133. flartlRn O MMimi, • tor* 13. lanuo 19ZL Uto LB. ,^1 n^aasnm ^fl nV n^n^nV aasBsnl n^n^n^BasasM A I .^1 I n^asnsm sn aaV^nl ■■a 2 nsv -«! pLaj. taT^ "^; al H II SZ nV 11 n^n^n^BaSnV I I I n^BaSna BaSBSnV flaaSnV HSBSnt WB|BBf !MW A STjfycX, n^B^^^^^^nn ^^aaBS kno^^ ZBan BBBn ^^H nP*' '^H kaar^ ^^H n^S^^^^aaS ^| ^^ Ss9 aBBn BBb\t ^^SO asar^ ^^M aaar^^ ^^nm niT^^ BaSM ^^am kliV^ Inan na^^^l nam NBhv^s|A * ^^H naan nBaaaaaaaV ^nBaaaaaaal nBaaaaaaan aaaaaaaaanlnBaaaaaaaf ^^* aaaaaaaaz^Baaaaaaaaaaaaaaaan ^hnz LaBaV naša nan nBaaaaaaaaa^BsnBaaaaaaan^nv baV m *«i ^^ ^^|fii -m j^Nr v? v^pn ^^a ^^^^^^b _ ^^^^^^h ^^^^^^h ^^^^^^^^^^^^h sbbbbbbsb ^^i y^H ^^h ^^a nam Lan^^am Lann anmasnaz Ih ^^Lan ^na^saV InH ^^"k^nas z^^nn «s*i^^n? ^G3 ^^»i%* asnsnsnsssl BaV ansnl snsn^^ssnl \nn snsB^^Bsss san! _fl ^^afl «ssnm snsnw ^1 sam Lessa^ ..^Lna Lna? ^assnl snsaw ^fli snznv ^^H ^frćt^Jc 'P ^6n3^9^ fi^"5B& .y->i' ^»3sna_ w9DL_Jr^ul *** At* Izhaja vssk dan popoldne, Izvzemal nedeljo tn praznike. Insoratl : do 9 petit vrst d 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudbe besedi 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor, Opravnlstvo „Slov. Naroda" In „Narodna tiskarne" Enallova ulica it 5, pritlično. — Telefon it. 304. Uredništvo „Slov. Naroda" Snaflova ulica št 9, I. nadatrapie Teleion štev. 34. Dopise sprejema le pađciisatte in zadostno frankovane. #&&" Rokopisov se no vraea. ~W InsF" Posamezne Ste^lfee: ^m v Jugoslaviji navadna cHi 75 ^ar9 nedelje 1 9 v inozemstvu navadne d »I i o, nedelje 1-25 O PoStnina platna v gotovini. ,,S2oven8k: :iarod" volta v Ljubi-ani in po rt Ji V: V Junisžar^I: ce!o>'no naprej plačan . D |20*— polletno.......m r,0-__ 3 mesečno.......30— 1 . ......IO— v mosotaeivn: celoletno ...... D polletno .-.:. . . . .108'— 3 mesečno...... * — 1 . 18'— Pri morebitnem povišanja se ima daljša naroč:!;,,n dop! Novi aato&iiU n.ij pošljejo v prvi.' naročnino vedno J" po Na --amo pisiTiCTii naročila brez posiatve denaria se ne moj : i . DiuiaSfuo ne uodi do sporazuma. Kruauf nabori o Voloshem* — „ZoraM zgorela. J2, linija. Genova je Italijanom zmešala glavo. Schanzer in Facta sanjata v svojih izjavah v parlamentu, da ie ogromno narastel italijanski prestiž po genovski konferenci, da je italijanski narod v Evropi in daleč preko njenih mej upoštevan tako, kakor ni bfl doslej še nikdar, in da se otvarja Italiji sijajna bodočnost v svetu. To je podžgalo zlasti fašiste, da so takoj še eneriTiČneje pričeli svoje veliko delo za italijansko prihodnjost. katera obstoji v divjanju proti pristašem drugih neljubih jim strank, v Julijski Krajini pa proti Jugoslovenom. Notranje »sovražnike« streti, potem se bo mogla Italija vsa posvetiti svoji zunanji politiki! V takem modrovanju so začeli še hujše napadati Jugo* slovene. katere smatrajo še nadalje za silne sovražnike Italije, dasi so Jugosloveni že opetovano, zlasti pa povodom poseta kraljevske dvojice dosti očitno pokazali svoio lojalnost in vdanost, vezano seveda na priznanje vseh pravic. Nad vse značilno je to. da divjaio besnejše, kakor poprej, prati Ju_goslovenam baš sedaj, ko se pričakuje podpis sporazuma med Jugoslavijo in Italijo. Fašisti seveda nočejo tega podpisa in skušajo preprečiti sporazum z Jugcy-siavtjo. kajti sporazum bi bil udarec za fašizem, Ali da italijanska vlada to trpi! Njeni veliki državniki se kar cede sladkih fraz o prijateljstvu in lenem sodelovanju, njeni mali funkcijo-narji pa imajo nalogo, da puščajo fašistom, da barbarsko napadajo Jueo-slovene. Itatffanski državnikj dobro vedo. da vsaka krivica, stotiena Jugoslovenom v JuHjtekf Krajin?, zafcoij enako LiubHafco, Zagreb fe Recjrrad. Pa vendar se neprestano nadaljuje ubijanje naših liudi. V soboto 10. t. m. je bflo v Volo-skem novačenje. Fantje so peli na harmoniko hrvatske, povsem nedolžne pesmi. Fašisti so vzrojili, se oborožili in šli nad hrvatske nabornike. Pridrveli so v gostilno in prijeli jed-nega izmed navzočih ter ga pretepali. Posrečilo se mu je končno v gnječi, da je pobegnil, ali fašisti so tekli za njim. Skril se je v vili Dražica, tam so ga prijeli, preteHi in izročili karabinjer jem. ki so fanta vrgli v zapor. To je bil znak fašistom za splošen napad na hrvatske nabornike. Sledile so divjaške scene, ki jih ni mogoče Qpisatj. Neoboroženc fante so naskočili z volovskimi žilavkami in jih silili, da morajo kričati »Viva f Italia!« Kdor ni hotel, nad tem je zapela žilavka in hitro je bil ves krvav. Drugi Bndje. zlasti ženske, so klicali na pomoč in razlegal e je naokoli ženski jok. Fašistovsi barbari so tolkli in bili z žilavkami okoli sebe toliko bolj divjaško. Fašistom so se orldruži!? karablnkni in neki častniki, ki so neusmilieno udanali pr» nedolžnih hrvatskih nabornikih. Nato so se fašisti razkropili po Voloskem in Opatiji in poklicali so na pomoč še fašiste z Reke, ki so res prišli takoj. Nabornik Star?i je nadel skoro mrtev na t!n. — Fašisti so že večkrat grozili, da zapalilo čitalnico »Zoro« v OoatT'ji. V soboto so prihrumeli v »Zoro« v srrerr?tvt! dveh karabi-n!er?ev m par detektivov. Niso pa prišli skozi vrata, marveč zadej so razbili okna in udrli v dvorano, kjer so razbili vse. kar ifm je prišlo pod roko. potem so zmetnli pohištvo v kot in tam vse zapaMi. hoteč rničiti celo hišo Na odrti so zažgali vse, kar so dobili, slike so tmfčfli, orrnre raztolkli itd. Ko je o-genj švignil °ko-zi okno. so zbežali. S seboj so odnesi! kar jim je ugajalo. Detektivi so jih ves čas čuvali. Ostal je karabinjer, da odredi potrebno, da se oogasi no-žar. Zastori, kulise, vse je zgorelo, glasovir je razbit na ko^e. Uničena ie krasna slika mesta Prčg?, nekdanje darilo bratov Cehov. Ali sedaj še to. Prizadeti so hudo ubog« ruski igralci. Moteli so prirediti oni večer v »Zori« predstavo. In fašistovski ogenj jim je uničil vse. kar co ?rneli s seboi. Kako so ti reveži obupano kričali pa tudi kleli in psovali. Krvav je bii vojaški nabor v Voloskem - Opatiii in okreni tašistov ie znova proslavljal kalijansKo kuluiro. Pa v Voloskem - Opatiji se ima sestati jugos!ovensko - italijanska komisija, ki naj prinese Reki novo življenje! In te dni pričaknjeio v Rimu uiroden konec pogajanj s podnisom sporazuma. Oa ne tal Z Italiio. ki dopnšča tako nečnveno preganjanje naših bratov v Julijski Krajini, ^c ne I bomo več pogajali w s tako Italijo ne podpišemo nobenega sporazuma. Ka*ti kaJroršno srce ima Itatita do Ju-£0£lovcnOY v JaHhkl Kraiini, tako ban tudi do nas v ^Trl^v"?. V .'»-Hjski Kra--n: tene^o ItalBanl Jttfcoslo-vc*ice z žflavkami. nas pa hoče:o še E:uiše t?*:?*] s sporazumi in pogod-banri. Pa se ne bomo dali! i Najbržo emo v ča?u, ko se sod] na vsa:? ♦:U!.^??en?h n*?^t"i: v Fr«.:, da smo bCzu scKirazmna, v ranici i na^cddaK;»'a:i>! *_: njesa! Z^iii«! akt IrassđCe? Kot zadnji akt tragediie označuje »Karntner Tagesblatt« z dne 30. maja nastop nove ere pod kancelarjem Seipclom in izvaja: »Nad nami je soparna tišina, kot pred nevihto. Zavedamo se težke negotovosti in jo čutimo na vseh potih. Vsakega posameznika navdaja neprijetna gotovost, da visi v zraku nekaj neznano velikega, kar vedno silneje in silneje dozoreva za eksplozijo. Sedanji čas lahko primerjamo oktobrskim dnevom leta 1918. Tudi takrat je vedel vsak izmed nas, da je katastrofa nsodvrnljiva. da dere z nezmanjšano močio proti nam in da moramo nazadnje podleći. Ravno zadnji dnevi so ta utis v veliki meri povečali. In vsa avstrijska javnost in morda še beli inozemstvo, stoji pod tem silnim utisom. Czernin imenuje položaj Avstrije kot strahovito resen. Znamenja razrada se množe na strašen način, mi stcHiro že pred pehotnim razsulom vse aprave in državne sli aH—a v obte, £*:cz: tri Jota udem^ena nemoralnost, kerapcBa, deSamrinCLt *n de-■arnsfla ie oo^ln'nirala vse in ako se re taraneo. or!čne zadnii akt tra-rredra. ki se fmena?e» Samostojna av-str*5rVa reaaMka«. Napeta atmosfera je posebno po ;:odu vsenemškemu življu na Koro-šem. Najdejavnejši poslanec dr. An-gerer prireja po vseh trgih in mestih shode, kjer opisuje na cm strani ža-I^s^no stan'e Avatrfc, na drugi pa stavi rerilni čelnič — ajeAdeale z Nemčijo. Gladilo vdenemcev jie Stimrnen« ie poln propagande za priključitev. Odobravajo postopanje pa tudi druge stranke, posebno socijal-demokratična, samo. Cd ne tako javno. Za priključitev je že vse pripravljeno, urejeno je že finančno vprašanje, dalje vprašanje u radništva in njega zaprisege, o vojaška ureditvi niti ni treba govoriti, vsai so vsa nacionalna društva cherožena — in v teh je izboren izvežban in za Koroško navdušen mlad materijal! Spomnimo se samo leta 1919. in imeli bo-demo takoj jasno sliko. Tudi nenavadni padec avstrijske krone je zaneslnv migljaj za razmere onkraj naše meje. Tako ne more iti dolgo, AvstrBa n! Rasla! Sedanje razmere pa nam tudi dovolj jasno tolmačijo postopanje koroške vlade in njtenega izvršilnega organa — fle'matsdfensta napram slovenskemu življu. Na eni strani trobenta v svet o volji postopati z vsemi državljani enako, o pravicoijub-nasti in miroljubnosti, o prostosti« ki jo uživajo Siovenci na Koroškem, na drugi strani pa potom rTeimatsdien-sta izvaja najhujši teror nad Slovenci, ne dovoljuje nedolžnih iger in jili razbija, pretepa Slovence, one-mogočuje njihov političen razvoj in njihovo delovanje na polju izobrazbe. zabranjuje slovenske Šole, jih strahuje s krivičnimi sodbami itd. Tako so Slovenci ustrahovani, da bi pri eventualni rešitvi koroškega vpraša- liOiusa de Ia Ramee (Onida): 22 Hneglnfa Vjera. Roman. Vila Nalagina je bila polna poetov In j* stala samo pet četrt ure od Mona-ea, Dbkler je ladj Dollv e svojo prisotnostjo častila rivijero, nosila stoj rdeči solnčnik med palmami in v Igralnici zapravljala rtonar dmjzih. ni bila Vjera niti trenotek sama ž njo. In daRi ni izrekla nobene besadiee tožbe ali očitka, se jo je mati vasndarlo bala. Mi-£ijla je samo na to, kaiio 3e ji nmakne s potL In vendar Je ostala v Villafran-•*a. Zakaj? Ker je bon ton zahteval, da treba preživeti december na SredoscBn-;kt-m morju. Razun tega je mogel no-i*Gt pii hčori c.dfciti ost marsikateri n*-prijetni govorici. Še celo gospe J van Ali jo mogoče,« je dejala gosp^i Kslagini, ^ali se res ne zanima za nO-beno stvar? Dobiti enega izmed največ-. jih demantov sveta, a delati takle cMrnzl Ali ,je to človeško? Tn če pomiti i m. da je to Hx>}a hči! Pa seveda, to je odgoja, odgoja, ki jo je prejela pri babici. Napravila jo je popolnoma- nerab. v.o ia ta svet« >TJbožica,< je odvrnila madame Nalagine g iinim nasmehom, >Res, nima vaeega znamenitdga daru, da bi se znala prilagoditi vsem razmeram. To j*j njena nesreča ,. 4k Knez Ilirov jo o^tsl na jugu dolgo preko Božiča. Gospod van Ser Deeken in ladv Dollv sta s© odpeljnla. Mnli >žarknoki Italijan, ki fe prišel nn spomlad k italijanskemu poslaništvu in ki ga je gospod vnn der Deeken na prigovarjanje lady Dollv opetovano povabil v svoj londonski hotel, in mnogi, mnogi drugi so odš'i. Nadomestili ^o jih drugi. Zuittv pa je ostal in |e igral v bUžnjem Monacu, dokler se ni naveliča] srečo v igri. ki včasih ravno milijonarja snaleduje, in je zahiepenei po Parizu in po svojem hotelu v Bols de Bou-logno. Pariz je bil od nekdaj njegov raj. Tudi sedaj je upal ondl popolnoma pozabiti, da je oženjen. Skleni! je, da se spomni tega samo takrat, kadar bi sav htevala njegova ničemernOst, da pokaže rvetu najlepše ženo, ki je ejegovs . . . V nočnem vlaku, ki ju je vosi] na feeino. ja sedela Vjera in je nepr istano strmela na mimohiteoo sneženo pokrajino. »Poizkušajte spatic, ji je dejal mož nevoljen. >Cemu buljite v noČ?< V sosednjem knpejo sta dvn zaupna služabnika stražila njene velike kav seio z dragulji. Vjr*ri os n\ I :lo do t°h draguljev. Afisilla ie na metulja in na zvezdo ter tudi na solnčno jutro tam gori ob pečinah. Vedela je, da je Cor-reze v Parizn. Tn če bi mu nekega dne morala etopiti nasproti? Vlak je nadaljeval svoj jadrni tek skozi temno, mrzlo noč. Vsak trenutek je Vjeitv boli hližal možu, čegar nemi pogled ji zakliča glasno: »Kako se je moglo to zgoditi, kako je bilo to mogo-Če?* Dospeli st> v Pariz na^lednjejga večera okoli sedmih. Pričakovala jih je ekvipaža. Vjera in madame Nalagine sta sedli v voz; Zurov se je vozil v drugi kočiji. Peljali sta se mimo opere, [ kj^r se je gnetlo na tisoče ljudi. Na I plakatih, ki jih je razsvetljevala žarka luč, jo bilo razločno videti: Faust __ Gorreze. Vjera je bila v vozu naslonjena na- iz:-\ Madame Nalagine so je smejala, *Ta ^orreze je res ljubljenec Pariza-nov, da se ga nikoli ne naveličajo. Ali £ra po~nate? __ Ali ste ga že slišali?-^ Vjera se je obotavljala. »V ^ledali-^ču nikoli^, je odgovorila, ^ne<. >2e rese, je odvrnila mndnme Nalagine, »nepričakovane je odšel is Ku-sije. -pny\' tnkrat, ko ste vi prišli tjax I ri teh bcsedali jo ostro opazovala svojo svakinjo. Pripeljal] sta se skozi pozlačena mrežasta vrata na Cour d* Honsjsar v hotel Žarov. Vio,i se je zdelo, da je prišla v novo zlato ječo. Sla je po m"-Rumentalnili stopnicali navzgor, in ko io vstopila v .r^ oje sobane, i^ izrekla llo. raj jo puste saroo. Morala je d i i! duška svojim čustvom, morala se je i szj 'iv^ti. Mahoma je zeslfšala za trati svojega bndoaria glas svojega moiin. »Oblecjte fc hitrom, je dejal, » v desetih nu^utih Ko obed. Pokazati se Sam S te notom v Opefei.4 VzravnaU se ie n** mestu, kjer je hila v obupa klečala. >Utruiena sem od dolgo vešnjec, j« odTovorila. ^Ostaneva samo m^l^ časa?, ie odvrnil knez, »samo toliko, da vas vidijo: hitite torej«. Besede se donete kakor ukaz, ki se mu ni možno upirati. Po preteku desetih rcinut je sedela s evojim moaem za mizo. Bila ?ta sama; kneginja Nalagine je bila zmuče-na in je šla počivat. Kne*? je jedel malo, dapi je bila kuhinja izvrstna: zato pa je tem več pil- >Zdi SO, da tudi vi nimate tekač, je dejal med obodom. >Zato se r^;A\ kar edpravlva. Lepa ste dancs.< j Pogledal jo je pozorno. Prizadevanje, s katerim je premagala svojo utrujenost in razdraž^nost, je pobarvala njeno lice. Baržun njene obleke pa ni bil belejsi nego njen vrat, kjer je med zvezdo in plamenom vzrre-petaval metulj. >Ali sto se šminkali ?< je vprašal odurno. »Ne.