s . vMja po pošti: ==
.j celo lato oapre| . K 48'— ■a pol leta „ . „ is*— za četrt leta „ , „ 6*50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35*—
V Ljubljani na dom:
Z* celo le.o naprej . K 24'— za pol leU „ . „ 12-— ta četrt leta „ , „ 6-— za en meseo „ . „ 2'—
f spravi prejeman nosotni K 1*S0
Š f.V 242.
Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat . ...» tO „ sa večkrat primeren popust.
Poslano ln reki notice:
•aostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vtnarlev
" Izhaja: 1 1
vsak dan, tzvsemil nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
? Llcblfanl, v soboto, 21. oRtoDra 191!.	Leto XXXIX.
ita- Uredništvo Je v Kopitarjevi nlloi itn. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma a« ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. as
Političen list za slovenski narod.
Opravalštvo Je v Kopitarjevi ollol itev. B. t« Avstr. poštne bran. račun št 24.797. Ogrske poitne hran. račnn št 28.511. — Opravnlškega telelona it. 188.
J** Današnja številka obseea 18 strani.
Uradniško vprašanje.
(G o v o r d r. Š u s t e r š i č a. v držav-pem zboru dne 17. ok tobra 1911 po Btenografifincm zapisnik u.)
Visoka zbornica! Hrvatsko-sloven-Bki klub ni bil v stanu, odreči se prvemu branju predlog, ki so v razpravi, ker gre za predloge dalckosežnega pomena in se dostikrat mora jo izročiti prvemu branju veliko manj važne predloge kot pa te. Mi bi bili pravzaprav tudi za to, da se prvo branje sploh odpravi. Ako pa se dostikrat pri veliko manj važnih zadevah zahteva prvo branje, ne moremo zato delati nobene izjeme pri predlogi, ki zahteva letnega pokritja 33 milijonov. S tem itak nc nastane nobeno zavlačevanje cele zadeve. Stvar bo prišla ravnotako danes v odsek, kakor če bi se izognili prvemu branju. (Posl. Seitz: Ker so ostale stranke tako pametne, da so se odrekle besedi.) Saj morejo govoriti tudi vse druge stranke. Ako se res vrši debata v smislu poslovnika, kakor bi se naj vršila po poslovniku pri prvem branju, potem, gospoda moja, bi bilo vsako pr-iw> branje končano v eni seji. (Pritrjevanje.) Tudi dravinjski predlogi bi se lahko drugače obravnavali kot pa so 8e. (Pritrjevanje.)
Dovolite, velespoštovani gospodje, ida preciziram v večjih potezah stališče našega kluba napram predlogam, ki so Sr razpravi.
Regulacija uradniških plač.
Gospoda moja! Zopet se imamo pečati s predlogo o regulaciji uradniških plač. Odkar pripadam tej visoki zbornici, smo se večkrat pečali z enakimi predlogami. Plače so se dostikrat regulirale. Toda mi stojimo pred dejstvom, da vse te regulacije niso dosegle, da bi vladala v prizadetih krogih zadovolj-nost. (Pritrjevanje.)
Ako se stvar popolnoma objektivno presoja, moramo priznati, da se v tej zadevi gibljemo v nekakem circulus vi-tiosus. (Res je!) Izdatki države za njeno osobje naraščajo kot plazovi, t oda nastavljenci države niso le nezadovoljni, temveč njihova nezadovoljnost raste neprestano (Tako je!) in uprava tudi nc postaja boljša. To je dejstvo. (Posl. Burival: Temu jc kriva draginja, odpravite jo!) Sedaj se jc 14 dni debatiralo o odpravi draginje, nisem pa čul, da je postalo kaj cenejše. (Veselost.) Blagovolite pogledati, velecenjeni gospodje, številke onih vsot, ki se izdajajo za plače definitivno nastavljenim
LISTEK.
Ves).
V čevljarskem oddelku prisilne delavnice v L. je bil med redkimi kaznjenci, katerim se' ne bere iz obraza, zlobna in razbojniška narava, mož srednje starosti. Bil je priden, da jc delal za tri. Njegove poteze so pričale, da se je po večletnem boju, kesanju in ob-npavanju odrekel vsemu svetu, da je zatrl v sebi vse moči in nagnjenja do življenja.
Pri vratih se je prikazal sluga in spregovoril s starim paznikom par besed.
»O ne«, je odgovoril paznik, oci pa so mu zažarele od veselja. »Bog ve, da on to zasluži; kako me to veseli! Toda ---«, umolknil je, čez nekoliko časa pa pristavil: »vendar ne vem prav
dobro----.« Naenkrat se mu je. obraz
stemnil in pogledal je žalostno na tla:
»Ne, ne, Josip, če natančneje pre-vdarim, to ni sreča zanj, sedaj ne več.« Nato pa je zaklical v dvorano: »Št. 57 tukoj k gospodu ravnatelju !«
uradnikom in slugam države. V letu 1894. so znašali ti izdatki države 222 milijonov 923.000 K; eleset let pozneje, v letu 1904., so znašali ti izdatki 392 milijonov 726.000 K; šest let pozneje, v letu 1910.. so narastli na 562,320.000 kron (Čujte! Čujte!) in za leto 1911. izkazuje proračun vsoto 586,611.000 K. Pri tem, gospoda, pa ni še vštet penzijski etat, ki istotako znaša letno okoli 120 milijonov. (Posl. Burival: Koliko pa znašajo vojaška bremena?) Prosim, gospod kolega, vi ne veste, v kakem smislu bom govoril; le nekoliko potrpljenja. No, gospoda. moja, to so velikanske vsote, to je naraščanje izdatkov, pred katerim se moramo vendar kot zastopniki ljudstva, kot zastopniki produktivnih stanov, ki morajo te velikanske vsote doprinesti, vprašati: Ali se ni celo to vprašanje d o s 1 e j od parlamenta in od vlade na p a č-no, krivo obravnavalo in ali ni ž c skrajni čas, da se to resno vprašanje drugače obravnava, kot se je doslej? (Pritrjevanje.) Da. pa ne nastane nesporazum, kakor da bi mi ne privoščili zboljšanja plač onim nastavijencem države, ki takega zboljšanja res nujno potrebujejo, moram povdarjati speciclno nekatere točke.
Potrebnim pomoč!
Gospoda moja! Naš klub stoji na stališču, da. se naj pri regulaciji plač državnih nastavljen cev pomaga predvsem onim, ki so pomoči zlasli potrebni. (Živahno odobravanje.) To so mali ljudje (Odobravanje), sluge, oiici-janti, uradniki nižjih činovnih razredov. Ti so pomoči nujno potrebni in tem naj se pomaga. (Odobravanje. — Posl. Tomschik: In delavci?) O tem bom takoj govoril. Toda iti do 6. činov-nega razreda, nikakor ne smatramo za utemeljena (Živahno pritrjevanje.) To povem tukaj odkrito in bomo v tem smislu z vso odločnostjo zavzeli stališče.
Za državne delavce.
Velika pomanjkljivost predloge je v tem, da nc vsebuje vseh državnih uslužbencev. Velika množic a ljudi je izvzeta od izboljša-n j a (Čujte! Čujte!), k i so zboljšanja svojih plač nujno potrebni, Areliko bolj nujno kot mnogi ljudje, ki so tukaj upoštevani. (Pritrjevanje.) In tu prihajam s svojim govorom ravno na to, kar je častiti gospod tovariš hotel povedati s svojim medklicem. Ne gre, da se delavce, ki so v službi države, izvzema. (Odobravanje in ploskanje.) Tudi delavce se mora pritegniti v akcijo. (Odobravanje.) Ti so najpotrebnejši, ti so najubožnejšl in tem se mora nujno pomagati. V vladni
--; -;•- ----—-T--.T." i .T.-.-——------------------
Mož resnega obraza je pokorno vstal. Prav nič se ni čudil, da ga kliče ravnatelj, kakor da bi se to godilo vsaki dan. Mirno in udano jc korakal pred slugo. Tudi stari paznik se je obrnil za njim in zmajal z glavo. »Ta je žc obračunal s svetom.«
Št. 57 je vstopil pred ravnatelja, ki jc motril jetnika s hladnim pogledom, kakor imajo navado nadzorniki sploh.
»Jakob Uršič —,« je dejal in za trenutek utihnil. Št. 57 je dvignil glavo. Tega imena že ni slišal skozi deset let in dasiravno je vedel, da se je nekoč poprej tako zval. mu sedaj to ime ni več mnogo povedalo. Kar je bilo v zvezi s št. 57, je v teku let polagoma umiralo in sedaj je mrtvo.
»Jakob Uršič«, je ponovil ravnatelj, »ker ste sc skozi vrsto let tako vrlo zadržali, vlčižili smo prošnjo za pomilo-ščenje, ki ni bila brez uspeha. Upam, da bo vaše bodoče življenje delalo čast mojemu trudu in skrbem, ki sem jih imel za vas.«
Ravnatelj je utihnil, pričakujoč veselega vsklika, zahvaljevanja in zatrjevanja.. Toda Jakob Uršifi gq. je zrl nemo in topo, kakor da ni ničesar raz-i umel.
predlogi so pa vsi delavci izvzeti. (Klic: Oni so notri!) To ni res. Tako so na primer pri železničarjih izvzeti prožni delavci. (Posl. Burival: Ne! — Posl. Tomschik: Pet milijonov jc danih za železniške delavce!) Toda oprostite, v predlogi ne. (Posl. Burival: O tem govori vendar ekspoze gosp. finančnega ministra!) Prosim, gospoda moja., ekspoze! Jaz hočem popolnoma jasno videti, da gre tukaj res za obsežno regulacijo iu da speciclno oni, ki so najpotrebnejši, ne odidejo končno prazni. Veste, na ekspoze, to moram odkrito priznati, ne dam veliko, mi smo v tem oziru že različne stvari doživeli. (Pritrjevanje. — Posl. Tomschik: Vsota jc premajhna!) Gotovo. Rečem vam, in to je stališče naše stranke, mali naj dobe izboljšanje; za te gre, tem sc naj pomaga. (Živahno pritrjevanje.)
Torej izvzeti so v vladni predlogi na primer prožni delavci pri železnicah, potem gozdni delavci, montanski delavci, salinski delavci, tobačni delavci, cestni delavci itd. Vse te delavce se. mora. priklopiti. I' o tem s o m a 1 i pogodbe n i u r a d ni k i i n p o -m o ž n c sluge, tudi ti so v vlad n i predlogi i z k 1 j u č e, n i. To so res pravo sirote (Pritrjevanje), ki dostikrat deset let dolgo čakajo na definitivno nastavljenjc, ki pa izvršujejo isto službo, kot definitivno nastavljeni sluge. Ti naj odidejo po vladni predlogi praznih rok. V to se ne moremo spuščati. Vsi delavci se morajo pritegniti in najrevnejši najprej, ker so najbolj potrebni. (Pritrjevanje.) To sem hotel predvsem konštatirati.
Uradniško vprašanje.
Seda j bi spregovoril nekaj besed k uradniškemu vprašanju. To je eno največjih in najvažnejših problemov, s katerimi se ima in mora pečati državna uprava in parlament. Poudarjal sem že, da vlada neprestano regulira, ona je uradniško osobje neprestano pomno-ževala, in kaj je uspeh? Nikogar se n i zadovoljilo, n e z a d o -v o I j n o s t je vedno večja, vedno bolj viharno se dela pot in s stališča splošnosti moramo reči, da smo srečno prišli do kalamitcte v tem oziru. Prvič imate, gospodje, ogromno naraščanje. personalnih izdatkov države, na kar sem že opozoril. (Posl. Glockel: Pri tem se mora opozoriti na to, da imamo od leta. 1896. tri ministre, 23 sekcijskih šefov in 84 dvornih svetnikov več!) Popolnoma prav, gospod kolega, soglašam. Drugič: Ali jc mogoče postala, uprava boljša? Nasprotno, uprava, p ostaja ve d no o k o r n e j š a. i n zato tudi s 1 a b š a. Za. ilustracijo navedem dejstvo iz ministrstva, ki se mi ga je zaupalo in ki je za našo držav-
i .v T7""rr.Tf tt ■ ;r;.7;?rii"7.~ rrr.v~.v v ■	—r ---------
no upravo karkterislično. Šlo je v mi-nisterialnem biroju za to, da se, namesto hišnice najame posebno žensko, ki bi čistila pisarne. Ta akt je šel skozi 15 rok (Veselost), 15 uradnikov je na tem aktu podpisanih. To je, karakteristično za. našo upravo in ne da bi se moglo oporekati, moremo mimo izreči stavek: Čim ve č u r a d n i k o v je n a s t a v 1 j e n i h v k a. k e m u r a -d u , t e m d a, 1 j e. č a, s a se č a k a na rešitev. (Pritrjevanje.) To je. žalostna. resnica, ki označuje okornost našo uprave. (Posl. S tanek: Gosp. predsednik dr. Sylvester je to v proračunskem odseku zelo dobro obrazložil in takrat smo sklenili, sprejeti njegova izvajanja v zapisnik!) llvala lepa,! Uradi so prenapolnjeni z uradniki, drug jo drugemu naravnost napoti. (Posl. dr. llubschmann: Samo pri nas na Češkem nc!) Ne vem, kako jo tamkaj, vem le, da, ako popolnoma nič ne upoštevamo železniškega statusa. — tu se v toliko nc more sklepati, v kolikor so sc v zadnjem času izvedla, razna podržavljenja železnic, pri čemur je število državnih uradnikov naravno narastlo —-, se je število državnih na stavi jeneov od leta 1894. do danes, torej v primeroma kratki dobi, zvišalo za 50 odstotkov. (Čujte! Čujte!) Uprava pa, kakor rečeno, ni postala boljša (Klici: Slabša!), o disciplini pa raje ne govorim. Mislim, da mi niliče 110 bo ugovarjal, ako rečem, da se v enem delu uradništva uganja demagogija najslabše vrste, in ne vem, ka.m jadramo, ako bo šlo tako naprej. Mi jadramo bržkone v financielen polom in v anarhijo, ako se ne predrugačijo razmere. (Pritrjevanje.)
Reforma nprave.
Zaključek vsega tega. nastaja, sam Od sebe: Mi rabimo reformo uprave. Vsekakor, ako bomo čakali, kdaj bo gotova z delom ta dolgočasna komisija, ki je imenovana, potem ne pridemo naprej. (Živahno pritrjevanje.) Tu mora poseči vmes vlada, ako se zaveda svoje dolžnosti, in mora sama vzeti v roke reformo uprave. Čemu rabimo komisijo? Šef posameznega resorta mora j vendar upravo v svojem resortu sam poznati in zato ne rabi šele komisije. (Pritrjevanje.)
Trdim, da je reforma uprave nujna, ker drugače nc pridemo iz vse kalamitcte. (Klic: Enketo sc mora sklicati! — Veselost.) Saj to je komisija. Zaenkrat, vemo o komisiji samo toliko, da je zanjo v proračunu za prihodnje leto 85.000 K določenih. (Veselost in medklici.)
Gospoda moja, mirno povem, da moramo imeti pred očmi decentralizacijo uprave, ne vsled političnih, temveč vsled upravno-tehničnih vzrokov, ven-
.' ■ - i".' 1" rr ; ..........i r.r. — gag j ' " ~--" - ^
»Prosti ste, Uršič,« jc nadaljeval ravnatelj, »in upam, da sc boclete obnašali zunaj dostojno.«
Št. 57, sedaj zopet Jakob Uršič, jc malomarno pokimal, sc obrnil in odšel.
Ravnatelj je začuden gledal za njim in zmajal z rameni.
»Pišite!« je narekoval tajniku. —
Pred vratmi ravnateljeve sobe .je Jakob za. trenutek obstal, kakor cla bi hotel zbrati svoje misli, potem pa jc hotel zopet proti delavnici. Toda paznik. ki se mu je približal, ga .je prijel za roko in mu rekel: »Pojdite zmenoj, duhovnik želi z vami govoriti, — potem vam vrnem vašo obleko.«
Duhovnik zavoda je bil še mlad človek. Pogledal je Jakoba z ljubeznji-vimi, usmiljenje izražajočimi očmi in molčal. Jakob pa je postajal vedno bolj nemiren in jc sramežljivo mečkal kapo.
Duhovnik se, mu je približal, prijel kaznjenca za roko in mu rekel:
»Pravičnost je dobila zadoščenje. Deset let. ste se pokorili in obžalovali krvavo dejanje, strasti. Sedaj je dobro, cla ste prosti. Stvarnik hoče, da vsak živi, za kar ga je namenil. Bog hoče, cla posameznik živi za splošiiu korist
iu ne, da po storjenih pregrehah obupava in sam ugasi iskro, ki jo je vžgala v njegovem srcu božja usmiljenost. Pojdite v svet in ne pozabite nikdar, kaj ste storili, pomislite pa tudi to, da vam je na prosto dano, cla sami sebe odkupite, s tem, da vedno pomislite, da ste samo človek.«
Jakob se je spočetka obnašal, kakor da ga ne bi nič brigalo; polagoma pa je začel umevati, kaj duhovnik govori in zakaj gre. Naenkrat pa sc ga jc lotil obup in nepopisen strah. Spustil je kapo na tla iu tako prestrašen zrl duhovnika, da ga jo, ta vprašal:
»Ljubi mož, kaj vam jo?«
»Ne ven, ne ven! Pustite me tukaj! Nočem misliti na ono. Za Boga vas prosim. ne ven!«
Pokleknil je in prosil s sklenjenimi rokami.
