PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 205 (4979) TRST, sreda 30. avgusta 1961 Goulart tudi če se vrne bi mu to v Brazilijo odsvetovali Na pritisk ministrov vojske, mornarice in letalstva skuša kongres najti protiustavno rešitev sedanje krize - Mogočne 111(1 m fes taci j e študentov po vsej deželi v obrambo ustave 5? * 29. — Podpredsednik Joao Gou- °“veščenih hm’ -se *30 vrnl1 v domovino. Iz dobro t le Goulart • kro§ov v Parizu se je izvedelo, atbega re?: Popravljen pristati na načelo parlamen- , 'Predsednik republike ni hkrati tudi Po vlade). no, 8°vore 0ulart riL , izgovori je tako reši?]’ da Pristaja ?■ ^ bi *V/edanJe kri-?fe(Jsedstvnm njegovim ki b°m. sestavili vla-predsednika lmela sv°jega P0Preds_4Vn‘tkvSaVBifanzu Dred-Jj, .t°da ..N -e sicer mi-Ha.- tevilna ollko utrujen, je p Prašanja novi- ki ,#ie«ov od?]art delal> da 10 Je bil „ ?,or v izjavi, »isktPisaI p0reCItal ln ki jo de kau*- Na *resinem P reti«; > cosla* vPrasanie gle- v^.da jenCeeVri' Goulart kuj^\>ugeedeLžLP”S;?!i Pa še priča-.eva i _se vrne _ ____________________ tnovinO'., da ^-deVa nj®govo le Goulart • arcelone, kjer je obiskal svojo druži-w'.'dre s avni,lniel v. p_arizu številne telefonske raz-u1 braziiskiJ mi Političnimi prijatelji in pomembni-"ed osebnostmi.---------------- katerem demantira da bi dal kakršno koli izjavo o političnih vprašanjih in dodaja, da vojska skrbi le za vzdrževanje reda. Iz Sao Paola se je izvedelo, da poslanska zbornica in senat zasedata na skupni seji v Brazilii. Parlamentarce so sklicali, da bi proučili načine za rešitev krize, ki jo je povzročila ostavka predsednika Quadrosa. Radijska postaja v Porto Alegre javlja. da bo guverner zvezne države Rio Grande do Sul, Lionel Brizzola, naslovil v kratkem poziv na vse guvernerje zveznih držav, naj bi se pridružili »silam legalnosti*. Ista postaja zatrjuje tudi, da vse vojaške sile na jugu Brazilije, namreč tretja armada in peto letalsko področje, podpirajo guvernerja Brizzolo. »Država Rio Grande do Sul je pripravljena na veliki pohod v obrambe ustave., je dodala radijska postaja, hkrati pa razširila naslednji poziv: «Bra-silia, pozor: Rio Grande do Sul bo branil kongres; ne kapitulirajte pred silami državnega udara«. Mešana parlamentarna komisija poslancev in senatorjev, ki so jo imenovali sinoči na zasedanju kongresa, je zahtevala 48 ur, da bi mogla dati pravno obliko sporočilu izvršnega organa in da bi dala potem tudi svoje mnenje o tem. Gre namreč za to, da je Mazzilli sporočil kongresu, da so vojaški ministri, v svojstvu šefov oboroženih si1, ki nosijo odgovornost za notranji red, smatrali, da bi »iz razlogov državne varnosti ne bila primerna vrnitev v domovino podpredsednika Goularta.« Po zatrjevanju radia Parana, ki izjavlja, da je v službi zvezne vlade v Brasilii, in ki oddaja iz mesta Curtida, so maršala Teixeiro Lotta po r.alogu generala Denysa premestili iz trdnjave, kjer se te do sedaj nahajal, v trdnjavo Santa Cruz. Ta sklep to baje sprejeli »po dogodkih v Porto Alegre«. Trdnjava Santa Cruz se namreč nahaja v zvezni državi Rio Grande do Norte. Vedno po tu*;“10. dasf vrne v do-te vrnfi6 ni določil da-■tv, ' da Rrndve.. P' Goulart p-c«ti a»je i.-?rl tem le za da. ; ki m. Vjtavnih obvez-Un Vazi;sk Jlh nalaga man-lXle hkS?a napoda. Gou-|>il ,vr f> izjavil, da je f,r, ® K(ms le Potovanje iz tl°,r«i!oga v Brazilijo na - Njev. s.v°»h v»li ki ,a’!twLpt>čaka številnih so mu sveto-'l>iaT,|>t0v'''’laKa na rezultat Brasilii, ki la ted 'zavarovati no-raziliji*- bdi ,^aei;nPre^sednik Bra- ‘ je nadaljeval v-■'.azsovore z vo-jiti ve*a o in člani ti (.• szilslr„ ,cinu, kako re-is bister “ kr.izo- Obramb-.m®ršal Denys pa X,,. dal sporočilo v ...... "m.,,, ""•Hill °Mšče Madžarsko v=,i®vkja a ■ Badio Budim-,?VaKb,do z^ „auje, Nehru spre- ^ je°biVk Madkersk;: ‘"ia X a‘i° m Indonezijo. zatrjevanju radia Parana, je zvezna vlada objavila odredbo, s katero se od danes prekinja pouk v vseh šolah. Ko je govoril na radiu Parana, je guverner zvezne države Parana Barrios Braga izjavil: »Brazilsko ljudstvo je prepričano, da bo kongres našel soglasno in primerno rešitev v resnih trenutkih, ki jih preživlja dežela. Ce Ja-r.io ni mogel vladati dežele, ne bo tega mogel nihče, če bodo ostale ovire, na katere je naletel on. Sinoči so bile po vsej deželi manifestacije študentov, na katerih so zahtevali ohranitev ustave. V Rio de Janei-ru so bile manifestacije tako mogočne, da je morala policija uporabiti manevrske gra-rate. V Sao Paolu so večje skupine študentov defilirale mirno po mestnem središču, z oken pa so metali letake, na katerih je bilo zapisano: »Dstavo ali revolucijo!«. Po še nepotrjenih vesteh je peveljnik tretje armade predložil guvernerju zvezne države Rio Grande do Sul Lio-nelu Brizzoli, ki je glavni pristaš Goularta, ultimatum. katerega vsebina še ni znana. Poveljnik tretje armade je baje prišel v guvernerjevo palačo med tem, ko je Brizzola imel govor po radiu (ki oddaja v palači). Ta moj govor — je baje tedaj dejal Erizzola, — bo morda moja zadnja izjava o krizi po o-s.avki Quadrosa; toda — tako je baje dodal — »da oi utihnil, me morajo prej u-biti«. Letalski napadi na arabske vasi ADIS ABEBA, 29. — Plemenski poglavarji Hadramaut. še nekaterih področij na ju... Arabskega plotoka so posia kralju Ibn Saudu peticijo, v kateri podrobno poročajo o a-gresivnem britanskem napadu in o surovem ravnanju Britancev s prebivalci teh področij. V peticiji je rečeno, da so britanska letala nekajkrat zločinsko napadla mnogo vasi in naselij arabskega juga, tudi na področju Hadramauta in Jafi El Avalika. Ubitih je bilo 82 ljudi, huje ranjenih pa 120. Mnogo ranjencev je v življen1-ski nevarnosti, ker jim ne morejo nuditi zdravniške pomoči Plemenski poglavarji prosijo kralja Ibn Sauda, naj pozove vse arabske voditelje, da pomagajo prizadetemu arabskemu življu na jugu Arabskega polotoka. «»------- Atomska podmornica «Abraham Lincoln» CHARLESTON, 29. — Atomska podmornica «Abraham Lincolna. ki je opremljena s 16 raketami »Polarisa z atomskim nabojem, je včeraj zapustila Charleston in odšla _ na svoje prvo operativno križarjenje. To je že četrta atomska podmornica za opravljanje pa-trolne službe. Kancler Adenauer piše predsedniku Kennedyju Za čimprejšnja Zahod ne bo odgovoril na sovjetsko noto od 3. t. m. - Tipanje terena v Moskvi po diplomatski poti - ZSSR bo obdržala pod orožjem vojake, ki služijo rok BONN, 29. — Nemški veleposlanik v ZDA Wilhelm Grewe, ki ga je kancler Adenauer odpoklical preteklo nedeljo iz Washingtona na posvetovanje, je danes odpotoval iz Bonna v ZDA z osebno poslanico Adenauer ja za predsednika Kennedyja. Včeraj je bil Grewe pri Adenauerju, kateremu je poročal o razvoju v zvezi z dejavnostjo delovne skupine štirih zahodnih velesil, ZDA, Velike Britanije, Francije in Nemške zvezne republike. Glede vsebine Adenauerj evega pisma so v krogih bonnske vlade strogo rezervirani; vendar se smatra, da je Adenauer hotel podčrtati predsedniku Kenne-dyju potrebo, da se pospešijo posvetovanja med vladami, ki so odgovorne za u-veljavljenje četvernih sporazumov o Nemčiji in bivši nemški prestolnici, z namenom, da se sporazumejo o skupnem stališču nasproti ZSSR. Po mnenju kanclerja Adenauerja bi vsaka nadaljnja zakasnitev glede začetka pogajanj za rešitev, ber- lllllllllllllllllllllllHIIUIIIIIIIiaifllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||iH||||||||||l||m|,||||||,|||I||1|m||m||||||||||||||1|)|||||||||||||||m|a||||||(|||||||H,|||||,|||,|||,||||||||,||||,|||||||,|,|„| „|||, ,||,|, 1,1 Polemika o pismu Hrušieva Fanfaniju se nadaljuje kljub trojnemu pojasnilu Segni po «tehničnem incidentu» v poročilu o poslanici: «Bila bi prava norost oslabiti atlantsko zavezništvo» - Kljub vsemu se zdi, da gre za nesoglasja med ministri - Pri vsej polemiki pa se poudarja, da vsebina poslanice ne bo objavljena vse do začetka pogajanj - Rešen je spor med sladkornim monopolom in delavci (Od našega dopisnika) RIM, 29. — Redkokdaj se zgodi, da vzbudi neko važno pismo, katerega vsebina sploh ni znana, toliko polemike kot jo je povzročila osebna poslanica Hruščeva predsedniku vlade Fanfaniju. Sedaj pravijo, da je vsemu vzrok nekak netočno pojasnjeni «tehnični incidenta. Ko je namreč v nedeljo predsedstvo vlade iz palače Chigi objavilo uradno vest, da je Hruščev po- * ~vVde pI,edsednik ma-‘ov.L?1 s, \ Ferenc Muen- slal Fanfaniju poslanico, je obvestilo vsebovalo hkrati tudi nekak komentar, za katerega pravijo, da sploh ne bi smel biti objavljen. Ta komentar naj bi bil samo nekaka usmeritev, namenjena tistim novinarjem, ki bi hoteli poslanico tolmačiti, toda ne na uradni ne na poluradni način. Konkretno se je ta komentar nanašal na berlinsko krizo in na vlogo Italije. Nato se je še zgodilo, da je demo-kristjanski «Popo!o» objavil D <»inii»M.m„„„„........ mu...i................................................ Pred začetkom beograjske konference a*ies in jutri bodo prispele pograd vse delegacije ^ 6r°i k dopotoval Sukamo ■ V Novem Beogradu bodo uredili sPomin na konferenco «Park prijateljstva» ■ Med novinarji vlada največje zanimanje za berlinsko vprašanje Ae>?29d°!iS"lka> &X&ala.vDaBne^gdd XV°dstVomClJa Indor>ezi- SS5b“kr-d!- trt^utno so v Rpn inozem; »Sbiie ?■ dele£X.. Princa Sl-j k‘ jo vod?133 Saud°ve le ?la diike Ibrah 2Unani' ml' n .gaeije v, , Soveiel. , $vet °z‘r0m bo.do prispeli xturop°n]utrifjem- a<*a i« urbanist- $Snc*kWVa danaJ' Uredi , Sx med tu hnih l1 ,v?d“U K Pril opbe Nitk ,atelistvo ™’r v sve‘ Se a- 7'u naro-:,pa «„?dolz ;,Ba b°do prva nov—eVoreda mi- „r°bu 'C UcQtU-elj'i deP3 parka za' Se eXli be‘egacii. ki ae eo®rajske kon- k ' e' Sti v V N 'bedna^H ]e sX2veti ast‘ zartn lm do' X°v>ie 2 Berlina "apeto- ki w tudf0-2°rnosumirSredik4e JbJk v stevilni i To d°ka-Uip ^v-ezi komentarji ^S>vno%]0nfereneo k0«.k‘ jih sDrasfplsie in - Niti- rence Jema taj- ^bh UstaCnih strn^ i Zast°pni-«'»nk organi- jo,,3l1hi raznih W«dnih o- danes ",aV- Med 'tifj^kp Preiei taimstvo y °d zg !10 . številne brk bk ir. po- kniavk»h °rganiracij. ”<1 vu’ da ?ference ■ poudarja X tih bo sode, ln PrePri- 1,1 »? \a &aB)* ne-bi -»k« ^ napetosti tli laVii„V nlgv„ v svetu. ' *Ve5an Pa Posta"1 mestu atlo. Na 4taJa. vedno a Trsu M«; xa- Engelsa ter v Centru za tisk, hite delavci s postavljanjem visokega svetlobnega obeliska. Pred zvezno skupščino na Boulevardu Revolucije, v Ul. Maršala Tita, v parku pred bivšo palačo zveznega izrvšnega sveta postavljajo zastave držav udeležencev konference. Zvečer se mesto kopa v luči moderne razsvetljave in številnih žarometov, Iti obsevajo javne stavbe. Najživahneje je na "^S11 Marxa in Engelsa pred Centrom za tisk in v samem centru, kjer se srečujejo novinarji, stari znanci, skepajo pa se nova poznanstva, yodi-jo razgovori v raznih jezikih. Od časa do časa se oglaša veliki zvočnik, ki kliče na telefon posamezne novinarje, ki so naročili razgovore s svojimi redakcijami. Zanimivo je, da je med temi novinarji najbolj zastopati ameriški tisk z okrog 130 novinarji, za njem pa zahod-r.onemški tisk z okrog 45 novinarji (zahodnonemški novinarji se posebno zanimajo za stališče, ki ga bo konferenca zavzela do berlinskega vprašanja), nato pa indijski tisk Mnogo manjše zanimanje kaže za konferenco, sodeč vsaj po zastopstvu novinarjev, tako imenovani vzhodni blok. Od sovjetskega tiska, poleg stalnih dopisna-nikov Tassa in radia Moskve v Beogradu, je prijavljen samo dopisnik »Izvestja«, medtem ko je iz Kitajske prišlo sedem novinarjev. Vse kar je v zvezi s kon-ferenco dobi.io novinarji na razpolago v dnevnih biltenih. Organizacija, obveščanje novinarjev, je dobra, tako da bo novinarjem olajšano poročanje s konference, na kateri bodo: en cesar, dva kralja. 