II. leto. Stev. 11.
1915. marcius 14.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto:
Doma............ 3	K.
v Ameriko........... 6	K.
za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na
eden naslov pošila, 	doma....... 2	K.
v Ameriko vsakomi na 	njegov naslov.... 5	K.
Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
Dobijo se
Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. v Čerensovcih,
Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
Cena Novin z Marijinim listom I Kalendarom Srca Jezušovoga vküp je na leto:
domá, če za več naročnikov na eden naslov se
pošilajo............ 4 K.
če samo za ednoga......... 5 K.
v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov............. 8 K.
„Doli je selo možki gláv okoli pét jezér. “
— Ján. VI. —
Kakša vnožina! Pa so to samo moški. Kde so pa ešče deca, ženske, štere so tüdi vsakojački bilé v toj vnožini! Pa vsi tej se nasitijo z petérih krühov i dvej ribi. Doli so seli pa se njim je tak vidlo, ka bi to tak nájboše bilo vsikdár: dolisposesti pa se najesti brezi vsega trűda. Záto so ga šteli za krála postaviti, samo ka je odišeo On, kí je vido njihova zemelska mišlenja.
Pa kelko lűdih jé zdaj tüdi takših, kí bi tak radi slüžili Bogi, či bi njim vsikdár zadosta krüha dao, pa vnogo zemlé pa peneze pa puno štalo i pune hlevé pa bi šče malo zažmíro, či bi oni samo edno, ali nájveč dvoje decé meli, ka se to bogástvo ne bi razdelilo nikdár! Kak bi pa ešče te zráseo v části, naj bi tak dao, ka bi bogat boter tüdi samo edno hčér meo pa ednoga sinű, ka bi se te lehko naskríž oženila deca! Nišče ne bi Bogá rešo, ka ga ne bi za krála zébrali! Vsaki bi ga hválo, vsaki ga častio, vsi bi ga bránili proti hüdobnim, dokeč se ne bi omámili od lastivne díke ino bogástva pa je ne bi napihnola lastivna gízda više bože části. 
Samo ka ne vete, ka právi On? „Ženjam, kde sam ne sejao i vzemem, kam sam ne djao. “ Pa glejte, zdaj so takši časi. Zdaj Bog ne dáva, nego jemlé. Jemlé krűh, jemlé težáke, jemlé pomoč i podporo hiže, jemlé priliko zaslűžka, jemle ešče Ameriko, ár zdaj nanč tá nemre iti. Pa kda to vse jemlé,
te tisti, kí so ga hválili, ár njim je dao dobra, hrbet obráčajo njemi rekoč: „Zamán smo molili, zabadav smo njemi slüžili, da nas li ne pomore! “ Pa v svojoj hüdobiji pozábijo, ka so ne tak molili, kak on žele: „Skrbite se za králestvo nebesko ino ova se vam vsa dodájo “, nego njihova molitev je takša bíla, kak je onih, šteri so ga šteli za volo krüha za krála postaviti, od šterih sv. pismo. právi, ka „njim je žalodec bog ino konec njihov je skvarjenjé. “
Pa zdaj vnogo drűgih tüdi jé, ki samo za zemelski žitek molijo, neznajoč, ka so vékše vrednosti, kak je té nevolen žitek! Prva naša skrb naj bode dűša, za njov milošče dűši potrebne. Na veke nišče ne bode žívo. Pa denéšnje dní smrt ogromno velko žétvo má pa ne koga, kí bi nam znao povedati, kda de toj žétvi konec. Záto se skrbimo za krűh, šteri na večni žitek hráni. Potrdimo v sebi i prosimo za drűge naše obilnost povnoženja nebeskoga krűha, božega návuka, vupanja, milošč, štera so vsa bole potrebna onim, kí so dnes zdravi i vütro je že pokríva čarna mati zemla, kak dvojlivo zemelsko živlenje, štero prvo ali sledi miné. „Skrbite se za králestvo nebesko i ova vsa se vam dodájo. “
Bojna.
Preminoče dnéve so se srditi boji vršili. Napadali so večinoma rusi, ali vsepovsédi brez vékšega uspeha. Od nemcov so toti vzéli Przasznysz mesto nazaj i našim četam ne dopüstili osvojitev Stanislava, ali zabraniti so pa
nikak nej mogli, ka bi naša vojska, čeravno nej dosta, nej napredüvala.
