PRIMORSKI DNEVNIK fcjtntaa plačana v gotovini postale 1 gruppo - Cena 90 lir Leto XXVffl. Št. 267 (8360) TRST, sobota, 11. novembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. RAZVOJ POLITIČNE PERSPEKTIVE V ITALIJI TEMA RAZPRAVE Nfl 39. KONGRESU PSI Nenni za obnovitev sodelovanja s KD v vladi, ki naj se spopade z desnico Nenni je kritično ocenil dosedanje delo PSI in dejal, da je levi center propadel, ker se ni dovolj zavzel za reforme - Fortuna o razporoki - Močna internacionalistična manifestacija, ko je kongres pozdravil zastopnik vietnamske revolucionarne vlade . (Od našega posebnega dopisnika) flot | . 10. — Drugi dan kongresa PSI poteka že v ozračju *nie dialektike stranke, ko je v ospredju osnovno vprašanje od-0«i °^ Z drug'm' strankami, še pred tem pa odločitev: ali bo premik j^*'fahke na desno, v smeri nove vladne koalicije, ali pa bolj na |rt .0,. v smeri ostre opozicije proti obstoječi Andreottijevi vladi in "OUočemu se centrizmu. vil pra*ania» ki jih je včeraj zastali aJnik stranke Mancini v dobre ^ ,Ure in pol trajajočem govoru, 0oč'lre^no zaPMtena. Zato ni mo-v * Pričakovati enostavne odgo-i* t dl prepros,e recepte. Logično *»Dl * ‘6 razPrava na kongresu ^"•rena. Formulacije govornikov |[S Po9osto nejasne, da gre skrat-y z? lestvico tonov in podtonov, jg ^ zvezi je tudi značilno, da je okrn3ne? Prišlo do prvih polemik strani, vč,era.rinjega govora tajnika L “se Mancinija, vendar pa je 2aV(Jn. Polemik umirjen ker se vsi strani 0 izredne važnosti enotnosti riani 6 ‘n kljub razlikam, ustva-la skupne sinteze. straC2aJ ie Mancini predlagal, naj ii3jp a glede vlade sprejme sta-se » preh°dnega razdobja, ko naj lami '?)asovnimi boji v parlamen-vitev dla'e*!H^i ustvarijo za obno-®dlnn PQ®°iev sodelovanja, v smeri ske a‘a in ključnih reform italijan- J?, lem Poldne vprašanju je danes do- spregovoril senator Pietro Pio *' katerega so kongresisti to-pf^vP0Z(lravili in ki se v bistvu vlad ®kde odločilnega vprašanja Pfedl -n v'ac*ne rešitve strinja s l°gpm tajnika Mancinija. četi je mnenja, da je treba pri- . , razgovor, toda z odprtimi kar brez vmesnih razdobij, brez nih trobarvnih in podob- Jarn vi®d, ki spadajo na raven par-N?n . ne skupnosti. otwnni je izhajal iz obširnega . zgodovine socialistične stran-jA^jene doktrine, zgodovine bojev proti fašizmu in za de-Vj ac‘j°- Nato je nadaljeval- «Le-dej entor ni odgovoril na zahteve ker V-Cev’ ^da to ne zaradi tega, Več K bil° reform premalo, tem «U?rav obratno, ker jih ni bilo Gre torej za napako, ki balistični, temveč sredinski pre°kreta je prišlo v KD, ki UrjJ. odločila, da bo šla na pot lit»keJene P°'*tike, ko je propad po-strg- .^ialističnega združevanja od-ter^gfj Perspektive demokratične al gj *V|f ,‘n ko je prišlo do grobe-^koronarnega pritiska najbolj Po rl„i . s'0jev in do bega na des-livC€v °cenega kroga katoliških vo-klen • če bil -*e nal° retorično vprašal, de^o aijk° Preprečili usmeritev na to k;j Gdločno je odgovoril, da je tiara]|° “'P™0- Mnenja je, da bi V°litvi Soc’0bsti drugače ravnati ob gačtin predsednika republike, dru-o reje bi moralo biti njih stališče to „,^ndumu o razporoki, drugač-razpusta parlamenta in janju b‘. se morali upreti ustvar-de centristične desničarske vla Aoclrpn,!3. resna nevarnost, da se vlarja “‘jeva vlada, ki je »mehka ki ^ ’ Pretvori v drugačno vlado, *trba^ vlada desnice*. Do te-Prišlo kolikor stranka ne se Jbua obnoviti odnose s KD, bič ** socialdemokrati ne bo ^dnik ntnen‘lo kot si to želi pred ho ^aragat. V takem primeru PtUi ,.0jean.‘ center utrdil z vstopa fk Phblikancev v vlado. Prišlo tlrt„k' ,‘n podpirale. Mjo jj ^ Je Manca, ki zastopa RIM, 10. — Nenaden preobrat v stališčih «Intersinda» in združenja gradbenikov ANCE je povzročila razbitje pogajanj za obnovitev delovne pogodbe gradbenih delavcev v Italiji. Predstavniki javnih ustanov in zasebnih delodajalcev so namreč od sindikatov zahtevali, naj se odpovedo stavkam v prid stanovanjski reformi, proti vsakršnemu poskusu, da bi spre menili zakon o gradnjah. Reakcija sindikalistov na razbitje pogajanj je značilna: na tiskovni konferenci v Rimu so voditelji gradbincev CGIL, CISL in UIL napovedali močno zaostritev stavkovnih akcij vsedržavno stavko kategorije (16. novembra), nadalje stavke gradbincev po skupinah dežel (v naši deželi bo stavka 21. novembra), ki se bodo zaključile 29. novembra z drugo vsedržavno stavko in enotno manifestacijo v Rimu. V ponedeljek se bodo predstavniki gradbinskih sindikatov sestali s predstavniki kovinarjev in osrednjimi sin dikalnimi vodstvi, da pripravijo načrt skupnih stavk in manifestacij teh kategorij. Ni izključeno, so poudarili na tiskovni konferenci sindikalisti Truffi, Ravizza in Rufino, da bodo na tem sestanku sklenili oklicati splošno stavko v Italiji- To pa zato, ker so sindikati sicer izrazili pripravljenost na pogajanja, na kar pa vlada in delodajalci odgovarjajo z zaostreno nepopustljivost. Ponavlja se, v še bolj zaostrenem ozračju, primer »vroče jeseni* 1969 Pomembna je tudi stavka usluž-ugotovil, da je 1 bencev podjetja »Zanussi*, ki so jo sindikati oklicali v znak protesta proti namenu lastnikov podjetja, da pred reorganizacijo (se pravi sporazumom z nemškim monopolom AEG - Telefunken) odpustijo 2400 delavcev. Skupno sindikalno zborovanje je bilo v Pordenonu, kjer so zbranim prebrali solidarnostno brzojavko nemških delavcev. Pozornost italijanskih političnih krogov je, medtem, uprta v Genovo, kjer imajo socialisti svoj kongres. Glasilo KD «11 Popolo* daje o Mancinijevem poročilu v bistvu negativno oceno ter PSI opominja na »nevarnost tez o novih ravnotežjih*, ki jih KD odločno odklanja. Predsednik vlade Andreotti nadaljuje medtem s pripravami na torkovo sejo vlade. Danes je imel daljši razgovor z ministrom za pravosodje Gonello. Zelo verjetno je, da sta preučevala »primer Val preda* in zakonski osnutek, ki naj bi skrčil priporni rok na tri leta in s tem omogočil Valpredovo o-svoboditev. Na torkovi seji vlade bodo razpravljali tudi o dekretu v prid visokim državnim funkcionarjem, ki ga je že pred časom zavrnil ra čunski dvor. Tajnik PRI La Mal fa je izkoristil tudi to priliko in Andreottiju v pismu predlagal, naj bi «superbirokratom» skrčili plače. To naj bi bil zgled za uresničitev splošne »mezdne kletke*, ki PARIZ, 10. — V intervjuju fran-naj bi zajela tudi proste poklice coski agenciji AFP je voditelj se-in delavstvo. I vernovietnamske delegacije Xuan ma. ampak tudi Kambodžo in Laos. Severnovietnamske čete, ki stacio-nirajo na jugu in ki jih dogovor med Kissingerjem in Le Duc Thojem ne omenja, bi se morale umakniti severno od demilitariziranega pasu. Mednarodna nadzorna komisija o premirju naj bi začela delovati že od vsega začetka, se pravi da bi njeni člani morali biti v Južnem Vietnamu še pred prekinitvijo ognja. Končno zahteva saigonski režim jamstva, naj bi se »nacionalni svet za pomiritev*, ki ga predvideva a-meriško - severnovietnamski sporazum, ne spremenil v pravo koalicijsko vlado ter naj bi njegove pristojnosti ostale omejene samo na pripravo novih splošnih volitev v Južnem Vietnamu. Popolnoma očitno je, da bi ponovno odprtje teh vprašanj popolnoma blokiralo pogovore med Kissingerjem in hanoiskimi zastopniki. Predvsem bi se pogovori prav gotovo zataknili ob vprašanju prisotnosti severnovietnamskih čet na Jugu: Hanoi namreč sploh ne priznava, da bi poslal čete južno od demilitariziranega pasu, medtem ko imata tudi Saigon in Washington o tem vprašanju deljena mnenja. ZDA namreč trdijo, da je 140 tisoč severnovietnamskih vojakov zunaj meja Severnega Vietnama, od teh večina v Južnem Vietnamu, ostali pa v Kambodži in Laosu. Po trditvah saigonskega režima, pa naj bi bilo 300 tisoč haigonskih vojakov v samem Južnem Vietnamu. Vsekakor pa si v ameriških vladnih krogih prizadevajo, da bi prepričali javno mnenje, da je mir samo še stvar časa. Tako je Pentagon potrdil vesti, po katerih se Američani pripravljajo na odstranitev min pred severnovietnamski-mi pristanišči. Obrambno ministrstvo je namreč povedalo, da je nosilka helikopterjev «Inchom» zapustila mornariško bazo v Norfolku, namenjena priti Tonkinškemu zalivu, kjer se bo pridružila istovrstni ladji «Okinawa». Obe ladji sta opremljeni s posebnimi napravami za odstranitev min. Seveda bi ladji stopili v akcijo šele tedaj, ko bi v Južnem Vietnamu uvedli premirje. Ameriško letalstvo je medtem še okrepilo bombne akcije proti Severnemu in Južnemu Vietnamu. Lovski bombniki so izvedli kar 180 akcij proti Severu in 352 proti Jugu. Tem napadom je treba še prišteti misije »letečih trdnjav* B-52, ka so danes bombardirale tudi Laos in Kambodžo. Tudi delovanje osvobodilnih sil je še vedno izredno živahno: najbolj uspešno akcijo so v zadnjih urah izvedli proti vladnemu vežbališču blizu Da Nanga, kjer so razstrelili ogromno skladišče mu niči je. Skoraj tri tisoč ton bomb in razstreliva je bilo uničenih. Partizani so izvedli tudi vrsto napadov proti cestam in mostovom. Med drugim je spet zaprta za promet državna cesta šjev. 1, katere dolg odsek je pod nadzorstvom partizanov. Xuan Thuy: Le Due Tho se bo vrnil v Pariz Thuy napovedal, da se bo Le Duc Tho vrnil v Pariz. Thuy ni izključil možnosti dodatnih pogovorov s Kissingerjem, toda je pojasnil, da njegova vlada ne bo privolila v spremembe že doseženega sporazuma. «Če bo prišlo do novega srečanja s Kissingerjem — je dejal — bo to srečanje posvečeno vprašanju datuma in načina podpisa sporazuma*. Ceausescu bo spomladi uradno obiskal Italijo BUKAREŠTA, 10. — Italijanski zunanji minister Medici se mudi na u-radnem obisku v Romuniji kot gost romunskega zunanjega ministra Ma-covescuja. Opoldne ga je sprejel predsednik republike Ceausescu, ki ga je Medici v imenu italijanskega predsednika Leoneja, povabil, naj obišče Italijo. Ceausescu je povabilo sprejel in vse kaže, da bo Italijo obiskal sredi pomladi. je nekoliko drugačna od tiste, ki jo je dal včeraj za avstrijski radio. Dr. Kirchschlager pravi, da problema ne gre niti omalovaževati. niti dramatizirati in da je nota napisana v normalnem diplomatskem jeziku. Dr. Kirchschlager VČERAJ POPOLDNE V CELOVCU Srečanje med delegacijo SKGZ in predstavniki koroške ZS0 (Od našega posebnega dopisnika) CELOVEC, 10. — Delegacija Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki jo je vodil predsednik Boris Race, je bila danes v Celovcu na razgovoru z delegacijo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki jo je vodil predsednik dr. Franc Zwit-ter. Predstavniki dveh osrednjih organizacij zamejskih Slovencev so si izmenjali mnenja in izkušnje ter se dogovorili o oblikah nadaljnjega, še bolj tesnega sodelovanja in boja za ureditev pravic slovenske narodne skupnosti na Koroškem in v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Glavni predmet razgovorov je bil položaj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem po brutalnem izbruhu nemškega nacionalizma in popuščanju zvezne avstrijske vlade. Boris Race je ponovno izrazil vso solidarnost SKGZ s koroškimi Slovenci, dr. Zwitter pa se je toplo zahvalil za vse izraze solidarnosti, ki so močna opora slovenski narodnostni skupnosti v teh hudih in odločilnih časih. Poudaril je tudi, da koroški Slpvenci enotno zahtevajo internacionalizacijo koroškega vprašanja, da bo Avstrija popolnoma uveljavila določbe državne pogodbe glede spoštovanja pravic narodnostnih manjšin. Dr. Zwitter je še posebej poudaril zadovoljstvo koroških Slovencev zaradi odločnega nastopa skupščine in vlade Socialistične republike Slovenije, zvezne skupščine ter vlade ter izraza solidarnosti iz vseh republik in narodov Jugoslavije. Napovedal je tudi nadaljnje skupne nastope Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta. Tako bosta v ponedeljek predsednika obeh omenjenih organizacij na razgovoru z jugoslovanskim veleposlanikom na Dunaju. ALBIN BUBNIČ pa je tudi v izjavi za »Die Presse* ponovil svoje stališče, da Avstrija ne bi smela pristati na zah teve, ki so postavljene v noti, ker d? je njena zadeva, kako izpolnjuje pogodbene, obveznosti. To stališče poudarjajo tudi številni dru gi časopisi, predvsem desno u-smerjeni !e • «Volkswille* dodaja, da se avstrijski, zunanji minister v tem zelo moti. Avstrijska državna pogodba namreč predvideva tudi mednarodno razsodišče, ki ima pravico sankcij. Celovški »Kleine Zeitung* pa očitno moti dejstvo, da je Jugoslavija izenačila gonjo proti manjšini z gonjo proti Jugoslaviji. To je tudi razumljivo, saj dobiva s tem celotni problem, za katerega so se predvsem desno usmerjeni in reakcionarni krogi v Avstriji prizadevali, da bi ga prikazali kot izključno notranjo zadevo Avstrije, povsem drug pomen in drugo razsežnost. «Kleine Zeitung* sicer priznava, da so bili na Koroškem številni in celo zastrašujoči emocionalni izbruhi, ni pa bilo po njenem mnenju protijugoslovanske gonje. Časopis zato zahteva, da bi bilo treba takšne očitke zavrniti. Organ komunistične partije »Volks. vville* pa ugotavlja, da je jugoslovanska nota toliko pomembnejša, ker niso odnosi med Jugoslavijo ::n Avstrijo samo korektni, ampak izrazito dobri, kar je Kreisky že pogosto poudaril kot pozitivni vidik svoje politike. In prav ta sosedna država, ki smatra Avstrijo za prijateljsko, je zdaj prisiljena izgovoriti tako resna opozorila in napovedati pod določenimi pogoji celo intervencijo mednarodnih instanc. Toleriranje atentatorjev na dvojezične napise in njihovih pobornikov tako ni povzročilo samo notranjepolitične nevarnosti, ampak je začelo Avstrijo tudi zunanjepolitično izolirati, zaključuje «Die Volkswille». Zor iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiifiiiimiiiiniiiuiimimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiif PO ODSTOPU NIKEŽIČA IN PEROVIČEVE Ostra razprava na plenumu CK Zveze komunistov Srbije ■v Številne kritike na račun starega vodstva (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Plenum CK Zveze komunistov Srbije je nadaljeval danes razpravo o nalogah komunistov v izvajanju stališč iz pisma in govora predsednika Tita na sestanku z družbeno-političnim aktivom Srbije, na katerem je predsednik ZKJ kritiziral politično vodstvo Srbije zaradi nedoslednega izvajanja sklepov druge konference, zaradi neučinkovitosti v delu in zaradi liberalizma do nacionalizma in razrednega sovražnika. Razprava je tekla o poročilu novega tajnika CK Petroviča, ki je sinoči bolj obširno obdelal stališča iz pisma in govora Tita. Nekateri govorniki v današnji razpravi niso bili zadovoljni s poročilom. Po njihovem mišljenju je v njem premalo konkretnega, manjka analiza slabosti, na katere je opozoril Tito, in samokritika. Precej ostre besede v razpravi so padle na račun bivšega predsednika CK Zveze komunistov Srbije Marka Nikeziča in tajnice Latinke Perovič, za katera je bilo rečeno, da sta se ponašala kot vodilni organ in zanemarjala centralni komite. Njuna praksa je skoraj one- (''■-V*.*a, . -t * Kljub toliko besedam o skorajšnjem miru so podobni prizori v Južnem Vietnamu še vedno na dnevnem redu. Slika je bila posneta v bližini Quang Trija itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitmHHiiiniiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii Razprava na socialističnem kongresu se je že v samem začetku osredotočila okoli glavnega vprašanja nadaljnjega razvoja politične perspektive v Italiji, se pravi ekoli vprašanja o vstopu socialistov v vladno večino s KD. Senator Nenni, ki je bil na zasedanju glavni govornik, je izrazil mnenje, da je levi center propadel, ker ni do konca izpeljal politiko reform. Izrekel se je za sporazum med socialisti in demokristjani, za vlado, ki naj odločno nastopi proti desnici v Italiji. V Rimu so sindikati prekinili pogajanja za obnovitev delovne pogodbe gradbenih delavcev. Na tiskovni konferenci so napovedali skupne akcije s kovinarji in drugim' strokami ter možnost skorajšnje napovedi splošne stavke« DANES če delodajalci in vlada ne bodo popustili. Delegacija Slovenske kulturno gospodarske zveze se je včeraj v Celovcu razgovarjala s predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Na sestanku je bila izražena odločnost obeh organizacij, da se še naprej borita za uveljavitev zakonitih pravic nacionalnih manjšin na Koroškem in v Furlaniji - Julijski Krajini. Volilna kampanja je v polnem teku. V tržaških političnih krogih vlada veliko zanimanje za shod Krščanske demokracije v kinodvorani Grattacielo, na katerem bo govoril poslanec Forlani. Na sedežu turistične ustanove v Sesljanu se je začel devet-dnevi izpopolnjevalni tečaj za u-čitelje, ki so pred kratkim stopili v stalež. Po svečanem odprtju tečaja je predaval prof. Petrini s tržaške univerze o temi »Družba, šola in današnji učitelji. V goriškem pokrajinskem svetu je bila razprava o položaju, ki je nastal v psihiatrični bolnišnici po ostavki sedanje zdravniške skupine. Mnenja so zelo različna in v razpravi niso našli skupnega jezika za sestavo zaključne resolucije. Krožijo govorice celo o možnosti razbitja levega centra, če bi ne prišlo na prihodnji seji do rešitve. mogočila možnost kolektivnega odločanja v centralnem komiteju Srbije in omogočila forumsko delo. Kljub kritikam takega načina dela, posebno ker so ostali člani centralnega komiteja nezadostno vključeni v delu, se stanje ni menjalo. Zaradi take prakse tudi konkretna vprašanja, o katerih se je; razpravljalo v predsedstvu Zveze komunistov Jugoslavije oziroma v njegovem izvršnem biroju in s predsednikom ZKJ, niso prišla na dnevni red v centralnem komiteju Srbije. Informacije iz teh sestankov so bile po navadi zelo kratke in nepopolne. Stanko Veseli nov je predlagal, naj se Zveza komunistov reši tistih, ki žive na zalogah pridobljenega ugleda, toda sami k temu nič ne prispevajo. P6 njegovem mišljenju se stvari ne bodo rešile z nekaterimi odstopi, temveč so za to potrebne konkretne akcije. Motna Du-galič je dejal, da je večina tovarišev, ki so zastopali CK Srbije na sestanku s Titom, nastopala samoobrambno, namesto samokritično. Dugalič je nadalje dejal, da je predsednik ZK Srbije Marko Ni-kezič bil proti predlogu, da se o razgovoru s Titom julija letos in o njegovi oceni o stanju Srbije seznanijo tajniki občinskih komitejev in prepovedal vsako razpravo o razgovoru s Titom. Ko so se pojavile nekatere razlike v političnem vodstvu republike, ki so se pričele spreminjati v politični spor, je bil CK skoraj izključen iz razprave o tem. O tem se je razpravljalo samo na sestanku republiškega koordinacijskega odbora, čeprav je bila večina članov CK zato, da se o tem vprašanju seznanijo tudi organizacije Zveze komunistov. Nike.