnjej Kume-liji močno stranko a opozicija v kneževini ii.ia dosti sredstev, da mil tako tod! ondi pridobi. V krogih turške vlade pa mnenje prevladuje, da bi v onem slučaji za Turčijo \-ajbolje bilo, da Vogoridesa kot svojega zaupnega moža predlaga za prestol sjedinjene Bolgarske. Vsi riiiiiiinnkl ministri so daii ostavko. Pravi se, da bode novi kabinet zložil Rosetti ali Iran Bratianu. Ministri so baje odstopili zavolj dunavskega vprašanja. Demeter Bratianu je namreč hotel udat: se, da bi Avstrija pred« sedovala v ,commission uiixteu, a zbornica ga nij podpirala, ker brani neodvisnost Rumunije. V Ularsoillc? je prišel 17. t. m. jeden oddelek vojakov iz Tunisa, katerega so Fran-cozje navdušeno sprejeli. Ko so ti francoski vojaki defilirali skozi republikansko ulico, čulo se je žvižganje iz stanovanja italijanskega kluba. Vojake spremljajoče ljudstvo je to tako razdražilo, da so se silo sneli italijanski grb s hiše italijanskega kluba, ki si je hotel svojo jezico zbog zmage Francozov v Tunisu na tak način ohladiti. Marseillski prefekt pa je italijanski klub razpustil in zaključil. Dne 19. t. m. zvečer pa so se v Marseillu krvavo spoprijeli Italijani in Francozi. Baje da je 8 mrtvih in 23 ranjenih. Mestni zastop ima neprenehoma sejo. Preiskava se je pričela. II-opisi. Iz letijo 18. junija. [Izv. dop.J Kadar smo mnogo stvari doživeli, se oziramo radi z nekako zadovoljnostjo v preteklost. Da bi pa v prihodnjost gledali ter kombinirali celo take stvari, ki injso mogoče, tega daru nam Bog ni dal. Zato pa imamo tacega proroka v svojej naj bližnje] okolini In ker do pasjih dnij uže nij daleč, šel je ta prorok svojemu gospodu pot pripravljat. Blagor tistim, ki mogo biti deležni teh prorokovanj, kajti vsak ne more biti tako mecen. Šel je pa naš prorok v tiho vas, kjer se je nekdaj hladil in krepčal njegov gospod pri mladej gazdarici. Postal je otožen. Nehote ga je obšla misel, kako je bilo tedaj vse drugače, ko je bil še „eiu frommer kneeht" svojega gospodarja. Sedaj pa je ostal sam, kakor berač na semnji, njegovega gospodarja pa je nemila osoda prognala iz naše dežele. Vinski duh ga zbudi iz teh tožnih mislij, čelo se mu razvedri, ponosno gleda na majhno četo, nekako skrbno se ogleduje, genij njegovega gospodarja plava nad njegovo glavo; prorok pa gleda v najbližjo prihodnjost, ter s proro-škim glasom svari družbo obstoječo iz dveh možakov: „Weh dem, der jetzt umschlagen wird! Jetzt koinmt ein liberales ministerium und /kavči. Die ikavci siud jedoch nicht alle \ Chorvaten, čakavci; es giebt auch ikavci, die rein serbiseh sprechen, mir dass sie asi. čj durh j ersetzen; diese haben mit den Serben dieselben sitten und gebrauche, vviihrend an-dere, abgeseben von einzoluen ihnen eigen-tU.miicb.en ausdrticken, auch in der betonung vom seibischen abvveichen. Dieser unterschied der ikavci wird wol dadurch ireranlasst sein, das sich die ersten friiher serbisirten als die letzteren: što su se, wie Vuk sagt, Bunjevci i Bošnjaci odavno posrbili, a vsi drugi dveuije. Wer die Nachrichten des Constantinus Cor-phvrogenitus iiber die \vohnsitze der Chorvaten und Serben mit der geographischen verthei-lung der ijekavci und ikavci zusammenhalt, vvird