Štev. I. (Tek, račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, nedelja I. januarja 1928. - Leto VI. Danes 6 strani. Leto VI. Izhaja vsak petek dopoldne. Iisdaia konsoroij Malega liBta. NasloT: Mali list, Trieste, ca-sella centro 87. — Urad: via lmbriani 9-111. Odgororni urednik : dr. L. BEKCK. POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta 5 L., četrt leta 8 L. - IZVEN ITAIJJE celo leto 24 L., pol leta 12 L.% četrt leta 6 Ij. MALI CE7TA OGLASOV IN OBJAV fen . iO.ISk ( H 1 cin, vi&irie v J' stolpcu + i ni objavi popusta, p c ■’ . kratni obju ... TEDNIK ZA NOVICE IN POUK * £ufirta. * MALI 0(«LANI: 80 stotink vsaka beseda v navadnem tisku ; maKt.no 4<) stotink beseda: z VELIKIMI CliKAMI 50 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust. Mali koledar. Nedelja, 1. januarja 1928.: Novo leto, Obrezovanje G. — Ponedeljek, 2.: Ime Jezus; Makarij. — Torek, 3.: Genovefa; Florencij. — Sreda, 4.: Tit; Angela. —-Certek, 5.: Telesfor; Emilijana. — Petek, 6.: Fazglašenje d. (Sv. Trije Kralji). — Sobota, 7.: Lucijan. MALE NOVICE. ' Iz Južne Amerike. II Montevideo (Urugvaj) pozdravljajo in voščijo srečno novo leto: Pavel štem-berger, Jožef Šuštar, Jožef Maljevac, Anton Udovič, Anton Iskra, Peter Brato-vič, Ivan in Jožef Afrič, Jožef škrl iz Novokračin pri Jelšanah; Franc in Jožef Surina ter Ivan Udovič iz Rupe; A. Vičič z Velike Bukovice; Ivan Bratovič s Pasjaka; Anton Zadkovič z Velih Mun. Pozdrave šalju brača Hrvati. Niko Bukovščak, Rado Javorščak, Martin Juriša, Pavo Herzeg, Nikola Novosel, Marko in Iva Kundič. — Na svidenje še kdaj v milem domačem kraju. Dotedaj pa naj vas poživi Bog! Iz Belgije. Dasiravno je zimski čas, pošiljamo top Srčnega miru in zadovoljnosti blagoslova božjega v vseh rečeh Vam vošči k novemu letu Uredništvo in uprava. Združevanje občin. , Občini Šmartno in Števerjan sta združeni v eno samo občino Kojsko, ki nosi uradni naslov San Martino di Quisca. Združeni sta tudi občini Sovodnje in Miren v eno samo mirensko občino. Giunta. 1'ranc Giunta, tržaški italijanski poslanec v parlamentu je bil pred kratkim imenovan za podtajnika pri ministrskem predsedstvu. Sprememba. le pozdrave staršem, bratom, prijateljem ancem, posebno pa čitateljem Male- j _ pa lista. Podgornik Alojzij, Alojzija, Sta- j Posestnik devinskega gradu, grof Thurn-in znancem, posebno pa čitateljem Male-1 raxis zdai svo->e Perniško ime predelal' hud. V Ljubljanice prišlo do 23« nislav, Feliks, Dionizij s Trate pri Cepo- | Izenačenje davkov v Jugoslaviji vanu; Povšič Jožef, Šuligoj Jožef Šuligoj , } Ivan, Murovec Rafael, Povsič Fran, Pod-, niso bUe enak y ^ J J sornik Jožef iz Lokavca pri Cepovanu; \ . . . . . J ” tv,,.,. t- , n- i l-10 sv°je. kakor se je preneslo iz pred- Šavle .Tozcf, Kokosar Feliks, Lom Tolmin- . • . . «, . , , e ■ vojnih časov. Sedanja vlada je resn«.- | vzela v pretres to zadevo in polagoma se , bo davek izenačil po celi državi. Rešitelj. Ahmed beg Zogu je dobil naslov ((Rešitelj države«, ker je sklenil pogodbo z Italijo za obrambo Albanije. Delavski pozdravi. Iz Prato na Tirolskem pozdravljajo z novoletnimi voščili: Jožef Tratnik iz Iderskega; Andrej Komac z Bovškega; Ivan Šuligoj iz Levpe; Fran Kokošin s Trnovega pri Kobaridu; Leopold Šuligoj iz Lokavca; Matej Debevc iz Brinja. To je mraz. Predbožični mraz je bil res do kraja pod ničlo, v Pragi 27°, v Irkutsku v Sibiriji pa kar 52°. Tržaških 9 ali 10 stopinj je torej daleč za onimi. OPOMBE. ski; žbona Alojzij, Fabijan Rudolf, Fa bijan Alojz, Bate-Sveto; Kavčič Fran, Volarji. (Poslano iz Chatelineau 22. 12. 27). Cerkveni glasbenik. Naročnino za Cerkveni glasbenik sprejema David Doktorič, Gqrizia Corso Verdi 37. List stane L 15.—. Vsaka naša cerkev in vsak nas glasbenik mora naročili ta krasni list, ki tekmuje v vsakem oziru z vsemi listi cerkveno glasbene stroke drugih narodov. Kdo bo delal. Prepir je bil za delo in zaslužek. Plovna družba «Istria-Trieste» je sklenila nabaviti novo motorno ladjo. La- , .. ,.A .... ,. -T . v., * . „ „ . , . . okoli 00 milijonov dinarjev. Naložile se djedelnica v Poli je zahtevala za delo . , ,x. , Za£posojilo. Jugoslovanski finančni minister Markovič je potoval v Francijo in Anglijo. Najprej se je govorilo, da išče zdravja, kasneje so povedali, da bo dobil v Angliji posojilo 100 milijonov dolarjev za zgradbo železnic. Oblastna skupščina. V Ljubljani in v Mariboru zborovala sta pred božičem deželna zbora ali po novem rečeno »oblastne skupščine«. Proračun ljubljanske skupščine znaša okoli 7 milijonov. Genovska ladjedelnica Odero-Terni je ponudila delo za nižjo ceno in sicer 900.000 L niže. Pri ti razliki je uprava «Istrsko-Tržaške» družbe delo izročila onim v Genovi, dočim so ti v Istri postali močno nejevoljni. Vsak gleda pač, kje bo ceneje. Pomoč Albancem. Radi slabe letine je v Albaniji nastalo pomanjkanje in beda. Italijanski Rdeči križ je za božič poslal kakih 30 vagonov živeža v pomoč potrebnim. Poslali so tudi nekaj obleke. Vrtoglava visooina. Italijanski letalec Donati je 21. decembra naredil polet v zraične višine z metrskim števcem. Ko se je vrnil k tlom, je Števec kazal, Ja je bil letalec 11.827 m Visoko. Take višine dozdaj še noben letalec ni dosegel. Pomen molitvenika. Na Angleškem je velik spor zaradi molitvenika. Imajo namreč uraden prote-stantovski molitvenik, star že skoro 400 let. Nekateri angleški škofje SO' predlagali času primerne poprave; drugi so zagnali, da je to kriva vera. Zbornica lordov je vendar sprejela novi popravljeni molitvenik, toda poslanska zbornica ga je odkonila. Med angleškimi protestanti je zdaj ravs in kavs. Mnogi pri tem spoznavajo, da je ves protestantizem zavožen in ne samo molitvenik zastaran. bodo deželne davščine zlasti na uživanje alkohola ter na ponočne zabave, dalje na avtomobile i,n na porabo premoga. Dežela je določila iz svojega 2 milijona za zgradbo novega poslopja slovenski univerzi. Oba deželna zbora, ljubljanski in Mariborski, sta se izrekla za ohranitev in izpopolnitev slovenske univerze v Ljubljani. Sazonov. V Nici je umrl ravno pred božičem. Sergij Sasonov, nekdanji carski minister zunanjih zadev. Ministroval je ob izbruhu svetovne vojne in je bil priznan kot spreten diplomat. Nasprotoval je sicer italijanski politiki ob vstopu Italije v vojno, vendar se je moral udati in pristati na londonski pakt. Sram telbodi! Trockemu so boljševiki, vzeli naslov „Picoolo“ in morala. Svoječasno smo tudi mi poročali, da je prefekt v Chieti prepovedal nekatere moderne plese, ki so glupi in nedostojni. Ta ukrep je dotičnemu prefektu v čast. Kaj pa tržaški «Piccolo?» Ta list se prikrilo norčuje' iz prefekta v Chieti (Piccolo 9. dec.: II problema centrale delle danze moderne). Pisec smeši pojm morale z ironičnim pridevkom »vzvišena«, a koj dodene pridevek ((neopredeljiva« (indefinibile). Hoče reči, da je pojm morale saino relativen, čisto negotov, in da je enemu kaka reč moralna, drugemu nemoralna, da pa za to ločitev ni nobenih splošno veljavnih pravcev. Pisec pravi o, modernih plesih, da tisto poskakovanje in zvijanje je nadvse zdravo in da manj nedostojnosti ne more biti v nobenem plesu. Dalje pravi, naj gredo (prefekti?) nemoralo drugam lovit, ne na ples, kjer so priče. V takem tonu gre naprej ves članek. Dokaz, na kako nizkem stališču se giblje gotova žurnalistika, ki si po opičje -nadeva vi dez resnobe, a je v bistvu navadna bo-tega. Eno stvar priznamo: da je več nemorale v oPiccolu« nego v modernih plesih. ZANIMIVOSTI. »Petkov ples". Ljudje imajo še vedno> nekaj spoštovanja do petka, ki je dan Odrešenikove smrti. Da se jim še zadnje spoštovanje ubije, se radi tu ali tam prirejajo nalašč «tovariš» in ga zopet zmerjajo z «gospo-1 »petkovi plesi«, tudi v dobrodelne name-dom«. Tako je zastopnik marksizma v zaničevanje imenovan gospodom od ((tovarišev« rajpnega carja in njegovih ministrov, ki vladajo Rusijo pod rdečo