Džungla. Roman iz afriških pragozdoT. Anglešlci spisal E. R. Borroughs. — Prevedel Paulus. 33 INilhiče ni ujgovarjal in sktenili so, da bodo jutri znosili na jadrnioo vse, kar jc biilo vredno hraniti. Obiskali so še grob Claytonov ter se o mraku yrniLi na krov. Dragi dan so odločili za počitek. Vse je šlo na sivho. Kapitan. se je s par mornarji podal na lov, da posknbi svežega mesa, kuihar in Barba «ta se lotila priprav za obed, profesor Porter in gospod Filander sta nekaj časa poslopala krog koče, nato pa izginila med drevjem, Ine, gospod Arnot in njegova sopToga pa so »selili« Claytonovo in Trzanovo dedščino. Iz gozda sem je donel vrišč in krič ptičev, v celih jatah so obletavali vrbove dreves in se kregali nad nemimim obiskom, na bližnjih drevesih so posedale majhne opice, žlobudtale ini vpile, radovedno gledale počenjanje tujcev in s€ jiezno zadirale na vsakega, ki |im je prišel prcblizu, spodaj na obali j« včasi počil ¦atrel, sicer pa so imeli polniki mir, nobene večje roparice ni bilo blizu. Po obedu, ki so ga použili kar na prostem pred ko4o, so se spet razkropili. Mornarja so polegli v tra\x>, lov je bil končan, dovolj so nastreliLi, profesor Porter in filander sta jadrno spet izginila v goščavi, Ine je nekaj časa ogkdovala Trzanove reči, nato pa je odšla na sprehod proti gozdu. Vleklo jo je v džunglo. Danes je zadnjikrat v teh krajih, zadnjiltrat še hoče videti mesto, kjer sta stala s Trzanom in se poslavljala, tistilirat ko jo je rešeno prinesel iz naselb)ine črncev. Ni ji bilo treba dolgo iskati. Kakih dvajset korakov od roba dižuingle je stalo veliko drevo. Tam se je tistikrat Trzan spustil k tlom, jo nežno postavil na trato ter ji miolče pokazal ven na morje in h koči. Kmahi je biila na m€stu. Nič se še ni izpremenilo od tistikrat. Goščava je nekoMko porastla, koče in trale krog nje ni bilo več vid«ti, le morje se je še leskelalo sem iz daljave. Sedla je pod dTevo in se vdala svojim mislim. Preživljala je v duihu še enkrat vse čudne in neverjetme dogodke, M j'ih je pred letom dni doživela na samotni obali, od tistikrat, ko so jih uporni mornarji vrgli na suiho, pa do dne, ko je na francoski križarki zapustila usodtio obal. In ves ta čas je bila njena usoda tesno spojena s skrivnostnim«, neznanim junakom. Kolikokrat ji je rešil življenje, koliko je storil zanjo in za njene ljudi, to je vedel le on sam in pa dobri Bog, ki jim ga je poslal V pomoč. Pa še tesnejiše vezi so jo vezale z njim —. Misliila je na mičmo travnato planoto sredi samotnega pragozda. Tam ^ta sedela drug drugemu na- proti, počivala, jedla divje sadeže, si gkdala t oči in so smejala, ker se nista razumela. Tistikrat je prvič natančno videla neznanega jur> naka. Njegovo vitko, mišičasto postavo, njegov odkritii, pošteni obraz, njegove jasne, mirne, dobre oči —. Ali je bilo čudno, da se ji je tistikrat oglasilo src^, njej,, ki se ji dotedaj; še nikdar ni oglasilo —? Vzljubila ga je. In prišel p je iskat v Amtriko, ker je tudi on vzljubil njo —. Toda zagrešila je usoden- pogrešek. Napačno, ozko-* srčno ga je sodila, sebe in svojo vrednost pa pretirano in domišljavo precenjevala. Odklonila ga je —. OdU klonila prav v trenutku, ko je v svoji plemenitosti in velikodušnosti njej na Ijubo žrtvoval svojo bodočnost. !Pa je mislila, da ni zanjo, ker je premalo plemenit, pre-« malo velilicdušen, da ni zanjo, k«r je — divjak! In nato je prišla kazen za njeno ošabno domišlja-« vost. Izgubila ga je za vedno, izgubila pa tudi svoj. min in svojo srečo. Za vedno —. Njene misli so izzvenele v bridko, težko samo-« obtožbo. Sama si je kriva, da je nesrečna in da vse živIjenje ne bo več našla sreče. Sama pa je kriva tudi nesreče njemu, ki ji je bil najdražji —. Da bi vsaj krivico mogla popraviti —. Da bi vsaj še enkrat mogla govoriti z njim, vsaj toliko, da bi ga prosila odpuščanja za odurno žaliter. In da bi dobila odpuSčanj« -. ^!