Leto XI	številka 12	cena 1,46 EUR	23. december 2009
Vsaka nova pridobitev, ki osreči ljudi, je nepozaben dogodek.....str. 8
Uroš Merc: »Jaz poskušam biti inovativen vsak dan«.............str. 11
Boarderske	Smučarska	Zaščitna
čelade__________očala_______oprema
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko.
STEKLARSKI CENTER
Hausenbichlerjeva 9,3310 Žalec tel.: 03/710 19 82
LESKOŠEK,..
*	ZASTEKLITEV STARIH LESENIH OKEN Z IZOLACIJSKIM STEKLOM
*	OGLEDALA
*	NAMIZNA STEKLA
*	NAJVEČJA IZBIRA PESKANIH STEKEL NA CELJSKEM
*	MONTAŽA PVC STAVBNEGA POHIŠTVA
^limT),niireni
ü|^shjo*niovoiretö
pogodbeno cenilno mesto zavarovalnic, pri nas opravite vse na enem mestu, ZA VSE TIPE VOZIL!
popravilo - izravnava pločevine po toči BREZ ličanja
- vozilo pripeljete k nam, kjer ga ocenimo, prevzem nadomestnega vozila, ob koncu popravila pri nas odpeljete BREZ plačila ( zavarovalnica izda nalog s pooblastilom)
Nazdravili osrednjemu ekomuzeju
PROMETNA NESREČA - KAJ STORITI ?
SERVIS DREV d.o.o.
Pogodbena delavnica
ÒfcKVIS UK tv a.O.O.	*ToT
Drešinia vas 46 a, 3301 Petrovče, Tel 03 713 60 66 do 17.oo ur»
J triglav
AdriatjcSlovenica
+ A
Tradicija naših dedov za naše prihodnje rodove poslej tudi v ekomuzeju
Praznični adventni čas
V Dvorcu Novo Celje so že tradicionalno na adventne nedelje pripravili štiri adventne sejme, ki so obiskovalcem ponujali najrazličnejšo božično dekoracijo, okraske, dobrote za praznično mizo pa tudi starine in množico idej za darila.
V preteklih dneh so se po dolini vrstili praznično obarvani dogodki, koncerti, Miklavževi, adventni in božični sejmi, ustvarjalne delavnice pa tudi dobrodelni dogodki. Najmlajše je v začetku meseca obiskal Miklavž, v zadnjih dneh pa razveseljeval Božiček.
Na naslovni fotografiji desno zgoraj lahko vidite, kako je prejšnjo soboto v okviru božičnega sejma v snežni idili Božiček obiskal otroke na Polzeli.
Tudi v naslednjih dneh bo veselo. Božična skrivnost z živimi jaslicami v Jami Pekel vabi v petek (na božič) in v soboto. V okviru veselega decembra pripravljajo vrsto prireditev za najmlajše tudi pred Domom II. slovenskega tabora Žalec, za božične koncerte, pohode in silvestrovanja bodo v teh dneh poskrbeli povsod po dolini. Več o tem, kaj je bilo in kaj še bo, preberite na naslednjih straneh.	L. K.
Spodnjesavijčani smo konec novembra dobili osrednji Eko-muzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, še vedno pa lahko ekomuzej tudi sami soustvarjamo s predmeti, ki jih hranijo doma.
Na slavnostnem odprtju 25. novembra je povabljene goste, nagovoril celo predsednik vlade Borut Pahor. Sicer pa je množica Spodnjesavinjčanov lahko pozdravila prvi Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije na dnevu odprtih vrat 28. decembra, kjer ni manjkalo jedače, pijače, dobre volje pa tudi zgodb o hmelju. Ekomuzej je mogoče obiskati ob petkih med 16. in 18. uro ter ob sobotah med 10. in 12. uro, ob posebnih najavah v TIC-u Žalec (skrbnik muzeja je ZKŠT Žalec) pa tudi ob drugem času. Več na strani 3. L. K.
Nazaj k sebi in k iskrenim ljudem!
Poleg klasičnih in tradicionalnih utripanj veselega decembra, ki nas po eni strani razveseljujejo sprijaznim, svetlim in čarobnim razpoloženjem, po drugi pa nas obremenjujejo zaradi »obveznosti in teže«, ki ju prinesejo s sabo, sem si najbolj zapomnila izjavo enega izmed pro-nicljivejših gospodarstvenikov iz našega okolja. Dejal je namreč nekako takole, daje svetovna gospodarska kriza in tisto v najširšem smislu, kar prinaša s sabo, nekaj, kar gotovo nima samo omejenega roka trajanja. In da moramo tisto, čemur rečemo največkrat začasna »kriza«, vendar že sprejeti kot nekaj, kar je premešalo karte na svetovnem trgu za vedno. Bolj ko se slepimo z začasnostjo, bolj izgubljamo dragoceni čas, v katerem lahko že ukrepamo v skladu s tem spoznanjem. Gre torej za precej temeljitejše spremembe, ki se jim moramo prilagoditi ali pa nas ne bo. Ne govorimo le o finančnih in gospodarskih, celo vremenskih razmerah, govorimo o spremembah širše, o spremembah v načinu življenja, ravnanja, zavedanja, v odnosih do drugih, v spremembi naših vrednot v celoti.
In kdaj bolj kot v prazničnih trenutkih konca leta lahko razmislimo o tem?! Čeprav seje v prvih mesecih krize slišalo kot nekakšna floskula, da je kriza priložnost, pa lahko zdaj ugotavljamo, daje to vendarle res. Je priložnost, da v zmešnjavi ponudbe na vseh področjih spet najdemo svoje osnovno poslanstvo, tisto, kar v resnici smo, kar si želimo početi, kar želimo imeti in kar iskreno in v resnici potrebujemo brez navlake virtualno ustvarjenih potreb, ki nam jih je obesila sodobna potrošniška družba. To je priložnost, ki jo moramo izkoristiti ali pa bomo propadli pod težo ciljev, kijih ne moremo doseči.
Ne pustite torej, da vam vzame praznike množična ponudba banalnega materializma (ali pa žal tudi lažnega nematerializma, ki posredno kupčka z vašimi čustvi v materialne namene ali še hujše, pod krinko iskrenosti, denimo za potrebe volilnih kampanj) ali pa, da vam jih vzame zgolj želja po materialnem, kije ne morete uresničiti. Pustite sijih »vzeti« tistemu in tistim, ki vas osrečujejo in bogatijo in pri katerih se ni potrebno prisiliti, da vračate. Pustite sijih »podariti« tistemu in tistim, ki vam vračajo drobne, majhne, tople, srčne trenutke. Ne dajajte, ker so vam tako rekli drugi.
Želim vam čim bolj vaše praznike in v duhu dneva samostojnosti tudi čim bolj samostojno in čim bolj po vaše iskreno in iskrivo leto 2010!	Lucija Kolar
. •vtt/oc/ ha a hmelju/
Ko se v spodnp dolini Savinje hipoma odpre edinstven pogled na hmeljeva polja, ki se bohotijo v svetlobi dnevi. « m]*™ sredi Čudovite in žive zgodbe » "iP'tk“ "
.	. h »„kaj na urejenih prostranstvih,
ljudeh. h . neulfu(jno potili» čutna rastlina h I .emtio medtem svoje korenine	Me«
ko proti nebu »VI» -	, ,lai prah
Čudovitega nap
p „uzeibntelia'^Xoi"«^.
„Ziskov»1«;, dotine	jn*
*nu -hilo na in o»1* ,
foto
Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
Pražarna in kavni butik!
Nagradna igra za nakup nad 8,35 €!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic L Aleš Polak, Liboje 94, Petrovče
2.	Marija Hodnik, Varpolje 36, Rečica ob Savinji
3.	Majda Šoster, Podvin 16, Žalec
nm
m®
55©W©[i[i™

©ÜB
ra® IPD®
OSREDNJA KNJ. CELJE
C=\jUaA42/
d < >(< 11< -.JIL—
Osvetljeni in po novem pločniku
Simona KODRIN, s. p. _________ Rimska cesta 35
Hmona 3311 Šempeter
' Tel.: 03/700 06 30
Delovni čas: pon. - pet.: 8.-18. ure sobota: 8. - 12. ure
Vse w Mm 2Ù1Q, predvtem p® dober M mm Mi ùpMM Simona
Znanje in izkušnje za trajnostni razvoj
Digitalizirali veliko gradiva
Delegaciji obeh srbskih mest in predstavniki
V sklopu mednarodnega sodelovanja med Občino Žalec in partnerskima občinama Bačka Palanka in Kruševac v Srbiji sta delegaciji teh dveh mest obiskali Občino Žalec. Predstavnike partnerskih občin je na Občini Žalec sprejel župan Lojze Posedel s sodelavci občinske uprave in Razvojne agencije Savinja.
Izmenjali so primere dobrih praks, župan in sodelavci pa so predstavih izvajanje projekta Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, izgradnjo nove čistilne naprave v Ka-sazah ter izgradnjo primar-ne kanalizacije za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Občini Žalec in ostalih spodnjesa-vinjskih občinah. Ogledali so si tudi novo nastajajočo poslovno cono Arnovski gozd in podjetje Novem Car Interier Design.
To je eden izmed šestih obiskov mednarodnega sodelovanja, ki ga financira tudi Evropska unija in je namenjeno izmenjavi dobrih praks ter kot pomoč v razvoju partnerskih občin v Srbiji.	T. Tavčar
Občine Žalec v Kasazah
OBČINA ŽALEC ODBOR ZA SOCIALO
Ul. Savinjske čete 5, Žalec
S 03/713 64 30, Ä 03/ 713 64 64
Spoštovani učenci/ke!
BODI ZVEZDA, NE MEČI PETARD!
»Nič ni bolj dragocenega od današnjega dne,« je zapisal Goethe.
Le še nekaj dni in poslovili se bomo od starega leta. Vznemirjenost ob pričakovanju praznovanja in drobnih pozornosti, ki jih boste deležni od prijateljev in svoje družine, se je naselila tudi v šolske prostore.
Z veseljem vas opazujemo tudi mi, dragi otroci, saj je skrb in prizadevanje za dobro vseh vas naše poslanstvo. Opazujemo vas, ko ste veseli, ustvarjalni, vznemirjeni. Gledamo vas, kako hitite in spreminjate vsakdanje podobe vaših učilnic v svečana prizorišča, kjer boste v naslednjih dneh preživeli zadnje ure pouka iztekajočega se koledarskega leta.
Iz učilnic se bosta razlegala glasba in radostni smeh - smeh veselih, zdravih in srečnih otrok. Želimo si, da se vrnete v šolske klopi zdravi tudi po praznikih.
Pustite nevarne petarde in druga pirotehnična sredstva! Ne nasedajte tistim, ki menijo, da te stvari niso nevarne, in nikar herojsko ne mislite, da se VAM res ne more nič zgoditi!
Hude opekline, raztrgane dlani, poškodovane oči - in solze, žalost, bolečina. Ali je to res pravo nadomestilo »enkratnega užitka«? Je metanje in zažiganje petard res tak »filling«, da ste zanj pripravljeni tvegati hude poškodbe in celo lastno življenje?
Življenje je kljub vsemu trpljenju zaradi obupa in neuspeha vznemirljivo, lepo, zabavno, duhovito in ljubeznivo, polno naklonjenosti in ljubezni, včasih pesmi in imenitnih dogodivščin; včasih plemenito in včasih zelo sivo. Toda kar koli (če sploh kaj) pride za njim - tega življenja ne bomo nikdar več imeli.
Želimo vam, da preživite praznike kar se da lepo, uživajte v mladosti - lepi brezskrbni mladosti, ki je samo vaša in zelo dragocena, v šolske klopi pa se vrnite zdravi!
OBČINA ŽALEC Predsednica Odbora za socialo Marjana Lešnik
Z odprtja v Gotovljah
V KS Gotovlje so pred časom končali z gradnjo pločnika, križišča in postavitvijo javne razsvetljave ter jih predali namenu prvo nedeljo v decembru. Z novo javno razsvetljavo in pločnikom od križišča pri pokopališču do gostišča pri Zibiki pa se od minulega četrtka lahko pohvalijo tudi v KS Griže.
Ob odprtju v Gotovljah je predsednik Sveta KS Gotovlje Peter Janič poudaril, da sta izgradnja pločnika in križišča ter postavitev javne razsvetljave veliki pridobitvi, saj so s tem zagotovili večjo varnost pešcev in drugih udeležencev v prometu. Pohvalil je sodelovanje
z Občino Žalec, saj brez nje ne bi bilo mogoče izpeljati te investicije, in izpostavil nekaj nalog, ki bi jih radi uresničili v prihodnje. Gre za pločnik in javno razsvetljavo med Gotovljami in zaselkom Ložnica, pešpot od mostu pod Škafarjevim hribom do naselja spodnji Podvin in od zaselka Ložnica proti prehodu avtoceste Jedrt, še posebej pa je izpostavil izgradnjo kanalizacije v naseljih Zalog in Sveta Jedrt. Zbrane je nagovoril tudi žalski župan Lojze Posedel, gotovelj-ski župnik Branko Zemljak pa je opravil blagoslov. Slovesnost so popestrile Pevke treh vasi. S prerezom traku so pločnik, križišče in javno razsvetljavo pre-
dali namenu predsednik Sveta KS Gotovlje Peter Janič, žalski župan Lojze Posedel in krajanka Gotovelj Irena Stropnik, ki je za pločnik odstopila največ zemljišča.
Na slovesnosti ob odprtju pločnika in javne razsvetljave v Grižah minuli četrtek, ki ju je Občina Žalec zgradila v sodelovanju s KS Griže, v sklopu projekta Mreža lokalnih cest L, ki je sofinanciran tudi s sredstvi EU, so zbrane nagovorili župan Občine Žalec Lojze Posedel, predsednik KS Griže Ivi Krašovec in vodja Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora na Občini Žalec Aleksander Žolnir. Slednji je povedal, da je vrednost investicije pločnika in razsvetljave okrog 100.000 evrov. Na trasi dolžine 500 m je postavljenih 18 svetilk z drogovi višine pet oziroma osem metrov. Pred izvedbo del je KS Griže dosegla dogovor z večino lastnikov za odstop potrebnih zemljišč. Dela so zaključena z geodetsko odmero obnovljene ceste, z odkupi zemljišč pa bodo zaključili leta 2010. Slovesnost je pospremila Godba Zabukovi-ca, novo pridobitev je blagoslovil domači župnik Jože Planinc, slavnostni trak pa so prerezali krajan Rado Kot, predsednik KS Griže Ivi Krašovec, župan Lojze Posedel in Aleksander Žolnir.	T. T., D. N.
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec jim je tik pred iztekom leta 2009 uspelo nekaj, kar so si že dolgo želeli. Digitalizirali so precejšen del domoznanskega gradiva, in sicer našo zbirko razglednic krajev Spodnje Savinjske doline, dnevnike matere skladatelja
Friderika Širce - Rista Savina Barbare Širca - Babette pa tudi nekaj rokopisov pesnice Mete Rainer.
Ti dokumenti imajo veliko materialno, kulturno, zgodovinsko in strokovno vrednost, zato obstaja velik interes, da se izvirniki hranijo in ohranijo v
obliki in stanju, v katerem so bili arhivirani, da se z njimi čim manj rokuje in prepreči njihovo poškodovanje ter v največji možni meri omeji njihovo propadanje. Z digitalizacijo so tako ohranili izvirnike, ki jih varno hranijo v domoznanskem oddelku, in jih približali širši množici ljudi. Del domoznanskega gradiva je zdaj dostopen vsakomur, kjerkoli in kadarkoli. Do njega lahko dostopate prek spletne strani http://www.zal. sik.si/Domoznanskioddelek. html. Na digitaliziranih razglednicah boste opazili zaščitni logotip, s katerim preprečujemo prosto produciranje. Vabijo, da si ogledate digitalno domoznansko zbirko. Prepričani so, da vas bo pritegnila, še posebej zbirka razglednic, ki dokazuje spremembo podobe naše doline skozi čas.	T. T.
OBČINA ŽALEC ŽUPAN
objavlja
JAVNI RAZPIS
za zbiranje predlogov za podelitev
SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 2009
Ob kulturnem prazniku leta 2010 bodo na osrednji občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika ustvarjalcem na kulturnem področju podeljena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine ter drugih kulturnih področjih.
Savinova odličja so:
-	Savinova plaketa z denarno nagrado
-	Savinova plaketa
-	Savinovo priznanje
Podeljujejo se skladno z Odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec. Savinovo plaketo z denarno nagrado lahko prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Savinovo plaketo lahko prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture.
Savinovo priznanje lahko prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini.
Kandidate lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe.
Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do 11. januarja 2010 na naslov: Občina Žalec - župan, Ulica Savinjske čete 5,3310 Žalec, s pripisom NE ODPIRAJ - SAVINOVA ODLIČJA.
sem/ oAčanAam/ Uv oleanom/ žalimo; vesele/ božične/ Uv novoletne/ pAazniAe ten/ čestitamo/ olv dnevu/ samxvslojnostv!
belimo/ vam/ veliko/ zd/tavjo/, meče Uv mhw V. tevmedse&ojsieya' razumevanja/ v/ letu/, kè pukapv.
'ŽZzupmv <^Ačlne cč,alee s/ sodelavce
Ekomuzej v Žalcu oživel
Borut Pahorje dejal, da se mora naši hmeljski princesi zahvaliti, ker ga s poljubom, ki ji ga je namenil ob prihodu v ekomuzej, ni začarala v žabo
S slavnostnim odprtjem 25. in z dnevom odprtih vrat 28. novembra so v Žalcu pospremili odprtje Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Slavnostnemu odprtju, ki ga je kot nosilka projekta pripravila Občina Žalec, so prisostvovali župani vseh v projekt vključenih spodnje-savinjskih občin, povabljene goste pa je nagovoril tudi predsednik slovenske vlade Borut Pahor. Hmelj in tradicija hmeljarstva kot način
Projekt je skupaj vreden okrog 2 milijona evrov. Zanj je Občina Žalec kot investitorica skupaj z občinami Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko, ki so tudi prispevale svoj delež, v sodelovanju z Razvojno agencijo Savinja in Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec leta 2007 pridobila tudi okrog 1,4 milijona evrov finančnih sredstev na prvem javnem razpisu za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi«, v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«...
Muzej tako na enem mestu ponuja celovito zgodbo o hmelju in pivu, oživi njuno zgodovino in običaje ter življenje hmeljarjev v Spodnji Savinjski dolini. V stavbi muzeja sta tudi trgovinica in prostor za pokušnjo ter štiri učilnice, namenjene različnim skupinam za poglobljeno spoznavanje hmeljske zgodbe. Gradivo v muzeju je zbrano tudi s pomočjo kraja-
Pahor sije za svojega finančnega ministra zaželel podobno čarobno palčko, s katero je iz hmelja ob odprtju ekomuzeja začaral pivo
»Nisem največji ljubitelj piva,« je ob zdravici povedal predsednik vlade, a ga je skupaj z župani ob odprtju vendarle poskusil
Kmečke žene so ob odprtju pripravile bogastvo najrazličnejših domačih dobrot
življenja v Spodnji Savinjski dolini sta v prostorih bivše sušilnice hmelja ob Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije po letih naporov s pomočjo evropskih sredstev v Žalcu dobila svoj osrednji muzej.
nov spodnjesavinjskih občin, ki so se odzvali pozivom med drugim tudi v našem časopisu. Pri vsebinski postavitvi je sodeloval tudi Pokrajinski muzej Celje. Osrednji muzej je le del zgodbe, v vsaki od šestih občin v dolini je v okviru projekta
vzpostavljena tudi vstopno-in-formacijska točka, ki je stičišče lokalnih informacij in povezovalka ponudbe ekomuzeja na posamezni lokaciji. O tem smo v našem časopisu že pisali.
Ob svečanem odprtju je župan Občine Žalec Lojze Posedel povedal, da je projekt rezultat in hkrati vzoren primer dobrega sodelovanja vseh občin v Spodnji Savinjski dolini, njenih prebivalcev in strokovne ekipe, ki je projekt razvila in ga uspešno pripeljala do odprtja: »Z muzejem bomo pravzaprav izpolnili obvezo do vseh hme-ljark in hmeljarjev v naši zgodovini lepe zelene Savinjske doline, kjer je hmelj tako oblikoval naše življenje. Z njim bomo negovali tradicijo in spomin na očeta našega hmeljarstva Janeza Hausenbichlerja, pa tudi na vse ostale hmeljarje. Pomenil pa bo tudi dodatno turistično ponudbo glede učenja mladih in manj mladih pa tudi priložnost za spoznavanje te grenke rože oziroma zelenega zlata...«
Predsednik Vlade RS Borut Pahor, ki se je udeležil prireditve in si z zanimanjem ogledal muzejsko zbirko, je v svojem nagovoru poudaril pomen hmeljarstva za državo. S tem namenom je država lastništvo stavbe ekomuzeja brezplačno prenesla na Občino Žalec. »Muzej sem si ogledal malo prej z županom in užival v muzejski postavitvi. Mislim, da je dodatna promocija ne samo Savinjske doline, ampak tudi celotne Slovenije. Kot že rečeno, je hmeljarstvo pri nas pomembno in ima tradicijo. Prav je, da smo Slovenci na to tradicijo ponosni. Imamo muzej in imamo navsezadnje tudi edini inštitut za posamezno panogo. To obeta, da bo hmeljarstvo tudi v prihodnje ostalo tukaj doma, da bo dajalo nova delovna mesta, da bo dajalo dobiček tistim, ki se z njim ukvarjajo, in s tem celotni dolini in tudi Sloveniji.«
Tudi izraz na obrazu direktorice Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Martine Zupančič je pričal o zadovoljstvu, da je muzej vendarle odprl svoja vrata, saj so si za to iskreno že dlje časa prizadevali tudi na IHP-ju: »Mislim, da smo lahko zelo veseli, da smo dobili takšno priložnost. Začetki tega muzeja segajo že kar nekaj let nazaj, ko so bile samo še želje nekaterih zelo zavzetih sodelavcev hmeljne komisije in pa prvih začetkov z razstavo v Savinovi hiši, ki je potem kar nekaj časa, 15 let, gostovala v prostorih podjetja Hmezad Export-Import. Danes pa je v prostorih nekdanje sušilnice hmeljarskega inštituta zaživel v novi obleki. Potrebno pa mu bo seveda še dodati več razstavnih predmetov, za kar se priporočamo vsem, ki lahko k temu prispevajo.« Martina Zupančič je povedala, da je bil zelo dober posluh na strani države, ki je sušilnico inštituta neodplačno prenesla na Občino Žalec. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je namreč v lasti države, potem
ko so ga nanjo leta 2002 prenesli hmeljarji.
Zgodba ekomuzeja se z odprtjem ne končuje. Z novimi razstavnimi predmeti se bo dopolnjevala vsebina osrednjega muzeja, k čemur vabijo tudi vse Spodnjesavinjčane, ki še hranijo
različne predmete. Nadgrajevala pa se bo tudi širša ponudba ekomuzeja in njegova povezanost s ponudbo po dolini. Če sodimo po zanimanju izbranih gostov ob slavnostnem odprtju, ki so ga obogatili voditeljica Maja Šumej, čarodej Jani Jošovc, pogostitev
z domačimi dobrotami društva kmečkih žena, pa tudi zanimanja Spodnjesavinjčanov 28. novembra ob dnevu odprtih vrat, potem se za bogatitev zgodbe ekomuzeja, pa tudi za širjenje njegove zgodbe po dolini in domovini ni bati. L. K., foto: T. T.
Ob dobrodošlici predsedniku vlade Borutu Pahorju pred vhodom v osrednji ekomuzej
Marsikaj dobrega in lepega je še po domačijah in v muzeju pričakujejo, da bo še veliko tega sčasoma pri njih
Zaslužni za izvedbo projekta: predstavniki občin SSD, Razvojne agencije Savinja in Pokrajinskega muzeja iz Celja
OBČINA BRASLOVČE
So dnevi in trenutki, polni sreče, ko radostni oči sapremo in si tiho zaželimo, da ne mine. Taki dnevi v novem letu naj preženejo trpljenje! ì'ìaj smeh, ljubezen, mir srce prevzamejo in lepše bo življenje.
Vsem občankam in občanom želimo vesele božične in novoletne prazniki;
VSE LEPO V LETU 2010 IN ČESTITAMO OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI.
Župan Marko Balant in občinski svet
OBČINA POLZELA
Prazniki v nagih domovih dišijo.
Otroške oči v pričakovanju žarijo.
Leto staro odhaja, božič drevce krasi.
Zvonovi vabijo mir med ljudi.
Ena želja pa druga in tretja ... kot zvezdno nebo ... Ee zdravju in sreči podajte roko!
A vse dobro delite, da vsem bo lepo!
ŽUPAN in OBČINSKA UPRAVA OBČINE POLZELA
Rekordno število rojstev
Proračun investicijsko naravnan
Čeprav je župan v ozadju, pa je njegov prešerni nasmeh ob letošnjem sprejemu kar 51 novorojenčkov zelo dobro viden
V javni obravnavi
V Občini Prebold beležijo letos rekordno število rojstev. Od 1. januarja do 31. oktobra se je namreč rodilo 51 novorojenčkov, do konca leta pa bo ta številka gotovo še narasla.
Razlog za takšen porast gre v veliki meri pripisati mladim družinam, ki so se preselile v Prebold iz drugih okolij, saj je bila ponudba stanovanj v preboldski občini, glede na število prebivalcev, naj-večja v Sloveniji. Občina Prebold je tudi tokrat pripravila sprejem za novorojenčke in njihove starše. Dobrodošlico je najprej zaželel podžupan Občine Prebold Franc Škrabe. Zbrane so v nadaljevanju nagovorili župan Vinko Debelak, ki je na kratko predstavil delo občine in pri tem izpostavil predvideno obnovo vrtca, ravnatelj OŠ Prebold Oton Račečič in vodja vrtca Milica Podgoršek. Ob koncu sta župan Debelak in podžupan Škrabe ob pomoči Tjaše Skočaj - Klančnik vsem novorojenčkom oziroma njihovim staršem izročila vrednostne bone in zaželela malčkom zdrav in uspešen razvoj.	D. N.
Svetniki Občine Vransko so se sestali na 21. redni seji občinskega sveta in obravnavali trinajst točk dnevnega reda. Sprejeli so več odlokov in sklepov, med drugim v drugem branju Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest, Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinska inšpekcija redarstva in varstva okolja, Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča za območje Občine Vransko ter v prvi obravnavi predlog Odloka o proračunu Občine Vransko za prihodnje leto.
Kot je poudaril župan Franc Sušnik, je predlog proračuna pripravljen na osnovi znanih izhodišč pristojnega ministrstva za finance. Prihodki bodo
znašali 2,8 milijona evrov, izdatki nekaj več kot 3 milijone evrov, zato se bo morala občina zadolžiti. Po krajši razpravi so dali predlog proračuna v javno obravnavo do 31. januarja prihodnje leto, prav tako tudi Odlok o javnem redu in miru v Občini Vransko in Statut Občine Vransko. Svetniki so potrdili tudi tri sklepe, in sicer sklep o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Vransko za prihodnje leto, sklep o višini enkratne denarne pomoči za novorojence v Občini Vransko v prihodnjem letu in sklep o začasnem financiranju.
Višina enkratne denarne pomoči za prvega novorojenca v družini znaša 132 evrov, za drugega 221, tretjega 309 in za vsakega nadaljnjega 353 evrov.	T. T.
Vsem svojim strankam, gostom in poslovnim partnerjem želimo prijetne božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 2010.

Matke 41, 3312 Prebold
P. E. Latkova vas, Latkova vas 223, 3312 Prebold tel.: 03/703 12 60, 041 664 448, faks: 03/703 12 66 www.veltrag.si
•	prodaja stanovanj
Na Novinah v Latkovi vasi
•	elektroinštalacije
•	meritve
•	strelovodi
•	delo na višini (avto dvigalo)
•	javna, zunanja razsvetljava
•	prodaja elektromateriala
Svetniki Občine Polzela so se prejšnji torek sestali na 19. redni seji občinskega sveta, zadnji v tem letu, in obravnavali 13 točk dnevnega reda.
Tako so v prvem branju obravnavali predlog Odloka o proračunu Občine Polzela za prihodnje leto. Obrazložitev sta podala župan Ljubo Žnidar in računovodkinja Tanja Mavrič. Predlog proračuna za prihodnje leto ima skupaj 4,907 milijona evrov prihodkov in 510 tisoč odhodkov več, zato se bo morala občina v prihodnjem letu zadolžiti za 615.710 evrov, saj bo morala v prihodnjem letu poleg razlike med prihodki in odhodki odplačati tudi dolgoročni kredit v višini 105 tisoč evrov. Proračun je, kot sta poudarila, investicijsko naravnam, saj gre za te namene kar 51 odstotkov proračunskih sredstev. Od tega največ za izgradnjo kanalizacije, čistilne naprave v
Kasazah, obnovo Gradu Komenda in cest. Po krajši razpravi so dali proračun v 20-dnevno javno obravnavo na krajevno običajen način.
V nadaljevanju so obravnavali in razpravljali o predlogu Odloka o ustanovitvi skupnega organa skupne občinske uprave, medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja ter ga potrdili v prvem in drugem branju. Na seji so sprejeli tudi štiri sklepe, in sicer sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki se je povečala za dva odstotka, in sklep pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim za stanovanje v izmeri 39 kvadratnih metrov na Polzeli 205 a. Svetniki so sprejeli tudi sklep o podaljšanju poslovnega časa vrtca za eno uro, to je do
17.	ure, stroške pa naj bi krili starši tistih otrok, ki bi imeli
otroke v podaljšanem varstvu. Svetniki so potrdili tudi sklep o pooblastitvi župana, da vodi usklajevanje in podpiše pogodbo, s katero Občina Polzela kot lastnik komunalne infrastrukture odda infrastrukturo v najem Javnemu komunalnemu podjetju Žalec in Komunalnemu podjetju Velenje. Poleg tega so bili svetniki seznanjeni s poročilom o realizaciji letnega načrta pridobivanja in prodaje nepremičninskega premoženja v Občini Polzela in s poročilom o stanju tožb na dan 15. december 2009 in brez pripomb potrdili Pravilnik o spremembah in dopolnitvah o dodeljevanju denarnih socialnih pomoči v Občini Polzela. Po seji občinskega sveta je župan Občine Polzela Ljubo Žnidar pripravil prednovoletno srečanje za sodelavce občinske uprave, svetnike, člane odborov in komisij Občine Polzela.	T. Tavčar
Izdatki nekaj več kot prihodki
Svetniki Občine Braslovče so se sestali na 23. redni seji in obravnavali kar 19 točk dnevnega reda, med drugim so sprejeli tudi Odlok proračuna za leto 2010.
Po krajši razpravi so sprejeli kar pet odlokov. Najprej Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Rakovlje zahod, kjer je območje razdeljeno na tri enote urejanja. Prva se nahaja na severnem delu ureditvenega območja, na njej je predvidenih sedem enosta-novanjskih stavb in šestnajst eno- do dvostanovanjskih stavb, druga enota se nahaja na osrednjem delu območja in predvideva izgradnjo štirih večstanovanjskih stavb, tretja enota pa se nahaja na južnem delu območja, zanjo je predvidena širitev osnovne šole in vrtca ter umestitev športnorekreacijskih površin. V nadaljevanju so sprejeli Odlok o podrobnem prostorskem načrtu Rakovlje Terase 3, ki leži na jugozahodnem delu naselja Rakovlje, zajema kar štiri hektarje površin, na katerih je predvidena izgradnja sedemintrideset enostanovanjskih hiš, potrebno pa bo zgraditi tudi prometno, komunalno in drugo infrastrukturo. Odlok o podrobnem prostorskem načrtu Grajska vas-Poljane zajema izgradnjo treh enodružinskih hiš, Odlok o po-
drobnem prostorskem načrtu Vikend naselje ob Savinji v Malih Braslovčah pa gradnjo ene družinske hiše.
V nadaljevanju seje je direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek svetnike seznanil z novim Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi statusa, upravljanja in organizaciji tega javnega podjetja. Po krajši razpravi so svetniki potrdili predlagani odlok, sklep o ustanovitvi Sveta ustanovitelja Javnega komunalnega podjetja Žalec pa so dali v enomesečno javno obravnavo. V prvi obravnavi so svetniki razpravljali o osnutku Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Braslovče in ga dali v 15-dnev-no javno obravnavo.
Svetniki so v nadaljevanju seje med drugim potrdili sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, o letnem načrtu razpolaganja z nepremičninami za prihodnje leto in o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2010.
Največ časa pa so svetniki na seji namenili predlogu proračuna Občine Braslovče v drugi obravnavi. Proračun so obrazložili trije razlagalci, in sicer župan Marko Balant, direktor občinske uprave Milan Šoštarič in računovodkinja Barbara Florjan Jelen. Prihodki bodo znašali 4.361 milijona evrov, izdatki pa za 240 tisoč evrov več, za kar se bo občina zadolžila. Na predlagani proračun ni bilo pripomb, zato so zanj glasovali vsi svetniki.	T. Tavčar
RAČUNOVODSKE STORITVE
STOTIN
Polzela
BORIS KOKOT
univ. dipl. ekon.
041 536 659 www.stotin.si e-naslov: info@stotin.si

srečno, zdravo in uspešno novo leto želimo vsem občankam in občanoi ter jim čestitamo ob dnevu samostojnosti
Vse, kar upate, naj se vam izpolni, vse, kar iščete, naj se vam odkrije, vse, kar v srcu čutite, naj se vam v osebno srečo zlije!
Sreče, zdravja, uspeha in veselja polno 2010 želijo vsem občanom in poslovnim partnerjem
župan Občine Tabor, Občinski svet Občine Tabor in občinska uprava.
Dobrodelno za šolski sklad
Športna dvorana Prebold je bila v petek, 11. decembra, znova v znamenju dobrodelnosti. Tokrat je OŠ Prebold organizirala že 3. dobrodelni božični koncert za šolski sklad, ki je namenjen zagotavljanju še kakovostnejših učnih pogojev, ki niso financirani s strani države in ustanovitelja.
Šolski sklad je bil ustanovljen pred sedmimi leti, sredstva zanj pa so zbirali s prodajo novoletnih voščilnic, z novoletnim sejmom, ki ga je pred tremi leti zamenjal dobrodelni božični koncert, ter s prostovoljnimi prispevki staršev in donatorjev. Pridni pa so bili tudi pri zbiranju to-nerjev, kartuš ... saj so v lan-
skem šolskem letu izmed 428 šol in vrtcev zasedli odlično 10. mesto in za nagrado prejeli laserski tiskalnik. Sicer pa so z do zdaj zbranimi denarnimi sredstvi kupili zunanja igrala za najmlajše, TV z DVD-predvajalnikom, 14 prenosljivih panojev, 10 radiev z MP3-predvajalniki, solatni bar, 4 prenosljive mize za računalnik in projektor in še mnogo drugih stvari, ki pripomorejo h kakovostnejši izvedbi vzgojno-izobraževal-nega dela na šoli.
Tudi s sredstvi, zbranimi na letošnjem dobrodelnem koncertu, tribune v dvorani so bile nabito polne, bodo kupili marsikaj potrebnega. Vsekakor pa je bil letošnji koncert
prava kulturna poslastica, ki so jo vsak na svoj način sladkali in bogatili izvajalci programa. Poleg voditeljic, Pie in Ines, in ravnatelja Otona Račečiča, ki je uvodoma nagovoril zbrane v dvorani, so se na odru dvorane zvrstili Pihalni orkester Godbe Prebold, MPZ Svoboda Prebold, otroci iz vrtca, vsi trije pevski zbori OŠ Prebold (mlajši otroški pevski zbor, otroški pevski zbor in mladinski pevski zbor), harmonikar Tilen Selič, plesalca Zala in Savin Kotnik ter kot gostje Folklorna skupina Ponikva. Koncert so pod vodstvom Bojane Hrovat in Vanje Krajnc zaključili s pesmijo vsi šolski zbori.	D. N.
Z božičnega koncerta v Preboldu
Odprta dlan otrokom na Polzeli
V	športni dvorani na Polzeli je potekala velika dobrodelna prireditev Odprta dlan, že šesta po vrsti, tokrat z naslovom »Rasla je majcena roža,«. Prireditev je organizirala OŠ Polzela in je namenjena obogatitvi šolskega sklada Otroci otrokom.
V	programu so sodelovali pevski zbori osnovne šole in podružnične šole iz Andraža ter najmlajši iz vrtca. Osrednji
gost dobrodelnega koncerta je bil Adi Smolar, kantavtor in pisec besedil. Posebni gost pa je bila petnajstčlanska zasedba izkušenih glasbenikov The Moonlighting orchestra, ki je navdušenim poslušalcem v polno zasedeni športni dvorani na Polzeli zaigrala nekaj zimzelenih in zlatih slovenskih popevk.
Pred in po koncertu pa je bilo mogoče na stojnicah kupiti dobrote in izdelke, ki so
jih pripravili učenke in učenci osnovne in podružnične šole ter otroci iz vrtca.
V imenu vseh otrok, ki bodo deležni pomoči iz šolskega sklada, se je v pozdravnem nagovoru sodelujočim na koncertu, obiskovalcem, številnim sponzorjem in donatorjem zahvalila ravnateljica Valerija Pukl. S prireditvijo so se sredstva v skladu povečala za nekaj več kot štiri tisoč evrov.	T. T.
Med nastopom najmlajših pevcev
Božično-novoletni koncert
Zupan Marko Balant med nagovorom
Občina Braslovče je na tretjo adventno nedeljo v Športni dvorani Braslovče pripravila tradicionalni božično-novoletni koncert.
Številnim obiskovalcem sta se predstavila 80-članski Pihalni orkester Zarja iz Šoštanja, v kate-
rem nastopa tudi nekaj Braslov-čanov, in ansambel Alpski kvintet s pevcema Heleno Gril in Miranom Šumečnikom, prireditev pa je povezovala Bernarda Žarn.
Zbrane je nagovoril tudi bra-slovški župan Marko Balant, ki se je nastopajočim zahvalil
za odličen nastop ter poudaril pomen tovrstnega druženja, ki ljudi povezuje v veselju in dobri volji ter utrjuje medsebojno povezanost. Občankam in občanom Občine Braslovče je zaželel veliko zdravja in uspešno leto 2010.	T. T.
