320
Nemirovia Danenka. Od tujih pisateljev so itali najve Sienkiewicza(Quo vadi?", Z ognjem i meem", Potop", Pan Volodijovski"), dalj W. Scotta, Cervantesa in Jules Verna. Zelo so bosjake" zanimali tudi ivljenjepisi Pukina, Lermontova, Nekrasova, Belinskega, L. N. Tolstega in dr., ker so bili radovedni, kako so ti moje v mladosti iveli in kje so se nauili tako zanimivo pisati." Mnogo itateljev je tudi povpraevalo po spisih Go^kega, Andrejeva, Skitalca in drugih najnovejih ruskih pisateljev, toda njih elji se ni moglo ustrei, ker spisi teh pisateljev niso v ministrskem katalogu, izdanem za narodne italnice. Nekateri obiskovavci italnice so zahtevali tudi takih spisov, iz katerih bi zvedeli, kako treba v sedanjem asu iveti", odkod pride zlo na svet", kako bi se nauili kateregakoli rokodelstva", ali pa so sploh hoteli imeti le nekaj zanimivega." CRusskaja Mysl" 1905, knjiga 9.). Fr. t.
William Sharp (Fiona Macleod). Pred kratkim je na Siciliji, kjer je ba potoval, umrl W. Sharp, angleki pisatelj, pesnik in kritik. W. Sharp je bil star ele 49 let. Po njegovi smrti se je ele izvedelo, da je bil Sharp znan pod enskim psevdonimom Fiona Macleod. Svoj psevdonim je znal tako dobro skrivati, da je bilo angleko obinstvo celih deset let mistificirano. Neko je Fiona Macleod obdolila Skarpa malega plagiata. Skarp ji je pa dokazal isti pregreek. Na ta nain je znal Sharp vsako sumnienje^markirati, da so ele sedaj po njegovi smrti izvedeli za celo skrivnost. Sharp je bil 1. 1856. v Glasgowu. Ko je dovril tudije na domai univerzi, je potoval po Avstraliji in Ameriki. L. 1882. je izdal prvi zvezek verzov Human Inheri-tance"; od drugih zbirk njegovih poezij imenujemo: Earth Voices" (1884), Sospiri di Roma" in So-spiri d' Italia". Razen ivljenjepisnih spominov o Rosettiju je popisal ivljenje Shelleva, R. Brow-ninga, spisal je monografijo o Saint-Beuvu, slepem pesniku Marstonu itd. Spisal je romane: Children of To-Morrow", A Fellow and his Wife", Wiwes in Esile", Silence Form" in druge. Sharp je bil tudi sotrudnik anglekih revij Quarterly Review", Ni-neteenth Centurv", Fornightly Review" itd. Pod psevdonimom Fiona Macleod je izdal poleg drugih sledee zbirke verzov in povesti: Charais" (1894), The Mountain Lovers", The Laughter of Peterkin", The Dominion of Dreams", The Immortal Hour",
Wind and Wawe". Sharp je temeljito poznal francosko, nemko in lako knjievnost. Zanimivo je to, da je bila Fiona Macleod obe znana imenitna pisateljica, W. Sharp je bil pa skoraj preziran.
Fr. t Anastazij Zelenec". Nemci so slavili v kratkem asu jubileje treh svojih pisateljev: Adalberta Stif-terja, globokoutnega opazovatelja prirode, in pesnikov Anastazija Griina in Feuchterslebna. Za nas je Anastazij Griin Preernov Zelenec - najbolj vaen, ker je bil rojen Kranjec - Anton Aleksander grof Auersperg. Zibelka mu je stekla v Ljubljani 11. aprila 1806. Otroka leta je preivel tu, sedemletnega so ga pa poslali v Terezijanie" na Dunaj, kjer so se vzgajali pred njim e sinovi Turjaki. Po oetu je podedoval grajino rajbarski turen pri Krkem. V Klinkowstromovem zavodu seje seznanil s Preernom. Politino je nastopil I. 1848., ko je bil izvoljen v nemki pripravljalni parlament in potem od ljubljanskega okroja v frankobrodski narodni zbor. Tudi na Kranjskem je deloval kot voditelj tedanjega nemkega liberalizma. Umrl je 12. septembra 1876. Izdal je ve pesnikih zbirk, ki so mu. donesle veliko slavo med Nemci: Blatter der Liebe", Der letzte Ritfer", kjer opeva ivljenje in dela cesarja Maksimilijana L, Spaziergange eines Wiener Poeten", kjer bia Metternichovo vlado, Schutt", v katerem alegorino opeva nastanek nove dobe na starih razvalinah. Malo priznanja je nael s satirinima epinima spevoma Nibelungen im Frack" in Der Pfaff vom Kahlenberg", zelo pa so ugajale Volks-lieder aus Krain", prevodi slovenskih narodnih pesmi.
Drobne knjievne vest*. Nedavno je umrl v Parizu Alfons Allais, eden izmed najbolj duhovitih humoristov francoskih. Svoje literarne poizkuse je najprej objavljal v listu Chat Noir", potem je pisal za velike parike dnevnike imenitne podlistke; njegovo veje delo je Affaire Blaireau", V katerem parodira znano Drevfussovo afero. Bolgarska pisateljica Ana Karima je izdala prvi zvezek povesti pod naslovom Razkazi"; v knjigi se nahaja enajst krajih povestic, od katerih so nekatere e bile objavljene v listu Misl". Gospa Karima je prva bolgarska pisateljica, ki ima astno mesto v bolgarski knjievnosti. Oprema knjige, ki velja en lev in dvajset stot., je krasna.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si