Posamezna številka 20 vinarlev.
Štev. 29.
V Ljubljani, v oonedeljek dne 17. februarla 1919.
Cim	celoletna	po	poStl	K	40 —.	za Ljubljeno	K 36-—
.	polletno	.	.	.	20'—.	w	„	18 —
•»	Četrtletno	.	.	.	1®" ■	«*	■	*	9 ■
m	mesečno	«■••••	3*50*	,,	n	»3 ~
Uredništvo In oprava: Kopitarjeva ulica 6. — Telefon 50.
NEODVISEN DNEVNIK
Jnserati: Cnostoipna petitvrsta (59mm flroto ki ima visoka aB ni« prostor) za enkrat pa M (ta, ca dnin vefkrat pa 43 vin. — Ob sobotak dvofiri tar*. -* Poslano: fnostolpna petitvrsta K 1'—. — Irhala vsak dan. iznemSI nedelje In praznike, ob I. mi popoldni*
Francoski gostje v Ljubljani
Za prehrano Slovenije.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Beigrad, 16. februarja. Poverjenik za prehrano v Novem Sadu dr. Kosta Popovič je od belgrajske vlade dobil nalog, naj centrala v Novem Sadu da deželni vladi v Ljubljani na razpolago 100 vagonov pšenične moke, 300 vagonov posušene koruzo in 13 vagonov masti. Če centrala, ki se ustanavlja, tega nc bo mogla izvršiti, dobi ljubljanska vlada pravico, da v Bački in
Beigrad, 16. februarja. Načrt začasne ustavo, ki je izšel v Službenih Novi.nah je bil inhibiran in list konfisciran zato, ker
Gradec, 16. februarja. Graški listi poročajo z Dunaja, da so dne 14. t. m. zastopstva slovenskih dijaških društev in zastopniki izvršilnega odbora češko-slova-Ikih, jugoslovanskih ter židovskih dijakov Pri državnem tajniku Pacherju in kanclerju Rennerju prosili za odgovor na svojo spomenico z dne 12. t. m.
Renner je dijakom naznanil, da je dunajska vlada v celem obsega razveljavila odlok, naj se vsi nenemški visokošolci izključijo. Vsi dijaki lahko nadaljujejo svoje ■tudijc in vsi, ki so sedaj vpisaini, se bodo Poleti zoper smeli vpisati. Ustanovi naj se •kupen visokošolski odbor. Renner in Pa-
Banatu sama nakupi naštete množine živil.
Istotako sme ljubljanska vlada na Hrvaškem in v Slavoniji nakupiti 2000 glav klavne živine.
Vrhu tega je za železničarje v Slavoniji določenih iz Bahata in Bačke Se 20 vagonov pšenične moke ter 20 vagonov koruze.
je 'ihinistrski svet sklenil, da bo Sele parlament končno sklepal o ustavi.
cher sta izražala slovanskim dijakom željo, naj slovansko dijaštvo sodeluje pri obnovi Nemške Avstrije in njenih visokih iol. Prosila sta tudi, naj slovansko dijaštvo vpliva na domovino, da tam ne bodo ničesar trdega ukrenili proti nemškim dijakom.
V	razgovor so prišle tudi razmere v Gradcu, kjer so izključili vse Slovence, posebno Jugoslovane. Državni tajnik Pa-chef je izjavil, da razveljavljenje odloka velja tudi za Gradec. "Sklep glede Jugoslovanov se je omejil na' Slovence, toda tudi ti morajo še delati izpite ter se prihodnji semester zopet vpisati.
Po končanih mariborskih pogajanj iti je major Mont egu obiskal Ljubljana, Ob istem Času je prišel tudi kot zastopnik vrhovnega poveljnika francoskih tet ni Balkanu generala Franchet d‘ Espereya, Jean de Mayerhoffen s spremstvom,
»Oi-ganization franco - Slov&ne«, ki s* mnogo triidi, da razširi med nami pozna* vanjo francoskega jezika in kulture in da seznani Francoze z našimi težnjami, je t. nedeljo, dno 10. febr/ priredila v naroda nem gledal išču ob 11. uri dopoldne slav* nosto jutranjo predstavo, za katero je bil® že več dni prej v Ljubljani toliko zanimanja. da mnogi kljub zvišanemu številu se-< dežev, niso rnogli dobiti vstopnic,	•
Slavnost, ki so se jo udeležili francoski gostje, zastopniki vlade in obilo odlit-« nega občinstva., je otvoril orkester z mar-seljezo, na kar je dr. Novak imenom organizacije v slovenskem in francoskem jeziku pozdravil goste spominjajoč se našo prve osvoboditve po Francozih pred dobrim stol oljeni in prečital pozdravni brzo-^ javki generala Franchet d' Espereya in ministrskega podpredsednika dr. Korošca. V Vznesenem govoru se j£ nato zahvalil major M o n l e g u za ljubezniv sprejem in simpatije Slovencev do francoskega naroda, povdarjal njega naklonjenost zatiranim narodom in slavil skupno b6rbo zmagovite francoske armade in jugoslovanskih, legij. Zdel se nam je zgodovinski trenutek, ko je zaklical »Vous oteš libres . .fc S podobnimi čuvstvi je tul Vodnik reči Napoleona »Ilirija vstan'!u V imenu srbsko vojske je nagovoril goste kot vojne tovariše general S m 11 j a n o v. i č in končal s klicem:. »Vive la France! Vive le re~ yamne serbo - croate - slovene!«- Govornika so ponovno prekinile burne ovacije občinstva. Spored sam Je obsegal poleg glas-* bonih točk in recitacij dve živi sliki, ki sta obe krasno uspeli, zakljufila je slavnost »Lepa naša domovina«. Za izredno posrečeno piireditev gre francosko-slovenski organizaciji iskrena zahvala, zlasti pa njenemu naj dela vnejšemu članu prof. L. C. Meurvilleu.
Ob odhodu gostov iz gledališča so se ponovile prisrčne ovacije, ki so so nadaljevale pred gledališčem.
Kdaj se skliče državno veče.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Beigrad, 17. leb. Kakor je naš dopis- | oprave. Zaradi stanovanjske bede se je
*ik zvedel iz verodostojnega vira, se državno veče ne bo sklicalo pred 15. marcem. Poslopje bo za zbornico kmalu prirejeno, toda manjka še najpotrebnejše
dovolilo belgrajskim hotelom državno posojilo pod ugodnimi pogoji, da pripravijo poslancem stanovanja.
Zakaj je bila začasna ustava konliscirana.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Nemški visokošolski odlok razveljavljen.
Nemška Avstrija vabi slovanske dijake.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Ob tri četrt četrt na 1. uro je bil ves trg pred gledališčem in ulica do glavne pošte polna občinstva, ki sc je spontano »bralo, da d& duška svojemu veselju nad prihodom zastopnika zmagovite francoske armade. Izredno velika množica je klicala gostom francoski in slovenski. Slišali so ie klici: »Vive la France!« »Živela francoska armada!« »Živeli naši osvoboditelji!« Značilno je bilo pri teh ovacijah, da go sc jih udeležili izključno odrasli, zreli ljudje, ki so se zavedali pomena francoskega obiska.
Sinoči so francoski gostje še obiskali aredstavo v opernem gledališču »Manon«. Opera jim je zelo ugajala, solisti so bili dobri nad vsako pričakovanje. Po končani predstavi so šli na oder, kjer so si dali predstaviti g. ravnatelja Govekarja in soliste. Tudi so si vzeli naslove posamez-arih igralcev. Major Montega je dejal, da ga posebno veseli, ker je bil komponist opere »Manon« njegov osebni prijatelj in danes vidi njegovo opero na slovenskem odru. Francoski gostje so izjavili, da so sc počutili med nami izborno, kakor doma, in da bodo kmalu zoper prišli med nas.
Danes zjutraj so francoski gostje, ki »o stanovali v hotelu »Union«, zapustili Ljubljano. Tudi mi jim kličemo:
Na skorajšnje svidenje!
la varstvo ^oirok.
Belgrad, 16. febr. (Lj. k. u.) Jugoslov. dop. urad poroča*. Te dni so se pričeli v Belgradu, pod predsedstvom min. podpredsednika dr. Korošca posvetovati v sestavi »ačrta glede ureditve državnega varstva otrok. Razen ministra in načelnikov uradov sedelotudi zastopniki ministra za socialno , .iko, zastopniki Hrvatske, Dalmacijo, Rosno in Hercegovino ter člani društva za varstvo jugoslovanske mladine.
iiSsonov odhod.
Usest, 15. febr. (Lj. k. u.) Dun. kor. ur. poroča: Ladja »George Washington« s predsednikom Wilsonom na^rovu je odplula eto 11. uri 15 min. dopoldne.
tfolilni boj na Dunaju.
Dunaj, 16. febr. (Lj, k. u.) čehoslov, tiskovni urad poroča:	Češkim	volilcem
sestavljajo pri današnjih volitvah v narod »o skupščino velike zapreke v 16. in 17. okraju (Ottakring in Hernals) nimajo češke glasovnice nobene veljave. Ako se prikaže Čeh s češkimi dokumenti, ga takoj izključijo od volitve. Danes popoldne je prišlo v 21, okraju (Floridsdorf) do velikih
Setepov med dunajsko druhaljo in Čehi im so imeli češki voditelji več agitacijskih lokalov, katere je druhal naskočila in pobila vsa okna. Na zahtevo poulične drubali so morali te prostore zapreti. Oddelek dunajske narodne brambe je naskočil češke volilce z nasajenimi bajoneti. Češke voliJce so razgnali. Našteli so več »an;encev. Dunajska policija je odklonila intervencijo,
Ministrska kriza.