« •^Pari;: poreče, da ?te lepsn kot vse darogec, je dejal malomarno. »Pojdtvn torej. < Morila *e je dati ogrniti v svoj beli glede1 iiki pla^e in je sedla s svojim možem v voz. Srce ji je bilo težko, hkrahi pa ie krerko utripalo. V nekaj minutah zasliši glas Oorreza! — Mod potjo je Surov kadil cigareto iu ni iz-progovoril besedice. Vjera jo bila. vesela, da ie molčal. Obenem pa so je bala, da bi zasijal glasne utripe njenega srca. Biia je deset, ko Sta vstopila v £lc-dišče. Zurov jo je vedel ob svetji roki v lo::o. Faust in Marjetica sta bila šamana odra. Luč je padala na Correzov klasični profiL Povesil je oči k dekletu, ki je klečalo pred njim. Koetnst, ki ga te liosil, je odraza] skladnost njego- i ve postave, in krasno je pristojala nje- i govim plemenitim potezam. X on^m bi- j pu ni pel, vsa njoerova pojava pa je bila pesem. Ko je z-.čel peti, so se damam zarosite oči, Vjeri pa se je zdelo za trenotek, kakor da se ji je ustavilo srce. Poslušala je in gledala in zdelo se je, kakor da je pozabila svet okoli sebe. Tisoč pogledov se je obrnilo nanjo, tisoč ust je proslavljalo njono lepoto, a opazila ni ničesar. Ko jo je mož gledal trko, s] je mislil, da pae ni na svetu ženske, ki bi se za občudovanj? V3ega Pariza prav tako nio ne zmenila, kakor njegova žena. Videl je, da jb bledela iu bledela, ia to ga je j isilo. Njen vstop v s~*ct naj bi bil zanj sijajno SBSSV nja nravi Slovenci ne bi m !i čevati Da se n.i zw ij -. ;- Krijejo, pišejo vsi veletien ški i.- i Ški iisti ':V'~ e S^mmett, Kh ?rd ner Z z. Koroška Ix-t Ko obširno In ogabno v vsaki šte ? ; o naši državi, uporsblj ? . • s , • m o«K>zici]< ,::ih list v. 1 tako odvračajo Čitatelje od žal nil i i /.i razmer, obenem oa T " do me 3 našimi sorojaki. T svr>je I smo nesreče se vesele - 'c raz >a-da naše cJrža> i ! A^Hni el< \ rrti kakor dr. An rersr, *v oa !u - - /.• n?rdlnJGn;c. Na na • : . '?~ važen trenutek ne Tn^'H*^1' • '•* i •• > ♦• hrntoni onkrai mefn * c!a ^a nas 7?ćrtf akt " * ■• • --vubll';? ne ho — t r :. • PROSLAVA P >P'» ;: __ Beoirrad. 10 7>or>■.[>. !, iarh je imel ^!n cerkvi, k.iteii so »1 ni vlado, cer rali poslaništvo in mi i <- stvo. Rbomn^kj i 'JU mrioiro in obilne Prnfco ki trt in kraljici Miri,; OBLASTNE VOL!" __ Beoerad, i*1 ' Mi- nlstrski -\ i ; je >>■ i n oblastnih volit' h, ki bi • p smislu astave vršiti 2v. ' N i- raDo je v; ra^airjN* oi_ • \<»h- tev. V ministrskem Rvetu ljenja razdeljen']. "De^ik • , ui stališču, cia bc imaju v doeim so ra likalci ss od • £no povdarjajo pol * k o. da to vprašanj • reši naro :na sanja. ITAL1 1AN8K1 KRALJ DANSKI m«i — Risa, 10. junija (1 I . i- ska kraljevska dvojica kratkem obokati «!">r ! hrignu. Italijanski kr*!i lezniei. Obisk bo trajal < 4. m. rvoidn° '" :?S. zvečer. VhhUm •-W-J^Bnfc*-•• • ©osla ; ! se je, ( ciota prikj »a za Ia is*] >-» bila re re.^ preveč ntruj< . . - je d*»-jal nestrpno. Pariz j< v. na\di ■. • > ei » -njeno lenot;* in j . mini i edc/> slovesa, ki se ,". • <» ••{ j . i' evesm. Bil je konec tretjega d< janjs Vor; je bilo. kakor da so . - ... Lila ii r-o*. Vrata io/,e so s-.' odprl . i Žurov je predstavil svoji ženi delo >; I i y^'my* nitih osebnosti. >CeTo Corre7/a ste zasonqfB,< to rekeJ nekdo i:'m*Mi n.iil«. ^<>i> n<»^leirbi na vas je pjriz prvikrat pozabil svojega kralja p°tja. Iu to je bila ±T&r^ zanj, kajti prav v onem hipu je p^l r±-pacao.. .• Končani Četrtega dejanj^ je poAko nl3te ntiujena, ->t^ ss auha-sta, drapa nm ji. r is jo smejal knez. ^Pripeljal sem vas sesa, da vas Ijutjjo vidijo. To so je 7«o/ii!;>. Beda] noosssrV svoi klub; pojdite iuroj-v Odpeljal jo je. kv> w* jje aVlfJntl zastor in jo spremil do okii>aa^ suni pa jo šel v Rue Soribe. Vjvr« »^ '*** vedela, da je sama. >Hej, CorAčze! Noeoi ste zuptdi napačno noto,c &o dražile.uivsofaiice v foa-jeju velikega unietnik.i. Cx>rreze je skOslilinU z ram>>ni. >Kakor da nisem sam takoj aposflg* jo o4fovorii >Vm dsito« raztrobentajss to hitro po vse:a -vetu!« .(Dcljo.prihO. ■ stran 2. »SLOVENSKI NAROD- dne 13. junija 1922. 5tev. 13:3 Politične vesti. s= Izid občinskih volitev na Viču. Poročajo nam; Pri včerajšnjih volitvah na Viču so dobili klerikalci 305, sooU ja listi 111 in deniokratje 97 glasov. Glasovalo je 45 odstotkov. Komunisti so volili Tsd klerikalno lista, samostojni in narodni socijalisti se volitav & i s o udeležili. Klerikalci bi dobil 5, socijalisti 1 in demokratje 1 mandat Ker pa so klerikalci pri kandidatnih listah napravili napake, je volilna komisija na predlog demokratov in ^oci-jnlistov odstopila vos volilni operat glavarstvu, da določi pravilnost klerikalnih kandidatnih list in veljavnost Oddanih klerikalnih glasov. ■=. Republikanska polomij«. Nedeljo za nedeljo doživljajo Novačanovi republikanci svoje dobro zaslužene poraze. Odrastel je narod praznim frazam, kredit je izgubilo demagoštvo in državna misel prodira stal* 4jo in nevzdržno. Skratka, narod je republikanskih kricačev sit do grla in to je vnovič dokazal shod SKS v Sevnici. Na prostranem vrtu gostilne pri Valentu se je ebrala ob napovedani uri velika množica kmetovalcev. Cvet posavskih kmetov je bil zbran na shodu. Prišlo pa Je na shod tudi več ropublikancev in sicer pod vodstvom r ;!:ega Dularja in pa urednika »Naše vasic g. Stamparja. Kričače pa je opil in pripeljal na shod neki hrvaški kapitalistični paraslt, ki ?e menda mislil, da ima pred seboj one slavne Radićeve bačke, ki pravijo na vse »da*, kar Hm zapove njih kozel. Pa so se vsi temeljito zmotili. Z velikim odobravanjem so sprejeli poslušalci vse govore samostojnih poslancev in posebno pritrjeval! govornikom, ko so ti naglašali, da vdja tudi za fabričnega delavca dolžnost dela. Hnako pa so bile toplo sprejete besede govornikov o nujnosti dela za našo domovino. Lepo delo za državno misel Je bil sevniški shf>d in čast vsem trem govornikom, g. ministru Pudju ter poslancema Majcenu in Mrmolji za njih patriotične, čeprav zelo stanovsko barvane shode. Nastopil ie nato v imerm republikancev g. Dular. Zboro-valci so ostali popolnoma mirni, kar je g. Dularja zavedle, da je pričel grdo zavijati «n ootvarjati izvajanja pred govorni kov. To le ljudstvo tako ogorčilo, da je glasno ugovarjalo g. Dularju, češ resnico naj govori! O. Dular, ki je nastopil v elegantni gosposki obleki, se ni sramoval tudi malce uganjati demagogije z žulff. To pa Je narod naravnost razkačilo in kar hitro je moral izginiti g. Dular z odra. Hoteli so govoriti še ostali republikanci, toda narod ni hotel nobenemu več dovoliti besede. Češ, praznih kvant odklanjamo. Ni Posavje hrvaško Zagorje in ni naš kmet tako neumen, kakor s! mislijo razni republikanski krlčači. ki imajo vsak mesec drug program. Zavest in spoznanje rasteta med narodom in državna mi*cl zmaguje m ker !e fo sevniški shod ?K5 vnovič dokazal, zato čast posavskim kmetovalcem. ne Pogovor s Cicerinom, Cičerin je v pogovoru z anreriSkimi novinarji v Berlinu na vprašanje, kaj stori Rusija napram konferenci v Haagu, izjavil, da. se Rusija ne umakne za ni-kak korile s svoje spomenice z dne 11. maja, izročeno konferenci v Genovi. Rusija ne dovoli, da bi predlagana komisija za preiskusovanje ruskih razm^T prišla t resnici v Kusijo, ako hoče vtakniti svo»j no? -r priva.tne zadev© notranje ruske uprave. Ako M se konferenca v Haagu trudila, da bi dosegla nadaljna jamstva, bo njeno prizadevanje zaman. Naša poslednja spomenica v Genovi obsega naše nazore in mi ne moremo iti preko teh pa tudi ničesar ne popustimo. Nočemo dati nikake droge konce«je- sovjetski sistem ie definitivno postavljen. Novinarji so vprašali, kaj pravzaprav je ta sistem? Čieerin je od£rovoril: Sovjetski sistem obstoji na sploh v vladni lastnini vseh velikih industrij, žVdeznie in zčmljiišč. Svobodna ostane notranja trgovina, maja industrija in mala privatna lastnina. Pri tem programu ostajamo in drugih koncesij ne privoljujemo. Glede ameriške politike je izrekel, da bi se Amerika morala udeleževati rekon*-strukcije sveta, ker ima v to srvrho potrebna sredstva. Njona politika, da se ne približuje Rusiji, js pogrešena. Jaz vem, da Američani po velikem številu mislijo, da se vlada v Rusiji lahko spremeni, ali Oni, ki Rusijo v resnici poznajo vedo, da je sovjotski sistem Že utrjen in da so fcnatne politične iz-premombe nemogočo. Nekateri možje, kakor bivši ameriški minister na Kitajskem hrane in drugi, ki sfc> sodelovali 7. ruskimi protirevolucdjotriailnimi elementi v raznih središčih Evrope, upajo ns izpremombo ruskega sistema, ali oni podajajo Ameriki informacije, ki sO temeljno posrečene. Bivši guverner indijanske države Goodrich, član komisije za podporo, ki je prišel v Ru?ijo brez predsodkov, je pa naklonjen sodelovanju med Ameriko in Rusijo. Čičerin noče priti na konferenca v Haagu. -V •Berlinu ostane tri tedne. — Revolucija v republiki Paraj*. Siav. >Dailv Mail* poroča iz Buenos *Aire*?a: Revolucija v paragnajski re-•publiki fcavzem©, široke dimenzije. : Uporniki so obkolili glavno meeto. Ar* gentinska vlada je poslala svoje vojno brodovje v zaščite argentinskih državljanov. Upor vodi bi vsi predsednik Seharer. Vse brzojavne in telefonske zveze so pretrgane, uvedena Je cenzura. Zbirajte znamke Jusoslovensko Malico! i» - GospodantvtL j OB TEŽKIH URAH. Nemška Avstrija umira. Dolga že je njena bolezen in počasno Je njeno hiranje. Marsikaj se le doslej poskusilo, da se pozdravi to državno bitje, o katerem so odkritosrčni presojevalci mirovnih pogodb trdili od vsega kraja in početka, da le bilo že ob diplomatičnem svojem rojstvu zapisano gotovi smrti. Še dandanes je zanimivo znano vprašanje, zakaj da so zmagoviti en-tentni državniki tedaj na vsak način in sploh hoteli obdržati na življenju to deformirano, okrnjeno, razža-gano Avstrijo. Pa o tem poglavju nam ni več treba razmišljati. Poudarjamo le, da je v njem po našem mnenju v najtesnejši zvezi naša koroška nesreča, ki so nam jo naklonili v prvi vrsti — italijanski in še drugi bogovi. V tistih temnili časih že pa so se med nami oglašali resni in tolažilni glasovi, ki so z matematično sigurnostjo trdili, da ie v mirovnih pogodbah rojena, ali boljše povedano, skrojena Avstrija nekak političen interregum, nekak začasni kompromis najrazličnejših intrig, ki se mora p r e j a 1 i s 1 e | umakniti definitivni ureditvi tega spornega vprašanja in teritorija. Prej ali s 1 e i pravimo in dostavljamo, da je ta slei sedaj, kakor vse kaže. že nastopil in se v obilem spremstvu raznih, z nemškoavstrij-skim problemom tesno združnih vprašanj približal svoji k o n e č u i sodbi in odločitvi. — Za to svojo trditev bi lahko navedli in obrazjožili vse polno razlogov. Opustiti pa hočemo danes politični del te argumentacije in se omejiti le na gospodarsko stran tega že Precej dozorelega — naradoksona. Pred vsem moramo opomniti, da se ie nemško - avstrijska krona te dni v Curihu začela od kurza O04 |e hujše pogrezati, da je notirala danes rpibližno O03TA in da ima očividno tendenco še za nadaljnje padanje. Ne smemo in ne moremo se čuditi, da ta žalostna situacija že skoro elimfnirane avstrijske krope na svetovnem denarnem trgu vzbuja na Dunaju, ki pravzaprav vsebuje In predstavlja vsaj v gospodarskem oziru celo današnjo amputirano Avstrijo, žalostne, že skoro obupne klice in smrtni strah! Saj se piše in govori že javno in odkrito o kronski katastrofi. In skero se že naravnost z ironičnim naglasom razmotriva gotovo še vedno kompetentna zagotavljanja dr. Sei-Delna in vseh drugih strokovnjakov in državnikov, ki so od prvega začetka sedanje Avstrije, pa tja do danes mešali in brozgah" v tem čarov-nem kotlu ali — lončku avstrijske valute in njenih problemov. 2e danes je na vse strani ugotovljeno gospodarsko dejstvo, da se vsi ti Čarovnik! vkljub velikim svojim spretnostim, vkljub strokovnemu znanju niso obnesli mi tem loncu, če tudi so zmetali vani vsepolno zdravilnih, rešilnih zelišč v podobi ino-stranske zdrave ali recimo zdravilne valute. In tudi drugo nič manj važno sredstvo ie odreklo popolnoma, namreč sredstvo večnih bi večno nadaljevalnih pogajanj za nova državna ali javna posojila v čistem, angleškem, švicarskem ali ameri-kanskem zlatu! Večna so ta pogajanja in dokazujejo no eni strani večno potrebo — huda bolezen! — avstrijskih državnih financ. Po drugi in važnejši strani pa pričalo o visoki izurjenosti, rafiniranem zakrivanju resnične vsestranske bede. Take gospodarske operacije se večkrat opažajo tudi pri zasebnfli podjetnikih In gospodarjih, ki se že davno vrte v smrtnem vrtincu. Pa vendar v tem svojem spleenu nastopajo do zadnjega gospodarskega dihljeja z vso dosedanjo dobro priučeno lahkoto in rutino, dokler vse vkup, vsa njihova umetno vzdržana revščina ne zaropota v globoko brezno popolnega poloma ali pa v manjšo jamo sedaj modernega ooravnavaiHa in krpanja z minimalnimi za upnike več ali manj Imperativnimi — odstotki! *<+ V tej siruaciii genovska konferenca bolni Avstriji ni donesla prav nikakih izprememb, izvzemšt nekatere apatično sprejete personalna posledice na odgovornih1 mestih. Zastopniki nemške Avstrije so prišli !n odSli iz teh takozvanih konferenc praznih rok fn s Se boli praznimi žepi. Razne obljube od raznih strani so postale Že preveč Sablonske. preveč pavšalne. In tako se ie ves poševni pologa) Nemške Avstrtie. vsa nagota In vsa mlzerlfa pokazala vesoljnemu svetu brez vsakega plašča pričakovane usmiljenosti in gosoodar- Če tudi med sebof na tihem, recimo pod zemljo tekmujočih držav! Brez usnUUeaosti« brez vsakega srca. smo rekli, so odpravili in odslovili to ubogo Avstrijo od teh konferenc. To negativno dejstvo občuti, kakor smo gori poudarili, najboljše in najhujše Avstrije sarmu In na tej podobi tn resnici ne more ničesar izpremenlti in ublažiti najnovejše italijansko milosrčle. ki io ie ta teden zunanji italijanski min. Schanzer pokazal v svojem ekSPOzeju prav na kratko, ko se je pohvalil napram italijanskemu parlamentu in celemu svetu, da je ravno usmilkna Italija nastopila z inicijativo za pomoč in za ozdravljenje težavnega gospodarskega položaja Nemške Avstrije. Radovedni smo. kakšne občutke je v pravi resnici vzbudila ta oficijelna samohvala italijanskega premi-er-politika na obupano in jazoiano Avstrijo, še nam ie namreč v živih spominih velikanska zaupljivost in brezomejen"> zaupanje, katero je Nemška Avstrija — izvzemši le južno in sploh Tirolsko — kazala v polpreteklem rlasti prvem povojnem času napram sladkobesedni in mnogo obetajoči Italiji in njenim apostolom. Se nam