zastavo. Obsodba. Emilija Sancin iz škednja je bila pred tržaško poroto vsled obtožbe, da je sama ubila svojega moža Humberta Sancina, mesarja v Skednju. Porotniki so odgovorili na stavljena vprašanja, da ga je res ubila, toda ne prav namenoma. Obsojena je bila na 1 leto in 25 dni zapora. ne. — Ponekod se ljudje ob petkih tudi kinematografa ognejo. Da bi poživili svoj dobičkanosni «kšeft», so lastniki kinematografov vpeljali posebne predstave «za gospe« ob petkih. S prazno reklamno besedo' «za gospe« izvabijo mnogo ženstva, da prinese tudi ob petkih ljube soldke v «čine». «Kdor zna, zna«, je rekel tisti ki je s svedrom kravo drl. N a otoku Islandiji. Na otoku Islandiji ni vrabcev. Ne vemo, ali bi otoku na tem čestitali ali ne. Prijateljem . Navada je ob novem letu, da vsako uredništvo pogleda nazaj na izvršeno delo, in da vsaka upravništvo zopet vabi k naročbi. Te nečimernosti se tudi ijii ne moremo odreči, toda le v interesu dobre stvari. Kaj je Mali list storil dobrega tekom petih let obstoja? Liberalci, magnati in gospoda ne bo priznala, da bi bilo kaj dobrega. Za priznanje jih tudi ne vprašamo. Ko se je Mali list ustanovil, obrnil se je takoj do ljudstva, do tistega zaničevanega «folka», ki ga gospoda pozna le, kadar ima od njega kaj potegniti. Že sama ta odločna kretnja k ljudstvu je naredila prepad med Malim listom in med patentiranimi kulturniki. Pa nas ni sram in ne strah tega prepada. Na naši strani tega prepada je tisto, kar je zdravega in življenja zmožnega v deželi: na oni strani je zapad in mrak. V bistvu smo bili mi bolj kulturni in bolj napredni kakor tisti, ki krošnjarijo s starim patentom. Priznanje nam je prihajalo in še prihaja iz ljudstva, iz tistega ljudstva, ki ni kulture sito, ampak spoznanja in lepote željno. To ljudstvo je poznalo in umevalo naše namene, poznalo in upoštevalo tudi naše neprilike in težave. Od tega ljudstva pričakujemo tudi nadalje zaupanja, podpore in zvestobe za zvestobo. Dokler je volja vsemogočnega Boga, ki v. mezincem kreta usodo človeštva, bomo nadaljevali svoje delo in svojo dobro pot. V Njegovih rokah smo, Vanj stavimo svoje nadc, Nanj se obračajo naše prošnje ob novem letu. «Proklet, kdor zaupa v človeka,« pravi sv. pismo. Cerkev božja pa moli: «Naša pomoč, je v imenu Gospoda, ki je ustvaril nebo in zemljo«. Kdor z nami deli to prepričanje, naj vztraja z nami na delu za krščansko kulturo. Naj novo leto prinese karkoli, vsek-dar obvelja globokomiselni pisateljev izrek: «Vsi smo pod božjo mislijo«. Zato 1 omo ravnali po navodilu Pavlovem: «Vse svoje skrbi Nanj preložite!)) Zato prelagamo svoje skrbi na rame božje in pozivamo prijatelje, naj tudi oni z veselim zaupanjem primejo za delo v novem letu. Bog in sreča junaška! Kam gre denar. Dve milijardi dolarjev je lep denar. Po naše bi zneslo’36 milijard lir. Milijarda je tisoč milijonov. Evropske države trošijo vsako leto nekako dve milijardi dolarjev za vojne priprave. Pa to ni še nič. Enako svoto rabijo ameriške ženske za ciprijo in šminko in podoben šmdr. Taka je moderna kultura. To£bo nekaj. Kruppova tovarna v Nemčiji je začela izdelovati zobe iz takega jekla, ki ne zarjavi. Taki zobje bodo bolj trdni in cenejši od zlatih. Vse na hitro. Med Berlinom in Dunajem so vpeljali pred kratkim telegrafiranje slik. Z enako hitrostjo kot besedo ali glas prenese žica električnim potom tudi sliko. Tokovi v morju. Steklenico, ki so je vrgli z angleškega parnika v morje 1200 kilometrov jugovzhodno od Kapskega mesta v Afriki, so dobili tri leta nato ob Kitajski obali. V tem času je preplavala stekleniea 15.000 kilometrov. Zanesli so jo morski tokovi. Zvok v vodi. Po zraku napravi zvok 333 metrov na sekundo, v vodi pa okoli 1500 metrov. V zadnjem času so začeli z zvokom meriti globino morja, kar je veliko hitreje kot prejšnje merjenje potom uteži. zsn hG . . . -.u . .... Kako je s Zlata valuta \? Italiji. Dasi je valuta gospodarska zadeva, treba topot govoriti o nji v poročilu o političnih dogodkih. Italijanska vlada je za božič iznenadila javnost z velepomembnim dekretom o povrnitvi k zlatemu denarju. Ne smemo tega tako razumeti, kakor da bo zdaj ena papirnata lira veljala toliko, kolikor je veljala ena zlata pred vojno. Novi odlok hoče le ustanoviti zlato me ro v skladu s sedanjim stanjem papirnate valute. Papirnata vrednost sc je zdaj tako ustanovila in ugotovila, da se lahko začne menjavanje papirja z zlatom. Menjavalo pa se bo ne 1:1, ampak 1:3.66 ali 100 zlatih za 366 papirnatih. Stalna valuta. Za gospodarski prospeh dežele je večjega pomena stalnost veljave kakor pa visokost. Po vojni je po vseh deželah valuta (veljava) padla, ker množini papirnatega denarja ni odgovarjala resnična vrednost; dežele so bile izčrpane, obubožane. Ko so se z mirovnimi sklepi razmere ustalile politično in se je polagoma povsod vpeljalo tudi več notranjega reda, se je razmerje med dejansko vrednostjo in denarno veljavo jelo boljšati. Tako sta n. pr. Nemčija in Avstrija po hudih pretresih prišli do stalne valute. Stalno valuto imajo tudi na češkem in v Jugoslaviji.. Belgija je že svoječasno storila korak dalje ter določila tudi razmerje med papirjem in zlatom. Storila je to prezgodaj in poskus se je ponesrečil kakor se je ponesrečil že prej na Poljskem. V Italiji je fašizem imel vedno tudi ta namen, da vrne liri njeno veljavo. Mussolini je z veliko vztrajnostjo uredil državne dohodke tako, da ima zdaj blagajni <0.^10 letne, preostanke,. Uredil, je tudi'plačevanje dolgov ,na vep..fj postavil temelje za ustalitev denarne veljave. Italija ve, kaj ima in kaj dolguje, kaj prejema in kaj izdaja. S pomočjo vnanjih posojil si je finančni minister tudi zagotovil potrebno oporo, da je mogel dvigniti borzni tečaj lire na svetovnem tt-gii. Ko je bila lira najniže, si dobil za en funt 150 lir.-Zd^j dobiš za en funt okrog 90 lir. Dvig valute od 150 na 90 je pomenil na eni str'ani napredek in mnogi so bili vsi navdušeni, da treba liro še naprej dvigati, dokler ne bo 25 lir za funt. Toda z druge strani se je pokazalo, da prevelik dvig domače valute škoduje vsem tistim, ki imajo kaj prodati iz dežele ven. Če se lira preveč dvigne, postane tujcem naše blago predrago, kup.čij.a začne pojemati in posledica je, da se tudi delo zaustavlja. To nevarnost je vlada spoznala, zato je pri točki 90 sklenila ostati in ne dvigati lire.čez to mero. Za prospeh dežele je potrebno, a — '■ '■!, ‘i'; !'l O ■ ' ;uo >>* .Pl-nvai 'd 2MC .... IVAN K ER ŽE Zaloga posode TRST Piazza S. Giovanui 1 FR. STRAN C AR Zaloga domačih vin TRST Viale XX Sefctembre 94 za družine Via Giuliarti št. 32 M. AITE Zaloga manifakture TRST Via Mazzini 44 G AS TONE DOLINAR Velika zaloga papirja TRST Via TJgo Polonio B MATIJA PAHOR odlikovana čevljarnica TRST Via Aroata 19 Novoletne misli. Za srečo, za srečo hitimo, si boljšo bodočnost gradimo! Luč vere nam bodi vodnica, prihodnjega veka — Kraljica! Neki oče ,je imel dva sina. Mlajši je bil bolan od rojstva. Bil je hrom na nogah, ni mogel hoditi. Blagi oče je zato toliko bolj ljubil to nesrečno dete in mu je izpolnil vsako željo, katero je otrok izrekel. Kupoval mu je vse igrače, katere si je otrok zaželel. A kmalu jih je bilo konec, saj vemo kako se godi otroškim igračam. In bolno dete se je naveličalo narejenih igrač. Prosilo je očeta za živo stvar, za domačega zajčka in- oče mu ga je kupil. A tudi ta živalca ni mogla zadovoljiti razvajenega otroka. Ko se je nekoč zajček izgubil, je prosil otrok očeta za živega konjička. Oče mu ga je kupil in starejši, zdravi brat je moral voziti svojega bratca v majhnem vozičku, v katerega je bil vprežen ta konjiček, po vrtu in po domačem parku. Nekoč pa si je konjiček zlomil nogo in morali so ga dati proč. In nesrečni otrok je Z(laj prosil svojega dobrega očeta: Oče, kupi mi kaj takega, kar ne bo umrlo,, česar ne bom nikoli zgubil. — «Otrok, otrok moj! Kaj takega ti jaz ne