Zdaj je mir poprek na bojišči. V Kárpátah je spadno dva metra globoki sneg, ne more se vojsküvati. Razgléd je temen, ne dá se strelati. I dugši čas ostane brščas brez bojov, zato ka pride jug, poti se razmočijo, vodena do tla i ne de moči za prevážanje živeža i strliva.
Na francozkom bojišči je po francozkom napádi nástao znova boj samo okoli strelníh járkov. Če pár metrov strelnoga járka šteri dobi, je zmágao. Ali tei máli boji so bole srditi kak veliki i zahtevajo velike žrtve večkrat. Nemci so na priliko té dnéve više jezero francozkih mrtvecov najšli na málom faláti. Pomali, ali vendar li idejo nemci naprej.
Od türskih bojov nikaj nej čüti. Kaže se na türki, ka je v balkanskih bojah zgübleno moč ešče nej dobo nazaj. Najvekše türske trdnjáve „Dardanelle “ zavezniki močno obstrelávajo i zvünešnjé zidovi so porüšeni. Ne se je pa posrečilo angležom i francozom vojáke na kopno spraviti, ár so je türki odbili i so mogli v čunaj nazaj na ladje svoje se potegnoti.
Važnejša poročila zadnjih dnévov so sledeča:
Przasznysz je nazaj ruski. Mesto Przasznysz, šteroga so nemci zevzéli, so mogli rusom püstiti, ki so v velikoj prémoči vdrli na njé.
V županiji Sáros naše čete zmagovito napredüjejo, ali boji so strahoviti i zgübe tüdi nej mále.
Potoplene francozke ládje. Edna francozka ládja je zablodila. Mesto v Nieuporth je proti Ostende-i plavala. Moštvo je pijano bilo i ne znalo, kaj delalo. Z Ostende-e so pa nemci ládjo obstrelávali, štera se je vužgala i po-
2
NOVINE
1915. marc. 14.
tunila. — Edna drüga francozka križárica je pa v Dedeagač pristanišči na nával prišla i dozdaj so je nej mogli osloboditi.
Živež dobivamo. Z Rumunskoga i Bolgarskoga se vnogo živeža vozi poleg najnovejše trgovinske pogodbe k nam i na Nemško. Anglija záto zobstom zapira pot nemcom i nam, dobimo od drügod zadosta živeža.
Zevzéte ruske postojanke. V Kárpátah so naše čete več ruskih postojank zevzéle i vlovile 19 častnikov i dvejezero moštva.
Nemške zgübe pri Mazurskih jezerah. Angležke novine poročajo, ka so nemci pri Mazurskih jezerah tüdi 100 jezér lüdih zgübili, nej samo rusi. Nemci nato odgovárjajo, ka istina, ka so velike zgübe meli, ali zmágali so pa li i rusa z svoje domovine iztirali. Zgübili so pa záto komaj šésti del, kak angleži poročajo.
Pri Grodno trdnjávi pred Varšavov so nemci vlovili 1800 rusov i odbili ruski napad.
Pri Verdun trdnjávi na Francozkom so nemci 256 francozov vlovili.
Potoplena nemška podmorska ládja. Angleži so potopili U. 8. nemško podmorsko ládjo. Moštvo je rešeno.
Ne ga krumpišov na nemškom. Z
Berlina se poroča, ka je vlada odredila, naj vsaki notrijávi, keliko krumplov má od 50 kil više.
Amerika proti angležom. Amerikanska vlada je ostro prepovedala prevážanje strliva i kamenoga vogelja z Amerike v države se vojsküvajoče. Ki prelomi prepoved, bo ostro kaštigan.
Rusi plačüjejo delo zevzétih, naj tei bole verno svoje posle oprávlajo.
Naše vojno brodovje proti Črnogori. Naše vojne ladje so glavno prištanišče Črnogore Antivari vküp zostrelale. Pol mesta je vničeno. Králeski yacht (ládja) je potoplena i zgorelo je tüdi skladališče, v šterom je bilo vnogo živeža shranjenoga z Francozkoga správlenoga. Antivári je máli varašiček.