11 predsednikov republik, sedem predsednikov vlad in trije zunanji ministri na čelu svojih delegacij razpravljali o važnih mednarodnih vprašanjih in kot se pričakuje dali pomemben prispevek k ohranitvi iti utrditvi miru v svetu. Po zadnjih vesteh iz Novega Delhija, je predsednik burmanske vlade U Nu danes na poti za Beograd izjavil novinarjem, da se bo o vprašanju Berlina mnogo razpravljalo, ker »je berlinsko vprašanje resno, toda ni kritično«, je dejal U Nu in izrazil Prepričanje, da se s potrpežljivostjo da rešiti. B. B. celotno obvestilo palače Chigi, kar je dalo vsej zadevi še večjo veljavo in važnost. Spričo polemik, ki so zaradi tega nastale, je bilo predsedstvo vlade v palači Chigi prisiljeno objaviti danes še eno pojasnilo. V njem je rečeno, da je bilo poročilo o pismu Hruščeva Fanfaniju «v tisku objavljeno skupaj s kakšnim komentarjem, z namigovanji, ki na nemogoč način kažejo, kot da bi hotela pripisati italijanskim odgovornim krogom nekako opravičevanje komunističnih ukrepov v Berlinu. Taka namigovanja nimajo nobenega razloga. V prvih dneh avgusta sta namreč Fanfani in Segni v Moskvi predložila, naj bi se enostranskim ukrepom predpostavila pogajanja. Dosledno s tem predlogom, je nadalje rečeno v današnjem pojasnilu predsedstva vlade, je bilo obsojeno uporabljanje enostranskih ukrepov za Berlin, ki so jih storili komunistični upravljači, medtem ko je bila kot je znano, dana spodbuda za izjave naših zaveznikov, ki so bile posebno ugodno sprejete — med katerimi so izjave lorda Homea in von Brentana — v katerih se predlaga primeren in takojšnji začetek pogajanj med Vzhodom in Zahodom za rešitev hudih težav, ki vznemirjajo mednarodno obzorje«. Temu prvemu pojasnilu predsedstva vlade je sledilo drugo pojasnilo, ki ga je dal v svoji izjavi zunanji minis.er Segni za tridentinski časopis «Adige». Segni ie dejal: «Da-našnja nota predsedstva vlade bi morala napraviti konec glasovom o sporu med zahodnimi zavezniki in Italijo. Bila bi prava norost oslabiti atlantsko solidarnost, ki je nujno potrebna za svobodo Italije in prepričan sem, da Italija te norosti ne bo zagrešila.« Kljub temu so se polemike nadaljevale in objavljeno je bilo nocoj še tretje pojasnilo, ki se glasi: «V krogih palače Chigi se poudarja, da izjava, ki jo je dal zunanji minister Segni glavnemu uredniku «A-dige» iz Tridenta, poirjuje noto predsedstva vlade. Spričo tega bi morala oba dokumen- . .. .. .. ta v resnici napraviti konec lU.J?0S,triAtI!?LejSn»n J>0,gaialL3 absurdnemu namigovanju, ki miko z liberalci in ostalimi desničarji, po drugi pa z glasilom KPI. ki da zagovarja obnovo frontizma. List v komentarju, ki ga pripisujejo Saragatu, ponovno poudarja Tito s princem Sihanukom, poglavarjem Kambodže, ki je prvi prispel na bgograjskp konferenco izvenblokovskih držav ga je včeraj objavil kak časopis.« Vsa ta tri pojasnila pa še vedno niso preprečila nadaljevanja polemik. Levičarski tisk poudarja, kot na primer današnja «Unita», da vlada med ministri glede posredovalne akcije za Berlin pravi spor. Pri tem nasprotujeta Fanfaniju predvsem Segni in Pella. List piše, da celo milanski «Corriere delia Sera« poudarja nesoglasja med Italijo- in njenimi zavezniki. Rimski «Paese Sera« pa pravi, da zlasti de-mokristjanska desnica in liberalci napadajo Fanfanija. Obtožujejo ga, da hoče ((zdrobiti zahodno solidarnost«. Tudi «A-vanti« piše o polemiki med sedanjimi vladnimi konvergenti, ki se ne strinjajo niti glede zunanje politike, kar pomeni, da je sedanja vladna večina nesposobna za vodenje dosledne politike. Vse torej kaže, da ni šlo za ((tehnični incident«, temveč da je po sredi dejansko nesoglasje med Fanfanijem in Segnijem po eni strani ter z Maiagodi-jem po drugi. Zdi se, da pri tem socialdemokrati — sodec po včerajšnjem poudarjanju nujnosti pogajanj in svobodnega dostopa v zahodni Berlin — zagovarjajo Fanfanijevo stališče, ki je prišlo do izraza v tistem delu nedeljskega poročila, ki je bil predmet toliko napadov z desnice. Zato je treba današnja tri pojasnila smatrati ne samo kot gašenje ognja, temveč predvsem kot odstranjevanje nesoglasja med samimi ministri današnje vlade in tistimi konvergenti, ki jo podpirajo. Pri tem je potrebno ponovno poudariti, da kljub polemikam vsebina posebne poslanice Hruščeva Fanfaniju še vedno ni znana in da bo potrebno čakati še precej časa, dokler se bo to zgodilo. V vladnih krogih se namreč poudarja, da bo vsebina znana šele, ko se bodo pogajanja med Vzhodom in Zahodom začela. Drugi važen aogoae« današnjega dne pa je podpis sporazuma med predstavniki lastnikov tovarn sladkorja in predstavniki delavcev v teh tovarnah. Kot je znano, so sindikalni voditelji vseh treh sindikatov stavko, ki je bila napovedana za nedeljo, zaradi pogajanj v ministrstvu za delo odložili za tri dni. Obe stranki sta danes po dolgih pogajanjih pristali na rešitev spora, ki jo je predlagal minister za delo. Na podlagi tega sporazuma se bodo mezdni pogoji delavcev v celoti zvišali za 18 odstotkov, delavci pa bodo konkretno imeli 8 odstotkov večjo minimalno plačo. Dalje se jim zniža delovni urnik za eno uro in pol tedensko, dvigne se nagrada med kampanjo sladkorne pese, zviša se odpravnina, zboljšajo se pogoji za napredovanje itd. Pogodba bo trajala tri leta, začela pa bo veljati 1. novembra letos, toda prehodna določba predvideva, da se bo začela izvajati že 29. t. m. tudi za sedanjo kampanjo, odpuščeni delavci pa bodo zopet sprejeti na delo. Socialdemokratsko glasilo nadaljuje z dvojno polemiko, ki se je začela zaradi Saragato-ve zahteve po odstopu sedanje vlade _ in imenovanju med Vzhodom in Zahodom lei poudarja, da obsLaja kljub sedanjim stališčem Zahoda in Vrhoaa možnost za pogajanja in ta možnost se mora hitro izkoristiti. Socialdemokratski poslanec Preti pa je izjavil novinarjem, da bo prihodnje zajedanje CK FSDI od 23. do 24. septembra t.l. Kot je znano, bo to zasedanje zelo važno, ker bo na njem sprejet poziv krščanski demokraciji in socialistom, naj se sestavi iz KD, PSDI in PRI nova vlada levega centra ob zunanji podpori socialistov. Sa-ragat je namreč pred dnevi ponovno zapisal, da bo v primeru zavrnitve tega predloga s strani KD, prešel v opozicijo. Iz Južnega Tirola pa poročajo, da je prejšnjo noč ponovno prišlo do streljanja blizu hidroelektrične centrale v Cardanu. Medtem orožniki nadaljujejo preiskavo v zvezi z znanim oboroženim spopadom prejšnji teden med alpinci in atentatorji v dolini Passiria. Orožniki so našli sledove krvi, ki jih pripisujejo ranjenim napadalcem. Poleg tega so našli še en samokres nemškega izvora. Domneva se, da je skupino, ki je napadala, vodil 41-letni Georg Klotz, krajevni poveljnik »Schutzen« ki je baje prišel čez bližnjo avstrijsko mejo. A. P. linskega vprašanja utegnila še v večji meri prejudicirati pozicije Zahoda v Berlinu, hkrati pa nuditi sovjetski vladi priložnost, da bi postavila svet pred nova izvršena dejstva, morda celo večjega pomena od onih 13. avgusta. Tako zaskrbljenost Adenauerja deli tudi večina njegovih sodelavcev, zlasti zunanji minister von Brentano, pa tudi največja opozicijska stranka — socialdemokrati, katerih predstavniki zahtevajo se nadalje konkretne pobude zvezne vlade, da bi zanodne zaveznike prisilili k opustitvi sedanje »faze nedejavnosti«, ro mnenju socialdemokratov bi moral zlasti kancler Adenauer izkoristiti osebno prijateljstvo, ki ga veze z de Gaul-lom, da bi premagal njegov odpor proti temu, da bi v tem trenutku začeli s Sovjetsko zvezo pogajanja o vprašanju Berlina in Nemčije. V poluradnih krogih se hkrati pripominja, da bo kancler Adenauer predocil še nesi drug razlog za zaskrbljenost; po nekaterih vesten, ki izhajajo iz sovjetske prestolnice, namerava baje ZSSR anticipirati podpis ločene mirovne pogouoe z Nemško demokratično republiko, «če ne bi v kratkem prišlo do pogajanj z drugimi veiesiiami, ki so neposredno zainteresirane na nemškem vprašanju«. To bi se utegnilo zgoditi se pred določeno dooo, namreč P° za' ključku kongresa Kr Sovjetske zveze, isekaj podobnega je bilo zaslediti v glasilu Kr mZ (drracdi«, ki je v svojem uvodniku nekaj aaevi, zagovarjala potrebo po čimprejšnji ssienitvi ločene pogouoe z vziiouno serac.jo. namenom, da bi aooiia toenej.e iniormac.je o namenih sovjetske vlade, je nemška zvezna viada poklicala na posvetovanje svojega veleposlanika v Moskvi ivrol-ia, rreuviaevajo, na bo Kroll pr.spei v bona ve uanes. V zvezi s pogajanji med Vznodom in Zanoaom se je iz pooblaščenega britanskega vira izvedelo, da je v seuanjem trenutku ((izredno malo verjetno«, da bi tri zahoane velesile odgovorile pismeno na sovjetsko noto od 3. t.m., v kateri je sovjetska vlaua pojasnila svoje stališče do nemškega vprašanja in poudarila potrebo po čimprejšnji sklenitvi mirovne pogoube z Nemčijo. Ista osebnost je tudi izjavila, da bo zatrdno prišlo do pogajanj s Sovjetsko zvezo, toda niso še določili načina, kako bo do teh pogajanj prišlo. Zdi se zelo verjetno, da bodo zahodne velesile napravile ustmen korak pri Sovjetski zvezi verjetno po svojih veleposlaništvih v Moskvi; demantirala pa je, da bi ta rov. Iz uradnega vira pa še pripominjajo, da kar zadeva stike z ZSSR, sistem izmenjave pismenih not ni dal do sedaj zadovoljivih rezultatov. Vlada Sovjetske zveze je danes objavila, da bodo pridržali pod orožjem vojake, ki bodo letos odslužili vojaški rok, in da bodo ti vojaki nadaljevali z vojaško službo «do sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo«. Agencija TASS dodaja hkrati, da sta ta sklep sprejela centralni komite KP SZ -in sovjetska vlada, ker države članice NATO ((zaostrujejo na vse mogoče načine mednarodni položaj. Centralni komite KP SZ in ministrski svet izjavljata: če nas imperialisti, v zvezi s podpisom mirovne pogodbe z Nemčijo, skušajo ponovno potisniti v vojno, smo trdno odločeni uničiti enkrat za vselej sile, ki pripravljajo agresijo«. Angleški dnevnik «Daily Ex-press« piše danes, da sile NATO razpolagajo v skladiščih v Zahodni Nemčiji in Veliki Britaniji s 5000 jedrskimi o-rožji za ((taktično uporabo«. V poročilu njegovega dopisnika iz Pariza se dodaja, da je anketa na generalštabu NATO ugotovila, da kombinirana a- tomska moč NATO presega 7000 bomb vrste «Hirošima». «»— - Dorticos odpotoval v Beograd HAVANA, 29 — Danes zjutraj je odpotoval v Beograd predsednik Kube Dorticos z delegacijo, v kateri je tudi zunanji minister Raoul Roa. Dorticosa bo nadomestoval Fi-del Castro. Po beograjski konferenci bo Dorticos uradno obiskal CSSR, Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Atentati v Severni Irski SPRINGTOWN, 29. — Elementi irske republikanske vtjske (Ira), ilegalne irske pelvojaške organizacije, so preteklo noč pognali v zrak nov most pri Springtownu. Neka druga eksplozija je poškodovala neko drugo cestno napravo na meji med Severno Irsko in Eire. Most pri Springtovvnu so komaj izročili prometu prejšnji teden, ker so ga omenjeni elementi porušili 25. julija lani. