Ameriška NO. 37 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 23, 19,65 HO SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€& ŠTEV. LXIII VOL. LXHI De Hurville uš uspe! Francoskemu zunanjemu ministru ni uspelo pridobiti Združene države za pogajanja o končanju boja proti rdečim v Vietnamu. Washington, d.c. — Fran- Pri vdltfah ¥ isfiiiiras« imagala nmim stranka TEGUCIGALPA, Hond. — Pretekli teden so imeli v republiki Honduras volitve v ustavodajno skupščino. Nanje je moral 'jpristati sedanji vojaški diktator coski zunanji minister Maurice j Lopez Arellano> ki se je poieti 1963 polastil oblasti s pomočjo narodne stranke in iztrgal vlado iz rok liberalnega Villeda Mora-lesa. Morales je po tradiciji odšel v politično begunstvo, novi diktator se je pa moral obvezati Ameriki, da bo kmalu razpisal volitve v ustavodajno skupšči- Eouve de Murville je sredi preteklega tedna prišel sem na razgovore s predsednikom Johnso-državnim tajnikom Ru-skorn in obrambnim tajnikom klcNamaro. Ostal je tu tri dni razlagal predsedniku in njegovim ožjim sodelavcem pogle- n x 1:3 volitve: V u&lci V UU-ajllU Drvc.Uj-'OV-x- e predsednika De Gaulla na 1 1Q^ aj?;0 ge naprej PGozaj v Jugovzhodni Aziji, PaJi70m0Č iz Washingtona. J-n v NATO, v Afriki in na, Lopez Arellano je držal bese-^rednjem Vzhodu. Govorili Si) io_ kar mu ni b{lo t?žk0) kajti •,Ze ^en-ju Nemčije in odno-j:ajsgova nar0l(jna stranka se je v rope Ameiiko in s ko- nanje dobro pripravila. Spala pa munisticnim Vzhodom. Francoz bi rad pridobil pred-Sednika Johnsona za rešitev bo-F za jugov?:hodno Azijo v smi-SjU DeGaullovih načrtov. Ta je r*a stališču, naj bi bila vsa nek-čanja francoska Indokina ure-Fna na osnovi dogovora v Že-aevj iz ]eta 1954 ,p0 tem dogo-v°rn naj bi ostal Severni Viet-^ain pod komunistično oblastjo, a°s. Kambodža in Južni Viet-jJF,rn. pa naj bi ostali nevtralni neodvisni. Dogovor je pred-Fdel tudi svobodne, demokra-t*čne volitve, ki naj bi priprave Združitev obeh Vietnamov, v:! naj bi kot nevtralna država 0stal izven komunističnega blo- ^■nierikanci so Francozu k Podlogu o obnovi ženevskega Ogovora odgovorili, da so ko-Jl:iunisti tisti, ki ta dogovor krši-J0 s tem, da so organizirali in P°dpirajo rdeče gverilce proti V'acb Južnega Vietnama z name-, ’ da dobe to državo pod svojo °'3iast. Očitno je seveda tudi, da ameriški “vojaški svetovalci” Južnem Vietnamu kljub pova-1 u zakonite vlade tam v na-sPr°tju z določili ženevskega do-§0v°ra iz leta 1954. redsednik Johnson, državni Vn'k Rusk in obrambni tajnik cNamara so francoskega zu v nJega ministra pazljivo poslu-V j W nou obrazložili tudi sta- sebn sed ni tudi liberalna stranka, ki je v njenem imenu vodil volivni boj ■am bivši predsednik Morales. Volitve so potekale kolikor toliko mirno in brez nasilja; to potrjuje tudi njihov rezultat. Narodna stranka je debila 35 od 34 mandatov. Bo torej dosti močna, da bo 16. marca izvolila Lopeza Arellano za “demokratičnega” predsednika. Morales seveda trdi, da je diktatura in njena stranka izvajala pritisk na volivce in da je radi tega treba volitve razveljaviti. Kar bodo kmalu volitve tudi v sosedni republiki Nikaragva, ni izključeno, da bodo končane 3 podobnim rezultatom kot Hondurasu. Wilson bo ¥ začetku aprila !®l k De Gaullu Obisk predsednika britanske vlade v Franciji kaže, da se odnosi med tema silama zopet zboljšujejo. LONDON, Ang. -— Obiski med državnimi voditelji so postali vsakdanjost, le obiski med Londonom in Parizom so izjema. Tudi politiki so že pozabili, kdaj je bil DeGaulle zadnjič uradno v Londonu. Z angleške strani je bil Macmillan v Parizu v decembru 1962, pa ni nič opravil. De Gaulle je silil v angleškega L B. JOHNSON: Ml SE NE BOMO UMAKNIL! OD SVETA! , . , ,la vrsta nanadov na ameriška gosta, nai se vname za evropsko: • i a j poslaništva, konzulate m javne knjižnice. Najbolj znani cd teh atomsko narodno obrambo, Anglež je pa zagovarjal svoje zve- ze z Ameriko. To je De Gaulle “ “‘T ” ^ ... , , inico v Kairu, napadi na kniizni- tako ujezilo, da je potem pre-1 . . ... . o .... " . r „ 1 , ;ce m poslaništvo v Džakarti, na- prečil vstop Anglije v Evropsko} M sIaništvo „ Moskvl. gospodarsko skupnost, kar je zo-i T . , • ■ bo, , ! Jeseni so komunist; m nnhovi pet tako razburilo angleške kon-i ,. , & , .ipnstasi demonstrirali m razbi- servativce, da njihov ministrski ■ , .v, . . . ,Vj . ■' jah pred ameriškimi poslaništvi e Združenih držav, prav po-0 v pogledu Vietnama. Za ^ Tl ne vidijo nobene možnosti vi usPeana P°gajanja s Se-jT'iirn Vietnamom ali rdečo Ki-in so to Francozu tudi 0dkrito povedali. te prsiožifa S!El?Ek3fsS0 pfalo «AL HARBOUR, Fla. — Med ^pc,l°gi, ki jih misli vodstvo 2j ^'CIO ta teden na svojem skem posvetovanju tu obrav-j^. ati> je tudi predlog za novo TzjllTla*n0 P^a^°- Vodstvo orga-^a^rariega delavstva je prepri-WaL S8^anla minimalna a $k25 prenizka in da ne kj*Cl niti za življenjsko raven, tied. jo smatra zvezna vlada za ^ °Pustno revščino. bjjNGVa minimalna plača naj bi Haa ^ na uro, delovni teden pa Ha zmanjšal od sedanjih 40 Ur- Predložili bodo menda ’ naj bi bile vse nadure v bo-5o. , Pečane dvojno in ne le s ' tistotriim dodatkom. Vremenski prerok pravi: ?blačnr Več duhovne svobode v Sovjetski zvezi? MOSKVA, ZSSR. — Glavni urednik “Pravde”, osrednjega glasila Sovjetske komunistične partije, Aleksej Rumjancev, je preteklo nedeljo napovedal več svobode na duhovnem področju v Sovjetski zvezi in pri tem 0-stro kritiziral Hruščeva, ki je hotel biti “avtokratični vodnik” in odločati o vsem za vse. Komunistični svet duhovne svobode v smislu, kot jo razumemo v svobodnem svetu, sploh ne pozna. Vse kulturno in znanstveno delo je pod strogim nad-zorom partije. V dobi po Stalinovi smrti je ta nadzor v Sov-jetiji malo popustil v dobi “od-luge”, pa bil za kratko dobo zopet ostrejši. Sedaj prihaja, sodeč po izjavi Rumajnceva, nova doba “odjuge”. — Zidovi Mormonskega templja v Salt Lake City so iz belega granita in 10 čevljev debeli. predsednik Home sploh ni hotel iti v Pariz. Ako bo torej sedaj šel Wilson na obisk, je to znamenje, da so se zaledeneli odnosi med Londonom in Parizom vsaj nekoliko odtajali. To po mnenju političnih opazovalcev še ne pomeni, da bo obisk rodil vidne uspehe. Razgovor se bo zopet vrtel okoli Amerike in Vietnama. De Gaulle bi rad čim preje videl, da bi Amerika ravno tako propadla proti kitajskim komuni-jstom, kot je njegova Francija. Wilson bo želel Ameriki uspeha, ker ameriški uspeh pomeni varnost za angleške interese v jugovzhodni Aziji. Na drugi strani pa nad razgovori ne bo ležala mora Evropske gospodarske skupnosti. Angleški socijalisti ne silijo vanjo, hočejo najpreje u-rediti na novo gospodarske stike s svojimi bivšimi kolonijami. Lcndon torej ne bo želel nekaj, česar De Gaulle noče dati. Prepir tudi ne bo nastal radi MLF brodovja. Angleška vlada ni ravno navdušena za to idejo in ne bo ugovarjala De Gaullu, ako jo bo znova pobijal. Razgovori v Parizu se bodo radi tega vrteli okoli gospodarstva. Tu pa je dosti predmetov, ki so interesantni za obe državi. Francija ima sicer dosti zlata in ugodno plačilno bilanco, česar Anglija nima, toda njej grozi zastoj v industriji, na drugi strani pa pomanjkanje strokovnega delavstva v nekaterih industrijskih panogah. V obojestranskem interesu bi bilo tudi določeno sodelovanje v vojni industriji. Washington razmišlja o odgovoru na napade na ustanove IM v fgijim WASHINGTON, D.C. — V vladnih krogih so začeli resno i 1 preudarjati možnosti in načine! Predsednik ZDA L. B. Johnson je včeraj v Le- xingtonu dejal, da se Združene države ne morejo in se ne bodo umaknile od sveta, ker so “prebogate, premočne in prepomembne in zlasti, ker se brigajo zanj”. LtXINGTON, Ky. — Predsednik Združenih držav L. B. Johnson je prišel včeraj sem na proslavo stoletnice univerze, ki mu je za to priložnost podelila častni doktorat iz prava, pa imel nato daljši govor, v katerem je poudaril pomembnost Združenih držav v mednarodni politiki ter njihovo povezanost s svetom, ki je tolika, da jim ne dovoljuje, da bi se odmaknile svetu in se brigale le same za sebe. Priznal je, da nam vezi s svetom, in vloga, ki jo naša dežela igra v njem. povzročajo težave in prinašajo nevarnosti, pa pozval deželo, naj jo vse to ne tlači prehudo. “Mi se ne moremo in se ne .