Obrežje Male Azije, štero je v türskih rokáj, so zavezniki obstrelávali, ali brez uspeha.
Velikanska podmorska ládja. Eden norveški mornarski stotnik je tak velikansko podmorsko ládjo vido na morji, ka de mogoča ešče vojne ládje napádati. Brščas je nemška bila.
Kitajsko i Japonsko sta se pogodile. Nevarnost boja je tak odstranjena. Kina dá japoncom v najem ali árendo na polotoki Liaotung, kak i poleg Port-Arthur-a i Dalnys-a ležéča i že dozdaj najéto imánje duže na 99 let.
  Grčka vlada je dolzahvalila. Venizelos, grčki ministerski predsednik, je z ministri svojimi dolzahvalo, ár je
kral ne odobrávao politiko vláde, štera je podpirala zaveznike proti nam.
Francozka vojska k Dardanelam. K türskim trdnjavam preváža 14 francozkih ladj 20 jezér vojske za napád Dardanel.
Belgijski králeski sin na bojišči. Leopold, 13 let star sin belgijskoga krala je stopo v vojsko. Oča ga je v strelnih járkah že predstavo svojim vojákom. Té je najstarejši sin.
Nevalána pogodba.
Vláda je za nevaláno povedala tisto pogodbo, poleg štere je što od februára 15-ga do 23-ga komi drügomi kukorico odao kak vládi, če jo je té te vládi tržo i jo do rok ešče nej dobo.
Ki bi záto v tom časi kakšemi agenti falej odao, kak od 27-do 30 koron i jo ešče nej prekdao njemi, jo je ne dužen; zadosta je, če kaporo, ali dobleno ceno dá nazaj, več je nej dužen. Kukorico pa lehko odá vládi za 27-do 30 koron do márciuša 15-ga. Zatém bo cena kukorice pá tak nizka, kak je prle bila od vláde določena.
Novi nábor (štelinga).
Vlada je odločila da moro v letah: 1873, 1874, 1875, 1876 i 1877 rojenih na nábor priti, ki so dozdaj za nepripravne bili spoznáni za vojáški stan.
Sem spádajó tüdi tisti, ki so bili vojáki, ali do 1914. dec. 31-ga so oproščeni bili od vojaščine; tei tüdi more iti na štelingo.
Rávnotak so dužni se pred nábor postaviti v teh više dánih letah rojeni prišleki, ki so si že spravili domovinsko pravico.
Nábor se bo vršo od aprila 6-ga do mája 4-ga.
Pred nábor pozváni se moro pri občinskom poglavárstvi zglásiti do márciuša 18-ga.
Na nábor se pa odprávijo pod ednim pazitelom i če se na železnici ali na ládji pelajo, v 3-em razredi se brezplačno vozijo.
Ki se z dobre vole ne bi zgláso pri nabori, se bo po sili tá spravo i bo kazni podvoržen, štera zna z dve letne voze státi.
Ne so dužni na nábor priti financje, obmejni redárje, železniški, poštni potrebni častniki, na državnih ládjah slüžeči, težáki v rüdah, v šterih se kameno vogeljé kopa, težaki občinski i mestni, ali za vojsko odločeni od poglavárstva od vojáštva po iméni oproščeni, dühovniki i profesorje dühovniški.
Dužni so pa tei više imenüvani pred občinskim poglavárstvom to
svojo slüžbo posvedočiti, poleg štere so vojáštva rešeni.
Ne so dužni se na nábori prikazati očitno falingásti (slepi, hromi, itd) pa zdravniki i v pokoji stojéči vojáki, ki že penzijo vlečejo.
Dogodki iz boja.