^,,^ Mirna bi bila, in če bi ga potem tudi nikdar reč ne videla. Saj ga ni bila vredna, ona sebična, domišljara, ošabna, on pa plemenit, velikodTašen, nesebičen —. Ampak — saj ni bilo mogoče —! Kar je bilo storjeno, se ni dalo več popraTiti. Le pokora ji je še ostala —. Pokora do smrti —. Kako doligo je sedela in mislila svoje tožne misli, sama ni redela. Zbudilo jo je čudno šuštenje t goščavi. Pogledala je krivšku. Slonce je bilo že globoko t popoldnevu1, jata ptičev je kriče krožila nad dreTJem. Sicer pa je bilo vse mirno. Pa odkod to čudno šuštenje —? Obrnil?. se je. Izprva sama ni vedela, kaj je pravzaprar tisto tamle, kakih pet korakov od nje, napol t goščari, napol obseTano od poznega solnca. Rumeno je bilo, skljtičeno je ležalo ob tkh in droje ztobnih mačjih oči je žarelo vanjo. Par sekund sta se nepremično gledala, Ine in pošast. Nato pa se je Ine zavedla —. Tisto tamle je bil ler —. Na skok se je pripravljal, sedaj bo planil —. Nič ni kriknila, srce ji je zastalo, kolena so se ji zašibila. »Trzan —!« ta je bila njena zadnja misel. Zakrila si j€ obraz in se nezaT«stna zgrudila. Ob istem času sta se pol ure niže v dlžungli sprla profesor Porter in gospod' Filander. Brskajoč po zemlji je namreč zagkdal profesor tPorter kost. Koj je planil nanjo, jo ogledoval najprvo skozi očala, potem pa si je pomaknil očala na čelo in jo ogledoval še brez njih, momljal svoj »Jako značilno —!«, ščipal kost z nohtom, jo povohal, nato pa jo pomolil Filandriu »Tale človek je živel pred najmanj dvatisoč leti!« je dejal slovesno. >PrvovTstna kost! Podaril jo bom zgodovinskemu muzeju v Beltimori.« Tudi gospod Filander si je kost ogledal, popraskal po njej z nohtom, jo povohal, se namuznil, pa ykljid> temu spoštljivo dejal: >Dovolite, gospod profesor, da vam ugo —.« Gospod profesor se je upravičeno razlogotiL »Kaj —? Vi se drznete ugovarjati znanstveni sodbi ˇseučiliškega profesorja ¦—? To je razžaljenje, hudo razžaljenje! Predložil bom zadevo koj danes vseučiliškmu profesorskemu zboru in pred njim se bodete za-" govarjali!« »Dovolite, gospod profesor! Saj vas nisem hotel žaliti! Niti pravzaprav ugovarjati nisem mislil. Vsaj glede starosti ne. Reči sem le holel, da tale kost ni človeška, ampak da je živalska.« Gospod profesor je hotel nekaj odgOToriti, pa rzelo mu j« besedo. Z odprtimi usti in širokimi očmi je buljil v lajnika, gledal kost pa spet gospoda Filandra, kom&no pa je vendarle prišel do sape. »Ni — človeška, ampak — živalska?« je začel. »Jako značilno —! Zelo značilno —! Gospod Filander, vi torej ne poznate človeške kosti od živalske —? Gosptkt, mojega potrpljenja je konec! Vaše ugovarjanje sem Se prenašal, vaših neumnosti pa ne morem yeč! Nočem večl Kaj bi rekli moji vseučiliški tovariši, če bi zvedeK. da imam tajnika, ki niti človeške kosti od žiralske ae zna ločiti! Gospod Filander, s tem tremntkom vas odpuščanj iz službe! Še danes poberite svoje reči pa pojdite! Takega človeka ne maram pod streho! Z Bogom!« Mirno je govoril, uižaljen ponos je donel iz njegovih besed. Obrnil se je, pomahal s kostjo prezirljivo po zraku in dostojanstveno odkorakal po gozdu. Seve y iisto napačno smer. »Gospod profesor!« je klical za njim odstavljeni tajnik. »Gospod profesor, dovolite —! Niste na pravi poti! Tod morate, če hočete h koči!« Gospod profesor se je jezno obrniL »Vaše mnenje zame ni praT nič merodajno! Qbdržite ga zaselc : In izginil je med drevjem. Gospod Filander je majal z glaTO, nekaj časa stal in omahoval, pa stopil za njim. »Velik križ je s starim gospodom!« je mnnraL »Toda obljubil sem Ini, da bom čirval nad njim —.«