--------------------- bomo umaknili od sveta. Mi smo li z letali Pan American v Be-prebogati, premočni in prepo- metke ali Dubrovnik, tam pa se membni. Toda najvažnejše je, da j bodo vkrcali na novi potniški se zanj tudi premočne brigamo,” ladji Jadranske linijske plovid- Iz Clevelanda I in okolice odgovora na napade drhali na ameriška poslaništva, konzulate in knjižnice v tujih deželah. Doslej je vlada k vsakemu takemu napadu protestirala pri vladi prizadete države in zahtevala odškodnino, oziroma poravnavo škode. Ti protesti niso bili posebno učinkoviti in niso preprečili novih sličnih napadov. V zadnjega pol leta je bila ce- zaradi ameriškc-belgijskega posega za rešitev -belcev v Kongu, zadnje tedne pa protestirajo proti ameriškim bombardiranjem komunističnih gverilskih oporišč v Severnem Vietnamu. Direktor Informativnega urada ZDA Rowan je pred nekaj dnevi izjavil, da nastopov, kot so jih ameriški uradni predstavniki in ameriške naprave doživele v Indoneziji, niso “več znosni”. Namignil je očitno na odločnejše korake, ni pa povedal nič jasnega, v čem naj bi ti bili. V Kongresu so v zvezi s temi napadi začeli zahtevati ustavitev vsake pomoči državam, ki take napade na ameriške uradne ustanove dopuščajo. V Ljubljani zamislili aparat za napoved potresov CLEVELAND, O. -— Jugoslovanska poročevalna služba je objavila, da je Atomski inštitut Jožefa Štefana v Ljubljani izdelal načrte za napravo, s katero bo mogoče v naprej odkriti napetosti v zemlji, ki povzročajo potrese. Načrti so v glavnem delo atomskega strokovnjaka Staneta Vrščaja. Naprava naj bi delovala na načelu, da so motnje v magnetskih poljih znak bližajočega se potresa. Te motnje se pojavijo včasih več mesecev pred potresom, včasih pa komaj kako uro. je dejal predsednik v svojem go-voru pred kakimi 10,000 poslušalci na University of Kentucky. Kljub temu, da je pripomnil: “Jaz ne govorim o težkih, neposrednih vprašanjih zunanje politike, čeprav so mi ta stalno pred očmi,” naj bi letele besede o tem, da se Amerika ne more in se ne bo umaknila od sveta, na Vietnam. Predsednik je dejal, da se ljudje ne nehajo nikdar boriti za svobodo, da se je “naša demokracija izkazala za najmočnejšo svetno idejo v zgodovini človeštva.” Amerika je zanj duhovno središče demokracije. Svoj govor je zaključil predsednik z besedami: “Če si želite varno in nerazburljivo življenje, živite v napačni generaciji. Nihče vam ne more obljubiti tišine, lahkotnosti ali nemotenega u-godja. Toda moremo vam obljubiti ogromne zahteve, naporno borbo, trdo delo in veliko nevarnost. In s tem moremo obljubiti na kraju zmago nad vsemi sovražniki človeštva!” Ameriško-jugoslovansko sodelovanje v turizmu REKA, SFRJ. — Pretekli teden je bil tu podpisan dogovor med predstavniki Pan Amer-iran Airlines in predstavniki Jadranske linijske plovbe o sodelovanju na turističnem pod- ročju tekom letošnjega leta. To Prvo napravo, ki bo izdelana naj je prvi sporazumu te vrste med temelju Vrščajevih načrtov, bo-! ameriškim podjetjem in jugoslo-do postavili in uporabljali vlvanskim. |Ljubljani. | Ameriški turisti bodo prilete- be “Dalmacija” in “Istra”, ki bosta skozi vso turistično sezono pluli na liniji Benetke-Trst-Reka - Split - Dubrovnik - Pirej -Aleksandrija - Port Sajd-Bejrut-Limassol-Kreta - Pirej - Dubrov-nik-Benetke. dolgo za nami časi, ko so črnci gledali v problemu šolske integracije samo na politično plat. Hoteli so na vsak način doseči, da njihovi otroci ne smejo biti izključeni iz nobene šole radi njihove črne polti. Svojega načelnega stališča niso tudi danes spremenili, pa vendarle gledajo na problem tudi z drugih plati. Najprvo so dognali, da njihovem otrokom ni potrebna samo ravnopravnost v šolanju, še bolj jim je potreben dober pouk in dobra vzgoja. Ne zagovarjajo tudi integracije samo radi načela samega, dopuščajo izjeme, ki jih nasvetuje zdrava pamet. Praktično se to izraža v sledečih stališčih: Večina črnih staršev ni več za prevažanje otrok v oddaljene šole samo radi načela integraci-Vef "wl° W ne premrzlo, proti je. V vsakem spornem slučaju Vigja U ^letavanje snega. Naj- je treba presoditi lokalno stvar-temperatura 23. Jnost, seveda pa bela večina ne Naši črnci gledajo na šolsko integracijo z novega stališča CLEVELAND, O. — Niso še sme zlorabljati tega praktičnega,meči na njih niso več tako slabe starši še dali pridobiti za take stališča. Kjer je pa integracija izvedljiva, naj se uveljavi, ne morda samo radi načela samega, ampak tudi radi tega, ker so starši črnih otrok prepričani, da bodo njihovi otroci bolje napredovali v integriranih, kot pa samo v “črnih” šolah. Na tem stališču stoji okoli 68% vseh črnih staršev. Značilno je tudi, da se črnci ne ogrevajo več za šolske štraj-ke. 64% jih pravi, da je pouk za njihove otroke predragocen, da bi ga zapravljali s štrajki. Poleg tega štrajki samo begajo otroke; ne morejo razumeti, zakaj ne smejo v šole, kadar je štrajk. Končno pa štrajki tudi politično ne dosegajo svojih ciljev. Da so črnci tako zelo spreme- kot so bile preje, šolske uprave javne akcije? Po našem je dolž-skušajo biti na ravni belih šol. !nost bele večine, da poskrbi z Javna roka pa ne varčuje s sred- nadaljevanjem integracije, da stvi, kadar je treba zboljšati po- novih črnskih akcije ne bo več uk na takih šolah. Na drugi treba. strani je pa tudi res, da tako na- Zadnje čase so črni starši zažiranje še ni zmagalo v vseh čeli vpoštevati še novo okolišči-naših državah. Zato misli le 47% no. Predsednik Johnson je nam-črnih staršev, da so njihovi otro- reč usmeril svoj boj proti rev-ci deležni v črnih šolah ravno ščini največ v pospeševanje izo-tako dobrega pouka, kot bi ga brazbe, splošne in strokovne, imeli v belih odnosno mešanih kjer je še ni. Ker so črni otroci šolah. 40% pa še zmeraj misli, ravno na tem področju najbolj da je pouk v črnih šolah slabši, zaostali, bo od Johnsonovega Tako razpoloženje med črnimi boja proti revščini trenutno ime-starši pa spravlja voditelje črn- la največ koristi črna mladina, skega gibanja v neprijeten pre- V boju proti revščini ne pride cep. Proti razpoloženju težko, vprašanj e segregacije in inte-nastopajo, na drugi strani se pajgracije sploh vpoštev. Nasprot-bojijo, da bo budnost med črnci nikom integracije bi bilo nam Zadnje vesti BAL HARBOUR, Fla. — Predsednik AFL-CIQ je včeraj ob otvoritvi ziinskega zasedanja glavnega odbora pozval Unijo jeklarskega delavstva, naj obstoječo kolektivno pogodbo podaljša, da bo imela čas doseči notranjo konsolidacijo, predno se bo lotila pogajanj za novo kolektivno pogodbo. Vprašanje novega predsednika morda ne bo rešeno še več tednov, ker se je uradno štetje glasov volitev šele včeraj uradno začelo. WASHINGTON, D. C. — Tu je včeraj umrl 82 let stari upokojeni elan Zveznega vrhovnega sodišča Felix Frankfurter. Zadela ga je srčna kap. Igral je pomembno vlogo v času predsednika Roosevelta in vse do zadnjega, ko je po 23 letih na Vrhcvneni sodišču šel leta 1962 v pokoj. PARIZ, Fr. — Po tukaj krožečih vesteh naj bi bil Severni Vietnam pozval Francijo, da nadaljuje s svojimi napori za mirno rešitev vojne v Južnem Vietnamu. BEJRUT, Lib. — Sirija je včeraj izgnala drugega člana ameriškega poslaništva v Damasku “zaradi vohunjenja.” Pretekli teden je pognala iz dežele drugega tajnika poslaništva Wal-terja S. Snovvdona, včeraj pa tajnico v administrativnem oddelku poslaništva M a r t h o S e h e r r e r. Dva domačina, cd katerih je bil eden naturaliziran državljan ZDA, sta bila preteklo soboto obsojena zaradi vohunjenja na smrt in danes usmrčena. SAJGON, J. Viet. — Gen. Khanh je pristal, da odide v tujino kot “splošni poslanik” Južnega Vietnama. dinalski klobuk. Češka komuni- popustila in da se bodo kar za-j reč zelo nerodno, ako bi žago-! stična vlada ga je pustila iz de- dovoljili s sedanjimi uspehi, ki varjali segregacijo v boju proti žele šele, ko je obljubil, da se so sicer lepi, toda še niso dosegli revščini. Priznali bi namreč s ne bo več poskušal vanjo vrniti, nili svoje misli o šolski Integra- postavljenih ciljev. Ako bi bilo tem, da med belo raso vlada rav- in je papež Pavel VI. imenoval ciji, je treba pripisati njihovemu spoznanju, da so postale “črne” šole veliko boljše. Učne torej treba zopet z javnimi manifestacijami izsiliti še več šolske integracije, ali bi se črni Sudanska vlada odstopila KARTUM, Sudan. — Sudanski ministrski predsednik se je uklonil zahtevam desničarskih strank in podal demisijo. Tako je prišla v krizo ne samo vlada, ampak vsa sudanska politika. V tej krizi hočejo imeti seveda levičarji vso inči j ati vo v svojih rokah. Vodijo jih komunisti in Naserjevi pristaši. So že začeli organizirati manifestacije svojih pristašev v presto lici, od tod pa ni daleč do demonstracij in izgredov. Desničarske stranke se tega ne bojijo, trdijo namreč, da imajo v Ondurmanu, ki leži na drugi strani Belega Nila nasproti Kartumu, p r i p r a vljenih kar 25,000 svojih pristašev, “do zob oboroženih med drugim tudi s sulicami, loki in noži”, ki jih bodo poklicali v Kartum, ako bi levičarji postali preveč zahtevni. Kako se bo ta kriza odrazila na sudanske odnose do Konga no tako velika revščina kot med škofa Frantiska Tomaseka za in do prevoza orožja preko Su-črno. Tega pa nočejo že iz pre- administratorja praške nadško- dana za kongoške upornike, se stižnih razlogov. fije. j še ne da oceniti. Praški nadškof Beran v Rimu RIM, It. — Praški nadškof Josef Beran je po 16 letih zapora in pripora priletel pretekli petek v Rim, kjer je dobil kar- Asesment— Tajnica. Društva Coliinwood-ske Slovenke št. 22 SDZ bo pobirala v četrtek, 25. febr., ases-ment v Slov. domu na Holmes Avenue. Prav tako bodo ta dan pobirali asesment tudi tajniki drugih društev, ki zborujejo v Slov. domu. Zadušnica— V četrtek ob 11.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Stefi Paulich na 20. dan njene smrti. Jutri ob 3.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Agnes Zobec ob 10. obletnici smrti. Poceni čevlji— V Louis Majarjevi trgovini s čevlji imajo razprodajo in je mogoče kupiti odlične čevlje po izredno nizki ceni. Več v oglasu! I/. bolnišnice— Mrs. Lojzka Trpin s 18406 Neff Road se je vrnila iz bolnišnice m se zahvaljuje za obiske, darila, molitve in pozdrave. Mohorjeve knjige— Družba sv. Mohorja v Celovcu želi, da bi kar moč vsi naročili in plačali knjige za prihodnje leto vnaprej. Slovenska Pisarna v Baragovem Domu, 6304 St. Ciair Ave., Cleveland, O. 44103, sprejema naročnino za Mohorjeve knjige za leto 1966 že sedaj. Naročnina za vse Mohorjeve knjige jc $3.00. Istotako sprejema naročnino za mesečnik Duhovno življenje. Letna naročnina je $5.00. Pisarna ima sedaj v zalogi te-le knjige: Zbornik Svobodne Slovenije, Kar po domače, Bežna srečanja, Mohorjeve knjige za 1. 