Bojna zmena. Tam gori okoli Dukla sotine, kde že tak dugo sküšávajo rusi sebi pot predreti k nam, je bio eden máli oddelek našij vojákov, šteri so se junaško vojsküvali za vráta domovine. Ednoga dnéva je té oddelek mírno počivao v ednom doli pod sotinov, kda samo naednok grozna toča žačne leteti ober njihovi jám z rususkih strojnih pušk. Dečki se spredrámijo pa eden stotnik dene: »Dečki, tej rusi so tam preveč prevzetni, šteri bi meo volo, ka bi njim malo čobe zatekno? « Hitro se jih je odglásilo dvakrat telko, kak jih je potrebno bilo. Z tej je stotnik vöprébrao polovico, štera se je na pot priprávila vdiljek po doláj gori na sledjen vrh pred ruse. Tam so se sposkrili do noči. Večér v temi so začnoli z snega dede réditi. Preci daleč ednoga od ovoga so jih osem napravili. Za vsakim se krilo tri lűdih. „Zdaj pa, kda de se začnolo svetiti, te vi tű na mesti strelali do slednje krugle i slednjega zdihlája, ” je bila zapoved. „Tak bo, “ so odgovorili dečki. Ovi osemdesét je po tom dale šlo nazáj doli v dol, pa okoli na strán rususke linije pa pomali po črevi gori med grmovjom. Ütro je napočilo pa kda so tej goriprišli so rusi pa njihovi snežni dedovje grozno strelanje meli že. Rusi so si rávno trí štüke správlali na breg, štere so naši v nájvékšoj tihoti zavzéli pa ruse odzaja napadnoli, pa so tak vlovili pétsto rusov, trí štűke pa šést strojnih pušk. Rusi so naime mislili, ka je celi polk naših prišeo proti njim.
Boj pa poganski missionje. Zdaj, ka je celi svet v orožjé stopo, se to na zvünešnji missionaj tüdi jáko pozna. Missionske novine nam pišejo, ka posebno francuski missionje dosta trpijo, ár so tam missionáre vse domo pozvali v boj. V Jeruzálemi so osem šol, semenišč i závodov mogli zapreti, ár so dühovnicje, kí so tam včilí v boj pozváni domo. V Beyruti se je vseučelišče moglo zaprejti. Jedina ládja morska je samo v Port Saidi 150 missionárov vzéla gori, ka so mogli iti domo. Pa je to po celom türškom tak. Z Afrike je včasi v začétki boja 102
1915. marc. 14.
NOVINE
3
„beli očov “ šlo domo. Pri spodnjem tôki Niluša je polovica missionárov moglo povržti svoja mesta. Z Ele „Slonokost “ zvánoga primorja je z 22 missionárov, 16 moglo iti v boj, tüdi püšpek je šo. V Dahomeyi so včasi na mesti mogli vsi missionárje v boj stopiti proti nemškim imánjom Afrike. Si lehko mislimo, ka z tej missionárov polovica ne pride nazáj na svoja mesta pa de vnoga mláda setva katoličanstva pá na duga leta mogla zapüščena biti, ár ne bode koga, ki bi na prázno njihovo mesto stopo ino nadaljávao z popunim vüpanjom začnjeno delo.
Ka je Amerika že vse zodála Angležom i Francuzom? Edne nemške Ameríkánske novine popišejo, ka je Schwab-ova fabrika v Suth-Bethlehem pa Union Metaile Cartrűdge Co že telko správila v Europo orožjá, ka ne mogoče v računi meti. Zvűn toga žívež, kobile, automobilje, zrakoplovi pa vse drűge potrebne stvári se správlajo tam odnet se našim neprijátelom na pomoč. Samo v decembri meseci so pripelali na morji 30. 687 konjov, 9266 mezgov. Zrákoplovov šést celih pa desét ráznopobránih, ka naj nišče ne gučí telko. Automobilov 1279 prej, kak mauta vadlüje, liki na Francusko je z tej prišlo 969, na Angležko 850, v Kanado pa 128. To je pa malo več! Više edne millione dollárov vrednost orožjá, pa tüdi za takšo šumo patronov, rávno za telko granáte pa šrapnele, 36 million füntov pleja za závitja vojski v jámaj, za 3 i pol million dolárov poplatov za vojsko, za 3 million dollárov günje pa šče vnogo živeža, ka vse naši lüdjé priprávlajo tam za naše neprijátele! Lepo delo!
Meša v Kamenščici. Na Belgijskom so cerkve vse porüšene na tistom robi, kde se ešče držijo belgijci i zato so mogli sv. mešo v ednoj odprtoj kamenščici držati. Vojska je v globokoj pobožnosti poslüšala sv. mešo. Viditi je bilo na vojákah, ka je je bojna na močno krščansko čütenje okrepila.