Posebno poročilo »Večernemu listu«,
Zagreb, 16, »Jutr. List« prinaša iz Bel-grada vest, da so govori o demisiji ministra dr. Petričiča. Iz ministrstva namerava baje izstopiti tudi minister za socialno skrbstvo Korač, ker obstoji proti njemu velika nezadovoljnost radi njegovega načrta o agrarni reformi. Med delavstvom pridobiva namreč tal radikalna leva struja. To nezadovoljnost pospešujejo zlasti
strogo cenzurno odredbe. Tudi slovenska ministra dr. Korošec in dr. Kramer nista zadovoljna z sedanjim ministrstvom za« radi njegovega stališča glede na vprašanje Trsta in Koroške. V notranjosti Srbije vla« da velika boda, zlasti med širšimi sloji id uradništvom.
(Op. uredništva: Po naših obvestilih so zgornje vesti prezgodnja kombinacija.)
Tabor koroških Slovencev v Prevaljah.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Prevalje, 17, februarja. Včerajšnji ta- Kušej i. dr. Sprejele so se ostre resolucije bor je sijajno uspel. Udeležilo se ga je nad , proti priklopitvi Koroške k Nemški Av-30*00 ljudi. Govorili so: Župan Lahovnik, j striji. Pri taboru je sodelovala godba ma-Andrej Gset, dr. Ravnik, vojak Pavlica, 1 riborskega pešpolka, poročnik dr, Gabrilovič, dr. Žlokar, dr, i	------
Premirje tudi na Koroškem prekršeno.
Slovi nemški napadi.
Dobrivasi, Ob dveh popoldne pa so stre-ljali pri Potočah. V vseh primerih smo odgovorili s topniškim ognjem. Na naši strani je en ranjenec. Zaradi gorenjih dogodkov je vložen protest pri nemški deželni vladi v Celovcu.
Ljubljana, 16. februarju. Uradno se poroča: Dne 14. t. m., ob šestih popoldne so Nemci s streljanjem kršili premirje pri Lipici in ob istem času tudi pri Rakolah, Dne 15. t. m, ob 1. uri 45 minut zjutraj so napadli 8 strojnicami naše postojanke pri
Za naše poljedelstvo.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Belgrad, 16. febr. Ministrski svet jo do- ravnal se jo tudi predlog, naj bi sc pod-volil kredit za tri milijone dinarjev, s ka- pora razdelila po kmetijskih zadrugah, terim se nakupijo za revne poljedelce se- Glede vinogradništva je Vaš dopisnik mena, stroji, gnojila itd. Kako so bo to zvedel, da ima poljedelsko ministrstvo do1* med kmete razdelilo, se še ni določilo. Ob- i volj galice in žvepla.)
Volitve v Nemški Avstriji.
Dunaj, 15. febr. (Lj. k. u.) Dun kor. ur. poroča: Do poldneva je volilni dan na Dunaju razen nekaj brezpomembnih primerov minul popolnoma mirno.
Dunaj, 16. febr. (Lj. k. u.) Dunaj. kor. urad poroča: Vzorni mir in red je trajal do sklepa volitev. Kakor izhaja iz poročil, ki so dospela do devetih zvečer, je bila udeležba volilcev zelo velika. Govori se o 80 odstotkih, vendar pa ni bilo nikjer opažati poseben naval. To pa vslcd tega, ker se je volilo v približno 1500 volilnih prostorih. Vse stranke so kazale živahno agitacijo. Prvo poročilo o izidu volitev je dospelo ob pol devetih iz Dunajsjkega Novega mesta, kjer so po zasebnih vesteh dosegli socialni demokatje veliko večino.
Dunaj, 16, februarja, (Lj, k, u.) Dun. kor, urad poroča: Izid volitev v narodno
skupščino je uspeh socialnih demokratov. Udeležitev pri volitvah je bila izredno ve? lika. Na Dunaju samem so šteli 900.00 glasov. Od 48 dunajskih mandatov so doslej socialni demokratje dobili 30 mandatov.! Tudi v provinci je zaznamovati velik narastek socialno demokratičnih glasov. Med doslej izvoljenimi so 3 predsedniki Hauser, Seitz, Dinghofer, državni kancelar Renner, nemško - avstrijski poslanik v Berlinu dr< Ludo Havtmann. V dunajskem volilnem okraju Leopoldstadt je bil izvoljen židovski nacionalec Stricker.
Line, 16. februarja, (Lj, k, u.) Dunajski kor, urad poroča: V volilnem okraju za Line so bili izvoljeni predsednik dr. Dinghofer (nemški liberalec), socialna demokrata Gruber in Weiser in krščanski so-cialec deželni tajnik dr. Josip Aigner.
Z
Basel, 16, februarja, (Lj. kor. ur.) Če-hoslov, tisk, urad poroča; Brzojavni agenturi »Europa Press« se javlja: Po neki ne-
potrjeni vesti iz Berna se bodo baje prekinila pogajanja v Trieru, ker so nemški delegati izjavili, da ne morejo sprejeti en-
tentnih zahtev. Nemški delegati so baje že odpotovali- Foch stremi za tem, da obnovi vojno z Nemčijo, Kakor je pariški dopisnik izjavi! »Baseler Nachrichten«, so Nemci še v posesti 2500 težkih in 12.000 lahkih topov, 50.000 strojnic in $000 letal ov,
Curih, 16. februarja. (Lj, kor, ur.) Če-hoslov. tisk, urad poroča: V intervievu z dopisnikom milanskega lista »Avanti« je fekel Erzberger; Ce bodo za nas novi po-
goji za premirje pretežki in če se nam bo zopet dal samo 24umi rok, da se o njih premislimo, le-te ne bomo podpisali. Prišli bodemo potemtakem v položaj, ki ni ne vojna ne mir,
Berlin, 16. februarja, (Lj. kor, tirad.) Glasom dun. kor, urada poroča Wolffov urad iz Trierja: Pogodba glede podaljšanja premirja je bila danes ob 6. uri 30 minut zvečer podpisana v salonskem vozu maršala Focha.
Politična zborovanja ¥ Seraievu.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Sarajevo, tl. feb. Včeraj je bila tu ustanovna skupščina, ki se je je udeležilo
5	ministrov, in sicer Vulovič, Pribičevič, dr, Kramer, Lukinič in Krulj. Dr, Korošec, ki je bil tudi povabljen, na skupščino, je povabilo odklonil. Kot zastopniki iz Slovenije so bili navzoči A. Ribnikar, dr, Kukovec in Ivan Kavčič. Iz Hrvatske in Slavonije so se udeležili konference: Srd-jan Budisaljevie, Wilder, drč Ribar, Toni Šlegel, Jutriša Demetrovič in drugi. Iz Bosne in Hercegovine se je posvetovanja udeležilo 700 do 500 odposlancev. Zborovanju je predsedoval Gligorije Jeftano-vič. Minister Pribičevič je govoril o političnem položaju in je poudarjal, da je narodno edinstvo program, ki ne more biti samo formelen, nego se mora tudi izvajati v notran‘osii. Napadel je en del našega tiska, ki ne upošteva dovolj, kaj je Srbija storila za naše osvobojcnje. Napadel je tudi one, ki pišejo, da vlada Srbija ", 50,000 vojaki. Pogodbe s Srbijo so absurdne, ker ®ed brati ne more biti pogodb. Centralizem je predmet književnih razprav, ne pa politikov. Avtonomiji posameznih dežel pa jc napovedati največji boj. Država se mora upravljati s silo, Mi stojimo na somo-odločbi naroda, a imperativna je bila narodt? a volja, da se gre v Belgrad. Navodila Narodnega veča delegacij v Belgradu niso odpravljena. Monarhična forma države in njena dinastija pa stojita izven vsake diskusije. Ravno tako tudi centralistična ureditev, Z ozirom na navodila Narodnega veča so pokrajinske vlade samo
eksponent državne oblasti, la navodila pa niso nikakor mednarodni dogovori. Govorila sta nato še ministra dr, Kramer in dr. Lukinič,
Skupščine so se udeležile: Hrvatsko-srbska koalicija, J, D. S. iz loveeije, napredna demokratska stranka iz Bosne,^ narodna demokratska stranka iz Vojvodine, skupina Glasa SHS, Jugoslov, dein. savez, muslimanska napredna demokratska stranka, radikalna demokratska napredna stranka, muslimanska jugoslovanska demokracija, del hrvatske narodne «.ajednice, banaluška skupina, neodvisni iz Hrvatske in Dalmacije. K novi stranki so pristopile vse navedene stranke razen hrvatske narodne zajednice in muslimanske skupine okoli Vremena, Zastopniki strank so izjavili, da vstopajo v dinastično stranko na temelju resolucije:	Monarhistična forma
| in dinastija Karadjordjevičev ne more biti predmet konstituanti; legislativa mora biti centralistična, a uprava Hecentralistična; občine, okraji in županije naj dobe samo upravo. Kulturna in socialna vprašanja še niso proučena. Izvoljen je bil odbor, ki naj se pogaja s političnimi skupinami v svrho združitve. V ta odbor so bili izvoljen: Svetozar Pribičevič, dr. Kramer, dr. Krstelj, dr. Čorovic, Budiša, Gavrilovič, dr, Griso-gono, V/ilder, A, Ribnikar, Demetrovič, Kmtovič, Dimovič, Toniašič, dr. Eubojič, dr, Srškič, dr. Čutič. Prcta Kesmanovič, Gjuro Džamonja. Iz Hrvatske narodne zajednice sta izstopila Gjuro Džamonja in dr, Čutič ter ninogo drugih članov«
Ljudski shod v Mariboru,