1965, Skozi luči in sence. Pisarna je odprta vsak torek, petek in nedeljo cd ene do šestih popoldne. Gasilci še vedno na mestu požara— Gasilci še vedno nadzirajo pogorišče Forest City Material Co. v Brooklynu, kjer je ogenj včeraj napravil od 5 do 7 milijonov dolarjev škode. Natančno te še niso mogli ugotoviti. Vsekakor je bil to eden največiih in najdražjih požarov v Clevelandu. Forest City Material Co. je izjavila, da bo takoj začela svoja skladišča in trgovino obnavljati. k AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 23, 1965 *t|,y DUiiOVsAl ••'■“p 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION KATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio «€|^83 ’No. 37 Tues., Feb. 23, 1965 Ameriška plačilna bilanca čele bati vdiranja ameriškega kajptala, mednje spadata tu-*Pridejo rojaki skupaj, se pove-j naj bolj še učenke v št. Juriju di tako bogati državi kot Francija in Nemčija. Bojijo se, da šele, pogovorijo in zapojejo, pri Grosupljem. Redno je pribi ameriški kapital dobil preveč vpliva na njihova gospodar-;Kjer so naši ljudje, tam je ve- hajala v šolo lepo počesana, stva, kar je po našem upravičen strah. Na drugi strani bodo'selo, tam doni naša lepa, milo-' pa proti vsaki temeljiti akciji od strani federalne admini- zvočna pesem. Tudi pri nas v Floridi živi družabnost. Jugoslovansko-ame-riški klub je kupil lansko leto zemljišče, ki obsega več kot en aker. Leži med Miami in Holly-woodom, ob 195. cesti in Bis- stracije vse naše velike banke in industrijska podjetja. Na tujem zaslužijo več in plačujejo manj davkov kot doma in ne bi rada videla, da jim federacija v narodnem interesu zapre vire takih dohodkov. Do sedaj so še zmeraj zmagale v takih slučajih; upajmo, da sedaj ne bodo. skrbno Oblečena. V vseh predmetih je bila vzorna in vsi otroci so jo imeli radi. Moja upraviteljica je bila gdč. A. Cerarjeva. Učila je 1. in 2. razred. Spominjam se, da je nekoč zaprla učenca, ki se ni hotel učiti. Vedel pa je, da je učitelji- BESEDA IZ NARODA pecivo-, kolače, krofe in drugo. ifiVIOI 10 $¥. ¥101 S0lsKem Pollet^u dehh ucen*am ne hladne k ^ ki tako ri_ m ucencem župnijske sole pri jetno steče po grlu_ 0b vseh teh cayne Blvd. No. 1 Hwy. Tam'ca zej0 pobožna. Ko ga je pri-I lahko dobite prav vsako nedelj'o držala v šoli, je bil ravno prvi najokusnejše kosilo, najfinejše petek v mesecu. Naenkrat je zajokal in glasno vzdihnil: “Presveto Srce Jezusovo, pomagaj mi, reši me!” na Cleveland, O. — TEDEN KA- Sv’ Jldu Protl odškodnini $1 za dobrotah goste nad vse pri_ TOLIŠKEGA TISKA. - če je ^ P°leg m°fega ikarton-ijetno zabava lepa glasba. Tam-kdo v tej deželi živo interesiran s et,a °vi..va svet ° s^e arve burica igra, da je le kaj. Ob teh lastnem dobrem tisku, potem ° ^ av^iem^sa|mo zvokih ne morete obsedeti, za- vrtite se, da je veselje. Ta naš prostor, bolje rečeno paviljon, so zgradili člani sami. Paviljon je res krasen, v njem je prostora za 150 ljudi. V slu- , , ~ \A .l slike šolske mladine, ki obisku- smo to gotovo vse narodnostne . , v , , , ’ , skupine. Tudi Slovenci. Poleg ^ v tem sol. letu vidovsko osem- skrbi in ljubezni, ki jo posveča-;raZredi;0 .0Sn0Vni° sol°- Zg01" j . , j- njo polovico naslovne strani o-mo svoji lastni narodni besedi hi po svojih družinah in v svojem Vltka ^vzema dobra slika seda- ^ ,......... medsebojnem občevanju ter z nle ™0§0cne 30 ** e zSra e! ki gaju de2ja nj nihče moker. Se-nesebičnim in požrtvovalnim de-!^ blla -.mim0grede povedano lom po svojih kulturnih in dru-!~ P^vl^na v letih ^12-U; v Johnsonova spomenica o naši plačilni bilanci trdi, da j10™ P° svojin-Kuiturmn m Pru-jspodn.. polovici pa je natisnjen nam je tujina dolžna nad $88 bilijonov, Amerika pa njej j zgoraj omenjeni naslov knjižice. " ’ Za uvod v vrsto slik učenk in okoli $51 bilijonov. Obračun gre torej Ameriki v korist z zneskom $37 bilijonov. Vsoto $16 bilijonov terja od tujine naša federalna administracija, znesek $21 bilijonov pa naše gospodarstvo. Ako je prebitek tako velik, potem nam je tujina dolžna tak znesek, da se ne bi moglo nikoli zgoditi, da gre zadnjih 7 let letno več dolarjev v tujino, kot se jih vrača. Pa vendar se to godi. Zadnjih 7 let je odteklo letno povprečno po $3.5 bilijone več v tujino, kot jih je priteklo. Posledico smo hitro čutili: naše zlate zaloge so se zmanjšale od $25 na $15 bilijonov, torej za okoli $10 bilijonov, na drugi strani je pa tujina poslala skoraj isti dodatni znesek dolarjev k nam, da jih naloži v banke, obveznice in delnice. Kako je moglo priti do tega? Naši dolarji so odtekali na tuje za nakup uvoženega blaga, za potne stroške naših turistov, za vzdrževanje naših čet v tujini, za podpiranje tujine, za posojila tujini in za kupovanje velikih podjetij na tujem. Nekaj teh dolarjev se ni in se ne bo nikoli vrnilo domov:'kar so porabili turisti, je ostalo zunaj. Ravno tako se ne vračajo dolarji, dani raznim državam za podpore. Ne vračajo se dolarji potrošeni na tujem za našo narodno o-brambo. Vračajo se pa dolarji za nakup blaga v obliki trgovskega uvoza. Ne vračajo se takoj dolarji, ki so bili poslani na tuje v obliki posojil ali pa nakupov tujih podjetij. Na račun teh dolarjev bi morala naša dežela dobivati vsaj obresti in dividende, toda še ta denar ostane večinoma na tujem in se porabi za nova posojila, nakupe in investicije. P^ar gre torej dolarjev na tuje, se jih ali sploh več ne vrača, ali pa vrača zelo počasi v obliki obresti in plačilnih obrokov, dočim glavnica ostane kar na tujem. Tako postaja dežela od leta do leta večji upnik tujine, toda dolarji, ki jih s tem zasluži, ostanejo na tujem, se ne vračajo domov. Čisto drugačen je položaj pri dotoku dolarjev iz tujine. Za izvoženo blago dobimo račune samo deloma takoj plačane. Kadar prodajamo na primer industrijsko opremo, nam naši dolžniki plačajo svoje obveze navadno v letnih obrokih. Kar nam tuji kapitalisti pošiljajo dolarjev, jih nalagajo praviloma ali v bankah ali pa v obveznicah in delnicah naših podjetij. To so samo take oblike premoženja, ki se dajo hitro spremeniti v dolarje in odnesti preko meje. Tuje naložbe v našem gospodarstvu so zato praviloma kratkoročne in nas spravijo v položaj dolžnika, ki mora svoje obveze na zahteve upnikov takoj poravnati. Kadar smo mi upniki napram dolžnikom na tujem, takrat pa ne moremo računati, da nam bodo naše terjatve takoj vrnjene. Skratka: kadar smo dolžniki napram tujini, nam je treba takoj plačevati obveze, kadar smo pa upniki napram tujini, pa moramo čakati, da dobimo naša posojila nazaj. Ravno to je naša poguba, ako presojamo naš denarni promet s tujino. Čim več imamo terjatev v tujini, tem več je tudi našega kapitala v takih rokah, ki ga praviloma ne vračajo na prvi poziv. Na drugi strani: čim več smo dolžni tujini, tem več moramo imeti dolarjev, odnosno zlata na zalogi, da poravnamo naše obveze. Dokler se naši upniki zadovoljijo z dolarji, je vse v redu; te težave pa nastanejo, kadar začno zahtevati zlato. Take težave so nastale ravno zadnjih 7 let. Pomagali smo si z izvozom zlata iz dežele, sedaj so pa zaloge postale že tako majhne, da je dežela v skrbeh. To je bil razlog, zakaj je predsednik Jodnson skušal s svojo zadnjo spomenico o plačilni bilanci prepričati našo javnost, da je treba spremeniti smer plačilnega prometa in poskrbeti za to, da ne bo več dolarjev odtekalo, kot ji doteka. Predlagal je v ta namen celo vrsto korakov, ki naj zavrejo odtekanje zlata, na drugi strani pa povečajo dotok. Njegova spomenica ni bila ravno z navdušenjem pozdravljena ne doma ne na tujem. Značilno pa je, da so njen namen bolj pozdravile tuje države kot domača javnost, čeprav mislijo z nami vred, da predsednikovi koraki ne gredo dosti daleč in da ne bodo dosegli pričakovanega uspeha. Kje tičijo glavne hibe predsednikovega načrta? Se preveč zanaša, da bodo naše banke in naša velika industrijska podjetja kar sama od sebe začela manj posojati in investirati na tujem. Preko bank in velikih podjetij gre vsako leto nad $5 bilijonov v tujino. Ako bi one omejile svoje posle s tujino, bi primanjkljaj v plačilni bilanci hitro izginil. Tega pa po mnenju vseh praktičnih gospodarjev ne bodo napravile. Zato jih bo morala administracija po njihovem mnenju preje ali pozneje s silo pripraviti do vpoštevanja tega, kar je v našem narodnem interesu, in podreditve zasebnih koristi temu. Seveda pa ni s tem rečeno, da ne bo treba tudi znižati podpiranja tujine, omejiti izdatke za narodno obrambo na tujem in ne razmetavati denarja na potovanjih po tujem svetu. Taka predsednikova akcija bo naletela na več razumevanja na tujem kot pri nas. Tuje države so se namreč za- učencev, razvrščenih po razredih od osmega navzdol do otroškega vrtca, je na prvi strani knjižice pod naslovom “Qur oddaje itd.) je čisto gotovo naš slovenski domači tis,k tisti čini-telj, ki najbolj varuje med nami našo lepo materino besedo. Gotovo pa je, da se tega premalo _ . , , _ . , „ . . zavedamo ter da ne storimo v|, , . •m J tem pogledu vsega, kar bi bili S vse sedanje vidovske duhov- dolžni m kar danes še moremo. I“;nf m & RaJka H°barta' 111 >e Nai bi ta teden ki ie nosvečen 1 bl1, kot