č in Perovičeva sta bila celo proti' temu, da se razprava o teh razlikah postavi na dnevni red centralnega komiteja. Medtem je tajništvo napravilo novo oceno političnega položaja v Zvezi komunistov Srbije, ki jo je Latinka Perovič prebrala na seji izvršnega biroja. Du-gatlič je izrazil mišljenje, da se to oceno večina članov CK ni soglašala, toda nihče jih ni vprašal za mnenje. Dugalič ni soglašal z mišljenjem Nikeziča in Perovičeve, da so vsi člani centralnega komiteja enako odgovorni za stanje v Zvezi komunistov Srbije, kajti vsi niso na istih pozicijah, na istih položajih, vsi niso imeli iste možnosti delovanja in niso se vsi enako politično ponašali. Po mišljenju Mirka Popoviča, največji del odgovornosti pada na najbolj odgovorne osebnosti v Zvezi komunistov Srbije, posebno še, ker je Tito pred enim letom opozoril, da stanje v Srbiji ni dobro. Član centralnega komiteja Gligorič se je izrekel proti dosedanji praksi, da tajništvo vodi politiko. Tajništvo je izvršni organ, ki mora izvajati politiko centralnega komiteja. Milojko Brulovič se je zavzel na vrnitev revolucije. Mladi ljudje zahtevajo več pravice, več morale. Mi obsojamo egoizem in potrošniško mentaliteto drugih, a nismo sposobni, da likvidiramo našo. Plenum CK Srbije nadaljuje delo. BOŽO BOŽIC LONDON, 10. — Namestnik zunanjega ministra LR Kitajske čiao Kuan-hua bo 14. novembra dospel v London na štiridnevni uradni obisk. 11. novembra 1$ DEMOKRISTJANI PRIPRAVLJAJO « VELIKE KALIBRE» Nocoj F or lani, v Rumor in Andreotti kratkem pa še za tržaško KD SNOCI V KULTURNEM DOMU Tržaška premiera Raba dano ve farse SINOČI GALA PREDSTAVA V GLEDALIŠČU VERDI Posl. Nilde Jotti na aktivu komunističnih žena - Nocoj prvi shod PSI s Hreščakom, Ghersijem in Bonicciolijem Kaže, da vsedržavno vodstvo Krščanske demokracije veliko polaga na volitve, ki bodo pri nas 26. in 27. novembra. Tudi druge stranke so in bodo imele znane in pomembne govornike na odrih tržaških predvolilnih shodov, vendar pa bodo zastopali KD njeni res najvid-neši predstavniki: po Colombu bo prišel v naše mesto državni tajnik KD Forlani, prihodnji petek bo nastopil minister za notranje zadeve Rumor, v sredo pred volitvami pa bo v Trstu sam predsednik ministrskega sveta Andreotti. Posl. Forlani bo spregovoril no- j raščanja cen. coj v kinodvorani Grattacielo. Shod se bo pričel ob 18. uri. Še pred prihodom v naše mesto se bo Ar-naldo Forlani ustavil v Pordenonu, kamor bo dospel z letališča pri Benetkah. Iz Pordenona, kjer se bo srečal s parlamentarci KD, ki so jih izvolili v naši deželi, bo vsedržavni tajnik večinske stranke dospel naravnost v Trst. Na sedežu tržaške KD v palači Diana na Trgu S. Giovanni se bc srečal s pokrajinskimi predstavniki stranke, zatem pa ga bodo pospremili v kinodvorano Grattacielo, kjer ga bo predstavil občinstvu nosilec liste KD župan inž. Marcello Spac-cini. Notranji minister Mariano Rumor bo v Trstu prihodnji petek, 17. novembra. Shod, med katerim bo spregovoril, bo ravna tako v kinodvorani Grattacielo in se bo pričel ob 19. uri. Prihod predsednika vlade Giulia Andreottija je najavljen za sredo 22. novembra, ko bo tudi on vodil shod v kinu Grattacielo s pričetkom ob 20. uri. Včeraj je bil volilni shod KPI pred tovarno IRET v industrijski coni. Govorila je kandidatinja v občinski svet Bruna Braida, ki je orisala vprašanje stalnega naraščanja cen in ženske probleme v sodobni družbi. O vlogi komunističnih žena bo govorila danes popoldne ob 16. uri poslanka in članica državnega vodstva KPI Nilde Jotti. Komunistične žene se bodo zbrale na aktivu v sedežu v Ul. Capitolina 3. Tesna sestanka bo »Glas žena KPI za večjo uveljavitev. za boljše življenje*. Posl. Jotti bo jutri dopoldne prisostvovala uradnemu odprtju novega ljudskega doma «Palmiro Togliatti* v naselju S. Sargio v Ul. Peco 10 ob 10.30 dopoldne. Nilde Jotti bo imela ob tej priložnosti urkdni govor. V novem ljudskem domu bo do 14. ure dalje ljudski praznik. KPI je napovedala za danes štiri shode in sicer ob 10.30 na Trgu Vittorio Veneto in ob 11. uri na Trgu Ponterosso, kjer bo govoril kandidat Mauro Gialuz, ob 11. uri pred Upimom pri Stari mitnici, kjer bo govoril Claudio Tonel in ob 17. uri na Trgu Liberta, kjer bo govoril sen. Paolo Šema. Danes bodo tudi socialisti pričeli s svojo volilno kampanjo. Prvi shod PSI je napovedan ob 18. uri na Trgu Garibaldi, kjer bodo govorili občinski odbornik Dušan Hreščak, pokrajinski podtajnik PSI Lu-cio Ghersi in načelnik občinske socialistične svetovalske skupine Claudio Boniccioli. ne dohodke velikega dela upokojencev. V resoluciji ugotavljajo, da več kot polovica upokojencev uživa le minimalne pokojnine. Upokojenci zato zahtevajo od vlade in od političnih ter upravnih oblasti naj čimprej sprejmejo odločne ukrepe. ki naj zavrejo vrtoglavo dviganje cen, ki pelje k razvrednotenju denarja in h gospodarski krizi. Ob koncu ugotavljajo upokojenci, da je nemogoče živeti pod stalno grožnjo revščine ter se obvezujejo, da bodo povsem podprli pravično borbo sindikalnih organizacij za preprečitev na- Tiskovna konferenca o pristaniških težavah Družbe tržaških pristaniških de lavcev bodo priredile danes popol dne ob 15. uri na sedežu ENIALP (Dom pristaniških delavcev. Trst, Trg Duca degli Abruzzi 3, III. nadstropje) tiskovno konferenco z naslovom »Težave, v katerih se na haja tržaško pristanišče in gledišče pristaniških delavcev*. Upokojenci proti dviganju cen V zvezi z občutnim naraščanjem cen, ki smo mu priča zadnje čase, so u-pokojencj včlanjeni v sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, ki so se zbrali na javnem shodu v Trstu, izglasovali resolucijo, v kateri odločno protestirajo zaradi brezbrižnosti vlade spričo tega zaskrbljujočega vprašanja, ki resno ogroža že tako majh- Nezaupnica predsedniku svetoivanske konzulte Na sinočnji seji rajonske konzulte za Sv. Ivan je prišlo do hude polemike v zvezi z napovedanim «praznikom kostanjev*, ki bo v nedeljo na stadionu 1- maj. Predsednik konzulte Švara je pred časom izrazil solidarnost konzulte s to pobudo pokrajinske umobolnice. Na včerajšnji seji pa je liberalni predstavnik Alessi zahteval, naj se da na glasovanje nezaupnica predsedniku, češ da za to svojo pobudo ni imel privoljenja konzulte. Po dolgem času so bili prisotni vsi demokristjanski svetovalci, ki so skupno s predstavniki MSI, PSDI, PLI in PSI izglasovali nezaupnico predsedniku. Proti so glasovali komunistični svetovalci, predstavnik SS dr. Mljač pa se je vzdržal. • Danes popoldne ob 17. uri bo v prostorih krožka »C. Toma* Italijanske zveze slepcev (Trst, Ul. Battisti 2) srečanje s pevko Elvjo Dudine. Snoči je Stamo slovensko gleda lišče v Trstu uprizorilo v Kultur nem domu v okviru svojega «Ljud skega odra* Rabadanovo farso »Kadar se ženski jezik ne suče*, j s katero je prepotovalo že vso I Goriško in tako izpolnilo enega svojih prvih namenov: zabavati široke množice, do katerih gledališče prihaja redkeje kot v mestu. Farso Vojmila Rabadana, ki jo je prevedel in priredil za naše razmere Mirko Mahnič, so navdihnile francoske srednjeveške larse, ki so vzniknile in dosegle veliko popularnost v XV. in XVI. stoletju kot protiutež cerkvenim verskim igram. Te naivne, preproste odrske podobice so žive, sočne, polne ostrih duhovitih domislekov. Zato tudi Rabadanova farsa, kakor njeni davni vzorci, nima na prvi pogled drugih namer, kakor da prijetno zabava in za dve uri gledalca odvrne od dnevnih skrbi, kar je, če je to snobom prav ali ne, ena najosnovnejših umetniških in socialnih obveznosti gledališča. V režijski postavitvi Adrijana Rustje in v scenskem okviru Demetrija Geja (kostumi Marija Vidau, songi Miroslav Košuta, glasba A. Vodopivec), so nastopili Bogdana Bra-tuževa, Anton Petje, Zlata Rodoš-ikova, Alojz Milič, Stane Starešinič lin Adrijan Rustja. IZVRSTNA OTVORITVENA PREDSTAVA VERDIJEVEGA «PLESA V MASKAR» iiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiriiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiaiii VČERAJ PONOČI V VILI SARTORIO Neznani akrobati odnesli 9 razstavljenih mojstrovin Odlični solisti Bergonzi, Cappuccilli in Rita Orlandi Malaspina Dirigent Oliviero de Fabritiia Med ukradenimi slikami tudi dve Tiepolovi deli - Materialno škodo cenijo na 45 milijonov, kulturna vrednost izginulih del pa je neocenljiva Zagonetni «profesor» iz Vidma se je zadnje dni vneto zanimal za slike Včeraj ponoči med 1. in 4. uro ^ Gave in skupaj sta sklenila poklica so neznani tatovi vlomili v umetnostni muzej »Vile Sartorio*, kjer je od meseca junija razstava slik iz 18. stoletja, in ukradli devet mojstrovin, med temi dve Tiepolovi deli. Po mnenju ravnateljice muzeja dr. Laure Loseri por. Ruaro je trenutna vrednost ukradenih slik neocenljiva, sama tatvina pa naj bi bila storjena po naročilu, saj le poklicni zbiratelj bi lahko hranil takšne umetnostne izdelke. Do tatvine naj bi kakor rečeno prišlo med 1. in 4. uro ponoči. Nočni stražnik, 54-letni Mario Zimmer-man iz Ul. Lavatoio 4, je napravil prvo kontrolo okoli poslopja in po vrtu ob 1.30. Pred to uro pa je v vili dežural hišnik, 35-letni Egidio Gava iz Largo Papa Giovanni 1. Do te ure je bilo vse normalno. Očitno pa je, da so tatovi dobro vedeli, da je druga kontrola šele ob 4. uri zjutraj in so zato čas med 1. in 4. uro izrabili za drzen tatvinski podvig. V vrt vile so se splazili čez napol porušen zid, s pomočjo vrvi pa so nato splezali na večji balkon. Pot v vilo jim je bila tako odprta. V šipo vrat, ki peljejo z balkona v prvo nadstropje, so napravili luknjo in odprli vrata, nato pa v predsobi prvega nadstropja ukradli tri slike manj pomembnih slikarjev: Scarbellotto-vo «Pokrajino z ruševinami* ter ti policijo. Agenti letečega oddelka kvesture, ki jih je vodil podčastnik Steffe, so se v pičlih dveh minutah pripeljali s tremi policijskimi avtomobili pred vilo, za njimi pa sta prišla kmalu tudi načelnik letečega oddelka dr. Petrosino in ravnateljica muzeja dr. Ruarova. Policisti so seveda najprej zaslišali Zim-mermana in Gavo. Zlasti zanimivo je bilo pričevanje hišnika Gave. Ta je dejal, da je predvčerajšnjim. dve Reytonovi olji, »Pokrajino z morjem in s čolni* ter «Pokrajino s čolni*. Tatovi so sneli s stene še tri druge slike, ki pa so jih pustili na kraju. Nato so se podali v gornje, drugo nadstropje in iz osrednje razstavne dvorane št. VI odnesli risbo Giandomenica Tiepo la »Piščalkar*, osnutek slike »An-fitritejev triumf* Giambattista Tiepola ter po eno sliko Guardija, Giulie Lama, Francesca Fontebas-sa in Martina Johanna Schmidta. Verjetno sta tatvino izvedla dva človeka. Eden naj bi snel slike s stene in jih po balkonu podal tovarišu, ki ga je čakal na vrtu. Oba naj bi potem zapustila vilo po isti poti, od koder sta prišla vanjo. Ko je nočni stražnik Zimmerman napravil ob 4. uri kontrolni obhod po vili, je bilo sicer na prvi pogled vse normalno. Tudi vrata so bila zaprta. Toda prav na vratih je bilo nekaj nenavadnega. Ključi so bili potisnjeni v ključavnico iz notranje strani vrat, medtem ko bi praviloma, morali biti vtaknjeni na zunanji strani .Očitno je, da so tatovi v naglici pozabili postaviti ključe na pravo mesto, vrata pa so samo zaprli, ne pa jih tudi zaklenili. Preplašeni Zimmerman je takoj stekel v stanovanje hišnika PO TREH DNEH ZANIMIVIH RAZPRAV Zaključeni na univerzi študijski dnevi o prometu Včeraj so razpravljali o matematičnih modelih prometa Včeraj se je v slavnostni dvorani tržaške univerze zaključilo študijsko srečanje o nadziranju in urejevanju prometa v mestih, ki sta ga priredila instituta za ceste in promet ter za elektroniko in elektrotehniko. Kot smo že poročali, so se ga udeležili prometni izvedenci iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, Zahodne Nemčije in Belgije. V teku treh delovnih dni, ki so se začeli s pozdravom novoizvoljenega rektorja tržaške univerze de Ferre in tržaškega župana Spaccinija. so znanstveniki obravnavali tako s teoretičnega kot s praktičnega vidika razne probleme prometa v mestnih središčih. Govor je bil o načinih in metodah ter tehnikah nadziranja in urejevanja prometa tako kar sadeva vprašanja optimalnega iz- koriščanja že obstoječih infrastruktur, kot s preklicanjem nekaterih prometnih pravil ali pa z ureditvijo sema-fomih naprav, ki bi jih kontrolirala osrednja elektronska naprava, računalnik kot bo z napovedano semaforizacijo tudi v našem mestu. V zaključnem delu študijskih dnevov je bil govor o matematičnih modelih, s pomočjo katerih je mogoče rešiti nekatera vprašanja prometa. četrtek, obiskalo razstavo okrog 25 ljudi, med temi skupina študentov s svojim profesorjem. Prav tako v petek pa si je razstavo prišel ponovno ogledati neki mlajši moški, ki je že nekaj dni zahajal muzej. Ta naj bi se predstavil Gavi za profesorja zgodovine u-mefnosti iz Vidma, izrecno pa se je zanimal prav za nekatere ukradene slike. V ta namen je zaprosil tudi za fotografije teh slik, sam pa je napravil nekaj črtežev razstavljenih slik. Žal pa Gava ni znal posredovati preiskovalcem niti ene telesne značilnosti neznanega videmskega profesorja tako, da preiskovalci dejansko ne razpolagajo niti z enim elementom, po katerem bi ubrali pot za izsleditev tatov. Tržaški občini je uspelo prvič razstavili v Vili Sartorio okrog 250 slik, risb, črtežev in tiskov, ki so predolgo časa ležali v raznih skladiščih mestnih muzejev. Sama razstava je pomenila za mesto velik kulturni dogodek, saj so morali ob tej priložnosti restavrirati na desetine in desetine del, vrh vsega pa je zahtevala velik napor tudi natančna uvrstitev in popis, vseh razstavljenih del. Ravnateljica muzeja Viie Sartorio dr. Ruarova je povedala, da so ukradene slike obeh Tiepolov, Gurdija in Martina Johanna predstavljale srčiko razstave, tako po denarni kot kulturni vrednosti. Vrednost ukradenih slik je dr. Ruarova ocenila sicer na okrog 45 milijonov lir, toda očitno je, da kulturna vrednost ukradenih umetnin zdaleč presega uradne cenitve. Leta 1954 je Martinu umrla žena Emilija. To ga je zelo potrlo: živel je s sinom, polagoma pa je moral o-pustiti tudi delo na kmetiji, ker leta mu niso več dovolila napora, še vedno pa je ostal preprostega in veselega značaja. Ob današnjem 80. rojstnem dnevu godu mi hči Anica, sin Dušan in ostali sorodniki kličejo še na mnoga leta. čestitkam in voščilom se pridružuje Primorski dnevnik, katerega naš jubilant zvesto prebira že dolgo let B. R. Včeraj se je sestal upravni svet tržaške univerze. Na seji so odobrili besedilo dogovora, na podlagi katerega se bodo odvijali odnosi med vseučiliščem in Združenimi bolnišnicami skladu določb medministrskega odloka z dne 24. junija 1971. Dogovor bodo podpisali, kakor hitro bo besedilo odobril tudi upravni svet Združenih bolnišnic. Dvojno slavje Martina Sosiča V treh dneh si je sledilo 15 poročil. med katerimi bi omenili poročila prof. Zemljiča iz Ljubljane, dr. Bre-manta iz Bruslja, prof. Kurzaka iz Muenchna ter Tržačanov ing. Polica-stra in ing. Camussa. Za predsedniško mizo so se vrstili profesorji Maternini in Pellis iz Trsta, Lepschy iz Padove ter Volta iz Genove. Danes praznuje v krogu svojih dragih Martin Sosič od Banov, po domače Nini Francin, dvojni jubilej rojstni dan in god. Martin se je rodil 11. novembra 1892 na Opčinah. Izhaja iz preproste krneč ke družine in zato je moral po končam šoli še kot otrok pomagati očetu na kmetiji. V prvi svetovni vojni se je Martin, kot mnogo naših fantov, znašel kot vojak v Rusiji. Po končani vojni se je nepozabnih spominov in gorja vrnil v rojstne Opčine, kjer je spoznal Emilijo Peršinovič od Banov. Leta 1922 sta si Martin in Emi lija obljubila večno zvestobo in se na selila pri Banih. Delal je kot tesar, proste ure pa je posvetil kmetiji. Ba vil se je predvsem z živinorejo, v hlevu je imel vedno nekaj glav živine ter bil na te in na domače pridelke vedno ponosen, žena mu je pomagala pri njegovem delu, skrbeti pa je morala tudi za otroke, saj jih je povila kar pet, od katerih dva še živita. Slavnostni večer sinoči v gledališču Verdi z gala otvoritveno predstavo Verdijeve opere «P(es v maskah». Toda predstava ni bila slavnostna le zato, ker je bila pač otvoritvena z okrašeno dvorano in akordi državne himne za začetek, temveč tudi in celo predvsem zato, ker je to bila res imenitna predstava z odličnimi pevci, dobro uvežbanim zborom in orkestrom, monumentalnimi scenami in kostumi, baletom in vsem tistim šarmom, ki taki izvedbi pristoja. Trst je doživel že več uprizoritev te Verdijeve opere, ki velja za eno najboljših oziroma glasbeno in scensko najbolj dognanih in zrelih. Od prve v l. 1861, to je dve leti potem, ko jo je Verdi napisal, in do poslednje v letu 1965, jih je bilo 12 in med pevci so bila tudi taka imena, kot so Beniamino Gigli, Aureliano Pertile, Gianni Poggi, Claud ia Parada, Elena Suliotis, Maria Caniglia in druga. Za tokratno tržaško postavitev iPlesa v maskah» lahko rečemo, da je vodstim gledališča uspelo angažirati trenutno prav gotovo najboljše pevce, kar jih je v Italiji. ' Carlo Bergonzi je danes najbolj iskan tenorist., baritonist Piero Cappuccilli in sopranistka Rita Orlan di Malaspina pa sta tudi pevca izrednih odlik. Ob teh treh glavnih nosilcih so bile tudi ostale vloge kvalitetno zasedene začenši od paža Daniele Maneghini Maz zuccato in vedeževalke Adriane Laz-zarini do Massimiliana Malaspine in Vita Susce v vlogah zarotnikov Samuela in Toma ter drugih. Tako solisti kot zbor, ki ima v tej operi dokajšen delež, so ob spremljavi orkestra, pod vodstvom dirigenta Oliviera de Fabritiisa. ki pa je bila na trenutno premočna, kot je bila zopet v godalih izredno prefinjena, dosegli izjemno zvočno ubranost v vseh odtenkih tako v lahkotnih spevih kot v silnih dramatičnih kontrastih, s katerimi je Verdi dosegel dotlej še skoraj nepoznano skladnost med vsebinsko tematiko in glasbo, med besedo in muziko. Izredno učinkoviti so bili zlasti prizori v drugem dejanju in v tretjem dejanju v celoti, posebno pa v prvi sliki v dramatičnem dialogu med Renatom in A-melio, v katerem sta oba pevca, zlasti Piero Cappuccilli z arijo »Eri tu...