Maribor, 16. februarja. (Lj. k. urad.) Danes dopoldne jc bil tukaj velik ljudski diod, ki se ga je udeležilo mnogoštevilno občinstvo obojega spola ter vseh slojev in strank. Shod je otvoril dr. Sernec, ki je [>odal v svojem govoru med drugim kratek pregled statistike ponemčevanja Maribora in njegovega vpliva na slovensko judstvo, V poslednjel zasebnem ljudskem
•	;tetiu I, 1910. se je naštelo v Mariboru kljub deset let trajajoči germanizaciji še
11.000	Slovencev, med tein ko šteje ves naariborski sodni okraj glasom nemške statistike 44.000 Slovencev in 28 000 Nemcev. Značilno je tudi, da je imel mariborski okraj skozi 50. let slovepske zastopnike. Ne more biti torej dvoma o dejstvu, da so nemške zahteve po Mariboru, ki ^sži še poleg tega v čisto slovenskem
ozemlju, brez vsake stvarne podlage. Urednik Žebot je narisal občinstvu jasno sliko
o	trpljenju in križih štirih še neosvobojcnih delov našega naroda v zasedenem Primorju, Beneški, Koroški in Prekmurju, Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo govoru in živahne pritrjevalo izva-vanjem govornika ter ogorčeno obsojalo sramotno in kulturnega naroda nevredno postopanje napram našim rojakom, ki se še nahajajo pod tujim jarmom. Med splošnim odobravanjem je bila koncem shoda sprejela resoluciji: 1. Mariborski Slovenci vseh strank, zbrani na ljudskem shodu v Mariboru protestirajo z vsem ogorčenjem proti italijanskemu unperijalizmti, ki nam hoče v odkritim nasprotju z NVilsonovimi načeli o samoodločbi narodov iztrgati najlepši del siovenskt-ga ozemlja, ki mora ostali nedeljivi in sestavni del Kraljestva SHS. 2. Mariborski Slovenci izjavljajo pred vsem svetom, da je način, kakor si
hoois o p^edočiti raziiČT faktorji tnnen e ljudstva ra Kojoškem, popolnem i zgušen, ke* to jlcjrci ee,a stol i >a '.lasi' pa v zadnjih 50 letih s takim nasiljem pritiskali na avtohtono slovensko prebivalstvo, da je popolnoma zbegano. Zavedni so zbežali, drugi pa se upravičeno boje maščevanja Nemcev, zato so morali prisilno hliniti čustva, ki jih v srcu nimajo. Na Koroškem je zibelka Slovencev, Na Koroškem so imeli Slovenci svojo državo, na katero so morali nemški Habsbužani priseči, Koro* Ška je mnogo bolj še danes najodličnejši del Kraljestva SHS, 3, Mariborski Slovenci zahtevajo z vso odločnostjo, da se ozemlje ogrskih Slovencev zasede po našem vojaštvu in se združi z ostalim slovenskim ozemljel, kakor to ondotno prebivalstvo želi Obenem izreka željo, da prouči tamošnje razmere komisija istih ententnih držav, v katerih področje spada Ogrska. — Shod je bil zaključen s petjem narodne himne »Lepa naša domovina.«
Maribor, 16, februarja, (Lj. k, u.) Na današn' eni ljudskem shodu je urednik Žebot izrekel v imenu zbranega občinstva generalu Maistru in njegovi voiski globoko zahvalo za njegovo uspešno delovanje za narodni blagor. Na to je vse občinstvo priredilo narodnemu generalu prisrčne ovacije. Po sklepu shoda se je zbrala pred Narodnim domom mnogoštevilna množica, ki je generala Maistra pri odhodu iz Narodnega doma pozdravila z burnimi živio-klici in s pesmijo »Lepa naša domovina«,
Vprašanje Jadrana.
Pariz, 1-5. februarja. (LJ. k. u.) »Agen-ce llavas« poroča: K vesti, da je Srbija'" predlagala, naj se njeno nesoglasje z Italijo glede .državnih mej in jadranske obali, vJtevSi Reko, predloži pravoreku razsodišča, pripomnja »Petit Pirisien«, da so srbski delegati razpravljali o tej stvari z Wil-sonom in Clemenceaujem. List pojasnuje stališče Srbije in Italije tako-le: Srbija se brani, priznati metodo, ki je bila doslej za ureditev teritorijalnili vprašan običajna, da so imajo namreč ta vprašanja izročiti v proučevanje posebni komisiji, v kateri igra Italija vlogo sodnika. Srbija jo mnenja, da se morajo tako kočljiva vprašanja, kakor je ono jadranske obali, izročiti v razsodbo na vsak način le neodvisnim državam, ki bodo sodile brez predsodkov. Italija pa je mnenja, da ni povoda, da bi samo 1 zaradi srbskih zahtev delali kako izjemo.
Za našo trgovino.
Split, 16. februarja, (Lj. k. u.) Dalmatinski dopisni urad poroča: Pokrajinska vlada za Dalmacijo je poslala tukajšnjim poveljnikom francoskega, angleškega in ameriškega brodovja posebno poročilo, da pojasni zunanjemu svetu naše gospodarske razmere in potrebe in da tako utre pot trgovskemu obratovanju v interesu gospodarskega razvoja Dalmacije. Poveljnikom je bil izročen popis vseh onih stvari, ki jih potrebujemo in popis onega blaga, ki bi ga Dalmacija mogla dati v zameno«
Stran 4
»Večerni Ust«, dne 17. februarja 1919.
...........  I Ml ■!—	   I	I	»IH	  ■	—
Stev. 29.
Nemška agitacija na Štajerskem.
Maribor, 17. febr. Nemški kolovodje ir. Kanmiker, cmureški župan dr. Schor-nann in drugi vršijo veliko agitacijo po občinah južno od Mure za priklopitev k Nemški Avstriji. Dr. Schormann je poklical k sebi župana občine Ščavnica pri Cmureku, Župan se ni odzval povabilu, lel pa je v Cmurek neki odbornik. Ko se \t vrnil, je sam od sebe sklical občinsko «ejo, na kateri so sklenili, da bodo po občini pobirali podipse za priklopitev k Nemški Avstriji, Kakor smo izvedeli, so kili povabljeni k županu v Cmurek tudi drugi župani občin južno od naše demarkacijske črte. Oblasti so proti tej agitaciji odredile vse potrebno.
Prezgodnja slavnost.
Novinski pri Splita, 15, februarja. (Lj. Jt, u.) Dalmat, dop. urad poroča: Tukaj se domači Italijani že pripravljajo na velike svečanosti za priklopitev pokrajine Italiji. Italijanske obitelji so si za slavnost že po-lurbele’zastave, ker so umerjene, da je Zi-liottovo potovanje v Pariz velikega pomena.
Preliminarni mir.
Pasel, 16. februarja. (Li. k. u.) Glasom 'Čchosl. tisk. urada poroča *L' Homme Libre«: V zborničnem odseku je rekel Fi-chon, da so aliiranci v seji z dne 12, t. m. privolili v sklepanje preliminarnega miru, za katerega se bodo začele priprave neposredno po končanem novem premirju,
\ Ogrska agrarna reforma.
Budimpešta, 16. februarja. (Lj, kor, u.) Dunajski kor. urad poroča: Današnji uradni list objavlja ljudski zakon o udeležbi poljedelskega prebivalstva na zemljiščnem posestvu. Zakon izreka načelo, da namerava ogrska ljudska republika spraviti rodovitno zemljo dežele v roke prebivalstva, ki se bavi s poljedelstvom. V to svrho se razteza razlastilna pravica na vsa zemljiška oosestva, ki oresegajo 500 oralov zemlje, Kier pa bi bila potreba po zemljiški posesti posebno občutna, se bo smela razlastilna pravica uveljaviti izjemoma tudi že pri posestvih, ki presegajo 200 oralov zemlje.
Omejevana denarnega premeta v Kemiki Avstriji.
Dunaj, 16. febr. Čchoslov. tisk. urad poroča: Kabinetni svet je sklonil, da izda državni urad za finance danes izvršilni ukaz, ki se tiče začasne omejitve denarnega prometa. S tem izvršilnim ukazom, ki postane veljaven z dnevom njegove proglasitve, se prepovedujje do preklica uvoz bankovcev avstro-ogrske banke in odkaza-»je velikih vsot v Nemško Avstrijo, v kolikor državni urad za finance ne dovoli izjem. Potnikom in tistim, ki prekoračijo mejo, je dovoljen uvoz bankovcev do najvišjega zneska 500 kron. Zasedeni kraji
Nemške Avstrije so za čas zasedenja podvrženi istim določilom, kakor ozemlja narodnih držav.
Nova Ogrska.
Budimpešta, 16. febr, (Lj. k. u.) Glasom ogrskega brzojavnega in dopisnega urada poroča Dun. kor. urad: Neodvisna Karolyjeva stranka je imela danes dopoldne povodom objave novega programa stranke deželno skupščino. Predsednik narodnega sveta Johann Hock je imel otvoritveni govor, ki so ga sprejeli z živahnim odobravanjem in v katerem je rekel med drugim: Postaviti hočemo novo rojeno Ogrsko na novo gmotno in moralno podlago. Gmotno podlago tvori zasebno imetje, ki ga smatramo le tako dolgo svetim, dokelr se skupni interesi ne oškodujejo po interesih posameznikov, V kratkem nagovoru je izjavil potem minister za poljedelstvo Busa: Doslej je bila Ogrska zgrajena na pojmu premoženja, sedaj pa bo postavljena na temelj dela. Deželna skupščina je nato novi program stranke sprejela z veliko navdušenostjo.