Lepa vernost. Sluga ednoga nad poročnika, pa imeni Unsinn Jožef je pri Lublini odevdaro od svojega gospoda. Naj ga more gornajti, je pohodo celo krajino, je pogledno vsakoga mrtveca. I pri Krasniki je najšeo mrtvoga svojega gospoda. Kda ga je ovárao, kak da ne bi vervao svojim očem. Poslüšao je bitje srca gospodovoga. Je kaj v pamet vzeo, ali nej, je li celi dén od zajtra do večéra tam kléčao pri
svojem gospodi i ga büdio. Pa resan, proti večéri se je kázalo nikše znaménje, ka je gospod živ. Spravo ga zato na kola i ga odpelao v Rozwadow k zdravniki, ki je napol mrtvoga častnika otávo i v bolnišnico spravo. Žaistino lepa vernost toga slugo! Ali mogo je té gospod tüdi dober biti do svojega sluga, ovak ne bi tak veren bio njemi. Kristušove jakosti, kak lepo cvetéle, v tom divjem bojnom časi!
Lepa smrt. Z Szatmára pišejo novine, ka je tam eden preisoski voják bio v bolnišnici opererani, ali rešiti so ga záto ne mogli. Na slednje je etak pravo. „Petéro decé povržem tü pá ženo. Škoda je povržti njé i mojih 9 plűgov zemlé. Ali vse edno je. Minolo je. Konec je tü. Kda merjém, naznanite to mojoj ženi pa me zdaj nihájte, ka se spovem, ár sam človek bio, grešen človek. “ Na to se je lepo spovedao ino mirno odišeo na ov svet čakat ženo i deco svojo.
Glási.
Ranjenci so znova prišli v Szombathely iz Miskolca, Moravskoga i naravnost iz bojišča. Prišlo jih je više 600 i so iz vseh narodnosti Austrije-vogrskoga.
Od zavitkov poslanih našim vojakom. Minister je odrédo, ka pošta ne sme sprejéti zavitkov, v šterih jé meso ali drüga skvarliva reč, če bi zavitek v 10 dnévah ne mogeo naslovlenomi do rok priti niti tiste ne sme sprejeti šteri so nej dobro správleni.
Odrédo je nadale minister, ka če v tábori ne nájti tistoga, komi se živež pošle, se té razdeli med drüge, ne pošle, še pa nazáj. Novine, knige ali drüge takše reči pa, če se ne morejo naslovlencom do rok dati i tüdi nej nazáj poslati, se pošlejo v nájbližánje bolnišnice ranjencom.
Ranjeni je poleg 134-ga popisa od zgüb Vajda Števan od Bedenika.
Zvedimo za preminjene vojáke. V Beči je nastánola edna pisárna (K. u. k. Kriegsarchiv, VII. Stiftgasse 2. Kriegsstatistisches Bureau Wien) štera vküpspiše vse tiste vojáke, ki so na bojnom poli preminoli i njuva iména odpošle vojáškomi poveljništvi. Domobranski minister je zdaj odrédo ka vojáško poveljništvo je dužno pá iména preminjenih občinskomi poglavárstvi naznaniti. Odsehmao se záto pri notariuši tá iména nájdejo.
Nova vojáška pisárna v Soboti.
V Soboti je za vojáško pisarno slüžila
dozdaj „óvoda “. Domobranski minister je zdaj odrédo, naj si vojáško poveljništvo drügo hrambo išče za pisarno, ar je tá jedina obrambna šola za málo deco neobhodno potrebna.
Oproščen je vojáščine Luthár Števan, žižkovski vučitel, dočasen školnik črensovski. Zrok je, ár je minister dovolo, ka se vučitelje čarnovojniki, ki so zdaj sledkar postali vojáki, če sami vodijo šolo, püstijo domo. Odpüstitev je pa samo dočasna.
Kukorični tolvajje so v Črensovcih v roke prišli. Več metrov zlüščene kukorice so najšli na marofi. Kocenjé (stučki) je bilo v en stári stüdenec nametano.