* izzvala navdušen in več minut trajajoči aplavz, kar velja v ostalem tudi za Carla Bergonzi- ja kot Riccarda, ki je pevec z nenavadno kultiviranim, čeravno ob formatu soprana Rite Orlandi Mala-spine, ne ravno močnim glasom. Aplavz pri odprti sceni je požela tudi koloraturna sopranistka Daniela Meneghini Mazzuccato. Režija Alda Mirabelle Vassalla je slonela na klasičnih principih opernih režij, sceno, efektno zlasti v drugem dejanju in v zadnji sliki tretjega dejanja, je zasnoval Camillo Parravicini, bogate in stilno dokaj čiste kostume Attilio Co-lonnello, zbor je uvežbal Gaetano Riccittelli, koreografijo pa je zamislila Femanda Socco. ZARADI NEREDNEGA POSLOVANJA Bančne zapadlosti odložene za 15 dni Podružnica zavoda «Banca d’Ita-lia* je uradno zaprosila za izdajo odloka o odložitvi zakonskega roka, ki je zapadel v obdobju nerednega poslovanja Tržaške hranilnice in Tržaške kreditne banke, zaradi stavke uslužbencev, ki je bila 3. novembra. Prefekt je odredil podaljšanje vseh zakonskih rokov, ki so zapadli 3. novembra in vseh tistih, ki so zapadli v naslednjih dneh, za petnjast dni. Novi rok je stopil v veljavo dne 6. novembra, ko so spet začela poslovati uradi vseh bank. Natečaj za BO mest civilnega svetovalca Ministrstvo za notranje zadeve razpisuje natečaj za zasedbo 30 mest svetovalca pri notranji civilni upravi. K natečaju se lahko priglasijo kandidati s pravno, politično ali gospodarsko fakultetno izobrazbo, v starosti od 18 do 32 let, nekaznovani, italijanski državljani s političnimi pravicami in ki so že zadostili vojaškim obveznostim. Prošnje sprejema do 20. novembra 1972 «ufficio di gabinetto* na prefekturi, kjer so kandidatom na voljo tudi podrobnejše informacije. Praznik kostanjev na stadionu «1. maj» Socialni center pokrajinske psihiatrične bolnišnice bo priredil jutri popoldne v dvorani stadiona 1. maj na Vrdeli praznik kostanjev. Praznik se bo začel ob 15. uri, zaključil pa se bo okrog 20. ure. Vstop je prost. Poleg plesa, raznih družabnih iger, loterije in drugih zabav so na programu tudi nastopi pevca Uccia Agosti-nija, ki ga bo spremljal ansambel pivovarne Dreher, iluzionista «čarodeja» Gilbertija in ansambla «1 Neumi*, ki ga vodi M. Giovannini. MimiiiiiiiuirimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimiminiiiHiiiuii PRAZNIČNO VZDUŠJE OB PRIČAKOVANJU VAŠKEGA PRAZNIKA Martinovanje na Proseku danes in v starih časih Vinogradniki bodo kljub letošnji slabi letini odprli nekaj osmič Martinovo je tu. Na Proseku je čutiti praznično razpoloženje. Nad vhodi nekaterih domačij se že pozibavajo bršljanove vejice — nepogrešljivo znamenje osmice. Za mlajše bodo, kot običajno, stojnice z igračami in luna -park. Jesensko razpoloženje, ki rado privablja malodušje, bo tako poživilo praznično vzdušje ob dobri domači kapljici in poštenem prigrizku. To se dogaja na Proseku že dolgo vrsto let, od daljnega 1641, ko so vaško cerkev posvetili sv. Martinu. Če danes vprašamo starejše na vasi, kaj mislijo o svojem martinovanju, se nekam čudno spogledajo, kot bi hoteli s tem izraziti neko čudno razočaranje. Včasih je bilo martinovanje nekaj več kot samo priložnost za prijetno srečanje ob domačem kozarcu, pravijo, bilo je predvsem veličasten sejem, na katerem ni manjkalo ničesar za takratne kmečke potrebe. Bila je to obenem pvložnost, da so si kmetje iz različnih krajev lahko izmenjali svoje izkušnje. Ti starejši mščani se še vedno živo spominjajo, kako so se navsezgodaj vozili krošnjarji v vas na natrpanih vozovih z volovsko vprego. Danes vsega tega skoraj ni več, ostala je le nekam popačena tradicija nekdanjega praznika. Izvor tega praznika se izgublja v sivo legendo preteklih stoletij. Legenda namreč pripoveduje, da je ob smrti sv. Martina (8. novembra) po več dneh slabega vremena nenadoma posijalo poletno sonce. Vino, ki zaradi slabega vremena ni še zavrelo, je začelo nenadoma vreti in se *e tako izčistilo. Od tedaj so začeli sv. Martina častiti kot zaščitnika vinogradnikov. Poleg tega pa se Martinov god praznuje v pozni jeseni, v času, ko je vse, kar je zraslo na polju, po travnikih in v vinogradih, pospravljeno pod streho. Zato je bilo Martinovo nekdaj čas, ko so gospodarji delali obračun svojega pridelka ter se z njim pripravljali na dolgo zimo. Ta praznik so zato proslavljali, kot mi danes proslavljamo Novo leto. Tudi na Proseku je bilo tako. Kmetje so tedaj lahko prodajali svoj pridelek in se v zameno oskrbeli z drugimi življenjskimi potreb ščinami. Predvsem so nakupovali razno orodje in vinogradniške potrebščine ter kupčijo nato pošteno zaHli z domačo kapljico Danes vsega tega n* več, ker skoraj ni več ne kmetov ne vinogradnikov. Nekaj pa jih je vendarle ostalo in zato je tudi martinovanje ohranilo nekaj nekdanjih privlačnosti. Kot rečeno, bodo letos odprli tri ali štiri osmice, čeprav letina ni bila naklonjena. Vina je letos zaradi suše precej manj, se pritožujejo proseški vinogradniki; zadnji teden pred trgatvijo, ko bi grozdje potrebovalo največ sonca, je pritisnil mraz. Bo pa letošnje vino tako, ki reže po grlu. Prej bo vrgio moža pod mizo, kot vino prejšnjih letin. Medtem, ko si ga morcd prej zvrniti nekaj kozarcev, boš tega že po prvem čutil po žilo n. Poleg osmič bodo delovali tudi obloženi kioski. Naj tu omenimo hvalevredno pobudo odbora za postavitev spromenika padlim v NOB iz Gabrovca, ki je tudi postavil kiosk. Ves izkupiček bo namenjen za Postavitev spomenika. Današnji praznik na Proseku bo motilo le vlažno vreme, sicer pa nič zato kajti, kot pravi pregovor. tSonce za Martina — pred durmi huda zima*. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 11. novembra MARTIN Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 16.39 — Dolžina dneva 9.40 — Luna vzide ob 11.39 in zatone ob 20.42 Jutri, NEDELJA, 12. novembra EMIL Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,3, najnižja 11,6, ob 19. uri 11,6 stopinje, zračni tlak 1021,9, pada, veter 3 km jugovzhodni, vlaga 90-odstot-na, padavine 2/10 mm, nebo poobla-čeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 14,6 stopinje ROJTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. novembra se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 52-letni Luigi Tudor, 80-letni Nicold Bonifacio, 59-letna Ro-salia Mezgec por. Perhavez, 86-letna Mercedes Caniellari por. Cecovini, 87-letni Rjccardo Zetto, 79-letna Antonia Lukas vd. Giorgini, 71-letna Augusta Fabris vd. Gregorio, 67-letna Maria Stagni vd. Ricca, 43-letna Carla Co-linas por. Scoria, 78-letni Pietro Du-micich, 69-letni Carlo Cainero, 71-letni Guido Villatora, 56-letni Aldo de Set-tomini, 75-letna Maria Promrou, 74 letni Riccardo Ranzato. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. are) AlTEsculapio, UL Roma 15; INAM, Al Cammello. Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35; Chiari-Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busolini. UL P. Revoltella 41: Pjz-zul - Cignola. Korzo Italia 14: Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. VABILO NA OGLED PRVEGA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA Do 17. novembra je v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču 1. slovenski knjižni sejem V mednarodnem letu knjige je to največja manifestacija na Slovenskem, udeležuje pa se je poleg ostalih slovenskih založb tudi ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, ki prireja ob tej priložnosti tudi literarni večer zamejskih pesnikov FILIBERTA BENEDETICA, MIROSLAVA KOŠUTE, MARKA KRAVOSA, ACA MERMOLJE in MARIJA CUKA. Nastopili bodo v ponedeljek. 13. novembra ob 19. uri na Gospodarskem razstavišču v Ljubljan' STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom VOJMIL RABADAN »KADAR SE ZENSKI JEZIK NE SUČE* farsa v treh dejanjih (Ljudski oder) prevod: kostumi: scena: songi: glasba: režija: MIRKO MAHNIČ MARIJA VIDAUOVA DEMETRIJ CEJ MIROSLAV KOŠUTA A. VODOPIVEC ADRIJAN RUSTJA Danes, 11. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Jutri, 12. t. m. ob 17. uri v kinodvorani v BAZOVICI. ABONENTI IMAJO 50% POPUSTA STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE T. BRAUN in H. FICHNA INDIJANCI V MALI VASI prevod JOŽE HUDEČEK scenograf VLADIMIR RIJAVEC kostumograf MIJA JARČEVA koreograf JAKA HAFNER režija FRANC URŠIČ V torek, 14. t. m. ob 15.30 GLASBENA MATICA - Trst Sezona 1972-1973 Drugi abonmajski koncert Jutri, 12. novembra 1972 o*1 17. uri v Kulturnem domu, U. Petronio 4 PD «IVAN GRBEC« v Škednju V torek, dne 14. novembra 1972 ob 20. uri bo v prostorih PD »Ivan Grbec* SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE uprizorilo Cirila Kosmača BALADO O TROBENTI IN OBLAKU v koncertni priredbi. Vabljeni! PD Slavko Škamperle vabi vse člane na občni zbor, ki bo 16. novembra 1972 ob 20.30 v društvenih prostorih, Vrdelska cesta 7. Gledališča POLITEAMA ROSSETT1 Danes ob 21. uri komedija Vitaliana Brancatija »Don Giovanni involon tario*. Ponovitve bodo do nedelje. Od 15. do 19. t. m.: Joe Orton »R malloppo*. V glavni vlogi Mario Scac-cia, režija Sandro Sequi. PIHALNI ORKESTER MILICE IZ LJUBLJANE Dirigent: JOŽE HRIBERŠEK Solist: FRANC TRŽAN - klarinet SPORED: A. DEN AREND: Johann Krieger — Suita M. KAWASAKI: Fantazija za pihalni orkester H. STRATEGIER: Triptih za klarinet in piha®1 orkester B. ADAMIČ: Suita za pihalni orkester S. LANCEN: Cap Kennedy Rezervacija in prodaja vst°P?? v pisarni Glasbene matice, tl R. Manna 29, tel. 418-605 in uro pred pričetkom koncerta P*1 blagajni Kulturnega doma. MLADINSKI KROŽEK * Trst vabi danes, 11. L m. ob Ijj; uri v slovenski Dijaški dom, Ginnastica 72, na predavanje FAŠISTIČNI TERORIZEM V ITALIJI Predaval bo časnikar tov. St®J*® Spetič. Sledi PlcS Kino Cappella Underground* ..an’e^ film Leonarda Kastla »Killer - ^ luna di miele*. Prva predstav« 19. uri, zadnja ob 21. uri. Nazkmale 15.00-18.30—22.00 no*. Barvni film. Marlon Film je za vse. , Fenice 14.50-18.15-21.40 «11 P«d?“pj. Barvni film. Marlon Brando. N cino, Richard Castellano, 1 Keaton. _ $ Eden 16.00—22.20 »Lo chiamerem0^ drea*. Mariangela Melato Manfredi. ^ Grattacielo V popoldanskih ura**^ rana rezervirana volilnemu sevanju, kateremu bo sledil film m cello migratore*. Barvni fi'm' fi, sana Podestš, Lando Buzzane*’ TedeSChi' Detekti^ Excelsior 15.00 «Frenzy». znanega Alfreda Hitchcocka. vedano mladini pod 14. IfdLlt« Ritz 16.00 »La vita, a volte, ® 1 Gttfi dura, vero Provvidenza?* westem film. Tomas MilUan, Palmer, Janet Agren. arf- Aurora 16.30 »Alfredo, Alfredo*- jji ni film Pietra Germija. Igra Hoffmann. Zadnje ponovitve-Impero 16.00 »Causa di di?0? g Barvni zabavni film. C. Spa«* Montesano. Cristallo 16.15-21.00 »Via col Barvni film. Clark Gable in Leight. Capitol 16.00 »Jus primae noetis*- f Prepl,ii do Buzzanca. Barvni film. ifi AVDITORIJ Ponovitev komedije »Noi delle vec-chie province* danes 11. t. m. ob 16.30 in ob 21. uri. LITERARNE SOBOTE Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot ti (teL 36372 38547), v knjigarnah «Svevo» (tel. 762662) in »Universitas* (tel. 741034) ter med odmori predstav v gledališču Rossetti prodajajo abonmajske izkaznice za »literarne sobote*. Prva bo v soboto. 2. decembra, ko bo Alfredo Todisco govoril na temo «Ali bomo preživeli?* dano mladini pod 14. letom-ponovitve. ! Filodrammatieo 16.30 »Le pecca® | nottj di Pietro 1’Aretino*. \ |t film. Prepovedano mladini P°" letom. del 1 Moderno 16.30 »Fuga dal pian® le scimmie*. Barvni film. Donald in Kirn Hunter. VERDI Jutri ob 16. uri ponovitev Verdijeve opere »Ples v maskah* z istimi igralci. Dirigira O. de Fabritiis. Dnevni abonma. Prodaja vstopnic pri gledališkem okencu (tel. 319481. Razstave DANES, 11. 1. m. ob 18. uri bo v piranski Mestni galeriji otvoritev retrospektivne razstave del slikarja Alberta Sirka. Danes, 11. t. m. bo v galeriji Rossoni na Korzo Italia 9 odprl razstavo svojih del tržaški kipar in slikar akademik Emilio Primožič - Pri-mossi, ki bo razstavljal do 20. t m. Umetnik bo razstavil 25 svojih slik. v glavnem pokrajin, tihožitij in cvetja. Razstava bo odprta sleherni dan neprekinjeno od 8. do 21. ure. Umetnik vabi prijatelje in ljubitelje umetnosti, naj razstavo obiščejo. Prispevki V spomin pok. Alojza Daneua daruje družina Celesteja Daneua 20.000 Ur za PD »Tabor* in 20.000 Ur za ŠD »Polet*. Vittorio Veneto 16.30 »Unico indlfU una sciarpa gialla*. Barvna tivka. B. Parkins. Abbazia 16.00 «11 corsaro uv.' fjjit verde*. B. Lancaster. Barvn1 ^ Ideale 16.00 »La ballata d' Hogue*. Barvni film. Jans°n bards in Stella Stevens. fj|rr-Astra 16.00 »Sole rosso*. Barv® ^ Alain Delon, Charles Bron s®0, sula Andress. predvaja danes ob 18. uri »DON CAMILLO ED I GIOVAN1 V’°G Barvni zabavni film Izleti , ar PD »France Prešeren* pr*'j^en koy »t sko »ar; vih Pie. .Ti ton »b Pa 'idr 'tor »b C ■top, Pa .Ki V 'ton % ‘i tik Jtoll J § t0n S % S -i N V GORIŠKI DNEVNIK incert 2 ob ER ANE ster pihalni stopnic :e, d. in rta Pf1 °b *?■ >m, OL ranje ;eM 1 ““aS iller ier dstava ri. «n pai n Bra^ 1° V ierenw Nii« zW(f mu film film- zzanca. »t'* Ros- ika. 1. let0®1, ipaak”1* rj$ lini P°® "'S*' :o ®di^ rvna °c •° vdf 3ar,vn V i ui g|l .Tanson [jlif Barvm ^ jronsoD’ PREGLED TRGOVINSKE ZBORNICE ZA SEPTEMBER DOLGA RAZPRAVA V POKRAJINSKEM SVETU Kljub delovanju posebnega odbora V različnem gledanju na položaj v umobolnici so cene živil vidno poskočile Zimska obutev dražja za 10-15 odst. - Letos manj turistov na Tržaškem - Izboljšave v nekaterih industrijskih dejavnostih »J? Za statistiko pri trgovinski je pravkar izdal mesečno a rotilo o razvoju gospodarskih dednosti na Tržaškem v preteklem “Cptemhru. Iz poglavja o kmetij-u Povzemamo da so bile vre- tnenske razmere v omenjenem me- I u na splošno neugodne. Pad-Je precej dežja, vendar količina ni močno presegla letnega r^nibrskega poprečja. Oblačno Dfvn^S;.2 vetrom in temperaturo pod rPJ^jem pa go zadržali tako rast rastlin, kakor tudi zorenje V hlevih je primanjkovalo upoštevamo statistične podat-tanfc ^tembra. je turistično gi-jfJ^. na našem področju v prvih »o nrw mesecik letošnjega leta vid-t »ilo v primeri z ustreznim stoik®, lanskega leta. V trža-^^nntelih in drugih gostinskih (j0Jeb~n so namreč od 1. januarja 352 septembra letos zabeležili jŽŽT Prenočitev (lam 375.905) do-262 lom ® 233.860 prenočitev (lani V ^ gostov, je v blaški trgovini na drobno se septembru občutno zmanjšala n ain govejega mesa in teletine. jjSovalci menijo, da so družine kov ^ Prošnjo zaradi višjih stroš-Pa w ®°lske potrebščine, hkrati omrtb ■zaradi novih poviškov v pd^Jnih cenah mesa. Nekoliko več . ^a^°r običajno so zato za-šoijL 0 Prodajalne pisarniškega in Tprtj materiala ter knjigarne, cilj 2 tigovinah ^ obutvijo in obla-odiiy° u sePtembru zabeležili večji na;n .blaga; jesenska sezona je žačan e Prtpravila večje število Trobi^0'': da so si nabavili toplejšo i-fjčjj/1,In obutev. Na drugih podvig trgovina ni bila posebno raz- 065^ Prizadevanjem posebnega ščen 8‘ ki je bil pred časom ume-nom n,a tižaški prefeKturi z name-trg^?? skrbi za redno odvijanje PPsiov in da zavira prelij vn° naraščan,ie cen, so sled-le, j ^Ptembru ponovno poskočijo v° Velia predvsem za živila ter zr^tj. Cenjenem mesecu zabeležili iti ^.Pc^ražitve teletine, svinine kov, j ?kega mesa, mesnih izdel-V “aic. rib in raznih vrst sira. 8koefi;Vmab z obutvijo so cene po-e za 10 - l5°/o, in sicer tudi vik k . ^Poredne podražitve suro-njg 02 in uspja na viru proizvod- j^Sjrici na debelo poročajo o več ^lko13-^11 bn prodajah mlečnih •W. .v- izdelkov iz prekajenega fc bi] jL^njske masti. Trg z jajci tj Somiren- prekupčevalci z vinom v'4io. Se v.es mesec obnašali pre-tatnre,v^Sti o letošnji trgatvi niso •ki tj,„ sve povsem ustaljene in vin-jije ? Caka na točnejše informa-tia in gradbeni material sta topj-jjf^Ptembru redno v prodajo, ta jT8evariJe po kovinskih izdelkih kjj, Ves mesec kolebalo, kgovir ^tieva cene. so v poročilu tjl zbornice navedeni nasled- it te^rkt' mlečni izdelki, izdelki Plast , )enega mesa in svinjska 80 se občutno podražili. Vesti o podražitvah prihajajo tudi z vinskega trga, medtem ko so se cene jajc učvrstile. Rotacije eksotičnih začimb so se tudi nekoliko dvignile, medtem ko je ostala kava v glavnem neizpremenjena Med gradbenim materialom so zabeležili občutno podražitev avstrijskega lesa. Končno so se v septembru ponovno podražili železarski izdelki. Poglavje o industrijskih dejavnostih prinaša za september naslednje vesti' proizvodnja v železarni Italsider pod Skednjem se je vidno povečala v primeri z lanskim septembrom. V prvih devetih mesecih leta je proizvodnja surovega železa dosegla 434.418 ton (v istem času lani 411.706 ton), proizvodnja kokil pa 140.122 ton (lani 129.646 ton). Tudi proizvodnja v čistilnicah se je letos povečala, in sicer za 15,3% v primeri z istim razdobjem lani. V čistilnici Aquila so do konca septembra predelali 1,118.546 ton surove nafte, medtem ko je znašala lanska predelava 1,230.442 ton. Proizvodnja cementa v tovarni «Italcementi» v žaveljski industrij- ski coni pa se je zmanjšala v primeri z lanskim letom, in sicer v relativni vrednosti za 11,3%. Do konca septembra lani je namreč proizvodnja dosegla 202.070 ton, do istega datuma letos pa le 179.190 ton. Proizvodnja tiskarskega in časopisnega papirja je bila letos za 11,5% večja od lanske: proizvodnja v lanskem letu je namreč znašala 76.397 ton, v letošnjem pa 85.180 ton Kar zadeva potrošnjo nekaterih dobrin, povzemamo iz poročila trgovinske zbornice naslednje podatke: prodaja tobaka je do konca septembra oosegla 423.810 kg (v istem času lani 403.900 kg) potrošnja soli 13.459 stotov (lani 12 995 stotov) potrošnja mesa pa 70 663 stotov (lani 66.890 stotov). V Pordenonu so se včeraj sestali sindikalni predstavniki vseh sindikalnih organizacij dežele, v katere so včlanjeni gradbinci. Na seji so razpravljali, kako uresničiti vsedržavno stavko gradbincev, ki je predvidena 16. novembra. iimiiiiiiiuuimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui iiiiiuimiiiinimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiinuiiiiuiiiniuu VČERAJ V SESLJANU ZAČETEK IZPOPOLNJEVALNEGA TEČAJA ZA UČITEUSKO OSEBJE Za naše šolnike tudi predavanja v slovenščini - Tečaj se bo zaključil v soboto Včeraj se je začel v Sesljanu devetdnevni izpopolnjevalni tečaj za učitelje. ki so pred kratkim vstopili v stalež. Svečanega odprtja tečaja, ki je bilo na sedežu turistične ustanove v Sesljanu, so se udeležili najvidnejši predstavniki šolske in upravne oblasti, šolski skrbnik Fidenzi in namestnik skrbnika gospa Demitri, višji skrbnik prof. Angioletti, goriški skrbnik Martuseelli in videmski skrbnik Marsilli, deželni svetovalec za šolstvo Giust, odbornik za šolstvo v devinsko - nabrežjnski občini Colomban za župana, šolski nadzorniki Krevatin, Petracca, Bolč, krajevna ravnatelja Tavčar in Biasini, odbornik za turizem Parenzin, komisar javne varnosti in devinski dekan gospod Kretič ter princ Tum und Taxis. Goste je pozdravil vodja tečaja ravnatelj Tam-burlini, kateremu so s prisrčnimi in spodbudnimi besedami odzdravili dr. Fidenzi, Colomban, Parenzin, dr. Giust in prof. Angioletti. Tečaj se je pričel že v jutranjih urah s predavanjem prof. Petrinija s tržaške univerze o temi «Naloga sodobne šole in nove vloge učitelja*. V popoldanskih urah so se tečajniki spoprijeli z razpravljanjem v štirih skupinah na temo «Družba, šola in današnji učitelj*, pod vodstvom ravnateljev Ap-pamonteja, Casinija, Stemada in Škrinjarja. Sledilo je predavanje, ki ga je imel nadzornik Petracca o uči- 3aziI\>! 1 S *j :Van^ P ll*ll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||„m„„ll|||ll|nUUfllllllllmin>mn,mll,,lllllllllllimMUImU*1 Kmalu v deželnem uradnem vestniku ravilnik o sladkovodnem ribolovu v F.