Mladi duhovnik se je prestrašil, ko je videl tako potrtega klečati pred se-boj. Ljubeznjivo ga je prijel za roko in ga posadil na stol.
»Ljubi prijatelj«, mu je rekel j)otcm mirno, »kakor sem slišal, imate nekaj premoženja. Presolite se v kako vočje I mesto, kjer bo le policija, znala, za vašo : preteklost. Da L'u vas ona ne bo nadlc-
dar nočem danes tega vprašanja podrobnejšo razpravljati, ker bi to rao-mentftno vodilo predaleč. Nekaj pa so mora ukreniti od strani centralne uprave, kar se neposredno lahko zgodi: to je reduciranje uradniškega status a. (Pritrjevanje.) Govoril sem o tem z različnimi uradniki in vsak marljiv, priden uradnik, brez razlike strankarstva in narodnosti, mi je rekel enoinisto: 40 odstotkov naših uradnikov je preveč. (Čujte! Čujte! — ^jfd-klici.) To pravi v,sakdo! (PoslanMHr. Hubschmann: To je le na centremiih mestih!) Vseeno je, kje so, preveč jih imamo. (Medklici.) Gospoda moja! Sam poznam urade, v katerih je zelo dolgočasno, ako se tja pride, ker se vidi, da imajo gospodje premalo opraviti. Nočem se spuščati nadalje v stvar, saj bo v odseku prilika, eventuelno mnogo podrobnejše govoriti o tem. Stojimo na stališču: časovni avanzma, službeno pragmatiko, vse, kar žele uradniki — toda popolno uporabo delavne moči uradnikov, torej reduciranje števila uradnikov. (Posl. Jarc: Kako pa je pri bankah!) Da, tukaj ima gospod tovariš popolnoma prav; mi imamo pač tudi velike banke in industrijska podjetja, ki razpolagajo s celo množico uradnikov; ako bi ta podjetja delala na ta način, kot se dela v naših državnih uradih, bi prišla v doglednem času vsa v konkurz. (Pritrjevanje in veselost.) Rečem torej: Izpolnitev želja uradništva, toda junktim s primernim, po stvari sami utemeljenim reduciranjem statusa. Ako bi nas tudi to spočetka več veljalo kot regulacija, ki je danes na dnevnem redu, bi vendar prišli enkrat do kakega konca, do zboljšanja in bi dospeli enkrat do zdravih razmer v naši upravi. (Popolnoma prav!)
Boljše in ekonomično je, dovoliti 100 milijonov, ako se s tem res doseže uspeh za celokupnost, kot pa dovoliti milijon, ki je naravnost proč vržen. Gospoda moja! Kako je s stvarjo? Mi vemo, da je bilo to, kar zahteva vlada, na raznih uradniških zborovanjih zavrnjeno z ogorčenjem. (Res je!) In vendar gre za 33 milijonov. Ko je bilo pred dvema letoma za vnovčenje živine, za povzdigo živinoreje dovoljenih letnih šest milijonov, notabene le do leta 1917., — kaj je bilo vse takrat krika o »milijonskem daru agrarcem«. (Pritrjevanje.) Toda stiska našega kmečkega stanu je stokrat hujša kot kakega drugega stanu. (Živahno pritrjevanje.)
O pokritju novih izdatkov.
In sedaj prehajam k vprašanju o pokritju, oziroma junktimu s tremi davčnimi oziroma pristojbinskimi predlogi. Ne vem, kdo je to iznašel, eno pa izjavljam, da je ta junktim po mojem prepričanju nevzdržljiv. (Tako je!) Te takozvane predloge o pokritju so po našem trdnem prepričanju točasno nesprejemljive. Gospoda moja! Država rabi ja, kot znano, še več dohodkov, kot ji nudijo te tri predloge. Poleg tega so pa tukaj še dežele. Dežele — in sicer vse brez izjeme — potrebujejo novih dohodkov. Potem pa bi tudi opozarjal na to, v kolikor pride pri tem v poštev država, cla imamo na primer predlogo o socialnem zavarovanj u na zbornični mizi. Vprašal bi, ali vendar enkrat obsežnega, temeljitega finančnega načrta. (Pritrjevanje.) Toda mi mora-je ta predloga resno mišljena ali ni?
Ako je resno mišljena, potem vemo, da bo državo letno mogoče 100 milijonov veljala. Kako pa naj se to pokrije? In druge zahteve, ki se tičejo države! Kapa hoče vlada to pokriti? Seveda, danes imamo te predloge o pokritjih in pozneje se hoče priti z drugimi davčnimi predlogami, recimo z davkom na žganje.
Finančna reforma.
Gospodje! Naše mnenje je, da je to najslabša metoda pri obravnavanju cele zadeve. Lotiti se moramo mo celotni finančni načrt pred seboj imeti. (Posl. Sedl&k: In ne po malem!) Da, mi ne smemo finančno sanacijo, kot je pripomnil gospod kolega, obravnavati tako po malem, na način, kot se dostikrat vidi na slikah, da se psu seka rep po koscih proč. (Veselost.) To ne gre. Reči moram, da našega finančnega ministra za način, kot obravnava to stvar, ne morem hvaliti. Mi smatramo to metodo za skoziinskozi zgrešeno. Tu ce jemlje v poštev zvišan dohodninski davek za vočje dohodke — dobro, to je zelo popularen davek, ki ga z vesoljem votiramo. Toda to je najpopularnejši davek.
Kako pa hočete pozneje — vprašam jaz — spraviti skozi davek na žganje? Vprego dajete proč, ekscelenca, in težki tovorni voz pustite stati. (Veselost in pritrjevanje.) Na ta način ne boste nikoli dobil davka na žganje. Ako tu na-sedemo in sedaj votiramo ta predloge o pokrit jih, potem moramo napraviti križ preko sanacije državnih financ, potem moremo napraviti križ preko sanacije deželnih financ (Pritrjevanje), in mi stabiliziramo mizerijo, ki nam je vsem jako blizu. Tako, gospodje, ne bo šla stvar naprej. Zato odklanjamo predloge o pokritjih zaenkrat z vso odločnostjo.
Ako naše stališče kratko resumi-ram, je sledeče:
1.	Omejitev regulacije plač in prejemkov državnih nastavljencev na nižje in najnižje kategorije državnih nastavljencev: sluge, oficijante, uradnike nižjih čin ovni h razredov. (Posl. Bufi-val: Meja?) Saj imamo odsek, v ka£e-rem bomo govorili o splošnih temeljnih potezah. Ostalo je stvar razprave. (Pritrjevanje.)
2.	Sprejetje v državnih obratih uposlenih delavcev, malih pogodbenih uradnikov in pomožnih slug, v akcijo.
,3. Upravna reforma v smislu izdatnega reduciranja statusa in v zvezistem temeljita in končno veljavna regulacija službenih in plačilnih r a z m e r.
4. Odložitev p r edlog o pokritjih d o p i' e d 1 o g c temeljitega finančnega načrta o sanaciji d r ž. i n d e ž e 1 n i h f i n a n c.
To je stališče, ki ga zavzemamo in ki se ga neomajno držimo. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Za BMroDjsMloiaitto železnico.
Govor poslanca E. Jarca. — Po steno-grafičnem zapisniku.
Predlog glede dalmatinskih železnic smo vložili v trenotju, ko bi molk pomenjal zločin, v trenotju, ko nam
dolžnost naša kot poslancev veleva, da govorimo. Po časnikarskih vesteh je bilo na tem, da naj bi ubogi deželi Kranjska in Dalmacija plačali ceno, da se trenotno odpomore draginji mesa. Po časnikarskih vesteh je bilo tudi na tem, da bi Avstrija za skledo leče prodala Ogrski močno gospodarsko pozicijo. Kar sta vlada in parlament dosegla leta 1907 po dolgih in težavnih pogajanjih, to naj bi padlo kot žrtev tre-notnega političnega in gospodarskega položaja. Z vladne klopi smo sicer čuli glas pomirjenja, toda ravno Jugoslovani vemo dobro, kako lahko nam iztrgajo tajne moči polno kupo še izpred ustnic. Ne moremo se otresti Čustva, da ni vse v rodu. Železniškega ministrstva voditelj je sicer izjavil glede zveze med vprašanjem uvoza mesa in železnico Košice-Oderberg, ki jo zahteva Ogrska, da vlada ne bo izdala nobenega »vitalnega« avstrijskega interesa. Gre le za to, kaj vlada kot taka misli. (Tako je!) Lahko so stvari v nevarnosti, ki za vlado niso življenjskega pomena, pač pa za nas. (Odobravanje.) Mi še vedno zahtevamo, da se vlada točno izjavi! Vedno se bojimo, da utegne izdati avstrijske koristi v tej ali oni, četudi navidezno manj važni stvari. Koncesije in darila so jed, ki draži tek in o Ogrih je znano, da imajo tudi in politicis dober želodec, ki mnogo rabi. (Odobravanje.) Zato poživljamo vlado, naj ne odneha ne za prst od dogovora, sklenjenega leta 1907. (Bravo-klici.) Kajti vsaka popustljivost bi bila omalovaževanje parlamenta in njegovih sklepov. (Prav dobro!) Dogovor leta 1907 je bil eden predpogojev, da se je sploh sklenila pogodba in dobila zanjo večina v zbo.nici. Takrat je izjavil ministrski predsednik Beck v državni zbornici, da je ta dogovor važen uspeh, zlasti ker se je doseglo tudi podaljšanje dolenjske železnice, in povdarjal, da se jc ta želja, ki sega že desetletja nazaj, dosgela z največjim trudom. Isto so takrat povdarjali državni poslanci raznih strank, tako dr. Lecher, ki je izjavil, da se je s tem izvršila stax'a zahteva naše državne polovice, ekscelenca Wittek, ki se je izrazil, da zahtevajo državni interesi, da naj tako važna dežela kakor je Dalmacija, ostane brez zveze z ostalo državo, dr. Sylvester, Neumann in drugi. Dolžnost vlade bi bila, če je ta zveza res tako važna, storiti prav vse, da se tudi izvrši. Pred vsem pa bi bila morala avstrijska vlada sama izpolniti, za kar se je zavezala.
Bienerthova vlada je ravnala v tem vprašanju lahkomiselno in površno. Z železnico, ki bi bila morala steči že oktobra 1910, (Čujte, čujte!) smo danes šele daleč, da bo šele ta mesec končan oddajni operat. Tehnična preddela in druge priprave za to kratko železnico so trajale torej skoraj 4 leta!
Dolžnost države bi pa bila, iti dalje po poti, ki jo je pokazal parlament, brez ozira na desno in levo. Ker sc to ni zgodilo, se je pečal parlament z isto zadevo 1. 1910. Ko se j,e obravnaval nujni predlog Vukovič-šusteršič, ni znal železniški minister Wrba zlasti o dalmatinski železnici druzega povedati kakor to. da se je avstrijska vlada radi tega večkrat obrnila do Ogrske! Zbornica je bila prepričana, da zahteva čast parlamenta, da se izvrši dogovor leta 1907. in priznala predlogu nujnost soglasno. —
V izjavi, ki jo je podal sedanji vodja žel. ministrstva, vidimo samo eno svitlo točko, to je njegova izjava o belo-
kranjski železnici, češ, da je vse pripravljeno zanjo in da se začne z zgradbo v pomladi 1. 1912. Pozdravljamo ta korak naprej, rekoč: Pozno sicer, pa vendar le prihajaš! S svojimi tovariši izražam le željo, da se zgradba železnice kar mogoče pospeši.
Zadovoljni pa ne moremo biti z izjavo vodje žel. ministrstva glede ostalih prog. Belokranjska železnica zado-bi svoj pravi pomen za državo šele takrat, ko bo gotova vsa zveza in se razvije v svetovno železnico! (Pritrjevanje.) O zvezi Ogulin—Pribudič se jo izjavila ogrska vlada, kakor smo čuli predvčerajšnjim, da je vstavljen v proračun za 1. 1911. kredit za preddela. Kaj pomenja to, če se govori šele o pripravah, vemo dobro vsi in bati se je, da bomo morali čakati na to zvezo še desetletja in desetletja, prav gotovo pa do 1. 1917., ko poteče čas sedanje pogodbe. Takrat bodo imeli Ogri v rokah zopet močno orožje, da nam izsilijo koncesije.
Kot britko ironijo pa občutim, kar smo čuli o zvezi Metlika—Karlovec. Ogrska vlada pravi, da je zanjo treba še postave in da zavisi izvršitev od parlamentarnega položaja na Ogrskem. Tako odgovoriti — se pravi iz Avstrije se norčevati. (Pritrjevanje.) Avstrijska vlada je za avstrijsko progo zagotovila denarna sredstva že z zakonom 30. decembra 1907. Ogrska vlada pa ni tekom štirih let storila prav ničesar, dasi je bilo časa dovolj, predložiti dotično zakonsko predlogo parlamentu. Zato ne verjamemo tej izjavi ogrske vlade in poživljamo našo vlado, naj se drži pogodbe in zahteva od ogrske vlade (posl. Benkovič: Hungarica fides!), da izpolni svojo dolžnost do pičice in naj prej ne za las ne odneha glede proge Košice-Oderberg.
Žalostno je pravzaprav, da smo morali zopet pred parlament s klicem, naj nas podpira. Prepričani smo, da nas parlament ne zapusti in da bo varoval svojo čast, varoval brambeno moč in gospodarske koristi naše državne polovice !
Za nas posebe, za Belokrajino in za Dalmacijo, je ta železnica življensko vprašanje. Ker gospodje govore toliko o bedi, bi jih povabil, da pridejo v Belo krajino in si ogledajo prazne in propadle koče ter neobdelana zemljišča. Tu je doma prava beda, ki žene obupno ljudstvo v Ameriko! (Čujte, čujte!) Grozna je bilanca izseljevanja. Od leta 1869. do 1880. se je izselilo iz Kranjske več ljudi, kakor se jih je priselilo za 16.062 duš, 1. 1880.—1890. 20.590, 1. 1890. do 1900 32.491, 1. 1900 do 1910 35.030 prebivalcev, skupaj 104.173 v približno 40 letih. !Čujte, čujte!)
To je naravnost grozna bilanca. Zbornica razmotriva ravno sedaj vprašanje, kako dvigniti kmetijsko produkcijo, da bo tudi meščan imel dovolj živeža. Tu ima vlada priliko, da stori odločen korak! Brez železnice prebivalstvu v Beli krajini ni živeti, ker mu oddaljenost od železnice onemogočuje nakup potrebščin za primerno ceno in draži pridelke, da ne more konkurirati na trgu. Ker ni železnice, se je podražila stavba novega črnomaljskega mostu gotovo za 20.000 K, ker stane vožnja 100 kg od železnice 3—4 K. Napačna prometna politika izpodrezuje s tem življensko moč dežele, ki je od narave bogato obdarovana. Bela krajina ima tudi lepe premogove zaklade. Izvedenec rudarskega urada je konštatiral pri političnem obhodu, da jc ob ccsti
govala, za to bom že jaz poskrbel. Uredite si delavnico ali malo prodajalno, kakor že hočete. Nič vas ne bo oviralo, da bodete mirno in vdano prenašali, kar vas teži. Med pridnim delom se bodete počasi zopet prilagodili življenju.«
Tiho je poslušal Jakob, iz oči pa mu je še vedno seval strah. Ves izmučen je rekel naposled:
»Med svetom ne opravim nič več. Ne čutim več v sebi moči, ki bi jo moral imeti, ako bi mogel in hotel koiistiti bližnjemu. — Ko je takrat žena ležala pred menoj in ,se ji je srčna kri razlivala po prsih in je z vsakim trenutkom bolj bledel njen ljubeznjivi obraz, takrat sem tudi jaz prenehal živeti. Zame je bila samo še kazen in pokora do konca življenja. To je bila še velika milost, zame, da mi je vsled bolečine otrpnilo srce, da sem postal top in gluh za vse na svetu. Sedaj zopet obujate, kar sem že skoro pozabil. Vem, da mislite dobro, toda jaz ne prenesem več življenja. Vzemite moj denar in ga razdelite med reveže ali obrnite ga, kakor hočete, mene pa pustite tukaj, da krpam čevlje dalje in ne budite me nikdar več.«
Z usmiljenjem je gledal duhovnik na nesrečneža, ki je z enim samim hipnim in nepremišljenim dejanjem ugonobil dvoje življenj.
»Poskusile, saj bo šlo, saj mora iti.