Ples i igra v posti. Z Pertoče nam glásijo od več stráni, ka je tam pri nikom Šömeni na máli fašenek celo noč bila igra z plesom i divjačina je ešče na drügi dén nej mirüvala. Mi verjemo to, da več lüdij trdi. Odgovorimo pa tem posvetnjákom i posvetnjačam z rečmi svétoga pisma „Kak ovce bodo djáni v pekeo i smrt jih bo glodala “. (Ps. 48., 15. ) „Naj se ne pregenejo, kak kamen “. (II. Mojz. 15. ) Strašen smrten greh je v postnom časi, kda se obhája spomin na trplenje našega miloga odküpitela, nedopüščeno posvetno razveseljávanje, kakše je ples i igra. Pétá cerkvena zapoved nam to prepove. V tom žalostnom bojnom časi je pa hüdobija podvojena. Takša bo záto i kaštiga za nespokornike. Prekléti do v pékli vküpstláčeni; i nigdár, na večne čase se ne do mogli plesálci z svojov nogov genoti tam bodo njim pa nogé jáko-jáko trüdne, poslüšali do pa mesto igre besno preklinjanje i obvüpni krič vso večnost. To je kaštiga, štera oskrunjalce postnoga časa čáka. Naj presodijo, če je vredno bilo edno noč besneti i zato vso večnost goreti i strašno trpeti?
— Veško poglavárstvo pa oprosimo, naj pozvedáva, je bila igra dovoljena od sodnije ali nej? I če nej, brez smilénja naj notriglasi prestopáče bože i svecke právde.
Njevka med strážari i ponočnjáki. Na Dolnjoj Bistrici so srednji-bistričanci, dva moška i ništerni dečarec že prekpolnoči veliko kriko zagnali. Kda so je stražarje na réd i tihoto opominali, so se záčali strážarom conati, protiti, eden falot se je podstopo celó nož odpreti, ka bi ga v ednoga stražara porino. K sreči je stražar napád odbio. Goripozovémo občinsko poglavárstvo, štero je poleg düšnevesti dužno právdo zdržati, naj na réd poberé 1) prestopáče právde, štera zapovedava nočno
4
NOVINE
1915. marc. 14.
tihoto, 2) štera bráni občinske slüzbenike v njuvoj slüzbi; i 3) štera krčmárom samo do določene vüri dovoli od-prtitev krčmé.
Vogrsko pokopališče v Sibiriji. Iz Obdovsk, sibirskoga mesta piše eden vogrski zevzétnik, ka jih je tam več z Vogrskoga vlovleni i ka je lüdstvo jako smileno do njih, samo ka je preveliki mráz, šteroga ne more vsaki vödržati. Več jih je záto mrlo že tam od mraza, niki pa v betégi, šteroga so si na bojišči spravili. Májo zato že vogrsko pokopališče v Sibiriji i so tak tužni, kda šteroga sem správijo, ka več vür ne morejo od žalosti reči spregovoriti. — To nam tüdi poroča té vlovlenec, ka so pét mesecov ne smeli pisati i ka duga pisma ne smejo pisati.
Kolera. V ednom tjédni meseca februára jih je v koleri 18 vleglo na Vogrskom.
Pohvaljeni naši dečki. Puhallo Pavel vojaški poveljnik 5-ga korpsa je pohvalo za volo junaštva dečke iz 48-ga polka v šterom največ naših dečkov i možov slüži iz županije Zala. Toisto hvalo smo zvedeli tüdi iz Kanizse, kde zdaj vadijo naše čarnovojnike, šteri so poleg poročila častnikov jako dobri strelci.
Cena kukorične mele v Županji Zala je 48 filerov po kili. Poleg ministerske odrédbe tá cena valá i za kašo pa gris iz kukorice.
KrumpIine dá vláda za semen, 100 kil po 8 kor. zglásiti se trebe pri notariuši.
Vojáke püstijo domo na delo, šteri so nej na bojišči i tiste, šteri so bili ranjeni, ali obetežali, nej so se pa ešče popolnoma okrepili. Dopüst bo trpo samo 14 dni.