Proračun za leto 2010 sprejet
Svetniki Občine Prebold so na 28. seji OS Prebold, ki je bila tudi zadnja v letošnjem letu, obravnavali 15 točk dnevnega reda. Osrednje točke so bile: poročilo o nadzoru nadzornega odbora s področja izobraževanja - vrtec Prebold za leto 2008, program dela NO za leto 2010, obravnava in sprejem Odloka o proračunu občine Prebold za leto 2010, predlog o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi statusa upravljanja in organizacije Javnega komunalnega podjetja Žalec in predlog sklepa o ustanovitvi Sveta ustanoviteljev Javnega komunalnega podjetja Žalec.
Poleg tega pa so obravnavah še predlog pogodbe o poslovnem najemu javne infrastrukture, razmerij v zvezi z javno infrastrukturo in izvajanje gospodarskih javnih služb, predlog odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja, predlog splošnih pogojev za dobavo zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje 11 slovenskih občin (med njimi tudi Prebold, Polzela in Žalec) in predlog Sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Vse te predlagane predloge in sklep je Občinski svet sprejel in potrdil.
Poročilo o nadzoru NO s področja izobraževanja in Program dela NO za leto 2010 je podala predsednica NO Petra Kobal
Šorli, ki je dejala, da je OŠ Prebold vključno z enoto Vrtec namenjena tretjina primerne porabe proračuna Občine Prebold, kar ga uvršča na prvo mesto med uporabniki. Prav zato je pomembno, da se pri poslovanju zagotavlja gospodarska učinkovitost, konkurenčnost in transparentnost ter upošteva zakonodaja in določbe sklenjene pogodbe.
V točkah, ki sta se nanašali na Javno komunalno podjetje Žalec, sta svoje obrazložitve in poglede podala svetnikom direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek in vodja tehnične službe Igor Glu-šič. Predstavila sta predlog pogodbe in simulacijo stroškov v prihodnje, ki bodo znatno višji. Svetniki so sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi statusa, upravljanja in organizacije JKP Žalec in sklep o ustanovitvi Sveta ustanoviteljev JKP Žalec, ki ga bodo sestavljali župani (županje) občin ustanoviteljic JKP Žalec.
Proračun občine Prebold za leto 2010 znaša 8.163.988 evrov, odhodke pa načrtujejo v višini 7.995.685 evrov. Razliko med prihodki in odhodki predstavljajo sredstva potrebna za odplačilo dolgoročnega kredita, najetega v višini 1,5 milijona evrov. Predlog proračuna je bil pripravljen na osnovi znanih podatkov o pričakovanih prihodkih proračuna v letu 2010. Osnova je bila odobrena primerna poraba, ki znaša 550 evrov na prebivalca občine. To pa zagotavlja skupaj
2.548.198 evrov prihodka, K temu je bilo prištetih še 380.000 evrov iz odmere komunalnih prispevkov ter 4.500.000 evrov iz pridobljenih sredstev kohezije in 3. razpisa sredstev za razvoj regij, ki bodo porabljena za izgradnjo primarne kanalizacije in čistilne naprave ter dokončanje Mreže lokalnih cest. K temu pa so dodali še 600.000 evrov iz napovedanega 5. razpisa sredstev za razvoj regij, ki jih načrtujejo za I. fazo gradnje sekundarne kanalizacije. Zaradi dokončanja teh projektov, kjer mora občina zagotoviti dolbčeno višino lastnih sredstev, pa bodo seveda okrnjene druge investicije, želje in potrebe.
Ena od teh je tudi nakup novega gasilskega vozila s cisterno, kar je bilo izpostavljeno tudi v sami razpravi o proračunu in tudi pod točko razno. V proračunu so za ta namen v letu 2010 namenili 49.000 evrov, kar pa je seveda veliko premalo, saj takšen avtomobil z vso potrebno nadgradnjo stane 200.000 evrov. Po pogodbi o zagotavljanju požarne varnosti občina financira 70 % nakupa , ostalih 30% pa gasilsko društvo, kar zanj pomeni 60.000 evrov, ki jih je skoraj nemogoče zbrati. Kakšne bodo rešitve zaenkrat ni mogoče reči, je pa prevladalo mišljenje, da nakup takšnega avtomobila ne more biti breme samo matičnega gasilskega društva Prebold, ampak celotne Gasilske zveze Prebold.	D. Naraglav
Delovni dan varuhinje v Žalcu
Kruh za življenje v stiski
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik seje najprej srečala z načelnikom UE Žalec Marjanom Žoharjem (desno)
V okviru rednega mesečnega poslovanja na terenu (praviloma enkrat na mesec) je prvi četrtek v decembru Žalec obiskala varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik s sodelavci. Najprej je obiskala upravno enoto, nato je s sodelavci sprejela pobudnike za pogovor in se srečala z župani in podžupani spodnjesa-vinjskih občin.
Varuhinja se običajno najprej sreča z županom občine, v kateri gostuje, tokrat pa je obisk začela z obiskom žalske upravne enote in s pogovorom z načelnikom Marjanom Žoharjem. Kot je povedal načelnik, so se z varuhinjo pogovarjali o njenem zadnjem poročilu za leto 2008, predvsem o tistem delu, ki se nanaša na javno upravo: »Poskušali smo povedati to, kar občutimo pri reševanju zadev, ki se pojavljajo kot problematične pri varuhinji. Varuhinja pa nam je v skladu s svojo funkcijo pojasnila, kaj narediti, da bo sistem deloval bolje in bolj kakovostno. Ob koncu smo se strinjali, da je zelo koristno izmenjati zlasti informacije, ki pripomorejo k poenostavitvi zadev, ki so včasih preveč zapletene tudi za nas, ne samo za državljane. Konkretnih postopkov pri varuhu človekovih pravic nimamo odprtih, veliko pa
December je mesec, v katerem so dnevi vse krajši in večeri vse daljši, zato kar vabijo k druženju. Tudi na OŠ Vransko-Ta-bor so se zbrali na 10. dobrodelnem koncertu, ki so ga letos poimenovali Bela pravljica za žarek upanja, s katerim so po-
sino se pogovarjali o postopkih pridobivanja državljanstva, reševanj a posegov v prostor, o postopkih, povezanih z dajanjem informacij, o različnih težavah, s katerimi se srečujejo državljani, ter najpomembneje, kako rešujemo pritožbe v postopkih, ki jih vodimo mi, in pritožbe, ki prihajajo zaradi splošnega nezadovoljstva ljudi.«
Na tiskovni konferenci ob koncu delovnega obiska v Žalcu je Zdenka Čebašek Travnik izpostavila prijaznost zaposlenih na upravni enoti. Zanimala so jo zlasti njihova stališčih do določenih postopkov in problemov, preverila pa je tudi informacijsko dostopnost. Kot je povedala, njen urad trenutno ne obravnava nobene pobude državljanov s področja postopkov na Upravni enoti Žalec.
Urad varuha človekovih pravic na svoji spletni strani in v nekaj lokalnih medijih (tokrat med njimi ni bilo savinjskih medijev) objavi načrt svojih obiskov po Sloveniji. Državljanke in državljani, ki se želijo srečati z njo in ji predstaviti svoje težave, se lahko prijavijo za obisk, običajno do 12. ure prejšnjega dne. V Žalcu je bilo podanih 18 pobud za srečanja, ki so potekala v treh skupinah. Po besedah Zdenke Čebašek Travnik so pobudniki podali
lepšali večer mnogim staršem, krajanom in dobrotnikom in se hkrati zahvalili za njihovo dobrodelnost. Vsi prispevki tega večera so se namreč stekli v sklad Žarek upanja, ki mnogim učencem omogoča, da doživljajo tudi radostne plati šole.
pripombe na dodeljevanje različnih oblik državne pomoči in na način obravnave v centrih za socialno delo. Na svoj neugoden položaj so jo opozorili delovni invalidi. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje glede družinskih pomočnikov, saj je njihov status neurejen, med drugim nimajo pravice do regresa za letni dopust. Varuhinjo so seznanili tudi s problemom deložacij v žalski občini. Pozneje je podžupanja Občine Žalec Ivica Čretnik varuhinji povedala, da je občina za takšne socialne stiske ustanovila odbor za socialo.
Zdenka Čebašek Travnik se je na srečanju s pobudniki seznanila tudi s pritožbami zoper delovanje pravosodnega sistema, zoper ravnanje odvetnika, geodetske službe, sklada kmetijskih zemljišč in celo s problemom mirujočega prometa v naselju, s čimer se po njenih besedah urad ukvarja bolj redko. Kot poseben problem so izpostavili zapleten postopek pridobitve brezplačne pravne pomoči in preverjanje podatkov, po katerih se določa plačevanje otroškega varstva.
Župani in podžupani spo-dnjesavinjskih občin pa so Zdenko Čebašek Travnik med drugim opozorili, da imajo največ težav pri uveljavljanju pravic s področja urejanja prostora oz. pridobitve gradbenih dovoljenj. Odprli so tudi vprašanje enakosti pred zakonom in varuhinjo spraševali, zakaj državne inštitucije v nekaterih primerih, na primer v primeru postavljanja prikolic na neurejenih zemljiščih, ne ukrepajo, v drugih pa so izrazito stroge, kar župani zelo občutijo na lastni koži. Opozorili so tudi na problematiko nezadostnega števila zdravnikov in zlasti zobozdravnikov, zaradi česar nimajo vsi občani enakega dostopa do zdravstva in zobozdravstva.	K. R.
Poročilo o delovanju Žarka upanja je podala šolska psihologinja Mira Brinar-Huš, ki je poudarila, da brez njega mnogi učenci ne bi mogli prisostvovati izvenšolskim aktivnostim, ki jih je potrebno dodatno plačati. V preteklih desetih letih so
V osrednjem humanitarnem skladišču Škofijske Karitas Celje v Vrbju pri Žalcu so v času Tedna Karitasa pripravili tiskovno konferenco, na kateri sta predsednik Škofijske Karitas Rok Metličar in generalni tajnik Matej Pirnat spregovorila o aktualni stiski ljudi ob splošni finančni krizi, o brezplačni delitvi kruha v mestu Celje ter o akcijah (Več luči, več upanja, za otroke v stiski in Božično darilo z dodano vrednostjo) in dveh novih programih, in sicer izposoji in posredovanju pripomočkov za nego na domu ter pomoči družinam v stiski ob rojstvu otroka.
Ob geslu letošnjega Tedna Karitasa, Kruh za življenje, že od 16. oktobra delijo brezplačno vsak petek na treh mestih v Celju svež kruh tistim, ki ga potrebujejo. Tedensko razdelijo okrog 120 kilogramov kruha, v prihodnje pa bodo s podobnimi aktivnostmi začeli tudi na območju občin Žalec in Laško. Ob božiču in pred prazniki bodo redno delitev
Kljub aktivnostim policije, drugih državnih organov in splošne akcije osveščanja se pri uporabi pirotehničnih izdelkov, predvsem petard, vsako leto telesno poškoduje nekaj ljudi (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.). Pokanje petard moti živali in onesnažuje okolje.
Zato policisti, cariniki, inšpektorji Inšpektorata RS za notranje zadeve in Tržnega inšpektorata RS v dneh pred in med božično-novoletnimi prazniki poostreno nadzirajo prodajo, nedovoljeno uporabo in uvoz pirotehnike.
zbrali preko 20 tisoč evrov in pomagali mnogim učencem.
Na prireditvi so, poleg učencev šole na Vranskem in podružnične šole iz Tabora, sodelovali še Petrovi tamburaši iz Šempetra, med katerimi so tudi bivši in sedanji učenci OŠ Vransko-Ta-bor. Po prireditvi so udeleženci lahko obiskali tudi božično-no-voletni bazar, kjer so učenci prodajali svoje izdelke, izkupiček pa namenili za Žarek upanja.
Prireditve so se udeležili mnogi starši in krajani, med njimi župana Franc Sušnik in Vilko Jazbinšek ter Sonja Zajc, predstojnica Zavoda za šolstvo OE Celje, ki je zbrane tudi nagovorila. Ravnateljica Majda Piki se je nastopajočim in njihovim mentorjem zahvalila za vloženi trud, staršem in dobrotnikom pa za darove. Posebej se je zahvalila obema občinama in podjetju KIV Vransko, ki so največ prispevali v sklad Žarek upanja. Vsem obiskovalcem pa je zaželela še vesele praznike in srečno v novem letu.	T. Tavčar
hrane dopolnili s posebnimi, božičnimi paketi. Posebni bodo v tem, da vsebujejo kar nekaj priboljškov, ki sicer niso redni del humanitarnih paketov, so pa potrebni za življenje. Skupaj bodo v 48 Župnijskih Karitas podelili 1904 pakete za 5.827 oseb. Poleg hrane bo v paketu tudi majhna pozornost z dobrimi željami ob božiču in novem letu. V teh dneh bodo začeli tudi z akcijo Več luči, več upanja za otroke v stiski, ki bo trajala do 2. februarja. Skušali bodo zbrati čim več sredstev in pomagati 90 družinam ter jim
V okviru projekta Bodi zvezda, ne meči petard pa so tudi letos skupaj z Inštitutom za varovanje zdravja RS in ministrstvom za šolstvo pri policiji pripravili različne aktivnosti. In če te ne zaležejo, je za posameznike zagrožena kazen od 400 do 1200 evrov.
V letu 2008 je bil sprejet Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, ki je na področju uporabe pirotehničnih izdelkov korenito posegel v področje uporabe t. i. petard kot najbolj motečih pirotehničnih izdelkov. Zakon določa, da so prepovedani prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3. Ta prepoved je lani že bistveno vplivala
tako olajšati plačilo stroškov šolske prehrane in oskrbe v vrtcu za njihove otroke.
Zaradi vse večje stiske želijo razviti dva nova programa. Prvi temelji na brezplačni izposojevalnici medicinsko-teh-ničnih pripomočkov, na primer izposoja vozičkov, sobnih stranišč in bolniških postelj. Drugi progam pa je pomoč staršem iz šibkejših sredin ob rojstvu otroka v prvem letu otrokovega življenja. Štirikrat jim bodo nudili paket z osnovnimi potrebščinami za nego dojenčka.	T. Tavčar
na zmanjšanje števila prekrškov in poškodb. Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja, pa tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije 1, ki so namenjeni takšni uporabi. Izdelki so v ta namen tudi označeni.	L. K.
Vesel Božič in Srečno Novo Leto 2010	
^ProMotor	
\ i Ì V V ; >	
, \ / » ^ i • '	y
J > * , r' ■ ** M' f + X	s i i
Bela pravljica za žarek upanja
Med nastopom učencev na Vranskem
Varno, brez petard
Prepočasno reševanje protipoplavnih ukrepov
Minister Erjavec s predsednikom sveta in sodelavci
Splošna ugotovitev zadnje seje Sveta savinjske statistične regije, ki je tokrat potekala v preboldskem hotelu, je prinesla ministrstvu za okolje in prostor zelo slabo oceno na področju reševanja problemov poplavne varnosti. Župani in drugi predstavniki občin so izrazili veliko nezadovoljstvo nad (ne)ukrepi na tem področju, saj se večinoma še ne izvajajo, če pa se, pa v zelo skrčenem obsegu.
Minister za okolje in prostor Karel Erjavec je bil s svojo ekipo deležen precej kritik. Pri tem je bil še posebno oster župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. Območno razvojno partnerstvo Spodnje Savinjske doline, ki deluje v okviru'Razvojne agencije
Sistem ravnanja z odpadki se je v zadnjih letih precej spremenil. Zaradi doseganja predpisanih ciljev o količinah bioloških odpadkov in ločeno zbranih odpadkov, ki jih lahko ponovno recikliramo, čaka prebivalce celjske regije v prihodnjem letu še nekaj novosti. Ena izmed glavnih je zbiranje odpadne embalaže po t. i. sistemu »door to door« ali od vrat do vrat.
To pomeni, da bodo gospodinjstva na območju, na katerem javno službo ravnanja z odpadki opravlja javno podjetje Simbio, prejela nov zabojnik za ločevanje odpadne
Zadnji letošnji krvodajalski akciji v Spodnji Savinjski dolini so pripravili v Preboldu,
Savinja, pa je ministru izročilo protestno pismo s štirimi zaključki, ki jih je ministru in ostalim udeležencem v imenu vseh šestih spodnjesavinjskih občin javno predstavil župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek.
Na 17. seji Sveta savinjske statistične regije pa so spregovorili tudi o možnostih izvajanja javnih del v savinjski regiji, o čemer je poročala Karmen Leskošek, direktorica Območne službe Celje, ZRSZ. Obravnavali so tudi poročilo o delovnem srečanju regijske delegacije z ministrom za gospodarstvo dr. Matejem Lahovnikom, o čemer je poročal mag. Branko Kidrič, ki je kot predsednik Sveta savinjske statistične regije vodil sejo. Obravnavali so tudi pismo o nameri - sa-
embalaže - zelen z rumenim pokrovom, ki jim bo omogočil ločevanje embalaže na domu in jo bodo lahko oddali v zabojnik pred hišo ali blokom. Tako jim je ne bo potrebno nositi do ekološkega otoka. Za tak sistem so se v Simbiu odločili zaradi zelo dobrih rezultatov poskusnega zbiranja embalaže na območju Zagrada, Ljubečne in Košnice oktobra 2009.
»Za dosego deležev ločeno zbranih komunalnih odpadkov, ki jih je določilo ministrstvo za okolje in prostor, smo se odločili za nadgradnjo obstoječega prinašalnega sistema z zbiralnicami oziroma ekološkimi
kjer je kri darovalo 56 krvodajalcev, in v Žalcu, kjer se je odvzema udeležilo 125 krvo-
vinjska regija ekoregija, o čemer je govoril Janez Jazbec, vodja Oddelka za delo z občinami na RRA Celje, ki je predstavil tudi pogodbo o medsebojnih razmerjih pri izvajanju nalog spodbujanja regionalnega razvoja, ki je v javnem interesu v savinjski regiji za prihodnje leto, torej leto
2010.	Udeleženci seje so se najdlje zadržali pri osrednji točki dnevnega reda, saj je področje poplavne varnosti prednostnega pomena za zagotavljanje varnosti ljudi in njihovega premoženja na poplavnih območjih porečja Savinje, Boljske, Dravinje in še nekaterih drugih vodotokov, vključno z obmejno reko Sotlo.
Župan Vilko Jazbinšek: »Območno partnerstvo Spodnje Savinjske doline, ki vključuje vseh šest občin naše doline, se je pred dvema dnevoma sestalo na seji, na kateri se je pravzaprav pripravilo to srečanje z ministrom. Vso problematiko, s katero se ne srečujemo samo pri nas, ampak na splošno povsod po Sloveniji, smo strnili v štiri točke. V prvi točki smo spregovorili o sanacijskem programu po poplavah leta 2007, kjer ugotavljamo, da je tako skrčen, da ne bo mogoče narediti veliko od tega, kar je bilo predvideno. Program se je namreč skrčil z dobrih osem
otoki. Z dodatnim zabojnikom za izločitev embalaže na izvoru nastanka smo poskusno opremili okoli 1300 gospodinjstev in v povprečju v dveh mesecih izločili 15 odstotkov odpadne embalaže. To je zelo spodbuden podatek, saj je utežno embalaža zelo lahka, volumensko pa je je bistveno več. Ob tem naj poudarim še, da se je novembra v primerjavi z oktobrom delež ločene embalaže povišal za osem odstotkov. Trend višanja deležev pričakujemo tudi v prihodnje,« je na novinarski konferenci prejšnji torek povedal direktor družbe Simbio mag. Marko Zidanšek.	T. T.
dajalcev. Med njimi je bil tudi Jože Žnidaršič z Vranskega, ki je kri daroval 145-krat.
Letos je Območno združenje RK Žalec pripravilo enajst akcij, od tega šest za Zavod RK za transfuzijsko medicino Ljubljana in pet za transfuzijski oddelek Splošne bolnišnice Celje. Kot je povedala strokovna delavka na Območnem združenju RK Žalec Majda Pilih, so z udeležbo krvodajalcev zadovoljni. Vseh akcij se je udeležilo 1480 krvodajalcev, kar je približno toliko kot lani.
Tudi leta 2010 bodo pripravili enajst akcij, prvo že 28. januarja, ki bo potekala od 7. do
12.	ure v prostorih Zdravstvenega doma Vransko. T. Tavčar
milijonov na komaj dobra dva milijona evrov, kar pomeni, da ta vsota nikakor ne zagotavlja odprave posledic in s tem tudi ne odprave nevarnosti novih poplav na porečju Savinje. Kritični smo bili tudi v drugi točki protestnega pisma, ki se nanaša na državne prostorske načrte (DPN). Ministrstvo za okolje in prostor je v svoji Informaciji za sejo sveta regije septembra sicer navedlo, katere ureditve načrtujejo v DPN za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti v urbaniziranih območjih ozirom v DPN za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, ni pa predložilo časovnice oziroma terminskega plana niti za realizacijo postopka sprejemanja DPN in še manj za realizacijo nasipov oziroma suhih zadrževalnikov, kar nujno zahtevamo. Ljudem, ki jim grozi poplavna nevarnost, nikakor ne moremo dati odgovora, kakršnega smo sprejeli župani in v katerem pravimo: »Če bo pravočasno sprejeta uredba o DNP, bodo načrtovane ureditve vključene v program za zagotavljanje poplavne varnosti v porečju Savinje, ki bo sofinanciran iz Kohezijskega sklada EU. Specifičen problem v praksi predstavlja tudi veljavna prostorska zakonodaja. Država, ki ni realizirala svoje obveznosti in za celotno Slovenijo izdelala karte poplavne ogroženosti s predlogi umi-litvenih ukrepov, prenaša svoje breme na občine v fazi občinskih prostorskih načrtov (OPN). Občine, ki želijo z izdelavo OPN načrtno posegati v prostor, so tako prisiljene nositi breme stroškov izdelave študije in izvedbe umilitvenih ukrepov, preden jim je odobren poseg v prostor oziroma preden je potrjen OPN, v nasprotnem primeru pa je ustavljen tudi razvoj znotraj obstoječih naselij. Občine zato upravičeno pričakujemo, da bo država izpolnjevala svoje obveznosti ali pa ustrezno spremenila zakonodajo, da se bodo OPN vsaj v nespornih delih lahko izvajali. V četrti točki našega protestnega pisma pa smo poudarili, da se občine v Spodnji Savinjski dolini že vrsto let ukvarjamo z reševanjem medsebojno zelo povezane problematike, in sicer z viški vode in posledično poplavami velikih razsežnosti na eni strani ter s katastrofalnim vplivom pomanjkanja vode na vegetacijo v sušnih obdobjih in problemom vodovarstvenih območij oziroma varovanja podtalnice brez upoštevanja vplivov na kmetijstvo na drugi strani. V zvezi s tem ugotavljamo, da se žal na državni ravni pogosto tudi v okviru istih ministrstev ta vprašanja ne rešujejo povezano, zato je naše skupno stališče oziroma zahteva, da ministrstva celovito, povezano in usklajeno rešujejo težave, povezane z vodo v Savinjski dolini in savinjski regiji.«
Na osnovi tega protestnega pisma in razprave, v kateri je sodelovalo precej udeležencev, so ob koncu seje izoblikovali pet skle-
pov in jih na novinarski konferenci, kjer sta na vprašanja odgovarjala minister Karel Erjavec in predsednik Sveta savinjske regije Branko Kidrič, tudi predstavili. V prvem sklepu pozivajo ministrstvo, naj pospeši sprejemanje državnih prostorskih planov, ki se nanašajo bodisi na zagotavljanje poplavne varnosti, bodisi za umeščanje nove trase III. razvojne osi v prostor, oziroma da se v kar največji možni meri sledi terminskemu planu sprejemanja teh državnih prostorskih načrtov, kot so bili ta dan tudi predstavljeni. Ta DPN naj bi po zdaj veljavnem terminskem planu sprejeli leta 2011, kar je skoraj zadnji čas, da Slovenija še ulovi porabo evropskega denarja iz Kohezijskega sklada EU za obdobje 2007-2013. Za savinjsko regijo je iz tega sklada namenjenih 60 milijonov evrov, če teh sredstev ne bo mogoče pravočasno pridobiti, pa je skorajda nemogoče projekt uresničiti z lastnimi sredstvi občin. Na podlagi tega je bil sprejet sklep oziroma kar zahteva, da ministrstvo zagotovi več sredstev za urejanje vodotokov v savinjski regiji, saj ugotavljajo, da so se ta sredstva v zadnjih dveh letih nerazumno zmanjšala. Glede na stanje na terenu, zahtevajo, da se zagotovi več sredstev za urejanje vodotokov, občine pa so pripravljene sofinancirati projekte, s čimer bi državna sredstva še oplemenitili in uspešneje reševali to problematiko. Ob tem velja dodati, da so se župani obregnili
tudi ob po njihovem mnenju nepravični delitvi denarja iz vodnega sklada. Tega denarja se letno nabere 30 milijonov evrov, od tega prejme pet milijonov finančno ministrstvo, petnajst jih namenijo izgradnji hidroelektrarne na porečju Save, ostalo pa ostaja za poplavno varnost. Minister se je strinjal z župani in dejal, da bodo morali temu skladu nameniti prvotno namembnost. Župane je ob tem podprl tudi poslanec Jakob Presečnik. Eden od sklepov se je nanašal na urejanje vodotoka Sotle v dogovoru s hrvaško stranjo ter porečja Dravinje, poseben sklep pa so zavzeli tudi glede hitrejšega umeščanja trase tretje razvojne osi v prostor.
Minister Erjavec je ta dan s sodelavci obiskal tudi zelo uspešno podjetje Bisol v Latkovi vasi, ki izdeluje fotonapetostne module za proizvodnjo elektrike s pomočjo sončne energije. Ogledal sije proizvodnjo in z vodstvom podjetja izmenjal mnenje o aktualni tematiki izrabe obnovljivih virov energije, zlasti z možnostjo pridobivanja elektrike s pomočjo sončne energije. Nad njihovim delom, dosežki in načrti je bil zelo navdušen. Iz Savinjske doline in seje sveta pa se je poslovil z obljubo, da se ponovno dobijo marca, ko bodo poskušali pospešiti potrebne aktivnosti, saj je tudi zanj zagotavljanje poplavne varnosti ključnega pomena za savinjsko regijo. Koliko bodo te besede in obljube postale meso, pa bomo še videli. D. Naraglav
GARNI ŠPORT HOTEL
Graičinska ulica 9, 3312 Prebold. Slovonlja
Telefon:
+386(0)3 703 40 60 Telefax:
♦386(0)3 703 40 64
http pamoporthoM com rfe&pamttporthotei com
I GARNI i
ŠPORT HOTEL
■	ENO IN DVOPOSTELJNE SOBE
■	VELIK LUKSUZNI APARTMA
■	KAVARNA
■	KONFERENČNA DVORANA
■	VVELNESS, jacuzzi. masaže, savne
■	ŠPORTNI TURIZEM
■	VEČNAMENSKI PROSTORI
•	konference, srečanja, sestanki ► zabave, poroke, praznovanja
•	Športna rekreacija in priprave
Vsem našim gostom in poslovnim partnerjem želimo SREČNO IN ZDRAVO 2010!
9
1
RITVE I
STORI
urejanje mej parcelacije vriši objektov GPS meritve
geodetski načrti
03/710-38-10
Šlandrov trg 11, Žalec
Zabojnik za ločeno zbiranje doma
Akcija v Preboldu in Žalcu
Z akcije v Žalcu (Franc Naraks je kri daroval te 55-krat)
Vsaka nova pridobitev, ki osreči ljudi, je nepozaben dogodek
Župani SSD so kljub težkemu letu, na katerega je vplivala svetovna gospodarska kriza, nazdravili večkrat
Leto svetovne gospodarske krize je bilo pestro tudi na lokalnem področju. Kljub neugodnim razmeram, manjšemu dotoku denarja v občinske blagajne pa se je vendarle zgodilo precej pomembnih stvari, tudi tistih, ki so odmevale kot pomembni skupni projekt vseh 6 občin Spodnje Savinjske doline. Naše župane smo povprašali, kateri so po njihovem mnenju največji dosežki v njihovih občinah v letu 2009 in katerih dogodkov v odhajajočem letu se najraje spominjajo. Ker je leto skorajda že preteklost, pa nas je zanimalo tudi, kateri so najpomembnejši cilji in smernice za njihovo delo v letu 2010.
Župan Občine Braslovče Marko Balant:
»Največji dosežek v letu 2009 je vsekakor večobčinski projekt izgradnje primarne kanalizacije in centralne čistilne naprave v Ka-sazah. Izgradnja 10 km primarnih kanalov na območju naše občine, ki potekajo in povezujejo več naših vasi, in sicer: Zakl, Trnava, Šentrupert, Braslovče, Rakovlje, Parižlje, Topovlje, Orla vas, je za nas velik zalogaj, saj smo v sklopu izgradnje kanalizacije uredili in sanirali na posameznih odsekih vodovod, uredili odvodnjavanje ter dodatno razširili in asfaltirali občinske ceste.
Projekt Mreža lokalnih cest prva faza je končan. Zgrajeni so štirje mostovi, pločniki skozi Grajsko vas in kolesarske steze. Razširjeni in asfaltirani so cestni odseki v naselju Grajska vas ter Gomilsko - Rezana.
Projekt Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije je zelo odmeven in pomemben projekt. Na območju občine smo poskrbeli za ureditev nujno potrebnega prostora za javne prireditve. Ob tem smo s prestavitvijo ohranili enega izmed največjih kozolcev v Sloveniji, ki je pomemben tako s stališča kulture kakor tudi etnologije.
Eden najlepših in najprisrčnej-ših dogodkov v letu 2009 pa je bil vsekakor odprtje 130 let starega lesenega kozolca na prireditvenem prostoru ob letošnjem dnevu hmeljarja. Bilo je še posebej slovesno, saj letošnji hmeljarski starešina Oto Šporn prihaja iz naše občine.
Najpomembnejši cilj je vsekakor izpolnitev zastavljenih smernic proračuna za leto 2010, ki je dobra osnova za uspešnost naše lokalne skupnosti tudi v priho-
dnje. Vse to pa ne bo mogoče brez dobrega sodelovanja občine z občani. Ob tem si želim, da bi v naši domovini znova postale vrednote poštenost, delavnost in družbena odgovornost vsakega državljana.
Župan Občine Polzela Ljubo Žnidar:
»Vesel sem vseh pridobitev letošnjega leta, najbolj pa sem ponosen, da nam je kljub težkim časom uspelo uresničiti načrte na razvojno investicijskem področju. To je posebno pomembno, saj to ohranja lokalno okolje v dobri kondiciji, ljudje so zadovoljni, ker čutijo napredek, ta jih spodbuja za nove cilje, optimizem ustvarja dobro vzdušje. Na področju ohranjanja kulturne dediščine dobro napredujemo z obnovo Gradu Komenda, polepšali smo občinsko stavbo, tudi na področju stanovanjske problematike smo uresničili pomembno pridobitev - nov stanovanjski objekt s triindvajsetimi stanovanji. Na področju ekologije sta najpomembnejši izgradnja primarne kanalizacije in razširitev Čistilne naprave Kasaze. Tudi na področju vzgoje in izobraževanja smo prisluhnili potrebam, zato smo poskrbeli za nove dodatne prostore vrtca v OŠ Polzela, v dobro športa pa v športni dvorani prenovili tlak. Zavedamo se tudi pomena cestnih povezav in njihove urejenosti, zgrajen je nov most čez Strugo ter več manjših cestnih odsekov. Vsaka nova pridobitev, ki osreči ljudi, je nepozaben dogodek in vedno ostane v spominu, pa vendar mislim, da mi je bilo najbolj prijazno pri duši, ko sem predal ključe stanovalcem novega stanovanjskega bloka. Kot župan občine bom sprejel izziv napredka in potreb občanov, zato je pred nami ustvarjalno leto, saj se kljub zmanjšanju investicijskega ciklusa toliko bolj trudimo, da pospešujemo razvoj z novimi investicijami. Gotovo pa bomo odprli in v življenje pospremili obnovljen Grad Komenda, dokončali krožišče ob PC Polzela in dogradili sekundarno kanalizacijo.«
Župan Občine Prebold Vinko Debelak:
»Mislim, da lahko rečem, da s»Mislim, da smo v letošnjem letu in tudi sicer, odkar obstajamo kot samostojna občina, veliko naredili. Kar nekaj projektov pa seveda še teče in do konca mandata bo podoba občine še bogatejša. Vsekakor pa velja izpostaviti projekt Mreža lokalnih cest, kanalizacijo, čistilno napravo in ne nazadnje
naš dom starejših. V vse te projekte je občina vložila precej denarja in truda. V nekaj mesecih, nekje do maja 2010, bo izgradnja doma starejših končana in z njo bomo tudi lepo zaokrožili naša prizadevanja iztekajočega se leta in tudi štiriletnega mandatnega obdobja, ki ga bomo oplemenitili z začetkom prenove vrtca. Nedvomno so to izjemno pomembni projekti za občino, ki je znala k primarni porabi občinskega proračuna 2,4 milijona evrov v zadnjih letih pridobiti še dvakrat tolikšen znesek z evropskih razpisov. Mislim, da smo lahko na to kot občina ponosni, ne nazadnje pa se to odraža tudi skozi uresničevanje projektov in vizualno podobo Prebolda in vasi v občini.
Od dogodkov bi težko izpostavil katerega, saj je bilo veliko lepih. Nedvomno so prijetna vsa srečanja, ki jih imam vsako leto s starejšimi krajani, prisrčna so tudi srečanja staršev z novorojenčki. Zelo sem vesel, da se je v desetih mesecih letošnjega leta do konca oktobra rodilo kar 51 novih občanov. Kot kažejo podatki, pa bo ta številka do konca leta večja še za kakšnih 10 ali celo več novorojenčkov, kar bo največ rojstev v preboldski občini, odkar ta obstaja. K tako povečani nataliteti je nedvomno veliko prispevala izgradnja številnih stanovanj nekaterih zasebnih investitorjev, ki je pripeljala v občino nove družine. K temu, da so se mladi odločili za življenje v naši občini, pa so zagotovo prispevala tudi naša vlaganja v šolo in v vrtec kot tudi v samo urejenost kraja.
V letu, ki prihaja, je naša naloga predvsem dokončati začete projekte, predvsem pa se lotiti prenove vrtca, ki naj bi potekala po delih. V proračunu za leto 2010 smo za to namenili 140 tisoč evrov, kar naj bi zadoščalo za izgradnjo dveh varstvenih enot. Prvotno smo mislili stari vrtec podreti in na istem mestu zgraditi novega, ko pa smo ugotovili, da lahko uspešno opravimo postopno prenovo, smo se odločili za ta korak, ki je bistveno cenejši in lažji. Zelo pomembno se mi tudi zdi, da smo v občini z delom v prostoru, z urejanjem stavbnih zemljišč, zagotovili prostore nekaterim novim izjemno uspešnim podjetjem, kar se v teh težkih gospodarskih časih odraža tudi v tem, da se pri nas brezposelnost ni povečala, ampak se celo zmanjšuje. To pa je v primerjavi s težkimi leti, ko je prišlo do stečaja TT Prebold, zelo lep občutek. Vsem našim občanom in sosedom želim, da bi uspešno obvladovali vse težave, predvsem pa, da bi bili zdravi.«
Župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek:
»Največji dosežki bi lahko rekel, da so: izgradnja dveh novih naselij z ostalimi individualnimi hišami pomeni za Občino Tabor 50 novih hiš in v prihodnjih dveh letih najmanj 150 novih prebivalcev; zaključek projekta Mreže lokalnih cest je prinesel okrog 6 km na novo asfaltiranih lokalnih cest; odločitev za izgradnjo prizidka POŠ Tabor v letu 2010 in s tem popolna devetletka v Taboru, kar bo že kar zgodovinski dogodek.
Veliko lepega se je zgodilo v tej malce zakomplicirani Sloveniji. Ker sem velik domoljub, so mi čustva najbolj eksplodirala pri naslednjih treh dogodkih: diploma hčerke, nastop sina na TV SLOl na prireditvi Slovenska polka in valček 2009 in zmaga slovenskih nogometašev nad ruskimi.
Kot nepoklicni župan imam tudi pri svoji redni zaposlitvi veliko ciljev, kot župan pa je v letu 2010 glavni cilj zgraditi prizidek POŠ in omogočiti, da bodo vsi taborski otroci lahko obiskovalo osnovno šolo v domačem kraju. Ker pa se takšen projekt ne konča samo z izgradnjo zidov, bom s ponovno kandidaturo za župana na letošnjih volitvah poskušal vnesti v šolo tudi pravo vsebino.
Velika želja je tudi, da bi prišli v naslednjem letu čim dlje tudi z občinskim prostorskim načrtom. Začeti bi se morala tudi gradnja komunalne infrastrukture na območju varovanih stanovanj in doma starejših. Če bomo uspešni na razpisu, bomo začeli graditi kanalizacijo v Ojstriški vasi in centralno čistilno napravo ob reki Bolski.
Še vedno se bom močno zavzemal za intenzivno stanovanjsko gradnjo, saj občina za delovanje osnovnih občinskih institucij potrebuje večje število prebivalcev.
Naša občina ima zaradi križanja hitrih dveh regionalnih cest veliko nevarnih točk. Ogroženi so predvsem pešci, zato bo poudarek na urejanju stranskih javnih poti, avtobusnih postajališč ter varnih prehodov. Žal nas močno ovira državna lastnina in pridobivanje ustreznih dovoljenj, da seveda finančnih sredstev niti ne omenjam.