je v žalostnem spominu italijanska pretkanost. kateri so nasedli ubogi in zbegani Korošci. Vse to so tajnosti, k! cd vsega početka niso bile tajne in skrite niiednemu poznavalcu machiavelističnih dobrotnikov, katere pa so sedai za konservativnimi Tirolci in potomci Andreia Hofer-ja sr>ozna!i in do dna Izpregledali tudi vsi drugI AvstrHcL In kakor so se nam v prvi povojni dobi ti od italijanske sladkohe-sednosti rapeliani preveč dobrodušni DunaJčani prav v dno srca smilili, zlasti ko so začeli različnim italijanskim trgovcem in tudi drugim v»so-kostoječim italijanskim posetnikom prodajati takorekoč samega sebe in vse. kar so imeli — sal je to vse no-toričuo — tafco se nam sedal ne dozdeva prav nič čudno, še mari pa izvanredno, da so začeli t! dobrotniki v Rimu odkrivati sedaj svoio pravo ljubezen, namreč svoi ponobi deslnteressement nad avstrii bedo In prihodniost, katero ie najkompe-tentnejši italijanski funkcijonar omenil rrfflmogrede In posul ta skoro bi rekli že izkopani grob s povsem fttf» himi besedami in nrazmmf obljubami. Nemška Avshija umira. In con-slllum njenih »dosedanjih zdravnikov je najbrž Izrekel že zadnjo sodbo, zadnji buletTn. če tjdi le še boli za se in prikrito, kakor se to ob smrtnih težavah dogodi. Vprašanje Avstrije postaja in če se ne zgodi čudež, tudi postane vprašanje prihodnosti, vprašanje zlasti gcsoodarsfce imnosibili-iete. vprašanje gordiiskega vozla, ki ga moramo zlasti tudi ml jugoslovanski sosedje presekati ali pomagati presekati hitro in spretno brez vseh skrbii pred italijanskimi neizogibnimi vmešavanji. Zatorel pazite vi vsi. ki stofite in bdite ob raznlb krmilih, ko ki kadar se zadnje avstrifeke stotinke v švicarskih horzah in kurzih spremene in posuše v prazne ničle, v prazno slamo in v prazen nič! In to je, kar smo hoteli danes zlasti povdat^ riti. —©— — Kedat * treba Škropiti vinograde? Prt Škropljenju vinogradov }e najvažnejše, da se vr5i o pravem časa. Osobito velja to o prvem m drugem škropi len Ju. Prvo Škropljenje le treba Izvršiti poprej nego ©ku*t peronospora trto po svojem poletnem semenu (trosih). UCeniaki, ki se pečajo z biologijo (živtjenjepisem) peronospore, so dognali, da gre prva okužba od zemlje potom pomladnih trosov. Prvi izdatni in fopli dež v drurl polovici meseca majnika vrže klice (pomladne troše) peronospore na nai-spodnejse liste trte, kier se razvijeio in razmnože tekom 10 do M dni. To je inkubacijska (valilna) doba peronospore v tem času. Ako pade proti koncu te dobe zopet dež, razvile peronospora na spodnji strani okuženih listov poletno trose in I so šele nevarni splošni ofcnfbi vinogradov. Predno ti poletni trosi okužilo trte, morajo biti trte Proti nJim zavarovane, to Je poškropljene s strupeno bnkreno soljo (šalico, bosnočasto. Itd.) Vi Jim ne da Izrasti. Kakor hitro izkale, jm strupena bakrena sol uniči. Dobro poškropljena trta Je pred njimi varna, Škropljenje učinkuje torej le preventivno '(zabran Je valno), ne pa kurativno (zdravilno). Letos Je padel prvi izdatni dež 27. mala. Ako bode po preteku 10 do 12 dni zopet deževalo. Je Pričakovati okrog 6. do 8. Junija orve poletne trose peronospore na najsoodnei^h listih trte. M so vfdnl na spodnji strani listov v obll-M rahlih belih tis. Ti frosi okužffo vse frte v vinogradu in lco pade zopet d*ž rrosl tekale ?er se raraslejo v notranjščino vs**h zelenih trrnth rlelov (listov. rrordovV. r>r> takrat mom MH trf* ooSVropUena. Vinogradniki, poslrroolte ?*»da! vse trle vsa! do H. itm'K. trn ^e vlada Ptfhn rrrm*. r^sfe !*hVo t"d! ri*i!#» a n* Pe« 10. hmlf. Dn^* SVroo^nJe s!*dl 14 rV tn n^vl^. trt** trt r>dn*» ga dni**"!. Trna-^o *V-oi->!^n}e mdortnte v norrnMn'h letih POPolnoma. V rpnVr^rn tk>WJu Jlkrnoimo pa v kralSlh presledkih štirikrat na leto. R SkaOet* Sokolski zlet zagrebške iupe. MANIFESTACIJA JUOOSLOVENSKE IDEJt. — SIJAJEN JAVNI NASTOP V MAKSIMIRU. — NAPADI NA SOKOLSTVO. — Zagreb. 1-. luni]«*. (Izv.) Pod težko politična atmosfero v boju za edinstvenost driave je Sokolska župa zagrebška v soboto iu nedeljo javno nastopila, da pokaže rezultate svojega sistematičnega sokolske-ga dela v telovadnicah in na vežbališču. Zlet zagrebške sokolske župe pa ie bil trn vsem blckaSktm elementom. Da otemne sijajno manifestacijo jujoMovenske misli, so blokaši, v prvi vrsti kid'ćevd, vprizorih nekake protimanifestacije z izključno političnimi tendencami. O teh dem- ustracijali spregovorimo na drugem mestu obširneje. Tu le razvoj sokolske manifestacije in kratke Črtice o včerajšnjem lavnem nastopu. Že v soboto zjutraj so vlaki začeli voziti številne deputacije sokolskih društev iz raznih krajev. Trvi s<> prispeli krepki Sokoli reske župe iz Primorja, dalle S'-koli iz Bjelovara, Križevca in Beograda. Zagrebška sokolska žuoa !e zagrebško me-5£aftStV0 s treznim pnzivom pozvala, da spoštuje in izkazuje čast Tu^osloven m Tekom dneva so PTišli Sokoli iz Bakra, Kraljevice, Cirkvenice, Otočca, iz Ogulina. Karlovca, Iz Novega mesta, iz Črnomlja, iz belokranjskih Bojancev, iz Virovftire, F?anjaluke, Konrivnice, daTje iz Kr?kega, Ra'henbHrga. Brežic in Sevnice, to *o sokolska društva Slovenije, ki «0 včlanlona pri zagrebški sokolski lltpL V s-oboto so na zTet do*pell tudi odposlanci .Tugosloven-kega Soko!«kesa Save-za iz Ljubljane: starosta dr. Ravni h ar, načelnllc dr. Viktor M urnik;, nam. načelnika. AmbroziČ. V Zagrebu sta se Savezu pridrn?i!a še pod^fetrosta O a n z 1 In B a i ž e ! J. Tekom dopoldneva v soboto so b1* ponkitšnie d^^kega in ženskega narr^Cafi na IffraliŠču s'pornicga društva Hašk v Maksimiru. Ob 8. zvečer pa so fanfare sokolskih društev Zagreb L, KrSko In Karlo-vae v sijainem sprevodu obšle glavne ulice Zagreba. Manifestacija ie bfla povsem mirna in dostojna. V sokobkih vrstah Je vladala disciplina in red. Zvečer ob 9. pa je bila na vrtu »Ko^a-v Rogičcvicevi ulici svečana akademija, Vatero je otvoril dr. Oton O a v ranic s krepkim govorom, nag^a^uloč temeljne Ideje jugoslovenskega SoVolsrva. Za tem Je sledil strokovni del akademije. SokoUtvo Je nasto«pi?o z raznimi prostimi vajami na orn-dm. Na tej akademm* so vzbudili posebno pfTzornost ?okoli iz Karlovca in Bjelovara. Akademija se ie dostojno in harmonično zaključila. Včeraj, v nedeljo Je bil javni nac!op zagrebške sokolske župe. Dopoldne Se so prihajale številne sokolske ćete iz oddaljenejših krajev. Na ulicah ie vladal poMen red in mir. Ob 2, popoldne so se začele pred MMttlk m paviljonom formirati 10» Kolske vrste, da krenejo na vežbališče v Maksimir. Na v ; svečan.»srnemu sprevodi je Jezdila 1. m niča, sledile so zastave vseh sokolskih dru-icv s feniaram. in godbami. Sprevoda te ie udeležilo m.J 1000 Sokolov v kroju. Sprevod ie bil v resn d veličasten. Poleg Starešinstva) Jugo^lo-vcnskeea Sokolskoga Sav ta le korakal tudi predsednik narodne skupščin« dr. R i-b a r, starosta djakovsktga Sokola. Pestra Je bila slika r.a l^ri Sa. Že pred 4. uro so množico p^vp »inoma oKi_rira!e vse I edeže in stoji>C!a tako, da je bil v*ak najmanjši prosto*ček popolnoma zaseden in so se morali mno občinstva. Oh 4. popr.ldne ie b l iavni nastop. N..^T »pila ic tuji vojska, ki je izvajala strumno Jn precizno simbolično vaj ^ ^Osvobojenk->lski zlet Sokolska manifestacija je končala popolnoma mirno in v nJIepSem redu. Temni elementi so sicer p?sku*a'i tupatam izzivati, a Sckolstvo je vzdržalo naravno disciplino. Lepi prizor; so bili pozneje na le-lačičcvem trgu. kjer ic Sokolstvo v celoti manifestiralo 7a ujedmjeno drŽavo, ko Je defiliralo mimo starešinstva in sokolskih zastav. Zvečer je bil na vrtu *Ko1a« ko-mer^. ki so se ga udeležile mnog^ftevitne sokokke rodbine, med drugimi tudi predsednik narodne skupščine dr. Ribar. BPLOfK] KFFKT TETiOVAPBE. Javna telovadba v Maksimiru ?*e |p» irvrtila z ucwytnini uspehom, zlaati jo navdnšal tisofe obeiiustva nastop voja^ štva in pooiboj ^o i^odorf^.irsko &^ta iz Ivarlovea. Tndi pro«**o vaje članstva in flanic 00 žele burr»o pohvalo in pokazale, da e»e zaprrvbska žnpa temeljito pripravlja na v**r^okolski alet t ljub IjanL BloKofafistovske demonstracije u Beosradu. ^ Zagreb, 12. julijaw (lev.) Radi-e^TCi in blokašl so po svojih organih zadnje dneve uprizorili edstem&tično rotijo proti edinstvenosti države. Značilno 30 bilo pisanje >Hrvata« o porotr:_ ruh slavnostih v Beogradu. Na dan poroke našega kralja je ta or^an frankov-stva priobčil članek >8. lipnjM, v katerem pa opisuje n^ko zgodovini) iz 1, 1848 med Madžarsko in Avstrijo. Ob-eaem slavi vladavino Fracja Joeipa. Ta sistematična gonja, je vstvarila v Zagrebu med nježeainatvom in tudi v bi L žnji okolici aiino politično napetost Poostrila ie načelna, nasprotetva. 2o v soboto jo prišlo na Jelačiče-vem trgu zvečer do resnih ^opadov. Mirozov zagTebske sokolske župo je končal tairno in brez vsakega incidenta. Zvečer ob S. pa je bil koncert vojaške godbo na Jelačićevem trgu. Med epomonikom in Tolovičevo gostilno, kjer so se zbrali blokaši v največjem Številu in oboroženi, so sprva nastali besedni prepiri med obema taboroma. Debata pa je bila tako strastna, da je začelo govoriti orožje. Blokasi *> začeli streljati. Padlo jo 20 strelov. Ranjena sta bila težko dva mladeniča, vec pa lahko. Med. navzočo množico pa je nastala silovita panika, tako. da so se vsi v kratkem raz tepli na vse strani in kra- i<*. __Zagrreb, 12. junija (Izv.) Za vče, raj so povsod napov^-dali velike demon-stracije proti Sokolu«. Policija je pomnožila stražo na ulicah in zaprosila asistenco orožništva ter v najskrajnejšem slučaju tudi vOjAštvo. Okoli 4. popoldne so so začeli zbirati na raznih kralih blokasi In radičevci. V poaanmih skupinah so nekateri krenili na pokopališče Mirogoj, kjer so na grobu Ante Ivadiča govorili razni govorniki, druga in večja skupina pa je odšla na pokopa., li^ce v Šestine na grob An to Starčevi-6n. Na grobu Ante Starčovića 33 govoril Stipe Radič, poveličujoč politiko Ante Starčevića, ki Je bil srMi&če celokupnega hrvatstva. Radič je naglasal v zelo hnjskajočem tonu, da ss je Star-čevič boril za svobodo Hrvatske. Ta svoboda so ni isvojovana in nam ne ostane ničesar drugega, kakor so so nadalje boriti S prstom jo pokazal Radič na Starčevičev grob. vzklikajoč: >Ta grob nam znači neizpolnjeno prisego Hrvatstva !< Govorilo i a So mnoge drugih kmečkih govornikov in meščanom, poaneje ie Radii! % okna občinskega poslopja so enkrat govoril in pozival na, vzooo, da ao skupno organizirajo proti oatinašem (domokrntom). Omenil je pa tudi oz. priznal, da jo treba iskati apo-nunmi s SrbiianH. ki so se vedno pošteni in pravični ljudje. Po teh govorih ?e jo v Šestinah razvilo običajno hrvatsko veselo življe, nje. Po raznih gostilnah, po katerih so agitatorji ljudi organizirali za mogočm pohod v mesto na Jelačičev trs:, so so snovali načrti za pbbod. Načrt jo bil taf da se te vinjene tolpe v malih aloipi-nah priplazijo na Jelačioev trg, od ko* dor naj bi potem udarilo v Pogovi6«vo ulico na poslopje >Kola<, kjer je bil sokolski komerz. Tuili mase, ki ao bile zbran« n« XIiro£roju, ao skušale priti v malih skupinah na dogovorjeno mesto. Policija, obveč-čena o blokaskih načrtih, je na primernih nw«rih znstra-?.ila vao dohod** na trg in vnako skupino zavrnila. Naravno, da «o t** nahuj-ekaoe, naščuvane in strasti pijan« ma-se začela bučno demons-trirati po ulicah. Kmalu je prišlo po 8. uri zvečer na več krajih do težkih spopadov 5 policijo, ki je 5 vsemi modni branila sv-ojo po-etojanke. Demoriptracije pa »o tfkotu noči zadobivale čim veči© in Mm r'"9nej_ se oblike. Ti* a j al e ao pozno v noč, Nastal je tako kritičen trenutek, da je policija morala pozvati orožni&tvo na po. moč. Poročila zaznamujejo, da jo tekom noči došlo na 50 krnjih do spopadov k policijo. Povsod so je str^ljnlo. Ranjenih je bil več oseb. V bolnico je bi> sprejetih tekom noči 15 o-^eb, ki so bil^ več ali manj težko ranjene. Koliko je bilo lahko ranumih, ni mogočo dognati, ker se te op-ebe niso javile na reMlni postaji. Ker je položaj postajal od ure do w&> kritičnejsi in se je bilo bati izbruha težkih nemirov, je policijsko ravnateljstvo odredilo perlusrracijo vseh ro-stilen. Policijski uradniki in kriminalni organi so zabeli takoj s sistematčno preiskavo lokalov, kler so se zbrali blokofaMsti. Z močnimi asistencami so uradniki preiskali gostilniško lokale in povsod na£li zolo mnogo orožja pri takih osebah, k1 m bilo javno sumljive. Značilno je bilo, da je morala policija aretirati oVinskejra svetovalca. Mocilar Krnica in pa advokata dr. Pomperja, ker sta so branila preiskavi in 30 pozneje pri njima našli samokrese. — Zagreb 12. junija (Izv.) Z emirom na kritični položaj in politične dogodke merodajno oblasti razmotrivajo \se nkrepe, ki se imajo uvesti za mesto Zagreb, da se vzpostavi javni red in mir in ohrani varnost življenja, priča--kujejo strogih odredb. KRITIČNI POBOŽAJ PRED *KO IjOM.« — Zaareb. 12. junija (Tzv.) Zelo kritičen je postal položaj pred »Kolom* v Bogičoviči o lici. Tajn na vrtu j« bil komerz Jugoslovenukoga Sokola. Pdoka»ske meso in h rva teki sokol asi so v gostih vrstah skuhali prodreti pred »Koloc, da bi tam razemali k^merz. Policija je c največjimi nanori branila vhod in pristop. Nekemu blokašu se je na orimernom mestu posrečilo ukiniti glavni električni tok V »Koluc in na vrtu je nastala tema. Naravno, da *o sedaj to temo izrabili Uofcajj \n počeli streljati v smeri na vrt. kjer je med Ženami In deco nastala str^l>ovita panika. Končno so vznoctavtli električni tok, policija jO ohranila red, a blokasi sjo qo razkropili na druge strani mosta. Štev. 133. »SLOVENSKI NAROD« dne 13. junija 1922. ——■^—■— i i ■ n» ■ ■ ■■ ■ * * ■ i stran 3. Slavnostna razsvetljava na Bledu. Dasi je umljivo. da si želi novo-poročena kraljeva dvojica vsaj 14 dni na našem Bledu popolnega miru in je torej Želeti, da smatramo to kraljevo željo za ukaz, so Blejci v soboto zvečer s pritrdilom dvora priredili prekrasno razsvetljavo v proslavo svojih najvišjih gostov. Iz Ljubljane sta odšla popoldne dva natlačeno polna vlaka, ki sta privedla na Bled ogromno gledalcev vseh slovenskih slojev. Hkratu pa se je odpeljala dolga vrsta avtomobilov in vozov. Okoli 9. so zagoreli po gorah kresovi ter so se posvetile vse vile ob jezerut stari grad in vse hiše Bleda v naravnost bajni razsvetljavi. Pred zdraviliškim domom jia jezeru, pred grajsko kopeljo in pred Klemenčičevim hotelom, pod blejsko postajo so se zbirale skupine razkošno s pestrimi, večinoma rdečimi, modrimi, belimi in, zelenimi balončki okrašenih čolnov. Na širokem plavu pa ie dobila prostora muzika Dravske divizije s svojim dirigentom dr. Cerinom na čelu. Vse tri flotilje so pod poveljstvom majorja v pok. in akadem. slikarja MarČiČa istočasno krenile proti »Su-voboru.