-Jul. krajini le,n bo izpopolnjen zakon štev. 19 iz lanskega leta S ^raJšem času bo v urad-^faiku dežele Furlanije -Ju-objavljem pravilnik kate-zakon !Kajini »Ip ril, S l k°v<>dnem ribištvu, s % '^Popolnjen deželni r,'k iz lanskega leta. Pravil 'Vilija na Prpdlog odbornika Co-V|pj Pred kratkim odobril de-!Svii r- Zakon štev- 19 ^ J'ii . , tos-bna lovišča v Furla ? u ! "ki krajini ter prepustil |V'njJ 5,1 adkn vodni lov posebni f ribolnUs'!,nov' fZavodu za zašči Mj Va), pri kateri so zastopane Sči, 'nteresirane javne uprave. *e posedujejo vladno do-ISicn 23 'ov. lahko zaprosijo /Nji.ustanovo še za deželno JVkj le Z izdajanjem teh do-rVitj deželna ustanova pre-Ni.V -i? bi se ob posameznih aa jezerih zbralo preveč je sestavil 20-članski katerem so bili' v večini v riKlA: vilnik obsega 51 členov in obravnava snov, ki jo že obsega omenjeni deželni zakon, poleg tega pa še druga vprašanja, tako na primer vprašanje odškodnine, ki naj se prizna bivšim koristnikom zasebnih lovišč, vprašanje deželnih dovolilnic itd. Dovoljenja bodo praviloma enoletna, tujcem pa bo u-stanova za zaščito ribolova izstavljala trimesečna dovoljenja, v določenih primerih pa so predvidena sicer tudi dnevna dovoljenja. Vsak imetnik bo moral plačati določeno pristojbino, ta pa bo polovična za ribiče izpod 15 let sta rosti. Vsak ribič bo praviloma lahko namakal trnek le po 16 dni na mesec, vsakič pa bo lahko nalovil le po 5 rib. Pravilnik na vaja podrobno še celo vrsto manjših omejitev glede ribiškega orodja, določa postopek za imenovanje ribiških predstavnikov pri vodstvu ustanove za zaščito ribolova in določa omejitve v zvezi' z zašči- teljevih dolžnostih in pravicah. Danes bodo tečajniki poslušali predavanje dr. Spiazzija o metodologiji in didaktiki pouka zgodovine in zemljepisa. Sledilo bo skupinsko delo na temo prejšnjega dne, nato bo govoril nadzornik Petracca o odnosih med šolo in družino. Jutri bosta predavala dr. Casini o individualiziranem pouku in o skupinskem delu v razredu*, dr. Krevatin pa o temi «Kako ustvarjalnost vpliva na oblikovanje otroka*. Tečaj bo trajal do sobote, 18. t. m. Slovenskim tečajnikom so poleg skupnih predavanj namenjena še tri predavanja v slovenščini. Skupinsko delo poteka v slovenskem jeziku. O nadaljevanju dela na tečaju bomo še poročali. Skupščina študentov zavoda «Galilei» Na skupščini študentov liceja «Galilei» so izglasovali resolucijo, ki obsoja poskus konservativnih, avtoritarnih in birokratskih sil iz vrst učnega osebja, ki so ga podprli skrajno desničarski študentje, da bi preprečili javno skupščino študentov, kar je njihova osnovna in neodtujljiva pravica. Poudarja odločenost študentov, da se udeležijo borbe za reforme italijanske šole proti vsakemu avtoritativnemu poskusu vlade. V resoluciji naglašajo tudi velik pomen ciljev, za katere se borijo šolski sindikati ter sodelovanja med študenti in profesorji. Skupščina je tudi sklicala za prihodnji teden javno manifestacijo, na katero vabi študente drugih šol, profesorje ter vse meščane. v Standreški prosvetarji danes po radiu Trst A ulic* družWe drirf* dr. eri. ribiči iz naše dežele. Pra-1 to naravnega okolja. Posebni popusti na železnici za volivce Deželno odbomištvo za krajevne uprave sporoča, da bodo železnice ob priliki skorajšnjih volitev, ki bodo v 15 občinah naše dežele, uvedle posebne popuste in olajšave za volivce, ki se vračajo domov volit. Za volivce, ki se nahajajo na državnem ozemlju, bodo uvedli 70-odstotni popust, za tiste, ki prihajajo iz tujine, je prevoz brezplačen v kupejih drugega razreda, v kupejih prvega razreda pa bo popust znašal 70 odstotkov navadne tarife. Listke bodo izdajali od 15. novembra in bodo veljali 20 dni. Pri nakupu posebnih vozovnic bo treba predložiti volilno potrdilo. • Na pobudo krožka za politična in socialna vprašanja «Che Guevara* bodo v nedeljo, 22. novembra ob 10. uri, ob priliki odprtja Ljudskega doma »Palmiro Togliatti* v naselju S. Ser-gio, priredili umetniško razstavo kubanskih lepakov o Vietnamu. možnosti za razbitje levosredinske koalicije Druga seja posvečena vprašanju psihiatrične bolnišnice je trajala šest ur - Načelniki skupin niso našli skupnega stališča za sestavo zaključne resolucije • Prihodnja seja bo v torek ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA PODJETJE ZA TURIZEM TRANSPORT IN GOSTINSTVO 1. NOVEMBRA DALJE LAHKO KUPITE _ vse vrste železniških vozovnic — karte za spalnike in ležalnike IN ZAHTEVATE INFORMACIJE O VOZNIH REDIH IN CENAH NA NAŠEM PRODAJNEM MESTU V KOPRU, V PROSTORIH TURISTIČNEGA DRUŠTVA, PRISTANIŠKI TRG 7 Obstoj sedanje levosredinske koalicije na pokrajini je odvisen od tanke niti: ta se utegne pretrgati in že v torek zvečer, na ponovni seji pokrajinskega sveta, utegne priti do ločitve med socialisti in drugima levosredinskimi partnerji. Zadnja, šest ur trajajoča seja pokrajinskega sveta — zaključila se je ob treh zjutraj — ni dala dokončnega odgovora. Predstavniki strank večine in opozicije niso našli enotnega, skupnega jezika za sestavo celotne zaključne resolucije o dolgi razpravi o zdravstvenih metodah v goriški umobolnici. Enotnost obstoja v nadaljevanju sedanje zdravstvene metode «odprte bolnišnice*, v ojačenju notranjih in zunanjih naprav, ni pa enotnosti kar se tiče preklica ostavke sedanje zdravstvene skupine. Zdravniki so namreč v pismu 20. oktobra letos dali o-stavko na svoja službena mesta z ugotovitvijo, da se je njih delo zaključilo ker ni več v goriški psihiatrični bolnišnici umsko bolnih, in ker ni hotela, po njihovem mnenju, pokrajinska uprava odpreti bol nišniee navzven z ustanovitvijo zdravstvenih centrov. Na sinočnjem sestanku načelnikov skupin, o katerem so potem govorili tudi na seji sveta, je prišla do izraza na eni strani zahteva krščanskih de mokratov, da se s sedanjo zdravstveno ekipo ne govori več, na drugi pa zahteva komunistov, da se takoj navežejo stiki s sedanjimi zdravniki. Socialistični predstavnik je zahteval odložitev seje za nekaj dni. Tako se je tudi zgodilo, ponovna seja pokrajinskega sveta bo v torek zvečer. Tudi ta seja pokrajinskega sveta, ki je trajala kot smo že omenili celih šest ur, je bila precej živahna. Tudi tokrat je bila publika številna, sestavljena skoro izključno iz uslužbencev te bolnišnice. Prvi se je k besedi oglasil liberalni svetovalec Lugnani. Njegov poseg je bil zelo kritičen do sedanjega pokrajinskega odbora. Ugotovil je pozitivnost Basaglieve metode, dejal je, da mora današnja družba sprejemati bolnike, ne pa jih zavračati. Ostro je obsodil Pe-rissinovo poročilo, objavljeno v reviji «Iniziativa isontina*. Dejal je, da je bilo to poročilo objavljeno mimo pokrajinskih organov, da je pisec znal spretno manipulirati Ba-saglievo knjigo in iz nje izpisal le tiste vrstice, ki so ga zanimale, da spada v vrsto tistih, ki hočejo pustiti stvari v bolnišnicah takšne kot so. Lugnani je napadel tudi predsednikove izjave, češ da so kontradiktorne in birokratične in da mora pokrajinska uprava dejansko pregledati, kakšno je stanje v bolnišnici. Zavzel se je za ustanovitev posebne komisije pokrajinskega sveta. Diametralno nasprotno pa je bilo stališče socialdemokrata Zorze-nona. Medlo je potrdil veljavnost Basaglieve metode, vendar je dejal, da je bolnišnica postala leglo levičarskih ekstraparlamentar-nih skupin, da so se v holnišnici dogajale čudne stvari in da je zaradi tega Perissinovo poročilo pozitivno. Socialist dr. Semola pa je dal popolno priznanje zdravstveni metodi prof. Basaglie. Ves zdravstveni svet poudarja pozitivno novost te zdravstvene metode. Gorica se lahko ponaša, da se je tu pričel ta zdravstveni poskus, zaradi tega je treba nadaljevati pp tej poti. Treba je v tem najti skupen jezik med večino in opozicijo, saj govorimo vsi isti jezik, čeprav z različnimi odtenki. 130 ozdravelih ljudi še enkrat potrjuje veljavnost Basaglieve zdravstvene metode, ki jo je pokrajinska uprava vedno podpirala in ki jo, še danes podpira, saj so izjave predsednika Chientaroli-ja zelo jasne. Obsodil pa je Perissinovo poročilo, ki ni v skladu s pozicijami pokrajinske uprave. Zahteval je sestavo skupne resolucije ter vzel za osnovo osnutka resolucij KPI in PLI. Komunist Paizza je hotel vedeti, kakšna so stališča v odboru, saj je znano, da ni enotnosti do Perissi-novega poročila. Citiral je tudi mnenje goriške federacije ACLJ, ki zelo kritično in ironično analizira poročilo odbornika za zdravstvo. Dejal je, da ni to poročilo resno, in da so ga odobrili samo fašisti s svojim plakatom, z interpelacijo v parlamentu. Precej dolg poseg svetovalke Fer-letičeve je vzbudil precej negoden vanja in medklicev od komunističnih in liberalnega svetovalca, odobravanja pa s strani mi-sovca. Ferletičeva je v uvodu sve-jega govora dejala, da odobrava Ba-saglievo metodo in njegov pogum, da jo je uveljavil, na drugi strani pa je odobrila tudi pogum odbornika Perissina, da je napisal in objavil to poročilo. Pred očmi moramo imeti predvsem položaj bolnikov, je dejala Ferletičeva, tega ne smemo mešati s politiko. «Kot javni upravitelj me skrbi velik izdatek za zdravila, ki iz leta v leto narašča. Prav tako me skrbi večanje zdravniškega in pomožnega o-sebja*, je dejala omenjena svetovalka. Tudi ona se je na koncu svojega govora zavzela za ustanovitev svetovalske komisije. Nato je spregovoril še odbornik Perissin. Uvodno je podčrtal, da je imel prof. Basaglia pogum, da je s svojo akcijo vzbudil zanimanje za reformo psihiatričnih bolnišnic, pokrajinska uprava v Gorici je s to njegovo akcijo soglašala, saj je hotela dati bolnikom človeški videz, uprava ne želi zapirati bolnišnice. Politično odločitev je treba prepustiti politikom, t.j. pokrajinski upravi. V zaključku svojega govora je tudi potrdil razvojne smernice delovanja v umobolnici, ki naj ostane odprtega značaja, ustanovijo naj se razni zunanji centri. Vmes pa je bil precej polemičen do profesorja Basaglie in do dr. Casagrandeja in drugih zdravnikov. Zanikal je, da bi on bil fašističnega ali reakcionarnega mišljenja, napadel je zdravnike, češ da uporabljajo preveč pogosto časopisje in televizijo za propagiranje svojih tez, ki so naperjene proti pokrajinski upravi. Odgovorni za sedanje stanje smo vsi, od zdravnikov do uprave, ne pa samo odbornik za zdravstvo, je dejal Perissin. Sledili so posegi zastopnikov strank. Poletto (KPI) je dejal, da Perissinov odgovor ne zadovoljuje in da je vsebina osnutka resolucije, ki so jo predložili komunisti, bolj veljavna kot prej. Napadel je tudi Perissina zaradi dela vsebovanega v njegovem poročilu, da so karabinjerji slikali stavkovno manifestacijo uslužbencev bolnišnice in je na vprašanje, če je uprava o tem kaj vedela, dobil od odbornika za osebje Waltritscha odgovor, da je uprava vedno spoštovala stališča sindikatov in njih akcije in da ni o stvari nič vedela. Odbornik za osebje je še ožigosal takšno delovanje karabinjerjev, ki spominja na razvpiti Sifar, in dejal, da bi bilo bolj koristno in pošteno, če bi našli krivce atentata pri Petovljah. Poletto je s to izjavo soglašal in v nadaljevanju svojega govora dejal, da je treba preiti k modernizaciji in razširjenju umobolnice. Cian (KD) je dejal, da je treba Basaglievo strokovno delo oceniti v znanstvenem krogu. Dejal je tudi, da je prišlo do nesoglasij zaradi razpisanega natečaja za novega ravnatelja in da bo morala uprava bliže slediti delovanju v svojih ustanovah. Sejo so nato prekinili, ožji odbor se je na kratko sestal, po tem je v pokrajinskem svetu dr. Chien-tarold dejal, da odbor potrjuje njegova izvajanja, od Perissinovega govora sprejema začetek in zaključek, ne komentira polemičnih izrazov, sprejema kot osnovo za skupno resolucijo tudi dva osnutka komunistov in liberalcev. Načelniki skupin so se nato sestali, vendarle zaključka niso dosegli. Seja je bila prenešena na prihodnji torek. Pred časom je prišla v Štandrež ekipa slovenskega oddelka tržaške ga radia ter ob tej priložnosti obiskala tudi nekatere prosvetne delavce domačega prosvetnega društva «0. Župančič*. Pomenila se je z njimi o delovanju društva in o njihovih načrtih ter vse skupaj posnela na trak. Danes, v soboto, ob 19.10 bodo oddajali po radiu TTst A te pomenke z našimi prosvetnimi predstavniki tega kraja. Opozarjamo na to oddajo vse domačine, pa tudi druge, ki se zanimajo za prosvetno delo in načrte prosvetarjev v Štandre-žu, da prisluhnejo oddaji ob navedeni uri. Odobren deželni prispevek za mednarodni prehod pri Štandrežu Deželno odborništvo za industrijo in trgovino je z dekretom iz dne 6. novembra nakazalo denarno podporo goriški občini v znesku 990 milijonov in 863 tisoč lir za realizacijo prvega dela mednarodnega mejnega prehoda pri Štandrežu. Dežela je goriški občini nakazala posojilo na podlagi zakona št. 40, ki so ga odobrili v minulem avgustu in ki je v bistvu obnovljeni zakon št. 26 iz leta 1967. Načrt za reali- ...........................mi... SPOROČILO ŠOLSKEGA MINISTRA Pet razredov za slovensko trgovsko šolo? Minister za šolstvo Scalfaro je poslal včeraj gor iškemu županu brzojavno sporočilo, v katerem ga obvešča, da je izdal nalog za ustanovitev dveh poskusnih tečajev po kvalifikacijah pri strokovnem trgovskem zavodu v Gorici, tako za slo venski kot italijanski' zavod. V svojem sporočilu ugotavlja goriško županstvo, da je s to koncesijo zadoščeno zahtevi, ki jo je goriški strokovni trgovski zavod predlagal pristojnemu ministrstvu. Goriški Slovenci sprejemamo z zadovoljstvom na znanje to novico, čeprav je v svoji brzojavni obliki precej nejasna in iz nje še ne moremo ugotoviti bodoče oblike in delovanje slovenskega dela tega zavoda Dejstvo je namreč, da smo svoj čas zaprosili še dva dodatna razreda za slovenski trgovski zavod, ki naj bi na ta način postal petrazreden in enakovreden po svojem značaju slovenski trgovski akademiji v Trstu. Upamp in pričakujemo, da je tako mišljeno tudi v ministrskem sporočilu. Z občinske seje v Gorici Sinoči je bila v Gorici seja občinskega sveta, ki jo je župan De Simone odprl ob 19. uri ter sporočil odobreno finansiranje obmejne cestne postaje in dodelitev Še dveh razredov slove:iški in italijanski trgovski strokovni šoli, o čemer poročamo na drugem mestu. Nato so se oglasili k besedi V Doberdobu si bosta danes obljubila življenjsko zvestobo ADORINA FERFOLJA in VLADIMIR GERGOLET Svojemu odborniku in pevcu ter njegovi soprogi želi p. d. «Jezero* iz Doberdoba obilo sreče in zadovoljstva na novi življenjski poti. VELIK PREPLAH PRED SODNIJO: V AVTU JE BILA STARA GRANATA razni svetovalci. Chiaron od KPI je polemiziral z zborom zaradi njegove tendenčne objave, ki zagovarja politiko veleblagovnic. Pirel-la (KPI) je opozorila na pismo ravnateljstva industrijske šole, ki zavzema stališče proti svobodi stavke na šolah. Govor je bil tudi o občinski lekarni v Stražicah. o popravilu sodne palače in o ukrepih v prid otroškim vrtnaricam. Nato so svetovalci na hitro o-dobrili sklepe občinskega odbora, med katerimi so izdatki za popravilo telovadnice v zavodu «Lenas-si» za 7,5 milijona lir ter telovadnice na Trgu Cugliat za 5 milijonov. Po tem uvodu so prešli na nadaljevanje debate o goriškem gospodarskem položaju, o katerem so bile predložene tri resolucije. Podrobneje bomo poročali o seji jutri. zacijo mednarodnega mejnega prehoda je občinski svet prvič edo-bril v glavnih obrisih oktobra 1971. Dokončni načrt so svetovalci sprejeli 28. julija letos, ker so ga morali medtem prilagoditi regulacijskemu načrtu. Načrt je nato najprej odobrila deželna komisija za javna dela, nakar ga je sprejelo tudi odborništvo za trgovino in industrijo. Novico je goriškemu županu sporočil deželni odbornik za finance Tripani, ki je z zadovoljstvom poudaril ugodno rešitev tako važnega problema. Občinski svet bo moral sedaj sprejeti sklep, s katerim bo najel 170 milijonov lir posojila za kritje celotnih stroškov prvih del. Trčenje treh avtomobilov Na križišču med Ul. Roma in Crispi se je pripetila nenavadna nesreča, v kateri so bili zapleteni trije avtomobili, devet oseb pa je bilo ranjenih. Gre za družino iz Gorice, sestavljeno iz štirih članov: Rosanna Pinotti iz Ul. Balila 19, njen mož Giorgio Ghismani in dve hčerki Barbara in Monica. Mati bo v bolnišnici ostala osem dni, medtem ko se bodo oče in hčerki zdravili nekaj dni. V drugem avtomobilu se je peljala Miranda Birsa iz Gorice, ki bo zaradi pretresa možganov ostala v bolnišnici deset dni. Zadnji avtomobil pa je bil iz Zagreba in v katerem so se pelja le štiri osebe: Krezimir Mužič, njegova žena Vera Nedimovič, Blažen-ka Maroževič in študent Mabik Jamah Vsem štirim so nudili le prvo pomoč. Nezgoda se je pripetila, ko je eden od treh avtomobilov, ne da bi imel prednost, nadaljeval vož njo, ostala dva pa sta trčila vanj. Danes praznujeta v štandrežu svojo srebrno poroko EMA in SLAVKO LUPIN Ob tem lepem jubileju jima iskreno čestitajo odbor in člani PD «0. Župančič». Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. Razna obvestila AK iz Gorice je razpisal natečaj za 7 uradniških mest v svojih uradih. Za pojasnila naj se zainteresirani javijo na urad Avtomobilskega kluba, UL Roma 12. Predavanja Vzgojni pomen otroške igre Poročali smo že, da se je v prejšnjem mesecu začel tečaj za otroške vzgojiteljice iz naše pokrajine, ki bo s predavanji v določenih presledkih trajal do polovice decembra. V okviru tega tečaja, ki ga prireja goriška občina, bo danes ob 15.30 v zavodu «0. Lenassi* predavala profesorica pedagogije s pa-dovske univerze Anna Maria Bernardini®. ki bo govorila o pedagoškem pomenu igre kot izrazu o-trokove osebnosti in njegovega u-dejstvovanja. Jutri, ob 9.30, bodo v dvorani «Stella Matutina* predvajali dokumentarni film v katerem bodo prikazali psihopedagoš-ke probleme otrok, ki živijo v otroških jaslih, oddaljeni od staršev. Po predvajanju filma bo razprava, ki jo bo vodita profesorica Bernardini.?, med drugimi pa bo v razpravo posegel tudi profesor Giuseppe Flores d’Arcais, ravnatelj pedagoškega inštituta na padovski univerzi. VČERAJ V ŠTEVERJANU Mala Vasja Mačus nas je zapustila Včeraj zjutraj je iz še neznanih vzrokov po kratki bolezni umrla komaj triletna Vasja Mačus iz Šte-verjana. širšo vest bomo objavili v nedeljski številki. Pogreb male Vasje bo danes popoldne ob 15. uri. Podaljšek bančnih zapadlosti Dne 3. t. m. so stavkali na Goriškem naslednji bančni zavodi: Banca Commerciale Italiana in Cattolica del Film z izleta po Sovjetski zvez« in barvne diapozitive bodo ponovno predvajali v dvorani p.d. «0. Župančič v štandrežu danes, 11, t m. Popoldne ob 17. uri bo predvajanje za mladino, zvečer ob 20. um pa za odrasle. Vstop je prost. • • • GORIŠKO MARTINOVANJE priredi v Prosvetni dvorani v Gorici danes, v soboto, z začetkom ob 21. uri p.d. »Briški grič* iz Števerja-na. Igral bo ansambel Deloro ia Trsta. Na voljo bodo domače klobase, domač kruh pa staro in novo vino. Vabila za vstop se dobijo na Prosvetni zvezi v Gorici, Ul. Malia 2 in pri odbornikih p.d. »Briški grič*. Pohitite dokler je še kaj prostora. Prispevki Jamarskemu klubu »Kraški krti* (SPD Gorica) je daroval g. Bruno Petejan, lastnik gostilne v Rubijah ob priliki cJamarskega večera* v Sovodnjah 10.000 Ur. Odbor se najlepše zahvaljuje. Kino S povsem nedolžnim dejanjem je včeraj 33-letni delavec iz Krmina Ferruccio Budin povzročil v našem mestu velik preplah. Nekaj po 12. uri se je Budin, ki je zaposlen pri gradbenem podjetju «E-dilscaivi* v Ul. Brigata Pavia, pripeljal s svojim prinzem GO 22268 pred sodinijsko palačo. Vse bi bilo v najlepšem redu ko bi ne Budin imel v avtu velike granate, ki je mimoidočim takoj pa-padla v oči. Budin, ki je pri podjetju »Edil- scavi* zaposlen kot šofer, je prevažal material, ki so ga nakladali z buldožerjem. Ko je tako čakal, da mu buldožer napolni tovornjak je opazil med naloženim materialom veliko granato, ki jo je naložil na svoj avto in jo peljal na orožniško postajo v Ul. Sauro. Karabinjerji so takoj zastražili avtomobil, kar je mimoidoče še bolj prestrašilo. Marsikdo ie v tem trenutku pomislil na atentat, četudi je stvar v resnici bila povsem nedolžna. Karabinjer, ki je stal ob Budinovem avtomobilu je odstranjeval radovedneže in preusmerjal promet malo v stran, tako da niso avtomobili šli preblizu. Orožniki so nam kasneje sporočili da so promet preusmerili zaradi previdnosti, da bi ne kateri drugi avtomobil trčil v prinz in tako mogoče povzročil eksplozijo. Orožniki so poklicali izvedence iz Trsta, ki so nevarnost odstranili približno ob 14. uri. Kaže. da je bomba, ki tehta približno 80 kilogramov. Gorica VERDI 17.00-22.00 «La banda Y e S, cronaca criminale del Far West». T. MilUan in T. Savona. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO 17.00—22.00 »Cabaret*. Usa MinelM, M. York. Barvni film. CENTRALE 17.15-21.30 «Cosi sia*. L. Merenda in A. Thunder. Barvni film. MODERNISS1MO 17.00-22.00 »Perchč quelle Strane goecie di sangue sui corpo di Jennifer?