Iz pokrajine.
kr Medsebojno spoznavanje. Belgrad, 16. febr. (Lj. k. u.) Jugoslov. dop. urad poroča: Tajništvo belgrajske občinske uprave daje pojasnila o raznih društvih in korporacijah v Belgradu vsem srbskim, lirvat-skim in slovenskim društvom, ki iščejo zvez zaradi medsebojnega poznavanja.
kr Šolstvo v Celju. Višji šolski svet v Ljubljani je izpremenil v Celju: a) mestno nemško deško petrazrednico s 5 vzporednicami v petrazrednico s temeljnimi slovenskimi razredi in s štirimi nemškimi vzporednicami; b) mestno nemško dekliško petrazrednico v petrazrednico s temeljnimi slovenskimi razredi in s štirimi nemškimi vzporednicami; c) nemško deško meščansko šolo v meščansko šolo s temeljnimi slovenskimi razredi in z nemškimi vzporednicami; d) nemško dekliško meščansko šolo v meščansko šolo s temeljnimi slovenskimi razredi in z nemškimi vzporednicami.
kr Tehniki, nadaljevanje študije. Minit.let-poslanik Ivan Hribar jc brzejavil poverjeništvu za uk in bogočastje, naj gredo jugoslovanski tehniki na češko tehniko v Brno in da je starejšim tehnikom dovolje-j no položiti letos izpite v nemškem jeziku,
—	Dr. Karel Verstovšek, poverjenik za uk in bogočastje.
kr Zvišanje cen za klavno živino. Deželna vlada je v svoji seji dne 12. svečana t. 1. sklenila, da se zvišajo na slovenskem ozemliu prevzemne cene vseh vrst živine za 1 K 50 vin, pri kilogramu žive teže. Ta povišek se bode izplačeval od 16, t. mes. samo tistim posestnikom živine, ki oddajo živino prostovoljno, bodisi na poziv zaupnika ali brez poziva. Opozarja se pa izrecno, da ostanejo cene za nadrobno prodajo mesa neizpremenjene, kakor do sedaj, ker plača omenjeni povišek država.
kr N»vo mestno zastopstvo v Zemunu. Novi občinski odbor v Zemunu je iz-
volil za načelnika poslanca dr, Svetoslavai Popoviča, za podnačelnika pa poslanca dr. Živana Bertiča.
kr Radiotelegrafično postajo v Zadra
je ustanovila italijanska okupacijska oblast na zadni morski obali. Prebivalstvu postaja ni na razpolago.
kr škoda vsled plenitev na Hrvat« skem. Na vukovarskih veleposestvih so plenilci napravili za 46 milijonov kroni škode, ki jo bodo pa krivci večinoma sami povrnili; nepokrite bo ostalo za 9 milijon,' kron škode. Samo na veleposestvu grofa Eltza je bilo napravljeno za 8,081.940 kron škode.
Iz Ljubljane.
1 Umrl je v soboto, dne 15. t, m, v deželni bolnici v Ljubljani g. Karel Benčina, trgovec in posestnik iz Loškega potoka.
1 Sloveči šahovski mojster dr, tehnike Milan Vidmar je igral v petek, dne 14. t,
m, v kavarni Evropa s šestnajstimi nasprotniki simultano partijo. Premagal je 13 n: sprotnikov, dve partiji proti nadporočniku Majcenu in Zdenko Sajovicu sta bili neodločeni, eno, proti Ciril Vidmarju je izgubil. — Ker je vzbudila te vrste šahovska prireditev v vseh krogih obče zanimanje in veliko pozornost, je tukajšnji šahovski klub naprosil genialnega mojstra, da priredi v četrtek, dne 20. t. m. ob pol 8. uri zvečer ponovno simultano partijo, na katero vabi šahovski klub vse člane kluba in prijatelje šaha. — Šahovski Mub.
1 Učiteljski srbohrvaški tečaji v Ljubljani. Radi semestralnih počitnic se prično učiteljski srbohrvaški tečaji v sredo, dne 19. t. m, in sicer s predavanjem v II, skupini na I. državni gimnaziji. V tečaje so sprejeti tudi okoliški in izvenljubljanski začasno v Ljubljani bivajoči učitelji (učiteljice), ki so se priglasili. Zaprošena menjava skupin je prosilcem (prosilkam) dovoljena.
1 Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani vabi one člane, ki so se svojčas priglasili za obleke pri ljubljanski oblačilnici potom našega društva in izpolnili dotične pole, da pridejo na sestanek, ki se vrši v sredo, dne 19, februarja t. 1., med 6. in 9. uro zvečer v restavraciji Narodnega doma radi razdelitve. Člani se naprošajo, da se po možnosti med seboj na ta sestanek opozore v izogib izgovorov, da tega niso vedeli. Vsakega posameznika ni mogoče obvestiti.
1 Ljubljanski dopisni urad se je iz Dvorca preselil v Vladno palačo, in sicer v njen južni trakt ob Simon Gregorčičevi ulici, pritličje, na desno od vhoda. Njegovi telefonski številki sta 134 in 138. V kratkem dobi še tretjo telefonsko številko.
Iz narodnega gledališča.
»Program za opero »Manon«. Kakor za »Ognjegina« je izdalo Narodno gledališče tudi za »Manono« ličen program, ki obsega osobje v operi, vsebino libretta, kratko karekterizacijo glasbe in biografič-no skico Massenetovo. Take programa iz-
dajajo vsa boljša gledališča in bo dobrodošel tudi našemu občinstvu zaradi lažjega razumevanja in uživanja tega bisera Irancoske operne umetnosti, Program stale 1 K.
Pozor, abonentjel Že opetovano je prosilo gledališko ravnateljstvo, naj bi »bonentje dajali svoje lože in sedeže bla-{ajni na razpolago, ako so sami zadržani ideležili se predstave. Prošnja je bila za nekatere zaman, Lože in sedeži ostajajo prazni, ljudje pa ne dobe vstopnic. To je brezbrižnost, ki ni hvale vredna. Kdor nima smisla za dramo ali kdor sam ne utegne. priti, naj podari svoj prostor znancem, prijateljem ali dijakom in dijakinjam! Če pa podariti noče, naj pusti, da mu blagajna prostor proda! A ne puščajte, da zija po gledališču praznota, ki vpliva skrajno neprijetno na gledalce in igralce!
Jurčič-Levstikov »Tugomer« v dramskem gledališču se je igral v petek zvečer z delom novo, ugodnejšo zasedbo ulog. Ulogo Mestislava je prevzel g. R. Železnik, ki je ustvaril zanimiv tip, Radulfa pa g. Daneš. Tragedija se igra zdaj prav dobro, doseza velik učinek ter žanje obče priznanje.
Naša drama v Mariboru in Celju. Prve dni meseca marca gostuje naša drama v glavnih dveh mestih slovenske Štajerske ter se uprizorita Cankarjev »Jakob Ruda« in Nušičev »Svet«. Poskrbljeno je, da bosta predstavi vzorni.
Kje je okestralni materijal izvirne pan-tomine »Možiček?« Gospod dr. Ipavic je izročil Narodnemu gledališču v Ljubljani svojo pantomino »Možiček« v uprizoritev. Ker imamo zdaj prvič tudi balet, zlasti 3 prvb plesalce, je letos prvič možno uprizoriti »Možička« pravilno in točno po in-tencijah skladateljevih. Toda orkestralni materijal je izginil! Skladatelj trdi, da je v Trstu pri dramatičnem društvu, a na našo prošnjo nam je tržaško dramatično društvo sporočilo, da v Trstu materijala »Možičkovega« ni. Obračamo se torej na vsa slovenska društva, naj blagovolijo takoj pregledati svoje arhive in nam omenjeni materijal nemudoma vrniti. —• Arhivar Narodnega gledališča v Ljub-ljani.
Dramaturg, Ravnateljstvo gledališkega konsorcija je imenovalo gospoda Pavla Golia, pesnika in pisatelja, za dramaturga
v	dramskem gledališču.
Repertoar Narodnega gledališča. Danes v ponedejlek, dne 17, t, m. v dramskem burka » ... ulica štev. 15« za »A<-, operno ostane zaprto. — V torek, dne 18. t. m. v cpernein opereta »Mamj . e Ni touche« za »A*. V sredo, 19. t. m. v dramskem Jurčičeva tragedija »Tugomer« izven abonementa, v opernem opera »Ma-»on za »C«,
Glad.
V	belgrajski »Epohi« priobčuje nek-lo svoje spomine na ujetništvo:
Z decembrom 1916., ako ne prej, so *e začeli grozni prizori lakote. Ljudje, Golčeči in žolti, ki so hodili kakor sence n nas gledali s čudnim ognjem v očeh, so na svojih posteljah kopneli, omagovali,
molčali s tistim dolgim, upornim, groznim molkom ,,, Vstajali navadno niso več, razen v sili, a potem so nenadoma omahnili, padli, nakar so jih odnesli v bolnico, da tam umro. Ljudje so trumoma oboleval4, vsak hip je kdo nenadoma onemogel, klicali so zdravnika, a če bi bil ta tudi prišel, bi mogel priporočiti samo eno: hrano, a te ravno ni bilo ,S čudno upornostjo, z nekim neizrekljivim stoicizmom so ljudje prenašali to strahoto in zavestno čakali smrt. In v tej čudni upornosti — bodisi, da so morda v dnu duše verovali v kak čudež, bodisi da so se bolnice bali — so ljudje raje ostajali v barakah tudi tedaj, ako je koga zgrudila slabost: kajti kogar so odnesli v bolnico, ta se navadno ni več vrnil.