Ker bo tudi leto 2010 prehitro minilo, je vse našteto kar dovolj in vsi cilji tudi uresničljivi. Če pa govorim o smernicah v letu 2010, poudarjam predvsem prilagodljivost glede na gospodarske in politične razmere ter permantna pripravljenost na priložnosti, ki se pojavljajo povsem nepričakovano. Če bo služilo tudi osebno in družinsko zdravje, pa se novih priložnosti v letu 2010 že kar veselim. Vsem občanom in Savinjčanom želim vse najboljše in najlepše v letu, ki prihaja.«
Župan Občine Vransko Franc Sušnik:
»V letu 2009 smo se tudi na Občini Vransko soočali s težavami, ki jih prinaša vse hujša gospodarska kriza. Povečevanje nezaposlenosti, naraščajoča socialna stiska in vse večja revščina narekujejo tudi prilagajanje delovanja Občine Vransko. Posledice neustreznega vodenja in upravljanja države so iz dneva v dan hujše. Odsotnost primernih protikriznih ukrepov posledično pomeni tudi na lokalnem nivo-
ju povečevanje obsega socialnih transferjev in zmanjševanje investicijske dejavnosti. Ob hkratnem popolnem upadu prometa z nepremičninami se v občinah soočamo še z dodatnim izpadom prihodkov. Ob vsem tem je najbolj zaskrbljujoče tudi omejevanje državnih investicij za zagotavljanje poplavne varnosti na območju Bolske s pritoki. Prepotrebno izgradnjo suhega zadrževalnika na Merinščici je vlada prestavila v daljno prihodnost. Niso pa bila izvedena načrtovana dela pri urejanju vodotokov, kar je še posebej problematično in nesprejemljivo. Ne glede na vse težave ocenjujem, da je bilo delovanje Občine Vransko leta 2009 uspešno. Ob koncu leta želim izpostaviti tri lokalno najpomembnejše dogodke, ki so najbolj zaznamovali iztekajoče se leto 2009. V težkih časih gospodarske krize postajajo kulturna ponudba, družabno življenje in druženje še pomembnejši, zato postavljam na prvo mesto zaključek večletne prenove kulturnega doma. Ob kulturnem prazniku smo predali namenu prenovljen strokovni oddelek za odrasle v Občinski knjižnici Vransko, jeseni pa obnovljeno dvorano s hodnikom, odrom in sanitarijami. Prenovljen kulturni dom s knjižnico omogoča našim društvom, šoli, zavodu in knjižnici, da še razširijo in povečajo obseg prireditev in dogodkov in tako še izboljšajo kulturno ponudbo.
Že v prvi polovici leta smo končali z obnovo pravzaprav vseh cestnih odsekov na območju Zahomca. V vseh pogledih zahtevna prenova zagotavlja prebivalcem tega dela občine kakovostno cestno povezavo z dolino. Dostopnost pa je eden od najpomembnejših pogojev za ohranitev poseljenosti tudi območja Za-homc kot enega najbolj hribovitih in z vidika možnosti obdelave kmetijskih površin najbolj težavnih predelov naše občine.
Oktobra smo predali namenu obnovljeno lokalno cesto v Bro-deh. Brode smo s hodnikom za pešce povezali s trgom Vransko in zgradili avtobusno postajališče. S tem se je predvsem pomembno izboljšala prometna varnost.
V prijetnem spominu bo ostala zaključna prireditev akcije z naslovom Zemljo so nam posodili otroci 22. aprila 2009 ob mednarodnem dnevu Zemlje; prireditev je potekala v Stanovski dvorani Ljubljanskega gradu. Občina Vransko je prejela priznanje kot skupni zmagovalec akcije za leto 2009 Zemljo so nam posadili otroci. Uspeh projekta je plod dobrega sodelovanja Srednje šole za gradbeništvo Celje, Energetike Vransko in Občine Vransko. Tega priznanja za naš dolgoletni trud na področju varovanja okolja in izrabe obnovljivih virov smo vsi zelo veseli.«
Prav je, da se ob koncu leta zahvalim za uspešno delo Osnovni šoli Vransko, Zavodu za kulturo, turizem in šport Vransko, Občinski knjižnici Vransko, društvom, občinskemu svetu in občinski upravi, ki s svojim delom dajejo vsakdanji utrip občini. Ves razvoj in vsa razvejana dejavnost Občine Vransko pa sta mogoča samo zaradi Vašega razumevanja in sodelovanja, spoštovane občanke in občani, za kar se Vam iskreno zahvaljujem. Vsem želim miren in blagoslovljen božič. Čestitam
Vam ob dnevu samostojnosti in enotnosti in Vam želim veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 2010.
Župan Občine Žalec Lojze Posedel:
»V praznični anketi je občutno premalo prostora, da bi lahko podrobneje predstavil delo, opravljeno v naši občini, kajti pomembne so vse pridobitve, s katerimi smo izboljšali kakovost življenja ljudi v naši občini, od najmanjših dosežkov do največjih projektov.
Zato bomo januarja 2010 pripravili posebno publikacijo, v kateri bomo naše skupno opravljeno delo predstavili v sliki in besedi.
Največje dosežke preteklega leta predstavljajo projekti, ki smo jih izpeljali tudi s pomočjo evropskih finančnih sredstev: Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Mreža lokalnih cest ter gradnja kanalizacije in čistilne naprave v Kasazah. Izpostaviti želim tudi pripravo vse potrebne prostorske in ostale dokumentacije za začetek izgradnje nove osnovne šole, telovadnice in vrtca v Grižah in doma za starejše v Žalcu. Zelo pomembne so bile mnoge uspešne prireditve in projekti v okviru praznovanja Sa-vinovega leta in tudi vrsta prireditev naših društev.
Med mnogimi dogodki, ki se jih bom vedno - osebno in službeno - rad spominjal, izpostavljam dva. Prvi je obisk predsednika države dr. Danila Tiirka v naši občini. V zelo dobro pripravljenem programu smo mu lahko predstavili našo lepo občino, naše dosežke, naše kulturne, naravne in druge znamenitosti ter ga tudi seznanili z našimi problemi. Predsednik države je v naši občini pustil tudi trajen spomin na ta obisk, saj je v parku Sožitje generacij v Novem Celju posadil drevo.
Drugi dogodek, ki ga izpostavljam, pa je odločitev tožilstva, da se zavrže vseh osem kazenskih ovadb, ki jih je proti meni vložil Nadzorni odbor Občine Žalec. To dejanje ni bilo deležno tolikšne medijske pozornosti kot sama vložitev ovadbe. Zavržene kazenske ovadbe potrjujejo, da smo občinska uprava in jaz sam delovali v skladu z veljavno zakonodajo.
Osnovna usmeritev župana in občinske uprave bo tudi v prihodnje delovanje v splošno dobro vseh občank in občanov ter dobro sodelovanje z vsemi, ki lahko prispevajo k reševanju problemov občank in občanov. Zato se želim zahvaliti svojim sodelavcem in vsem drugim za dobro opravljeno delo, česar si želim tudi v prihodnjem letu.
Glavi cilji za naslednje leto je uresničiti vse investicije, ki so v teku ali pa je za njihovo realizacijo vse pripravljeno.V naslednjem letu bo potrebno zaradi gospodarske krize posebno pozornost nameniti stiski naših ljudi, za kar bo potrebno zagotoviti tudi več finančnih sredstev. Prvi dokaz takšne usmeritvi je odločitev, da ob prehodu v novo leto ne bo velikega ognjemeta, ampak bomo za to predvidena finančna sredstva namenili za potrebe socialno ogroženih otrok. V času, ki ga živimo, si je potrebno skupaj prizadevati, da se bogastvo ne bo merilo z denarjem v denarnici, ampak z bogastvom v srcu.«
T. T., D. N., L. K.
Ankete
Spomini in dogodki na leto, ki se izteka
Izteka se leto 2009, samo še osem dni nas loči in stopili bomo v leto 2010, ki bo zaokrožilo prvo desetletje novega stoletja in tisočletja. Za nami pa bo tudi leto, ko se je svet in mi z njim znašel v veliki gospodarski krizi, v tako imenovani recesiji, ki je in bo postavila nova merila, nove odnose in nas tudi streznila od že nenormalnega potrošništva in hlastanja po bogastvu. Domine padajo, žal pa so in bodo pri tem največje breme nosili najrevnejši, ki so že zdaj živeli skromneje in težje. Bogati tudi v tej krizi ne bodo obubožali, nekateri bodo postali morda še bogatejši, revni žal še revnejši. Vsekakor pa je človek bitje, ki je zmogel skozi zgodovino prenesti številne viharje in se vedno znova dvigniti na noge in zaživeti človeka vredno življenje. Upajmo, da bomo tudi iz te krize izšli močnejši in da bo svet lepši, življenje na naši materi Zemlji pa prijaznejše tudi do najrevnejših. To so nekako strnjene splošne misli vseh tokratnih anketirancev, ki pa smo jih povprašali tudi o tem, kateri dogodek je po njihovem najbolj obeležil leto 2009.
Luka Lindič: »Zame osebno je bil in ostaja največji dogodek v iztekajočem se letu alpinistična odprava v Himalajo, kjer nam je uspelo mnogo več, kot smo pričakovali. Predvsem pa sem spet videl in spoznal, da je mogoče doseči še marsikaj. Postal sem še bolj motiviran in imam velike ambicije in voljo za nove podvige in vse, kar sodi zraven. V krogih, v katerih sem največ prisoten, je leto 2009 najbolj zaznamovala tragična smrt našega stanovskega prijatelja Tomaža Humarja, ki je bil res velika osebnost, predvsem pa človek, ki so mu gore in narava pomenile veliko. Mislim, da sem mu v tem zelo podoben, saj večino prostega časa posvečam goram in stiku z naravo.
Želim in upam, da se bom lahko temu predajal še dolgo, predvsem pa varno. Vsekakor pa me čaka še dokončanje študija in vse tisto, kar prinaša življenje.«
Silvo Marič: »Letos ni bilo nekih posebnih dogodkov, ki bi zaznamovali mojo družino, vse je teklo po nekem ustaljenem redu. Na lokalnem nivoju pa se je marsikaj dogajalo, veliko je bilo športa in tudi dobrih dosežkov. Znova veliko in pomembno športno dogajanje je tudi tokrat prinesla akcija Razpnimo jadra, v kateri je sodelovalo veliko članov Zveze športnih društev Občine Žalec in drugih občanov. S stališča Društva savinjskih vinogradnikov pa sem zelo vesel, da nam je dobro uspelo martinovanje pri Keudru, kar je bil zagotovo eden lepših dogodkov v naši občini v iztekajočem se letu. V slovenskem prostoru pa je nedvomno najbolj odmeval nogomet, zmaga nad Rusijo in uvrstitev na svetovno prvenstvo. Ta dogodek je za nekaj časa zasenčil politiko in odvrnil ljudi od vsakdanjih skrbi. Žal pa smo zdaj spet v realnem svetu.«
Janko Melanšek: »Zagotovo bi se našlo veliko dogodkov, ki so tako ali drugače zaznamovali iztekajoče se leto.
Nedvomno pa je bil za mnoge Slovence velik dogodek uvrstitev Slovenije na svetovno prvenstvo v nogometu, saj je vladala prava evforija, ki je v ta val potegnila tako predsednika države kot tudi predsednika vlade. Vsaj za nekaj dni so bili v ozadje potisnjeni problemi krize in drugi politični dogodki. Sam se sicer ne ukvarjam ne z nogometom in ne s politiko, saj imam veliko večje veselje v likovnem ustvarjanju, zato so mi ljubši dogodki, ki so povezani z našo likovno
sekcijo, razstavami in z drugim kulturnim dogajanjem. Seveda pa sem izjemno vesel tudi uspešnega dela na športnem področju v naši občini, še posebej v našem strelskem društvu, saj smo ekipno trenutno najboljši v regiji, v državni ligi pa nekje na sredini lestvice. Osebno pa se mi ni zgodilo nič takega, kar bi bilo vredno omembe.«
Oton Račečič: »Na osebnostni ravni je to leto najbolj zaznamovala gradnja hiše v Lat-kovi vasi, kamor se bom kmalu preselil iz Trbovelj.
Če bi zelo pohitel, bi se to lahko zgodilo še letos. V lokalnem pogledu je vse vezano na osnovno šolo, saj sem kot ravnatelj zelo zadovoljen s sodelovanjem z občino in županom. Prav tako sem zadovoljen tudi z vsem, kar se dogaja v šoli, s projekti in seveda s temu primernimi rezultati. Občina Prebold predstavlja zame prijetno delovno in strpno življenjsko okolje. To je kraj, kjer se strmi za napredkom, saj tudi s strani občine zaznavam, da bi radi naredili še več, kot so zmožnosti občine, kar je zelo pohvalno. Na nivoju države, če gledam skozi prizmo svojega poklicnega dela, me je letos najbolj razveselilo to, da niso sprejeli nobene nove zakonodaje, da smo končno imeli relativni mir in smo lahko nemoteno izpolnjevali učni program. V športnem pogledu me je najbolj navdušil naš metalec kladiva Primož Kozmus, hkrati pa je škoda, da se je odločil končati športno kariero.«
Nataša Tratnik: »Zagotovo si bomo Slovenci najbolj za-pomnili to leto po tem, da nas je po letih napredka in razvoja ter blaginje doletela gospodarska kriza, ki je povzročila veliko odpuščanj zaposlenih in tudi propad podjetij. Bilo pa je to leto tudi veliko drugih dogodkov, ki so jezili ali razveseljevali državljane. Nedvomno smo največjo evforijo doživeli v nogometu in se še enkrat soočili z geslom Kdor ne skače, ni Slovenc. Podobno je bilo tudi v košarki, sicer pa so športni dosežki tako in tako največji in najboljši promotorji naše male države. Na osebni ravni sta bila zame največja dogodka rojstvo sina Matija, ki je moj drugi otrok, in pa seveda dokončanje magisterija. Na lokalnem nivoju bi težko izpostavila kaj posebnega, vsekakor pa je bilo veliko dogodkov, ki so tako ali drugače zaznamovali življenje kraja in Savinjske doline, kamor sem se iz Velenja preselila šele pred dvema letoma. Vsekakor pa se
tu dobro počutim.«
Danica Uplaznik: »Slovenija, in tudi večinoma ves svet, se bo iztekajočega se leta spominjal kot leta, ki je zatresel svetovno gospodarstvo in povzročil veliko brezposelnost. Nekaj podobnega in vseobsegajočega se je zgodilo davnega leta 1929. Upamo le lahko, da trajalo manj časa in da bo manj boleče in tragično, saj so takšne razmere takrat v Nemčiji na oblast pripeljale Hitlerja. Sedanja kriza se pozna tudi na naši kmečki tržnici, saj ljudje v glavnem kupujejo le hrano. Če se ozrem na lokalni nivo, je bilo kar lepo število dogodkov in aktivnosti, ki se jih velja spominjati. Zahvaljujoč sredstvom EU in občine, se veliko dela na infrastrukturi, kmalu pa bo končan tudi dom starejših, kar bo nedvomno zelo velika pridobitev. Vsekakor je bil zame in za moje članice iz Društva podeželskih žena Občine Prebold tudi v tem letu največji dogodek festival potic. Osebno pa mi bo ostal v prijetnem spominu obisk škofa Krambergerja na naši domačiji.«
Zvone Babič: »V globalnem pogledu je leto 2009 prineslo veliko najrazličnejših dogodkov, ki se jih bomo radi in tudi neradi spominjali. Po medijih smo bili priče številnih odpuščanj delavcev, propadanju nekaterih podjetij, stavkam in protestom delavcev, razkrinkavanju tako imenovanih tajku-nov ... in še marsičemu, kar je povezano s krizo, ki nas je zajela. Priče smo bili tudi najrazličnejšim dosežkom na raznih področjih, ki nas Slovence delajo prepoznavne in uspešne. Še največ so na tem področju morda naredili športniki. Zagotovo pa je bila na nogah skoraj vsa Slovenija ob evropskem prvenstvu v košarki in ob kvalifikacijskih
tekmah za svetovno prvenstvo v nogometu. Zame osebno in člane naše skupine ljudskih pevcev pa je bil naj večji dogodek 5. simpozij o ljudski pesmi in koncert, ki ima mednarodni pridih. Tako bo ponovno 16. januarja. Poleg tega ne gre pozabiti na pestro aktivnost pri izgradnji infrastrukture v občini in seveda na velik požar nekdanje TT Prebold, ki se je v čustvenem pogledu dotaknil mnogih občanov.«
Marija Goropevšek: »Na grbi imam že več kot osem križev in prav moj 80-letni jubilej je bil v tem letu zame osebno naj večji dogodek, saj sem doživljala presenečenje za presenečenjem. Še sanjalo se mi ni, da bodo iz tega mojega jubileja domači, znanci in prijatelji naredili takšen dan. Bilo je res enkratno in nepozabno, čeprav mi je sprva skoraj vzela sapo, ko sem zaslišala igranje in petje pred mojimi vrati. Sicer pa je bilo tudi pozneje še velikokrat veselo in, če sem odkrita, sem lahko zelo zadovoljna s tem, kar se mi dogaja tudi v teh poznih letih. Še vedno rada igram na harmoniko in pojem, za hrano in svoje potrebe imam dovolj denarja, tako da tudi krize na srečo za zdaj še nisem občutila. Mi je pa hudo, ko vidim mlade družine, ki nimajo dela, rešenega stanovanjskega problema ... in so v velikih primerih odvisni od svojih staršev in druge pomoči, ki jo bodisi zagotavljajo država in humanitarne organizacije, kot sta Rdeči križ in Karitas.«
Viktorija Rehar: »Dogodkov je bilo veliko, velja pa izbrati tiste, ki so stalno prisotni v našem prostoru in ki prispevajo k lepšemu in boljšemu življenju ter zdravju ljudi. Zdravje je vrednota, ki jo moramo čim bolj čuvati in si zanjo prizadevati na vseh ravneh. Vesela sem vseh dogodkov, ki so usmerjene v promocijo zdravja in ukrepov, s katerimi si izboljšujemo pogoje za zdravje,
pa naj bo to na globalni, državni ali lokalni ravni. Na vseh teh ravneh se soočamo z velikimi okoljskimi problemi kot tudi z razvadami in zasvojenostmi, ki uničujejo naše zdravje, hkrati pa vnašajo v naša življenja, družine, skupnosti... še dodatne težave. Globalen problem, ki nas lahko resnično skrbi, je segrevanje ozračja, premalo pa se zavedamo, da lahko sami veliko pripomoremo k zmanjšanju toplogrednih plinov, kot tudi dejstva, da vsako drevo letno absorbira več kot eno tono ogljikovega dioksida. Če posadimo nekaj dreves bodo ta letno absorbirala toliko ogljikovega dioksida, kot ga proizvede naše gospodinjstvo in ga pošle v atmosfero. Toliko morda o tem. O dogodkih na lokalnem nivoju bi dejala, da sem zelo vesela, da smo leto posvetili Ristu Savinu, na mojem področju dela pa je bil zagotovo tudi letos naj-večji dogodek prireditev Tek za življenje.«
Marjan Zagoričnik:	»Na
osebnostni ravni sem vesel, da sem končal s petletno imuno terapijo proti piku čebele in ose. Pik čebele bi me pred leti namreč lahko stal življenja, saj sem bil že v komi, zato je zame končanje te terapije veliko olajšanje. V tem letu pa je bil zame zelo prijeten dogodek tudi ta, da sem popeljal hčerko na Triglav. Če se ozrem na delovanje v Folklorni skupini Šempeter, katere član sem že kar nekaj let, pa je bil zagotovo največji dogodek gostovanje na Portugalskem, na festivalu glasbe in folklore. Tam smo navezali stike tudi z domačima folklornima skupinama in rezultat tega sodelovanja bo udeležba njihove skupine na našem festivalu Od Celja do Žalca prihodnje leto. Na nivoju države so bili zagotovo najodmevnejši dogodki na športnem področju, ki so za nekaj časa zasenčili tudi vse druge težave, ki jih povzroča gospodarska kriza ali proizvaja politika. Nogometaši, košarkarji, plavalci... in ne nazadnje boksar Dejan Zavec so tisti, ki so zagotovo naredili Slovenijo še prepoznavnejšo.« D. Naraglav
g
REPUBLIKA SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA ŽALEC
obvešča:
❖ nosilci kmetijskega gospodarstva moraio do 31.12. 2009 upravni enoti posredovati podatke o svojem namestniku, do 14. 2. 2010 lahko na upravni enoti podate vlogo za pridobitev ustrezne listine za legalizacijo orožja.
Informacije so vam na voljo:
*(03) 71 35125 H ue.zalec@aov.si
Hkrati čestitamo
vsem državljankam in državljanom ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter
želimo vesel božič in srečno 2010!
Načelnik UE Žalec Matjan Žohar a sod eia vci
Razvojna agencija Savinja, eiz
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zatec.si AKTUALNE INFORMACIJE - JANUAR 2010
JAVNI RAZPISI V TEKU
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Javni razpis za spodbujanje zaposlovanja brezposelnih oseb (Ul. RS, št. 86/09). Rok: 15.1. 2010. Informacije: martina.stanonik@ess.gov.si.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Javni razpis za ukrep predelava 123 PRP 2007-2013 za naložbe, ki zadevajo predelavo in trženje kmetijskih proizvodov gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug (Ul. RS, št. 98/09). Rok: od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGP. Informacije na tel. št.: 01/580 77 92, E-naslov: aktrp@gov.si.
Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev (Ul. RS, št. 98/09).
Rok: od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGP. Informacije na tel. št: 01/580 77 92, E-naslov: aktrp@gov.si.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti 2010 (Ul. RS, št. 98/09). Rok za oddajo prijav je do vključno 5. 1. 2010. Aktivnosti morajo biti izvedene v obdobju od oddaje vloge na javni razpis do najkasneje dne 31. 12. 2010. Informacije na tel. št.: 01/369 77 85.
Ministrstvo za kulturo
Javni razpis za izbor kulturnih projektov za delovanje mreže multimedijskih centrov, ki se bodo v letu 2010 sofinancirali iz integralnih sredstev proračuna Republike Slovenije
(v nadaljevanju: projektni razpis z oznako JPR-MMC-2010) (Ul. RS, št. 102/09). Rok: razpis se začne 11. 12. 2009 in se zaključi 22.1. 2010. Informacije na tel. št.: 01/369 59 57, E-naslov: matjaz.sekoranja@gov.si.
-	TUJI RAZPISI
-	Razpisi in več informacij na spletni strani: www.japti.si.
Ostale informacije
Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko »Združimo znanje in izkušnje za trajnostni razvoj«
Razvojna agencija Savinja Žalec v okviru projekta bilateralnega razvojnega sodelovanja »Združimo znanje in izkušnje za trajnostni razvoj« povezuje sodelovanje občin SSD in partnerskih občin Srbije. Projekt poteka v letih 2009 in 2010 in obsega aktivnosti glede prenosa dobrih praks naših občin pri:
•	vzpostavljanju dolgoročnega partnerstva za doseganje trajnostnega razvoja na področju priprave in črpanja evropskih sredstev iz okoljskih ekoloških projektov
•	delu z mladimi in civilno družbo kot osnovi za trajnostni razvoj
•	usposabljanju občinske administracije in podpornih organizacij pri pripravi ter črpanju sredstev EU in izboljšanju sodelovanja v čezmejnih projektih
Leta 2010 načrtujemo aktivnosti v okviru vzpodbujanja dela z mladimi, usposabljanja mentorjev ter vzpostavljanja trajne povezave sodelovanja med civilno družbo, mladimi ter ekošolami. Končni cilj teh aktivnosti je medsebojno obveščanje in vzgoja ter ozaveščanje mladine v ekološkem in socialnem smislu. Predvidene aktivnosti zajemajo tudi konkretno sodelovanje in izmenjavo znanja s partnerskimi občinami Srbije. Iz tega naslova pozivamo vse ekošole na območju občin SSD, da do 31. 1. 2010 podajo predloge za aktivnosti, ki bi jih v omenjenem projektu še lahko izvajali. Vašega sodelovanja bomo zelo veseli, za vprašanja pa smo vam na voljo: Razvojna agencija Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, telefon 03/713 68 60 in na e-naslovih: stojan.praprotnik@ra-savinja.si ter ra.savinja@ra-savinja.si.
Če vas zanima sodelovanje v projektu, smo vam z več informacijami na voljo na našem naslovu in spletni strani.
Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska
©
_______REPU0UKA SLOVENIJA___
MINISTRSTVO ZA iOLSTVO IN SPORT
SAVINJSKA
Na Razvojni agenciji Savinja deluje v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI-Ljudsko univerzo Žalec Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU).
V okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi naslednje dejavnosti:
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03/713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče Žalec
Brezplačno svetujemo in pomagamo vsem odraslim, ki imajo kakršnakoli vprašanja s področja izobraževanja in zaposlovanja. Ponujamo vse informacije o možnostih izobraževanja za polic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas, pomagamo pri učenju ali pri iskanju zaposlitve ... Na voljo smo osebno v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec, po svetovalnem telefonu, številka 03/713 35 65, po elektronski pošti na naslovu isio@upi.si. Svetovalno središče Žalec od leta 2008 dalje deluje v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska), ki ga sofinancirata Evropska unija - Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Več informacij o centru dobite na spletni strani http://www.cvzu-savinjska.si.
Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri:
-	pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij • hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju
-	storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel. št.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
CVŽU
' A*
Naložba v vašo prihodnost
Operaci io delno financira Evropska unija
Evropski socialni sklad
Čas za investiranje, izboljšave in učenje
Da je Novem učeča se organizacija, so ugotavljali na interni konferenci konec novembra
Podjetje Novem Car Interior Design z Ložnice pri Žalcu je letošnje, negotovo leto, ko so se soočali s precej manj naročili kot lani, vendarle izkoristilo sebi v prid. Po besedah direktorja Matjaža Omladiča so se lotili področij, za katera prej niso imeli časa, so pa nujna za kakovostni razvoj v prihodnje. Izvedli so največje investicije v proizvodnjo v zadnjih letih, s pomočjo optimiranja organizacije in izboljševanja procesov, usposabljanja, izobraževanja in inovacij pa so si ustvarili »precej nematerialnega kapitala za prihodnji razvoj«. V tem sklopu so 29. novembra v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec pripravili tudi interno konferenco z naslovom Novem - učeča se organizacija, kjer so predstavih dosežke na različnih vsebinskih področjih v preteklem letu in cilje ter strategijo za naprej.
Na konferenci je sodelovalo 60 vodstvenih, strokovnih in ostalih sodelavcev iz upravnega in proizvodnega dela podjetja Novem Car Interior Design in predstavnik koncerna iz Vor-bacha v Nemčiji Michael Haekl. Udeležili pa so se je tudi direktorica Razvojne agencije Savinja Danica Jezovšek Korent, vodja Oddelka za gopodarske in negospodarske dejavnosti Občine Žalec Nataša Gaber Sivka in predsednik Kluba menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec Ivan Podpečan. Konferenco sta odprla člana poslovodstva, izvršni direktor Matjaž Omladič in Karl August Kumpf, predavalo pa je deset predavateljev z različnih strokovnih področij dela v podjetju.
Na konferenci so predstavili Novemovo strategijo do leta 2012 v luči prilagajanja na nove razmere na trgu. Učeča se organizacija v Novemu, ki je na konferenci povezovala različna vsebinska področja dela, pomeni po eni strani poudarek na odnosih, po drugi na procesih. Gre za poudarek med drugim na komuniciranju s sodelavci in informiranju, timskemu delu, razvijanju odgovornosti in odnosa vodij, motiviranju in zadovoljstvu zaposlenih in na koncu pripadnosti podjetju. Vse to vodi v boljšo organizacijsko kulturo podjetja. Po drugi stani pa želijo v Novemu poudariti
tudi pomen projektov izobraževanja, izboljševanja in novosti, med njimi procesa stalnih izboljšav, optimiranja produktov, proizvodnih procesov, interne in eksterne logistike, razvoja lastnih tehnologij, izgradnje odnosov s kupci in sistema kakovosti na vseh ravneh.
»Nihče ne zna točno napovedati, kaj nas čaka v letu 2010, saj pričakujemo podobno negotovo leto, kot je bilo leto 2009. Koliko in kakšna bodo naša naročila in prodaja? Kakšni bodo stroški proizvodnje, produktov? Kolikšni bodo stroški indirektnih delavcev in ostali stroški? Kakšna bo dodana vrednost? V tem trenutku je samo jasno, da se v naslednjem letu zaženeta dva nova produkta, novi Passat in Audi A6, slednji kot eden naših do zdaj najzahtevnejših projektov v koncernu, po logistični, kakovostni plati in plati servisiranja zahtev kupcev, ostalo so neznanke. Z gotovostjo pa vemo, da bomo krepili našo kulturo in optimi-rali naše procese, krepili timsko delo, spodbujali proces stalnih
izboljšav in inovacij ter kakovost na vseh ravneh delovanja. Učeča se organizacija je organizacija prihodnosti,« je ob koncu konference povedal Matjaž Omladič.	T. T.
Novemov letošnji največji investicijski zalogaj je bil gotovo prenova lakirnice, v katero so vložili okrog dva milijona evrov. Lakirnica je bistveno spremenila svojo podobo, najpomembnejši prihranki te investicije pa so v krajših časih obdelave izdelkov, manj nepotrebnega transporta, boljših pogojih za delo, večji varnosti in preglednosti proizvodnje, bolj ekološki proizvodnji. Pomembna je tudi sprememba zasnove dela, ki se ob upoštevanju posebnosti lakirnice približuje zasnovi Novemove-ga proizvodnega sistema oz. vitke proizvodnje brez nepotrebnih zapravljanj. S pomočjo tako obsežne investicije, ki jo je podprl tudi koncern Novem v Nemčiji, si žalski Novem obeta konkurenčno prednost pri pridobivanju novih poslov.
KOG UM
WALKER
SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV
HRUŠOVAR SREČKO, s.p.
Rimska c. 71 - 3311 ŠEMPETER
a 03 / 5701 - 582, GSM: 031 / 822 - 476
in srečno novo leto 2010.
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn.informacija.net.
Lep božič in srečno novo leto 2010
»Jaz poskušam biti inovativen vsak dan!«
Dr. Uroš Merc
Včasih napiše tudi kakšno kratko pesem o soncu, sicer pa je sonce kot obnovljiv vir energije središče njegovega poklicnega in raziskovalnega dela. Vse tisto, kar sodi k vodenju hitro rastočega vi-sokotehnološkega podjetja, ga sicer vedno bolj odvrača od raziskovalnega dela. In če bi se naš planet počasneje vrtel okrog Sonca, da bi bil dan daljši, bi mu prišlo zelo prav. Ni veliko uspešnih raziskovalcev, tudi uspešnih podjetnikov, a zagotovo je med njimi dr. Uroš Merc, direktor podjetja Bisol. In to tudi v letu, ki se upogiba pod težo svetovne gospodarske krize. Revija Podjetnik in Obrtna zbornica Slovenije sta ga letos izbrali za Podjetnika leta. Ob prejemu nagrade je dr. Uroš Merc poudaril: »Nominacija je bila prijetno presenečenje, prejem priznanja pa je potrditev trdega dela celotne ekipe podjetja.« Odkar je podjetnik leta, ima dr. Uroš Merc še več obveznosti, tudi do javnosti oziroma medijev, ki jih navdušuje predvsem izredna rast podjetja Bisol. V dveh letih in pol poslovanja je podjetje z ustanovnim kapitalom 8.763 evrov uspelo ustvariti samo v letu 2008 več kot 20,5 milijona evrov prometa, pretežno na mednarodnem svetovnem trgu. Do leta 2014 imajo sklenjenih za 400 milijonov evrov nabavnih pogodb.
»Če kdo razmišlja o tem, da bi nam zavidal, potem lahko rečem, da mu to ni potrebno. Predvsem je za tem veliko dela in odrekanj. Če primerjamo kakovost življenja, ni nujno takšna kakovost najboljša. Je pa res, da je to neka obveza, ki nas vedno bolj vleče noter. Več kot je kapitala, več kot je prometa, več kot je zaposlenih, večje so obveznosti, človeka samo še globlje vleče. Včasih se sprašujemo, kje se bo to končalo. Ampak zmeraj nekako pozabimo na to misel, ker je pred nami že nov izziv.«
Kaj vam osebno pomeni nagrada Podjetnik leta? »Mogoče premalo razmišljam o tem stvareh. Slišal sem, da je kar nekaj podjetnikov želelo na takšne ali drugačne načine prepričati komisijo, da bi dobili to nagrado. Mi smo želeli ravno nasprotno: ne biti nominiranci. Ko so nas postavili pred dejstvo, da nas bodo kljub vsemu nominirali in če želimo posneti predstavitveni film za
prireditev, lahko to naredimo, sicer pa ni nujno, smo se odločili za to, da ohranimo podobo podjetja. Nekoliko nerodno bi bilo, če edini med nominiranci ne bi imeli takšne predstavitve. No, potem pa smo dobili celo nagrado. Dobro je, če se nekoliko pojavljamo v javnosti, ni pa dobro biti preveč zraven. Veste, delo še vedno ostaja, potrebno ga je opraviti. Mi smo pač tisti, ki smo radi v pisarnah, zato da delamo.«
Kljub vsemu sodite trenutno med medijsko najbolj oblegane Slovence, intervju ali novica o vas se pojavlja v skoraj vseh medijih ...
»To je lepo slišati, je pa to na nek način samo še večja obveznost za naprej.«
Kaj je tisto, zaradi česar so fo-tonapetostni moduli za sončne elektrarne, ki jih proizvaja vaše podjetje, tako posebni? »Dostikrat poudarim, da nikoli ne gre samo za eno prednost. Če bi imeli samo eno prednost, bi to konkurenca hitro preučila in prednosti ne bi bilo več. Gre za skupek prednosti. Izjemno dobro poznamo naše stroje, materiale, ki jih uporabljamo, tehnološke procese in nenazadnje izdelek. In to je ena izmed ključnih prednosti, ki jih imamo, da pravzaprav zelo dobro vemo, kaj počnemo. V redko katerem podjetju vodilni menedžment tako dobro pozna vsak vijak v proizvodnji kot pri nas. Na začetku sva s podjetjem začenjala dva, danes nas je 130. Bil je to nek naravni proces razvoja. Ponovno poudarjam, da je zelo pomembno vedeti, kaj proizvajamo. Na osnovi tega se zna optimizirati stroškovna struktura, odločati strateško, vizionarsko razmišljati o dejavnosti, mogoče je laže napovedovati, kako bo. Dostikrat razmišljam tako, da se postavim v vlogo nekega slovenskega kmetovalca, ki ima doma nasad jablan in jih neguje, se zavzema za to, da se bo trg jabolk dobro razvijal, da bodo jabolka kakovostna in okusna. Včasih je nerazumljivo, da je kdo pripravljen kupiti podobna, a veliko grša, manj slastna, da ne rečem gnila jabolka nekje drugje, v tujini. Pri sončnih elektrarnah ni pomembna izhodiščna cena naložbe, ampak je pomembnejša donosnost naložbe. Slovenski trg je še zelo bos, mi pa imamo nalogo, da ga počasi razvijamo in negujemo.«
Kot nekakšne mantre politiki ponavljajo, kako pomembna so visoka tehnologija in inovativna podjetja. Pa se zdi, kot da Slovenci sami ne verjamemo, da imamo toliko znanja. In ali se besede politikov odražajo tudi v konkretnih podporah?
»Pred kratkim sem imel intervju za Financial Times in so me vprašali, kako to, da so slovenska podjetja tako inovativna. Tudi sam sem mislil, da niso oziroma da nismo v celoti. Jaz
poskušam biti inovativen vsak dan. Vsak trenutek se kaj novega spomnimo in poskusimo to vgraditi v proizvod, model, v karkoli. Kar se tiče podpor s strani države, pa je to po moje neka vzajemna igra, ki jo je potrebno skupaj razvijati. Meni bi bistveno bolj koristila pomoč, ki jo sicer z veseljem sprejemamo danes, če bi jo prejeli že tri ali štiri leta prej. Po drugi strani pa verjamem, da se vsak dan na ministrstvu pojavlja veliko nadebudnežev in da je težko vedeti, kdo je tisti, ki res lahko uspe. Najprej je potrebno nekaj pokazati, potem pa še drugi kaj pomagajo. In obratno. To je zdaj ta umetnost, kako razvijati neko sodobno družbo, kjer ni vsak igralec samostojen, ampak smo skupaj. Industrija mora biti v dobri navezi z ministrstvi in politiko, v dobri navezi z razvojnimi inštitucijami. Gre za cel kompleks, kako drug drugega spodbujati, da vsi skupaj hitreje rastemo.« Tudi vaše podjetje ima za sabo zanimivo zgodbo, kar nekaj težav je bilo potrebno premagati, preden se je začel strm uspeh.
»Še preden se mi je iztekel podiplomski študij, sem se začel spogledovati z industrijo. Šel sem na Japonsko pogledat tehnologijo, kaj se da narediti. S področja kvantne mehanike, s katero sem se ukvarjal na univerzi, sem prehajal v industrijo. Takrat sem si rekel: Kaj pa je to takega postaviti eno proizvodnjo. V resnici gre kot za igranje nekega inštrumenta, za dobro poznavanje not, vseh tipk, strun, potrebno je pravilno pritiskati nanje. Gre za ogromno nekih malenkosti, ki morajo biti ustrezne v tehnološkem smislu, imeti je potrebno dobro komercialno znanje, treba je vedeti, kaj se dogaja, kakšne morajo biti prodajne politike, kako se ustvarjajo prodajne mreže in podobno. Finance so poglavje zase, zelo pomemben del vsakega podjetja. Potrebno je imeti tudi občutek za ljudi, razvijati kadre, zlasti v dejavnosti, kot je naša, ki se zelo hitro razvija, in dobrih kadrov vedno primanjkuje.«
Kje ste pridobili ta znanja?
»Če ne bi bilo potrebno, tega ne bi razvijali. Sicer pa se človek marsičesa priuči. Na začetku smo dosti razmišljali o tem, kako se pogajati, kako pristopati, na sestanke smo vedno prihajali s pripravljenimi več možnostmi. Prav zanimivo je, kako človek s kilometrino pridobiva te izkušnje. Potrebni so kilometrina, zavzetost, delavnost. Ampak daleč od tega, da bi bile stvari zdaj idealne. Še vedno je ogromno tega, kar je potrebno izboljšati, spremeniti. Potrebno pa je najti kompromis med hitrim razvojem in tem, da so vse zadeve po-predalčkane.«
Podjetje je bilo ustanovljeno z minimalnim ustanovnim
kapitalom, lani pa ste ustvarili 20 milijonov evrov prihodkov.