* E. Senet in G. Hilton. Barvm film. Mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA 17.15-22.00 «1972: Dracula colpisce ancora*. C. Lee. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. I rži f AZZURRO 21,00 Koncert pevskih zborov «Bianche cime di Rovereto* in zbora «Emest Grion* iz Tržiča. Veneto ter mestna hranilnica v Go- j FXCELS10R 16.00- 22.00 »La teccia*. rici s podružnicami v Gorici in na ! W. Holden. Barvm film. podeželju; banka Antoniana iz Padove ! PRINCIPE 17.30 »Camorra*. F. Testi in Trsta ter Tržaška posojilnica s po- j m J. Seberg. Barvm film. družnicami v Gorici in na podeželju. V zvezi s to stavko je na prošnjo ravnatelja Banca dTtalia goriški prefekt v smislu obstoječih predpisov odločil, da se pomanjkljivo poslovanje teh bančnih zavodov na o-menjeni dan smatra kot izredno na osnovi odloka št. 1 od 15. januarja leta 1948. Smrtna nesreča v tovarni SIMO V tržiški tovarni SIMO, se je pripetila nesreča, ki je terjala smrt no žrtev. Gre za 41-ietnega delovodjo i* Vidma Carla Ferigo, ki je zapustil ženo in tri otroke. Nezgoda se je pripetila, ko je Ferigo vodil dela pri kotlu za litje jekla. Nena doma mu je z gornjega dela koti« padel naravnost na prsi 20 kg težak kos jekla, ki mu je zmečkal prsni koš. Delavci so takoj poklicali rešilca, ki je ranjenca pripeljal v bolnišnico. Med vožnjo pa je Carlo Ferigo umrl. V znak sožalja so tovarno včeraj zaprli. \ova boi SOČA (N. Gorica) »Lov na jelene*, jugoslovanski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «Gusarski svetilnik*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. RENČE «Džango ne pozna milosti*, ameriško - italijanski barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS »Ljudje proti*, italijanski barvni film — ob 20. DESKLE »Marfijeva vojna*, ameriški barvni film — ob 19.30. PRVAČINA Prosto. KANAL »Divja dežela*, ameriški barvni film — ob 20. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Villa San Giusto. Korzo Italija 244, tel. 3538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Rismondo. Ul. E. Toti, tel št. 72701. ČIGAVA JE SVEDSKA LAPONSKA Na tehtnici pravice nadaljnja usoda Samov Sodišče v Ostersundu bo odločalo o pravici majhnega naroda, da lahko na lastni zemlji živi in se razvija DR. TONE WRABER: NEKAJ UTRINKOV S POTI DO NAJVISJIH GORA SVETA čigava je švedska Laponska? Pri- «Reja severnih jelenov ne bo odmr- pada švedski državi ali je last Samov? Na to vprašanje mora odgovoriti sodišče v Oestersundu, kjer se je začel te dni proces, kateremu bodo z zanimanjem sledili v mnogih deželah, kjer se ubadajo s podobnimi problemi. Priprave za omenjeni proces so trajale šest let. če bo sodišče razsodilo v korist Samov, bi u-tegnilo to predstavljati precedent, ki bo nomadske narode spodbudil, da bodo v svojih deželah postavili zahtevo po posesti nad ozemljem, ki ga od davna naseljujejo. Na švedskem živi danes okrog 10.000 Samov, od katerih samo 2500 oziroma 750 družin živi od vzreje severnih jelenov. V pokrajini Jaemtland ima nekaj sto družin v lasti okrog 45.000 severnih jelenov. Po uradnih podatkih tu vsako leto zakoljejo okrog 15.000 živali, od katerih je sleherna vredna okrog 300 kron. To letno pred stavlja približno 4,500.000 kron dohodka. Lepa vsota, če jo primerjamo s poprečnimi dohodki okrog pol milijona Švedov, ki zaslužijo samo po 18.000 kron letno. Statistični podatki sicer ne morejo vedno odražati stvarnega stanja, dejstvo pa je, da je danes Samom na Švedskem boljše kot pred desetimi ali petnajstimi leti. Njihov položaj se je bistveno izboljšal lansko leto, ko je stopil v veljavo zakon, na osnovi katerega imajo Sami odločilno besedo glede dajanja koncesij na področju, ki ga naseljujejo. Ta zakon predstavlja nekakšno prelomnico v njihovem nacionalnem življenju, ker jim nudi možnost, da lahko resno zavrejo invazijo z juga. Z dvigom življenjske ravni ima sodobni človek na razpolago tudi več časa. Divjina severa pa predstavlja izredno privlačno rekreativno področje. Tu je zrak še svež, narava nedotaknjena, tu so reke še čiste in v njih je polno rib. Mnogi se navdušujejo nad temi nedotaknjenimi področji, kjer se lahko človek v miru posveča ribolovu, živi spokojno v svoji poletni hišici Vendar to hkrati omogoča tudi gradnjo novih cest in okrnjevanje narave, pripadnike naroda Samov pa čedalje bolj potiska proti severu. Brž ko zraste ena počitniška hišica, bo zraven nje kmalu še druga. Brž ko je nekdo, ki ga navdušuje ribolov, dobil v zakup predel na eni ali drugi od rek tega področja, je prav gotovo, da se bo zraven tega kmalu- znašlo še deset drugih. »Odkar je bil lani sprejet novi zakon, dosledno zavračamo sleherno prošnjo za gradbena dovoljenja počitniških hišic oziroma za ribiška dovoljenja,* pravi John Doy, eden od lastnikov nekaj stotin severnih jelenov, član odbora Samov, ki o tem odloča. Sodišče v Oestersundu bo torej odločalo komu pripada 10.600 kv. km ozemlja, ki predstavlja štiridesetino švedske. To ni kako posebno bogato področje, nima bogatega podzemlja. Pa vendar predstavlja veliko vrednost, ker je bogato na ribah, na divjačini, skratka tu je narava še nedotaknjena, kar predstavlja osnovni pogoj za ohranitev Samov in njihovih čred severnih jelenov. Sami so državo tožili preko svojega predstavnika Thomasa Cramera, ki pravi: «V spopadu z nekaterimi družbenimi interesi (izkoriščanje hidroenergije, rudnega bogastva, gozdov, turizma, itd.) so Sami doslej bili stalno potiskani proti severu, a njihova kultura se je znašla v nevarnosti*. Ivan Lundberg, ki sodeluje s Sami v imenu države, misli drugače: la, Samom pa ne grozi nobena nevarnost. če od njih ne dobimo ustreznega dovoljenja, ne bomo več mogli izkoriščati njihovega področja. Sicer pa danes švedske oblasti tako menijo, da je dežela Samov njihova last in se ne bo prav nič spremenilo tudi v primeru, če bo sodišče Samom zagotovilo pravico, ki je že uveljavljena.* Je pa za Same to vendarle velike važnosti. Menijo, da je izredno važno, da sodišče ugotovi, kako imajo le oni izključno pravico do zemlje in voda v pokrajini Norrland, kjer od pamtiveka žive. V razgovoru s predstavnikom vladnega »Aftonbladeta* je Ivan Lundberg rekel: »V vsakem primeru bomo podprli Same, če se bodo n. pr. zoperstavili namenom, da se na njihovem področju izgradi kak nov hotel ali nekomu izda dovoljenje za ribolov ipd. Napravili bomo izjemo samo v primerih, ko bo šlo za resnično življenjske družbene interese. Takih izjemnih življenjskih interesov pa doslej ni bilo.* Prav to pa pojasnjuje, zakaj pripadniki naroda Samov žele, da se jim njihova pravica tudi uradno prizna. Eno so življenjski družbeni interesi, a drugo interesi Samov. Če slučajno izgube proces v Oestersundu, bo to pomenilo, da bodo družbeni interesi nad njihovimi in da bodo drugi še naprej odločali o njihovi usodi. Zaradi tega pripisujejo omenjeni sodni razpravi velik pomen. Drugi pa v njej ne vidijo nič posebnega in se vprašujejo, kako se bodo Sami sploh mogli upravljati, če pravdo dobe. Kje bodo našli denar, kje imajo organizacijske sposobnosti, da bi upravljali »štiridesetino švedske*, ko pa lahko te posle najboljše opravlja sama država! Sami pa ob tem ne kažejo zaskrbljenosti, oni so v svoji domovini živeli tudi prej, ko še ni bilo švedske administracije. Sicer pa to ni bistveno, mnogo važnejše je, da se jim ne bo še naprej zmanjševal življenjski prostor, ki jim je potreben. A v Oestersundu je tako-rekoč na tehtnici pravice vsa njihova bodočnost. PRISTOPNI POHOD DOLG ENAJST DNI 2. Letalo nas je poneslo do New Delhija (vmes smo kratko pristali v Teheranu in Karačiju), do kamor na? je spremilo tudi 30 izletnikov, ki so se po treh dneh z istim letalom vrnili v domovino, mi pa smo se v dveh skupinah z Air India odpeljali v glavno mesto Nepala Kathmandu. Že med poletom smo občudovali himalajske grebene, ki zapirajo severno obzorje, resnično »kraljestvo snega in ledu*, kar pomeni sanskrtska beseda »himal*. Ogled Kathmanduja je bil pravo doživetje. Navdušili so nas številni templji v obliki pagode, ki je nepalski prispevek k arhitekturi. Nekateri med njimi so še posebno bogato okrašeni z umetelnimi rezbarijami v lesu ali kovini. Medtem ko v mestu prevladujejo hindujska svetišča, sta na njegovem obrobju znamenita budistična templja Švajambhunath. ki se ponaša s svojo starostjo, saj ga je ob svojem obisku 1. 250 pr. n. št. indijski cesar in častilec Bude Ašoka dal že povečati, in pa Bod-nath, ki ni dosti mlajši in je sre- . II IH II nnnu m minmi nnnnmiiiniiiii umi i im m imun mn luninimi nmunmii inmiiua ZA DVIG MEDICINSKE ZNANOSTI IN STROKOVNOSTI V SLOVENIJI Definitivni idejni projekt zn gradnjo L faze slovenske medicinske fakultete v Ljubljani (Iz »Zdravstvenega vestnika*, Ljubljana) V »Zdravstvenem vestniku*, je gradbena komisija medicinske fakultete objavila poročilo o gradnji medicinske fakultete s kratkim orisom zgodovine prizadevanj za gradnjo, dalje o vprašanju lokacije in arhitektonske površinske zasnove ter o vprašanju finansiranja. Projektivna skupina kliničnega centra v izgradnji je v avgustu 1972 predložila medicinski fakulteti definitivni idejni projekt s tehnično dokumentacijo za gradnjo predkljnič-nih inštitutov I. faze. V izvlečku objavljamo poročilo o definitivnem idejnem projektu, kot ga je pripravila projektivna skupina pri kliničnem centru v izgradnji. I. PODATKI O INVESTIRANJU Investitor je MF univerze v Ljubljani, Ljubljana, Vrazov trg 2. Investitorja zastopata čekan MF prof. dr. Franc Erjavec in predsednik gradbene komisije prof. dr. Ivo Antolič. II. SPLOŠNO Idejni projekt je izdelan v skladu s prejeto programsko nalogo in varianto programske skice, v skladu z dodatnimi zahtevami, ki so bile sprejete na seji pedagoško-znanstve-nega sveta MF 21. marca 1972 in sicer: — upoštevana je notranja povezava objekta predkliničnih inštitutov MF z drugo fazo izgradnje MF, locirane severno in južno od obravnavanega objekta; — predvidena je neposredna podzemska povezava objektov klinične- ga centra, infekcijske klinike, ginekološko - porodniške klinike ter posredno celotnega območja starih klinik, kakor tudi ortopedske klinike in poliklinike z objektom predkliničnih institutov MF; — objekt predkliničnih institutov MF ne prizadene nobenih instalacijskih in komunalnih naprav (toplar-niški daljnovod, kanalizacijo), ki potekajo po predvideni gradbeni parceli. Ravno tako podzemska povezava z ostalimi objekti ne prizadene nobenih bistvenih in težko prestavljivih instalacij, ki potekajo vzdolž Korytkove ulice. III. SITUACIJA Objekt predkliničnih institutov MF je lociran na zemljišču, ki ga na zahodu omejuje Korytkova ulica, na severu upravna stavba GP Gradis in na jugovzhodni strani objekt ginekološko - porodniške klinike. Stavbno zemljišče ima pare. št. 40/1 k.o. Peter II. Na predvidenem prostoru ni nobenih večjih objektov, ki bi v finančnem ali tehničnem pogledu o-virali izvedbo objekta. IV. FUNKCIONALNA ORGANIZACIJA V prvo fazo izgradnje so zajeti naslednji predklinični instituti: — institut za patološko morfologijo — institut za anatomijo — institut za histologijo in embrio-logijo — institut za farmakologijo — institut za sodno medicino Funkcionalno - idejne zasnove iz programske naloge smo predelali in na novo uredili v sodelovanju s po- TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Spored za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncertisti naše dežele; 19.10 Prosvetno društvo «0. Župančič* iz Štandreža; 19.25 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.50 »Danes grofje Celjski in nikdar več* — dramatizacija; 21.30 Vaše popevke; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Med prijatelji glasbe; 16.00 Narodne pesmi; 16 20 Literarna oddaja. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Do poldanska glasba; 10.00 Orkester Fenati; 10.45 Plošče; 13 00 Glasba po željah; 13.30 Fumorama; 14.15 Plošče: 15.45 Mini juke box; 17.00 Veselo v sobotno popoldne; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 18.00 Progresivna glasba; 19.00 Zapojmo in zaigrajmo; 19.30 Prenos RL; 20.00 Večer v glasbi; 22.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 22.00 Poročila: 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi: 9.15 Vi in jaz 11.30 Operna glasba; 12.10 Lahka glasba; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Sopran Tito Dal Monte; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.40 Orkester Franck Pourcel; 17.00 Veliki variete; 19.15 Ajshil: »Le nuvole*; 21.30 Francoske po- SOBOTA, 11. NOVEMBRA 1972 pevke; 21.45 Orkestri lahke glasbe. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zbori z vsega sveta; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Zakaj in kako?; 15.00 Alto gradimento; 17.40 Ping - pong; 20.10 Jazz; 21.00 Canzonissima. III. PROGRAM 9.30 Liszt in Čajkovski; 10.00 Jutranji koncert; 11.00 Radio za šole; 11.40 Sodobna ital. glabsa; 13.00 Intermezzo; 13.45 Mussorg-ski': «Hovaščina»; 17.15 Komorni koncert; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Tedenski filmski pregled; 19.15 Vsakovečerni koncert; 21.30 »I concerti di Torino*. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Simf. glasba; 9.45 Sodobna ital. glaisba; 10.20 Arhiv plošče; 12.00 Schubert in Schumann; 12.30 Beethovnove in Schubertove skladbe. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski' tednik; 9.35 Glasovi v ritmu; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Popularni uverturi Gioacchina Rossinija; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Naši operni pevci; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 S knjižnega trga; 16.55 Klavir v ritmu; 17.10 Ansambel Svvinging Swedes; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Avsenik; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Za prijetno razvedrilo; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.05 — 01.00 S pesmijo in plesom v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 šola; 12.30 Poljudna zna nost; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Ital. kronike; 14.30 Odprta šola; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik -n izžrebanje loterije; 17.45 Spored za mladino; 18.40 Ital. narečja. 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in ital. kronika; 20.30 Dnevnik; 21.00 Canzonissima; 23.15 Dnev nik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 V Bolgariji; 22.20 Prenos boksarskega srečanja Monzon - Briscoe. JUG. TELEVIZIJA 16.30 Košarka: Crvena zvezda - Radnički; 18.00 Obzornik; 18.15 V deželi klobukov — film; 18.40 Gospod Piper — film; 19.10 Mo zaik; 19.15 Humor, oddaja; 19.45 Risanka; 20.00 in 23.15 TV dnev nik; 20.30 Festival zabavnih me lodij; 21.40 Na poti k zvezdam. 22.05 Medicinski center; 22.25 TV kažipot. KOPRSKA BARVNA TV 16.30 Košarka; Crvena zvezda — Radnički; 19.45 Konec tedna: Milva; 20.00 Medvedek Rupert. 20.15 Poročila; 20.30 Perry Ma son: Šminka lavandine; 21.20 Ma li koncert. sameznimi predstojniki institutov. Omenjeni instituti so razporejeni v koncept stavbe tako: V V. nadstropju imajo vsi instituti (razen sodne medicine) prostore za poskusne živali. V IV. nadstropju je institut za farmakologijo. V III. nadstropju je institut za sodno medicino. V II. nadstropju je institut za patološko morfologijo. V I. nadstropju delno institut za patološko morfologijo ter delno institut za histologijo in embriologijo. V pritličju institut za histologijo in embriologijo ter institut za anatomijo. Nadalje so v pritličju predavalnice, seminarski prostori in prostori za bivanje študentov. V kletni etaži pa obdukcijski prostori za sodno medicino, patološko morfologijo ter secirnice za anatomijo. V. KONSTRUKCIJE “ IN OBDELAVA Zaradi enostavnosti gradnje in čim manjših gradbenih stroškov smo volili čisto skeletno gradnjo I. faze MF, s tem, da bo skeletna gradnja omogočila in v znatni meri olajšala pravilno in ekonomsko vodenje vseh v tej stavbi potrebnih instalacij, kot je to razvidno iz risb, posebno pa iz prerezov definitivnega idejnega projekta. VI. POVRŠINE Po sklepu PZS MF in po definitivnem programu gradnje ter definitivnem idejnem projektu imajo instituti naslednje površine: kv. m — institut za anatomijo — institut za histologijo in embriologijo — institut za patološko morfologijo — institut za farmakologijo — institut za sodno medicino — skupne predavalnice — splošni skupni prostori VII. PROJEKTANT 1467 933 2205 1398 1469 1120 360 Projektiranje predkliničnih institutov MF je prevzel klinični center v izgradnji s sedežem v Njegoševi ulici 8 a, Ljubljana. Glavni odgovorni projektant je dipl. ing. arch. Vladimir Ažman s sodelavci. Pri izdelavi definitivnega projekta so s svojimi nasveti, predlogi in stališči aktivno sodelovali predstojniki in drugi strokovnjaki institutov, katerih gradnja je predvidena v I. fazi. Odbor socialno - zdravstvenega zbora za zdravstvo in zdravstveno zavarovanje in odbor republiškega zbora za socialno politiko in zdravstvo skupščine SR Slovenije sta 26. ma- ja 1972 razpravljala o programu izgradnje I. faze MF in sprejela nekatere sklepe. Eden izmed sklepov je naložil gradbeni komisiji MF, da do začetka septembra 1972 pripravi informacijo o gradnji za razpravo v odboru za zdravstvo in zdravstveno zavarovanje socialno - zdravstvenega zbora skupščine SR Slovenije. Ta razprava je bila 18. septembra 1972, njene sklepe pa v izvlečku navajamo: «Poslanci so v razpravi o poročilu soglasno ugotovili, da so pristojni strokovni in samoupravni organi MF in kliničnih bolnišnic upoštevali v sprejetem idejnem načrtu za nov objekt smernice in pripombe, ki sta jih predlagala na skupni seji odbor socialno - zdravstvenega zbora za zdravstvo in zdravstveno zavarovanje ter odbor republiškega zbora za socialno politiko in zdravstvo meseca maja letos. Poudarjeno je bilo, da je povsem pravilna usmeritev, da se v I. fazi gradijo potrebni instituti in sicer anatomski, za histologijo in embriologijo, za patološko morfologijo, za farmakologijo in inštitut za sodno medicino. Torej bodo dobili v I. fazi gradnje MF nove prostore prav instituti, ki so sedaj v najslabših prostorih in pomenijo najbolj ozko grlo pri vzgoji zdravniškega kadra. Tudi dokončno izbrana lokacija (za stavbo klinične bolnišnice za porodništvo in ženske bolezni in novega kliničnega centra) zelo ustreza, saj bodo tako navedeni instituti tesno povezani s klinikami, kar zagotavlja tudi zahtevano funkcionalno povezavo. Odbor je soglasno ugotovil, da je prednost sprejetega idejnega programa, ki predvideva za pet navedenih institutov en objekt v tem, da bodo za namen potrebna sredstva res smotrno porabljena, če bi namreč za vsak institut gradili poseben objekt, bi to zahtevalo večje zemljišče, dražje instalacije in tudi daljše roke za njihovo dograditev. Tako pa bo enoten objekt za vse institute zgrajen do leta 1975 in sicer v petdnadstropni stavbi v neposredni bližini novih objektov hospitalske-ga dela kliničnega centra. Pohvalno je, da je vsem odgovornim dejavnikom uspelo res hitro izdelati idejni program za I. fazo gradnje MF in se dokončno dogovoriti o primerni lokaciji. Spor s podjetjem »Gradis* glede pravice u-porabe dela njegove parcele za potrebe izgradnje MF, ki ga omenja poročilo, bo po izjavi predstavnika gradbene komisije ugodno rešen. Poslanci so obsodili takšno izsiljevanje s strani podjetja »Gradis* in bili soglasni z gradbeno komisijo, da želi pred oddajo del zbrati čim-več ponudb in se odločiti za najustreznejšo. Na podlagi razprave in navedenih ugotovitev predlaga odbor social- no - zdravstvenemu zboru, da sprejme informacijo o gradnji predkliničnih institutov I. faze MF v Ljubljani. 