morem kupiti«. Ta ideja, ta misel počiva v nas vseh. Bajte mi, kar ne bo umrlo — prosi in vpije v vsaki človaški duši. Ta glas sliši posebno listi, ki je že spoznal, da nam življenje izbije iz rok vse tiste igračke, katerim dajemo tako radi ime »sreča«.' Dajte mi nekaj kar ne bo umrlo! To željo nam more izpolniti samo Dete rojeno v sveti noči. Iv temu Detetu se pojdimo učit sedaj ob novem letu in ga prosimo: Daj nam srečo, ki ne bo umrla, ki nas ne bo zapustila. In On, ki je rekel «Prosite in boste prejeli«, nam jo bo tudi dal. Zadnjih 100 let je doba napredka v zgodovini človeškega rodu. Tehnika si je osvojila zemljo in zrak, industrija je dosegla sijajne uspehe, na vseh pridobitnih poljih je človeštvo doseglo napredek, o katerem pred 100 leti nihče niti sanjati ni mogel. Pa smo sedaj bolj srečni, kot so bili tisti, ki tega napredka niso videli? Ne, nismo! Ves ta razvoj ni prinesel sreče človeškemu srcu. To priznavajo danes vsi. Človek je bil brez tega napredka bolj srečen kakor danes. Toliko nezadovoljnosti kot dane^ je bilo še malokdaj v zgodovini človeškega rodu. To je jasen dokaz, da sreče čloVeškega srca ne ustvarja samo mate-rijalni napredek, denar, cvetoča industrija in obrt. Koliko strtih src, koliko nesrečnih družin, koliko nezadovoljnih milijonov šteje današnja doba! Narod se dviga proti narodu, stan proti stanu, država proti državi: v krvavih vojnah, v štrajkih in mezdnih bojih, v politiki in gospodarski konkurenci si človeštvo uničuje pridobitve dolgoletnega truda in napredka. Milijoni gledajo z nezado- voljnostjo na one, ki kaj imajo; tu in tam bruhne na dan nezadovoljnost v silnih socijalnih revolucijah, milijone rok se dviga, da odnese lastnino onim, ki jo imajo, a ne samo da odnese, ampak tudi da brezmiselno uniči, ne da bi kdo imel kaj koristi od tega. To je neprestana slika na odru svetovnega gledališča zadnjih 100 let. Narodi hrume v nekem stalnem nemiru, in ne vedo kako in kam. Miru in sreče ni! Zakaj ne? Kaj manjka človeštvu, da ne more doseči niti one sreče, ki bi jo lahko doseglo? Kaj je vzrok, da narodi sami sebi uničujejo življenje, mir in srečo? Znameniti poljski pisatelj Adam Micklevvicz je svoj čas svojemu nesrečnemu narodu povedal odgovor na to vprašanje v sledeči primeri: «Na morju so plule velike bojne ladje in mala ribiška ladjica. In nastopilo je viharno jesensko vreme. Pri takem vremenu je tem varnejša ladja, čim večja je, a_čim manjša, tem bolj nesigurna. In govorili so ljudie na obali: «Srečni mornarji na veliki ladji! Gorje pa onim na malem čolnu v jesenskem viharjul« Toda ljudje na obali niso videli, da so se mornarji na veliki ladji opijanili, da so revoltirali in razbili vse instrumente, s katerimi je opazoval krmar zvezde; niso videli, da so ti mornarji razbili celo magnetno iglo. Pa vendar se je zdelo, da so te ladje ravno tako mogočne, kakor prej. Toda, kp so se skrile v temni noči zvezde, in ko niso imeli več kompasa, so se velike ladje zgubile in potopile. Mala ribiška ladja pa je gledala na nebo in na magnetno iglo in se ni izgubila. Dospela je na obrežje in se v viharju razbila a mornarji so se rešili in ohranili kompas in bodo stesali liovo' ladjo, tn pokazalo se je, da je moč in velikost ladij dobra, da jim pa ta nič ne koristi, če ni zvezd in ne kompasa. In zvezda našega romanja je nebeška vera in kompas pa ljubezen do domovine. Zvezda sveti vsem in kompas kaže vedno proti severu. A kljub temu je mogoče jadrati s to iglo povsod na vzhodu in na zapadu, brez te pa se ladja razbije tudi na severnem morju. Tako plava ladja poljskega romanja z vero in ljubeznijo na morje, brez vere in ljubezni pa se bodo izgubili tudi hrabri in mogočni in bodo doživeli, le pogin«. Take nauke je dajal veliki Mickie-wicz svojemu narodu, potem ko je v Rimu 1. 1829. sam dobil zopet izgubljeno vero nazaj. Ce ni v življenju posameznika, ali pa v življenju naroda kompasa žive vere, se gotovo razbije čoln sreče. Ce ni vere, če ni Boga, če ni življenja po veri, potem tudi ni več zakonov, ki bi vezali v vesti, potem se med narode zarije korupcija, brezvestnost; trenotni dobiček je načelo, po katerem se uravnava vse delp, in tako se rodi krivica na krivico, gineva javna morala, morala med urad-ništvom, morala med delavstvom in industrijskimi krogi, morala med trgovci, propada morala med vladajočimi in podložnimi in tako polagoma razpada in propada človeška družba. Spolne bolezni, razbiti zakoni, osramočena dekleta, zapuščene nezakonske sirote, nesrečne ljubezni, samomori, polne bolnišnice ostudnih bolezni, razdvojenost src, naveličanost življenja, vse to so pojavi modernega življenja — dobe največjega napredka — ker manjka tehnični, industrijski in gospodarski kulturi duše, manjka zvezd idealov in kompasa vere. «Diem perdidi — dan sem izgubil« je govoril poganski cesar Tit koncem takega dne, ko ni ničesar dobrega storil. »Diem perdidi, dan sem izgubil, življenje sem izgubil, zastonj sem se trudil« bi moral priznati oni vek in oni človek, ki je pri delu za vsakdanji kruh in za dobrine tega sveta pozabil na eno, kar je predvsem potrebno. Kaj vendar pomaga vse to človeku, če bi tudi ves svet pridobil, pa če bi sreče srca ne našel, če končno celo pogubi svojo dušo?! Tako življenje je sama izgubal Ves trud, vse delo, ves napredek je zastonj! Nobene vrednosti nima, to vse so same ničle. , Mnogo sreče v novem letu, mnogo sreče v novi dobi! A pred vsem, da bi sami ne razbijali kompasa, ki kaže pot k pravi sreči — kompasa vere! i. Th. Nove knjige. „Krivopriaežnlk“. Narodna igra s petjem v sedmih slikah. Po Anzengruberju priredil in predelal za slovenske odre Adolf Robida. Drugi popravljen^ natis. Ljudski oder 2. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1927. Cena Din. 18.—. Že pred časom je pošla prva izdaja Kri-voprisežnika. Zato je prav, da je Jugoslovanska knjigarna izdala drugo popravljeno izdajo te priljubljene narodne igre. Krlvoprisežnik si je črtal pot pp vsej deželi. Njegova vsebina je resno-vzgojna in tudi za današnje čase prav prikladna. Prireditev se ozira na naše razmere in ne nudi nikakih tehničnih težav glede uprizoritve igre. Zahteva 5 moških in 5 ženskih vlog, od katerih so samo 3 vloge večje in težje. Igro vpri-zori lahko prav vsak, še tako majhen oder. Druga izdaja je precej popravljena marsikaj je izpuščenega, kar se ni obneslo, in tudi dialog je mestoma popravljen. Nad vse važne so opombe, kjer najde režiser praktično navodilo, kako naj uprizori grom, strelo, vihar, dež itd. Pridejana karateristika nastopaočih oseb je kratka, a izčrpna in bo gotovo povsod dobrodošla. Tako je izdal Ljudski oder letos na novo Molierovega Sko-puha, Lumpacija vagabunda, Zapravljivca in Krivoprisežnika. S temi štirimi izbranimi igrami, ki zastopajo burko, klasično veseleigro, sanjsko - realistično in težko dramo, bo lahko vsak oder nudil vsakemu obiskovalcu nekaj, kar si bo želel. Popravljeni «Krivopri-sežnik« je pa tudi primeren kot šolsko čtivo, ker vsebuje mnogo vzgojnih momentov in ima lepo moralno jedro, gladek slog in potrebni komentar. Zapravljive o. Igra v 8 slikah. Priredil in predelal Adolf Robida. Ljudski oder XI. sv. Založila Jugoslovcnska knjigarna v Ljubljani 1927. Cena Din. 18.