« Bil je d -en prizor J Sočasno sta zablesteli v gozdu, na gradu velikanski Črki A. M., sestavljeni iz samih močnih električnih žarnic. Blejska občina je namreč napeljala s ceste elektriko na grad. ki se v kratkem renovira v historično-narodnem slogu. Obenem je zagorel na gradu bengaličen ogenj In so začele švigati v ogromnem številu rakete najrazličnejših barv. Videti je bilo kakor bi se vsipal na jezero dež zvezd. Od kolodvora do župne cerkve je gorelo na posestvu Ivana Kende nič manje kot 57 kresov. Na vrhu stolpa župrie cerkve pa je blestela silna električna luč. Čolni so v široki vrsti prodirali med mogočnim sviranjem vojaške godbe bližje In bližje kraljevemu dvorcu. Na obali zbrano občinstvo pa je zaorilo »Živel kralj! Živela kraljica!« Ves Bled je delal vtisk pravljice! Na tisoče in tisoče oken je žarelo In blestelo ter se zrcalilo v jezerskih valovih. Kralj in kraljica sta stopila na teraso v L nadstr. Smehljaje sta občudovala prelestno sliko ter z očividnim zadovoljstvom sprejemala iskrene pozdrave narodnih množic. Blejski mešani zbor pod vodstvom nadučitelja Rusa je prepeval, grmeli so topiči. švigale rakete % vseh okoliških vrhov, narod na fe neutrujeno vriskal: »Živel krali. Ži- vela kraljica!« Okrašenih s prapori, girlandami posutih in z balončki po-yešenih čolnov ie stalo pred dvorcem nad 150. Izmed posebno razkošno in okusno razsvetljenih poslopij omenimo le nekatere: Toplice (Jula Mol-narjeva). Hotel Evropa (Potočnik). Vila Dalibor (vdova Lenčetova). Zdraviški dom. Zlatorog in Pristava (Ivan Kenda), Hotel Triglav (Kle-menčič). Grajska kopel (Ivan Kenda), Hotel Čeme (Petran), Hotel Jekler, Otok (blejska občina) kolodvor (načelnik Rožanec) itd. Odlikovali so se tudi vsi zdraviliški gostje in še posebej bratje Srbi. ki jih ife že mnogo na T Bledu. Priznati treba novemu blejskemu obč. svetu, na čelu županu Tomcu. da !e storil v polni meri svojo iz patriotizma prostovoljno sprejeto dolžnost. Naši Blejci pa so dokazali znova, da so jugoslovensko zavedni ter da imajo okus. Razsvetljava je bila v vsakem oziru krasna in bogata. Med serenado godbe in pevcev pod kraljevim dvorcem pa ie kralj hiooma izginil s terase. Ostala je le kraljica, a se tudi ona nato umaknila v notranje prostore. Občinstvo je zaman skušalo znova priklicati vladarsko dvojico... kar se Je raznesla vest, da je kralj na jezeru. Malokdo je mogel to verjeti. Toda bila ie istina. Krali ie bil z blejskim čolnarjem v spremstvu dveh gospodov prišel skrivaj v dvorčevo luko. sedel ondi v nerazsvetlien dvorcev čoln ter se dal voziti po jezeru. Sledilo mu je v drucrem, takisto nerazsvetljenem čolnu še nekaj gospodov z dvora. Včasih se je kraljev čoln za hip približal obali in so ga gostje na terasah hotelov takoj spoznali. Ljudstvo ie začelo vzklikati krali je prijazno od-zdravljal ter zopet izcrinil na iezero. To se je ponavljalo. Okoli 11. je floti-lja zaplula proti Zdraviliškemu domu krožila še nekaj minut po i*? zeru ter se končno razeubila oo lukah. Občinstvo se je razšlo no lezerskih restavracijah, zlasti k Petranu in Zdraviliškemu domu, kjer je nadalje svirala vojaška godba pod osebnim vodstvom dr. Cerinovim. Opolnoči se ie začel v dvorani Zdraviliškega doma vesej ples. ki je trajal do zgodnjega jutra. Avtomobili, kočije in različni vozovi pa so odvažali vso noč goste domov. Tako ie minul tudi ta poslednji svatovski večer v vsesplošnem navdušenju in zadovoljstvu. BUREN INCII>EXT RADI CRNE GORE. — ZAUPNICA ZUNANJEMU MINISTRU. — Rim, 10. junija (Irv.) Minister f?ossi je v zbornici govoril o gospodarskih rezultatih genovske konference, Jačini (pop.) o sporazumu z Jugoslavijo, Treves o ruskem problemu, na kar je predsednik naznanil dodatek posl. Bonardija h Gentilijevi resoluciji, odobravajočo delovanje vladnih zastopnikov v Genovi, ki dostavlja, da odobrava tudi zunanjo politiko vlade. Tu se je Oglasil republikanec C h i e -5 a rekoč, da je politika vlade v zadevi Črnegore zagrešila prostaštvo. Schan-zer: Ne poznam nikakega prostastva! Chi osa * Vladna politika je bila najpo-dlejša. Tako se na postavlja v nevarnost in pogubo nikake dežele! Schan-2&t: Vi ne "smete trditi kaj takega! Moja politika ni nikdar zapustila dostojnosti. Chiesa: Vi ste zagrešili prOsta-štvb! Schanzer: Zavračamo vaše obdol-žitve! Chiesa: Italijanska zunanja politika je vedno najbolj prostaško nav. dahnjena. Nato se razvname buren prepir in zmerjanje nn&d Schanzerjem in Chieso. Slednji kriči: Črnagora je bila žrtvovana. Vsa desnica ploska Chiesi. Krik in vik. Slednjič je zbornica izrekla zunanjemu ministru Schan-zerju zaupnico z 209 glasovi proti 67. BAVARSKI NACIJONALISTI PRI. PRAVIiJAJO DEMONSTRACIJE PROTI EBERT 17. — Mouakovo, 10. junija (Izvi) Predsednik nemške republike Ebert namerava v kratkem obiskati Monako-vo. Vest o njegovem prihodu je bavarske nemške nacionaliste tako razburila, da so pričeli z demonstracijsko akcijo in organizirajo obsežne demonstracije proti predsedniku. Socijalni demokrati e pa so izdali Organiziranemu delavstvu poziv, da prepreči te nacijona-fistične demonstracije In da prevzame dplavstvo samo osebno stražo za predsednika republike. Predsednik Ebert se je kljub nacionalističnim grožnjam odločil, da poseti Monakov© 12. t m, KONFERENCE Z GRŠKIM ZUNANJIM MINISTROM. — Beograd, 10. junija (IzvJ VSe-raj popoldne je zunanji minister dr. Momčilo Ninčič delj časa konferlral z ~^kim zunanjim ministrom Baltazzl-iem in grSkini vojnim ministrom Tina. o d oki som, ki se mudita v Beogradu kot odposlanca GrSbe pri kraljevih poroo-"ib svečanosti. Vsi so dolgo razprav. Hali o položaju na Balkanu. V prvi vrsti je obe vladi interesiralo vprašani© nastopa napram BoUparskl In vprašanje gibanja bolgarskih komltašev. POSOJILO BEOGRADSKE OBČINE. — Beograd, 10. junija. (Izv.) Beogradska občina namerava najeti zunanje posojilo v znesku 100 milijonov funtov šterlin-gov. Občina je pripravljena dati kot garancijo dohodke občine in obenem zaprositi garancijo vlada O vladni garanciji je snoč! ministrski svet razpravljal in ukrenil, da ie za tako posojilo potreben poseben zakon. Vlada sama na sebi na podlagi zakona ne more prevzeti take garancije. DruStoene uestl. — Zavod za slepe v Ljubljani priredi s svojimi gojenci v torek IS. junija ob 20. v Ljudskem domu v Kranju svojo javno produkcijo. Prijatelji in dobrotniki slepe dece, udeleži to se po-lnbštevilno prijetnega večera: prepričajte se sami o lastno tvornosti in živ-ljenskih silab naših gojencev! Pokažite jim z obilnimi prispevki svojte sočutje v dejanju! Čisti dobiček je namenjen za zgradbo bodočega zavode-vzgajali-Sča, ea elepe, po katerem t^ko žeb'no hrepeni slepiva du?*. Fiat lur! — D«, prižgite jim hi? v njihovi temi, žrtvujte, kar je v vaSi moči, da čimprej* postavimo slepi deci nov dom, najlepši pomnik na kraljevo poroko. — Društvo orofntšklh upokojencev za Slovenijo v Ljubljani vabi vljudno svoje cenjene člane na III. občni zbor, ki bo v nedeljo dne 18. junija t I. ob devetih dopoldne pri Novem svetu v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Obenem se vsi ce» njeni člani vljudno prosijo, da predlože svoje eventualne predloge in želje pismeno vsaj s"t!ri dni pred občnim zborom predsedstvu druStva. — S. K. Primorje TT.-Ljubllana : S. K. Elan-Novo mesto. V nedeljo dne 11. t. m. ob 17. uri se vrsi na Igrišču 5. K. Člana v Novem mestu nogometna tekma med rezervo Primorja m novoustanovljenim klubom dan. — Zadruga mesarjev in prekafevalcev naznanja svojim članom, da se preskušnfi vajencev za pomočnike, kakor le bilo označeno, ne bo vrllla dne le*, t m., Irer so nastale ovfre radi lolskfh spHSevaf. Kdaj se bo vrllla preizkušnja, se pravočasno naznani. — Krojaški nđrmgm v LJubljani naznanja, đa se vrle pomočniške In mojstrske preizkušnje tekom julija ti. S potrebnimi Izpričevali In z učno pogodbo opremljena prošnje za pripustitev k pnftM»'— Je vlaprarl do dne 25. t. m. pri »-' " zadruge. fWr»o*ka nrlca 5. Soklostoo. RAZVITJE PRAPORA JEZDNEGA ODSEKA SOKOLA. Pred Narodnim domom je bilo včeraj v nedeljo, 11. t m ob 10. dopoldne slavnostno razvitje krasnega praporja jezdnega odseka »Sokola« v LJubljani. Razvitje praporja je bila priprosta, a glokoboganUiva svečanost V eni vrsti so stali Sokoli konjeniki . . . Navzoča so bila dalje odposlanstva starešinstva JSS In vseh ljubljanskih sokolskih društev. Na vsem prostom pred Narodnim domom pa je svečanosti prisostvovalo mnogoštevilno občinstvo. V imenu Ljubljanskega Sokola Je slav-nost otvoril g. K a i z e 1 j s kratkim jedrnatim nagovorom: »Bratje! Veselo, obenem zgodovinsko slavje praznujemo danes! Slavje razvitja praporja sokolske konjenice. V imenu častitljivega, starega ljubljanskega Sokola Vam, bratje Sokoli-konieniki iskreno čestitam! . . .« Pozdravljajoč v imenu odbora sestro-kumico go. dr. Lavrenčfčevo, zastopnika JSS Nandeta Marolta, navzoče Sokole in občinstvo, je nadaljeval: Brat praporščak! Iz nežntti rok si sprejel v svojo miSiča^te roke ta krasni prapor! . . . čuval ga! ... Ta novi prapor v svobodni kraljevini ne bo sicrr tako Izpostavljen nevarnostim, kakršnim fe bil stari prapor ljubljanskega Sokola, oziroma prapor »Južnega Sokola«. Dlviall pa bodo Se vihar!!! . . .« Obnovimo torej danes pred novim praporjem Sokolske konjenice svojo sokolsko prisego — zvestobo do groba — sokolski misli — domovini — in pa nagemu velikemu Sokolu — kralju Aleksandru! Zdravo! fKliei: »Zdravo kralj!*) Kumlca ga. dr. Lavrenčfčeva Je za tem v llnbkem, poetično vznesenem govoru izročila z belim Pajčolanom pokriti nrapor praporščaku Sokolu-konjenfku br. J a n u 5 i č u. ki ga le vIsokoTravnan sprejel v svo*e krepke sokolske roke. Kumlca ?e razvitje praporja pozdravila, naglašujoč: •»Bratje Sokoli! Štejem si v posebno čast. da morem kot kumlca Izročiti sokolski konjenici sokolski prapor, zunantl simbol sokolske ideje in teženj sokolskega deta. O snovne barve na prapor Ju so tri slo-vanse boje. Naše belo-modro-rdeče nam kliče, da moramo nositi v svojih srcih pred vsem ljubezen do celokupne nedeljive domovine, da hočemo biti v vseh svojih dejanjih dobri Jugosloveni in iskreni Slovani V srebru vezani Sokol* plavajoč v sinji modrini, naj nas vedno bodri in spominja, da smo del one organizacije, ki ljubi somce in svobodo, ki hrepeni po višini bistre misli in jasnega razuma. Sokol izbegava vsako temo, ki je vsekala nam Slovencem in vobče vsem slovanskim narodom tekom zgodovinske preteklosti toliko usodnih ran.« Omenjajoč dalje Ideal duševne in telesne dovršenosti, ideal plemenitosti srca in blstrosrJ razuma, za katerimi stremi So-kolstvo, Je kumica zaključila svoj govor: »V znamenju teh misli, bratje SokoH, izročam sokol s Id prapor v Vase sokolska roke. Imejte ga v spoštovanja, čuvajte ugled In čast sokolske mlsH hi sokolskega imena! Zavedajte se, da nista osamljeni« imate zn seboj nebroj sokolskih rodbin in vse sokolsko čuteče Jugosfovenske matere. In ti, brat Janušič, ki si bil izvoljen za praporščaka, čuvaj prapor! Ohrani ga Ti kot prvi, čistega, neomadeževanega, kakor Ti ga izročam danes! Nosi ga hrabro, zna« gonosno In bodi prvi vzgled vsem bratom Sokolom! Zdravo!« Kumica je nato izročita prapor praporščaku, ki je prapor prejel s kratkim sokolskim zagotovilom? »Dal Čuvam gale Kumica Je nato prapor okrasila z državno trobojnico. V imenu starešinstva Saveza Je Nande Marolt Iskreno Čestital jezdnemu odseku na krasnem prapor Ju, ki na) koraka na čelu narodne armade, na Čelu konjenice v boru za osvobojen Je v verigah suženjstva trpečih Yn vzdihujočlh bratov na severu u zapadu. Bm Kajrelj Je nam» zaprisegel praporščaka br. JanuSiČa, ki Je ponavljal krepko in odlagao kratko srkoNko prisego: »Zakftnf^mo se nai ta prapor kot simbol sokolske vzvišene misli, da hočemo m bomo ostal! tel misli zvesti do svojega po-s!edn*e*r* d'ha! Oodba jTT^oslovenskib železničarjev Je po končani priserj rasvlrala vse tri državne himne. Prapoščak konjenik br. Janušič je nato s praoorjem zajabal konia-belca, soremllan od dveh konjenikov s sabTJamf. Sokolska konjenica, brofeča 45 konjenikov pod naČeHvom g. Franketa, se Je nato razvila v Impozanten sprevod. Na Čelu sprevoda Je svirala £<">đba 7JŽ, za njo so Ja-n?li štirje fnnfaristi. za njimi praoor In potem odsek. Si'alnl sprevod fe jahal po Aleksandrovi cesti. Dunaf^M, Miklošičevi pred maestral po Mestnem In Starem trgu preko šentjakobskega mo«tu v Tmovn v tr-Mjrv. In sicer dne 1 Jnllfa. 1. av*tisra, t ^ntemhra tn T. oktobra. Ifrole bodo Iz-Tf'v-*l? no mer! naši 1rml»Čl M bodo ©f>--«*n **rrb*f!. da bo vsaS trot ofinsno. nra-'-- in dobro Ird^bn. Kđ*r sf boče nab~a-■ T-»-of nrott e*MaČ!!u na obroff*. ?