Dolžnosti bodo dale vašemu življenju drugačno obliko in snov, čeprav se vam zdi zdaj, ko vnovič stopate v življenje, to nemogoče. Delajte sami dobro, kolikor vam dopuščajo razmere. Videli boste, da bo našlo mir vaše srce, ko boste pomagali svojemu bližnjemu in sicer boljši mir in boljšo tolažbo, kakor mislite, da jo uživate tukaj v obupu.«
Toda tudi te besede niso Jakoba potolažile. Nemirno je zmajeval z glavo in nikdo ne bi mogel misliti, da laže ali da se hlini, ko je rekel: »To mi ne pomaga nič več, za mojo vest je tu najboljše.«
»Samo poskusite, Jakob, boste videli, da bo šlo.« Podal mu je roko. »Pojdite v Trst, Jakob; tu imam naslov neke prijazne, stare vdove. Pri njej bodete lahko stanovali, dokler bodete hoteli. Idite, Bog vas bo spremljal. Ska-žite se pravega moža in pomislite, da moiate na vsem človeštvu popraviti, kar ste zagrešili.«
Čez dve uri sc je že peljal Jakob proti Trstu.	,
Trdno je sklenil, da se z vsemi močmi zopet oprime življenja. Pri vdovi, katero rnu je duhovnik priporočil, ni mogel dolgo ostati, ker jc imela premalo prostora. Sam si je najel pripravno stanovanje, je uredil in okrasil z vsem, kar je potreba čevljarju. Komaj pa jo vse uredil in se ie vsedel na svoi trino-
žec, da bi se lotil dela, odpovedala sta mu duša in telo. Ni mogel. Vse ga je razburjalo, okolica in samota in zavedanje, da mu je na prosto dano, da dela ali počiva. Konec je bilo miru in tiste brezbrižnosti, ki si jo je pridobil v teku let v zaporu. Vse orodje, kladivo, kopita, nož, vse ga je spominjalo. Ko je bilo dovršeno ono grozno dejanje, ostala mu je samo mala tolažba, da se bo pokoril celo življenje. Saj se je sam obtožil umora, toda s tem niso bili sodniki zadovoljni. Obsodili so ga radi uboja.
Ko je pred njim umirala žena, ki mu je bila vse, mu je tiho šepetala: »Sama ne vem, kaj me je tako vleklo k drugemu. Slaba sem, toda ljubila sem samo tebe!«
Leta in leta ni videl drugega kakor čevljarsko orodje v prisilni delavnici, sedaj pa je zopet videl svojo ženo in zdelo se mu je, kakor bi se zgodilo šele včeraj. Namenoma si jc vse drugače uredil, kakor je bilo takrat, toda kljub temu mu je vstajala preteklost vsak dan bolj jasno pred očmi. Ne da se povedati, kako je trpel Jakob. Sam sebi je prigovarjal, cla še nikakor ne sme biti konec njegove kazni, in v resnici si je zaželel nazaj one mime samote in brezbrižnosti v prisilni delavnici.
Živel jo kakor čudak. Sosedje so stikali glave in si šeoetali ne ušesa; vsi
so ga obsojali, ničesar dobrega niso vedeli o njem. Celo berač, katei-emu je usilil večjo vsoto denarja, celo berač ga je opazoval sumljivo in se hitel križati, ko je odhajal.
Neko jutro je bilo v hiši, v kateri je stanoval, vse pokonci. Za izurjenim psom, ki je sledil tata, so se prikazali detektivi in policaji. Pred vi-atmi, kjer je stanoval Jakob, se je pes ustavil in jc začel lajati. Jakob je odprl in v sobo so stopili uradniki in pes.
Sosedje so si pomežikovali. Prišla je tudi revica, kateri je dal včeraj Jakob deset kron in si mislila: »Ali nisem zmirom rekla? To ni dober človek.«
V sobi pa so stali varstveni organi in ga obdolžili tatvine biserov v ulici SS. Martiri.
Jakob jih je nekoliko časa začudeno zrl, potem pa je povesil oči v tla, kakor da bi nekaj iskal.
Dolgo jim ni odgovoril na nobeno vprašanje, dokler ni komisar nad njim jezno zavpil: »Za vraga, saj morate vendar uvideti, da je jasno dokazano! Ali hočete, res šc zanikati in lagati?«
Jakob ga tudi sedaj ni pogledal. »Ne lažem,« je rekel odločno.
»To je edino pametno,« odvrne komisar. »Toda kje imate ukradene dragocenosti?«
Jakob jc zmigal z ramo in molčal.
»No. bomo žc našli.« Vse so pre-
Črnomelj--Vinica na ploskvi 15 km5 do 12 skladov 5—6 m debelih, torej jaito ugodno razmerje! Vse to sc ne da izrabiti ker jc železnica predaleč. Tudi železna ruda je v zemlji, a fužine v Gradcu, ki so delovalo od I. 1857. do 1883., so irorale zaspati. Premog in ruda sta tu, a ker ni železnice, se ne dasta izrabiti. (Posl. Neumann: To je dokaz za renta-biliteto železnice.) Radi tega pa mora tudi prebivalstvo si iskati kos trdega kruha v Ameriki.
Glede hrvatsko-dalmatinske železnice opozarjam na, njen pomen za tujski promet, ki drugod donaša milijone. Naravni, umetnostni zakladi Dalmacije so žalibog še danes našim izobražencem — ker ni železnice — terra ineog-nita!
To so vzroki, da zopet in zopet zahtevamo od vlade trdno voljo, da izvrši dogovor iz 1. 1907. Vlada pa naj vsaj zgradbo zagotovljene belokranjske železnice pospeši. Vsled milega podnebja bo z deli mogoče pričeti že tekom zime. Naj pa se pri oddaji del ozira na to, da dobe delo zlasti domači delavci. To bo najboljša pomoč proti bedi. Belo-kranjci-Amerikanci se vračajo domov, ker ni v Ameriki zaslužka. Naj gleda vlada na to. da ga dobe doma. Enako priporočam domače obrtnike. Ravno pri ggradbi črnomaljskega mostu je dokazala mala domača tvrdka, da se ne ustraši tuje konkurence, če ima tudi mala sredstva na razpolago. Samo podpirati je treba, domačine!
Besed smo čuli dovolj, naj slede dejanja. Visoka zbornica pa naj s tem, da prizna, nujnost našemu predlogu, pokaže odločno voljo, varovati ugled parlamenta in avstrijske gospodarske koristi! (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Rodovljica - novo stolno meslo Kranjske dežele.
OJk&r je prišlo v občinski zastop ljubljanski uekaj Nemcev, so postali radovljiški naprednjaki tako ogorčeni nad Ljubljančane, da ne mavajo več Ljubljane pripoznati za središče, za gtolno mesto Slovenije. Kranjska dežela mora. dobiti novo središče, novo pre-stolico, ki bode čisto slovenska. In k tej Časti ali ni poklicana samo Radovljica?
Ona ima čisto slovensko zastopstvo in naprednjaki v njem odločilno besedo. In katero kranjsko mesto ima pač lepše naravne pogoje najširjega razvoja. kakor ravno Radovljica, ta naravni biser med kranjskimi mesti? Med sedanjim mestom in med Lescami se faz-prostira širno polje, prostor, na katerem bodo lahko prebivali stotisoči pristnih Slovencev. Ves ta kraj je po zaslugi deželnega odbora kranjskega že sedaj preskrbljen z zdravo pitno vodo in s tem bodo meščanom prihranjeni mnogi stroški za novi vodovod. V bližnji prihodnjosti dobi Radovljica električno luč za razsvetljavo in menda celo cenej o, kakor jo uživajo Ljubljančani. Doh ob Savi pa je silno veliko praznega prostora, prihranjenega za bližnjo narodno slovensko industrijo podjetnih naprednjakov. V Radovljici imajo mnogo slovenskih društev, med najbolj delavno društvo spada društvo za »pre-
metavanje« tujcev in pa za olepševanje mesta.
Kje so pač dani lepši pogoji za veliko novo prestolico kranjske dežele, kakor ravno v Radovljici?!
In radovljiški naprednjaki se tega zavedajo in hočejo rešiti čast »Slovenije«.
Mestni napredni zastop radovljiški je na stroške mestne občine poklical iz Ljubljane največjega stavbnega mojstra, samega g. Cirila Kocha, in mu svečano naročil napraviti nov stavbni načrt, ki bode odgovarjal vsem zahtevam velikih modernih mest. In gospod inženir je šel na delo in zgotovil na podlagi informacij, katere je dobil od mestnih naprednjakov, nov stavbni mestni statut, vse polje in travnike od Radovljice pa do Lesc prepregel z novimi stavbnimi črtami, z 12 m širokimi podolgimi in povprečnimi cestami in že določil posebne prostore za vojašnice, nove šole, cerkve, mestne kopeli itd. V mislih je imel mesto Pariz, Dunaj in podobna velika mesta in tudi za Radovljico napravil podoben načrt, vse po naroČilu in informacijah naprednjakov.
Ko je bil načrt izgotovljen, so sc pa vendar naprednjaki spomnili, da bi bilo modro tudi povpi-ašati davkoplačevalce in pa lastnike prizadetih parcel, kaj bodo oni porekli k novemu načrtu.
Na licu mesta se je vršil ogled. Prišli so zraven pravi lastniki parcel, in ko so ti zvedeli, kaj se bode zgodilo po novem načrtu z njihovo zemljo, so bili vsi ogorčeni in razburjeni in odločno so brez razlike političnega prepričanja protestirali proti novemu stavbnemu načrtu, ki je v tolikem obsegu popolnoma nepotreben.
Značilno za novi stavbni načrt je dejstvo, da zahtevajo istega oni naprednjaki, ki sami nimajo nikake zemlje, in pa oni, kojih zemljišče vsled novega načrta ne bode nič prizadeto.
Naročeni stavbni načrt je najlepši ! odsev zavoženega mestnega gospodarstva in gospodov naprednjakov, ki naročajo take nesmiselne reči iz občinske blagajne. Ali nima mesto nikakih drugih večjih potreb, kjer bi se denar lahko veliko bolje porabil, kakor da plačuje in naroča na stroške mestnih davkoplačevalcev drage načrte, kateri bodo ■ koristili samo g. arhitektu, ki bode za nje dobil veliko plačilo, mesto pa od tega nc bo imelo nobene koristi. I In prav nič se ne čudimo, da mestni davkoplačevalci že sedaj odločno zahtevajo, da naj gospodje, ki so načrt naročili, ga tudi sami plačajo!
Ljubljančani ste pa lahko še brez skrbi, ker vaše mesto ostane še nekaj časa stolno mesto in središče Slovenije!
(Minske volitve v Zgornji Šiški.
Laži in zopet laži gromadijo liberalci v svojih liberalnih trobilih »Slov. Narodu«, »Jutru« in »Slov. Domu«. Dra-veljsko pokopališče se bo vzelo občini i ter pripisalo draveljski ali celo šentviški cerkvi, gasilni dom v Dravljah se bo porabil za katol. izobraževalno društvo, Brenkovo gostilno bo morala plačati občina. Take in podobne budalosti trosijo liberalci sedaj med ljudstvo s hudobnim namenom, zbegati volilce, da
bi ne dali glasov kandidatom S. L. S. | Nas poštene može, ki si upamo tudi I drugače misliti, nego komandira Slepi J Janez, imenujejo farške podrepnike. In vendar vsi dobro vemo, da g. župnik Zabret niti enega našega kandidata ni predlagal. Zaupniki po vaseh smo si kandidate izbrali, ko g. Zabreta še zraven ni bilo, na zaupnem shodu v Šiški, kjer nas je bilo zbranih nad 100 iz vseh vasi, smo te kandidate predlagali in jih potrdili, in zopet vsi vemo, da gospod Zabret niti pri enem ni nasprotoval. Da nam je pa g. župnik razlagal občinski volilni red, da je dalje ovrgel nekatere laži in obrekovanja, to je pa njegova pravica. Gospod Zakotnik! Ali vaše županstvo res stoji na tako slabih nogah, da vas morajo liberalci in socialni demokratje s takimi lažmi in surovostmi reševati! Povejte rajši, gospod Zakotnik, kako ste postavljali šišenski gasilni dom, kako ste postopali z Mi-hevčevo hišo v Kosczih, kako ste nam stregli z regulacijo cest! Povejte, kako ste se brigali za nas ob letošnji suši, ko je bilo treba ceniti škodo na polju, ko je bilo treba prositi za podporo! Seveda, vi ste obrtnik, podjetnik, zato s kmetom čutiti ne morete! Povejte nam, kako stoje občinski računi! Saj nihče nc taji, da ste popravili koseško cerkev in zidali draveljsko pokopališče. Toda denar vam je dalo ljudstvo, ki je moralo narediti dolg, da ste vi mogli zidati. In to ljudstvo hoče jasnosti. To ljudstvo ne more zaupati tistim, ki jih morajo braniti »Jutro«, »Slov. Narod« in »Slovenski Dom«.
Volilci! Pokažimo na dan volitve, da nismo podrepniki »Jutra«, »Slovenskega Naroda« in »Slov. Doma«. Ne dajmo se preslepiti od sladkih liberalcev in kmetu sovražnih socialnih demokratov. Ne pokažimo glasovnice nobenemu liberalcu! Zapišimo na glasovnice samo imena tistih mož. ki smo jih po resnem posvetovanju izbrali. Naši možje so:
Podobčina Zgornja. Šiška:
Odbornik Matevž Klemene, posestnik v Zg. Šiški št. 12; namestnik Mihael Štrukelj, posestnik v Kosezah številka 12.
Za podobčino Dravlje:
Odbornik Jakob Arhar, posestnik v Zapužah št. 11; namestnik Mihael Kogovšek, posestnik in kovaški mojster v Dravljah št. 7.
Za I. razred: Odborniki: Anton šušteršič, posestnik v Zg. Šiški št. 23; ■'Ja^ob Koman, posestnik in mizarski mojster v Zg. Šiški št. 72; Janko Bab-nik, tovarniški uradnik v Zg. Šiški številka 32; Franc Tome, posestnik in načelnik strojne zadruge v Dravljah številka 15; Jož. Jerinc, posestnik v Dravljah št. 17; Franc Brenk, posestnik in mizarski mojster v Dravljah št. 10. Namestniki: Ivan Sitar, posestnik v Zg. Šiški št. 8; Franc Burgar, posestnik v Zg. Šiški št. 40; Ivan Peterca, posestnik v Dravljah št. 27.
Za II. razred: Odborniki: Ivan Juvan, posestnik v Kosezah št. 1; Franc Zajec, posestnik in gostilničar v Zgor. Šiški št. 105; Jožef Acceto, posestnik na Brdu št, 20; Franc Čarman, posestnik v Dravljah št 68; Franc Koman, posestnik v Dravljah št. 22; Jernej Sitar, posestnik na Pržanu št. 4. Namestniki:
Anton Pogačar, posestnik v Zg. Šiški št. 81; Jožef Cergolj, posestnik v Dravljah št. 24; Josip Žagar, posestnik in mizarski mojster v Dravljah št. 73.
Z a III. ra zre d: Odborniki: Matevž Burgar, posestnik v Zg. Šiški številka 87; Ivan Piš, posestnik in črev-ljarski mojster v Zg. šiški št. 106; Miha l-Iabjan, posestnik v Zg. šiški št. 37; Ivan Bergant, posestnik in mizarski mojster v Dravljah št. 55; Jakob Černi-vec,, posestnik v Dravljah št. 41; Valentin Sirnik, posestnik v Dravljah št. 11. Namestniki: Valentin Knez, delavec v Kosezah št. 22; Matevž Jekovec, tovarniški delavec v Zg. Šiški št. 3; Jožef Pirnat, posestnika sin v Dravljah št. 4.
Občinske volilve v št. Vidu nad Ljubljano
našim liberalcem ne nuste mirno spati. Zato jih hočemo danes enkrat za vselej nekoliko potolažiti, toda v tonu in surovih izrazih »Slovenskega Doma« in drugih liberalnih listov, saj so liberalci zadnje čase že tako zabiti, da jim samo surovost še imponira, z lepo in pametno besedo pri njih ničesar več ne dosežeš. Volilni imeniki še niso razpoloženi, liberalne smrdokavre pa že spuščajo svoj smrad po hišah in po svojih liberalnih lažnjivih časopisih. »Jutro«, »Sl. Narod« in »Slovenski Doni« zadnji čas ne morejo živeti brez najgrozovitejših ljudi, kakor so Belec in drugi taki, ki so liberalce tako potisnili ob steno, da samo še cvilijo in lajajo, ugrizniti pa že več ne morejo. Liberalcem sedaj gre za to, da se dosedanjim občinskim odbornikom odvzame vsako zaupanje in veljava; zato obirajo vsakega po vrsti prav po pobalinsko lažnjivo, sebe in svoje naprave j>a povzdigujejo v deveta nebesa.
O novi šoli bahato trobijo, da je ta šola njihova zasluga. O ti ubogi reveži! Saj vsi vemo, kako kameleonsko ste se obnašali in kako lepo ste se dali speljati na led, kjer vam je spodletelo tako, da je še edini vaš pristaš moral leteti iz kraj nega šolskega sveta. No, sicer boste pa glede nove šole šc dobili odgovor, ki vam bo na vse večne čase zvenel po ušesih.
