Leto LXVII Poštnina plačana * gotovini. V Ljubljani, v soboto, dne 24. junija 1939 tfev. 142 a Cena 2 din Naročnina mesečno 23 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 telefoni uredništva in uprave: 404)1, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Ce kovni račun. Ljubljana številka 10.b30 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6. Pakti s Turčijo Pred nekaj dnevi smo na tem mestu opozorili na nenadni pojav turške velesile v evropski politiki — po skoraj 20 letih hotene odsotnosti. Turčija je zapustila okvir, ki si ga je zaradi notranjepolitičnih in zunanjih okoliščin sama dala, da bi mogla nemoteno izvesti preporod države in naroda, ter objavila svoje težnje po vplivu tudi po pokrajinah, koder turški narod ne prebiva. Kakor da bi bila smrt velikega Ataturka pomenila po-polen prelom v zunanjepolitičnem gledanju Turčije! Prvi zunanji minister Turčije po Ataturkovi smrti je nove smernice, ki ustvarjajo turški »življenjski prostor«, objavil nedavno v svojem govoru, ko je povedal, da naj javnost turško zvezo ž Anglijo in razne druge zunanjepolitične dogodke, ki bodo sledili, presoja s stališča, da Turčija ni več samo interesirana na strogo turškem državnem ozemlju, ampak da je za varnost državnega ozemlja in narodne neodvisnosti neobhodno potrebno, da se ničesar ne spremeni pri vseli njenih sosedah, bodisi v Mali Aziji, bodisi na Balkanu, na Sredozemskem ali v Črnem morju. Napovedi turškega zunanjega ministra Sara-džogluja se sedaj vedno bolj razkrivajo in vedno bolj jasno stopa pred naše oči liova zunanjepolitična podoba bližnjega vzhoda, ki nastaja pod zagonom nove turške politike, za katero vsakdo sluti spretno roko angleške diplomacije. Ko je Turčija v januarju 1935 sklepala svojo prijateljsko pogodbo z Iranom in Afganistanom, so bile njene težnje še nejasne in morda niti sama ni vedela, kakšnemu cilju naj to služi. Imeli smo vtis, kakor da je obrnila svoj obraz proč od Evrope, se obrnila v Azijo in skušala tamkaj s prijateljskimi pogodbami z mohaniedanskimi državami zastražiti svoje meje. Tudi ko ]e v aprilu 1930 prijavila svoje zahteve po samostojni nadoblasti nad dardanel-skimi in bosporskimi ožinami, še ni bilo jasno in pregledno, da je to nekaj drugega, kakor izraz težnje, da postane Turčija sani svoj gospodar v mejah svoje lastne države. Tudi leto pozneje, ko je turška vlada pri Zvezi narodov sprožila vprašanje sandžaka in mesta Aleksandrete, so vsi imeli občutek, da to ni noben zunanjepolitični sunek, marveč le posledica neomajne volje, da združi v mejah nacionalne države vse kraje, koder prebivajo Turki in kjer ji mednarodne pogodbe dajejo pravico do uresničenja svojih teženj. Sodelovanje Turčije pri Balkanski zvezi in posebna vojaška pogodba, ki jo je Turčija leta 1930 sklenila z Grčijo, imajo izrazit značaj politike samoohranitve brez vsakih teženj, ki bi segale čez meje nacionalne države. Šele, ko je Evropa v juniju lanskega leta zvedela, da je Turčija dobila od Angležev, ki so z denarjem 6ilno skopi, kadar ga je treba nalagati kje na vzhodu Evrope, posojilo 10 milijonov funtov, to je skoraj 4 milijarde dinarjev, se je na zunanjepolitičnih obzorjih posvetilo in so se prvič prikazali obrisi novih zunanjepolitičnih stremljenj, ki niso več izključno v službi nacio-nalno-turških interesov, marveč segajo že daleč v področja svetovne politike ter s tem dobivajo imperialistične barve. Angleška politika je Turčiji v sklopu svoje lastne iniperijalne obrambe odmerila poseben prostor, pri tem pa ji je z nalogami, ki ji jih je naložila, vsadila v srce tudi nade, da morda kedaj v bodočnosti le uresniči svoje sanje o obnovitvi nekdanjega sijaja turškega imperija. Razvoj dvoboja med obema evropskima taboroma velesil je pospešil zunanjepolitični preporod Turčije. Razmah italijanske in nemške velesile je Turčiji narekoval hitrejši postopek. Romunska kriza, ki je sledila propasti češkoslovaške države,' je Turčijo opozorila, da je vzvalovilo že črnoinorsko valovje. Prav takšen učinek je imela na Turke zasedba Albanije po tisti mladi velesili, ki si je ob maloazijski obali na dodekaneškem otočju zgradila mogočne trdnjave. Ako je bilo še kaj omahovanja, ga je strlo vsearabsko gibanje, ki je zajelo sosedno Sirije, Irak, Palestino in Transjordanijo in ki Turčiji, ki živi v srečnem položaju, da ni nikjer obdana od kakšne velike in objestne velesile, ne more biti prijetno, kajti vsaka vsearabska država bi po svoji naravi morala škodovati njenemu razmahu. Evropske prilike so torej Turčijo prisilile, da je prej, kakor je bilo pričakovati, pogledala čez svoje meje in odločno sprejela sklep, da si tudi ona oriše svoj »življenjski prostor« in ga zavaruje z zunanjepolitičnimi sredstvi, ki so ji na razpolago. Tako je prišlo do podpisa vojaške zveze med Anglijo in Turčijo v marcu letošnjega leta. Toda temu prvemu dogodku, ki spada med največje v povojni dobi, so morali slediti drugi, ako naj bo zgradba, ki sta si jo Anglija in Turčija zamislili, popolna. In res, sledili so. Turčija je začela pogaianja s Francijo. Sklenili naj bi podobno pogodbo, kot jo imata Anglija in Turčija. Francija se je pokazala voljno, da pristane na žrtve, h katerim jo je nagovarjala Anglija. Na oltar sporazuma je bila položena pokrajina Aleksandreta, košček Sirije, ki pa je po njem sanjala Turčija že od leta 1921 dalje, ko je Francozom prvič izrazila željo, naj jo vrnejo. Francija je takrat oklevala. Ni se ji mudilo 20 let. Aleksandreta je prvovrstna strategična postojanka. L. 1926 sta se obe državi spet pogovarjali o tej deželi, a brez uspeha. Leta 1932, 1936 in 1937 so bila nova pogajanja, ki pa so deželi prinesla samo avtonomijo, ne pa priključitve k Turčiji. Preokret je prišel v juliju 1938, po srednjeevropskih |iresene-čenjih in sredi češkoslovaške krize. Francija je začela popuščati. Čim bolj so Srednjo Evropo pretresali znani dogodki, tem bolj so pogajanja napredovala, tem bolj so v Parizu poslušali angleškim prišepetovanjeni in ko je bilo v aprilu letošnjega leta postavljeno vprašanje priključitve aleksandretske pokrajine k Turčiji, je Francija rekla: da, z nekaterimi pridržki glede manjšin ter nekaterimi pomisleki glede bodočnosti. Spregovorili so potem generalni štabi. Sedaj je sporazum dosežen in zvezna vojaška pogodba med obema državama je slovesno podpisana. Toda slediti morajo še drugi dogodki, še drugi sporazumi, ki bodo zavezniško omrežje izpopolnili. Obisk egiptskega zunanjega ministra v Ankari je namig, v katerem pravcu se bo razvijala zgodovina. Ker potuje egiptski zunanji minister Jahia paša iz Turčije še v Bukarešto in v Grčijo, pada v oči, da se pripravljajo nove zveze, ki naj povežejo med seboj Turčijo, Egipt, Grčijo in Romunijo. Organizacija, ki jo je želela angleška diplomacija, da si ž njo zavaruje vzhodni del Sredozemskega morja od Egipta do Dardanel je torej v pol- Nj. Vel. krati Peter II. pokrovitelj mariborskega tabora Mladinskega tabora se bo udeležilo iudi več članov vlade Belgrad, 2*5.' junija, m. Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil sprejeti pokroviteljstvo nad mladinskim taborom, ki ga prirejat« podzvezi fantovskih odsekov in zvezi dekliških krožkov v Mariboru in Celju od 29. junija do 2. juliju v Mariboru. Za mladinski tabor v Mariboru vlada tudi tuknj veliko zanimanje, ker se ga bo udeležilo poleg zastopnikov narodne skupščine in senata tudi več članov kraljevske vlade. * Vso slovensko katoliško javnost, posebno pa še našo mladino bo silno razveselila radostna vest, da je Nj. Vel. kralj Peter II. blagovolil prevzeti najvišje pokroviteljstvo nad taborom slovenske katoliške mladine v Mariboru. Tako bo naša slovenska mladina, organizirana v Zvezi fantovskih odsekov in Dekliških krožkov, kakor lani na veličastnih mladinskih manifestacijah v Ljubljani, tako tudi letos v Mariboru deležna najvišjega odlikovanja našega visokega kraljevskega doma. Naj ji bo io dokaz, da kraljevski dom ceni njeno veliko vzgojno delo, ki gre za tein, da na trdnih krščanskih, verskih in nravstvenih temeljih vzgoji sedanji in bodoči rod, ki bo prežet globoke ljubezni do naroda in naše jugoslovanske države in ki bo vedno pripravljen, doprinesti tudi najtežje žrtve za svojega kralja in domovino. Najvišje pokroviteljstvo pa za našo mladino pomenja (udi najmogočnejše bodrilo, da bo vse storila, da bo vredna naklonjenosti kraljevskega doma in da bo mladinski tabor v Mariboru res tudi popoln odraz jeklene volje in železne discipline, ki preveva naše mladinske vrste. Prepričani smo, da bo mariborski mladinski tabor opravičil zaupanje visokega kraljevega doma v našo slovensko katoliško mladino in da bo ■ajmogočnejša manifestacija naše narodne in državne zavesti ter prepričevalen izraz ljubezni in zvestobe, ki jo naša mladina v srcih nosi do naše narodne dinastije in mladega kralja Nj. Vel. Petra II. Pakt Turcija-Francija Francija ne bo nobeni tretji državi odstopila Sirije Posebne obveze za stanje na Balkanu 99 Pariz , 23. junija, c. Danes popoldne je bila v francoskem zunanjem ministrstvu podpisana pogodba med Turčijo in Francijo. Slovesen podpis je bil opravljen v kabinetu zunanjega ministra Georgesa Bonncta in sta pogodbo podpisala francoski zunanji minister Ge-orges Bonnet in Suad Davaz, turški veleposlanik v Parizu. V kabinetu zunanjega ministra se je okoli Bonneta in Suada Davaza zbralo lepo število odličnikov zunanjega ministrstva in turškega veleposlaništva. Od zunanjega ministra so bili pomočnik zunanjega ministra Leger, ravnatelj vzhodnoevrop. oddelka Richet, načelnik muslimanskega oddelka in več drugih višjih uradnikov z načelnikom protokola na čelu. Davaza so spremili vsi uradniki turškega veleposlaništva. Pogodba je bila podpisana v dveh izvodih in sicer obsega pogodba dve glavni listini: 1. pogodba o medsebojni pomoči med Turčijo in Francijo in 2. listino, da Francija nikdar ne bo odstopila komu tretjemu Sirije in Libanona. Po podpisu je najprej podal krajšo izjavo zunanji minister Bonnet, ki je rekel najprej, da je ta pogodba čisto slična in vzporedna pogodbi, ki je bila podpisana med Turčijo in Anglijo. Med Francijo, Anglijo in Turčijo se tako vpostavlja močna zveza popolne vzajemnosti. Pogodba pa obsega predvsem to: 1. obe državi si obljubljata takojšnjo medsebojno pomoč v primeru napada aH pa če bi kdo napadel območje njunih neposrednih koristi; 2. s tem v zvezi sprejemata obe državi posebne zveze tudi za stanje na Balkanu. Bonnet je poudaril, da ni ta pogodba naperjena proti nikomur. Pogodba izraža samo popolno skladnost želja Francije in Turčije ter tudi Anglije, da se ohrani mir. Zelo ginjen je nato govoril turški veleposlanik, ki je tudi izjavil, da ni pogodba naperjena proti nobeni tretji državi. To je veliko delo za mir, ki je Franciji in Turčiji skupen najvišji ideal. Pogodba med Turčijo in Francijo bo ratificirana najpozneje dne 23. julija 1939. Tedaj bodo francoske oblasti izpraznile in izročile Aleksandreto Turčiji in njenim oblastem. Dne 22. julija zvečer morajo iran-coske čete oditi iz sandžaka Aleksandrete. Listina, ki govori o tem, da ne bo Francija nikdar prepustila Sirije ali Libanona kaki tretji državi, je bila kot posebna listina dodana pogodbi o zavezništvu in medsebojni pomoči. Ankara, 23. junija. AA. Turški zunanji minister Saradzoglu in francoski poslanik v Ankari Masigli sta odpisala danes ob 12.10 sporazum o priključitvi ale-sandretskega sandžaka Turčiji. ti l bližnjem vzhodu. V tem smislu piše ves italijanski tisk. Rim, 23. junija, c. V Rimu so silno nezadovoljni s tistim delom pogodbe med Francijo in Turčijo, ko dstopa del Sirije, to je sandžak Aleksandreto Turčiji. List »Popolo di Roma« piše, da je na ta način Francija izročila Turčija del Sirije, kjer ni Turkov, ampak žive samo Arabci. Tako je dala neturško ozemlje Turčiji, do.čim v Evropi podpira Poljsko, ki odreka Nemčiji Gdansk, ki je popolnoma nemško mesto. To delitev Arabcev «i bo arabski svet zapomnil .in Franciji tega nikdar ne bo odpustil. Nemški list razodeva obrambni trikot Turčija-Romunija-Egipet za obrambo Dardanel ^■■■^■■UMmMHMMMV in Sueškega prekopa —Hlfllilii illUflMOj*—— Monakovo, 23. jun. TG. Pod naslovom Turški vojaki ob Sueškem prekopu« je objavila »MUnchner Neueste Nachrichten« dopis svojega dopisnika v Carigradu, v katerem razlaga vsebino pogajanj med Turčijo in Egiptom. Članek pravi dobesedno: »Pogajanja egiptskega zunanjega ministra Jahia paše v Ankari se sučejo okrog načrta, da bi (udi Turčija prispevala k varnosti Sueškega prekopa. Egipt-ska vlada jo angleški želji rada ugodila, da naj hi v primeru kakšne vojne turške čete zasedle gotove delo Sueškega prekopa. O izvedbi tega načrta bodo otlloči-čila šele podrobnostim pogajanja med Anglijo, Egiptom in Turčijo. Anglija je nadalje izrazila željo, naj hi se Egipt pridružil »S a a d a b a <1 s k e m u p a k t u«, ki jc bil i. 1936 sklenjen med Turčijo, Iranom, A f g a 11 i s t n 11 o 111 in I r a -k o in. Turčija je na pristop Egipta že pristala. Vlade Irana, Iraka iu Afgani- stana pa so bile vprašane, če imajo kaj proti temu. Samo Iran in Afganistan imata še neke pomisleke, ker se bojita, da ne hi bili potegnjeni v kakšna vojna trenja v zvezi z Anglijo. Turško časopisje ognjevito piše o važnosti /.veze med Turčijo in Egiptom, ki imata podobne vloge v »fronti miru«, prva da sloji na straži oh Dardanclah, druga pa, da varuje Sueški prekop.« Isti list. objavlja tudi dopis iz Belgrada, ki nosi naslov »Z a 11 i in i v trikotnik pogajanj« in ki se bavi s potovanji egiptskega zunanjega ministra Jahia paše |io Balkanu. Članek pravi dobesedno: Belgrajski tisk podčrlava v napitnicah egiptskega in turškega zunanjega ministra v Ankari tista mesta, kjer govorita o važnosti sodelovanja med Turčijo in Egiptom v službi varnosti Sredozemskega morja. Po poročilih iz Ankare gre pri pogajanjih med Turčijo in Egiptom za ustanovitev prave vojaške zveze. Namen tega vojaškega pakta naj bi bil, da straži Sueški prekop. Podobno predloge ho egiptski zunanji minister Jahia paša predložil iudi grški 111 romunski vladi, ki ju bo zaporedno obiskal na svojem potovanju nazaj v Egipt. Egiptski državnik ho pri grški vladi govoril za to, naj bi se nekateri grški otoki izločili in utrdili kot oporišča za zavezniška vojna brodovja, ako bi bilo treba braniti Sueški prekop. Tudi z romunskim zunanjim ministrom bo egiptski državnik sprožil vprašanje medsebojne politične zvo^e, ki naj bi sc včlenila v turško-ogiptsko pogodbo in s to vred v angleško-franrosko-turško vojaško zvezo. Belgrajski listi govorijo celo o nekem »trikotniku pogajanj« med Egiptom, Turčijo in Romunijo (ter Grčijo!), uspeh katerih naj bila varnostna zgradba, ki naj bi ščitila Sueški prekop, Dardanele in ustje Donave pri izlivu v Črno morje. Jahia paša pride v Belgrad Carigrad, 23. junija. AA. Egiptski zunanji minister Jahia paša je obiskal danes Bruso, nato pa odpotuje v Romunijo, Jugoslavijo in Grčijo. Zagrebška vremenska napovedi Možnost lokalnih padavin. Dunajska vremenska napoved: Lahko menjaje oblačno, nagnjenje k nevihtam, lahen padec temperature. Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno. Ponekod manjše nevihte Odmev v Italiji Rim, 23. junija, b. Sklenitev irancosko-tur-škega sporazuma o odstopu Aleksandrete Turčiji in o vzajemni pomoči smatra italijanski tisk kot diplomatski čin, ki ima le za Turčijo praktičen pomen, medtem ko za Francijo ne pomeni nič drugega, kot kompromitirano izgubo prestiža na nem obsegu uspela in je danes ni možnosti, da bi nasprotni tabor na vsem tem prostoru mogel najti šo kakšno slabo točko, ki bi ne bila zavarovana. Arabci? Tako bi nekateri ugovarjali. Vprav Arabci ne, kajti Angliji je uspelo, da jih je postavila pod nadzorstvo Turčije-s severne in Egipta z južne strani. S podpisom francosko - turškega pakta torej lahko rečemo, da je Anglija z uspehom dogradila svojo fronto na jugovzhodu Evrope od Črnega morja do Egipta. Plačati je morala visoko ceno, namreč Turčiji, ki jo je leta 1920 hotela streti, je morala sama vrniti vlogo nadzornika nad Prednjo Azijo. Zemljevid prikazuje Sredozemlje, knlm-ga vzhodno območje krijejo zavezniške pogodbe med Anglijo, Francijo, Turčijo, Egiptom, Romunijo in Grčijo. Sam« ugibanja »Nezavisna Tribuna« od 22. t. m., ki izhaja c Belgradu, prinaša sledečo novico: »V dobro poučenih krogih pravijo, da so bosta vladni predsednik Cvetkovič in dr. Maček kmalu spet sestala in nadaljevala prekinjene razgovore. Nekateri pravijo, da ho do tega sestanka prišlo takoj po 25. juniju, ker so baje tehnične težkoče za ustvarjenje popolnega SfHjrazuma odstranjene. K»tere so te tehnične težkoče in kako so se mogle že odstraniti, ti glasovi ne |x>vedo. V Zagrebu pravijo, da o datumu sestanka ne vedo ničesar, so pa tudi prepričani, da se bodo razgovori nadaljevali, in sicer še koncem tega meseca. Tudi krogi združene srbske opoz.icije v Belgradu gojijo lo upanje, oziroma smatrajo, da o nadaljevanju razgovorov z dr. Mačkom ni nobenega dvoma. Pravijo celo, da so se zaupni razgovori med delegati obeli strank tako v Belgradu, kakor v Zagrebu, neofi-cielno vršili tudi med odmorom. Nato,pravi »Tribuna«, da o s|x»razumu ni nobenih avtentičnih podrobnosti, da so pa vsi mnenja, da bo sporazum »vseboval vse, kar je neobhodno potrebno, da bi se v državi vzjtostavilo bolj zdravo politično ozračje.« »Tribuna« sama pa je poučena, da r>sporazum ne bo predstavljal nobene senzacije, kakor jih šviga zadnje čase toliko po državi in da dr. Maček ne vztraja več na raznih svojih zahtevah, ki bi jih mogla današnja ojiozicija, v katero zdaj spada tudi dr. Stojadinovič, izrabljati.« Toda »Tribuna« obenem ve, da drugi krogi spet trdijo, da dr. Maček ne bo odstopil od nobene svojih temeljnih zahtev. Spričo tako nasprotujočih si vesti pra\i »Tribuna«, da je najbolje čakati, da se sporazum ustvari, pa šele potem tolmačiti posamezne njegove točke ... Tudi mi smo tega mnenja, ker vse, kar se piše o sporazumu, kolikor se tiče tega, kako bo izgledal v bistvu in v podrobnostih, je samo mlatenje prazne slame. »Tribuna« in tudi drugi se motijo, če menijo, da se bo sporazum rodil kar tako čez noč, kakor je skočila iz Jupitrove glave Alena, ker sporazum pač ne sme biti nobena krpa-rija, ampak delo trajne vrednosti in osnovne važnosti za državo, v kateri je toliko zapletenih življenjskih interesov najrazličnejših elementov, ki jih mora sporazum med seboj koordinirali. Sjiorazum se pač lahko sklene v načelih, toda. njegova izvedba in praktična preizkušnja z vsemi potrebnimi korekturami bo zahtevala kaj časa in truda. Treba se je samo spomniti na podobne primere v zgodovini evropskih narodov in držav, da uvidimo, koliko praznega klepetanja so nagro-inadili in še gromadijo te dni različni listi v nasi državi o stvari, ki trloboko sega v državni organizem. Zato se držimo »Tribune« in mimo čakajmo, da so dovrši delo, ki ga vlada Dragiše Cvetkoviča z vso odločnostjo želi in hoče uresuičiti. Senzaclonelna aretacija V Belgradu so zaprli Alfreda Grauerja, ki je bil po vsej državi precej znan. Imel je zelo razkošno stanovanje v palači Anker v Dečanski ulici, v katerem je policija našla veliko število fotografij naših najuglednejših ljuzornost, kajti med obtoženci je več sinov vidnih odličnih madžarskih rodbin. Radovednost pa ne bo v polni meri nasičena, kajti tisti del procesa, ko bodo obravnavali vprašanje, če so zarotniki sprejemali denar iz tujine in od katere države so ga sprejemali, bo tajen in nepristopen za javnost. Tudi listo o njem ne bodo smeli jx>ročati, da ne bi nastale zunanjepolitične neprijetnosti. Iz JRZ Seja ožjega glavnega odbora JRZ se bo baje sestala že v kratkem. Na tej seji se bodo sprejeli sklepi, ki jih je predlagal parlamentarni klub poslancev JRZ z ozirom na one, ki so se s podpisom dr. Stojadinovičeve interpelacije pregrešili zoper strankarsko disciplino. Nato pa se bo sklical kongres stranke, o katerem pravijo, da bo mogoče že juli ja meseca, ker tako zahteva večina pristašev stranke. S tem bi čiščenje v stranki bilo končano. Brošura dr. Tartaglije Z ozirom na našo notico »Hujskaška brošura« izvemo, da njen pisec dr. Tartaglija ni bil bivši ban JNS v Dalmaciji, ki je Ivan. Pisec dr. Oskar Tartaglija sam nam sporoča, da on v tej svoji brošuri nikakor ne liujska, ampak da so to »samo besede in misli fanatika jugoslovenske ideje, ki ie tej ideji vse dal in žrtvoval.« Drobne Vladni predsednik Dragiša Cvetkovič, kmetijski minister Bešlič in trgovinski minister Tomič 6o odpotovali v Bukovičko Banjo pri Arandjelav-cu, kjer se je ustanovilo veliko kopališko podjetje. — Sod;šče v Splitu je osvabodilo 12 obtožencev, ki jih je obtožilo državno pravdnišlvo, da 60 27. julija demonstrirali proti takratnemu predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču, ko je obiskal to mesta. — Podobna razprava je bila tudi v Gospiču zoper dva hrvateka politika, ki sta bila obtožena zaradi govorov, ki sta jih imela že leta 1936. Tudi ta dva sta bila oproščena in je takih slučajev v zadnjem času po Hrvatskem več. — »Obzor« poroča, da ba na mesto pokojnega Joca Jovanoviča izbran za šefa zemljoradniške stranke dr. Milan Gavrilovič. — V Belgradu so začeli graditi monumentalno palačo za višjo pedagoško šola Dvigala se bo v predmestju Jatagan-mala. Zgradba bo stala čez 13^milijonov din. Belgrad. 