»Promet je dokaj hitro rasel, leta 2007 je bil slabih 10 milijonov, letos bo približno 30 milijonov evrov. Nekoliko drugače gledamo na prihodek. Letos smo na osnovi nižjih cen surovin uspeli naše prodajne cene znižati za 27 odstotkov. To pomeni, da smo postali za 27 odstotkov bolj konkurenčni konvencionalnim energetskim virom. Samo v enem letu. Ni pa nujno, da se je z zmanjšanjem prodajne cene zmanjšala tudi marža. Letos smo bili uspešni predvsem na belgijskem trgu, kjer smo zelo cenjeni in imamo bistveno višjo maržo kot doma. Domači trg pa gledamo kot na nek lasten trg, ki ga je potrebno razvijati. Brez domačega trga po mojem mnenju nobeno podjetje ne more biti uspešno na dolgi rok.«
Ampak začeli ste z dolgovi... »Izhajali smo iz podjetja, ki je imelo status invalidskega podjetja, v njem je bilo 240 zaposlenih. Poslovalo je relativno slabo. Edina rešitev za tisti del, s katerim sem se ukvarjal, je bila ustanovitev podjetja Bisol. Skozi leta smo tisto podjetje uspeli sanirati, šlo je za več milijonov evrov. To je danes naša hčerinska družba. Naši največji upniki so bile banke. Uspeli smo z relativno nizkim kapitalom pokazati bankam »luč na koncu tunela«, da so nas v ključnih trenutkih toliko vnaprej financirale, da smo jim lahko danes vrnili vse dolgove. Mesec dni, preden smo dobili stroje, smo imeli podpisano pogodbo s španskim kupcem za 750 tisoč evrov s stoodstotno bančno garancijo prek ene najbolj priznanih svetovnih bank. Težko je bilo najti v banki nekoga, ki nam je dal kredit, da smo kupili surovine, poplačali kar nekaj obveznosti in zagotovili plače za 240 ljudi iz prej omenjenega podjetja. To je bila kar napeta zgodba. Takrat sva bila oba s tehničnim direktorjem Markom Poličnikom zelo mlada. Predstavljajte si, z 28, 29 leti sva direktorje bank vodila po proizvodnji in vsi so imeli občutek, da bomo proizvajali vesoljske ladje. Dobiti kredibilnost ni bilo enostavno. Sicer pa sem se skušal čim bolje podučiti tudi na finančnem področju in sem bil verjetno eden redkih poslovnežev, ki je prihajal na banke s trimesečnim načrtom denarnega toka, pripravljenega po dnevih.«
Podjetje Bisol se nahaja v Lat-kovi vasi, menda pa že razmišljate o širitvi?
»V tem trenutku smo povsem zasedeni in se intenzivno ukvarjamo s tem, kje v začetku novega leta zasaditi lopato. Želeli bi si, da bi lahko povečali kapacitete na obstoječi lokaciji, bomo pa videli, kaj bo iz tega nastalo.«
Kako uspeva vaši družini v korak z vašo kariero, delom, obveznostmi? Imate dva
Uroš Merc (drugi z desne) z ministrom za okolje in prostor Karlom Erjavcem med decembrskih ogledom proizvodnje Bisola
majhna otroka.
»Težko. Res je zmeraj več obveznosti in vedno teže odgovarjam na podobna vprašanja. Dejstvo je, da smo vsi preobremenjeni z delom, tudi moji sodelavci. Skušamo pa imeti
čim bolj sproščeno vzdušje v podjetju.«
Kdaj boste zgradili hišo?
»Verjetno sem eden redkih, ki ga projektanti kličejo in sprašujejo, ali sem že...«
Ksenija Rozman, foto: D. N.
Dr. Uroš Merc, rojen junija 1976, doma iz Velenja, je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Leta 2000 se je na tej fakulteti pridružil raziskovalni ekipi Laboratorija za polprevodniške strukture in optoelektroniko. Svoje študijsko in raziskovalno delo je nadaljeval kot mladi raziskovalec na podiplomskem študiju elektrotehnike. Glavno področje njegovega raziskovanja so bile heteroplastne polprevodniške strukture. Leta 2005 je pridobil naziv doktorja elektrotehniških znanosti s področja fizike trdnih snovi in kvantne mehanike. Med študijem je bil gostujoči profesor na Inštitutu za fiziko trdnih snovi na Dunaju. Leta 2004 je začel z raziskovanjem in razvojem kristalnih silicijevih sončnih celic in fotonapetosnih modulov na industrijski ravni. Junija 2006 je bilo ustanovljeno podjetje BISOL, d. o. o., kjer je kot soustanovitelj prevzel mesto generalnega direktorja družbe. Med drugim je soustanovitelj in predsednik Združenja slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) in ožji sodelavec Združenja evropske fotovoltaične industrije (EPIA). Kot član Nadzornega odbora Elektra Celje je prejšnji teden ob odstopu predsednika uprave Elektra Viktorja Tajnška do imenovanja novega predsednika prevzel vodenje te družbe.
V Agenciji Prebold
smo pričeli s
potrošniškim kreditiranjem fizičnih oseb.
Obiščite nas
od ponedeljka do petka, od 8.30- 11.30 in 14.00 - 17.00 ure.
Pri pridobivanju kreditov vam bomo prijazno svetovali.
Veseli bomo tudi vašega klica na telefon 03 703 43 10.
Lepo vabljeni !
I banka celje
K urejenosti lahko prispevajo vsi
Šesta razstava jaslic
ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
Petek, 22. januar 2010, ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec
TERRAFOLK PRODUKCIJA
Za glasbeni abonma in izven. Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34
Prejemniki priznanj s predsednico TD Marjeto Grobler in predsednikom KS Petrovče Iztokom Uranjekom
Turistično društvo Petrovče je letos že peto leto ocenjevalo urejenost okolja hiš, kmetij in poslovnih objektov v KS Petrovče.
Društvo želi s tem izraziti javno priznanje posameznikom, ki z urejenim okoljem svojih hiš in zasaditvami prispevajo k urejenosti kraja. Čim več krajanov želijo vključiti v projekt KS Petrovče - lepa in urejena. Komisija, ki jo je vodila Martina Jurjovec, je na osnovi ogledov, ki jih je opravila v obdobju od junija do septembra pripravila predloge priznanj, ki so jih podelili v
soboto v prostorih gasilskega doma v Dobriši vasi. Pri ocenjevanju je komisija upoštevala splošni vtis urejenosti, okrasitev balkonov s cvetjem ter urejenost zelenic in vrtov. Tudi letos so izbirali tiste, ki izstopajo po urejenosti v vseh vaseh krajevne skupnosti. Pred podelitvijo sta zbrane nagovorila predsednica TD Petrovče Marjeta Grobler in predsednik sveta KS Petrovče Iztok Ura-njek, nato pa so si ogledali diapozitive dosežkov vseh, ki so prejeli priznanje.
Priznanje za urejene hiše so prejeli Magda in Branko
Cimerman iz Dobriše vasi, Danica in Ivan Lenko iz Arje vasi, Breda Kvartič iz Petrovč, Verica in Božo Zazijal iz Male Pirešice in Marica Žagar iz Drešinje vasi; priznanje za obnovljeni objekt 2009 sta prejela Zlatko Kerčmar iz Petrovč in Ismajl Softič iz Petrovč, za naj kmetijo 2009 pa sta priznanje prejela Marija in Andrej Kramer iz Zaloške Gorice. Posebno priznanje za ureditev igrišča je prejel Odbor za urejanje igrišča v Rušah. Prireditev so popestrili učenci OŠ Petrovče in folklorna skupina iz Galicije. T. T.
Izdelovali iz gline
Sneženi božični sejem na Polzeli
Turistično društvo Občine Polzela je v soboto v mali šolski telovadnici pripravilo božični sejem, ki ima, prav po zaslugi tega društva, že nekajletno tradicijo.
Ponudba je vsako leto bolj pestra, kupiti je mogoče dobrote s kmetij, voščilnice, okraske, darila in še kaj. Pripravili so tudi kulturni program, v katerem so nastopili učenci osnovne in glasbene šole in VDC Muc, oglasil pa se je tudi Božiček, česar so bili najbolj veseli otroci. Kljub močnemu sneženju in slabo spluženi cesti je bilo na sejmu prav živahno. Kmetije so ponudile v pokušnjo in nakup svoje pridelke in izdel-
Prodajali so tudi med in druge medene dobrote
ke, obiskovalci pa so dobrote z ki so jo tudi tokrat pripravili člani veseljem pokušali in kupovali. Gobarsko mikološkega društva Pri tem so se greli s »takratkim«, Polzela, kuhalnico pa je v rokah s čajem in odlično gobovo juho, držal Franci Uratnik. T. Tavčar
V dvorani gasilskega doma v Drešinji vasi so bile zadnji dve adventni nedelji na ogled jaslice Savinjske doline. Razstavo so pripravili člani Prostovoljnega gasilskega društva Dreši-nja vas, vaščani Drešinje vasi in člani Turističnega društva Petrovče. Številne obiskovalce, ki so se zbrab ob odprtju razstave tretjo adventno nedeljo, je najprej nagovorila predsednica TD Petrovče Marjeta Grobler, o sami razstavi pa je zbranim spregovoril Jože Stepišnik.
Poudaril je, da na letošnji razstavi sodeluje 34 razstavljavcev jaslic od blizu in daleč. Tako kot so različni kraji, od koder prihajajo razstavljavci, tako so različne njihove jaslice, vsem
Razstavo jaslic v Drešinji vasi si obiskovalci vsako leto radi ogledajo
pa je skupno veselo oznanilo, ki prinaša v naša srca mir in ljubezen. Jaslice so zelo raznolike in narejene iz različnih materialov. Blagoslov je opravil petrovški
župnik pater Ivan Arzenšek, prireditev pa so s pesmijo zaokrožili člani Vokalne skupine Candela iz Petrovč in Aljaž Stepišnik s kitaro. T. Tavčar
Otroci z Barbaro Zupanc pri ustvarjanju iz gline
V novem Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu bodo našle svoj prostor mnoge ustvarjalne dejavnosti, saj prijetni prostori muzeja naravnost nagovarjajo k temu.
V okviru dneva odprtih vrat prejšnjo soboto so s prvo dejavnostjo, in sicer z ustvarjanjem iz gline na temo hmelja, začeli otroci, ki so pod vodstvom slikarke Barbare Zupanc ustvarjali v de-
IZ SKRINJE BABIC IN DEDKOV ZA BOGASTVO VNUKOV
JAVNO POVABILO NA
EKOMUZEJEV USTVARJALNI NATEČAJ
Turistično društvo Šempeter v okviru projekta »Iz skrinje babic in dedkov za bogastvo vnukov«, ki ga v 90% sofinancira Sklada za NV0 - Norveški finančni mehanizem in v sodelovanju z Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije organizira javni natečaj.
Zlata nit natečaja so teme hmeljarstvo, pivovarstvo in vinogradništvo.
Tokrat k sodelovanju vabimo tudi vse ljubitelje fotografiranja, da nam posredujete svoje fotografije!
Natečaj bo trajal do 1. marca 2010. Informacije o natečaju so na spletnih straneh društva www.td-sempeter.si ter ekomuzeja
www.ekomuzej-hmelj.si.
Pripravljala natečaja vam želimo veliko veselja pri raziskovanju in ustvarjanju!
Predsednik TD Šempeter in vodja projekta Jože Randl, univ. dipl. ekon.
Doživite čarobnost božične zgodbe v pravljičnem podzemnem svetu! i	Vabljeni m 10., jubilejno, prireditev ^
v	(Božična skrivnost
^ '% v jami PeieC	+
lavnicah štirih letnih časov. Petindvajset otrok je dopoldan izdelovalo glinene vrče, od katerih so nekateri postali tudi vaze ali drugi dekorativni predmeti, zelene Jurije, ki so namesto s cvetjem okrašeni s hmeljevimi storžki, vsak je izdelal tudi svojo naj ljubšo žival. Navdušenje med otroki je bilo veliko, starši pa si želijo še več takih delavnic. V Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec o tem že razmišljajo in v začetku leta bodo delavnice začele delovati. T. T.
25. in 26. 12. 2009 od 15. do 18. ure
(zadnji vsto-p v jamo o 617.30)
^ 0618. uri zborovski koncerti pred jamo
Turistično društvo Šempeter v Savinjski dolini v sodelovanju z ZKŠT Žalec Informacije: 03 700 20 56, www.td-sempeter.si
iV ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC i Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
ČETRTEK, 7. JANUAR 2010, OB 17. URI
MALI KAKADU
MUZIKAL SVETLANE MAKAROVIČ
4/^ k
IGRANA PREDSTAVA V IZVEDBI ŠENTJAKOBSKEGA GLEDALIŠČA IN KULT JAVNEGA ZAVODA
ZA CICIBANOV ABONMA IN IZVEN VSTOPNICE PO 5,00 EUR V TIC-U ŽALEC
Potreben je odkrit pogovor
Prvi kandidat za župana
Občinski odbor stranke SDS Braslovče je na literarni večer povabil pisatelja in publicista Iva A. Staniča. Predstavil je svoje najnovejše delo Profesor Humek, v katerem je opisal življenjsko zgodbo Miloša Humka, ki se je takoj po vojni 1945 proti svoji volji znašel v neznanem, trdem,
neusmiljenem svetu, materialno in duhovno razdeljenem, po strahotah vojne pa morda v najbolj prizadetem kraju v vsej Sloveniji. Znašel se je v Kočevju, ki je dolgo v povojnem času veljalo za kazensko odlagališče ljudi.
Večer je bil dobro obiskan. V zanimivem pogovoru s pi-
sateljem so zbrani iskali vzroke za medvojno in povojno tragedijo ter razloge za ideološko razcepljenost našega naroda. Ugotovili so, da bomo Slovenci napredovali ter našli skupno prihodnost le v odkritem pogovoru, priznanju resnice in obsodbi vseh preteklih totalitarizmov.	T. T.
pOTAlH
j^ETDBDP
POTAI N ft
proizvodnja, uvoz-izvoz in trgovina, d.o.o.
Latkova vas 83A, 3312 Prebold, tel.: 03/703 83 50 faks: 03/570 21 26, gsm: 041 633 069 e-mail: info@bl-utrip.si
s ne m o
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko
041/612 731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
CVETLIČARNA ZVONČEK ŽALEC Pokopališka cesta 1, tel.: 710 35 45 ODPIRALNI ČAS:
od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 15. ure, nedelja od 8. do 12. ure.
Spletna stran: www.jkp-zalec.si
s mism mi mmšim nm@i isekoi 2omi
TER MIRNE IN LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE
#	* mm.žEMt 0 ~w
mmj&i mMMN'Miy,0	žme/ej
S srečanja v Šempetru kjer je podporo Ivanu Jelenu (prvi z leve) obljubil tudi Karel Erjavec
Prihodnje leto nas čakajo lokalne volitve, na katerih bomo volili nove župane in nove občinske svete in tudi svete krajevnih skupnosti. Stranke se vsaka na svoj način že pripravljajo na ta čas, prav tako nekateri posamezniki, ki želijo krojiti lokalno politiko v prihodnjem štiriletnem mandatu. Mednje sodi tudi bivši poslanec De-SUS-a Ivan Jelen s Ponikve, ki je svojo kandidaturo za župana Žalca javno naznanil zadnjega novembra na prednovoletnem srečanju občinskega odbora stranke DeSUS v Šempetru.
Prednovoletnega srečanja se je udeležil tudi predsednik stranke DeSUS in minister za okolje in prostor Karl Erjavec, ki je Jelenu obljubü vso podporo. Ivan Jelen je svojo politično kariero gradU dolgo vrsto let v svojem delovnem in lokalnem okolju, v Velenju in na Ponikvi, kjer je že veliko let predsednik KS Ponikva. Že nekaj let je občinski svetnik, v prejšnjem mandatu je bil tudi poslanec Državnega zbora RS. Kot pravi, se je po štirOetnem man-
datu poslanca stranke DESUS odpovedal ponovni kandidaturi, ker želi svoje delo nadaljevati v korist občanov Občine Žalec. Poslanska in županska funkcija hkrati pa tega ne omogočata v zadostni meri. 65-letni Ivan Jelen je prvi kandidat za župana Občine Žalec, ki je že javno naznanil svojo kandidaturo. Po poklicu je rudarski tehnik, sicer pa že kar nekaj let tudi upokojenec in predsednik Zveze društev upokojencev Občine Žalec.
Na srečanju v Šempetru je na kratko predstavil svoje načrte ob
morebitni izvolitvi. Obljublja izgradnjo doma upokojencev, več stanovanj, gospodarstvu prijaznejšo okolje in boljše možnosti za razvoj ter več in pravičnejšo razdelitev denarja za delovanje posameznih krajevnih skupnosti. Pri svojem delu želi biti v službi ljudi, verjame vase in v svoje dolgoletne izkušnje, ki si jih je pridobil tudi kot poslanec. Pri kandidaturi za župana pričakuje podporo vseh, ki bodo v njem prepoznali svojega kandidata, še posebej pa računa na upokojence, ki ga dobro poznajo. D. N.
STROŽER, KLEPARSTVO INI MONTAŽA, D.O.O.
KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE
TEL.: 03/714 01 00, FAKS: 03/714 Ol Ol, GSM: 04I 690 023, 041 608 312.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA.	28 let
POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKOKRITIN TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2010 VAM ŽELI KOLEKTIV STROŽER.
Razpis
za podelitev športnih priznanj Občine Žalec za leto 2009
ZKŠT Žalec, Strokovni svet za šport pri ZKŠT Žalec in UO ZŠD Žalec pozivamo organizacije na področju športa in druge organizacije ter posameznike, da predlagajo kandidate za dobitnike športnih priznanj Občine Žalec za leto 2009.
To so najvišja občinska športna priznanja, ki se podeljujejo za delo in dosežke na področju športa posameznikom, športnim ekipam ali organizacijam, ki so občani Občine Žalec ali imajo sedež športne organizacije v Občini Žalec in tudi delujejo v Občini Žalec. Priznanja se podeljujejo za vse starostne kategorije.
Priznanja se podeljujejo za naslednja področja:
1.	vrhunski mednarodni športni dosežek
2.	pomemben tekmovalni dosežek v športu
3.	življenjsko delo v športu in izjemen prispevek pri razvoju športa v Občini Žalec
1.	Vrhunski mednarodni športni dosežek
Priznanje za vrhunski mednarodni športni dosežek lahko prejme posameznik ali športna ekipa, ki izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev:
-	uvrstitev najmanj v prvo tretjino uvrščenih na večjih mednarodnih tekmovanjih, kot so: sredozemske igre, uradna evropska in svetovna pokalna tekmovanja, uradno evropsko prvenstvo, uradno svetovno prvenstvo in olimpijske igre,
-	dosežene druge vidnejše uvrstitve v mednarodnem merilu.
Pogoj je tudi, da so v konkurenci nastopili najmanj štirje tekmovalci oz. štiri ekipe.
2.	Pomemben tekmovalni dosežek v športu
Priznanje za pomemben tekmovalni dosežek v športu lahko prejme posameznik, športna ekipa ali organizacija, ki izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev:
-	naslov uradnega državnega prvaka nacionalne panožne zveze,
-	naslov pokalnega zmagovalca nacionalne panožne zveze,
-	naslov uradnega državnega prvaka v sistemu šolskih športnih tekmovanj,
-	naslov prvaka na 4. DP v »Boju med dvema ognjema - Heball« - Razpnimo jadra 2009,
-	naslov »naj športnika« svoje nacionalne panožne zveze,
-	naslov »naj šole v Občini Žalec za leto 2009«.
Pogoj je tudi, da so v konkurenci nastopili najmanj štirje tekmovalci oz. štiri ekipe.
3.	Življenjsko delo v športu ali izjemen prispevek pri razvoju športa v Občini Žalec
Priznanje za to področje lahko prejme posameznik, ki izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev:
-	je v športu deloval najmanj 30 let - za življenjsko delo,
-	je v športu deloval najmanj 10 let - za izjemen prispevek pri razvoju športa,
-	je bistveno prispeval k razvoju kateregakoli področja športa,
-	z organizacijskim delom razvija množičnost ter ustvarja nove in boljše pogoje za delo in tekmovanja ali s svojim strokovnim delom dosega vidne uspehe,
-	v svojem tekmovalnem obdobju s svojimi dosežki, osebnostjo in z zgledom pomembno prispeva k razvoju določene športne panoge oziroma športa v Občini Žalec in Sloveniji.
Predlog za podelitev športnih priznanj Občine Žalec je potrebno predložiti na obrazcu ali v splošnem dopisu na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, s pripisom »Športno priznanje 2009«, ali po elektronski pošti: zkst.sport@siol.net, in sicer najkasneje do ponedeljka, 11. januarja 2010. Obrazec je na voljo na spletni strani www. zkst-zalec.si/sport.
Obvezne sestavine predloga za priznanje so:
1.	ime in priimek oziroma naziv predlagatelja,
2.	ime in priimek, datum rojstva in naslov kandidata za priznanje, če gre za fizično osebo,
3.	naziv in sedež kandidata za priznanje, če gre za organizacijo,
6.	vrsta predlaganega priznanja,
7.	našteti dosežki oziroma uspehi z obrazložitvijo, zaradi katerih se kandidat predlaga za dobitnika priznanja,
8.	število tekmovalcev v kategoriji,
8. podpis predlagatelja in žig organizacije.
Predlagatelje obveščamo, da bomo upoštevali le predloge, ki bodo poslani v skladu z razpisom do predpisanega roka.
ZKŠT Žalec, OE ŠPORT
Srečanje najstarejših Žalčanov
Koncert za oskrbovance
	J	JL
. N > 41 * t JE		i mr *
Utrinek s srečanja najstarejših Žalčanov v prostorih I. OŠ Žalec
Mestna skupnost Žalec je v sodelovanju s Krajevno organizacijo Rdečega križa Žalec v jedilnici I. OŠ Žalec pripravila srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let.
Na letošnje srečanje so povabili nekaj več kot šeststo občanov, udeležila pa se ga je slaba polovica. Zbranim
sta na srečanju spregovorila predsednik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant in v imenu Občine Žalec podžupanja Ivica Čretnik. Starostnikom sta zaželela še veliko zdravja in vse najlepše v prazničnih dneh, ki prihajajo. Najstarejšima udeležencema srečanja, Stanki Cokan in Srečku Ku-
rentu, ter Mariji Potočnik za rojstni dan so podelili posebno darilo. Učenke in učenci I. in II. OŠ Žalec so pripravili bogat kulturni program, ki ga je vodila Anka Krčmar. Ob koncu so bili pogoščeni, za veselo razpoloženje ob glasbi pa je poskrbel Vili Kotnik.
T. Tavčar
V Libojah že desetič
Krajevna skupnost Liboje je v dvorani DPD Svoboda Liboje pripravila že deseto srečanje krajanov, starih 70 in več let.
Program je povezovala Jolanda Železnik, ki je dodala
veliko lepih misli o dedkih in babicah in nasploh starejših, ki vsak na svoj način preživljajo jesen življenja. Takšna in podobna druženja so priložnosti, da se poveselijo skupaj s svojimi sovr-
stniki, sokrajani, prijatelji in sosedi. Članice upokojenske skupine Melisa so tudi letos odigrale skeč, tokrat z naslovom Pri zdravniku. Po končanem kulturnem programu je predsednik Sveta KS Uroš Feldin krajankam in krajanom zaželel dobrodošlico in prijetno srečanje ter lepe praznične dni, najstarejši krajanki na srečanju, 86-letni Pavli Gluhak, pa je izročil šopek rož. Priložnostno darilo so prejeli tudi ostali udeleženci srečanja.
Za prijetno vzdušje sta z glasbo poskrbela člana Ubranih strun, Božo Trnovšek in Januš Grobelnik. S humorjem in harmoniko pa je zbrane razveselil tudi Klobasekov Pepi oziroma Miro Klinc. D. N.
Predsednik Uroš Feldin je najstarejši krajanki na srečanju izročil šopek
Starejši veseli v Šempetru
Mesec december je poln najrazličnejših prireditev in družabnih srečanj. Tudi v KS Šempeter so organizirali prednovoletno druženje krajanov, starih 70 in več let. V sodelovanju s krajevno skupnostjo srečanje vsako leto pripravi KO Rdečega križa Šempeter.
Na srečanju v znanem
šempetrskem gostišču se je zbralo okrog 140 krajanov, starih nad 70 let. Zbrane je najprej nagovorila predsednica KO RK Pavla Artnik in se zahvalila vsem, ki so pomagali organizirati to srečanje, in sicer: KS Šempeter, DU Šempeter, Zvonetu Štormanu in izvajalcem kulturnega programa.
Kulturni program so z najrazličnejšimi pevskimi, plesnimi in glasbenimi točkami pripravili učenke in učenci OŠ Šempeter, nato pa so zbranim spregovorili gostje, ki so izrazili veselje in zadovoljstvo nad tovrstnim srečanjem, ki je del pomembne vezi starejših s krajem in občino. Srečanje je popestril mešani pevski zbor Društva upokojencev Šempeter, ki ga vodi Mateja Kandare. Ob koncu uradnega dela je predsednica KO RK Pavla Artnik s šopkom rož izkazala posebno pozornost naj starejšemu udeležencu srečanja, 89-letnemu Francu Štormanu, častnemu občanu KS Šempeter. Sicer pa je najstarejši krajan KS Šempeter nekdanji gostilničar Franc Privošnik, ki bo 3. januarja dopolnil 97 let. Na isti dan bo 96 let dopolnila tudi najstarejša krajanka Erika Virant.	D. Naraglav
Predsednica KO RK Šempeter Pavla Artnik med podelitvijo šopka najstarejšemu krajanu srečanja Francu Štormanu
Med prerezom torte
Za oskrbovance Doma starejših Vransko je bil zadnji novembrski petek izjemen dan, ki se ga bodo še dolgo spominjali. Razlog za to je bil koncert Majde in Marjana Petana in praznovanje 85-le-tnice Marije Pečovnik, mame priljubljenega župnika Izidorja Pečovnika - Dorija, ki službuje v Berlinu.
Dori je želel dati mami in vsem oskrbovancem, s katerimi zdaj živi, posebno darilo ob njenem rojstnem dnevu. Poleg pevke Majde Petan in njenega moža Marjana, ki ga poznamo kot enega od legendarnih pevcev New Swing
Quarteta, sta k vzdušju prispevala Dorijeva prijatelja Roman Brglez in Jože Slavinec, ki sta priskrbela veliko jubi-
lejno torto in vrhunsko vino, vodstvo doma pa je poskrbelo za dobro organizacijo koncerta in praznovanja. D. N.
Tudi v Trnavi veselo
Krajevna organizacija Rdečega križa Trnava je tudi letos starejšim krajanov, starim 70 in več let, popestrila veseli december. Srečanje pripravijo v prostorih tamkajšnje podružnične osnovne šole.
Trenutno živi v KS Trnava 66 krajanov, ki so stari 70 let ali več, srečanja pa se po-
navadi udeleži dobra polovica. Organizatorji ob pomoči osnovne šole poskrbijo za lep in bogat program, voditeljica Irena Štusej pa za lepe misli in želje.
V programu tudi tokrat ni manjkalo glasbe, petja in gledališke predstave. Udeležence so pozdravili tudi župan in
podžupan Občine Braslovče ' Marko Balant in Rudi Sedov-šek, ravnateljica OŠ Braslovče Andreja Zupan in vodja POŠ Trnava Damjana Lukman. Na šoli je bilo zelo prijetno tudi na večer, saj je kolektiv šole skupaj z učenci pripravil prijetno prireditev za starše in ostale krajane.	D. N.
Pevski zbor POŠ Trnava med nastopom
Tradicionalno druženje starejših
Krajevna organizacija RK Galicija je v soboto skupaj s KS Galicija organizirala tradicionalno srečanje krajanov, starih 70 in več let. Prijeten in pester program, ki ga je vodila učiteljica Nataša Grobelnik, so s svojimi mentoricami pripravili učenke in učenci OŠ Petrovče in POŠ Trje.
Srečanje, ki so ga tudi tokrat pripravili v krajevni dvorani v
zadružnem domu, so popestrili s pesmijo, glasbo, deklamacijami in folklornimi plesi. Zbrane sta nagovorila predsednica KO RK Galicija Dragica Tratnik in predsednik KS Galicija Jože Kruleč in starejšim zaželela prijetno preživetje sobotnega popoldneva. Za veselo razpoloženje so poskrbeli člani ansambla Veseli pru-hovčani. Za sladke dobrote ob okusnem kosilu in dobri kapljici
so tudi tokrat napekle aktivistke Rdečega križa. Predsednica Dragica Tratnik nam je povedala, da živi v KS Galicija 168 ljudi, starih 70 in več let, dve tudi čez devedeset. Najstarejša krajanka je 94-letna Marija Ojstreš. Srečanja se je udeležila slaba polovica vseh. Tiste, ki se srečanja niso mogli udeležiti, pa bodo pred novim letom aktivistke RK obiskale na domu.	D. N.
Med nastopom učencev
Sveti Barbari v čast
Večer na vasi
Med prižiganjem sveč v cerkvi
Kulturno društvo Ponikva je tudi letos prvo decembrsko soboto pripravilo zanimivo prireditev Večer na vasi.
Občinstvu so se najprej predstavili najmlajši iz vrtca, nato pa učenci POŠ Ponikva. Z glasbo na harmoniki je navdušil rosno mladi Urban Pečovnik, s pesmijo in harmoniko pa sta program obogatila brata Jazbec. Tudi tokrat so zapeli pevci MoPZ Ponikva, zaplesali folkloristi Folklorne' skupine Ponikva, zaigrali mladi harmonikarji, člani dramske sekcije pa so uprizorili skeč. K prijetnemu humornemu vzdušju je prispeval
Prizor iz skeča
gost - humorist iz Gaberk, ki pooseblja lik komika Charlia Capiina.
Programu je sledilo prijetno druženje ob dobrotah in pijači.	D. N.
Srečanje starejših Gotovljanov
Daleč v zgodovino sega čaščenje svete Barbare, ki go-duje 4. decembra. Kot svojo zavetnico in priprošnico jo častijo rudarji, vojaki, minerji, ranjenci, skratka mnogi tisti, ki se pogosto soočajo z nesrečami in s smrtjo. Tudi na Ponikvi pri Žalcu so oživili to tradicijo, za kar imajo veliko razlogov. V tem kraju namreč živi veliko rudarjev, aktivnih in upokojenih, ki si in so si svoj kruh služili v velenjskem
premogovniku. God sv. Barbare so proslavili v nedeljo.
V svečanih uniformah so se najprej v povorki podali v župnijsko cerkev, pridružili pa so se jim tudi abrahamovci iz te krajevne skupnosti. Pred mašo jih je nagovoril Ivan Jelen, tudi sam upokojeni rudar, ki je poudaril trdno zaupanje rudarjev v Barbarino varstvo. Velenjski rudarji so imeli že pred prvo svetovno vojno na god sv. Barbare mašo v cerkvi sv. Jurija v
Skalah. Ta tradicija je kasneje zamrla, ni pa zamrlo verovanje rudarjev. Povedal je tudi, da je Ponikva prav po zaslugi rudarjev takšna, kot je: razvita in lepa. Praznovanje so zaključili s pravo rudarsko malico v Slomškovem domu. Sveto mašo je daroval domači župnik Tone Krašovec, ob tej priložnosti pa so zapeli in zaigrali Oktet Zavodnje in harmonikarji Harmonikarskega orkestra Barbara iz Velenja.	T. Tavčar
Sv. Barbari tudi v Andražu
Dekanijski zbori v Galiciji
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
#
*
*
*
#
#
*
*
*
*
*
*
*
in tiffovina
Župnik Janez Furman med blagoslovom kipa sv. Barbare
Društvo upokojencev Andraž zavetnice rudarjev, je letos 4. decembra ponovno Zbrani pred cerkvijo so naj-proslavilo god svete Barbare, prej prisostvovali blagoslovu kipa
\L	U.	^	~U> u. u.	u, m m m o, m u, u. u,	u, u,
^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^
* # * * # # # * # # * * # * * * # #
* * * # # # # # * # * * * * * * * # * * * * *
3303 Šentrupert 7 tel.: 03/5726-017 fax: 03/5726-355
^sem/ našim/ sfruwAanv in/ fzasloAmlmy sackAcLucem/ žalimo/ pAÀfetne/ (!u)žične/	w
srečno/ novo/ teto/ 2010.
Zahvaljujemo se za dosedanje zaupanje in se priporočamo tudi v prihajajočem letu.
*****************>(e:*;*;***;*****:*****:*
Učenci POŠ Gotovlje med delitvijo voščilnic za bližajoče se praznike
in starejšim podelili voščilnice, ki so jih izdelali sami, Moški pevski zbor Gotovlje, ki ga vodi Zdenka Markovič, pa je zapel nekaj pesmi. Sledilo je
družabno srečanje, na katerem so si starejši imeli veliko povedati, za veselo razpoloženje pa je poskrbel Duo Vrba iz Vrbja.	T. T.
Med nastopom v Andražu
Župnija Galicija je letos organizirala pevsko revijo cerkvenih zborov žalske dekanije, ki združuje sedem župnij.
V župnijski cerkvi se je predstavilo deset zborov, in sicer mešani pevski zbori župnij Galicija, sveti Jurij Gotovlje, Šempeter, svetega Nikolaja Žalec, Oljka Polzela in mešani pevski zbor s Polzele in iz Griže ter Zbor obiskanja device Marije Petrovče. Predstavila sta se tudi moška zbora župnij Polzela in Šempeter, program pa je povezovala Anka Krčmar.
Zbrane pevce in številne poslušalce je uvodoma pozdravil domači župnik Janko
Med nastopom Mešanega pevskega zbora Župnije sveti Jurij Gotovlje, ki ga vodi Mojca Florjančič
Cigala in poudaril, daje revija posvečena godu svete Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe, cerkvenih pevcev, zborovodij in organistov, izrazil pa je tudi
veselje nad tako množično udeležbo nastopajočih in poslušalcev. Ob koncu koncerta se je vsem zahvalil tudi žalski dekan Jože Kovačec. T. T.
Z urico ljudskih melodij in napevov, ki je 13. decembra potekala v Kulturnem domu Andraž, so ponovno dokazali, da je tukaj doma ljudska pesem. Že enajsto leto je ta tradicionalna prireditev v organizaciji Kulturnega društva Andraž in vaških godcev privabila številne obiskovalce od blizu in daleč.
V več kot dveh urah ljudskih melodij se je predstavilo štirinajst pevskih sestavov s Celjskega in iz drugih slovenskih krajev, kjer gojijo ljudsko pesem, številni obiskovalci, ki so napolnili dvorano kulturnega doma v Andražu, pa so izvajalce nagradili z bučnim ploskanjem.	T. T.
Ljudske na Lucijino
sv. Barbare, rudniških svetilk in prapora, nato pa so pod taktirko velenjskih godbenikov odšli v župnijsko cerkev v Andražu, kjer so prisluhnili sveti maši, ki jo je daroval domači župnik Janez Furman.
Sledilo je družabno srečanje s krajšim kulturnim programom. Zbrane sta nagovorila predsednik Društva upokojencev Andraž Jože Krk in podžupan Občine Polzela Jože Kužnik. T. T.
Krajevna organizacije RK Gotovlje je v sodelovanju s KS Gotovlje na izletniški kmetiji Pri Mlinarju prejšnjo nedeljo pripravila srečanje, starih 70 in več let. Od 120 povabljenih se je srečanja udeležila dobra polovica. Uvodoma je zbrane pozdravila predsednica KO RK Gotovlje Romana Breznik Jordan in vsem zaželela veselo nedeljo, voščila pa jim je tudi za bližnje praznike. V imenu KS Gotovlje je starejše nagovoril predsednik Peter Janič, ki je spregovoril o delu in načrtih za prihodnje.
V kulturnem programu so nastopili učenci POŠ Gotovlje
Miklavž sejal darila, parklji strah
Miklavževanje v Ločici ob Savinji
Za prvo decembrsko obdarovanje poskrbi Miklavž, ob koncu meseca mu sledita Božiček in dedek Mraz. Ti trije dobri možje bodo poskrbeli, da bo tudi letos, kljub recesiji, na obrazih otrok in tudi starejših nasmeh. Z nasmehom in tudi s strahom ali celo jokom zaradi strašnih hudičkov - parkljev z verigami so sobotno pozno popoldne oziroma večer doživljali otroci po vsej naši dolini.
Med mlajše je Miklavž na Polzeli razdelil več sto daril
Pismonoša Aljoša in sv. Miklavž
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je na Miklavžev večer v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravil miklavževanje s predstavo Pismonoša Aljoša in Miklavž. Obisk predstave je bil dober. Pismonoša Aljoša je na šaljiv način predstavil čarovniške trike in z aktivnim sodelova-
njem otrok skozi vso igro pridobil njihovo naklonjenost. Otroci so z velikim navdušenjem priklicali Miklavža, ki jih je prišel pozdravit in vprašat, če so bili pridni, nato pa so mu zapeli nekaj pesmic. Po končani predstavi je otroke tudi obdaril.
Obdaril kar 310 otrok
klavž z angeli in dvema hudičkoma obiskal otroke med sveto mašo v farni cerkvi sv. Pavla v Preboldu. Tokrat je obdaril kar 310 otrok, kar je precej več kot druga leta. Med obdarovanci je bilo tudi 55 nastopajočih in župnijskih ministrantov. Sredstva za bogata darila so poleg staršev prispevali Občina Prebold, Župnijska Karitas in Župnija sv. Pavel Prebold. Organizacija je bila že sedmo leto zapored v rokah kulturne sekcije Prostovoljnega gasilskega društva Sv. Lovrenc in domačega župnika Damjana Ratajca, ki je daroval sveto mašo. Otroci so si ob tej priložnosti ogledali igrico birmanske dramske skupine, sam dogodek pa je popestril otroški pevski zbor Šempa-vske iskrice.
Miklavž in Karitas
Na Polzeli je tudi tokrat miklavževanje pripravila Župnij-
V Občini Prebold je sv. Mi-
Sv. Miklavž in pismonoša Aljoša v Žalcu
ska Karitas s sodelavči. Osrednja obdaritev otrok je bila na predvečer v župnijski cerkvi. Med najmlajše so razdelil več sto daril.
Ohranjajo stare običaje
V	Ločici ob Savinji so se letos Miklavžu pridružili tudi ločiški parklji. Bilo jih je kar petnajst, tako da je imel sv. Miklavž s spremstvom, angeli in sv. Antonom, veliko dela, da jih je umiril. Obiskali so vse domačije, še posebej so se zamudili tam, kjer imajo otroke. Otroci so bili seveda vsi pridni, vsi znajo moliti, tako da parklji niso nikogar odvlekli v svoja temna domovanja.
Pa še to
V	Župniji Ponikva pri Žalcu so v svojih oznanilih takole zapisali, kako ločimo Miklavža od Božička in dedka Mraza.
V	novejšem času je začel Miklavž izpodrivati Božička, ki ga je k nam zaneslo iz Amerike, ponekod pa nosi darila tudi dedek Mraz, ki izvira iz Rusije. Od njiju se Miklavž loči zlasti po naslednjih lastnostih: Miklavž je svetnik in stanuje v nebesih, torej prihaja k nam iz nebes. Miklavž je bil škof, torej je oblečen v škofovsko liturgično oblačilo, na glavi ima škofovsko kapo, v roki pa škofovsko palico. Spremljajo ga angeli in parklji. Miklavž prihaja k nam peš ali tudi na saneh, ki ga ne vlečejo severni jeleni, pač pa ponavadi konjska vprega.
