f O I * " a platina r g o t o * i a i S I E V. 14. V L j U B L | A N l, DNE S> APRILA I j» 3 1 L li 1 O 44 Cena W Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din. Izhaja »sako sredo. Spisi in dopisi naj »e pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in Inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani« Šota in delo Ali jc res opravičena pritožba, da šola delo le zavira in da se otroci odvadijo dela, če hodijo do 14. leta v šolo? Zakaj to tožbo slišite večkrat iz ust naših dobrih očetov in mater. Kar naravnost povejmo, da je taka ložba mnogo pretirana. Kolikor je mogoče izreči sodbo nepristranskemu opazovalcu, ki-na deželi živi in podeželsko življenje opazuje, bo redoma prišel do drugačnega zaključka. Tisti otroci, ki so pridni za učenje, redni za obisk šole, bodo navadno tudi pri delu prvi. Gnoj v šoli je gnoj tudi doma. Dobe se morebiti tudi izjeme, pa so redke. Resničen je pregovor: Človek, vajen svoje poti od mladosti tudi v starosti ne bo krenil od nje. Zato bo marsikdo, ki je v šolskih letih dobil ljubezen do knjige ostal prijatelj branja do poznih let. To ljubezen imajo nekateri ljudje po kmetih še vedno za pogubno, »čič ne da nič. Študiranega kmeta se bojte.« Take in podobne obsodbe niso redke. In vendar je znano, da je že mnogo gruntov šlo po vodi iz prevelike ljubezni do fraklja — tu res čič ne da nič — knjiga | je pa že nekatere hiše na noge postavila. Seveda se moramo prav razumeti. Vsaka strast, ki vodi na napačna pota, je pogub-Ijiva. Kdor bi samo bral in nič ne delal, bo šel na rakovo pot. Kdor bo pa med tednom pridno delal, v dnevih oddiha pa rael v roko knjigo, bo pa iz nje mnogo pridobil. Zlasti če bo prebiral knjige gospodarske vsebine. Poljedelstvo, živinoreja, gozdarstvo, vrtnarstvo — poglejte, kako" obširno polje za izpopolnjevanje svojega časnega blagostanja. Mislim, da je že domalega povsod znano- kaj zahteva višja šolska oblast glede kmetijskega šolskega pouka. Pri vsaki šoli »aJ bi bilo vsaj toliko posestva, da bi se woci lahko tudi dejansko učili kmefij-^egapouka. Na vrsto bi prišla sadjereja, S P°izkusi z umetnimi gnojili, zele-njaani vrt, cvetličarstvo in še druge kra-ri ™lm r»?meram potrebne panoge gospodarstva. Učenci bi pod vodstvom .učitelja S obdelovali to zemljišče, sami gledali smoV^va rast in don°s zemlji, ki bival1/ .,11 u,nf:tnih gnojil in bi tako do-vau veselje do umnega gospodarstva. kdo nT, 'T,bo kdo dejal, tako bi marsi-Učitelj bi nadziral, naši otroci ^ M zanj delali. Popraviti moram to misel toliko, da bodo otroci delali tudi zase. Kar bodo na šolskem vrtu videli, bodo lahko prej ali slej vpeljali tudi doma. Na eno vas pa hočem že pri tej priliki opozoriti. Vsi učenci bodo delali, pa tudi učenke bodo pomagale, tako bo šolsko poskusno posestvo hitro in čedno obdelano. V tem se nam odpira pogled na moč skupnega dela. Ta misel je danes dvakrat bolj potrebna, da si jo od blizu pogledamo, kakor je bilo to morebiti prejšnje čase. Kmetu delovnih moči čedalje bolj primanjkuje. Včasih je vsak večji kmet imel poleg svoje hiše Se bajto. V bajtah so živele po dve, .po tri družine za nizko najemnino ali pa celo samo za to, da so člani teh družin pomagali gospodarju pri delu. Gospodarju je bilo treba samo pomlgniti, in bajtar je bil s svojo družino pripravljen prijeti za katerokoli delo. Sedanji čas komaj več ve, kaj so bile bajte in kdo so bili bajtarji. Zakaj povečini so bajte že povsod podrte, zapuščene ali pa vsaj razpadajo. Izrazito kmečke vasi današnje dni ne naraščajo. Novih hiš ni videti. Novi domovi, skromne hišice se vzdigujejo le tam nanovo iz zemlje, kjer je v bližini tovarna ali rudokop ali kako drugo jiodjetje. Delavec zida hiše, kmet jih samo popravlja. Na kmetih delovnih moči primanjkuje. Te moči pa silijo v tovarne, v mesta, gredo po svetu, na Francosko, na Nemško, na Holandsko, v Kanado, v Argentino in sam ljubi Bog še ve, kam povsod silijo naši ljudje. Zato pa kmet svojo zemljo vedno težje obdeluje. Zato pa tudi z vedno večjo nejevoljo. Pa tudi vedno slabše. • Umevno je to, prav pa ni. Zato bi pa temu pomanjkanju delovnih moči vsaj deloma odpomoglo vzajemno skupno delo. Marsikje že tako ravnajo, kjer še ne, bi bilo potrebno, da se vpelje in udomači. Ne potom postave ali zunanje sile, ampak potom krščanske ljubezni. Pasti mora tista groba sebičnost, ki se je izražala z besedo: »Tuja noga ne bo hodila po mojem svetu!« Sosedje si vendar ne smejo in ne morejo biti tujci med seboj. Če bi se takole vzeli skupaj trije ali štirje sosedje pri košnji, pri žetvi, pri setvi pa tudi pri napravljanju in spravljanju drva ali stelje, marsikje bi šlo delo dobro in lepo izpod rok. Za tako vzajemnost ni treba nobenih pisanih pravil, nobene oblastvene dovolitve, treba je samo utne-vanje časa, v katerem živimo, in njegovih potreb. Največ težav bi morebiti delalo še vprašanje: kje bomo pa začeli delati? Seveda! Vsak bi bil rad prvi. Zlasti če bi se bilo bati grdega vremena. S pametnim dogovorom bi se tudi to vprašanje lahko po-voljno rešilo. Možnosti je veliko. Tam bomo začeli, kdor se bo prvi oglasil; morda po hišnih številkah; morda po abecednem redu hišnih imen ... Glavno pravilo je: Vsi smo za enega, eden za vse. Če se sosedu škoda dela, je tako kakor bi se meni delala. Marsikje tako že delajo. Zlasti se to opaža pri mlačvi z mlatilnicami, naj jih ža goni živina ali pa če jih goni elektrika ali kakšna druga moč. Koliko si s takim poso-jevanjem in vračanjem delovnih moči prihranijo! Kar malo preračunajmo: če bi bilo treba pri mlatilnici 20 ljudi in bi bilo treba plačati vsakemu najemniku po 30 dinarjev na dan, bi bilo to za vse skupaj 600 dinarjev. Potem pa še hrana. Z medsebojno pomočjo pa vseh 600 Din odpade. Koliko je to danes vredno, ko je za denar tako trda! Ljubi moji! Povejte mi, ali nt res pametna takale medsebojna pomoč? To, kar so svoje dni delali bajtarji, to naj si bodo danes sosedje med seboj in marsikako delo bo šlo lahko izpod rok. Če bi nam torej šola s svojim kmetijskim poukom nobene druge koristi ne dala kakor to, da nas opozarja na moč in na vrednost skupnega dela, je že to dosti vreden nauk, ki smo ga odnesli iz šolskega zemljišča. Drugi nič manj važen namen šolskih zemljišč je pa, buditi učencem ljubezen do domače grude, do poljskega dela. Le kdor bo ljubil svojo zemljo, jo bo pravilno negoval, ji bo stregel in si bo prizadeval za čedaljebolj popolno izrabljanje in izkoriščanje zemeljskega bogastva. Tisti časi, ki jih opeva rimski pesnik Ovidij, ko je zemlja sama od sebe rodila vse, kar so ljudje potrebovali, so že davno minuli. Že Ovidij je samo slišal o njih govoriti. Današnje dni pa je zemlja potrebna, kakor vsaka druga stvar, nege in ljubezni. Če bo šola znala to ljubezen gojiti, potem bo šolsko zemljišče za kmete kar največjega {»mena. Sicer pa ne čakajmo, ali bo šola to znala gojiti ali ne. Zemlja naše ljubeni že danes krvavo potrebuje. Na svoje delo, na svojo ljubezen do rodne zemlje pa ne nehajmo prositi blago- slova od zgoraj. Veliko let že speva smrtno spanje nekdanji šentviški župnik Blaž Potočnik, vedno pa še živi njegova bese a, da prazno je delo brez žegna z nebes kakor tudi tista, da kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo in moli naj vmes... L. Naše gospodarske težave »Trgovski lisk prinaša izpod peresa g. dr. Rudolfa Marna daljši uvodnik, ki se peča z gospodarskim stanjem Dravske banovine. Naj ponatisnemo par značilnih odstavkov! Rudarska industrija največ trpi, ker ni odjema premoga, za druge rude so pa cene tako nizke, da se ne izplača obratovati. Tako je položaj