23 inniia. m. V Pkoplju je pričel zasedati' kongres Združenja jugoslovanskih železničarjev in brodarjev, ki mu prisostvujejo delegati iz vse države. Vojaški posveti Anglije 1 in njenih zaveznic London, 23. junija, b. »Daity Telegraph« pa-roča, da se trenutno mudijo v Londonu poljska, romunska in turška vojna misija, ki bo v sporazumu z britansko vojno upravo določila temelje za vojno sodelovanje v 6mislu nedavno sklenjenega vojnega pakta. Predvsem razpravljajo v Londonu vojni strokovnjaki o preskrbi z vojnim materijalom zavezniških držav. Močna britanska letalska proizvodnja bo omogočila Angliji, da v najkrajšem ča6u lahko izvozi večje števila letal v nove angleške zavezniške države. V začetku bo Anglija dobavljala letala, ki ee še j>ovsod uporabljajo, pozneje pa bo lahko dobavljala tudi najmodernejša letala, »Samouprava« Karpatske Ukrajine Budimpešta, 23. junija. AA. (MTI.) Madžarska vlada je izdala uredbo, s katero se ureja 6amo-uj>rava Karpatske Ukrajine. Ureditev uprave je začasna ter se bo končno uredila zakonodajnim pototm v skladu z načeli avtonomije. Vladar države bo imenoval na predlog predsednika vlade komisarja za Karpatsko Ukrajino. Poleg komisarja bo imenovan visoki svetnik s se-dežem v Užhorodu. Za vprašanja, ki se nanašajo na Karpatsko Ukrajino, bo ustanovljena posvetovalna komisija, ki bo štela osem članov. Uradni jezik v Karpatski Ukrajini bo madžarščina in ukrajinščina. Prošnje oblastem in članom vlade bodo lahko napisane v ukrajinščirti ter bodo prosilci odgovore sprejemali istotako v ukrajinščini. Nova trgovska pogodba med Anglijo in Ameriko "VVashington, 23. junija, b. »United Press« poroča iz zanesljivega vira, da bo angleško-ameriška pogodba o vzajemni izmenjavi blaga objavljena . tekom 48 ur, morda pa še danes. Po doseženem sjiorazumu bo Anglija uvozila v Ameriko velike množine angleškega gumija in mecienine, medtem ko bo Amerika poslala 500 do 600 tisoč kg bombaža v Anglijo. Italijansko brodovje pri Balearih f Rim, 23. junija, b. Prva eskadra italijanske vojne mornarice ima pomorske vaje v coni pri Balearih. Večji del brodovja je zasidran v luki1 Palma de Malorca in bo do 28. t. m., ko bodo. vaje končane, obiskalo Barcelono, kjer priprav-1 Ijajo Italijanom veličasten sprejem. Grški kralj v Italiji Benetke, 23. junija, AA. (Štefani.) Grški kralj Jurij, prestolonaslednik Pavle in njegova soproga Friderika, princesa Katarina ter člani spremstva prispejo v sredo z jahto »Helas« v Benetke. Zvečer odpotujejo dalje v Firenco. Kralj Jurij potuje v Italijo na poroko svoje sestre kneginje Irene. Iz češko-Moravske Praga, 23. junija, b. Iz vojašnice praškega jx»l-ka je odstranjen spomenik maršala Focha. Finančno ministrstvo je dovolilo bankam, da smejo nakupovati židovske vredtiostne papirje, vendar pa se mora kupnina plačati na zaprt račun v korist prodajalca. Praga, 23. junija. AA. Strašno neurje, ki je divjalo ponoči nad Češko in Moravsko, je zahtevalo 20 človeških žrtev. Pri Višovicu so našli trupla 6 otrok, ki so utonili v neurju. V tem kraju liogrešajo mnogo otrok in več odraslih ter obstoja bojazen, da 60 utonili. 280 milijard za javna dela v - USA Washington, 23. junija. AA. (Havas.) Predsednik Zedinjenih držav je predložil kongresu obširen načrt javnih del. ki bi stala okoli 3 milijarde dolarjev' (150 milijard din). Podpora zunanji trgovini je predvidena v vsoti pol milijarde dolarjev. V toku proračunskega leta 1940 bi od tega država jrorabila za javna dela 870 milijnov dolarjev, za r>otrebe zunanje trgovine pa 250 milijonov dolarjev. • Kohlenz. 23. junija. AA. (DNB.) Danes so prispeli v Koblenz jugoslovanski avtomobilisti, ki se udeležujejo vožnje skozi Nemčijo. V Koblenz so prispeli preko Stuttgarta, Heiledberga in Frank-furta. »Iščite me... U Kranj, 23. junija. Danes dopoldne ob 10 je bila telefonično obveščena policija v Kranju po nekem gospodu, da je našel na pešpoti na šmarjetno goro žensko perilo, kateremu je bil priložen listek z napisom: »Iščite me!« Policija je nemudoma poslala na pot proti Šmarjetni gori policijskega agenta. Ta je zares našel tam žensko perilo v vrednosti kakšnih 250 dinarjev in zraven listek z omenjenim napisom, ki je bil lej>o napisan z žensko roko. Agent se je iz okoliščin prepričal, da je bilo perilo položeno na to mesto šele pred kake pol ure in je dotična oseba prišla bržkone iz doline in potem izginila v gozdu, l^šli so v gozdu tudi sledove, ki kažejo stopinje ženskega čevlja z visoko in tenko peto, iz česar izhaja, da gre za kakšno boljšo damo. Policijski agent je takoj zaslutil, da gre za obu-panko, ki si namerava ali pa si je že vzela življenje. Zaradi tega je takoj pohitel po občinske delavce, ki tamkaj delajo, in jih prosil, naj gredo pomagat preiskati gozd. Navzlic skrbni preiskavi doslej niso našli ničesar. Ni izključeno, da gre za ukradeno perilo, verjetnejše pa je, da si je obu-panka vzela življenje. Kdorkoli bi vedel za pogrešano osebo, naj takoj prijavi kranjski policiji. Minister Cejovič pride na tabor v Novem mestu Belgrad, 23. junija, m. Poslanec za novomeški okraj g. Demetrij Veble je povabil ministra za telesno vzgojo naroda Djura čejoviča na pod-zvezni fantovski in dekliški tabor, ki bo dne 16. julija v Novem mestu. Minister je obljubil, da se bo prireditve udeležil. Vstop v podčastniško šolo v šibeniku Belgrad, 23. junija, m. Mestno jx>glavarstvo v Šibeniku objavlja natečaj za sprejem gojencev v strokovno podčastnico šolo v Šibeniku, . Prijavljena ne smejo bitf mlajši od 16 let in ne starejši od 18 let ter morajo imeti najmanj štiri razrede ljudske šole. Pomorska letalska šola v Divuljah objavlja prav tako natečaj za sprejem v pomorsko letalsko podčastniško šolo v Divuljah p. Trogir. Tudi kandidati za to šolo ne smejo biti mlajši od 16 in ne starejši od 18 let. Imeti morajo najmanj štiri razrede ljudske šole in dve leti mehaničnega dela. Natančnejši pogoji so objavljeni v ^današnjiS »Službenih novinah«. Pojasnila se dobij<|pri vseh vojaških uradih. Preosnova JRZ Belgrad, 23. junija, m. Preosnova JRZ se naglo nadaljuje, tako v prestolnici kot tudi v notranjosti države, kjer ee je za to pokazala potreba. V Belgradu je bil te dni (ireosnOvan 24. pododbor, kjer je bil do sedaj predsednik dr. Milan Stojadinovič. Za novega predsednika tega pododbora je bil izvoljen trgovinski minister Jevrem Tomič, za častnega predsednika pa predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Od važnejših odborov, ki so bili te dni preosnovani, je krajevni odbor v Osijeku, kjer so bili namesto dr. Stojadinoviča in Juraja Jankoviča izvoljeni v odbor ljudje, ki v celoti odobravajo politiko sedanje vlade in njenega predsednika Dragiše Cvetkoviča, ki jo vodi napram Hrvatom. Ljubljanska opera v Trstu Trst, 23. junija, b. Snoči je v gledališč Ro-setti spet nastopila ljubljanska opera z velikim uspehom. Pred".ijaia je »Borisa Godunova«. Gledališče je bilo nabito polno. Predstavi so prisostvovali predstavniki oblasti, na čelu s prefektom ter jugoslovanskim konzulom v Trstu. Pred predstavo je godba zaigrala obe državni himni. Posebno je ugajal Barinton Primožiča v vlogi Borisa Godunova, burno pa so ploskali tudi dirigentu Poliču in ostalim članom opere. ,., . Osebne novice Belgrad, 23. jun. m. V oddelek za finančno kontrolo zetskega finančnega ravnateljstva je premeščen finančni podinšpektor R. Mance, doslej V Vir-Pazarju. Na carinarnico Dravograd-Meža je postavljena uradnica Franja Planine, dosedaj v Zagrebu. Na pošto v Ljutomer je premeščena Ivana Sepri-kin iz Dol. Lendave. Belgrajske novice Belgrad, 23. jun. m. Ban donavske banovino je odstavil dosedanji občinski odbor v Smedere-vu. Za novega smederevskega župana je postavljen industrijalec Milan Rajakovič. Belgrad, 23. jun. m. Z večernim brzovlakom se je vrnil v Belgrad iz študijskega potovanja pb Nemčiji prometni minister dr. Spaho z vsem svojim spremstvom. Belgrad, 23. jun. m. Na zemunskem letališču je bilo danes do|ioldne slovesno krščenih devet jadralnih letal, ki so jih izdelali člani belgraj-skega akademskega aerokluba. Belgrad, 23. junija, b. Pod predsedstvom fi-naČnega ministra Vojina Djuričiča je bila danes pojjoldne seja gospodarskega odbora ministrov. Med drugim je bila določena cena pšenici 165 din za meterski stot pariteta Tisa. Sprejeta je bila tudi uredba o odkupu opija. Belgrad, 23. jun. AA. Bolgarski poslanik Ivan Popov je dane6 popoldne priredil v zvezi z razstavo bolgarske knjige čajanko na poslaništvu. Med mnogoštevilnimi gosti si opazil mnogo uglednih osebnosti iz vseh belgrajskih krogov, posebno iz znanstvenega in umetniškega sveta, zastopnike Jugoslovansko-bolgarske lige, mnogo novinarjev, in drugih. - , Firence, 23. junija. AA. (Štefani.) Špansko letalsko od]x>slanstvo je danes prispelo pod vodstvom generala Quindelana v Firenco. Odposlanstvo si je ogledalo letalsko šolo, nato pa je odpotovalo v Benetke. Aljažev klub sporoča, da bo v nedeljo, dne 25. t. m., ob 10. sveta maša v Vratih. Nemška in bolgarska manjšina izražata zvestobo do romunske države Bukarešta, 23. junija. AA. Rador: Pri razpravi o vsebini odgovora na prestolno besedo je nemški senator Franc H e i d r i h izjavil, da Nemci v Romuniji v popolnem moralnem edinstvu sprejemajo vsebino poslanice. Poudaril je nato potrebo po novi ustavi ter govoril o srečnih uspehih, ki so bili že doseženi po odločni kraljevi pobudi za ozdravljenje državnega življenja. Zatem pa je dejal: Nemci, ki žive v Romuniji, so pripravljeni z vsemi svojimi močmi sodelovati za napredek države, kajti smatrajo, da s tem opravljajo svojo dolžnost. V poslanstvu nemškega naroda v Romuniji vidimo svojo pomembno dolžnost biti pionirji boljših političnih gospodarskih in kulturnih odnošajev med Nemčijo in Romunija Nemški narod v Romuniji prispeva s svojim delom in s svojo discipliniranostjo k napredku vse države in ima zato pravico zahtevati enakopravnost v postopanju z njim.« Senator Heidrich se je nato zahvalil v imenu nemške manjšine v Romuniji vladi Armana Calinesca Za stališče, ki ga je Romunija zavzela nasproti manjšinam, nakar je dejal: Želimo storiti vse, da bi se naše ljudstvo v Romuniji dobro počutilo. Imamo iskreno in trdno voljo sodelovati z romunskim narodom, da s skupnimi močmi ustvarimo boljšo bodočnost. Kralj Karol je pokazal pot, ki vodi k cilju. Pripravljeni smo iti skupno z romunskim narodom po poti, ki bo prinesla največje blagostanje naii skupni domovini in našemu dragemu narodu. Senator Tankov je izrazil hvaležnost Bolgarov, ki so romunski državljani, kralju Karolu za oni del govora, v katerem je kralj poudaril, da je ena največjih nalog ta, da tudi manjšinam zagotovi možnost gospodarskega, socialnega in kulturnega napredka. — »Želimo, da združimo svoje sile s silami vsega naroda, da bi premagali težave, ki bi se utegnile postaviti na pot pri reševanju splošnih vprašanj. Naše stališče izhaja iz prepričanja, da skupno življenje, iskreno in lojalno, nalaga sodelovanje, lojalno in iskreno. Manjšinam je bila zakonita možnost, da organizirajo svoje lastno življenje v skladu s svojimi narodnostnimi lastnostmi v okviru državnih zakonov, in je tako zagotovljeno harmonično in iskreno sodelovanje vseh državljanov v Romuniji. Bolgarska narodna manjšina upošteva potrebo in korist novega reda, ki je bil uveden v državi, in ostane prepričana, da bo njenim upravičenim zahtevam in potrebam v celoti zadoščeno, ker bo nudila popolno moralno in meterialno podporo za okrepitev in razvoj novega reda v državi v popolni iskrenosti in udanosti do države in prestola.« y> Kralj Jurij o svojem potovanju Neomajna angleška vera v svobodo in pravico« London, 23. junija. AA. Reuter. Na današnjem slavnostnem kosilu v Gildhealu je londonski župan v imenu prestolnice pozdravil kralja Jurija. Kralj Jurij VI. se je županu zahvalil za jKizdrav ter v izbranih besedah jx>dal svoje vtise s potovanja. Vladar je poleg drugega dejal, da njegovo potovanje predstavlja tudi novo in srečno v MAHI BOHU V DNEH ODQ9.JUN.DOQ.JUL.1939 Izredni dopust za banovinske uslužbence. Na prošnjo Zveie fantovskih odsekov je kraljeva banska uprava z odlokom I. No. 6692-1 dovolila vsem banovinskim uslužbencem, ki se nameravajo udeležiti mariborskega mladinskega tabora dopust v času od 28. junija do 3. julija t. I., ki se nc ho štel v redni letni dopust. POZIV ČLANOM MARIBORSKIH IN OKOLIŠKIH FANTOVSKIH ODSEKOV Vaja za fante častne čete se bo vršila v nedeljo, 25. junija popoldne ob 3 na Livadi. Pre-čitajte si tozadevno okrožnico, ki ste jo prejeii. Ravnajte se točno po njej. K vaji pridite oravo« časno1 ' skušnjo v angleškem imperiju, ker je bil on prvi vladajoči angleški kralj, ki je obiskal kako državo onstran Atlantskega morja in države, ki z Veliko Britanijo skupno tvorijo britanski imperij. Eden prvih vtisov in obenem najgloblji vtis je bila ugotovitev, da čustva vsakega posameznika še vedno pomenijo najmočnejši činitelj, ki vpliva na razvoj dogodkov v svetu. Je nekaj, kar jc nad vsemi narodi, in to je skupna zavest o vzajemnosti Človeškega rodu. Mislim, da ta zavest ni bila nikjer niočnnje razvita kot v Ameriki. V nadaljnem govoru je angleški vladar dejal, da je v Kanadi videl mnogo lepih in občudovanja vrednih pojavov. Prepričal se je, da skupnost med Veliko Britanijo in Kanado ne obstoji samo na skupni angleški kroni, pač pa tudi na pametnih moralnih in pravnih tvorbah, ki so angleškega porekla in ki so se v teku stoletja še dalje razvijale in izf)or>olnjevale v angleškem duhu. Te ustanove se razvijajo še nadalje r>o pravilni poti, ker slone na trdnem temelju neomajno angleške vere v svobodo in pravico. Ti pojmi svobode in pravice za vse nas pomenijo mnogo več kot najslavnejši uspehi naše velike zgodovine, mnogo več kot največje kulturne pridobitve narodov angleškega materinskega jezika, več kot največja deia naših velikih nlož. Napetost z Japonci raste V Svatovu je Anglija ultimat odklonila Spet spopadi na mandžurski meji s Sovjeti Tjencin, '23. junija. AA. Reuter: V zvezi s poniževanji, ki jih morajo trpeti Angleži na meji koncesije v Tjencinu, poročajo, da so včeraj istočasno z angleškimi železničarji šli preko mosta v koncesijo tudi nekateri Belgijci in Francozi. Le-tem je bilo dovoljeno brez vseh formalnosti prekoračiti mejo koncesije. Pet angleških železničarjev pa je moralo najprej precej časa čakati. Nato so jim japonski vojaki preiskali žepe, na koncu pa so jim pred kitajsko množico naročili, naj slečejo hlače. Očividci izjavljajo, da morajo sovjetski državljani, ki jih je v tjencinu okoli dve sto, trpeti še večja poniževanja. Posebno surovo nastopajo japonski stražniki proti ženam. Japonski stražniki so prenesli svojo aktivnost na ozemlje same angleške koncesije, ko so pregledovali čolne z življenjskimi potrebščinami. Preden so angleške oblasti mogle posredovati, so japonski stražniki pobegnili iz koncesije. Japonci prirejajo protiangleške demonstracije po vseh večjih kitajskih mestih Sanghaj, 23. jun. b, United Press poroča: Japonci poročajo, da so bile včeraj na vsem kitajskem področju, ki ga nadzirajo Japonci, velike protiangleške demonstracije, ki so dosegle zlasti svoj vrhunec v Pekingu, Tjencinu, Cingtavu, Nan-kingu, Hankovu, Kantonu in Hajfeju. Te demonstracije so priredile kitajske organizacije, ki so naklonjene Japoncem. Organizirali so jih predvsem Japonci sami, ki so demonstrante podpihovali. Japonska letala so metala nad mesto protiangleške letake. Ljudstvo je bilo pozvano, naj posluša radijska poročila, ki so bila polna protiangleške gonje. .Japonci so ponovno poudarili svoj sklep, da bodo blokado angleške koncesije v Tjencinu tako dolgo izvajali, dokler se Anglija ne bo odrekla podpore maršala Čankajšeka. Po zadnjih poročilih, ki, 60 prispela iz Svatova, je zavladal tam popolen mir. Angleški konzulat sporoča, da doslej ni bilo. ugodeno japonski zahtevi, da se me6to izprazni. Japonski predlogi o Tjencinu so bolj — denarnega značaja Sanghaj, 23. jpnija. AA,Štefani: Po Kitajskem so se razširili glaso.vi o koraku,, ki so ga storili Japonci za rešitev tjencinskega spora. Občina mesta Tjencina naj bi v kratkem stavila upravi tujih koncesij predloge na bedeči podlagi: 3. V sodelovanju s kitajsko policijo je treba zaleti s preganjanjem komunistov in (lanov Knomintanga i> tujih koncesijah. 2. Začeti je treba s proučevanjem stanja raznih bank v koncesijah. -'v >■•■• 3. Izročitev kovanega denarja v srebru, ki ga imajo razne banke v tujih koncesijah, kitajski občini. Svatov »... samo prijateljski opomin« Tokio, 23. junija. A A. DNB: Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da obvestilo vojaških oblasti v Svatovu ne predstavlja ultimat, ampak samo prijateljski opomin. Istotako je izjavil, da London ni ponovno stopil v stik s Tokijem. Angleške odredbe ladjam Hongkong, 23. junija. AA. Reuter: Angleške pomorske oblasti so obvestile zastopnike vseh angleških paroplovnih družb, da je treba kljub vsem japonskim opominom nadaljevati s plovbo proti Svatovu. To obvestilo pripominja, da sta v pristanišču Svatov angleška rušilca >Skout« in >Tenet«, ki bosta branila angleške ladje v primeru, da bi jim japonske pomorske oblasti delale silo. V Hongkong jo prispela skupina 70 žensk z otroki iz Svatova. Te ženske izpovedujejo, da v Svatovu vladata red in mir. Japonci so danes na vse zgodaj zjutraj končno zasedli Svatov. Kitajci so pri svojem odhodu iz mesta zažgali nekaj skladišč. Nihče pa se do zdaj ni dotaknil imovine tujih državljanov. Ko so Kitajci zapustili Svatov, so poleg drugega pokvarili tudi mestni vodovod. Voi'aški posvet v Singapurju Popoln sporazum med Anglijo in Francijo za skupni nastop na Daljnem vzhodu Singapur, 23. junija. A A. Reuter: V zvezi s poročilom, da b« vrhovni poveljnik angleških pomorskih sil na Daljnem vzhodu admiral Nobel odpotoval iz Singapura prej kakor pa so prvotno mislili in da se bo vrnil na svojo admiralsko ladjo, v dobro poučenih krogih pripominjajo, da je med angleškimi in francoskimi pomorskimi in vojaškimi strokovnjaki že dosežen sporaium o najbistvenejših vprašanjih in da navzočnost admirala Nobla ni več neobhodno potrebna, ker je treba rešiti le še vprašanja, ki niso najvažnejša. Poročajo, da je pri dosedanjih razgovorih igralo važno vlogo vprašanje obrambe Hongkonga. Pri tej priliki so bili strokovnjaki istega mnenja o tem, da bi Hongkong z ozirom na izpopolnjene utrdbe v primeru vojne mogel vzdržati dolgo obleganje. Prav tako so si bili udeleženci konference edini v tem, da bi angleško-francoske sile na Daljnem vzhodu kljub temu, da so po tonaži, moštvu in topništvu slabše kot morebitni nasprotnik, v primeru vojne mogle držati v šahu nasprotnike in mu prizadejati težke izgube vse dotlej, dokler ne bi prispela pomoč iz evropskih voda. V Singapuru so izvedli vse priprave za zbiranje zelo močnih pomorskih oddelkov v tem pristanišču za primer vojne. Udeleženci konference v Singapuru so z velikim zanimanjem sprejeli poročilo, da bo največji del pomorskih sil Z e d i -njenih ameriških držav do nadaljnjega zbran v Tihem oceanu. Prevladuje vtis, da angleški in francoski pomorski strokovnjaki, zbrani na konferenci v Singapuru, smatrajo položaj v Tjencinu za zelo resen. Prav tako konferenca budno spremlja najnovejše dogodke v Svatovu. Angleški vrhovni poveljniki stalno dobivajo zelo obširne šifrirane depeše. Francoske zastopnike na konferenci ponovno obveščajo o dogodkih. Spopadi s Sovjeti Ogromna letalska bitka Tokio, 23. junija. A A. Reuter: Danes dopoldne je bilo v Tokiu objavljeno uradno poročilo japonske kvantunške armade. To poročilo pravi, da je na mandžursko-sovjetski meji prišlo do resnega spopada med japonskimi in sovjetskimi letalci. Kakor pravi poročilo, je včeraj 150 sovjetskih letal preletelo na mandžursko stran. Nad nje je takoj odhitelo več japonskih letal, ki so se spoprijela s sovjetskimi. V boju so Japonci izgubili pet, Rusi pa 49 letal (?). Vlada Mandžukua je po radiu poslala vladi Zunanje Mongolije protest zaradi stalnih vpadov na mandžursko ozemlje in zaradi izzivalnega nastopa številnih vojaških oddelkov na mandžursko-mongolski meji. Stališče Amerike Naj se Japonci ne varajo ... Washington, 23. junija. AA. Havas: Neka visoka osebnost iz bližine Bele hiše, katere izjava se smatra lahko za uradno, je naglasila, da sorazmerno mirnega naglasa ameriškega protesta v Tokiu zaradi dogodkov na Daljnem vzhodu ni treba tolmačiti tako, da Amerika ni pripravljena nastopiti s strožjimi ukrepi, da doseže spoštovanje ameriških pravic v primeru, da Japonska vztraja pri svojem napadalnem stališču. V ameriških krogih vlada soglasnost glede tega, da Japonska dela z vso silo proti angleškim in francoskim koncesijam in da blažje postopa proti ameriškim koncesijam samo zaradi tega, ker računa, da Anglija in Francija trenutno no moreta svojih mornaric oddaljiti od Evrope. Japonska je dala na znanje, da ne bo spoštovala več načela odprtih vrat. Odprta vrata pa so potrebna, ako hoče Japonska sodelovati z Ameriko. V krogih zunanjega ministrstva sc postopanje Japonccv primerja z načinom, ki ga uporablja neka evropska sila: da sc namreč najprej sovražnike razdvoji, nato pa se jih posamič premaga. Na vprašanje časnikarjev o položaju v Svatovu je zunanji minister H u 11 izjavil, da je japonski opomin pred zavzetjem Svatova podoben prejšnjim opominom japonskih vojaških in pomorskih oblasti, ko so začele nastopati proti kitajskim mestom. Hull je dejal, da je odgovor admirala Jarnela enak odgovoru, ki so jih ameriški poveljniki podali prej v podobnih okoliščinah. Nato je Hull dejal, da ameriška vlada ne predvideva za zdaj premikanja mornarice proti Aziji ter da položaj v Svatovu ne daje povoda za kakršenkoii diplomatski nastop Žedinjenih držav v Tokiu. Na kraju je Hull izjavil, da je 'položaj v Tjencinu glede preskrbe z življenjskimi potrebščinami na osnovi obvestil, ki jih je dobilo zunanje ministrstvo, boljši. Večina ameriških listov in političnih osebnosti naglaša, da se približuje čas, ko bo tako v Aziji kakor v Evropi potrebno izbirati med popolnim ponižanjem ali pa z odločnim odporom. Nova navodila v Moskvo Sovjeti zahtevajo takojšnjo vojaško pomoč brez vsakih predhodnih posvetovanj — Anglija se tega najbolj otepa London, 23. junija. AA. (Štefani.) Poročajo, da je lord Halifax poslal snoči nova navodila angleškemu veleposlaniku v Moskvi zaradi nadaljevanja pogajanj s Sovjetsko Rusijo. »D a i 1 y M a i k piše, da se je Molotov uprl temu, da bi vnesli člen, ki predvideva posvetovanje med državami-podpisnicami, preden bi bila dana vojaška pomoč državam, ki so dobila jamstva. Kakor se zdi, je ta člen predlagala Anglija na željo Francije, ki je prej hoij naglašala načelo avtomatske vojaške pomoči. Več angleških ministrov se je izrazilo, da je treba vnesti ta člen o posvetovanju. »Daily Express< pa pravi, da francoski zunanji