—. Igra je prirejena za slovenske odre in prikrojena za naše razmere. Zahteva 19 vlog, 14 možkih in 5 ženskih. Vendar je prirejena tako, da se lahko brez škode igra z 9 moškimi in 4 ženskimi vlogami. Kulisni aparat ne stavlja nikjer večjih zahtev, kot jih zmorejo naši slovenski podeželski odri. Igra obravnava problem, da je nehvaležnost plačilo sveta. Prav kratko bi se dala vsebina povedati takole: Bogataš Vesel zapravlja svoje premoženje in odide končno v svet, kjer požene še ostanek svoje imovine. Ko se vrne kot berač domov, najde zevetje pri svojem bivšem slugi, mizarju Tinetu, in njegovi ženi Rozi, katero je svoje dni po nedolžnem spodil iz službe. Seveda je to samo skica glavnega dejanja, katerega prepleta še vse polno stranskih nitij, ki se končno vse povsem zadovoljivo razvoz-ljajo. Pisatelj pozna življenje in ga riše ostro in naravno, resnično in toplo. Ima gorko besedo za reveža in čuti s trpinom. Igra nudi tudi precej šaljivih prizorov, tako da bo tudi tisti, ki je rad vesel, prišel pri kupletih na svoj račun. Prepričani smo, da je Jugoslovanska knjigarna z ((Zapravljivcem« prav zelo ustregla vsem odrom, ker bodo našli v tej igri vse, ker želi podeželska publika in ki je kljub temu pesniško delo in ima zlato jedro. Tibera. Tibera potisne svoj izliv vsako leto za 4 metre naprej v morje. Seveda to še davno ni toliko kot naraste izliv Pada. Vsako soboto polnočnica. Za škofijo Breslau (Vratislava v Šle-ziji pod Nemčijo) je Rim dovolil za dobo petih let, da se sme vsako nedeljo že opolnoči služiti sv. maša, katere se udeležujejo hotelski, kavarniški in gostilniški uslužbenci, ki bi bili zaradi zaposlitve v teh obratih sicer brez nedeljske sv. maše. Sveto pismo v raznih jezikih. Prva italijanska prestava je bila napravljena leta 1270., francoska 1294., angleška 1350., nemška 1378. leta. Prvo slovensko prestavo pa je izdal sveti Ciril že leta 860., torej 500 let pred nemško izdajo. Veliko mesto. Njujorlcu so zadnji čas pridružili še dve predmestni občini, Norwalk in Conn. S temi vred šteje Njujork devet in pol milijona prebivalcev. London že zaostaja za njim, ker ima le sedem in pol milijona ljudi. Kako velike so te številke, vidimo po tem, da ima vsa Italija 40 milijonov duš in nekako toliko tudi Francija. Ljudska pratiko je izšla. Zahtevajte jo povsod!:: PODLISTEK. Ivan Cankar: v,To so pa rože!« Ko je profesor Berce *) umiral v daljni ogrski deželi, so mu njegove učenke poslale iz Ljubljane šopek rož. Pogledal jih je in je rekel: «To so pa rože!« V teh otroških in žalostnih besedah, privrelih iz umirajočega srca, je bilo nezaslišano *) Berce je bil mlad profesor italijanščine in (ra franfoščine v Ljubljani. Iti je moral na vojsko kakor drugi in je umrl v bolišnici n Ogrskem. — Cankar je pisal ta sestavek pod skupnim naslovom uPodobe iz sanj« tekom svetovne vojne. V njih je risal v nedosežni umetniški obliki vso bridkost stiskanih src. «Po-dobe iz sanj» so že dosegle evropsko slavo in so prevedene tudi na italijanski jezik. začudenje, že strahu podobno, časi mladosti veselja in rož so bili više nego na onem svetu, globlje nego v grobu; in prikazali so se osuplim očem kakor duhovi iz pozabljenega življenja. Grozota pa je, da je bilo v resnici to pozabljeno življenje na pragu priprtih duri, komaj šele v veži, tako da bi natanko uho lahko razločilo njegove zadnje korake. V izbi je sladki vonj mladosti,.ali že je nedosegljiva roki in spominu, večnost je do nje. Kdo še misli, kdo govori, kakor je mislil in govoril pred nekaj dnevi? Ker le nekaj dni je vmes. Tudi obrazi niso več tisti, ki so bili včeraj, hoja je druga,, vse gibanje drugo. Človek je stopil pred izbočeno ogledalo; lam vidi svojo spako in sc ne pozna več; celo ne spomni se, kdo je bil. Srce, to žalostno srce pa sluti svetlo podobo; in v slutnji je še svetlejša in slajša, nego je bila tam zdavnaj, Ali boji sc človek solnca, boji se rož. Pbveša oči, nezaupljiv je in preplašen, kadar mu slutnja potrka na srce; solnca in smeha ga je sram. Ne vzdihuje po svoji prejšnji podobi, obrača se od nje, pobegnil bi rad. In to ni starost; saj je vmes komaj nekaj dni, le korak iz veže na prag. Starec se smehlja rožam mladosti, boža jih z ljubečo roko; še z mrzlim dihom smrti same se spaja njih topli vonj. Z zaljubljenimi očmi gleda na bela, rosna lica, ki so jih nekoč poljubljale njegove mlade ustnice; z mirnim smehljajem gleda celo na ciprese in grobove. Vse, kar je bilo, je njegova prava last; nobena vesela ura ni izgubljena za zmerom, temveč je nov cekin v skrinji bogastva, ki se ne dč potrositi nikoli. In kadar reče: «To so pa rože!« — se ne začudi nič; ker rože so v njegovem srcu. Ti pa, ki nisi starec, ti ki si komaj šele živel, ti si plah, gledaš duhove. Greš mimo nageljna, ki ti je cvetel še sinoči, povesiš glavo in molčiš. Vprašam te po ljubici, pa se oziraš, če me kdo ni slišal. Kaj te je sram te ljubezni? Vprašam te po glasnih urah, ki smo jih prevriskali ob vinu v mračni kleti, pa se obrneš v stran. Kaj ti je žal zaradi njih? Rad bi govoril s teboj o tistih časih — oj, kako so še blizu! — ko smo bili močni in zdravi in so naše pogumne misli razmikale oblake, se žogale z zvezdami. Spomni se, kako se je takrat vzdignil naš ponos više od orla; kako nam je bila prihodnost polna veselih zmag, že v samem pričakovanju izbojevanih; kako smo, vitezi, rešili zalo kraljično, domovino, iz brezdna sramote in bolečin. Spomni se; kaj ni bilo vse to še včeraj, ah, še pred kratko uro? Ti strmiš v ta črna tla, si tih in bled. Osupla Ivan Baloh: Spomin na sveto noč. Svetišče v Rimu dali so zapreti, ko vladal mir v cesarstvu je povsod; zaprto bilo je, ko je Gospod prišel, da reši rod prokleti. Zapri se, pekel, zdaj, glej, Kralj prihaja, da združi zemljo in nebo, da zbriše z usmiljeno roko prokletstvo, ki ves svet obdaja. Veseli zdaj se svet, sedaj si prost, oteit; prišel nocoj je tvoj rešitelj, ljubezni in miru znanitelj. Pred betlehemski hlev stopimo, v nedolžni- sc obraz ozrimo, roke v molitev tu sklenimo. Povsod čarobna tiha noč.... Bog sam prižiga lučic brez števila, čuj! Angelskega zbora je z višave se pesem veličastna oglasila. Po zemlji mrzel veter veje, a dete dih živali svestih greje; zavila v-borne ga plenice ljubav presvete je Device. Pred detetom pastirjev trop kleči, ponižno in pobožno ga časti. Kako ljubo to detece smehlja se, ročice stega k njim veselo, kot bi objeti vse hotelo, pritisniti v ljubezni nase. Li veš, kaj bo plačilo Tvoje? Ozri se na goro; poglej, kako Ti lastni rod kriči «Na križ!« — besneče zasaja v glavo trnje Ti bodeče; poglej roke, noge, prebodeno srce; poglej krvavo truplo Svoje, občuti boli vse.... Poglej tam križ, kjer zapuščen na Golgati visiš, za toliko ljudi zastonj trpiš! — Za vse to veš, za vse to znaš, a v prsih srečece imaš, ki Ti v ljubezni plameni, za svet umreti Ti veli. In svet? Ljubezni vzora ne pozna, za bol, trpljenje nima več srca. A tu noči se spomni svete, v spomin mu pride božje dete, katero kralj je zemlje in neba, a prenočišča mu nikdo ne da. Tskat pred jaslice gre tolažila in z njim poklekne deca mila, nebeško dete kliče na pomoč nocojšno srečno noč! Odšel mladenič je med svet, okusil njega je bridkosti. Nocojšne vživati radosti med svojimi želi si spet. In ko se vrača v svoj domači kraj, mu misli uhajajo v mladost nazaj: zbistril si um je, vedno ljubil, a svoj najdražji je zaklad izgubil: kar mati ga učila je, kar v srce mu vcepila je. In gleda množice, ki v cerkev vro, posluša speve spet v domačih glasih, zvonove, ki tako lepo pojo.... tako kot nekdaj vse v mladostnih časih. Še on v svetišče pot zavije, i njega žene skrivna moč, pred jaslicami si srce izlije, nocojšno sveto noč. Kot ta, tako stori naj svet, nazaj se vrne k Njemu spet. Pred jaslicami vpraša naj človeški rod Zakaj se v hlevu je rodil sveta Gospod,-zakaj spočela je deviška mati, zakaj nebo zapustil je vladar, da živel bi med nami kot med brati? Postal je hlapec angelov Gospod, da rešil suženjstva bi zemski rod. Iz te ljubezni vira naj se svet uči, kjer dete z vzgledom jasno govori. Pred njim v solzah kesanja naj se izjoče in kliče svetemu Bogu: »Odpusti, Oče!» Iz nekdanjih dni. Glej, razsvetljene so nocoj dvorane,' božično se drevo žari in med povabljence mogotca zbrane daril se mnogo razdeli. Bes, krasno vse.... A meni zdi se, da na drevesu mnogo solz blesti se, oj solz, teh prič premnogih bolečin, katere zanj prebolel je trpin..... In hvali vse »dobrotniku« roko, vse klanja se, a v srcu hlini, saj njemu znak bogastva je samo — na ta večer — spomin