za svinec, ki ima svetovno ceno. Mežica komaj životari, svinčeni rudnik Sitarjevec v litijskem okraju je popolnoma prenehal z obratovanjem in odpustil 280 delavcev. Tekstilna industrija še dobro uspeva, le da ne dela s polnim obratom. Podrobno povedano delajo tekstilne (blagovne) industrije v Kranju dobro, dočim je velika tkalnica in predilnica v Tržiču znižala obrat, istotako predilnica v Litiji na 5 dni v tednu. Kljub temu sta se ustanovili dve novi tekstilni industriji, in sicer v Celju za i/delovanje bombaža in bombaževe tkanine /.a čiščenje strojev ter v Mariboru nova lknlnica z modernimi stroji. Tekstilna industrijska družba Kočevje je pomnožila delavstvo, dočim je Tekstilana istotam skrivila delovni čas za polovico. Mali pletiljski obrti psi zelo nazadujejo. Lana industrija kaže ponovno nazadovanje in je zlasti veliko vodnih žag popolnoma opustilo obratovanje. Stavbni les dobi še deloma odjem doma, izvaža se ga za 70 odstotkov manj, ker je konkurenca v inozemstvu (Rusija^ prevelika in se tudi ne gradi toliko zaradi splošne gospodarske krize. Papirna industrija je tudi nazadovala in znižuje obrate. Vevška papirnica n. pr. vzdržuje, ker ima močan rezervni fond. Čevljarska Ln usnjarska industrija občutno nazaduje; v Tržiču so vse tri tovarne čevljev znižale obrate, tovarna Woschnagg v Šoštanju dela le s 40 odstotkov mogočega obrata, tovarna Lauric, Konjice, je znižala delo v usnjarni za 30 odstotkov. Kovinska industrija je zelo omejila obrate, n, pr. Guštanj, dočim je Kranjska industrijska družba uvedla produkcijo novih izdelkov; občutno je trpela tudi mala žebljarska obrt v Kropi in Kamni gorici. Steklarska industrija ima v Hrastniku 300 brezposelnih delavcev, v Tržiču pri Rogaški Slatini je odpovedala vsem delavcem, a ni ostala pri odpovedi. Trgovina je najbolj občutno prizadeta Priporoča sc pri i sUvenski »aved Vmlmm zavarovalnica t(ubljana v lastni palači ob Miklošičevi in Maaarjkovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice. Zagreb. Sta rJevičev Irg 6. Sarajevo, Aleksandrova cest* 101. 8»:,'t, Ulica XI. pulta 22, Btcgrad, Poincareova 2 in se je treba skoraj vprašati, kjeje.ostal nakup tudi najpotrebnejših stvari, n. pr. obleke, obutve itd. Ljudje se na najpotrebnejše omejujejo in kupujejo le v skrajni sili Zato je v trgovini največ konkurzov m prisilnih poravnav — majejo se celo stare, trdne firme, n. pr. v manufakturi. Tudi gospodarsko stanje obrta je pri večini strok zelo žalostno, najbolj trpi oblačilna stroka. Čevljarji se morajo boriti z velikansko inozemsko konkurenco (Bafa!), ki se je vzadnjem času pričela baviti celo s popravili čevljev. Opaža se, da baš obrtniki oblačilnih strok od javljajo obrte, da se izognejo visokim davkom in potem skušajo na nezakonit način iskati zaslužek. Stavbni obrt stoji na zelo slabili nogah, ker je v naši banovini preveč stavbnih obrtov in se prevzemajo včasih dela tudi pod lastno ceno; majejo se poprej prav dobre tvrdke. Glede denarnega gospodarstva opažamo, da denarni zavodi na deželi, zlasti hranilnice in posojilnice na zadružni podlagi komaj zadostujejo povpraševanju po posojilih; znak, da se kmetje zadolžujejo, ker jim poljedelski pridelki niso donesli toliko dohodkov, da bi krila kmetska gospodarstva svoje potrebščine. Na drugI strani so pa banke in drugi denarni zavodi polni gotovine in ne vedo, kam bi denar naložili. To je zopet znak mrtvila v gospodarskem življenju, ko se ne pojavlja prav nikaka jpodjetnost. Proč z vo»ntmi zvezami Poročali smo že, da se je po zadnjem nemškoavstrijskem dogovoru čutila prizadeto zlasti češkoslovaška. Nekateri češki listi štejejo sedaj Jugoslaviji v zlo, ker naša javnost in naše časopisje v pogledu nemško-avstrijskega dogovora ne vdarja s kakimi posebnimi protesti na veliki boben. Ne samo to, Jugoslavija baš v zadnjem času poudarja prijazno stališče napram nemški kulturi. V Belgradu so slovesno otvorili nemško razstavo, po raznih krajih Jugoslavije ao učenjaki iz Nemčije predavali vzgojiteljem o novi šoli, napoveduje se prihod nemških industrijcev v našo državo in še kaj. Vse to menda razburja češkoslovaške politike. Češko časopisje se zavzema za lo, da bi se kot odgovor na nemško zvezo ustvaril slovanski blok držav. Vse lepo za — idealista: Mi pa smo mnenja, da pomen ja ustvarjanje raznih blokov, pa bili nemški ali slovanski, le pričetek novih sovražnosti in novih vojn, ki si jih noben pameten človek ne žel L Trpeče Človeštvo hoče, da žive vse države med seboj v prijateljstvu in ljubezni. Ta pa je mogoča, ako bodo v vseh državah vsi narodi zadovoljni in pravično vladani. Zahtevati gotove pravice za se, drugim pa — če so slučajno Nemci — jih odrekati, ni pošteno. Nove drŽave ne smejo po starih predvojnih potih, ako nočejo v pogin. To smo dolini povedati, ne da bi s tem najmanj popustili v svojem prijateljstvu in zvestobi do češkega »aroda. Zato pa rabimo na iskrenem sporazumu ustvarjeno človečttnsko zvezo vseh držav, odklanjamo ra razne bojne bloke, ker je naše najvišje načelo: mir. Tudi mi bomo vstali (Povelikonočno premišljevanje.) Velika noč, vstajenje, aleluja! Kako tolažbopolne besede! " Tri dni Je počivalo truplo Gospoda Boga vsemogočnega. Ob zori tretjega Jutra se je potreaia zemlja in vstal je iz grofo Kristus, zmagalec amrti. Ne svetost življe-nja in ne čudežna dela Njegova, šele vstajenje Gospodovo je končnoveljavno in m veke potrdilo božanstvo Odrešenikovo in v brezkončno zgodovino neizjpedbitno napisalo resničnost Njegovega nauka. Naslednica Kristusova na zemlji, $r, katoliška cerkev je prevzela v varstvo božji nauk Gospodov, da ga razlaga vsem narodom čistega in nepokvarjenega do konca sveta. Cerkev je Kristusova, zato smo tudi mi, ki smo v tej cerkvi Kristusovi in On je naš. Zivljenska pot naišega Odrešenika nI bila posuta z rožicami: v revnem mrzlem hlevčku rojen, od sorojakov ljubljen, a še bolj preganjan, zaničevan in končno ob«> jen na smrt — jih vendar ljubi in joka nad usodo, ki Jih čaka, ker Ga niso hoteli poznati, On, ki je bil neskončno pokoren, ki je učil dajati cesarju, kar je cesarjevega, mora kot puntar s križem na Kalvarijo. In bil je križan in umorjen. Pa samo za nekaj ur, nakar zmagovito vstane, da pokaže in dokaže vsem in vsakemu posebej, kdo je. Kristusovo življenje in Njegova smrt z vstajenjem nas učita, da vodi pot do zmage, do vstajenja edino skozi trpljenje. Zato naj naš narod, pa kjerkoli že biva na zemeljski obli, sicer stori za svoj obstoj vse, kar je v njegovi moči, vendar pa naj in to v prvi vrsti z zaupanjem prepusti usodo svoje bodočnosti Onemn, ki je zmagal svet in smrt. Kristus je bil reven. Ali ni beden tudi naš narod? Kristusa so preganjali; ali ne križa tudi našega naroda vse vprek? Kristusa so se hoteli judovski oblastniki fe-nebiti. Ali bo nam, katoliškim Slovencem prihranjen ta križev pot? — Vstal je Kristus in tudi našega na; roda ne bo konec, ako bo Kristus z nami in mi z njim. PIJANOST Od le grozne strasti morete zanesljivo odrt-dili pijanca z AVINALOM, izdelkom berlinskega lekarnarja Franka. A VINA I. morete dajati tako, da pijanec ne opazi. Jamčimo, ua je sredstvo neškodljivo. S pomočjo Avinala j« bilo rešenih v naših deželah že mnogo »1° "f6* 1 zavoj zadošča za uspeb. Cena 237 1>W poštnino. — Glavna zaloga lekarna Mr. Rozmana, Beograd, Terazije 5 Kmetska zveza zastopa koristi kmetskega stanu ! ( Kmetje, pristopajte v Kmet. zvezo Vse žrtve Dobajeve družine, ki so jib pokopali v skupen grob. takoj umaknila v spalnico in se nagnila preko postelje. Sedaj se je v bežnih trenutkih izvršilo sledeče: Iz nasprotnega kota sobe sva