minister Bonnet ni i)il obveščen o tej spremembi in da je zaradi tega dal izjavo, v kateri je potrdil prepričanje, da je sporazum že praktično dosežen. »Time s« komentirajo v današnjem uvodniku pogajanja, ki se vodijo v Moskvi, ter pravijo, da v Londonn ne jemljejo tragično izjavo, ki jo je včeraj izdala agencija Tasa. Pred in po razgovoru, ki ga je imel sir VVilliam Seeds, angleški veleposlanik v Moskvi, z Molotovoni, je stopil v stik z zunanjim ministrstvom v Londonu, medtem ko je Molotov stopil v zvezo s Kremljem. Obstoja upanje, da bodo v najkrajšem času odstranjene vse ovire in da se bodo pogajanja nadaljevala. Angleško zunanje ministrstvo je dalo voditeljem pogajanj v Moskvi nova navodila za nadaljevanje pogajanj in odstranitev težkoč. Nemška sodba: »Moskva diktira, Anglija popušča« Nemški list poučuje Anglijo, naj se nikar ne veže na Sovjete Berlin, 23. juni ja. A A. (DNB.) V svoji današnji številki objavlja »Deutsche Allgemeine Zei-tung< članek o pogajanjih v Moskvi. List pravi med drugim: Položaj, kakršen je nastal, ko je angleški ministrski predsednik Chamberlain izjavil, da bo vsekakor povabil tudi Sovjetsko Rusijo k sodelovanju v »fronti mirne, namenjeni temu, da so Poljski nudijo jamstva, pomeni resen nauk. Prekmurski teden podaljšan Ljubljanska drama v Murski Soboti Murska Sobota, 23. junija. Prekmurski teden je dosegel izredno velik uspeh, kakor ga menda ni nihče pričakoval. Ta lepa gospodarska in kulturna manifestacija je privabila iz vseh krajev na tisoče obiskovalcev. Prekmurski teden bi imel biti zaključen v nedeljo z veliko letalsko prireditvijo. Razstavljalci pa so izrazili željo, da bi sc razstava Prekmurskega tedna podaljšala še za čas obeh praznikov 28. in 29. t. m., tako da bo čim več ljudstva iz oddaljenih krajev lahko prišlo v Mursko Soboto. Uprava je splošni želji ugodila, tako da bo Prekmurski teden zaključen šele 29. junija. V četrtek Je gostovala v Murski Soboti ljubljanska Drama, ki je uprizorila Sominovo dramo »Atentat«. Dvorana je bila nabito polna občinstva, ki je priredilo lepe ovacije igralcema ge. Danilovi in-g. Levarju. Odlična igralca naše Drame sta znala s svojimi dvogovori držati v napetosti več kot 800 gledalcev, Moskva diktira, Velika Britanija pa mora popuščati, če ne želi, da bi delo vojaškega obkoljevanja propadlo. V tem trenutku pa je stopila na Daljnem vzhodu Japonska, in Velika Britanija mora spet izvajati posledice iz dejstva, da je napačno ocenila položaj, ki od svetovne vojne pa do danes vlada v tem delu sveta. Velika Britanija je začela v svetu izgubljati vodstvo politike, za katero je mislila, da jo more iztrgati iz rok avtoritativnih držav. V Londonu so so motili, ko so mislili, da bo Moskva navdušena, da se ji je ponudila prilika hoditi v ogenj po kostanj za demokratično države. Toda Sovjeti niti malo niso razpoloženi za to, da hi hodili v vojno za demokratične države, razen, če jim te države ne bodo dale svobodnih rok. Velika Britanija na ta način ne vidi nobenih koristi od zveze s Sovjetsko Rusijo. Nemčija pa je vedno priznavala zgodovinsko delo britanskega cesarstva. Toda danes moramo ugotoviti, da Velika Britanija hoče za vsako ceno rešiti svoj evropski ugled, pa čeprav Nemčija nikdar ni imela namona izzvati spora z Londonom. Velika Britanija se bori trdovratno proti novi dobi. Iz tega boja pa do sedaj ni izšel nihče kot zmagovalec. Klicar nove dobe Večkrat slišimo danes željo po veliltem možu, ki nnj hi tavajočemu svetu pokazal pot iz današnjih težav in ga preokrenil k novemu življenju. Kakšen bi neki moral biti? Danes je god svetega Janeza Krstnika, ki je Kristusu pripravil pot. Tnk bi približno moral biti človek, ki bi dni učinkovito pobudo za duhovno obnovo svetn. Evangelist Matej ga je naslikal v značilnih potezah. Bil je trd, neupogljiv in neustrašen mož, ki je zahtevni veliko od sebe in od drugih, ni pa odbijal, kakor oni, ki jih imenujemo fanatike, ampak si je s svojo veličino ljudi res pokoril. Njegova beseda je bila mogočna: »Delajte pokoro! Že je sekira nastavljena drevesom na korenino; vsako drevo torej, katero ne rodi dobrega sadil, se bo posekalo in vrglo v ogenj.« Kakor plug je razoral srca. Veliki prerok pu ni bil sa-moljuben. Vedel jc svojo nalogo in koliko premore, in ko je prišel Odrešenik, se mu je takoj umaknil in ljudem dejal: »Ta je tisti, ki bo svet odrešil in očistil svoje gumno, pleve pa sežgal; jaz sem samo njegov glasnik«. Janezovi učenci pa so odslej sledili Kristusu. Bog pa je bolel, da bi njegov zvesti klicar še v svoji smrti pokazal svojo veličino, da bi bil res do konca velik in ravno po svojem koncu največji. In tako je Janez Krstnik umrl trde smrti, kakor je trdo živel. Nikoli v svojem življenju se ni laskal in ljudem neusmiljeno povedal vso resnico. Ko je sin Heroda Groznega vzel z« ženo ženo svojega brata, mu je Krstnik povedni, česar mu ni upal očitati nihče, dasi so sc na tihem nad tem vsi zgražali; dejal mu je namreč: »Ni ti dovoljeno imeti žene svojega brata.« Toda Janez Krstnik je imel tolik ugled med ljudstvom in je tudi trinoga, kateri ga je rad poslušal, toliko obvladoval, da ga ta ni upal spraviti s poti, ampak ga je samo vrgel v ječo v trdnjavi Ma-herunt. Ko pa je na Herodov god plesala Šaloma, hči trinogovegn brata, pred gosti in ji je kralj s prisego obljubil dati, karkoli bi prosila, je po materinem navodilu rekla: »Daj mi tukaj nn krožniku glavo Janeza Krstnika.« In tako je moral umreti od rabljeve roke mož, o katerem je sam Jezus Kristus rekel: »Resnično povem vam, med tistimi, ki jih je rodila ženen, ni bilo večjega kakor je bil Janez Krstnik.« Neizprosno strog sam s seboj, neustrašen glasnik nepodkupljive resnice, predan samo svoji nalogi, kateri se morn umakniti tudi lastna oseba — tak bi moral biti mož, ki si ga želi današnji svet, da bi razoral srca za nravstveno obnovo. Kdo je maršal Vorošilov ki bo odločal o usodi ruske armade Kliment Efremovič Vorošilov je kmečki sin iz pokrajine Jekaterinoslav v Ukrajini. Njegov oče je pasel ovce pri nekem veleposestniku. Tudi mali Kliment je bil v otroških letih kozji pastir. Do 12. leta sploh ni posečal nobenega pouka. Šele pozneje se je zanj zavzel podeželski učitelj in ga tri leta poučeval v branju in pisanju. To je bila vsa njegova šolska vzgoja. Pač pa je v poznejših letih mnogo čital, zlasti ruske klasike in pa knjige o socialnem življenju. S 15. leti je Vorošilov postal tovarniški delavec. Bil je jako živahen in ga ni manjkalo na nobenem vaškem plesu. Samo slučaj je premenil njegovo življenje. Nekoč, ko je šel iz tovarne, ni pozdravil orožnika Prekova. Orožnik je tedaj bila prva oblast na vasi. Vorošilov je torej napravil hud prestopek, ker ga je prezrl. Bil je odpuščen iz tovarne, nakar se je pričel potikati po širni ruski zemlji. Na tej poti je zašel v roke tajnim revolucionarnim organizacijam, ki se jih je z velikim navdušenjem oprijel. Z 22 leti je postal član komunistične stranke, v kateri se je odlikoval, tako da je bil v pismeni zvezi celo z Leninom in Gorkijem. Stranka ga je spravila celo v inozemstvo in 6e je leta 1905 udeležil komunističnega sestanka v Londonu. Tu se je osebno spoznal z Leninom. Po povratku iz Anglije ga je policija seveda zaprla in za tri leta deportirala. V pregnanstvu pa sc je spoznal s svojo sedanjo ženo. Leta 1910 sta se oba vrnila v Petersburg, kjer sta dobila 6lužbo v tovarni in živela razmeroma udob- no življenje boljše plačanega delavca. Tudi med vojno je Vorošilov ostal lepo v tovarni in izdeloval inunicijo. Ko pa je po vojni prišel Lenin na oblast, se je Vorošilov pridružil komunističnim revolucionarjem. V državljanski vojni je sodeloval in se spoznal z agitatorjem Jožefom Stalinom. Kot rdeči miličnik je hitro napredoval in pod vodstvom Trockega pomagal zatreli upor mornarjev v Kron-stadtu Ker je imel dobre zveze z vodilnimi komunisti, je prišel v vojno ministrstvo in bil kmalu imenovan za prvega maršala Sovjetske Rusije. Vorošilov je bil tisti, ki je mnogo pomagal Stalinu, da je mogel odstraniti Trockega. Zaradi tega mu je rdeči diktator zelo hvaležen in ga ima za svojega najboljšega prijatelja in svetovalra. Verjetno bi Vorošilov bil tudi njegov naslednik, ako bi Stalin bil na kak način odstranjen. Vorošilov je tudi dosmrtni član vodstva komunistične stranke in član Politbiroja Star je že 58 let. Še vedno je jako vesel in živahen in še marsikako noč prekroka s svojimi tovariši. To je njegovo posebno veselje. Zelo ljubi elegantne uniforme in njegovi konji, ki jih jaha pri paradah, so vsi inozemskega izvora. Zadnji čas si je nabavil ščipal-nik, kakor pravijo prijatelji, da bi bolj inteligentno zgledni. Kot govornik ni posebno cenjen, uživa pa popolno zaupanje Stalinovo. Od Vorošilov« bo veliko dv is no, fili bo prišlo do po^oubt? z Anglijo, ker velja za prvega Stalinovega svetovalca. i • ■ ■ I | 1.1 i iiiii ■'i*, I I [•T C1-'. <-v .o 21-24. > c JčCn&fialicja. | PREDSTAVE! ob IG.19 21 »j Zopet se boste do solz nasmejali pri najboljši francoski komediji TRIJE ARTIUČRIJCI Premiera danes 1 Slovenci in devizni odbor Ljubljana, 23. junija. Na drugem mostu poročamo o sestavi novega deviznega odbora kakor tudi o sestavi uvoznega in izvoznega komiteja. Ker v odloku finančnega ministra niso navedene osebe, ki sestavljajo le odbore, saj so navedena samo njih svojstva, sc nam zdi prav, da tudi i druge strani pojasnimo sestavo teh odborov. Devizni odbor pri Narodni banki štejo 5 članov, od tega ni niti enega Slovenca. Uvozni komite šteje 8 članov, od toga 1 Slovenec. Izvozni komite štejo 10 članov, od katerih ni n o b o n Slovenec na takem položaju, kakor ga navaja odlok finančega ministrstva. Iz tega je razvidno, da jc našo zastopstvo v teh odborih minimalno. Podobno velja tudi za Hrvate, ki pa imajo v vsakem odboru po i svojega človeka, sicer isto osebo, vendar na važnih položajih (tudi predsednik je lahko). Vemo sicer, da so visoki uradniki v naših ministrstvih odlični strokovnjaki, vendar bi se želeli Slovenci več svojih zastopnikov, ki bodo še najboljše poznali naše potrebe in želje. Vidimo pa iz tega tudi, kako malo jc Slovencev na najvišjih mestih v državi. Saj lahke načelnike Slovence v ministrstvih v Belgradu naštejemo na prstih one same roke. Ti načelniki pa že po svoji funkciji prihajajo na nadaljnja najvišja mesta v državi, kjer sc dejansko vodi gospodarska politika. Gledo sestave "samih odborov pa pogrešamo še nadalje zastopnike našega zasebnega gospodarstva. Odbori so sestavljeni skoro po samih uradnikih, ki sicer poznajo tudi v veliki meri naše gospodarske probleme, edino izjemo tvorita viceguverner Narodne banke in direktor deviznega oddelka Narodne banke, ki sta prišla z nekoliko drugačnega položaja v našem gospodarstvu. Zato hi bilo želeti, da se ta odbor dopolni z zastopnikj našega zasebnega gospodarstva, ki bodo znali uveljaviti interese zasebnega gospodarstva pred eventuelnimi pretiranimi zahtevami birokracije. Sestava deviznega odbora Zaposlenost v maju Po podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je od aprila na maj število zavarovancev naraslo ad 98.775 na 103.760, tako da je bilo v maju število zavarovancev za 3.344 višje kol v maju lanskega leta, V primeru z lanskim majem sc je število bolnikov zmanjšalo. Povprečna dnevna zavarovana mezda je v primeri z lanskim majem narasla za 1.15 na 25.86 din, skupna dnevna zavarovana mezda pa za 201.961.20 na 2,682.834.80 din. Zaposlenost pa strokah za gpril, kaže, da jc v primeri z lanskim aprilom narasla zaposlenost delavstva pri gradnji železnic, ce6t in vodnih zgradb ter v tekstilni industriji, nazadovale pa so gozdnožagarska industrija ter gradnje, nad zemljo. V sezijskem pogledu so napredovale (od marca na april) predvsem gradnje nad zemlja ter industrija kamenja in zemlje, dočim je pomembnejše nazadovala gozdnožagarska industrija. Inozemske koncesije na Kitajskem Pozornost javnosti je v veliki meri obrnjena na Daljni vzhod, kjer se hočejo polastiti Japonci kontrole nad tako zvanimi inozemskimi koncesijami na Kitajskem. Te koncesije so posledica velike odvisnosti Kitajske od veiesil. Leta 1842 je bila pod grožnjami topov angleških ladij Kitajska prisiljena odpreti prvih pet svojih pristanišč za angleško trgovino, katere doslej kot trgovine drugih držav ni pripuščala na 6voje ozemlje. Po prvotnih kitajskih pogodbah z Anglijo. Francijo in USA je Kitajska nakazala v odprtih pristaniščih posebne prostore za inozemce kot stanovalce in trgovce. Ti trgovci oz. sploh stanovalci so spadali kot Ki-tajci [tod jurisdikcijo dotičnih držav, ki so imele v posameznih pristaniščih svoje predele, koncesije. Na Kitajskem so velike sile interesirane delno tudi naravnost. Tako ima n. pr. Anglija svojo kronsko kolonijo v llongkongu, nadalje še Portugalska Macao. Nadalje so imele oz. imajo še sedaj velike sile najete prostore, za katere so dotične države plačevale delno priznavalnino, kasneje pa so poslale popolnoma isto kot kolonije. To so znani . primeri Kiavčeva, ki ga je imela v najemu Nemčija, Vaj-hajveja, ki ga je imela v najemu Anglija, Portar-lura in Daljnega, katera je imela v najemu Rusija, dočim ima še sedaj lako v najemu zaliv Kvančouvpn (blizu otoka Ilainana) Francija. Delno so nekatere take najete kraje velesile vrnile Kitajski po vojni (čeprav še niso potekle najemninske pogodbe). Nadaljne vrste tujih instalacij na Kitajskem pa tvorijo koncesije. To so cone v kitajskih pristaniščih. katere je po pravni terminologiji dala kitajska vlada v večni najem dotičnim državam. Upravo teh koncesij vodi po navadi konzularni zbor, včasih pa tudi občinska uprava, v kateri so zastopani tudi Kitajci. Mnogo takih koncesij evropske države žo dale popolnoma v upravo kitajskim oblastem nazaj. Nekatere pa so še ostale, te so: mednarodna koncesija v Šanghaju, ki je nastala leta 1863 z fuzijo britanske in ameriške koncesije. Ob njej se nahaja tudi francoska koncesija iz lela 1849. Nadalje je mednarodna koncesija v Amoju, britanska koncesija v Kantonu, kjer je tudi francoska, nadalje angleška in francoska koncesija v Tjencinu. V Tjencinu je poleg angleške in francoske koncesije tudi italijanska. Nekatere teh koncesij niso velike, velika pa je splošna mednarodna koncesija v Šanghaju, kjer je znatna tudi francoska koncesija. Samo francoska koncesija je štela na 1022 ha okoli pol milijona prebivalcev. • Prometna banka, d. d., Ljubljana. Na občnem zboru delničarjev banke dne 20. junija je bila potrjena kooptacija g. Roman Goloba v upravni 6vet; nadalje je bil namesto adstopivšega člana uprave g. Matije Skrbca izvoljen v upravni svet g dr Josip Mal, dosedaj član nadzorstva, v nadzorstvo pa je bil izvoljen dosedanji član uprave g Matija Skrbeč. Dolensko, d. d. za industrijo lesa, Karlovec. Glavnica 0.5, bilančna vsota 13.8, izguba za 1938 0.002, tako da je skupna izguba narasla na 0.123 mili*, din. jugotanln, Zagreb. Glavnica 7.0, bilančna vsota 14.55 (16.5), čisti dobiček 0.94 (1.8) milij. dinarjev. Odlok finančnega ministra o osnovanju odbora pri Narodni banki kralj. Jugoslavije se glasi takole: Ustanovi se kot specialni organ ministrstva financ za vsa vprašanja deviznovalutne prirode, devizni odbor, ki bo zasedal pri Narodni banki in ki bo v svoji pristojnosti imel naslednje glavne posle: 1. dajanje predlogov ministru financ za uveljavlje-nje, izpremembe in dopolnitve deviznih predpisov. 2. Odrejanje smeri in dajanje glavnih načel organom, ki vrše izvajanje devizne politike. 3. Dodeljevanje pooblasti! za pravico dela in posredovanja v deviznovalubnih poslih. 4. Koordinacija zunanje trgovine z deviznimi interesi države. 5.Dajanje mnenj ministru financ in event. drugim resorom glede nabav in sklepan) posojil v inozemstvu in glede načina transfera. 6. Dajanie smernic v načelih deviznemu ravnateljstvu Narodne banke, in sicer: a) za način translera kapitala v inozemstvo v kakršnikoli obliki; b) za zaključevanje posojil v inozemstvu: c)za način translera odplačil in obresti po inozemskih posojilih; d) za način transfera dividende in drugih dohodkov; e) za zaključevanje, izpremembe in dopolnitve sporazumov o reguliranju plačil posameznim državam; f) za način plačila uvoženega in plačilo izvoženega blaga in vseh stroškov v zvezi s tem; g) zasebni kliringi in kompenzacije; h) aplikacija in tolmačenje deviznih predpisov; i) kentrola aplikacije deviznih predpisov; j) poraba inozemskih terjatev v državi; k) plačila iz inozemstva in izplačila v inozemstvu aH za račun inozemstva po vseh teh poslih. Izvršilni organ deviznega odbora je devizno ravnateljstvo Narodne banke. Pristojnost bančnega in valutnega oddelka mini-starstva financ in deviznega ravnateljstva Narodne banke bo predpisana s pravilnikom o reguliranju prometa z devizami in valutami. Nato predpisuje odlok sestavo deviznega odbora, o kateri smo že včeraj poročali. Nadalje predpisuje odlok, da se zadrži dosedanji odbor za uvoz, vendar je število članov odbora povečano: doslej so bili člani odbora: 2 predstavnika Narodne banke, 2 predstavnika ministrstva trgovine in industrije, ter 1 predstavnik ministrstva financ. Sedaj se poveča zastopstvo finančnega ministrstva na 2 člana, za 1 predstavnika ministrstva za kmetijstvo in za 1 zastopnika inšpekcije državne obrambe. Naloga odbora za uvoz je, da z omejitvami ln dirigiranjem uvoza dela na izboljšanju deviznega položaja naše države. Sestava odbora za izvoz je znana našim čitateljem že od včeraj. Dodatno poročamo še, da je član tega odbora tudi 1 zastopnik ministrstva gozdov in rudnikov. Pristojnost tega kemiteja, kot ga imenuje odlok, je, da z dirigiranjem in pospeševanjem izvoza dela na izboljšanju deviznega položaja naše države. Člane deviznih odborov in komitejev in njih namestnike postavlja finančni minister. Predsednik deviznega odbora in obeh komitejev je predstavnik Narodne banke. Odločbe odbora so obvezne in proti njim ni protožbe, toda sam odbor more svoje odločbe iz-preminjati, dopolniti ali razveljaviti. V primeru potrebe imata lahko izvozni in uvozni odbor skupne seje. Za izvajanje devizne politike mora Narodna banka dati deviznemu odboru ha razpolago svoje devizno ravnateljstvo z vsem potrebnim osebjem kakor tudi svojo blagajniško službo. Po službi deviznega ravnateljstva se bodo izvajali vsi odloki deviznega odbora kakor tudi njegovih organov. Za kritje stroškov Narodne banke je devizni odbor pooblaščen ugotoviti posebne provizije, ki se bodo plačevale ob izdaji konkretnih pooblastil. Devizni odbor lahko ugotovi penale v primeru neizvršitve aH protivne izvršitve predpisanih obveznosti, kateri dohodek gre po kritju režije v korist sklada za premiiranje izvoza. Devizni odbor bo predpisal o svojem delu pravilnik, katerega bo predložil ministrstvu financ. Na koncu vsakega meseca bo devizni odbor predložil poročilo o svojem delu ministru financ in guvernerju Narodne banke. \ Flash Gordonovo drugo potovanje na Mars Senzacijonalno osvajanje planeta Marsa. Borba z Marsovci za življenje in KINO SLOGA tel. 27-30 Naša zunaiija trgovina Aktivna trgovinska bilanca v maju Po uradnih podatkih glavnega ravnateljstva carin.je znašal letos v maju naš uvoz 424.15 milij. din, kar pomeni v primeri z lanskim majem zmanjšanje za 13.42%, po količini pa se je uvoz v primeri z lanskim majem zmanjšal za 9.55%. Vrednost izvoza je znašala v maju leta 1939 466.5 milij. din, kar pomeni v primeri z lanskim majem povečanje po vrednosti za 4.69%, medlem ko se je po količini naš izvoz zmanjšal za 1.74%. Razvoj naše zunanje trgovine v prvih petih mesecih nam kaže v primeri z lanskim letom naslednja tabela (v milij. din): Uvoz Izvoz 1. četrtletje april maj skupno 1938 1.311.5 482.3 489.9 2.233.75 1939 1938 1.256.6 1.173.8 418.8 380.6 424.1 340.0 2.099.6 2.015.1 1939 1.081.5 333.2 466.5 1.981.3 Iz tega pregleda je razvidno, da se je v primeri z lanskim letom zelo zmanjšal naš uvoz, na drugi strani pa je znatno narastel naš izvoz. Zaradi tega se je tudi naša trgovinska bilanca izboljšala. V maju letos je bila aktivna za 42.3 milij. din, medtem ko je bila lani v maju pasivna za 44.3 milij. din. Podatki za prvih 5 mesecev kažejo, da je znašala pasivnost naše trgovinske bilance samo 118.3 milij. din, medtem ko je še lani v prvih pelih mesecih znašala pasivnost 218.6 milij. din. To zmanjšanje pasivnosti je pripisovati znatnemu zmanjšanju uvoza, pri tem pa je izvoz nazadoval le v manjši meri. Naš uvoz za maj kaže' tede glavne predmete (vse v milij. din, v oklepajih podatki za april 1939): surov bombaž 8.2 (13.4), bombažna pre-diva 29.7 (25.9), bombažne tkanine 12.4 (14.36), volna 8.55 (10.75), volneno predivo 12.2 (14.3), volnene tkanine 8.4 (13.3), svileno predivo 9.74 (9.9), nepredelano in polpredelano železo 7.2 (9.75) pločevina 8.7 (5.1), tračnice, železniški material ild. 16.3 (12.1), razni popolni izdelki iz železa in jekla 26.4 (28.36), nafta 11.84 (10.3), riž 1.1 (2.6), kava 3.8 (2.6), premog 9.55 (12.0), oljnati plodovi in semena 1.27 (3.6), stroji, orodje in aparati 41.3 (36.57), elektrotehnični predmeti 17.4 (13.8), prevozna sredstva 32.5 (36.4), umetne organske barve 5.9 (5.46) milij. din itd. Glavni predmeti našega uvoza pa so bili na- Glavni predmeti našega izvoza pa so bili naslednji (v milij. din, v oklepajih podatki za april): pšenica 5.6 (17.0), koruza 34.64 (18.2), fižol 6.4 (5.6), konoplja 16.9 (11.26), konji 3.65 (1.96), goveda 11.8 (4.9), prašiči 59.36 (55.16), sveže meso 9.85 (9.8), svinjska mast 11.17 (9.9), jajca 23.36 (22.05), drva 1.1 (2.35), stavbni les 73.8 (63.14), oglje 1.755 (1.82), železniški pragovi 1.94 (9.96), izdelki iz lesa 2.7 (2.7), kalcijev karbid 10.1 (1.3), cement 5.1 (3.1), surov baker 65.77 (75.8), surov svinec 7.1 (2.3), zemlja in rude 29.1 (42.66) itd. Skupno je znašal naš uvoz po količini letos v prvih 5 mesecih 496.514 (lani 518.693) ton in vrednosti 2.099.6 (2.233.75) milij. din, medtem ko je znašal naš izvoz letos v prvih 5 mesecih 1.340.068 (lani v prvih 5 mesecih 1.567.157) ton v vrednosti 1.981.3 (lani v prvih 5 mesecih 2.015.1). milij. din. Sezacijonalni zapletljaji, krasne pesmi in razkošne revij.ske scene v napetem filmu KINO UNION Tel. 22-21 Predstave ob 16., 19. in 21. uri V glavnih vlogah Marija Andcrgast, Albreoht Schiinhals in Charlotta Suza. Velika pustolovščina i Slinavka in parkljevka v Sloveniji Po najnovejšem izkazu o živalskih kužnih boleznih posnemamo, da je slinavka in parkljevka zopet precej razširjena po Sloveniji ter še obstoja v sledečih okrajih: Okraj Črnomelj: Obrh, Dragatuš, Kncžina, Zapudje, obč. Dragatuš; Metlika, obč. Metlika-mesto; Bereča vas, Radovica, obč Metlika okolica; Lešče, obč. Radatoviči; Damel.i, obč. Vinica; Dre-novec in Sulior, obč. Vinica; Nova Lipa, obč. Vinica. Okraj Kamnik: Klane, obč. Komenda; Potok, obč. Komenda. Okraj Kočevje: Kuželj, Laze, Puc, Štajer, obč. Fara. Okraj Kranj: Kranj mesto; Britof. obč. Pre-doslje; Predoslje, obč._ Predoslje; Trboje, občina Smlednik; Trebačevo, Šenčur, Voklo, obč. Šenčur. Okraj Laško: Brnica, Hrastnik, obč. Hrastnik-Dob; Laško, obč. ista; Gor. Rečica, Strmca, obč. Sv. Krištof. Ljubljana okolica: Fužine, občina Dobrunje; Dol, obč. Dol; Vinje, obč. Dolsko; Brezovica, obč. Medvode; Zbilje, obč. Medvode; Dev. M. v Polju, obč. Polje; Vel. Mlačevo. obč. Slivnica-Zalna; Zg. Slivnica in Plese, obč. Šmarje pri Ljubljani; Sp. 1'irniče, obč. Šmartno ix>d Šmarno goro; Brod, obč. Št. Vid nad Ljubljano. Ljubijanu mesto! Musits, obč. Ljubljana; Poljane, obč. Ljubljana. Okraj Radovljica: Gozd, obč. Kranjska gora. Okraj Šmarje pri Jelšah: Kozje, obč. Kozje; Nezbiše, obč. Pristava; Pristava, obč. ista; Kun-šperk, obč. Sv. Peter pod Svetimi gorami; Sveti Peter pod Svetimi gorami, obč. ista. Okraj škofja Loka: Stara Oselica, obč. Oselica. Intercontinentale & Caro in Jelinek, jugoslovanska transportna d. d., Zagreb. Glavnica 2.5, bilančna v6ota 5.8 (6.5), brutodonos 1.7 (1.65), čisti dobiček brez prenosa 0.18 (0.203) milij. din. Znižanje glavnice. Slavonija, d. d. za lesno industrijo, Zagreb, sklicuje za 3. julij glavno skupščino svo|ih delničarjev, na katere dnevnem redu je zopet znižanje glavnice. To je zopet ponovno znižanje glavnice tega velikega podjet|a lesne 6troke. Leta 1924 je znašala glavnica 40 milij. din, leta 1927 ie bila znižana na 36, leta 1928 na 6, nato zopet zvišana na 30, leta 1932 pa je bila glavnica znižana na 15 milij. din. O sedanjem obsegu znižanja ni nič znano. Češkomoravska zunanja trflovina. Objavljeni so statistični podatki o zunanji trgovini češkomo-ravskega protektorata za maj, iz katerih je razvidno, da je znašal uvoz 514, izvoz pa 541 milij. kron. Toda v teh številkah ni več upoštevan blagovni promet med rajllom in protektoratom. V do bi od 16. marca do konca maja (11 tednov) je znašal ve« u\ »z češkomoravskega protektorata 992, izvoz pa 1834 milij. kron. Italijanska zunanja trgovina. V prvih 5 mesecih letos je v primeri z istim obdobjem lanskega lela padel italijanski uvoz od 4910 na 4012 milij. lir, istočasno pa je izvoz narastel od 3163 na 3291 milij. lir, Poslednji sem, stojim na koncu čvrsto, a jutri vsi postavimo se v vrsto. • . Borze Denar Angleški funt 258.