znan0> v začetku novem-i\aj bi ta teden, ki je posvečen bra j L pregtavljen od Sv_ Vida posebej še širjenju nravno neoporečnega tiska med nami, pripomogel v veliki meri k temu! Zaradi svojega duhovnega dobra storimo ta teden vse, da se kar da razširijo in utrde med nami verski mesečniki, kot so lemontska Ave Maria, torontska Božja beseda, argentinsko Duhovno življenje in Katoliški misijoni ter avstralske Misli, seveda poleg knjig in drugih tiskov celovške Družbe sv. Mohorja Od slovenskega tiska v ZDA pa vsi z vsemi svojimi moralnimi in gmotnimi silami podprimo e-dini svoj resnično narodni stvari služeči slovenski dnevnik Ameriško Do m o vino! Škof Slomšek in vsi drugi veliki naši priprošnjiki pri Bogu naj nam k temu pomagajo! Goreče se k njim zatecimo tudi v tej stvari! POSEBNA P O Č A S T ITEV SLOVENSKEGA ROJAKA RAJNKEGA JOŽEFA ŠTER-KA. — Brivski mojster g. John Petrič iz Collinwooda me je o-pozoril na članek v The Catholic Universe Bulletinu od 12. t. m., ki vsebuje poročilo o tem, kako je ena naj starejših clevelandskih župnij sv. Jožefa (St. Clair avenija in 144 E. cesta) 14. t. m. z vso slovesnostjo počastila svojega nekdanjega župlja-na slovenskega človeka rajnkega Jožefa šterka, in sicer tako, da je za njegove izredne zasluge za župnijo poimenovala svojo novo veliko župnijsko dvorano, ki bo obenem služila tudi za telovadnico, v hvaležni častni spomin z njegovim imenom. Rajnki Jožef šterk je bil rojen v versko trdni in narodno-zavedni slovenski družini vidov-ske župnije. Kot dijak višje šole se je pridružil takratnemu vi-dovskemu Orlu, organizaciji, ki je bila pri Sv. Vidu v tistem času daleč najbolj agilna nad vsemi drugimi. Postal je vzorni Orel po duhu in delu, kakor redko kateri drugi. To je ostal vse življenje, to je do svoje smrti 12. maja lanskega leta, ko ga je zadela srčna kap. Dosegel je sta- daj, dokler traja sezona, bo ko silo na razpolago tudi vsako sredo, vsako drugo nedeljo bomo pa pekli na ražnju koštrune in fine mlade kokoši, kar imate rajše. Tako našim gospodinjam ne bo treba kuhati doma, gostje bodo pa tudi lepo postreženi. Preteklo nedeljo se je zbralo na prostorih jugoslovansko-ameri-škega kluba preko 150 gostov in prijateljev. Prišla je tudi naša dobra prijateljica ga. Antoineta , . z možem in Mr. Skočaj. Mi ji za kaplana k Mariji Vnebovzeti pravimo «naš kanarček”, ker ta-v Collmwoodu; r'r'A slika lajičnih (svetnih,^ Snih k° leP° POi posebni šoli in vsi — starši, “Ti bom tudi jaz pomagala,” je rekla upraviteljica, se z njim nekaj časa učila, a ga je kmalu izpustila. Št. Jur (domačini so rekli Sent Jurje) je bilo moje tretje mesto po maturi. Takrat je bilo težko dobiti mesto, ker je bilo dovolj učiteljstva v Sloveniji. Kraj je bil majhen, nisem mogla dobiti ne hrane ne stanovanja. Dobra Goršičeva mama me je vzela le začasno, ker so bili ljudje ves dan zaposleni na polju. Vsa obupana sem šla prostega dne v Ljubljano k bratu in mu potožila svojo težavo, šel je z menoj k nadzorniku Gabršku, na poti pa sva srečala ravnatelja Janka Jegliča. Ponudil se je, da bo šel on sam do nadzornika ter mu bo razložil, da ne dobim ne hrane ne stanovanja. “Saj ne bo dolgo tam, dal ji bom lepo mesto v Sostrem pri Ljubljani, en mesec naj vzdrži,” je rekel nadzornik. Brat pa je srečal rajnega kanonika g. Čekala, ki mu je obljubil, da bo pisal svojemu prijatelju, g. župniku Janezu Debelaku, da bi mi dal začasno v župnišču sobo in hrano. Gospod župnik mu ni odrekel in tako sem se preselila v župnišče. Tam sem se seznanila z gospodovo nečakinjo Marijo, ki mu je gospodinjila. Dokončala je meščansko šolo pri Uršulin-kah v Ljubljani ter slkrbela za strica in svojo bolno mamo. Nanjo sem ohranila lepe spomine. Vsak teden je šla na Grosuplje po meso in vzela s seboj tudi mene. Peljali sva se z malim vozom, ki ga je prav počasi vlekel konjiček Miško. Nama se ni prav nič mudilo, prepevali sva po poti in se pogovarjali o knjigah, ki jih je nosila od Prosvetne Zveze. Od časa do časa pa je obljubila Mišku bič, ki ga je pa le zavihtela v zrak. Ko je minil en mesec po nadzornikovi obljubi, sem bila nestrpna, župnišče je bilo zelo tesno in bala sem se, da me bo g. župnik odslovil. Njegova nečakinja pa me je potolažila, češ da bo prosila zame, če bi nadzornik ne ugodil. G. Gabršek je res prišel, a u-stavil se je pri svojem prijatelju, upokojenem učitelju Remcu. Vprašal ga je, kakšna je mlada učiteljica. “O, prav dobra, vsi jo imajo radi in upam, da jo bo gospod župnik še obdržal, saj sta z njegovo nečakinjo dobri prijateljici.” Po nadzorovanju sem vprašala nadzornika, kdaj me bo prestavil. “Letos ne, prosil sem g. župnika, on vam bo dal hrano in stanovanje še do konca leta, po usposobijenostnem izpitu pa boste dobili stalno mesto. Zdaj pa potrpite, zadovoljen sem z Vami; ljudje in otroci Vas imajo radi.” Po izpitu sem bila premeščena v škocijan pri Turjaku. Vojna je bila in upravitelj je bil v ruskem ujetništvu. Iz Škocijana sem hodila vsak četrtek po šoli učit turjaško grofico in otroke slovenščino. Gospa in otroci so bili izredno marljivi. Revolucija ni prizanesla dobri Mariji Debelakovi. Po stričevi srečni, le čas je bil prekratek. Vesela bom, če bom dobila njen naslov. Lojzka Verbič Stank® IsusIš-Hm! “inlainsfci pisatelj” , 7 u v Miami, Flo. - Čas je, da se .. ,---------------r------- ’ , 11 zeio hvalezen> ce bi zopet enkrat oglasim s pozdravi malo boječa, a zelo lepo, prijaz-lso ustrelili dobro gdč Mici ko bratje in sestra jo imajo tako zelo radi in kar tekmujejo, kako j smrti je kupila malo hišico in bi ji dokazali svojo ljubezen, skrbela za deklico, !ki je zgubila kadar pride na počitnice. Je še starše. V časopisu sem brala, da me o tem obvestili. [in novicami iz naše lepe, sončne MEMORIES OF 1964-65 ST. Floride. VITUS SCHOOL, CLEVE- V Ameriški Domovini vedno no dekle. [je ravno prišla od spovedi pred Presenetil me je dopis, ki ga prvim petkom. je poslala Ameriški Domovini LAND, OHIO. — Tak je naslov berem dopise o raznih sloven-‘gospa Gertruda Rupert. Z gospo Gertrudo Rupert sva se sešli v Jolietu, ko je prišla na knjižice, katero so ob nedavnem skih prireditvah. Lepo je to, da Dobro se še spominjam svoje konvencijo KSKJ. Obe sva bili Toronto, Ont. — Redki so Slovenci, ki tega imena ne poznajo. Med revolucijo je bil poveljnik proletarske brigade in skupaj z Abijem in dvema Čehoma, strah in trepet Notranjske. Nešteto zavednih Slovencev je našlo smrt pod noži in sekirami te zloglasne skupine “narodnih borcev”. Ko je bil narod “osvobojen”, je Daki ostal brez dela. Po naj novejših vesteh sedaj po ljubljanskih gostilnah svoje spomine v vinu namaka, zraven pa piše za šolsko mladino vzpodbudne črtice. Eno od teh sem zadnjič prebral v čitanki “Domače branje”, ki jo, tako slišim, tudi v nekaterih zamejskih slovenskih šolah rabijo kot učno knjigo. Naslov črtice je “Parti-zanček”. V črtici “Daki” opisuje svojo prvo proletarsko četo. Sestavljena je bila iz ljubljanskih delavcev in je imela toliko in toliko pušk, mitraljezov, pištol in bomb ter je 2. maja 1942 uničila postojanko na Viču. Potem pripoveduje, kako so nekega dne ležali ob poti proti Viču, po kateri je prikorakal mlad fantiček s pošto za Dakija. (Partizani so se radi posluževali otrok za “kurirje”). Seveda fantiček Dakija ni poznal in mu ni verjel, ko se mu je ta predstavil, gele ko so mu tudi ostali partizani potrdili, je pobič verjel. Tako je bil navdušen nad celo zadevo, da ni hotel več domov. Ostal je v Da-kijevi četi in tako postal “parti-zanček”. To je v kratkem vsebina te črtice. Kar je mene presenetilo ob branju Dakijeve črtice: Prvič, da je našla pot v naše slovenske emigrantske šole, in drugič, da knjige s tako vsebino nekdo zagovarja, da so brez “komunistične navlake”, in še tretjič, da nekdo govori o lepoti jezika, kot bi Daki spadal med mojstre slovenske besede, kot so Cankar, Jurčič, Pregelj, Velikonja, Prešeren in nešteto drugih. Ne morem, da ne bi citiral zelo značilne besede g. Miloša Stareta, ki jih je zapisal v uvodnem članku k anketi “Kaj sodim o komunizmu”. (Zbornik Svobodne Slovenije 1965.) Med drugim piše tole: “Pa nam pridejo danes v roke literarne revije iz komunistične domovine: Sodobnost. Problemi, Perspektive in po- -dobno. Ko beremo prozo, se nam zasmilijo pisatelji, pisateljice in bralci. Mladi so, pa pišejo samo o telesih in zopet o telesih. O iskanju teles in o uživanju teles. O pijanosti in o tem, kar smo mi imenovali kvanto. V Problemih sem našel, da ena teh mladih pisateljic sama ugotavlja: “Povsod je sama brozga... in mraz.” Iščem in listam, kje bi našel kaj takega, kar mi poznamo kot ljubezen, lepota, dobrota. Nič. Utrujen od iskanja in branja občutim mraz in odpor do te brozge. Iščem zdravilo. Pri roki je Ivan Cankar. Moje življenje. Preberem Večerno molitev, Njena podoba in Njen grob. Toplota se je vrnila, začutim ljubezen in slutim dobroto. Zakričal bi, da bi se slišalo preko morja v domovino: Vi komunistični kulturniki vseh izvorov, 'ki ste vzgojili mladino mrtvih src, mladino, ki ne pozna ne ljubezni ne lepote ne dobrote, mladino brez idealov in brez idealizma, vi si drznete trditi, da je bil Cankar vaš?” Tako pravi g. Miloš Stare. Te njegove besede bi jaz priporočil vsem tistim ljudem v premislek, ki imajo na skrbi vzgojo naše mladine. Vsi vemo, kot je nedavno neki gospod dejal, da učne knjige doma niso več potrjene od škofije, temveč od