* mf%m ***HM fe potom svofe«ra drnff^i po -Mitih. M so bfla oosJann dmgtvom. *nl pa, ki plačajo znesek? takoj, naj naroča kroj potom našega gospodarja br. Franca Medica, Tržaška cesta št 4. Kdor pa si Zeli nabaviti samo blago In si da napraviti krog drugod, plača 200 dinarjev manj, torej le 700 Din, nakar prejme vse potrebščine za kompleten kroj In gotovo čepico. Posamezni deli se naj ne naročajo, ker odsek naročil za posamezne dele ne sprejema. Priglasi naj se vpošljejo do konca tega meseca, ker se na poznejša naročila ne mor? ozirati. Kultur a. REPERTOAR NARODNEOA GLEDAT T5CA V LJUBLJANI. DRAMA. Ponedeljek, 12 Jum: Svatba KreČinsekaja. Red A-a Torek, 13. jun.: Zaprto. OPERA. Ponedeljek, 12. Jun.: Zaprto. Torek, 13. Jun.: Lakme. Red E-P. Sreda, 14 jun.: Triptvchon. Red C. — Naša drama. >Sv*r,ina<: predstava v dramskem gledališču na dan kraljeve poroke je pokazala vnanjo eliko, ki ni bila več žalostna, ne^o samo še zabavna. Glavna krivda zadane ffleda-lifcko upravo, ki je bila gluha in slepa za pametnejše nasvete in >si ni mogla kaj, da ne bi bila« napravila v tej mali Ljubljani, Čisto koncem sezone, na vroč junijski večer in ob isti uri kar dve gledališki slavnostni predstavi. Vsakdo jte vedel, da bo to moraličen fiasko, le gledališka uprava jo bila preveč modra za to. Opera je bila slabo obiskana, v drami pa je bilo kakih 63 in pol ljudi. V parterju Jih je sedelo ravrto 23. Fiasko je bil tudi v tem, da je večina tega občinstva smatrala za nepotrebno, se malo svecaneje obleči. Zadnji kaj žar, če ga sosed povabi na svatovščino, bo brez premišljevanja oblekel, kar ima najboljlega. Ce pa hočemo proslaviti poroko svojega kralja, večini ljudi £e na misel ne pride, da je sramotno. Iti k proslavi v vsakdanji delavni obleki. Seveda, kaj drugega bi bilo nedemokratično, ker demokratizem je to, da ima kdo n» več svež ovratnik in da se za Boga živega cim neprijetneje razločuje v vnanji ličnosti od izobražen-stva drugje po svetu. Kdor nima fraka, ga gotov ne bo oblačil in neumno bi bilo zahtevati od človeka, ki nikdar ne prihaja v kroge, kjer Je frak potreben, naj si ga da vendarle napraviti za či. sto izjemne slučaje. Ali tudi zadnji delavec ima kakršnokoli praznično obleko in ljudje srednjega stanu, kateri tvorijo glavno gledališko občinstvo, imajo a najmanjšimi izjemami vsak kako črno suknjo, sploh neko obleko, v kateri ae jim pozna, da so se hoteli praznično obleči Pa pri Slovencih je zaman govoriti; pri nas je vse Originalno In ekstra in po svoje kulturno. Samo da se nam bo ves -svet, čimbolj bomo i njim prihajali v dotiko, smejal radi neverjetnega, le na našo domovi-pico omejenega pomanjkanja vnanjih oblik. Eden si je na galeriji, ker mu je bilo vroče* slekel sivo suknjico in si zavihal rokave. Saj se lahko postavi, mo kratkomalo na stališče, da bomo k slavnostnim predstavam načeloma prihajali v majah brez rokavov, kako# jo nosi v Molnarjevi igri Liliom, ali pa v plavalnih hlačah. Pa bo demokrati j a rešena. Meni tudi ni bilo prijetno v fraku In trđo poikrobani -srajci. Raje bi bil pri Sel v svojem starem šlafroku. Samo skleniti je treba, pa bo. Potem etnologi vsaj n% bodo več hodili iskat izumirajočih rodov v afriški pragozd. v Novo Holandijo ali v Indijo, nego bodo prihajali med nas kot zanimivejše ed vsakega ljudožrea. Ljudi zreti ni nobena umetnost, takih komičnih kmetavzov, kakor na Slovenskem, pa ni nikjer več na vesoljnem svotu, jih ni bilo in jih tudi ne bo. Kar pa leži zunaj tega kmetavzbvstva, se da duhovito odpraviti z bosedicO »frakar«. Kdor se noče klanjati edino pristnemu, edino pravemu in edino domorodnenra pomanjkanju Oblik, temu se vtisne signatura >frakirc, pa je opravljeno ž njim. Namreč med Vodmatom In Sičko. Svet pa sega na obe plati Se za par ur naprej: ne morem pomagati, čeprav mi je kot Slovencu to gotovo strašno hudo in dejstva najraje sploh ne bi priznal. Prosim odpuščanja za ta diskurz. Toda slavnostne predstave so predvsem tukaj, da navzoči podajo Izraza svečani priliki i svoio vnaniostjo. Kar se sicer tam godi, prihaja Šele v drugi vr-9t1 in zato so slavnostne predstave same pO sebi skoro vedno dolgočasne. To je nekaj podobnega, kakor klasiki v šoli, s katerimi te takozvani profesorji znajo tako sadistično gnjaviti, da izlo>?š iz mature s trdnim prepričanjem: Prva važna lastnost vsega klasičnega je obupna dolgočasnost. Isto načelo je vpo-Stevalo naše gledlSČe: Prva naloga slavnostne predstave je biti dolgočasna. Najprvo Je prišlo vsaj nekaj novega* In to je bila kolikortoliko jasna ročka predstave. Namreč lepo in goreče doraorodno zamišljeni >Prologc R. Pe-terlina - Pertuške. Deklami ral ga Je dosti okusno g. Medren. Prolog Je bil na dan kraljeve ooroke tndi natisnjen v »Jutru«. Nato je prišel ie znan! dramski prizor >Jugana. vila najmlajša*. Za oder vseskozi neprikladna stvarca, k1 se pa gotovo zelo navdušujoče čita. Sledil Je NušiČOv zgodovinski prizor »Semberijski kneze, ki so ga da^ Jali ie pred kakimi 10 leti. To Je vzvišeno lepo delo. Samo igrano mora biti po tem. Pesnitve vredna Je bila pa le gospa Danilova. Vse drugo Je bil diletantizam In slabo naučeno. Vse je šlo Ogtat* nespojeno. Zbor kmetov je od- ?;oVarjal mehanično, kakor verniki pri itanijah svoj >Za nas Boga prosi<. Vidno ao prožali na geslo in potem izbruhnili istočasno svoj sta\ek. iSplok __škoda za trud, če jo usp^h tak. tiram da ne bodo igre ponavljali ie po ar.onmnaih. In će prido kdaj zopet -lav-nostna predstava, naj jo napravijo v operi skupno SS obe gledišči in naj si :/hero program ter SS ga nauče tako, da bo ob\eijalo tudi br* ■ vsake slavnostne primesi. "• 3& __ ,\ova Evropa« od 1. junija pri- naša to-le vsebino: Zagreb (L.) Značenje zagrebačkog velesajma uzoraka (dr. Valdsnar Lanadsk). — Zadaća sa-grebečkog velikog sajma (I. iieiin). — Vaspitni uticaj celesajma. (ing. Velimir Stiasni). Velesajmovi u ČeškoalOvačkoj Republici (A. Hajeman.) — Velesajmovi u Poljskoj (A. Beepanski). — O sajmovima s ekonomskog gledišta (I. Bidin). Sajmovi u historiji.__Zagrebački Zbor. __Književni pregled. — BeLv.ke. — III. Mednarodni kongres za moralno vzgojo b:> V Ženevi zboroval koncem Julija 1922. ter namerava vzeti v pretres vprašanja, ki so za nadalini razvoj d^ina^mo ga človeštva največje važnosti. Pripravljalni odbor kongresa želi, da naše občinstvo seznanimo s poročili In poročevalci. ki so do sedaj priglašeni. Zato naj slede nekatera imena poročevalcev (po abeced' nem redu) in pa naslov njihovih predavanj: Y. Ali (Indija) — Zgodovinski pouk v Indiji. R. Baden-PowelI (Anglija) — Vzgoja s pomočjo liubeizni, namesto vzgoje s pomočjo strahovanja. P. Bartb (Nemčija) — Moralni napredek človeštva kot predmet moralnega pouka. P. Bureau (Francija) — Psihologija izkuSnjave. C. Brerefm ( \ngtt-ja) — Vprašanje zgodovine v srednji loli R. Cotisinet (Francija) — Načela za zgodovinski pouk v ljudski Soli. AUce- Do-sceeudres (Švica) — Kako otroka osvobodimo nasilja, ki ga nani izvršuje denar? O. Ewa]d (Avstrija) — Splošna religija ni vzgoja. Fr. W. F°erster (Nemčija) — Pomen zgodovine za moralno In socialno vzgojo v občečloveskem in nadnaravnem smislu. P. Gooch (An^lUa) — Visokošolski študij zgodovine. J. Gould (Anglija) — Zgodovinski pouk kot pripomček z.i »Zvezo človeštva^. O. Halecki (Varšava) — Družba narodov v zgodovini in v pouku zgodovinskih ved. S. Kawerau (Nemčija) Kako ustvariti mednarodno delo o zgodovini. S. Lttnborg (švedska) — Verski pouk In moralna vzgoja. E. Pieczvnska (Švica). — Socijalno vzgajanje prirodnega čuta za materinstvo H. Tebler (Švica) — Od Šolske zajednice do socijalne zajednice. L L. Veenstra (Nizozemska) delovne zajednice in delovni problemi v svojih odnoša-jih do moralne vzgoje. F. Zolllnger (Švica)' — Kako nai bi bil organiziran mednarodni urad za vprašanja pouka in vzgoje, da bi obenem bil središče propagando za napredek človeške civilizacije? — Akad. BOtV ped. krožek. — Reforma lol na fe$ken. fVčka vlada ae bavi z reformo gol. NajviSja število učencev v en^m razredu naj h>l se znižalo od sedanjih SO na 6.r>. Predlaga se ustanovitev ii&daljrtvfllnih šol za deklice in dečk* v starati 14—16 let. Število, meščanskih sol »e pomnoži, tri- in Ptirirazmlnice ae razširijo na 6—S razrr^dnire. Prof. Jedlička predlaga 71etno solo humanističnih In praktičnih učnih predmetov. — AntropozofiČki svjetski kon*rro«i 11 Beda. D Ifljesti danaAnjejEra Čovječanstva počinje pomalo prevladavati uvje« renj?, da golema socijalna kriza sadašnjosti potječe iz protivstina kulturo Istoka i Zapada. Ova napetost I nadalje će pridonašati rušenju i uništavanju svega čovječanstva, ako no budo uvi-djavnost uklonila te opreke i prove*n izmirenje pojedinih naroda. Sada*nja gospodarska i politička nastojanja, k*v-jima Zapad prema svojim nazorima namjerava riješiti ovaj problem, pokazala su se pogrešnima, a konferencijo vodećih državnika nailaze na sve večo nepovjerenje. Naprotiv stara tradicionalna duševnost Istoka nijo mogla d rma dnnoa politički i gospodarski potpuno slomljena, to j* ona ipak tlo, na kojem je nikao Goethe i progovorio čovječanstvu jezikom, koji ja razumljiv Istoku i Zapadu. IT uspješnom oživljenju ove du-ševiKVsti, u froetheanizmu, leži moprud-nost, da dodjemo dt> preokreta u današnjem našem mišljenju. Put od prirodnoga promatranja u smislu Gootheovu do duševnog spoznanja i r življenja sadašnjosti pokazao je dr. Rudolf Šteiner u •svojem životnom dielu. Po njemu osnovana u an tro po zo fičk ome smislu orientirana duševna filozofija pokušava preokretom unutarnjoj čovječjoj života, a prema metodi prirodnih znanosti, da dbdje do novih spoznaja in da prikaže duševnost neposredno, a ne parno u svojem odrazu po čovječjim duševnim sposobnostima. Na II. internacionalnom kongresu antropozofičkosra udruženja >Wewt-Ost«, koji se održaje od 1.—12. juna o. pj. u Beču (poslovni ra: Wien I., Musikvereinsgebaude). pokazat če se. kakova nove poglede čo ovaj smjer dati u području znanosti, umjetnosti, religijo l na socijalnom polju, i kako c> se moči sagraditi duševni most izmedju Zapada 1 Istoka. Ovo nastojanje hoče da osvijetli drijemajući duševni život Istoka sa potpunom svijesti modemocra Čovječanstva i oplemeni materijalistički orientira nu gospodarsku pr«kffn Zap.tda. Antropozofija je pokret čovječanstva. * samo na obnovi duševnog života i iz raspoloženja, koie če Iz obnove doči, moje sd ostvariti novi poredak našo kulture. IT. internacionalni kongres antropozofičkopr pokreta 1—12. juna 1922, Musikvereinsgebaude, Beč. Stran 4. >SLOKENSKI NAROD' dne 13. junija 1922 štev. 133. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 12. junija 1922. — Kralj in kraljica v Ljubljani. Včeraj v nedeljo popoldne je kraljevska dvojica inkoenito prispela v avtomobilu z Bleda v Ljubljano. Kralj in kraljica sta napravila zlet po vsej gorenjski ravnini do Ljubljane. Po vseh mestih in vaseh je narod spoznal kralja in kraljico ter ju iskreno pozdravljal. V Ljubljano je avtomobil prispel okoli 4. popoldne. Kralj in kraljica sta si ogledala mesto, med drugim Prešernov spomenik, kjer je kralj lansko leto potožil povodom svojega obiska lavorjev srebrn venec. Po nekaterih ulicah so ljudje kraljevsko dvojico takor spoznaji ter jo toplo pozdravljali. — Razkritja o Radiću. Pretekli teden smo priobčili članek >Zopet razkritja«, v katerem smo reproducirali glavne podatke iz brošura dr. Manka (no Marka) Gagliardija, b - izšla v Gradcu pod naslovom »Istina o hrvatskem revohicijouarneui komiteju 1. 1919<. Ta &as članek je v celoti prevzela včerajšnja tržaška >L/ Era Nuowk. Obenem so je uredništvo tega lista obrnilo na polkovnika Finatija s prošnjo, da mu da potrebne informacije, v koliko odgovarjajo resnici trditve dr. Gagliardija o zvezali, ki jih je imel krvatski revolucionarni odl>or ž njim in preko nje^a z oficijelnimi italijanskimi kroci. Polkovnik Finzi. ki je bil sef oddelka za sui-jonažo v Trstu, se je napram uredniku lista Ta Era Nuova< tako-ie izrazil: ^Ne da bi hotel izdati kakršnokoli službeno tajnost, priznavam, da sem poznal večino oseb, ki jih v svoji brošuri navaja g. Gasliardi. Tudi njc^a samega poznam. Samo ob s*ebi se razume: ako sem imel sprva zveze z elementi, p ribajo jočirni iz Zagreba, se je to zgodilo zato, ker sem kot šef in format ivne službe skušal izvedeti, v koliko so resnične vesti b vladajočem nezadovoljstvu na Hrvatskem, o katerem so neprestano poverili potniki, prihajajoči iz Hrvnt-?ke. in hrvatski listi Štifti. Takisto je res. da sem se privatno sestal v Rimu z dr. ?susterš:eem. dr. Frankom in Dui-ćera. Vendar pa je vmesno misliti, da se je doSegv! kakršenkoli sporazum ^rlede eventualno revolucije na Hrvatskem. So?tanek je veljal izključno izmenjavi misli o razmejitvenem vprašanju. To vprašanja je s peibologierto - čustvenega stališča zanimalo Hvat-te in Slovence bolj kakor Srbe. Govorim o teh. moiih privatnih stikih, ker v maiu 1920 država SHS. kakor vsakdo ve, &e ni bila priznana od rase vlade in ker bi bil lahko eventualni sporazum s hrvatskim •narodom, ki so sra predstavljale gori omenjane osebe, koristen Italiji. Pripominjam Sa, da se že več. mesecev, predno se je sklenila rapallska no^odba nisem več bavil s srbo - hrvatskim vprašanjem in da tudi nisem invel prilike se sestati s katerimkoli izmeti jrospodov. ki iih navaja Gapliardi v svoji brošuri.« T.^ko Finzi. Bivši sef ital. informativne službe torej potrjuje v bistvu podatke dri a, Gatrliardia in no zanika niti z besedico, da je po svojih zaupnikih dal na razpolago ogromne >vote Stjepanu Pa-(Tjćn. Z.n. nas ;ro predvoena zanimivo, da priznava izrecno, da je imel v Pimu sestanek z driem. 5u=teršicem, Frankom [in Duićem. Ali je verjetno, da je veljala ta konferenca zan?s samo razmentve-nemu vprašanju? — Iz sodne službe. Pravni praktikanti Alfonz Ccpuder. Franc Čoš. dr. Rihard Pintar. Rudolf Adamič, dr. Josip Novak in ■dr. Ludo vik Lobe so imenovani za avskul-tante. — T z ži%'fnozdravnIške službe. Za vi šle fivinozdravnike v VIII. čin. razr. so imenovani višji živiuazdravn.ki IX. čin. razr. na do^edojv-ih službenih mestih: Tosip Šink v Ljubljani. Viljem Jcdlička v Ptuju, Alojzij i Škof v Ljutomeru. Janko Vizjak v Brežicah, Josip Ceh v Škof ji Loki in Josip Stu- :par v Črnomlju. Za višjega drž. živino-rdravnika in ravnatelja podkovske šole v VTII. čin. razr. le imenovan Lovro Tepina, dosedanji vodia podkovske šole v Ljubljani. — .Matinaia Prve mestne dekliške šale pri Sv. Jakobu. V nedeljo, 11. t m. ob 11. do.p. so priredile učenke dekliške šole pri Sv. Jakobu v prid Dečjemu domu« matinejo s petjem, telovadbo in s sodelovanjem jodbe na lok. Vkljub prekrasnemu vremenu sr> bili prostori dornaleca vsi zasedeni. £?asti ie bilo številno zastopano naše uči-teljstvo. Prireditvi je prisostvoval tudi e. dr. V. Rnltič z eo. soprogo, mnogo narodnega žerstva in veliko število mladine. Pevske zbore deklic, kakih 60 do 60, je na-, Študirala in vodila s. prav posebno spretnostjo edena. .M.ilka Umber^crjeva. Učenke So izvajale vse pevske točke od »Bože pravde in ljubeznivih narodnih pe^mi >Hribi. poniknite sc<«, >Perice*. »Rasfl mi«, /»Pa po Kranjskem, »Od dakle si, momo«, »Na obali^-. Oi. Koranom itd. pa do končnega, ?a otroška griča jrotevo težkega zbora »Slovenec, Srb, rfrvat« izredno ekcakt-no, z opazovanjem dveh dinamičnih znameni ter z izborno vokalizaeifo. Posebno so se 0'.'likovali krepki niti. Odčni. TJmbere^r-Jevi moramo čestitati, da ie mogla sesta-ft!