- Ene 23. junija. Nemški čeki 14.30 V zasebnem kliringu so ostali nemški čeki neizpremenjeni na 14.30. Praga je beležila v Ljubljani srednji tečaj 150, v Zagrebu 150.25, v Belgradu pa 150.50. Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,192.915 dinarjev, v Belgradu pa 5,510.000 dinarjev. — V efektih je bilo prometa v Belgradu 1,078.000 din. Ljubljana — Uradni tečaji: London 1 funt......., 206.07— 209.27 Pariz 100 frankov 116.36— 118.66 Newyork 100 dolarjev , . . . , 4381.75—4441.75 Ženeva 100 frankov...... 995.00—1005.00 Milan-Trst 100 lir ...... 231.85— 234.95 Praga 100 kron....... 149.25— 150.75 Amsterdam 100 goldinarjev , . , 2336.00—2374.00 Berlin 100 mark....... 1770.12—1787.88 Bruselj 100 belg ....... 748.50— 760.50 Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 1 marka ....... 14.20— 14.40 Praga 100 kron ....... 149.80— 152.20 Zagreb — Zasebni kliring: Praga 100 kron ......< 149.05— 151.45 Solun 1 drahma....... 30.90— 31.60 Belgrad — Zasebni kliring: Praga 100 kron .«.,..» 149.30— 151.70 Solun 1 drahma...... . 30.70— 31.60 Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt........ 256.40— 259.60 Pariz 100 frankov 144.83— 147.13 Newyork 100 dolarjev ..... 5456.13—5516.13 Ženeva 100 frankov ...,„, 1237.32—1247.32 Amsterdam 100 goldinarjev . . . 2906.66—2944.66 Bruselj 100 belg....... 931.33— 943.33 Curih: Belgrad 10.00, Pariz 11.75125, London 20.7675, Newyork 443.625, Bruselj 75.45, Milan 23.34 Amsterdam 235.50, Berlin 177.90, Stockholm 106.90, Oslo 104.35, Kopenhagen 92.70, Sofija 5.40, Praga 15.00, Varšava, 83.62, Budimpešta 87.00, Atene 3.90 Carigrad 3.60, Bukarešta 8.25, Helsingfors 9.1475. Buenos Aires 102.75. Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 463 —466.50 v Zagrebu 468 blago v Belgradu 465.50—466.50 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—100.50, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 463—466.50, begluške obveznice 88—89, dalm. agrarji 85.50—86, 8% Blerovo posojilo 100 do 101.50, 7% Blerovo posojilo 92.50—93.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7400 do 7500, Trboveljska 173—176. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.75—100.25 (100), agrarji 62 denar, vojna škoda promptna 468 blago, dalm. agrarji 85—85.75, 4% severni agrarji 59—59.75 (59.75), 6% šumske obveznice 81.50—82, 8% Blerovo posojilo 100 denar, 7% Blerovo posojilo 92 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar, 7% stab. posojilo 100 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 213 denar, Trboveljska 172.50—175 (174), Gutmann 40 do 50, Sladk. tov. Osijek 85—90, Osj. livarna 155 do 165, Jadr. plovba 320 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50 denar (99.75), agrarji 62.50 denar, vojna škoda promptna 465.40—466.50 (466); za konec julija 465.50—466 (465), begluške obveznice 87.50—88, dalm. agrarji 85.50—85.75, 4% severni agrarji 59.75—60.25, 6% šumske obveznice 81.25 do 82, 8% Blerovo posojilo 100.50—102, 1% Blerovo posojilo 92—94, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7400 do 7450 (7400), Priv. agrarna banka 210-211 (211, 210.50). 2itni trg Novi Sad. Pšenica: bač., srem. 149—151, slav. 150—152, ban. 148—152. — Koruza: bač., bač. pariteta Indjija 120—121. — Tendenca prijazna. Promet srednji. Sombor. Pšenica : bač., sred. bač., bač. okolica Novi Sad in Sombor, gornja bač. kasa dupli-kat, srem. kasa duplikat 147—149, slav. kasa du-plikat 148—150, južna ban, gornja ban. 145—147, bač. ladja Kanal in Tisa 148—150, bač. ladja Be-gej 148-150. bač. Tisa šlep 149—151, bač ladja Dunav 149—151. — Rž: bač. 135—137.50. Živinski sejmi Živihski sejem v Ptuju, dne 20. junija 1939 in svinjski sejem v Ptuju, dne 21. junija 1939: Na sejem je bilo prignanih 98 volov, 323 krav, 19 bikov, 20 juncev, 112 telic, 3 teleta, 119 konj, 9 žrebet, 185 praRCev in 76 svinj. Prodanih je bilo: 39 volov. 167 krav, 13 bikov, 3 junci, 39 telic, 1 tele, 12 konj, 5 žrebet in 84 prašičev. Cene so naslednje: Voli 3.75-4.25 din, krave 2.25—3.75 din, biki 3—4 din, junci 3.50—3.80 din, telice 3.25—4.25 din, teleta po 5 din. pršutarji 7.50 do 7.75 din in plemenske svinie 8.50—6 75 din za kg žive leže. Konji od 570—4700 din, žrebeta od 800 do 2200 din in mladi pujski 6 do 12 tednov stari od 80—120 din za glavo. Povodenj je napravila na Slonenshem 50 milijonov shode škoda, ki ]o bila doslej uradno ocenjena po posameznih okrajih. Najhuje prizadeti okraji so Krško, Brežice, Kočevje, Slovenj Gradec Ljubljana, 23. junija. Slovenija je letos po zadnjih treh velikih povodnjih in po toči že utrpela ogromno škodo na najrazličnejših kulturah. Slovenija je zaradi svojih podnebnih in talnih razmer izrazita sadna pokrajina. Glede kakovosti lahko naše sadje, zlasti jabolka, tekmuje z vsemi sadnimi deželami Evrope. Letošnja sadna letina je prve pomladanske mesece, ko ni bilo nikakih vremenskih nezgod, ko so bili sadovnjaki obvarovani pred slano in pomladanskimi pozebami, kazala izredno dobro, že kmalu ne tako. Neprestano deževje pozno pomladi in sedaj junija pa je na sadju povzročilo obilno škodo, tudi vinogradi so po nekaterih krajih mnogo trpeli po toči. Kljub temu računajo, da bo letos Slovenija lahko izvozila plemenita jabolka v velikanski množini, nad 3500 vagonov. Mnogi kraji pri nas so dalje zaradi velikih povodnji utrpeli ogromno škodo na travnikih in poljih. Katastrofa je bila ponekod naravnost strašna. Po raznih elementarnih nezgodah je lani Slovenija po podatkih kmetijskega oddelka banske uprave imela škoda nad 38,200.000 din. Letošnja, le po treh povodnjih povzročena škoda pa je že daleč presegla omenjeni znesek. Cenijo, da bo po povodnjih doslej povzročena škoda presegala 50 milijonov dinarjev. Mnogi okraji so že sestavili splošne preglede o škodah v posameznih krajih in občinah. Od povodenjskih katastrof so bili najhuje prizadeti naslednji okraji: Slovenjgradec, Dravograd, Maribor-levi breg, Maribor-desni breg, Šmarje pri .lelšah, Ptuj, Ljutomer, Dol. Lendava, Celje, Krško, Brežice, Novo mesto, Kočevje, Litija, Ljubljana - okolico, naposled Logatec, kjer sta bili močno pod vodo Loška dolina in kotlina pri Planini. Povodnji so napravile veliko škodo tudi po raznih banovinskih in občinskih cestah. Razrušenih je bilo več mostov. Vode so tudi podrle več objektov in gospodarskih poslopij. V okraju Slovenjgradec cenijo škodo le po prvih dveh povodnjih na okoli 3 milijone dinarjev. Škoda na banovinskih cestah je v tem okraju cenjena na 190.000 in na občinskih 200.000 din. Po vinogradih v okraju Maribor-levi breg je toča napravila do 70.000 din škode, celotno škodo Slepa bratca Drašek in Jožek iz Prlekije pri birmi Pri birmi v Kočevju je bilo tudi 14 slepih otrok iz zavoda za slepe otroke, med drugimi tudi bratca Drašek in Jožek iz Prlekije, katerih botr-stvo je blagovolil prevzeti g. ban. dr. Natlačen. Kot namestnika je poveril okrajnega načelnika g. Brezigarja. Bil je to v resnici vesel dan za 6lepe otroke! na vseh kulturah pa cenijo v tem okraju na dva milijona din. « V okraju Maribor - desni breg je toča pobila vinograde v obsegu 2 ha. Tu je drugače elementarna škoda neznatna, celotno okoli 90.000 din. Močno je trpel okraj Šmarje pri Jelšah, kjer je bila škoda le po prvih dveh povodnjih cenjena na 1,600.000 din. Toča je napravila veliko škodo po vinogradih okoli Rogatca in Podčetrtka. V ljutomerskem okraju je toča pobila po vinogradih v obsegu 6 ha in znaša tam škoda do 100.000 din. Sjdošno pa zaznamuje ta okraj do 1,900.000 din škode. Okraj Lendava je sporočil, da je tam elementarna škoda cenjena pri vseh kulturah na 900.000 dinarjev. Celjski okraj zaznamuje do 700.000 din škode. Močno je tu prizadeta občina Slivnica, ko je bilo uničeno mnogo posevkov v vrednosti do 400.000 dinarjev. Najhuje pa je trpela občina Vransko. Tu so uničeni vsi pridelki in 60 škodo cenili na 2,000.000 din. Krški okraj je zbral podatke za prvi dve povodnji, pred- in pobinkoštno. Poročila navajajo, da cenijo škodo v tem okraju na 14,000.000 din. Največjo škodo je imela občina Škocijan. Tam je vse pokončano. V vaseh Zameško in Hrvaški Brod so uničeni travniki in vsi posevki. Škodo cenijo tudi na 2,000.000 din. Zadnje dneve, ko so velike vode odtekle, 6e je po teh vaseh razširil strahovit smrad. Nevarnost je, da se ne raznesejo kake nalezljive bolezni. Velika je škoda v občini Sv. Križ, ki pa se ne more primerjati z ono v Škocijanu. V svetokriški občini je voda dvema posestnikoma dobesedno vse uničila in pokončala. Ohranila sta si samo golo življenje. Tudi Kostanjevica, kjer je voda narasla nad 3 m visoko, je zaznamovala veliko škodo. In brežiški okraj? Škoda je v tem okraju cenjena na 7,000.000 din. Občine Velika Dolina, dalje kraji na Bizeljskem, ki so prav lani zaradi toče bili popolnoma uničeni, dalje kraji ob Sotli so bili močno pod vodo. Povsod so bil uničeni krompir, fižol, koruza in drugi pridelki, ki so drugače prav lepo kazali. Največja škoda je v občinah Dobova-Bizeljsko-Kapele-Velika Dolina. Na raznih gospodarskih poslopjih je bila škoda določena na 400.000 dinarjev. Po raznih krajih v novomeškem okraju cenijo škodo pri kulturah na 1,800.000 din, na raznih gospodarskih poslopjih pa na 100.000 din. V črnomaljskem okraju je bilo poplavljeno 220 ha travnikov in njiv. Skupna škoda je cenjena na 340.000 din. Škoda je v resnici še večja. Prav deževje je napravilo v tem okraju na sadju velikansko škodo, toča pa po vinogradih. Močno je bil prizadet kočevski okraj. Seno je na travnikih v obsegu 24 ha popolnoma uničeno. Mnoge občine so bile na daleč poplavljene. V Strugah in Dobrepoljah je bilo 21 hiš zalitih, ki so jih morali izprazniti. Do 70 posestnikom so vode uničile vse pridelke. V mnogem pogledu so bile letošnje povodnji mnogo hujše v primeri z letom 1933. V Strugah znaša škoda najmanj 500.000 din, toliko v Dobrepoljah, tudi pol milijona je škoda cenjena v Dolenji vasi pri Ribnici, Ribnica navaja 500.000 din škode. Luški potok 150.000, Kočevje-okolira 200 000, skupna škoda v kočevskem okraju je navedena za okoli 4,500.000 din. V kamniškem okraju je do 70% uničenih poljskih pridelkov V ljubljanski okolici je bilo pod vodo 2000 ha. Škoda znaša okoli 500 000 din. V kranjskem okraju je prav neznatna škoda. Okraj Ptu) ima do 2,000.000 din škode. Pod vodo je bilo do 1000 ha travnikov in njiv. Največjo škodo imajo občine Sv. Lenart, Velika Nedelja in Svetinje. To so le glavni podatki o škodah, ki so jih I povzročile letošnje povodnji! ...Ae Acutoju tudi v- mAsli vvdil Emilija de Vialar prišteta med blažene V nedeljo zjutraj so v rimski baziliki sv. Petra slovesno proglasili za blaženo služabnico božjo Emilio de Vialar. Ko so prebrali dekret o progla-Šenju blaženih, je msgr. Pisani bral slovesno sveto mašo, pri kateri je bila generalna prednica s 400 redovnicami kongregacije sester, ki jo je ustanovila blažena in ki se imenuje Sestra Prikazovanja sv. Jožefa. Pri slovesnosti so bili tudi člani družine de Vialar, številni francoski romarji in verniki večnega mesta. Pozno popoldne je šel sv. oče počastit novo blaženo v baziliko. Po podelitvi sv. blagoslova so dali papežu tradicionalna darila. Med njimi je bila umetno izdelana skrinjica s svetinjami, ki predstavlja bronasto skupino, ki je v njenem središču sv. Jožef z angelom. Na desni sv. Jožefa je kip, ki predstavlja vero, na levi pa je kip častite matere de Vialar, kako kleči v molitvi. V dnu skupine so svetinje blažene. Pod vlado papeža Pija XII. je bila prva proglašena za blaženo francoska redovnica. Blažena Emilia de Vialar je bila rojena 12. sept. 1797 v Gaillacu v srednji Franciji. Leta 1832 je ustanovila samostansko družbo po pravilih sv. Avguština. Sestre pa so se imenovale sestre Prikazovanja sv. Jožefa. V letih od 1835 do ia38 je Emilia de Vialar delovala v severni Afriki kot junaška strež- nica bolnikov in oznanjevalka svete vere. Vodila Jn širila je svojo ustanovo po Evropi, Afriki in Aziji. Kasneje je bila materina hiša reda v Tou-lousu in 1852 v Marseillu, kjer je dne 24. avgusta 1856 v sluhu svetosti vrnila Stvarniku svojo lepo dušo. Kongregacija, ki jo je ona ustanovila, je bila dne 31. marca 1862 cerkveno potrjena. Zdaj ima 1200 sester, ki se bavijo predvsem z nego bednih v bolnišnicah, v zavodih za gobavce in raznih zavetiščih. Jožefinke imajo podružnice v Franciji, Angliji, Italiji, Grčiji, Bolgariji, na Malti, na Ci-kladih in Cipru, v Mali Aziji, Palestini, v Birmi, Egiptu, Severni Afriki in Avstraliji. Tropična vročina in hude ure na Poljskem lz Varšave poročajo z dne 21. junija: Že nekaj dni je prav tropična poletna vročina po vsem Poljskem. V Varšavi je bilo te dni 45 stopinj vročine. Hude nevihte so povzročile mnogo škode po vsej državi in zahtevale številne žrtve. Huda ura krog Vilne je v štirih krajih zanetila 12 požarov. V dve osebi je treščilo, da sta umrli. Nekje je treščilo v cerkev med sv. mašo. Sedem oseb je bilo hudo, 30 manj ranjenih V Ka-tovicah je strela ubila 2 osebi, 4 pa ranila. Ceste so vse pod vodo, promet jc ustavljen. Po drugih krajih je nenaden vihar razkrival strehe in ubijal ljudi. Zvon so uhradli Včeraj so bili sojeni Ljubljana, 23. junija. Mali senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih, je včeraj sodil velike in male tatove. Obravnaval je tudi tatvino bronastega, do 150 kg težkega zvona, ki je vreden 5000 din in ima starinsko vrednost, kajti nosi letnico 1770, kakor je to navedel cerkljanski g. župnik. Bilo je letos 2. maja. Trije drzni tatovi so se splazili v zvonik Rajnemu Danku Čolnarju v spomin Ob petletnici njegove smrti Danes obhajamo 5-letnico smrti naše*-ga najboljšega slovenskega pilota Janka Čolnarja, ki je padel 24. junija 1934. Vsa dolga leta se je navdušeno udej-stvoval v ljubljanskem Aeroklubu »Naša krila«. Hvaležni člani so ga izvolili za šefa letanja in je to odgovorno službo izvrševal do svoje smrti. Gotovo se še spominjate lepe junijske nedelje, ko je ugasnilo mlado Čolnarjevo življenje v veliki ljubezni do letalstva. Tiste nedelje je jiokojni pilot Janko Čolnar odletel v spremstvu g. dr. Rapeta na rdečem letalu »Lojze« v Zagreb. Tamkajšnji Aeroklub ju je namreč jiovabil na krst svojega prvega domačega letala. To letalo je bilo sicer nekoliko večje od ljubljanskega »Lojzeta«, vendar pa je bilo v resnici prav njegova kopija. Konstruiral ga je pilot in inženir Paskijevič iz Zagreba, ki je tudi izvršil poizkusne polete na njem. Slavnost bi se bila morala pričeti že ob 15 popoldne, vendar pa so iz tehničnih razlogov izvršili slavnostno blagoslovitev novega letala šele ob 17. Novo krščeno letalo je dobilo ime »Lasta-vica«. Že zgodaj popoldne so se na letališču v Zagrebu zbrale množice ljudi, ki so želele prisostvovati tej redki svečanosti. Največjo pozornost je vzbudilo malo rdeče letalo »Lojze«, ki se je v elegantnih krogih spustilo na zagrebško letališče. Po slavnostnem krstu novega Paskijeviče-vega letala so bile na programu razne drzne akrobacije. Tudi pokojni pilot Janko Čolnar se jih je udeležil in jih tudi najbolj uspelo izvaial. Preden je bilo konec te svečanosti, se je Čolnar ponovno dvignil z »Lojzetom« v zrak. Ko je bil nad vzhodnim delom zagrebškega letališča — nad vojnimi hangarji, je iz neznanega vzroka letalo iz višine kakih 300 m strmoglavilo na zemljo. Nesrečnega pilota so že mrtvega potegnili izpod ruševin letala. Prepeljali so ga iz Zagreba na ljubljansko pokopališče k Sv. Križu. Nesrečnemu Janku Čolnarju je ljubljansko občinstvo izkazalo največjo čast, ki gre samo toliki žrtvi za letalstvo. Pokojni pilot Janko Čolnar je bil rojen na Otoku pri Radovljici dne 2. marca 1896. Ko je izbruhnila svetovna vojna, mu je bilo komaj 19 pomladi. Torej še zelo mlad je moral že na fronto. Poslali so ga v Dunajsko Novo mesto. Ker je bil zelo navdušen za letalstvo, je izprosil vojaške oblasti, da se je v Dunajskem Novem mestu lahko uril za pilota. Na italijansko fronto je moral kot pilot-lovec v viharnih pomladnih dneh leta 1917. Sprva je bil pilot-fotograf in se je izkazal za zelo preciznega in pogumnega letalca, kar mu je tudi prineslo nekaj visokih odlikovanj. Bil je tudi neustrašen pilot-lovec, ki se je udeležil najhujših zračnih bitk. Po prevratu je ostal pokojni Janko Čolnar še vedno aktivni vojaški pilot. Vendar pa se je leta 1923 odpovedal svojemu častnemu vojaškemu poklicu, ki mu je bil vsa vojna leta in pozneje zvesto vdan. Za kratko dobo je prenehal z letanjem, vendar pa sta ga strast in želja po letanju prav kmalu spet navdušila zanj. Postal je najaktivnejši član mladega Aerokluba v Ljubljani. Ker je zaslužil največjo zahvalo za svoje požrtvovalno delo, ga je članstvo Aerokluba izvolilo za odbornika in šefa letanja. Svoje funkcije v Aeroklubu je vztrajno opravljal. Kot šef-pilot je v glavnem prevzel letanje na prvem letalu »Ljubljana«, pozneje pa na letalu »Lojze«. Tega je vedno in edino on pilotiral. Vsa dolga leta svojega neutrudtjivega udejstvovanja v Aeroklubu je bil nesebičen propagator letalstva med našo mlado javnostjo. Za letalstvo ie živel in zanj je častno umrl v razvalinah svojega ljubljenega »Lojzeta«. Njegova prezgodnja in nesrečna smrt je izzvala v Ljubljani najgloblje sočutje, ne samo med nami, ki smo mu bili najboljši prijatelji skozi vse življenje, pač pa tudi med širšo javnostjo, ki je v Janku Čolnarju videla svojega letalskega prvaka. Tako kot pokojni oče, se je tudi pokojnikov sin Janko trdno oklenil letalstva in postal jadralec. V kratkem pa namerava napraviti tudi pilotski izpit na motoriiem letalu. Pokojni Janko, potrti stojimo ob Tvojem grobu. Pet let je že minilo, odkar smo začutili praznino v naših srcih, ker Te ni več med nami. Postal si žrtev idealov, katerim si živel vse svoje kratko in trnjevo življenje. S Teboj, dragi prijatelj, smo izgubili svojega najboljšega civilnega pilota v Sloveniji. Že med vojno si se izkazal hrabrega in enakovrednega vsem nemškim in italijanskim pilotom. V času, ko si je ljubljanski Aeroklub priboril svoje lastno letališče in se postavil na samostojne noge. si bil Ti tisti, ki je najhravurozneje pilotiral naše prvo domače letalo »Lojze«, konstrukcijo inž. S. Bloudka. Bil si mu najzvestejši prijatelj, ljubil si ga bolj ko punčico svojega očesa, da, celo v smrti sta si bila nerazdružljiva prijatelja. Zahteval je za svoje upravljanje najbolj zanesljivo pilotsko roko, ki si mu jo mogel nuditi edinole Ti, blagi Janko! Na vseh mitingih in podobnih prireditvah smo mogli občudovati drznost Tvojega rx>lf>ta na vitkem »Lojzetu«. Bil si najzaslužnejši med pionirji letalstva v Sloveniji. Pet dolgih let, pustih in praznih let, je minilo, odkar smo zadnjikrat iz Tvojih ust slišali besedo, ki smo jo vsi tako iskreno ljubili. Bil si najboljši vzgojitelj našega mladega naraščaja. Kot temelj in glavna opora ljubljanskega Aerokluba si bil nenadomestljiv in neutrudljiv, kakor Atlas, ki nosi vsa bremena sveta na svojih ramenih. Tvoja tragična smrt nam je zadala hudo bolečino. Naše srre bolestno pogreša tega, kar si nam pomenil Ti, najiskrenejši med vsemi, ki smo se borili za napredek letalstva pri nas. Kličemo Ti: večna slava. Tvojemu sinu Janku pa mnogo sreče v jKiklicu, ki si ga je izbral, da Te častno nadomestil — Rezervni avijatiki in člani Aerokluba. cerkve sv. Lenarta pri Cerkljah na Gorenjskem. Odpeli so bronasti zvon in ga odnesli z zvonika, ne da bi jih kdo zalotil pri nečednem poslu. Zvon so na vozičku odpeljali proti Ljubljani. Drugo jutro so takoj opazili tatvino zvona. Obvestili so domače orožnike in tudi vse bližnje orožniške postaje Kmalu so tatove prijeli, ki so zvon prodajali neki livarni v Šl. Vidu nad Ljubljano. Dva tatova so prijeli, tretji jim je pobegnil in ga do danes še niso izsledili. Pred malim senatom sta se danes zagovarjala zaradi te tatvine brezposelni dimnikarski pomočnik Rožidar Horvat in brezposelni rudar Maks Krč iz Trbovelj Prvi Božidar Horvat in Lojze Korošec iz Bitenj pri Kranju pa sta bila obtožena, da 6ta 8. maja stavbnemu podjetju inž Dedeku odnesla bakreno žico v vrednoti 2700 din. Bili so obsojeni zaradi omenjenih tatvin: Božidar Horvat na 7, Korošec Alojzij na 5 in Maks Krč na 8 mesecev strogega zapora, vsi v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti. Kazen so mirno sprejeli. — Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevne 1 čaša »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. Ogl. reg S. br. 30474/35. 