Napadajo našo hranilnico in obre-kujejo njene odbornike, ki so skorej vsi tudi občinski odborniki. Kar izmislijo si kako neumnost, pa jo zatrobijo, kakor šentviški veteranci vsak večer tam pri Mehaču na svoje stare trobente, seveda vse to iz najčistejšega namena: naši domači hranilnici omajati zaupanje. Liberalni obrekljivci! Naša hranilnica ima letošnje leto že 1,400.000 (en milijon in štiristotisoč) kron prometa; stalnih hranilnih vlog je bilo lansko leto vloženih 202.000 K, letos pa je vloženih žc 226.000 K, pa še ni konec leta; v dobre namene je v domači fari podarila že nad 2000 K. Sedaj pa vi povejte, če si upate, koliko prometa in koliko vlog ima vaša liberalna hranilnica tam na pošti; povejte in pobahaj-te, če morete, koliko ste že vi razdelili v dobre namene. Če vas bodo pa le še prsti srbeli in pa vaš strupeni jezik, bomo pa mi javnosti nekoliko razložili bilanco vaše hranilnice, da bodo ljudje zvedeli, kako liberalci v svojih hranilnicah gospodarite. Vedno smo se držali načela, da naj bodo gospodarske na-
iskali, toda brez uspeha. Ko so pa našli denar, katerega je imel Jakob še precej, namuznil se je komisar in rekel: »Tako, tako!«
Ukradenih biserov pa niso dobili. Sploh so zvedeli od Jakoba jako malo. Vse je priznal. Obsodili so ga zopet na deset let in ga odvedli že v drugič v prisilno delavnico v L . . .
Ko ga je ravnatelj spoznal, zmajal je nejevoljen z glavo in si mislil:
»No ja, vedno in vedno isto,« in ko so odvedli Jakoba, se je razjezil. »Ne pustim se več od tega duhovnika za nos voditi. Kaj bo tak mladič učil nas stare. Ne nožna še sveta,. To je zopet dokaz, da se smem zanesti le sam nase.«
Ko je zvedel mladi duhovnik, da so Jakoba zopet privedli, se je močno uža-lostil. Potem pa ga je dal poklicati.
Jakob je prišel in zamišljen s pove-šenimi očmi stal precl njim in molčal. Šele ko ga je duhovnik vprašal: »Jakob, ali se je res moralo to zgoditi?« je povzdignil oči in tiho odvrnil: »da, moralo je tako priti.« Tedaj se je vzne-voljil velikodušni duhovnik. Ni ga sicer oštel, niti besedice mu ni več rekel, obrnil se je, odšel in ni<5 več se ni zanj brigal.---
Preteklo je zopet par let. Jakob je štirideset let, pa je izgledal kakor starček šestdesetih let. Zguban obraz je kazal enako poteze, kakor poprej. Hujšal je dan za dnem in nekega, dne je umrl. Do konca se je ponolnoma zavedal; duhovnik, katerega je prosil, mu je zatis-nil oči.
Veliko hudega pozna duhovnik v
jetnišnicah, toda. ko je umri Jakob Ur-šič, so porosile njegove oči solze. Z belim prtom je pogrnil mrtvecu obraz in odšel k ravnatelju v zasebno pisarno in mu govoril o nesrečnem Jakobu in o njegovih zadnjih besedah, o katerih je želel, da jih pove ravnatelju.---
»Njegova žena je bila dobra., toda nekoliko lahkomiselna. Dopustila je, da ji je dvorjanil neki gospodič. Jakob, ki jo je neskončno ljubil, je seveda to opazil. Nekoč jo je posvaril z ostrimi besedami, pa se je takoj kesal, zgrudil se je čez stol in se bridko razjokal. V tistem trenutku je žena pograbila, nož in si ga v razburjenosti zasadila v srce. Jakoba, ki je bil jako dober človek, je to tako vznemirjalo, da je bil prepričan, da je njene smrti kriv le on. Njegova vest ni prej mirovala, da se je prijavil sodišču in umor prevzel nase. Če preberete zapisnik njegovih obravnav, bodete videli, da je na vsa. vprašanja in očitanja — kratkomalo molčal.«
Ravnatelj si je pulil brado.
»Toda kaj pa ona tatvina —«
»Tucli biserov ni on ukradel. Mogoče je, da je tat dan poprej Jakobu ukradel čevlje, katere je imel obute, ko je ropal, samo da je napeljal policijo na napačno sled. Verjemite mi, Jakob je bil nedolžen. Kar je izpovedal zadnjo uro, to verjamem.«
»Tudi jaz,« je odvrnil ravnatelj; vstal je in ponudil duhovniku roko: »Ljudi sjM>znati je pač te*ko « ie re>e1 resno, »zato bodeva v bodoče zopet skupno delovala, kajne?«
En pugovar s klajsterministram.
»Nak! Mejlau! Raj pa spet Belce-bubova stara mater volni za deželnga puslanca, kokr pa taega kameljona, kokr je Dolfe!« rentaču jc klajstenninistr u en stari tam bliz flečkajnarju, ke ja pa na smem vn izdat, zatu ke me je kelnarca prusila, de nej moučim, če le morm.
»Do b jest volu enga tacgala, kc je use mukslne napeu, de me je iz lebe-ralnga neizvrševalnga udbora vn spu-ksiru? Nak! Tega ni Buli reku! Ker-mu se mama za zahvalt, de mama zdej nemšk gledišo u Iblan? Kermu? Nu-benmu drugmu kokr Dolfet! On je tulk časa ritu in ritu in štenku na use plati, de sa, s iblansk nemškutari litislel: pi-Ste nas u uh usi Sluvejici iz vašmu gle- [
dišam uuh! In sezidal sa sojga. In zdej ga mama, ke b ga na biu treba.. Jest sm že marskej puskusu; biu sm že use sorte: klerekalc, suejaldemukrat, al zdej sm leberalc iz duša in iz jezi-kam, dokler se m kej druzga. na uraj-ma; al tulk inorm pa rečt, de več vo-slarije pa leberalci že douh nisa naredi, kokr sa ja zdej, ke sa Dolfeta za kan-dedata pustaul. Sevode, dolitar Taučar jc feflou u Mestnmu dome, de ga je pustaula harmunija za kandedata. Jesti b pa le rad vedu, kašna harmunicija je bla tu? Sej ga nubedn na mara! Murde je dohtar Taučar mislu »Sluvenska Filharmunicija«. No, če je mislu »Sluvenska, Filharmunicija«, pol nej mu da-ja, pa meskontari iz sojem trumpetam in klarenetam soje štime; mi mu jh pa na dama; mi žc ne! Mi lohka naše štime za. kej bi pametnga punucama,, ne pa, de b tlela za Dolfeta rigal! Mejlau, de ne! Sevede je dohtar Taučar trdu, de ma Dolfe železna vola, de b že za tega vola biu prpraun za puslanca. Železna vola, sevede, železna vola. Dolfe pa železna vola!? Mesengaste mežgane ma Dolfe, mesengaste mežgane, pa ne železna vola! Jest na vem, kua je dohtar Taučar tekat mislu, de je take feflou!? Sej je vnder drgač en pametn mužakar in ve, kuku se more sukat, de se kam na zaleti: če se pa že glih kam zaleti, se zna pa tud hitr utrest, kokr gus, de ni mokra.«
»Zdej mama, pa. že zadost t.ojga ru-guvilejha in-^vekajna; zdej dej pa le gmah! ; zarežu je na.enkat nad meni-strani, čm rečt; nad klajstermcnistram
prave, bodisi nasprotne ali naše, v politični borbi nedotakljive. Saj imamo prežalostne izkušnje pri liberalni Glavni posojilnici, pri liberalnem Agro-Merkurju, pri soc. demokratični mizarski zadrugi na Viču. Zato smo sedaj vaša gospodarska društva pustili pri miru. vi ste pa vse naše že stokrat oblatili. Če boste še brskali, bomo pa mi pobrskali tako, da bo na vaši strani strašno zasmrdelo. Upamo, da se razumemo.
Glede občinskih volitev pa pustite vsako upanje, naj splava po Savi tja dol proti hrvaški meji. Že danes vam lahko povemo izid: izvoljeni bodo tisti možje, katere bodo izbrali zaupniki S. L. S. Vi pa boste na dan volitve poteptani, kakor ste bili še pri vsakih volitvah v Št. Vidu, in naj vam pride pomagat tudi sam vaš, od nas penzionirani general. Bodite prepričani, da smo mi bolje pripravljeni, nego se vam sanja.
Idrijske novice.
i Na čisto smo prišli. Po zadnji občinski seji je poročal »Slovenski Narod«, da so dborniki S. L. S. zahtevali, iia se prečita pogodba, kakor sta se jo namenili skleniti mestna občina in čitalnica o uporabi prezidanega poslopja čitalniškega. »Prečita se, in klerikalci povesijo dolge nosove. Tudi s to jih je grdo, da, nesramno farbal Osvvald. Po tej pogodbi bi plačevala čitalnica za ftiajhno sobo in tri dni v letu 200 K najem ščine, sicer pa bi popolnoma odstopila od vseh pravic do poslopja in bi ž njim razpolagala edino občina.« Da bo svet vedel, kdo farba, podamo celo pogodbo. Ta načrt jc namreč najtrdnejši dokaz, da se je šlo naprednjakom z Antonom Kristanom vred. v prvi vrsti le Za zabavišče ne vsega ljudstva, ampak samo slojno in strankarsko omejenega kroga. Pristaši S. L. S. so ravno iz tega načrta tako dobro poznali namen graditeljev na občinske stroške, da se niso dali utruditi pri vlaganju pritožb. Poglejmo torej šc enkrat, kaj si je izgovorila čitalnica za letno najemnino 200 K, da bo konec prerekanja.
i Načrt najemne pogodbe, sprejet v seji 10. aprila 1908, določa: »§ 1. Mestna bbčina idrijska, daje vsled sklepa občinskega zastopa z dne 10. malega travna 1908. društvu »Narodna čitalnica v Idriji« v najem v svoji hiši št. 509 v Idriji, ki se namerava prezidati, eno sobo na levem krilu prvega nadstropja, Bem spadajoče stranišče ter prostor pod Streho za spravljanje društvene oprave, za dvajset zaporednih let, počenši t 1. listopadom letos do vštetega vinotoka 1928 za pogojeno letno najemnino po 200 K. - § 4. Društvo »Narodna čitalnica v Idriji« pridržuje si pravico to najemno pogodbo vsak čas enoletno odpovedati, dočim mestna občina idrijska nima pravice do odpovedi tekom pogojene dobe. — § 5. Mestna občina Idrijska se zavezuje dalje prepustiti društvu »Narodna čitalnica v Idriji« brezplačno vporabo vseh pritličnih prostorov z opravo vred in galerije v hiši It. 509 v Idriji: a) brez vsake predidoče Oglasbe dne 2. svečana, dne 26. grudna fcn dne 31. grudna vsacega leta najem-he dobe; b) po predidoči enomesečni bglasbi na predpustno soboto ali pred-
E»ustno nedeljo ali predpustni ponede-Jek ali pustni torek, ker ima društvo »»Narodna čitalnica v Idriji« pravico prosto si izbrati enega izmed teh dni; p) po predidoči tritedenski oglasbi vsaki dan v letu, ako bi ti prostori ne bili
en bi druben gespud, ke gleda, kokr de b se za Krimam bliskal, pu konc pa gre, kokr de b lener pužeru. »Kdu u jpušlušu tlela te toje flauze? Če nečeš Dolfeta volt, pa ga pust. Zavle toje šti-ine še na u šou petlat!«
»Kdu ve? Use je mugoče. Puglej Plutuga Mihata, kuku se je on pukonc nosu, prou kokr de b blu ud Belgrada pa du Iblane use negau. Pa ga zdej puglej, kuku hod zdej puhleun iz tista štanga usak večer štacuna zaperat,. Člu-vek se use lohka prpeti! Mugoče je tud, de u iz časama še tista štanga za šta-cune zapirat zamejnu iz prekla za mestne lahterne pržigat. Kdu ve, kaj ga še use čaka. Pa Plutu Miha ma neki u glau; lohka rečem, de ma več u glau kokr u priftošlne; Dolfe pa prou nč. Na jezik ma marskej, ja, na jezik; ampak pol viši gor nad jezikam pa nima tulk, kulker je za nuhtam črnga. Kua u tak kameljon!«
»Ti, zdej pa le jejni! Rec mu kar češ, prou use mu žiher rečeš, ampak kameljon pa ne; tega pa ne; tega pa ne! Dolfe ni kameljon! On je ud nekdi le-beralc in u ustou leberalc;« začeu je klajsterministra šimfat en druh gespud iz ruženem špeglam.
»Kdu pa prau, de Dolfi ni leberalc? Leberalc je; ud nekdi je že leberalc; ampak kameljon jc pa use triih!«
že oddani drugemu društvu. Vporaba
teh prostorov je brezplačna tudi tedaj, če bi »Narodna čitalnica« pobirali vstopnino za svoje priredbe ali <$lstg| pila vporabo teh prostorov, kar srrie vsekdar brezplačno storiti, kal^emtji drugemu društvu. — 8 6. Kadar namerava »Narodna čitalnica v Idriji« uprizoriti dramatično igro, ali prirediti umetniški koncert, oziroma kako drugo večjo priredbo, in je mestna občina idrijska v smislu predidočega odaftav^ ka že določila dan uprizoritve ali prireditve, sme »Narodna čitalnica« brezplačno in brez predidoče prijave rabiti dvorano za vaje in druge, priprave sedem večerov prej od 8. do 12. ure izvzemši sobote, nedelje in praznike. — § 8. Društvo »Narodna čitalnica v Idriji« sme rabiti najete prostore le v svoje društvene namene ter jih brez dovoljenja mestne občine ne sme dati v pod-najem. Vzlic temu je »Narodna čitalnica v Idriji« upravičena vabiti k svojim prireditvam v stalno kakor tudi začasno najete prostore nečlane, cela društva, tuje umetnike in sploh kogar hoče. § 10. V varnost dvajsetletnih pravic društva »Narodna čitalnica v Idriji« iz te pogodbe dovoljuje mestna občina idrijska njih vknjižbo pri svojem zemljišču štev. 84. k. o. mesto Idrija.« — Iz tega si pa naredi pameten človek vsak svojo sodbo. Če bi obveljala pogodba na podlagi navedenega načrta, bi imel popolnoma vezane roke tudi župan S. L. S. ali katere druge, gospodar v hiši št. 509 bi bila frakarija.
i škrlatinka še po malem straši. Šolsko poslopje nameravajo razkužiti.
i Nagle smrti je umrl 81etni učenec Ivan Trpin. Dne 18. oktobra je bil popoldne še čvrst in zdrav v šoli. Domov grede je pričel omahovati ter naglo izgubil zavest. Zvečer je že umrl, najbrž vsled krvavljenja možgan.
i Redno šolo otvorijo na Gori nad Idrijo. Prva učiteljica bo gdč. Leopol-dina Podobnik iz Idrije.
i Okolica Terezije-šahta nima ni-kake stalne podlage. Ves svet se polagoma nagiblje proti jugu in ž njim seveda tudi poslopja ki so na njem. Kop-šetovo hišo, ki je vsled tega nerabljiva postala, je rudi^k kupil in podrl, da se izogne kaki nesreči, pa tudi druga v tisti bližini stoječa poslopja nimajo več prvotne lege; največ pa trpi poslopje Terezije - šahta. Veliko vodno kolo, ki je gnalo sesalke za jamske vode v tem šahtu so ta teden podrli, enako poslopje ki je to kolo obdajalo. Kakor čujemo se bode tudi poslopje šahta samega podrlo in šaht ki je nekako 230 m globok, zasulo, tako da bode kmalo tam lepo zravnan prostor in ne bode nič več spominjalo na kraj, kjer se je marsikaj zgodilo kar šaht obstoji. Letna številka 1738 na poslopju priča, da je služil ta šaht skozi dolgih 173 let svojemu namenu. Leta 1837. je udrla voda na najnižjem delu šahta in je bila jama v nevarnosti, da se ne bode moglo dalje rudo kopati. Ker niso zamogle sesalke pri drugih šahtih množino vode dvigati, napravil je rudnik v Terezije-šahtu prvi veliki parni stroj za dviganje vode, katerega je kanonik Eržen dne 10. majnika 1838 slovesno blagoslovil. Krog leta 1877 se je v tem šahtu postavil drugi stroj za dviganje vode, ki pa ni bil za rabo. Važno vlogo je imel ta šaht tudi ob jamskem požaru leta 1846. Tudi marsikateri rudar, ki je bil na potu v jamo skozi ta šaht, ni slutil, da je ta pot zadnja zanj. O Terezije - šahtu pa bode potomcem le še zgodovina govorila.
DrM zbor.
Dunaj, 20. oktobra.
Italijanska fakulteta.
Stara nemška pesem je, da nenem-ški narodi v Avstriji ne potrebujejo, pa tudi ne smejo dobiti srednjih in visokih šol. Uradni jezik naj je nemški od Podvolicke doli do Kotora in od Se-reta do Bregenca, potem tudi niso potrebni nenemški uradniki, ker morejo Nemci zasesti vsa uradniška mesta. Zato nemška nestrpnost vse nenemške šole, osobito pa univerze imenuje tovarne za uradnike, ki delajo le na-potje in škodo nemškim sinovom. Ako tem zelencem pomoliš ustavo pod nos, pridejo tukaj z obrabljeno frazo, da nemški rod s svojimi davki vzdržuje tuje jim narode, ki so daleč zaostali v kulturi. Nemška posest je seveda vsak kos zemlje, koder je kedaj počival nemški hrlbolazec ali stikal za naravnimi zakladi »pruski žolnir«. Kultura je itak samo nemška, torej so odveč sploh vse nenemške šole, quod erat demonstran-dum.