Slabost in smrt je običajno prišla naglo, čestokrat preko noči. Do včeraj je bil človek še na nogah, čutil se je celo nekako svežega in gledajoč druge okoli sebe, kako padajo in umirajo, se je tiho nadjal, da je on močnejši in da bo prebolel krizo; a danes pa je omahnil kakor podsekano drevo in padel, da več ne vstane. Nazadnje so prišli dnevi, ko skoro ni bilo noči, da ne bi v barakah imeli mrliča.
In čim je na eni strani ta strašni demon razžigal najnižje nagone in strasti, ubijajoč v človeku še poslednje ostanke človečnosti, je na drugi strani dajal priliko za najganljivejše dogodbe. Vem za eno, ki je v svoji priprostosti nenavadno lepa in ganljiva.
Stradala sta skupaj oče in sin. Pred obema je — kakor pred drugimi — stala smrt in to sta tudi čutila. Tedaj je oče, da bi ohranil sina, odločil, da žrtvuje sebe. Svoj kosec kruha, ki naj bi ga ohranil živega, je dajal sinu, sam pa je: živel od tisto malo bedne juhe. Polagoma, stopnjema je slabel, dokler na dan sv. Nikolaja, na svoj god, ni začutil, da je prišel konec. Tedaj je svojemu patronu prižgal svečico, legel nalahno na svojo ubogo, umazano slamnico in umrl. A rešil je sina.
Pa sveto.
s Napoleonove In Bismarckove zvezde.
Veliki vojni dogodki se poznajo tudi v vedi. Dosti strokovnjakov nam pobere vojska sama, drugi zopet vpostavijo svoje moči popolnoma v službo napadalnega in hranilnega orožja; krajem, kjer so živeli in trpeli veliki duhovi, tudi vojska ne prizanese. Tudi pest osvojevalca se večkrat pozna. Ko je bila pred sto leti Nemčija najbolj ponižana, je sklenila univerza v Lip-skem podeliti Napoleonu nesmrtnost s tem, da je spremenila v »Napoleonovo zvezde'« one zvezde Oriona, ki tvorijo pas in meč mitičnega lovca. Ko so postali .Nemci zopet prosti, je ta označba zopet izginila, in danes le malokdo kaj vč o tem. A Nemci so med sedanjo vojsko pozabili tudi na tako minljivost in nekateri prenapete?.! so se spravili na pokrajino »čolna« in »severne krone« ter so predlagali, naj se imenuje »Bismarckovo ozvezdje«. Vendar je nazadnje zdrava pamet zmagala; rekli so, po učenjakih se laliko imenuje kaka zvezda, ne pa po politikih. Znanost je pač mednarodna in politika jo naj pusti pri miru. St-ccr pa ni treba ne Napoleonu in ne Bis-
marcku, da bi si iskala nesmrtnosti i zvezdah.
s O čem se govori v Londonu, Po daljši dobi je zopet zapelo šest zvonov westminsterske opatije, ki jih nazivljajo zmagoslavne zvonove. Imeli so zapeti že na dan podpisanega premirja, ali pokazalo se je, da so v tako slabem stanju, da je bilo nemogoče razmajati jih. Ti stari zvonovi, ki so zdaj v hitrici popravljeni, imajo velik zgodovinski pomen. Deloma so iz XV., deloma iz XVII. stoletja, in so zvonili ž njimi le redkokdaj, pri posebnih priložnostih. Kakor poroča »Daily News«» imajo westminsterski zvonovi prekrasen, kakor malokateri zvonovi v združenih kraljestvih. Javnost upa, da s popravilom ne bo trpela stara slava zvonov in nestrpno čaka dne, ko bodo iznova zapeli in Londonu oznanili veliko zmago. — Brazi-lijanski pomorščaki zbujajo pozornost londonskega prebivalstva s svojo krasno uniformo, V kratkem se bodo vršile velike tekme med angleškimi in brazilijanskimi pomorščaki, — V Londonu so se jeli jako zanimati za stradajoče dunajsko prebivalstvo, ki že »umira od lakote«. Akcija lorda Cavana v podporo Dunajčanom ima znaten uspeh. Londonski časnikarji pišejo za akcijo v svojih listih in angleške žene pridno pobirajo prispevke,
s Samoumor. Na Dunaju sc je ustrelil lastnik konditorije nasproti Rajmondovem gledišču Friderik Wally, Ko so ga našli mrtvega, so dobili na njegovi mizi vse njegove trgovske knjige in razne nujne tirjatve. V pismu na ženo je dejal, da raje umrje, kot bi doživel tako sramoto.
s Brilantna ovratnica v vrednosti
300,000	lir ukradena. Neka gospa je potovala iz Bologne v Milan in obedovala v postajni restavraciji. Poleg gospe je sedel mlad, elegantno napravljen gospod. Med obedom se je posrečilo »gigerlu«, da je omamil damo z nekim omotnim sredstvom, Nato je vzel torbico od gospe in se je odstranil, Ko je gospa prišla k sebi, je zapazila, da ji manjka torbica, v kateri je bila brilantna ovratnica v vrednosti 300 tisoč lir, druge dragocenosti v vrednosti 35 tisoč lir in 10 tisoč lir v gotovini. Policija je prišla na sled juvelirju Malerba, ki je imel brilante v posesti. Šla je k juvelirju, kot bi hotela kupiti dragoceiosti in spoznala svoje brilante. Molerba je trdil, da je brilante kupil. Stvar je v teku.
s Vsega v izobilja. Vsled omejenega prometa začasa vojne se je v nekaterih državah nasomilila vsa sila blaga. Tako imajo v Avstraliji ogromne zaloge žita, ki so jih zmanjšale edinole miši. V Braziliji je nakopičene sila veliko kave, a na indijskih trgih faja tobaka in sladkorja. Bazen tega je Indija ogromno skladišče kavčuka, ki ga nam sedaj tako manjka. V Avstraliji so velike zaloge volne — katere ima preobilo nakopičene tudi Anglija. V Ameriki imajo ogromne zaloge bakra, ki so si ga pripravili za municijo, a ga niso več rabili. Obeta se nam torej zopet izobilje vsega, kakor hitro postanejo redno razmere.	..
s Dedščina bivšega cesarja Karla veliko pozornost je \ zbudila aretacija vo-kata dr, Karla Avgusta Neuscba.cr v
Trstu, ki je bil izpolnite^ oporoke barona Reinalta. Baron Reinal* je bil zapustil svoje premoženje bivšemu avstrijskemu cesarju Karolu s pridržkom,r da mora porabiti denar v dobved*5 ne svrhe. Po vpadu Italijanov v Trst pa se ;e doznalo, da 'o advokat prodal iz palače pokojnega barona več Gobellino /ib slik t* vse pohištvo
*	palače in je denar ohranii zase,
r Omnibus v zraku. Te dni je imel Rini letalsko senzacijo. Na severnem obzorju visoko nad albanskimi gorami se je prikazal iz sivih zimskih megel zrakoplov, je bil nenavadno orjaške velikosti. Ko je priplul nad mesto, je napravil nekaj smelih kolobarjev, nakar se je spustil na letališče Centocelle. Bil vam je to velikanski dvokrovnik, ki je priplul iz Milana z desetorico potnikov. Letalo je najnovejši Capronijev tip in je podoben omnibusu. Preizkušnje aeroplana so napravili kakor potniki milanski časnikarji. Notranjost aeroplanova je povsem podobna salonskemu vagoni). Stoli so prevlečeni z baržu-iom in zofe so jako udobne. Skoz velika >kna je odprt pogled na vse štiri strani sveta. Da je primerna temperatura v vozu, greje notranjost električna kurjava. Tudi z majhni mbufetom je voz opremljen.
&	eno besedo, kdor se odloči in izroči jvojo dušo milosti stroja in prirode, lahko potuje pc zraku ravno tako udobno, kakor po železnici. Navadno letalo preleti progo tz Milana v Rim v poltretji uri, dočim je zračni omnibus rabil za to pot štiri ure n pol.
s Vojni sbd. Grški častniki, ki so bili internirani v Gorlitzu, bodo najbrže postavljeni pred vojni sod. Grški vojaki, ki zo se vrnili domov, so izjavili, da se tristo častnikov ne misli več vrniti na Grško.
s Stara Sena, V Londonu je umrla „ reka žena v starosti 121 let. V vojni se se nahajalo več nego petdeset njenih potomcev, od katerih jih je polovico poginilo, s Čuden uspeh, Hery Barby, znani avtor knjige »O srbskih zmagah«, in nešte-vilnih člankov o Balkanu, o vzhodu, piše
o	krvavih dneh v Baku, Izmed strašnih podrobnosti meščanske vojne in boljševiška terorja opisuje med drugim tudi smešno dogodbico o nekem starem »dvorniku«. Ta dvomik je dajal pisatelju hrane za alkohol, ker bi drugače kot »buržoa« ne mogel priti do hrane. Ko je starec izpil časnikarju ves rum in konjak, mu ni preosta-jalo drugega, kot da je poskusil z gorilnim špiritom. Starec ga je radostno vzel in popil. Toda naenkrat je zmanjkalo alkohola. Glad je stiskal, Kaj je hotel storiti? Prinesel mu je jodove tinkture. Starec mu je bil hvaležen in. je popil tudi to ter mu je še raje prinašal jedi.