geneigt Bein anzunehmen, dass die letzteren Constantins Chorvaten, jene Serben sind. Gest ert vvurde das verhaltnis durch die vvande-rungen der Serben, namentlich seit der be-grundung d< r ttirkenlierrschaft in Europa, und durch jene un\viderstehliche assimilationskrait des serbiseben volkes, \vo lurch im \vesten Chor- i vaten im siiden Skipetaren, allentbalben \\ la- j chen (Rumunen) und im osten und siidosten Bulgaren serbisirt vvorden sind. Die Chorvaten sind Uberall katholiken gehlieben; dasselbe mag auch von »len Serben gelten, zu denen jedoch durch einvvunderungen vom osten her die gricliische kirche vor drang T6 je Miklošičeva teorija znanstveno še do zdaj rie-0 vržena. Plemeniti možje obeh bratovskih narodov pak, iz svetega in spoštovanja vrednega rodoljubja jeli smatrati ta dva jezika z radi velike srodnosti jednim jedinim veleč: Jezik srpski ili hrvatski" a). Daničić irekel je o tem vedno veljavne besede, koje njegov plemeniti značaj lepo karakteriziralo. Ne morem l) Mlklosich Vergl. Gramm. I. 2. Aufl. 1879. pag. 391, 392. -) Es nittge noeh hemerkt werden, dass mir serbiseh und ehorvatiseh als zwei sprachen gelten, und ich den ausdruck jezik srpski ili hrvatski fiir ialsch halte. Miki. op. cit. si kaj, da bi jih sem ne postavil: „Ja mislim — veli Daničić — da ne može biti drugo nego da su Srbi i Hrvati jedan narod, samo imaju dva imena.....Istina, može nekome biti teško, kad ga ko zove drugim imenom nego što se on sam zove; ali vodje ne biva teško samo jednoj strani, nego isto tako i drugoj; to bi več moglo tegobu prilično olakšavati, a još bi se više vlakšala kad bi se uzimalo na um, da je nju sama iztorija našega naroda sobom donijela, te pripada megju toliko druge nevolje narodne, koje nam valja junački podnositi dokle ih ne ukinemo, a koje. se ne ukidaj o nikakvim rasprama, nego velikim istorijskim djelima. Da taka djela može narod činiti, o tome nam valja raditi . . . . *) Tako govori Srb o Hrvatih; kako Hr-vat o Srbih govori lehko vsak vidi, kdor pre- *) Dioba slavenskih jezika, iz lekeija dr. Daui-ciea. Biograd 1874. pag. 7. an's ruder und Vesteneck ist in sechs mona-ten landespriisident von Krain." Če rečemo, da sta bila omenjena možika učitelja, rekli smo več, kakor je bilo treba. Častiti bralec pa naj zve, da je omenjeni prorok c. kr. uradnik, ki je b:l svoje dni trabant viteza Vestenecka. Da temu se ve da nij nič ležeče na vladi TaarTejevej, da hoče on menda sedanjega deželnega presednika odstaviti, ter Vestenecka poklicati na njegovo mesto, to se iz tega lahko razvidi. Vendar pa nas mora osupniti, da sme C. kr. uradnik hujskati ter terorizirati ljudi, s katerimi nič nema opraviti. Zopet nov dokaz, kako „nepristranske" uradnike imamo! Pred onim prorokom pak svarimo vsacega poštenega Človeka in zato radi ustrežemo z njegovo natančno adreso. Iz E»«»lcve 19. junija. |Tzv. dop.] (Še enkrat Lapajnetove pisan k e. Nov s 1 o-vensk šolski tis t. Konec sveta.) Da sem odkritosrčen, moram reči, da mi je bilo všeč, ko sem čital v 129 1. „Slovenskom Narodu" odgovor vodje na meščanskej šoli v Kr škem, g. J. Lapajneta g. Tonetu Brezovniku. Zdelo se mi je namreč uže koj prečitavšerau g. Brezovnikov dopis, da se godi