začula krik mlajše Dobajeve hčerke Terezije. Brž sein planil v omenjeno smer in ji zadal s sekiro udarec. Hri-berski pa je v tem pobil s sekiro hčerko Lojzko, 6 letnega rejenčka Gosaka in Dobajevo sestro Ku-nigundo, ki je ležala na tleh. Vrnila sva se v gospodarjevo sobo, kjer sva prebrskala omaro in oba kovčeka ter se polastila denarja, ki ga je bilo okoli 3000 do 4000 Din. V sobi je bilo tudi nekaj kruha, ki 9va ga vzela s seboj, nato na sva io brž mahnila štiri razrede osnovne šole. Je štirikrat pred-kaznovan in sicer radi tatvine oziroma vlomne tatvine, vsega skupaj 25 mesecev in 14 dni težke ječe. Pogreb peterih žrtev sc je vršil ob velikanski udeležbi ljudstva iz kamniške in sosednjih župnij iz mrtvašnice na kamniško pokopališče (na štajerskem). Žalni sprevod je ob asistenci M. Kranjca vodil kamniški župnik Franc Božiček. Ljudstvo je nesrečne pokojnike spremljalo z pretresljivo resnostjo in žnlostjo na njih poslednji poti. Bodi jim ohranjen časten spomini Preostali sin Ivan Doba). Zverinski umor v današnjem »No vi čar ju« prinašamo kratko poročilo o strašnem zverinskem roparskem umoru, ki ga je zagrešil postopač Rudolf Mohorko. Od vse nesrečne, poštene, krščanske družine Dobo-jeve je ostal pri življenju edino sin Ivan, ki je spal v hlevu. Kot izjavlja Mohorko, Iti 30 ga orožniki že spravili na varno, pri strašnem dejanju ni bil sam, temveč je imel pomagača, ki pa je najbrže zbežal črez mejo. Mohorko je priznal še druge zločine, ie nič ne kesa, in je pravi tip popolnoma propadlega človeka. Pa čujmo morilčevo jzpoied1 Iz Mohorkovih izpovedb je mogoče razbrati •ledtii potek dogodkov, ki je drugačen, nego se je prvotno na podlagi sledov in drugih znakov skle-F«lo in domnevalo. Mohorko pravi: S Hriberskim sva prišla po 10 ponoči na Veliko soboto k Dobajevim. Bila sva zelo utrujena, tejns in lačna. Sla sva v klet in si tam privoščila malo pijače. Nato sva šla v Dobajevo spalnico. Ni-,,a 'mela namena nikogar umoriti, šlo nama je Umn •■> 'tpnar Za vsak slučaj na sva V7*-Ii « c^boj Dobajeva hiša; zadaj hlev. Morilec Rudoli Mohorko »ekiro, ker nisva vedela, ali se nama bo posrečilo opraviti svoj namen v tišini in tako, da ne bova nikogar zbudila. Stopila sva tiho najprej v Dobajevo spalnico. Toda ob vstopu se je Dobaj zbudil. Napol priprta vrata so namreč zaškripala in to je Dobaja najbrže zbudilo. Zavpil je: »Kdo je?«, nakar sva stopila k postelji. Ker sva slišala iz sosednje sobe šum in ker sva se bala, da ne bi naju zalotili pri poslu, sem s sekiro zamahnil proti Do-baju. Medtem pa je že prišla iz sosednje sobe starejša hčerka Lojzka, proti kateri sem takoj dvignil sekiro in zamahnil. Ne vem pa, ali sem to storil s topim ali ostrim delom sekire. Po udarcu se je skozi prednja vrata, ker sva zaslišala korake. Kakor sva pozneje videla, se je bližal Dobajev sin Ivan. Krenila sva v gozd, kjer sva se ločila. Tukaj sem vrgel v stran drugo sekiro. Kje, točno ne vem. Hriberski je šel v avstrijski smeri, jaz pa, ki sem tudi nameraval prvotno v Avstrijo, sem se premislil in krenil proti Mariboru.« V koliko se te izpovedbe Mohorkove krijejo z dejanskim stvarnim stanjem, zlasti glede Hriber-skega, se bo še pokazalo. Morilec Mohorko je rojen 2. aprila 1906 v Mariboru. Pristojen je v Hajdino pri Ptuju. Je nezakonski sin delavke Uršule MohorVa. Ima KAJ JE NOVEGA d Kraljevo vošfilo «a velikono«. V /Službenem vojnem listu« je objavljeno voščilo Nj. V. kralja vojski in mornarici za velikonočne praznike. Glasi se: >Za vzvišene praznike Kristusovega vstajenja naj-prisrčneje voščim mojim častnikom in voj. uradnikom, podčastnikom, kaplarjem in re-dovom v globokem prepričanju, da jih bom vedno našel pripravljene v njihovi odgovorni dolžnosti do svojega vrhovnega poveljnika in drage nam domovine. V tem prepričanju vas pozdravljam s: Kristus je vstal, junaki! — Aleksander.« d Dr. Korošec, bivši ministrski predsednik ie priživel velikonočne praznike v Sloveniji. d Novi uradniški zakon je Nj. Vel. kralj podpisal in je tako stopil s 1. aprilom 1931 v veljavo. 0 uradniškem zakonu bomo svoj čas se kaj pisali. d Ostavko je podal naš vojni minister g. general Stevo Hadžič. Za novega ministra vc-jske in mornarice je imenovan g. general Dragomir J. Stojanovič. d Savski ban potnje. Pretekli teden je dospel ban savske banovine dr. Perovič v Varaždin in nato Čakovec. Na povratku se je g. ban ustavil tudi v Vidoveu, Ivancu in drugih krajih in je bil po\sod lepo sprejet. d Ban dr. Marušič jc prebil velikonočne praznike v Triglavskem pogorju. d Za novega šefa mestne policij; v Mariboru je imenovan — Ivo Zetkovič. d Z redom Jugoslovan. krone II. vrste je odlikovan ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič, z istim redom III. vrste pa podban g. dr. Otmar Pirkmajer. d Naš trgovinski minister g. Deme-trovič je podpisal te dni v Pragi trgovsko pogodbo s Čehoslovažko. Podrobnosti še niso znane. d Odlikovana sta bila s »srebrno medaljo za uržavijanske zasluge« g. Andrej Makovec, pos. z Rudoflega in g. France Štrukelj, pos. od Bečajev 1., fara Št. Vid nad Cerknico. d Za upravnika policije v Ljubljani je imenevan dosedanji predstojnik policije v Maribora g. Vekoelav Kerševan. Doee- ! dnnii upravnik policije v Ljubljani dr. Al. i Gu?i:n je pcsiavlien za banskega inšpek- i torja. d Dij3ki čestitajo. Združenje jugoelo- ! vanskih dijakov v Parizu je enoglasno j sklenilo, da se prevzviženemu nadškofu j dr. Bauerju in g. dr. Jegliču, kakor tudi našim duhovnikom v Istri in Goriški pošljejo brztjavni pozdravi, v katerih se jima zahvaljuje za njihovo delo in skrb za naše j s »rojake v Italiji. d 50 letnico rojstva je obhajala te dni gdč. Minka Odlasek, zaslužna voditeljica gospodinjskih tečajev. Bog jo živi še mnoga leta! d Odlikovanci iz mariborske okolice. Okrajni načelnik dr. Ipavic Marko je v sejrn dvorani okraj, načelstva v Mariboru izročil kraljevska odlikovanja številnim zaslužnim možem in županom iz marihor- ske okolice. Odlikovani so bili z redom sv. Save V.: Očkerl Miroslav, župan, Selnica ob Muri; čep Ivan, župan, Vosek pri Sv. Marjeti; Trojner Ivan, župan, Sv. Jakob v Slov. gor.; Rosker Anton, veleposestnik, Sv. Jakob v Slcv. gor.; Danko Miha, župan, Vukcvski dol pri Jarenini; Leopold Kraijc, posestnik, Sv. Peter pri Maribora; Fažmon Nikolaj, posestnik, Spod. Dupiek: Leber Ivan, župan, Gor. Sv. Kun-gota; šerfeinek Ivan, član banskega sveta, Vertšček pri Svečini; Marko Ivan, posestnik, Gor. Sv. Kungota; Gselman Josip, upnmtežj vdepesesiva, Racarjev dvor pri Maritorn:; Vraeko Franc, župan in leso-trifc. Jelcv« pri KamrJci; z Jugoslovansko fercuo V. vrste je bil odlikovan Janže-kcvio Ivaas. veleposestnik in član okraj, cestnega odbora v Kcšakih; z zlato kolajno za drž. zasluge: Medvešek Martin, železničar, Maribor; Valentin Jakob, posestnik, Dragučova pri Sv. Marjeti in Viičnik Fr., veleposestnik, Zgor. Dupiek. d Razrešeni. Kr. banska uprava jc z odlokom z dne 27. marca 1921 II Nr. 4581-2 razrešila v triki občini Vojnik pri Celju 1. a) mesta občinskega svetovalca: gg. Josipa Kcschutnia, Ivana Andiča, b) mesta občinskega odbornika gg. Jakoba Kovača in Viljema Zottla; 2. za razrešitev sta prosila: a) župan Franc Novak, b) občinski odbornik Anton Potočnik. — Z zgoraj navedenim odlokom so bili na novo imenovani v občinsko upravo gg.: Franc Jurčak, posestnik, trg Vojnik, kot prvi občinski svetovalec; Špindler Bogomir, hišni posestnik, trg Vojnik kot drugi svetovalec; Janko Jerala, upravitelj hiralnice v Voj-niku, kot občinski odbornik; Felicijan Karel, hišni posestnik in upokojenec, trg Vojnik, kot občinski odbornik. — Od