Počitnice so zmeraj nekaj krasnega
Odkar hodim v šolo. se spomi-n jam, da smo po končanih počitnicah učenci   vedno   pisali   prdste   spise
»Kako sem preživd (-a) počitnice«.
Tega ni težko napisati, saj so po-' čitnke zmeraj nekaj krasnega. Mo-goče bomo nekoč ppgrešaJi šolske dni prav zaradi teh prostih spisov. Tegasinisem jaz izmislil. Natosome spomnili štirje fantje v ameriškem filmu. Ko so se po končanem šolanju brezdelno potepali, so ugotovili, da jim je dolgčas (po šoli), ker ne bodo več pisali prostega spisa o tem, kako so preživeli počitnke.
Moj prosti spis o letošnjih počitni-cah bi bil lahko prav kratek. Izmučen in naveličan sem konec šolskega leta komaj čakal na proste dni, ko mi zgodaj zjutraj budilka ne bo več zvo-nila tik ušes, ko mi ne bo treba vedno hiteti, da ujamem avtobus, da o.ne-skončno dolgib šolskib urah in vse-mogočih dodatnih urah ne govorim. Počitnice napravijo konec vsemu temu trpljenju. Lahko se naspiš po mili volji, lahko se potepaš, lahko pozabiš na uro in lahko bereš vse kaj drugega kot šolske učbenike.
Vse to lahko počneš — ali pa tudi ne. Meni je v teh počitnicah le nekaj-krat uspelo spati nekoliko dlje. Zato sem jih pošteno slišal od sostanoval-cev, ki bi radi doglo spali. Jaz pa kot navita ura: zgodaj pokonci, zgodaj v naravi in pozno domov. Pa vseeno nisem bil nikoli tako utrujen kot po končanem šolskem dnevu.
Tudi doma sem pozno v noč buljil v televizijo ali v kakšno napeto de-tektivsko knjigo. Pa sem zjutraj vseeno zlahka vstal. Marsikaj sem počel v počitniških dneh, vozil sem se z avtobusi, hodil v kino ali se smejal nabritemu Tomu Sawyerju (ob bra-nju knjige seveda). Dnevi so mineva-li, ne da bi vedel kdaj, saj ura ni bila nič važna.
Prav zato so počitnice tako krasna
stvar, saj ko se začne pouk, je ura
tista, ki me stalno nekam priganja.
GREGA ERMAN 8. A
OŠ     TONETA     TRTNIKA-TO-
MAŽA