Miklavž v Vrbju
Miklavža je pot zanesla v Vrbje, kamor je prikorakal z vso svojo družbo angelčkov in parkljev. Ves večer so pridno obiskovali vrbenske otroke in jih obdarili, pridne z darili, poredne pa na žalost samo s šibami. V upanju, da bodo poredni otroci postali pridni, pridni pa ostali takšni, kot so, je Miklavž, ki ga je v Vrbje povabilo PGD Vrbje, obljubil, da se čez eno leto ponovno oglasi, je povedal Dušan Krajnc. D. N., T. T.
Božični
koncert
Občina Polzela in Kulturno glasbeno društvo Cecilija bosta na božični večer v cerkvi sv. Marjete na Polzeli pripravila božično-novole-tni koncert. Nastopili bodo Nataša Krajnc, sopran, Kvartet Akord in tolkalna skupina Šus iz Žalca. T. T.
Miklavž v Vrbju z družbo angelčkov in parkljev
Peli božične pesmi
Nageljni za najstarejše
Božiček izroča nagelj najstarejši udeleženki 97-letni Faniki Raček
Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Prebold je tudi letos organizirala prednovole-
tno srečanje članov združenja.
Na srečanju v preboldskem hotelu je zbrane najprej nagovo-
ril predsednik preboldske borčevske organizacije za vrednote NOB Viljem Petek. Tudi tokrat pa zbranim spregovoril župan Vinko Debelak, ki je podal nekaj informacij o delu in aktivnostih v Občini Prebold, ob koncu pa vsem zaželel lepe praznične dni in veliko zdravja v prihodnjem letu. V nadaljevanju programa je udeležence obiskal Božiček. Kar nekaj udeležencev je bilo starejših od 80 let, najstarejša pa je bila tudi tokrat Fanika Raček, ki bo februarja praznovala 97. rojstni dan. Po kosilu so si udeleženci popestrili popoldan še s srečelovom, obiskali pa so jih tudi ljudski pevci Prijatelji 6 Še. D. N.
Mešani pevski zbor A Cappella Petrovče je z gostom, Mešanim pevskim zborov
Cluster iz Rakeka, v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče pripravil božično-novoletni
koncert. Predstavili so se z božičnimi pesmimi domačih in tujih avtorjev. T. Tavčar
OBČINA ŽALEC
Četrtek, 31. december, ob 15. uri
silvestrski tek;
Športni center Žalec (Atletski klub Žalec,
070 856 903).
Petek, 1. januar, ob 00.30
Bukovica po polnoči; zbirno mesto pohodnikov na parkirišču pred žalskim hotelom (Planinsko društvo Žalec,
031 320 242).
Sobota, 2. januar, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipami;
Gotovlje
(Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 2. januar, ob 9. uri
12.	tradicionalni pohod Planinskega društva Liboje na Brnico;
zbirno mesto: most čez Savinjo pri Kasazah
(Planinsko društvo Liboje,
714 04 53).
Četrtek, 7. januar, ob 17. uri
MALI KAKADU - muzikal Svetlane Makarovič v izvedbi Šentjakobskega gledališča in »KULT« javnega zavoda - za cicibanov abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 7. januar, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del Roka Komela in Ivane Andrič;
Savinov likovni salon Žalec; razstava bo na ogled do 30. 1.
2010
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 8. januar, ob 19. uri
27. kavarniški večer z literarnim gostom: Zoran Pevec;
Dom KUD Svoboda Griže (GLD Aletheia, 031 659 485).
Sobota, 9. januar, ob 7. uri
Osankarica;
odhod iz Zabukovice ob 7. uri, Migojnic ob 7.10, AP Žalec 7.20, Glazija Celje ob 7.30 (Planinsko društvo Zabukovica, 031 533 412).
Sobota, 9. januar, ob 7. uri
Osankarica;
zbirno mesto pri Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje,
714 04 53).
Sobota, 9. januar, med 9. in 12. uro
domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (Turistično društvo Griže,
031 337 097).
Sobota, 9. januar, ob 9. uri
IV.	turnir v namiznem tenisu za rekreativce in veterane RS; telovadnica OŠ Petrovče (Športno društvo Petrovče,
041 569 659).
Sobota, 9. januar, ob 19. uri
razstava astronomskih fotografij Srečka Lavbiča;
Dom KUD Svoboda Griže (GLD Aletheia, 031 659 485),
Nedelja, 10. januar, ob 8. uri
planinski pohod na Reško planino;
zbirno mesto pri Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje,
714 04 53).
Sreda, 13. januar, ob 20. uri
Ženske8cmoški.com (Špas teater); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC, 710 04 34).
Četrtek, 14. januar, ob 18. uri
predavanje - PERU;
OŠ Šempeter
(Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Četrtek, 14. januar, ob 15.30.
predavanje mag. Nataše Čater iz Žalskih lekarn:
KAKO SE SPOPASTI S SLADKORNO BOLEZNIJO; Univerza za III. živ. obdobje in Zimzelen Žalec;
Ul. Savinjske čete 4, Žalec (animator I. Potočnik,
040 833 037).
Petek, 15. januar, ob 18. uri
BUMFESTIV - 4. mednarodni festival tolkalnih skupin, koncert skupin:
Per-Se-Cussio, Španija, in Fujii Trio and Uruki, Japonska - ZDA; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 16. januar, ob 7. uri
Loška pot, 1 del;
odhodi: POŠ Trje (6.45), izpred
pisarne PD Žalec ob 7. uri;
točen čas odhoda preverite pri
organizatorju
(Planinsko društvo Žalec,
031 320 242).
Sobota, 16. januar, med 9. in 12. uro
domača tržnica v Žalcu;
Mestni trg, Žalec (Turistično društvo Žalec,
031 220 650).
Sobota, 16. januar, ob 9.30 ob 11. in 15. uri
BUMFEST IV - glasbene delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 16. januar, ob 18. uri
BUMFEST IV - 4. mednarodni festival tolkalnih skupin, koncert skupin: Skupina ŠUS, Slovenija, in The Groove machine, Nemčija; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 17. januar, ob 10. in 12. uri
BUMFEST IV - glasbene delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 19. januar, ob 17. uri
BLAZNO RESNO O SEKSU -komedija Dese Muck v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj; za mladinski abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 21. januar, ob 18. uri
DOBRODELNI KONCERT OŠ Griže;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 22. januar, ob 10. uri
področno osnovnošolsko prvenstvo v alpskem smučanju in deskanju;
Golte
(ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Petek, 22. januar, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del Zvoneta Brileja - Čorija; Razstavno-prireditveni prostor Doma svobode Griže; razstava bo vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure odprta do 31. januarja (KUD Svoboda Griže,
041 663 202).
Petek, 22. januar, ob 20. uri
TERRAFOLK PRODUKCIJA-koncert za glasbeni abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 23. januar, ob 8. uri
pohod na Kresnice, Janče in Jevnico;
odhod s Petrovega trga v Šempetru
(Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Ponedeljek, 25. januar, ob 20. uri
NESKONČNI ŠTETI DNEVI, tragikomična fantazma upora na robu družbe Andreja E. Skubica v izvedbi SNG Nova Gorica; za gledališki abonma ponedeljek in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 26. januar, ob 20. uri
NESKONČNI ŠTETI DNEVI; tragikomična fantazma upora na robu družbe Andreja E. Skubica v izvedbi SNG Nova Gorica; za gledališki abonma torek in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 28. januar, ob 20. uri
koncert Ansambla ROKA ŽLINDRE in POLKAPUNCE ter gost presenečenja; za narodno-zabavni abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 29. januar, ob 18. uri
kulturni večer s savinjskimi vini; Dom II. slovenskega tabora Žalec (Društvo savinjskih inogradnikov, 051 428 421).
Sobota, 30. januar, ob 7. uri
po Savinjski poti;
odhod iz Zabukovice ob 7. uri,
iz Migojnic ob 7.10, AP Žalec ob
7.20
(Planinsko društvo Zabukovica, 041 781 113).
Sobota, 30. januar, ob 20. uri
Optimist (Špas teater);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC, 710 04 34).
OBČINA PREBOLD
Sobota, 2. januar,
kmečka tržnica;
Prebold center;
Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 2. januar,
zimski pohod na Mrzlico; Športno društvo Marija Reka (Tonči Cestnik, 041 691 290).
Sobota, 9. januar, ob 19. uri
PRVI BOŽIČNI KONCERT
-	KONCERT Z NAMENOM; Vokalna skupina Glas srca; Cerkev sv. Pavla v Preboldu (Ana Rudnik Pavlica,
040 610 636,
Tjaša Ribizel, 051 257 651).
Sobota, 9. januar,
Osankarica;
PD Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
Nedelja, 10. januar, ob 8. uri
33. zimski pohod Prebold-Marija Reka;
PD Prebold
(Olga Hribar, 041 922 247).
Četrtek, 14. januar, ob 18. uri
večer za starše z naslovom Spoštljiv otrok Psihološke storitve Hekata;
OŠ Prebold
(Ana Miletič, 041 454 415).
Sobota, 16. januar, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center;
Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Petek, 15., in sobota, 16. januar,
MEDNARODNI SIMPOZIJ O SLOVENSKI LJUDSKI PESMI:
-15. januar ob 19. uri: Dvorana Prebold
odprtje razstave likovnihjn ročnih del;
-	16. januar ob 9. uri: Dvorana Prebold
6.	mednarodni simpozij o slovenski ljudski pesmi, glasbi in šegah;
-	ob 18. uri koncert z ljudskimi skupinami;
Občina Prebold in Društvo ljudskih pevcev Prijatelji 6 še;
Dvorana Prebold (Zvonko Babič, 572 43 66).
Sobota, 16. januar,
29.	pohod “Zdravju naproti”; Gora Oljka;
PD Polzela, PD Prebold (Olga Hribar, 041 922 247).
Petek, 22.januar, ob 17. uri
otroški abonma: OBUTI MAČEK;
Dvorana Prebold;
DPD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Nedelja, 24. januar,
koncert ansambla A JE TO
-	ob izidu prve CD-plošče; Dvorana Prebold;
KPD Šešče
(Denis Herman, 041 589 075).
Nedelja, 24. januar, ob 10. uri
Pavlova nedelja;
Župnijska cerkev sv. Pavla v Preboldu;
Župnijski urad sv. Pavel Prebold (Župnijski urad Prebold,
572 41 83).
Petek, 29. januar, ob 19.30
gledališki abonma: Georges Feydeau:
GOSPOD LOVEC;
KUD Zarja Trnovlje;
SimakS, glasbena dejavnost; Dvorana Prebold;
(Marko Repnik, 041 690 169).
Petek, 29. januar,
carving tečaj - Rogla;
Rogla;
ŠD Latkova vas
(Miha Fonda, 041 657 589).
OBČINA POLZELA
Sobota, 2. januar, ob 8. uri
novoletni pohod Parižlje-Braslovče-Dobrovlje;
Parižlje pri Tajnšek (Rudi Divjak. 031 525 790).
Sobota, 9. januar, ob 6. uri
po poteh Pohorskega bataljona; parkirišče pred občinsko zgradbo na Polzeli
(Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 16. januar, ob 9. uri
zdravju naproti na Goro Oljko; športno igrišče Andraž (Jože Krk, 041 669 518).
Sobota, 16. januar, ob 9. uri
tradicionalni pohod zdravju naproti;
železniška postaja na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778).
Ponedeljek, 18. januar, ob 18. uri
pravljična urica; mala dvorana Polzela;
(Knjižnica Polzela, 705 03 18).
Nedelja, 24. januar, ob 14. uri
igre na snegu;
(TEKMOVANJE S SANMI IN ZRAČNICAMI);
Ovčja jama Senek;
TD občine polzela (Anka Žnidar, 131 795 685).
Ponedeljek, 25. januar, ob 18.30
pot do zdravja z zelišči, čaji in zeliščnimi napitki; mala dvorana Polzela (Knjižnica Polzela, 705 03 18).
Petek, 29. januar, ob 16. uri
141. lunahod na Gora Oljko;
DU Polzela
(Rudi Divjak, 031 525 790).
OBČINA BRASLOVČE
Sobota, 2. januar,
novoletni pohod na Dobrovlje; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(JožeMarovt, 041 570 151).
Sobota, 16. januar,
pohod »Zdravju naproti« na Goro Oljko (733 m);
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Jože Marovt, 041 570 151).
Četrtek, 21. januar, ob 17. uri
šola za starše;
OŠ Braslovče;
DPM Braslovče (Blanka Nerad).
Sobota, 23. januar, ob 19.30
3.	predstava v okviru občinskega gledališkega abonmaja: veseloigra v treh dejanjih z naslovom Svojeglavček;
Kulturni dom Letuš;
Kulturno društvo Gomilsko (Adrej Šram, 040 731 805).
Torek, 26. januarja, ob 18. uri
pravljična ura;
Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 92 98, v času odprtosti knjižnice).
Sobota, 30. januar,
pohod na Viševnik (2050 m); Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Natalija Marovt, 041 560 117).
OBČINA TABOR
Četrtek, 24. december,
OBISK BOŽIČKA ZA VSE OTROKE;
Vrtec Tabor ob 9. uri,
POŠ Tabor ob 10. uri (Občina Tabor, 705 70 80).
Petek, 25. december,
BOŽIČNI NOČNI POHOD NA KRVAVICO IN ZAJČEVO KOČO;
odhod izpred stare šole v Lokah ob 16. uri
(Planinsko društvo Tabor,
572 72 14).
Torek, 29. december, ob 19. uri
TRADICIONALNI
DECEMBRSKI
TURNIR TROJK V KOŠARKI; Dom krajanov Tabor TVD Partizan Tabor (Miha Bergant, 031 895 542).
MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC
Prireditve v januarju 2010
Torek, 12.1.2010, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Spoznavanje ptičjega sveta Himalaje - predavanje Rudolfa Tekavčiča, predsednika Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.
Četrtek, 14. januar 2010, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Črni galebi pišejo - jamarji iz Prebolda so ob svoji 40-letnici izdali knjigo.
Torek, 26. januar 2010, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej.
Če ste v sovraštvu kdaj bili, bodite zdaj prijatelji.
Če hoč 'mo srečno leto imet ', mor'mo v prijaznosti živet'.
(kolednica)
Z najlepšimi željami kolektiv Medobčinske splošne knjižnice Žalec
'V'
Bosa v snegu premierno v Šempetru
Praznovali rojstni dan F. Prešerna
Tiskarna Jožefa Blaznika
Gledališka skupina Kultur-no-umetniškega društva Grifon Šempeter je v soboto v dvorani Hmeljarskega doma v Šempetru premierno uprizorila komedijo Neila Simona Bosa v snegu.
Komedijo je s priredbo in
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 31. decembra odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Mitje Ficka. Avtor razstave je rojen v Murski Soboti, leta 2002 pa je dokončal tudi ma-
Podobe srca
režijo pripravila Vera Jerman, v njej pa nastopajo Boštjan Re-gulj, Metka in Tanja Dobravc, Igor Štorman in Jurij Pinter, sceno so pripravili Vera Jerman in Bojan Štorman ter Zdenko Štrucl, ki sta poskrbela tudi za razsvetljavo in zvok, kostumi so
gistrski študij in od leta 2004 deluje kot samostojni kulturni ustvarjalec. Živi in dela v Ljubljani in v Kamenščaku pri Ljutomeru.
O razstavi je ob odprtju zbranim spregovoril likovni
Sonje Povše
po zamisli Vere Jerman, glasba je delo Paka di Lucia, šepetalka pa je Lidija Šuler.
Ameriški dramatik Neil Simon je eden najuspešnejših piscev gledaliških iger, ki jih uprizarjajo po domala vsem svetu. Je prejemnik številnih nagrad, med drugim tudi Pulitzerjeve. Grifonovci so se za to delo odločili, ker jih je pritegnila njegova vsebina, ob kateri so se zabavali, se veselili in z njegovim sporočilom tudi nekaj naučili. Prepričani so, da ga bodo enako dojemali tudi gledalci. Gre za lahkotno zgodbo o prehodu mladega zakonskega para z medenih tednov, polnih zaljubljenosti, veselja in strasti, v vsakdanje zakonsko življenje.
Ponovitev predstave bo v nedeljo, 27. decembra, ob 18. uri.
T. Tavčar
kritik Boris Gorupič in med drugim povedal, da je njegovo slikarstvo v precejšnji meri konstituirano na osnovi poznega modernizma, in sicer tistih njegovih smeri, ki so zagovarjale zadržanost, tako pri barvitosti kakor tudi na ravni siceršnje sporočilnosti. Torej gre za dela, ki ne zavzamejo neposrednega odnosa do gledalca, pač pa mu ponujajo možnost, da postopoma odkriva njihove strukture. Njegove slike imajo značaj abstraktnega, ki se občasno dopolnjuje s predmetnostjo oziroma figuraliko.
Ta veseli dan kulture so počastili z interpretacijo Prešernih pesmi v izvedbi glasbene skupine Lusier.	T. T.
3. decembra praznujemo Ta veseli dan kulture, in sicer na rojstni dan našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Ta dan kulturne ustanove na široko odprejo svoja vrata in brezplačno ponujajo številne prireditve.
V Medobčinsko splošno knjižnico Žalec so ta dan vabili na večer z Ivanom Sivcem. Le kdo ga ne pozna? Nekateri prebirajo njegove knjige, do zdaj jih je napisal že 97, drugi poslušajo njegove tekste, ki jih je že več kot 2000. Nekatere pesmi poznamo vsi, pa morda niti ne vemo, da jih je podpisal prav on. Ena takšnih je zagotovo Ciganska kri, ki jo prepeva Oto Pestner, pa Žametne vrtnice, o katerih poje Boris Kopitar, tudi pod besedilom pesmi Cveteli so beli kostanji, za katero sta glasbo dodala Vilko in Slavko Avsenik, se je podpisal, in še bi lahko naštevali. Pisatelj je s svojo živo pripovedjo, ki ji je dodal kar nekaj anekdot, navdušil številne obiskovalce v knjižnici. Z zanima-
njem so prisluhnili življenjski zgodbi Franceta Prešerna, ki jo Ivan Sivec pozna do potankosti. Leta in leta je preučeval njegovo življenje in delo ter o tem napisal knjigo Ribčev dohtar, ki je bila osrednja tema pogovora v žalski knjižnici, ki ga je vodil novinar Tone Vrabl. Ivan Sivec je omenil tudi Slavka Avsenika in njegov jubilej, saj je prav iz Avsenikove glasbe magistriral. Za dodatno prijetno razpoloženje je poskrbel duet Biser s prijatelji,
za poseben spomin na ta dan pa Tiskarna Jožefa Blaznika Društva kulturnih dejavnosti Vagant iz Kranja z odtisom Zdravljice.
Obiskovalci so si bili enotni, da so preživeli lep večer, v katerega jih je z uvodnim pozdravom popeljala direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, in da so primerno počastili spomin na velikega pesnika, ki za časa življenja, žal, ni bil cenjen in priznan, kot bi si zaslužil. T. T.
S prvega srečanja
Na Ta veseli dan kulture so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec organizirali tudi prvo srečanje odraslih, ki berejo in sodelujejo v bral-
nem krožku Beremo z Manco Košir.
Bralnih srečanj bo v novi sezoni še šest, zadnje bo predvidoma nekje zunaj prostorov
knjižnice. Srečanja, ki jih bosta v sodelovanju organizirali Medobčinska splošna knjižnica Žalec in UPI-Ljudska univerza Žalec, so namenjena odraslim različne starosti, ki jih povezuje želja po novem znanju in razdajanju znanja okolju. Člane krožka je pozdravila direktorica knjižnice Jolanda Železnik. Na prvem srečanju so se dogovorili o temah in obsegu dela. Kot je povedala moderatorka srečanj Irena Štusej, ki predstavlja knjižnico, je vsak član pomemben člen v skupini. Vsak lahko po svojih sposobnostih vpliva na način dela, vsak je lahko učitelj in učenec hkrati. T. T.
V znamenju narodno-zabavne glasbe
Razstavlja Mitja Ficko
Avtor razstave Mitja Ficko in likovni kritik Boris Gorupič
Sonjine vizitke in jaslice
V preboldskem hotelu so ob dnevu slovenskih knjižnic pripravili razstavo likovnih del Sonje Povše iz Kaplje. Njena prva razstava je pravzaprav začela nastajati že v zgodnji mladosti in se je zaokrožila ob njeni bolezni. V ustvarjalnosti je poiskala in tudi našla moč za življenje.
Slovesnost ob odprtju razstave je vodila Nuša Dvoršek, v programu pa je z glasbo in s petjem sodelovala Manuela
Goropevšek. Razstavo je blagoslovil preboldski župnik Damjan Ratajc, saj Sonja svojo moč in uteho išče tudi v veri, kar je med drugim razkrila v svojem nagovoru.
Razstava je predstavljala sad njene ustvarjalnosti od
19.	leta dalje. Dom in družina, ki sta jo pozneje ustvarjala z možem Petrom, sta njeno ustvarjalno žilico za nekaj let potisnila v ozadje. Ponovno je začela odkrivati svoj dar po nenadni moževi
smrti. »Vse se je začelo z izdelovanjem ročnih vizitk za božič in novo leto ter druge priložnosti. Za to se moram zahvaliti že pokojni Marici Marinc, ki me je spodbujala k temu. Veliko zaslugo za moje nadaljnje ustvarjanje pa ima tudi nekdanji, žal že pokojni preboldski župnik Franc Serec, ki me je vztrajno nagovarjal k slikanju na steklo, posebno podobe Antona Martina Slomška.« K odločitvi za intenzivnejše ustvarjanje je svoje prispeval tudi sin Aljoša, ki ji je pred odhodom na vojaško misijo v Afganistan dejal, da se naj bolj posveti svojemu ustvarjanju.
Sonja Povše ima zelo širok spekter ustvarjalne likovne dejavnosti. Poleg klasičnih slik na platno, grafik, poslikav na steklo, vizitk in drugih poslikanih predmetov se z velikim veseljem ukvarja tudi z izdelavo slik iz posušenega cvetja, ki jim s posebno tehniko ohranja barve. D. N.
Zadnja novembrska nedelja je v Libojah že 37 let v znamenju narodno-zabavne glasbe. Za to so zaslužni člani nekdanjega ansambla Veseli Liboj-čani, člani Kulturnega društva Svoboda Liboje, ki vsako leto organizirajo tradicionalno revijo narodno zabavnih ansamblov.
Libojska revija je tako po njihovi zaslugi tretja najstarejša prireditev na področju narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Starejša sta le Ptujski in Števar-janski festival, ki pa imata tekmovalnega značaja. Dolgoletna tradicija se tako ohranja, kraj pod Brnico, Slomnikom, Ko-tečnikom, Gozdnikom in Šmohorjem vedno znova razveseljuje ljubitelje narodno-zabavne glasbe.
Revijo vsako leto organizirajo v dveh sklopih. Tako je bilo tudi letos, žal pa udeležba tokrat ni bila po pričakovanjih organizatorjev. Vsekakor pa so tisti, ki so se udeležili revije, uživali ob nastopih znanih in
manj znanih ansamblov. Prireditev je tokrat vodila in povezovala Katarina Galič. Na odru, ki mu je vdahnil pridih domačnosti mojster scene Jože Napotnik, se je predstavilo trinajst ansamblov, in sicer: domači ansambel Tajkuni, Navihanke, Blanški asi, Vigred, Slovenski zvoki, Ansambel Francija Ze-meta s kvartetom pevcev, Ansambel Simona Gajška, Vitezi Celjski, Vihar, Okrogli muzikantje, Šentjurski muzikantje, Harmonikarski orkester Bar-
bara iz Velenja in Savinjskih 7, ki deluje pod vodstvom Štefana Freceta. Ansambel v pretežni meri sestavljajo družinski člani. Tokrat je prvič z njimi zaigral tudi sin Štefan. Svoje sta prispevala tudi brat Vinko in sestrin mož Miro Klinc, ki se je pridružil pevskemu delu ansambla, čeprav bi si ga mnogi najbrž želeli videti tudi v vlogi humorista Klobasekovega Pepija. Za humor pa so tokrat poskrbeli Slovenski zvoki in Okrogli muzikantje.	D. Naraglav
mm
KULTURA
december 2009
Zveneči adventni koncerti
Vpogled-ali že devetič
in manjšo vsoto denarja iz Celja na osemletno potovanje po svetu. S tremi potopisi, Samotno potovanje, Urok južnega morja in Doživeti svet, je postala ena najbolj branih avtoric te zvrsti v tridesetih letih 20. stoletja. A ne v takratni Jugoslaviji. Štusejeva je razkrila, zakaj med svojimi ljudmi nikoli ni bila deležna priznanja, kot si ga je želela, zakaj smo prevode njenih del (pisala je namreč v nemščini) Slovenci dobili šele štirideset ali celo sedemdeset let po izdaji v izvirniku. Poudarila pa je, da Alma Karlin šele v zadnjih letih med Slovenci doživlja pozornost in priznanje, kakršnega bi morala užiti že'v času svojega življenja. T. T.
Tretjo adventno nedeljo so zapeli Ivan in Jože Grobler, Andrej Bremec in Janko Jutriša iz kvarteta Zven ob spremljavi umetniškega vodje Jožeta Škorjanca
S toplimi adventnimi glasbenimi večeri so nas zadnjo novembrsko nedeljo in tudi decembra razvajali v Dvorcu Novo Celje. Celodnevnim adventnim sejmom so dali piko na i nedeljski večerni koncerti različnih vokalnih zasedb in zadnjo adventno nedeljo int-strumentalna zasedba Tatum.
Devetindvajsetega novembra je letošnji mesec ad-
ventnih koncertov v Novem Celju odprl Ženski pevski zbor Gotovlje, drugo adventno oziroma prvo decembrsko nedeljo so zapeli pevci Mešanega pevskega zbora A Capella z dirigentom Blažem Rojkom. Tretjo adventno nedeljo so štafeto z venčkom narodnih in v drugem delu cerkvenih in božičnih pesmi prevzeli in v sozvočju pone-
sli člani Vokalnega kvarteta Zven pod umetniškim vodstvom, v drugem delu pa tudi ob klavirski spremljavi Jožeta Škorjanca. To nedeljo so adventni četrvorček zaokrožili mladi in obetavni instrumentalisti Kvinteta Tatum, Tilen Draksler na klavirju, Andrej Gubenšek na violini, Urška Logar na violi in Minja Spasič na violončelu.	L. K.
Alama Karlin v Petrovčah
V Dvorcu Novo Celje je v torek, 8. decembra, potekalo regijsko srečanje malih vokalnih skupin. Srečanje je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec, v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec.
Srečanja so se udeležili Oktet Vrelec iz Rimskih Toplic, VS Vodomke iz Laškega in domača skupina Vokalni kvartet Zven. To je mlada zasedba, v kateri sodelujejo izkušeni pevci, Ivan Grobler, Jože Grobler, Andrej Bremec in Janko Jutriša, vodi pa jo prof. Jože Škorjanc. Vsi pevci imajo dolgoletno pevsko tradicijo, aktivni
so tudi v različnih vokalnih zasedbah, se že dolgo ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo in so že prejeli zlate Gallusove značke. Umetniški vodja kvarteta je prof. Jože Škorjanc.
Ostali dve sodelujoči vokalni skupini imata daljšo trdicijo. Vodomke iz Laškega že deveto leto uspešno prepevajo pod umetniškim vodstvom Jožice Soko. Z več kot desetletno tradicijo prepevanja se ponaša tudi Oktet Vrelec iz Rimskih Toplic. Sprva je bil to moški sestav, zadnjih nekaj let pa zbor deluje v mešani zasedbi.
Vsi trije zbori so navdušili občinstvo v Dvorcu Novo Celje.	D. N.
Irena Štusej in Metoda Uranjek med predstavitvijo
V	Krajevni knjižnici Petrovče, enoti Medobčinske splošne knjižnice Žalec, so prejšnji torek predstavili življenje in delo popotnice in pisateljice Alme Maximiliane Karlin.
V	letu, ko mineva 120 let od rojstva te nenavadne raziskovalke, rojene v Celju, je izšla obsežna biografija Alma M.
Karlin - državljanka sveta, avtorice Jerneje Jezernik.
Povzetke iz najnovejše knjige, njenih del in njenega življenja je predstavila Irena Štusej, knjižničarka iz knjižnice v Žalcu. Številnim obiskovalcem je v dobri uri oživila lik te drobne, krhke, a močne in pogumne ženske, kije odšla pri tridesetih letih s pisalnim strojem Erika
Regijsko druženje
O Savinovih operah
V prostorih Savinove hiše v Žalcu so prejšnji petek predstavili deveto številko književne revije Vpogled, ki jo je izdal Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Uvodnik je napisala članica uredništva Marija Končina, ki je zbranim skupaj z Danijelom Bedračem predstavila deveto številko revije Vpogled.
Tudi v tej številki sledijo običajni vsebinski bloki poezija, proza, dramatika, nato pa poglavje o Frideriku Širci - Ristu Savinu. Avtorji so Franci Rizmal, dr. Henrik Neubauer in dr. Suzana Ograjenšek. Govorijo o projektih, ki so jih v dveh prazničnih letih predstavili javnosti, zlasti pa prinašajo spoznanja z mednarodnega simpozija o skladatelju, ki Rista Savina postavljajo na izjemno pomemb-
S predstavitve devete številke Vpogledov
no mesto med slovenskimi skladatelji. V bloku predstavitve so predstavljeni pesniški zbirki Aleksandre Kocmut in Ane Porenta, knjiga dnevniških zapisov Barbare Širca - Babette ter zbirka avtobiografskih zgodb Irene Štusej. V poglavju o kulturnih povezavah predstavljajo
sodelovanje z novosarajevskimi književnimi srečanji, kulturno sodelovanje med Žalcem in Kruševcem ter začetke novih povezav med Žalcem in Bačko Palanko. Nekaj del so predstavili tudi avtorji sami, v programu pa je sodelovala glasbena skupina In Quartet. T. Tavčar
Trenutki iskrene besede... in pesmi
Petrovče, 11. decembra 2009 - Pretekli petek je Gašper Požun v sodelovanju s Krajevno knjižnico Petrovče in ob finančni podpori Občine Žalec organiziral glasbeni večer Trenutki iskrene besede.
Osrednja tema dogodka je bila napoved njegovega glasbenega prvenca z naslovom 11
let skozi moje oči, predstavil pa se je z umetniškim imenom Gags. Nastopili so tudi Uroš Planinc group, Oskar, A bit of all in Ajda Jonak. Dogajanje v Osnovni šoli Petrovče je preseglo vsa pričakovanja in navdušeno občinstvo je bilo prepričano, da je Gags več kot odlično začel svojo glasbeno pot. U. G.
Prizor iz veseloigre Svojeglavček
Ena izmed zadnjih prireditev v Savinovem letu 2009 je potekala tudi v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Ob izidu zgoščenke s skladateljevo opero Lepa Vida so v knjižnici, v sodelovanju z ZKŠT Žalec, gostili izjemno zanimivega predavatelja, dr. Boruta Smrekarja, ki je predaval o Savinovih operah.
Slovenski dirigent Borut Smrekar je deloval kot asistent s področja dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, med leti 1998 in 2005 kot direktor in umetniški vodja ljubljanske Opere, zdaj pa pomočnik upravnice v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Od leta 1998 je tudi honorarni predavatelj na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete za harmonsko-oblikovno analizo.
Predavatelj je še enkrat poudaril, da Slovenci premalo poznamo in cenimo operni opus Rista Savina, ki je po obsegu in kako-
Dr. Borut Smrekar in direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik
vosti eden najpomembnejših v slovenski glasbeni literaturi.
Jurčičevo Lepo Vido je Risto Savin spoznal že kot dijak v Ljubljani. Resneje pa se je z njo začel ukvarjati kasneje v Varaždinu. Sam je izdelal scenarij, libreto v nemščini pa mu je napisal Rihard Batka. Ljubljančani so z navdušenjem
sprejeli novo opero decembra 1908. Med leti 1912 in 1914 se je Savin lotil predelave opere. Pisec Savinove monografije Dragotin Cvetko je zapisal, da Lepa Vida zaradi teksta ni tako uspela, kot bi mogla po svoji glasbeni vrednosti in moderni, idejno napredni glasbeni koncepciji.	T. T.
Svojeglavček v Andražu
Gledališka sekcija Andraž deluje v sklopu Kulturnega društva Andraž nad Polzelo. Vsako leto se trudijo na oder postaviti novo predstavo, ki jo nekajkrat odigrajo doma, potem pa z njo gostujejo tudi v sosednjih krajih.
V tej sezoni so naštudirali veseloigro s petjem z naslovom Svojeglavček, avtorja Karla Sieberja. Režiser predstave je domačin Anton Satler, igrajo in pojejo pa Danica Turnšek,
Anton Tominšek, Monika in Špela Blagotinšek, Dušan, David in Zdravko Zabukovnik, Mojca Sitar ter Špela in Tadej Verdev. Predstavo so prvič odigrali 29. novembra, z njo pa bodo v soboto, 23. januarja, v okviru gledališkega abonmaja Občine Braslovče gostovali v Kulturnem domu Letuš in v nedeljo, 24. januarja, v Kulturnem domu Polzela. Marca načrtujejo ponovitev predstave v Domu krajanov Andraž. T. T.
11 let skozi moje oči
Uspešni na svetovnem prvenstvu
Petra in Lucija odlični
Naporna in obenem uspešna jesen se je za braslovške taekwondoiste končala s posameznim in ekipnim državnim prvenstvom 5. in 12. decembra. Poleg velikega števila stopničk so se z naslovom državnega prvaka okitili Matic Herodež, Naja Bedek, Nadja Les, Sabina Bec, Blanka Strmšek, Luka Hribernik, Miha Kos, David Ka-talenič, Miro Kuserbanj, Luka Kos in Jernej Basle. Ekipni državni prvaki so postali tudi člani, in sicer v formah in specialni tehniki, v borbah pa so v finalu na žalost izgubili proti članom ekipe Unior Zreče.
Sabina Bec, David Katalenič in Miro Kuserbanj iz braslovškega kluba so s slovensko reprezentanco nastopili na svetovnem članskem prvenstvu oktobra v St. Peterburgu in po uspešnih nastopih v prvem krogu tekmovanja na žalost izgubili borbe pred boji za najvišja mesta. Na nastopih na mednarodnih odprtih prvenstvih na Madžarskem, v Bosni ter Velenju so osvojili zajetno število odličij, od tega precej tudi najžlahtnejših. V klubu so zelo veseli tudi prvih uspešnih nastopov najmlajše generacije tekmovalcev med četrtim in osmim letom, ki so s pridnostjo na treningih odlično nastopili v
Zmagovalna ekipa Aljesana z osvojenim prehodnim pokalom in drugimi odličji
V soboto, 5. decembra, je na novoletnem mednarodnem turnirju v ju jitsu borbah v športni dvorani v Sevnici med 120 tekmovalci iz Slovenije in Hrvaške nastopila tudi 11-članska ekipa Ju jitsu kluba Aljesan iz Šempetra. Osvojili so šest zlatih, sedem srebrnih in dve četrti mesti ter tako ponovno postali najboljša ekipa turnirja.
Z zlatimi medaljami za prvo mesto so se domov vrnili Ana Hočevar, ki je nastopila v kategoriji deklice 57 kg, Timi Štojs, kije tekmoval v kategoriji kadeti 46 kg, Sabina Predovnik, ki je osvojila zlati medalji pri mladinkah + 70 kg in članicah + 70 kg, in Anja Laznik, ki je zmagala v kategoriji kadetinje 70 kg in v kategoriji mladinke 62 kg. Srebrno medaljo so si priborili Timi Štojs v kategoriji dečki 39 kg, Uroš Posedel dečki 50 kg, Primož Muhovič člani + 94 kg, Tilen Hudolin, ki je bil drugi v kategoriji dečki 56 kg in v kategoriji kadeti 55 kg, in Žan Artelj, ki je srebrni medalji prejel v kategoriji kadeti 60 kg in kategoriji mladinci 62 kg. S četrtima mestoma pa te izjemne rezultate dopolnjujeta Jan Narat in Jan Potrč, ki sta tekmovala v kategoriji dečki 56 kg oziroma + 63 kg.
Klub Aljesan je tako v letošnjem letu osvojil skupaj kar 105 medalj; od tega 55 zlatih, 34 srebrnih in 16 bronastih. Med temi je tudi 12 medalj z državnih prvenstev v borbah ter po ena medalja iz tehnike in
ekipna, ki jo je osvojila kadetska ekipa. Ponašajo pa se tudi z zlato medaljo z evropskega članskega prvenstva in dvema bronastima medaljama s svetovnega kadetsko-mladinskega prvenstva.	D. N.
Vodi ekipa Kamnoseštva Vogrinec
V savinjski košarkarski ligi Brglez.com je tekmovanje v polnem teku. Zaradi praznikov bodo s tekmami nadaljevali 10. januarja.
Rezultati 1. kroga; Brglez, com Polzela : Griže 75 : 60, Veterani Zlatorog Laško : Vrani Vransko 58 : 80, BST Otok Celje : ŠK Žalec 61 : 58 in Pungi bar tip-top : Kamnoseštvo Vogrinec 57:89; 2. kroga: Kamno-
Lestvica po 4. krogu:
seštvo Vogrince Parižlje ; Griže 86 : 78, Vrani Vransko : BST Otok Celje 66 : 69, Brglez.com : Zlatorog Laško 70: 57; 3. kroga: Veterani Zlatorog Laško : Griže 77:46, BSB Otok Celje : Brglez, com Polzela 63 : 56, Pungi Bar tip-top Polzela : Vrani Vransko 72 : 87, Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje : ŠK Žalec 78 : 72; 4. kroga: Vrani Vransko : Kamn. Vogrinec 75 : 79, Brglez.com :
Pungi bar tip-top 68:61, Zlatorog Laško : BSB Otok Celje 67 : 55, Griže : ŠK Žalec 69 : 84, ŠK Žalec : Pungi bar tip-top 76 : 59 (zaostala tekma 2. kroga).