V teh ozkih mejah kulturnega obzorja sta se prekucovala današnja dva nemška govornika dr. E r 1 e r in dr. S c h ii r f. Dr. Erler, katerega mati je bila italijanske krvi, je že iz prejšnje dobe znan kot najodločnejši nasprotnik med Nemci italijanski pravni fakulteti. Danes je z vso srditostjo odganjal italijanske sršene, ki so mu med govorom silili v redke lase in goste besede. Najnadležnejši je bil dr. G e n t i 1 i, ki se je Erlerju postavil za hrbet in vedno sikal in žvižgal, kakor žejen komar. Italijani trdijo — izvaja Erler —, da štejejo nad 700.000 duš. To pa ni res, ker se Ladinci, ki jih je do 100.000, sami ne prištevajo med Italijane, in je med Lahe vpisanih najmanj toliko oseb druzih narodnosti. Avstrijski Italijani sploh nimajo vzroka, da bi se pritoževali. Na Francoskem je nad 600.000 Italijanov, ki nimajo nobene univerze, srednje ali ljudske šole. Na Ogrskem je nad 2 milijona Nemcev, pa nimajo svoje univerze. V Rusiji je nad milijon Nemcev in v Ameriki celo nad 8 milijonov, pa nimajo visokih šol. Ti Erlerjevi argumenti proti italijanski pravni fakulteti so seveda naravnost smešni, plod skrajne nestrpnosti. Težko pa mu morejo Italijani ugovarjati, ako se sklicujejo na svojo kulturo. Istina je, da ima italijanski narod v svoji celoti staro in slavno kulturo. Italijanska pravna fakulteta v Avstriji pa je namenjena le za avstrijske Italijane, ki pa se ne morejo ponašati s klasično kulturo, ako Oberdanki e tutti quanti niso cvet italijanske kulture v mejah črnožoltih mejnikov. Sicer pa se je dr. Erlerju bralo na licu, da je resen njegov odpor proti Italijanom, dočim je govor dr. S c h ii r f a vzbujal le posmeh in pomilovanje. Govornik je še mlad in v spominu in krvi so mu še »govorance« radikalnih nemških buršev, mej katerimi morda še danes prvači. Zvijal se je in fantoval, kakor junak v burki na odru. Vzbujal je s svojimi tiradami o nemški kulturi, posesti in davčni sili veliko posmeha in živahnih ugovorov. Pritrjeval mu je z gromečim glasom poslanec tevtoburških junakov orjaški V e d r a , ki pa se je rodil med morav-škimi Hanaki.
Pomilovanja pa ni vreden toliko mladeniško za Germanijo navdušeni dr. Schiirf, kakor nemško-narodna zveza, katere član je. Nemško-narodna
zveza se smatra in poveličuje sama kot jedro bodoče delovno in vladne večine. Kdo pa naj se veže in brati s tako stranko, v kateri prevladuje najstrupe-nejši narodni šovinizem? Danes smo bili priče, ko so se zmerjali in psovali nositelji nemške in laške kulture, ha taka stranka, v kateri nosijo zvonec Wolf, Hummer, Schiirf in drugi, naj je glavna opora bodoče vlade! Vprašanje italijanske pravne fakultete je, kakor vse kaže, ona čer, ob kateri se utegne razbiti splav nemško-narodne zveze. Dva dni so možje klubovali in se posvetovali o stališču nasproti italijanski fakulteti. Poslanci dr. S t e i n \v c n d e r, d r. S t o 1 z e 1 in d r. S y 1 v e s t e r so svarili in rotili tovariše, naj ne pretrgajo zvezo z Italijani in ne zapro prelaza v vladno veČino. Ako je zveza zopet preglasovana, morala bode v opozicijo, kar pa ni prijetno in dostojno za može, ki so navajeni vladati. Dr. Stolzel je predlagal, naj se klubovo vprašanje, odloži do razprave in glasovanja v odseku, ki bode gotovo šele po novem letu. Ta predlog pa je bil z 28 proti 20 glasovom odklonjen. V torek bode zveza glasovala o Erlerjevem predlogu, da mora zveza glasovati proti italijanski fakulteti in da je to glasovanje klubovo vprašanje. Naj torej v torek pri formalnem glasovanju v nemško-narodni zvezi zmaga Steimvenderjeva ali Erierjeva struja, v vsakem slučaju zvezi preti kriza. Izstopiti bi moral iz zveze ali Erler s svojimi radikalnimi tovariši ali pa Steimvvender s svojimi elastiki. Ako zmaga Erler, potem si bode moral baron Gautsch ali njegov naslednik drugod poiskati težišče za bodočo večino. Vprašanje italijanske pravne fakultete je postalo velevažno in merodajno za bodoči razvoj parlamentarnih razmer in sestavo nove vlade.
Dr. Erlerju je odgovarjal tržaški
poslanec dr. G a. s s e r , ki je precej spretno zavračal protivnika. V enakem zmislu je prečital ital. soc. demokrat Oliva iz Trsta daljšo spravljivo razpravo, kateri bi tudi mi pritrjevali, ko bi bila izraz mnenja vsega italijanskega prebivalstva. Dokler pa Slovenci v Trstu ne dobo niti slovenskih ljudskih šol, so vse take izjave gola hinavščina.
Naučni minister grof S t ii r g k h je seveda zastopal vladno stališče, da imajo Italijani v vsakem oziru pravico do pravne fakultete. Isto pravico je priznal tudi Slovencem in Rusinom. pa jim namignil, naj še nekaj časa počakajo. Tudi proti grofu Stiirgkhu je rohnel neizogibni Vedra.
Češki agrarec D ii r i c h je govoril za drugo Češko univerzo v Brnu.
Dr. Jankovič je pri tej priliki v imenu slov.-hrvaškega kluba jedrnato utemeljil potrebo slovenskega vseučilišča. Zahteval je, da se osnuje slovensko vseučilišče kot kulturno središče, ki naj oživljajoče vpliva na jugoslovanska stremljenja. Dokazoval je gibčnost in sposobnost slovenskega jezika za vse pojave znanstvenega življenja. Hrvatski tovariši zahtevajo priznanje izpitov na zagrebškem vseučilišču, mi pa svojo univerzo v Ljubljani. Italijanska zahteva je opravičena, neopravičena pa postane, ako se istočasno kratijo enake pravice slovenskemu narodu. (Živahno pritrjevanje.) Italijansko vseučilišče neizmerno utrdi italijanske pozicije in v isti meri škoduje interesom slovenskega in hrvatskega naroda. Italijani so sploh strastni nasprotniki slovenskega in hrvatskega šolstva, kar dokazujejo v Trstu, Gorici in Istri. Ako dobe še univerzo, bila bi v njih rokah nevarno orožje za Jugoslovane. Govornik odločno protestuje, da se .vseučiliška vprašanja izrabljajo v politične namene. Bodočnost slovenskega naroda in njegov kulturni razvoj zahtevata, da z vso odločnostjo zahtevamo ustanovitev slovenskega vseučilišča. (Živahno pritrjevanje.)
Govoril je danes še dr. S e s a r d i č, član našega kluba, ki je utemeljeval že znano zahtevo glede izpitov na zagrebškem vseučilišču.
Koncem seje je še dr. D u 1 i b ič kot predlagatelj grajal popustljivost avstrijske vlade nasproti ogrski glede dalmatinske železnice. — Prihodnja seja y<torek.
* »Mentor«. 1911/12. IV. letnik, zvezek 1. Vsebina: Naš literarni klub. (Ksaver Meško.) — Med Tunskim in Brionskim jezerom. (Prof. Fr. Pengov.) — Svetovne uganke. (M. Šiular.) (Dalje.) — Paberki iz kemije. (Profesor Fr. Pengov.) — Ob Adriji . . . (Nedin Ste-rad.) — Literarni pogovori. (Profesor L. Arh.) — Navod za šahovo igro. (Andrej Uršič.) (Dalje.) — Drobiž: Uganka za zemljepisce. — Rešitev zemljepisne uganke v 12. štev. lanskega leta »Mentorja«. —• Uganka. — Ob začetku šolskega leta. — Friedrich Wilh. \Veber.
Nevarnost acctilena.
»A veš, kua je kameljon? Ti mende še toga na veš, zatu pa tku naumen gu-variš! Kameljon je ena žvau, ke se več-kat spremeni; zatu pa prauma takem ldem, ke spreminaja soj mešlejne, kameljon.«
»No, viš, de vem! Dolfi na spremi-na sam soj mešlejne; ampak se vs spremeni in rata kej druzga. Ke je na Du-lejnskem kandederu, je biu žvinsk dohtar; zdej ke u Iblan kandedera, je pa placrešpehtar. A ni pol kameljon?« In klajsterminister je tku udaru iz pestjo pu miz, de je tistmu gespude iz ruženem špeglem ferklc u nus udskoču in de se je vs poper iz solcfaslna pu miz raz-tresu in pu luft razpršu, de je začeu ceu umizje kihat.
»Oho, prjatu! Tku se pa nisma zmenil, de b nam ti tlela zlata kapica pu miz razlivu in nam popr za šnofat dajau! O, ne! Ker s se napiu, ke pejd pa razsajat. Zraven pa tud ni lepu, de zdej tku čez enga leberalca zabaulaš, ke s vnder sam leberalc. Mal več re-špehta b mou pa že že žihr pred Dolfi-tam, če glih ga maš u želodce.«
»Jest pred Dolfitam rešpeht?! Pena z luč! Prsmode sa bli tist, ke sa ga naredi za placrešpehtarja; tu jest rečem; velike prsmode.«
»Kasne prsmode? Sej ga jc ja sam Ivan Hribar neredu za placrcšuehtaria.
ta druh sa pa sam pukimal, kokr sa punavad h usak reč ubčinsk svetniki pukimal, kar je Hribar naprej pmesu.«
»No, viš; zatu je pa tku!«
»Rec kar čš in nej u kokr če; ldem se pa le kouče, saj leberalcem se kouče pu Hribari in pu prejšnem ubčinskem svete.«
»Na bod no sitni Kermo leberalce se kouče pu prejšnem ubčinskem svete? Puvej na kermu! Tistem šterem lintvernem, ke čepeia kokr pušast na ush štereh vogleh jubelejskega musta je mal douhčas pu Hribari, de zdej ud douzga časa zdehaja in se ubnašaja tku naspudoben, de puštenem Iblanča-nem jezike kažeja; d"ugmu pa u cel Iblan ni nč za Hribarja in prejšne ub-činske svetnke. Le tulk laž, de uš lohka shaju, več pa nekar.«
»Jest, de lažem! Še enkat rec., de Ia-žem, pa uš tku fliknu vn iz štarije, de s uš use kusti pulomu. Veš, tojoh sit-nast mama že zadost! Ta nar bi pa-metn u, če se iz lepa zgebiš; sej mende nis narodu kuntrakta, do te morja usak teden iz kašne štarije vn lifrat.«
Kaj se je potli zgudl, pa neče puvedat
Boltatn Pepe iz Kndelnga.
Odkod imena mnogo roDlienih tolk?
Bojkot. Imo irskega lorda iz XVIII. stoletja, ki so se ga njegovi kmetje in najemniki vsled strogosti ogibali.
Linčati. Izvira od severo-ameriške-ga sodnika Lyncli, ki je živel koncem XVII. stoletja.
Silhueta. Obsovražen francoski finančni minister leta 1757.
Lloyd jo bil posestnik kavarne, v kateri so gospodarji ladij pogosto sklepali trgovske pogodbe.
Šovinist. Razborit veteran Nikolaj Šavin iz Rocheforta, ki je bil znan radi svojega navdušenja za Napoleona.
Sandvič. Obložen kruh, ki si ga je pustil lord Sandvvich prinesti v parlament, da bi mu ne bilo treba iti k kosilu.
Fijaker. Tako se je imenoval izumitelj sedanjih fijakarskih vozov; stanoval je v Parizu.
Majollka. Na otoku Majorka najprej uporabljena posoda iz porcelana.
Bajonet je mesto, v katerem se jc orožje istega imena iznašlo.
Gobelin je preproga, ki sta jo najprej tkala brata Gobelin v Parizu.
Mavzolej je od kralja Mausolos svoji ženi postavljeni stebričasti grobni spomenik.
Kanibal je nastal iz Karibov, to so bili prebivalci in ljudožrci karibiških ©tokov.
Baldahin je v Bagdadu izdelana t©žk& svila.
Basta t. j. dosti! Ime je od generala Basta, ki je zaklical svoje ime, ko se ga je prosilo, da naj pomilosti obsojence. S tem je pokazal, da kar podpiše, ne prekliče več.
Pismo iz Budimpešte.
16. okt. 1911.
Včeraj se je vrnil iz Dunaja min. predsednik Khuen Hedervary, kjer je bil sprejet od cesarja v avdijenci. Tukajšnji listi povdarjajo, da se parlamentarna situacija ni prav nič spremenila. Posebno povdarjajo nasproti dunajskim časopisom, da ne misli noben resni faktor v monarhiji na to, da bi se brambena predloga, radi katere traja že mesece v tukajšnjem parlamentu obstrukcija, nazaj potegnila. Kombiniralo se je, da bo prišla z novim vojnim ministrom nova brambena predloga, v kateri se bodo povišale denarne zahteve, dveletna vojaška službena doba pa bo izginila.
V ponosni hiši ogrske državne (zbornice divja še vedno obstrukcija. Predsednik zbornice Berzeviczy si sicer prizadeva, da bi napravil med strankami kompromis, je pa malo upanja, da se bo ta akcija posrečila.
Min. predsednik je prinesel seboj cesarjevo imenovanje novega trgovskega ministra Ladislava B e o t h y - j a. Pet mesecev niso imeli Ogri trgovskega ministra, danes so ga dobili. Današnja seja državne zbornice se je pričela, kakor navadno ob ponedeljkih, precej pozno. Poslanci so začetkom seje z glasnimi eljen klici pozdravili poslanca Bedthy-ja kot novega trgovskega ministra. Kakor se zatrjuje, vživa ta. mož zaupanje pri vseh strankah. Je liberalec in velik prijatelj Štefana Tisza. Pravijo, da je tudi izvrsten govornik.
Borza dela pod vtisi draginje in pomanjkanja denarja. Poročila iz Turčije in Italije borzijance strašijo. Zanimivo je, da so budimpeštanski bonzijanci do podrobnosti vneljani v kupčijske razmere pri nas na Kranjskem. Med vsemi veletrgovci na Kranjskem igra najvažnejšo, zelo vgledno vlogo, na tukajšnji borzi podjetje Vinko Majdiča v Kranju, Najživahnejša in najbolj interesantna hiša v celi Budimpešti je brezdvomno borza. Tu je življenje kot na največjem Bejmu. Zanimivo jc opazovati Žide. »Kšeft«, pa samo »kšeft«, pa naj se podira svet. krog njih.
Orfeji in kinematografi, pa druga zabavišča so v Budimpešti tako prenapolnjena, da kličejo časopisi varstveno policijo na pomoč. V kraljevi operi gostuje Burian v Wagnerjevih operah. Poje italijansko. Ogri ne kažejo posebnega navdušenja zanj, dasi je obisk opere zelo povoljen. V ložah se vidno dolgočasijo grde Židinje v svojih modernih z dragocenostmi neokusno preobloženih toaletah. Po parterju pa strašijo gigrli z monokli in v belih rokavicah. Življenje in promet po mostu je daleč za Dunajem.
Parlament, borza, kraljevi grad, mostovi, nekatere nove stavbe, to je vse, kar je v Budimpešti vredno pogledati. Čudovito lepa pa je nova cerkev bazilika.	X.

Marsfajte »Slovenca".:
Porota v Morski rodbini.
Danes sta bila v Schwarzauu poročena nadvojvoda Karol Franc Jožef, bodoči avstrijski prestolonaslednik, in princezinja Cita Parmska. Papežev ma-jordomus Bisleti je prišel iz Rima v Schvvarzau, da ju poroči. Po poroki je mlademu paru izročil papežev blagoslov in nevesti Citi dar Svetega Očeta podobo Izveličarja v prekrasnem okviru. Slavlja sta se udeležila avstrijski cesar Franc Jožef in saksonski kralj, kakor tudi nadvojvodinje, nadvojvode in saksonski princi. Splošno pozornost je vzbujal parmski princ Ksaver, ki se bori v vrstah portugalskih monarhistov, a se mu je dovolil petdnevni dopust, da se udeleži poroke svoje sestre, bodoče avstrijske cesarice. Princ Ksaver odpotuje že danes zvečer po poročnih slavnostih nazaj na Portu-
galsko. Prebivalstvo v Schwarzauu je priredilo visoki nevesti velikanske ova-cije. Zlasti lepa je bila ovacija, ki jo je priredila šolska mladina. Slavlja se je udeležilo nad 1000 učencev in učenk, ki so zapeli v grajskem parku več pesmi. Ženin in nevesta sta se ljubeznjivo raz-govarjala z otroci. Schvvarzausko prebivalstvo je priredilo tudi nevesti in ženinu na čast sijajno bakljado, ki se je je udeležilo 40 županov okraja Neun-kirchen. Bakljado je zaključil umetni ogenj v grajskem parku. Aviatik War-chalowski se je pa 19. t. m. zjutraj pripeljal po zraku v Schvvarzau, kjer je izročil poročno darilo ženinu in nevesti. Nadvojvoda Karol Franc Jožef, ki je zdaj ritmojster 7. dragonskega polka, postane kmalu major v nokem praškem pehotnem polku. Nastanil se bo kmalu po poroki v Pragi.