novo-imenovanili sta imenovanje odklonila gg.: Franc Jurčak, in Karel Feliccjan. — Velika večina vojniških občanov, pri katerih so uživali razrešeni ozir. odstopivši odborniki polno zaupanje, se jim prisrčno zahvaljuje za njihovo požrtvovalno in nesebično delo v prid občine. d Poljski d>'jaki so dospeli v Belerad. Pridejo tudi v Ljubljano, ker hočejo po-setiti vse večje kraje v Jugoslaviji. d Metlika postane sedež glatarr.tva. Obseg tega novega glavarstva pa bo znatno manjši od prvotne zamisli. Obsegalo bo namreč samo metliški sodni okraj brez semiške občine, pač pa pade pod Metliko žumberska občina Radatoviči. Hrvaške občine: Ribnik in Vidovina in žumberska občina Sošice ostanejo v dosedanjem območju. Stroške novega glavarstva prevzame mesto Metlika, ostale občine bodo obremenjene le v toliko, kot so bile doslej. Tako je tudi ta borba končala z obojestransko zmago in obojestranskim porazom. d Novi župani v Slovenski krajini. V Nemcaveth je razrešeen dolžnosti župana g. Gomba Jožef in na njegovo mesto je imenovan g. Kuhar Štefan. V Ivanovcih ne bo več župan g. Jakiša Karol, ima že naslednika v osebi g. Kodila Jožeta. d Ker ni nobenih naročil, je ustavil vse delo za 5 dni rudnik v Trbovljah. Žalostni pirhi za tisoče delavstva! d Praznična podpora invalidom. S sklepom ministra za socialno politiko in narodno zdravje je podeljena komisarju Osrednjega odbora vojnih invalidov vsota 500.000 Din, da jo razdeli kot podporo invalidom za velikonočne praznike. Od te vsote pride na Zagreb 40.000, Karlovac 20.000, Irig 8000, Ljubljano 28.000 in Split 2.000 in Belgrad vsota 70.000 Din, ki se jc razdelila med invalide za velikonočne praznike. d Nove orgije je dobila župna cerkev v Črnučah. Ne zamudi e ptlllke ogledali si pred nakupom veliko zalogo novodošlega spomlad na cgs blaga a moške in ženske obleke, šifo.ie, okiforde, svilene rute i. t. d. najprej v trgovini l «AS M O 01C -v Novi m mestu zakaj po. stre .eni bodete z dobrim blagom po najnižjih cenab, d S framasonskega zborovanja. Te dni se je vršila v Belgradu glavna skupščina jugoslovanskih framasonov. Obiskovalcev je bilo zelo mnogo iz vseh mest Jugos'avije. Na dnevnem redu se je razpravljalo o zelo važnih zadevah. Posebno se je razpravljalo o novoosnovani II. sarajevski loži in o najmlajši, ki je pred nekoliko dnevi bila osnovana v Splitu. Prilikom otvoritve glavne skupščine je bila dvorski pisarni poslana brzojavka, v kateri se pravi: »Jugoslovanska svobodna zborovanja na svoji letni skupščini v Osjeku smatrajo za svojo sveto in najvažnejšo dolžnost, da Vašemu Veličanstvu izjavijo svojo neomajano zvestobo in da moli k Velikemu Neimaru vseh svetov, (framasonski bogi) da dolgo in srečno živi Vaše Veličanstvo. Jugoslovanska svobodna zborovanja hočejo delati neutrujeno na eni edini krščanski (!) svesti za skupen ideal našega naroda in imajo v Va?em Veličanstvu najvzvišenejšega zaščitnika vseh idej in na'og. Da živi Njegovo Vel. kralj Aleksander in njegov svetli, kraljevski dom!« d Deset novih vozov za ljubljansko električno železnico ie že dogotovila tvor-niča vagonov v Brodu na Savi in bodo v kratkem odpremljeni v Ljubljano. d Tovarna za dušik v Rušah prične zopet obratovati, čeprav v zmanjšanem obsegu. d Odobrena je banovinska cesta prvega reda, ki bo vezala črnogorske Cetinje s Pri morjem. d Takih se hoče ljubljanskim gospodinjam. Jajce, debelo kot pest, je nedavno znesla dve leti stara putka. Jajce telita 180 g, visoko je 9 cm, široko pa 5 cm. Srečni lastnik tega edinstvenega jajca je P0; sestnik Ivan Lešnjak v Gubniščem pr| ; Šmarju. Njegovi sosedje kar niso roog» verjeti, da je to pravo, pristno kurje jajce. ; Ko pa so jajce ogledali od blizu in ga otipali od vseh strani, so bile njihove besede vzvišene nad vsak dvom. d Skupna vrednost iz Jugoslavije izvoženega našega sadja v letu 1930 zn^ 281.6 milijonov Din. Za vso državo ima»° podatke le za čas od 1. septembra do konc« avgusta 1930. ko smo izvozili iz naše drzo e\e ^ a.V.0 VvM^®1 eO \\vxO MV^ \\o fO- is sadja in sadnih izdelkov 8320 vagonov i- vrednosti 276 milijonov Din. d Državni proračun. V ponedeljek 30. marca, je finančni minister dr. Švrljuga predložil v podpis NJ. Vel. kralju državni proračun -/a leto 1931/31. Dohodki in ravno lako izdatki so proračunjeni na 13 milijard 210 milijonov Din, za 137 milijonov Din manj nego v preteklem letu. To znižanje deloma odpade na splošno državno upravo, Sije izdatki so znižani za 12 milijonov Din, dočim je proračun državnih podjetij znižan /a 125Vž milijona Din. Znižane so podpore banovinam, in sicer za 40 milijonov Din. Proračun kmetijskega ministrstva znaša 83 milijonov Din, v primeri z lanskim proračunom za 19 milijonov manj. To znižanje ima vzrok v tem, ker je večji del strokovnih izdatkov prenešen na banovine, ki imajo v svojih proračunih za kmetijstvo predvidenih 65 milijonov Din, v državnem proračunu pa 50 milijonov Din. Dohodki so v glavnem tako določeni: neposredni davki 2 milijardi 160 milijonov Din, od teh zem-Ijarina 610, zgradarina 858, pridobnina 220, uslužbenski davek 280 milijonov, davek na poslovni promet 430 milijonov, za 170 milijonov več nego lani. Posredni davki 3 mili-iarde 586 milijonov Din, od teh: trošarina 800 milijonov, takse 1 milijarda 245 milijonov, carine 1 milijarda 499 Din. d Te dni je bil odlikovan g. Fric Ir-,'olic, župan v Sodineih pri Veliki nedelji, ^ sicer z zlato kolajno za državljanske za-slnge. čez mesec dni pa bo obhajal desetletnico, odkar je župan. Zanimivo je, da |c bil prod desetimi leti najmlajši župan v urzavi na splošno željo občanov potrjen za '■upana od višje politične oblasti, ker mu je »o pasivne volivne pravice manjkalo še ne-tednov. Značilno za njegovo priljubljenost kot župan je dejstvo, da se v njegovi niso niti enkrat vršile v teh desetih '"'Ii občinske volitve. ,, ,(1 Tu(ii abstinenti bodo plačevali. Po Miobrenju ministra financ se prične s hnnPr' , 1931 Pobirati v dravski banovini uanovinska trošarina na umetne brezalkoholne pijače, ki znaša 1 Din od vsake ste-, l,'Ce. P?d * "trom vsebine, pri večjih it™, a?1 po 1 dinar od vsakega začetega b P J?un,c- Na razn« mineralne vode in y f')h,ollle., pijače, napravljene brez "odatkov kemikalij, so te trošarine proste. d Za občinskega blagajnika na Vrhniki je bil izvoljen g. Jože Brenčič, bivši oblastni poslanec za ljubljansko opolico. d Velikonočne počitnice trajajo letos od 2. do 15. aprila. Dne 16. aprila se zopet prične na ljudskih šolah pouk. d Mesto je postala Nova Gradiška. d Trgovski list pozdravlja ravnokar sklenjeno trgovsko pogodbo 8 čehoslovaško republiko. Povdarja njeno gospodarsko pa tudi pc'i lično vrednost. Trdi, da je pogodba velika zmaga praktičnega slovanstva, ki mu je cilj vseslovanstvo. d 38 osnutkov je prišlo v prometno ministrstvo za zgradbo novega železniškega postajnega poslopja v Skoplju. d Gostilničarski vestnik se v dopisu iz Ljubljane zavzema za to, da bi bil v slučaju prekoračenja policijske ure kaznovan prizadeti gost in ne gostilničar. Med drugim se trdi, da ima gostilničar po polnoči le skrb in izgubo. Gostje da tratijo le čas in luč itd. d V hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani je umrl v 85. letu g. Jakob Oblak, bivši dolgoletni škofijski strežnik. Služboval je pri škofih Pcgačarju, Missii in Jegliču. Pokojniku blag spomini d V Ljubljani je umrl hišni posestnik in častni ljubljanski meščan go3p. Jernej Šerjak, bivši obč. svetovalec. Pokojnik je bil vzoren krščanski mož. Daj mu Gospod večni mir. Preostalim naše sožalje! žaljel d V Stari Loki je zaspal v Gospodu zlatomašnik