komunistične partije Slovenije. V mesecu februarju, ki je mesec katoliškega in dobrega tiska, bi morali o tem še posebej misliti-Otmar Mauser KANADSKA DOMOVINA pošiljali Čangkajškovi armadi, je prišlo v roke komunistom. Na Koreji je Truman odpoklical generala MacArthurja prav tedaj, Ija za našo župnijo. Vsak je svoboden, da svoje otroke da v župnijsko slovensko šolo ali ne. Zlo pa nastane, kadar kdo začne $iare oblike, slaro mišljenje in znamenja izginjajo “ter„“lev IfwTSwS Revolucija mišljenja [povelj in nagibov za razne akci- ta^° duhovno hrano, da bodo res TORONTO Ont - Danes go-!je in odločitve. Kdor je imel to- ^esno in duhovno nadaljevanje toVe sile spreminjajo Cerkev, je liko P°guma, da se je odločal po samih- svoji vesti in prepričanju, je ve- Vsega zgoraj povedanega se rekel Father Kutz, ko je v ne-uedo, 14. februarja, predaval v ’-atholic Information Centre” p Torontu. Med temi silami so: tistencializem, ki trdi, da je ^r°blem vsakega posameznika tle^aj posebnega in ga ne more-11:10 reševati z vnaprej določeni-odgovori. Moderno duseslov-’ ki nas uči, da sta duša in telo ^ in da zato ne moremo, reči, a telo dela slabe stvari, duša dobre. Ekumensko gibanje sibanje za združenje kristja-stavlja pred nas nova anja vsakega dne. Včasih ftismo zmenili, kaj pravijo vPraš Newtorontske novice Veselje je za človekovo srce boljša dva, ki bosta najbolje reto, kar sonce za prirodo. Sonce šila svojo vlogo ne le v obleki, ogreva, razsvetljuje, poživlja, ampak tudi po vsem zunanjem Ijal za posebneža, « dela nered slovenski katoličani v Torontu ««*»• iz *- ^ "V*?- tIgraj in ustvarja prepiie. Nova misel- dobro zavedajo, V tem je torej f žalostne mtsh, nas no- bo to pot Intiharjev orkester iz ko je bil na zmagovitem poho- [župnijsko šolo obsojati in še dru-du, da očisti celo Korejo komu- ge pridobivati, naj ne pošiljajo nost pa, ki nastaja v Cerkvi, da- vzrok, da so začeli protestirati, je vernikom novega občutka ko v eni svobode in s tem tudi novih na- učiteljstvo vsiljuje njihovim o-log in odgovornosti, da bomo trokom knjige, kjer se poveliču-Ijudje res postali to, za kar nas J6!0 “junaštva terencev”, “par-je Bog ustvaril: soustvarjalci, ki tizanske zmage” in kamor piše-obvladujejo svet in stopajo v ve-j° ljudje kakor Semič-Daki. Tu solje. i. pridemo do tistega nesoglasja, , . .. ko z eno žlico dajemo dobro Mrzla revolucija hran0j 2 drug0 pa strupa. Nič Kanada je dobila svojo lastno ne p0magaj0 izgovori o lepem zastavo. V ponedeljek, 15. feb- jezikU; ali češj saj otroci teh ruarja, je zaplapolala preko Ka- stvarj ne berejo, ali, saj so knji- nade in na vseh uradnih zastop- ge -e očiščene od komunistične aftglibQ ' .T-TT’ ATb-----,stvih P° svetu' Z zastavo> ki propagande in podobno. Vse, kar 0W?C1 m lu^eranC!- 1NJeiSm0 j0 izglasoval kanadski parla- komunističen režim tiska za šol- . p‘avih m sebe potolažili na ment, je Kanada dobila vsaj del gko mladin0( bo v naj,boljšem svojega lastnega obraza. S tem primeru ustvarjalo v mladini dejanjem je bila afirmirana nje- indiferentizem. Naloga katoliške na samostojnost v družbi držav, šole pa je> da daje izobrazbo, ki kjer Kanada igra važno vlogo. je prežeta s katoliškim duhom. Borba za zastavo je bila dol- 2el0 eUostaven način, češ oni so ° P^dniki in so torej v zmoti. abes jih imamo za kristjane, ki sno iščejo Boga v svoji orga-jl2lrani Cerkvi in je že čas, da ^alolicani p r i s 1 u hnemo tudi v Irri in skušamo dognati, kaj je ndar le resnica v njihovih Nadevanjih. j. y°asih smo si Boga predstav-c 11 k°t velikega Prepovedoval-s, lQ Zapovedovalca, ki človeku 1 Vse polno ovir, zaprek in Jj !^raj. Novo mišljenje Ga nam kot Boga^Očeta-Stvarnika, .p ie ustvaril človeka po svoji °di in mu zagotovil svobodo, 2ain soustvarja, raziskuje, da a nad stvarstvom okoli nje-misk sam zase. Zrel ka-Cai1 danes ne bo čakal na aze škofa, temveč bo sam re-na pojave, ki mu vsak Nj S^r°^ stavljujo nova vpra- S. Kutz, ki je profesor i M1 n Vi »-(/-vi ’r« Id rf/-» -Id — ial v' ■^■^ckaeks College, je pre-jjj ° “novih razsežnostih v st0^i teologiji”. V Sv. Pismu Sok 2apisano, da bodo Kristu-W Uoence ljudje spoznali po b ’ ker se ljubijo med seboj. katoličane, je dejal temelj, pa svet pozna po j)j. ’ ker imajo že vnaprej pri-gof ^6ne odgovore na vsa mo-ktio vPrašanja življenja, in če ke 've odgovora, ga vsak čas bija ° dobi v župnišču. Vse to u-j)fe Sarnostojnost mišljenja in I'estj eCU^e Issbio odločanje po VSm , -^n po svoji vesti se je kfg). ? dolžan odločati tudi ta-spj, ’ Ce bi “uraden” odgovor na-Stbo °Val diktatu vesti. Včasih tkh. skaali samo o tem da Sv. liicj V°di papeža in škofe. V res-W ^v- Duh prebiva v vsa-verni!ku in ga vodi. V^ani do sedaj nismo bili -------------------- mišljenja tranje razsvetli, da na življenje Hamiltona. izmed' slovenskih" šol gledamo vedro, sončno. Veselje j nas tudi poživlja in krepi naše Skoraj bo tu prva neaelja v zdravje. Zato je treba veselje marcu, ko bomo začeli po vseh med nami gojiti in pospeševati, cerkvah v Kanadi z narodnim Za božjega služabnika Slomška bogoslužjem pri sv. maši. Izdali je bilo značilno, da je bil pri smo za to priliko knjižico z na-vsej svoji resnosti in svetosti slovom: Sv. maša. V njej so vse velik apostol veselja. Njegove stalne slovenske molitve, ki jih vesele pesmi, v katerih Slovence bomo odslej skupno ali izmeno-poziva k veselju, so se Sloven- ma z mašnikom molili ali peli cem takoj priljubile. Ponarode- pri sv. maši. Ponatisnili smo tule so in Slovenci jih pojejo po- di več ljudskih pesmi za razne vsod, kjer je poštena, vesela dele sv. maše. Knjižica naj bi družba. [predvsem služila Slovencem v 9 | Kanadi, ko se bodo udeleževali Tako pristno, sončno veselje'slovenske službe božje. Sloven-naj bi vladalo tudi na pustni ske župnije v Kanadi bodo svo-veselici, ki jo priredi cerkveni jim vernikom te knjižice same odbor v soboto, 27. februarja, v oskrbele. Po slovenskih koloni-slovenski cerkveni dvorani na dah pa slovenski misijonarji ob 225 Brown’s Line. Nekateri bo- priliki slovenskih misijonov. Do- z^ zastavo je ona am- jn sj;argj bi ravnali proti svoji ga in trda, kot je borba za vsako vesh £e bi dopuščali da njiho-l^0 PrDii na to veselico tudi v locbe kanadskih škofov glede u-samostojnost. Hvala Bogu, da je vi 0troci vsrkavajo strup zaradi mas'kah in bodo za nekaj upvedbe narodnega jezika se sko- bila to samo borba besed in du- katerega so morali sami toliko hov. Mi Slovenci smo to borbo pretrpeti. Komunizem je še ved' spremljali z razumevanjem in s no največja iaž 20. stoletja. Če podporo novi zastavi. V spomin ga mora nag narod doma prena-so nam prihajala leta prve Ju- gay, bodo Slovenci v svobodi goslavije, ko so nam vedno pri- naredili vse, da gre ta laž mimo povedovali, da smo bili bistveni njihj saj so vendar že sami oku_ del te države, da smo bili drža- sili posledice teh laži. Vsakdo votvorni narod, pa nismo mogli ki pričalkoval, da bodo gotovo razumeti, zakaj ne bi smeli razo- na^diii vse, da se ta strupena bešati svoje lastne trobojnice. laž ne bo dotaknila nedolžnih Za Kanado je bila borba za no- duš njihovih otrok. vo zastavo naravnost koristna, „ , - i i • v , , . , . ’ Brez dvoma so težave s solski- ceprav so nekateri komentatorji . , .. . . , v , ,. , ...... /mi knjigami za slovenske sole namigovali, da je bila parla- . , • , ’ ^ . . izven domovine. Ker so naši o- mentarna debata predolga, ne- , . . A . . , ... ! ... ,. troci rojem tukaj m v svojem smiselna m bi bili poslanci tisti ^ . . ... v . , . , ... , .razvoju spoznavajo svet, ki jih cas lahko porabili za kaj bolj ko-1 , . . , . obdaja, zato uvožene knjige, naj ristnega. Vendar pa je debata razgibala duhove, da so vsaj začeli razmišljati o pomenu zastave in o njenem simbolu, ki pomeni neodvisnost. Kakor nekateri znaki napovedujejo, je bil boj za zastavo samo del borbe do popolne, tudi teoretične neodvisnosti. Začenjajo se gibanja, da naj Kanada odpravi še zadnjo ustavno-prav-no vez z Anglijo, monarhijo. Za to se ne navdušujejo samo Francozi, ki se zavedajo, da so bili prvi gospodarji Kanade, temveč tudi mladi Kanadčani anglosaksonskega porekla. Pot do popolne samostojnosti je navadno dolga, trda in zahteva premnogokrat tudi žrtve življenja in materij ala. Kanadska pot do samostojnosti je sicer tudi dolga, toda v njenih zadnjih fazah ni zahtevala krvi, v čemer je kanadska zrelost. Upajmo, da . bo tudi v bodoče prevladoval 0dlovSainOS^0''ne®a mk^en'ia i hladen razum nad čustvenostjo Najj rian^a' sn^° se — danes že lahko rečemo manj- a uradna stališča višjih, gjne — jn da b0 samo hladna re-od avljenih in smo zato sa-1 vo,jucjja priborila Kanadi tisto 'Uih pričakovali navodil, mesto pod božjim soncem, ki ji Slovo od dveh prijateljev življenje in ga iz zaspanosti budil. Križem torontske metropole je hodil kot pravi apostol, iskal izgubljence, dobril obupa-V nedeljo ob 7h zvečer sta se ne) tolažil žalostne. S svojo pri-v dvorani Marije Pomagaj po- jazno zgovornostjo, iskrenostjo slovila od svojih prijateljev ^n gorenjsko preprostostjo si je preč. g. S. Boljka, C.M., in č. br.; pridobival prijateljev in s tem Ciril, C.M. Naslednjega dne, 15. duše, morda že leta izgubljene. potovanja USI ^ovenijo z ladjo od $329.25 ° e smeri. — Isto tudi za hgg 'sk Vaših sorodnikov. s3rita STROKOVNA potniška pi-^VJo ’ Zast0pn,iki vseh važnih .in ladijskih družb z tograf0lneišimi uslugami od fo-yrst n6 Za Potni list