| f^ko d'scinbniran dekliški zbor. Treba ia bilo paČ rrno^o tmda in mnogo vaje. ^Tvesr7i;vo ie. da Qc je začela goliti po naših šolah predvsem naša ter vobče lu-gn^Toven^V^ nnrodna pccom. Telovadne tc*Vc pe^ vodstvom ge. Milite £or!ileve: vaie * obroči, prosfe in rajalne vale s •"nr^m^^vaniom godbe na lok pod taktirko g. T. Pa^orJa, so vzbudile splošno odobra-vr.n'e in so 2<flfiale zlasti mladiro. ficđ-ba na lok je izvajala tudi nekaj samostojnih" mčk. Voditeljici prireditve Js občinstvo IU vahno aklamiralo, učenk© pa so Jima odklonile Šopka. Matineja Je bila prav tepa in ie želeti, da bi ne ostala edina. __Naša opera. G. Komanowski zaradi konflikta z upravo ni hotel v soboto nastopiti. Dokler se ne uredi vprašanje novih pogodb in doklad, je opem, sploh v nevarnosti. V soboto so torej peli namesto triptiha le diptih, t. j. II. in III. opero (Angelileo in Skikija); snoei, v nedeljo pa so predstavo sploh odpovedali. — Še ena o zagrebškem železniškem ravnateljstvu. Pišeio nam: Znano je. da le železniško ravnateljstvo v Zagrebu odklonilo mali kredit za olepšavo lokomotive, ki ie peljala kraljev vlak iz Ljubljane na Bled. Pa še eno ie treba zabeležiti: Nekoliko dni pred prihodom kraljevske dvojice so dobile gorenjske postaje službeni nalcur. da primerno olepšajo kolodvore, češ zastave pridejo iz Za-Kreba. In približal se je dan kraljevega prihoda, a zastav ni biio niti na brzojavne iir^ence — in iih Še do danes ni iz Zagreba. Postaie so si morale izposoditi zastave pri občinah. ker ie zap;rchško ravnateljstvo pokazalo svojo nezaslišano počasnost tudi tokrat. Ali Da nai mislimo na namen? — Smrtna ko*a. V Ljubljani je umrla ga. Mariia D r en o v e e, mati članov Nar. gledališča esr. Joškn in Alojzija Prenovee, ter er. Franjo Zagore, gostilničar in posestnik v Hrenovi uli-oi 21. v Trstu pa lesni trgovec g. Iran Boštjane i č. Blag jim spomin! — Vpisovanje na državni dvoraz-redni trg-ovski šoli v I^jobijani za šol-skr> leto 1022 23 so vrsi 1-. 3. in 4. Julija t. 1. v^akorat od 0. do 12. ure dopoldne. V. I. letnik se sprejemajo licenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednjo šole ali ca stavni razred meščanske š^le ali IV. razred liceja ali IIT. razred meščanske sOle. Za te ni sprejemnega izpita. Na podlagi sprejemnega irpita se pa -sprejemajo v T. letnik učenci in učenke, ki so dovršili VIII. razred ljudsko solo. V II. letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili I. letnik dvor^zrodne trgovske šole. ki ie ali državna ali pa ima pravico javnosti. Učenci in učenke naj 96 priglasijo v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prineeo ^ seboj zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Ravnateljstvo. — Novi odbor Gasilnega In reševalnega društva v Ljub*lanl ie občinski komisar, sospod ministeriialni direktor dr. Bogumil Seneknvič v zastopstvu občinskega sveta potrdil in bo odbor v ponedeljek zvečer ob pol osmih v dvorani Mestnega doma za-obnubben. — Kekrtitovanie za ree«to Liubljano. Rekrut^vanje za mesto Ljubljano se vsled krajeve norčke prične namesto dne 14. itmila ?-ele 15. junija 1922. Nabornikom, ki so pozvani s pozivnlcaml za 14. luni! 1922 k rekrutovanjn. se le z^tecadelj dne 21. Junija predstaviti rekrutnl komisiji. Zunaj L^bHane stanuioče nabornike naj o tem obvestijo sor< dniki. — Posnemanja vredno. Ljubezen In smisel do našib zanižnjenih bratov v Ko-rotanu in Julijski krajini je pokazal vokalni kvartet -^Primorje« že večkrat s tem, da je z veliko naklonjenostjo sodeloval pri raznih prireditvah, ki so se vršile na korist naših bratov in sester tam preko. 5vol T. lavni koncertni nastop v Ljubljani so člani kvarteta zopet posvetili tem nas"im roia-kom ter naklonili ves čisti dobiček tesca koncerta .Tugoslovenski Matici. Zato le naša dolžnost, da ne le iz umetniških, ampak tudi iz narodno-obrambnib ozirov posetimo današnji koncert kvarteta »Primorje« v naimnogobrojnejšem številu. Koncert se vrzi v Filharmonični dvorani in ie predpro-daja vstopnic v Glasbeni Matici. — Prošnja. Ljubka cerkev sv. Flori-iana, v kateri se časti čudodelna podoba žalosne Matere božje, posebne varhinje ljubljanskega mesta, se ie začela od vrha zvonika do temelja temeljito popravljati. Poprava ie bila nujno potrebna. Prenovljena cerkvica bo na zunaj kras mesta Ljubljane. Ker pa cerkev nima nikakega premoženja in bodo vsi stroški za popravo in prenovljene znašali nad 100.000 K, zato podpisan' mestni župni urad sv. Jakoba uljudno prosi vse zavedne Ljubljančane. H ljubijo lepoto mesta Ljubljane, da bi mu po možnosti z darovi (denarnimi prispevki) pomagali Dri tem odličnem debi. Mestni župni urad sv. Jakoba v Ljubljani, 10. junija 1922. Janko Barle, župnik. — Mestna plinarna v Maribor«. Tz Maribora nam pijejo: Svoiečasno od mariborskega mesfneca sosveta skleniena preureditev mestne plinarne ie dovršena in deluje nova dvoplinska naorava že več tednov. Proizvaja se izkliučno dvoplln po sistemu prof. Strache in sicer samo ir *tn-zemrVetra premoga, kar je bilo po prejšnjih rmčinih zelo otežkočeno. Obenem se pro-fzva'anie nlina vrSf seda! z nad polovico mani o^ob^om ter samo v osmih urah in K* z eno Četrtino do soda! porabljene koUčme mrmo^a. Le ^led tega te bflo omogočeno, da oddaka podjetje plin po namlžll ceni izmed vseh plinaren naše drŽave. Novo dvo-plinsko napravo Je pozdraviti prav posebno tudi z frosoođarslčesra stališča, ker ie neodvisna od dobave inozemskega premoga in omocooa štednjo s premogom. Obenem pa Je uporaba cenejšega In boljšega đvo-pbna pristopna vsem slojem in tudi bolj ekonomici kakor direktna kurjava s premogom. Želeti M bilo, da se modernizira čim preje tudi ljubljanska mestna plinarna na način, kakor so to že storile plinarne v Mariboru In Celju, ker le leslgurana s tem plinski Industriji boljša bodočnost. — Direktna avtomOfellM iveza Ljublja-na-B!ed. Avtomobilna prometna d. d. v Ljubljani otvori v soboto dne 10. lunUa av-tomobilno zvezo le Ljubljane na Bled, In sicer Vsako soboto in dan pred prazniki. Odhod iz Ljubljane ob 16. pred Jadransko banko. Avtomobil se vrne vsak ponedeljek in dan po praznikih ob sedmih zjutraj iz Bleda od poŠte, Vozil bo luksuriozni avto-omribus za 16 oseb, v katerem ima vsak potnik svoj lastni fotelj. Vozna cena je iz LJubljane na Bled 60 Din ,za tja in nazkj 110 Din. Ročna prtljaga prosta. V predpro-dajl se dobivajo vozni listki v pisarni avto-mobilne prometne d. d. Jadranska banka, drugo nadstropje, soba št. 44 aH pa po telefonu na ttlefonsko Štev. Jadranske banke »Avtomobilna«. — Neprijaznosti proti avtomobili-sstom oe množe po Gorenjskem, posebno v okolici Ljubljane ter v radovljiškem in kranjskem okraju. Ne samo, da luča_ Jo nezreli fantiči kamenje v avtomobila, tudi odrasli jih skušajo ustavljati ter se postavljajo večkrat tik pred avtomobile na sredo ceste. Veriria našega ljudstva je pretrezna in prezrela, da bi to poronjanjs* odobravala, oni pa, ki ■^e iib tiče, se najodločneje svarijo pred tnkim poro t jem, ki bi labko imelo zanjo nedoslednib posledic. Pokažimo torej ravno sedaj, ko bo pritok avtomobili-stov iz nas!) krajev na Gorenjsko zelo voćari, da smo kulturen narod in ne su-iovi brihovci! Oblastva so obveščena in bodo najstrožje postopala zoper krivce. __ Dedinske pristojbine v obliki tablic, izračunane z dokladami vred za vse posamezne, na 10 Din zaokrožene, zneske od 100 —1000 Din, ter posebej še za vse t. zv. bbmejne zneske, — za vse vrste pridobitvijo v (dedičev in volilo jemnikov) napram njib snrodniške-mu razmerju z zapustnikom, glede premične in nepremični imovine z navedbo zapusčin^kr>razpravnib in vseh osta~ lili pristojbin, ki se tičejo zapučč. stvari, __ so ravnokar dotiskane. Izračunil in sestavil jih je Anton KajfeŽ, dežel-nosodni svetnik v L*>žu, pri katerem naj se neposredno naro&ijejo. Pripomni se, da po te tablice, poleg katerih je tudi natančna navodilo s potrebnimi pojasnili vred, tako praktični sestavljene, da jih lahko vsakdo uporablja in ž njih pomočjo v nekaj sekundah izračuna ifledinske pristojbine za v&ak poljubni, šfc tako visoki, znesek s tem, da enGetavno sešteje 2—S točno izračunane, eventualno % 10, 100 ali 1000 pomnožene, zneske. Priporočajo se torej no lo vsem sodnikom in uradnikom finančnih Oblasti, marveč tudi zasebnikom; zlasti pa bodo v veliko korist, olajšanje posla in prihranitev časa davčnim uradnikom, katerim brez. takega pripomočka vkljub naj večji, vestnosti in natančnosti skoraj ni mopoče vpošt©vati vseh izjemnih določb, ki veljajo za odmero dedinskih pristojbin. ___ Cena (brez poštnini, samo 6 Din. — Nezgoda dobrovoljne družbs na Bledu. V nedeljo zjutraj okoli 3. ure je napravila družna sedmih gospodov na Bledu izlet po jezeru. Cela družba ie bila visoko razpoložena. Čoln se le dvigal in potapljal radi raznih akrobatskih vaj, ki so lih gospodje izvajali, kakor Noetova barka ob vesoljnem potopu. Ljudje z drugih Čolnov so strahoma pričakovali, kdaj se bo čoln prevrnil. !n res, ni bilo dolgo, ko so se v temno noč oglasili obupni klici: »Na pomoč! Na pomoč!* Iz bližnjega čolna le skočil g. Avgust Kadunc,-poslovodja tvrdke Kette. S skrajno požrtvovalnostjo je v veliki nevarnosti potegni! s pomočjo g. Avgusta Cerneta Stirt ^nočne kopalce« na snho. dva pa le rešil 121erni mežnarjev sin z Bleda. Gospodom se ravno ni ničesar hudega dogodilo, kakor da so bil! mokri do kože. Bili so najbrž tako zmedeni, da so se svojim reSiteHem pozabili zahvaliti. Rekli pa so. da se ponoči ne nameravalo več hoditi kopat. — V ravnanje. Vsi oni, ki dobavljajo sedaj živila ali tudi kake druge potrebščine za kraljevi dvorec na Bledu, se opozarjajo, da moraio svoje račune, predno jih predlože upravi dvora v poravnavo, vposlati preje mestnemu tržnemu nadzorstvu v Ljubljani, da jih pregleda in ugotovi primernost cen. Brez tozadevne klavzule mestnega tržnega nadzorstva se predloženi računi pri upravi kraljevega dvora sploh ne bodo likvidirali. — Prošnfa na usmiljena srca, Revna *ena, nahajajoča se v bedi s svojim otrokom, prosi usmiljena srca za blagohotno podpora. Darove sprejema uprava »Slov. »Naroda«. —t Prodala stare vojaške opreme. Uprava oddelka volne odeće v 5koplju bo prodala dne 30. Junija t 1. na javni licitaciji razno staro vojaško opremo (obleko, obutev, čepice, ovijalne gamaše, torbice, Šotore, odeje, vreče, jedilno orodje, ostroge, steklenice, nove zaplenjene čepice itd. itd.). Oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —f Dobava novih vreč. Komanda Dunavske divizijske oblasti v Beogradu raz-plsule na dan 20. Junila t 1. ob 11. url dopoldne v svojf pisarni v vojašnici pešadij-ške podoficirske škole v Beogradu licitacij glede dobave 150.000 do 200.000 novih vreč. —• Dobava drv. Prt intedanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu se vrši dne 16. Junija t I. ob 11. uri dopoldne tretja ustmena ofertalna licitacija glede dobave 43.710 m* drv za razne gamiaije. Oglas z natančnejšimi podatki le v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v LhibUani interesentom na vpogled. rflrroe dn*e. S severne meje, & lunUa. Vsplošnem smo od preobrata preveS pričakovali. Ali nikjer ne kite Itiriletna bilanca takih razočarani kakor pri nas na severni meji, posebno v njeneir Med -^ Mariboru. Če pride kdo, ki ni bil ta Čas v Mariboru, semkaj in nas vpraia, kaj smo storili v narodnem aziru, kaj naj mu pokažemo? Samuslovenskc ulične napise. To je bilo delo enega samega odločntja človeka, na sedežu vladnega komisarja. Da je sliSati tudi na ulici več slovenščine in srbohrvaščine, to je naravno, saj imam > tu svoje uradnUtvo, svoje vojaltvo, uč'-teljstvo, slovenske iclt, lepo število slovenskih priseljencev rrgovcev. obnnikov itd. 1 oda tako v splošnem mora vsak vn.j-njec takoj pri vstopu v me.sio opaziti, da prevladuje vsepovsodi še nemški eizik. I Razdvojili smo se še bolj kot smo bili pred vojno in ponujamo se za. nove volitve 7. ene,kot z druge strani Nemcem, kakor bi eni In drugi živeli čisto na drugem trata in ne vidimo nič in ne slišimo nić, da bo se Nemci že strnili gospodarsko in politično v' samostojno bojno fronto. Ta nemška fronta je danes tak omoČna, da smatramo za svojo dolžnost, vse na na^em ozemlju živeče Jugoslovene najresnejse svariti pred vsakim nadaljnlm resnim po ku^om se zanašati na Nemce, pa naj nam b^-do glede svetovnega naziranja se tako blizu in naj se nam delajo še take »prijatelje*. Ne le da bi bil vsak tak poskus izdajstvo na naši skupni usodi, marveč bi Nemcem potisnili sami zopet bič v roke, 5 katerim bi nas toliko po volitvah pretepali, kakor so nas pod Avstrijo. Stranka, k' hi to poskusila, se je vnaprej sama izbrisala kot narodna stranka. Kaj imamo pokazati na gospodarjem pollu? V Mariboru In v CeUu vsaj neka', v Ptuju sk^ra! nič, zunaj na dežel! le posamezne otočiče sredi starega avstro-ntr*-škega mori a. V Mariboru se Je naselilo blizu 150 slovenskih trgovcev, oziroma manjših Industrijalcev in približno toliko zastopnikov male obrti, Id Je pa še niti toliko tri, da bi si upala nastopiti samostojno kot izključno jugoslovenska obrt brez nem-Ske primesi na pokrai:n«ki obrtni razstavi Priznati pa moramo, da ne leži krivda na jugoslovenskem obrtništvu. nego na skrajno gnilih stanovanjskih razmerah. Ver m dobiti ne primernih lokalov. Se mani pa stanovanj. Velika industrija le po vaCbri £e danes v rokah domačih in tu!ih Nemcev aH sploh inozemcev, ki si nalerrajo par Jugoslovenskih družabnikov. ^ se podjetje nazivlje *T. lugoslovensko«. Čistejo slovansko provenijenco dona-šajo tu sem češkoslovaški industriJci. V slovensko trgovino, dozdaj še enotno, je Izza zadnjega občnega zbora trgovskega gremija zašel stari slovenski duh: mzdvol radi malenkostnih osebnih aH strankarskih interesov. Na prste ene roke lahko seštejemo med našo večjo trgovino in industrijo tiste častne izjeme, ki so se izkazali kot vzor solidnih, marljivih gospodarjev. Več takih izjem ie v manjši trgovini, toda radt splošnih nezdravih razmer ne morejo nikamor naprej. V zadnjem času pa opažamo moderno kugo: ljudje, ki si iih videl včeraj še za pisalno mizo slabo plačanega uradnika, so danes že »veleindusrrilci*. Sloveča trgovska solidnost postaja vednr* redkejša cvetka pri starejših tvrdkah In trgovcih, ki nam Jih je dala Kranjska. Drugo: sama Spekulacija. Zato *o že neokuženi, solidni podjetniki uvideli potrebo, prijeti za železno metlo ter izčistiti Maribor vsega, sal najbolj smrdljivega zla ter tako naši stari solidni trgovini in obrti zopet priboriti častno mesto in ugled. Na kulturnem polju smo prvo In drugo leto storili idealne vzlete in polete v visočine; danes nas alkohol: Umbuš, Mel-erseidl itd- meče nevzdržno navzdol. V socialnem oziru smo vendar že tako daleč da nas ie postalo vsaj že — sram. Žal da do tega samospoznanja še ni prišla socialistična vlada na mestnem mazistrrtu-Če ne dobimo kmalu od zunaj svežega ju-goslovenskega pritoka, postanemo naselbina — mrtvih duš. Turistifea In Sport. T. K. Skala sklicuje važen sestanek, ki se vrM v torek dne 13. t. m. ob 20. uri v zadnji sobi Narodne kavarne glede dogovora o kontroli potov in koč v naših planinah. Vsi člani se poživljajo na čimveč] o udeležbo! — Odbor. — Četkv athletic a football ctub. Pra-ga-IIirija. Prvorazredni praški Č. A. F. C. igra v sredo dne 14. t. m. v Ljubljani proti Iliriji. Č. A. F. C. se nahaja na turneji po Jugoslaviji. Dne 4. in S. t. m. je zmagal v Zagrebu nađ Concordio s 3:2 in nad Haškom s 1:0. Nekaj važnejših praških rezultatov: Čafo-Slavia 1:4, C.ife Deutrvb. F. C 4:1, Čafc-Teplitzer FC. prvak nemšk. Saveza na Češkem 2:0, Čafc-Vr-soviee 3:1, Cafo-Nuselski SK 3:0, Cčfo Sparta 3:4. — C. A. F. C. - HlrUa dne 14. L m. Predprodaja vstopnic v cvetličarni Wider. 