Po 4. krogu na listi strelcev vodi Janez Zupanc (Brglez, com) z 96 točkami pred Tomažem Blagotinškom (Zlatorog Laško) 85, Primožem Bizjakom (Kamnoseštvo Vogrinec) 84 točk itd.	T. Tavčar
S hitropoteznega memorialnega turnirja
Šahovsko društvo Savinjčan iz Šempetra je v dvorani Elektra Šempeter pripravilo tretji memorialni hitropotezni šahovski turnir v spomin na nekdaj odlična šahista Martina Štormana in Stanka Skoka.
Nastopilo je 23 šahistov s širšega celjskega območja. Zmagal je Ljubo Krk iz Celja, drugi je bil Tomo Studnička iz Žalca, oba sta zbrala po 8,5 točke, tretje mesto pa je s 7,5 točke zasedel Marjan Knez iz Šahovskega društva Savinjčan.	T. T.
Osvojili tudi prehodni pokal
Uspešna jesen za taekwondoiste
Aleksander Jelen in Rok Šuster. Tekmovanje je potekalo v športni dvorani Olympic wrestling arena v Atenah. Anja Laznik je nastopila v kategoriji kadetinje do 63 kg, Sabina Predovnik pa v kategoriji mladinke + 70 kg. Na prvenstvu sta nastopila tudi Luka Melanšek in Barbara Sti-
Petra Nareks
Judoistki Petra Nareks in Lucija Polavder, članici celjskega JK Sankaku, doma iz žalske občine, sta zelo uspešno nastopili na tekmovanju za grand slam v Tokiu na Japonskem ali, kot radi pravimo, v domovini juda.
Nareksova je v kategoriji do 52 kg osvojila drugo mesto, v finalu jo je premagala Japonka Misota Nakamura, Polavdrova pa v kategoriji nad 78 kg tretje. Na tem najuglednejšem in prestižnem tekmovanju v judo na svetu je nastopilo 396 judoistk in judoistov iz kar 44 držav. T. T.
Lucija Polavder
KAMN. VOGRINEC PARIŽUE	4	4	0	332			282	50	8
BRGLEZ.COM POLZELA	4	3	1	269			241	28	7
BSB OTOK CEDE	4	3	1	248			247	1	7
VRANI VRANSKO	4	2	2	308			278	30	6
ŠTUDENTSKI KLUB ŽALEC	4	2	2	290			267	23	6
KK VETERANI ZLATOROG LAŠKO	4	2	2	259			251	8	6
GRIŽE	4	0	4	253			322	-69	4
PUNGI BAR TIP-TOP POLZELA	4	0	4	249			320	-71	4
Članska ekipa med proglasitvijo ekipnih državnih prvakov
Velenju in na državnem prvenstvu na Jesenicah.
Vse je prav gotovo rezultat uspešnega in zagnanega dela kluba pod vodstvom predsednika in trenerja Simona Jana. V
klubu bo zdaj najmlajše obiskal Božiček, potem pa se bodo začeli pospešeno pripravljati na spomladanski del sezone in evropsko mladinsko in člansko prvenstvo marca v Italiji.	D. N.
ZADNJE ŠPORTNE VESTI
Vil. krogu lige slovenske moške košarkarske lige so Hopsi gostovali v Laškem in srečanje proti ekipi Zlatorog izgubili z rezultatom 109 : 91. Za Hopse je bil najuspešnješi s 26 točkami Samo Udrih. Na lestvici so s tem porazom Hopsi na devetem mestu.
V 12. kolu slovenske ženske rokometne lige so rokometašice Celeia Žalec na gostovanju v Brežicah visoko premagale ekipo Brežic (40 : 17) in so na lestvici na četrtem mestu.
Moška ekipa SIP Šempetra je v 14. krogu 1. slovenske moške odbojkarske lige gostovala pri ekipi Astec Triglav in srečanje izgubila 3 : 0 v setih.	T. T.
Šahovski turnir
Udeleženci svetovnega prvenstva iz kluba Aljesan z medaljama
Ju jitsu klub Aljesan Šempeter je od zadnjega novembrskega vikenda v tekmovalnem pogledu bogatejši za dve medalji s svetovnega prvenstva. Z bronastima odličjema sta se namreč s svetovnega prvenstva v Grčiji domov vrnili Anja Laznik in Sabina Predovnik Svetovnega prvenstva v mladinskih in kadetskih kategorijah v ju jitsu borbah se je udeležilo 476 tekmovalcev iz 22 držav. Med njimi tudi 25-član-
ska reprezentanca Slovenije, v kateri so bili tudi štirje tekmovalci iz šempetrskega kluba Aljesan ter njihova trenerja,
plošek, oba člana Ju jitsu kluba Aljesan iz Šempetra. Luka je kljub poškodbi osvojil odlično
9.	mesto v kategoriji kadeti do 73 kg, Barbara pa 5. mesto v kategoriji kadeti do 70 kg.
Jujitsu klub Aljesan ima že 12 medalj s svetovnih in z evropskih prvenstev, kar je dober dokaz za uspešno delo. D. N.
Savinjske barve zastopal tudi Žiga
Na svetovnem mladinskem in kadetskem prvenstvu v Atenah je savinjske barve zastopal tudi Žiga Pepel, sicer član Policijskega kluba borilnih veščin Celje. Maja je v ju jitsu postal mladinski državni prvak in tako si je zagotovil mesto v državni mladinski reprezentanci in debitantski nastop na svetovnem prvenstvu. Med mladinci do 62 kg je tam osvojil 9. mesto.
Dan slovenske košarke na Polzeli
V leto 2010 na šestem mestu
Dan slovenske košarke bo potekal od 13. do poznih ur
Program prireditve:
13.00- predstavitev mlajših pionirjev (U12, fantje, rojeni leta 1997, in mlajši)
14.45 - tekma reprezentančnih kandidatov za kadetsko reprezentanco (U16, fantje, rojeni leta 1994, in mlajši)
16.30	- tekma reprezentančnih kandidatov za mladinsko repre-
zentanco (U18, fantje, rojeni leta 1992, in mlajši)
18.15 - predstavitev starejših pionirjev (U14, fantje, rojeni leta 1995, in mlajši)
19.50 - kvalifikacije v tekmovanju meta za tri točke 20.00 - ogrevanje članskih ekip za tekmo
20.30	- (neposredni prenos na Šport TV) - članska ekip Vzhoda
in Zahoda s spremljevalnim programom in finali tekmovanj v zabijanju (Smoki zabijanje), metu za tri točke (Telemachov trojček) ter Planetovem Basket Mastra
Ljubitelji košarke boste tudi letos lahko uživali ob dnevu slovenske moške košarke, ki ga bo 26. decembra gostila Polzela. Organizatorja sta KZ Slovenije in KK Hopsi Polzela. Predstavili se bodo košarkarji mlajših selekcij, pomerili se bosta ekipi Vzhoda in Zahoda Lige Telemach, manjkalo ne bo nagradnih iger, akcij in tekmovanj v zabijanju, metanju trojk. V prvi petorki ekipe Vzhoda so trije iz KK Hopsi Polzela, Samo Udrih, Shown King in Gregg Thondiyue. Vstopnina je 6 evrov.
Program bodo soustvarjali AKROBATSKA SKUPINA DUNK KINGS, PLESNA SKUPINA ZMAJČICE, BOBNARSKI TRIO, PEVSKI ZBOR OSTI JAREJ, poskrbeli bodo za LASERSKI ŠOV, ŠTEVILNE SVETLOBNE IN PIROTEHNIČNE UČINKE, sodelovali s SPECIALNO OLIMPIJADO SLOVENIJE, pripravili TELEMACHOVO TEKMOVANJE V METU ZA TRI TOČKE, SMOKIJEVO ZABIJANJE ZA NAGRADO NAJATRAKTIVNEJŠEGA KOŠARKARJA, SPRETNOSTNI POLIGON PLANETOV BASKET MASTER, nastopili bosta tudi PLESNA SKUPINA KOBRE, AKROBATSKA SKUPINA GORILE.	T. Tavčar
Šport visoko zaradi timskega dela
Sašo Govc med predstavitvijo društva KK Savinja Žalec
V prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije je v torek, 8. decembra, potekala redna letna skupščina Zveze športnih društev Občine Žalec, na kateri so podali poročila zveze v obdobju od 26. novembra 2008 do 8. decembra 2009. Predstavili so tudi program zveze v letu 2010, sprejeli še eno športno društvo v članstvo zveze in spregovorili o nekaterih zanimivih in aktualnih vprašanjih. Eno uro pred začetkom skupščine pa so udeleženci lahko prisluhnili zanimivemu predavanju alpinista Luke Lindiča o uspešno izpeljani odpravi v Himalaji.
Skupščino je s pozdravom vsem sodelujočim začel predsednik UO ZŠD Silvo Marič. V zvezo športnih društev je bilo vključenih do zdaj 61 športnih društev, več kot polovica se je s svojimi delegati
skupščine tudi udeležila. Ta dan so v svoje vrste sprejeli še eno društvo, in sicer Košarkarski klub Savinja Žalec, katerega predsednik je Roman Malus. Društvo je predstavil nekdanji košarkar Sašo Govc, ki je povedal, da je glavni cilj kluba spodbujati košarko med mladimi in omogočiti kakovostno vadbo z zelo kakovostnimi strokovnjaki, ki jih v klubu ne manjka. Ta dan naj bi v zvezo sprejeli še Društvo Ametrin - društvo za gibalni razvoj iz Griž, katerega predsednik je Rok Brezavšček. Ker pa se skupščine ni udeležil noben njihov predstavnik, ki bi predstavil cilje in dolgoročno vizijo društva, jih zaenkrat v zvezo še niso sprejeli.
Silvo Marič je v svojem poročilu povedal, da je UO zveze na svojih sejah razpravljal o različnih tematikah. Usklajevali in potrdili so predloge glede dobitnikov priznanj na
prireditvi Šport v letu 2008. Obravnavali so razdelilnik vseh sredstev za šport v letu 2009, program občinske športne akcije Razpnimo jadra 2009, govorili o športni infrastrukturi in s temi povezanimi aktivnostmi. Zelo pomemben dosežek je zavarovanje vseh društvenih strokovnih kadrov. Sicer pa so člani UO ZŠD spodbujali sodelovanje v občinskih športnih akcijah, večina članov pa je tudi aktivno sodelovala, zlasti v okviru akcije Razpnimo jadra. Povezano in usklajeno so sodelovali tudi z Občino Žalec in ZKŠT, OE šport. Organizirali so tudi dve skupni seji s Strokovnim svetom za šport pri ZKŠT. O svojem delu so poročali tudi Odboru za gospodarske in negospodarske zadeve Občine Žalec in Svetu občine na njegovi seji. Kot je na skupščini poudaril predsednik Silvo Marič, je vse te aktivnosti ZŠD lahko izvedla le s pomočjo občine, ZKŠT Žalec, društev, šol, športnih pedagogov in delavcev, ki se s športom ukvarjajo ljubiteljsko ali profesionalno. Le s timskim delom se je šport v občini lahko obdržal na tako visokem nivoju. Uspešnega vključevanja ljudi v športno življenje pa se po zaslugi tega nadejajo tudi v prihodnje. V tej smeri je zasnovan tudi načrt za leto 2010. Silvo Marič je pri predstavitvi načrta izpostavil pomanjkanje pokri-

Ekipa šempetrskih mladink
Ekipa ženskega odbojkarskega kluba Aliansa je v soboto doma gostila ekipo HIT Nova Gorica, prvouvrščeno na lestvici 1. DOL, in srečanje izgubila z rezultatom 3 : 0 v setih.
Šempetrske odbojkarice so sicer pokazale boljšo predstavo v prejšnjih tekmah prve lige in so trenutno na četrtem mestu lestvice. V tekmi 12. kroga so v gosteh visoko premagale ekipo TPV Novo mesto, in sicer s 3 : 0 (25 : 7 v vseh treh nizih).
Tudi mlajša članska ekipa OK Aliansa, ki tekmuje v 3. DOL, nadaljuje z uspešnimi nastopi. Tekmo v Črni so do-
tili športnih površin in dejal, da si nekatera športna društva želijo, da bi v Športnem centru Žalec postavili večnamenski balon, ki bi rešil prostorsko stisko in razbremenil ostale telovadnice.
Prav ta tematika je bila najbolj pereča v sami razpravi pod točko razno. Predstavnica občine Nataša Gaber Sivka je predstavila svoj pogled na to investicijo. Poudarila je, da je investitor predlagal previsoko tržno ceno in da se ji investicija ne zdi dovolj ekonomična. V nadaljevanju je prisotne pozdravil Uroš Vidmajer, ki je podprl omenjeno investicijo in s tem tudi društva, ki imajo na razpolago premalo vadbenih enot za kakovostno delo. Eden izmed največjih zagovornikov postavitve balona Samo Verstovšek iz NK Žalec je povedal, da imajo v klubu zelo veliko mladih in bistveno premalo vadbenih površin, ki bi jim omogočale normalno vadbo čez zimo. K pogovoru o prostorskih problemih so se pridružili tudi drugi. Skupaj so prišli do zaključka, da je potrebno pripraviti analizo o ekonomičnosti investicije, na podlagi katere se bo odločalo o smiselnosti postavitve večnamenskega balona. V razpravi je bil sprejet tudi predlog o brezplačnem plakatiranju (za pet prireditev do 50 plakatov) za njihove prireditve.	D. N.
bile z rezultatom 3 : 0 (25 : 12, 25 : 19 in 25 : 22); ekipa je tako osvojila skupno četrto mesto. Zelo uspešno nastopajo tudi mlajše selekcije. Ekipa mladink se je namreč gladko uvrstila na polfinalni turnir, potem ko je z rezultatom 2 : 0 (25 : 5 in 25 : 6) premagala ekipo Celje - Eko plus ter z rezultatom 2 ; 1 (19 : 25, 25 :15 in 15 : 9) ekipo Nove KBM Maribor.
Zelo uspešne so tudi deklice, saj so gladko premagale vse eki-
pe sosednjih klubov: Šoštanj, Ljubno, Prebold in Braslovče, in sicer z rezultatom 2 : 0. Največjo razliko v točkah so dosegle na tekmi s Preboldom, kar 25 : 3, najmanjšo pa na tekmi z ekipo Braslovč (25 : 17). Deklice se bodo tako brez težav uvrstile v nadaljnje kvalifikacije te sezone. Igralke male in mini odbojke pa zdaj pridno trenirajo, razpored tekem OZS bo znan šele v prvi polovici januarja 2010.	D. N.
Derbi Žalčankam
Lokalni rokometni derbi v začetku decembra Celeia Žalec proti Celjske Mesnine so Žalčanke dobile šele v drugem delu srečanja, ko so strle odpor Celjank s 30 : 23 (15 : 13).
Domača ekipa je začela odlično. Že v 3. minuti so prevzele vodstvo 4:1, nato pa so se Celjanke razigrale in v nekaj naslednjih minutah izenačile na 6 : 6. V 17. minuti so Celjanke prišle v vodstvo 8 : 9, prvi del srečanja pa se je končal le z dvema goloma prednosti za domačo ekipo. V sredini drugega dela so Žalčanke vodile za pet golov (21 : 16) in zmagale brez večjih težav. Zmage so bili veseli oba žalska trenerja, Filipčič in Ramšak, vodstvo kluba in seveda ljubitelji ženskega rokometa. Po tej zmagi so Žalčanke na četrtem mestu prvenstvene lestvice.
Celeia Žalec: Marinček, Debelak 2, Plaskan, Sutaj 13 (2), Grčar 1, Kaltak 3, Cere-njak 7, Križan, Potočnjak 1,
Tana Sutej (št. 8) Celeia Žalec je na srečanju dosegla kar 13 golov
Turnšek, Kosmač, Škafar 3 (3), Tratnik, Pirc;
Celjske Mesnine: Bojovič 2, Jug 3, Gerič 4 (3), Koljič, Krebs, Hren 2, Amon, Ahlin 3 (1), Vasiljevič, Amon, Pelikan 3, Ni-kšič, Palir, Klakočer 6. T. T.
Telefon: 03/712 12 80
4. mednarodni 1 Žalec - Slovenija,
tolkalnih skupin 17. januar 2010
Per-Se-Cussio - Španija
in
Fujii Trio and Uruki - Japonska-ZDA
^HPmHPfmHP*Ì£?°bola. 16 1 2010 ob 18 00
skupina ŠUS - Slovenija in
The Groove machine - Nemčija
nedelja, 17.1.2010	M**.
glasbene delavnice
Dom II. slovenskega tabora ŽdleA Vstopnice TIC Žalec - 710 04 34
O YAMAHA
Občina frees®:«™.»
Žalec ušSStZSfK
ciltyfi
Pisma bralcev
Hmeljarjem v premislek
Verjetno vsi dobro poznamo svetopisemsko zgodbo o Jožefovih preroških sanjah in obenem upamo, da nam sedem suhih krav ne bo snedlo sedem debelih. Žal pa smo hmeljarji priče prav temu. Zeleno zlato se nam vse manj zdi zlato in vse bolj zeleno breme, za katerega pa rie vemo, kako bi se ga rešili. Vendar ne smemo pozabiti, da čas krize ni čas pasivne vdanosti v usodo, temveč ravno nasprotno: to je energičen čas; čas, v katerem se rojevajo ideje, ki vračajo upanje na preživetje in potrjujejo človekovo iznajdljivost. Sla po preživetju je v človekovi naravi. To je nagon, ki nam v kriznih situacijah dvigne nivo adrenalina v krvi in nam omogoča, da premagamo napore ter se tako obdržimo nad vodo. Prepričan sem, da vsi hmeljarji v teh časih intenzivneje razmišljamo o konstruktivnih inovacijah, ki bi rešile slovensko hmeljarstvo. Težko bi se namreč bilo odreči tradiciji te grenke kulture, ki jo je na teh tleh gojilo že nekaj generacij naših prednikov. Zasadili so jo z mislijo, da bi preživeli. Preživetje nudi tudi nam, a pomagati si moramo sami.
Človeka moderne dobe obdajajo stvari, ki se mu zdijo samoumevne, že kar naravne in neob-hodno potrebne. Vendar obenem pozablja, da za temi rečmi stojijo morda leta razmišljanj, končna realizacija in prav gotovo tudi odpor in posmeh, ki inovacije ponavadi žal spremljata. Vsak napredek je pač mogoč le kot odstop od norme in gotovo je bil za sodobnike nor tudi tisti, ki je z drevesa stopil na zemljo, tisti, ki je zakuril ogenj, in vsi, katerih imena danes beremo v zgodovinskih tekstih, znanstvenih in tehničnih enciklopedijah; imena, ki jih pozna že skoraj vsak otrok.
Prav zato je hmeljska kriza v določeni smeri dobrodošla, saj zahteva nov premislek o bistvu same zadeve, ki ga morajo izvesti prizadeti. Resda je prizadeto
hmeljarstvo, toda le posredno; neposredno kriza zadeva nas, hmeljarje. Bomo sprejeli izziv? Kriz ne rešujejo le geniji, denar in veliki vplivni ljudje, temveč predvsem zdrava pamet. Tako je tudi kmet neke vrste znanstvenik glede preživetja, ker je v to primoran. Poleg drugega dela mu življenje nalaga še to. Na tak način potem v svojo korist staplja znanstvene izsledke s področja kmetijske tehnologije z ljudskim izročilom, ki mu ga je posredoval oče ali ded; uči se na lastnih izkušnjah in napakah, ob vsem tem pa ga spremlja še nepredvidljiv dejavnik, ki mu nekateri rečejo sreča, drugi nesreča, tretji pa kar naključje. V skladu s to svojo življenjsko prakso išče nove prijeme, da bi izboljšal svoj pridelek, nove načine, da bi povečal prirastek, nove rešitve, da bi moralno in materialno utrdil ter potrdil svojo eksistenco. Posameznik pa žal lahko obdeluje le svoj vrt, ne more pa spremeniti sveta. Hmeljska kriza ni individualna stvar, temveč stvar širše družbene skupine, ki je ne druži le zavest o pripadnosti kmečkemu stanu, ampak tudi želja po ohranjanju tradicije, ki se je zakoreninila globoko v kulturo celega naroda. Zato bi morali hmeljarji složno stopiti skupaj in združiti svoje misli glede inovacij in predlogov v skladu z mislijo »misli globalno, deluj lokalno«. Ni nam (še) treba spremeniti sveta, lahko pa iz nastale krize izstopimo z dvignjeno glavo, močnejši in pametnejši.
In ker smo v adventnem času, naj končam z mislijo iz evangelija: Bog je pravičen sodnik in dober plačnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje.
Ivan Jošt
Zahvala
Ob nesareči, ki se je pripetila 24. 11. 2009, ko je zagorelo gospodarsko poslopje na kmetiji Uplaznik, bi se radi iz srca zahvalili vsem gasilskim enotam, ki so pomagale pri gašenju požara, in prav vsakemu gasilcu posebej za pogum in požrtvovalnost pri gašenju in iskanju pobegle govedi.
Zahvalili bi se tudi gospodu Špiljaku in sosedom Ožirjevim, ki so prvi priskočili na pomoč, in
gospe Jožici Ožir, ki je poklicala gasilske enote in bila tudi potem ves čas pripravljena kakor koli pomagati, gospodu Andreju Bre-žniku, ki je priskočil na pomoč pri spravilu poginjenega goveda, gospodu Bizjaku - veterinarskem inšpektorju iz Celja, ki je budno spremljal dogajanje in nesebično pomagal pri iskanju pobegle govedi. Pri iskanju govedi so na pomoč priskočili tudi lovci LD Hum.
Ko se ti zgodi takšna nesreča, spoznaš, kako so ljudje pripravljeni pomagati, in zato smo vsem iz srca hvaležni. Zahvaljujemo se tudi predstavnici Občine Žalec za denarno pomoč prizadetim, ki v takšnem položaju pride še kako prav.
Še enkrat hvala
Uplaznikovi
Darilo ob deseti obletnici Sončnic iz Migojnic
Skupina za samopomoč Sončnice iz Migojnic obstaja že več let. Vodi jo Magda Ježovnik, njen namen je druženje, pletenje prijateljskih vezi, preseganje osamljenosti. Na srečanjih se pogovarjajo o življenju nekoč, o raznih običajih, navadah in tudi o stiskah posameznika. Z izleti spoznavajo zanimivosti krajev naše Slovenije.
V Grižah obstajajo tri skupine za samopomoč, imenujejo se Dobra misel, Lipa, ki delujeta in se tedensko sestajata že petnajst let, in Sončnice, ki so letos maja praznovale deseto obletnico obstoja.
Praznovanja desete obletnice skupine Sončnic v Limbergu so se udeležile tudi članice skupin Dobra misel, Lipa in Sončnice iz Galicije. Na tem srečanju je namestnik župana Lojzeta Posedela povedal, da prejmejo ob okrogli obletnici darilo, možnost avtobusnega prevoza za skupen izlet.
Vesele so bile te lepe ponudbe in se odločile, da si vse skupine jeseni ogledajo zanimivosti Ljubljane in obiščejo parlament.
In odpeljale smo se v Ljubljano. Naš prvi cilj je bil voden ogled parlamenta, stavbe, ki letos praznuje 50 let. Obisk je bil nekaj posebnega. Strokovno vodenje dr. Katje Jerman in njena prijaznost sta nas popeljala na ogled stenskih poslikav na temo kulturnozgodovinskih in političnih mejnikov Slovencev, do dvorane državnega sveta in državnega zbora.
Zelo smo bile vesele in počaščene, ko nas je ob prihodu v parlament sprejel naš poslanec in župan Lojze Posedel. Ob koncu nas je prisrčno povabil v poseben prostor, ki je namenjen sejam parlamentarnih delovnih teles in komisij, in nas pogostil s kavico. V prijetnem pogovoru nam je povedal nekaj zanimivosti o svojem delu v parlamentu in o nalogah in obveznostih poslanca. Mag. Irena Pražnikar, direktorica Centra za socialno delo Žalec, se mu je v imenu članic in voditeljic vseh skupin zahvalila za gostoljubnost in dolgoletno naklonjenost dejavnostim, ki prispevajo h kakovostnejšemu življenju ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Ogled parlamenta bo ostal nepozaben. Naredile smo še skupinski posnetek in nadaljevale pot do obrežja Ljubljanice. Z ladjice smo si ogledale stare ljubljanske hiše ob reki, mostove čez Ljubljanico, izvedele veliko o bogati zgodovini našega glavnega mesta, o Plečniku in njegovi arhitekturi. Čudovit dan smo končale z ogledom Tromo-stovja, Prešernovega spomenika in k njemu ozirajoče se Julije.
Domov smo se vrnile z novimi spoznanji in videnji, zadovoljne in počaščene. Priložena slika priča o našem zadovoljstvu.
Voditeljica skupine Sončnic Magda Ježovnik
Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.	Uredništvo
Božična zgodba
Bližajo se praznični dnevi in naznanjajo čas, ko se staro leto poslavlja. Polni upanja in radovednosti pričakujemo novo leto, ugibamo in tehtamo, kakšno neki bo. Predvsem pa si želimo: veselja, drobnih pozornosti in čim več zdravja. Prihaja čas, ko radi prisluhnemo božičnim zgodbam. Ena izmed teh bo gotova tudi naša.
Mama je zjutraj vstala prej kot običajno. Zamesila je testo za potico. Potem je pripravila še testo za kekse različnih oblik in z močnim vonjem cimeta ter limone. Mene je verjetno zbudil ravno ta vonj. Nadel sem si oblačila in razmišljal, ali naj odidem v VDC ali ostanem doma z mamo. Rad bi ji pomagal pri peki in pripravi vsega, kar bomo imeli ta dan, po drugi strani pa sem si želel v VDC, med prijatelje. Tudi tam bo ta dan drugačen. Nazadnje sem se odločil, da dopoldne preživim v svoji službi, potem pa hitro domov, presenečenjem naproti. Ob moji vrnitvi je bila mama tako zaposlena, da me skoraj ni opazila. Mene pa je prevzemal vonj dobrot in nemir. Ta dan je bil vendarle drugačen. Samo še nekaj malenkosti in vse bo pripravljeno. Okrasiti jelko, to je bilo vsako leto moje delo. Vsak okrasek, ki sem ga obesil, sem za trenutek zadržal v roki in si ga z vseh strani ogledal in občudoval. Vsak zase se je bleščal in oddajal toploto, ki je segala do srca. Malce utrujen in poln pričakovanj sem opazil mamo, ki je zrla skozi okno. Saj res, čakala
je, da se vrne oče, ki je tudi ta dan opravljal svoje delo do poznih popoldanskih ur. Brez besed sem stopil do nje in jo objel. Oba sva vedela, koga čakava. Strmela sva skozi okno in štela snežinke, ki so pobelile vse okrog nas. In med snežinkami sva uzrla sij avtomobilskih luči. Pripeljal seje oče. Sva si lahko sploh želela še kaj lepšega? Ne, to je bilo darilo letošnjega božiča. Vsi zbrani, doma, na toplem, z božičnimi melodijami v srcih smo sedli k večerji in načenjali pogovor, kaj božič sploh je. Je to praznik daril, hrane, hitenja ali nekaj povsem drugega? Za nas je to praznik, ko smo skupaj, ko se veliko pogovarjamo, ko se smejemo, ko se imamo radi. In tako smo, preden smo se odpravili spat, ugotovili, da je božični večer čudovit in poseben. Pa vendar povesem enak večerom, ki se zgodijo tudi sicer. Če me kdo vpraša, kakšna darila so pod našo jelko, mu lahko pripovedujem ves dan. To so ljubezen, radost, veselje, sreča, zdravje, smeh, bližina, toplina, otrok, starši, sneg ... to je na tisoče stvari, vonjev, besed in vsega, kar nas vsak dan spremlja. Kar nam daje moči in upanja, povezanost, vsega pozitivnega. Zato je moja želja: božič naj bo vsak dan za vse ljudi!
NADA, DENIS, MILENA, JANJA, RUDI, NINO, MATEJA, BLAŽENKA, ROMAN, JANEZ, PETER, BLANKA, NINA, MIRJANA, ROLAND, NIKO, ANDREJ, BOŠTJAN, DAVOR IN GREGA;
VDC MUC, Preserje
VADBA JOGE IN PILATES JOGE V ŽALCU
Vadba poteka v prostorih Tris fitnesa (stavba nasproti trgovine Tuš) ob četrtkih, in sicer ob 18. uri in ob 19.10.
Program vodi inštruktorica pilatesa in joge, dipl. fizioterapevtka Simona Novak (tel. št.: 051 383 083).
STORITE NEKAJ ZA SVOJE POČUTJE!
Novak Simona, s. p.
Velika Pirešica 27 K, Žalec
Zdravje ti sije iz oči
Bila sem na posvetu pri zdravniku. Napisal mi je terapijo. Kot prvo in najpomembnejše: mir v duši, telesno aktivnost in zdravo prehrano, ki naj bo raznolika in naj vključuje veliko sadja, zelenjave pa tudi meso. Toda kako naj najdem moč, da bom vse to, za kar vem, da je zdravo, redno in vztrajno, izpolnjevala? Da ne bo to »muha enodnevnica«.
ZAKAJ SO SPREMEMBE IN VZTRAJANJE NA POTI, ZA KATERO VEMO, DA JE DOBRA, TAKO TEŽKE?
P. D. Ouspensky navaja, da je na življenjski poti urejenih veliko »svetilnikov«, s pomočjo katerih lahko najdemo svojo pot. Citiram nekatere od njih:
1.	Sposoben moraš biti razumeti to, kar ti je povedano.
2.	Imeti moraš zelo močan odpor do svojega sedanjega stanja.
3.	Prihodnje stanje, ki ga lahko pridobiš, te mora zelo močno privlačiti.
4.	Podane morajo biti prave zunanje okoliščine.
Za mir v duši moramo preseči
negativna čustva, ki so vsa čustva nasilja ali potrtosti: samopomilovanje, jeza, dvom, strah, sitnosti, dolgčas, nezaupanje, ljubosumje in tako naprej. Ouspensky trdi, da se običajno to izražanje negativnih čustev sprejema kot povsem naravno in celo potrebno. Zelo pogosto ljudje to imenujejo »iskrenost«. Seveda to ni v nobeni zvezi z iskrenostjo; gre za preprosto znamenje človekove šibkosti, znak slabega značaja in nesposobnosti zadržati svoje pritožbe zase.
Hiba je tudi pretirano govorjenje. Nekateri govorijo ves čas, kjerkoli so, med delom, med potovanjem, celo v spanju. Nikoli ne nehajo govoriti, če je le kdo, s komer lahko govorijo. Če ni nikogar, govorijo sami s seboj. Tudi tu ni dovolj le opazovati, ampak se je treba temu upreti, kolikor je mogoče. Če se izražanju negativnih čustev, pretiranemu govorjenju ne moremo upreti, to pokaže na človekovo popolno mehaničnost in nesposobnost boja zoper njiju. Tudi kdor že
nekaj ve, pridobljeno znanje pozablja uporabljati, se pozablja opazovati. Zanj je značilno, da je gibalni in instinktivni center prevladal nad miselnim in čustvenim.
POMEN NAŠEGA MIŠLJENJA
Od našega zdravja je odvisno naše življenje. Zanj smo odgovorni sami. Zdravniki nam lahko pomagajo, toda zdravje je predvsem naša odgovornost, ki je ne moremo prenesti na nikogar.
Dokler smo zdravi, se nam zdi zdravje samoumevno. Ko nismo več zdravi, vidimo v zdravniku »boga«, ki nas bo rešil nadloge. Lahko upamo, da tisti, v katerega smo položili svoje zdravje in življenje, ve, kaj dela. Nas je bolezen streznila. Ne bomo več brezglavo tekali za nepomembnimi stvarmi? Bomo spremenili način življenja?
Se bomo iz tega kaj naučili?
Se bomo zavedali, da je naše življenje omejeno in da se lahko vsak trenutek konča? Bomo začeli živeti mirneje? Prisluhnimo notranjemu glasu, ki nas opozarja, da niso najpomembnejše kariera in materialne dobrine. Bodimo preprosti, bodimo pozitivni. Prijazni medčloveški donosi, topel pogled bodo blagodejno
vplivali na naše zdravje in na zdravje drugih.
Člani skupine za kakovostno starost Zimzelen navajajo:
Nisi star, če si zdrav. Ko zboliš, postaneš star. In članica, ki je stara 90 let, pove, da ni stara, ker je zdrava. Torej je od našega zdravja odvisno tudi, kako se počutimo v odnosu do starosti? Zase trdim, da sem v srednjih letih, po srcu pa mlada, igriva ter željna novih in novih znanj. Kadar grem na Grmado, pri Celjski koči pozvonim in si zaželim, da bi bila zdrava.
NE JEJTE PREVEČ Približuje se novo leto. Jedače in pijače bo na pretek. Se bomo znali upreti in pojesti le tisto in toliko, kolikor bo dovolj za nas? Bila sem na obisku pri sorodnikih in ker so bile slaščice na mizi tako vabljive, sem gostitelju predlagala, da jih odstrani. Rekel mi je: »To je za ljudi.« Zgrozila sem se. Se nisem sposobna upreti »skušnjavi«? Hrana za ljudi, ki znajo razmišljati, ki se znajo odločiti, kdaj imajo dovolj.
Mnogi avtorji o prehrani povedo, da smo to, kar jemo. Paziti moramo, kaj vnašamo v svoje telo. Malo jih je, ki tudi povedo, kako pomembno je,
koliko vnašamo v telo.
Tudi najboljše in najbolj hranljive jedi, ki jih zaužijete preveč, škodijo telesu. Zato nikakor ne jejte preveč. H in M. Diamond navajata dva razloga za prenajedanje:
1.	pomanjkljivo vsrkavanje hranilnih snovi (Telo jih vsrkava skozi črevesne stene in če so tanke resice, skozi katere telo vsrkava hranila, zamašene, se telo ne more nasititi, ne glede na količino hrane, ki jo zaužijemo.
Resice se zlahka zamašijo
z odpadnimi snovmi, kijih telo ne more presnavljati in učinkovito uporabiti. Ker ne vsrkava hranilnih snovi, sproži alarm, da ni bilo nahranjeno, in čeprav smo se pravkar najedli, si želimo še jesti.)
2.	uživanje nehranljivih živil (To so »hitra« hrana, predelane žitarice za otroke in druga izjemno predelana hrana. Telo zahteva dodatno hrano, saj dobesedno strada ... v hranilnem pogledu. Prekomerno uživanje hrane in zelo predelane hrane vodi v podhranjenost.)
Lahko bi rekli, da 60 % ljudi s prekomerno težo strada, saj je telo podhranjeno, pa čeprav hrano uživamo v velikih
količinah. Nov življenjski slog vključuje:
-	polnovredne, sveže jedi, polne hranljivih snovi, ki bodo hranile telo,
-	krepki obroki hrane z veliko količine vode, ki bodo pomagali očistiti črevesje in odmašiti resice, tako da bo telo začelo vsrkavati hranilne snovi.
Ko boste dalj časa uživali jedi, ki prekipevajo od hranilnih snovi, boste odstranili fiziološki razlog za prekomerno uživanje hrane. Omogočite telesu, da se očisti. Ko si zaželite pošteno najesti, pojejte kak sočen surov sadež ali zelenjavo. Z rednim dobivanjem hrane, ki bo organizem čistil in nahranil, ne bo več treba zahtevati dodatnih jedi.
NAJ VAS V NOVEM LETU 2010 VAŠ NOTRANJI SVETILNIK VODI V VAREN PRISTAN, KJER BO POLNO LJUBEZNI, ZAUPANJA, SREČE, IGRIVOSTI, ISKRENOSTI IN TOPLINE DOMA.
Pripravila mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del.
Viri:
H. in M. Diamond, Živeti zdravo P. D. Ouspenski, Psihologija človekovega možnega razvoja
Dobrodelnost podpira tudi Božiček
Strpnost, ljubezen, mir in sreča
brižne odločitve, ki smo jih hote ali nehote naredili skozi leto.
Na Osnovni šoli Šempeter si nenehno prizadevamo negovati vezi med učenci, starši, sokrajani ter kolektivom. Da nam slednje uspeva, priča dejstvo, da smo v petek, 27. novembra letos, uspešno izpeljali sedaj že tradicionalni božično-novoletni koncert. Počaščeni smo bili, saj se je koncerta udeležilo mnogo ljudi - staršev, krajanov, učiteljev ter predstavnikov različnih ustanov - med njimi tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel, oba podžupana, tajnik Krajevne skupnosti Šempeter ter ravnatelji bližnjih šol.
V	enournem programu smo goste razveselili s pestro obarvanim glasbenim programom, ki je nakazal razgiban in čaroben prihod meseca, ki diši po sveže pečenih piškotih, cimetovih paličicah ter svežem brinju. Na odru so svoje moči združili učenci, sedanji in nekdanji, njihovi starši ter kolektiv OŠ Šempeter in v dvorani spletli nevidne vezi med vsemi prisotnimi. Ves dobiček od prodaje kart in izdelave venčkov smo namenili pomoči potrebnim učencem, da jim bomo lahko omogočili brezskrbno igro in lepe trenutke. Ravnateljica OŠ Šempeter mag. Petra Stepišnik se je v svojem govoru zahvalila vsem nastopajočim, zlasti staršem in nekdanjim učencem, ter spregovorila o željah za prihajajoče leto.
V	Šempetru smo znova dokazali, da v pomembnih trenutkih združimo moči ter prispevamo delček sebe socialno ogroženim. Zahvaljujemo se tudi vsem sponzorjem, ki so radodarno priskočili na pomoč, ter vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je koncert uspel in tako veličastno odprl vrata prazničnemu času.
Naj si za konec v srca vtisnemo besede neznanega avtorja, ki pravi: »Če krožimo le po lastnih poteh, zaidemo v slepo ulico. A ko primemo drugega za roko, ugledamo pot do sočloveka. Naj bo med nami vse polno uhojenih poti.«
V imenu kolektiva in učencev
OŠ Šempeter Barbara Cotič
Solidarnost
Kaj je solidarnost za ljudi, zakaj sploh je in zakaj veliko več je ni?
Solidarni smo, ko se spoštujemo in razveseljujemo.
Enkrat srečamo malčka, ki pelje na sprehod starčka. Drugič vidimo dekle, ki nese cvetlice, da bodo v veselje stare ženice.
Tretjič opazimo policaja, ki teče na pomoč psičku, ki laja.
Četrtič čutiš toplino v srcu, ki oddaja srečo in radost.
Srečni smo lahko, ker na svetu solidarnost obstaja in nas obdaja.
Sanja Stropnik,
Marija Janžovnik, 6. a
Majcena roža
Rasla je majcena roža, sonce sveti na njo. Nežno in tiho jo boža, roža zaspala zdaj bo.