do vseh itd. najetja avtov, hoteli 2ervir ■ a dobra mesta 1965 re-Ij^jj aj 1:6 čimpreje brezobvezno! ANTSKE CENE za avion / Vaj a~~T or onto, Can. $267.60. itevi I1.aPravimo prošnjo za vse- th 'Jq /davimo karto, predvsem 0hvestimo o prihodu. nr,". Sorodnikov sedaj skraj-^ P0stopek. iath'0 N izven Toronta odgovar-b^A1Stl dan! bankovci, trav-> /;HeQues, kovčki, vi- Nl NOTAR. • SLO-W ^ KNJIGE in PLOŠČE. S&ld travel ^Rvice ltd. Nn.?,8/011'*6 S'- ^ u 4b WA 3_4868 pripada. Starši so odgovorni za zdra vo hrano svojih otrok Otrok, ko je spočet, ima pravico do življenja, še več, tudi do razvoja in to telesnega, nravnega in verskega. Za ta razvoj pridejo od koder koli in naj bodo pisane še tako lepo, ne bodo nikdar prav služile našim otrokom za izobrazbo v slovenskem jeziku. Brez dvoma so ubrali glede knjig najboljšo pot v slovenski šoli Marije Pomagaj, ker so sklenili, da bodo knjige sami pripravili in izdali. Učna knjiga za najmlaj še pač mora igrali vlogo drugih oseb. skrbel za cerkev, dvorano, župnišče in za g. župnika v korist montrealske slovenske skupnosti. Bog Vaju živi! Slovenci v Torontu Bnafmlll? razvijaj in dobiva-i?6teMarijin!h legionarjaV,je na jo prve vtise o svoji okolici življenju, ki jih obdaja. februarja, sta namreč odpotovala na novi službeni mesti v Montreal, kjer je g. S. Boljka, C.M., prevzel mesto župnika pri slovenski župniji. Odhajajočima je najprej spregovoril g. župnik A. Prebil, C. Naj- raj v celoti ujemajo z določba- ' ..—" mi slovenskih škofov; le da bo- | ... . . uspehov na novem delovnem do v Sloveniji tudi pristopne področju. Istočasno se mu pa [molitve v slovenščini, medtem zahvaljujemo za vse duhovne ko so v Kanadi ostale latinske, dobrote in milosti, ki nam jih je tako v angleškem kakor tudi v v Torontu posredoval. Tudi br. francoskem delu Kanade. V cer-Cirilu želimo, da bi nasmejan kvi Brezmadežne bodo tudi kot vedno, priden kot vedno,! glavni oltar tako prilagodili, da bomo maševali obrnjeni k ljudstvu. * Drugi vatikanski cerkveni zbor je zelo razgibal vse katoličane po vsem svetu. Pa tudi protestante in pravoslavne ter celo Jude in predstavnike poganskih verstev. Tako so tudi komunisti uvideli, kako velik vpliv ima katoliška Cerkev v svetu in da so se izjalovili vsi njihovi trudi, da bi Cerkev o-slabili, kaj šele uničili. Iz vseh preganjanj znova vstaja okrepljena in poveličana. Vse to daje komunističnim voditeljem misliti. S Cerkvijo in katoličani morajo resno računati. Upali so tudi, da bodo katoličane in duhovnike med seboj razdvojili; poglobili nasprot-stva med katoličani, pravoslavnimi in protestanti. Pa so dosegli ravno nasprotno. Prav mednarodno organizirano komunistično brezboštvo je poleg papeža Janeza XXIII. mnogo pripomoglo, da so se začeli povezovati med seboj pripadniki najrazličnejših ver; kajti pravilno so spoznali, da komunizem ruši temeljne osnove vsake vere, zato je sovražnik vseh ver, ne sa- Sl3¥@ L g* BoSjla SJL Toronto, Ont. — Pretekli ponedeljek nas je zapustil in odšel na novo službeno mesto v Montreal č g. Stanko Boljka. V kratkih štirih letih, odkar je nastopil službo kaplana pri Mariji Pomagaj v Torontu, si je med našimi ljudmi pridobil velik u-gled in spoštovanje. S svojim vztrajnim in načrtnim delom, ki je bilo res zgolj za duše, je žel lepe uspehe. S pomočjo zveste 'široko zaoral v naše duhovno “Sedaj so taki časi,” je sam dejal, “da mora duhovnik za dušami, ne duše za duhovnikom.” Pa so duše prišle za njim in v [ mo katoliške vere. Koliko du-nedeljo zvečer se jih je nabrala hovnega bogastva vsebujejo a-polria dvorana, da mu v slovo zijska verstva. In če bi zmagal stisnejo roko in mu žele vse naj-[v Aziji komunizem, bi skušal M. Za njim se je pa poslovil bolje na novem položaju. Slovo vse te duhovne zaklade odpra- g. S. Boljka, C.M. V svojem govoru je orisal življenjsko pot zadnjih 19 let, ki ga je od Mirn-skega gradu na Primorskem peljala v Afriko,, od tam v Argentino in na še eno postajo v Južni Ameriki. Pred štirimi leti je prišel v Toronto in sedaj je odšel v Montreal. Zahvalil se je imajo pa dolžnost poskrbeti Bogu za ves blagoslov pri delu, starši, če imajo dolžnost, imajo kjerkoli se je trudil za kralje- pa tudi pravico, saj je otrok do polnoletnosti njihova lastnina, je podoba njih, ki so mu dali življenje. Nihče torej ne bo oporekal, če rečemo, da so starši dolžni dajati otrokom zdravo in zadostno hrano za njihovo življenje, stvo božje; zahvalil se je tudi vsem, ki so prihiteli k slovesu, in vsem, ki so njegovo delo v Torontu spremljali s podporo in razumevanjem. Po govoru je vsakemu posebej segel v roke in podelil podobico v spomin. Polna dvorana je za njihov telesni razvoj. Vsakdo pokazala, kako mnogo prijate-pa bi protestiral, če bi kdo na-[ljev sta imela v Torontu oba odsvetoval materi, naj daje otro-1bajajoča misijonarja. Bilo je ku z eno žlico mleka, z drugo prijateljstvo duhovnosti in prav pa strupa. Prav tako so starši nikakih drugih interesov; prija-upravičeni vedeti in odločati, teljstvo, ki se tke v spovednici kakšno izobrazbo in (kakšen mo- in v nesebičnosti za duhovni ralen pouk dobivajo njihovi o- blagor. troci. Da so glede izobrazbe ter' G. župniku S. Boljki v Mont-glede moralno- duhovne vzgoje realu Slovenci iz Toronta naj-starši brez skrbi, zato v teh de- prej čestitamo k temu imenova-želah pošiljajo svoje otroke v nju in mu želimo mnogo božjih od prijateljev je vselej težko in viti in azijske ljudi prepojiti s tudi to je bilo. Videl sem solze komunističnim m a terializmom. v očeh žena in trdih mož, ki so Misijonsko poslanstvo Cerkve s spominskimi podobicami, ka- hoče vsa ta kitajska verstva in tere je g. Stanko delil ob slove- njihove duhovne zaklade le oči- nistov. V Vietnamu se zna ponoviti isto, ako v borbi s komunisti ne bodo dosledni. Kitajci imajo pregovor: “Ko rešuješ človeka, ga reši do konca.” Hočejo reči s tem pregovorom: vsako dobro delo izvrši popolno in pri njem vztrajaj do konca. Doslej so Amerikanci vsem azijskim državam, ki so jim pomagali v boju zoper komunizem, pomagali tako, da je nazadnje vse tisto orožje prišlo komunistom v roke. Tako so vsaj posredno, čeprav nehote, a vendar, pomagali komunistom v Aziji do okrepitve. Tudi Sukamo se danes baha z ameriškim orožjem. Gotovo je tudi za Amerikance težko, ko premalo poznajo duševnost azijskih ljudstev. Tudi javno mnenje znajo komunisti vedno tako ustvariti, da so vojni hujskači Amerikanci, ne komunisti, ki prvi napadajo. Končno vojska tudi ni zaželjena, ampak le kot potrebno zlo, da se preprečijo večje nesreče, kadar ni več druge rešitve. In prav gotovo bo do tega prišlo, če bo med vsemi komunističnimi državami zmagalo načelo kitajskih komunistov, da je treba z novo vojsko streti Združene države in vse tiste države, ki se še upirajo komunizmu. Rešilno pot kaže okrožnica Janeza XXIII.: Mir na zemlji. Če jo bodo vsi prizadeti državni voditelji upoštevali, se bo dal rešiti tudi sedanji napet položaj v Aziji. * V postnem času, ki se bliža, bomo imeli veliko razlogov, da se bomo tesno povezali s križanim Zveličarjem in po Njem, z Njim in v Njem pošiljali nebeškemu. Očetu naše molitve za mir v svetu, za ponižanje sovražnikov sv. Cerkve, za trpečo Cerkev v Sloveniji, za mir in pravo soglasje v naši župniji, j škofiji, v celi božji Cerkvi. Čim bolj tesno bomo v postu s križanim Kristusom molili in vdano nosili svoj križ, tem več milosti bomo dobili zase in za druge in tem bolj bo vesela Velika noč, ki nas vsako leto znova živo spominja na zmago Kristusovega kraljestva nad silami teme. Življenje v naši župniji se lepo poživlja in krepi. Umrl že celo leto nobeden ni. Rojstev je pa vedno več. To leto smo že vpisali v krstno knjigo sledeče: Tomaža Berčiča, sinčka Ivana in Uršule, rojene Martinčič; Silvo Grašič, hčerkico Franca in Terezije, rojene Gabrovec; Janeza Žižka, sinčka Jožeta in Ilijane, rojene Gabor; Barbaro Štih, hčerkico Antona in Kristine, rojene Maček. Tudi nekaj novih družin in poedincev smo že to leto debili. Včasih pridejo tudi kake težave in razburjenja. Ljudje, ki niso sami v sebi mirni, radi vznemirjajo tudi druge. su, odhajali iz dvorane. Kakor obžalujemo, da nas je zapustil, tako smo obenem veseli, da je iz “malega kaplana” postal župnik in bo kot tak še več lahko storil za naše ljudi v Montrealu, še večje ljubezni in skrbi bodo deležni “njegovi žup-Ijani”. Pri delu v novi župniji pa mu bo stal ob strani z neizčrpno energijo brat Ciril Verdnik in skrbel za vse, kakor je to delal dolga leta v župniji Ma- stiti zmot in jih pokristjaniti na njihovih očiščenih temeljih. Lahko si predstavljamo, kakšna duhovna škoda bo nastala, če bo Cerkev v teh deželah prehitel komunizem. * Na vse to sem mislil, ko se je položaj v Aziji spet zaostril in je vedno bolj nevarno, da bo komunizem polagoma podjarmil vso Azijo. Kajti vseh zadnjih 20 let v Aziji samo napreduje. svojih otrok v slovensko šolo, in to z nepoštenimi metodami, kot sem na tem primeru povedal. Sedaj, ko smo prišli že tako daleč, da katoliški duhovniki in protestantski duhovniki, katoličani in protestantje skupno molijo in skupno zborujejo zdaj v kaki katoliški dvorani zdaj v protestantski, bi bil že čas, da bi se tudi Slovenci otresli tiste nerazumljive ozkosti in prehitrih, neutemeljenih sodb. * Ni vse komunistično, kar pride iz Slovenije, in Bogu bodimo hvaležni, da ni. Kajti tisti Slovenci danes rešujejo slovenski narod pred