s Veliko zločinsko družbo so zgrabili ia Dunaju, Pred nekaj dnevi so bili odnesli ilagajno od »Vacuum Cii Compagnie« z velikimi vsotami denarja, Dozdaj se je posrečilo dobiti policiji samo 56,000 kron in dragocenosti v vrednosti 10.0000 kron. Preiskavo nadaljujejo, da najdejo nadaljne krivce in dobijo še ostali plen. Glavno vlogo pri tem vlomu je igral neki uslužbenec dotičnega društva in neki šofer kakor tudi lastnica neke slaščičarne, ki je imela prodajalno v bližini omenjenega društva. Pri
nji so se shajali vsak dan vlomilci in se posvetovali ter delali načrt za vlom, Policija je zaprla prodajalno,
s Nov roman. Nov roman, ki ga je spisal Anatole France, »Mali Peter«, je postal prava senzacija dneva. V najkrajši dobi se ga je razprodalo nad 80.000 iztisov. Poleg tega romana vzbuja v Parizu že danes pozornost novi roman od Barbusseja »Na valovih«, ki pa izide že v nekaj dneh. »To bo knjiga o vojni in miru, družabni roman in roman ljubezni,« tako poročajo že danes. Iz tega sledi, da bo imel roman gotovo četrt milijona kupovalcev, kot roman »La foen«, ki je epopeja svetovne vojne in strašnega gorja v vsi svoji veličini,
s Z aeroplanom okoli sveža. Jules Vedrine, zmagovalec v zračnih tekmah Pariz-Madrid, namerava prepotovati pot okoli sveta v aeroplanu. V pogovoru s sotrud-nikom lista »Echo de Pariš« je dejal slavni letalec, da mu ne gre za športni poizkus, temveč on zasleduje domoljubne vojaške cilje, zakaj s svojim letalom hoče začrtati prihodnjo veliko zračno cesto. Vedrin kani dokazati, da letalo dandanes lahko preleti gore in morje pri 64 stcpiniah mraza ali pri 60 stopinjah vročine m da ravno tako pristane na tečajih kakor na ravniku ali ekvatorju. Že za mladih let je sklenil, ko je bral Vernejeve romane, prepotovati pot okoli sveta v zraku. Tudi tekom zadnje vojske je mnogo lazmišljal o tem načrtu s svojimi prijatelji Shermittom, Gondro-nom, Plonoierjem in z drugimi izbornimi letalci. Ko je nedavno tega priletel v Parizu na hišno streho, ie hotel s tem tamo pozornost nase in na svojo namero obrniti. Da bo izvršil ta nameri, je treba mnogo sredstev in listi lahko pospešujeio propagando za to, da bi Francoz prvi obletel svet.
s Bogatini, Na Angleškem se nahajajo velikanska bogastva samo v rokah nekaterih ljudi, 83 najbogatejših ljudi v državi ima skupne dohodke 310 milijonov kron letno, torej povprečno za vsakega štiri milijone kron. Najbogatejši je John Elierman, ki je začel kot navaden kontorisl. Zdaj ima 20 milijonov kron letnih dohodkov. Za njim pride ladjedelec Pirrie, dalje neki »časnikarski kralj«, dalje razni »čajni kralji«, »premogovni kralji«, »žganiarski kralj«, »dijamantski kralt«, »zlati kralj« itd., itd. Kakšni imena! Danes smo pa v večjem naredili konec »modre« krvi fevdalnih veličanstev, kapitalistična veličanstva pa še čaka ista usoda. Zato se take boje toka iz Rusije. Kapitalizem nam narekuje danes vse,
s Kako se prežene lakoto. Dnevno povelj ej št. 154 od 7 .februarja — kot poroča »A. Z.« — od nadporočnika Schhrimpfa, je iznašlo posebno sredstvo proti lakoti: »V četrtem letu vojne samoposefai umevno, ne gre tako kot v prvem. To naj ima vsakdo pred očmi in naj bo pameten. Mi moramo vzdržati, četudi včasi kruli v želodcu; pasovi naj se stisnejo. Dober vojak, pogumen fant. no toži in javka nikoli in je tudi s praznim želodcem vesel in pogumen. Kar je mogoče,, to se stori za vas — sestradal ne bo nihče — in če gre par kilogramov telesne teže k vragu, tudi no škoduje. Na ta način naj se moštvo izšola.« Klasično!
Kaj so vse patrijoti predlagali za potola-žitev lakote, je res zanimivo, a sami so jedli pri polnih mizah.
s Lep Viljem Tel!, V Pottsdanu sc je bil zgodil lep slučaj, ko so igrali Viljema Tella. Vse je bilo natlačeno, vročina je poslala neznosna. Med odmori so pridno krožile med poslušalci steklenice s pivom, s katerim so se hladili. Kaka 24letna gledalka se je bila ob tretji steklenici tako navdušila, da je tedaj, ko so zadonele z odra besede:	»Skozi tole prazno ulico
mora priti,« zgrabila za steklenico in udarila po glavi svojo sosedo s tako močjo, da se je ta pri priči zgrudila krvava na tla, Ta »klasična« gledalka je bila optem obsojena na dva meseca ječe.
s Pismene poroke ameriških vojakov. Kot jorečajo listi, lahko sklenejo ameri-kanski >ojaki, ki so v Evropi zakon z onimi dekleti, Id se nihaj no v Ameriki in sicer pismenim notom. Vsebina pisanji mori biti od dntlčnc stranke podpisana pprečna pogodba, Ki se pošlje ra pristojno oblast.
s Panika v kinu. V Zagrebu je bila nastala na čisto nedolžen način velika panika v Metropol-kinu. V orkestru je bile padla z glasovirja jedna sveča na tla, nakar je zaklical eden izmed gledalcev Ogenj! dasiravno ni bilo nobene nevarnosti za požar. Naravno pa je, da je začeli med gledalci nato velika panika in vrisk ter krik in vse občinstvo, ki'ni vedelo nit zakaj gre, je navalilo proti izhodom. Kei pa niso prekinili predstave in je kino še vedno ostal v-temi, je bila panika še večja Vidi se, kako so ljudje pod vplivom tre-nutkka in -kako se lahko vsled ene nepremišljene besede lahko zgodi velika nesreča.
s Živež za Nemčijo. Pred nekaj dnevi so podpisali natančne pogoje glede dajatve živeža od entente za Nemčijo. Obljubili so
30.000	ton masti in slanine in velika obilica kondeziranega mleka iz Rotterdama. Plačala bo Nemčija v zlatu in starih devizah. Poleg tega bodo odposlali zavezniki 2000 ton pšenice in moke in 35.000 ton svinjske masti in slanine, če so bo povolj-no rešilo denarno vprašanje pogajanja. Tudi so zavezniki obljubili, da bodo pod-> pirali Nemčijo s prehrano do prihodnje žetve. — Kmalu bo v Nemčiji bolje kot pri nas!	-
s Cesarski aviopnrk v Berlinu bodo obnovili. V posesti cesarja jo bilo trideset avtomobilov, od katerih ga je trinajst izmed njih spremljalo na begu na Nizozemsko. Skupno jo še 14 avtomobilov in oseb na. rozpolago. Mnogo pa so jim pokradli Osem strojev s 60—65 konjskimi močmi jo izginilo že koj spočetka. Pet izmed njih so jih našli zopet koj; vzele so jih bilo čete in jih deloma poškodovale. Treh pa še no morejo najti.
s Samoumor učenjaka. Iz Mddlinga so poroča, da se je penzijonirani, kustos dunajske univerzetetne knjižnice in privatni učenjak dr. Karl Schalk ustrelil pred par dnevi. En dan poprej so mu bili pokopali njegovo ženp, s katero je živel skozi 46 let let v lepi edinosti in ljubezni, zato je storil to dejanje iz globoke žalosti za njo. —
s Sam detomora. Na Dunaju so našli t kleti neko hiše v uliei Landstrassc mrtvo navorojono dete. Okrog vratu je imel aavezano vrvico, ki je bila močno zatog-•njena. Policija je dognala, da je otrokova
-	mati v hiši stanujoča 31 letna kuharica Jozefina Mayerhofer. Porodila je že pred več časom in trdi, da jo prišel otrok mrtev na svet. Izročili so jo sodišču.
s Esperanto. Po časopisih heremo tu in tam, da so se zopet začeli kurzi za Esperanto. Svoječasno jo strašil kratko dobo trdi in nepraktični volapvick; esperanto je preživel v teorijji daljšo dobo, a razširil se ni, kar jo jasno, da se ideja skupnega svetovnega jezika ne moro rešiti na ta način. Polastiti se bo treba živega jezika — francoščine ali angleščine, ki končno ni težji kot umetna mešanica esperanto ali podobnih jezikov, ki jih ne govori — nihče.
s Jedilna lista. »Arbeiter Zeitung« pri-iaša: Za oficirje: Predjed, juha, pečen petelin s priklado, testenine, sladoled, kava, pivo in vino. Feldpost 168, dne 17. avgusta 1918. — Vojaki pa: »Karlovo četno zelišče«, to je: Dorrgemuse ... če ni še nihče jedel, naj poskus;!. — Najlepša pa je gotovo ta, da oni oficirji, ki so bili pogosto ostri in »štram«, danes štulijo človekoljubje in se zgražajo nad tem, kar mi niso samo storili, ker so morali, ampak tudi, ker so hoteli.
Peter Klemen:
Zapiski kurirja, ki ie bodil prepočasi, (Dalje.)