'Selenburgova ulica. Dijaške vstopnice te Udajajo Uključno le v predprodaji. Zafetek tekm© po IS. uri. torej tako krasno, da Ji more prisostvovati vsakdo, fgra se ob vsakem vremenu. — Nogometna pravila Izdaje Meisft 1922 so klubom in pripravnikom za sodniški izpit na razp*>la«rt> v Športni zvezT. _____ ____ wmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Pristopajte h 9fInpo-slouenskl matici44! poročne, HRVATSKA MATiCA V ROI AH RADICEVCEV. — Zm rch. \ž- \\ nMa '!' • r VČenn |e bil o&čfi] EbJf Matic j . no le, da Jo Maiica ti v bloka! dar )r na »vi ro vjda t;.1-:* tojnoj savtv dala fco i Vceraj£ti] lo viharni ol >a ie t da So Hrvat* okupirali I i rad i . cl i: racM tega njen kulti :.....'ecU nevarnosti, ker se politika. Tajni] je ^;t pore * I • -r ijal, da Hrvatska« posla « I :■■• povodom smrti kralia Petra L ( bodite!ia. Pri tej . »Ipombi le navzoči Stipc Radić burne i'1 strativno . kn \c pj ■ - L")amjanič p vod 3m smrti : o đa se je poslala ka ljll A7' II Hn I K v poroke, ie Stlpe Radi hroščem vz N ■ br- zojavko! Kdo Mi;e v imenu Hi Matice govoriti?« Dalje račel kričati: >-Brcz odobrenja skupki ie v to storilo' Sijajno! Imeniti >! stal ic po teh t ' prepir, velik vihar in hrti trezneisi kniiževnil ; In člani so se zaceli z ' nađ »centrič- rjostmstniin nastopom im so vzklikali: Ven l njimi« Pri se vršečlh Volitvah ?e nnaeala K ćeva listr. fn »Malica Hrvaiska« le tem prešla v roke politikov, ; stal; je gnezdo, hlokašev sei aratistov. ULTIMAT GR^KF BOLGARSKt — Be^orrad, 12. junija. (Izvirno. Kakor je bilo javljeno, namerava tfr ška vlada v kratkem podati Bo!*mr ski ultimatum rud\ dogodkov tui n^e1 Ultimatum vsebuje točke, Id vi» doarov^ri ?ne na zr'dniem sestanki Krškega zimannjoca min. Btltazzij. z zunanjim ministrom dr. Ninčlčem ' Beoffradu Clm dospe Bahazzl v Ati ne. takoj predloži ultimatom botear skl vladi. PARLAMENTARNF POČITNICE. — Boonrad. 12. junija. (Izviri' V parlamentarnih in političnih Kr razmotrivajo vprašanje parlamentai nih počitnic. Kajjor zatrjujejo, ima v i rodna skupščina plenarne seje ; 15, julija. Seje hoda trajale dop^ in poroi i te V teh seiah Ima naro skiT^čina rešiti t9kp i o budgetu. za kon o posojilu in volilni zakon. 15. hilljs zaključi narodna rV?«:: svole seje in odide na dvam^sečn« počitnice._____________________ Borzna poročila. __ /a^i!vl». 12. iuniifi (Izv.) Znkl n efk. Pevizt^: Curih 13.25, 11.-. P 6,;^5, 6.40, London --.-—, B< rlin 23.73, Dim.iT 0JSO, 0.40, Pr^j^n 1 1B&60, TV«t ". 170, Ne*ryork 10 j 70.50, Budimpešta___—, S.—. Valuta | dolar 67.50, 6(.K50. — Curih. 12. iuaii « PredMr Zarrre^ L875, Berilo 1 7J'7r Dr 0.0525, Pra^a 10.1O, Badimp^gta 0; Milan 27.8" T^ondon 23.52, Parts -V NevfOtk b.22. Glasbeni uestnik. — nnTTos /veior, to^no ob pol de v se vr§l f. Koncert vokalnega kvarteta >»Pr nioriC« v dvorani Pllharmoničue dni?'1 sledcfim sporedom: 1. Volarlč: Izrabi] \ cvet. liaidrih- Cerkvica. 2. Mirk: Katr Juira. 9 Svetek: Maiolki. Prohazka: M ItTlkl narodni. 4. Michl: Atila in rih'č. Adamič: Kregata <^e baba in devojka, P o beli htlld. 6. Forstcr: Spak. 7. St Prtrr.r!. Korak v ^vllenie. Na dan. — l cerr "?e vrši na korist .lusoslovcnske V (^ lat n> Md6tl v ntfdpi'Oda|i v vi- Oksbttte Mat;ce in na večer koncerta t ri Mt0a|feL Občinstvo vabimo, da v obilic Številu poleti noco^nii koncert ter I moralno podpre idealno strrn^ienje in Jovanle. katero so *i zadali člani k\'ai Manovec. Pečenko, Rajer in Zupan. kBttUNft • Grobniee nizkih MtltiV odpri* oropajo? Parižki ;Jovu'nnl< poror-n. ?o holjčipvikl odprli prro^nlco ru-' carjev v katedrali Sv. Petra in Fa\l ' potroprraj^ki Ma|anrL Grobnica cario Ane, ki je iz urebra., jo vga i z rov 17, grobnice Katr rine Velike \e i/ niz pr-tanov zelo veliko vredo Odprta je bila tudi grobnica Petri likega. Grobnioa Aleksiindra I. je • prazna. I^^enda pripoveduje, da A kiander T. nI umrl v Ta^anro^m, i več, da je r*el v neki oddaljeni vn.. itan v Sibiriji, k]^r je pokopan* ^ * ^ *^ *~* •"■* štev. 133. »SLOVENSKI NAROD« dne 13. junija 1922. Stran 5. Dailla. Upravi našega lista so poslali: »Rusko deco«. Šolsko vodstvo v Rib-nem pri Bled Din. 50. kot prebitek soUrtke prireditve. Srčna hvala! — Sokol v Cerknici Mesto venca na grob pok. dr. Cervenega so darovati za Sokolski dom v Cerknici: Ivan Stergulec 20 Din, dr. Derganc 20 Din, dr. Volaušek 10 Din, dr. Ješe 10 Din, dr. Slajmer 10 Din, dr. Breskvar 10 Din, vsi iz Ljubljane. Dalje Ivan Škrlj iz Logatca 12.25 Din, Pran Homo ve 10 Din, Anton Kravanja 30 Din, Edvard Pogačnik 100 Din, Anton WerM 50 Din, Ivan Žumer 50 Din, Milan Kravanja 30 Din, vsi iz Cerknice; Anton Turk iz Zelš 50 Din, Alojzij Kraje iz Grahovega 76 Din, rodbina Premrov iz Martijaka 100 Din. — »Klub Primork« v Ljubljani se zahvaljuje vsem cenj. darovalcem, posebno Primorcem, ki so se odzvali plemeniti akciji in darovali za »Dcčji Dom« kraljice Marije. V prvi vrsti bodi izrečena zahvali tovarnartn v. Andr. Takilu. ki le daroval ve- likodušen znesek K 35.000; nadalje so darovali tvrdka Hediet in Koritnik K 3000, g. Kopač, svečar 1400, inž. Prane Smerdu K 1000, Val. Oregorc Mengeš K 1000, Rezika Kerlmanc Mengei K 1000, Bogdan Zilič, LJubljana K 1300. Remec, Duplice K 1200, tovarna železa, Kamnik K 1000, Anton Skok. Domžale K 1000, Vinko Muller, Domžale K 120, Ladstatter, Domžale K 1000, Burgthaler, Domžale K 1000, I. Oberwalt-ner, Domžale K 1000, M. Jenčič, Mengeš K 100, l Mellltzer - Kleinlercher, Domžale K 400. 1. Rus in drug, Domžale K 800, Andrej Slokar K 800. Odbor. Dopisi. — Mariborski porotniki *a zasedanje 12. Junija: VIsoCnik Karel, župan, Pohorje; Kralj Andrej, trgovec. SI. Bistrica; Fran-geš Jernej, posestnik. Bohova; Bnr< Matiia, posestnik. Pllntavec, Zger. Sveta KungoU; Gorjup Peter, posestnik, Jurjevski dol; Glaser Anton, posestnik, Bistrica pri Ru-5ah; Predan Valentin, posestnik, Plar.'ca, Kamnica, pol. okraj Maribor; Kelemina, Andrej, posestnik. GrobU pol okraj Ptuj; PaJ-ne Alojzij, posestnik, Sp. Dupljek, pol. okraj Maribor; Donko Mihael, posestnik, Vukovski dol; Kostanjevec Simon, Župan. Muretinei, pol. okraj Ptuj; VVerdovnik Andrej, posestnik, Selnica, pol okraj Maribor; Santel Anton, posestnik, Sp. Jakobski dol, poL okraj Maribor; Mulec Prane, posestnik, Dragučeva, pol. okraj Maribor; Kamer Jo-2ef, posestnik, Rošpoh, pol. okraj Maribor; Rajh Jakob, posestnik, Ljutomer; Frangeš Franc, posesmik, Bohova, pol. okraj Maribor; Meško Jožef, posestnik, Sosedska (Vel. Nedelja), pol. okraj Ptuj; Tanžekovič Franc, želar, Gorišnica, pol. okraj Ptuj; Zel AloizlJ, župan, Ciglence, pol. okraj Maribor; Kovačec Janez, posestnik, Mostje, pol .okraj Ptuj; Jerič Alojzij, veleposestnik, Počehova, pol. okraj Maribor; Dogonik Jo-?ef, posestnik, Gačnik. pol. okraj Maribor; Kuk ivec Anton, posestnik, Rogoznlca, pol. okraj Ptuj; Ci;5 Mihael, posestnik, Mezgov-cl. pol. okraj Ptuj; Hlade Matffa, posestnik 7gor. Sv. Kungota, pol. okraj Maribor; Kne-htl Karel, nosestnlk, Ciglence, pol. okraj Maribor; Rako&a Matija, mizar, Hajudl, pol. okraj Ptuj; Žitnik Maks, Posestnik, Umbus; Dunaj Franc, posestnik, Ceza-njevci, pol. okraj Uutomer; Dobul Franc, trgovec. Jurski vrh, pol. okraj Maribor; Klasinc Franc, posestnik, Motinja ves, pjI. okraj Maribor; Sever Ivan, posestnik, U>-pršne, pol. okraj Ptuj; Dolaji Franc, posestnik, Sv. Jakobski dol, pol. okraj Maribor; 2nidarič Peter, posestnik, Dragučevo, pol. okraj Maribor. Nadomestni porotniki (vsi iz Maribora): Jančar Franc, hotelir; Segalla Justius, posestnik žage; Reisuian Friderik, hišni posestnik; Nekrep Josip, tesarski mojster; Ja5 Maks, trgovec; Kurnik Franc, fotngraf; Ogorevc Franc, orož. stražmojster v. p.; Sepec Marko, hišni posestnik; Tavčar Janko, trgovec z lesom. Mednarodae Železnike olajšave za slepce. Mednarodni delovni urad Zvtze narodov v Ženevi nam Je poslal nastopno poročilo: Ravnatelj mednarodnega delovnega urada, Alb^r Toma, je na predlog francoskega narrdnega urada za industrijsko pomoč slepim po*!al prometni konferenci v Barceloni prtdioj, naj »e dovoli slepim delavcem, ki jih je nad en milijon, da plačajo na železnici v druibi svoiik vodnikov samo en vozni lstek in naj se ta predlog sprejme kot mednarodno načela Posebni odbor te koniLiencc je na. prosil vse drŽave za sporilo, kaUne olajšave priznavajo potujočim sLpcem. Do sedaj so d>jšli nastopni odguvuri: bojni slepci v južni Afriki morejj potovati na državnih železnicah brezplačno, njih vodniki pa plačajo samo polOrlČM ceno. Bolni slepci morejo potovati v Betflfl za polovicu cene. Isto velja tudi za nj;h vodnike. V Franciji plačajo vojni slepci in njih vodniki samo eno četrtino cene. Slepi delavci, ki potujejo v zvezi s svojim poslom, in rrih vodniki plačajo vozni hstek samo za eno osebo. V Avstraliji morejo vo?nt slepci in r.jih vodniki potovati brezplačno. Lar velja večinoma tudi za ostale slepce. — Jugoslavija seveda ni in najbrž tndi ne ba odgovorila. ______ Glavni urcdnH:: RASTO PUSTOSLFUŠEK. Odgovorni urednik: IVAN PODRZAJ. POSLANO.! IVJLoj ,fiJLixxil*:*\ Gospode »mladine« v Jugosl. Dem. strank! v Ljubljani sem javno pozval, naj javno polože detajlirani obračun o uporabi od preko K 3,000.000.—, katere so dvigali v Jadranski banki iz fingiranih kontov I. Marković in L Lavrič, tajno in pod krivimi imeni. Pozval sem gospode tudi na odgovor, ali se niso nikdar vprašali, kdo jim daje denar, s kako pravico In od kod denar prihaja. Teden dni sem lojalno čakal na odgovor. Gospoda mi je na prvo vprašanje odgovorila s pavšalnimi zneski, na drugi poziv mi pa meritorno sploh ne odgovarja, ampak replicira s članki a la: »G. Kamenarović na umiku...!« in z izgovorom, da je bila alimentacija teh računov, iz katerih so gospodje dvigali brez vsake pravice razen JDS poklonjenega daru od K 1,000.000— Se preko K 2,000.000'------- interna stvar Jadranske banke. Konstatiram gornja fakta, pa tudi to, da to ni interna stvar Jadranske banke, ampak žalibog stvar gospodov »mla-dinov« in njihovega protektorja g. A. Praprotnika, današnjega generalnega ravnatelja Slavenske banke v Zagrebu. A vzame B-u K 2.000.000— in če se radi tega B pritoži pri A-u, tedaj mu A reče: dragi moj B. kako boš Ti pokril škodo, ki sem Ti jo jaz namenoma povzročil, to je Tvoja interna stvar! Razven tega so gospodje sami alimentirali ta dva fingirana računa z horzijanskimi špekulacijami na škodo Jadranske banke, z denarjem banke in iz škode, povročene samemu Propagandnemu fondu za Koroško. Sicer pa je zadeva z računi Marković In Lavrič tako za Javnost kakor za mene popolnoma razčiščena, vsled česar je potrebno, da jo bllansiramo: Ko je vojna konjunktura vrgla g. Praprotnika na mesto ravnatelja Jadranske banke, tedaj so ga »mladini« v JDS odkrili In sklenili z njim intimno prijateljstvo, osebno in politično. Na ta način so dosegli od njega, da je uprava Jadranske banke dovolila JDS v Ljubljani dar od K 1,000.000*—, razven tega pa so gospodje funkcijonarji, profesorji, advokati, naganjali mladeniča, da jim je dal še preko K 2,000.000*— bančnega denarja, vzlic temu, da so si morali biti v svesti, da niti eden, četudi velikopotezen ravnatelj denarnega zavoda, nikdar ne bi smel * Za ta spis uredništvo ne odgovarja.__________________I tega storiti brez dovoljenfa uprave svojega zavoda, — vsled česar je tudi njihov drug g-Praprotnik, malo prodno sem ga suspendiral, z bančnim denarjem in denarjem, odvzetim Propagandnemu fondu za Koroško, tajno pokril na kontih večji del dvignjenih vsot v svrho, da skrije konte pred upravo Jadranske banke. Vse tri milijone so uporabili »mladini« v JDS za svrhe svoje ožje politične klike. V istem času, ko so oni razpolagali s tolikimi svotami, da so jih celo dvigali brez potrebe in jih na obresti vlagali na drugem mestu, ob istem času se je JDS v Ljubljani kot taka borila z velikimi denarnimi težkočami; niti o milijonu, podarjenemu JDS, niti o nadaljnih dveh milijonih, anektiranih svojevoljno od gospodov »mladinov«, ni nobene sledi v blagajniški knjigi JDS v Ljubljani, niti v letu 1920- niti v letu 1921! Oni, ki odobrava ali brani tako nečuveno postopanje, obsodi samega sebe! Dovolite mi gospoda, da Vam, ki ste z denarjem dispo-nirali v različne svrhe, kakor tudi Vašemu mecenu kot solidarno odgovornim položim račun: Z gori omenjenimi manipulacijami ste alimentirali oba konta s skupno (vidi moje »Poslano« od dne 6. junija leta 1922)..............K 3,157.50283 od tega odbijem: 1. JDS dovoljenih . . K 1,000.000.— 2. od Vas 2. aprila in 16. aprila 1920. in 27. okt. 1921. v gotovini položenih (od Vas 22. marca 1922. položenih K 2150 nisem vštel v gornjo vsoto in jih zato tukaj tudi ne odbijem) .........» 100.366.—> > 1,100.466— ostane . . . K 2.057.03683 Kako Vi uredite stvar z JDS dovoljenih K 1,000.000—, to je končno stvar Vaših medsebojnih in soglasnih zaupnic, vsled katerih Vam funkcijonarji v vodstvu JDS mečejo pred noge čast, biti člani načelstva stranke. Vsekakor je potrebno, da se gospodje »mladini pobrigajo, da JDS v LJubljani čim preje dostavi uprav) Jadranske banke formalno potrdilo, da Je j JDS faktično sprejela njej namenjeni dar od K 1,000.000.