komunizmom in pred propadom, ki so ostali doma. Ti s tihim, pozitivnim delom, s trpljenjem in z vztrajno hranitvijo verskih in narodnih svetinj pripravljajo slovenskemu narodu boljšo bodočnost. Mi smo jim lahko le v moralno pomoč. Komunistov je v Sloveniji zelo majhen odstotek. Nikdar doslej v letih begunstva nisem slišal toliko jedke kritike zoper komunizem kot tiste tedne, ko sem bil predlanskim na obisku v Sloveniji. Tipičen zgled, kako smo mi včasih ozki v presojanju slovenskih komunistov, je pevski oktet, ki je lani nastopil v Torontu in v Clevelandu. Pri nas tu je bilo vse polno razburjenja, češ so že nekateri in celo duhovniki nasedli komunistom, ki so prišli k nam pod krinko kulture. V Gorici so pa katoliški Slovenci isti oktet, iste ljudi sprejeli v Katoliškem domu, jim organizirali udeležbo, jih slikali, prinesli sliko v Katoliškem glasu in daljši članek o njih. In vendar Katoliški glas vse razdiralno delo komunizma v Sloveniji stalno zasleduje in daje go-riškim Slovencem jasne smernice o vseh pojavih komunizma. A ker je urednik blizu Slovenije, mu je bolj jasno, kdo so komunisti in kdo niso. Mi tu se pa včasih razburjamo za malenkosti; nevarno nastavljeno komunistično past pa prezremo. Srednja toplota LONDON, Vel. Brit. — Povprečna letna temperatura Britanskega otočja je 50 F. CLEVELAND, 0= tieiuke dobijo delo Ženska dobi delo Iščemo žensko za delno zaposlitev v restavracijski kuhinji. Kličite EV 1-9831 od 7. zjutraj do 11. dop. (41) MAU OGLASI V najem V bližini sv. Vida oddamo Tako mi je pred kratkim zelo; 4 sobe, zgoraj, dvojici. Kličite dober mož potožil, kako mu jej 1-4294. —(37) hudo, ko ga nek Slovenec iz me- rije Pomagaj. Oba vneta delav- Najprej je osvojil Kitajsko, na- ca se bosta takoj lotila dela in nadaljevala uspešno delo č. g. Časla, ki je med montrealskimi Slovenci devet let živel in jim ustvaril slovensko župnijo z lastno cerkvijo in župniščem. Obema želimo, da bi Bog dobrotljivo blagoslavljal njuno delo med montrealskimi rojaki, čuval nad tamkajšnjo skupnostjo in ji stal ob strani v vseh težavah. Otmar IVIauser to Severno Korejo, potem Severni Vietnam. Indonezija pod Sukarnom vedno bolj prihaja pod vpliv komunizma. Veliko krivdo gotovo nosi za napredek komunizma v Aziji kolonialna politika Francije in Anglije; pa tudi nedosledna pomoč Ameri-kancev azijskim državam, ki so zaprosile za ameriško pomoč. Vse orožje, ki so ga za časa kitajske revolucije Amerikanci sta draži: “Ali še vedno pošiljaš otroke v slovensko šolo župnije Brezmadežne? Ali ne veš, da je to komuninstična šola?” Dobri župljan je bil kar žalosten in mi je dejal: “Glejte, to je naredila slovenska knjiga, ki jo uporabljate v šoli. Izšla je v Sloveniji.” Povedal sem mu, da je to navadna demagogija, in da bodo taki zoper našo šolo kaj drugega našli, da bodo šolo kritizirali, tudi če bi jih učili slovenščine iz slo v enskega verouka. Vprašal sem potem preč. g. Zrneca — spada namreč v župnijo Marije Pomagaj —, če so o-troci tistega očeta, 'ki je našo šolo označil za komunistično, v njegovi slovenski šoli. Povedal mi je, da ne. In vendar se je lotila šola Marije Pomagaj v Torontu težke in tudi finančno zelo obremenjujoče naloge, da bo slovenske učbenike sama izdala. A takih družin, ki župnijske slovenske šole ne marajo, kljub temu ne bo pritegnila. Isto ve- Lastnik prodaja V Euclidu, dvodružinska hiša, enodružinska hiša in velik lot. Vse 3 parcele, ena pri drugi, v fari sv. Kristine. Vse za $37,900. Kličite KE 1-3697. (43) Da se uredi zapuščina Naprodaj j e dvodružinska lesena hiša, 5-5, in enodružinska 7-sobna hiša na 1007 E. 74 St., za hitro prodajo. $18,500, dober dohodek. KE 1-87S9 zvečer ali koncem tedna. (40) V najem Oddamo 5 sob, spodaj, in garažo, na E. 172 St., blizu Grovevvood. Kličite 944-7040 po 5.- uri pop. (41) V najem 5 sob, spodaj, oddamo na Bonna Ave.,. blizu E. 60 St. Plinski furnez, na novo deko-rirano. Kličite 432-0579. AMERIŠKA DOMOVINA, PATRICK A. SHEEHAN: NODLAG sinu, kakršen si ti bil, Donal,! ošvrknil konja, oče pa je za- Po mnogih vzklikih strahu, grozfe, ponosa, veselja sta obadva utihnila, konj pa je stopal dosti hitro, kajti bil je obrnjen proti domu. Tisoč divjih misli se je podilo v starčevi glavi — misel, kako je komaj ušel smrti, misel na hvaležnost te uboge žene, na čudni nagon, ki mu je rekel, naj sprejme njenega otroka — delo ljubezni, ki je bilo sedaj stokrat poplačano. Nato je pogledal v prihodnjost in začel ugibati, kaj bi se moglo z otrokom zgoditi, če si začno o resnici le malo šepetati —in zakaj bi se ne mogla vsak trenutek raznesti? — tedaj bi ne mogel, to je vedel, otroka, več obdržati, s tem bi pa ne prelomil samo besede, ki jo je dal ženi, temveč tudi lastna najdražja načela, čutil je, da potrebuje zaveznika, in ta zaveznik bodi njegov sin, ki je prvi odkril Nodlago in ki naj podeduje, ko mu oče umrje, dolžnost njenega zavetnika in očeta. Toda kako naj mu naznani to strašno vest in kako jo bo Donal sprejel? Ali bo imel dosti možatosti, da se dvigne nad svoje slojne tradicije in da stori to, kar bi bilo zelo lepo in plemenito? Ali se mu ne bodo morda uprli prirojeni keltski instinkti pri misli, da bi rodil otroka take krvi kot člana svoje družine? Bilo je res zelo dvomljivo, kako bo Donal to sprejel, a bilo je neobhodno potrebno, da mu skrivnost odkrije. Po tihi molitvi k Njemu, ki stoluje nad zvezdami, je starec zakašljal in dejal: “Ali bediš, Donal?” “Kaj bi ne?” je odgovoril Donal in si pomel oči, kajti dremal je bil. “Kje pa sva?” “Vedel sem, da si dremal,” je rekel oče, “pa zmerjal te ne bom zato. Zdaj sva na poti med gostilno in Mallowom.” ‘‘Noč je tako temna,” se je nerodno izgovarjal Donal, “da nisem vedel, kje sva. Ali sva že bila pri gostilni?” “Že pred eno uro. Kaj ne vidiš starega gradu Ballimona tam gori na griču?” CHICAGO, ILL. MALE HELP JANITOR Permanent work, Good salary. — Elderly Man for office and warehouse work. — Apply at 1245 W. Fulton, — Phone MO 6-1500, — “Saj res. V eni uri sva v Mallowu. In koliko je sedaj ura?” “Med tremi in štirimi zjutraj, menim,” je odgovoril oče. “Kmalu se bo zdanilo.” “Strašno je mrzlo,” je dejal sin, ošvrknivši konja. “Zakaj niste ustavili pred gostilno? Vsakdo bi ponoči potreboval kapljice pijače.” Starec je molčal. Prilika ni bila ugodna. Toda odločil se je, da svoj načrt mora izvršiti. “Donal!” “Kaj?” “Nekaj ti moram povedati, kar mi je na srcu. Ali nisi danes v sodniji ničesar zapazil?” “Ničesar razen navadne malopridnosti i n sleparstva. Vesel sem, da smo opravili s sodniki, porotniki in ovad-niki.” To je starca ovrlo: toda stisnil je obrvi in nadaljeval: Ali nisi zapazil Dalyjevega in Nowlanovega pričevanja?” “Sem,” je odgovoril Donal hladno. “Morda je milost božja vendarle zadela tadva lopova ali pa sta podkupljena.” “Tako je!” je vzkliknil starec veselo. “Daly je bil podkupljen.” “Nisem mislil, da se veliko ukvarjate s takimi rečmi,” je dejal Donal pol v šali, pol nevoljno. “In cena je morala biti precej velika, da je nag nila taka dva sleparja, da sta govorila resnico.” ‘Ne,” je odvrnil oče, “temveč prav majhna in Bog jo je poslal.” “Veseli me, da so nam Vas pustili. Toda pri vsem, kar je svetega, jaz bi rajši visel, kot se doteknil dlani teh izdajav-cev vere in dežele.” Znamenja so postala še neugodnejša, toda starec se je bil odločil. “Donal, ali znaš hraniti skrivnost?” “Ali ste kdaj zapazili, da sem izblebetal, kar ste mi zaupali?” “Ne. In to je tudi vzrok, da ti hočem nekaj povedati, česar bi ne razodel nobenemu živemu človeku razen duhovniku in tebi.” “To bo zelo velika skrivnost! Ali boste morda celo zahtevali, da prisežem?” “Da, dasi mi beseda takega toliko velja, kakor da poljubiš evangelij.' Ustavi konja za trenutek!” Donal je nategnil vajeti in voz se je ustavil na majhnem mostu, ki je peljal preko deročega potoka. “Kje si?” je vprašal starec, tipaje po sinovi roki kakor nekdaj slepi očak. “Tukaj,” je rekel Donal, položivši svojo močno, žuljavo roko na očetovo dlan, ki se je takoj oklenila. ‘Hočem, da prisežeš pri evangeliju, ki ga nimava s seboj, in pri Njem, ki je evangelij napisal, da ne boš nikomur razodel, kar ti bom sedaj povedal. Ali prisežeš?” “Prisegam,” je dejal Donal, ki ga je slovesnost kraja in prizora pretresla. “Ali prisežeš, da boš oče otroku, ki si ga na božično noč našel v hlevu, kadar jaz urarjem?” “Nodlagi?” je vprašal sin zelo začuden. “Da, Nodlagi,” je odgovoril oče še krepkeje stisnivši sinovo roko. “Gotovo, če Vi želite,” je dejal Donal obotavljaje se. “Vse, kar je, je Vaše in bo moje le zato, ker mi boste Vi dali.” “In jaz ti bom tudi dal, Donal, moj sin,” je rekel starec čuvstveno. “še nihče ni iz-redil boljšega sina kot si ti. Sedaj poženi in jaz ti povem vse. Mala Nodlag, ki si jo ono mrzlo, hudo noč prinesel iz hleva, me je danes rešila vislic.” Začuden, preplašen in ne vedoč, kaj naj misli, je Donal čel svojo dramatično povest. ‘‘Ali se spominjaš, da so ono noč pripovedovali o neki blazni ženi, ki je pred Božičem hodila okrog z zavojem v naročju?” “Spominjam se. Sam sem jo videl in govorila je zlobno kot zlodej, zlasti o Vas.” “Ali si jo videl danes v sodniji?” “Ne,” je odgovoril Donal. “Ne morem reči, da bi jo bil videl.” “Bila je tam,” je rekel starec. Ona je podkupila Dalyja in Nowlana zame in cena je bila Nodlag.” “Ona je tedaj Nodlagina mati?” je vzkliknil Donal začuden. “Da,” je dejal starec, izkušajoč