Prepovedani obisk. Prepovedano je vsakomi svoje poznance v tábori obiskati. Ne dobi zato nišče odsehmao na železnici takše kárte.
Podužano dovoljenjé. Trgovinski minister je podužao na edno leto dovoljenjé, štero je dáno bilo za volo povanja železnice v našem slovenskom kráji.
Fašenek je mino, njegove spáke so odišle, ali hüdobija nájde svoje potij tüdi v bojnom i postnom vremeni. Z več mest nam jávijo, ka se kűri krádnejo, po drűgij občinaj so pá vnogi na sirmaški žensek meso lačni. Po mlinaj, kde se krüh i semen mele razvüzdani moški i dečki cela taborišča májo. Celo se zgodilo v ednoj vési, ka so trijé dečki z ednov deklov pri ker-
mini spáko delali. Dekle se pa vojsküjejo za pisma vojákov pa idejo na bitje za njá. Občinska poglavárstva opominamo na té napáke. Stráže naj ne spijo pa vsaki se naj nesmileno v boj pošle, ki si v takši časaj tüdi nad božnijov tere glávo.
Dár sv. jürjanskih farnikov na sobočki Rdeči križ. Sledéči dári so dani do rok preč. g. sobočkoga ešpereša: Geder Jánoš 1 k, Kampel Ferenc 40 f, Benko Jožef 1 k, Hall Joanna 1.40 f, Sluga Jožef 40 f, Skledar Jánoš 40 f, Kanizsai Jánosa žena 1 k, Kornhäusler Jánoš 1 k, Godár Ferenc 1 k, Štesl Andráš 1 k, N. N. 1 k, Rác Matjaš 40 f, Holzedl Mihal 1 k, Dopona Jožef 2 k, Šalamon Andráš 1 k, Lang Jožef 2 k, Pfleger Jožef 2 k, Gombóc Ferenc 2.20 f, Unger János 1 k, Korc Ana 2 k, Sráčnjek Iván 2 k, Korc Jánoš 3 k, Korc Joanna l k, Prelec Jánoš 2 k, Korč Ferenc 1 k, Gaber Ferenc 1 k, Kováč Frigyes 1 k, Šbüll Žuža 3 k, Šinko Mihál 1 k, Marič Jüri 1 k, Ferko Jánoš 1 k, Skledar Jánoš 1 k, Jug Števan 1 k, Marič Jožef 2 k, Lapoša Ferenc 1 k, Lapoša Mihal 1 k, Sluga Jožef 1 k, Unger Jánoš 1 k, Svetanič János 1 k, Lapoša János 2 k, Štoff Lovrenc 2 k, Hári Kata 1 k, Gombóc Ivan 1 k, Bertalanič Ágneš 1.20 f, Mencigár Jožef 2 k, Rigáč Jüri 2 k, Bertalanič Andráš 1.60 f, Geder Jüri 2 k, Máček Iván 1 k, Gombóc Jánoš 2 k, Šinko Jánoša žena 2 k, Lang Ana 1 k, Gombóc Jánoš 1 k, Hajdinják Jüri 2 k, Rogán Ferenc 5 k, Lang Karol 1 k, Büček Franc 2 k, Pfleger Anton 2 k, Geder Števan 2 k, Knapp Agata 1 k, Kampel Frigyeš 1 k, Geder Mihál 2 k, Kampel Franc 2 k, Tuba Leo 2 k, Geder Števan 2 k, Gáber Jűri 2 k, Marič Franz 2 k, Lűlik Mihál 2 k, Tűrha Števana žena 2 k, Vidonja Jožef 1 k, Pfleger Jánoš 5 k, Schadl János 2 k, Horvát Treza 1 k, Jauk Gottfrid 1 k, Gomboč Andráš 1 k, Nemec Števan 2 k, Bertalanič Mihal 2 k, Kanizsay Jánoš 2 k, Lang Mihal 2 k, Tiszay Ferenc 2 k, Vidonja Ferenc 1 k, Šinkó Ferenc 1 k, Pozvék Sándor 1 k, Šinko Jakob 1 k, Fickó Mihal 6 k, Mekiš János 3 k, Máček Miklóš 1 k, Buchmann András 5 k, Šbüll Jánoš 2 k, Wolf Andraš 1 k, Halb Jánoša žena 1 k, Marič Ferenc 2 k, Büček Ferenc 2 k, Kornhausler Jánoš 2 k, Nemec Jožef 4 k, Bokán Jűri 2 k, Kikéc Verona 2 k, Kránjec Treza 1 k, Büček Mária 2 k, Tűrha Ferenc 1 k 60 f, Pfleger Jožef 3 k, Štesl Mihal 3 kile prosenoga pšena, Dopona Jožef 3 kile masti, Šalamon Jűri 7 kil jábok, Sráčnjek Iván 4 glavé zelja, Hajdinják Jožefa žena 4 glavé,
Šinko Mihálya žena 4 glavé, Sráčnjek Peter 4 glavé zelja, Gombóc Ferenc fr k, Gombóc Ferenc 2 kili sühih sliv, Raffel Janoša žena 100 škate rib, Gedändvarska vés 150 kil. krumplov, 18 kil. graha, 55 kil. žita, 18 kil. pšenice, 25 kil. kukorice. (Dale pride.)
