Prostorska problematika širšega območja ob južni obvozni cesti
Območja Mestnega loga, odlagališča odpad-kov, Zelenega loga, Rakove jelše, Ljubljanice, Ižanske ceste, območja bodoče stanovanjske so-seske RS 4, industrijske cone RP 2 so danes v predstavi večine LjuMjančanov daleč nekje na barju, odmaknjeno od mesta. Ta območja bodo z izgradnjo južne obvoznice pridobila na svoji vre-dnosti, še posebej zato, ker je bilo s smernicami »LjuMjane 2000« odločeno, da se bo razvoj Ljubljane usmerjal proti jugu. Prav v tem južnem pasu se v zadnjem času pojavljajo proMemi, Id onemogočajo skladen razvoj mesta in ustvarjajo vrsto konfliktov.
Na Zavodu za izgradnjo Ljubljane so izdelali analizo prostora, kjer naj bi potekala južna ob-voznica. Iz te analize je razvidno, katerim območ-jem v občini bo potrebno posvetiti največ pozor-nosti. Prvi problem je odlagališče smeti, ki ga predvidevajo v dveh conah, na vzhodnem robu Mestnega loga in v coni, ki sega preko potoka Curnovec do predvidenega podaljška Titove ceste (nove Kardeljeve ceste).
Osrednje območje Mestnega loga je opredelje-no kot zavarovalno področje, žal pa je v zadnjih letih prepuščeno propadanju. Pred leti je bila tu še dovolj zanimiva rekreacijska točka, sedaj pa je na vzhodnem delu odlagališče smeti, v osrčju pa so stanovanjske barake, ki so bile grajene za potrebe izgradnje južne avtoceste. Velika nevar-nost je, da bo te objekte kasneje težko odstraniti. Pri bodočem razvoju Ljubljane z večjim poudar-kom proti jugu, pa lahko Mestni log predstavlja pomemben prostor za šport in rekreacijo, ki ga ponujajo karakteristični zeleni jeziki.
Naslednji problem predstavlja območje med Zelenim logom, Malim grabnom, odlagališčem smeti in južno obvozno cesto. Čeprav je predel med Malim grabnom in Cesto dveh cesarjev že močno načet z nedovoljeno gradnjo, je še vedno veliko kvalitetnih površin prostih, v te pa se zaje-dajo veliki barjanski hrasti. Med Cesto dveh ce-sarjev in Zelenim logom pa je ostalo odprto vpra-šanje bivših hlevov Jesenkovega, kar tudi terja dolgoročne rešitve glede na ustrezni program ob južni obvozni cesti seveda.
Poleg žcznanih problemov okrog nedovoljenih gradenj in vprašanj komunalnega opremljanja
območja Rakove jelše se v zadnjih letih pojavlja-jo še drugi. Najožji prostor Ljubljanice zasipavajo in na teh prostorih se potem pojavlja divja grad-nja prav v brežine, to pa predstavlja veliko nevar-nost zemeljskih udorov.
V širšem prostoru RS 4 - Ilovica se po ukinitvf odloka o prepovedi gradnje in parcelacije v več-jem obsegu pojavlja nedovoljena gradnja, ki bo v enaki meri neracionalno eksploatirala večje povr-šine. Po drugi strani pa se želi s strani krajanov zaščititi vso vzhodno polovico območja za kmetij-sko rabo.
Po mnenju strokovnjakov gre očitno za skrite želje lastnikov zemljišč, da po svoji presoji razpo-lagajo in prodajajo zemljišča po dnevni ceni po-nudbe in povpraševanja. Tako se v velikem obse-gu pojavlja prodaja in nakup »parcel« z velikimi dobički. V kolikor ne bo energičnega posega v ta dogajanja, je mogoče pričakovati, da bo celotno območje prekrito z nedovoljeno gradnjo, komu-nalna oprema pa nikoli ne bo možna.
Še vedno ni povsem jasno, kako bo z obvozom nad Ižansko cesto in kakšna je niožnost, da se asfaltira Jurčkovo pot namesto Lahovega štrado-na. Vsekakor bi bilo bolj funkcionalno asfaltirati prvo, ker ostane v koristni rabi dolgoročno, ne bodo uničene kmetijske površine in še marsikaj.
Če povzamemo, so nujni takojšnji ukrepi za preprečitev širjenja nedovoljene gradnje, odlaga-lišča smeti v smeri proti vzhodu, proti podaljšku Titove ceste. Potrebno je zavarovati Mestni log pred nekontroliranimi ali celo zavestnimi posegi, predlagati dokončno ureditev območja med južno obvozno cesto in Malim grabnom ter aktivneje pristopiti k reševanju razmejitve med kmetijskimi in poselitvenimi površinami.
Vprašajmo pa se, aji je dovolj alterhativ za reševanje vseh teh problemov, da bi lahko izbrali najboljšo, pravo?                        D. ERHATIČ