Revolucija na Kitajskem.
VODJA KITAJSKIH VSTAŠEV.
Iz življenja šunjatsena.
Nekega poletnega večera — od tega je že par let — se je sprehajal v londonskem Hyde parku evropsko oblečen Kitajec. Komaj se je za nekaj korakov odstranil od množice, že se mu približa drug Kitajec, ki mu je sledil in ga mimogrede sune. Takoj se je med obema razvil prepir. Naenkrat pa pristopi Še pet drugih rojakov, ki so oba moža obkolili. Predno se je moglo dognati, kaj se je dogodilo, sta že bila pahnjena v to pripravljen voz, ki se je naglo odpeljal proti kitajskemu poslaništvu.
Mož, ki je bil na tako nenavaden način od sorojakov vjet, ni bil nihče drugi kot znameniti, vstaš Šunjatsen. Kitajski poslanik je dal nevarnega moža, ki je že več let vodil kitajsko revolucijo, ujeti, da bi ga s prvim vlakom odposlal na Kitajsko. Toda kitajski poslanik je delal račun brez krčmarja; v tem slučaju brez angleškega zunanjega tj rad a. Šunjatsen je bil zaprt dvanajst dni. V tem času pa se mu je posrečilo poslati pismo do prijatelja, ki jc posredoval pri angleški vladi; ta je pa Kitajcem dokazala, da vladajo na Angleškem drugi pojmi o osebni svobodi kot pa v Kitaj u in revolucionarja, oprostila.
Šunjatsen je takoj nato izginil v Ameriko. Znal je tamošnje bogate Kitajce pridobiti za svojo idejo in je nabral med njimi večje svotc za revolucijski fond. Baje je nabral 12 .milijonov kron. Kjerkoli se je pojavil, so mu sledili vladni agenti, ki so ga po močeh ovirali pri njegovem neumornem delovanju. Pri tem je pomagala Kitajcem tudi japonska vlada. Ko jc prišel v domovino je nadaljeval svoje nemirno življenje pod imenom dr. Taka.no.
Leta 1907 je predaval v Tokio na univerzi pred mnogoštevilno zbranim občinstvom. V govoru je lahko razumljivo in z gorko prepričevalnostjo razlagal cel program revolucionarne stranke na Kitajskem. Takoj uvodoma jc izjavil šunjatsen, da je nrvi namen revolucije, da sc vpelje republikanska ustava. On namerava uveljaviti social-
ne reforme, preosnovo javnih uradov in armade, predvsem pa hoče dati Kitajsko Kitajcem. »Prvo bo,« je rekel, »da bomo pregnali dinastijo Mandžu, ki je največja sovražnica našega kitajskega plemena.«
Francoski pisatelj Jean Rhodes ga je srečal leta 1907 v Hanoju. Revolucionar jc stanoval v neki skriti hišici pod tujim imenom. Rhodes ga označuje kot 40ietnega moža, ki še izgleda mladeni-ško, evropsko oblečen, kratko ostrižen in bolj podoben Japoncu kot Kitajcu. Ima izraz nenavadne eneržije. Rhodes ga je vprašal o stanju revolucionarnega gibanja. Šunjatsen je takrat odgovoril: »Ugodni trenotek še ni prišel. Veliko gibanje se ne bo pričelo na jugu, temveč v sredini države.« To nam tudi dogodki zadnjih dni potrjujejo.
Šunjatsen, ki se je zadnje mesece zopet mudil v Ameriki, je na potu v svojo razburjeno domovino. Gotovo je zopet, nabral med svojimi rojaki velike svote. Pripomniti moramo, da. živi v Ameriki le malo Kitajcev, toda ti so vsi dobro situirani. Mnogo zaslužijo kot kuharji, trgovci ali lastniki zloglasnih hiš. Živijo kljub svojemu bogastvu zelo priprosto. Imajo večinoma le dve obleki, jedo skoro sam riž in ne poznajo drugega luksusa kot opijevo pipo.
V Ne\v Yorku ima, šunjatsen intimnega prijatelja, nekega Mr. C. S. Gun-na, ki je zakladnik družbe Joung Chi-na, ki tudi natančno pozna kitajske razmere in pravi, da izmed 426 milijonov Kitajcev simpatizira z revolucionarnim gibanjem gotovo 400 milijonov. Zanimivo je, da jc Šunjatsen — kristjan.
Kako je šunjatseu pripravil revolucijo.
Revolucionarna organizacija.
Glavni, tabor sedanjih revolucionarjev je bilo po poročilih dobro informiranih londonskih listov mesto Can-ton, koder je obstojal klub >MIade krvi kitajske«, v katerem so se zbirali v Evropi izučeni kitajski inteligenti. Varovala sc je absolutna tajnost, da bi vlada nc prišla na. sled zaroti. Naloga voditeljev je bila, da vsak zase pripravi vstajo ene provincije (vseh kitajskih urovinc ie 18). To jc bilo tem lažje mo-
goče, ker uživajo province vsaka veliko avtonomijo. Polog te organizacije, ki jc tvorila nekak generalni štab, je obstojalo društvo »Čete smrti«, ki jo bila sestavljena iz najradikalnejših pristašev Šunjatsena. Ta organizacija je hujskala ljudstvo in je bila od Šunjatsena nekako neodvisna, ker ni on odobraval njeni)- radikalnih sredstev. Vzela si je za vzgled nekako ruske teroriste. Pridigovala je smrtno sovraštvo tuji tatarski dinastiji iu izvrševala politične umore. Tako je že letos ta organizacija dala umoriti tatarskega poveljnika pekinške gubernije in general-gubernatorja pekinškega; njene čete so oblegale in skušale zažgati palačo podkralja ter je uprizorila poizkušeni atentat na admirala Su-Čuna.
Toda tudi vlada, je imela svojo pro-titeroristiško policijo, ki je teroriste zasledovala. Zaprla je nebroj teh atentatorjev, tako da kantonsko sodišče ni vedelo, kam bi dejalo arestante in je izpuščalo navadne zločince, da najde prostora za politične.
Financiranje revolucije.
Medtem je Šunjatsen, potem ko je č|a.nc svojega generalnega štaba razposlal v vse provincije in vsakemu poveril posebno nalogo, odšel v Evropo, da dobi za svoje podjetje denarja. Prišel je v London preoblečen, kakor je hodil že svoje čase . Sicer je bil že od kitajskih bankirjev dobil zdatnih sredstev, toda manjkalo mu je 500.000 dol., to je 12,500.000 kron. To naj bi mu dali na razpolago znani londonski bankirji. Nato se je podal v Ameriko. Garancijo so prevzeli med drugim zanj kitajski milijonarji v Bankoku, Sijamu, Singa-purju in trije lastniki rudnikov v Ma-laki. Njihova garancija je bila vredna krog 20 milijonov dolarjev. Tc njegove operacije so avtentično dokazane po njegovih pismih.
Vojni načrt šunjatsena.
Šunjatsen je seveda pri svojih poizkusih pridobiti posojilo v Londonu in Ameriki moral razkriti svoj strategični načrt. Šunjatsen je iz New Vorka nekemu londonskemu velikemu finančniku potem pisal nekako sledeče:
Na novo osnovane divizije, cesarske armade južno od Jancekiana se večinoma rekrutirajo iz revolucionarjev in so večinoma od revolucionarjev po-veljevane. Štiri divizije v mestih Vu-čan, Hankov in Nankin so popolnoma našega mišljenja in obstoji z njimi že dogovor. Vladi udanih je bilo svoj čas sedem okoli Pekina zbranih divizij, katere je bil svoj čas osnoval znani reformator Juanšikaj. Ko pa je vlada tega moža pregnala, se .je tudi zvestoba teh čet omajala. Čeprav med našimi štirimi divizijami, in temi sedmimi ne obstoja nikak dogovor, smo prepričani, da se severne divizije za Mandžu ne bodo zavzele. Sicer pa obstoja ena divizija v Mandžuriji, katero poveljuje revolucionarni general, imamo torej pet zanesljivih divizij za sabo. Kar sc tiče mornarice, z njo sicer nimamo dogovora, treba nam je le nekaj denarja, da tudi tukaj uspejemo. Veliko pomorščakov je revolucionarjev. Kar se tiče provinc, so vse južne za revolucijo zrele, zlasti provincija Kvantun, Kvansi in Ilunan. Šunjatsen je informiral londonske finančnike tudi o tem, kako hoče varovati tujce. Šunjatsen je pa. pogajanja z londonskimi bankirji prekinil, ker .je bil dobil za. omenjeno garancijo denar v Kaliforniji.
Proklamacija vs"ašev.
Voditelj kitajskih vstašev Šunjatsen je izdal na kitajsko ljudstvo sledečo proklamacijo:
Mi, državljani iz cele Kitajske, v boju zoper viado Mandžu, imamo namen strmoglaviti samodržtvo tatarskega nasilnika in storiti konec sedanji korupciji avtokracije. ter hočemo na njeno mesto postaviti republiko. Naš namen pa je tudi stopiti v najožjo zvezo z vsemi prijateljskimi narodi, da vzdržimo svetovni mir in pospešujemo napredek celega človeštva. Izjavljamo zato sledeče:
I.	Vse pogodbe, sklenjene med vlado Mandžu in katerimkoli narodom pred današnjim dnem, se bodo vzdrževale, dokler zapadejo.
II.	Vsako tuje posojilo ali indemni-teta, sklenjena od vlade Mandžu pred današnjim dnem, se bo pripoznala brez kake premembe terminov in izplačevala od pomorskih carinskih oblasti kakor dozdaj.
III.	Vse koncesije, dovoljene od vlado Mandžu kateremukoli tujemu narodu pred današnjim dnem, se bodo spoštovale.
IV.	Vse osebe in imetje kateregakoli tujega naroda v pokrajinah, zasedenih od državljanske vojske, sc bo ščitilo.
V.	Vsa pogajanja, vse koncesije, kot posojila in indemnitete, sklenjeno med vlado Mandžu in katerimkoli tu-
jim narodom za tem dnem, se ne bodo pripoznale.
VI.	Vse osebe kateregakoli naroda, ki se bodo postavile na stran Mandžu proti državljanski vojski, se bodo smatrale za sovražne.
VII.	Vsakršno vojno blago, naj dohaja vladi Mandžu od kateregakoli tujega naroda, se bo konfisciralo.
Šun-Jat-Sen.
Najnovejše vesti.
Angleški konzul v Kiukiangu je br-zojavil v Šangnj, da trde revolucionarji, cla so p r i b o r i 1 i v H a n-k a v u veliko zmago. Tudi Reuterjev urad poroča 19. t. m., da so revolucionarji zmagoviti. Drugo v London došlo poročilo pa poroča ravno nasprotno, da so bili revolucionarji v odločilni bitki poraženi. Nasproti revolucionarjem je stalo 40.000 cesarskih vojakov. Bitka je bila huda. Revolucionarji so se hrabro borili. Cesarske čete so se morale večkrat umakniti. Odločitev je padla po navalu. Cesarski vojaki so popolnoma obkolili Hankav. Revolucionarji so izgubili 2000 mož. Dunajska »Zeit« pa poroča i/, Šangaja: Trdi se, da so bile vladne čete pred Hankavom popolnoma poražene in da so jih pognali vstaši v beg. Begunci iz Hankava pripovedujejo strašne podrobnosti o porazu Mandžuancev. V Han-kavu so vsakega Mandžua, tudi ženske in otroke, ki so ga dobili v roko, neusmiljeno umorili in jih neusmiljeno mučili. ".1 11 i . i
lialijansko-lursko vojska.
Lahi pred Bengazijem. Turki se hrabro branili.
V Rim dohajajo poročila, po katerih naj bi bili Turki šestkrat preprečili Izkrcavanje Lahov. Streljanje turških topov na bojnih ladjah je ostalo brezuspešno, ker so morale ostati predaleč na morju, da ne obtiče na peščenem obrežju in jih ne zadenejo turške kro-glje. Laška cenzura je potlačila vsa brzojavna poročila. Trdi se, da so ustanovili Lahi črni kabinet, v katerem odpirajo pisma, da lahko zaplenijo neljuba jim pisma. Tudi v Milanu se veliko govori o boju pri Bengaziju. Splo-šmo se naglaša, da so morali imeti Lahi pred Bengazijem znatne izgube, ker se nič ne poroča o njih. Časnikarji se operacij proti Bengaziju niso smeli udeležiti. Arabci zavzemajo Lahom sovražno stališče. O bojih pri Bengaziju poroča rimska »Agenzia Štefani«: »Dne 18. t. m. se je pripeljal pred Bengazi drugi oddelek laške ekspedicije. Transportne ladje je spremljalo več laških bojnih ladij. Admiral Aubry je pozval mesto, da naj se takoj uda. Turške oblasti so pa odklonile predajo, nakar jim je admiral dovolil radi viharnega morja odlog do 19. t. m. ob 6. uri zjutraj. Morje je bilo celo nov nemirno, vlekel je močan veter, tudi je deževalo. Ker se je zdelo proti jutru, da se bo vreme izboljšalo, so pričeli Lahi obstre-Ijavati utrdbe, kar ni dolgo trajalo, nato so pa izkrcali eno mornariško stot-nijo in regularne vojake. Ko so se laiki vojaki Izkrcali, so jih sovražniki živahno napadli. Lahom se je posrečilo, da so odbili sovražnika. Polagoma so izkrcali Lahi na obrežju Giuliana 4000 mož, dasi so se Turki, ki so jih podpirali Arabci, hrabro borili. Boj, ki se je pričel dopoldne okolu 9. ure, je trajal še zvečer ob solnčnem zahodu. Proti večeru, ko je solnce zahajalo, so Lahi sijajno odbili sovražnika in z »občudovanja vredno bravuro« napadli vojašnice in kraj Sidi Hussai. Zvečer so Lahi izkrcali vse svoje vojake in prenočili v zasedenih postojankah. Ker je nastopal del Arabcev sovražno proti Lahom, so Lahi dne 20. t. m. bombardirali južni del mesta, a oddali so le omejeno število strelov. Položaj se je za Lahe vedno izboljšavah V Benghazi «e pošiljajo nove vojaške čete.« — Včeraj zjutraj torej Lahi še niso bili gospodarji mesta Benghazi. Laško uradno poročilo »Agenzie Stefanic« je pa tudi jako previdno sestavljeno.
Lahi pred Derno.
Lahi so pričeli, kakor se poroča iz Pariza, 16. t. m. obstreljevati Derno. Vihamo morje je pa preprečilo izkrcanje. Iz Rima došlo poročilo jako bombastično pripoveduje, da je došla na laške bojne ladje arabska deputacija, ki je prosila. da naj Lahi ne obstreljevalo mesta, češ. da je v mestu le nekaj turške pehote z nekaterimi topovi. Lahi so nato pozvali Turke, da naj se mesto uda, a trije Turki, ki so bili na laški ladji, so odklonili predajo. Turki sn ne nato vrnili v mesto, nakar so Lahi bombardirali utrdbe in vojašnico toliko časa. da so jih porušili. Lahi so nato odposlali v šalupah vojake, da zasedejo mesto, medtem so podvojili obstreljevanji'. šalupe so se sicer likrca-le, dasi so Turki streljali iz pušk na
Središče revolucije na R Kitajskem. — Zemljevid	'
Hankava, Vnčanga ln >
Lahe, a ker je bilo morje viharno, so Lahi pozvali vojake nazaj na brodovje. Vihar, ki je divjal bodoči dan, je preprečil vsako operacijo. Dne 18. t. m. se je končno posrečilo Lahom, da so zasedli mesto z eno stotnijo, a ostale čete so izkrcali šele 20. t. m. Lahi so se v Derni močno utrdili.
Položaj v Tripolisu.
»Corr. dTtalia« poroča, da je laško poveljstvo razglasilo v mestu Tripolis vojno stanje in sestavilo vojno sodišče.
- To suho poročilo dokazuje, da niti prebivalci mesta Tripolis niso Lahom tako naklonjeni, kakor so ti prvotno bobnali v svojih poročilih. Iz Carigrada se pa poroča, da se bijejo med Lahi in Turki vedno boji. Lahe, ki so prodirali proti DžebeM-Gavbiju, so Turki, prisilili, da so se morali umakniti nazaj v svoje taborišče Zioare. Iz Carigrada se tudi poroča, da je turška vlada prebivalstvu Tripolitanije naznanila. da je postal Feti hej začasni voli Tripolitanije. Poslanec Benghazije, Šet-van, pismeno poroča, da so Senuzi, močni 14.000 mož. že odkorakali, da nastopijo proti Lahom v notranjem delu Benghazije. Glavno taborišče Senuzijev se nahaja v Hafedu, predvsem pa hočejo braniti Hasr Salam. Drugi del Se-nuzov pa ojačuje regularne turške bataljone, ki prodirajo proti Tripolisu. Carigrajski listi tudi poročajo, da prodira glavar rodu Fezan s 10.000 vojaki proti Tripolisu, da se združi s turškimi vojaki.