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Sestanek zun. ministrov bloka iz Casablance Včeraj je prispel v Rim na poti v Beograd maroški kralj Hasan II., danes pa predsednik Somalije, Aden Abdul Osman RIM, 29. — Danes zvečer je prispel s posebnim leta-ti.lom iz Kaira v Rim maroški kralj Hasan II., ki bo o-stal tu do 31. t. m., ko bo nadaljeval potovanje na beo-oojavijenem^ pred | grajsko izvenblokovsko konferenco. Njegov obisk v Rimu je zasebnega značaja. Kralja spremlja minister Bal Afrej, kraljev osebni predstavnik, veleposlanik Maroka v Parizu, ravnatelji civilnega in vojaškega kabineta, princ Mulaj Ali in še okrog 20 o-seb spremstva. Jutri bo kralja Hasana II. ob 19. uri sprejel v posebno avdienco piedsednik republike Gron-chi ob navzočnosti Fanfanija in Segnija. Gronchi bo nato kralja zadržal na večerji. Predsednik republike Somalije Aden Abdul Osman pa bo prispel v Rim jutri zjutraj, m se bo zadržal do odhoda v Beograd na konferenco izvenblokovskih držav. Tudi njega bo jutri ob 12. uri na Kvirinalu sprejel Gronchi ob navzočnosti Fanfanija in Segnija. Poleg predsednika Osmana bodo navzoči tudi: zunanji minister prosvetni minister in odpravnik poslov somalskega poslaništva v Rimu. Pred odhodom iz Kaira se je kralj Hasan II. sestal s predsednikom Naserjem, s predsednikom republike Mali, Mobidom Keito in z novim predsednikom začasne alžirske . vlade Ben Kedo. Na sestan-sprememba postopka bila po-1 jjU je trajal dve uri, so sledica znanega nesoglasja obravnavali mednarodni polo- med Veliko Britanijo in ZDA po tej strani, in Francijo po drugi strani. Glasnik «Foreign officea« pa je s svoje strani podčrtal, da zavezniki soglašajo o vprašanju pogajanj; predmet posvetovanj pa so še datum, kraj in način razgovo- žaj s posebnim ozirom na delo beograjske konference. Kot je znano, pripadajo njihove države tako imenovanemu ((bloku Casablanca«. Kot poroča AFP so razpravljali predvsem o berlinskem vprašanju, o hladni vojni, o koloniziranih področjih in o jedrskih posku-sih. O vsem tem bodo ponovno razpravljali na posebnem sestanku, ki bo v Beogradu. Na sestanku nista bila navzoča Nkrumah, predsednik Gane in Seku Ture, predsednik Gvineje. Zaradi tega je bilo sklenjeno, naj se sestanek vrši na ravni zunanjih ministrov, ki so se sestali že dopoldne ter pripravili dnevni red za sestanek na najvišji ravni. Nkrumah je sporočil, da ne pride v Kairo, ker bo baje raje odpotoval naravnost v Beograd. Tudi Seku Ture je sporočil, da ne more priti. Odsotnost obeh ni pojasnjena. Znano je le, da bi morali v Kairu izdelati skupno stališče pakta Casablance za beograjsko konferenco ter proučiti berlinsko vprašanje. Železniška nesreča PARIZ, 29. — Vlak na relaciji Roscoff-Pariz se je iztiril na postaji Theil. Do incidenta je prišlo ob 17.07. Iztirilo se je deset vagonov. Vlak se je iztiril, ker je zadel v lokomotivo na postaji. Po nedokonč-nih podatkih je bilo pri nesreči 8 mrtvih, 32 hujše ranjenih in kakih 30 laže ranjenih. iiiiitiiiimiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiMimniiniiiimimmmiMitiimiimtHiiiimiiiiiiiiitiiiimimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Huda nesreča na žičnici Mont Blanca Letalo presekalo kabel s tri kabine strmoglavile Pri nesreči je izgubilo življenje šest oseb: Tržačana, oče in sin, Adolfo in Sauro Biancolini, družina Bormann in Volker iz Hamburga • Ostali potniki (kakih 80) so obviseli na žičnici in jih sedaj rešujejo CHAMONIX, 29. — Na žičnici, ki vodi do ledenikov Mont Blanca je prišlo danes do strašne nesreče. Francosko reakcijsko letalo F-84-F «Thun-derstreak« je pretrgalo kabel in tako so tri kabine strmoglavile na ledenik v bližini Grand Frambleau. Do nesreče je prišlo okrog 13.45. Letalo pripada lovski eskadriliji, ki ima svoj sedež v Luxeuilu, v bližini Lyona. Letalo je pretrgalo kabel žičnice med L'Ai-guille du Midi (3842 m) in vrhom Helbronner. V trenutku nesreče je bilo v kabinah žičnice okrog 100 ljudi. Ena °d Habl” ie treščila v opornik žičnice. Na žičnici je obviselo okrog 30 oseb. Na kraj nesreče so poslali številne helikopterje z letališča Bourget du Lac. Žičnica povezuje Chamonix z vrhom L’Aiguille du Midi. Kabine imajo prostora za 4 osebe. V 30 minutah doseže žičnica prek snežnikov in ledenikov Valle Blanche, vrh nove vlade levega centra, Po I Helbronner, preden se spusti •ni strani nadaljuje list pole- na italijansko stran. Kabel je dolg nad 5 kilometrov. Nesreča se je zgodila na osrednjem traktu med L’Aiguille du Midi in vrhom Helbronner, ki so ga dokončali leta 1958. Kabine si sledijo v razdalji 556 metrov. Kraj, kjer je letalo presekalo kabel, je v bližini skalnatega kraja ((Grande Reine«, na višini 3500 metrov. Na nekaterih točkah teče žičnica 200 metrov nad ledenikom. Skoro vse prebivalstvo Cha-monixa sc je zbralo na začetku žičnice, da bi nudilo pomoč kakim 80 osebam, ki so ostale blokirane nad prepadom. Letalo se je po incidentu vrnilo nepoškodovano na svoje oporišče. Po prvih začasnih ugotovitvah, je katastrofa imela za posledico 6 mrtvih in številne ranjene. Medtem ko so skupine za prvo pomoč skušale čimprej doseči kraj nesreče, so oblasti skušale pomagati številnim blokiranim potnikom, katerih kričanje je odmevalo po dolini. Ker pa niso mogli storiti ničesar, so pozvali letalski center v Bourget du Lac in zaprosili za helikopterje. S helikopterji so do sedaj rešili potnike šestih kabin. V ostalih kabinah je še okrog 40 oseb. Med ponesrečenci sta tudi dva Tržačana: Adolfo Biancolini, ki ima 46 let, in njegov 12-letni sin Sauro, stanujoča v Ul. T. Vecellio 5. Biancoli-nijeva žena in hčerka sta danes odpotovali iz Chamonixa, ko še nista vedeli za nesrečo, ki ju je zadela. Med ostalimi žrtvami je tudi družina Bormann: Rudolf (45 let), Hanna (51 let), Gisel Renate (14 let) in Helmut Volker — vsi iz Hamburga Reševalna akcija bo verjetno trajala vso noč. Spričo okoliščine, da bo reševalna akcija trajala nepredvideno dolgo, in da gre tudi za otroke, so skušali s helikopterji približati se kabinam, da bi potnikom vrgli volnene odeje in majice, toda zaman. Na italijanski strani žičnice, ki se nadaljuje do Courmayeura, so baje rešili kakih deset potnikov. Za električno energijo ZAR KAIRO, 29. — Znana depre-sijska dolina Qattare, ki meri 40.000 kvadratnih km, bo v kratkem postala za Egipt ogromen vir električne energije. Predvidevajo, da bo letna proizvodnja znašala 210 milijonov kilovatnih ur s ceno 40 lir za kilovat. Po dvoletnih proučevanjih so nemški inženirji v teh dneh izdelali načrt za hidro-električno izkoriščanje, ki bo zahteval za svojo realizacijo 173 milijonov egiptovskih lir, oziroma okrog 400 milijonov dolarjev. Po tem načrtu se bo sedanja puščava zahodnega Egipta z dotokom vode iz Sredozemlja po 60 km dolgi napeljavi, spremenila v obširno morje, štirikrat večje kot površina Treh Bene-čij in z največjo globino 150 metrov. Z nastankom morja ra sedaj pustem področju, še vedno posutem z minami ir časov zadnje vojne, se bo popolnoma spremenil tudi kli-mstični in hidrografični značaj področja. Dela za realizacijo tega o-gromnega načrta, bodo razdeljena na tri obdobja, začela pa se bodo ie oktobra letos. Stroški bodo delno kriti z nedavnim zahodnonemškim posojilom Združeni arabski republiki. «»------- 157 milijonov za 1 penny (7 lir) le^0BD(?N' 29' ~ Gospa Vio- ŠDortni ler ■ Je anSleaki športni stavi zadela 90.000 funtov sterlingov (okrog I57 mi, njonov lir). Izpolnila je obra- !fZ« PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 30. avgusta $ Vreme včeraj: najvišja temperatura 31, najnižja 23, ob 19. uri 26 4; zračni tlak 1019.1, rahlo narašča, veter 7 km jugozahodnik, vlage 63 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 23.4 stopinje. T r ž a š k i d n e v u i Danes. SREDA, 30. avl«« Saša Sonce vzide oP 5.22 Id Dolžina dneva jjjt vzide ob 21.30 jn zatone o 18.48 ob 21.30 in zaton- Jutri, ČETRTEK, JI. av,° Rajko ^ Seja odbora trgovinske zbornice Pozitivna ocena razgovorov z ljubljanskimi gospodarstveniki Odobren proračun zbornice za prihodnje leto - V kratkem bo prišlo v Rimu do razgovorov z ministrskim podtajnikom Delle Favejem glede tržaškega pristanišča Delegat Jemena na beograjski konferenci je potoval skozi Trst Sklep medministrskega odbora za cene GLASBENA MATICA. -- T H S I ---- Delegat Jemena na beograjski konferenci, državni minister Hasan Ibn Ali, je včeraj popoldne potoval z vlakom skozi Trst v Beograd. Na postaji ga je dočakal generalni konzul FLRJ v Trstu dr. Ziga Vodušek skupno z generalnim konzulom ZAR. Pod predsedstvom dr. Cai-dassija se je včeraj sestal odbor trgovinske zbornice, ki je razpravljal o proračunu ustanove za leto 1962. V poročilu, ki so ga objavili po seji, je rečeno, da ta proračun predvideva z zadostno širino kritje že ustaljene zbornične dejavnosti ter morebitnih novih pobud, do katerih bo prišlo v bodočnosti. V obrazložitvi proračuna je predsednik dr. Caidassi orisal najvažnejše pobude trgovinske zbornice v bližnji prihodnosti. Predvsem gre za tržaško sodelovanje pri raznih mednarodnih velesejmih, in sicer na Dunaju v Gradcu ter v Brnu. Z druge strani pričakujejo, da bo prišlo v kratkem do razgovorov v Rimu s podtajnikom delle Fa-ve, v zvezi z delovanjem komisije, ki je bila ustanovljena z namenom, da proučuje vprašanje tržaškega pristanišča. S podtajnikom Delle Fa-ve bodo razpravljali tudi o vprašanjih pomoči, ki bi jo morala vlada nuditi tržaški mali in srednji industriji. Ti razgovori bodo zelo pomembni, ker je nujno, da se najde, in sicer v kratkem času, pravilno rešitev posebno na področju tržaške pomorske trgovine. Poročilo dr. Caidassija pa je bilo pomembno tudi v zvezi z nekim drugim vprašanjem, ki zadeva oskrbovanje našega področja z električno energijo in vodo. V tej zvezi je trgovinska zbornica razpravljala z jugoslovanskimi stiokovnjaki v Ljubljani. Gre sicer šele za pripravljalne študije, ki pa so se odlično obnesli. Predsednik Caidassi je ocenil to pobudo kot zelo pozitivno ter je pristavil, ca se bodo stiki z ljubljanskimi strokovnjaki nadaljevali. Na ta način se bo sodelovanje med italijanskimi in ljubljanskimi strokovnjaki poglobilo in okrepilo. V nadaljevanju svojega govora je dr, Caidassi omenil, da se bo 11. septembra v našem mestu komisija za prevoze pri stalni konferenci trgovinskih zbornic držav, ki pripadajo Evropsk;^ gospodarski skupnosti. Seja je v nekem smislu povezana z 2. mednarodnim tečajem o prevozništvu, ki se bo zaključil 9. septembra. Ob zaključku seje je zbor- tere spremembe statutov Tržaške hraninlnice in zborničnega kemijskega laboratorija. Zaključek tečaja ustanove ANIEP V ponedeljek so se zaključili tečaji za strokovno usposobitev, ki jih je organizirala ustanova ANIEP. Zaključn' izpit je srečno dovršilo 28 tečajnikov, pet tečajnikov se ni udeležilo izpitov, eden pa je pri izpitih padel. Izpite za knjigoveze so u-spešno opravili: Novella Bel-lotto, Mariella Dublo, Anita Giovedi, Delia Maier, Mariella Pizzatti in Mar.a Pia Ra-valico. Izpit za računovodstvo so uspešno opravili: Liliana Bor-tolotti, Sergio Cimadori, Nico-la Dedola, Lucio De Martin, Livio Gec, Barbara Greco, Maria Grazia Gulli in Giorgio Danes zborovanje KPI na Trgu Garibaldi Tržaška federacija KPI priredi danes ob 18.30 na Trgu Garibaldi javno zborovanje, na katerem bodo govorili o mednarodnem politidniem položaju s posebnim poudarkom na berlinsko krizo. Govoril bo poslanec Vittorio Vidali o temi; «Za rešiti mir je treba začeti pogajanja o Berlinu» Od 1. septembra dalje nove elektriCne tarife Za vso republiko, razen za pet najveijih mest, je bila določena enotna cena 32 Ur za kWh za razsvetljavo za uporabo toka za električne gospodinjske stroje pa bo cena nižja Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo v dneh od 1. do 9. septembra v šolski pisarni, Ul. R. Manna 29, telefon 29779 od do 12. ure dopoldne. Poučujejo se klavir, violina in vsi ostali orkestralni inštrumen- ti. Medministrski odbor za cene (CIP) se je sestal včeraj, da bi proučil vprašanje poenotenja električnih tarif. Ob zaključku seje so objavili poročilo, iz katerega je razvidno, da je odbor sklenii poenotiti vse električne tarife v republiki. Pri tem odgovorni krogi pripominjajo, da je včerajšnji sklep posledica obveze, ki jo je vlada sprejela pred parlamentom v maju letos. Nove električne tarife bodo stopile v veljavo pojutrišnjem, to se pravi s 1. septembrom. V četrtek zvečer bo poslanec | Sklep, ki ga j® sprejel med-Vidali govoril o isti temi v j ministrski odbor predvideva Miljah. I glede zasebne potrošnje elek- Pipp. iimiiimiimmiimiiiiiiimiiiiiii ... Uradna in neuradna verzija o streljanju na Trsteniku Stroga preiskava karabinjerjev ni še doslej ničesar ugotovila Verzija o dogodku, ki jo je izdalo karabinjersko poveljstvo, se ne ujema s pripovedovanjem domačinov, ki so slišali strele Tiskovna agencija Ansa je včeraj objavila uradno verzijo o predsinočnjem streljanju na Trsleniku, ki jo je dopoldne dalo poveljstvo karabinjerjev v Trstu. Poročilo pravi, da je