umiriti svojo razburjenost. “In sedaj se spomni svo- j je prisege, Donal. Ona — je Dalyjeva žena!” Donala je ta vest tako presenetila, da je za nekaj trenutkov onemel, izkušajoč si to stvar pojasniti. Bil je zmeden. Nato se je zdelo, da je naenkrat butnilo vanj strašno spoznanje in rekel je pritajeno, toda grozeče: ‘Tedaj pojde, pri vsem, kar je svetega to blaženo noč, na cesto tisti trenutek, ko prestopim hišni prag.” “Ali tako držiš svojo prisego?” je dejal oče proseče. Nikomur ne rečem besede, toda ona pojde vun in zlodej naj pobere njo in tudi vse njene ljudi.” (Dalje prihodnjič! zapisnikar John Ovsenik, tajnik Edward Arhar, 1137 Addison Road, blagajnik Frank Sfiligoj. — Skupno sveto obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi sv. maši. —- Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI Duh. vodja Rev. Raymond Hobart; predsednik George Basilone, 1489 E. 172 St., tel. KE 1-7646; 1. pod-preds. Frank Žnidar; 2. podpreds. Zdravko Novak; častni predsednik Joseph Hočevar; kores. tajnik Jack Šimenc, 799 E. 155 St, tel. MU 1-8111; fin. tajnik Richard Mooney; blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Rd.; maršal Joseph Sajovic; načelnik programov Anthony Nach-tigal; načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St, tel. KE 1-8622; načel. kat. akcije Guy DeMark; poročev. v angl. Anthony Nachti-gal; poročev. v slov. Ernest Terpin; mladinski načel. Edward Zadnik; načel, za duhovne vaje Frank Žnidar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani. — Na svetu poznamo preko 40,000 vrst rib. Ameriška bratska zveza poslopju’ s°ba ^ spodaj‘ ^ ag°‘ raj m uradne ure so vsako soboto NAPREDEK ŠT- 132 ABZ Predsednik Joseph Golob, podpredsednik Frank Krince, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Dr., Mentor, O., tel. EL 7-6614; blagajnik Stanley J. Bober, zapisnikarica Rose Intihar. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Mr. Froelich. (37) WANTED BODY & FENDER MAN Call DIversey 8-3285 Ask for FRANK (40) REAL ESTATE FOR SALE MT. PROSPECT — BY OWNER 3 Bedrm. Brick Bi-level, 2 baths, Family size kitchen, Pan. Rec. rm. Jalousie patio, Att. gar. Excellent location. $27,500. CL 5-6350. (37) GLEN ELLYN 6 Room Bungalow, 3 bedrooms, Att. gar. Rec. room in basement. Close to everything. By owner $23,900. Phone 469-5872. (37) SOUTH SHORE, 98th & Avalon. Comfortable 3 bedrm. Cape Cod brick home. Cor. lot. Large closets, 2 full baths, Family rm. Full bsmt. Cab. kitchen. Comb, oven-range, 2 car gar. FHA approved. Owner $17,500. — RE 4-1668. (38) CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY BEAUTY SALON — 3 stations, established business. Beverly area. Very reasonable. Call 798-9262 or 331-1683 after 6 P. M. (37) DELICATESSEN Vic. 111th & Kedzie Bakery goods, Lite groceries, Candy, etc. — Sacr. on acc’t. of illness. Well established. Call HI 5-9600. (38) DRY GOODS AND SHOES—Owner. Estab. 43 yrs. at location. 5 Room apt. rear store. Must sell for health reason. HU 3-1858. (38) REAL ESTATE FOR SALE 96th & BEVERLY, near schools, churches, transp., shpg., like new. 8 yr. old, 5% rms., semi-fin. bsmt., side dr., stove & refrig, inch Low $20’s or best offer. BY OWNER. Call PR 9-2740. (37) Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 zsz Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Christine Zivoder, tajnica Florence Straub, 171 E. 264 St., Euclid 32, Ohio, RE-2-8583; blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikar Albin Gribbons. Nadzornice: Mary Butara, Rose Aubel in Jean Gribbons. Rediteljica Rose Aubel. Voditelj mladine Donald Straub. Zastopnik za SND in Klub društev Joseph Ponikvar. — Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. ob 7:30 zvečer. — Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’Donnell. člane se sprejema od rojstva do 60. leta. Zavarovalnina, vsakovrstne police, bolniške, operacijske in odškodninske podpore. The Maccabees CARMOLA HIVE NO. 493 T. M. Commander Pauline Debevec, Lt. Commander & Recording Secretary Pauline Stampfel, Record-Keeper & Sick-Benefit Sleč. Josephine Stwan, 1016 E. 72nd St., Cleveland, Ohio 44103, Ph.: 361-0563. Auditors Frances Tavčar - Chairman, Mary Ko-legar, Ursula Unetič. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Josephine Stwan. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. ^ in room #1 of the Slovenian Na- od 2. do 5. ure popoldne. Woodmen Circle WATERLOO GROVE NO. 110 V/ C. Predsednica Emma Janz, podpred-sed. J. Lukane, blag. Molly Tomazie, zapis. Cecelia Wolf, tajnica J. Klemenčič, 1833 Kapel Drive, Euclid 17, O., AN 1-0115; vod. Mary Ro-gell, pom. Mary Markel, pom.-na-mest. Antonia Ogrinc, biv. predsea. Ursula Branisel, nadzornice Sophie Person, Olga Larsen, Maria Woll Seje so vsako 3. sredo ob osmih zvečer v SDD na Waterloo Rd. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Ms gr. Louis B Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, taj-iica m biagainičarka Mary Otoničar, 1110 E. 63 St, tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; rediteljica Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 uri pop. v šoli sv. Vida. Lovska društva SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Predsednik: Frank Kramer; podpredsednik: Stanley Česen; tajnik: Frank Škerl, 10202 Reno Ave., Cleveland, Ohio 44105. — Prihodnja glavna seja bo 1. nedeljo v maju 1965 pri Rainbow klubu v Twins-burg, O. Pevska društva UT * MATICA Predsednik John Perencevic, prva podpreds. Mrs. Eileen Ivančič, druga podpreds. Mrs. June Price, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E 72 St, HE 1-1837, blagajničarka Mrs. Josephine Bradach, pom. taj. Miss JoAnn Stwan, nadzorniki: Mrs. Molly Prank, Miss Geraldine Urbančič, Don Jacir, garderoba: Mrs. Olga Klanchar, glasbeni arhiv: Miss Jo Mary Hochdorfer. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8:00 p.m. v SND, soba št. 2. sednica: Mary Maršič. Tajnik: Milan Dolinar. Blagajnik: Ivan Martinc. Gospodar: Stane Gerdin. Zapisnikarica: Mimi Mauser. Propagandni ref.: Mauser Karel. Pregledniki: Stane Gerdin, Božo Pust. DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Predsednik Vinko Zgonik; podpredsednik Frank Kokal; tajnica Mary Ulyan; blagajničarka JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., KE 1-7419; zapisnikar Louis Modic; nadzorni odbor: 1. Sylvia Evatz, 2. Louis Stavanja, 3. Anthony Milavec, 4. Milan Ulyan; režiserja: Vinko Zgonik, Frank Kokal; arhivarja: Frank Kokal, Anthony Milavec; mojstri odra: John Kokal, John Mihelich, Anthony Milavec, Milan Ulyan; še-petalka Milka Kokal. — Seje: Tretji četrtek ob 8.00 zvečer. Zabava po sejah v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid, O. Slovenski domovi KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Frank Segulin, pod-predsed. Louis Modic, tajnik Louis j Jartz, 17635 Lakeport, IV 1-5102, blagajnik John Barkovic, zapisnikarica Frances Julylia. Nadzorni odbor: Ann. Kutcber, Josephine He-nikman, Josephine Taucher. — Seje za leto 1964 bodo .prvi ponedeljek v mesecu april, maj, junij, oktober, november, december v American Yugoslav Centru na Recher Ave. ob 8. uri zvečer; KE 1-9309. niča Jennie Trennel, tajnica in blagajničarka Agnes Stefanic, zapisnikarica Anne Žele, nadzorniki: Frank Bitenc, George Marolt in Harry Blatnik, gospodarski odbor: Andy Božič, John Korošec. GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Rose Vatovec, tajnica Stella Mahnič, blag. in zapis. Marj Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rotih. Angela Mago-vec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave. DIREKTORIJ BARAGOVEGA DOMA, 6304 St. Ciair, Cleveland Častni predsednik' Frank Jakšič; predsednik: John H. Gornik; podpredsednik in upravnik: Jakob Žakelj; tajnik: Janez Ovsenik; blagajnik: Anton Vogel; gospodar: Edi Veider; Baragova prosveta: Josip Ovsenek; odborniki: Edmund Turk, Franc Sleme, Alojzij Hribar, Anton Nemec, Jože Križman, Vinko Rožman, Frank Lube, Jože Žnidaršič. Telefon EN 1-5926 ali HE 2-0142. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Matija Jager; predsednica Nettie Strukel, 473 E. 142 St., IV-1-5617; podpredsednica Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, MU-1-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Mary Pan-chur, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8- maši, isti dan popoldne ob 2. uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik John Snyder Jr., 23810 Devoe Rd., RE 1-4098; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Snyder. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 3 zvečer v Domu na Rechei Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zbo-"u. Seje se vršijo vsake 3 mesece oa drugi ponedeljek v mesecu. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Rudi Lekšan, podpredsednica Francka Plečnik, tajnica Milena Dolenc, 1166 E. 72 St., Cleveland 3, Ohio; tel. EN 1-6916; blagajnik Frank Lovšin; odborniki: Emi Veider, Dušan Žitnik, Majda Stanonik, Jurij švajgar, Miro Odar, Jože Likozar, Edi Veider, Mimi Žakelj, Vid Sleme. Pevovodja Frank Zupan. Pevske vaje so ob nedeljah popoldne ob 1:15, seje pa vsako tretjo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1166 E. 72 St.. Cleveland 3, Ohio. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Tony Kolenc, pod-oreds. TjOU Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc,, 2004 N