g. Lapajnetu krivica, če se misli o njem, da je neprijatelj Musilovih pisank, da išče pri svojih dobička, da hrepeni po slavi ter po nepotrebneu obira šolske nadzornike. G. Lapajne je g. B—u. uže sam dobro odgovoril, a naj se mi dovoli, da i jaz par vrstic spregovorim o tej stvari. Da ima g. Brezovnik prav meneč, da je grdo, če učitelj pri svojej deci dobička išče, to je čisto naravno; isto tako odobnijetn njegov izrek, da „za otroke je najboljše jedva dovolj dobro". Toda motil bi se, kedor bi mislil, da g. Lapajue pri svojih knjižicah dobička išče ter da so le-te slabe. Vrlemu temu možu, jednemu najboljših izmej slovenskih mlajših učiteljev brezvestne dobičkarije pač nij očitati! Lapajneta samega stane 100 pisank 1 gld. 10 kr., a prodaja jih po 1 gl. 2<> kr.; ali se to pravi iskati dobiček'? In navzlic svojej nizkej ceni so Lapejnetove pisanke dobre, v čemur mi lehko pritegne vsak, kdor jih je videl. G. Lapajne se je mnogo let trudil, da smo dobili slovensko blago za slovenske otroke. Mislim, da je prvi nagovarjal domače trgovce, naj pisanke se slovenskim napisom založe, a nobeden nij hotel tega storiti. \Vinklerja v daljnem Brnu je bil vendar (menda 187C. 1.) za to pridobil. Ker so pa učitelji iz tega dalujega kraja vendar le malo naročevali, poskusil je vrli učitelj in iskreni rodoljub sam nevarno podjetje — založbo slovenskih pisank — toda stoprv potem, ko mu založniki dobrih nemških pisani (Musil i. d.) nijso hoteli ustreči. Toda jedva vtaknovši veliko novcev v to stvar, videti je moral g. Lapajne, da sta Grubauer in Musil izdala to blago — v slovenskem jeziku! Da nam je zdaj toliko dobrega blaga, očividna je zasluga g. Lapajnetova, ker on je dal se svojo založbo Grubauerju in Musilu pogum. Da g. Lapajne pri svojih pisankah dobička nema, kaže vrhu uže omejenega tudi to, da svojega blaga kaj malo proda, skoro samo na Primorsko nekoliko, če sem dobro informovan. In vendar bi bila naša sveta dolžnost, da podpiramo svoje ljudi, osobito take, ki se v vsakojakem obziru trudijo za milega našega naroda razcvit. Roko na srce, gospoda, pa mi povejte, jeli prav, da dobiček dajemo — Nemcu, dočim brata zanemarjamo? Je-ii prav slabe namene spotikavati ljudem, ki se potezajo za nas; ali z obiranjem kažemo hvaležnost g. Lapajnetu, temu neustrašnemu boriteljn za narodno našo stvar, temu talentiranemu mlademu možu, ki neumorno deluje v blagor slovenskega Šol stva!V Upam, da se vsaj v bodočnost popravi, kar se je grešilo v minolosti. In ako se to godi, dosežen je namen teh vrstij ! Radosten sem čital v 132. listu „Sloven-skega Naroda" dopis „S Pohorja'*, kateri jih za me laskav, ker odobruje misli, ki sem jel sprožil v svojem dopisu ,.S Prini^kega" na binkoštno nedeljo v „Narodu". V prospeh imenitne stvari* nadejam se, da se mi še kak tovariš oglasi, ker, saj veste, da več očij več vidi, in več glav več ve. Bog daj, da bi se moje in dotičnega dopisnika želje izpolnile ter bi dobili pedagogičen list, ki bi nam povsem ugajal. Končno še par vrstic vam, gospod urednik ! Lepo ste naredili, naznanivši o dr. S. Abramsenovem prorokovanji, da bode v dan 31. oktobra t. 1. — konec našega sveta! Ljudje, vsi zbegani (Da bi bili mej „Nurodovimi" či-Itatelji