0 kresu Praznik sv. Janeza Krstnika Malo dni j« v letu, ki bi bili že stoletja ob dani s toliko različnimi ljudskimi šegami kot je kresni dan, 24 junija. Ta dan je višek poletja. Stari pogani so na ta dan častili boga sonca. Po modrem spoznanju, da je ljudstvo težko odvrniti od starih šeg, je krščanstvo na ta dan postavilo god sv. Janeza Krstnika, velikega predhodnika Kristusovega, ki je napovedoval Zveličarja, kakor jutranja zarja oznanja prihod sonca. O kresu je zmagoslavje sonca najviše; »o kresi se dan obesi«. Veliko vraž se je nanizalo krog tega dneva. Pravijo, da imajo o kresu vsa zelišča večjo zdravilno moč Da je o kresu voda bolj zdrava kot sploh kdaj v letu »Kopel o kresni noči bolj pomaga kot devet kopelji med letom.« Rosa knesne noči je zoper vse bolezni O kresu, pravijo, se začne daljša deževna doba. Na kresno noč moreš slišati, kaj se pogovarjajo živali in rastline. O kresu zažigamo grmade — kresove. ae novica Koledar Sobota, 24. junija: Kres. Rojstvo Janeza Krst-jifka. Prvi krajec ob 5.35. Herschel napoveduje dež. Nedelja, 25. junija: Četrta pobinkoštna nedelja. Viljem, opat; Henrik škof. Novi grobovi f Marija Vršnak Celje, 23. junija 1939. Snoči ob 7 se je razširila po Rečici ob Savinji žalostna novica, da je Bog poklical k sebi posest-nico in veliko dobrotnico Marijo Vršnakovo. Kdo bi mislil, da bo ta krepka žena, ki je storila toliko dobrega, umrla tako hitro, ne da bi videla sad svojih dobrih del, da bi videla novo zgrajeni Katoliški prosvetni dom, da bi prisostvovala blagoslovitvi in se veselila, da je pripomogla naši mladini, ki se bo zbirala v tem domu, za katerega je darovala zemljišče, materijal in še prispevala v gotovini. Bog pa jo je hotel poplačati v nebesih. Snoči jo jc zadela kap. Novica o njeni smrti se je hitro razširila po vsej Savinjski dolini in marsikatero oko se je zasolzilo, saj m bilo siromaka, ki bi ga bila Vršnakova odslovila brez daru. Bila je številnim otrokom krstna botra, zlasti je bila rada birmanska botra. Bila je dolgoletna naročnica našega lista, pa tudi skrbna podpornica vseh verskih časopisov. Pogreb drage pokojnice bo v soboto ob 11 dopoldne na pokopališče v Rečici ob Savinji. Naj ji bo Bog plačnik za vse dobro, kar je storilal , ■f G. Bruno Šibenik, bivši bančni uradnik, je dotrpel v Ljubljani. Pokopali ga bodo danes v soboto ob 5 popoldne izpred mrtvašnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Naj počiva v mirul Svojcem naše 60Žalje! -J- V Slovenjgradcu je nagle smrti od kapi zadet umrl v 43. letu Ivan Vaupot, kontrolor okr. hranilnice. Pokojni izhaja iz znane Vaupotove ro-dovine. Bil je odličen uradnik ter zelo dober m kolegijalen do svojih tovarišev. Okrajna hranilnica, kateri je služil že 27 let, kakor tudi urad-ništvo zavoda ga bo težko pogrešalo. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 25. juni,a 1939 ob 4 popoldne na mestno pokopališče. Preostalim r.aše iskreno sožalje. Naj v miru počiva. Osebne novice = Poroka. Dane«, v soboto popoldne 6e bosta v cerkvi oo. frančiškanov v Ljubljani poročila g. Jože Hočevar, trgovski zastopnik iz Vel. Lašč, in gdč. Dora Kos-ova, trgovska sotrudnica, hči posestnika v Ljubljani. Novoporočencema želimo obilo neskaljene sreče na novi življenjski poti. = Promocija. Danes ob 12 bo promoviran za doktorja filozofije pisatelj in režiser Narodnega gledališča v Ljubljani g. Bratko Kreft, prleški rojak iz Biserjan pri Sv. Jurju ob Sčavnici. — Upokojeni so: orož. polkovnik Djordje Barako, peh. podpolkovnik Vaclav Dic in orož. stotnik I. razr. Stanko Palčič. Istočasno so prevedeni v rezervo. = Odlikovani so z redom belega orla petega razr. peli. podpolkovnik Matija Huber, topniški major za generalštabne posle Maksimiljan Mako-vic in konjeniški major Stanislav Pire; z redom jugoslov. krone tretjega razr. orož. polkovnik Djordje Barako; z redom jugoslov. krone petega razr. orož. stotnik I. razr. Stanko Palčič in 7. redom jugoslov. krone četrtega razr. peh. podpolkovnik Ivan Oblak. Iskreno čestitamo! r= Za računskega kontrolorja v VII. pol. skup. je postavljen banovinski knjigovodja Plut Bogomir. , — Za sodnega izvedenca iz kmetijstva, posebej še iz rastlinskega zdravništva in, za cenilca kmetijskih objektov je postavljen pri tukajšnjem okrožnem sodišču zasebni agronom-fitopatolog g. inž. Lojze 1'rezelj iz Ljubljane. Da, to je gnpefrultl Pol sladko —pol kislo I Prav kakor grapefruit bonbon 505 s črto. redi razstavo izdelkov svojih učencev v Zadružnem domu v času od 25. do 30. junija 1939. Kolikor nam je znano, je ta šola bila prva kovinarska strokovna šola v Jugoslaviji, ki zaključi letos IU. razred s 10 učenci iz Krope in bližnje okolice. Ogled razstave je brezplačen. Vsem, ki se zanimajo za napredek železarske industrijske delavnosti na tleh starodavne železne obrti, priporočamo izlet v Kroj)o in ogled te razstave. — Rezervnim podoficirjem! Dne 2. julija t. 1. ob 10 dopoldne bo v veliki sejni dvorani Mestnega poglavarstva v Ljubljani ustanovna slavnostna skupščina »Združenja rezervnih podoficirjev kraljevine Jugoslavije — pododbor Ljubljana«. Na predvečer, t. j. dne 1. julija t. 1, bo v salonu gostilne Derenda (prej pri Mraku), Cesta 29. oktobra št. 4, ob 20 sestanek vsega članstva in delegatov radi jx>sveta in sestave kandidatne liste, kakor tudi o bodočem delovanju krajevnega odbora. Ker bodo poleg delegatov iz Belgrada prisostvovali slavnostni skupščini tudi vojaški in civilni dostojanstveniki, se pozivajo vsi oni rezervni podofi-cirji, ki do danes svojega pristopa še niso prijavili, da to store nemudoma ali pa vsaj na predvečer oziroma pol ure pred pričetkoih same skupščine. Naj ne bo nobenega rezervnega podolicirja, ki ne bi pristopil k tej prepotrebni organizaciji, katera je povsem strokovnega in viteškega značaja. Za dobro letno izpričevalo marljivemu dijaku FOTO-flPARPJ po cenah din 65"—, 75'—, 89—, 98 — ali nekaj boljšega za din 400 — iz Foto-drogeriie ..HERMES" LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 30 ZA OKO-ČRTA ZA OKUS-AROMA PROIZVOD »UNION« ZAGREB — Sv. maša na Kolcah. V nedeljo 25. t. m. bo na Kofcali ob 10 sv. maša . _ Za Prešernovo rojstno hišo v Vrbi so darovali: Predsednik senata dr, Anton Korošec 1000 din, župan dr. Juro Adlešič 1000 din, uradništvo Hranilnice Dravske banovine 740 din, občina Kranj 500 din, g. prosv. inšpektor J. Wester železni mlinček za kavo z izrezljano letnico 1804, delo domačega obrtnika, g Ivan Rozina je daroval mavec za modeliranje peči po vzorcih iz narodnega muzeja. Odbor opozarja na tole: Obiskovalci hiše plačajo vstopnino, in sicer odrasli po 2 din, dijaki in učenci po 1 din. Vsi revni učenci in učenke, dijaki in dijakinje so vstopnine oproščeni. Naj bi vsak, ki vodi kako skupino, oskrbniku povedal, koliko je zares revnih. Važno je tudi, da bi vsak voditelj mladine prej prebral ali vsaj v hiši bral, kaj pomenijo stvari, ki so v hiši. Denar, nabran po vstopnicah in dohodek od tiskovin se bo vporabljal za vzdrževanje hiše in izpopolnitev hišnega inventarja. _ Volitev obratnih zaupnikov pri KID ne bo. Kakor smo izvedeli, so dne 21. t. m. imeli zastopniki vseh jeseniških strokovnih organizacij «ftupen posvet glede volitev obratnih zaupnikov, katere bi morale po ministrski odredbi biti pri-hodni mesec. Po vsestranskem razglabljanju položaja so se zastopniki posameznih organizacij solidarno zedinili, da volitev ne bo. Vsaka organizacija bo obdržala v okviru sporazuma število zaup-niUnv dobiienih pri banskih volitvah. Možno je samo, da se poedini zaupniki izmenjajo dosedanje obrate. . . — Razstava v Kropi. »Strokovna nadaljevalna šola kovinarske zadruge Plamene v Kropi pri _ Izgubljeno tele rede orožniki, Orožniška postaja v Vojniku mora rediti tele, ki ga je 15. junija izgubil tovorni avtomobil, ki je vozil 30 telet od Frankolovega proti Celju. Tovorni avto je neznan in se tudi nihče ne oglasi, Ker tele ni krava, ki bi za nego in skrb dajala vsaj mleko, bi se ga orožniška postaja rada iznebila. Na desnem stegnu ima tele v dlago zastriženo črko »M«. Kdor je torej tele izgubil, naj se vsaj oglasi, ali naj pride ponj ali naj ga pa kar daruje. Da pri delu ne omagaš, s Čik — bonbonom si pomagaš. _ Koncert v Št. Vidu. V nedeljo, dne 25, t. m. ob 20 bo v Št. Vidu nad Ljubljano koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske. Nastopil bo celotni pevski zbor pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Na programu so najpomembnejši naši mešani zbori ter priredbe narodnih pesmi za mešani zbor. Opozarjamo, da 60 vstopnice v predprodaji v trafiki Kautman ter prosimo cenjeno občinstvo, da si jih nabavi že v predprodaji, da ne bo pri večerni blagajni navala. Začetek točno ob 20. Koncert bo v dvorani Prosvetnega doma, _ Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-.fosef« grenčico. — Sprememba pravil Akademske zveze. Ponovno sem bil vprašan, kako je s predlogom spremembe pravil Akademske zveze, ali se je res na občnem zboru dne 6. maja t. 1. izglasovalo, da odslej glasujejo na občnem zboru AZ le delegati včlanjenih društev. Zato izjavljam: 1. da se ta sprememba na občnem zboru dne 6. maja ni izglasovala, 2. da se o tem ni moglo glasovati, ker Je v smislu sedaj veljajočih pravil AZ »za spremembo pravil jx>trebna navzočnost tretjine članov vseh v AZ včlanjenih društev in dvotretjinska večina navzočnili članov«; ena tretjina vseh članov je 106. Ugotovljena navzočnost pa je bila le 137. Zaradi tega se tudi ni mogla predložiti kaka sprememba pravil univerzitetni oblasti v potrditev. Toliko v pojasnilo! — Skatn-lič Jožko, bivši predsednik Akademske zveze. _ Okrožni urad za zavarovanje delavcev V Ljubljani išče za svoje okrevališče Jadran na Ra-bu prvovrstno kuharico. Nastop takoj, plača po dogovoru. Interesentke naj vlože ponudbe na Okrožni urad v Ljubljani ali pa se zgiase v sobi št. 201 tega urada. — Pri sončenju uporabljajte Tschamba Fii. Kraljevi dvorni dobavitelj DROGERIJA GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova 5. _ Močan potresni sunek so čutili na Jesenicah 22. junija zjutraj ob tri četrt na 6. Kateri so bili še pri počitku, so prestrašeni in v naglici vstajali, meneč, da se morda še ponovi. — Državna meščanska šola v Tržiču. V nedeljo 25. junija bo na tržiški meščanski šoli razstava risarskih izdelkov, ročnih del ter kuharske umetnosti. Tej razstavi pa bo priključena tudi razstava izdelkov strokovne nadaljevalne šole. — Celotna razstava bo nameščena v vseli sobah II. nadstropja meščanske šole in bo odprta od 7 zjutraj do 18 zvečer. Obiščite jo, no bo Vam žal. — »Ob stoletnici fotografije« se imenuje naš novi fotovodič. Brezplačno Vam ga pošljemo. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. pO cUlŽGVi Po večini so ti izseljenci dbma z dalmatinske Za-gore. Na parnik so se ukrcali v Gpnovi. * V Rim je odpotoval splitski škof dr. K. Boneiačič v spremstvu svojega tajnika dr. Krizo-mali. Splitski škof potuje v Rim poročat sv, očetu o stanju v 6voji škofiji. * Srečni dediči. V Bački Topoli živita sicer revni, vendar z otroki zelo oblagodarjeni rodovini Bakaj in Palasti, Tema dvema rodovinama kaže sedaj veliko bogastvo. V okraju Bataszek na Ma džarskem je pred kratkim umrl bogataš Ivan Ba kai„ ki je zapustil posestvo več tisoč hektarjev 'zemlje. Ker pa ie mož umrl brez žene in otrok, bo sedaj njegovo premoženje pripadlo tema dvema rodovinama, ker je bil rajni Bakai doma iz Bačke Topole ter njihov sorodnik. * Strel« je ubila opekarnarja Ivana Schfina v Kaču v Bački pretekli četrtek med silno nevihto, * Zagrebški botanični vrt planinskih cvetlic. Hrvaško planinsko društvo bo v nedeljo 2. julija ob svoji 50 letnici na Slemenu odprlo tudi botanični vrt zraven planinske koče na Slemenu Planinski botanični vrt na Slemenu bo prvi te vrste v naših krajih. Uredil in osnoval ga ie dr. Franc Kušan s pomočjo Viljema Lešnika in Borisa Vrta-ra. Namen tega planinskega botaničnega vrta bo poleg pouka tudi varstvo redkih planinskih cvetlic, katere hribolazci tudi na Hrvatskem tako trgajo, da morajo svoje »šopke« nositi domov kar s tremi rokami, kakor nišejo hrvatski listi. * Odvažanie smeti v Zagrebu dela skrbi mest ni občini, ker tamkaj smeti odvažaio, kakor• pišejo zagrebški listi, še vedno v odprtih vozovih, kar je res docela nehigijenično. Da bi mestna občina našla kak drug boljši način za odvažanie smeti, je poslala komisijo v tujino. To se ie zgodilo ze tam, komisija ie že davno doma, smeti pa še oo starem odvažaio. To so pritožbe iz hrvatskih listov. * Sreča v avtomobilski nesreči. Po cesti ba mobor—Zatfreb ie 22. t. m. po no,či zagrebški šo fer Lulije Latič vozil nekega gosta. Ker ,e preveč dirjal, se je avto prevrnil ter se ves razbil. Izpod razvalin pa sta se kmalu izkobacala šofer, ki je bil malce opraskan, ter gost, ki je bil docela nepoškodovan. .... 1 tli T1 ». * Tuj travnik so hoteli pokositi. To se ie zgodilo v vasi Stara Peščenica pri Zagrebu. Nočni čuvaj pa je bil na straži. Ko ,e videl ka, tuji ljudje nameravajo, jih je hotel prepoditi. Ii pa so planili nanj ter ga z noži oklali. Moz je seda, v bolnišnici, tatove pa išče policija. * Rimski denar na starem saraievskem pokopališču. Kakor smo že poročali, sedaj prekopava-jo nekdanjo skupno pravoslavno in katoliško pokopališče pri Marijinem dvoju v Sarajevu. Nasl. so tam že mnogo starin. Seda, pa so našli 12 m globoko tudi rimski denar, ki ,e bil kovan za časa rimskega cesarja Justina, ki je vladal od leta 518 do 527 ter je bil Justinijanov predhodnik. Cesar Justin je bil doma iz neke macedonske vasi. Novec je iz bakra ter ie precej velik Na njem ie utisnjena velika črka M, spodaj pa črke Kon, kar bi pomenilo, da je bil kovan v današnjem Ca- nžra,-nice v predprodaji, ker je za igro veliko zanimanje. # Sestanki Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi v mesecu juliju in avgustu dramsko šolo pod strokovnim vodstvom režiserja Milana Skrbi nška. Pouk bo 4 krat tedensko ob popoldanskih ali večernih urah. Vabimo vse, ki imajo veselje do odra in se želijo seznaniti z dramatiko, da se prijavijo v društveni (Škrabčevi) sobi v frančiškanskem prehodu v ponedeljek 26. ali v torek 27. t. in. obakrat od pol 17 do 18 in od pol 20 do 21. Jegličevci! Izredni občni zbor društva Jeglič bo dne 5. julija v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. Ob 9 sv. maša v kongregacijski kapelici za pok. dr. A. B Jegliča ter častne in redne člane. Nato zborovanje v konferenčni sobi: 1. Poročila odbornikov; 2. Poročilo nadzornega odbora; 3. Samostojni predlogi; 4. Slučajnosti. Samostojne predloge je poslati pismeno odboru do 1. julija t. 1. — Odbor. Kino Kino Vič predvaja danes ob pol 9 velefilm senzacij in pustolovščin »Viva Villa«. Dodatki običajni. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa 6; mr. Hočevar, Celovška c, 62 in mr. GartU6, Moste, Zaloška cesta. Poizvedovanja Zapestna ura se je našla 23. 6. 1939 pred Lukmannovo hišo nasproti Drame. Dobi se pri g. Koprivec Katarina, Cesta na Rožnik št. 13. ,m—MammmmmmmmmmMm—mmmt> Pomota v prodajalnici čevljev. Dama: »Čemu pa tako zijate? Poslužite mi s čevlji!« Gospod: »Ne morem, ker sem tudi sam prišel kupit par čevljev,« imctiANA 1 Biserna poroka pri sv. Petru. Podoknica ge. Tereziji in gu Janezu Košmerlju za njuno biserno poroko bo v soboto dne 24. t. m. ob tričetrt na 9 v Sempeterskem župnišču. Jubilanta sta starša g. župnika Kožmerlja. 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri, v nedeljo, in v četrtek, na praznik sv. Petra in Pavla, v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 5 zjutraj. I Zrelostni izpit na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani. V junijskem roku so z uspehom opravile višji tečajni izpit naslednje go-jenke: A oddelek: Bajec Dragica, Blenk Tatjana (oproščena ustnega izpita), Bolaffio Liana, Cuček Božena, Dolenc Gabrijela, Favai Monika, Flere Djurdjica (oproščena ustnega izpita), Flere Eda, Furlan Andreja, Hamrl Vlasta (oproščena ustnega izpita), Jeras Marija, Kumer Alberta, Let-nar Marija, Neuhauer Raja (oproščena ustnega izpita), Peterlin Vera, Petrov Nina, Pogačar Danijela, Prihavec Leonarda (oproščena ustnega izpita), Pustoslemšek Tatjana, Ravnik Zdenka, Ro-jic Sonja, Rožanc Jelisava, Sekula Vida, Sturz Vera, Seme Nada (oproščena ustnega izpita), Šerko Sonja, Štajgar Tatjana, Vardjan Jelka (oproščena ustnega izpita), Virant Milojka (oproščena ustnega izpita), Vrtačnik Tatjana, Zakrajšček Majda, Zakrajšček Velena, Zornik Vladimira; B oddelek: Arko Breda, Bitenc Tatjana (oproščena ustnega izpita), Brezovnik Irena, Cholewa Ana Marija (oproščena ustnega izpita), Del Linz Mija (oproščena ustnega izpita), Dobrič Liljana, Dodič Si-monida, Erman Majda, Fantin Mira, Jagodič Vida, Jaklič Daša, Jamar Erna, Jerina Ruža, Jeršek Zdenka, Kappus Vlasta, Korinšek Nada, Kraigher Živa, Krek Milena, Lavička Ljudmila, Lukič Katarina, Novak Nada, Petelin Metka, Počkaj Doroteja, Podkrajšek Jana, Pollak Tanja, Suhadolnik Jelka (oproščena ustnega izpila), Šuster Stana, Tavčar Milena, De Toni Snegulka, Virant Deža, \Vagger Traute, Habijan Martina, Rihar Danica, .Verbič Milena. _ Vaš užitek — naša dika. skodelica je dobrega „KVIKA"l 1 Višji tečajni izpit na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. Od 10. do 23. junija je bil na tem zavodu višji tečajni izpit. Opravljal se je v 2 oddelkih pod predsedstvom g. inšpektorja Leskov-ška Janka. Izpit je delala 88 pripravnikov, uspešno ga je opravilo 69 kandidatov, do avgusta je odklonjenih 12 kandidatov, za leto dni pa 7 kandidatov, Zrelostni izpit 60 opravili: v a oddelku: Ahlin Ciril (opr&ščen), Bajt Aleksander, Benko Dušan, Bonač Vladimir (oproščen), Bordon Dušan (oproščen), Bratovž Vido, Čarman Slavko, Čelan Dušan, Faletič Janez, Grom Zdenko, Gruntar Sr-čan, Ilaš Milivoj, Jereb Igor, Kapš Alojzij, Kolenc Miroslav, Lavrenčič Drago, Lenščak Branko, Lov-še Kazimir, Nemorš Velimir, Oberšek Josip (oproščen), Ozvald Radivoj, Pestevšek Anton, Pirec Ladislav (oproščen), Puhan Martin, Sotlar Martin, Stopar Franc, Sulin Miloš, Tejkal Jože, Tomšič Leopold, Vilar Karel, Zontar Janez, Adamič Mirko, Berger Marijan, Počkaj Drago, Sotelšek Branko, Eiselt Rudolf, Zivic Karel. — Vb oddelku: Binder Karel, Čeč Viktor, Drovenik Branko, Fran-ko Miloš, Gabruč Miran, Herman Karel, Hribar Zvanimir, Hvastija Ivan, Jaklič Vladimir, Jerman Milan (oproščen), Kambič Vinko, Kocmur Mihael, Koršič Marijan (oproščen), Košak Martin, Lavrenčič Marolt Jo6ip, Lavrič Anton, Lenardič Stanislav, Maček Jožef, Martine Janez, Pipan Alfonz, Pire Franc (oproščen), Podbevšek Rafael, Polak Bojan, Rak Vincenc, Rupnik Vladimir (oproščen), Savrič Vilibald, Svoljšak Franc, Štrukelj Ivan (oproščen), Tavčar Marijan, Visenjak Radim, Zlat-nar Ljubomir, Zargi Rado. Oprema planinca ni popolna brez Higijenične so, v kakovosti brez tekmeca 1 Petkov ribji trg. Na gornjem Jadranu je vladalo 6kozi 3 tedne slabo vreme. Neprestana deževje in burja, kar je redek pojav v tem poletnem času, 6ta močno ovirala ribji lov na morju. Maja in junija so ribiči nalovili komaj do 1000 kg skuš. V tem času je bil samo 2 krat dober lov na skuše. Cene skušam so bile druga leta maja in junija 8 do 10 din kg, letos 16 do 20 din. Le enkrat smo na trgu leto« imeli obilo skuš, ki so bile takrat po 10 din kg. Drugače jih znatno pomanj-kuje. Prav tako je na trgu malo drugih mo,rskih rib, kakor malih sardel, velikih sardel itd. Nižje v Dalmaciji, zlasti na otokih je obilen lov skuš in drugih morskih rib. Toda transport je nemogoč v Ljubljano zaradi prevelike razdalje in ker otoki nimaja ledu, Včgraj so bile cene morskim ribam: velike sardele 16, 6ardoni 14, 6rednje sar-dele 12 in male 10, girice 8, skuše 18 do 20, tripli 16,' osliči 26 in ciplji 16 do 24 din. Morski raki so bili po 16, domačih ni bilo, ker so še vedno velike vode. Primanjkovalo je tudi sladkovotdnih rib. Vseh morskih rib je bilo na trgu do 250 kg. BVBVBVBVBVBVBVBV3V8VBV8VBVBVBVBVBVBVBVBVBVBV8VBV B SVILENA OBLEKA | n * » je obleka zn poletje Lahka, prosojna kakovost in J > lepi, bnrvno bogati vzovci; vse Je kot nalnšč za m g vroče poletne dni. Velika izbira po nizki cent pri J JC BRATA VLAJ, WolfOva 5 S A8A8A8A8A8AaA8A9A9A9A9A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A9A0 1 Drevi ob 20 vprizore Trnovčani na prostem na društvenem prostoru veseloigro s petjem »Rodoljub iz Amerike«. Sodeluje godba »Sloga«. 