g. Jamnik Valentin. Rojen je bil leta 1849. Naj počiva v miru I d Smrtno kos«. Na Perovem pri Kamniku je umrla ga. M, Mazovec, mati pok prof. Ivana Mazovca. Blag ji »pominl — Na Vrhpolju pri Kamniku je nenadoma umrl 83 letni Janez Kadivec. V nedeljo 5. t. m. je šel zjutraj k prvi sv. mali. Med potjo ga je zadela kap. V četrtek je bil med starčki, katerim je prevzvišeni j{. knezoškof umil noge. Svetila mu večna luči d S sekiro je pobil in goklal petčlansko družino neznan ropar v Jelovcu nad Kamnico na bivšem Štajerskem. Umorjeni so 64 letni Alojzij Dobaj, njegova 70 letna sestra Kunigunda, ki mu je pomagala gospodinjiti namesto pokojne žene, njegovi hčerki 37 letna Alojzija in 31 letna Tere-zija ter 6 letni Rajmund Gosak, ki ga je vzel Dobaj pred leti k sebi kot rejenca. Vsi so imeli 6 sekiro razbite in strašno razmesarjene glave. Ropar jih je napadel in umoril ponoči na velikonočno soboto v posteljah. Morilec je pobral 20C-a Din izkupička za jabolka. O strašnem zločinu bomo še pisali. — Po zadnjem poročilu so orožniki morilca že prijeli. Je neki postopač Mohorko Rudolf. d Sin je planil proti očetu. Pretresljiva in grozna je žaloigra, ki se je dopolnila v Križancih ob hrvatski meji. Pri Lukače-cevih ni bilo že dolgo sem pravega miru in mirnega sožitja, kar je imelo svoj vzrok v tem, ker je hišni gospodar večkrat prihajal domov pijan. Zlasti med očetom in sinom je prišlo radi tega večkrat do prepira in razpora, dokler ni ta napetost prinesla nečesa groznega. Oče je pijan prišel domov in v prepiru udaril sina po ušesih. Sin je planil proti očetu ter ga pričel obdelovati po trebuhu in prsih s toliko silo, da je oče naslednjega dne podlegel smrtonosnim poškodbam. Očetovo truplo so prenesli na pokopališče, sina pu so orožniki peljali v zapor. d Vince i' gore greje srce. V Trški gori pri Novem mestu so pred kratkim delali delavci v nekem vinogradu. Med njimi sta bila tudi brata Janez in France. Morda so pri delu pogledali tudi malo v kozarec — pa naj bo že kakorkoli, pričela sta se France in nek drug delavec nekaj prerekati. Brat Janez je seveda bratu takoj priskočil na pomoč. Doticnemu delavcu pa ni bilo všeč, da se Janez vtika v njune zadeve, zato ga je oplazil z nožičkom po obrazu in mu malone odtrgal nos. Janez je moral v oditi v kandijsko bolnišnico,.kjer mu bodo nos zopet popravili. d Na begu ustreljen. Žalostna usoda je zadela Kozlarja Andreja iz Tonja, očeta petih nedoraslih otrok. V okolici D. Lendave je prodajal kresilne kamenčke. Radi tega je bil pra javi jen finančni straži v Pivnici. Nato so ga zaprli. Pri njem so našli večjo količino kamenčkov. Ker se je bal kazni, je pri zaslišanju navajal napačne podatke, razen tega pa je tudi skušal pobegniti. Po zaslišanju ga je eden izmed stražnikov peljal na orožniško postajo v Dolini. Mož je bil zelo nemiren in se je ponovno pripravljal na beg. Naposled se mu posrečilo zbežali. Tekel je tako naglo, da ga stražnik ni mogel dohiteti. Trikrat g« B'' Jakob Kurlun, vpokojcni ravnatelj je obhajal le M 70 letnico. Celo meno uničil požar. Razvaline mesta Bagrieil v severoameriSki državi Missouri, katero je požar popolnoma uničil. Ekejuesni vlak Undoa-U.asgov se je »1. .Noreča je zahtevala caem smrtvlh iu oeem težko Najstarejša Slovenka Jerica Jelen, ki preživlji zadnje dneve v slovenjebistriški ubožnlci. ★ ^S^rtett S Smr'i»- Bli- obalo Nove daleč od obale^ 60 "T"' ki «" se Pl-ajoSfJ in*ki°*'i !iln»ko. ^Pedicijo neke ame! obale' ,e P° večurnem boju z tedom.viharjem, ,kakaiočgz ene 1I!f °dna,Šal° vedn° M 6. doseglo obalo ' Z ledene Plo"<° na drugo »Draga moja,« je dejal France, >ol)' ljubi mi, da postaneš moja žena.« »Ne morem tega reči,« je odvrnila Berta, m" vedno sem si želela moža, ki bo pogu«en in pa prebrisan.« »No, poleti sem te rešil, da nisi utonila,« jo je opomnil France. »Priznam, da je bilo to pogumno, vw dar tu še ni nobenega dokaza, da si nw prebrisan.« , »O, pač,« je priznal mladi snuM »čoln sem nalašč prekucnil.« le pozval, naj se ustavi, a brez usptjjia. Nato je stražnik ustrelil v zemljo. Begunec I« tudi za to ni zmenil. Stražnik je potem pomeril možu pod noge in sprožil. Kozlar T zakrilil, omahnil in se zgrudil na tla. Krogla je razdrla hrbtne kosti, predrla odvodno žilo in jo povzročila takojšnjo smrt. d Požar je uničil gospodarsko poslopje. last gostilničarja Letonje v Velikem vrh« prš šmartnem ob Paki. d Zgorela je velika žaga zagrebškega podjetnika Bliihja nai Fužinah pri Vitanju. Škode je nad en milijon. Prizadetih je skoraj 50 delavcev z družinami. d Zgorela je velika lesena žaga, last posestnika g. Valanta iz Zasipa pri Bledu. d Iskra iz možnarja je uničila v vasi Čreškovi pri Novi cerkvi dve stanovanjski hiši z gospodarskimi poslopji last posest-i nikov Franca Smrečnika in Jurija Gore-j čana. d Tatovi so vlomili v trgovino g. Petra Arnška v Kranju in odnesli za okrog 13 tisoč Din raznega blaga. d Te dni ga je naplavila Drava. Dne 11. decembra 1930 je padlo 12 delavcev pri snaženju jeza na Fali s potapljaškega zvona v Dravo. Vsi so se rešili, izvzemši 28 letnega Franca Šuligoj, ki je utonil. Te dni je naplavila Drava pri falski elektrarni njegovo truplo. d Vzel je v roke žepni nož in izvršil na sebi operacijo. G. Alojzij Peterlin, posestnik in zidar iz Gor. Gamelj, je bil leta 1915 ranjen v bitki pri Przemyslani. Dobil je kroglo v zgor. del kosti v stegnu. Zdravniki jo niso mogli izdreti. Nosil jo je do 23. marca letos. Ta dan ga je pa tako mučila, da je opešal domev grede v Straži. Vzel v roke žepni nož in načel na sebi operacijo. Ni odnehal, da je krog'o stegnil iz rane. Zače je rajati od veselja. Takoj drugi dan pa v bolnico, da so mu rano izprali in obvezali. KONFEKCIJSKA TRGOVINA Miklošičeva cesta št 16/1 nudi novosti v DAMSKiH PLAŠČIH, OBLEKAH in POVRŠNIKIH za GOSPODE NAJCENEJE Kajpada so ga zdravniki karali, da se kaj tacega loti. Sam ima upanje, da bo kmalu dober, ko je po tolikih letih 5 cm dolga krogla iz telesa. d Še bomo koracali po štirih. Finančni minister je odobril zgradbo tovarne špirita v Obrenovcu, ki bo proizvajala letno 600.000 hI. čistega alkohola. d V gostilno ne smejo: Simon Osek in Zagoja občina Kostrivnica do 9. junija 1931, Snajder Jože! iz čačje vasi iste občine pa do 2, maja 1931. Seklič Franc iz Drevenika bo lahko obiskal krčmo šele po 11. juniju 1931. d Listnica uredništva. J. T. v Tivatu: Došlo prepozno. Za dopis se priporočamo. — Ker obsega današnji »Domoljub« le 16 strani, smo morali več dojJisov odložiti. ie Pri glavobolu, omotici, šumenju ▼ ušesih, pomanjkljivem spanju, slabem razpoloženju, razdražljivosti, posezite takoj po staro preizkušeni »Franz-Joaef«-grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglaSajo, da je »Franz-Jo-sel«-voda posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franc-Josei«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Nad 100.000 ljudi je čitalo krasno povest »Kraljica Estera«. Slovenski prevod se dobi v Jugoslovanski knjigarni in v Novi založbi po 15 Din. V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«! Katfto. Radio program od 8. do 15. aprila. Vsak delavnik ob: 12.45 Plošče — 12.45 Dnev-ne vesti — 13.00 Cae, plošče, borza — 18.00 Popoldanski kHitro pospravite vso zlatnino in druge dragocenosti,« je dejal ženi in otrokom. s Obtoženec, obdolžen tatvine, ki sem ga zagovarjal in je bil oproščen krivde, ee mi pride namreč semkaj zahvalit. Drobne novice Ruski boljševiki bodo poklali cn )> ,i-jon peov. Kože pridejo na evropski trg. 36.000 mrtvih, niod njimi 34.0C0 otrok so pobrali v preteklem letu na ulicah kitajskega Šangaja. Za izvedbo javnih del je predpisala Češkoslovaška 1300 milijonov notranjega posojila. 