taki svetaciV! Kaj pa mislite? Ali se j ne bojite kazenskega zakona ! U»\), ne vedo, i kaj bi počeli radi nemile osode, ki nas čaka j ta dan. Nu, nekaj nas je tudi tukaj bolj nko-jrajžnih". In ti smo sklenili, da bodemo tisto jOsodepolno noč nekaterim houitelijam dobrega : istrskega refoška pogledali na dno, ker hočemo ! „in dulci jubilo" preseliti se na drugi nam 'neznani svet. I. L. G r a d i m i r. DomncV stvari. — (Gospod Onderka) je iz Idrije prestavljen v Pfibram. Idrijske narodnjake je ta novica tako — prestrašila, da so nam jo naznanili po telegrafu in vsi zmešani pristavili : Živio grof Falkenhavn! — (O Žumberku. j Hrvatska deželna vlada je na Dunaj poslala hrvatskega zgodovinarja Itadoslava Lopašiča, da hode cislej-tanskej vladi razložil na temelju listin, ka je baje povsem neopravičeno zahtevanje, naj se Žumberk zopet spoji s Kranjsko, kamor je spadal nekdaj. G. Lopašič je o tej stvari priobčil imenitno razpravo v „Viencuu, ki se radi tega /umbrrka zelo huduje nad „cislajtanskim nemškim gladom*1! — (Vabilo.) Na dan sv. Petra, to je 29. t. m. popoludne ob 3. uri, bode pri g gra-ščaku Edvardu Dolencu v Orehku seja začasnega odbora postonjskega okrajnega kmetijskega društva, h katerej se uljudno vabijo vsi gg. odborniki. — (Iz Toplic.) V Slatino poleg Rogatca je prišlo zdravit se letos do 15. t. m. 273 osob, v Krapi no pa do 14. t. m. 40G osob, v obče več, nego-li jih je bilo tam lari o tem časi. — (Avstrijski antropologi in p r a-zgodov i narj i), ki so pred dvoma letoma prvikrat zborovali v Ljubljani, se letos v 12. in 13. dan avgusta snidejo v Solnogradu, kjer muzej hrani veliko zbirko imenitnih prazgodovinskih stvari, ki se po gostem nahajajo na Solnogradskem. Pri tem shodu bode predaval tudi naš rojak g. prof. M lil I ne r. Nekoliko dni poprej, od 8. do 10. avgusta, bodo nemški antropologi zborovali v Regensburgu. LilHiiiit'ii opr«> iiintvii. (J. T 1'. v Trojaui. Vaša naročnina poteče 20. septembra t. I. l*oM&&aiio. Odprto pismo g. Josipu Petelinu, županu v Preserji pri Horovuici. Srečni sto res, da ne. Petelin pileta, ker zato lehko na moje ime dolgove delate in pivo na upanje jemljete pri Kozlerji. (udno Je p* to, da vi Se svojega krstnega imena ne poznate, ker vi ste .Jože IV (elin, pivo Je bilo vzeto pa na ime Janeza Petelina, in to sem jaz, tem holj, ker ste se zmotili celo za svojo domačo vas in je pri Kozlerji podpisana vas Podpefl It i*, ne pa Preser. Bodite torej tako dobri, f.e boste še kedaj pivo točili na Žalost ur j gori, vzemite ga na svoje ime, ne pa na moje, da \ saj pivo ne ho žalostno, ee je užo gora žalostna ('o se pri županskih opravilih tako lehko zmotite, kakor ste so pri tem, potem je žalostna tudi občina, ki ima vas za župana. V Tod peci, IS. rožnika 18H1. . I ji li«'/. IN-li'lin, i'f<»2i gostilničar. bere nekrolog Petrauovićev pisan od slavnega predsednika jugoslovanske akademije dr. Fr. Račkega l). To so pravi rodoljubi, kojim so v geslo pesnikove besede: sveto služimo svetej domovini. Kaj pa naj potem nepristranski Človek sodi o onih hrvatskih nihilistib, kojih osnovatelj je hotel svoj narod za dve sto tisoč goldinarjev prodati,2) a kojih sedanji kolovodja se drzne o bratovskem narodu pisati tako-le: „Slavoserbi su smetje naroda, vrsta ljudih, koji se prodavaju svakomu tko i po što ih hoće, i svakomu kupcu davajo Ilervatsku u nametak .... Da bi Slavoserbi imali iskru uma i poštenja, oni ne bi bili Slavoserbi, a da bi imalu iskru otačbeničtva, oni ne bi bile izdajice naroda bervatskoga! 