29. septembra 1972 je o definitivnem projektu na podlagi poročila zgoraj omenjenega odbora razpravljal socialno - zdravstveni zbor skupščine SR Slovenije. Zbor je v celoti sprejel poročilo svojega odbora in posebej poudaril, da je treba čimprej izdelati vso potrebno tehnično dokumentacijo, da bo mogoče čimprej dobiti skupščinski odlok o financiranju gradnje I. faze MF. Po razpravah v omenjenem odboru in zboru bo gradbena komisija MF posredovala definitivni idejni projekt in vso preostalo dokumentacijo sekretariatu za prosveto in kulturo SR Slovenije v nadaljnjo obravnavo. Gradbena komisija je hkrati v o-kviru pogodbeno urejenega inženiringa naročila projektivni skupini kliničnega centra v izgradnji izdelavo glavnega projekta; lahko ugotovimo, da je precejšen del tega projekta že izdelan, če ne bo kakih nepredvidenih težav, bo glavni projekt v roku izdelan. Predsednik gradbene komisije MF: prof. dr. Ivo Antolič dišče nepalske budistične cerkve. Okrog templjev vrvi pisano vzhodnjaško življenje, ki mu dajejo neponovljiv okvir ozke uličice z neštetimi trgovinicami. V njih dobiš vse in ni večje mikavnosti za tujca kot sprehod in kupčevanje na kathmandujskem bazarju. Ne moreš sc odločiti, ali bi kupil molilni mlinček, orientalsko pipo, papir nate maske ali medeninaste figure božanstev hindujske mitologije, strah vzbujajoči zakrivljeni nož kukri. s katerim so oboroženi nepalski vojaki — gurke. Nepalcem pa sicer pomeni zataknjen za pas, vsakdanje orodje, v baker tolčeni tibetanski koledar ali pa katero od mikavno ilustriranih knjig o Nepalu, ki so jih sicer napisali in izdali tujci, a so kathmandujske knjigarne dobro založene z njimi. Neopazno se zvečeri in ni mogoče dobro opisati razpoloženja, ki ga ustvarjajo človeški vrvež, eksotične vonjave, pridušena razsvetljava in najrazličnejši zvoki. Zaideš v tempelj Mačendranath, ki je svet tako budistom kot hindujcem, opazuješ prižiganje lučk in darovanje vernikov. večerno življenje v sosednjih hišaih in ko se končno vendarle odločiš za odhod, te zadrži glasba s petjem, ki sta se medtem začela v stenski vdolbini in ki ju izvaja stalna skupina — slišali smo jo že 1. 1969, ko smo odhajali na Anna-pumo. Slovo od Kathmanduja po vsem tem ni lahko, a tolažimo se, da ga bomo spet obiskali, ko se bomo vračali domov. Izhodišče za našo pot k Makaluju je travnata ravnica Tumlingtar v sotočju Aruna in Suwaje Khole. Skoraj teden dni traja, da se vsi zberemo. Na koncu nas je že precej, 14 odpravnikom se pridruži še 11 Šerp. brez katerih ne odhaja na pot nobena himalajska odprava Šerpe so tibetansko pleme, ki se je 1. 1492 priselilo iz Vzhodnega Tibeta v doline na južni strani Everesta. Že pol stoletja jih odprave najemajo za višinske nosače saj so že z doma navajeni na življenje v velikih višinah, tako da se je za takšne nosače kar udomačil naziv šerpa. Najslavnejši Šerpa je gotovo Tenzing, ki se je 1. 1953 skupaj s Hillar.vjem prvič povzpel na vrh Mt. Everesta. Medtem ko je bilo pred vojno le malo odprav, so se le te po 1. 1950 izredno namnožile in reči moramo, da je na mesto nekdanje slave Šerp, kot jo omenjajo starejše odprave, stopil preprost mezdni odnos: Šerpe delajo toliko, kolikor jih plačaš in nahraniš, pa še potem so zgodi, da prihaja do nesoglasij. Pravkar imamo takšne težave tudi mi in ni še jasno, kako se bo končal razgovor med našim Alešem in vodjo Šerp, sirdarjem Ang Nerbujem. Besed je vsekakor orecej in precej glasnih. Za posrednika je zvezni oficir Pemba Lama (zveznega oficirja, ki je zastopnik nepalske vlade pri odpravi, mora imeti s seboj vsaka odprava). Do Izhodiščnega taborišča pa nam opreme niso znosili šerpe, temveč domačini iz vasi ob poti odprave. Teh nosačev smo imeli okrog 160. Vsak od njih jo nosil V zvezi z dejavnostjo tržaških filmskih krožkov se splača vzeti v poštev tudi tiste organizacije, ki predvajajo filme v izvirnih verzijah. Vsem skupaj bomo posvetili članek drugič. Tokrat se želimo ustaviti ob sporedu »Bri-tish Film Cluba», ki se nam zdi letos posebno zanimiv. Sezona se bo začela v torek, 14. novembra, v dvorani ANCIFAP na Trgu Val-maura 9 in se bo nadaljevala ob torkih približno enkrat mesečno. Izkaznice stanejo 2500 lir in se prodajajo v uradu CIT na Trgu Unita 6. Letošnji spored vsebuje 8 angleških in ameriških filmov, nekaj dokumentarcev ter dve eno-dejanski gledališki 'pri. Upamo, da ne bo sprememb, kot se je večkrat zgodilo v preteklosti. Kajti večino članov tega kluba zanima predvsem vaditi se p angleščini, ne glede na kvaliteto filmov. Z našega stališča pa je bodo utrdila novo prijateljstvo. Odlična moralna kondicija. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Popolnoma lahko zaupa/te svoji intuiciji. Proučiti boste morali neko novost za izboljšanje poslovnega delovanja. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ni še nastopil trenutek za neko akcijo. Previdnost in potrpežljivost. Manjša diskusija z osebo, ki vas ljubi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zanesljiv uspeh če boste znali izkoristiti ponujeno vam pomoč. Sklep za neko potovanje zabavnega znača ja. Zdravje dobro. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pozitiven dan na vseh področjih Op timizem osebe, ki vas ljubi, vam bo pomagal prebresti težko mo ralno razdobje. maiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniMaiiiiiiinnmimniHHmumuMiMuniMHUdHi | V FILMSKIH KROŽKIH | 8 filmov v izvirniku v«British Film Club» Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Znašli se boste pred nepredvidenimi težavami. Nudila se bo priložnost za sklenitev novega prijateljstva Zdravje uravnovešeno. BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite praktični in realistični pri sprejemanju novih nalog. Avtoritarnost z osebami v vaši okolici ne bo priljubljena. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne zamenjujte čustev z interesi, če hočete varovati svoj ugled. Srečen dan: lahko poskusite z igro. Zdravje dobro. RAK (od 22.6. do 22.7.) Odlične ideje za intelektualne poklice. Lju bosumnost bo negativno vplivala na vašo delovno sposobnost. U trujenost. LEV (od 23.7. do 22.3.) Razdobje poglobljene aktivnosti. Velikodušnost in odpustljivost bosta i-grali pomembno vlogo. DEVICA (od 23.8. do 22 9) Zaupajte vase, kljub nekaterim spodrsljajem; načrti se bodo uresničili. Zadovoljstvo v družinskem o-kolju. TEHTNICA (od 23.9 do 22.10.) Vmešavanje v privatne zadeve dru gih ne bo dobrodošlo. Težaven sporazum z ljubljeno osebo. Zdra vje zelo dobro. ŠKORPIJON (od 23.10 do 21.11.) Kljub sporom s sodelavci ste ved no bližje uspehu. Skupna gledišča letos zanimiv prav izbor nekaterih filmov. Oglejmo si spored (vsak film bodo predvajali ob 18.00 in ob 20.30). 14. novembra: angleški film Te-renca Younga «From Russia with Love» (Agente 007 dalla Russia con amore, 1963), drugi film iz Flemingove serije James Bond; igrajo Sean Connerg, Daniela Bianchi itd. 12 decembra: v Avditoriumu ob 21. uri dve enodejanski igri Petra Shafferja «The Private Ear* in «The Public Ege* v izvedbi N ort h London Productions 9. januarja: Schlesingerjev angleški film «Sunday, Bloodg Sun-day» (Domenka, maledetta domenka), igrata Glenda Jackson in Peter Finch. 13. februarja: odlični ameriški tmusical* Normana Jewisona »Fid-dler on the Roof* (II violinista sul tetto), ki je v Italiji izšel v 20 minut krajši verziji: igra Topol. 13. marca: odlični ameriški film Roberta Aldricha «The Killing of Sister Georgea (Vussassinio di Siste» George), ki je v Italiji izšel v porezani verziji: igrata Be-ryl Reid, Susannah York. 10. aprila: Harrisov film mostovi. pl Po prehodu čez Arun. ki V trenutke ni manjkalo nap smo lovili v vodo padla ^e P smo se vzdignili do "asice^ sj se še enkrat spustili, da ® p ° čez reko Kasuvvo Kholo- V4j7| j* Sedue oz. vasice Bungi j*‘ ,g ief prijetno strm, a smo na®atjrii t uspesno pogasili z nePals tr vom — čangom. Tur a j s1^, zamenjali skoraj vse n°L.ate zameno smo dobili bolj P močnejše Seduance tiDeta**® upd' vi. Začel se je končni del jr do baznega taborišča. *ne ^ ^ rim nas je večinoma pra*0 jjolri mer smo morali zlesti ^ Barunsko sedlo v dolino k run. (Nadaljevanje sledi) Prejeli smo FORCES Hydro-Quebec, n. 2°4^' f vue d'information trimes*®0 5 d‘ bliče par les Relations pub', pik l'Hydro-Qučbec 75, boule"arQu^ chester ouest, Montreal t”1*' .0^' Directeur des Relations Pu ]d:' Marcel COUTURE, Direri®*2 l/ SARRAZIN. Coordination Ja DARVEAUS - CARDINAL. 11. novembra 1911 ) 1 , kar neffl« a ? in & inegU' jal I' off* i (5» IviP* nu P a C8?0 tna * so 84 nora' alk® rhidel aj ^ nso®0® vW ■ke, ^ OŽilOS1 d S®1 ala? z krva-šoto® i r# pij*'" re^ 3000 ® li. ^ lo»* smo( i slik® U' v ite»j £5 :$ terib a® ama ^ ser ^ i ve*”? ej jraC- i ^ ajali * s ^ : si ti >®oS 2»* -pV s®8 čer če* ega , se <* ta >,!f ,zklvi rtog'^ ial0 # f| Lk p"1, rek « cesto & Sf; f>» udnO' jj. sta. uf irV "JV ima n3 culi50 p sr# “S5S k< r d! or«®1 p » ? ; V.M ci J0kS;;t se *e? DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 11. NC.EMBRA 1972 ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 21.15 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — AGI * * * 21.00 v Brescii libertas BS — Breg * * * MOŠKA C LIGA 21.15 v Pa3ovi Ubertas PD — Kras KOŠARKA MLADINCI 20.30 v Trstu, Ul. Caravaggio Bor — Itala Gradišče NARAŠČAJNIKI 19.00 v Trstu, Ul. Caravaggio B°r — SABA * * * 20.00 na Kontovelu »ontovel -t Servolana NAMIZNI TENIS turnir «t cluba» 18.00 V Trstu nastopata Sokol in Dom NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku rrimorje — Breg JUTRI nedelja, NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Nabrežini ortuale — Vesna * * * 15'30 v Bazovici ^oipanelle — Zarja * * * l4'30 v Štandrežu uventina — S. Rocco 12. NOVEMBRA 1972 NAMIZNI TENIS TEDENSKI PREGLED Tudi dekleta Krasa začnejo s prvenstvom Sokol bo igral šele prihodnji teden la ce ‘t $ a Sl**’ d1' s*® tr®at kt le fv el 1 rek® 1 fli/ «1 20-lD72' pir strie>le i jbUauy cteu® jjpe Ja*®'* 3- AMATERSKA LIGA J:30 v Križu 'atlz*°le — Olimpija * * * 8.15 v Trstu, Ul. Flavia ®n Bosco — Breg B * * * Uti0 v Nabrežini ^as S. Marco — Union * * * sf'30 v Trstu, Drev. Sanzio c* '— Primorec * * * k V št. Petru ob Soči »«<•• °ni° — Sovodnje MLADINCI ........1 .45 v Trstu, stadion «1. maj* '*'*H**ole — Vesna A LIGA Prvenstvo A lige se bliža polovici. Do začetka povratnega dela manjka namreč le še eno kolo. Po dosedanjih tekmah lahko razdelimo ekipe v dve skupini: Sokol, Vitamirella in CDR Modena se borijo za višjo uvrstitev, ostale tri pa za obstanek v ligi Prav prihodnje kolo, ki bo na sporedu 19. t.m., pa bo odločilno. Sokol_ bo gostoval v SanfElpidiu, srečala pa se bosta tudi GBC iz Barija in TC iz Taranta, ki sta še brez točke na lestvici. IZIDI 4. KOLA TC Taranto — Vitamirella 1:5 Sokol — CUS Bari 5:2 CDR Modena — GBC Bari 7:0 LESTVICA Vitamirella, Sokol in CDR 6, CUS Bari 4, TC Taranto in GBC Bari 0. D LIGA V D ligi bi moral gariški Dom jutri nastopiti proti Audaxu. Tekmo, ki bo odločala o prvem mestu lestvice pa so prenesli na prihodnjo nedeljo, da se bodo igralci lahko udeležili turnirja «T Cluba*. IZIDI PRVIH DVEH KOL Straccis — Audax 0:9 Dom — Straccis 7:2 LESTVICA Dom in Audax 2, Straccis 0. PRIHODNJE KOLO: (19. novembra): Audax — Dom). ŽENSKA LIGA Jutri se začne ženska liga, kjer bodo v skupini E v Trstu nastopile ekipe Kras A in B ter Julia B. Favorit je seveda Kras A v postavi Milič — Vesnaver, ki bo verjetno zmagal s precejšnjo lahkoto. Spored 1. kola: Kras A — Kras B Kras A — Julia B Kras B — Julia B Povratno kolo bo prihodnjo nedeljo v Zgoniku. TURNIR «T CLUBA» Danes in jutri bo v Trstu turnir «T. Cluba», katerega se bo udeležilo več igralcev nabrežinskega Sokola in goričkega Doma. Danes bodo nastopili tretjekategorniki, jutri pa se bodo za zelenimi mizami spoprijeli še neuvrščeni igralci. S. J. Cremcaffč * * * 8-30 v Trstu, stadion «1. maj* *"0" — Primorje * * * NARAŠČAJNIKI ^ndV D°lini *»ndra — Breg * * * . ZAČETNIKI KOŠARKA moška d liga B,00 v Trstu, Ul. della Vnlle ~~ Pro Pace PD * * * Jj NARAŠČAJNIKI Pjj ? na Opčinah, Prosvetni dom ' — Inter 1904 D90°° v Gorici Halcantieri B namizni tenis . t*JRNIR «T cluba* i? v Trstu 'opat.- • in Soko| * * * ŽENSKA LIGA N»«tl».V Trstu, Ul. Coroneo 13 in B Leviš FLamengo Haarlem — Crvena zvezda Beograd 88:72 Radio Koch Dunaj — ST Istanbul 81:68 AT Villeurbane — Fath U-nion Šport Rabat 80:65 Slavi ja Praga — Oporto 93:81 Poka! prvakinj Turnford Tigers — Black Star Philips 66:53 Rapid Bukarešta — Macabi Tel Aviv 59:43 NOGOMET IBSH PRID DANAŠNJIMI IN JUTRIŠNJIMI TEKMAMI AL Derbi med Primorjem in Bregom osrednje srečnnje sedmega kola V 3. AL bodo naše enajsterice imele težke nasprotnike Drevi se bo začel prvenstveni ples tudi v ženski odbojkarski B ligi. Borov-ke so se na to ligo skrbno pripravile in so zadnjo predprvenstveno tekmo odigrale proti reškemu Partizanu (na sliki) Malo pred zaključkom novembr skega trga je Triestina prodala svojega igralca Rizzata Frosinoneju. 2. AMATERSKA LIGA Jutri bodo odigrali 7. kolo prvenstva 2. amaterske lige. Med najvažnejšimi srečanji bo prav gotovo derbi med Primorjem in Bregom, ki ga bodo odigrali danes, ko je na Proseku praznik vaškega patrona sv. Martina. Za mnenje o tem derbiju smo vprašali nekatere nogometaše, ki bodo danes popoldne nastopali na Proseku. Žarko Race (Breg): «Kot po navadi, ko gremo v goste, upamo na neodločen izid. Vseeno pa se zavedamo, da bo naloga težka, če upoštevamo rezultate, ki jih je letos doseglo Primorje. S sestavo naše postaive ne bo težav, saj ima trener Kozina na razpolago vse svoje naj- ventina se bo namreč pomerila z » 1 _ ’ O TDn^/v* In m rt O KOŠARKA DANES IN JUTRI NA ZASEDANJU V VIDMU Pet naših peterk j K decembru podaLri v boju za točke \o športu v naši deželi Prvič bo v ligaški tekmi nastopil pri naraščajnikih tudi Kontovel Razgibana košarkarska dejavnost, pa sta bila Gantar in Kraus. Poročali bodo o nedavnem štetju o športu v F - J K Domovci v Trstu Danes popoldne in jutri zjutraj bodo domovski igralci sodelovali na deželnem turnirju VT. Gluba* v- Trstu, ki bo v prostorih «Dopolavoro Poštelegrafbnicb' rta Trgil 'Vitforio Veneto 1. Na tem turnirju bo sodelovalo pet domovcev: Marko in Damijan Klanjšček, Rudi Pavšič, Darij Prinčič in Igor Komel. Turnir se bo pričel danes popoldne ob 18. uri, v nedeljo pa ob 9.30. Goriški igralci' potujejo v Trst brez velikih ambicij, toda upajo, da bodo prinesli domov s tega turnirja marsikaj koristnega, zlasti pa izkušnje. I. K. DANES V PORTOROŽU Slovcnija-Sev. Italija na desetih deskah Danes ob 9. uri popoldne se bo v konferenčni dvorani hotela Riviera v Portorožu začelo dvodnevno prijateljsko šahovsko srečanje Sev. Italija -Slovenija. Igrali bodo na 10 deskah. Srečanje so pripravljali že dalj časa in se ga bosta udeležili najboljši e-kipi šahovskih mojstrov Italije in Slo venije. k?00 **'°Pata fudi Kras A KOŠARKA RIM, 10. Včeraj so odigrali še preostala srečanja šestnajstine finala evropskih košarkarskih turnirjev. Pokal prvakov Simmenthal Milan — Bayer Leverkusen 75:73 BBC Epping - Ettelbruck 91:81 Danes bodo startali Borovi mladinci v svojem prvenstvu, jutri pa člani. Poleg teh pa bodo zaposlene še tri naše naraščajniške peterke. D liga Prvi Borov nasprotnik, bo Pro Pace iz Padove. To moštvo je bilo zelo- nedisciplinirano, - nekorektno in je bilo v prejšnjih prvenstvih več igralcev te ekipe izključenih. Košarkarji iz Padove igrajo trdo, Borovci bodo morali zato igrati preudarno in ne bodo smeli nasesti nasprotnikovim izzivanjem. «Plavi» bodo nastopili z naslednjo postavo: Fabjan, Rudes, Ambrožič, Hrvatič, šare, Kralj, Škrlj, Pertot, Zavadlal, Barazzutti. Tekma bo jutri, ob 17. uri v telovadnici v Ul. della Valle. Poleg Bora in Pro Pace bodo v tej skupini nastopile še naslednje ekipe: Cia-nocolori TS, Don Bosco Plet TS, Hannibal Tržič, Lido Šanson Benetke, Lido INA'« Benetke, Virtus Padova, CUS Padova, GS Pale-stra Armeria Fiamma Padova, Treviso. ,x.; Naraščajniki Prvi nasprotnik Bora bo ekipa Itala iz Gradišča. Borovci, katere letos trenira Rudes, bodo nastopili z naslednjo postavo: Francia, Klobas, Koren, Kapič, Hrvatič, Kalc, Košuta, Vatovec, Kravos, Barazzutti. Tekma bo ob 20.30 v telovadnici v Ul. Caravaggio. Izjava trenerja Rudesa: «Letos bomo nastopili z mlado postavo. Fantom bo prvenstvo nedvomno zelo koristilo. Današnjega nasprotnika ne poznamo in je zato vsako predvidevanje nemogoče.* Mladinci Kontovel in Bor bosta nastopila drevi, Palet pa jutri. Kontovel bo ob 20.00 opravil krstni nastop na domačem igrišču proti Servolani. Borovci pa bodo sprejeli v goste (telovadnica v Ul. Caravaggio, 19.00) favorita svoje skupine, ekipo SABA. Težka naloga čaka tudi poletovce, ki se bodo jutri, ob 11. uri v Prosvetnem domu skušali oddolžiti za nedeljski poraz. Tokrat bodo Openci igrali proti e-kipd Inter 1904. * * • Ferroviario — Polet 74:71 POLET: Daneu 6, Jugovič 10, A-drijan Sosič 18, Guštin 8, Dolenc, Gantar 15, Kraus 14, Tavčar, Edi Sosič. Poletovi mladinci so v sredo odigrali prijateljsko tekmo proti Ferro-viariu. Naši košarkarji so bili poraženi, srečanje pa jim je služilo predvsem zato, da so preizkusih nekaj vrsta obramb (pressing po vsem igrišču in cona 2:3). Moštvo je na splošno zadovoljilo, boljša od ostalih Ferroviario je hitra ekipa, z dobrim metom od daleč. Poletovci bodo v torek odigrali še eno prijateljsko srečanje proti mladinski postavi Don Bosca. b. 1. V NARAŠČAJNIŠKI LIGI Jutri zjutraj Dom proti Italcantieri B Domovci bodo jutri zjutraj odigrali- svojo drugo tekmo košarkarskega naraščajniškega prvenstva proti ekipi Italcantieri B iz Tržiča. Po hudem porazu v prvem kolu prvenstva proti Cervignanu bodo naši fantje hoteli pokazati, da so tudi oni zmožni zaigrati lepo košarko. Gotovo, naloga «belordečih» ne bo lahka, saj je Italcantieri B solidna ekipa, ki ima že dolgo tradicijo v tem športu. Tekma Dom (Gorica) —■ Italcantieri B bo v telovadnici Stella Ma-tutina (Ul. Nizza 36, Gorica) s pričetkom ob 9. uri. Za:; to tekmo so bili sklicani vsi igralci Doma, ki se bodo morali zbrati ob 8.30 pred omenjeno telovadnico. I. K. 1 f»1 j i B J 1. — prvi 1 drugi X 2. — prvi 1 1 drugi X 2 3. — prvi 1 X drugi x 1 4. — prvi 1 1 2 drugi 1 x 2 5. — prvi 1 X drugi X 1 6. — prvi 1 drugi X ... , 1 Atalanta — Torino 2 Fiorentina — Milan X 2 Inter — Napoli 1 Juventus — Sampdoria 1 Vicenza — Bologna 1 X Palermo — Verona X Roma — Lazio 1 X 2 Ternana — Cagliari 2 Bari — Como X Brescia — Catanzaro 1 X 2 Cesena — Foggia 1 Trento — Triestina X 2 Messina — Lecce X 2 Deželno cdborn-ištvo za šport in rekreacijo bo priredilo 9. in 10. decembra v Vidmu drugo deželno srečanje o športu in rekreaciji. V teh dveh dneh bodo podali tri referate in pet drugih predavanj, ki bodo zajela vsa vprašanja, ki so v zvezi s športom in to ne samo s tekmovalne plati. Srečanju bo predsedoval deželni odbornik za šport Romano, ki bo podal tudi vse podatke o štetju športnih objektov in celotnega ŠDort-nega delovanja v deželi. Na podlagi teh podatkov bodo skušali sestaviti osnovo programa bodočega delovanja dežde na tem področju. O tem bo razpravljala posebna, komisija, ki se ho naslanjala na pomoč posmeznih občin. V treh referatih bodo razpravljali o pomenu športa kot vzgojnega sredstva v modemi družbi, o programu športnih objektov v deželi ter o rezultatih štetja športnih objektov in športnih dejavnosti. Srečanja se bodo udeležili javni delavci v..deželi Furlaniji - Julijski krajini, predstavniki raznih federacij; ustanov in združenj, ki se ukvarjajo izključno s športom Oba dneva se bosta zaključita s posegom deželnega odbornika za šport Romana. BOKS BEOGRAD, 10. Vodstvo jugoslovanske boksarske reprezentance je odvzelo mesto kapetana ekipe Zvonku Vujinu, dvakratnemu zmagovalcu bronaste kolajne na olimpijskih igrah in ga izključila iz moštva. To funkcijo je prevzel Mate Parlov, na Vujinovo mesto v reprezentanci pa je prišel Beograjčan Veselinovič. Vujina so izključili za- radi njegovega nešportnega obnašanja. SMUČANJE MILAN, 10. — Gustav Thoni je tožil ameriško tovarno čevljev, ki je uporabljala njegovo fotografijo v reklamne namene. Zaradi tega bi ga mednarodna smučarska zveza kmalu izključila. Časnikarji zapustili tiskovno konferenco Ginnastice Triestine Včeraj je bila na sedežu društva Ginnastica Triestina tiskovna konferenca, na kateri je predsednik Tagliaferro nameraval podati svo jo verzijo, zakaj je Ginnastica od klonila pokrovitejstvo tržaške firme Darwil in se tako odpovedala znatni finančni podpori za njeno žensko košarkarsko ekipo. (Kot pa je že .v navadi, vodstvo Ginnastice ni povabilo na tiskovno konferenco našega dnevnika). Med konferenco pa je prišlo do resnega 'incidenta, zaradi katerega je italijansko združenje športnih novinarjev za F-JK izdalo naslednji komunike: «Vodstvo USSI, ki se je zbralo na izredni seji sporoča: Zaradi opazk voditeljev društva Ginnastica Triestina, ki so bile žaljive za celotno časnikarsko kategorijo, proti pisanju nekega stanovskega tovariša o polemikah okrog ženske košarkarske ekipe, so vsi prisotni časnikarji soglasno zapustili tiskovno konferenco, ki jo ie sklicala Girme^toa Trie^tma* boljše igralce.