patrulja dveh karabinjerjev, ki sta bila na službenem in varnostnem obhodu okoli naprav RAI, zagledala nekaj pred polnočjo tri neznance, ki so se sumljivo sukali okoli ene izmed anten. Karabinjerja sta se neznancem približala in jih pozvala, da se ustavijo. Toda trojica neznancev se je spustila v beg in proti karabinjerjem oddala kakih deset strelov iz revolverja. Karabinjerja sta se spustila za njimi in med zasledovanjem sta na bežeče streljala z brzostrelko. Neznanci so bežali protj Opčinam in pod okriljem teme so zaradi raznolike konfiguracije terena u-speli zbežati. To kljub temu, da je bil eden od neznancev verjetno ranjen od strelov karabinjerjev ali pa se je ranil med begote.'Dejstvo (jejjffia! še je na določenem mestu zaslišal presunljiv krik bolečine, ki je prišel iz skupine bežečih. Potem ko sta karabinjerja nični odbor odobril proračun I ugotovila, da je zasledovanje /a prihodnje leto ter neka- zaman, sta se vrnila z name- Seja tržaškega občinskega odbora 6. septembra v Rima sestanek o Arrigoni ju slimo. Končno naj še omenimo, da sta bila včeraj opoldne ustavljena dva moška, ki sta se sukala v bližini naprav RAI. Verjetno gre za osebi, ki so ju ustavili s streljanjem v zrak. Toda vse kaže, da sta bila oba kmalu potem izpuščena, ker sta bila le slučajno v bližini radijskih naprav na Trsteniku. Tečaj za občinske tajnike tričnega toka dve različni tarifi. Prva velja za pet velikih mest, in sicer za Turin, Milan, Genovo, Rim in Neapelj. V teh mestih bo stal en kW 26 lir. Za vsa ostala mesta in kraje v republiki pa je določena tarifa 32 lir za kW. V omenjeni ceni enega kW so všteti tudi ustrezni davki. Sklep CIP predvideva tudi, da bo znižanje tarif, kjer bo do teh prišlo, stopilo takoj v veljavo. Nasprotno pa bodo zvišanja tarif stopila v veljavo postopoma, in sicer v razdobju od enega do pet let. Najvišje letno zvišanje bo lahko doseglo tri lire na kWh. Z druge strani pa bo morebitno zvišanje tarif ublažilo znižanje davčnega bremena. V tej zvezi pripravljajo na finančnem ministrstvu zakonski o-snutek, o katerem bo ministrski svet razpravljal v bližnji prihodnosti. Sklep medministrskega odbora predvideva, da bo vsak potrošnik plačal mesečno fiksno kvoto v višini 100 lir. Glede potrošnje električnega to- ka z električnimi gospodinjskimi stroji, je CIP določil naslednje tarife: Tarifa za prosto potrošnjo do 1,5 kW instalirane moči: fiksna kvota 100 lir, cena 25 lir za en kW. Dvočlenska tarifa: fiksna kvota do 1,5 kW 300 lir, do 2,5 kW 500 lir, do 4 kW 800 lir; za vsak odvečni kW 200 lir. Ceno za en kW so določili na 13,10 lire. Glede električnega toka, ki služi kot pogonska sila, so določili fiksno kvoto 1.140 lir (ta kvota je ostala nespremenjena). Cene za en kW pa bodo šle od 14,30 lire za potrošnjo od 5 kW do 9,50, za potrošnjo med 100 in 500 kW (prejšnje tarife so šle od 16,90 do 9,94 lire). Za velike potrošnje električnega toka v industriji (čez 500 kW) so določili tarife, ki gredo od 8,70 do 6,42 lire za kW. V pogledu javne razsvetljave je CIP sklenil, da bodo potrošniki (krajevne ustanove) plačevali fiksno kvoto 10.140 lir na mesec. Cene za kWh pa se bodo gibale od 14,30 do 8,70 lire. Prva tarifa zadeva potrošnjo do 5 kW, druga potrošnjo čez 500 kW. Sklep OJE bo pomenil za naše mesto in njegovo okolico določeno olajšanje težkega bremena, ki ga mora vsak naš potrošnik plačati mesečno A-cegatu, ki v Trstu skrbi za oskrbo z električnim tokom. Znižanje tarife za en kW na 32 lir pomeni, da bomo odslej za vsak kW, ki ga porabimo pri razsvetljavi naših stanovanj, ali v kake druge namene, plačevali priblžno 9 lir manj. Kot smo že dejali, bo to znižanje stopilo v veljavo že s pojutrišnjim dnem. Določene olajšave pa prinaša sklep CIP o električnih tarifah tudi v pogledu potrošnje električnega toka kot pogonsko silo v obrtništvu ter v mali industriji. Bil je že skrajni čas, da se je uredilo vprašanje električnih tarif, saj so do sedaj velika podjetja, ki proizvajajo električni tok, nemoteno gospodarila na tem področju. Znano je, da so bili njihovi dobički izredno visoki. Zato jih ta znižanja ne bodo pravzaprav nič prizadela. Naj omenimo, da naše področje oskrbuje z električnim tokom velika družba SADE, ki se pri razdeljevanju toka poslužuje družbe SELVEG. Ravnatellstr •> Državne nižje Industrijske strokovne šole s slovenskim učnun jezikom v Trstu opozarja prizadete starše, da se vrši vpisovanje učencev ln u-čenk za prihodnje šolsko leto 1961-62 za I. 11. in III. razred do vključno 25. septembra t.l. Obenem opozarja učence ln u-čenke, ki so bili pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni in razredni izni-ti v ponedeljek 4. septembra tl. ob 8.30. Na sliki področje, kjer naj bi bežala druga skupina sumljivih eseb Sklep o prevzemu v lastno režijo openskega tramvaja Sinoči je bila na županstvu seja tržaškega občinskega odbora, ki ji je predsedoval župan dr. Franzil. Odbornik Gasparo je sporočil, da bo 6. septembra na ministrstvu za delo v Rimu sestanek s predstavniki uslužbencev podjetja Arrigoni ter delodajalcev. Na sestanku bodo skušali rešiti to pereče vprašanje, ki se vleče že več kot 4 mesece. Za zadevo se zanima osebno podtajnik Calvi. Vedno v zvezi s sporom pri podjetju Arrigoni, je občinski odbor sklenil, da bo občina nakazala dnevno 200 zavojev živil prizadetim u-službencem, ki ji bodo tile lahko dvignili v občinski menzi. Odbor je nadalje sklenil, da bo občina prevzela v lastno režijo upravljanje tramvajske proge Trst — Opčine ter da bo odkupila od družbe »Piccole ferrovie* raznega materiala v vrednosti 27 milijonov lir. Z druge strani so odborniki sklenili, da se bo občina pritožila na pristojno ministrstvo proti pokrajinski komisiji za cene, ker ni ta odobrila novih tarif za pogrebne prevoze 2. in 3. razreda. Župan Franzil je končno sporočil, da je prosvetno ministrstvo nakazalo 1 milijon lir športnemu društvu «Gin-nastica Triestina», kot odškodnino za uporabo telovadnice s strani dijakov inštituta «Alessandro Volta*. Podlegel je poškodbam Na IV. medicinskem oddel- r RIM0RSK1 DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej, četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir ku je včeraj umrl 81-letni Massimiliano Gulli iz - Ul. Vihali 4, ki ga je 25. t. m. povozil z motorjem 22-letni Silvio Rodella od Domja št. 243, ko je prečkal cesto v Ul. Carducci. Nerodno je padel Blizu svojega doma je v noči med ponedeljkov in torkom nerodno padel 53-letni Avgusto Turella s Kolonkov nom, da z radijske postaje o zadevi obvestita svoje poveljstvo, ki >naj bi poskrbelo, da se začne široka preiskovalna alffjja^ la^ijH,, je prišlo do drugega, sjiopada s strel--him> orožjetn; v notranjost naprav RAI, ki so obdane z mrežo, sta se medtem vtihotapila še dva neznanca, ki sta imela: zavarovan hrbet z dvema drugima. Le-ta sta ob prihodu karabinjerjev poklicala svoja tovariša in jima pomagala, da sta prešla mrežo. Tudi ta skupina neznancev je na povelje «Chi va la« odgovorila s streli iz revolverja proti karabinjerjema, ki sta potem začela streljati s svojima brzostrelkama. Kmalu potem so na mesto prišla ojačenja in začela še je preiskovalna akcija, ki pa doslej ni dala nobenega rezultata. Dopoldne se je preiskava nadaljevala, predvsem z namenom, da se najdejo prazni tulci nabojev, ki so jih uporabljali neznanci v svojih revolverjih. Preiskavo vodi polkovnik Giglio, poveljnik karabinjerjev v Trstu. Kar zadeva vzroke, ki naj bi pripravili neznance do - tega, da so započeli napadalno akcijo, ni še nič določenega. Gotovo je le to, da ne gre_ za tatove, ki naj bi šli krasti žico na stalno zastražen prostor niti ne bi s strelnim orožjem napadli karabinjerjev. Tako pravi Ansa, ki še v naslednjem, popoldanskem poročilu dodaja, da so karabinjerji včeraj dopoldne izstrelili nekaj strelov v zrak, ko so blizu naprav RAI zagledali dva neznanca, ki sta potem zbežala. kih 400 ali celo več metrov. To mesto naj bi bilo povsem izven območja naprav RAI in se. z njega ne vidita niti vrhova obeh visokih radijskih anten. Postavlja se Vilfli 'Vprašanje: če-!šta karabinjerja zasledovala prvo skupino neznancev v smeri proti Opčinam, baje še celo više sanatorija, zakaj tedaj nista telefonirala svojemu poveljstvu že iz sanatorija samega ali pa iz bližnjega bara in tako prihranila dragoceni čas (od sanatorija do radijske postaje je le prčcejšen kos ceste!)? In še: ali je res, da karabinjerja nista, bila samo na obhodu okoli mreže naprav RAI in da sta bila okoli 22. ure tudi pri sanatoriju? Z vprašanji bi lahko nadaljevali, a menimo, da že ta zadostujejo. Zadostujejo v toliko, da lahko upravičeno vprašamo, kaj se je dejansko zgodilo na Trsteniku. Ce k temu še dodamo, da- je bil v preiskavi tako včeraj ponoči kot včeraj opoldne mobiliziran o-gromen preiskovalni aparat in da je bila do včeraj preiskava brez uspeha, tedaj res ne vemo, kaj naj si o zadevi mi- Splošno ravnateljstvo uprave pri notranjem ministrstvu sporoča, da so ustanovili v Rimu 7. študijski tečaj za kandidate, ki želijo postati občinski tajniki. Program tečaja predvideva redne učne ure, praktične vaje, predavanja ter preizkusno službovanje, ki bo trajalo najmanj mesec dni. Tečaji se bodo vršili v mestih, ki jih bo izbralo ministrstvo. Začeli se bodo v oktobru ter končali v juliju prihodnjega leita. Predpogoji za sprejem: italijansko , državljanstvo, najnižja dopustna starost 21 let (do vključno junija 1962), a najvišja 3Q let. Kandidati morajo biti nadalje prosti vsake vojaške obveznosti za časa trajanja tečaja ter imeti diplomo pravne fakultete. Prošnje za sprejem v tečaj je treba nasloviti na tržaško prefekturo — soba št. 73, in sicer do 10. septembra. «»------- iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiKaiiiiiiiiiaiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiMMKiiMi Izpred kazenskega sodišča Nezgoda na delu Na delu pri železniški postaji pri Sv. Andreju pa se je sinoči ponesrečil albanski begunec Rexhep Nela. ki biva v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. Rexhep je pomagal pri raztovarjanju tramov s tovornika, pa mu je tram padel na desno nogo in mu jo zlomil. Z rešilnim avtom so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 40 dni. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiniinitllllllllHIUItllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIMIfllMI FLRJ: v tudnu 20 din, mesečno 420 din — N e d e 1 jsk«. posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 om, četre-ietno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst U-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarieva ulica 3-1, tel. 21-982, tekoči račun pri Komunalni’ banki v Ltublja-ni 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, ski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst J Zadeva s streljanjem na Tr-steniku je vsekakor zelo čudna. Nekateri podatki, ki jih navaja uradno poročilo, so v kontradikciji z informacijami, ki smo jih dobili na mestu samem, tako da smo prisiljeni postavili nekaj vpra- šanj. Recimo: uradno poročilo pravi, da je do streljanja prišlo nekaj pred polnočjo, ljudje pa so ga slišali okoli 22,40. Potem: večina ljudi je slišala samo enkratno streljanje, drugega pa ng. Nekateri pa trdijo, da je do prvega streljanja prišlo že okoli 22.15, a ne pri ca št. 1292. Precej se je po- mreži ali celo v notranjosti bi) po obrazu in se bo moral naprav RAI, temveč na mestu, zdraviti tri tedne. ki je od mreže oddaljeno k.a- Nenadoma je beguncu prifrčal kame «Politirni begunec/j z dolgimi prsti Obsojen zaradi žalitve brigadirja javne varnosti Hudo ranjenega so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo Včeraj ob 18-20 so sprejeli s pridržano prognozo na I. kirurški oddelek 31-letnega jugoslovanskega begunca Branka Mikulina, ki biva v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. Mikulin je bil včeraj o-krog 17.40 na notranjem dvorišču, pa mu je nenadoma prifrčal na glavo velik kamen ter ga močno ranil, tako da je hudo krvavel iz desnega u-šesa. Mikulin si je verjetno tudi zlomil tilnik, ko je padel na tla. Nesrečneža so nemudoma odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, policija pa je uvedla preiskavo, da bi Karabinjer Domenico De Lucia, ki je bil pred kratkim premeščen iz Gornjega Poadižja v Trst kaže karabinjerskemu polkovniku (v civilni obleki), kje naj bi prišlo do streljanja v 1 »oči med ponedeljkom m torkom pri napravah radijskega oddajnika ugotovila, kdo je na Mikulina vrgel kamen. «»------- Ugodne razmere za avtomobilske miši Vse kaže, da lepo vreme ugaja malopridnežem, ki radi kradejo motorna vozila in razne stvari domačinom in tujim turistom. Tako je Giuseppe Buccin iz Ul. sv. Roka 3, prijavil, da so mu neznanci ukradli motor, ki ga je parkiral na cesti blizu svojega doma. Guido Merler iz Ul Navali 25 se je pritožil, da mu je nekdo ukradel vespo, ki jo je parkiral blizu svojega doma. Nemški državljan Christian Wartner se je pritožil, da so mu neznanci ukradli iz avtomobila v cam-pingu pri Obelisku obleko, fotografski aparat, električni brivski aparat, daljnogled, radio tranzistor itd. v skupni vrednosti 160 tisoč lir. Franco Pertan, ki biva v begunskem taborišču na Opčinah, je prijavil policiji, da mu je nekdo ukradel tranzistor na plaži blizu Devina. Nemški turist Theodor Lichten-stern pa se je pritožil, da so neznanci hoteli vdreti v njegov avto in da so mu prerezali streho ter povzročili škodo za 60 tisoč lir. t —K*---- Cestni gusar podrl pešca in zbežal Ko je sinoči 56-letni Mario Rondi od Sv. Jerneja 174 prečkal cesto na Obrežju Gulli, ga je povozil neki motorist, ki je zbežal, ne da bi ponesrečencu priskočil na pomoč. Rondi se je pri tem pobil in ranil po desni ključnici in desni roki. zaradi česar se bo moral zdraviti dober teden. Na kazenskem sodišču, ki mu je predsedoval dr. Rossi, se je moral včeraj zagovarjati 42-letni Josip Skopac iz Labina, ki je bil obtožen, da je 5. t. m, ukradel nekemu nemškemu turistu iz avtomobila 7.400 lir, 50 šilingov, zlat prstan, žensko uro, rokavice, britvico, biro svinčnik, notes, zrcalo itd. Sodišče ga je obsodilo na eno leto in šest mesecev zapora, 12.000 lir globe in plačilo sodnih stroškov. Skopac, ki je jugoslovanski državljan in ima svoje bivališče v Rabacu št. 52, je imel že opravka s tržaškim sodiščem, ki ga je lanskega leta obsodilo na osem mesecev zapora. V aprilu, ko je odsedel kazen, so ga izgnali iz Trsta, toda spet ga je vleklo v naše mesto; ker je imel pač svoje namene. Karabinjerji so ga julija in avgusta zasledovali, ker so sumili, da se je vrnil na naše področje in kradel. Bili so mu za petami, pa jim je zbežal. Ko je 5. avgusta nemški turist Wolfan Wirnsberger prijavil policiji, da mu je nekdo vdrl v avto in mu ukradel razne stvari na cesti pri Mi-ramaru, so karabinjerji osumili Skopaca. Brigadir Jero-nimo je 8. avgusta zapazil Skopaca, ki je šel peš po cesti od Sesljana proti Trstu. Sporočil je to svojemu poveljstvu in dva druga karabinjerja sta Skopaca ustavila ter ga odvedla na zasliševanje. Ko so ga pregledali so pri njem dobili nekaj denarja, britvico, ogledalo in biro svinčnik. Dejal je, da je te stvari našel nekje na cesti, ko pa so stvari pokazali Wirnsbergerju, jih je ta spoznal za svoje. Spričo tega so Skopaca seveda prijavili sodišču. Na zasliševanju je Skopac med drugim dejal: »Zbežal sem iz Jugoslavije, iz katere bom še zbežal tudi v prihodnosti, iz enostavnega razloga, ker me tamkajšnje oblasti preganjajo zaradi mojega očitnega nasprotovanja Titovemu režimu.« Dejal je tudi, da je od aprila do 6. avgusta ostal v Jugoslaviji, da se je istega dne odpeljal z avtobusom iz Labina do Kopra, od koder se je peljal z avtobusom proti Gorici. Izstopil je dober kilo- meter pred Novo Gorico in ponoči ilegalno prekoračil mejo', nato pa se napotil proti Trstu. Sodišče mu ni verjelo in ga je obsodilo. , Na istem sodišču se je moral včeraj zagovarjati tudi 31-letni Bruno Jerman, po rodu iz Sečovelj, ki biva zdaj begunskem taborišču na Opči nah. Obtožen je bil, da je 30 julija žalil nekega brigadirja javne varnosti, ko ga je ta povabil, naj gre z njim na komisariat, ker je bil vinjen in nadlegoval goste v neki gostilni na Opčinah. Sodišče_ ga je obsodilo pogojno na šest mesecev in 15 dni zapora ter 18 dni pripora in plačilo sodnih stroškov. C IZLETI Izlet SPDT Kamniško B strlco Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi v soboto m nedeljo dne 2 m 3. septembra 'zlet v Kamniško Bistrico, kot izhodišče za planinske izlete na Jermanova vrata (Kamniško sedlo) na Korošico m druge vrhove prelepih Kamniških planin. Od hod v soboto dne 2. sept. ob 15 uri. — Vpisovanje kot običajno v Ul. Geppa 9-II. v dnevnih u-rah. » * * Prosvetno društvo »Andrej Cok» z Opčin priredi dne 3. septembra enodnevni izlet na Mangartsko sedlo. Vpisovanje v pe karni Cok na Opčinah. Slovensko d Trstu h 20.31 V sredo, 30. t. ®- priredi na prostem v žini dramo v treh ŠOLSKE VESTI ilD Na Državuem trgovinskem tehničnem zavodu v Trstu se vrši vpisovanje za šolsko leto 1961-62 vsak dan od 9. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Caravaggio neprekinjeno do vključno 25. septembra 1961. Popravni izpiti za vse razrede se bodo začeli 4 septembra ob 8 uri po razporedu, ki je razviden na zavodovi oglasni deski * * • Podroben razpored ln umik posameznih izpitov sta na vpogled na razglasni deski šole. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja sporoča: Vsi popravni izpiti — sprejemni za licej, razredni — v jesenskem roku 1960-1961 se prično dne 4 .septembra 1961 ob t.3S s pismenim izpitom iz slovenščine. Zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1960-1961 se prično dne 15. septembra 1961 ob 1.30 pismenim izpitom iz italijanščine. # # # Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovante za solsko leto 1961-1962 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-zarctlo vecchin št. 9 neprekinjeno do 25 septembra 1961. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. * « » JOŽKA LUKESA m Prgtiie Režiser: JOŽKO Scenograf: J O Z E LUKES CESAK Glasbena oprema- , V R U B A L D * * * V četrtek, 31. t.^m.^ t Nabrežini PAVLA GOLIE oif. i)i* « SNEG UU1 lu kes Režiser: JOŽKO Scenograf: , „ J O Z E CESA« Skladatelj Pesml^0sTJA' Prof. KAREL B' * « * V soboto, 2. sepje (eni1,(1 obTlUo’ priredi stem v Nabrežinlj^j5lC^ BRANISLAVA «Dr.) Režiser: ADRIJAN “ Scenograf: 0'ri JOŽE ČESA* *** V nedeljo, 3. sčP4-*'jjjtJ priredi na prosle® Afi žini opereto v 4r EMMERICHA KAB Ravnateljstvo Industrijskega strokovnega tečaja v Dolini Javlja da se vrši vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure v tajništvu šole Za vpis v II. ln III. r. Je čas do 15 septembra. Ob vpisu mora učenec predložiti zadnje Solsko spi 'čevaio in prijavnico, ki jo aobi v Šoli, vse druge listine ahko predloži učenec do 30. sep-teii bra. Učenci, ki Imajo popravljalne izpite v septembru, se bodo vpisali takoj po opravljenih izpitih. • * * 3. septembra bo izlet z av tobusom v Benetke za dekleta, prijateljice in bralke revije «Noi Donne«, da se seznanijo s filmskimi igralkam svetovnega slovesa. Vpisovanje na sedežu Zveze demokra tičnih žena v Ul. sv. Lazarj 16, telefon št. 31-545, vsak dan Cena izleta 1250 lir. * * * Prosvetno društvo «ZarJa v svobodi* iz Sempolaja priredi 24. septembra ob priliki »Kravjega bala« enodnevni izlet na Bled in v Bohinj (k slapu Savice). Vpisovanje do 6. septembra pri Albertu Periou v Sempola-ju in Sergiju Radoviču v Nabrežini. Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje v I , II. in tretji razred nadaljuje do 25. septembra 1961 vsak delavnik od 10 do 12. ure. Za vpis so potrebni naslednji dokumenti: 1 Rojstni list od anagrafskega urada: 2. potrdilo o precepljenju; 3. potrdilo o zdravih očeh; 4. zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobijo na šolskem tajništvu. * * * Ravnateljstvo Državne industrijske strokovne šole na Opčinah sporoča, da se popravni izpiti v jesenskem roku pričnejo v ponedeljek 4. septembra ob 8.30 zjutraj. Razpored izpitov je na oglasni deski # ik * Ravnateljstvo državnega industrijskega tečaja v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu javlja, da se vrši vpisovanje u-čencev in učenk za prihodnje šolsko leto 1961-1962 za I., II. m III. razred do vključno 25. septembra tega leta vsak dan od 10. do 12, ure od 4. septembra t.l. dalje. Obenem opozarja učence in u-čenke, ki so bili pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku. da se prično nižji tečajni in razredni izpiti v ponedeljek 4. septembra t.l. ob 8 30 uri na sedežu tečaja v Nabrežini Razporej in urnik izpitov sta na vpogled na oglasni deski tečaja v Nabrežini ČARDAŠ^ KNEGJAP « Dirigent: OSKAR Režiser: ADRIJAN Scenograf; „ JOŽE ČESA« kjuD B41 Nazionale 16.00 «Rot>‘%!f Techin'- ne grofije« povedano mladini- . i Fenice 16.00 «KOsmu ^1 bom«, J. Palance, son. is. Rossi Drag®- ^ Excelsior 16.00 fi Tokiu«, eastmancol« ■ ji) Grattacielo 16.00 f!y je druga stvar«, "‘Ijidi Arcobaleno 16.00 »b16 ja«, Richard Conte. Supercinema 16.00 * delstvu«. . Jil Alabarda 16.30 «KraU, K ceana«, John 'vaynJda|’( Auror* 16.30 «Prepov doletnlce«. ateK Crlstallo 16.30 «P<>vr ca«, Virginia Ma? Atei^ Garibaldi 16.30 »a v‘aj3ii «Ponosm upornik«, technicolor. ,i Capltol 16.30 KNaJ^-pi-na svetu«, techd' Palmer Impero 16.30 «Komu r 1 ta 11 a 16.30 «MrZlka geo>-stvu«. Milene D®1’1 ry Vidal. Massimo 16.30 Prepovedano r3cij* Moderno 18.00 kaze«, Koshiro Iv‘V pi« v 17.00 »Ljubi t(d Astoria me pusti lor Doris pal' Astra 16.30 »Zaklad Ka da«. Vittorio Veneto N' na strehi«, Geo« € 00 J Joanna Moore- , Marconi 16.30 na lllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHMKMIIIIIIIMMMIIMMMMiMMHMtHMMMIIHMIMMIHI# VČERAJŠNJE CENE OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. avgusta se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo Je 11 oseb. RODILI SO SE: Glrometta Giulio, Michelini Rossana, Ta-gliaipietra Livio, Cassinari Gio-vanni, Massopust Eliana. Corvi-ni Stefano, Edom, Sergio, Liu-bich Alessandro, Vadala Milva, Jez Valdi, Vardabasso Giampao-lo, Verdaglia Roberto. Mazzoni Fedenca, Di Marcantonio Anto-nel-la UMRLI SO: 76-letna Ciah vd Coceanl Emilla, 81-letni San-tul-lo Michele, 79-letna Ie-licich vd Abbatizzii Maria, 72-letna VVitsch vd. Zudemgo Irma, 61-letni Mo-linari Carlo, 80-letna Samec vd. Sadnikar Maria, 75-letni Corbat-to Luigi. 50-letni Raltz Goliardo, 83-letni Gulli Massimiliano, 67-letni Illeni Giovanni, 84-letna Malusa Amalia. . , — KB NOČNA SLUŽBA LEKARN All’Alabaraa. Istrska ulica 7; de Leitenburg Trg sv Ivana 5; dr Praxmarer. Trg Unita 4; preudinl, Ul. Tizlano Vecellio 24. NA TRGU NA DEBELO (V prvem atolpcu *o nah nižje cene, v drugem naj-višje, v 3. prevladajoče) PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Ideale 16.30 «AHeS r ^ «Divjanje pri B® (jlor) Hovvard Durf i'n ^ Ghee. * Aboazia 16.00 «Dv°r / ”®"cia 16.00 «pe ,«eC*: Odeon ltj.uu «rv' j°’ še 0ni^T’ k° ni pre' dne kn nitl dvajset let od ko 'še J?- ut.lbnili topovi. In P°godbe ‘ 1 nmiamo mirovne d™gega Povzročiteljem mu žf,! °vnega klania, a i* v e™tn°Va p°f*skajo orož-Paaje tu,8 vlivai° u- roke Vraiu'jnM,®aSCevan-'e in P°-Povračil asc.evanie nad kom, Podobnim ^0,mu’ Enakim in '* na ir zrtvam, ki so vpi->8 k a tl r“zalemskem procesu *££? vrvnfti že nis° kolenje u-Vsaj ne vsi- p°' vojni ’ , Je doživelo dve vprašuje0 »1^1° °d druge- se lo j, / '1 ko r«s dožive- afomske1^^0’ ki bo v dobi ftert s orozitve hrez pri- S0sledicam'i?iiM^ uničuiočimi trošim Nismo pozabili “? Nagasak‘ja. Qba ♦o j, ua g a*no vpijeta. In " “I samo začetek. 