Laško brodovje v Egejskem morju.
Ker križari laško brodovje v Arhi-pelu. je dobilo v Dardanelih zbrano turško vojno brodovje povelje, da naj odpošlje štiri torpedovke v Mytilene.
Vojna nevarnost na Balkanu. — Turčija pristopi neki zvezi velevlasti?
Naš uradni brzojav poroča iz Carigrada, da je turški veliki vezir v tajni seji turške zbornice dne 19. t. m. izvajal, da ne gre zgolj za Tripolis, marveč da gre prav za prav za orientalsko vprašanje. Turška vlada upa, da sklene z gotovimi političnimi, geografični-mi in gospodarskimi koncesijami en-tente, s katerimi se bo rešilo tudi vprašanje Tripolisa v smislu, ki odgovarja koristim in pravicam Turčije. Ko so ga pozvali, da naj poda pojasnila, je izjavil, da to stori zgolj, če garantira zbornica za to, da ostane tajno, kar bo povedal. Končno je izjavil, da je dobil zunanji minister brzojavko, po kateri se bliža na Balkanu nevarnost zaplet-ljajev in je zahteval, da se mora v dveh dneh rešiti kabinetno vprašanje. Obljubil je strankam, da bo čez pol meseca nekoliko izpremenil vlado. »Ta-nin« pa poroča, da se Turčija tajno pogaja o vstopu v neko skupino velevlasti.
Buska mobilizacija ob avstrijski meji.
Iz Varšave se poroča: Varšavski generalni gubernator Skalon je odpotoval v Lonco, da inspiclra, če se mobilizacija ▼ redu izpeljuje.
Makedonski orožniki proti kristjanom.
»Seccolo« poroča iz Plovdiva: Ma-j kedonska žendarmerija je povzročila I velike izgrede proti kristjanom. Turki brezobzirno iztirjavajo davke in zapleti j ti jejo celo neobhodno potrebno premoženje.
Ilil
Major FrlM Kavčič.
Znani vojaški list »Dancers Armee-Zeitung« prinaša o našem znanem rojaku majorju Fridolinu Kavčiču jako laskav članek, katerega tu prinašamo.
Navaden častnik pri naši pehoti naj služi enkrat za vzgled, koliko inteligence in delovnih sil se najde v našem tako zasmehovanem častniškem zboru. Za pogled v duševno delavnico tega častnika, ki se daleč od sveta zunaj v majhni samotni podeželski gar-niziji odlikuje, se imamo samo slučaju zahvaliti.
Fridolin Kavčič, c. kr. major pri deželni brambi, se je že od svoje mladosti za tehniko zanimal. Komaj je postal poročnik, pa ga že najdemo kot priljubljenega govornika vojaško-znan-stvenega društva, ki govori na društvenih konferencah o tehničnem napredku strelstva, orožja in pionirstva, že takrat se je pečal z majhnimi iznajdbami. Njegovo ime je postalo znano po iznajdbi aparata za preiskavanje (Vi-sitierscliiegel), ki že 20 let celi armadi najboljše služi in ki so ga vse armade sprejele.
V letu 1905. je dobil stotnik Kavčič na kuharski razstavi na Dunaju zlato medaljo za aparat, ki ohranja različna jedila sveža.
Isti čas je konstruiral Kavčič v družbi z nadporočnikom Karelom Be-ranekom novo sedlo takozv. »Schnell-sattler«. Ta iznajdba uživa mednarodni sloves; večini naših infanterijskih častnikov na konjih je postal neobhodno potreben. »To sedlo je izvrstna iznajdba, ki se bo gotovo splošno upeljala, ima pa samo eno napako, da ga ni kava lerist iznašel.« S temi besedami je visok vojaški fukcionar to iznajdbo označil.
Major Kavčič pa se ne odlikuje samo na polju iznajdb, njegovemu neumornemu peresu se imamo tudi zahvaliti poleg različnih tehničnih člankov v strokovnih listih za mnogoštevilne životopise pozabljenih Avstrijcev. Njegova izvrstna biografija barona Vega se najde v vseh vojaških in srednjih šolah, da ne govorimo o celi vrsti patriotično - zgodovinskih spisov, ki so postali pomembni dokumenti za pospeševanje avstrijskega patriotizma. Kot izboren poznavatelj slovenskega jezika se je Kavčič prizadeval, da bi v zdravem nepokvarjenem jugoslovanskem narodu utrdil patriotično avstrijsko misel in okrepil prirojene vojaške zmožnosti tega ljudstva. Njegova biografija nadvojvoda Albrehta je razširjena po Kranjskem v 70.000 izvodih. Za lepi spomenik barona Vega, slav. matematika, hrabrega častnika in prvega »bombardirja« avstrijskega, se imamo zahvaliti večletni propagandi majorja Kavčiča.
Brezštevilni so čisto vojaški spisi, ki so potekli iz njegove roke in ki pričajo o njegovi občudovanja vredni mnogostranosti. Nimamo namena zasebne zasluge hvalisati, toda v času, ko se vedno govori o duševnem uboštvu naših častnikov, nismo mogli te prilike prezreti in javnosti pokazati, kakšne moči sc nahajajo v naših vrstah med navadnimi častniki.
Somišljeniki! Podpirajte —-Ljudski sklad! Prispevke sprejema tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta št. 6.
MM avstrijska socialna demokracijo.
Nemška avstrijska socialna demokracija je izdala svoje poročilo, ki sc bo prebralo na letošnjem strankarskem shodu v Inomostu. Poročilo je važno tudi za nas, da vemo, kakšnega in kako močnega političnega nasprotnika ima katoliško ljudstvo v svoji sredi.
Politično organiziranih pristašev je štela socialna demokracija koncem meseca junija leta 1911. 128.800 moških in 17.823 ženskih članov; leta 1910. jih je bilo pa samo 114.316. Vendar te številke ne kažejo pravega stanja nemške socialne demokracije, ki ima svojo največjo moč v strokovnih društvih.
Največ članov je politično organiziranih na Dunaju (42.363), potem na Češkem (39.763) in na Štajerskem (16.806). Na Dunaju šteje enoletni prirastek 13.982 članov. Kljub temu pravi poročilo, cla se politična organizacija premalo razvija in da sc ne more vzdržati s prispevki politično organiziranih članov. Strankarski davek politične organizacije je znašal 72.044 K. Ker je pa dandanes vse drago, je postala tudi članarina in pripadništvo k socialni demokraciji dražje. Vpeljali so namreč nov davek, ki je prinesel 53.747 K.
Kar strokovno organizacijo zadeva, bi bilo omeniti, da so jo prepiri med češkimi in nemškimi sodrugi zelo zrahljali. Leta 1908. je bilo organiziranih v strokovnih društvih 482.279, leta 1909. samo 415.256 in lansko leto je padlo to število na 400.505 članov. Socialna demokracija je torej izgubila v par letih 80.000 članov, ki so jih večinoma češki sodrugi od skupne zveze odtrgali in jih v svoji zvozi organizirali.. O izgubi letošnjega prvega polletja poročilo nič ne govori; skoraj gotovo bo število čeških odpadnikov tudi letos zelo veliko.
Tudi glede časopisja so nemški socialni demokratje precej na trdnem. Število enkratnih izvodov vseh listov je 450.111, od tega je samo nemških 322.300 izvodov. Dnevnikov imajo nemški sodrugi šest.
Dnevne novice.
-f Zmaga S. L. S. v Mengšu. Pri
občinskih volitvah v Mengšu je zmagala S. L. S. v vseh treh razredih. Enega odbornika sta volili obe stranki.
-f Za pogorelce. Dr. Krek je v clrž. zboru vložil nujni predlog, naj se iz vladnih sredstev pogorelcem v Šmart-nem v Tuhinju, ki jim je ogenj naredil 18. t. m. do 100.000 K škode, dovoli izdatna podpora.
-f »Prijatelji* uradništva. Vsi liberalni listi, nemški in slovenski, so se spravili te uni na dr. šusteršiča in S. L. S., češ da je uradništvu nasprotna in da ga obrekuje. Vsak pošten človek ima danes priliko se iz našega lista prepričati, kaj je dr. Šusteršič v tem oziru v zbornici govoril, in bo videl, kako se zna liberalno časopisje lagati. Najbolj zanimiva pa je hinavščina liberalcev. Prav v isti sapi, ko so S. L. S. očitali, da uradništvo obrekuje, so tako »Narod«, »Jutro«, »Soča« in graška »Tagespost« uradništvo napadali. Slovenski liberalni listi so kakor na komando objavili tiste umazane in pretirane psovke, ki jih je znani pisatelj Bahr, o katerem že vsaka dunajska branjevka ve, da mu eno kolesce manjka, na avstrijsko Uradništvo nagroma-dil, »Tagespost« pa, ki se je tudi na dr. šusteršiča jezila, je priobčila članek Steimvenderja, ki pravi, da jc v Avstriji uradništva veliko preveč in da sede v ministrstvih uradniki, ki niti ne vedo, kaj naj delajo! — Čas bi bil, da bi tisti uradniki, ki capljajo za liberalno stranko, vendar enkrat uvideli, kako se liberalci uradništvu Ie hlinijo, ker od časa do časa rabijo uradniške glasove !
-f Onemogočena kandidatura. Kadarkoli so volitve v Ljubljani, »Narod« meša liberalne možgane' na vse načine. Ker strelja izvršilni odbor liberalne stranke kozle, misli potem »Narod«, da morajo streljati kozle tudi ljubljanski volilci. Ali to pot je stvar resnejša, kakor so v početku mislili generali. Proglasitev Ribnikarjeve kandidature je rodila v vrstah neod visnih Ljubljančanov mnogo smeha in zabave ter je postala predmet najrazličnejšim dovti-pom. V liberalnih vrstah'samih pa je vzbudila ta kandidatura mnogo odpora in obilo srda. Po pravici očitajo razna društva izvrševalnemu odboru, da no smatra ljubljanskih volitev za resno stvar, marveč smatra vse skupaj za »hec« nekatemikov. To čutita dr. Tav čar in dr. Triller, še bolj pa čestiti gospod kandidat sam. Spričo tega dejstva je treba iskati sredstev, s katerimi bi so omehčala srca trdovratnih in zavednih liberalnih volilcev, krat koma lo treba jc operirati z volilnimi manevri. Takih manevrov bo seveda še veliko zagledalo luč sveta v liberalnih listih.
To povemo Ljubljančanom naprej y dokaz kako izvrstni preroki srno. Prvi volilni manever je že zagledal luč sveta v »Narodu« in »Jutru«. Z velikim ogorčenjem naznanjata, da je Ribnikar v preiskavi, da bi se mu onemogočila kandidatura. Da pride Ribnikar v disciplinarno preiskavo, je že davno zaslužil; to bo potrdil njegov sedanji politični šef dr. Tavčar, ki je že sam zahteval proti Ribnikar ju disciplinarno preiskav o. Ali kaj imej to opraviti s kandidaturo? Ribni-karja laliko do 31. oktobra stokrat disciplinirajo, če to zasluži, česti vredni in zaupanja vredni kandidat napredne stranke ostane vendarle. Te pravice mu ne vzame nobena disciplinarna preiskava. Liberalni poslanec bo Ribnikar čisto gotovo, kljub disciplinarni preiskavi, če ga bodo prvič hoteli Ljubljančani voliti in drugič, če bo njegovo izvolitev verificiral deželni zbor. To smo hoteli povedati, da ne poči kakemu ljubitelju Ribnikarja srce.
-f Ogorčeni dr. Tavčar. Dr. Tavčar je ogorčen, ker je Ribnikar v disciplinarni preiskavi! In dr. Tavčar si pri tem upa celo brskati po svojih spominih, ko bi ravno njegovi spomini morali njegovo ogorčenje jako ohladiti. Bili so časi, ko je na Studencu bil zdravnik, kateremu je dr. Tavčar kruto odmaknil košček kruha in ni vprašal, kako bo revež živel. In tisti zdravnik se je le drznil imeti drugačno politično mnenje kot dr. Tavčar. Ali naj dr. Tavčarju še z drugimi slučaji oživimo spomin? To pa rečemo, da ni lepo za deželnega odbornika, ki se je pred Rib-nikarjevim jezikom, sam moral temeljito braniti, če mu sedaj ne gre v glavo, da si deželni odbor od podrejenega mu mestnega uradnika ne pusti kar tako očitati dolgih prstov in če deželni odbornik dr. Tavčar sedaj po »Narodu« pisari o »koruptni nagoti dež. odbora«, »da je Ribnikar deželni odbor čisto pravilno kritiziral«! Tako ni čuda, če si Ribnikar domišljuje, tla sme vse in je po poročilu »Slovenskega Naroda« predvčerajšnjim na shodu zopet ponavljal, »da deželni odborniki mečejo skozi okno stolisoče«! Dr. Tavčar 'bi napravil Ribnikar ju lepšo uslugo, iako bi ga poučil o resničnem položaju, ine pa ga jako sumljivo vlekel celo na Shodih na tako krut način kakor jc to storil na »shodu« v Matjanovi gostilni na Turjaškem trgu, kjer je o Ribnikar-ju govoril: »Takih ljudi potrebujemo v deželnem zboru, ker se mi, kar nas je starejših naravno ne moremo več tako (izpostavljati . . .« S tem je dr. Tavčar sam vrednost Ribnikarjevega gobezda-nja. morda celo nehote postavil pod mernik. Sicer pa bodimo popolnoma jasni: Če hoče liberalna stranka imeti •Ribnikarjeve hujskanje, naj Ribnikarja sama plača, v Ljubljani pa potrebujemo resničnega tržnega nadzornika, [ki bo svoje delo v polni meri posvetil tržnemu nadzorstvu, s katerim ima, ako hoče tržno nadzorništvo redno funkcionirati, dovolj dela. Tako bo mislil vsak pameten ljubljanski davkoplačevalec, kajti vsak že ve, kako je pod sedanjim tržnim nadzorstvom. Dr. Tavčar naj torej napravi konec svojemu ogorčenju in naj Ribnikarja nastavi za svojega privatnega tajnika, ki se bo na-mestu njega »izpostavljal«.
-i- Tri vprašanja je dal neki dunajski list kmalu po razbijanju socialnih demokratov dne 17. septembra vsem nasprotnikom krščanskega imena: 1. Vi svobodomiselci in nemški nacional-či, ki ste dne 13. in 20. junija, in vi učitelji in učiteljice, ki ste 24. junija glasovali za socialnodemokraške kandidate, ali ne čutite nekega glasu v sebi, ki vas priganja, da se z ozirom na kri, ki je tekla 17. septemb a, udarjate na prsi in kličete odkrito-skesano »Mea culpa« ter da napravite primerne sklepe za bodočnost? 2. Vi prijatelji modeme, med-verstvene, brezverstvene ter svobodne šole, vi liberalni poslanci, ki ste pred leti glasovali v parlamentu za libei*alni šolski sistem, ali vam ne prihaja pri tej krvavi žetvi na misel ta-le očitek: »Tudi jaz sem pred časom glasoval za ta sistem, teda j sem tudi jaz odgovoren za to pred ljudmi, pred zgodovino, pred Rosom«? 3. Vi nasprotniki naših katoliških organizacij in mladeniških družb, ali se vam še zdaj ne jasni? Ali se vam še zmerom zdi odveč in nepotrebno, ako ustanavljamo za odra*!'-mladino mladeniška društva, delavski z ezo Marijanske kongregacije, patro-haže itd.?
-f Čudne razmere v poreški škofiji. Že opetovano smo bili primorani baviti se z razmerami v poreški škofiji, ki so preveč anormalne, da bi jih mogli zamolčati. Žalibog pa niso mero-dajni faktorji naših pomislekov nikoli upoštevali, čeprav zanje dobro vedo. Žal da moramo zopet beležiti dogodke iz poreške škofije, ki ne zaslužijo nič menj javne graje kakor prejšnji. Do-
čim ie dobil hrvaški kanonik. g. Or-landini strog ukor, ker je v poreški stolnici hrvaški par poročil v hrvaškem jeziku, niso dodanes dobili niti najmanjšega ukora oni pridigarji iz laškega kraljestva, kateri so v taisti cerkvi nedavno opravljali neko pobožnost, v kateri se je naglas molilo za Italijo, za Avstrijo pa ne. Od dobro poučene ni izvemo tudi, da č. g. župnik Cozza v Poreču ne samo nikoli ne pridiguje svojim mnogoštevilnim hrvaškim žup-ljanom, ker hrvaškega jezika ne razume, ampak niti ne laškim, kar velja ravnotako za č. g. župnika Pavana v Pulju, kar pa je proti kanoničnim predpisom. Č. g. župnik Cozza v Poreču je tudi pri zadnjih državnozborskih. volitvah po višjem nalogu potoval v Ro-vinj, da je ondi pregovoril pristaše laške krščansko-socialne stranke, da so glasovali za liberalca Candussija, da ne bi bil izvoljen Laginja. Popolnoma proti določilom cerkvenega prava se nadomeščajo celo v popolnoma ali pa saj po pretežni večini hrvaških krajih ljudskega jezika često nevešči duhovniki, večinoma iz kraljestva — tako v Funtanah, Novi vasi, Višnjami, Žban-daju, koder pase hrvaške ovčice Italijan gosp. Franza, ki je nedavno spisal neko knjigo o higijeni, katero je poklonil Nj. Veličanstvu kralju Viktorju Emanuelu III., pridiga na tako, da ga župljani nič ne razumejo. V Labincih vrši sistematično poitalijančevanje č. g. Babudri, ki je bil že v semenišču v Gorici najgorečnejši Italijan celega »ne-odrešenega« Primorja. Isto velja glede Vižinade in v Tari. V Tari je vsled po-italijančevanja cerkev danes prazna in morala ljudstva strašno pada, dočim so pod župnikom Korcem ljudje radi v cerkev hodili. Duhovniški naraščaj se rekrutira no velikem delu iz gojencev iz laškega kraljestva, koder je priznano po mnogih krajih slab material, ki nima zadostne predizobrazbe. Te razmere zahtevajo energično sanacijo, ker tako po zatrdilu najboljšega dela duhovščine ne bo moglo iti dolgo dalje.