8) Da se upliv te stranke bolj in bojj širi, i to osobito mej mladino, je prava sramota l) Kad, XXX. pag. 193. a) VVurzbach. Biograf. Lexicon. XIII. 440. 8) Starčevič. Nekoliko uspomene. 28. 32. za Hrvate. Jaz sem o tem vprašanji obširneje govoril nego sem iz početka nakanol, a to zaradi tega, da se vidi, k j" so pravi rodoljubi ! Vrnimo se zopet k našemu Daničiću in njega književnim delom. — Leta I s no ;-.piše „Srpska dem in uci j a i aug m e nt ac i j a1 )u koji spis je pozneje povsem predelal ter izdal z naslovom „Osnove srpskoga ili hrvatskoga jezika". V Belgradu izide 1. 1858 „Srpska sintaksa", s kojo se je tako rekoč nova doba za slovniške študije počela. I. Bošković priobčil je baje jako častno izjavo Miklošiča in Schleicherja v svojej knjigi „Prilogi za poznavanje sadašnjega stanja srpske gramatike-)". — St. Novaković3) piše o sintaksi: ,,U toj knjigi Daničić je obradio padeže, doista najka- ') Glasnik, XII. «) Biograd 18G7. pag. 7. 8.; tudi v „Orluu 1876. pag. 40. Te knjige nij v Zagrebu dobiti! •) Srpska Zora. 1878. rakterniju i najbogatiju sintaktienu stranu srpskoga jezika. Sva značenja, koja pade/i s pred« lozima i bez piedloga, u raznim mogućnim priklima njihove upotrebe u jeziku imaju, iz-radjena su u „Sintaksia i nežno i potanko po obilatim izvorima narodnih umotvorina i boljih starijih (ne izostavljajući ni srednji primorski period, pisan latinicom) i novijih književnika, s kojima gde gde i staroslovenski tekstovi druguju. Uza svako pravilo slednje moštvo primera, u kojima se ne samo vidi potvrda pravila, nego u kojima su dati svi mogućni praktični živi varijanti, koji se (kao što je prirodno) ni u najpotpunije pravilo ne daju svi pokupiti. — Sintaksa je Daničićeva za padeže bez predloga i s predloguna prava blagajnica sviju mogUĆ&ib obrta srpskoga jezika, kojom bi se stiliste, pesnici i pisci naši mogli do volje služiti, kad bi umeli i marili. Danas to vrlo malo njih čini, i čast im zato.u (Dalje prihodnjič.) Dčenec ali praktikant se takoj sprejme v iirodujalnici meiiHnega blaga Josipa Erratha v MokronoKu na Dolenjskem. 3150 —Ji Poletno stanovanje. Dvfe sna/ni sohi s kuhinjo v I. jiihiiom lili/n Podimrla. — Kaj več si- y.\r pri meni. Jopi p Tavčar, —:',) me?, nar na Krezjah. Vseobčne ledenice od AUCHMANNA & Co. v GRADCI. Dunajska borza 20. junija. (Izvirno telegrarično poročilo.t Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76 g]l j:« ii i um Koi^rcsiicm li-n. cd co 12 cd £ 3 > a t —• OJ -o Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, telur, ščipanje po trebuhu, /aslinjenje, slabosti, čega glava boli. če ima krč v pr ih, mastno BgtfgO. Telo se hitro BČistl, V braniorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč 6rVe in kislino. Oavici in tifusti vzamejo vso zicbnost in vročino, če se zavživajo po '/« žličke vsako ur.