Pošta.
Kod. L. Tišina. Plačao si za odajo po falataj na január i februar. Zvüntoga na celo leto za Fujs Apolonijo z Petánec, Marič Stefana i Vukan Mihála z Borejec, Kós Jánoša z Tropovec, Varga Alojza z Gradišča; na pol leta za: Bedič Franca z Žabjevési; i 70 fil. stároga duga za Marič Stefana z Borejec. Bog pláti vsem, tebi pa nájbole za trüd. Naročniki Marijinoga lista za 4 fil. dobijo novine. Pri g. plivanoši dobiš iména onih, ki so list naročili. Novin ti odsehmao samo 200 pošlem. Teliko je zadosta. — Luthár Jožef, Sebeborci. Rojstno leto i mesto prle naznanite, ali pa pišite naravnoč na „Zászlóaljparancsnokság“ v Sopron, nego pridenite v pismi njegovoga očé i materé imé tüdi. — Magyar Ferenca dovica, Večéslavci. Zvedo do sem, ka je vaš mož spadno na Srbskom, vi pa dobite na dén 70 fil. podpore. To vam more dojti. Če bi pa zaistino potrebüvali, se zglasite pri vašem g. plebanoši, na njuvo svedočanstvo dobite od nás tüdi kakšo pomoč. — Gašpar L. Žena, Vaneča. Kda se je mož narodo? — K. F. in Žena. Bákovci. 6 K. na samostan sv. Drüžine sem dobo. Bog lepo plati. — Sakovič Ivan, Zenkovci. Peneze na polleta sem dobo. Bog plati. Odsehmao se moro edne novine dati tüdi Schmiedlehneri. Novin ne pošilam na vaše ime zato ka ste tak prosili. Bog vam že plača vaš trüd. — D. J. G. Od toga zapájanja i oskrunjenja nedele, dajte glas vašim dühovnom pastirom. Oni je že na réd poberéjo. — Ritlop Jožef, Bučkovci. Franc Frass je mrtev. — Horvát. Lipa. Horvát Jožef kaprol, vaš sin je tüdi mrtev. Srce Jezušovo naj njima bo večni pokoj. — Heindler Ferenc, Kizdoblan. Heindler Ferenc je vlovleni. Pozvedávajte za njim na že dáni naslov. Horvát Géze žena, Sebeborci. Tvoj mož je ranjen i je správlen jan. 8-ga v Brünn, Garnizonsspital No. 5. Na té naslov njemi lehko pišeš. — Forjan J. Večéslavci, Stojko Justina, Razkriž. Huszár Ján. žena. Bákovci. Žilavec Josefa. Skakovci. Trojnar Ivana žena. Lapičina. Vučko Janoša žena Lipovci. Od vaših dozdaj ešče ne prišo glás, da bi bili mrtvi ranjeni betežni ali vlovleni — Ropoš Vendel, Pittsburg. Gábor, brat živé. Njegov naslov je: 31. népfölkelő gyalogezred málhás-osztály. Tábori-posta 158. — Režonja Treza. Renkovci. Dajte glás kde i kda je mož rojen.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján Szombathelyen.