Od Koloseja smo šli mimo Konstantinovega in Titovega slavoloka na Palatin in od tam pu Sveti poti (Via sacra) navzdol proti Foru. Cele groblje sklesaftega kamenja, stoječi stebri podrtih svetišč, stopnice, ohranjeno pročelje svetišča An-tonina in Famline, vse to zija iz dvatisočletne preteklosti nemo v gledalca.
Vidiš ribuno, kjer je govoril Ciceron, zdi se ti, da se njegov glas izgublja v hladnem vetriču, ki pruihaja s Palatina, zdi se ti, da zagovarja Milona, da udriha po Kati-linu, pri tem pa se zbudiš iz svojih sanj, stopil si na gladko zbrušeno mramornato ploščo in ti je spodrsnilo. Nič več te nekdanje rimske veličine, nič več onega življenja na Foru, samo nemo kamenje se hoče pogovarjati s teboj, a moraš dalje, drugače ti poreko sopotniki, kako trava raste.
Tam zunaj v novem Rimu pa vrvenje ljudi in ropotanje vozov ter avtomobilov. Komaj ti je mogoče verjeti, da sta si dve časovno tako ^^aljeni kulturi vendar krajevno tako blizu,
Voznika sta nas čakala pod Kapitolom m drčali smo proti kolodvoru Termini, Korošcu in Pasiču nasproti. Ni ju še bilo, ko smo dospeli tja. Vratar je povedal, da inia vlak poldrugo uro zamude. Ni se nam ['ubilo čakati, bilo je že krog. poldneva in sli smo v Hotel Flora (Via Venete) kosit.
Prav prijeten hotel je to. Ne kaže si-ser na zunaj nikakega razkošja, a znotraj
je urejen tako simpatično, da ga kar najtopleje priporočam vsem onim, ki se nameravajo po sklepu miru poročiti in hočejo premijavkati medene tedne v Italiji. Pa še nekaj, tudi drag ni ta »albergo«.
Dospevši tja smo našli doktorje Goba, Političa, Mušiča in Griviča že pri krožniku makaronov. Hvalili so jed in pijačo in res sem opazil, da imajo na mizi zelo simpatično italijansko znamko: Frascati,
Popoldne sem šel zopet k ravnatelju Ivanu gledat, kaj je z. njegovim zdravjem. Našel sem ga v razgovoru z nekim slovenskim notar,em in politikarjem. Bil je dobre volje in name je napravil vtis, da je zdrav.
Vprašal sem ga, če so prišli Korošec, Pasič in Žerjav, A žalibog sem moral izvedeti, da sta Pasič in Čingrija res prišla, Korošca in Žerjava pa ni, ker sta potovala preko Gornje .Italije domov,
Torej tako! Poslan sem bil h Korošcu s takimi in enakimi naročili, živel sem cel čas svojega odisejskega potovanja v nadi, da ga najdem, če ne tu, pa tam, če ne v Ženevi v hotelu »Beau rivage«, pa v Parizu v hotelu »Madison«, Sedaj sem pa spoznal, da moj voz teče prepočasi, da nisem rojen za kurirja, ker sc spotaknem ob vsaki vojašnici in se ustavim v vsaki garniziji, Spoznal sem, da sem cilj svoje poti že zamudil, kratkomalo, da sem kurir, ki je hodil prepočasi.
Vprašal sem gospoda ravnatelja Ivana, kaj namerava storiti. Odgovoril mi je, da je naša misija pravzaprav že opravila svoj posel, ker ne najde več Korošca in Žerjava v tujini in je radi tega najbolje, da sc vrne zopet domov.
Na moje vprašanje, če odide tudi on, je odgovoril, da mu ne kaže drugače in da se odpelje z drugimi komisijonarji še isti večer v Brindisi, od tam pa čez Dubrovnik domov.
Želel sem izvedeti še to, kaj naj napravim jaz. Pa mi reče, naj grem po najkrajši poti, to je čez Benetke, v domovino. Nič nisem rekel, a pogrelo me je do ušes, človek si lahko tudi molče marsikaj misli. Izvedeli smo bili že prejšnji dan na srbski legaciji, da je pet naših sopotnikov, ki so do Trsta potovali z gospodom Ivanom, v Benetkah interniranih, ker so tele-graiirali srbskemu poslaniku-ministru An-tenijeviču za intervencijo. A zdaj naj bi se dal še jaz zaoreti, potem ko sem imel že angleške in francoske vojašnice za seboj in so me spremljali že karabinijerji,
Kratkomalo gospod Ivan mi ni dal prijetnega nasveta.
Šel sem v Kvarinal po Rudeta, da se pogovoi-im z njim, a nisem ga našel, dasi je bil čas za odhod vedno bliže m bliže.
Prišedši nazaj v Grand-Hotel, sem našel v vesiibulu mnogo gospode. Bili so gg. Pašič. dr, Ivan L„ ravnatelj Ivan, Červičck in nekaj drugih, V skupinah so stali in sedeli ter »razgovarali«. Potem, ko me je ravnatelj Ivan predstavil še nepoznanim, je prišel pogovor tudi na odhod. Vlak je imel oditi proti Brindisiju ob osmih zvečer, naš razgovor pa se je vršil ravno okrog šeste ure, in časa za nepotrebno izgubljanje besedi ni bilo več dosti.
Rezultat pogovora je bil po sklepu večine ta, da smo svojo misijo že opravili (?)
in se večina njenih članov lahko vrne domov. Eden izmed politiko-finanenikov pa naj bi vendar šel dalje v Pariz, da dobi na-’ tančnih informacij pri Jugoslovanskem odboru, in za to nalogo so določili doktorja Ivana L., mene pa so imenovali za njegovega pribočnika, tolmača in potnega spremljevalca, češ, ker govorim fmcosko in sem se že v prejšnjih časih mudil na Francoskem,
Prav odahnil sem se, saj mi še vedno niso bili šli iz spomina beneški interniranci, v Brindisi pa me ni nihče vabil, in zato se mi je zdelo, da ne spadamo v njih družbo, ker boginjama Politiki in Financi šc nikdar nisem služil. Res, nikoli se nisem mazal s politiko, s Financo pa le tedaj, če so mi eksekutorji zarubili zimsko suknjo« ker nisem plačal davkov o pravem času.
Upam, da to skrivnost lahko zaupani svojim spoštovanim čitateljem, saj eksekutorji so v tem vršili le svojo dolžnost, ker je jaz nisem vršil, V stari Avstriji sem davke zelo nerad plačeval, morda v Jugoslaviji krenem na boljšo pot, če bodo do* hodki boljši. Zaupam pa to tudi zaradi te* ga, ker slavna Financa ne izprašuje, če si samskega ali oženjeneiga stanu, če si kle* rikalec ali liberalec, še celo tega ne žeU vedeti, kolikokrat si bil srečno oziroma nesrečno zaljubljen, ,	,
(Dalje.)
ftprovizatils*
a Iz sej® mestnega aprovizačnega odseka z dne 14, svečana je opročati; Slovenija bi imela dobiti z Reke 100 vagonov moke. Prišlo je pa v Ljubljano le 30 vagonov, dočim je bilo ostalih 70 vagonov odpeljanih v Zemun, Ljubljana je sedaj v največji stiski glede moke in to tembolj, ker tudi koruzne moke ni. Vse aprovi* začne zaloge zadostujejo komaj za teden dni in če ne pride takoj izdatna pomoč je mesto čez osem dni brez kruha in moke,
— Aprovizačni odsek naproša gospoda župana, da opozori belgrajsko vlado na veliko nevarnost, ki grozi preskrbi Ljubljane s kruhom in moko in zahteva nujno od-pomoč. Obenem je prositi za intervencijo ministra dr. Kramerja in ravnatelja Jovana.
— Delavcem v mestni pekariji sc primerno zviša plače, — Vse polno prekupcev iz Gradca in drugih krajev Nemške Avstrije hodi na ljubljanski trg, kjer preplačujejo blago in ga potem ulihotapljajo iz območja vlade SHS, Proti dražilcem in tihotapcem se najstrožje nastopi.
a Stranke, ki dobivajo meso pri Mar-čsna, se imajo zglasiti v aprovizačnein uradu na Poljanski cesti št. 13, I. nadstr., kjer dobijo nove izkaznice za meso. Določa se tale red: v torek, dne 18. t. ni. stranke z začetnimi črkami A—L in v sredo, dne 19. t. m. s črkami M—Ž, Prinesti je s seboj: 1, staro izkaznico za meso, 2. rumeno ali zeleno legitimacijo za živila. 3. železničarji nakupne knjižice, oziroma potrdila o številu oseb- in 4, kdor jo ima, izkaznico ubožne akcije. Uradne ure so: od 8, do 12. dopoldne irt od 3. do 5. ure popoldne, Starc izkaznice za meso so neveljavne, kakor hitro dobe. *f»«ke nove izkaznice,	1
Sovražnika.
Novela. — Spisal
Nekega temnega večera v septembru proti deseti uri zvečer je umrl podeželskemu zdravniku Kirilovu njegov edini sin, šestletni Andrej za davico.
Ko se je doktorjeva žena zgrudila pred posteljo mrtvega otroka in se jih je polastil prvi popad obupa, je rezko zapel evonec v predsobi.
Da bi se jih ne nalezla davica, je bila že zjutraj istega dne odpravljena služinčad iz hiše, Kirilov je šel, kot je tam stal, brez jopiča, z odpetim telovnikom, ne da bi si obrisal obraz in posušil od karbola mokre roke, odpret vrata, V predsobi je bilo temno, in od Človeka, ki je vstopil, je bilo videti samo, da je srednje velik in da ima velik ter nenavadno bled obraz, Jako bled je bil, da se je zdelo, kot bi bilo ob prikazni tega obraza v predsobi svetleje.