—. Kar se tiče K 2,057.036*S3 Vas pozivam, da v teku 8 dni deponirate pri sodišču ta iznos s 3 % obrestmi začenši od dneva Vaših raznih alimentaclj, da bi Jadranska banka (ne Vi gospodje, ker preblizu so Vašim srcem socialne, kulturno in politične svrhe), mogla čim preje povrniti Propagandnemu fondu za Koroško od Vas mu povzročeno škodo v znesku kron 1,341.306.—. Z ostankom v znesku K 715.730 83, katero škodo je utrpela Jadranska banka sama, pa bo ona disponiraJa po svoji prevdarnosti, in ne po direktivah £g. Praprotnika. drja. Žerjava, dr. Kavčnika, dr. Kukovca, g. Marković-Lavriča vulgo prof. Breznika, Petra Smole vulgo g. dr. M. Brezigaria itd. Kar se tiče tega zadnjega zneska, vnaprej izjavljam, da bom predlagal upravi Jadranske banke, da istega z obrestmi vred podari javnim dobrodelnim Institucijam. Stvar je pred javnostjo razčiščena. Ako v teku osmih dnf ne izpolnite gornje zahteve. Izročim zadevo sodišču. Vi si postavljate vprašanje, gospodje »mladini«, zakai sem jaz sploh spravil v javnost Vaše fingiranc konte in zakaj vsled tega »intrigiram« v JDS: v mojem poročilu dne 27. maja t. 1. sem že rekel, da neobveščena publika v tu- in inozemstvu stoji pod vtisom, da v naši državi vlada korupcija na celi liniji. Skrajni Čas je, da se zdravo loči od gnilega, vsled česar sem začel proti korupciji borbo, katero bom nadaljeval brez ozira na to, da VI korupcijo branite in da vsled tega, naravno, moje borbe ne morete odobravati. Ako Je ta moja borba imela do sedaj za posledico, da javnost malo spozna Vaše politično poštenje in Vaše velikopotezne gospodarske transakcije, kakor rudi da osiguram pred Vami blagajne Jadranske banke, — potem sem zadovoljen s svojim dosedanjim uspehom. Ako Vi, gospodje »mladini« v JDS, mesto detajlno in meritorno, odgovarjate na obtožbo Vaše politične nemorale pavšalno in s tem, da javnosti servirate črno za belo, — prosto Vam: tudi Vi morate ostati logični in zvesti sarnim sebi, vsled Česar je treba, da se z istim svojim orožjem pripravite Še na nekaj mojih »umikov«! Ljubljana, 12. junija 1922. ćlro Kamenarović, TrpisHi pomoćnih 4264 popolnoma vešč želrznlnske in šbece-riiske stroke, se takoj sprejme. — Ant. Krita], Ajdovččina, (Jul. Benečija). Ne mecite proč reznic (britvic) raznih sistemov (Gilette, Mem Itd.) za britje, ker se lahko nabrusijo elektri* čnim potom v drogeriji Adrija, Selen* burgova ulica št. 5, komad po 2 K 20 v 4385 Hlode smrtkove, borove, hrastove In druge, nadalje trame, deske in drva kupuje v vsaki množini Lavrenćlć £ Co. Ljubi ana, Dunajska cesta 47. 4403 Vilo ali hišo z vrtom v Ljubljani ali bližnji okolici kupim. Predpogoj prosto stanovanje. Drago Be-seljak, an. zav. Ljubljana, Sodna ul. 5 4383 Absolfem državne trgovske lole v Ljubljani, kateri prevzame pozneje doma gospodarstvo, Želi vstopiti v prakso v kako tovarno, v engros in detail trgovino aH na večje posestvo, v mestu ali na deželi, da se priuči gospodarstvu. Ponudbe z navedbo pogojev pod .Gospodarstvo 4395" na upravo Slovensk. Naroda. 4395 Me za oglje velike in močne, v večji množini, M prodajo po nizki ceni.. — Ponudbe pod .Vreče za oglje* poštno ležeče, Ljubljana. 4393 Sprejmejo se za takojšnji nastop: dva aatakar|a donatalea, dva natakarici dona* Šalka, an to6a|, ebenem kuhinjski mesar, in en tooa| v raatavraelll nn glavnem kolodvoru v Ljubljeni. 4394 15 ton betonskega želeju franko ocar. Ljubljana po K 14*50 se takoj Odda. Ponudbe pod .Železo 4376" na upravo Slov- Naroda. 4376 Krasen voltu pes čiste pasme, 9 mescev star, črnosiv, izvrsten čuvaj, radi odpotovanja na prodat za 750 Din. — Ljubljana, StreliSka ulica štev. 8. 4392 Ročni voziček za težo 1000 kg knptm. Ponudbe god .Ročni voziček 4379* na upravo Slov. Naroda.__________________________4379 Clektroštevec aa proda ceno. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4380 GflglSl1 zan6^-i-v ,n Posten, afUIIM ki bi tudi pomagal v kleti, se sprejme takoj. Ivan Omin. Lavrica pri Ljubljani. 4381 3šče se gostilna v najem v prometnem kraju pod ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava Sfov. Naroda._________________4378 Šofer s 7 letno prakso IMo almibo k luksus-nemu ali tovornemu avtu. Naslov pove pove uprava Slov. Narodo. 4382 Hiša z vodno močjo, pripravna za vsako obrt, se ptoda. Cena po dogovoru. Andrej Praprotalltf izdelovatelj verig. Kamna gorica.__________________________4398 Pilu natakar za hotel na Bledu se sprejme za takojšnji nastop. Naslov in Informacije daje An. zav. Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ul. 5 4384 naznanilo. Naznanjam slav. občinstvu, da kupujem staro obleko, čerl|e la pohištvo« Grem tudi na dom. Dramo Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29. 4365 Lepa vila na Bledu, z razkošnim parkom In obsežnim gozdom ter jezerskimi pravicami aa proda|. Pojasnila daje dr. Mirko Trilier, odvetnik v Radovljici. Na dobro hrano se sprejmejo gospodje &\l gospodične blizu plavne pošte. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4386 Stanovanje v novi zgradbi Ucem. Ponudbe poo „Stanovanje F. D. 4387* na upravo Slov. Naroda. 4387 Proda se umetni in in žaga (oolnojarmenik) z gospodarskimi poslopji, zemliŠLem in pritiklmami, vse je moderno urejeno. Posestvo je ob želez-cl FOrstenfeld — Dunaj na Štajerskem. Interesenti dobe pojanila pri H. Černe, Uublana, Poljanska c. št. 6 4389 Sokolska mrka ia pas I na prodaj. Izve se v upravi „Naroda" | Brivski pomočnik dobra moč, se sprejme takoj. M Pod-krafsak, Ljubljana. 4407 iepiiite) se sprejme v stalno dobro službo v mestu na Gorenjskem. Zahteva se brezpogojno hitro stenogra-firanje in strojepisje, znanje slovenščine in nemščine, prednost ima znanje italijanščine. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtev glede plače na upravo Slov. Naroda pod ,Izvoz 1001/4338-. 4338 Inserirojte v flop.ltorodu! Oprava (spalna A) Iz trdega lesa se proda. Naslov pove uprava lista. 4401 Neizmerno užaloščeni obvešča ANA ZAOORC v svojem in v imenu svojih otrok FRANCETA in JOŽICE ZAGORC vse sorodnike, prijatelje in znance da je njen iskreno ljubljeni in nepozabni soprog oziroma čez vse dobri in skrbni oče, gospod Franjo Zagore gostilničar In posestnik v Llsbllanl SreMva nI. M, dne 11. t. m. po dolgi mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo. Pogreb pokojnika se vrši v torek 18. t. m. ob 4. pop. iz hiše žalosti Hrenova ulica 24. na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne i2. junija 1922. Žalujoča rodbina. Obveščamo tempotom vse prijatelje, znance in vse katere bi utegnilo zanimati, da naju je zapustila in se preselila k večnemu počitku najina draga dobra mama, gospa Marila Orni Pogreb nepozabne se vrši v torek, dne 13. L m. ob 2. pop. iz hiše žalosti, Janez Trdinova ul. 2. LJUBLJANA, dne II, junija 1922. Mtikm in Alf>!xl| Drraovc* člana nar. gledališča. Tulnega trca Javljamo vsem aorodnlkom, prijateljem in znancem Zaloatao veat, da oas jt za vedno zapustil naš dobri oct, gospod Ivan Bostjančič trgovao 1 lesom ▼ Trsta. Pogreb te vrt! dne 12 t m. ob 4 uri popoldne, iz hiše žalosti ulica Piccardl 24, na pokopališče v Trstu. Trat, dne 12. junija 1922. Žalujoči sinovi: Jttst, Rodolty Fran, Iran in vsi ostali sorodniki. strti n 6«. „SLOVENSKI UAROD" dne IS. junija 1922. Štev. 133. J. MEDVED ga^TJS Stavbeni materijal % imata v saloni tor prodajata pa ntartalnn iiaftrtafli uoMsm *i strešna lepenka . o* K 206.- ?, 431» Uratarja ttva aatakarfa. blagnjnioarka za hotel iščemo. Dokazati je strokovno sposobnost ter dobro ponašanje in do* poslati stiko na upravo hotela Central, Sarajevo. Vratar (portir) mora imeti potrebno garderobo ter polotiti jamčevino, 4213 ! i . -■-■-.-.---■■■ — —- ■ ■ ijgjjjjgjjii aa vodovod. Vprašati a navedbo premera na uprav. Slov. Naroda. 4141 i '■ ■■■' '' ■ ■—^■—»—>^»wmm^mm■» £epo stanovanje v Mariboru, obaaojcoa iz 4 aob, električne razsvetljave se takoj semenja za lepo stanovanje v Ljubljani. Ponudbe na uorav. Slov. Naroda pod „Maribor Ljubijan»43SS. . 4*5* "' * • ■ • 'J ' •■ T ■' '" l»»■^^^ *^y*— '■ ■■ — Važno za poljedelce! Haiiii ms, (gips-sadra) aapat v atastovnjl I lnbomo umetno gnojilo za deteljišca, trošenje travnikev, aeljeikov, važno za ajdo itd. Izborno sredstva aa konzerviranje t noja in taakufevanje k levov. Cena za -00 kg Din. 100. Iranko postala Kranj. Fraae Dolenc, Kranj 4310 Mini i sinusi k «w prate. NMh mvc oprava f:'y ■ Deset * atiadlh praalcov aut nr nisi. — ftatv* se v Kolodvandn nisi m #. * $*f 43B6 gigajraj—■-----------------------•——■------- : W Dlenolna «■ m botja noće, koja dobro kukati anade* trsta* aa k saaloj obitelji. — sobarica Slovenka u kući. Plača 700 K 1 vise. Ponude na Varat gaetsanevle, sopranu adravnika, Koprivnica, Hrvatska. < UlMaTiipii tali nreateaiti ateste najraje v Ljubljani. Ponudbe pod »Veste a 4367' na j upravo Slov. Naroda. 4357 t Sprejme se več gospodov nt gospođice n ra dobro domačo brano, — Koiiaej, Co»posvet-skk centa 13. pritličje, vrat* iS. 4J60 Sokolski kroj i predvojno blago v najboljšem astnju se ' po ugodni ceni proda Vpraša se v uprav. Slov. Naroda. 435$ Stroja! tehnik absolvent višje obrtne sole za ttroja* , delstvo, k let prakse v večjih tovarnah, vei£ vseh pianfntikik in tehnianik no- ' sh>f, lmolen slov., nemščine in i ta L v govoru m pisavi. Iftaa alaak«. Ro- j tlektan osmo m Ljubljano in okolico. . Ponudbe pod „Strojni tehnik 4237" na i opravo Slov. Naroda, 4237 | Razglas. Vsled sklepa občnega zbora z I cfne 6. junija 1922 se bo razde- ' lilo 60 nagrad po 50 K za daljšo j dobo let pri enem hi istem go- j spodarja služeče posle. Prosilci, ' kt dokažejo nepretrgano službeno dobo najmanj 10 let in ki so že 5 let vlagatelji Kranjske hranilnice, naj se sglasšjo do 30. junija t. 1. pri tajništvu Kranjske hranilnice. V Ljubljani, 7. junija 1922. Braajska hraailaioa. avM ■ Hfftti flVaaii h inztfi mn t fftfkl fttal nne iuIKm Umi l lati a tottiikt. flftdi l.M irtHnCa flJLShabE^-a^a Kigistpipna ¥iglp National, v popolnoma dobrem stanm. novejil izvor s 4 predali, ss proda. Naslov v upravi Slov. Naroda, 4286 ' KniBpiiiko dvasevfco tBockstlint«; i6, 9. 3 m/m Ponudbe na J. Vuov.iek. Žalec 4385 Knjigovodkinja Izurjena, vesca samostojne slovenske in nemške korespondence, se sprejme. Oferte poslati pod „Št 17" na uprav-nistvo Slovenskega Naroda. 3507 Kompanjon z 150 do 500 010 K se išče za ustanovitev nove manufakturne trgovina v sredini večjega mesta Slovenije. Ui imam lokal na prometnem mestu, del kapitala in polno strokovno Izobrazbo. Ponudbe ru se vpotljejo pod , 10 ;0-4347" na upravo Slov. Naroda. 4347 fiSSoaio meblovrno ali aemeblovsno, s costbnim vhodom, sa 1. ait 15. julij, 1*6« anad aalconski par crea otrok, kateri je ves dan odsou-n. — Ponudbe pod „Mirna stranka 4i44" na upravo Slovenskega Narod«. 4244 I Velika telesen, malo obrabljen štedilnik HM od tvrdjre Kolosens, Weis. ftrjava U2 m, daljava 300 cm, visočina 78 cm, 2.1 kakSno vtčjo gostilno ž več o lra^no kuhinjo, kaiera ima flaok mmnik, na »rasla sredi julija t 1. Franc Dolenc, Kranj. < K Razpis grsdbsnšh dsl, Težaška, aidarsU.«, betonska \a umeš^evalna deli orei dobave stavben f;a materija>a pn ajjiadbi aradne^a posiopja Z.i:a>ne delavska z3vtrova!nice . nezgode in Okrafne bo'niSKe fclagajne ob Muiiošictvt ce-jti se bodo ; javne konkurence oddala. Pogoji xa odjaiu so v pisarni ..Gradbenega odseka" Kolodvorska ul. 8 vsak dan od ^—12 ure retleklantom na vpogled. Ponudbe, k; morajo biti zapečatene in r.a o'."itku ozn.i* ic z n.ip: 1 n : .ponudba za reii^ka dela" ttr rasi^vljene na „Gradben: o-1seli a^asne d l zavarovalnice zoner nezgode ta Okrasit r>s!mške bla^ajoe je vio^iti v Ljtlt tnj najka^ne.e do l4. |uai;a t. 1. oa 12 ari« Na ponudbe vložene po tem roku :-e ne bo oziralo. Oradbrni odiek ni vezan na nninit^ ponudbo, Liu^Mfajsn. dne 12. innftia 1921 te a W^ **vlb '4A fe« 1Š5J& £-L-a aST^-41 I B ^aaf p *£JP UMA m m&L MbA m ^ naibcliiš in najcenejši • Esmnlaa,* ntna * Zastopstvo m zaloga: Ivan 8a|5ck, papirna trgovina v Lu-bltaai, Sv. Petra oe^ta 2. Laneni firnež la. holandsbi, terpetinouo olje francosko m severno, cinkovo belilo (PetersuBltier Kronenzin^elss) Lake za vso industrijo in trgovino nudi mosta9 taornlca laka d. d. Zagreb, . Mesnička ui» 13. Zagrebački zbor: Industrijski paviljon 198. II I a| li* •• e S « ■ • Vabilo na subsknpcijo novih nelnic „DRHUE" lesne delniške družbe, Maribor. •■v t Redni občni zbor naie Atlfibt je Š\dM\ 4Qf 3T- »aji i I. povišati dalifSko $l*?nico od K 10,000.000.^ na K 15,000.000.— • *■ • - .. ■ - e n s li«ai» 10.000 novih delnic po K 500.— nom. pod sltdednii pogoji: 1.) Dosedanji deteftat^ tettjb pravica preval na podlag ItiriH starih drinic eno novo a K 5SO-— prlitav* 59/t obresti od aominak K 500 od 1. januarja 1922 do dneva vpIaSla. 3.) Novi deinfferji dobe delnica po karan K 7*>—, priaievfi S% obretli jod tio-nunale K 50O— od Ujanuarja 192« do dneva vpta&la. v; ^i- s^^Jein^pToti vmttvi a^caanega potrdila v približno 2 mesecih po končani ftubskripciji. • S.) Repattdjo delnic zt nove delničarje si pridržuje upravni svet do 5. julija 1922. Po j*e}eku tega roka at bo povrnila vplačana prottvrednoal ta nedodeljene delate«. 6A Podpisovanje delnic nove emisije se vi* od 10. VT. da 3G. VI. 1922 in sicer pari % ssss &&£ tsa; sesa* i) Trgovski baaM, d. d< Iijcbljsna, podr. v 25arifeoru, d) Caotralni baaau d. d. Zagreb, pav. v Marlbam. •) »Dravi*« lasni indutrilskl dslviAkl drnibl v Maribora, aUehsan-irava eeata Itav. IL Hala dražba se je v dveb letih svojega obstoja izredno razvila, tako da sicer Visoka delniška glavnica nikakor ne more več zadoščati. Ker je popraševanje po izdelkih nate tovarne xa upognjeno pohištvo z Zbciovem vedso večje, tako da komaj zadoščamo naročilom, moramo tovarno primerno razširiti. Delni znesek povišane glavnice se bo vporabil za nadaljno moderno ureditev naiega podjetja v Mariboru, kjer smo vpeljali strojno in stavbeno mizarstvo. Prepričani smo, da bomo tudi 1. 1922 zaključili z lepim tistim dobičkom, ki bo čisti dobiček 1. 1921 v suesku K 1,738.270.83 Se izdatno presegal Sloves, ki ga uživajo naši izdelki in sploh naša družba, si hočemo tudi v bodoče ohraniti« Upravni svtt JlMUT lesne Industrijske delniške dražbe Maribor. ^aSBie^^ls^&sSsa^^lanft*^^ li inaeratni del odgovoren Valentin Kopitar,