362 milijard dolarjev je znašalo leta 1929. narod, premoženje Združenih držav Amerike. 400 milijonov dolarjev posojila bo dobila Poljska v Franciji. 1000 Čehoslovakov v Argentini prosi za povratek v domovino. Jim slabo gre. 120 oseb je bilo zopet usmrčenih pri zadnjih nemirih v Indiji. 11,044.000 kiti), metrov plina je izdelala v preteklem letu plinarna v češkem Brnu. Nove katakombe so odkrili v okolici italijanskega Neaplja. Požar je oničil veliko mesto Pakakku v Indiji. Vojaška diktatura se zopet pripravlja v Španiji. Nad 8 m visok kip Kristusa so postavili v okolici italijanskega Milana. Nad 00.000 Din za nsrartenc revo cijonarje je darovalo špansko meslo Barcelona. Nad 6 milijonov brezposelnih je ^ vedno v Ameriki. Nemški državni zbor je z veliko večino sprejel proračun, ki znaša nad M milijard dinarjev. Glede najnovejšega avstrijsko - trškega dogovora je Anglija uradno zalivala v Berlinu pojasnila. Ruski boljševiki so zopet zaprli M cerkve, 5 samostanov in 31 židovskih lilnic. ., Vsled eksplozije v španskem rudi"« v Oviedo je umrlo 9 oseb, mnogi pa > bili ranjeni. . Poslopje, kjer je stanovalo 200 •lr"» je zgorelo v Neaplu. 673 francoskih hudodelcev je ^ odpeljala ladja »La Martiniere: v p J gnanstvo na »Hudičev otok". ... Velik potres je uničil ameriško sto Managiu v Nikaragui. k„. Romunska vlada je podala ost« Novo vlado sestavlja Titulescu. Zdravje io bolem, (škofja loka.) Prezgodaj smo se zahvalili, da v marcu ni bik) nii nrrlič«v, takoj zadnjega marca bo »mrli kar trije. Vendar pa se število, smrti v letošnjem letu manjša, itevilo rojstev pa veJSa in tako upamo, ja 05 koncu leta n« bomo več slišali tako silno žalostnih novic o gibanju prebivalstva kot letos. Kaši kraji so udošno zelo zdravi in ljudje dočakajo visoko starost. Ce bi le nekoliko bolj pazili iu stanovanje, snago in si v bolezni znali pomagati, bi bilo pa še mnogo bolje. Zato smo hvaležni Prosvetnemu društvu, ki prireja poleg drugih tudi zdravstvena predavanja, ki naa poučujejo o potrebnih stvareh. Prav s stanovanji je v mestu in okolici zelo slabo, včasih so to prave zanemarjene luknje, in nič čudnega, če »e tam bolezen raje zakoti in razvije. Zato bo vsakemu dobrodošlo filmsko predavanje, ki ga priredi na belo nedeljo Higienski zavod iz Ljubljane o zdravstvenih razmerah v na-Mb domovih, kakšne so in kakšne bi morale bili. Predavanje, ki se vrši ob 11. uri dop. je za vse izredno važno in poučno, zato naj nihče ne zamudi rrilike, da si ogleda tud.1 lepe slike, ki bodo podane v zvezi s predavanjem. Vstopnine ni. Teden dni pozneje pa ravnotaoi zopet za obrtnike predava g. Ivan Ogrin. Finžgarjeva proslava. (Smlednik.) Kar 60 novih udov Mohorjeve družbe smo ho- leli dcb:ti za GO letnico urednika Mohorjevih knjig Fr. Ks. Finžgarja. No, dobili smo iih 62. Da postane ta naša želja vsem jasna, priredimo na belo nedeljo 12. aprila 1931 po litanijah Finžgarju posvečeno popoldne. Na sporedu govor, petje in Finžgar-evo delo »Vevigar. Govoril bo dober poznavalec, Igralci pa bedo na višini zadnjih predstav. Vsi, ■Jr 314 .Mohorjani, vabljeni 1 Razno. (Blagovica.) V nedeljo 28. marca popoldne se je vršil občni tor tukajšnje hranilnice Ui posojilnice. V pretek-era lotu je imela hranilnica več kot 2 milijona di-larjev prometa, kar je znak, da uživa popolno za-ipanje pri delavstvu. Fantje sekaii U še kaj. (Dev. Marija v Polju.) Pretekli teden Je na nagknna umrla gospa Fr. Tolmajner. Veličasten pogreb ie pričal kako Je bila umrla spoštovana. Za njo žaluje soprog in 7 otrok. Blag ji spomini — Pri farni cerkvi je navada vaških fantov, da ob nedeljah sekajo v pomaranče. Sekanje se začne na tiho nedoljo in traja 4—6 nedelj. Navada Je »lara že več desetletij in ne misli se s temi vrsticami, da bi se odpravljala. Nasprotno, veseli smo jo, ker spominja na mlada leta. Nekaj pa je lotos pri tem novega, kar. ne dela čast fantom-sekačem. Sekati so začeli tudi med službo božjo, medsv. mažo. To ni lepo in dostojno ter žali verski čut naSega ljudstva. Upamo, da se ne bo ponovilo. — V nedeljo 19. t. m. bo pri nas sv. birma. Birmancev je izredno veliko število, čez ICO. V soboto 18. t. m. popoldne ob 4. bo sprejem pre vzvišenega po šolski mladini in drugih korpo-racijah, nakar bo v cerkvi blagC6lov z Najsvetejšim. Zvečer bo priredilo tukajšnje prosvetno drrštvo podoknico. — To nedeljo bo posvečen »Ilustrirani Slovenec; naši župniji, nakar ze danes opozarjamo. Birma in drugo. (Ig) Kot že znano, bo birma na Igu v torek po beli nedelji 14. aprila. V ponedeljek IS. aprila bo ob pol 4. popoldne škofov sprejem na istem prostoru kot pred 5 leti. K sprejemu pridejo zastopniki cerkve, občin, uradi, društva ter obe šoli iz Iga in Iške vasi. Šolarji ižanske šole se zberejo ob 3. uri v šoli na Igu, šolarji iz Iške vasi pa že ob 1. uri k sprejemu. Po sprejemu gre Škof v cerkev, iz cerkve pa v šolo. Ker pride ta dan novi škof prvič v našo faro, je prav, da mu napravimo lep sprejem, da pridemo k sprejemu v velikem številu, čeprav je ta dan delavnik. — Ižansko godbo je prevzelo gasilno društvo na Igu in se kar lepo razvija. Nastopila je že pri procesiji veliko soboto v splošno zadovoljnost. Želimo ji veliko vztrajnosti In lepih uspehovl Društvo za vzdrževanje redne službe božje. (Zažar pri Vrhniki.) Drušlvo za vzdrževanje redne službe božje v vasi Zažar ima svoj redni občni zbor v nedeljo .^UDVA^, mpoon ima vse prednosti fekočeg Pixavona. Jedan svežanj zadostuje za 2 pranja In stane samo Din. 3'50 *Mx(wcn - -rmommm ne vsebuje sode. Odol Kompanija d. d.f Beograd RAZNO Practanovalci Amerike. NI. raziskovalec Erich hompton je prišel do »ključka, da sta bili rc-oč Amerika in Azija Vezani po ozkem kop-em pasu. Po njem e ^ 2? *aPuslil svoja lepa 01 znano, a raz-»ovalec Thompsou me- Črn, 18 , 2em'ia tako iTi Ja ni 'stva.6 prebi" eb?v,di°'{aIz sP°fovanja. I l01«. SO pobrali ta- ' Mina Boštianova Roman. Ne mik o spisal Paul Kel-ler, prevela Marija Kmetova I. Ob gorenjem teku dotoka neke velike reke je vas, ki se imenuje Loka. Če jo hočeš peš prehoditi, potrebuješ dobro uro za to. Na desni in levi je gričevje, skoraj do vrha polno njiv, vmes so gozdiči in travniki. V dolini se vije ob ravni poti vsa vijugasta reka. Vse hiše so postavljene malo više na obronku, to pa zaradi povodnji, ki ob nevihtah in ko se taja sneg zmeraj ogroža dolino. Kadar kovač, ki biva zdaj tudi na rebri, malo preveč pogleda v kozarček, zmeraj z milim glasom pripoveduje, kako mu je j ona t (pri tem misli na reko), ugrabila njegovo lepo kovačijo. Le naklo mu je pustila, tega ta »mrha« le ni mogla požreti — a sicer je vzela vse, vse! S hriba je moral nemo gledati, kako mu jo vse njegovo imetje splavalo po vodi. Najbolj mu je bilo žal njegove lepe stenske ure s kukavico. Ko je bila žc daleč sredi vode, je še trikrat prav bridko zakukala. In če mu tedaj kdo oporeka, češ, da je zakukala pač kaka živa kukavica v gozdu, se kovač razhudi in zatrjuje, da on pač pozna glas svoje ure, ki je kukala tako, ko nobena kukavica na vsem svet« ne. Da je bila ta ura sploh nekaj čudovitega. Vse njegove reči so ljudjo sjx>daj v Medvedjeku z grabljami zvlekli iz reke. So dejali ti ničvredneži, da je to obča last. Pa gre vendarle ob nedeljah večkrat čez Medvedjek in posluša, ali se ne bo kje oglasila njegova ura s kukavico. O, ko bi kje dobil svojo uro — tedaj so šteti dnevi tistemu grabežu, ki jo je vzel! Nato popije kovač res v težkih mislih še šilce ali dva in gre domov In ondi ko za stavo udarja na nakovalo in vriska: »Tebe pa le ni mogla odnesti ta zverina, tebe pa le ni mogel noben pobalinski Medveščan potegniti iz vode. Hahafc Kovač sovraži reko. Kadarkoli gre po mostu, zmeraj pljune čez ograjo vanjo. Drugi ljudje pa imajo reko radi. Najbolj je všeč otrokom. Zadnji dnevi marca so bili topli, pa je sklenilo desetero fantkov in punčk, da se bodo na poti iz šole izognili trdi poti in rajši brodili po reki, ki je bila prav plitva. Pa so si sezuli čevlje in nogavice in jih stlačili v torbico h katekizmu in zvezku. Voda je bila mrzla ko led in vsi so vzkliknili: »av!