edini. In on se smeje igrajoč nocojšno sveto noč!...... K počitku delavec njegov se vrača pozno v noč domov; seboj prinesel ni daril, da bi med svojce jih delil, a žadovoljen mora biti, če s kruhom samim jih nasiti. Bolest razjeda mu srce, mraz trde ude mu pretresa, neznosno zdi se mu gorje, ko zre v nedolžna jim očesa Pred osemdesetimi leti je bilo po naših cestah drugačno , življenje, kakor dandanes. Stari ljudje'Se še spominjajo nepregledne vrste voz in živine, ki se je pomikala naprej, podobna karavani. Takrat, ko še ni tekla železnica po naših krajih, vozili so razno blago iz kraja v kraj težki vozovi, takozvani «parizarji»; navadno s tremi pari vprežne živine. Trgovske ceste so vodile proti zapadu: iz Ljubljane preko Vrhnike in Vipave v Gorico; preko Planine, Postojne, Senožeč in Sežane v Trst; preko Cirknice, Šent Petra in Prema v Istro. Najbolj obljudena pa tudi najnevarnejša cesta je bila takrat od Planine, Postojne, Senožeč in Sežane do Trsta. Vozniki, popotniki in živina so se morali boriti z raznini naravnini elementi, z mrazom, vročino in čestokrat tudi s strahovito burjo, ki razsaja še dandanes po golih kraških planjavah; pa tudi z razno rokovnjaško druhaljo,, ki je prežala ob cesti na mimo idoče ljudi. V podzemeljski duplini v «Betnjaku» blizu Štorij se je skrival s svojo druhaljo rokovnjaški papež eJurij Skobečv, kateremu so rekli tudi »Crnf Jiiri,j» «Ljudstvo pripoveduje o njem ražne pravljice, katere pa menda niso povsem resnične. i Za časa francoske okupacije je rokov-njaštvo precej ponehalo, ker je takrat proti rokovnjačem brezobzirno nastopal maršal Ilirije Marmont, vojvoda Do-brovniški. Več o rokovnjačih lahko zveš, če čitaš Jurčičev roman Rokovnjači. Po odhodu Francozov, se je rokov-njaštvo zopet obnovilo; k tem so se pridružili še razni furmanski pomagači ali «praskarji», katerim ni bilo dosti zaupati. Dogodilo se je celo, in sicer dvakrat — enkrat na dolenjskem mostu« med Senožečami in Štorjami, drugikrat «na Polanah« med Sežano in Opčinami — da so neznani roparji napadli poštni voz, ga razbili in oropali, kočijaža pa težko ranili. Domneva se, da so to storili domačini. Tudi posamezne osebe osobito ženske so napadali, jih oskrunili ali jih celo pobili. V jami nedaleč od Farnetič počiva po ljudskem pripovedovanju marsikateri «leblajter». še celo med gostilničarji, ki so izvrševali svojo obrt po samotnih krajih, so bili zločinci. Večkrat so ti svoje goste, ki so prenočevali pri njih, ubili in oropali. Tak žalosten dogodek se je dogodil okrog leta 1830. v Danah pri Sežani. Nekega zimskega večera je prišel v gostilno, ki se nahaja fhed Sežano in Štorjami — bogat živinski trgovec. Tamkajšnji gostilničar, ki je bil ob enem tudi lastnik hiše št. 4 v Danah, je takoj «pogruntal», da je mož petičen. Zvabil ga je na svoj dom, ga tam ponoči zaklal ter mu denar pobral. Iz strahu pred kaznijo ga je potem pokopal na svoji njivi «V Juštih«. Dancem se je sicer dozdevalo, da se je nekaj zgodilo, vendar hudobija ni prišla takrat na dan, ker ni nikdo pozvedoval po zaklanem trgovcu. Kakih štirideset let pozneje, ko so Danci na dotični njivi kopali grape ?a trte, naleteli so na ogromni kostenjak, ki je bil brezdvomno ostanek onega nesrečnega trgovca. Odkritje so takoj naznanili takratnemu sežanskemu župniku Josipu Komanu ter ga vprašali za svet, kaj jim je storiti. Po nasvefli župnikovem so okostnjak zopet položili na prejšnje mesto ter ga zagrebli. Da ga ni svetoval župnik zagrebsti v blagoslovljeno zemljo, je bil vzrok ta, ker se ni moglo dognati, kake vere je bil pokojnik. Po smrti ubijajca, kateri je umrl ne-spokorjen nagle smrti, zadet od kapi, so nastale med Danci čudne govorice-Pravijo, da so videli v dotični hiši ob vsakem času, po dnevu in ponoči, čudne reči. Matevžek Lazarjev, kateremu se je vsled tega baje omračil um, je trdil, da je videl pokojnika ob belem dnevu v družbi raznih pošasti. Seveda so te govorice morda pretirane, vendar nekaj je že moralo biti! Taki slučaji so se zgodili marsikje, o katerih pa ustno izročilo ne pove ničesar. Pismo iz Urugvaja. Montevideo', 18-XI-27. Sl. uredništvo! Blagovolite sprejeti v predale vašega cenjenega lista malo novic od nas izseljencev, ki bivamo v urugvajski republiki, kako živimo in kako, jp ■ z delom in, zaslužkom,.j Pptjre^no,(£a, je vty j id Nekaj je tudi takih, ki delajo zemljo, a teh je še najmanj. Nekatei*i imajo zemljo, v najemu, a med njimi menda, ni nobenega Slovenca. Drugi pa delajo na d(ni-'; no. Taki zaslužijo po 20-25 zlatih pe-, zov na mesec; dela se pa od zore do mraka, in razen v poletni vročini tudi opoldne ni «obenqga počitka. Sploh se mora tod pri vsakem delu trje delati ko pri nas v Evropi. Sedaj se nekaj dela dobi še pri asfaltiranju ulic in pri novih zgradbah, ko pa to preide, bo še enkrat toliko ljudi brez dela, če se v tem ne odpre kakd drugo. Razmere v poljedelstvu. Tukaj so nekateri živalski škodljivci, ki delajo prav strašno škodo poljedelcu. V prvi vrsti so kobilice; če pridejo te', je za njimi kakor požgano. Drugi škodljivec je neka živalica, štirikrat tako velika kot muha; ta se spravi nad nežno in sočno zelenjavo, pa tudi krompirju ne prizanaša; prej bujno rastoča zele-njad ali njiva krompirja — prilete ti požrešneži — in čez dva dni ostanejo le debelejši deli brez listja, njiva pa vša črna od «vakiže» — tako se tukaj pra/Vi temu škodljivcu. Tretja nadloga so tukaj mravlje, ki se po rasti ne ločijo dokaj od naših črnih mravelj,'le bolj močne so in strašno požrešne. Kjer začutijo kaj dobrega, se razdele v kompanije: ea oddelek klesti, drugi nosi, tretji pa spravlja v shrambe, če padejo na pr. na kapus, ostanejo za njimi le goli trši. beseda, kakor vzdramljena iz polusanj, šepeče na ustnicah: «To so pa rože!« Greš dalje, ne ozreš se ne name, ne v svoje srce. Kaj bi ti očital, tovariš v bridkosti? Tudi meni se je zgodilo tako in še huje. Kar sem nekoč doživel veselega, kar žalega, vse mi je bilo pesem; prijazen pozdrav, ljubezniv pogled, vse mi je bila pesem; in tudi belečina, tudi ta mi je bila pesem, in ta še najslajša; ljudje so stali na polju, so se spogledali in so poslušali z veselim začudenjem. Meni so prepevale naše gore in naše doline, koder sem hodil, in moje srce je prepevalo z njimi; še kadar se je vesoljno nebo razjokalo, so bile solze biseri, ki so prepevali v pisani mavrici.... Tiho je zdaj, vse tiho, tišje nego o polnoči; od nikoder ni pesmi, še iz grobov ne;- jaz pa bi rad pel, duši me v grlu in v -srcu. Tja pojdem, kjer so rasle moje naj- lepše rože, tja, kjer sem poslušal svoje najslajše pesmi; v tiste kraje pojdem, ki so poslušali smehljaje moj prvi glas, veseli klic škrjanca, pod solncem. Tolikokrat so mi dali tolažbe; vselej, kadar sem prišel utrujen, pust in premražen, so ml dali okrepčila in čistega ognja. Kje so? Zbegano oko jih išče, ne vidi jih. Še na grobovih ni ne cvetja, ne znamenja. Ali bi se tja povrnil, v tiste blagoslovljene kraje, kjer se je moje srce trepetaje odprlo nezaslišanemu čudežu, ljubezni? Tja se povrnem; vesele pesmi so tam, vroče in sočne!... Spomni se, draga na rdeče ciklamne, ki sem te z njimi posul, tam v soparni senci, kraj smrekovega gozdiča, pod avgustovim solncem, ki je v dolgih poljubih pilo, sesalo vase razpalje-no zemljo. Tvoje oči so bile napol odprte, gledale so tiho in globoko, dvoje sinjih jezer; tvoje ustnice so bile napol odprte, smehljale so se trudno in žejno. Kakor ena sama ogromna ploskev se je nagnil in vzdignil svet pred mojimi omamljenimi očmi. Spomni se, draga, da se nama spet oglasi tista večna, do samih nebes plameneča pesem. Kje si? Ne vrneš se, ne odgovoriš; ah, še tvoj grob molči, grob najin in najine pesmi. Rad bi pel, da bi se zvrnil ta črni kamen od moje duše. Povrnem se na svojo romarsko cesto, na to cesto brez konca, na klance in križpoti, kolovoze, steze in strmine, v dež in vihar, v blato in brozgo, v meglo in mraz in v žgoče poletje; počival bom na mnogoštevilnih postajah, v skednju in v hlevu, v veseli krčmi, v družbi zvestih tovarišev, v gluhi samoti, na travi pod prijaznimi zvezdami; in prepevala mi bo družba in noč in samota, prepevala pesmi, ki so bile že zdavnaj v mojem srcu in so čakale, da jim usmiljena roka odklene duri... Ni glasu; cesta je mrtva in je v mraku, ne vidim je. Prepeval bi, zato vsaj bi prepeval, da se zgane ta tišina, ki je strašnejša od same smrti. Zapoj, duša, zapoj o bolesti, najgloblji, najbolj pekoči in najlepši od vselil Zapoj o bolesti, ki vre in vpije brez nehanja iz te uboge zemlje, ki jo ljubiš. Oj še ta pesem, še ta najvišja, edina, še ta molči. Srce je zaklenjeno, ječi pod zapahi; glava klone, ustna šepečejo komaj zavedno, v tihem začudenju: «To so pa rože!