1 Prosvetno društvo Trnovo vprizori drevi ob 20 na društvenem prostoru na proetem veseloigro s petjem »Rodoljub iz Amerike«. Sodeluje godba »Sioga«. Jutri v nedeljo bo ob pol 16 telovadni nastop Fantovskega odseka in Dekliškega kražka, po telovadnem nastopu pa velika žegnanjska ve«<* lica s pestrim sporedom. Predprodaja vstopnic za igro danes od 14 dalje v društvenem domu, 1 Maturantje II. drž, gimnazije v Ljubljani (1908—09) obhajamo svo,jo 30 letnico v ponedeljek, dne 10. julija. Ob 11 sv, maša Za umrle tovariše in profesorje v cerkvi sv. Jerneja v Spodnji Šiški. Po 6V. maši sestanek v znani gostilni in vinski trgovini pri Stcpiču na senčnatem vrtu pod šišenskim hribom. Kdar se šc ni priglasil, naj stori to nemudoma na naslov: Žerjav J.., Ljubljana, Sv. Jakoba trg 7/11» 1 Mestno zdravniško nedeljsko službo bo opravljal od sobote Oid 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Knezova ul. št 38/L, telefon št. 41-52. 1 O ljubljanskem železniškem problemu, zlasti pa o dosfidaj znanih predlogih, bo podal kratek ' pregled inž* Drago Leskovšek v ponedeljek dne 26, junija ob 20 v predavalnici Združenja ju- Slamičevih konzerv goslovanskih inženjerjev in arhitektov — sekcije Ljubljana na Kongresnem trgu l/II (poslopje Kazine). Glede na polemiko o tem vprašanju, ki se je pojavila v zadnjem času po časopisju, bo referatu sledila debata. Vstop imajo izključno samo lnženjerjt in pa tisti, ki se bodo izkazali s posebnim vabilom. . 1 Maturantinje goriškega učiteljišča iz leta 1»W) se zberejo dne 8. julija t. 1. ob treh popoldne v restavraciji »Bellevue« v Ljubljani. Prijave sprejema Evgenija Gogala, Ljubljana, Gregorčičeva ulica, Trgovski dom. 1 Zahvala. Naravoslovci ljubljanske univerze ee g. Silvu Hreskvarju, profesorju s I. drž. gimnazije v Ljubljani iskreno zahvaljujemo za njegovo požrtvovalnost, da nam je ves semester z ljubeznijo predaval iz poglavij astronomije. — Klub naravoslovcev. 1 Pozor! še štirje sedeži prosti za poučno, lepo in skrajno ceneno ekskurzijo od 6. do 16. avgusta iz Ljubljane v Dolomite.' po Gornji 'taliji v Firenze, ob Ti renskem morju v Rim, Napoli in ob Jadranskem morju v Benetke in nazaj v Ljubljano. Zadnje prijave do 4. julija: prof. Jože Bučar, Pri-voz 20; Fran Medica, Tržaška 4. 1 Maturantko drž. žen. učiteljišča v Ljubljani se zberemo ob 10-letnici mature dne 4. julija ob 4 popoldne pri »Nacetu« (Ignac Banko), Šmar-tinska cesta 3. Prijave in eventuelne predloge pošljite na naslov: Pregelj Iva, strokovna učiteljica, Zavod za slepo deco v Kočevju. 1 Martinščica. Opozarjam starše, ki so vpisali svoje otroke v junijsko skupino, da je odhod v Martinščico 30. junija ob 4.46 (zjutraj). Ob 4.30 morajo biti vsi učenci na glavnem kolodvoru. Glede obleke in ostale opreme naj se vsak udeleženec ravna po navodilih, ki jih je dal Higijenski zavod v svojih prospektih. — Prof. Andrič. I Martinščica! Vse gojenke, ki so se prijavile za letovanje v Martinščici v mesecu avgustu, naj poravnajo celotni prispevek v znesku din 835 najkasneje do 2. julija. Ker je prostih še nekaj mest, se prejemajo nove prijave do istega dne. Navodila v pisarni! — Vodstvo. 1 Zmagoslavje ljubljanske opere v Trstu, kjer «) naše glasbenike sprejeli tudi uradni krogi z izredno ljubeznivostjo, je v vsej slovenski javnosti izzvalo najsimpatičnejši odmev. Brez dvoma so gostovanja italijanskih umetnikov na naših gledališčih prav znatno ugladila pot ljubljanski operi v Italijo, a kar se Ljubljane same tiče, ima pri tem svoje zasluge gotovo tudi v Ljubliani že splošno priljubljeni gost g. Christi Solari. Vprav presenetil je pa ta slavni predslavnik italijanske pevske umetnosti ljubljansko publiko in sploh vse Ljubljančane s svojo odločitvijo, da bo v torek v operi pel Alfreda v Verdijevi operi »Traviata« v korist revnim otrokom, ki imajo zavetje v Mestnem prehodnem otroškem domu v stari cukrarni. S to svojo noblesno gesto in s tem dokazom visoke srčne kulture je pa stavni italijanski tenorist g. Christi Solari dal tudi najučinkovitejši zgled vsem domačim umetnikom, kako v najplemeni-tejšem smislu razume poslanstvo pravega umetnika. Ljubljana mora smatrati za častno nalogo, da g. Christi Šolanju izkaže priznanje za njegovo iniciativno spodbudo in za njegov dejanski opomin, da nikdar ne smemo pozabiti potreb svojega bližnjega. V torek bomo v operi imeli priliko g. Solariju pokazati, kako Ljubljana zna ceniti pravo umejnost im kako spoštujemo gosta, ki nam svojo naklonjenost izkazuje celo e požrtvovalnostjo za našo revno mladino. Zobozdravnik Dr. Puher ne ordinira do 15. avgusta 1 Razstava otroških izdelkov na bežigrajski poskusni ljudski šoli je odprta še danes do|>oldne in popoldne (od 9—12 in od 15—15) ter jutri dopoldne (od 9—13). Vse, ki se zanimajo za reformno delo na ljudski šoli, vabimo, da si razstavo ogledajo. Vstop prost. 1 Smola mladega tatu. Star znanec ljubljanske policije je imel te dni res hudo smolo. Kljub temu, da ima komaj dvajset let, je imel že kar šestkrat posla s policijo in brezplačno bivanje v zaporih. Ko je bil te dni pri čevljarju, je pri- KOZO VAM VARUJEM JAZ! Pekoči sočni žarki pač lahko sijejo na Vašo kožo, toda ne smejo ji škodovati. Zato uporaljajte mene! Vaša koža bo namreč tedaj čudovito lepo rjava in že s svojo zunanjostjo boste ra- zodevali pravega športnika in zdravega človeka, kar šla druga stranka, ki je takoj ugotovila, da pozna obleko, ki jo mladi neznanec nosi na sebi. Obleka je namreč bila ukradena pred dnevi in v tako kratkem času človek še ne pozabi na značilnosti svoje obleke. Na pomoč poklicani policijski stražnik je odvedel tatu na policijo, nato so pa na njegovem stanovanju napraviii preiskavo. Tam so našli še drugo obleko, kateri so tudi našli lastnika. V žepih pa so našli svetinjico Marijine družbe na modrem traku, alpaku cigaretno dozo z monogramom R. L. in pozlačeno žensko broško z belo deteljico. Ti predmeti so najbrž ostanek kakega drugega vloma in kdor pogreša kaj od navedenega, naj to sporoči upravi policije. I Bolgarski akademik P. P. se je spopadel z eksekutorjem, ki najbrž ni imel namena rubiti njegovih knjig. Ker se eksekutor tudi ni dal meni nič tebi nič nabiti, je bil konec tak, da je P. P. romal v bolnišnico. 1 Neznan kolesar je podrl krojaškega pomočnika Jožefa Zajca. Pomočnik je dobil hujše poškodbe in se je zatekel v bolnišnico. 1 Asfaltni tlak Bleiweisove ceste je začelo popravljati podjetje A. Res iz Zagreba. Sedaj stoji kotel v bližini Tržaške ceste, kjer krpajo načeto površino asfaltne skorje. Kasneje bodo popravili vso cesto do Tivolskega parka. Podjetje bo delo opravilo brezplačno, ker garancijska doba še traja. 1 V Gorupovi ulici so ob srednji tehnični šoli začeli dvigati velike kamenite plošče hodnika za pešce. Ze dve leti stoje namreč pred starim hodnikom dvignjeni robniki za nov hodnik, ki bo letos dodelan. 1 1 V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika. 0SIECKA UEVA0NICA 2ELIEZA I TVORNICA STRO JEVA D.D. „ .HM. fifc.kj. i žaloigra tihotapcev v železniškem vagonu Nesreča jih je doletela, ko so se hoteli skrivaj pretihotapiti čez mejo. Eden mrtev, dva ranjena Maribor, 23. junija. Na meji se vedno znova dogajajo žaloigre med tistimi, ki skušajo na skrivaj, brez potnih listov iz ene države v drugo. Včasih so to tihotapci, ki se peljejo čez mejo po svoje blago, potem zopet takšni, ki imajo težko vest, pa mislijo na ta način ubežati pravici, včasih pa so tudi delavci, ki bi radi dobili onkraj meje delo in zaslužek. Na razne načine se dogajajo ti skrivnostni prehodi čez mejo. Posebno priljubljeno je vtihotapljanje v tovornih vlakih Ker na mariborskem kolodvoru ni mogoče priti na vlak zaradi strogega zastraženja, čakajo pri tunelu v Košakih, kjer je precejšnja strmina ter vozi vlak zelo počasi. Tam poskačejo z brega na tovorne vagone ter se odpeljejo naprej. Tako je poskušala nocoj priti čez mejo trojica ljudi, samib Mariborčanov, Bili so to Ivan Danko s Pobrežja, Alfonz Lang iz Koroške ceste 41 ter Ivan Klaneček iz Vojašniške ulice 14. Kaj jih je vleklo čez mejo, bo pokazala preiskava. Eden izmed njih je imel z oblastmi že opravka zaradi zveze s tihotapci, pa je verjetno, da so se po takšnem poslu podali v Nemčijo. Pričakovali so pri predoru v Košakih na tovorni vlak, ki odhaja v prvih jutranjih urah z mariborskega kolodvora. Ko je vlak počasi sopihal proti tunelu, so vsi trije skočili z brega na odprt tovorni vagon, ki je bil naložen z železniškimi pragovi. Pod te prage so se skrili ter si pod njimi uredili varno skrivališče, v katerem jih ni moglo opaziti ostro oko kontrole. Tako jim je uspelo, da so srečno prišli čez mejo. Onstran meje, v Špilju se je vlak ustavil. Odklopili so nekaj vagonov med temi tudi vagon s pragi ter so jih premikali sem in tja. Premikanje pa je bilo precej ostro ter je vagon, naložen s pragovi precej hudo butnil v drugega. Takoj nato pa so se zaslišali z vagona presunljivi klici na pomoč. Postajno osebje v Špilju se je takoj povzpelo na vagon. Nudil se jim je strašen prizor. Zaradi udarca so se skladovnice pragov porušile ter so pokopale pod seboj vse tri moške, ki so ležali na dnu vagona skriti. Dva sta presunljivo iečala, tretji pa je bil že nem. Z veliko težavo so pragove razmetali ter so ponesrečence izvlekli iz usodne pasti. Eden med njimi — Ivan Danko — je bil že mrlev. Pragi so ga stisnili ter mu zmečkali vse telo, tako da je bil v nekaj trenutkih mrlič, Drugi, Alfonz Lang je dobil hude notranje poškodbe ter prelom noge. Naložili so na na avtomobil ter ga zapeljali v bolnišnico v Lipnico. Tretji — Ivan Klaneček — je imel še največ sreče, ker je dobil samo lažje poškodbe in praske. Truplo nesrečnega Danka so spravili v mrtvašnico v Špilju, kjer bo pokopan, Klanečka pa je nemška policija spravila nazaj čez mejo ter ga je izročila obmejni policiji v Mariboru, ki sedaj ta primer preiskuje. Prijeta vlomilca Maribor, 23. junija. Mariborska policija je bila obveščena, da je bil včeraj izvršen v Sapu pri Šmarju v bližini Ljubljane velik vlom pri posestniku Antonu Krač-manu. Vlomilec je odnesel Kračnianu 20.500 din. Policija je ugotovila, da je davi v Mariboru mlad fant nakupoval po trgovinah razno obleko in perilo, nato pa je vzel avlotaksi in se odpeljal proti Celju. Naredila je preiskavo ter je našla 30-let-negn krojaškega pomočnika Franca Karlovška iz Trbovelj. Pri preiskavi so našli pri njem dvn popolnoma nova kovčka z novo obleko, perilom in novo zapestno uro. Karlovšek je dejal, da je samo nekaj njegovega, drugo pa je last njegovega tovariša 18-letnega avtomehanika Drago-tina Šipova iz OkuČanov v savski banovini. Ta da je nekam izginil ter da ga danes še ni videl. Na podlagi tega je mariborska policija telefonsko obvestila celjsko policijo. Šipova so v Celju aretirali ter ga prepeljali v Maribor. Pri zaslišanju je izpovedal, da sta včeraj prišla okrog pol 9 z vlakom iz Ljubljane v Celje ter sla nakupila raznega blaga, nato pa sta se odpeljala v Maribor. Zvečer sta šla v Mariborski kino, potem pa v nek nočni lokal, kier sta ostala do (i zjutraj in plačala 1200 din. Mariborska policija je napravila z aretacijo obeh nepridipravov najbrž dober plen. šipov in Karlovšek prihajata v svojih zagovorih stalno v protislovja, šipov trdi, da se je 21. junija z avtobusom odpeljal iz Ljubljane v Celje ter tam prenočil, 22. junija pa so odpeljal v Maribor. Karlovšek pn Irdi, da sta so peljala 22. junija z vlakom iz Ljubljane v Celje. * m Nenavadna avantura tovornega vlaka v predoru. Tovorni vlak, ki je pripeljal v noči od četrtka na petek iz Nemčije v Maribor, jo zadela v tunelu v Košakih nenavadna nezgoda. Sredi tunela se je vlak naenkrat pretrgal. Polovica vagonov je ostala v predoru, z drugo polovico pa je odsopihala lokomotiva naprej proti Mariboru. Šele na kolodvoru so videli, da manjka polovica vlaka ter je lokomotiva takoj odšla ponjo in jo pripeljala v Maribor. V tunelu so ugotovili, da se jo vlak pretrgal ter je polovica obtičala v predoru, ker je bilo nekaj vagonov močno zavrtih. Domnevajo, da jih je nekdo nalašč zavrl ob prihodu v tunel, ker je imel interes na tem, da bi vlak čim počasneje vozil. Pravijo, da so bili to najbrž drzni tihotapci, ki so na ta način lahko v miru zložili svojo tihotapsko blago 7. vlaka. m Razstava risb in slik na realni gimnaziji je odprta danes in jutri od 8. zjutraj do 6. popoldne. Razstava je v risalnici v II. nadstropju. Vstop je prost. m Telefonske kable so pričeli včeraj polagati. Prvi kabel polagajo sedaj v Kopališki ulici. Ko bodo vsi kabli potegnjeni po kanalih, bodo hodnike po ulicah, ki so jih sedaj močno razkopali, zopet uredili, zabetonirali ter na novo asfaltirali. m Gradnja nov« carinarnice naglo napreduje. V četrtek je bila licitacija za oddajo električnih in plinskih instalacijskih del ter za mizarska dela. Za prvi dve stroki sta stavila najnižje ponudbe mestno električno podjetje ter mestna plinarna, mizarska dela pa ie dobila kot najnižji ponudnik tvrdka in Šmartna pri Litiji. m »Lastavjca* spet leti. Mariborski trgovec g. Moravec si je pred več leti kupil svoje letalo, ki je bilo krščeno za »Lastavico«. S tem letalom pa je potem strmoglavil na tla ter se je precej poškodovalo. Sedaj pa je g, Moravec letalo temeljito popravil ler ga opremil z novim motorjem. V četrtek se je »j.astavicac spet dvignila v zrak ler je svojo preskuSnjo zelo dobro prestala. Leteli so z njo piloti mariborskega aerokluba, dočim se je podal g. Moravec v letalsko šolo v Zagreb, kjer 6e bo izpopolnil v pilotirali ju. m Sprejemni izpiti v mariborske srednje šole se vršijo danes. Okrog vseh treh srednješolskih zavodov se gnetejo v velikem številu mladi bodoči naši učenjaki. Naval na mariborske zavode je letos zelo velik tudi s podeželja. m »Zamor&čina« mariborskih policistov. V Mariboru so spet »rokoborbet profesionalnih rokoborcev. Med njimi je visok zamorec, ki vzbuja splošno pozornost. Ko je prispel z vlakom v Maribor, se je r.a kolodvoru razgovarjal z našiin policijskim stražnikom v italijanščini. Oba je obkolila velika skupina nemških železničarjev in fi-nancarjev, ki so strme poslušali, kako se zamore navaden naš stražnik pogovarjati z zamorcem, še bolj pa so se čudili, ko jih je neki hudomušnež potegnij, da se razgovarjata v pristni afrikanski »zamorščini«. »Jugoslovani so res pametni ljudje,« so dejali, »veliko jezikov poznajo, da znajo pa tudi zamorsko, pa ne bi nihče mislil.« Ptuj Matura na ptujski, realni gimnaziji. K letošnjemu višjemu tečajnemu izpitu, ki je bil od 15. t. m. dalje pod predsedstvom ravnatelja ptujske gimnazijo g. Frana Aliča, se je zglasilo 31 kandidatov. Na podlagi pismenega izpita je bilo oproščenih 8 maturantk oziroma maturantov, ena kandidatka pa je bila odklonjena za eno lelo. Po ustmenem višjem tečajnemu izpitu je uspeh velike mature naslednji: Izpit so opravili: Blanke Viljem (oproščen ustmenega izpita), Prečko Stanislav, Budja Pavel (oproščen), Delpin Anka, Drolc Dušan, Berjančič Dušan. Hrenja Elizabeta (oproščena), Ivanšek Vera (oproščena), Jeza Franc, Klanč-nik Friderik. Lajh Ma ra, Mazlu Milena (oproščena), Poznik Aleksander (oproščen), Pučnik Janez, Pušnik Štefanija, Tomše Danijela, Vadnjal Ivo (oproščen), Vidic Mira (oproščena) in Vivod Justin. Skupno 19 kandidatk oz. kandidatov. Do jesenskega roka je bilo odklonjenih 7, za eno leto pa 5 kandidatov. Zopet poiar na Dravskem polju. Včeraj ob pol 10. zvečer je začelo naenkrat goreti gospodarsko poslopje posestnika Znpaniča Antona v Hajdošah na Dravskem polju Odtod se je požar kmalu razširil tudi na gospodarsko poslopje posestnika Ka-cijana Franca. Stavbi sla goreli z velikim plamenom, tako da ce je videl požar daleč naokrog, saj je bila panorama v Ptuju vsa žareča od odsvita plamenov. Ljudje v Ptuju so v prvem hipu mislili, da gori kakšna stavba na levem bregu Drave. Nekateri so bili celo prepričani, da je v plamenih vurberški grad Na mesto požara so takoj prihiteli gasilci iz Ptuja, llajdine in Gerečje vasi. Obe gospodarski poslopji sta zgoreli do tal. Oba posestnika sta bila zavarovana. Kolikšna je škoda in kako je nastal požar, ni znano, je pa v resnici zelo čudno, da je na Dravskem polju v zadnjem Času zopet toliko požarov Ali je na delu zločinska roka, ali so zgolj nesrečni slučaji ali kaj? Šmartno pri Velenju v Jutri nas obiščejo igralci Prosvetnega društva iz Št. Andraža, ki bodo ob treh popoldne priredili v tukajšnjem Društvenem domu prelepo igro v treh dejanjih (10 slikah) »Župnik iz cvetočega vinograda«. Vabljeni vsi prav prisrSnol KULTURNI OBZORNIK Nove mladinske knjige Konec šolskega leta je že tu — in dobri učenci pričakujejo daril za svoje uspehe pa tudi lahkega čtiva za čas počitnic, ln kaj je lepšega, kot dati otroku lepo mladinsko knjigo na' pot na počitnice? In zaradi tega namena je prav v času pred počitnicami izšlo več novih slovenskih mladinskih knjig, o katerih naj bo nekaj besed povedanih v tem poroedu. 1. Hauifove pravljice, I. in II. del. Str. 241 + 185. Prevel Jcsip Osana, Jugoslovanska knjigarna. Mli-dinska knjižnica. Med svetovnimi pisatelji pravljic se po pravici odlikuje mladi nanški urednik »Morgenblatta« W i 1 -h e 1 m H a u f f (roj. 1802—1827), protestantski bogo-slovec in domači učitelj, ki je napisal več romanov, novel in pesmi, postal pa najbolj znan s 6vojxn prvencem »Marclienalmanachom«, ki je pred 110 ieti izšel (1828-29) v treh zvezkih, ki pa jih naš prevod ravnatelja O s a n e podaja v dveh zvezkih pod naslovom: Hauiiove pravljice. Če so Grimmove »narodne in domače pravljice« pognale vse iz domače ljudske folklore, iz neke velike naivnosti in poezije, se je Hauff naslonil bolj na razbojniške orientalske pravljice kot jih poznamo iz »Tisoč in ene noči« ter jih naslonil na širšo pripovedno obliko, na novelo. V njih je razvil vso svojo pripovedno moč, ki ga približuje že tedaj modernim realističnim pisateljem z romantično snovjo. Značilno zato je tudi, da svoje pravljice ne podaja same za sebe, temveč jih vključi kot pripovedovanja v okvirno novelo, da tako dobi psihološko opravičen vznik za pripovedovanje, obenem pa tudi za razvoj novele some (n. pr. pri Šejku iz Alek-sandrije). Oba zvezka Haulfovih pravljic razpadeta v tri dele, v tri okvirne novele in uvod. Toda uvod »-Pravljica kot almanah« se nam zdi brez literarno-zgodovinskega uvoda v izdaji skoraj nerazumljiv in nepotreben, kajti tesno je navezan na nemški originalni naslov Hauffovega dela »Marchenaiamanah«, ali pa bi se tudi slovenskemu prevodu primerno moral spremeniti. Druge okvirne novele, katerih vsaka vsebuje po več pravljic pa so: Karavana, Šejk iz Aieksfradriie in njegovi sužnji (I. zvezek) ter Krčmar v Šumavi (II. zvezek). Karavana trgovcev potuje v afriški puščavi, pridruži se ]im neznanec, boje se roparskih napadov in si pripovedujejo pravljice. Vsak pove svojo: prvi zgodbo o kaliiu Šlrku, v kar ga je začaral njegov nasprotnik, pa se je rešil čara in še pridobil lepo nevesto, drugi o začaram ladji, ki je grozna, da človeku stopajo lasje, pa vendar napeta in se dobro reši, tretji o odsekani roki, ki je še strašnejša, pa važna za nadaljni razvoj, četrti o ugrabitvi in najditvi Fatime, nevarnosti pri iskanju in roparski dobrosrčnosti, peti o malem Muku, ki hoče carju le dobro, pa se mu on nehvaležno ponaša in ostane zato z dolgimi ušesi, šesti o laži-princu, ki bi rad bil princ, pa je le dober krojač, ki naj se drži svojega poklica. Vra ta pripovedovanja o roparski in čarovniški romantiki pa so samo zato, da se tisti tujec, ki se je pridružil karavani, razodene kot glavni junak dveh pripovedk, pa tudi okvirne novele in je: vodia roparjev, bivši plemič, junak in — dober človek kljub vsemu. Šejk iz Aleksandrije živi v osamljenosti in ža!osti zaradi izgube svojega sina. ki so ga ugrabiti Franki, toda vsako leto prireja na žalostno obletnico pripovedovanja sužnjev, ki jih je sklenil osvoboditi. In ti pripovedujejo svoje zgodbe, tako o pritlikavcu Nosanu, ki ga čarovnica dvakrat začara, postane dvorni kuhar, pa ga odčara začarana goska, ki postane njegova nevesta. Dalje o Abnerju, Judu, ki je imel izreden smisel za opazovanja, pa je zaradi tega doživel veliko neprilik — pravljica, ki je predhodnica modernim detektivskim novelam, potem o mladem Augležu, ki ni nihče drug kot udomačena in na človeško življenje dresirana opica, poslana v vaško družbo, da je blamira, in končno o mladem Almazorju, ki je kot talec prepeljan v Evropo, služi v Franciji, ga ujemo morski roparji, pa je končno predan v suž-nost v Egipt, kjer ga kupi — njegov oče, prav ta šejk iz Aleksandrije, ki posluša njegovo zgodbo. Tako najde svojega sina. Vse te pravljice prvega zvezka so iz muslimanskega okolja, prav po vzorih iz »Tisoč in ene noči« in po znanstvenih ugotovitvah, da je vznik pravljice treba postaviti na orient, v njega slikovitost in nelogičnost ter domišljijo. Drugi zvezek pa je postavljen v nemško-češko gorovje z zadnjo pravljično novelo »Krčma v Šumavi«. Nekaj mlade,ničev — med njimi mladi zlatar, noseč dragulje — prenočujejo v krčmi na Šumavi, ki velja za razbojniško krčmo. Da bi ne zaspali, si pripovedujejo jjravljice iz srednjeveškega viteškega življenja o goldinarju dirkaču, trdosrčnosti in bratskem sovraštvu, o mrzlem srcu mladeničevem, ki ga preda gozdnim duhovom za udobnost, denar in bogastvo, pa končno vidi, da je vse: imeti dobro, toplo srce, tudi če si ubožen; o doživljajih Saida, ki ga ščitijo vile, pa vseeno mora iti skozi velike nesreče in zavisti, da si pridobi naklonjenost kalifa in najde svojega očeta, ter še o pogreznjeni ladji in škotskem lakcrn-niku, ki bi rad dvignil s pomočjo čarov nje zaklad, pz se utopi na dnu morja. Med tem, ko si pripovedujejo pravljice, pa se dogajajo v krčmi razni dogodki: pridejo novi gostje, grofica s spremstvom, ki jih roparji napadejo, a se mladi zlatar preobleče v grofico, da se resnična grofica reši in pomaga razkropiti roparsko tolpo, katere poglavar pa se spreobrne. Zlatar pa je deležen vseh časti zaradi 6vcje dobrosrčnosti. Take so Hauffove pravljice: novele s pravljičnimi motivi iz orientalske slikovite fantazije in domače mitologije, podane pa z mojstrskim opazovanjem in opisovanjem ter nazornim slogom, ki je tudi v slovenščini ohranil svojo polnost. Primerne bodo zlasti starejši ljudskošol&ki mladini ter dečkom, ki se jim dviga fantazija in si žele vsaj v knjigi pravljičnih pustolovščin, zmag dobrega nad slabim, poveličanj junaštva in kaznovanja vsega zahrbtnega in zavistnega. In ti bodo v teh pravljicah našli veliko zadovoljstva in užitka. Prav tako pa tudi odrasli, ki si žele lahke, napete in zanimive zgodbe v mojstrskem pripovedovanju. 