« — in nagloma dvignili nožice. Vendar je bilo na vso moč imenitno takole stopati po velikih kamnih, plašiti postrvi in gledati, kako jih majhne, zvedave ribice ščegetajo po nogah. Kuharjevi Kristine! je spodrsnilo in čof! — je sedla na mokro. Ali so se smejali! Le Kristinca se je jokala — saj je imela »za k mašno« obleko na sebi — njena mama pa je bila huda. Boštjanov Tone se je tri minute pred domom splazil iz reke, si najprej s mlivko obdrgnil noge in gležnje, sedel na cestni mejnik in si na to sipo obul nogavice in čevlje. Bilo je 31. marca. Pred svetim Jurijem, to je pred 23. aprilom, pa je bilo strogo prepovedano bos hoditi, kaj šele čofotati po vodi, pa čeprav bi bilo še tako toplo, zakaj »zemlja je bila še strupena.« Po 23. aprilu pa je smel biti vsak bos, dasi bi bilo še tako riirzlo, zakaj »strupa ni bilo več«. To je veljalo za Loko in vso deželo. Boštjanova domačija je bilo najlepše posestvo čedne, mogočne vasi. Imeli so sto in osemdeset jutrov polja, travnikov in gozdov, sedem konj in poln hlev najlepše živine; gospodarsko poslopje in hlevi so se od beleža tako svetili in bile njih strehe tako lepo rdečo ko lepa, resna htfa, Vsa domačija Je bila v 4» 12. t. m. Ob 10. Je sv. maša v 2afcvrju za vse dru-Mvene člane in dobrotnike, takoj po ninii se vrši občni zbor t običajnim sporedom pri društvenem blagajniku pri Modrijanu. Vabljeni vsi stari, posebno se pa vabite i« sosednih hiš, ki ste izven naše soseske pa tako radi prihajate v našo prijazno cerkvico k av. maši, da se tudi vi- udeležite zborovanja in pristopite kot redni člani k omenjenemu društvu, saj članarina je malenkostna, pa »e potem daruje za vse člane. V3ako drugo nedeljo v mesecu se daruje sv. maša. Omenjeno društvo ima svoj vzvišen cilj: v desetih letih imeli svojega lastnega duhovnika (vpokojenega) zatorej se mora društvo z vso močjo podpirati. — Pohvaliti se moremo, da pri nas radi beremo. »Domoljuba: dobimo vsaki četrtek v vse hiše, razen ene, potem vsak mesec 17 »Bogoljubove in enega tedenskega »Slovenca«. — Naše mlado Prostovoljno gasilno društvo pridne deluje pod vodstvom marljivega načelnika. Imeli so, odkar obstoja, že 4 ljudske igre, na binkeštno nedeljo imajo pa svojo glavno veselico v korist novega gasilnega društva in njegovega doma m brizgalnice. Fantje in možje le tako naprej! Slovo fantom. (Skocijan pri Mokronogu.) Na belo nedeljo se obeta zopet prireditev: Naši fantje gredo k vojakom in od njih bi se radi lepo poslovili. Njim bo namenjena zadnja prireditev. Pri tej priliki bodo naši tambureši prvikrat javno nastopili, učiti so se namreč začeli šele po Svečnici. Bomo videli, kako se bodo obnesli. Pridite pogledat in poslušat, eaj ne bo pri tem vstopnine. Iiobraievalno društvo. (Višnja gora.) Naše izobraževalno društvo je pravila deloma spremenilo. Za naprej se imenuje »Izobraževalno in podporno društvo v Višnji gori«. Zaščitnik je sv. Jožef. Podpora obstoji v tem, da društvo priredi umrlemu članu cerkven sprevod brezplačno in pevski zbor zapoje umrlemu članu nagrobnico. Članarina ae bo zvedela na občnem zboru, ki se vrši 19. aprila (nedelja) ob 8. pop. v društvenem domu. — Članom je na razpolago društ. knjižnica, ki šteje okrog 300 knjig. Nečlanom se knjige ne bodo izposojevale. Pridite na občni zbor v obilnem Hevilu. Društvo bo imelo tudi razne odseke. Pevski odsek, fantovski odsek, dekliški odsok če možno tudi godbeni odsek. Za prazmkenam » dn*w priredilo »Divjega lovca«. Nastopili so tudi neka teri novi igralci in igralke, ki so pohvalno vršili ivoie vloze - Še to. Ka beremo v letu 1931. W dnevnTVsiovencev«, 75Bogoljubov, 151 Mohorjevih knjig. 182 Domoljubov.___ NAZNANILA n Vabilo k rednemu občnemu zboru Kmet. nabavljal n« in prodajne zadruge v Šmartnem prt UU*ki bo v nedeljo 19. aprila t- l v Dni^em domu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načed-stva; 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1930 , 8. volitev nadzorstva in 1 člana načetetva; 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob napovedanem času ne bil sklepčen, ae vrši pol ure kesneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor. ki bo Sklepal, brez ozira na število navzo&h članov. — Načelstvo. n Prosvetno društvo v H rastju pri Kranju priredi na belo nedeljo, dne 12. aprila t. 1. ob S. pop. burko »Babilon« ali »Zmešnjava nad zmešnjavo«. Vsi. ki se hočete pošteno nasmejati, pridite pogledat! n Katoliško prosvetno društvo v Žireh priredi na belo nedeljo 12. aprila ob 20. v društveni dvorani zaključni veečer letošnje sezone. Prva točka je petje, potem lepa slika Iz življenja »Žrtev spo-vedne molčečnosti«. Vabimo! u Prosvetno društvo t Boh. Bistrici priredi v nedelio 12. t. m. ob 3. pop. loterijo v Prosvetnem domu. Srečke so po 3 Din. Sezite po njih I Krasni dobitki! n Prosvetno društvo pri Sv. Oregorijn na Dclenjskem uprizori na belo nedeljo ob 3 popoldne v proslavo Finžgarjeve šestdesetletnice njegovega »Divjega lovca«. Ker je ta dan pri nas tudi žegna-nje, upamo na prav številno udeležbo tudi iz okolice. Vsi iskreno vabljeni! Poravnajte naročnino! ie zrcalo vsake žene. Radi tega pišite takoj na tvrdko Stermecki po vzorce platna, Sifona, hatista in drugih finih tkanin za damsko perilo kakor tudi platna za prtiže, prevleke in drugo posteljno perilo. — Zahtevajte novi veliki, ilustrirani cenik, kjer se nahaja moderno damsko perilo iz lastne tovarne Trgovski dom Stermecki, Celje 19 Cenik in vzorci zastonj! ..........,„■■..........■■■■■■■■■.....mi«......' VS/KO HIŠO »DOMOLJLtiA«! najlepšem redu. Vse je bilo točno na svojem mestu. Vsak met, ki je videl to posestvo, je občutil nekako spoštovanje — pa tudi zavist — saj sta si občudovanje in zavist tako tesno v zvezi ko siameska dvojčka: čim umrje eden, umrje tudi drugi. Tone, najmlajši te hiše, je stopil v sobo, zalučal torbico na klop, čepico pa na polico pri oknu. Njegova sestra Mina je karajoče zavrnila to malomarnost in kratko pa ostro dejala: »Torbico na žebelj, čepico na kavelj k >Kar naredil« je zagodrnjal fantek. Ona ga je le ostro pogledala. Pa je fant že obesil torbico na dotični žebelj in čepico na obešalnik tik vrat. Nato ga je Mina prijazno vprašala: »No, kako je bilo danes v šoli?« Fant se je namrgodil: »Če si taka z menoj, sploh nič ne povem.« Na to ni dekle, ki je imelo približno dvaindvajset let, prav nič odvrnilo in je molče dalje krpala neko raztrgano sejačo. Fant je štorkljal po sobi gor in dol, žvižgal, pogledaval skozi okno in bi bil tako rad povedal Mini, »kako je bilo,« pa je bil sam nase preveč hud, ker ga je spet ugnala Mina in jo je moral slušati. Slednjič pa le ni mogel ta vihravi živžav nič več strpeti v jezi.. »Kako je bilo? No — kratko je bilo.« »Saj vidim, ko je šele deset.« »Pa veš, Mina, grozno svečano je bilo.« »Grozno svečano se ne pravi,« ga je zavrnila Mina; »tako se sjpakujejo le mestne srajce. Pravimo enostavno: svečano.« »Enostavno svečano je bilo. Najprej smo nekaj zapeli. In veš, Mina, kaj smo zapeli? Tisto: »Pomlad že prišla bo« — ko za kak pogreb.