* Danilo Štoka (Primorje): «Po nedeljskem porazu je naravno, da računamo na zmago, saj igramp na domačih tleh, kjer smo letos vedno odnesli obe točki. Pir Bregu pa sem prepričan, da bo kot vedno, najnevarnejši Visintin, katerega bo treba strogo nadzorovati. V ekipi bosta dve spremembi, saj ne bo nastopal poškodovani Bukavec, igral pa bo Driolii.* O tekmi Campanelle — Zarja pa trener Bazovcev Scavuzzo menil: «V tej tekmi bo™ morali pokazati, kakšne so naše realne zmožnosti. Trenutno smo namreč na dnu lestvice in vsaka točka je za nas važna. Po nedeljski zmagi nad Li-bertasom bo™ stopili na igrišče z namenom, da odhese™ vsaj točko. Če pa upoštevamo, da bomo nastopili v Bazovici, mislim, da nam lahko uspe tudi zmagati. Na igrišče bom poslal najboljše moštvo.* Tudi Vesna bo igrala doma, čeprav le kot gost. Srečanje s Por-tualejem bo zato zelo napeto. Tr žačani iščejo po dveh zaporednih porazih vsaj točko in ™žen je vsak rezultat. V ostalih srečanjih bi ™ral Inter SS zaužiti svoj prvi letošnji poraz proti moštvu Iscnza. Liber-tas ne sme v tekmi z Muggesano zamuditi priložnosti za zmago, saj je njen položaj na lestvici kritičen Tudi Aurisina bi ™rala osvojiti obe točki, čeprav bo igrala proti solidnemu Flaminiu. 3. AMATERSKA LIGA V tretji ligi bo na sporedu 3. kolo, ki bo za naše enajsterice težko, saj bodo vse štiri nastopile na tujem. V N skupini je najvažnejše srečanje ACEGAT — Cartimavo, ki je odprto vsakemu rezultatu, čeprav si ne bi smeli štivanski predstavniki dovoliti niti najmanjšega spodrsljaja. Duino, ki je prvi na lestvici, ne bi smel imeti težkega dela proti Libertasu iz Rocola. Težavno nalogo pa bo imel Union. Ta bo igral proti Libertasu Sv. Marko, ki računa na celotni izkupiček in namerava ostati v zgor njem delu lestvice. V O skupini ima vodeča dvojica Opicina Supercaffe in Zaule realne možnosti za osvojitev obeh točk in ostati tako na vrhu lestvice. Tre-benski Primorec bo igral proti Stocku ki je šele v nedeljo prvič zmagal, čeprav je bil med največjimi favoriti za prvo mesto. Usoda Primorca morala biti zato zapečatena. V skupini P bo prvi z lestvice, Anna, igrala proti Libertasu iz Bar-kovelj in bi morala zmagati. Olimpija se bo pomerila z ekipo Giarizzole, ki išče rehabilitacijo po nedeljskem porazu z Don Boscom. Rezervno mo štvo Brega je edina naša ekipa, ima nekaj možnosti za zmago v tek mi z Don Boscom. B. R. močno ekipo S. Rocco, ki je na prvem mestu lestvice skupno z Juventino in drugima dvema ekipama. Domačini se za to tekmo vestno pripravljajo in upajo, da bodo obdržali obe točki. Kljub temu, da igrajo v furlanski ekipi igralci, ki so prejšnja leta branili barve Udineseja, bodo naleteli v slovenski ekipi na hudo oviro. Za to tekmo je trener Culot sklical sledeče igralce: Plesničar, Zin, Tomažič, Pavlin, A. Montico, E. Tabaj, Nanut, Marvin, Ferletič, G. Montico, Uras, Sirk, Fiorelli, Černič. Faganel, Collini. Ieralci nai se zberejo ob 13.30 na igrišču v Štandrežu. _. Bip Sovodenjci bodo igrali v nedeljo na igrišču Isonza, kjer jih čaka težka preizkušnja. Tekma bo namreč odločila, ali bodo ostali Sovodenjci še nadalje sami na vrhu lestvice, ali jih bodo druge ekipe dohitele. Slovenska ekipa se za to tekmo vneto pripravlja, saj ve, da je to eno ključnih srečanj v katerih bo treba odnesti vsaj remi. Isonzo, ki je trenutno na drugem mestu lestvice bo s svoje strani dal vse od sebe in upa, da bo tako otal sam voditelj prvenstva. Vsekakor bo to zanimiva tekma, v kateri se bo videlo pravo plat sovodenjske ekipe, ki kljub letošnjim rezultatom, nima še podpore od domačega občinstva. Prejšnja leta so se domačini in navijači izgovarjali, da nima smisla navijati za ekipo, ki vedno zgublja. Letos misli™, da je ekipa pozitivno startala, kljub temu pa občinstva ni in ni. Trener Marson je za to tekmo sklical sledeče igralce: Devetak, Malič, Trivellato, Ferfoljs, Kovic, Batistič, Petejan, Corva, Marson, Sambo, Florenin, Zavadlav, Tomšič. D. Nogomet na Goriškem V nedeljo bo na štandreškem ^^jigarni. 'gnsču zelo zanimiva tekma. Ju- OBVESTTLA SPDT obvešča, da se prične 13. novembra vpisovanje za SMUČARSKI TEČAJ 1972-73 Kolikor bodo dovoljevale snežne razmere, bo 1. ciklus tečaja v dneh 3., 8., 10. in 17. decembra, 2. ciklus pa januarja meseca in bo v sledečih krajih: SV. ANTON PRI TRBIŽU: začetniški tečaji za odrasle in mladince ter 2. razred (učitelja Bravina in Mešnik). TRBIŽ: nada Ijevalni tečaji (učitelj Nikolau-čič). ŽABNICE (slalom) in TRBIŽ (veleslalom) za tekmovalec in tiste, ki nameravajo letos nastopati na tekmah (učitelj Lu-ciano Giatti). Vsi tečajniki bodo vpisani v FISI. Lanski tečajniki prejmejo po pošti potrebna navodila, ostali lahko dvignejo list pojasnili v Ul. Geppa 9 ali v ! r - J /j f-1 »J b Hi M V § m, > f Q ‘Avl'.- M l rj ; JV! v tekmi proti Libertasu Tečajnino bo mogoče plačati letos le po pošti ali na tek. rac. št. 1029 Kreditne banke v Ulici Filzi 10. Tečajnik bo vpisan !c po plačilu. Plačilo mora biti enkratno (brez obrokov). Zaključek vpisovanja 22. novembra. « • « SPDT sporoča, da še niso bile naprodaj društvene čepice (kot je bilo objavljeno) zaradi zamude v prevozu. Od ponedeljka, 13. t.m. pa bodo na razpolago v Ul. Geppa 9. Vzorec bo razstavljen v Tržaški knjigarni. Cena 2.500 lir. • » • SPDT vabi mladino iz mesta in okolice na predsmučarski izlet (in obenem trening) na Volnik, v nedeljo, 12. t.m. Zbirališče na Proseku, na Kržadi ob 9. uri. • * # Alpinistični odsek SPDT priredi jesenski tečaj plezalne tehnike pod vodstvom Janka Furlana. Tečaj bo od 12. novembra do 10. decembra. iMMIilOfl mm IP0/H/A// PAR TITANSKEGA ZDRAVNIKA Odrske zemlje m ljudi dotlej nisem poznal. Vzgojen pa iill, * v občutku, da se jim je zgodila silna krivica, ko so 1918 okupirali Italijani, in še posebno, ko so jih začeli Vnr°dovaM fočic.;; c»m mn vel sem spremljal njiho- uttupirau lumjsuu, m »c h1-'0'-j—------------------- wr0vatl fašisti. Kolikor sem mogel, sem spremljal njiho-L^i i«0 in se udeleževal protiitalijanskih demonstracij v Ljub-^btu a 6111 od nJ111 s®111 okusil policijski pendrek na svojem T\i °esar kot gimnazijec nisem in nisem mogel razumeti. M2 v «Pavlio sem začel vsaj površno spoznavati ozemlje IX ^Pcvedovanja, po geografskih kartah, ki jih je dobil anS'eške misije, in na pohajanjih po tem predelu "t gozdov Pri tem so mi pomagali vsi, ki sem z nji- Tat61 v stUc- j? Je bilo tudi v «Pavli». Pokazali so mi vse njene od-Shiav611 je bil čisto nov, komaj zgrajen po načrtih stro-S v za gradnjo skritih bolnišnic. Vendar se vanj niso ni-ker je dezertirala bolničarka, ki Je točno poznala * dela, leg0 'n bi ga lahko izdala. Tudi stari oddelek, kjer ‘ 80 morali zaradi tega preseliti drugam in na hitro jj?* novega. oddelek «Pavle» je stal globoko v grapi ob izviru bi-Potočka. Tu sem spoznal dr. Darinko Sobanovo, M je po težji bolezni ozdravela in ostala kot zdravnik v bolnišnici. Povedala mi je, da je na tem oddelku pred časom delal dr. Podkoritnik - Očka. Ko je dr. Franja odšla v IX K, je postal začasni upravnik bolnišnice «Franja». Ko sem v «Pavli» že več dni operiral, sta me prišla pogledat Frenk in dr. Franja. Po delu smo se zbrali zvečer v upravni baraki dr. Pavla, dr. Franja, Frenk, komisar Ivan, jaz in ekonom Dušan. Ko sva se z Dušanom seznanila, mi je pravil, da leži ekonomat zakonspariran skoro pri izviru potoka, ki priteče pri Mrzli Rupi iz gozdov proti Gornji Trebuši. Vsi smo hoteli proslaviti nepričakovano srečanje doktorjev na Primorskem. Pojavila se Je harmonika, na katero sta najprej tovariš Jule iz Čekovnika, potem pa še Dušan preigrala skoro vse slovenske narodne in partizanske. Dr. Franja nam je v skodelah, ki smo jih primerjali s Kleopatrino čašo o-pojnosti, mešala temno vijoličast bezgov čaj z medom in dr-nulovcem. Dr. Pavla nas Je ta večer naučila pesmi, ki jo je slišala, ko sta tik pred odhodom v partizane z dr. Franjo še enkrat šli v kino. Zapomnil sem si naslednji refren. Ma 1’amore no, ma l’amor non pub disperdersd nel vento dei capelli, che vorrebbero strappar ai cuor quel poveri amor. Ljubezen pa se ne mara razgubiti v vetru las, ki bi hotel iztrgati iz srca to nebogljeno ljubav. S Frenkom, dr. Franjo in enim bolničarjem smo naslednje popoldne odšli na Lokve s primemo količino angleškega mavca ker so javili, da sl je kapetan artilerije Škerjanc zlomil nogo’ ko je padel s konja. S tako dobrimi mavčnimi povoji nisem delal še nikoli, niti pred vojno niti po njej. Po zamavče- nju smo Škerjanca odpeljali v «Pavlo». Poleg kapetana smo naložili na voz drobno deklico z Lokev, ki se je prav tisti čas težko poškodovala. Na travniku je našla zavrženo bombo in se z njo igrala. Bomba je eksplodirala in jo ranila po vsem telesu. V «Pavli» smo jo takoj operirali. Kljub najskrbnejšemu zdravljenju njena šibka narava ni vzdržala. Glavni obveščevalec «Pavle» je bil tovariš Žagar. Posebno so ga bili «veseli», če je prišel čisto miren s svojo triglavko, od katere se ni hotel ločiti, in najavil: «Nemcd so, Nemcih) To je pomenilo v bolnišnici najstrožjo pripravljenost. Z javke je prinašal obvestila o novih ranjencih, ki jih je bilo treba iti pogledat. Po zdravniški oskrbi smo lažje ranjence poslali v premične bolnišnice ali okrevališča, težje pa smo ponoči prenesli v bolnišnico. Obveščal nas je tudi o obolelih civilistih iz okolice. Bili so silno zanesljivi ljudje, ki so vedeli o bolnišnici vse in «nič» in so ji pomagali, kolikor so mogli. Kadar so jo potrebovali, je dr. Pavla po končanem delu v bolnišnici odšla k njim. S seboj je večkrat vzela tudi mene. Tako so me ljudje spoznali. Pozneje mi je to prav prišlo. Neznanec je bil v tej divjini vedno sumljiv. Ko smo praznovali 25-letnico odhoda osebja in ranjencev iz «Franje» in «Pavle» na svobodo, mi je pravil nekdanji stražar iz «Pavle», lmirn me je s svojega skritega stražarskega mesta spremljal precej časa na muhi svoje puške in že hotel sprožiti, ko je slučajno prišel k njemu nekdo in mu ubranil: «Kaj ga ne poznaš?« Pred kratkim sem prebral «Spomdne» maršala 2ukova. V njih je z vojaškega stališča jasno razložen položaj pred Varšavo. Zame pa je bila ob novicah, ki smo jih dobili takrat, ustavitev ruskega napredovanja nerazumljiva. Mislil sem, da je to spet eden brezobzirnih manevrov stalinske politike, kot so že bili nemško-sovjetski pakt in dogodki v Katinu. Kot vojak moraš sprejeti mnogo stvari, o katerih ne moreš in ne ce- de- po fa- vo- smeš vedeti vsega, kot odločijo komandanti .čeprav jih ne razumeš in ti niso pri srcu, moraš molčati in ubogati. Po kamnitih stezah okrog Mrzle Rupe sva se o teh rečeh z dr. Pavlo iskreno pogovarjala, ko sva hodila k bolnikom. Ne vem, zakaj me je prav na teh poteh prevzelo posebno čustvo do mame. Silno sem si zaželel, da bi ji lahko na kak način povrnil za vse, kar mi je dala z življenjem. Obenem sem se bal, da tega ne bom mogel več napraviti. Imel sem občutek, da se ne bom vrnil iz teh gozdov .živ domov. Pa vendar! V moji študentovski sobici v Beogradu na Njegoševi sti mi je v letih 1934-35 slikar Ivan Čargo, s katerim sva lila, kar sva imela, velikokrat pripovedoval, kako je bilo prvi svetovni vojni v Gorici in Ljubljani. Pri spopadih s šisti in orjunaši je večkrat prišel v položaj iz katerega je ddla na prvi pogled samo ena pot — smrt. Ivan Čargo mi je rekel, da ga je v takih situacijah obšel poseben občutek «vuršt gefil» (wurst geftihl). In v tem stanju je našel izhod v življenje. Da, Ivan Čargo! Ko smo se seznanili v Beogradu, smo poslušali v «Mall Hercegovini« sevdalinke in nas je navdal sevdah kljub čmi mi-zeriji, ki jo je tolkel Čargo v Dubljanski ulici, kjer je živel z družino v neopremljeni sobi na betonskih tleh. žena je čakala otroka, sredstev pa nobenih. Ko je bila v Beogradu kaka politična zadeva režima, co preventivno zaprli vse levičarje, ki so se jih bali, za nekaj ctad ali tednov. Med njimi je bil vedno tudi Ivan Čargo. Ko je prišel na prosto, se je oglasil pri meni in mi prinesel novo sliko ali risbo: «Veš, doktor» mi je rekel, čeprav sem bil še študent, «moji profesorji na slikarskih akademijah v Benetkah in Rimu so vedno govorili: če narišeš kaj tudi na toaletni papir, je delo nekaj vredno, ker je čargovsko.» (Nadaljevanje sledi) Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Uredništvo TRST Ul Podružnica GORICA Uprava TRST Oglasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45$ «ADIT» • DZS, Ltubljana, Grad.šče 10/11 nad. telefon 224« Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, fio*n^®. upravni 300, legalni 400, osmrtnice -r> sožalja 200 lir »Mali 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo E oglasnem oodelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije Pr| “ Stran 6 11. novembra 1972 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • W VLOGA MERLIN0VIH ODVETNIKOV Proces Valpreda naj bo v Milanu Odvetnika trdita, da je dodelitev procesa Catanzaru najslabša rešitev - Dokument gibanja Terzo potere-impegno costituzionale RIM, 10 — Odvetnika Costante Armentano - Conte in Salvatore Lo Masto, ki branita Maria Merlina, enega izmed obtožencev za pokol na Trgu Fontana v Milanu, sta danes predložila kasacijskemu sodišču vlogo, s katero podpirata zahtevo državnega pravdništva v Catanzaru po premestitvi procesa proti Pietru Vaipredi in ostalim obtožencem. Vrhovno sodišče bo o tem vprašanju odločalo 14. novembra. Pred enim tednom je sicer generalni pravdnik pri kasacijskem sodišču izjavil, da zahteva od kolegov iz Catanzara ni utemljena, sodišče pa ni vezano na to izjavo, čeprav bo imela v razpravi določen vpliv. Lo Masto in Armentano - Conte najprej kritizirata v svojem dokumentu odločitev rimskega porotnega sodišča, ki se je pred šestimi meseci izjavilo za teritorialno nepristojnost in je poslalo vse sodne akte v Milan. Odvetnika opozarjata, da so bile nato zagrešene še druge zelo hude napake, ki so pripomogle k paralizi sodnega postopka. «Milan — pišeta branilca — se je odrekel procesu s precejšnjo zamudo in s privoljenjem generalnega pravdništva pri kasacijskem sodišču. Vrhovno sodišče je nato vsililo proces Catanzaru, kar je tako nepriljubljena rešitev, da so jo zavrnili tudi sodniki kalabrijskega mesta*. Odvetnika nadalje opozarjata, da dodelitev sedeža ni tehnični problem, pač pa vprašanje sodne po litike, ki ga mora kasacijsko sodišče rešiti tako, da ne vpliva na sodnike in na pravice obrambe. Catanzaro se nama zdi — nadalju jeta Lo Masto in Armantano - Conte — najslabša rešitev tudi z ozirom na vprašanje javnega reda. Nismo namreč veliko izboljšali položaj, če nadomestimo mesto, kjer bombe eksplodirajo v bankah, z mestom, kjer bombe »pokajo* na trgu. In tudi kriterij manjšega števila žrtev ni primeren za določanje sedeža tako pomembnega procesa, zlasti še, ker postajajo prometne zveze s Kalabrijo iz dneva v dan nevarnejše, kot dokazujejo atentati na vlake.ob posebnih prilikah (Gioia Tauro, Lamezia Terme, itd.). V izbranem mestu poleg tega ni zapora in še marsičesa drugega*. «Zato je umestno tolmačiti pre vidne izjave catanzarskih sodnikov kot resno nevarnost pouličnih izgredov. Najbolje bi bilo, da bi vrhovno sodišče določilo drug sedež za proces Valpreda, preden bi lahko kakšen incident dokazal «a po-steriori* umestnost naše zaskrbljenosti*., ugotavljata odvetnika in zaključujeta vlogo z izrazom zadovoljstva za pobude raznih parlamentarcev v prid obtožencem. V tej zvezi pa opozarjata, da bi lahko kasacijsko sodišče na lastno pobudo oprostilo Valpredo, Merlina in ostale z razveljavitvijo razsodbe preiskovalnega sodnika. Koordinacijski odbor organizacije sodnikov «Terzo potere — impe-gno costituzionale* je na današnji seji razpravljal o dnevnem redu, ki ga je pred nedavnim izglasoval višji sodni svet iji je s tem v zvezi obravnaval predvsem proces Valpreda in premestitev javnega tožilca dr. Fiasconara. V dokumentu, ki so ga odobrili ob koncu seje, odbor opozarja, da so omenjeni dogodki vzbudili v javnem mnenju upravičeno zaskrbljenost, ker kršijo nekatere temeljne principe demokratičnega sodnega sistema. Vzrok takih dogodkov je treba, po mnenju omenjene organizacije, iskati v ravnanju političnih oblasti, ki še niso izpolnile obveze, da bodo uskladile zakonik s principi republikanske in antifašistične ustave. Zato združenje »Terzo potere — impegn0 costituzionale* poziva višji sodni svet, naj sprejme nekaj nujnih ukrepov, ki naj bi vsaj ublažili pereč problem italijanskega sodstva. padali peronističnemu gibanju, je bil osvobojen. Barrellovi sorodniki niso hoteli povedati časnikarjem, kje je sedaj industrialec in niso spregovorili besedice o odkupnini. Po vesteh iz nekaterih buenosair-ških krogov kaže, da je družina izplačala za Barrello 250 milijonov lir. Lizbonsko sodišče obsodilo portugalskega rodoljuba LIZBONA, 10. — Posebno lizbonsko sodišče je danes obsodilo na osem let zapora 38-letnega Enrica Bernarda Femandesa zaradi proti-državnega delovanja. Femandes je sodeloval z levičarskim gibanjem »Državna osvobodilna fronta* in »Revolucionarnimi brigadami*, ki so 12. novembra lani napadle neko vojaško postojanko na levem bregu Taga. ZARADI TRČENJA Z ITALIJANSKO TOVORNO LADJO V MESINSKEM PRELIVU Romunski tanker se je pogreznil s trupli treh nesrečnih mornarjev Kaže, da je treba trčenje pripisati napačnemu manevru - Osem romunskih mornarjev ranjenih MESINA, 10. — V prvih jutranjih urah sta v mesinskem prelivu trčili italijanska tovorna ladja «Co-rona Australe* in romunski tanker «Ploiesti». V nesreči so trije romunski mornarji izgubili življenje in osem je bilo ranjenih. Romunska ladja se je pogreznila kmalu po trčenju, medtem ko se je «Corona Australe* zasidrala v Mesini. Razvoj dogodkov v ožini ni še točno znan, po prvih rezultatih preiskave pa kaže, da sta ladji trčili zaradi zgrešenega manevra. Kapitan «Corone Australe* Paoluc-ci je v poročilu genovski družbi »Sidemar*, ki je lastnica ladje, iz- javil, da se je nesreča pripetila približno ob 1.30. «Ob 1.14 — piše namreč kapitan v poročilu — je »Corona Australe*, ki je ravnokar zapuščala mesinski preliv, zavila na desno in se obrnila z premcem proti pristanišču, da bi omogočila prehod dvema trajektoma. Takoj nato je ladja začela zavijati proti levi, da bi ponovno ubrala pravilno smer. V tistem trenutku je v ožino priplul romunski tanker, ki je zavil proti levi, tako da se je izognil trčenju s «Corono Australe*. Nenadoma, pa je sirena «Ploiestija» kratko zatulila, kar je znak, da začne ladja zavijati proti desni. Plovni smeri ladij sta se križali in trčenje je bilo neizogibno. Levi prednji del «Corone Australe* se je zagozdil v zadnji del tankerja tik ob komandnem mostu. Ko so bili vsi romunski mornarji na krovu naše ladje, sem dal znak, da se oddaljimo od tankerja, ki se je kmalu nato pogreznil*. Nekoliko drugačna je verzija dogodkov, ki jo je dal poveljnik «Plo-iestija* Schimbescki polkovniku A-scoliju, ki vodi preiskavo. Slednji je izjavil, da ni mogel preprečiti trčenja, čeprav je v zadnjem trenutku ukazal krmarju, naj obme ladjo. «Italijanska ladja — je dejal romunski kapitan — se nam je začela nenadoma hitro približevati. Skušal sem preprečiti trčenje, a poskus mi ni uspel*. Takoj ko se je prednji del itali- niiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiniiiiiii Zarotniki so vložili priziv Barrella osvobojen BUENOS AIRES, 10. - Italijanski industrialec Enrico Barrella, ki so ga v nedeljo ugrabili štirje zakrinkani in oboroženi možje, ki naj bi pri- RABAT, 10. — Triinštirideset maroških vojakov, ki jih je vojaško sodišče v sredo obsodilo, ker so 16. avgusta skušali ubiti kralja Hasana II. je vložilo priziv kasacijskemu sodišču. Če bo vrhovno sodišče sprejelo priziv zarotniokv, med katerimi je 11 obsojencev na smrt, se bo proces ponovno začel pred drugimi vojaškimi sodniki. Če pa bi kasacija zavrnila priziv, bodo odvetniki lah- ko prosili kralja za pomilostitev, če bodo hoteli rešiti življenje svojim klientom. Na sliki predsednik vojaškega sodišča Abdeubi Bouachrine bere razsodbo sodišča 43 obtožencem. janske ladje zagozdil v bok «Ploie-stija* so mornarji, ki so bili na poveljniškem mostu tankerja, poskakali na palubo »Carone Australe* ali pa so skočili v morje in so se rešili. Življenje so izgubili mornarji Pavel Prejovski, Dobriča Castel in Jancu Gherasin, ki so bili pod palubo pri motorju, kamor je «vdrl» premec italijanske ladje. Na kraj nesreče so takoj prihiteli trajekti, ki so pravkar odpluli iz mesinske-ga pristanišča in druge ladje, ki so sprejele «SOS» italijanskega kapitana. Med prvimi je priplul do ponesrečenih ladij izvidniški čoln finančnih stražnikov, ki je sprejel na krov ranjence in jih hitro odpeljal v pristanišče. Tu so poškodovane mornarje čakali zdravniki z rešilnimi avtomobili in so jih takoj odpeljali v bolnišnice. Zdravstveno stanje sedmih ranjencev je zadovoljivo, za enega pa so si zdravniki pridržali prognozo. Nesrečneža je namreč zadela cev ogrevalnega sistema, ko je »Corona Australe* butnila v tanker. Italijanska tovorna ladja je odplula iz Taranta in je bila namenjena v Belgijo. Prevažala je tovor jekla in je imela na krovu 33 mož posadke. Romunski tanker pa je prihajal iz Livorna, kjer je raztovoril večjo količino nafte in je bil namenjen v Costanzo. Na krovu je bilo skupno s kapitanom 47 mornarjev. «Corona Australe* se je s premcem zagozdila v bok «Ploiestija» in »izvrtala* velikansko luknjo, skozi katero je morje vdrlo v ladjo. Romunski kapitan je takoj razumel, da tankerja ni mogoče rešiti in je ukazal mornarjem, naj zapustijo ladjo. Po nekaj trenutkih panike so romunski pomorščaki poskakali na italijansko ladjo s pomočjo italijanskih kolegov. Vsi pa se niso rešili. Kakih 40 minut po trčenju se je tanker pogreznil s trupli treh mornarjev. Kmalu nato, so mornarji slišali močno eksplozijo, morje je »zavrelo* in močan val je dvignil vse ladje. Mesinsko luško poveljstvo je sporočilo, da ne bo mogoče »ugrabiti* morju trupla treh romunskih mor- narjev. Na kraju, kjer se je po- greznil tanker, je morje globoko 18 m in tudi potapljači ne morejo priti do dna. Poveljnik mesinskega pristanišča polkovnik Aloisi je stopil na italijansko ladjo kmalu po trčenju. Zaslišal je oba kapitana in nato je povabil Romuna s seboj na luško poveljstvo, poveljniku italijanske ladje Paoluciju, pa je ukazal naj se vsidra in naj počaka na nadaljnja povelja. Po eksploziji pisemske pošiljke v londonski draguljarni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiinnuiiiiiiiiiiiaiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiin111 PO PREDVČERAJŠNJIH SILOVITIH ZRAČNIH IN TOPNIŠKIH SPOPADIH Ponoven vdor izraelskih letal v zračni prostor Sirije in Libanona Sirsko topništvo prizadelo veliko škodo izraelskim naseljem ob meji ■ Eksplozivne poštne pošiljke v Londonu in Ženevi BEJRUT, 10. — Dve skupini izraelskih letal sta danes preleteli področja južnega Libanona, in sicer pokrajini pri Arkubu in Jerinu. Izraelska letala so po poletu nad Libanonom napravila velik lok ter se vrnila po isti poti v Izrael. Iz Damaska pa sporočajo, da je sirsko topništvo pognalo v beg dve izraelski letali, ki sta prihajali iz področja golanskega gorovja, ki so ga Izraelci zasedli po vojni leta 1967. Razen tega ponovnega vdora izraelskih letalskih sil v zračni prostor Libanona in Sirije, niso zabeležili danes na teh področjih nobenega spopada. Pretekla noč je potekla mirno vzdolž vse razmejitvene črte. Včeraj je v teh krajih bil pravi pekel. Izraelska letala so bombardirala nekatera sirska področja, na ATENTATI IN SPOPADI V ULSTRU Angleži aretirali r ve rilskega poveljnika je plen treh drznih ropov Pod streli padel 115. angleški vojak - Predvidena zaostritev gverile BELFAST, 10. — Angleške vojaške sile so danes aretirale v belfaški četrti Ardoyne nekega moškega za katerega domnevajo, da je častnik v gverilski organizaciji »Provisionals* Irske osvobodilne vojske (IRA). Gre že za šestega višjega poveljnika, ki so ga Angleži aretirali v 48 urah. Aretiranec je Rajmond Shields, katerega so prijeli pri vdoru angleških vojakov v neko stanovanjsko hišo. Pozneje je padel pod streli o-strostrelcev neki angleški vojak, ki je že 115. letošnja vojaška žrtev gverile v Ulstru. Poznavalci razmer v Severni Irski ne izključujejo, da je uboj mladega angleškega vojaka posledica aretacije gverilskega poveljnika. Ta domneva je sicer kolikor toliko utemeljena, toda ne sme se prezreti, da je prišlo danes P° vsem Ulstru do bombnih atentatov ter spopadov med gverilci in angleško vojsko. Angleška vojska trdi, da je pri nekem spopadu ranila vsaj dva gverilca. Nadalje je treba zabeležiti še eksplozijo bombe v stanovanju lorda Caledo-na, ki je poveljnik ulstrskih brambovskih organizacij, to je pomožnih čet, ki pomagajo britanski vojski posebno pri vzdrževanju javnega reda. V angleških krogih domnevajo, da je povečanje aktivnosti gverilcev IRA treba pripisati njihovi želji, da dokažejo, da so vedno navzoči. Ta razlaga pa je dokaj pristranska, ker je kazno, da bodo gverilci pojačili svojo dejavnost predvsem iz političnih razlogov: 1. zaradi prihoda premiera Heatha v Severno Irsko in 2. v zvezi z referendumom o pripadnosti dežele, ki ga IRA zavrača. ŽENEVA, 10. — Z dvotretjinsko večino so države članice organizacije GATT (generalni sporazum za tarife in trgovino) odobrile vstop Bangla deša v organizacijo. ROPARJI «NA DELU» V MILANU IN V MESINI Trideset milijonov lir V sicilskem poštnem uradu so banditi pretepli moža, ki se jim je skušal upreti MILAN, 10. — Štirje zakrinkani in oboroženi roparji so danes zjutraj napadli v naselju Pioltello pri Milanu direktorja urada za osebje Uga De Angelisa in uslužbenca Gianmario Invemizzija kemijske tovarne Sisas. De Angelis in Invemizzi sta dvignila v banki 27 milijonov lir in sta se vračala z avtomobilom v tovarno, ko jima je nenadoma poltovornjak »presbrigel* pot. Iz furgona so skočili štirje oboroženi in zakrinkani možje, ki so jima ukazali naj se ustavita. Direktor in uradnik sta skušala zbežati, a banditi so jima »prerešetali* vozilo z rafalom iz brzostrelke. Morala sta se ustaviti in izročiti denar roparjem, ki so se nato oddaljili z njunim avtomobilom. Štirje neznanci so se danes polastili 10 milijonov lir v milanski kmečki banki. Roparji so vdrli v banko opoldne in so z orožjem v roki zahtevali od uradnikov denar. Takoj nato so sedil v avtomobil uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"i"("i>"llll,mi"l,l"""lll"llllllll,Mllllilllll,l,lllllllllllll,lllli,lll,l>n>lll>lii,l,ll,l,il>lilllllllll,ll,ll,ll,lllll,l,ll,lll,ll,ll>illlllll>,ll,,lllliillilllll,lllilllll,lll>lllllllilllllllllinillllllllin SVOJEVRSTNO POSMRTNO MAŠČEVANJE NEPRISEBNEGA SAMOMORILCA Za vrati stanovanja je prežala smrt Lastnica stanovanja, dva žandarja in dva moška žrtve silne eksplozije AIX EN PROVENCE (Francija), 10. — Pet smrtnih žrtev in dva ranjena je zahtevalo posmrtno maščevanje samomorilca Jeana Pica, za katerega domnevajo, da tj bil popolnoma priseben, kr, je sklenil, da se bo na ta način maščeval nad lastnico hiše v kateri je stanoval. Jean Pica je premišljeno pripra vil načrt za to svojevrstno mašče vanje in ga tudi izvedel. Kot so prebivalci male vasice Beaurecueii povedali pozneje, je bil Pica hudo skregan z lastnico stanovanja, 78 letno Adrienne Narbone Vsi so domnevali, da se bo moški, ki je bil rudar po poklicu, prej ali slej maščeval. V zadevo je bil zapleten tudi župan krajevne občine Julien Gautier, ki je pred dnevi podpisal odlok o izgonu moškega iz najetega stanovanja. Pica ni dolgo premišljal. Svojo mater je poslal skupaj z razno prtljago v Saint Maxim, kjer živijo njegovi sorodniki. Potem pa je odšel na polje, kjer je delal župan. Izstrelil je nanj več nabojev ter ga hudo ranil v prsi in tre buh Nato se je vsedel na eksplozivni naboj ter zažgal vrvico. Eks- plozija ga je seveda dobesedno razmesarila na drobne koščke. Davi je lastnica stanovanja prišla pred Picovo stanovanje z dvema žandarjema in nekim kovačem, ki mu je bilo naročeno naj odpre vhodna vrata. Kovač je opravil svoje delo, toda kmalu nato je eksplodiralo več dinamitnih nabojev, ki jih je Pica namestil po stanovanju ter povezal skupaj z elek tričnim vodom. Pri eksploziji so bili ubiti lastnica stanovanja, dva žandarja, neki moški, ki je prišel zaradi radovednosti pred stanovanje in še neki drugi stanovalec v hiši. Eksplozija je skoraj popolno ma porušila hišo. Kot smo že omenili, prebivalci male vasice niso presenečeni zaradi tega krvavega obračuna. Pravijo celo, da so kovača, ki je odpiral vhodna vrata v Picajevo stanovanje že prej opozorili, naj gre notri raje skozi okno, ker je bilo mogoče, da je Pica, rudar po poklicu kot smo že rekli, znal vešče uporabljati eksplozive. Kovač ni poslušal tega nasveta ter se je preveč brezskrbno lotil odpiranja vhodnih vrat za katerimi je pre žala smrt. vrste »giulia*, v katerem jih je čakal pajdaš in so se hitro oddaljili. Dva oborožena in zakrinkana roparja sta danes zjutraj napadla poštni urad v Ulici della Liberta v Mesini. Neznanca sta zahtevala denar od blagajnika, ko je nenadoma stopil v urad neki klient. Eden izmed banditov se mu je približal in ga udaril s puško po glavi, ker se je skušal upreti. Roparja sta se nato hitro oddaljila z dvema milijonoma in pol lir. Skočila sta v avtomobil, v katerem ju je čakal pajdaš s prižganim motorjem in hitro odbrzela. Zaradi neprevidne vožnje pa so se roparji zaleteli v parkiran avtomobil. Zapustili so svoje vozilo in se presedli v avto vrste »mini minor*, s katerim sta jima sledila dva pajdaša. Karabinjerji in policija so postavili cestne bloke, a doslej niso odkrili nobene sledi za roparji. Resolucija generalne skupščine OZN Mednarodne televizijske oddaje naj širijo bratstvo med narodi NEW YORK, 10. - Generalna skupščina OZN je danes odobrila resolucijo, v kateri poudarja nujnost uzakonitve uporabljanja umetnih satelitov za neposreden prenos televizijskih sporedov. Za resolucijo so glasovali predstavniki 102 držav, proti so glasovali ZDA, vzdržalo pa se je sedem dežel. Razpravo o problemu neposrednih mednarodnih televizijskih oddaj s pomočjo satelitov je sprožila Sovjetska zveza, ki zahteva mednarodno pogodbo o uporabi umetnih satelitov za telekomunikacije, da bi obvarovala suverenost posameznih držav in preprečila zaostritev mednarodnega položaja s pomočjp »satelitskih* televizijskih oddaj. Skupščina je sprejela skoraj v celoti sovjetski predlog in je izglasovala resolucijo, v kateri poudarja, da morajo neposredne mednarodne televizijske oddaje služiti le za širjenje miru in prijateljstva med narodi. Lunino jedro še vedno tekoče CALVESTON (Texas),. 10. — Po zadnjih ugotovitvah ameriških sele-nologov kaže, da je Lunino jedro še vedno tekoče, kar pomeni, da je po vsej verjetnosti naš naravni satelit mlajši kot so doslej menili znanstveniki. Nova dovineva ameriških strokovnjakov izhaja iz analize seizmoloških valov, ki jih je povzročil orjaški meteorit, ko je pred nekaj meseci »strmoglavil* na naš umetni satelit. MADRID, 10. — Bivši guverner buenosairške pokrajine Andres Fra-mini je danes sporočil, da se bo bivši predsednik Peron vrnil v Argentino 17. novembra, da bi pomiril državo. drugi strani pa je sirsko težko topništvo izstrelilo na izraelska področja več tisoč granat. Danes je izraelski minister za obrambo general Dajan obiskal prizadeto področje skupaj z načelnikom izraelskega generalštaba gen. Elazorom. Visoka izraelska vojaška predstavnika sta ugotovila na samem kraju spopadov pri Ein Zvainu in Ramat Magšimimu škodo, ki jo je povzročilo včerajšnje bombardiranje. Sicer pa izraelske vojaške oblasti še niso sporočile, kakšen učinek so imele izraelske letalske akcije na sirskem področju. Te rezultate preučujejo na podlagi slik, ki so jih piloti posneli z velike višine ter njihovih izjav. Po pisanju izraelskih časopisov so piloti izjavili, da je bilo ubitih, ali ranjenih več sirskih vojakov. Piloti so opazili, kako si Sirci odnašali iz prizadetega področja trupla, oziroma ranjene sirske vojske. Izraelci trdijo, da so s to akcijo uničili raketno oporišče izstrelkov «sam 2» pri Šajk Magšimimu. Škoda, ki jo je povzročil sirski topniški ogenj, ki je trajal tri ure, je tudi zelo velika. Granate so padle posebno na dve izraelski naselji pri Ein Zivanu in Ramat Magšimimu. Gre za dva kibuca, to .je kmečki obmejni naselji. Več poslopij je bilo poškodovanih, ali popolnoma uničenih. Življenje je izgubil en vojak, dva civilista pa sta bila ranjena. Bombardiranje je povzročilo tudi precejšnjo škodo na gospodarskih napravah. Uničeno je bilo električno in telefonsko omrežje, hudo poškodovani pa so bili kmečki stroji in druge naprave, kot na primer velik silos za hrano, hlevi itd. Uni- čen je bil tudi lektrični vod, ki dovaja tok v Kuneitro, ki je najpomembnejše središče v tej pokrajini. ki pa je danes neobljudeno, Človeških žrtev med civilnim prebivalstvom nj bilo. ker so se ljudje pravočasno zatekli v zaklone. Iz Londona sporočajo medtem, da je v uradu nekega trgovca z diamanti eksplodirala poštna pošiljka, ki je precej hudo ranila eno od vodilnih oseb podjetja. Gre za tvrdko »Hennig and Co», ki ima svoj sedež v središču Londona. V tem predelu Londona je več trgovskih podjetij, ki se ukvarjajo s trgovino z dragulji in kjer so lastniki, ali solastniki Judje. Počtna pošiljka je prišla iz Indije. V istem p<> slopju so našli še eno pošiljko, ki je bila tudi poslana iz Indije. Policisti so ugotovili, da je bil tudi Izraelski obrambni minister Moše Dajan na obiska v Romana Magšimimu v njej eksploziven naboj. Skupaj so danes odkrili v nu 10 eksplozivnih poštnih P^j Vse so prihajale iz Indije. policija ter še ppsebej Yarda s svojim pesebnim pri »Sperial branch* ja oP®* p prebivalstvo na nevarnost “Sf pozvala, naj nemudoma javi P* re sumljivih poštnih pošiljk- t$ Omeniti je treba, da se f > Hštičha akcija z eksplozivnin* nimi pošiljkami začela meseci prav v Londonu, $ izgubil življenje neki izra1 plomat. ,, j| Eksplozivne pošiljke iz prispele tudi v Švico. policija jih je odkrila na uradu ženevskega letališča^*' jf ke so bile namenjene judovskim organizacijam v lllllimillMIimmilllMmilllllllllllllllll""'"" Kongres P$ (Nadaljevanje s 1. si (ra"'’ namske oborožene sile pa še'-jji niso bile tako močne. Amen=j£ ^ UiOU UilC IclKU llJHJtUC. r. perialisti so bili poraženi in c do nadaljevali spopad, bod® f veli samo še nove in še veri1 raze- Na popoldanskem delu za (g 7’ sta vzbudila največje zanimanjVi sega dveh vidnejših predstav ji De Martinove struje Lauricelle in Giolittija, ki stanji ostro kritizirala izvajanje stranke Mancinija. n Lauricella je v uvodu ugota ^ obstajajo razlike o načinu in/ kako naj socialisti odgovore ‘r tif tristični premik. Da gre za ze „4 f no vprašanje glede kateregajFjjj) možen dogovor in na tej °s° enotno vodstvo stranke. sil* j vf Za Lauricello je treba najPr^ f či sedanjo centristično vlado ^ spevati k eksploziji notranj® a f slovij v vladni koaliciji. Zato .^ ji treba ustvariti stvarno alterna . tj obnovo stabilnega levega ceSl dir bo učinkovit, če bo pogumno ^ > reforme. Treba je ustvariti V v9rj bo sposobna voditi stalen razf> sindikati in bo pripravljena J svoje sile z opozicijo, z odPr ef lamentarno dialektiko, ko 1>° pozitivne prispevke komunisWv'.,. ■ ‘c? ri V Se med govorom Lauric jj dj postalo jasno, da so kongre*kat«(; kaj ostro ločeni glede stališč, saj so nekateri °°°D drugi pa se niso strinjali (% vimi izjavami. To je še ^ (ji* prišlo do izraza med govo-- 0ir, littija, ki je bil oster g'cC* V'^ sov flo KPI in ki je zal absolutno avtonomijo i° „ obeh strank. Vzporedno s kongresom 'J športni dvorani se vrše tu®, važnejši sestanki raznih katere je razdeljena s0ClLniS*'ji Stanka. Kujejo se nova 38 * stališča, “5 f usklajujejo se stališča, "jjj marsikaj javno rečenega tako pomembno po svoji ni vsebini, kot ono, kar 36 v ozadju. Za sedaj so prognoze Vendar pa lahko samo 33 venuar pa ianxo samo — zabeležimo govorice, da s® pripravlja skupna zaključi. cija in da bo v prihodnJ , prišlo do zbližanja struj °.n0$J rih osnovnih vprašanjih. seveda odvisno od razmeri® ^0%, strujami, ki še nd točno “j A no in se prepir o števil*^^^ ljuje, saj je šele danes pričela z delom paritet®* n in začela ugotavljati glasov odanih na pokru, gresih za posamezne strUr*