« In tudi bolest je le še slutnja brez lica in besede. Tako blizu je vse in tako daleč; vse, kar je bilo glasnega, živega in našega; tako blizu je, da se nam še srce vije in para od slovesa; tako daleč da že groba rie vidimo več, ne moremo zapeti žalostinke, postaviti znamenja. Ustna bodo kmalu obnemela, komaj šepečejo še ob spominu, ki beži za gore: »To so pa rože!»...., V poljedelstvu- je .Se malo naprednosti. Kjer je zemlja bolje delana, se tudi *&odljivcey z raznimi pripomočki bolje obvarujejo, kjer je pa slabše delana, vse innlo zaleže. Podnebje. Tukajšno podnebje prištevajo med boljša v Južni Ameriki, vendar je dokaj različno od našega v Evropi. Snega ni. Slana pada velika jeseni, pozimi in pogladi. Pozimi je zelo deževno in mrzlo. 6 zemlja ne zmrzne. Pomlad je vetrovna, poletje vroče; posebna vročina je v decembru, januarju in februarju; dežja ta Čas malo pade, vroči vetrovi prinašajo podnevi neznosno vročino, a noči so hladne, če ni oblačno; včasih pa pride taka vročina, da ni vzdržati, a zavetja it: sence ni dobiti. Domačini. f-jndje so tukaj mešano pleme belo-kožcev, črncev in Indijancev. Kože so lemne. črnopolti ljudje uživajo ista prava kakor potomci Italijanov in Špancev, ki imajo v deželi večino. Jezik se 't:?d '"overi španski. Domačini nas priseljencev nič radi ne gledajo. Pravijo nam «gringo». Ta beseda menda izvira iz angleščine, ki se go-v°ri v Severni Ameriki. Domačini pravijo torej, da je že tako zanje slabo, pa Pride še nov, da je delovodja, da ima lastno hišo in da zasluži 7 zlatih pezov na dan. Toliko niti inženir ne zasluži. Pa tri mladeniče, ki so bili namenjeni v Argentino k svojini znancem, je tako poročanje zmotilo, da so se izkrcali v Montevideo. Ko so pa videli, da je dotičnik le navaden deliavcc, so bili zelo razočarani. Morda jfe- res kdo tukaj, ki so mu izredno dobro godi, toda jaz ne poznam nobenega takega. Če hoče kdo kaj poslati domov, mora stiskati in če bi bil doma ta-Ito varčno živel, bi morda tudi kaj pri-hnijijl', j St? 'op&llj ■ Klitji delavnost protestantov in njihova propaganda. Med lju* di javno dele tiskane odlofnke iz evangelijev, vabila na konference in govore, ki iih imajo na raznih krajih v mestu. Pravijo, da te shode precej obiskujejo ljudje siromašnih slojev. Koliko je na tem resnice, ne veni. Cesar Viljem. Ugleden angleški časnikar je obiskal bivšega cesarja Viljema na gradu Doorn v Holandiji. Svoj obisk tako le popisuje: «Ako bi ne bil imel priporočilnega pisma generala Ludendorffa, bi najbrže ne bil prišel v bližino excesarja Viljema. Z nekoliko zastarelim taksametrom sem se od postaje bližal s stolpi obdanemu gradu, kjer v prognanstvu živi bivši vojni gospod Viljem Hohenzolernski. Livriran strežaj me je vodil v majhno čakalnico, v kateri mi je bilo treba le par trenotkov čakati, ker je kmalu stal mlad gardni častnik poleg mene. Vodil me je v prvo nadstropje ter me v nekaki knjižnici pustil samega. Toda to se mi je le dozdevalo, kajti v naslednjem trenotku sem poleg kamina opazil visoko, toda nekoliko upognjeno postavo. Dvoje trudnih oči se je srečalo z mojimi, na licih sem opazil globoke črte, katerih tudi siva brada ni .mogla zabrisati. Bil je to bivši pruski vojaški polbog, mož, kateri je svet pokril s krvjo ter pahnil milijone v bedo in siromaštvo, mož, ki so mu bile pogodbe krpe papirja. Toda kakšna prememba. Opravljen je bil v navadno sivo uniformo, na kateri je imel eno samo dekoracijo, črn trak — zdelo se mi je, da železnega križa, vendar s sigurnostjo tega nisem mogel ugotoviti. «Od mojega prijatelja Ludendorffa prihajate?«, me je cesar ogovoril, «je li zdrav?» «Zelo dobro se počuti, Vaše veličanstvo«, sem odvrnil poslužujoč se nekdanjega naziva in kakor ga nazivlje vse osobje gradu Doorn. DOPISI. PRVAČINA. Od' 11. do !2.' ffeccmbrsi smo imeli v •naši 'fiiri sv. misijoni. Gg* lazaristi z mirenskega Gradu so nas s sveto vnemo vzpodbujali k pravemu krščanskemu življenju. Cerkev je bila posebno zadnje dneve nabilo polha. Prav pridno so prihajali tudi 7’aloščani iz oddaljene podružnice. Zares smo bili ganjeni v petek zvečer po krasnem spravnem govoru g. Zdešarja, ko je. stopil pred altar naš priljubljini dušni pastir g. Primožič in s solznimi očmi nas prosi! odpuščanja. Vsi smo bili gotovo teh-lp misli in vzdihnili; kaj bi mu odpuščali saj nam ni storil nikdar nič žalega, še mi smo dolžni prositi njega odpuščanja. Poskrbljeno je bilo tudi za tu bivajoče Italjane, kajti g. so spovedovali in pridigoval tudi v njihovem jeziku. V nedeljo se je udeležilo zaključne procesije veliko ljudi tudi iz sosednih občin. Zahvaljujemo se našemu g. župniku in g. misjonarjem, da so nam dali dušnega okrepčila in pravega srčnega miru. PODSTENJE pri Bistrici. Po kratki a mučni bolezni je umrl posestnik Matija Možina, star 70 let, mož velike in močne postave. Bil je priden in razumen gospodar, razumel pa se je tudi na razna druga opravila. Leta 1878. je sestavil stensko uro, ki še danes dobro p;re; vsa je iz lesa, tudi kolesa, samo zobje so železni. — Blagemu pokojniku naj Bog podeli večno plačilo. Žalujočim naše sožalje. Florjana odvaruje časnega in večnega o^n.j a. Selce, dne 24-XII. 1927. česhik Franc, Milharčič Luka, Miha Smrdel, Ivan Abram, Anton Kristan, Barnaba Žitko, Franc Žitko, Možina Jožefa, \Vartbuchler Ivan, Udovič Anton, Smrdel Ivan, Kon-telj Ivan, Smrdel Ignacij, Porenič Andrej, Pavlovič Luka, Hrehelj Mihael, Slavec Gašper. Smrdel Ivan. ;ii Kulturne razmere. Gotovo vas veseli zvedeti, kakšne so razmere v verskem pogledu. Tukaj je precej drugače nego pri nas. Pri nas hodijo v cerkev le bolj 'siromašni sloji, zlasti kmetje: tukaj pa hodijo vanjo bogatini, seveda pretežno ženski svet. Kmetov je tod zelo malo, da bi se kajx briftali za verske reči. Posebno je žalostno, kar sem opazil, da, s0 cel° na božič in velikonoč orali in delali na polju. So pač kristjani le po imenu. Delavci se nasploh samo norčujejo iz vere in cerkve; le redki so verni. Pa tudi ni čudo, ker časniki in podobe, ki smešijo vero, so že otrokom dostopni in kar otrok sprejme, to mož obdrži in tako on potem vzgaja naprej tudi svoje otroke. Najbolj še spoštujejo tukaj spomin mrtvih na praznik Vseh svetih popoldne in vernih duš dan. Vse je tedaj nekam svečano in praznično, vse polno ljudi na pokopališčih, grobi lepo okrašeni. «5?e(ftte. Spila' bova kozafeč” vimJ*. Pozvonil je in v dveh minutah je strežaj prinesel na srebrnem podstavku steklenico in dva kozarca. «Na Vaše zdravje in naj bi vam današnji obisk ostal v trajnem spominu«, je napil cxccsar. Nato me je peljal na vrt in mi pokazal, koliko je posekal drevja, prijel za sekiro in pričel sekati kot star izkušen drvar. «Tudi star človek se mora gibati«, je pripomnil, ko je sekiro odložil. «Mirno življenje je tukaj«, sem omenil, ko sva stala ob gozdu. Cesar se je zagledal nekam v daljavo, ali v preteklost ali pri-hodnjost'? Kdo ve? «Da, mirno je tu«, je dejal kot bi govoril samemu sebi, «toda kmalu bom popolnoma okreval od svoje bolezni — duševne bolezni in stopil bom v svet«. ('Ali se mislite vrniti v Potsdam, Veličanstvo?