0 Pišem te vrstice. Pov0 PRANCE BEVK vojno sree uš? l0. Ti,i ZaPirati V dl v ne morem verje- ne da. A resnica crna da bi mogli oči pred - * začetku prve in Vojne nismo mogli !! W“ Pride najhujše, a ' Pnšlo. Velike si- kl te eniene s preteklost-■° ^°Ves* oz'ra na osta- Je Ozke ,V°’ b°jujejo za svo-"ovanj korUti in niso i Prestiž, ki l. enile tako. „ime-se tudi, Jedaj * di bh"16 za krike množic, iU’ brez e. rade ž>vele v mi-.Z kaosa lrabu za bodočnost. vUi°^ih ,■ eaoS^asij in naspro-kil- "koristi so skotile 1° diviaJ6 z ognjem in krv-e”- čez vse celine. ga danes .> k ^o Kr* diha“„0zračje,' ki ozraa; ja isto tesnobo r°zie D e tistih dni. Rožlja ,,r°z,1ie k- bude besede t ^b. j’ Vzbujajo grozo in *• 9j in danr neČem je med Phž, bašel '"'“es razlika, norec, ki Ce bi n. gal t)1‘‘urec. ki bi prvi Un-.!Vetu r,mfPico’ bi nikjer ,.!ieVaniRa 110 zatišja pred Cainra ^mišismrtj°- To ni l ' In to je resni- °dg0SvPregovorneeČe“ ie rf.zli‘ lik otnost 0 množice, dal K •voi . človeštva • čin »e Prekudila ve- v 5l« 0™tva' kl dviga trenutku u v°jni. 5o svetu Se je pol°' Zb, izveski zaostril, 8raa'e na k okovske države Mladender-enC° V Beo" kh, *n At .. zave Evrope, ^lo n,u. lkc, ki sn . niso obremenjene s preteklostjo, toi želijo živeti v svetu miru, gospodarskega in kulturnega napredka. Kako velik pomen prisojajo te države konferenci, priča že dejstvo, da so njihove delegacije sestavljene iz najvidnejših državnikov in jih povečini vodijo šefi držav, Ti bodo pred vsem svetom dvignili glas in govorili v imenu milijonov ter tolmačili njihove želje. Govorili bodo tudi iz srca milijonov ostalega človeštva, ki so zaradi posebnih razmer obsojeni na molk. Globoko sem prepričan: če bi dali na glasovanje — vojna, da ali ne! — bi velikanska večina človeštva glasovala za mir. E a večni mir! Delovni ljudje vsega sveta si želijo le eno, da bi nemoteno korakali po poti napredka v boljše življenje in v sreči, brez strahu za jutrišnji dan uživali sadove svojega truda. Oči vseh ljudi brez razlike se bodo upirale v naše glavno mesto. Od glasov, ki bodo prihajali od ondod, bodo pričakovali izpolnitev svojih srčnih želja. Da bo konferenca podprla prizadevanje vseh še odvisnih in gospodarsko nerazvitih narodov in spodbudila vse, ki še bojujejo za narodno svobodo. Da bo zmagala zamisel o popolnem sodelovanju med vsemi narodi. In kar je danes glavno: da bo vzpostavljeno trdnejše ravnotežje za mir na svetu, da bodo odstranjene vse neposredne nevarnosti za vojno ter se bodo vsa konkretna, sporna vprašanja izgla-dila na miren način. Zmagati mora slednjič prepričanje, da se mednarodna nesoglasja ne dajo reševati s silo, ker jih doslej še nobena vojna ni razvozlala, ampak še huje zapletla. Ce to dosežemo, bomo velike vsote za oboroževanje lahko uporabili za podporo gospodarsko nerazvitim narodom, v srečo vsega človeštva. Lepe besede? Da, a ne ne-izpolnjive. To mora biti poslej cilj človeštva. Ce bomo kot kaplja, ki prebije kamen, se nam bodo uresničile tudi te sanje. Težko je predvidevati, kako bo potekala beograjska konferenca, a prepričan sem, da z uspehom, ki. ga . ji.;tudi 'ilSfeJ&jfcn mo. Težko je verjeti v... pe-uspeh,~V neizpolnjeno upanje človeštva. Ce se ji bo posrečilo ublažiti vsaj napetost, ki je nastala zaradi političnega in gospodarskega tekmovanja med dvema blokoma, si bo oddahnil ves svet. Ze samo to bo dovolj. Pričakujem še več. Da bo zbudila vest tistega dela človeštva, ki blodi o vojni in mu vdahnila misel, da smo končno vsi ljudje brez razlike ena družina, ki si želimo medsebojne ljubezni, a ne uničenja. Občudujem zmago človeškega duha s poleti v vesolje, a rad bi istočasno občudoval tudi zmago zdrave pameti in srca. Ponosni smo na to, da je tako važna konferenca v tako usodnem trenutku v naši državi, ki se dosledno bojuje za mir in sporazumno urejanje vseh mednarodnih nasprotij: Naj bi bila temeljni kamen za novo dobo človeštva! FRANCE BEVK (Iz «Naših razgledov«) Andrej Wajda Je sicer zelo znano in cenjeno filmsko ime na Poljskem, toda njegov film «Samsom» ni v Benetkah naletel na navdušen sprejem. Na sliki ga vidimo v družbi z njegovo ženp Sofijo, ki je tudi prišla v Benetke Zakaj ne od ih. Iz primerjave 1600 imen, ki jih je zbral Bartoli in 4768, ki jih je videl dopisnik BBC, izhaja, da Bartoliju — kljub samohvali, «personalmente se-gui i lavori per un dovere di coscienza e 1’imperioso bi-sogno dell’animo di chi ha sempre visuto nell’unita spi-rituale dei Triestini coi fra-telli Giulianio, ni uspelo zbra. ti nič manj kot 3.168 imen. Nikakor ne moremo verjeti, da bivša ZVU ni hotela dati Bartoliju teh imen na razpolago. Saj vemo, da je bil vedno v zelo dobrih odnosih zlasti z ameriškim delom te ZVU. In ko je bil pred kratkim izvoljen Kennedp za predsednika, smo zvedeli, da je bil v naravnost prijateljskih odnosih z njim, ko je sedanji predsednik kot senator obiskal Trst in Bartolija osebno. Ze tedaj bi zadostovala ena sama beseda in takratni župan bi imel seznam v rokah. Sploh pa je Bartolijeva brošura poglavje zase. V njej ne manjka samo 3.168 imen deportiranih, ker se omenjeni podatek od 4.768 nanaša samo na Trst, Gorico in Pulj, kot pravilno ugotavlja «M. V.», Bartolijeva brošura pa zajema tudi: 1. Reko in Dalmacijo, ter 2. ne samo tistih ll»MI»|l|l|lll|l*l ,V prihodnjih dneh bo ameriški. tisk imel spet odlično priložnost, da se razpiše o organiziranem podzemskem življenju v ZiDA. Po daljšem odmoru je namreč prišla ponovno na sceno znana senatna komisija za borbo proti, gang-sterstvu, ki jo vodi ameriški senator John MacLelan in ki je posebno proslavila, .prefl nekaj leti, ko ju v J a. y Ju h zasliševanjih, ki jih je, prenašala ameriška televizija, razkrila mnoge temne trenutke in elemente o vplivu, ki ga imajo gangsterji na sindikate ter na javno in gospodarsko življenje dežele. Zasliševanja, ki so napovedana za prihodnje dni, so še posebej zanimiva iz dveh razlogov: Na dnevnem redu komisije je v prvi vrsti dejavnost, ki spada v tako imeno-vSno podzemlje. Gre za organizirane stave in za proizvodnjo posebno «izdelanih» igralnih priborov, kot n. pr. kock. .gralnih kart in podobnega. Z druge strani — kot poudarja tisk — bodo prvič prišle v javnost podrobnosti o «čudo-viti» uporabi najnovejših znanstvenih dosežkov, kot n. pr. same elektronike tudi v kriminalni dejavnosti. Med o-stalimi «genialnimi» napravami se omenja n. pr. majhen črn zabojček, s pomočjo katerega se dajo nekontrolirano voditi medmestni razgovori Nadalje gre za miniaturne radijske oddajnike, ki so name e svobodo, ki Sreda 30. avgusta 1901 S$i; u°‘e kra,0'51«! in ^ 14 00; Na’ Jcfnii,. Jev: 14 in. plesi iz raz-S* 5ok*Prca ' Ku‘turni ob-Dlos*ega leta« m nove- P v- Maksa Pir- ^ Vr!r# Pr°9ram ^dai.^aifanji na *lal morjih; za 4rčk0ncfrt' "V: rcke na počitni- Ko, oddaja »Per cah; 11.30: Don Costa, Elvis Prestey in Julie London; 12.20: Glasbeni album; 13.20: Novi glasovi; 15.15: Z glasbo na počitnice; 16.00: Program za najmlajše; 16.45: Sir A. Bould: »Umetnost dirigentstva«; 17.20: Satira v operi in bumori velikih skladateljev; 18.15: Radijski odvetnik; 18 30: Sinje potovanje; 19.00: Plesna glasba; 19.30: N. Rotondo in njegovi orkester; 20.00: Glasbeni al- bum; 21.00: Koncert lahke glasbe; 22.10: Neapeljska pesem; 22.50: Glasba m slovstvo. II. program 9.00: Jiutranje vesti; 10,00: Tega ti posnamem jaz; 14.00: Naši pevci; 14.40: Miniaturni koncert; 15.15: Album pesmi; 16 00: Program ob štirih; 17.00: Pesmi z onstran oceana; 17.30: Nekaj o astrologiji; 18.35: Ital. ljudske pesmi; 20.30: Nino Ta-ranto; 21.45: Pianist Geza An-d». III. program 17 00. Na programu Ravvel in Strauss, 18.00: Pregled ruske kulture; 18.30: Bartokovi kvartgti; 19.00: Ital. periodični tisk; 19.30; elementi: Sest valčkov; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Sir John Vanbrugh: «Izzvana žena«; 23.10: Schubertov. Kvartet št. 14; 23.54: Goethejeva in D’Annunziova lirika. Slovenija 805:, Poštarček v mladinski glasbeni 'redakciji; 8.30: Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.45: Vesele citre; 9.00: Vsaka ura ima svoj zven; 9.50: Igrajo slavni pianisti preteklosti; 10.15: Zabavni potpuri; 11.30: Deset minut iz naše beležnice; 11.40: Jean Sibelius: Tapiola, simfonična pesnitev; 12.0: Domače popevke; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije za opoldne; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Igra pihalni orkester JLA; 13.55: Nekaj hrvatskih samo- spevov; 14.30: Prireditve dneva- 14.35- Glasbena medigra; 14.40: »Bratci, veseli vsi...« Slovenske narodne; 15.40: Bruno Bielinski: Koncert za flavto in godalni orkester; 16.00: Miran Borko: Naše ozračje na meji z vesoljem; 16.15: Koncert Po željah; 17.15: Ob radijskem sprejemniku; 18.45: Šport in športniki; 20.00: Majhna prodajalna plošč; 20.50: 22.15: Zaplešite z nami! 22.50: Literarni nokturno: 23.05: Nočni koncert. Ital. televizija 14.30: TV šola; 18.30: Pro- gram za najmlajše; 20.30: TV dnevnik- 21.15: Iz operete «Pa-ganini«; 22.40: Mednarodni filmski festival v Benetkah; 23.05: TV dnevnik; 23.30: V Evroviziji: Svetovno prvenstvo v kolesarstvu. Jug. televizija BEOGRAD — 20.00: TV dnevnik; ZAGREB — 20.20: TV helikopter — reklamna oddaja; 20.35: «Srebrni delfin« — Prenos zabavno glasbene oddaje iz opatije; BEOGRAD — 21.35: «Odmes s sejma« — zabavno propagandna oddaja; 21.50: Aktualna tema; 22.05: TV film iz serije ((Reševalna ekipa« ščeni v mehanizmu navadne zapestne ure in ki služijo za posredovanje informacij na večje razdalje. Gre nadalje še za nevidne leče, ki jih moremo nositi kar na očeh in to neopazno, in s pomočjo njih videti določene znake na igralnih kartah, ki jih ne vidi tisti. ki s takimi lečami «ni opremljen«. Med ((genialnimi« uupruvaipi.in prppoij za igranje se omenjajo tudi magične kccke, na katerih se razen < pomočjo najobčutljivejših merilnih naprav ne more odkriti, da so primerno ((pripravljene«. Te podrobnosti se sedaj sicer še ne prikazujejo javnosti v podrobnostih, toda agenti in sodelavci že omenjenega ameriškega senatorja so več mesecev vneto, toda diskretno raziskovali in preiskovali določene ambiente, ker so hoteli priti do dna poslovnim zadevam določenih «zelo u glednih businesmanom. Hkrati pa je bilo doslej opravljeno tudi veliko dela v laboratorijih, kjer so pogosto tudi visoki strokovnjaki kar obstali nad iznajdljivostjo, s katero si podzemlje prisvaja v službo znanstvena odkritja. Zanimiv je glede tega pri mer ((črnega zaboja«. Gre za elektronsko napravo, ki tehta kemaj 2 kg. Sami elektronski strokovnjaki se čudijo tej napravi, še bolj pa njenemu konstruktorju, ki je star komaj 25 let in ki se z elektroniko ukvarja le kot amater. Izumitelj «črnega zaboja« je svoje naprave posojal za samih 100 dolarjev najemnine mesečno, prodajal pa jih je po ceni od 1.000 do 1.500 dolarjev. Njegovi klienti so ljudje, ki si s pomočjo «črnega zaboja« protizakonito «pomagajo» pri stavah pri konjskih dirkah. Da bi sistem organiziranih protizakonitih stavnih birojev pravilno deloval, so izredno važne zveze med dirkališči, posameznimi stavnimi biroji in centralami. Vprav sistem zvez je do sedaj zaviral delo ljudem, ki se s tem ukvarjajo. ker medmestne razgovore kontrolira telefonska družba. »Črni zaboj« je ta problem rešil: Dovolj je ta aparat priključiti na telefonski aparat in potem lahko mirno govoriš s komer hočeš, ne da bi te pri tem nihče terjal niti za takso in, kar je najvažnejše, ne da bi vedel, s kom in kaj govoriš. Elektronska naprava ne o-mogoča le direktnega vzpostavljanja zvez na velike razdalje, pač pa hkrati avtomatično šifrira razgovor. Mladega izumitelja so sedaj obto- ■""H"*....... OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Kak majhen, toda neprijeten spor v poslovnih zadevah, ki bi znal marsikaj pokvariti. Uveljavite svoje pravice. Nervoza. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Izpeljali boste do konca nalogo, ki se vam je zdela preveč težka Bodite previdni v prevzemanju novih nalog. Novo prijateljstvo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vaše zamisli bodo dobre, kljub temu ne boste nič opravili, ker se niste na delo pripravili. Prijetne ure z novim poznanstvom, j RAK (od 23 6 do 22. 