»Ali je zdravnik doma?« je vprašal ta, ko je vstopil naglo,
»Doma sem,« je odgovoril doktor, »Čes aželite?«
»Ah, vi ste tedaj? To me zelo veseli!«: je dejal tujec in skušal zgrabiti doktorjevo roko v temi; dobil jo je in stisnil z obema rokama, »Jaz sem zelp,.. zelo vesel! Midva sva znanca ... Moje ime je Abogin, Imel sem čast, da sem vas videl v poletju pri Gunčevu, Zelo sem vesel, da sem vas dobil doma. ., Ža božjo voljo vas prosim, ne odbijte mi prošnje, pojdite tedaj z me* noj. Moja žena je resno zbolela ... Voz je pripravljen,..'«
Iz glasu in kretenj došlcca je bilo spo-snati, da se nahaja v zelo razburjenem stanju. Kot eden po požaru ali po steklem psu preplašen človek, je komaj lovil sapo, govoril je naglo, s trepetajočim glasom in Aekaj zelo prisrčnega, otroško plahega je bilo v njegovih .besedah. Kot vsi prepla-Jeni je govoril v kratkih, pretrganih stavkih, z mnogimi nepotrebnimi besedami, ki triso soadale k stvari,
»Bal sem se, da vas ne bom dobil doma,« je nadaljeval svoj govor. »Ko sem se vozil k vam, sem si izmučil dušo... Oblecite se in peljite se z menoj, za božjo voljo. To se je zgodilo tako... Obiskal *ne je Zapčinski, Aleksander Semjonovič, ki ga vi poznate,.. Govorili smo nekoliko .., Začeli smo piti čaj; kar naenkrat cakriči moja žena, stisne roke na prsi in &e zgrudi na naslonjalo stola, Mi smo jo »esli v posteljo in... Zmočil sem ji s sal-mijakovim cvetom jsenci, pokropil sem jo z vodo .,. Ona pa je ležala kot mrtva ,.. Bojim se, da je... Pojdite z mano ,.. Tudi ■jen oče je umrl nagle smrti,.,«
Kirilov je poslušal in molčal, kot bi ne razumel ruščine.
Ko je Abogin omenil še enkrat očeta . voje žene in ga je zgrabil za roko, je potresel doktor z glavo in dejal ter pri tem izgovoril slednjo besedo nemarno in zateglo:
»Oprostite ... ne morem iti z doma .. 0red k^.kim ipetimi minutami mi je.., mi Je umrl moj edini sin.«
»Ali ie mogoče?« je'z.’Ser*etal Abotfin u prestopil korak nazaj. »Moj Bog, v kako
Anton Čehov,
! nesrečni uri sem prišei k vam, Ta je res i nesrečen dan ,,. To je čudovito! Kakšno ! naključje.,, in ravno danes, kot nalašč!«
Abogin je prijel za kljuko in zamišlje-i no klonil glavo. Omahoval je in ni vedel,
| kaj naj stori: ali naj odide, ali naj še prosi doktorja.
»Poslušajte,« je dejal bridko in prijel Kirilova za roko. Razumem vaš položaj!
| Sramujem se, da moram ravno v takem j času obračati vašo pozornost name ... To-i da, kaj naj storim? Pomislite sami, na koga { pa naj se obrnem? Razen vas ni tu nebe-I nega drugega zdravnika. Pridite, za božjo voljo! Ne prosim vas radi sebe ... nisem ; jaz bolan.«
Molk je zavladal. Kirilov je obrnil ! Aboginu hrbet, stal nekaj trenutkov tiho, nato je korakal v sobo. Sodeč po tem, kako negotovo in mehanično je stopal, s j kako pozornostjo je uravnal popir na go-| reči svetilki in se je zagledal v debelo, od-; prto knjigo na mizi, ni imel ta hip nobenih posebnih želja ne namenov, ni mislil na nikogar in se gotovo ni spominjal več, da stoji tuj mož v predsobi njegovega stanovanja in čaka. Polmrak in tihota v sobi sta samo povečala njegovo omamo. Ko je šel iz sobe v svojo delavnico, je dvignil desno nogo višje, nego je bilo potrebno, tipal je z rokama po rožancih vrat in v celi njegovi postavi sc je kazalo začudenje, kot da je stopil v tujo hišo, ali kot da se je prvič v svojem življenju opijanil in kot bi se z začudenjem udajal temu novemu čuvstvu. Čez steno nad stojalom za knjige se je naslikal svetel svetloben trak.
! Z vonjem po karbolu in etru je prihajala svetloba skozi polodprta vrata, ki so držala v spalnico. Doktor se je spustil v stol | ob vratih; kot v sanjah je opazoval za tre-; nutek svoje obsvetljene knjige. Nato se je ; dvignil in šel v spalnico, j V spalnici je vladala smrtna tišina,
; Vse do najtanjše malenkosti je govorilo o nedavno doživljenem viharju, o trudnosti, in se je počivalo. Luč, ki je stala na mizici, obdana od kozarcev, škatel in steklenic, je razširjala živo svetlobo v sobi,- Na postelji blizu okna je ležal deček z odprtimi očmi in začudenjem na obrazu. Ni se zganil, njegove odprte oči pa so se zdele temnejše in temnejše, in kot da lezejo v lobanjo. Mati, ki je imela roke na njem in obraz, zakopan v blazino, je klečala ob , postelji. Ko deček se tudi ona ni zganila, i toda mnogo več življenja je bilo v valovitih oblikah njenega telesa in v njenih ro-i kah. Z vsem njenim bitjem, močjo in bo-! lestjo se je bila vrgla k postelji. Posteljna j odeja, cunje, umivalna skleda, posoda za vodo na tleh, razmetani čopiči in žlice, bela steklenica z apneno vodo, celo pre-nasičen, težek zrak — vse je bilo mrtvo
i	in se je zdelo pogreznjeno v mir.
Doktor -je postal ob ženi, dal roke v hlačne žepe in s sklonjeno glavo gledal na mrtvega sina. Doktorjev obraz je dobil
i	izraz ravnodušnosti; samo po svetlih kapljicah v njegovi bradi je jasno, da je jokal . pred kratkem.
Tiste neizrečene groze, ki je v mislih J vedno, kadar se govori o mrličih, ni bilo ; v ti sobi. V obči okamenelosti, v držanju matere, v doktorjevem ravnodušnem izra* zu obraza je ležalo nekaj privlačnega, g-an« j Ijivega, ona komaj razumljiva lepota člb-veške bolesti, ki je ni mogoče tako lahko razumeti, ne opisati, ki bi jo mogla podati samo glasba. Ta lepota je bila tudi * mračnem molku; Kirilov in njegova žena ' sta molčala, nista jokala, poleg bolesti /Jt sinovo izgubo sla razumela tudi tragiko njunega položaja: kot je prešla njuna mladost, tako izginja zdaj tudi pravica, imeti otroke. Doktor je 44 let star, že siv in je podoben starcu; njegova uvela in bolna žena ima 35 let. Andrej ni bil samo njun edini, ampak tudi njun zadnji sin. V na« sprotju s svojo ženo je čutil doktor v slučajih žalosti potrebo, da se giblje. Ko je stal kakih pet minut poleg svoje žene, je šel, dvigaje desno nogo visoko, iz spalnice v malo sobico, v kateri je zavzemala ve* lika zofa polovico prostora; od tu je šel
v kuhinjo. Ko je šel mimo ognjišča in ku« harične postelje, sc je vpognil in stopit skozi mala vrata zopet v predsobo. Tu je zagledal znova bled obraz tujca.
»Končno!« je dejal Abogin in zgrabil za kljuko. »Prosim, peljiva se!«
Doktor je strepetal, pogledal ga je in se domislil vsega ., .
»Poslušajte mc. Že sem vam dejal, da se ne morem peljati z vami!« je dejal naglo. »To je čudovito!«
»Gospod doktor, jaz nisem hlod, in razumem vaš položaj popolnoma ... ja* razumem vaše občutje!« je dejal Abogin s prosečim glasom. »Toda jaz ne prosim zame.., Moja žena umiral Ko bi bili slišali njen glas, videli njen obraz, bi me razumeli in izpolnili mojo željo! Moj Bog! Mislil sem, da se greste obleči. Doktor, čas je drag! Peljite se z mano, prosim vasic
»Nemogoče je, da bi se peljal z vami!« je dejal Kirilov zateglo in stopil v sobo,
Abogin mu je sledil in ga zgrabil za _ rokav. »Težka žalost vas je zadela, to razumem, toda jaz ne zahtevam od vas, da greste zdravit zobe alt kaj drugega, ampak Za človeško življenje gre!« je prosil dalje kot berač. »Življenje je nad vsako človeško bolestjo. Prosim vas za pogum junaka, za junaško dejanje! V imenu človekoljubja!«
»Človekoljubje ima kot slednja stvar dve strani,« je dejal Kirilov razdražen. V znamenju istega človekoljubja vas prosim« da me pustite na miru. In, za Boga, kako čudovito je to! Komaj se držim na nogah«
vi pa strašite s človekoljubjem. Trenotno nisem zmožen za nobeno stvar... za nič na svetu ne grem z vami, in kako naj pustim ženo samo?! Ne, ne!,,.«
Kirilov je napravil zanikujoče znamenje z roko in stopil za korak nazaj.
(Dalje.H
Sirite »Večerni list“
Izdajatelj konsorcij »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor Cenčič.
A Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. .