«, sem tiho vprašal. Kot da bf se prebudil se je urno okre-nil, oči so se mu zasvetile in dvignil je desnico. «Vrnil se bom, gotovo se bom. Nemčija je brez mene kot otrok%rez očeta«. Pristopil je strežnik ter naznanil, da je obed pripravljen. Hotel sem se posloviti, toda cesar me je pridržal pri obedu* V obednici je stala Hermina, katera mu je sledila v prognanstvo, kjer jo je poročil. Pri mizi smo sedeli le štiri osebe, cesar, njegova žena, katero nazivajo Zofijo iz Doorna, grof von Schevvin ter jaz. Obed je bil prvovrsten in na moje veliko presenečenje— francoska kuhinja (cesar je Sicer hud nasprotnik vsega francoskega, o. ur.). Pri kavi mi je cesar ponudil najboljšo turško cigareto. Ko je spuščal dim cigarete v zrak, je tako mimogrede pripomnil: «R'usija drvi v prepad. Nikogar nimajo, ki bi zadosti trdno držal v roki vajeti vspenjajočega se konja. ((Viljem«, se je oglasila žena, «utrujen si* lezi«. Razumel sem migljaj ter se poslovil. «Pišite v vašem svetovnem listu, da se srečnega počutim tukaj — da mislim samo na mir in da jo nemško cesarstvo še vedno in neizbrisno zapisano v mojem srcu, kot je bilo-v srcu Bismarcka«. RICMANJE. Božične praznike smo lepo praznovali. Dobili smo duhovnika iz Trsta, preč. g. Urdiča, ki je vršil cerkvena opravila in je imel tudi kaj lepe nagovore pri vseh sv. mašah. Želimo, da bi še večkrat prišel k nam, posebno pa za praznik sv. Jožefa. — Cerkev je bila za praznike lepo ozaljšam! Slovesnost je poveličevalo ubrano pri.trkov.mjc zvonov. Petje je bilo izvrstno, zlasti bariton-solo je imponiral. Nameravalo se je poprej, da bo sodelovalo tudi godbeno društvo, pa je ta točka odpadla radi nekih zaprek ter sc bo baje nadomestila na dan Novega leta. SELCE pri Šentpetru. Podpisani pogonetci, iz.Selc pri Št. Petim na Krasu, voščimo srečno in veselo novo leto vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so nam pomagali ob času ognja in po ognju. Zahvaljujemo' se požarni hrambi iz Slavine, Ža-sjorfa. dalje miličnikom iz Selc in št. Petra, financi in vojaštvu, kakor tudi vsem prebivalcem domače in sosednjih vasi ter spi oh vsem, ki so nam pomagali ob času grozne nesreče. Vojaškemu povelj ništvu se zahvaljujemo, ker nam je hitro preskrbelo živež, šotore, postelje in odeje. Vladi in nje načelniku za izdatno in hitro podporo; Hranilnici in posojilnici v Št. Petru na Krasu, županstvu iz Postojne ter gosp. Kovačiču iz Slavine; častiti duhovščini in vernikom za milodaro, darovane po cerkvah. Posebno pa se zahvaljujemo gosp. podeštatu iz Št. Petra na Krasu, kateri je zlasti v prvih dneh nesreče, ko smo bili vsi obupani, prav po očetovsko skrbel za nas. Dalje se zahvaljujemo kmetijski družbi iz Trsta za seme in u-inetno gnojilo za jesensko setev; gosp. šebrle iž Postojne za znižano ceno peska, tevr vsem drutrim darovalcem, kateri so kaj darovali za pogorelce,, bodisi živež, obleko ali denar. Obenem se zahvaljujemo vsem darovalcem sena, peska in lesa. Vsem voznikom, kateri so nam zelo mnogo pomagali pri vožnji pes.Ra in lesa iz gozdov. Ker smO' še brez domov in strehe in je pritisnila huda zima, si vsakdo lahko predstavlja, posebno tisti, kateri so tako nesrečo že izkusili, kako je to hudo zlasti. po zimi. Končno se še v bodoče priporočamo dobrim in usmiljenim srcem za kakršnokoli pomoč in se že vnaprej zahvaljujemo in želimo, naj vse Bog na priprošnjo sv. Smešnioe. Mrzlega zimskega dne je strgaij berač potrkal na vrata ter gospodinjo prosil za kako obleko. «Tu imate par hlač mojega moža«. Berač: «Hvala lepa, gospa, toda ali bi mi jih hoteli dati pri krojaču obrniti?« * * * Dva gospoda sta sedela v kavarni pri isti mizi in pes enega je ležal pred nogami druzega. ((Vzemite tega psa že enkrat proč, že čutim, da mi bolhe lezejo po mečah«. Nato je oni rekel psu: «Pojdi Floki, greva proč, ta gospod ima holhe«. * * ★ V nekem kraju je umrl star letovičar. Pisma in časopise, ki so še prihajali na njegov naslov, je pismonoša vračal ter napisal pripombo: «Točasno umrl«. * ★ * Mama: «Jakec, gotovo sem ti že dvajsetkrat rekla: ne vtikaj prstov v nos!« — Jakec: «Zakaj so pa potem te luknje?« — Mali: «Nc odgovarjati! Prste stran!« — Jakec: «Kam naj jih pa zdaj denem?« * * * Nekdo je jahal o-sla, a mali fantalin, ki je stal na cesti, je debelo gledal za njim. Jezdec je bil radi tega nekoliko nevoljen ter je zavpil nanj: »Kaj, ali še nikoli nisi del osla?« «0 že«, odvrne fant, «ampak enega vrh drugega še ne«. Ljudsko Pratiko prodajajo sledeči g. razprodajalci: v TRSTU: Trg. Štoka, via Milano 37 V. Fortunato, via Rossini 26 Knjig. Trani, via Cnvaha 2 E. Toffoletto, Piažza Cavana. v AJDOVŠČINI: Trgov. Brata Dolenc Fran Poniž v AVBERU: Mihael Klavora, 12 v BISTRICI: Aleksander Ličan na COLU: Josip Pregelj, 44 na .ČELJU: Rudolf Ivančič, 33 v KANALU: Izidor Ivančič v KOŠANI: Andrej Valenčič, 41 v OPATIJI: A. Tomašič v PAZINU: Angela Cipola v POSTOJNI: Anton Milavec na PREGAR.IAH: Viktor Bubnič na PREMU: Pavel Žnidaršič v RICMANJIH: Fran Bonano v TOLMINU: Agostino Negro v TRNOVEM: Fran Valenčič 139 na UBELJSKEM: Ivan Počkaj v ZAREČJU: Alojz Matko, 33 ZAHVALA Teni potom se podpisani najtopleje zahvaljujem slavni zavarovalnici „La Fondiaria" Dragotinu Starec iz Bar-kovelj, za hitro in točno izplačilo odškodnine, katero sem prejel za pogorelo mi poslopje in neprimičnine. Vsak umen gospodar naj se zavaruje pri tej najkulantnejši in najcenejši družbi. Cere, 25. novembra 1927. Cergolj Josip. Ljubljanska kreditna Banka x Podružnica v Trstu: Via XXX Ottobre II CENTROM V L3UBL3RNI - Blavnlca in razem Dinarjev - Telefon 5.18, 22,! - Blavnlca In rezerve Dinarjev -60.000.000. Telefon 5-18, 22-118 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po' 4l/3°/o, na tekočih računih po 5°/„, vezane vloge po dogovoru. — Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. 1 ODKUŽNICE: GOBICA, Brežioe, Celje, Ceru omeli, Kranj, Maribor, Metkovio, Novi Sad. Naprikladnejša zveza z Jugoslavijo PODRUŽNICE: Novo Mesto, >tuj, Eakelt, Sarajevo, Slovenji-gradeo, Blagajna je odprt? od 9l/3-12l/a In od Wl/j,-16 Split. Šibonik Sezonska eks • pozitura: Boga&ka Slatina. Gospodarstvo Smisel „bitke za žito" V Italiji se poseje letno nekaj manj kot 5 milj. ha zemljišča s pšenico. Srednji pridelek na ha znaša 11 do 12 q. Letos, leta 1927. je bilo pridelanih okoli 55 milj. q pšenice, torej okoli 11 q na ha. Celotna potreba pšenice se računa na okoli 80 miljonov q, ali približno na 2 q pšenice na glavo in leto. Ker ne pridela Italija toliko pšenice, jo mora uvoziti. Za' uvoženo pšenico gre letno v inozemstvo mnogo stotin miljonov lir, kar posebej razvidimo iz naslednjih številk, iz najzadnjih let. Italija je namreč uvozila leta 1924 21.3 milj. q pšenice za 2V2 mi-ljardi lir, 1925 22.4 milj. q pšenice za 3.8 mi-ljarde, lir, 1926 21.1 milj. q pšenice za 3.5 mi-ljard lir. Dotične miljarde lir so mišljene v papirnatih lirah. «Bitka za žito» ima namen napraviti Italijo neodvisno od inozemstva glede krušnega žita. V tem slučaju ne bi Italija pošiljala v inozemstvo toliko miljonov, ki bi potem ostali doma in se bi lahko uporabili v druge namene. Če pa hoče Italija kriti .doma vso potrebo kruha, to je pridelati doma dovolj pšenice, mora predvsem dvigniti pridelek, in to srednji pridelek na ha. Srednji pridelek pa se mora dvigniti več kot za tretjino. Če ostane površina pod pšenico ista kot je danes, to je okoli 5 milj. ha, se mora v srednjem pridelati na vsakem ha najmanj IG q zrnja, da tako dobimo potrebnih 80 q. Če bi znašal srednji pridelek 17 q na ha, bi bila potreba gotovo krita, pri 18 q in naprej bi ostalo že nekaj za izvoz. Če bi srednji pridelek še višje dvignili, bi pšenico izvažali in ne bi bilo potrebno pošiljati miljone v inozemstvo, pač pa jih bi od tam dobivali. Ali je mogoče dvigniti srednji pridelek od U oziroma 12 q na 17 q pri hektaru? Poskusi so to pokazali. Ko