>, ter varujejo nalezljivosti. Človeku diš. '.opet jed, ee je imel bel jezik. Nuj se poskusi z majhciiim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravile., katero prodaja lekarnar g. J. Svoboda v Ljubljen', a flscon :><> In tO kr. av. veli. (2»7—12) Banka in menjalnica HGFFMEISTER & COMP., Wien, Ottakring-, Hauptstrasse 3 (v lastne j hiši). Podružnica: I., Wippiingerstrase 45. Kupujejo in proda jejo se vse vrsto vrednostnih papirjev, rente, obligacije, srečke zastavna pisma, delnice, domačo in tuje valute, srebro in zlato. INiNofiije ne nu vrednostne papirje po polnej k ur mej vrednosti. Ekaottftjie In v knrznem Ustane zaznamovane efekte plačujemo dobro. ltorzna nar€>cail:i -%m% se točno izvršujejo ter kupljeni papir sumi za čas pridržimo. (345—3) Od)-" U. g JD _ Ti »o .2 £ g > p ^ '" ° 0 a 2 t- • ji _ m m mtrž ~ S S O r-l U <*> S n *™ 0Q . 2 -B 'I* § S C £ p se rt « ti 1 i 18.-9-1*1 1 ► a § § ■i rt n cq 05 —i .— .5 o 54 rt ► ► ► ► ► ► ► ► ► Novejše sodbe zdravniških avtoritet o FRANZ JOSEF' BITTERQUELLE, (Fran JoMipoi a ^renha t oda), priznano najbolj še J od vsake druge grenke vode. Prof. dr. Alojzij Valenta, vodja deželnega zavoda za bolne, norišnice in porodišnice v Ljubljani: ,,Fran Jogipova tfrenkii voda ntmoso ie, povžitu od lf>0—U0O gramov, kot prijetno in ne prehitro rnipuHCajoče sredstvo. Razen tega ima pred drugimi rudninskimi vodami, ki ho za čiičenje ćreves, Se to prednost, da to svrlio doseže leliko in se bolnik no ćuti ne]>rijetno. V Idubljani, 1..junija 1880." Pl'fkf flr* A T^T,filQlr"U' Prpffa • ..''run Josipov« |fmkt voda zavzima JT1U1. Ul. A. UlOian.^, ricigdi. „,„,, .lgornosti rvojag« aplivmoj«, ako ■e jo po malem tudi OOlfO Časa poiiziva, odlično moato moj dru«imi grenkimi vodami, l'ra^a, II). avgusta 1879." Štabni nadzdravnik dr. Ferd. Haueisen, Ljubljana: ,,Uie čeitokrat oinenjene prednosti te vodo go se dobro obneslo tudi pri rabljonji v oddelkih. r.i\ i samo tedaj, oko ima vsak list /naann; C. ; tlOUBLON ^ in vsak karton spodaj stoječe varstveno znamenje in signaturo. CaWLEY .t HENRY, jedili fabrikaaije PARIŠ. (153—6) Urad kranjske hranilnice bode zarad sklepanja računov za I. semester 1881 od L do 15. julija 1881 in urad zastavljavnice od 30. junija 1881 do 15. julija 1881 zaprt. Ravnateljstvo hranilnice in zastavljavnice. V Ljubljani, dne 17. junija 1881. t357-i; OGLAS! OGLAS! Da bode našim prečestitim naročnikom v Avtitro-Ogerskej bolj priročno, osnovali smo s 1. majem 1881 pod firmo VOGEL & Co., TV'ien, II., TJ ii tere Aiigartenwtrasse 33, iiHiHLiiHLHBBB podružnico, kjer t*o ra/,siit\ Iji-ni /,a prodaj naši i fi k o in ob ili, nlatllai®e in vse drugo kmetijsko orodje, ter prosimo p. n. kupujoče občinstvo, naj se tja obrne, kadar kaj potrebuje. Zmožnost konkurirati — ne samo kar se tiče tehnik« in moti, ampak tudi solidnega dela ob porabi najboljše tvariue in kar se tiče prilično munj«e cene — to so najboljše preduoHti naših izdelkov. Natančneje prinašajo naši ceniki » podobami, katere pošiljamo na željo zaHtonj in franko. Dunaj, due 1. maja 1881. TOGEL *V C o., fabrika za stroje, livarna z železom fn izdelovatelj kotlov v Neiisellerhausen-Leipcign. (324—4) !/<:.»teii in urfdnik Makso Armif.. Lastiiiiia in tisk „Narodne tiskarne* D83A