7.) Ne izpustite odlične priložnosti. Ne 1 vtikajte se v tuje spore, poseb- žili, ker je z zakonom prepo^ vedano ((priključevanje kakršnih koli instrumentov na telefon«. Toda elektronski strokovnjaki o njem in njegovem izumu pravijo, da je genialen Nič manj niso »zanimive« že pr njej. Stara je namreč že praksa, da ljudje, ki se s tem ukvarjajo, varajo na tak način da prevzemajo stave, pa čeprav že vedo, ali bolje, ker že vedo za rezultate. V zadnjem času so za takšno proti omenjene posebne leče, ki j ih zakonito posredovanje infor moremo uporabiti pri kvarta-nju. Seveda si teh leč ne moremo kupiM po normalni,' legalni poti, toda tudi po- ilegalni poti. j^ih' ni laTVko dobiti. Tc leče uporabljajo predvsem nameščenciigralnic. Nastopajo kot strastni kvartopirci, ki imajo »izredno srečo«. Na račun te »izredne sreče« prinašajo svojim soigralcem velike dc.bičke, toda ne na svoj račun. pač pa na račun igralnic, pr, katerih so zaposleni. Karte. s katerimi v teh igralnicah igrajo, so izdelane na poseben način, tako da posebnih znakov na njih ne more videti nihče razen onega, ki nosi neposredno na zenici posebno ptozorno in nevidno, zato »čudovito« lečo. Neki ameriški list je porogljivo zabeležil: Tu-d’ doslej so bili kvartopirci nezaupni do onih soigralcev, ki so nosili očala Sedaj je treba biti dvakrat oprezen, kajti kontaktne leče omogočajo sleparjem, da vidijo karte svojih nasprotnikov, kot bi te bile prozorne. V javnosti se je zvedelo tudi kaj več o »magičnih kockah«. Težišče kocke je neopazno premaknjeno, tako da kocka ne pada več po že ugotovljenih in utrjenih zakonih verjetnosti. Mehanizem, ali bolje zvijačo je težko odkriti, ker bo kocka padala v korist igralnice šele v drugih serijah igranja. In tu so se strokovnjaki vrgli na delo: tehtali so težo kocke, prepolavljali jo, sekali in podobno. Brez uspeha Razlike med temi in normalnimi kockami so tako neznatne, da jih morejo odkriti le zelo precizni instrumenti. In vendar so te razlike dovolj, da prinesejo igralnicam ogromne dobičke. Po vsej verjetnosti bodo na zasliševanjih, ki se bodo začela te dni, prišla na dan tudi mnoga druga «odkritja», ki so namenjena temu, da praznijo žepe naivnežem in prinašajo velike dobičke onim, ki se s hazardom poklicno ukvarjajo. Komisija je namreč po svojih agentih podrobno raziskala tudi sistem posredovanja informacij med dirkališči in stavnimi biroji. Da bi se preprečile prevare, je prepovedano na primer posredovati rezultate dirke ali podatke o stanju na dirkališču eno uro pred vsako dirko in 20 minut macij služile miniaturne ra-diooddajne in radiosprejemne .postaje, tqda njihpve signalt more policija odkriti, sami instrumenti pa morejo v tem primeru služiti kot «corpus delicti«, kot neizpodbitno dokazno sredstvo policije Zato sc v dobi elektronike ti poklicni špekulanti posegli po starem «sistemu semaforov«. ki je, kot pravi tisk, «proti aretaciji imun«. Z uporabljanjem posebne, skrajšane »šifre« opazovalci ob dirkalni stezi mahajo z rokami in na tak način prenašajo razne informacije in rezultate dirke strateško postavljenim »sprejemnikom«, ki na isti način te sodelavcem izven dirkališča Ta način omogoča špekulantom, da stave sprejemajo ali odklanjajo, pač v odnosu na j demskega dnevnika je vsa ta oseb, ki so izginile po 1. * ju 1945, temveč tudi tiste, so izginile po letu 1943 ali pa vsaj po kapitulaciji Italije, t. j. po 8. septembru 1943. To pomeni, da bi moralo po ve-soljnih rasističnih trditvah manjkati ne samo 3.168, temveč še sveč tisočev« deportiranih oseb. Nadalje bi bila zelo zanimiva primerjava seznama, ki bi ga prav gotovo moralo imeti tisto združenje sorodnikov deportiranih, ki se tolikokrat omenja, z Bartolijevim seznamom. Zakaj to društvo tega seznama ni nikoli objavilo? Zakaj mora svoji brošuri Bar. toli po tolikih letih pozivati evladne organe«, tako imenovano istrsko »consulto dei Co-muni», dalje tifamiglie esulin, in vse tiste, «ki imajo še danes v srcu in razmahu živo julijsko tragedijo — ki nima precedentov v zgodovini civiliziranih narodov» — naj 2a božjo voljo njegov «prvi seznanim izpopolnijo. Saj bi se moralo sleherno srce, pa če bi bilo trdo kot kamen, spričo takšne tragedije v teh dolgih 16 letih, — ali pa vsaj v dveh letih po objavi Bar-tolijeve brošure, omehčat 1 m se usmiliti bivšega tržaškega župana ter končno kompleti-rati njegov seznam. Zares je velika tajnost, zakaj se to ni zgodilo. Saj vemo, da milijard ne manjka. Toda kljub temu m kljub tako ganljivi osebni prizadetosti in «dolžnosti vesti« biušega župana, ni niti v prvem seznamu uspelo ugotoviti niti rojstnih datumov deportiranih. Kljub vsem tem vprašanjem, ki so popolnoma na dlani tn na katera bi moral rasistični tisk z vso svojo o-kolico že zdavnaj odgovoriti, ima videmski dnevnik hrabrost še takole zabeliti svoj o »resnico«; »botrebno je še pojasniti, da v tisti številki (londonske BBC, op. ur.) niso vključeni streljani in mučeni v Dalmaciji: streljanje Soglia-nija v Splitu in bratov Lu-xardo — eden z ženo — ki so bili vrženi v morje s kamnom okoli vratu, profesorji in učitelji, orožniki in agenti, mučeni v Splitu, Kotoru, v Šibeniku, v Zadru, ki ne spadajo v #račun» »londonskega radia«. Kajti po mnenju vi. rezultate na dirkališču. Rafi niranost »sistema semaforov« obstaja v tem, da ni zakona, k; bi ljubiteljem dirk prepovedal nositi srajco s kričečimi barvami, kot ni zakona, ki bi ljubiteljem djrk. prepovedal stati ob dirkalni progi in mahati. Toda hazard, ki predstavlja ogromen vir dobička, saj znaša njegov promet milijarde dolarjev, še nima onega mračnega videza, ki ga ima ono področje, ki ga MacClelanova komisija namerava razčistiti v svojem drugem delu akcije in sicer področje organizirane in prisilne prostitucije ter področje trgovine z mamili. Ko bo prišlo še to na vrsto, bodo prišli na dan še bolj »zanimivi« podatki, kolikoi ne bo vsa zadeva že prej «za- mucenja m vse te kamne o-krog vratu prav gotovo nekdo videl m vse to je za rasiste dokumentirano m vse je sveta in gola resnica. Samo kadar jih vprašaš, zakaj tie raz--iščeju vsaj - lislega, kar se brez posebnih težav lahko razišče, potem molčijo kot grob Potem si ne upajo povedati javnosti niti, da prav za tako raziskovanje obstaja v Ulici Mazzini neki odbor, katerega imena so prav dobro znana in ki jih lahko vsak dan lahko pokličeš na to in to telefonsko številko. Z vsem tem kamenjem okrog vratu je namreč stvar taka, kakršna je n. pr. s tistimi konji jugoslovanskih partizanov, s katerimi so — kot pripoveduje v svoji knjigi Quarantot-ti Gambim («l.a pnmavera a Triesle») — spremenili trža- informaeije prenašajo svojim spala«. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIItMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIMI Zdravniški kotiček Astma pri otroku Lahko jo zamenjamo s pljučnico - Podeduje se nagnenje - Bolje je, če otrok oboli prej, kot pozneje - Različne posledice otroške astme - Kako zdravimo Navadno se misli, da bolu-jejo za astmo samo starejši ljudje. Vendar pa temu ni tako, ker za astmo lahko obolijo tudi otroci in celo dojenčki. Astmatična kriza ali astmatični napad težkega dihanja pri malih otrokih nastopa navadno ponoči, in sicei naglo in iznenada. Otrok po-bledi, obliva ga znoj, preplašen je in kratko diha. Bolezenska slika je precej podobna pljučnici: kašljanje in visoka temperatura, zlasti še ob prvem napadu. Zaradi tega se ne smemo čuditi, če ne pride do pravilne razpoznave bolezni. Ker se pa astmatična kriza čez nekaj dni skoro gotovo ponovi, je potem diagnoza lahka. Astma se pri otroku pojavlja predvsem zaradi povečane preobčutljivosti otroškega organizma za določene snovi. Sem spadajo zlasti cvetni ptah, prah od volne in perja, gnoja in sena, nadalje tudi razni izločki, ki jih produci- Zaradi preobčutljivosti otroškega organizma izzove vsak dohod zgoraj omenjenih sno-v, v organizem v sapniku in pljučih koprivnico in oženje finih kanalčkov, skozi katere prihaja zrak v pljuča. Vse to pevzroča, da se zrak teže giblje, kar ima za posledico težko dihanje in bolnik se zaradi tega skoro uduši. Astma je pogosta pri tistih otrokih, katerih starši imajo ali so imeli pljučno astmo, senski nahod, koprivnico ali ekcem. Otroci, ki imajo astmo, so po navadi slabotni, bledi, slabo razviti in nimajo pravega teka. Ker astmatični napadi navadno nastopajo ponoči, se ni čuditi, če so astmatični otroci v stalnem strahu Tudi v šoli se navadno težko učijo. Nekateri imajo tudi povečane nebnice tei spremembe v nosu, in sicei zaradi kroničnega nahoda. Otrok, ki ima astmo, tudi med posameznimi krizami ni popolnoma zdrav. Hitro se u-trudi in se zaradi tega izogiba Sli * rajo kužne klice in bakterije ......................................................................................................... 12.) Možno Je, da iz neprevidnosti zabredete v nič preveč prijeten položaj Ne nasedajte kapricam vaših najbližnjih. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Predolgo se vam nudi možnost zbližanja. ki bi tudi vam bilo koristno. Ne vztrajajte togo pn svojem Nervoza. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Z izvirno Idejo bi se znali krepko uveljaviti toda kaže, da Jo boste zaradi malomarnosti zapravili. Stara nesoglasja. RIBI (od 20. 2 do 20. 3.) Preveč dinamizma sicer ne boste pokazali, kljub temu vam bo uspelo pridobitj si simpatije in žeti tudi materialne uspehe. no ko gre za nesoglasja med vašimi prijatelji. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Premalo borbenosti. To vam bi znalo škodovati Srečne In nepozabne ure z ljubljeno osebo Nekoliko nervozni ooste. DEVICA (od 23. 8, do 22. 9.) Ovire, ki ste jih pričakovali, ne bodo tolikšne Zato bo šlo delo o; in na planinah, takrat ko je toplo in suho vreme Dr. S. B, šfco gledal išče «Verdi» v štalo. Seveda je temu italijanskemu pisatelju, ki pravkar poroča, kaj je videl v Sovjetski zvezi, verjel tudi neki znameniti francoski pisatelj in mu poslal celo svoje pismeno zgražanje. Ce bi spričo kakšnega čudeža isti pisatelj bral, kaj piše videmski list, bi se morda tudi zgražal. Prav zaradi tega v našem dnevniku odgovarjamo rasistični histeriji. Moramo reči, da pri tem nismo sami. Ne mislimo na socialiste in komuniste Italije, ki so že večkrat tudi o tem vprašanju povedali svoje mnenje. Mislimo na vladno social, demokratko stranko, ki je smatrala za potrebno povedati, da ne more več molčati. V nekaterih italijanskih rasističnih tednikih se je namreč na podlagi ((Messaggero-vega» pisanja začela prava histerična kampanja o fojbah in o masakrih. Ne bomo omenjali posebej vsake številke aCandidai). «Gente», fašističnega eSecolo d’ltalia» in drugih. Povemo naj le, da je komaj prea enim mesecem socialdemokratski poslanec interpeli-ral notranjega ministra, kaj misli ukreniti proti hujskaškemu pisarjenju raznih «Can-didov». Upamo, da bo notranji minister zadevo raziskal in da bo vsaj poslanec stranke, ki podpira njegovo vlado, dobil odgouor na postavljeno vprašanje. Sploh bi bilo dobro, da se notranji minister malo bolj pozanima za to «tojbarsko» provociranje in hujskanje. Al 1 ne bi bilo pametno, da bi že končno dal potrebne milijone za raziskavo :n ugotovil, zakaj je pravzaprav predstavnik njegove vlade — vojaški in civilni pred-tavnik sodeloval pri pokrivanju neraziskanih »fojb«. Ponavljamo: neraziskanih> Nadalje trdi v svojem zaključku članka »O resnici in fojbah« videmski list, da se mi izogibamo besede «infoiba-to». Upamo, da te trditve po tem članku ne bo več jionav-Ijnl.' Dalje pravi, da znaša za nas število tistih, ki so izginili, samo sto. Odgovarjamo: Mi nismo raziskovali števila izginulih, ker to ni naša dolžnost -.