bodo vsi italijanski kmetovalci sejali dobro seme, odgovarjajoče gnojili in temu primerno obdelovali polje, bo srednji pridelek dosegel in prekoračil mejo 17 q na ha. In ta cilj ima «bitka za žito». Oskrba starega drevja. Predvsem moramo vpoštevati, da je težje vzgojiti mlado drevo, kot oskrbovati staro. Mlado drevo moramo vsaditi in potem gojiti ga leta in leta, predno vidimo najmanjši sad. Mlado drevo ima navadno tudi več sovražnikov kot staro. Mogoče ga zajec ogloda, živina prelomi, lahko zlikovec oškoduje. Mnogo nevarnosti gre mimo, predno zrast^ kmetovalcu v veselje in korist. Staro drevo pa je zelo redko, ki se ne bi dalo spraviti k rodovitnosti, k dohodkom. In kdo jih ni potreben? Torej bomo skrbeli za stara drevesa, samo kako? Predvsem oglejmo si staro drevo od vrha do tal in presodimo ga. Mogoče je polno lišaja in mahu. Vzemimo ostro žičasto ščetko ali strguljo in očistimo deblo ter vse debelejše veje mahu in lišajev. Deblo in veje namažimo z najcenejšim sredstvom, ki je apneni belež, katerega pripravimo iz 1 kg vgašenega apna, V4 saj in 3 litrov vode. Vsak čopič je dober. To napravimo v jeseni. S tem onemogočimo različnim škodljivcem, da bi se med mahom in lišajem, pa tudi med raskavo skorjo skrivali črez zimo. Mnogo starih sadnih dreves je votlih, piškavih. Če je votlina majhna, jo lepo očistimo, če so robovi votline piškavi ali gnili, odstranimo z nožem ali drugačnim rezilom vso piškavino in gnilobo. Ko je to urejeno, namažemo votlino od znotraj s karbolinejem in votlino zapolnimo s cementom, če pa je votlina velika in se razteza recimo skozi celo deblo, napolnimo votlino z navadno zemljo, kljub temu, da je nismo mogli očistiti in namazati. Zemljo v votlini stlačimo, na vrhu jo pa odenemo še s ce- i mentno plastjo. To ima predvsem namen, onemogočati vodi dežnici dostop v votlino in notranjost drevesa ter tako povzročati nadaljnje gnitje. Ko je deblo in ko so veje očiščene, lotimo se krošnje. Najprej bomo ugotovili, da je nekaj vej suhih, druge so prelomljene. Vse take veje naj izginejo. Odžagajmo jih, rane pa zamažimo s cepilno smolo. Če pa je nimamo in nimamo denarja zanjo, vzemimo malo ilovice in zamažimo. Tudi apneni belež ne bo škodil, a najboljša je cepilna smola. Odstraniti moramo tudi vsaj eno od dveh vej, ki bi se drgnili. Če je drevo zelo, zelo ostarelo, ga pomladimo. V ta namen drevo obžagaino. Spomladi bo drevo zagnalo nove poganjke in drevo bo v par letih popolnoma pomlajeno. Tudi staro drevo pa potrebuje življenja, potrebuje hrane. Hrane pa damo, če drevesu gnojimo. Vsak gnoj je dober, pa naj si bo gnojnica, hlevski gnoj ali umetna gnojila. Potrebno je le gnojiti. Kadar že gnojimo, bomo imeli največji dobiček od gnoja, če ga podkopljemo, za gnojnico pa moramo itak zemljo zrahljati pod krono drevesa. Okopanje drevesa je potrebno predvsem radi zraku, katerega korenine nujno potrebujejo. Če bomo tako oskrbeli staro sadno drevo, smo lahko prepričani, da nam bo v kratkem času rodilo obilega sadu. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst-Via Ugo Polonio S. Andrej Puri6 TRST Via Media it. 6 Kovaški mojster IZVRŠUJE vsakovrstna stavbena dela, železne ograje in cnrtžja • akojšnja izvršitev - Štedilniki vseh vrst - Izdeluje tudi železne rolettes. Poprave spopolnitve p!ll!lllll|llllll!III|l!l!lllll!]l!lll!llllll|llllllllll||||||||||||j||l|||||||!||!||||||||!!|IIll!l1!l!ll!lli!lll^ | Zobozdravnik j |dr. Sardoč D. 1 s li ordinira | v Trstu I | via M. R.lmbriani 16III (Prej via 5. 6iovanm) [jim :i m iti Varstvo krta. V goriški pokrajini je prefektura peslala na vse občine ukaz, naj se prepove lov na krte. Tisti, ki bi krte lovili, naj se kaznujejo z globo. Vi/ dohodkov V Pjemontu so vpeljali rejo srebrne lisice, ki ima zelo* dragoceno kožo. Za par teh lisic so plačali 30 tisoč lir. Priredili so zanje posebno lovišče, kjer' se bodo svobodno gibale in razmnoževale. Petrolej v Italiji. Na senatni seji 13. decembra je minister javnih naprav Rel-luzzo potrdil, da se v Italiji nahajajo petrolejska ležišča, toda v velikih • globočinah. Ministrstvo je izdalo v dveh zvezkih razprave učenjakov o teh podzemeljskih zakladih. Za dviganje bo treba kajpak še časa in kapitala. Cena vina v Vipavski dolini sc giblje okrog 2 L za 1. Pri boljši kakovosti gre tudi čez. SSamoreznice in več sto nožev (klinj) za slamoreznice. Velika izbera modernih PLUGOV sve-tovnoznanc tovarne EBERHARDT. Janiči se za dobro in lahko oranje vsakega pluga; na željo se da plug tudi na poskušnjo. — V zalogi imam tudi obračalne pluge. Matija Valenčič-, Iiibnica s. St. Peter na Krasu. III!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!II!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIUII!IIIIIIIIIIII!II!IIIIIIII!IIIII!IIIII!IIIIIIIIII!III!I> Najvišje cene plačujem za KOŽE kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in do-TTiačift zajcev. , D. WINDSPACH - Via Battisti št. 10 II. nadst. vrata 16 Celefon inter. št. 36-65. Sprejemajo se pošiljatve po pošti. od 9-12 in od 3-7. luiiiiMiiiiiiiiniiiiiii^ ii!iliiliiiiiiiii:iliil!iliiiiiiiiiiiliiiiiiiiliiliiiiiiiii!il!iiiii!iiiili!ini!iiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiinini). Jakob Bevc urarna in zlatarna TRST, Čampo S. Giacomo št.5 (Podruž. Sv. Mar. Magd. zgor. štev, I.) ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. Trgovina z železnino TRST - Via Udine štev. 67. Prodaja po najnižjih cenah štedilnike (špurherde), peči, cevi in kljuke za od-peljavo dima, železne plošče in obroče za štedilnike, železje za vrata in okna, orodje, vijake, žeblje itd. - Kuhinjsko posodo, aluminijasto, emajlirano, porcelanasto. Stekleno posodo. Oljnate barve. Igrače. Metle in krtače. Brez konkurence! Najnižje cene/ ACQUA DELLALABARDA proti Izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsied tega posebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po (i lir — se dobiva v lekarni Ca-stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via-Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci ‘J pri Fiegel. Po čem je Ijra ? Dne 2S. decembra si dal ali dobil s Za 100 dinarjev 33.— L * 100 čeških kron 56.— » » 100 franc, frankov 74.25 » » 100 švicarskih fr. ‘365— » » 100 nemških mark 450.— » » 100 avstr, šilingov 260.— .» » 1 dolar 18.45 » » 1 angleški funt 91.50 » Tajništvo in naša pošta. I. T. Podstenje. Odgovorili smo vam v pismu. V. 1. Gor. Nekovo. Obnovitveno delo na nekaterih cestah v Istri je že pričelo. Izključeno pa je, da bi vi mogli dobiti tam delo, ker ga je še za Istrane premalo. Kosmač Lovrenc Zabrežec. Rekurz smo vložili. A. Ostrouška, Kobjeglava. Poslati nam morate bolj natančne podatke: ime očeta, ali je živ, rodbinsko (dekliško) ime matere, kraj približno ste vložili prošnjo, ali ste sklenili konkordat. Dobro bi bilo, da nam pošljete kak dokument od finance. «Poštena družina in «.činey>. O tem je bilo že rečeno, kar se je dalo povedati. Podlistek, ki ste ga poslali, je velikonočnega žanra. Pozdravi vojakov se ne smejo priobčevati v listih. Dopis o Daronki je preveč oseben. Podflraje. Ve hočete, da se priobči «ravno tako», kakor ste zapisale. Pesnitev pa žal nima dovolj izpiljene oblike, da bi jo mogli ravno tako natisniti._________ ■aooaoootsiaiaooaooaoi 0 Kje pa vi kupujete obutev? 0 y Najboljšo čevljarnico v Trstu ima Matija Pahor Tr( LASTNA IZDELOVALNICA S "Via Aroota IV) Trst Čevlji delani samo na roko Tvrdka znana po oseh podeželskih sejmih. S 0 o o a Velika izbera. Prjjuzna postrežba — Zmerne cene. ipOOGOOOPOOHOlDODOOOB ■CMGnSDKClMKlHaBBOHDHBaBDI I Cevljarnica FORCESSIM H- odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo Trst — *ia Caprin 5 pri Sv. Jakobu - Trst| ■ n Zima prikima Jg ptičke spodi. Do Forcessina človek hiti. Kdor zmrzovati noče v nog&, hitro nabavi čevlje nov&. Cena je prava, dobro blag6. Vsi Forcessinu hvalo dajo. Tipografia Fralelli Mosettig — Trieste.