Ker bičali so jo divji vetrovi, je roža povesila cvet. Nanjo so stresali jezo bogovi, je žalostno pogledala v svet.
Živa Avžner, 6. b
Nasilje boli
Nasilje boli, če to je zaušnica ali grda beseda, če to je žalitev ali nasilno dejanje soseda.
Nasilje boli.
Tedaj se smeh v solze spremeni, srce človeka močno zaboli, v upanju išče srečnejše poti in lepše dni.
Nasilje boli,
zato s sošolcem prijazen bodi, vselej po poti prijaznosti hodi.
Urh Pfeifer, 8. c
Nasilje boli
Kadar grem po cesti, vidim tisto -povsod je isto.
Mladi, starejši, vsi po vrsti se kažejo z nasiljem v prvi vrsti.
Vsi se bojijo nasilnih ljudi, vsi trpijo
in drugi nimajo slabe vesti.
Nasilje boli, vsakdo kdaj trpi, zato z njim prenehajmo vsi.
Anja EMERŠIČ, 8. b Vsi OŠ Polzela
Pohod na Bukovico
Gostje med ogledom ene od delavnic
S temi besedami bi se lahko na kratko pohvalili učenci II. osnovne šole Žalec, ki so s svojo ustvarjalnostjo ob pomoči učiteljic - mentoric poskrbeli za prijeten in bogat dan odprtih vrat svoje šole.
Pripravili so različne ustvarjalne delavnice, v katerih so izdelovali okraske, novoletno dekoracijo; darilne škatle in še vrsto drugih predmetov. Nekaj posebnega je bil prikaz izdelovanja čipk, otroci pa so v svoji učni kuhinji napekli slaščice, ki so bile obiskovalcem na voljo v Miklavževi krčmi in na božič -no-novoletnem sejmu, kjer je bilo mogoče po simbolični ceni kupiti najrazličnejše izdelke za ta veseli decembrski čas.
Dneva odprtih vrat se je udeležilo veliko staršev in sorodnikov otrok, ki obiskujejo šolo s prilagojenim programom. Med gosti so bili tudi ravnatelji nekaterih osnovnih šol, predstavniki občine in dve nekdanji ravnateljici šole. Ravnateljica Sabina Korošec, ki je to nalogo prevzela v tem šolskem letu, je povedala: »Glavni namen tega dne je, da pokažemo, kaj naši otroci znajo in zmorejo kljub svojim posebnim potrebam. Najnazorneje smo lahko to pokazali z delom v posameznih delavnicah in s sejmom, na katerem so bili njihovi izdelki tudi razstavljeni in ponujeni v prodajo. Vse je bilo narejeno z velikim trudom in ljubeznijo naših učencev in učiteljic, kar znamo še posebej ceni-
energije podali v najrazličnejše zabavne igre... pod budnim očesom spremljevalke Vilme.
Po urici hoda, opazovanja jesenske narave, klepeta in smeha smo prispeli v dolino. Med čakanjem na kombi, smo si v centru Griž ogledali spomenik številnim padlim med drugo svetovno vojno. Kombi nas je že v mraku pripeljal v nam ljubi Tabor, dragim staršem v objem.
Hvala PD Tabor, ki učencem omogoča brezplačne planinske prevoze.
Darja Savinek, mentorica planinskega krožka, OŠ Vransko - Tabor
vključeni že drugo šolsko leto zapored.
V Mali galeriji Cankarjevega doma smo si kasneje ogledali tudi kratek dokumentarni film z naslovom Črno-bela mavrica. Film je bil premierno predvajan, prikazuje pa otroke, ki jih Benka Pulko v Dharam-sali vedno obišče z velikim veseljem in jim obenem ves čas tudi velikodušno pomaga. Na koncu smo bili najbolj veseli, ker smo se lahko slikali s tako hrabro in velikodušno žensko, kot je Benka Pulko.
Na poti domov smo se ustavili še v Me Donaldsu v Domžalah, kjer smo si privoščili same dobrote. Med vožnjo proti šoli smo se zelo zabavali, pravili smo si šale in prepevali slovenske pesmi.
Špela Ograjenšek, Karin Žgank, OŠ Petrovče
Ko v zgodnjih popoldanskih urah počasi pada mrak na Zemljo, ko dan postaja vse krajši in se noč zdi neznansko dolga, nas v naglici dogodkov nežno ovije praznični čas, ki nam vsako leto skuša natrositi čim več strpnosti, ljubezni, miru in sreče. Trdneje poveže družinske vezi in obudi stike z že davno pozabljenimi ljudmi. Čas, ki v nas skuša prebuditi le najtoplejše misli ter dejanja, čas, v katerem se želimo odkupiti za vse nespametne in brez-
V sredo, 18. novembra, ob sedmih zvečer smo se člani krožka Ustvarjalni sedmo-šolci OŠ Petrovče odpravili na ogled odprtja fotografske razstave Črno-bela mavrica. Avtorica fotografij je gospa Benka Pulko, ki se je v Guinnessovo knjigo rekordov zapisala kot prva ženska, ki je sama prevozila Savdsko Arabijo, z
motorjem obiskala ves svet in opravila najdaljšo neprekinjeno samostojno žensko vožnjo. Med potovanjem je obiskala tudi tibetansko otroško vas v Dharamsali in, ko je videla te prijazne, skromne otroke, se je odločila, da jim pomaga s projektom Verjemi vase in osvoji svet. V ta projekt smo vsi sedmošolci naše osnovne šole
Otroci med prodajo svojih izdelkov
Na Osnovni šoli Petrovče so v tem veselem decembru organizirali dobrodelni koncert z naslovom Otrok otroku. Koncert je potekal na prostem, v pravem zimskem okolju, kar je še bolj poudarilo prazničnost tega prednovoletnega časa, ki ga je z obiskom polepšal tudi Božiček.
Številne stojnice, na katerih ni manjkalo toplega čaja, slad-
kih dobrot in seveda novoletnih okraskov, vizitk, darilc, adventnih venčkov in raznih drugih izdelkov, ki so jih za to priložnost izdelali učenci, so dodale svojo praznično kuliso temu dogodku. Večino tistega, kar so ponujali, so pokupili starši in drugi udeleženci koncerta in tako pridali nekaj denarja v šolski sklad. Ves izkupiček tokratnega koncerta in sej-
»Tudi mi veliko znamo!«
ma je namenjen socialno šibkim in ogroženim otrokom. Kot je na prireditvi povedal župan Občine Žalec Lojze Posedel, bo v njihov sklad 1500 evrov prispevala tudi Občina Žalec, ki se je odločila, da namesto ognjemeta na Silvestrovo, denar za ta namen razdeli vsem šolam v občini.
Na odru prireditvenega prostora so se ta večer zvrstili številni nastopajoči. Najbolj množični so bili seveda pevski zbori, otroški in mladinski matične šole in otroški pevski zbor Podružnične šole Trje. Občinstvo so razveseljevali tudi Nude, Matjaž Romih, Blaž Pentek, Navihanke, Gluglu, Melita Pleteršek, Dominik bend in Eart Shock. Voditelja prireditve sta med drugim prebrala pozdravno pismo Vlaste Nussdorfer - predsednice Belega obroča, ki se prireditve, na kateri naj bi bila slavnostna gostja, zaradi bolezni ni mogla udeležiti. Božičku prezgodnjega prihoda na prireditev ne moremo zameriti, saj so si učitelji in učenci OŠ Petrovče z odlično organizacijo in vzdušjem to tudi zaslužili. D. Naraglav
'V
Crno-bela mavrica
ti in zato izdelki zelo hitro dobijo novega lastnika. Izkupiček od vsega prodanega bomo namenili za šolski sklad, ki je namenjen višjemu standardu. S temi izdelki in nasploh z našim delom se na najbolj preprost in učinkovit način predstavljamo širši skupnosti. Hkrati s tem pa tudi poudarjamo, da smo ustanova odprtih vrat, vedno pripravljena na nove izzive in sodelovanje.« D. N.
Bukovica se imenuje hrib nad Grižami in je eden izmed 26-tih obveznih vrhov Savinjske planinske poti. Nanjo smo se taborski starejši planinci, učenci
4.,	5. in 6. razreda, povzpeli v sončnem petku, 20. novembra.
Po pouku in kosilu nas je skozi Šempeter in Žalec v Griže ob 13. uri izpred šole odpeljal Rajevčev kombi. Po uri vzpenjanja skozi jesenski gozd, poln šumečega škrlatnega listja pod »gojzarji«, je 17 pohodnikov z vodnico Darjo prispelo na vrh do urejenega planinskega doma, obdanega z bukvami. Po malici in žigosanju planinskih dnevnikov so se šolarji še polni
Pred 70 leti mladoletna pred oltar
Camino - pot k sebi
Lidija in Albin Herodež s torto za 70 let zakonske zveze
Pred 70 leti so bile veselice in maškerade drugačne, kot so danes. Dekleta, posebno rosno mlada, so bila tam v spremstvu staršev, ki so budno pazili nanje, fantje pa so si ogledovali, katera je še prosta. Ko pa je zaigrala glasba, so pohiteli k tisti, ki jim je bila najbolj všeč. Albinu je padla v oči Lidija, ki je sprejela povabilo na ples. Potem sta ves čas plesala in se še isti večer dogovorila, da se bosta še videla.
To je bil prvi korak k začetku 70 let trajajoče zakonske zveze 90-letnega Albina in 86-letne Lidije Herodež s Polzele, ki sta ta redek jubilej, platinasto poroko, v krogu družine praznovala prejšnjo soboto. Albin je bil kmečki sin iz Trnave, Lidija pa hči polzelskega peka
Jožefa Vrtnika. Dve leti sta hodila, potem pa, s privoljenjem staršev, župnika, opata in škofa, ker sta bila oba še mladoletna, takrat je bila polnoletnost dosežena z 21 leti, sklenila zakonsko zvezo. Najbrž sta že takrat razmišljala, da morata s poroko pohiteti, če hočeta proslaviti platinasto poroko. Prva leta sta živela pri Vrtnikovih, potem v tovarniškem stanovanju, oba sta bila namreč zaposlena v tovarni nogavic na Polzeli. Leta 1949 sta začela graditi hišo in se po treh letih vanjo tudi vselila. Vse seveda ni šlo tako gladko, saj je bila vmes vojna in Albin je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder je kmalu pobegnil k partizanom. V zakonu so se jima rodili tri hčere, Ljuba, Truda in Majda, in sin Albin.
Kako živeti skupaj 70 let, kako premagovati vse spotike, je vprašanje, ki dandanes muči mnoge zakonce, posebno tiste, ki vidijo izhod v ločitvi. Lidija pošteno pove, da je bilo velikokrat tudi težko, treba pa si je odpuščati, se pogovarjati in ne vsega jemati zares in tako hudo. Skupno življenje pomeni tudi potrpeti drug z drugim, potem pa je tudi lepega in veselega dovolj. Albin nas je poučil, da mora biti prva skrb moža in očeta, da je družina preskrbljena. Vedno je skrbel, da je bila družina sita od prvega do zadnjega v mesecu, kar tudi v tistih časih ni bili samoumevno. Številni moški so plačo odnesli v gostilno, medtem ko so bili otroci doma lačni. Seveda ženam to ni bilo prav, sledili so prepiri in še kaj drugega. On pa se je držal tega, da morata z ženo skupaj »Sparati«, če pa sta si kaj privoščila, je to veljalo za oba. Po naravi sta zelo skromna človeka. Zanašata se na to, kar sta si sama ustvarila, njune potrebe pa so bile vse življenje v skladu z možnostmi. Zdravje jima kar dobro služi, betežnost sta vzela v zakup, saj k njunim letom že nekako sodi, še vedno pa sta dobrovoljna, rada v družbi svojih otrok, sedmih vnukov in osmih pravnukov. T. T.
Zlati jubilej braslovškega zbora
Med nastopom MoPZ Karla Viranta Braslovče
Ob častitljivem jubileju, 50-letnici Moškega pevskega zbora Karla Viranta Braslovče, so v športni dvorani v Braslovčah v soboto pripravili jubilejni koncert, na katerem so se sprehodili skozi bogato zgodovino zbora in gostili Mešani pevski zbor Oljka Polzela in legendo narodno zabavne glasbe, Ansambel Lojzeta Slaka.
Zgodovina društva in zbora se tesno prepletata. Prosvetno društvo Braslovče, takrat Bralno društvo, je bilo ustanovljeno davnega leta 1888. Že v naslednjem letu je nastala pevska sekcija in tako se je društvo preimenovalo v Bralno in pevsko društvo. Pisni viri navajajo bogato pevsko dejavnost, celo tamburaški zbor. V temnih letih 2. svetovne vojne sta bili slovenska beseda in pesem prepovedani, a vedri duh Bra-slovčanov odseva v besedah, ki jih je v kroniko po vojni za-
pisal Karel Virant: »Med drugo svetovno vojno je dejavnost zamrla, ni pa umrla!« Tako so po vojni zopet zaživele dejavnosti Prosvetnega društva Braslovče. Leta 1959 je takratni pevovodja, Karel Virant, ustanovil moški in mladinski pevski zbor, ki ju je vodil do svoje smrti leta 1972. V istem letu je ustanovil tudi harmonikarski zbor.
Pod vodstvom Karla Viranta je zbor dosegel veliko uspehov, zato so se pevci odločili, da se svojemu dobremu prijatelju in pevovodji oddolžijo s poimenovanjem zbora po njem, kar so uresničili leta 1991.
Delo zborovodje je za 15 let prevzel Ivan Marovt, vse do leta 1987, za kar so mu bili pevci zelo hvaležni, saj so radi prepevali in se ob pesmi družili.
Leta 2005 pa je vodenje MoPZ Karla Viranta Braslovče prevzela zborovodkinja Anja Jezernik, ki je uspešno nasledila moške
zborovodje. Nastopi, druženje, zanimive vaje in uspehi jim dajejo nov zagon za delo vnaprej. Zbor je v zadnjih nekaj letih občutno pomladil glasove, saj so v svoje vrste privabili mnoge mlade pevce in danes šteje zbor 35 pevcev. V zboru posegajo tako po najzahtevnejšem programu kot tudi po preprostih, zabavnih pesmih. Ponosni so na dosežke zbora ter na prispevek k soustvarjanju kulturne dejavnosti v kraju, občini in izven nje. Za pol stoletja neprekinjenega prepevanja je Občina Braslovče zboru Karla Viranta lani podelila srebrno plaketo. Na slovesnosti sta Marko Repnik, vodja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Žalec, in predsednica Prosvetnega društva Braslovče Mateja Perger pevcem podelila Gallusova priznanja in posebna priznanja sklada.
Bronasto Gallusovo priznanje so prejeli Gregor Marovt, Rok Ušen, Darko Dobnik, Anže Tasker, Metod Strojanšek in Toni Ramšak; srebrno Jože Dobnik, Milan Strojanšek ml., Marko Završnik, Klemen Marovt, Ivan Tajnšek, Simon Strojanšek, Matevž Završnik, Janko Dobnik in Rudi Završnik. Posebno priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za petje v zboru od ustanovitve do danes pa so prejeli Franc Praprotnik, Franc Turnšek, Franc Stakne in Peter Serdoner. T. Tavčar
Pot je dobro označena in dolga kar 800 kilometrov
Camino je naj starejša kulturnozgodovinska pot v Evropi, saj njeni začetki segajo v 9. stoletje našega štetja, ko so ob španski obali našli okostje apostola Jakoba. Postavili so mu manjšo cerkev in pojavljati so se začeli prvi romarji. Danes jo letno preroma nekaj tisoč ljudi z vseh koncev sveta. Pot, ki ima svoj začetek v malem francoskem mestu Saint Jean Pied de Portu in je dolga ca. 800 kilometrov, je najbolj znana in tudi najbolj obiskana pot. Je tudi odlično označena in izredno
dobro vzdrževana. O tem, kako je doživljala to dolgo in naporno pot, je na predavanju v Občinski knjižnici Polzela spregovorila gostja Eli Trobec.
Za romanje po Caminu se ponavadi odločajo ljudje v času pomembnejših življenjskih prelomnic. Dolgo, naporno pešačenje romarju ne pušča energije za pretirano ukvarjanje z zunanjim svetom. Močne energije Camina pa poskrbijo, da romar zagotovo dobi tisto, po kar ga je življenje poslalo na to pot. Zato je romanje po Caminu pot k
sebi. Hkrati je to pot, ki simbolizira življenje. Vsakemu romarju postreže z določenimi težavami. Njegova naloga pa je, da te težave premaga, se iz njih nekaj nauči in predvsem ne izgubi vere vase in v dosego cilja. Te majhne in velike težave postanejo popolnoma nepomembne, ko prispemo na cilj.
Na predavanju v Občinski knjižnici Polzela so se udeleženci predavanja skupaj z Eli Trobec ob lepih posnetkih ter odličnem in duhovitem pripovedovanju prepustili energijam Camina.	T. T.
Obnovili zakonske zaobljube
Triglav na Vranskem
V polzelski župniji že več let proslavljajo okrogle obletnice zakonskih zvez vsi pari hkrati. Na slovesnosti se je v župnijski cerkvi zbralo 58 parov, med katerimi so trije pari proslavili 55 let zakonske zveze, in sicer Alojzija in Anton Šalamon, Elizabeta in Avgust Palir ter Ivica in Robi Sredenšek. 50 let zakonske zveze, torej zlato poroko, so praznovali štirje pari, in sicer Cvetka in Milan Vasle, Kristina in Pavel Turnšek, Ljudmila in Janez Štorman ter Alojzija in Ivan Poteko.
Slavje so začeli s sveto mašo, med katero so zakonci obnovili svojo zakonsko zaobljubo in poleg blagoslova prejeli vrtnico in voščilo. Na slovesnosti so sodelovali vsi polzelski cerkveni zbori in skupine in s tem izkazali tudi čast zavetnici cerkvenega petja, zborovodij in organistov, sveti Ceciliji, ki goduje 22. novembra.	T. Tavčar
Športna dvorana Vrana Vransko je v petek, 4. decembra, pokala po šivih. V okviru narodno zabavnega abonmaja se je občinstvu predstavil Ansambel Zupan, ki je praznoval 20-letnico svojega delovanja.
Koncerta so se udeležili tudi ljubitelji njihovih skladb iz Nemčije in Avstrije ter seveda Slovenije, ki se združujejo v klubih ljubiteljev Ansambla Robija Zupana.
Jubilejni koncert, ki gaje vodil Boris Kopitar, je bil nekaj posebnega tudi zaradi odrske scene, ki je predstavljala dom na Kredarici s Triglavom, kjer sta se 22. avgusta poročila avtor scene Jože Napotnik in njegova izvoljenka Milica, z igranjem na tem tridnevnem druženju pod Triglavom je svojo jubilej obeležil tudi Ansambel Zupan.	D. N.
Podoben prizor, kot je bil avgusta tokrat na Vranskem
Odbojkarji v VDC Zagorje
Z lučkami do graščine
Odbojkarji SIP Šempetra so obiskali Varstveno delovni center Zagorje ob Savi ( VDC). Ekipa, ki jo vodi Matjaž Hafner, je v spremstvu kondicijskega trenerja Aleksandra Gisingerja Korberja obiskala center, v katerem je nekaj časa deloval tudi Aleksander.
VDC Zagorje omogoča polno in aktivno življenje, delovno udejstvovanje, razvijanje samozavesti in osebnega razvoja odraslih oseb z motnjami v razvoju. Direktorica centra Ana Režun je prvoligaško ekipo prijazno sprejela in jo popeljala po vseh delovnih enotah centra. Šempetrski odbojkarji so se lahko varovancem posvetih, jih opazovali pri njihovem delu in se seznanili z njihovim življenjem in načinom, kako preživljajo delovni dan. Ker svojim varovancem z različnimi stopnjami duševnih in telesnih motenj omogoča-
jo s svojo strokovno pomočjo tako podporo pri uresničevanju pravic kot tudi podporo pri vključevanju v družbo, so se savinjski športniki takoj zavedali, da gre za vseživljenjsko učenje. Odbojkarje je v Zasavje pripeljal Aleksander z namenom spoznati kakovost medsebojnih odnosov, ki je nujna za človekovo učinkovitost, obenem pa odvisna od morale soljudi in skupnosti. V Zagorju so športniki stkali nove prijateljske vezi, preko katerih so našli nov navdih in motivacijo pri premagovanju vsakodnevnih naporov. Najpomembnejši nauk, ki se ga varovanci VDC Zagorje najprej naučijo, je, da vse zmorejo. In tega vodila bi se morah držati vsi. Tudi pozitivizem je lastnost, ki jo je v centru moč čutiti na vsakem koraku. V zasavskem centru se ukvarjajo z izdelovanjem izdelkov za razna podjetja, izdelovanjem lastnega darilnega programa,
udeležujejo se planinskih izletov, gledaliških predstav, predavanj o preventivi v zdravju in se ukvarjajo z mnogimi drugimi dejavnostmi. Zalo ponosni so na osvojeno tretje mesto v malem nogometu na specialni olimpijadi v Kopru. Športna vznesenost varovancev VDC-ja in šempetrskih odbojkarjev je pripeljala do dogovora o igranju medsebojne nogometne tekme, ki se bo zgodila v začetku prihodnjega leta. Seveda pa se bodo novi prijatelji srečali že na eni od prihodnjih odbojkarskih tekem v Šempetru, saj so se varovanci Varstveno delovnega centra Zagorje ob Savi z veseljem odzvali vabilu odbojkarjev OK SIP Šempeter k spodbujanju in navijanju na enem od srečanj prvoligaškega moštva. Varovanci centra iz Zagorja bodo oblečeni v majice OK SIP Šempeter, ki so jih dobili v dar od prvoligaške druščine.	T. T.
»Desetak« za Krajcarje
Večnamenska dvorana na Gomilskem je spet pokala po šivih. Vedno večji krog ljubiteljev Krajcarjev in skrbno izbrani glasbeni gostje so privabili obiskovalce željne dobre glasbe od blizu in daleč, saj so Krajcarji pripravili veliki koncert ob
10.	obletnici njihovega delovanja.
V teh letih so posneli štiri CD-plošče, več videospotov, gostovali doma in v tujini in se predstavili na mnogih televizijskih in radijskih oddajah. Številni nastopajoči so s svojim izvajanjem navdušili množico zadovoljnih obiskovalcev, navdušenje pa je požel tudi odličen voditelj Franc Pestotnik - Podokničar.
Organizatorji so obiskovalce pogostih s hrano in pijačo, nekaj od tega so prispevali sponzorji, ostalo pa je bil plod dela mnogih prijateljev in sovaščanov Podvrha, ki jim Krajcarji tudi tokrat iz-
rekajo zahvalo. Posebna zahvala je namenjena Romanu Brglezu, saj je fantom poklonil slastno torto velikanko, ki so jo ob koncu koncerta razdelili med obiskovalce.
T. Tavčar
Pohod je vodil član zgodovinsko-narodopisnega društva Janko Napotnik
Preboldski vrtec je skupaj z zgodovinsko-narodopisnim društvom že drugo leto zapored organiziral kratek pohod z lučkami po grajski poti od vrtca do preboldske graščine.
Gre za zanimivo in izvirno pogruntavščino, ki je zanimiva zlasti otrokom, ki skupaj s starši in vzgojiteljicami ob siju lučk
spoznajo zgodovino grajskega objekta in gradov.
Udeleženci pohoda so se v večernih urah sprehodih do preboldske graščine, nato pa so se zbrali v prostorih velike graščinske dvorane z bogatimi baročnimi freskami. Dvorana je nazadnje služila kot skladišče nekdanji tekstilni tovarni.
Še pred tem so v njej potekale razne zabave in kulturne prireditve. Po dolgih letih same-vanja je znova v njej zavel duh kulturnega življenja, ki so mu ga vdahnili ljudski pevci Prijatelji 6 Še in člani Folklorne skupine Grifon iz Šempetra ter številni otroci, ki so veselo zaplesali z njimi.	D. N.
Devetdesetletnica Silva
V krogu svojih domačih je prejšnji teden praznovala 90. rojstni dan Silva Pur s Polzele. Ob tem visokem jubileju so jo obiskali podžupan Občine Polzela Jože Kužnik, predsednica DU Polzela Gertruda Terčak, predsednica RK Olga Hočevar, prostovoljka RK Mira Korber in Kvintet Lastovka.
Jubilantka se je rodila v Podvinu pri Polzeli. Ko je bila stara tri leta, ji je umrla mama. Osnovno šolo je obiskovala na Polzeli, meščansko pa v Celju. Po končani šoli se je priučila za poštno uslužbenko na pošti na Polzeli in službovala na različnih poštah po Sloveniji. Med vojno, leta 1942, se je poročila in v zakonu z možem Jožetom rodila štiri otroke, Jožeta, Elo, Mirana in Dušana. Do leta 1956 je ostala doma, nato pa se je
Jubilantka Silva Pur z gosti
ponovno zaposlila, in sicer v računovodstvu tovarne nogavic na Polzeli, kjer je delala vse do upokojitve leta 1982. Med sodelavkami je bila priljubljena in poznana kot zanesljiva, pripravljena pomagati z nasveti in prijazna prijateljica. Trdno se je držala svojih načel, ki seveda
kdaj komu niso bila po volji. Na jesen življenja živi s sinom Jožetom in snaho Jožo v lastni hiši na Polzeli. Družina se je zdaj povečala za šest vnukov in deset pravnikov, ki imajo radi svojo babico, ona pa njih. Ob njenem jubileju ji želijo predvsem zdravja.	T. T.
Vesela obiska osmih vnukov
Biserna ogrlica zakoncev Pinter
Zlatoporočna druščina
Njuni poročni priči sta bila tokrat vnuk Dušan in njegovo dekle Jasna
V pozni jeseni pred petdesetimi leti so zadoneli poročni zvonovi v čast Mariji in Andreju Urankarju z Gomil-skega. Po poroki sta si v domačem kraju ustvarila skupni dom in v njem povila in vzgojila štiri otroke, Dušana, Andrejo, Saša in Manjo.
Andrej je bil poznan kovaški mojster. Izdeloval je nujno po-
trebno poljedelsko orodje, koval lemeže, brusil sekire, krampe, cepine, izdeloval okovja za vozove ... Tudi podkovanje konj mu je šlo dobro od rok. V poznejših letih jih je tako vzljubil, da so mu delali družbo v hlevu. V veliko pomoč tako pri delu na kmetiji kot v kovačnici mu je bila marsikdaj tudi dobra gospodinja in žena
Marija. Bil je vnet gasilec in pravi lovec, ki ljubi naravo. Bil je tudi eden od ustanoviteljev Konjeniškega društva Mustang na Gomilskem. Ob vsem delu pa sta Andrej in Marija našla čas za razvedrilo, bila sta člana mešanega pevskega zbora, ki so se mu pozneje pridružili tudi otroci. V družbi sorodnikov je Andrej rad zapel pesem En starček je živel, je vince rad pil... Leta so tekla in otroci so si drug za drugim ustvarjali družine in odhajali od doma. Vsi se radi vračajo domov v toplo zavetje svojih staršev. Marija in Andrej se še posebej razveselita obiska svojih osmih vnukov. Nestrpno pa pričakujeta svojega prvega pravnuka, ki je na poti. Poročno mašo zlatoporočencev je v farni cerkvi na Gomilskem v krogu domačih in prijateljev bral župnik Martin Cirer.	T. T.
Po 60 letih zakona sta 21. novembra pred oltarjem ponovno potrdila zakonsko zvezo tudi Marija in Anton Pinter iz Grajske vasi.
V domači cerkvi v Grajski vasi je obred biserne poroke opravil župnik Martin Cirar, ki je zakoncema zaželel še veliko skupnih let. S čestitkami, lepimi željami in darili so zakoncema izkazali veliko spoštovanje in ljubezen tudi vsi njuni najbližji.
Anton Pintar se je rodil 2. februarja 1927 mami Mariji v Grajski vasi. Imel je težko otroštvo, saj mu je že kmalu umrla mama in je skrb zanj prevzela stara mama. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v Tekstilni tovarni Prebold, kjer je delal polnih 40 let, vse do upokojitve.
Žena Marija se je rodila 30. aprila 1928 v družini treh otrok v Mariji Reki. Tudi ona se je zaposlila v preboldski tekstilni to-
varni, kjer sta se z Antonom tudi spoznala in se leta 1949 poročila.
Ustvarila sta si topel dom in po enem letu se jima je rodil sin Toni, čez tri leta pa hči Milena. Ni jim bilo postlano z rožicami, vendar sta z ljubeznijo in z medsebojnim razumevanjem uspešno prebrodila vse težave.
Otroka sta odrasla in si ustvarila družini. Z veseljem sta po-
magala vzgajati pet vnukov, danes pa sta neizmerno srečna, ko ju obiščejo že pravnuki, Filip, Anej in Jaka. Vesela sta, da sta uspela skupaj preživeti v dobrem in slabem šest desetletij in da lahko preživljata jesen življenja v krogu svojih najdražjih, ki jima želijo, da bi bilo še dolgo tako, saj takšnega dedka in babice nima vsakdo.	D. Naraglav
Slovenska meja s Hrvaško
Večer spomina na TT Prebold
Prof. dr Branko Rojc med predstavitvijo enega od zgodovinskih zemljevidov
Vlado Skok s pripovedovalci svojih življenskih zgodb, povezanih s tovarno
V okviru pogovornih večerov, ki jih organizira preboldska knjižnica, so v Hotelu Prebold organizirali zanimivo predavanje na temo Slovenska meja s Hrvaško včeraj, danes, jutri. Predavanje na to temo je pripravil prof. dr. Branko J. Rojc, profesor kartografije s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo in eden najvidnejših slovenskih kartografskih strokovnjakov.
Dr. Branko J. Rojc je avtor in redaktor številnih geografskih, topografskih in tematskih kart, (planinskih, turističnih, mestnih in avtokart) in tudi sodelavec
in raziskovalec Geodetskega inštituta Slovenije, kjer je aktivno sodeloval pri oblikovanju kartografskega sistema slovenske države. Na predavanju, ki ga je popestril s prikazom zgodovinskih kartografskih dokumentov, je prof. Branko Rojc, ki je že eno leto občan Prebolda, udeležence večera seznanil z aktualnim problemom kopenske in morske meje s Hrvaško. Z zemljevidov in tudi iz zgodovinskih virov je neizpodbitno, da smo bili Slovenci v zgodovini na severnem Jadranu vedno pomorski narod. Stoletja smo bili pomorščaki in ribiči in imeli smo prosto pot na odprto
morje. Zgodovinska piranska občina pa je do sredine 20. stoletja vključevala tudi katastrski občini Savudrija in Kaštel, kar je bilo zelo dobro vidno na zemljevidu iz tistega časa. Prof. Rojc je povedal, da je to dovolj jasen dokaz, da je naša južna meja potekala po sredini savudrijskega polotoka, da so si Hrvati protipravno polastili marsikatera ozemlja in da je še danes nekaj takšnih točk ob slovensko-hrvaški meji. Izpostavil je kritičen odnos do slovenske politike in politikov, ki so premlačni v svojih zahtevah in trdnih pozicijah. Dejal je tudi, da je žal danes že veliko zamujenega, za kar so krivi naši politiki, ki niso upoštevali stroke, zgodovinskih dokumentov, kartografskih gradiv, katastra, izrazil pa je tudi upanje, da morda ujamemo še zadnji vlak in stvari tam, kjer je to mogoče, še uredimo.
Voditeljica večera Nuša Dvor-šek je spregovorila tudi o generalu Maistru, ki je ravno v tem obdobju leta 1918 uspel priboriti današnjo slovensko severno mejo, saj bi bila drugače Maribor in velik del sedanjega slovenskega ozemlja avstrijska. D. N.
MSKŽ - Občinska knjižnica Prebold je ob podpori in v sodelovanju z Občino Prebod, DPD Svoboda Prebold in podjetjem Skiro v preboldski dvorani organizirala zanimivo prireditev Večer spomina na Tekstilno tovarno Prebold. Osrednji del večera je bil namenjen uprizoritvi zadnjega prizora gledališke igre Moloh, ki so jo po romanu pisatelja Janka Kača preboldski gledališčniki uprizorili v sezoni 1992/1993.
Isti igralci so tudi tokrat stopili na odrske deske in zaigrali zadnji prizor igre Požig fabrike. Nastopili so tudi ljudski pevci Prijatelji 6 Še. Igro Moloh je dramatiziral Ervin Fritz, režiral pa Bogomir Veras, tokratno odrsko predstavitev zadnjega prizora pa je po Verasu priredila in zrežirala Jožica Ocvirk, ki je igrala Julčetovo mamo - po-žigalko Meto. Zanjo je bila tovarna kot velika pošast v obliki semitskega Moloha, ki žre ljudi. Ko je njen sin Jul-če, ki je bil spočet v nesrečni
ljubezni s tovarnarjem, želel na delo v tovarno, se je Meta odločila pokončati tega Moloha in tovarno zažgati. Gnev do tovarne, ki se je nabiral v njej vse od rojstva sina in se stopnjeval s propadanjem njene nekdaj bogate in ponosne družine na Dobravi, jo je pripeljal do tega dejanja in samomora.
Tokratni zadnji prizor Moloha je bil zelo pospremljen s projekcijo slik iz letošnjega požara, ki je v noči s 13. na
14.	avgust uničil najstarejšo in najmogočnejšo zgradbo nekdanje tovarne, ki je bila pred
140 leti postavljena na pogorišču prvotne tovarne, ki jo je zažgala Dobravčeva Meta.
Večer spomina na nekdanjo tovarno je vodila knjižničarka Nuša Dvoršek, v pogovoru pa je sodeloval član zgodovinskega društva in dolgoletni uslužbenec TT Prebold Vlado Skok, ki je po odigranem prizoru zelo nazorno predstavil zgodovino in razvoj nekdanje tekstilne tovarne. S spomini na tovarno, življenje in delo je bilo prežeto tudi druženje udeležencev večera v preddverju dvorane.	D. Naraglav
Dan ob jašku
Na god sv. Barbare, 4. decembra, je bila dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec v znamenju rudarjev in njihovega življenja. Premierno so namreč uprizorili dokumen-tarno-igrani film Dan ob jašku, avtorja Roberta Gabra iz Videoprodukcije Gaber. Za pravo rudarsko vzdušje so poskrbeli tudi rudarji v svečanih rudarskih uniformah in vsi igralci iz filma ter avtor Robi Gaber in njegova žena Leja, ki so ob koncu filma v pogovoru z voditeljico prireditve Jolando Železnik povedali marsikaj zanimivega.
Pred Domom II. slovenskega tabora Žalec je igrala Godba Zabukovica, obiskovalce pa so pozdravljali v špalir postavljeni uniformirani rudarji. Slovesnost v dvorani se je začela z rudarsko himno, zbrane pa je pozdravila Jolanda Železnik, Barbara Grobelnik pa je spregovorila o življenju v rudarski družini in tudi svojem imenu, ki je povezan z rudarjenjem in sv. Barbaro - zavetnico rudarjev. Z zgodbico o škratoma Berkmandelcu in Berman-deljčki se je občinstvu predsta-
vil Anže Hribar. Za glasbeno spremljavo pa so poskrbele Ubrane strune.
»Naš kraj, že odkar pomnim, živi in diha z rudarji. Uniformirana četa - slavnostna črnina z belimi rokavicami - daje prireditvam prav poseben, slovesnejši pridih. Rudarski muzej in spominski parki -če omenim samo najvidnejše krajevne pridobitve - pa nas spominjajo in opozarjajo, da se je na tem območju nekoč kopalo, trdo in globoko. Težko bi govorila o knapovskem življenju, saj ga poznam le iz druge roke, pa še to bolj pomanjkljivo. Lahko pa vam povem, kako je odraščanje s knapovskimi predniki, se pravi starim očetom in očetom, vplivalo na moje življenje. Kot prvo je tu ime - zaradi česar me je tudi doletela čast za tale začetni nagovor. Če si prvorojenka in nobena bližnja sorodnica še ne nosi tega imena, ti ne preostane drugega, kot da slišiš na ime Barbara. Na morje hodiš v Fie-so, najprej v Hotel Barbara, kasneje pa malo višje, da denarnica preveč ne trpi. Če je tvoj stari oče vodja čete, recitiraš na
kmf u£a
dejan. bratusek@gmail. com
Zaključna dela v gradbeništvu	Armstrong
- slikopleskarstvo	^
-	izdelava fasad
-	suhomontaini sistemi (predelne stene, spuščeni stropovi, izdelava mansard in napuščev)
-	krovstvo, kleparstvo
-	polaganje talnih oblog	www. debra-design. com

Debra Design Dejan Bratušek s Cesta Talcev S 3320 Velenje
Tei: 040/797-541
vseh rudarskih proslavah in se tako znebiš strahu pred javnim nastopanjem. Ker se moraš ves čas bosti s trmastim starim knapom (pozor, da ne bo kdo užaljen: to niso moje besede), sčasoma tudi sam začneš riti z glavo skozi zid. Lahko, da je to rezultat vzgoje, ali pa je kar podedovano. Dednost krivim tudi za to, da se v gostilnah kar prijetno počutim.« je zaokrožila svoj nagovor Barbara Grobelnik in zaključila s kitico pesmi trboveljskih Orlekov, ki govori o knapih.
Film Dan ob jašku prikazuje sprejem novincev v rudarsko bratovščino nekoč in danes v Zabukovici in Libojah. Gre za tako imenovani skok čez rudniški jašek, ki ga je pozneje zaradi vedno večje odprtine ja-
ška zamenjal skok čez usnjeno kožo. V filmu igrajo nekdanji rudarji in člani Etnološkega društva Srečno, ki skrbno varujejo ter ohranjajo rudarsko in kulturno dediščino. To so: Januš Grobelnik, Leon Grobelnik, Srečko Fajfer, Rajko Sker-lovnik, Emil Malovšek, Anton Planinc, Jože Hribar, Anton Pinter, Vinko Petek, Ivan Skok, Štrefan Germ, Vili Romih, Franc Petek, Zdravko Oblak, Božo Trnovšek (točaj) in Jože Hribar, predsednik Etnološkega društva Srečno.
Videoprodukcija Gaber in Etnološko društvo Srečno sta ob finančni pomoči Občine Žalec in sponzorjev poskrbela, da je Savinjska dolina dobila še en film s tako imenovanega domoznanskega področja. D. N.
www.sz-atrij.si \ www.sloveniapropertyatrij.si

ATRIJ
Sobivamo z vami.