-r. ker tudi nimamo sredstev za to. Mi smo le zapisali, kaj je na podlagi objav-ijenih uradnih podatkov, ki ji m je moč verjeti, bilo v posebnem poročilu predloženo taki mednarodni inštituciji, kakršna je Carnepieva mednarodna ustanova in na katere ital. predstavnik m odgovoril. In iz tistih podatkov se vidi. da na podlagi takih ve-rodotojnih statistik m moč priti daleč čez sto! Tiste Števili e pa, ki jih navaja «Mes-saggero Veneto», so samo «re-jrstrirane in dokumentirane« v takem tisku, kakršno je videmsko dnevno glasilo in nimajo nobene dokumentančne vrednosti. Ce bi jo imele, potem ne bi bilo potrebno ustanavljati nobenih odborov in komisij za raziskavo, potem ne bi bile potrebne nikakršne Bartolijeve prošnje ne tako imenovanim istrskim občinam, ne vladi. Zaradi tega bodo vse te in take številke za nas resnično ena sama provokatorska laž, dokler ne bodo dokumentirane. Za dokumentacijo pa naj poskrbi videmski dnevnik skupaj z vladnimi in ostalimi organi, komisijami, odbori itd., ki so poklicane, da se za dokumentacijo pobrigajo in katerih dolžnost je, da zanjo poskrbijo tudi potrebna sredstva. Končno, še eno vprašanje! Ni nam znano, da bi se za katero koli pokrajino ali deželo v Italiji sestavljali kakršni koli seznami izginulih, razpršenih, deportiranih, itd. tn da bi se o njih toliko pisalo! Čudna reč; Taki seznami in take■ številke — nedokumentirane seveda — se zahtevajo in se objavljajo samo za Julijsko krajino. To je tem bolj čudno, ker se ve, da so prav naši Kraji po uradnih statistikah tisti, ki spadajo med one, kjer je bilo v Italiji najmanj taKih žrtev. Ta ugotovitev je nadvse značilna in pomembna. Kljub hudim bojem zaradi fašističnega 20* letnega zatiranja, kljub dejstvu, da živimo na meji dveh narodnosti, kljub nepobitnim dejstvom, 2”2 Štafeta 4X100 m m* ški (finale)........... (tj( i: VODNO SMUČANJE BOSTON, 29. — Svetovno prvenstvo težke kategorije med LONG BEACH, 29. — Na svetovnem prvenstvu v vodnem smučanju so ZDA prišle do ekipnega naslova, medtem ko je italijanska reprezentanca zasedla četrto mesto. Končna lestvica ekipnega svetovnega prvenstva je naslednja: 1. ZDA 8605.848 točk 2. Francija 7758.071 3. Avstrija 6951.475 4 1 talila 6864.204 5. Mehika 6209.096 6. Švica 6164.465 kel brez italijanske zmage. V tenisu je Gaudenzi razočaral in je moral že v četrtfinalu prepustiti zmago Bra-zilijancu Ribeiru. Polfinalno srečanje v moških parih pa se je končalo z zmago Japoncev v petih setih. Japonca sta predvsem s hladnokrvnostjo in z napadalnostjo spravila Italijana Gaudenzija in Dri-saldija na kolena in ju izločila iz nadaljnjega tekmovanja. V plavalnih tekmah, kjer so Italijani doživeli neuspel, je treba zabeležiti nekaj odličnih rezultatov. V štafeti 4 X100 m mešano moški so Japonci dosegli nov rekord univerzitetnih iger. Nov rekord so dosegle tudi sovjetske plavalke v štafeti 4 X 100 metrov prosto. Med posamezniki se je najbolj izkazal Južnoafričan Lahlan,' ki je na 1.500 m prosto prav tako zruši! rekord FISU. V košarki za moške ekipe je italijanska reprezentanca slabo začela in je že po šestih minutah igre izgubljala s Cehi s 13:3. Tekma se je končala s jasno zmago češkoslovaških vseučiliščnikov. V drugem srečanju je Bolgarija odpravila Poljsko. V ženski košarki pa so zabeležili zmage Koreje, Sovjetske zveze in Bolgarije. V ženski odbojki je Jugoslavija odpravila CSSR, medlem ko sta ostali zmagi prt- 1. Japonska 4'17”1 kord FISU) 2. CSSR 4’18”5 3. SZ 4’21”4 200 m prsno ženske ^ 1. Jordan (Rom.) J ^ : 2. Gosden (V.B.) ■ ................ . 10' y 1. Tadao Tosa (Jap'' 3. Kovalenko (SŽ) Končna lestvica v slM* , ; točke , ., (r 2. Horst Rosenfeld 128.24 3. George Benu (R° VATERPOL0 At/ * Skupina A: SZ-HoloBM Skupina B: Madžarsflji i— 1 a o. Dolini ska 10-3; Romunij3' 1IM . ,K«) KOŠARKA (zen?* Koreja-Poljska 71-®° SZ-Madžarska 74-4» < Bolgarija-CSSR ^'iU) KOŠARKA (m05" CSSR-Italija 88-64 Bolgarija-Poljska ODBOJKA (zen**j Bolgarija-RomuniJ3' . Jugoslaviia-CSSR SZ-Poljska 3-1 Moški - Cetrt(‘»J> Ivon Ribeiro (R padli ekipama Bolgarije ir Sovjetske zveze. Izidi današnjih tekem s< naslednji: PLAVANJE 1500 m presto moški 1. Lahlan (Juz. Afr.) 18T9”! (nov rekord FISU) 2. Matsuki (Jap.) 18’21”6 3. Fujimoto (Jap.) 18’23”1 Štafeta 4X100 m prosto ženske 1. SZ 4’39’’5 (nov rek. FISU) (It.) 6:3, 6:2 polni? Moški pari — 1 Ryoichi Mori-F. (Jap.) - Drisaldi-Gana 6:4, 2:6, 6:1, 4:6. 7:® «»— Hokej na kota Novogoricai jugoslovanski r ^ Preteklo nedelja Gorici končalo J.„ v1 sko državno PrV »?f«10v ii • ju na kotalkah. N . fJOJ padel domači eklP(oIV9/ rice, ki je z rezu«fJ magala lanskoleb} go > Cement iz Pulja. ypul3 J je mesto Si delita , pLjl 'IniA D3 -*ntl ničili) taunjv r IrgP* j mladenu ljubljans .j tV Olympia. Med turnirjem ® b£)i boljše igralce. ^}aVo ki 'šl v poštev za sastase V reprezentance- pf / ležila evropskega jfp -a o do - ki bo od 9. v Turinu. -sssssALOJI RAVBAR 2«. u Taro se je podil za vrar nami, ki so nekaj časa krakaje vzletovale pred njim, nato pa odletele na bližnje drevo. «Si jih nagnal, kaj, mrhe tatinske?* se je zasmejal Dane, ko je pritekel k njemu pes, ki je bil ves zasop-ljen od nenehnega beganja. Pes je tekel pred njim po cikcakasti stezi, zavil zdaj na desno, zdaj na levo in se spet vrnil na stezo. Od časa do časa je postal in povohal zrak, nato se je znova spustil v tek. Nekje se je ustavil, Iztegnil trup, s prednjimi nogami se je opiral na lahno vzpetino, uprl je koničaste uhlje proti sapi, ki je komaj zaznavno vela proti njemu, in ostro vohllal predse. «Kaj pa je spet?* je vprašal Dane, ko se mu je približal. Pes se je bežno ozrl po njem, nato pa spet prisluhnil predse. Cez nekaj časa je Dane začul korake nekoga, ki se je naglo bližal kraju, kjer sta stala. Končno je zagledal nekega kurirja, z bližnje karavle. Ko sta si izmenjala nekaj novic, sta šla vsak po svoje. Na pobočju hriba se je Dane ustavil pri neki znani hiši. Ko je vprašal, ali je tam okrog kaj novega in so mu povedali, da ni nič posebnega, mu je gospodinja ponudila mleka in kruha. Ker ga je pot ulačnila, je rad sprejel in vprašal, ali ima kaj tudi za pod Tarov zob, ženska je dala psu nekaj ostankov kosila. Medtem ko je Dane sedel na hišnem pragu in pospravljal mleko in kruh, je Taro hlastno jedel iz torilca. Nenadoma pa je dvignil glavo in napel sluh. Dane je pogledal proti bližnjemu gozdu, kamor je zrl pes. Ničesar ni videl, ničesar slišal razen padanje kapelj s Tarovega gobca v torilce. ♦Saj ni nič,* je končno rekel, izdihnil zadržano sapo in jedel dalje. Pa vendar Je bilo nekaj, nekaj, kar je pritegovalo Tarovo pozornost, česar pa Dane ni mogel zaznati s svojimi čuti. Tarova ušesa so slišala oddaljene korake in njegov nos je čutil vonj neznanih ljudi. Toda njegovo poželenje po jedači je bilo močnejše od zanimanja za ljudi, ki so se bližali hiši. Usedel se je pred Daneta in pazljivo zasledoval vsak njegov gib, ko je jedel. Dane mu je vrgel grižljaj kruha in v hipu je zdrknil po njegovem skoraj nenasitnem goltancu. Koj zatem pa je spet pogledal proti gozdu. Minuto, dve nato je vstal in postal zelo nemiren. -Stopil je k Danetu, tiho zacvilil, podrgnil z glavo ob njegovo nogo in ga je jel vabiti s seboj. ♦Se pravi, da nekaj ni v redu, kaj, Taro?* je nazadnje rekel Dane, ki ga je vznemirjalo Tarovo vedenje. «No, pa pojdiva dalje, da ne bo kaj narobe.* Zahvalil se je za mleko in ostalo ter jadrno zavil nekam na levo. Komaj je dosegel bližnje goščav je, se je iz gozda izvila kolona Nemcev. Očitno ga niso bili opazili, zar kaj šli so mimo hiše, ne da bi se zmenili zanjo. Sklonil se je k psu in ga hvaležno pogladil po hrbtu. Ce bi ne bilo njega, bi ga gotovo iznenadili pred hišo. On bi sicer morebiti srečno ušel, vendar bi tudi to pomenilo nesrečo za domače. Končno je prišel k Soči. Njeno sicer prozorno sinjino je skalilo jesensko deževje. Vsa motna se je šumno valila po svoji kamniti strugi proti Jadranu. Dane je stal kraj narasle reke, ki je ni mogel pre- bresti ne preplavati, in gledal kurirja, ki je stal na nasprotnem bregu in mu mahal v pozdrav. Pes, ki ga je nenehno motoviljenje upehalo in užejalo, je medtem pil kalno rečnico. Potem je s svojimi razumnimi očmi jantarjeve barve pogledal Daneta. Vedel je. kaj mu je storiti: moral bo ponesti pošto na drugo stran reke. Dane ga je potrepljal po vratu, nato pa je vzel iz bližnje skalne dupline okroglo a-luminijasto škatlo, ki je bila zaprta tako, da ni pronicala voda v njeno notranjost. Vanjo je vtaknil pošto, nato pa jo privezal psu na hrbet. «No, zdaj pa le pojdi, Taro!* Pes je stopil v vodo in obstal, ko da ne bi vedel, kaj naj stori. Povohal je vodo in pogledal kurirja Cirila, ki je spet pomahal s kapo. ♦Daj no, nikar se ne obiraj! Le pojdi. Taro!* ga je spodbudno priganjal Dane. Tedaj se je pes pognal v vodo in pričel plavati. Mogočen tok vodovja ga je vlekel s seboj, pes pa se je z neodjenljivo vztrajnostjo boril proti toku in skušal čimprej doseči nasprotni breg. Nagonsko se je izogibal vrtincem in čerem in končno le dosegel obrežje. Nato je pričel teči ob reki navzgor proti kraju, kjer ga je čakal kurir. Le-ta je vzel iz škatle pošto in vtaknil vanjo pošto, ki jo je štab divizije pošiljal štabu brigade. Potem se je pes spet pognal v valove. Tok ga je zanesel daleč na desno, preden je priplaval na drugo stran. Tam je zlezel na kopno, se otresel vode in po skalovi-tem obrežju tekel k Danetu. «Bravo, Taro, bravo!* ga je pohvalil in potapljal po plečih. Potem je vzel iz škatle pošto, jo spravil v svojo torbico, škatlo je spet skril v skalno duplino in se napotil nazaj. Pes je neutrudljivo tekal sem ter tja, ovohaval neznane sledi, postajal in prisluškoval na to in na ono stran in se znova spustil v brezciljno beganje. Nekje se je spet ustavil, potegnil jezik v gobec in priostril ušesa. ♦Kaj pa je zdaj?* ga je vprašal Dane, ko se mu je približal. Pes je bežno trznil z uhlji. ne da bi umaknil pogled od točke, v katero se je zagledal, čez čas pa je votlo grknil. ♦Tiho!* je ves napet rekel Dane. Čeprav ni videl ne slišal nič posebnega, se ni zanesel na to. Zaupal je psu, ki je, kot je sklepal, z nezmotljivo gotovostjo čutil nekaj pred seboj. Pes je vnovič dvignil smrček in preizkušal vonj zraka. Potem je spet prisluhnil, pazljivo in nezaupljivo, in dlaka se mu je vse bolj ježila. To je še bolj utrdilo Danetovo prepričanje, da je v bližini nekdo. Nagnil se je k psu in potiho vprašal: ♦Kdo pa je, kdo?* Pes je nemirno pomahal z repom, komaj slišno zacvilil in spet zastrmel predse. Ves se je tresel, ko da b: ga zeblo. Končno je ho-1 tel zalajati, toda Dane mu je pravočasno stisnil gobec, mu požugal s pestjo in iz-šepetal: «Pst! Tiho bodi, mrha! Lezi!» Pes se je nerad zleknil na trebuh in skoraj brez diha prisluškoval šumom, ki jih Danetovo uho ni dojelo, čeprav je zbrano o-prezal po obližju, da bi ugotovil, kaj je tisto, na kar je pes tako pozoren. Kaka divjad to ni, je razmišljal, zakaj zaradi te se nikoli ne vznemirja, če jo izsledi, se brez obotavljanja zapodi za njo in jo prežene ali popade in raztrga. Potem takem je nedaleč pred njima človek. Morda jih je celo več. Da ni zaseda? Verjetno, zakaj tod se večkrat potikajo beli iz postojanke v Zavrhu... Zdajci je njegovo razmišljanje pretrgal pes, ki je polglasno zarenčal in privzdignil gornjo ustnico, da so se zablesteli beli zobje. Iz tega je Dane sklepal, da je nevarnost bližja kot je domneval. Toda v čem obstaja ta nevarnost? Naj si je še tako prizadeval, ni- česar sumljivega Pa vendar. i)i Pes je no zagolcal. 1 i ne snel karabih^. in šepetaje r ♦Pojdiva, Tar0'’ J zavil * Sklonjen je na desno, da bi ^ d J kjer je po vsej^ je J bila zaseda. korake tik za nJ ipi ji' pogostoma 5 kamor ga ,1e N11 magijivo vlek'0'p9peJ: ja odtrgal od 0ti J pričel dirjati p j jasi. Dane je ^ čuden gledal Jj Vtpm sp 16 J' P / Vtem se je drugi strani „ ust® cf velik pes, ^e ^ ( jase in čaka . J približa Tar0, (/ pojava tujega^j ^ V psa, nat°^ presenetila.' sfl j- ^ umaknil na vo in napet® pj okrog sebe, ie Nikogar ni (Nada