2. Angel K a r a 1 i j č e v : »Pri ognjiSču«. Zbirka bolgarskih narodnih pravljic in pripovedk. Prevedel Alojzij Bolh ar. Jugoslovanska knjigarna, 1939, str. 119. Znano je, da Bolgari najbolj goje mladinsko slovstvo, ki je pri njih na zavidni višini. Vsak važnejši pisatelj se mora uveljaviti tudi kot mladinski pisatelj, če hoče, da kaj velja. Toda med najboljše mladinske pisatelje pa spada brez dvoma Angel Karalijčev, poznan ne malo tudi v Ljubljani po razstavi mladinskih bolgarskih knjig, ki je bila pred leti ob priliki pedagoškega kongresa v Ljubljani. Zadnja leta pa se je Angel Karaljičev priljubil Srbcm, ki ga prevajajo zelo radi in v lepih zbirkah (n. pr. Dukati, Zdenac itd.). Slovencem je svoj čas predstavil to bolgarsko mladinsko literaturo Tone Potokar, ko je za Mladinsko matico prevel antologijo bolgarskih pripovedk »Pirhi« in so dosegli pri naši mladini velik uspeh. Zdaj stopa nrvikral pnntna in celotna zbirka bolgarskega mladinskega pisatelja pred našo javnost s Karalijčevim »Pri ognjišču«, ki ga je poslovenil dober poznavalec bolgarskega slovstva Alojzij Bolh ar ter opremil z izvirnimi lesorezi bolgarskih umetnikov N e v e in Nikole Tuzsuzova, kar daje zbirki še bolj pristni bolgarski izraz. Knjiga, ki je izdana v lepi opremi, polkrepkem tisku in ilustracijami, obsega 36 večjih in manjših bolgarskih narodnih pripovedk, pravljic, basni, ki pa so v Karalijčevem pripovedovanju dobili svojstvene poteze njegovega peresa, pa je seveda med njimi tudi mnogo Karalijčevih izvirnih domislekov, katerim pa je povsod dal pristno in nazorno bolgarsko narodno obliko tako v okolju, jeziku in klenem izražanju. Če sem rekel, da so Hauffove pravljice bolj za meščanskošolske otroke in začetne gimnazijce, so te pripovedke tudi za mlajše, kajti odlikuje jih raznovrstnost in kratkost ter nazornost. Vse polno motivov je v teh pripovedkah: so to basni iz živalskega življenja — skoraj največ je teh — o prekanjeni lisici, mačku, kozlu, vrabcih, o medvedu, orlu, o vranih, zmaju, ovcah in petelinu, potem legende, ko je Bog potoval po svetu, delil dobrote, žel pa po navadi nehvaležnost, kjer pa je našel dobro srce, je pustil srečo in blagoslov; carske pripovedke, dalje zgodbe o kmečkem razumu, o starčkih in vnukih in sinovih, ki poslušajo staro modrost ter jo sprejemajo vase za bodočnost. Vse pripovedke pa so postavljene izključno v bolgarsko okolje, tako da so vsi, tudi mednarodni motivi, znani nam že iz drugih svetovnih pripovedk, pokazani v novi svetlobi in novi obleki. Na 118 straneh 36 pripovedk: to priča, da so kratke in zgoščene in zato primerne za otroke, ki ne morejo še prebaviti dolgih novel, temveč kratke sestavke, katerih vsak ima svoj smisel, globok in dober smisel. Lesorezi, ki jih je izvršila bolgarska umetniška dvojica Tuzsuzova so bogastvo zase ter delajo prevod zaradi tega bolgarskega kolorita še bolj zanimiv ter povečavajo njegovo vrednost. Zato bodo po tej knjigi segali tudi ljubitelji lepe knjige, ljubitelji slovanske knjige pa še posebej. Dober znak je, da sta prav zdaj, ko je v Bolgariji razstava slovenske, ozirema jugoslovanske knjige, ki naj pokaže med drugimi tudi koliko smo mi prevzeli iz njihove, oni pa iz naše književnosti, izšli pri Jugoslovanski knjigarni dve knjigi iz bolgarskega slovstva: Vazova: »Pod jarmom« II. del ter K a r a 1 i j č e v a : »Pri ognjišču«, s čemer se je naše prevodno slovstvo iz bolgarskega, ki se je pred leti začelo, pomnožilo za dve lepi knjigi. Želeti bi bilo, da bi tudi Bolgari spoznali v taki meri našo književnost. — Pripovedke Angela Karalijčeva pa najtopleje priporočam vsemi 3. »Dedek Miha«. Slikanica. Slikala Marta in Radovan Klop-čič, besedilo priredila Anica Černejeva. Izdala in založila Mladinska matica, 1939, str. 43. Ta slikanica pa je namenjena najmlajšim, tistim, ki niti brati ne znajo: saj jim pove vse slika, ki jo pa lahko tolmačijo starejši bratci, pa tudi starši,' ki jim prebero štirivrstično kitico pod njo. Slikanica pomeni gotovo v nekem oziru novost v naši tovrstni literaturi: ne prikazuje namreč pravljičnih motivov, ne ustvarja iluz!je čudovitega življenja, ki je lepše kot naše, ne vodi nas z barčicami in ribicami v neznane kraje ali s čarovniki v pravljični svet, temveč ima namen, prav ta svet otroške iluzije — razbliniti, odstrti otroku zaveso čudežnega ter ga iz pravljice postaviti na realna tla. Ne vemo, če je tako prezgodnje iztreznjenje otrokom priporočljivo: otrok ima svoj svet in dokler veruje vanj, je otrok, če ga izgubi, je dorasel in postaja sicer učen, toda prehitro star. Vsebina te slikanice, ki je v slikarskem oziru gotovo dobra in bo otrokom nad vse všeč, je namreč ta: Vnučck Mitja piše dedku Mihi, da mu pride s sestrico za god voščit in naj do takrat pripravi vse, kar ima. In zdaj se začne prava vsebina: dedek Miha začne premišljevati, kaj naj bi naredil svojim vnukom, ter začne delati piščal, oblati in stružiti, vrtati v les in vžigati luknje, sestavljati hišice, samokolnice, in »fantke-kopitljačke« ter jih slikati, kakor tudi slone, krave, pse, punčke, zamorčke, sestavljati avtomobile, vozove, vlake, stružiti kolesa. Natančno je pokazafio, kako se naredi lesena piška, goska, konjiček itd. Ko prideta vnuka k njemu, jih najprej lepo pogosti, potem pa jim pokaže igračke, ki jih je naredil ter se z njimi igra in jim končno podari, kar si požele: puške, aeroplan, topove... To je vsebina te slikanice, ki je gotovo zanimiva, živahno naslikana ter v večbravni reprodukciji ponazorjena, toda imam proti samo en pomislek: ali ni taka mehanizacija in tehni-zacija že pri najmlajših prezgodnja? Saj smo že tako vsi preveč v našem tehničnem času, saj naši otroci že itak poznajo vse znamke avtomobilov, vse žogo-metnike, filmske dive in vse skrivnosti življenja — tu pa jim še živo fantazijo razbijemo v dele in jim s »prosvetljenskim« duhom trgamo iz romantike? S takimi nazornimi podobami jib res da podučujemo, jim dvigamo razum — toda v vsem tem razkrinkavanju igrač ni nič duhovnega in nič vzgojnega. Kakor sem težko zapisal to sodbo, sem jo zapisal zato, ker vidim, da se današnja mladinska knjiga preveč racionalizira, preveč postavlja na znanstveno in strokovno bazo in nam pomaga amerikanizirati mladi svet, ne pa ga oblikovati v duhovnih smereh. V svoji smeri je ta slikanica gotovo zgledno delo, zanimivo in lepo izvedeno ter pomeni v nekem oziru pomembno reakcijo na celo vrsto sodobnih pravljic, v katerih igračke oživljajo in živijo življenje človeka. Tu pa je nasprotni postopek: igračo, ki jo ima otrok morda za živo stvar, je treba vreči še globlje v mrtvo snov ter analizirati njeno tehnično izvršitev iz posameznih delov ... Tako tudi nima ta slikanica pravega življenja, ki se ne kaže v igračah, temveč v izrazu — dedka Mihe, ki spremlja delo snovi. Ta pa ne bo nikoli živa, temveč vedno samo potvorba. Tako so torej pomisleki pri tej slikanici samo pedagoškega značaja ter ne bi hotel, da bi bila moja sodba odločilna. Obračam se na naše pedagoge ... td Pristopajte k 300 dinarski akciji za VI. mednar. kongres Kristusa Kralja. Članek dr. A. Breclja o »Jedru ženske samostojnosti« v češkem listu. Kakor smo zvedeli, je bil v »Našincu« 21. maja t. 1. objavljen članek dr. A. Breclja o Ženski samostojnosti«, v katerem zastopa misli, da je glavna naloga ženske vzgoja, to je duševna in telesna priprava mladostnika za samostojno življenje. To svojo nalogo pa morejo žene opravljati v lastnih družinah, v šolah in raznih ustanovah in zavodih. Predvsem pa imajo skrbeti za nravno vzgojo. Svoje misli pa konča: V živem stiku 7. družinami, verskimi in prosvetnimi društvi, naj se naše žene, pa naj žive v svetu ali v samostanih, izobražene v razumu ali v srcu, posvete glavni tej nalogi prave ženske samostojnosti, ki je temelj in osnova notranje moči našega naroda. Usoda slovenskega naroda prehaja v roke slovenske žene!« Članek je prestavil v češčino Fr. Horak. 9000 m visok plamen Krakatau-a Krakatau, največji ognjenik v Nizozemski Indiji je začel ponovno hujše bruhati. Med močnim grmenjem sledi izbruh za izbruhom. Trdne sno.vi je ognjenik izmetal v višno do 3000 m, medtem ko so se pepelnati in ognjeni stebri dvigali do 9000 m visoko. Postajo ognjenoznanstvene službe na otoktf Lang so morali že izprazniti. Tudi 6icer so drugod po Nizozemski Indiji opazili močne potresne 6un-' ke. Prebivalstvo je izredno vznemirjeno. Vladni meteorologi so na otoku Anak-Krakatau ustanovili začasne opazovalnice. Izbruhi ognjenika Kratataua. Otoški ognjenik Krakatau v Nizozemski Indiji že spet bruha. Plamen! segajo 9000 m visoko. Krakatau je zlasti znan iz 1. 1883., ko je bilo zaradi njegovih izbruhov plinov in pare ubitih 40,000 ljudil Pepelnati dež je takrat zanesel veter prav v Evropo, to je na tisoče kilometrov daleč! Največja globina v Atlantskem oceanu odkrita V vrsti svetovnega morja je imel dozdaj Tihi ocean rekord največje globine, ker le v njem so doslej mogli meriti 10.000 m globoko. To je pač največja do zdaj dosežena globina v svetovnem morju, in sicer je to pri otokih Filipinih, kjer je morje globoko natančno 10.430 m. Toda zdaj pa se dozdeva, da 6e Atlantski ocean bliža Tihemu oceanu glede na največjo globino. Blizu Porto rice so doslej zmerili 8.526 m globine. Toda mornarica USA je izmerila še večjo globino, in sicer 9000 m. Ta rekordna globina leži 60 milj severno od Kapa Engana. Videti je torej, da svetovna morja še niso dokončno izmerjena in da bo novo raziskovanje šele doseglo najglobljo globočino, ki bo bržkon? prekašalo vse druge globine. Čeprav ie morsko dno bolj preprosto glede na svoje oblike, vendar so vprav ladje za merjenje dognale, da je morsko dno poino različnih oblik. Tako vemo zdaj, da so na morskem dnu različni jarki, dupline, jame, holmi, planote, gorovja, kope, sipine, žrela, gube itd. Pred desetimi leti je bilo merjenje morskih globin jako težavno, ker svinčeno merilo ni bilo natančno. Moderno »merilo na odmev« pa omogoča merjenje globin brez napak in pri tem dotična ladja niti ni treba, da bi 6tala. S krova izstrelijo signal, ki z neko določeno hitrostjo odbrzi skozi vodo do tal morja. Iz časa, ki mine, dokler 6e jek ne sliši, iz morske gladine, morejo brez težave izračunati globino morja. Bolj težavno pa je že, če hočejo določiti, kakšnih oblik so tla morja. Za to določanje imajo posebna svinčena merila, ki jih skozi jeklene reže spustijo v globino, kar se godi hitreje in boljše kot z elektriko. V novejšem času imamo celo »pisalno pripravo merila na odmev«, ki samostojno nariše obliko morskega dna, medtem ko ladja plove dalje. Če pomislimc, da smo bili še v prejšnjem stoletju mnenja, da je Ocean največ globok 2000 m, še sprevidimo, kako je morska veda po zaslugi modernih opazovalnih naprav zares močno napredovala. S P O M T Zmaga »Jugoslavije« v Hamburgu Belgrajska Jugoslavija se nahaja na turneji v Nemčiji in je odigrala pretekli četrtek svojo drugo tekmo s kombiniranim timom Hamburga, katerega je premagala z rezultatom 4:3 (2:1). Jugoslavija je vodila s 4:2 do 20 minut pred koncem igre ter je bila ta njene igra izredno dobra. Tenis turnir v Wimbledonu V Wimbledonu bo 58. turnir, katerega se udeleže najboljši tenis igralci sveta, med katerimi se omenjata tudi naša jhinčec in Kukuljevič. Za favorita tega turnirja smatrajo Austina I. V Londouu je v tenisu premagala Poljakinja Jedržejovska Angležinjo Dandes z rezultatom 6:1, 6:0. Poljak Tločinski je premagal Avstralca Spen-sera z rezultatom 6:1, 6:1. Akademska table tenis reprezentanca potuje v Belgrad V Belgradu se vrši v nedeljo table tenis prvenstvo naših univerz; sodelovali bodo akademiki Ljubljane, Zagreba in Belgrada. Sodelovali bodo naši najboljši asi, kot: Dolinar Z., Ratkovič, Heks-ner, Merksamer, Stein in drugi. V petek so naši reprezentantje odpotovali v Zagreb, kjer bodo odigrali z Zagrebom dvomateh, potem pa potujejo skupno v Belgrad. Ljubljansko akademsko reprezentanco sestavljajo: Djinovski Vojo, Krečič Dušan in Scagnetti Drago. — Našim simpatičnim akademikom želimo na poti čim več uspehov 1 SK Ljubljana gostuje Danes in jutri gostuje v Mariboru moštvo slovenskega prvaka SK Ljubljane. Danes nastopi slovenski prvak ob pol 19 proti SK Rapidu, jutri v nedeljo pa ob 18 proti prvaku LNP ISSK v Mariboru. Ob tekmi se vršita na igrišču Rapida. Olimpijski dan na Jesenicah Jeseničani so prejšnjo nedeljo pričeli s proslavo smuškega dne samo po smučarjih z zadnjo smuško tekmo za A kom Danes, v soboto, in jutri, v nedeljo, pa bodo imeli olimpijske propagandne prireditve tudi na Jesenicah samih. Prireditev se prične v sobot o ob 19. s sokolskimi tekmami v odbojki, z nastopi na drogu, na bradlji in v skokih. Ob 21 imajo zabavni večer jeseniških športnikov v korist olimpijskega fonda. Nedelja se prične z nogometno tekmo juniorjev Bratstva in Kovinarja ob 9., ob 11 bo pa štafetni tek okrog mesla; popoldne ob 14 se konča table tenis turnir, ob 15.30 bodo lahkoatletskrt tekme v teku na 100 m, v metih diska, skokih v daljavo in s palico ter štafeta 4 krat 100 m. Ob 17. se zaključijo prireditve z nogometno tekmo med Bratstvom in Kovinarji. — Po mestu bodo prodajali športniki olimpijske znake po 3 din. Ves dohodek tekem poklonijo jeseniška društva v olimpijski fond. — Jesenice so vzgojile vrsto odličnih mednarodnih tekmovalcev in olimpijskih borcev ter bodo gotovo pokazale mnogo zanimanja za olimpijsko prireditev ter s prispevki podprle olimpijski fond, iz katerega bodo gotovo zopet Jeseničani črpali za svoje olimpijske tekmovaice. Otroku težko bolj koristite o počitnicah, kakor ce mu nudite po napornem šolskem letu okrepčila in^ utrditve zdravja v plavalni šoli v kopališču SK Ilirije. Pod strokovnim vodstvom se nauči tamkaj deca plavati, giba se na svežem zraku in uživa čisto vodo s plavanjem v bazenu. Počitnice v plavalni šoli vam nadomestijo drago bivanje izven doma. Plavalna šola že deluje, uredila pa je možnost pristopa tudi zainudiiikom, ker želi čim več dece pritegniti v plavalni tečaj. Za prijavo zadostuje kratko pismeno dovoljenje staršev. One, ki prijavnine ali vsakokratne vstopnine po 1 din ne zmorejo, šola oprosti plačevanja. Prijavite se še danes. * SK Grafika. V nedeljo oh !) naj liodo sredečf igralci na igrišču SK Korotana: Mam, Bačak, >lar-tinčič, Kolarič, .lankovič. Potrato, Drašler I. in II., Bežan, Tomažič, Lav e, Ohnperman in Rone. Načelnik. Akademski športni klub. Danes (24. junija) se vrSi zadnja odborova seja v Akademskem domu ob 11. uri. Za vse odbornike je seja obvezna. ZFO Na mariborskem taboru tekmujejo telovadci, atleti, plavaži in odbojkarji . Z letošnjimi tekmami v Mariboru bomo naj pravili zopet korak naprej. Poleg telovadnih, lahko,atletskih tekem ter odbojke bo na sporedu tudi plavanje, ki je v naši mladi organizaciji šele v začetnem stadiju, toda začeti moramo, če bomo hoteli tudi v tej lepi in koristni športni panogi zavzeti primerno mesto. Naše članstvo goji razne telesne vaje in vodstvo skrbi, da se V6e moderne športne panoge prevzamejo v telesnovzgojni program naše organizacije. Morda bomo že drugo leto prevzeli spet kako novo panogo v tekmovalni program. V Mariboru bo radi tega zelo živahno tako na igrišču SK Železničarja, kjer bodo telovadne in lalikoatletske tekme ter odbojka, kakor na Mariborskem otoku, kjer se bo mladina borila za prva mesta v plavalnem športu. Letos bo zopet velik napredek zlasti pri naših mednarodnih telovadcih, ki nam bodo pokazali poljubne vaje, 6 katerimi bodo tekmovali meseca avgusta na mednarodnih tekmah v Liegeu v Belgiji. Tudi lahkoatleti so zelo napredovali in se nam obetajo tudi v tei lepi športni panc^i lepe in zanimive borbe. Ostre bodo borbe tudi med igralci odbojke. Sploh bo postalo te dni v Mariboru zelo živahno in zato ne bo nikogar med nami, ki ne bi v času od 29. junija do 2. julija poletel z našo mladino v Maribor. Konjeniki za Maribor - pozorT Opozarjamo vse konjenike, ki so dobri jezdeci, da imamo še nekaj konj na razpolago. Kdor ima veselje jezditi v sprevodu, naj se takoj prijavi pripravljalnemu odboru v Mariboru. Bele rokavice, škornje in ostroge seboj! Telovadni in športni znak V nedeljo 25. t. m. 6e nadaljujejo na Stadionu izpiti za telovadni športni znak. Vsi, ki so delali izpite preteklo nedeljo, naj sc javijo točno ob 8 zjutraj komisiji na Stadionu. Seboj ie prinesti knjižice »Telovadni športni znak«. Kongres Kristusa Kralja od 25. do 30. julija 1939 Tuji. listi pišejo o našem kongresu. Katoliški dnevnik »Ei Pueblo«, ki izhaja v Španskem jeziku v Buenos Airesu v Južni Ameriki, je že v marcu mesecu objavil o našem kongresu Kristusa Kralja lep članek, ki ga je napisal tajnik mednarodnega odbora za kongres dr. J. Metzger. Članek je bil priobčen pod naslovom: »Križarska vojna proti razkristjanjevanju moderne družbe: Kohgresi Kristusa Kralja!« Pisatelj obravnava v članku veliko potrebo teh kongresov v modernem času, ko se brezbožni svet na vseh koncih trudi, da odtrga svet od Kristusa Kralja. Lop poslovilni večer g. inšpektorju Fr. Golobu Ljubljana, 22. junija. Lep potlovilni veler gosp. inšpektorju Franju Golobu, šefu odseka za finančni) kontrolo pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, so priredili člani fin. kontrole ob njegovem odhodu v pokoj. Preteklo soboto smo se šele prepričali, da res odhaja, da odhaja v pokoj, ki si ga ne bo privoščil. Lepi in pogosti so ganljivi poslovilni večeri, vendar pa večer visoko spoštovanega gospoda šeta ne spada med vsakodnevne. Tega lepega večera se je v dvorani Rokodelskega doma zbralo nad 200 organov finančne kontrole, uradnikov in pod-uradnikov, da se od šefa, ki je ne boječ se »jačih potresajev«, ustvarjal, kar je celo nerazumevanje spoštovalo, poslovijo in slišijo od njega besede, ki eo bile njim vsem in vselej koristen znak. Mnogo prezgodaj si je potreba službe izbrala Izlet, na katerega je pozvala g. inšpektorja. Težko bo naenkrat ostati brez njega, ki je bil dober poznavalec tegob svoje številne družine, strog sodnik njenim posameznim »razposajencem«, ki jih je Vspešno zdravil s svojstvenim zdravilom — opominom, ki je veljal pri vseh kot nenavadno tiho spoštovanje, tako da njegovemu opominu nikdar ni sledil opomin v drugi izdaji. Ganljivo je bilo slovo — in še potem, ko smo se poslovili, nismo mogli verjeti, da nas res zapušča šef, človek, ki emo ga vsi ljubili in tako globoko spoštovali. Gospod inšpektor! Videli ste, da skoraj ni kraja v Sloveniji od koder ne bi prišel na ta, sicer tako lep večer, vsaj po en organ, da Vam gotovo v imenu več tovarišev poželi mirnejše, lepše in hvaležnejše dni. Prišli emo, ne boječ se truda, z vseh krajev in vseh meja naše lepe domovine, da ee Vam zahvalijo za Vaše koristno delo, za Vašo očetovsko skrb, za Vašo brezprimerno voljo in vztrajnost, s katero ste doprinesli lep delež za obstanek in procvit 6troke finančne kontrole, ne samo v Sloveniji, ampak v vsej državi. Sprejmite izraze velike hvaležnosti tudi v imenu onih uslužbencev, ki so se v duhu poslovili od Vas, ker se osebno tega večera niso mogli udeležiti, zakaj zadržal jih je oddaljeni Črni Drin, naša Šumadija in lepo Jadransko morje, kjer bodo ostali sledovi Vašega neumornega dela tudi zanamcem v vzgled, nam vsem pa v ponos. Bog živi! Novemu gospodu šefu odseka, viš. poverjeniku Vehovcu Feliksu, pa kot vrednemu nasledniku gospoda inšpektorja Goloba želimo kar najlepšo prihodnjost, prepričani, da smo v njegovi osebi dobili pravega šefa, ki mu zagotavljamo našo vdanost in voljo, slediti njegovim odredbam, njemu y ponos in naši lepi domovini v korist! Lpr. Lom pri Tržiču Jutri, na kresno nedeljo, bo praznovalo tukajšnje Katoliško prosvetno društvo svojo 20 letnico z župnijskim prosvetnim dnevom. Na sporedu bo telovadni nastop, pri katerem bodo prvič nastopili lomski fantje, člani Fantovskega odseka, s telovadbo in prostimi vajami, gostje pa z drugimi telovadnimi točkami; tudi na bradlji in drogu 6e obetajo lepe točke. Potem bo nastopil društveni pevski zbor z nekaj izbranimi pesmi za mešani in moški zbor pod vodstvom akademika g. E. Zupana. Zastopnik Prosvetne zveze bo imel govor o pomenu katoliškega prosvetnega dela. Prireditev bo na vrtu znane Rojježe gostilne. Začetek bo ob pol treh popoldne s sprejemom gostov iz sosednjih društev in petimi litanijami v cerkvi. Ob koncu poroča dr. Metzger o Ljubljani kot kongresnem mestu, omenja tudi našega knezoškofa dr. Gregorija Kožmana in vabi katoličane vsega sveta na kongres, za katerega se živo zanima tudi sam sv. oče Pij Xfl. »Osservatore Romano«, ki je že ponovno in ponovno pisal o važnosti letošnjega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani, je pred nekaj dnevi zopet prinesel lep članek o kongresu. Obenem s člankom je objavil tudi sliko kongresnega znaka . in lepo fotografijo naše bele Ljubljane — sedež mednarodnega kongresa Kristusa Kralja. Celje c Občni zbor Mladine JRZ za Celjski okraj bo jutri, v nedeljo, ob 8.30 v Domu v Samostanski ulici. Na njem bosta poročala podpredsednik narodne skupščine o političnem položaju v državi in zunaj, narodni poslanec g. Rudolf Šmersu pa bo govoril o delu in načrtih organizacije. Za vse delegate in odbornike je občni zbor obvezen, vabljeni pa so tudi prijatelji, člani organizacije. C Nedeljsko zdravniško službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 25. junija g. dr. Čerin v Prešernovi ulici 1. c Namesto venca na grob pokojno Marije Koc-niur je darovala tvrdka Jagodič Josip 100 din Viiicencijevi konferenci. c Taki primeri morajo za vselej prenehati. V Sodni vasi pri Pristavi, 300 m od nove gostilne Koder, na cesti, ki pelje proti Loki pri Zusmu pri Loki, kjer voji sedaj celjski mestni avtobus, ker je most v Sodni vasi še vedno nepopravljen in je promet čezenj še vedno nemogoč, so neznani zlikovci v pretekli noči nastavili na banovinski cesti večernemu avtobusu veliko leseno klado, ovito s senom, da je bila vidna, zlasti ker je bila na klancu, šele v zadnjem momentu, ko je šofer Lu-dovik Jager zavozil na travnik in talio preprečil veliko nesrečo, ki bi se sicer zgodila. Ljudje-potniki so se seveda zelo razburili. O zadevi je obveščeno orožništva, ki se trudi, da bi izsledilo storilce, ki ne vedo, kako tako počenjanje škoduje našemu tujskemu prometu. Taki primeri morajo za vselej prenehati. c Celjsko orožništvo, ki tako marljivo preiskuje roparski umor v Medlogu in je stalno v službi, je včeraj in danes aretiralo še večje število oseb, ki se mu zde sumljivi. c Gospodar dal umoriti svojega hlapca. Danes se bo pričela pred velikim senatom okrožnega sodišča razprava proti Vrbovšku Jožefu in Poljšaku Karlu iz Šmarja. Vrbovšek jc pregovoril Poljšaka, da je umoril njegovega hlapca, kateremu je dolgoval večjo vsoto denarja. Hlapec je namreč posodil svojemu gospodarju denar, ta mu je obljubil preužitek, poleg tega pa še povračilo denarja. Da bi se ga znebil, ga je dal ubiti v kleti. O tem smo poročali obširneje ob času umora. c V celjski bolnišnici sta umrla 65 letni posestnik Zgank Jože iz Dolenje vasi pri Št. Pavlu pri Preboldu, in 5 letna hči posestnice Lebič Marije iz Šmartnega v Rožni dolini. c V Začretu pri Celju je padel z voza 3(5 letni einkarniški delavec Pangerl Martin in si zlomil desno nogo pod kolenom. c Razprava proti prof. Rojšku iz Celja, katerega toži knjigarna »Domovina«, je preložena na 6. julij. c Uboj v Novi cerkvi pred celjskim sodiščem. Pred senatom okrožnega sodišča v Celju, kateremu je predsedoval s. o. s. g. dr. Dolničar, sta se danes dopoldne zagovarjala posestniški sin Čre-pinšek Konrad in Trobiš Ivan. O tem uboju smo ze poročali takrat, ko se je dogodil. Sodišče je obsodilo zaradi prekoračitve silobrana Konrada Čre-pinška na leto dni zapora, Sivko Ivana pa na odpust z nadzorstvom enega leta zaradi mladolet-nosti. Črepinšek je bil dalje obsojen na povračilo 2865 din, ostalo pa se zavrača na pot civilne pravde. Črepinška je zagovarjal g. dr. Hodžar iz Celja. Jesenice Kino Krekovega prosvetnega društva predvaja velefilm »Lunina sonata«, prekrasen film klasične glasbe, iskrene ljubezni človeka, ki je dorasel v gorah med deročimi hudourniki in v gozdovih. — Predvaja se v petek 23., v soboto 24. in v nedeljo 25. junija ob po! 9. zvečer. V nedeljo bo tudi ob 3. popoldne predstava. To vedno znova zatrju* jejo vse gospodinje, ki perejo s Schichtovim terpentinovim milom. Kajti to čisto in izdatno milo odpravi s svojo bujno peno brez truda in prizanesljivo vso nesnago iz tkiva. Perilo postane čudovito čisto in bleSčeče belo. SCHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO Daj mu ime Janez! Kar so se Slovenci pokristjanili, je bilo naj-priljubljenejše krstno ime Janez, v najrazličnejših oblikah. V starih listinah iz 1. 