« Mina ga je začudena pogledala in dejala: »Tisto ste zapeli? Zakaj pa vendar?« Fant se je razkoračil pred njo in dejal: »No, Mina, zdaj pa pozor; zdaj ti bom vse pokazal.« Sklenil je roke na prsih, nekoliko nagnil glavo in začel s tihim, utrujenim glasom: »Ljubi otroci! Zapeli ste lepo pesemeo »Pomlad že prišla bo, ko mene več ne bo...« Glejte, izprosil sem si to pesem za svoje slovo. Šola ml je bila čez vse na svetu. A »pomlad že prišla bo, ko mene več ne bo« — ne bo v šoli, od katere se zdaj poslavljam, Državna oblast me je vpokojila, pa ne zato, ker sem jaz to hotel — ne — zato, ker sem zdaj pač jaz na vrsti. Jaz sem si vse drugače želel. Ne daleč od tu je neko mesto. Ondi je živel v 16. stoletju neki izvrstni učitelj, od milijonov učiteljev najboljši učitelj. Nekoč, ko je bil še ves pri moči, je spričo svojih učencev začutil, da mora umreti. In razprostrl je roke in vzkliknil: ,In aliam scholam avocorl' In je umrl. Glejte otroci, to kar je ta učitelj dejal ob smrti, pomeni: ,Odpoklicali so me v drugo šolo!' Dotični je imel šestinšestdeset let, ko je umrl; jaz jih imam petinšestdeset. Ali mi ne bi mogli privoščiti še enega leta v šoli? Morda bi mi bil Bog dodelil milost, da bi bil nekoč vzkliknil v šolski sobi: ,In aliam scholam avocor!' Tako pa — so me vpokojili.« »Tak nehaj vendar!« je vzkliknila Mina, »nehaj, saj ne morem več poslušati!« Pritisnila je glavo na sejačo; saj je ko lastnega očeta ljubila starega učitelja, ki so ga zdaj vpokojili. Fant je sedel na rob mize in gledal, kako je njegova sestra tiho jokala. Potolažiti jo je hotel. »Ti, Mina, nato je bilo še zmeraj svečano. Župnik je Imel govor in je rekel: »Naš učenik je eden onih učiteljev, o katerih pravi sveto pismo: Svetili se bodo ko zvezde na nebu. In nadzornik mu je pripravil neko odlikovanje. Rečem ti, srebrn orel je bil, ki se je i kar tako lesketal!« krat, ko se je zgodila nesreča, s svojih vrtov isl rože, da so okrasili rakvt ponesrečenih letalcev. Ti korak priprostih ljudi i« napravit na vso aniJIeSKO javnost silno globok vlit Ko pa se je bližal praznik Vseh svetnikov, i< poslala londonska obfini v Allone veliko zalofio najlepših rož, da so mogli tudi Francozi okrasiti grobove svojih dragihi ker niso imeli sami nobenih rož več. Umor nedolžnih otrok-Znana resnice je, da » francoski narod ne mnoii tako krepko in zdr»«; kot n. pr. italijanski « nemški. Navadno je prebitek rojstev nad umrlim zelo majhen, kako k« jih celo več umre, kot » jih rodi. Vzrok temu U-lostnemu pojavu teii ' mržnji, ki jo imajo pr* mnogi francoski starši m otrok. Zato ni nik|«r «' ko, kakor na Francoski« razSirjen splav nosdi Po poročilih listov,'" leto umetno uniji » pol milijona spočetih s ljenj. To protinaravno ® protipostavno zločin« plača letno tudi » mladih mater z f \ njem,, desettlso . ^ pa s trajno bolehnosU« Urejeno *dto*$ ljenjc je temel) nar°° moči. MLEKARSKA ZADRUGA NA VRHNIKI REDNI OBČNI ZBOR vrii v nedeljo, doe 19. aprila t. L ofc 3 popoldne . dvorani Rokodelskega «ons» na Vrhniki • elc-deiim dnevnim redom: ]. Poročilo predstojnika. 2, Poročilo načelnika nadzorniitva. i. Prečilanje revizijskega poročila o dne 5. decembra 1930 izvrženi reviziji. 4. Odobritev računskega zaključka za t. 1930. 5. Volitev predstojnika. 6. Volitev rzrfopivtega člana predstojnUtva. 7. Volitev 3 članov nadzormitva. 8. bklfočitev članov. 9. Slučajnosti. Zadružniki se vljudno vabijo, da se občnega itora pebioitevilno udeležijo. Kmrtijeke-geapodiajek* fa>)a » Kranj« priredi M ona dekleta, Id bi ce rada v kratkem tam na- ufida najpotrebnejših gospodinjskih del, dvome-«e«irf gospodinjski tečaj (od 1. maja do 80. junija), "teoretični ta pratolčirf pouk (kuhanje, Šivanje, prikrojevanje perila, ročna dela) vodijo Šolske •eetre te Maribora. Oskrbovalnina znaša mcte no 500 Din. Natančnega pojasnila daje zavod M.irija-nišče v Kranjn. Ona: »Ali si vse pospravil p. i ^ in ji in drva prinesel?« On: »Sem, ljuba moja.« Ona: »Si navil uro in mačl. pustil ven?« On: ;;Sem, sem.« Ona: 3AH si vse dobro zaklenil, okna zaprl, na stopnicah luč ugasnil in vezna vrata za pahnil?« On: >Vse sem naredil.« Ona: »Dobro. Potem grem spat. Takih hišni opravki me tako zelo utrudijo.« Brinie, fige in stive za žganlefeutio oddaja po ugodnih cenah IVAN JBLACIN. Ljubljana Kmoaska testa 2. — Zahtevajte ponudba. Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din S. Naročniki »Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine sli prodeiajo svoje pridelke ali iščejo postov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Pomaranče io limone italjauskega in španskega izvora tn zelenjave vedno sveže prvovrstno blago nudi Ce-lestina Glavnik. Ljubljana, Pogačarjev trgi. Mtartfcego mina ftmetskih staršev sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. — Jožet Erjavec, mizar. Srednje Gameijne 17, p. Št Vid n. Ljubljano Okrasite vrt r^nivc krasnih barvah Din 60 razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor. Prodam gepeli t8rib0> malo rabljen. P. bon-celj, Šport. Duplje št. 22, Gorenjsko. U najem vzamem bito ■ na]8m s nekaj zemljišča kierkol na deželi. Ponudbe na npravo Domoljuba pod št. 3461 VaiMtt ** tapetniško IMHM ,n jursko obrt, kmetskih staršev, anrejme Josip Gorupič, Novo me« to. " Posestvi m prodal v vinorodnem kraju, solnčna lega, blizu cesta 1 uro od .postaje, '/»ure od farne cerkve, gospodarsko poslopje, 12 mer nikov posevka sadni vrt in 4 < rale hrastovega gozda, v e doma, lahko te dokupi voda blizu, cena nizka. Več pt U* E J ZDRAVI A IN 2 znamko -JELŠA". Litijin« mlet n« mil« posebno lino cvetno milo Ulijiao kreme mil« zelo bla en delu'oče. Rumenjakoro milo. tudi m otroke. GlieeriMro mila, tudi za raz- pokano kožo Borabsovo milo za šolnine pese. Kalraaova mil« za glavo in lase. Mil« ia britje, higijensko {isto, vsei u o poštnem povzetju samo Din lOO-— Trgovcem ponudbo na zahtevo. Pobi se samo pri M TEŽAK, Zagreb, Gunduličera 13 prinaSa v hišo radost ln zdravje-„Hobby" ustvarja higijeno tn čistoto „Hobby" je pravi tovariS v gospodinistvn „HoOby" amerikanski universalni znanstveni aparat Zahtevajte ,HOBBY" povsodi Davčni izterjevalec: »Va5 poklic?« Mož: »Mineralog!« Dav6ni izterjevalec: »Veste, pri nas m trpimo takega prikrivanja. Morali bi jasno po. veda t i, da ste tovarnar za mineralno vodo« Ure, ziatnino In srebrnino kupite poceni in dob« pri ivrdki Mnogi ljudje kašljajo in trpe na pljučnem kataru in težkem prebla enju. Varajte se pravočasno iu rabite Lacromel Takoj v začetku" vporabe se kašelj zmanjšuje, boli v bron-hijah in pjlučih pa pojenjujejo Dobiva se v vseh lekarnah in pri Apol. MKO, Zagret, M12 H. SUTTNER, LJUBLIAHA1 H. SUTTNER L ubiana 1 Prešernova ulici it. 4 Razpošilja se na vw kra e Eurojie, Amerike.. Afrike, Azije ia Avstralije Lastna protokoliraci tovarna ur v Sviti Ure v vseli cenali od Din 44 — naprej, fit. 120 Kovmasli anker ura Din 44 s sekundnim kr.ssl-cem Din 78 -St. 121. Ista 1 radijem Din 58'—, s sekundnim ki-zalcem Din 94' . fit. 125. Budilna ura 16 cm visoka Din 49' , z radijem Din 76 —. Zahtevajte »»liki ilustrovani cenik zastonj in poštnine prosto »I r- m M N M m n u '0 S* m M N M S* H Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane v!oqe po dogovoru ter brez vsakega odbitka. — Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Svoie prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani §e pred vo.no iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ludski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 190 milijonov Din. % Izda/atolJ: Dr. Vnmt Kal«««. 1» Urednik: Jože Količek. Za Jugoslovansko tlukarno: K«*'