Že 30 let.
Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo
VESELE PRAZNIKE ter SREČNO IN USPEŠNO 2010!
Namesto voščil in daril smo podprli delovanje društva Beli obroč Slovenije.
Večer o življenju s Tekstilno tovarno Prebold je 2. decembra pripravilo tudi Zgodovinsko-narodopisno društvo Prebold.
Za zgodovinski oris nastanka tovarne in tudi njenega nadaljnjega razvoja vse do stečaja tovarne so poskrbeli Vlado Skok in dva dokumentarna filma, ki sta bila posneta v reklamno-predstavitvene namene v letu 1980. Za avtentičnost tistega časa pa so s svojimi zgodbami, o življenju in delu v tovarni, poskrbeli še Jože Lubej, Franc Goropevšek, Marta Praprotnik, Hana Golič in Štefan Likovič, ki so delali v različnih obratih tovarne in na različnih položajih.	D. N.
® Roman Brglez
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec “B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (B 703 43 70).
Spoštovani kupci!
Leto 2009 se izteka. Samo še nekaj dni nas loči od najdaljše noči v letu, ko si bomo ob kozarcu penine ali katere druge žlahtne kapljice izrekli vse najlepše za leto 2010 in se poslovili od starega leta. Za nekoga je bilo lepo, uspešno, veselo, za druge morda tudi težko, polno preizkušenj in žalosti. Vzeti ga moramo takšnega, kot je bilo, in upati da bo to, ki je pred nami, drugačno, lepše, polno veselja, zdravja in lepih trenutkov. Res je, da nam čas recesije ne obeta prave perspektive, vendar vsaj tisto, kar je mogoče, naredimo tako, kot le najbolje znamo in zmoremo, in tudi z drobnimi stvarmi in dejanji osrečujmo sebe in vse, ki jih imamo radi. Za nekaj tega vam obljubljamo, da bomo poskrbeli tudi v našem kolektivu.
Želimo vam lepe praznične dni ter srečno, zdravo in uspešno leto 2010.
Hvala za zaupanje in zvestobo, naj bo tako tudi v prihodnje.
NAGRADNA KRIŽANKA
december 2009
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v decembrski številki Utripa: KLOBASEKOV- BIG-BAND-ANSAMBEL-MIRA-KLINCA-VITEZI-POLK-IN-VALČKOV-DVAJSET-LET-ANSAMBLA-ZUPAN. Izžrebani nagrajenci: 1. Jerica Part, Dobriša vas 51 a, Petrovče; 2. Pavel Žaubi, Vransko 125, Vransko; 3. Damjan Kukenberg, Založe 5, Polzela. Nagrajenci prejmete vrednostne bone po pošti. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki, je MESARSTVO ČAS, Čas Ervin, s. p., Savinjska cesta 77, Žalec. Vrednost nagrad je 20,85 €, 12,12 € in 8,35 €.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvu Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 8. januarja 2010.
december 2009
ŽIVIMO Z ZEMLIO
Zadovoljni z letošnjo letino
Mlekomat tudi na Polzeli
Predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič: »Na večeru s savinjskimi vini bomo predstavili 15 sort in zvrsti vin.«
Društvo savinjskih vinogradnikov je v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče pripravilo delovno pokušnjo letošnjih vin.
Vodila jo je specialistka za vinogradništvo in vinarstvo Tadeja Vodovnik Plevnik s
Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Ekipo savinjskih vinogradnikov, ki je opravila sprejem vin, meritve sladkornih stopenj in kislin, pa je vodil Bojan Podkrajšek. Glavni namen pokušnje je ugotoviti morebitne pomanjkljivosti, napake ali bolezni v vinu. Na podlagi senzoričnih ugotovitev je večino napak še mogoče odpraviti v mladem vinu. Hkrati pa tudi vinogradniki sami spoznavajo tako kakovost kot pomanjkljivosti vin in se tako dodatno usposabljajo za svoje nadaljnje delo.
Letos so vinogradniki predstavili 70 vzorcev. Glede na letino, ki je bila sicer zahtevna, kljub temu pa ena najboljših do zdaj, lahko trdijo, da je letošnja letina zelo dobra. Med vini je
Razstava živali že devetič
bilo ugotovljenih nekaj pomanjkljivosti, ki pa jih je še mogoče odpraviti. Kot je povedal Silvo Marič, predsednik savinjskih vinogradnikov, je bila večina vin zelo kakovostna. Prav zaradi tega so se savinjski vinogradniki odločili, da bodo 29. januarja naslednje leto ob 18. uri v preddverju Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravili »Večer s savinjskimi vini«. Ob predavanju in razlagi gostje, specialistke za vinarstvo in vinogradništvo KGS Maribor Tadeje Vodovnik Plevnik, bodo predstavili vsaj petnajst sort in zvrsti vin. Večer bodo popestrili s kulturnim programom in prigrizki, primernimi za določena vina. Večer bo odprtega tipa, vstopnice po 10 evrov pa bodo na voljo v TIC-u Žalec.	T. Tavčar
Ob zaključku z osvojenimi pokali
&
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	9.00
17.00-18.00
sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
PRIJETNE IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO VAM ŽELIJO VETERINARJI VETERINARSKE AMBULANTE FARMA.
Savinjsko društvo gojiteljev malih živali Občine Žalec je od
4.	do 6. decembra organiziralo že 9. društveno razstavo malih živali in 3. razstavo za slovenski superpokal perutnine. Društvo se je tudi na ta način ob 10-le-tnici delovanja uveljavilo in poskrbelo za prepoznavnost v slovenskem prostoru. Ne nazadnje tudi zaradi osvojenih pokalov, ki govorijo o uspešnem delu članov društva.
Razstave za slovenski superpokal perutnine se je udeležilo 32 razstavljavcev iz raznih društev gojiteljev malih živali, in sicer iz Maribora, Kranja, Trbovelj, s Koroške, iz Laškega, Dravinjske doline ... Tri najbolje ocenjene živali so bile štajerska kokoš rejca Franca Serca (Koroška), padovanska pritlikava kokoš Branka Funde (Žalec) in svilnata pritlikava kokoš Branka Korošca (Dravinjska dolina). V skupnem seštevku, za vsako ekipo so ocenili deset živali, so 1. in 2. mesto osvojile živali rejcev savinjskega DGMŽ Žalec, tretje mesto pa je osvojilo DGMŽ Dravinjska dolina. Velik prehodni pokal je tako prejelo domače društvo.
Na 9. društveni razstavi je v kategoriji kuncev sodelovalo šest domačih razstavljavcev, s svojimi živalmi pa so razstavo popestrili tudi člani iz trboveljskega društva. Pokale za prvaka pasme so
prejeli Dušan Stropnik za kunca pasme veliki činčila in kunca rdeči novozelandec, Miran Pader za kunca beli novozelandec, za kunca burgundec in za kunca modri reks, ki je postal tudi prvak razstave. Poleg teh so naslov prvaka pasme osvojili še kunec Mihaela Benetka, za kunca pasme havana, kunec Metke Rojnik za pasmo pritlikavi reks, kunec Jožeta Petauerja za pasmo modri dunajčan ter kunec Davida Zorka za pasmo kunca mali srebreč in za pasmo kunca ožganec. Kar tri pokale in pokal razstave je za svoje kunce prejel predsednik društva Miran Pader.
Pri razstavi golobov so razstavljali trije razstavljavci, med njimi tudi junior Miha Stropnik, ki je za svoje golobe prejel kar pet pokalov prvaka pasme in tudi pokal za prvaka razstave za goloba pasme kalin bakrene barve. Naslov prvaka pasme je osvojil tudi angleški golšar 81-letnega rejca Jožeta Pirša.
Na področju perutnine se je na društveni razstavi najbolje uvrstil Vinko Uršič, ki je za pasmo novohempširska kokoš prejel pokal za prvaka pasme in prvaka razstave. Pri fazanih pa je pokal prvaka pasme za svoja fazana prejela Mihaela Stropnik, in sicer za pasmo mongolski fazan in za pasmo zlati fazan.	D. Naraglav
Mlekomat so predali namenu obe generaciji Veternikovih in župan Ljubo Žnidar
Pred Tuševim supermarketom na Polzeli je prvo soboto v decembru začel obratovati mlekomat. Dnevno sveže mleko bodo vsak dan pripeljali s kmetije Veternik iz Za-lož pri Polzeli.
Mleko vsebuje povprečno 4,25 % mlečne maščobe, je neprekuhano in ohlajeno na 4 °C. Mleko v mlekomatu menjajo vsakih 24 ur in je dnevno sveže, primerno za takojšnje uživanje in nadaljnjo pripravo različnih mlečnih izdelkov, kot sta jogurt ali kislo mleko. Takšen način prodaje mleka ima tudi ekološko vrednost, saj se mleko toči v povratne steklenice ali plastenke, ki so na voljo tudi v mlekomatu. Cena litra mleka je en evro.
Krave molznice se na kmetiji Veternik pasejo na prostem. Kmetijske površine obsegajo 18 ha obdelovanih površin, v hlevu imajo 25 krav molznic in 13 telic za nadaljnjo rejo. Svežino in neoporečnost mleka zagotavljajo z rednim veterinarskim
nadzorom. Poleg tega zagotavlja svežino tudi sam mlekomat, ki je eden najboljših na tržišču, saj je edini mlekomat na trgu, v celoti proizveden iz visokokakovostnega nerjavečega jekla, ki se uporablja posebej v živilstvu, higiena pa je zato na najvišjem nivoju in ustreza vsem zdravstve-no-higienskim zakonodajnim standardom. Nadzorni sistem vseskozi nadzira nivo temperature in količino mleka v mlekomatu in zagotavlja, da tempera-
tura v prostoru, kjer so posode z mlekom, ne niha.
Mlekomat na Polzeli je že tretji, ki stoji zraven Tuševih trgovin v Sloveniji (poleg Celja in Kopra) in drugi v Spodnji Savinjski dolini (prvi je bil postavljen v Žalcu). Na krajši slovesnosti na Polzeli so zbrane nagovorili polzelski župan Ljubo Žnidar, lastnik Matej Satler, braslovški župan Marko Balant in v imenu TUŠ-a Irena Roter.	T. Tavčar
Koline letos pozneje
S kolin pri Cmreškovih na Polzeli
Z letošnjimi kolinami smo nekoliko v zaostanku, saj je bil konec novembra, ko se za koline ponavadi odloči največ ljubiteljev dobrot, preveč topel.
Sredina tega meseca pa je končno le postregla z zimskimi temperaturami in na kmečkih dvoriščih je smrt storilo veliko prašičev. Vse več je tistih, ki temu
nasprotujejo, večina pa nas je ta- mačih klobasah, pečenki, krvavi-kih, ki še vedno uživamo ob do- cah, ocvirkih...	T. T.
	Savinjska cesta, Žalec, tel.: 03/710 32 10
	Cenjenim strankam se
	zahvaljujemo za zaupanje in
	voščimo lepe božične praznike
LONČAREK	ter uspešno leto 2010.
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786
NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI, tel.: 03/713 20 57
■
DELOVNI ČAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
^ Srečno in plodno novo leto 2010	^	^
želijo vsem občankam in občanom veterinarji ^ Savinjske veterinarske postaje Žalec. ^ ^
Za kmetijstvo težki časi
S seje na terenu
Svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki mu predseduje Ciril Smrkolj, eden od dveh podpredsednikov pa je Marjan Golavšek iz Matk, enkrat ali dvakrat na leto pripravi sejo na terenu. Prejšnji torek so se člani sveta zbrali na kmetiji Andreja Potočnika v Galiciji, ki je tudi član sveta. Osrednji del seje je predstavljal sprejem programov dela in finančnih načrtov zbornice, vseh njenih območnih enot in vseh kmetijsko gozdarskih zavodov.
Okoli 60 članov sveta in drugih so najprej pozdravili predsednik Ciril Smrkolj, v imenu Občine Žalec podžupanja Ivica Čretnik, predsednik Govedorejskega društva Slovenije Ivi Krasove, hmeljarski starešina Oton Šporn, ki je omenil zelo slabo prodajo hmelja letos, in kot gostitelj Andrej Podpečan.
Predsednik KGZS Ciril Smrkolj je še pred začetkom seje leto 2009 za zbornico in kmetijstvo ocenil kot zelo turbulentno, ko so se morali ukvarjati s precejšnjimi težavami. Na področju financiranja zbornice in zavodov je bilo precej težav, saj je bil državni proračun sprejet precej pozno, sledila pa sta še dva rebalansa, ki sta zahtevala dodatno usklajevanje. »Drugi resen problem je bila zahteva vlade in ministrstva za javno upravo glede prevedbe plačanega sistema, saj zbornica skupaj z zavodi zaposluje približno 780 ljudi. Glede zagovarjanja interesov naših članov smo uspeli preprečiti obdavčitev ukrepov za hribovsko-gorska območja, s čimer smo članom privarčevali približno 4,5 milijona evrov. Zelo pomemben dosežek je, da smo ob spremembi Zakona o trošarinah dosegli, da se je
V Agenciji Vransko
smo pričeli s
potrošniškim kreditiranjem fizičnih oseb.
Obiščite nas od ponedeljka do petka, od 8.30- 11.30 in 14.00 - 17.00 ure.
Pri pridobivanju kreditov vam bomo prijazno svetovali.
Veseli bomo tudi vašega klica na telefon 03 703 43 15.
Lepo vabljeni !

banka celje
odstotek vračanja trošarin za gorivo dvignil s 50 na 70 in da smo uspeli preprečiti uvedbo trošarine na vino. Zelo veliko dela je bilo opravljenega pri svetovanju in pomoči članom zbornice pri izpolnjevanju vlog za sredstva iz naslova ukrepov kmetijske politike, šlo je za približno 60 tisoč vlog. S tem smo na letni ravni zagotovili 190 milijonov evrov za ukrepe kmetijske politike, približno 2.500 do 3.000 vlog pa je bilo za investicije iz programa razvoja podeželja. Na zakonodajnem področju smo se ukvarjali predvsem s spremembami Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, v pripravi je zakon o katastrskem dohodku, ravno tako pa se intenzivno vključujemo v razpravo o pripravi strategije razvoja slovenskega kmetijstva. Ob tem pravno svetujemo naših članom pri raznih problemih, na primer na področju lovstva, zaradi škod po divjadi in podobno. Tudi leto pred nami bo zagotovo zelo dinamično, skrbi pa me, da proračun za leto 2010 ne predvideva povečanja sredstev za kmetijsko politiko in da enako kaže tudi za leto 2011. Kmetije se soočajo z veliko krizo pokrivanja stroškov pridelave in prireje in zaskrbljen sem, kako bo, če se ta cenovna nesorazmerja na trgu ne bodo popravila sama.«
Člani sveta so med drugim obravnavali program dela in finančni načrt Kmetijsko goz-
darske zbornice Slovenije in kmetijsko gozdarskih zavodov za leto 2010, program dela Inštituta za kontrolo in certifika-cijo v kmetijstvu in gozdarstvu, program dela Zavoda za cer-tifikacijo gozdov ter program dela območnih enot zbornice za prihodnje leto. Kot je poudaril Ciril Smrkolj, je program dela zbornice prilagojen novim razmeram in upošteva znižanje članarine za 15 odstotkov. Zbornica si bo, kot je dejal njen predsednik, še naprej trudila uresničevati svoje poslanstvo, tako preko dela kmetijsko gozdarskih zavodov in območnih enot kot tudi dela zborničnega urada v Ljubljani. Bistvo novega programa zbornice je članom ponuditi čim več v teh težkih razmerah, v katerih se je znašlo slovensko kmetijstvo.
Svet zbornice se je seznanil z informacijo ter aktivnostmi zbornice v zvezi s spreminjanjem razvrščanja kmetijskih gospodarstev v območjih z omejenimi dejavniki. Novo razvrščanje ne rešuje problematike izpadlih območij še iz leta 2004. Zato svet zbornice zahteva od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da s spremembo programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje od leta 2007 do 2013 doseže ponovno vključitev območij oz. katastrskih občin, ki so izpadla na podlagi programa v letih od 2004 do 2006 v primerjavi z letom 2003. K. R.
Mk
Kmetijsko gozdarska zbornica Stove nije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLOBA
SLOVENIJE
Izpostava Žalec
Žalskega tabora 1, 3310 Žalec, tel.: 03/710 17 80, faks: 03/710 17 81
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEŠNO LETO 2010
Savinjska cesta 21, 3310 ŽALEC
Tel.: 03/710-3750, faks: 03/710 3751, mobi: 041 519 775
VSEM STRANKAM ŽELIMO LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE, V NOVEM LETU 2010 PA VELIKO ZDRAVJA IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA.
Kolektiv Steklarstva Kugler
r4V

À\K11 II A\
Varno in srečno vožnjo ter lepe in prijetne božične ter novoletne praznike!
Srečno 2010!
Ulica Florjana Pohlina 5, 3310 Žalec tel.: 03/571 70 00, 710 22 00 mob.: 031 608 349, faks: 03/710 22 01 e-mail: matjaz.dosedla@siol.net
splošno steklarstvo KUGLER Jože, s.p.
D0SEDL1
S.p.
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije vabi na
tradicionalni 47. seminar o hmeljarstvu z mednarodno udeležbo, ki bo potekal 4. in 5. februarja 2010 v Portorožu, v Grand Hotelu Metropol.
Na seminarju bodo predstavljene novosti z različnih področij raziskav, kot so gnojenje, varstvo, žlahtnjenje in kot pereča tema trženje - prodaja hmelja. Tokratni seminar bo nekaj posebnega, saj je med povabljenimi priznani angleški strokovnjak dr. Peter Darby, ki nam bo predstavil hmeljarstvo v Angliji tako s tehnološkega vidika pridelave hmelja, vlaganja v razvoj, trženja hmelja in vloge povezanosti angleških hmeljarjev na celotno panogo. Na omenjenem seminarju bodo sodelovali tudi ugledni strokovnjaki z nemškega in češkega inštituta za hmelj. V času seminarja se boste seznanili z zanimivimi in koristnimi temami, lahko se boste vključili v konstruktivne razprave, na koncu pa bo poskrbljeno tudi za prijetno druženje ob zvokih Ansambla Krajcarji. Ponovno boste lahko z uradno vodeno degustacijo okušali tudi pivo, zvarjeno iz novih slovenskih križancev hmelja.
Upamo, da si boste vzeli čas in se nam pridružili, da bomo s skupnimi idejami oblikovali prihodnost slovenskega hmeljarstva.
Vse informacije so vam na voljo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, tel. št.: 03/712 16 00 oziroma na spletni strani www.ihps.si.
Vljudno vabljeni!
INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE CESTA ŽALSKEGA TABORA 2 3310 ŽALEC
VSEM PRIDELOVALCEM HMELJA IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO VESEL BOŽIČ,
V NOVEM LETU PA ZDRAVJA, SREČE IN VELIKO POSLOVNIH USPEHOV.
Namesto posameznih čestitk smo denar namenili v humanitarne namene.
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
MALI OGLASI
PODIRANJE IN OBŽAGOVANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975.
Prodam jabolka IDARED, BREABUREM IN TOPAZ. Tel. št.: 031 430 760.
Prodam DIATONIČNO HARMONIKO LANZINGER, staro dve leti in pol, B-ES-AS.
Inf.: 03 571 60 22, 051 673 936, po 19. uri.
Razpisujemo prosto delovno mesto TELEFONISTA/TELE-FONISTKE. Zaželene starejše osebe. Tel. št.: 070 813 855.
Oddamo POSLOVNI PROSTOR v Šempetru v Savinjski dolini na lokaciji, primerni za mirno dejavnost (kozmetika, pisarne). Informacije na tel. št.: 031 219 349 po 19 uri.
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli.
Informacije: 041 645 555.
PRAZNJENJE GREZNIC
JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže
Tel.: 031 786 975
DANILO PIKL, s. p.
Starovaška ulica 1,3311 Šempeter
Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186
- MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OUN1H GORILNIKOV,
- NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA,
-	POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN
POMIVALNIH STROJEV,
-	POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV.
V novem letu vam želim veliko sreče in lepih sanj.
I H P S
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE

Nov načrt nadzora najprej na Celjskem
Nov način dela na področju varnosti v prometu, ki ga je ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal z ministroma za pravosodje in promet Alešem Zalarjem in Patrickom Vlačičem predstavila že konec oktobra, bo s 1. januarjem 2010 testno uveden najprej na območju Policijske uprave Celje.
S tem so javnost seznanili tudi 15. decembra na predstavitvi na Policijski upravi Celje. Tako direktorji policijskih uprav in komandirji policijskih postaj v prihodnje ne bodo ocenjeni glede na število izdanih plačilnih nalogov, ampak bodo odgovarjali za oblikovanje prometnovarnostne politike na svojem območju. Direktor Policijske uprave Celje Karol Turk je ob predstavitvi projekta povedal, da projekt prinaša večjo navzočnost policistov na obremenjenih relacijah ter učinkovitejše ugotavljanje najhujših kršitev s poudarkom na alkoholu in hitrosti. Policisti bodo še posebej pozorni na objestneže v cestnem prometu in na večkratne kršitelje.
Generalni direktor policije Janko Goršek je dodal, da število ukrepov in odrejenih preizkusov alkoholiziranosti ni merilo učinkovitosti policije, zato bodo policisti opustili spremljanje časa učinkovitega merjenja hitrosti, poostreni nadzori pa bodo veliko bolj problemsko usmerjeni. Ministrica Katarina Kresal je ob tem med drugim povedala: »Verjamem, da bo projekt prinesel dobre rezultate in ga bodo kmalu začele uporabljati tudi ostale policijske uprave po Sloveniji.«	L. K.
Čeprav si zdaj v drugem svetu, se ne boj.
Vedno in povsod bom jaz s teboj.
(Mož Tine)
Po dolgotrajni in hudi bolezni je umrla draga žena, mama, stara mama, prababica Ida
IDA ROJNIK
iz Pariželj 39 a
Iskrena zahvala dr. Jernejšku in sestri Cvetki za zdravstveno pomoč pri njeni težki bolezni. Zahvala gospodu dekanu Kovačecu za cerkveni obred, vsem sorodnikom za darovano cvetje in sveče in iskreno sožalje.
Mož Martin in sinova z družinama
Kogar imaš rad, nikoli ne umre... le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame, sestre, tete, tašče, babice in prababice
MARIJE NOVAK
iz Žalca, Savinjska c. 31
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi gospodu župniku Viktorju Arhu, pogrebni službi Ropotar in pevcem.
Žalujoči: vsi njeni
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitve navečer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir. (Mila Kačič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
ANTONA ZUPANCA
z Brega pri Polzeli
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani z besedami tolažbe.
Hčerki Tadeja in Urška z družinama
POGREBNE STORITVE
htan Ropotar, s.p.
tet.: 700 16 85 GSM: Otti 613 269 GSM: Olt 1 768 906 StaroVaška ut. 12, Šempeter betoVni čas: od 00. do 26■ ure
Utrudilo seje srce, utihnil glas in klic gozdov, širjav in čas zastal v spomin, v slovo ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka, brata
VINKA LEKŠETA
iz Črnega Vrha (22. 8. 1925-28. 11.2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše, dar za cerkev in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno hvaležnost izražamo patronažni sestri Anici in dr. Ljubi Četina Centrih. Iskrena hvala gospodu župniku Selčanu in g. župniku z Gomilskega za lepo opravljen obred, pevcem, govorniku in pogrebni službi Ropotar.
Zapisan bo v našem spominu, kamnu, šepetu narave okoli nas ...
Vsi njegovi
Živela si z naravo, cvetjem in ljudmi, ki zate so biseri bili.
Čeprav sedaj spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
PAVLA TERGLAV, roj. OREŠNIK
iz Zg. Grušovelj (9.1. 1916-5.12.2001)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njeno slovo in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Mirku Škofleku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru ZVON, trobentaču Viliju Ograjenšku, pogrebni službi Ropotar in gospe Ivanki za lep nagovor.
Z lepimi spomini na našo drago mamo in omo
žalujoči: hči Stana in sin Boris z družinama ter vnuki in pravnuki
NAGRGBNI SPOMBNffl
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p.. Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
Zahvale za januarsko številko Utripa sprejemamo do 15. januarja 2010 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80.
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: predsednik Lojze Posedel in člani Jože Meh, Jasna Seražin Meško, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Gvido Hribar, Drago Podgorelec, Primož Salesin, Robert Smodej, Ervin Čas, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
P Sam, čisto sam,
kot palma v puščavi, kot hrast na planjavi.
Sam, ko me večni objame mrak, kje je sedaj tvoj lahek korak.
■	_ i	ZAHVALA
'V
Ob boleči in prerani izgubi hčerke, mamice, babice, sestre, tete
ZORKE KOJC
se z veliko hvaležnostjo zahvaljujemo kolektivu podjetja SIP Šempeter, družini Cokan in družini Jug iz Sp. Roj, družini Julijane Žilnik iz Tabora, družini Vlaste Strnišnik, družini Mahne, vaščanom Zg. Roj, sorodnikom, Franciju Ocvirku, Anici Lednik, Mirici Kač, Tončki Aubreht za denarno pomoč. Hvala sodelavcem Špesovega doma, govornikom in trobentaču za odigrano pesem.
Iskrena hvala vsem za številno spremstvo na njeni zadnji poti.
S hvaležnostjo vsi, ki smo jo imeli zelo radi
Na svetu nimamo ničesar, kar bi bilo naša last, vse nam je dano le za določen čas - tudi ljudje, kijih imamo radi.
(M. Klevišar)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega ata, starega ata in pradedija
FRANCA RAZPOTNIKA
iz Matk pri Preboldu (1.2.1937-24.10. 2009)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in darovane svete maše. Zahvala župniku, gospodu Damjanu Ratajcu, govorniku, trobentaču, Društvu upokojencev Prebold in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: njegovi domači, ki ga bomo zelo pogrešali
ZAHVALA
V 66. letu nas je zapustil
OTO SELES
iz Levca
Težko je z besedami izraziti bolečino ob izgubi ljube osebe. V svoji žalosti smo neizmerno hvaležni, da je lahko odšel tja, kjer ni več bolečine in trpljenja. Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, ki ste mu lepšali njegove dni življenja in ga pospremili na poslednjo pot. Iskrena hvala za podarjeno cvetje in sveče ter prispevke Bolnišnici Topolšica. Hvala za vsa prejeta sožalja, za vsak stisk roke, za vsako sočutno misel.
Čuvajmo ga v svojih srcih.
Vsi njegovi
Če bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame
IVE DERNAČ, roj. TURK
iz Pariželj (1929-2009)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala vsem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, dedka in brata
FRANCA TERČAKA
1944-2009
se iskreno zahvaljujemo za spremstvo na njegovi zadnji poti, za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše in potrebe cerkve. Posebej hvala gospodu župniku Jožetu Kovačecu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, kvintetu Lastovka in pogrebni službi Morana
Žalujoči: vsi njegovi
Delo in trpljenje tvoje bilo je življenje.
Ljubila si družino, dom, a v tihem jesenskem jutru odšla si v večni dom.
ZAHVALA
Od svojih dragih se je poslovila in odšla v večni dom draga mama, stara mama, prababica, sestra in tašča
ANA ŠVENT, po domače VRSINŠKOVAMAMA
iz Gotovelj
(22. 7.1924-12.11. 2009)
Ob tej nenadomestljivi izgubi in v teh težkih trenutkih se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in ste sočustvovali z nami. Hvala vsem sosedom, še posebej Mariji Repič.
Hvala vsem, ki ste po pošti ali osebno izrekli tolažilne besede. Hvala pogrebni službi Morana, gospodu Branku Zemljaku in gospodu Viktorju Arhu iz Žalca za lepo opravljen cerkveni obred, hvala moškemu pevskemu zboru in cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke pri grobu in v cerkvi, hvala gospodu Viliju Ograjenšku za odigrano Tišino. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in pomoč. Iskrena hvala Vaškim pevkam z Dobrne, Tomik, s. p., ter govorniku za besede slovesa. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste imeli našo mamo radi in ste jo v tako lepem številu pospremili v njen zadnji dom. Zbogom, naša draga mama.
Tvoji otroci, vnuki in pravniki
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
Bili so težki dnevi slovesa od ljubljene mame, stare mame, prababice, sestre
IVANE KOTNIK
iz Zabukovice (10.5. 1932-11. 11.2009)
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali za sv. maše, cvetje, sveče, hvala za izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala pogrebni službi Ropotar, govorniku, Godbi Zabukovica, pevcem IDILA in gospodu župniku Planincu. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
V 72. letu je za vedno odšel
JOŽEF MAČEK
iz Zabukovice (21. 12.1937-3. 12. 2009)
Zahvaljujemo se vem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sedanjim in upokojenim delavcem kolektiva Pleskarstvo Zarja Žalec, kolektivu I. OŠ in POŠ Ponikva pri Žalcu, ki ste nam pomagali, darovali, nam bili v tolažbo in ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala pogrebni službi Britovšek, aranžerkama, govorniku, pevcem in gospodu župniku Jožetu Planincu, ki so poskrbeli, da je bilo slovo od njega lepo in spoštljivo.
Žena Martina, sin Zlatko in hči Katja z družinama, sestra Trezika z družino in svakinja Breda z družino
POGREBNA SLUŽBA in CUETLlCfTRNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11 /c, Braslovče	Šlandrov trg 42, Žalec
Tel : 03/700 06 40 Tel : 03/571 73 00 Mbt : 041/672 115 in 041/536 408
www.pogreb-morana.si
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
MARIJE HOLOBAR
iz Griž
(5.11.1924-19.11.2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za sveto mašo ter izraze sožalja.
Hvala kolektivu podjetja Juteks, gospodu župniku, Godbi Zabukovica in pogrebni službi Ropotar ter govornici, gospe Ivanki.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: vsi njeni
Nisem vaš zapustila, ker ne bi rada živela, odšla sem, ker sem prehudo trpela.
ZAHVALA
V 90. letu nas je tiho in za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in sestra
FANIKA PAHOLE
z Gomilskega 17
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in družini Beloglavec, ki so nam v najtežjih trenutkih nudili pomoč in tolažbo.
Hvala za darovane sveče, cvetje, darovane maše in izrečena sožalja.
Hvala tudi pevcem z Gomilskega in vsem ostalim, ki ste se od nje poslovili in jo ohranili v lepem spominu. Pogrešali te bomo.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica
LEOPOLDA RIBIČA
z Brega pri Polzeli (1929-2009)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki so mu stali ob strani v času njegove bolezni.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in tolažilne besede.
Zahvaljujemo se tudi Občinski upravi Polzela,
Zvezi borcev NOB, pevcem Okteta Lastovka, Godbi Liboje, AMZS, Društvu upokojencev Polzela in pogrebni službi Morana.
Žalujoči: vsi njegovi
Novo v Grižah • Novo v Grižah • Novo v Grižah
fogrebnaTslužba
BRITOVŠEK
-	pogrebne storitve Matjaž Britovšek s.p.
-	čiščenje in dezinfekcija
prostorov	GSM; 070/826-323
Pongrac 60. 3302 Griže	040/721 -827
PE Griže. Griže 50a. 3302 Griže
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
V SPOMIN
9. januarja bo minilo 15 let, odkar nas je zapustila naša draga žena, mamica, babica, hčerka in sestra
MARIJA METELKO
iz Žalca
(17. 8. 1947-9.1. 1995)
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate sveče in se je spominjate.
Mož Ivan, hčerka Suzana z družino, mama Zofija in sestra Jasna
Prižiga se lučka spomina, v srcu ostaja tiha bolečina.
Ko gledamo naokrog, povsod se spomnimo tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
31. decembra bo minilo leto dni, odkar se je za vedno poslovila naša draga mama, babica in prababica
MARIJA TAMŠE
iz Zabukovice 33
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate sveče in z minuto molka obudite spomin nanjo.
Žalujoči: vsi njeni
Ni smrt tiso, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
V 86. letu starosti se je od nas poslovila draga sestra in teta
JOŽEFA URANJEK
župnijska gospodinja v pokoju (21.2.1924-30.11.2009)
Iskreno se zahvaljujemo za vse izraze sožalja, za cvetje in sveče ter za darovane maše. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem.
Lepa hvala vsem štirim gospodom župnikom za opravljen pogrebni obred in lepe poslovilne besede.
Hvala gospodu Videmšku za lep poslovilni govor, kvintetu Flamingo in pevcem iz Griž za petje.
Hvala Domu starejših občanov Vransko ter pogrebni službi Usar. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala za vse, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti.
Sestra Marija z družino
Nikole te ne bomo pozabili.
Odkar utihnil je tvoj plemeniti glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
Ljubil si življenje, vrt in dom, vendar brez slovesa zapustil si naš dom.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, strica in soseda
MILANA NIKOLIČA
iz Petrovč
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Strouhalu, patronažni sestri Idi iz ZD Žalec, dr. Drozgu in reševalcem ter vsem, ki so se neizmerno trudili in ga ohranjali pri življenju. Hvala tudi gospodu župniku Viktorju Arhu. Vsem, ki ste v težkih trenutkih pomagali nam in našemu skrbnemu očetu, še enkrat iskrena zahvala.
Žalujoči: žena Vilma, sin Sandi z Matejo ter ostalo sorodstvo
Veseli december v žalski knjižnici
Izdelovali adventne venčke
	£ m ‘
	TiSI ' j
Otroci s pravljičarko Ireno ob novoletni jelki
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec lahko najmlajši vsak torek v decembru ob 17. uri prisluhnejo pravljicam pod novoletno jelko, ki jih pripovedujejo Irena Verbič, Irena Štusej in Nina Trbovšek. Prve
pravljične ure se je udeležilo več kot 30 otrok in staršev.
Prisluhnili so pravljici o jelenčku Rudolfu, ki je s svojim rdečim noskom pomagal Božičku najti pot do otrok. Poleg pravljic pod novoletno jelko so
v žalski knjižnici pripravili tudi novoletno ustvarjalnico z Ireno Verbič. Izdelovali so novoletne voščilnice. Zadnja decembrska pravljica bo na odru Doma II. slovenskega tabora Žalec, 29. decembra, ob 17. uri. T. T.
Betlehemska lučka miru
Taborniki Bistre Savinje so z lučko »razsvetlili« tudi Občino Žalec
Skavtinji Martina Ilišinovič in Vianeja Pesjak sta se zahvalili županu Prebolda Vinku Debelak za podporo občine
Vsako leto v Betlehemu prižgejo lučko upanja, miru, sreče in blagoslova, ki nato potuje od rok do rok po številnih državah, tudi po Sloveniji in naši Spodnji Savinjski dolini. V Prebold so jo ponesli skavti, v Žalec pa taborniki.
Skavti iz Preboldske župnije sv. Pavla so Betlehemsko luč prinesli na preboldsko občino in jo izročili županu Vinku Debelaku in se mu zahvalili za pomoč pri njihovem delovanju in pri izgradnji Aninega doma, kjer imajo tudi svoje prostore. Z betlehemsko lučko so prižigali svečke tudi v Marija-Reki, Matkah, Kaplji vasi, Šeščah, Latkovi vasi in Sv. Lovrencu.
Taborniki rodu Bistra Savinja iz Šempetra pa z betlehemsko lučko posvetili tudi na Občino Žalec. Predali so jo županu Lojzetu Posedelu, ki jih je sprejel in se jim za blagoslovljeno lučko tudi zahvalil.	D. N., T. T.
Otroci se veselijo Božičkovih daril
Božiček je in še bo obdaroval po vsej dolini
V tednu pred adventnim časom so v Spodnji Savinjski dolini tudi letos pripravili delavnice izdelovanja adventnih venčkov. Zadnja leta so adventni venčki nepogrešljiv okras v naših domovih najbolj prazničnega, zadnjega dela leta.
Na delavnici v cvetličarni Zvonček so udeležence delavnice seznanili z barvnimi trendi, materiali in s kombinacijami ter skupaj z njimi iz-
delali nekaj venčkov. Delavnico so v organizaciji Župnijske Karitas Polzela pripravili tudi na Polzeli, in sicer v prostorih pod cerkvijo. V Braslovčah je za izdelovanje adventnih venčkov poskrbelo Društvo prijateljev mladine Braslovče pod vodstvom Blanke Nerad, za podobno dejavnost so poskrbeli tudi na Ponikvi.
Tudi člani kulturne sekcije in komisije za delo z ženami pri Gasilskem društvu Kaplja
vas so v dvorani gasilsko-vaškega doma zadnjo novembrsko soboto izdelovali adventne venčke in božično-novoletne voščilnice. Z nasveti in idejami sta priskočili na pomoč mentorici Savina in Barbara. Z adventnimi venčki so udeleženci delavnice okrasili svoje domove, voščilnice z dobrimi željami pa bodo gasilci PGD Kaplja vas poslali donatorjem in sponzorjem.	T. T.
Z delavnice v cvetličarni Zvonček v Žalcu
PPffl	
N v';	m 'H.. -a® i
Jaslice pod hmelj sko kobulo
V Drešinji vasi pripravijo vsako leto razstavo jaslic iz bližnje in daljne okolice. Član društva ljubiteljev jaslic Jože Stepišnik iz Dre-šinje vasi je predlagal, da bi Irena Verbič izdelala savinjske jaslice v sveči.
Ideja je bila zanjo izziv in odločila se je, da bo izdelala veliko svečo, v kateri bo sveta družina namesto v hlevčku pod hmeljsko kopico. Nastal je izdelek, ki ga Društvo ljubiteljev jaslic Savinjske doline razstavlja na slovenski razstavi jaslic na Ptujski gori.	T. Tavčar
Občina Vransko že vsa leta posveča pozornost obdarovanju najmlajših. Tik pred prazniki je Božiček obdaril 165 otrok, rojenih od leta 2003 do 2007, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Občini Vransko.
Med njimi je bilo tudi 20 otrok iz ostalih občin, ki obiskujejo Vrtec Vransko. Za darila je Občina Vransko namenila 1500 evrov. V kulturnem programu je nastopila dramska sekcija Teloh Kulturnega društva Ivan Cankar Tabor s pravljico Skrivnostna skrinja, avtorice in režiserke Tanje Kastelic.	T. T.
Savinjske jaslice v sveči
V DOMU II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC IN PRED NJIM
OD 27. DO 30. DECEMBRA
16.00	DO 17.00 VESELE IGRICE
17.00	PREDSTAVE
31. DECEMBRA
10.00	DO 12.00 VESELE IGRICE
12.00	SILVESTROVANJE ZA NAJMLAJŠE
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si