1050 beremo, da je cesar Henrik dal posestva na Dolenjskem fi-delisuo Anzoni, svojemu zvestemu Anzonu, to je Janezu. God Janeza Krstnika se obhaja isti dan, kakor staroslovanski praznik ognja, ob katerem so kurili kresove. Krščanski Slovenci pa so kurili kresove in jih kurijo še danes v čast sv. Janezu Krstniku. Zato je bil ta dan od Slovencev izredno upoštevan in so najraje dajali to ime svojim sinovom. Razna imena, ki so izpeljana iz besede Janez. Po naši domovini dobimo to ime bodisi kot hišni priimek ali kot rodbinsko ime v najrazličnejših oblikah. Naj nekatere navedemo. Najbolj vsakdanje ime je Janez in Ivan. Iz teh pa so najrazličnejše Izpeljanke kakor: Janežič, Jančič, Janko, Jankovič, Jan, Janšek, Janezove, Jankelj, An-ze, Anžur, Anže, Anžič, Anzelj, Ajželj, Žane, Zan, Anžekovič, Janžekovič, Jenkovič, Anžak, Ivan, Ivo, Ivane, Ive, Ivanovič ,Jovan, Juvan, Janič, Jenič, Janšč. Razume se, da je veliko tudi Ivank, Ivan, Ivic in tudi Johan. Papežev je bilo 23 z imenom Janez, cesar pa je bil Janez samo za časa Martina Krpana z Vrha od Sv. Trojice. Krajevna imena iz besede Janez v Sloveniji. Kako priljubljeno je bilo to ime priča dejstvo, da je cela vrsta vasi in naselij imenovanih s tem imenom. Samo nekatere naj tu naštejemo: Jančje, Janževa gorica, Janina, Jankoti, Jankova, Jankovec, Jankoviči, Janšiči, Janški vrh, Janževa gora, Janževski vrh, Janžev vrh, Ivance, Ivanča gorica, Ivanja vas, Ivanjci, Ivanje selo, Ivanji dol, Ivanjkovci, Ivanjkovšek, Ivanji vrh, Ivanjski vrh, Ivanjše, Ivanševci, Ivanovci, Št. Janži so trije, Sv. Janezi štirje i. dr. Ni. čuda, ko je bilo ime Janez med Slovenci tako pogostno, da se je polk št. 17 v bivši Avstriji imenoval polk »kranj-i skih Janezov«, ki je v Judenburgu s svojim na-j stopom jasno pokazal, da je bil slovenski polk. V ljubljanski škofiji je sv. Janezu Krstniku posvečenih 11 župnij in 34 podružnic. Dal Bog, da bi se vsi Janezki naučili od starih Janezov j ljubiti Boga in domovino! Tabor v Zagonu V nedeljo 25. junija bo v Zagorju velik ta-l>or Zagorskega okrožja Zveze Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov. Ponovno vabimo na to prireditev vse naše prijatelje, saj ta dan ne bo nobene druge prireditve, zato bo odločitev lahka vsakemu zavednemu našemu človeku iz bližnje in daljne okolice, zlasti pa članom odsekov in članicam krožkov. Prireditev je celodnevna. Pokroviteljstvo je prevzel gospod minister Snoj, ki se tabora tudi sani udeleži. Dopoldne ob tri četrt na 9 bo sprevod po Zagorju, ob 10 sv. maša z ljudskim petjem v župni cerkvi, po maši zborovanje. Govorita g. minister Snoj in g. župnik Mar-kež. Popoldne ob pol 4 telovadni nastop. Naj ta dan nihče lie izostane! Zagorje bo pokazalo, kako je usmerjena naša mladina. Vsi naši prijatelji brez ozira na starost in spol, pa bodo z udeležbo dokazali, da cenijo naše napore v boju, da damo kraju in okolici pravi slovenski in krščanski obraz. V nedeljo 25. junija vsi ua Zagorski tabor! — Bog živi! Črnuče Prijazna vas Nadgorica bo imela v nedeljo, dne 25. junija redko in zanimivo slovesnost. Vas, ki 6e prvič omenja v zgodovini že leta 1300, ima tudi staro cerkev iz 17. stoletja. Cerkev ima posebno zanimive baročne oltarje, katere so pa dali vneti vaščani letos popolnoma prenoviti. V nedeljo ob 9 dopoldne bo stolni kanonik dr. France Kimovec blagoslovil prenovljene oltarje. Stroški za cerkev so bili zelo veliki, zato vabimo vse rojake in one, ki jih zanima cerkvena umetnost, da se svečanosti prav gotovo udeleže. — Prometne zveze so zelo ugodne! Kranj Vsi rezervni oficirji, in vojaški uradniki, bivajoči na teritoriju občine Kranj, se pozivljejo, da nemudoma, toda najkasneje do 28. t. m., javijo občini svoj točen naslov bivališča. To storijo lahko tudi pismeno. Poleg točnega naslova bivališča je navesti tudi čin, rod vojske, ime in priimek ter poklic. V bodoče jo vsako spremembo bivališča nemudoma javiti. SLEPEC 9 Detektivska povest »Delal sem pod pretvezo, da vam je počilo kolo.« »Oh, dragi,« je vzkliknila žonsika, »ni torej čudno, da se ;je obrnil in vas gledal. Mar niste čutili, da je pnevmatika scela?« Roka se mu je iztegnila, da bi se prepričala, ali je ženska govorila ravnico. Do tistega hipa še ni bil svoj živ dan slišal o polili pnevmatiki pri kolesu. »Najbolje je, da odrineva,« je dejala in od-pahnila duri. »To je slab začetek.« »Ni mogoče, da bi bili že zvedeli,« je ugovarjal Kinloch. »Ne, ampak, kakor hitro pride zadeva na dan, se naju bo tisti redar spomnil.« Njen glas je bil tako poln slutnje, da se je Kinloch zdrznil. »Oh,« je dejal, hoteč jo umiriti, »zadeva more res napraviti hrup v Ealingu, ampak navsezadnje —« Nekakšen čuden glas mu je pretrgal stavek. Komajda je mogel verjeti svojim ušesom. Ženska se je smejala. Ne da bi bilo kaj veselega v tem. Zapazil je to. In smeh se je končal prav tako hitro, kakor se je začel. »Počemu ste se pa smejali?« je vprašal ostro. »Zdi se mi, da se vam ni treba mnogo suie.jati.< Postal je sum en. »Ali se je to res zgodilo v Ealingu, kaj?« »Oh. da.« »No?« »Ce — če — če bi napravilo hrup samo v Ealingu,« je rekla z vzdihom kakor sami sebi. Toda Slišal jo je. " »Odrinite zdaj dalje« — govoril je skoraj blago - »upam si reči, da niste ženska tako slabe vrste, in .jaz eem preveč nevaren človek, da Di smel Imeti vaše roke ob sebi.« »Ne. Nc morem vas pustiti Inka].« . v tej izjavi je bil izraz mirne odločitve, toda moški je mislil, da je govorila zgolj pod silo sočutja in da ni računala z nevarnostmi. »Draga moja, poglejte mene, potem pa poglejte sebe. Kakšen par — ko sediva tako skupaj v avtu? Razlika med nama je tol'kšna, da bi zbudila pozornost, kamor koli bi prišla.« »Tedaj morava na ta ali na oni način to razliko znnanjšati. To je vse. Tukaj vas ne emem pustiti, da vas prime policija.« Kinloch je medtem elal na mostu, glava mu je še vedno šumela od bolečine, tako da mu je bila nemogoča vsaka jasna misel, ko si je prizadeval premisliti svoj položaj. Med tem svojim obotavljanjem je začul njen klic: »O Bog, redar prihaja nazaj. Mislila sem si, da bo tako. Oh, podvizajte 6e,« je rotila v smrtnem strahu. Kinloch' se je navsezadnje skobacal v avto ln ona je pognala voz in odbrzela. Kakšne pol ure sta se vozila, ne da bi bila še kaj govorila. Kinloch se je bal, da bi jo utegnila ta ali ona njegova beseda spraviti ob živce. Po ovinkih in vijugali je sklepal, da sla med ožjimi ulicami in je glavna cesta že daleč za njima. Potem je začela ženska nekako svobodneje dihati. On pa je sedeč radovedno premišljeval, kako se bo vse to končalo, in je bil precej začuden spričo naglega potekanja dogodkov. »Kam pa me mislite zdaj peljati?« je vprašal nazadnje. V glasu, ki mu je odgovoril, ni bilo nikakršnega drhtenja: »Tja, kamor sem se za nekaj časa namenila iti tudi sama — v neko nenavadno samotno vas, ki stoji na vrhu tega slemena. Na obeh koncih je zaprta z vrati in ima vaški travnik — no, po molili mislih je lo prej oličinski travnik, kajti celo miljo je dolg in ima več skupin drevja in bodičevje.« Videti je bilo, da dejansko govori, kakor da bi ga hotela pomiriti. »In kaj potem, ko prideva tja?< »Tam je majhna hiša — neki moj znanec Ima tam svojo letovanjsko hišico, v kateri čez poietje prebiva. Neka stara ženska, neka soseda, ima hišni ključ. Vse bo dobro; ženska me pozna. Ondi boste mogli ostati nekoliko dni. da se popravite in bova videla, kaj bo — pa, ali so kaj odkrili. Nikomur ni treba vedeti, da boste tam.« »Kako pa ee imenuje tisti kraj?« je vprašal Kinloch. Ona se je obotavl jala z odgovorom. »O, nečete, da bi vedel?« Ona ni odgovorila, zato je dodal: »Nič za to, vem, da ni mnogo milj od Chichestera.« Ob tem strelu je bilo videti, da se je ženska zdrznila od iznenadenja. in hip nato je rekla: »Po čem pa to sklepate?« »Po zvonu, ki je udaril šest, pa po času, ki sva ga rabila, da sva dospela do tistega majhnega mesta, v katerem je tak zvon. Vrhu tega mi je tudi najina pot gor in dol med griči povedala, da morejo biti ti griči samo na sussexški planoti.« Po kratkem trenutku je dejala: »Ce ste pametni, ne boste skušali dognati, kje ste.« Ta odgovor mu je jasno povedal, kje je in kako je z njim. Po vsem videzu, mu 1)0 odkrila kar najmanj mogoče. Prikimal je sam pri sebi, kakor da razume. Potemtakem je bila ženska navzlic svoji prejšnji potrtosti in solzam z vso svojo prebrisanostjo budno na straži in se je zavedala, kako ji je treba izkoristiti njegovo sle-I>oto. Pozneje, ko sta se približala vasi, ga je pustila v neki goščavi malo proč od reste in odšla na razgovor k ženski, ki je imela skrb nad tisto hišo. Po vsem videzu je imela dokaj sitnosti, preden je uredila zadevo, kajti kakšni dve uri je bila odsotna. Stara ženska je med tem časom pripravljala • stanovanje. Nič ni bila iznenadena spričo nepričakovanega prihoda. Saj je početje mestnih ljudi — ali tako imenovanih tujcev — vedno lako nenavadno, pa bodisi da tudi niso pravi bedaki. Marsikaj je potem še povedala Kinloc.hu. ko jo jedel in je sedela poleg njega na preprogi. Navzlic temu. da je po vsem videzu govorila samo zaradi druščine, pa je Kinloch opazil, da govori nadvse previdno, da bi mu nikakor ne izdala sledu o kraju, kjer ga bo odložila. >Kako se Imenuje ta vas?« je vprašal Kinloch. kakor da je trenutno pozabil, da mu je pravkar odklonila odgovor. »Jaz jo imenujem Minnis,« je odgovorila. In po zvoku njenega glasu je spoznal, da .je razen nje nihče drug tako ne imenuje. Še nekaj je opazil: pri vsej n'.jeni zgovornosti so nastali v razgovoru kdaj pa kdaj tudi nenadni čudno pretrgani odmori. Mogel je čutiti, da ženska napeto misli. Sklepal je. da je razburjena, nervozna, utrujena. In med temi neugodnimi tihimi odmori so iz gezda tam spodaj prihajali razločni udarci drvarjeve sekire. Bilo je. kajpada, nemogoče, da bi bil stopil v hišo pred noč;o. Do noči je moral ostati tam, kjer je bil. In ko se je bila ženska spei odstranila, ni imel ničesar, kar bi ga bilo odvračalo od premišljevanja Misli so se mu povračale naravnost nazaj v tisto sobo v Ealingu. Kaj je neki tisti človek v krznenem |x>vršniku snoval, da je postal sam žrlev izsiljevanja? Beaumont — ni neverjetno, da je bilo to njegovo pravo ime — tisti pisec prošenj za podpore v Rovvlon Streelu, mu je Sripovedoval to in ono o tem modnem zločinu, e da bi se bil Beaumont sam ukvarjal z izsiljevanjem; za to mož ni Imel poguma; to je sam priznal. Izplača se sicer bolje od vsega drugega, ampak, na nesrečo, je izsiljevanje, kakor je trdil, nevarno početje, ln še nekaj drugega se je spomnil zdaj Kinioch. kar mu je bil j>ovedal Beaumont — da ima namreč malone v vsakem primeru izsiljevanja vmes svoje prste kakšna ženska. Ta ali ona ženska na visokem položaju, tako jo dejal, in si obliznil ustnice, ki ji je treba izdatnih vsotic, da njen sloves ostane na ustrezajoči ravni. Samo v takih primerih, je trdil, se izplača rabiti zadosti močno nasilje. Kinloch si še je enkrat natla-čil pipo in se povrnil k ženski, ki jc bila utegnila sodelovati v tem primeru. Kdo je ta ženska? Nedvomno je morala vedeti, kaj je bilo spornega med obema možakoma. Ampak ravno prepotuo jc pri&la v sobo. Otroški kotifek. Pravljica iz gozda Razpis (9) Ko je zaslišala Kukičino enolično kričanje je vsa razburjena priletela še mamica. Ostro jo je pokarala, zakaj ne poje tako, kakor jo je učila. Kukica pa je bridko zaplakala in rekla: »Mamica, jaz res ne morem drugače peti.« Toda mamica je bila tako jezna, da jo je pustila samo in je odšla z bratci v hišico. (10) Le bratec Zlatokljunčck, ki je čutil že od prvega dne globoko bratsko ljubezen do Kukice, je ostal in jo tolažil; »Nikar ne jokaj, Kukica mala, saj se boš naučila peti kot jaz in najina bratca«, ji je nežno prigovarjal. Sestrica pa je le plakala in se ni hotela takoj vrniti v hišico, ker se je strašno bala strogega očeta. Natečaj Komanda voj. zrakoplovstva sprejme v službo 5 diplomiranih inženirjev (4 strojne in 1 elektrotehniškega) kot uradniške pripravnike VIII. pol. skupine, tako da po enoletni pripravi postanejo inženirski poročniki zrakoplovno-tehnične stroke dalje 10 diplomiranih tehnikov (8 strojnih in 2 elektrotehniška) kot uradnike pripravnike IX. pol. skupine, tako da se po dveletni pripravi nastavijo za nižje vojnotehnične uradnike IV. razreda zrako-plovno-tehnične stroke. Podrobni pogoji objavljenega natečaja se lahko vidijo v tekoči številki Službenih novin in Službenega vojnega lista, zainteresiranci pa iste lahko dobe brezplačno za osebno uporabo, če jih zahtevajo po pošti. Skrajni rok za prijavo: 20. julij 1939. Pisarna Generalštaba vojnega zrakoplovstva, Zemun, V. Dž. 13264, 20. junija 1939. + Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je dotrpel naš ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod Bruno šibenik bivši bančni uradnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo iz mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti v soboto ob 5 pop. na pokopališče k Sv. Križu, Žalujoče rodbine Šibenik — Klobčič. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo mizarskih, steklarskih in ključavničarskih del ter vpeljavo vodovoda in plina s sanitarno opremo za novogradnjo stanovanjske hiše v Celju na zemljišču bivše posesti »Kronaf« v Krekovi ulici. Vsi razpisni podatki, proračuni, gradbeni pogoji in načrti objekta so interesentom na razpolago in vpogled pri uradu v Ljubljani, Gajeva ul. 5-II. v sobi št. 221 med uradnimi urami od 26. junija t. 1. dalje, kjer morejo ponudniki dvigniti vse razpisne pomočke proti odkupu. Pravilno sestavljene, nekolkovane ponudbe je vložiti zapečatene v ovoju do dne 30. junija 1939 do 12. ure v zavodovem vložišču v Ljubljani. { Predpisani vadij v višini 10% od vsakega po-nudenega dela vlagajo ponudniki v zavodovem knjigovodstvu v sobi št. 226. V Ljubljani, dne 22. junija 1939. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Ne pozabi, da bo kongres Kristusa Kralja že konec julija. — Le žrtve bodo kongresu pomogle do uspeha! Naročite »Slovenca«! „Slovenec" je vodilni, najbolj razširjeni, največji in najboljši slovenski dnevnik! Zavaruje svoje naročnike za 10.000 din za primer smrtne nezgode! Oglašujte v,Slovencu'! MALI OGLASI V matih oglasfh velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjsk! oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek zo mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. 'J l/L,''] I Mlad poklicni šofer z znanjem slov., srbohrv. in nemškega jezika, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 10.185. a mmM Učenec stanujoč v Ljubljani, po možnosti z malo maturo, so sprejme v trgovini Josip' Gagel, Semenišče, (v Zaslužek Vsaki osebi, družini nudimo stalni zaslužek doma. Pišite: Anos, Maribor. (r) Najugodnejši nakup moških oblek nudi Presker, Sv. Petra o. 14, Ljubljana. (1) iluzbodobe Brivskega pomočnika takoj sprejmem. - Lipoš Miro, Črnuče 33. (b Krojaškega pomočnika samo za velike kose takoj sprejme Janko Llko-zar, Predoslje 39, Kranj Dve pomivalki za večjo kuhinjo sprej mem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 10.219. b Provizijske zastopnike ki obiskujejo podeželske hiše, sprejmem za raz prodajo najnovejših patentov. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Priznano« 10.174. (b Kupimo Več voz konjskega sena sladkega, kupi A. Sušnik, železnina, Ljubljana. (k Kupujemo arnlko, lipovo cvetje, ko renino beladone in vse ostalo zdravilno rastlinje Ponudbe z vzorci poslati na »Jugodrog«, Subotica 107. (k rTfffrffrhl 1 irfffffTflB Stavbne parcele 10 minut od Kranja, po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.215. (p 4 vinski sodi od 30 hI naprej naprodaj. Poizve se pri J. Oraicm. Moste, Ljubljana. (i Orehova jedrca zdrava in lepa, po 20 din in orehe po 6 din nudi Sever & Komp., LJubljana. (i Stavbne parcele od 600 m" ln več, blizu kolodvora D. M. v Polju, prodaja župni urad D. M. v Polju. (p) Za potovanje Ivan Kravps Maribor, Aleksandrova $.13 Telefon 22-07. Sveže češnje za vkuhavanje, la. hruške, debele špingie kg po 3.75 din, franko voz nina, košare 45 kg, razpošilja G. Drechsler Tuzla. (1 KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH1 Pohištvo i Pred nakupom pohištva si oglejte tudi veliko zalogo vsakovrstnega pohi štva pri Egidij in Karol Erjavec, Brod, poleg ta censkega mostu, št. Vid n. Ljubljano. Cene nizke, izdelki zajamčeni. (š MODROCE otomane, kauče itd. dobite poceni in so lidno pri Ivan Habič-u tapetnik Kopitarjeva ulica 1- nasproti »Ničmana«, + Nenadoma nas je zapustil naš zvesti uradnik, gospod Vaupot Ivan Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 25. junija ob 4 popoldne. Marljivega sodelavca in tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. V Slovenjem Gradcu, dne 23. junija 1939. Uprava in uradništvo Okrajne hranilnice. Industrijsko podjetje pogonom na sesalni plin in elektriko se proda ali odda v najem v I3anja Luki, vrbaska ba novina. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8906. Visokopritilična hiša skoraj nova, pripravna za vsako obrt ali trgovino, na najbolj prometnem kraju v Zagorju ob Savi,z majhnim vrtom ugodno naprodaj. Pojasnila daje Ljudska hranilnica in posojilnica v Zagorju ob Savi. (p Hišo z vrtom prodam. — Rožna dolina cesta XVII/20. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno naobraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 87-33, Ima napro daj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov. trgovskih ln stanovanjskih hiš tn vil. • Pooblaščeni graditelj tn sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. I Kam pa kam? »Žegnanje« na Kofcah Podružnica SPD v Tržiču vabi vse planince in izletnike na »žegnanje« v svoj planinski dom na Kofcah. (K Uboga mati bt rada dala 4 mesece st;aro punčko za svojo k dobri družini. Pobrežje, Gubčeva 26, Maribor, (r Gumbnite, gumbe, entel, ažur, monograme izvrši ekspres Matek & Mikeš LJUBLJANA Frančiškanska ulica Koncert vojaške godbe v soboto in nedeljo zvečer na vrtu restavracije hotela »Union« Razprodaja nabožnih, pokrajinskih in umetniških slik od 9. do 30. junija 1939 v trgovini H. Ničman — Ljubljana Kopitarjeva ulica 2 Ne zamudite ugodne prilike, ker bomo razprodajali krasne slike po neverjetno nizkih cenah. NenaHoma nas je zapustil v najlepSi moški dobi, star 43 let, naš ljubi sin, oziroma brat, svak in etric, gospod Ivan Vaupot kontrolor okrajne hranilnice. Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo 25. junija ot> 4 popoldne (16. uri) na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 26. junija ob pol sedmih zjutraj v mestni župni cerkvi. Slovenji Gradec, Maribor, Dolič, Cankovn, Ljutomer, dne 23. junija 1939. Žalujoči ost al i. + V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po volji vsemogočnega Boga odšla v večno življenje naša sestra, oziroma teta in svakinja, gospodična Marija Vršnah posestnica danes, dne 22. junija 1939, ob sedmih zvečer po kratkem trpljenju, pro videna s svetimi zakramenti. Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, dne 24. junija 1939 ob 11 dopoldne na pokopališče v Rečici. Rečica ob Savinji, dne 22. junija 1939. Žalujoči: Ivan, brat; Jožefa, sestra. Marija, svakinja; Marija, Jožica, Tončka, Fanika, Pavla, nečakinje; Ivan, nečak — in ostalo sorodstvo. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Oenfiic