—	Slavnostno predstavo priredi povodom 601etnice predsednika gosp. župnika J. Molj katol. slov. izobraževalno društvo v Sostrem v nedeljo, dne 22. oktobra, ob pol štirih popoldne. — Spored: 1. Petje: a) »Opomin k petju«; P. H. Sattner. b) »Nazaj v planinski raj«; Nedved. — 2. Deklamacija. — 3. »Garcia Moreno«, žaloigra v petih dejanjih. — Vstopnina: Sedeži prve vrste i K, druge vrste 80 h; stojišča 30 h. — Vstopnina se porabi za društveno zastavo. — K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Po občinskih volitvah na Vačah. Vače, 16. oktobra. Če »Narod«, »Jutro« in »Slovenski Dom« proslavljajo tako-zvano »zmago« liberalcev pri naših občinskih volitvah, to samo toliko pomeni, da ima »kronjurist« na Vačah dobrih 24 ur na dan prostega časa. Celo mnogi napredni volilci se je sramujejo, zlasti pa ne sme nihče onim, ki so jih napredni jerobi ujeli, nič omeniti o volitvah. Veliko takih hoče le slišati in vedeti, da so z nami volili, četudi niso. Vsa ta »zmaga« jc bila, uspeh nezaslišane liberalne agitacije, ne pa izraz ljudske volje. Kmet se pač zaveda, cla pljuje v lastno skledo ter je tako odurna. prikazen, če z liberalci voli, kakor pijana ženska, ali pa vojak pod dežnikom. Ze danes je javno mnenje na naši strani. Saj so se. pa. tudi liberalni priga-njači zaletavali v kazenski paragraf. Med volitvijo sta naša zaupnika protestirala, ko je 7. oktobra t. 1. odstavljeni cerkveni ključar s Slivne volil samo z generalnim pooblastilom za nekega Amerikanca ter se je volilo s pooblastilom. za dne 5. aprila, 1910 umrlo Marijo Osolnik iz I-Iotiča. Če bi se pritožili, bi bile volitve razveljavljene, ker so obvi-seli v III. razredu za en sam glas. Pa se nam v teh razmerah ne zdi vredno. Sedem liberalnih in pet naših! Samo pet — a jih je pet.
—	Iz reške doline, V II. Bistrici se vrše v nedeljo, clne 22. t,, m. zopet v tretjič določene občinske volitve ocl 8. do 10. ure dopoldne v tamošuji kavami oziroma čitalnici, katero vodi sedaj v lastni režiji dosedanji župan Albert Domladiš! Zadnjič ste že poročali, da jo je clne 1. oktobra 1911, katerega dne bi se morala že vršiti volitev, slavna komisija oziroma nje vodje popihali. Radovedni smo ali se bode tudi sedaj tako zgodilo! — V Trnovem priredilo je »Slov. kat. izobraževalno društvo« v svoji dvorani zelo dobro obiskano predstavo. Dvorana je, bila nabito polna. Ženski zbor je pel več pesmi prav dobro! G. kaplan Ivan Tomažič je predaval prav zanimivo o francoski revoluciji in sicer kot razlago glede na pozneje prirejeno dramo v petih dejanjih »Materina ljubezen«, katera je prav dobro izpadla. Pri tej priliki je treba omeniti, da je naš oder za večje prireditve premajhen! Sploh pa je treba omeniti, da se opaža, da pod spretnim vodstvom
gospoda kaplana Tomažiča naše izobraževalno društvo jako lepo napreduje. Tudi gmotni uspeh je bil zadovoljiv. Čisti dobiček te prireditve je namenjen za nabavo novih kulis ter za dopolnitev društvene knjižnice. Želeti bi le bilo, da se tucli ustanovi moški pevski zbor ter da bi sc začeli izvestni krogi intenzivneje baviti s to zadevo. Upamo za trdno, da bode moški zbor lahko pri prihodnjih prireditvah nastopil ter tako spored pomnožil!
—	Bosenski sabor zopet odgoden. Ker k seji 16. t. mes. zopet niso prišli Srbi in so manjkali tudi virilisti, je bila seja nesklepčna in se niso mogle izvršiti volitve v odseke. Sabor je odgoden na nedoločen čas. Najbrže bo raz-puščen.
—	Iz Mošenj. Kako se je po naši občini proti dosedanjemu županu Res-manu, zlasti zadnje dni pred volitvijo agitiralo, smo že sporočili. Najbolj je vlekla nevolja nad doklado. Druga sredstva so pa bile podle laži o županovem »brezvestnem zapravljanju« in »neusmiljenem odiranju« ljudstva z najetim ogromnim posojilom, od katerega je že premnogo kronic izginilo v župnikovem globokem žepu. Gospod župnik Trpin je na to zlobno laž odločno izjavil, da je pripravljen vsak trenotek dotičniku, ki mu dokaže, ke-daj je on sploh kak vinar prejel iz županovih rok za. preureditev poda ali za druge zidarske popravke v župnišču, gospodarskem poslopju ali v cerkvi, odšteti vsoto 2000 K kot nagrado; pove naj seveda ime, ter prinese zahtevani dokaz, sicer je umazan lažnik in obiskovalec.
—	Katol. s'ov. izobraževalno društvo v Mekinah bo uprizorilo 22. oktobra, točno ob pol štirih popoldne v društvenem domu krasno in pretresljivo igro »Stari in mladi ali četrta zapoved«, poslednje delo slovečega pesnika Ant. Medveda. Zanimiva snov igre je vzeta iz časa, ko je zloglasni Prelesnik ponarejal bankovce po Kranjskem, pred kakimi 50 leti. Pridite v obilnem številu!
—	Umrl je v Vidmu ob Savi zave den katoliški mož Franc H a b i n c v 26. letu svoje starosti. Pogreb bo v ponedeljek zjutraj. —t V Kosezah pri Ljubljani je umrl g. Anton Zrim-š e k , mesar, posestnik in gostilničar. Umrla je na Pečinah v starosti 83 lei mati vladnega svetnika v Črnovicah dr. P. L a b a r n a r j a. — Umrl je v Dvoru pri Bovcu g. A n d r e j M r a -kič, star 71 let.
—	Požar v Slepšeku pri Mokronogu. Včeraj, v petek, ob tri četrt na dveh je naznanil zvon ogenj. Goreti jc začelo v Slepšeku pri Anžurju. Zažgali so otroci. Ker je pihal veter, je ta.koj švignil plamen po kozolcih in podih, vpe-pelil Rapušču vse, zidarju Žitniku hišo, zidarju Primcu vse, le hiša je ostala. Prihitele so na pomoč tudi požarne hrambe iz Št. Ruperta in Mirne. Hvala jim! Opozarjamo pa merodajne oblasti na to-le: Pri obeh požarih in Mokronogu smo prišli clo prepričanja, cla jo treba požarne brambe popolnoma reorganizirati. Gasiti znajo malo, vaje ni skoro nobene, cevi preperele, brizgal ne zanemarjene; ko gori, je vse zmešano, niti cevi ne znajo pritrditi, ccvi pokajo in treba skupaj vlačiti cunje, cla se luknja zaveže, medtem pa pogori. Če pride več požarnih bramb, vsaka dela na svojo roko, skupnega povelja ni, orožniki kriče po županu, ognjegasci po načelniku in pri tem zgori vse. Zato še enkrat: strogo nadzorstvo od zgoraj, vaje, politiko in bakljade pa ven! Na pomoč! bodi geslo, ne pa si čuk ali sokol!
—	Imenovanje. C. kr. stavbni acl-junkt Oskar Juvan je imenovan za c. kr. inženirja, in c. kr. stavbni prakti-kant Franc Emmer za. c. kr. stavbnega adjunkta v drž. zgradbeni službi na Kranjskem.
—	Iz sodne pisarniške službe. Kan-celist pri okrajnem sodišču v Postojni Alojzij čuček je prestavljen v Voits-berg.
—	Srednješolstvo. Profesor na državni realki v Pulju Rudolf Baldauf je prestavljen na nemško državno gimnazijo v Ljubljani. — Profesor na ljubljanski realki Justus Barani je prestavljen na realno gimnazijo v Pulju, profesor na komunalni realni gimnaziji v Pulju Karel Sbra je prestavljen na ljubljansko realko, suplent na. realni gimnaziji v Pulju Jakob Stolla pa jo imenovan za pravega učitelja.
—	Komet, o katerem smo že poročali, da se je videl na večernem nebu, se zopet vidi zjutraj okrog 4. ure na solnčnem vzhodu. Včeraj zjutraj se jc videl, ko ni bilo megle. Imel je krasen
. rep.
—	Z zla'lm zaslužnim križcem je
•bil odlikovan redovnik - župnik v Ga.u-nersdorfu na. Nižjem Avstrijskem pro-' leeor dr. Iv o n s t a n t i n. V i d m a r.
ki je doma pod Sv. Volbenkom v Poljanski dolini. Jutri mu bodo ob priliki blagoslovljenja od njega darovanih or-gelj, pripeli odlikovanje,
— Hrvaški Sokol v Zadru nam po-ja: Prazno je mesto učitelja t e -I o v a d b e , ki sc, tem potom razpisuje. Učitelj ima 1800 kron letne plače in 10'r dobička od vsake Sokolove prireditve s telovadbo. Poleg tega sme z dovoljenjem upravnega odbora učiti ostala telovadna društva, ki pripadajo hrvaški sokolski župi »Ban Paližna«. Za to se mu povrnejo potni stroški in 8 K dnevnine. Prošnje naj sc pošiljajo u p r a v 11 e m u o d b o ru hrvaškega Sokola v Zadru. V prošnji naj opiše prošnik svoj životopis in priloži sledeče izkaze: a) krstni list, b) domovinski list, c) zdravniško izpričevalo, d) nravstveno izpričevalo, e) izpričevalo o dokončanih študijah, f) izpričevalo sposobnosti, g) dokaz o poznavanju hrvaškega jezika in h) dokaz o eventualni dosedanji službi. Služba se bo uredila pogodbenim potom. Nadaljnje nasvete in navodila claje upravni odbor hrvaškega. Sokola v Zaclru. — Hrvatski .Sokol v Zadru.
—	Gasilno društvo na Vačah, ki je
bilo v liberalnih rokah, se je izgubilo. Če je kdo najde, naj jc izroči naprednemu županstvu na Vačah, ki ,je tako vneto za blagor ljudstva. Za kaj se je porabila letošnja deželna podpora, ne vemo. Ljudstvo sme samo gledati, kako stoii že več nego 14 dni gasilni dom na stežaj odprt kakor v starem Rimu Janov tempelj v vojskinem času. Obleka in oprava je vse navskriž razmetana. Kakšna je brizgaIna — kdo ve? Ko bi nastal ogenj, bi napreclnjaki bili zopet nedolžni.
—	Praktični kurzt za občinske tajnike v Istri. Istrski deželni odbor je določil štiri štipendije po 600 Iv za praktično izvežbanjc kandidatov na mesta občinskih tajnikov v Istri. Prošnje, v katerih morajo prosilci med drugim dokazati, da so dovršili nižjo gimnazijo, realko ali tem vsporejeno šolo, je vložiti na istrski deželni odbor v Poreču do 15. novembra t. I. Kdor dobi štipendij. bo moral izvršiti prakso pri občinskem uradu, ki ga določi deželni odbor. Praksa traja eno leto in začenja dne 1. februarja. Natančne pogoje je doznati pri vsakem županstvu.
—	V Zlatempolji pri Brdu so občinske volitve, tudi že končane. Po novem volilnem redu je prišlo nekaj novih mož v odbor, župan pa jc izvoljen stari. Vsi možje z gospodom županom so zvesti pristaši S. L; S. — Podpisani pa se v imenu vseh sedmih pogorelcev iz Ter-novč, ki so dne 2. avgusta t. 1. pogoreli, za miloclarc prav lepo zahvaljuje, posebno pa č. župiiemu uradu v Moravčah za 100 K: č. žup. uradu v Blagovici za. 30 K; na Vranji peči za 25 K; č. g. Iv. Borštnar iz Št. Lenarta za 20 Iv; iz Krašnje za 15 K: iz Češnjic 15 K; iz Sola 15 K: iz Brda 14 K; iz Št. Vida 12 lv; iz Sp. Tuhinja 12 K; iz Zg. Tuhinja 7 K in č. g. Jan. Teranu za 10 K. — Bog povrni! — Jan. Medved, župnik zlatopolj-ski.
—	Iz Trnovega na Krasu. Tu bi so
moralo dne 26. t. m. vršiti premovanje goveje živine; ker pa jc tukajšnja živinorejska, zadruga prosila za odgoditev dneva, določilo se bode premovanje. glasom sklepa zadružnega odbora na 20. novembra 1911, oziroma, ako bi ne bil deželnemu odboru dan priložen, naj slednji določi dan med 14. in 25. novembrom. Drugi pogoji in določila se naznanijo s plakati. Tukajšnja živinorejska zadruga, zelo marljivo deluje pod jako spretnim vodstvom tukajšnjega dekana g. M. Kržišnika.
—	Gospodinjski tečaj se otvori v nedeljo 22. t. m. v Stari Loki v prostorih gospe Jclovčan. Vodila ga bo gospa Ema Peče. Tem potom se odgovarja vsem onim občinam, ki žele imeti tečaj, naj se obrnejo s svojo prošnjo direktno na deželni odbor. Občina ima preskrbeti prostor, kurjavo in razsvetljavo.
—	Iz vojaške službe. Poklicana sta med drugimi v korno častniško šolo v Gradcu tucli nadporočnik pri 27. peš-polku v Ljubljani gosp. Ljudevik Kette in nadporočnik pri 14. pcšpolku v Lin-cu g. Fran jo Ketlo.
—	Požar v šmartnem pri Kamniku. Dodatno k požaru z dne 18. oktobra vam o požaru v Šmartnem pri Kamniku še nadrobneje poročam, da je ško-
Mehorjani - .Slovenska Straža* Vas kliče! Pr! sprejemu Mohorjevih knlig daru! vsak vešji ali manjši znesek .Slovenske Straži'!
da cenjena na 57.000 K, katero odtehta zavarovalnina 7100 K. Obžalovanja vredno je, da je pogorela posestnikom vsa krma, katere je že itak primanjkovalo. Da se ni domača požarna hramba pod vodstvom g. Franc Zoreta, organista, in gospoda orožniškega postajevodja Orla z vso vnemo tako zavzela za obrambo nesreče, bi bila škoda veliko večja. Ne moremo si kaj, da pohvalno omenimo vrlih in-hrabrih gasilcev, kateri so resnično z vso požrtvovalnostjo in neumornim trudom delovali, da sc je požar omejil; posebno je tu omeniti: Rosovega Jurja, Zagodetovega Martina in Rosa, in če še enkrat pripomnimo, organista; tem štirim vsa čast. Sedaj se vidi, kolike važnosti je pož. brarnba, in prepričani morajo biti tudi tisti, ki so bili nekdaj največji njeni nasprotniki. Hvalo moramo izreči tudi drugim sosedom, ki so prav pridno in hrabro gasili, kakor tudi domačemu gosp. župniku, kateri je ljudi k gašenju bodril; omeniti moramo tudi sosednja dekleta, katera so neutrudljivo donašala vodo. Drugega pač ne moremo reči vsem skupaj, kakor: Bog jim povrni! Nesrečni pogorelci.
—	Novice iz Tržiča. Reklamacije zoper občinski volilni imenik, ki so bile vložene od slovenske strani, je c. kr. okrajno glavarstvo ugodno rešilo, s čemur so Nemci izgubili precej glasov. Kakor se čuje, bodo občinske volitve dne 13. novembra. — Društvo sv. Jožefa priredi dne 29. t. m. igro »Mlinar in njegova hči«. Več na vabilih in danes teden v »Slovencu«.
—	Revizija ljudskega štetja v Trstu. Kakor poročajo listi, so že sedaj našteli v Trstu in okolici 20.000 Slovencev več kot so jih našteli magistratni falzifikatorji.
Bilanca državnih železnic za leto 1910. Ministrstvo za železnice je ravnokar priobčilo številke za 1. 1910. Po tem poročilu so znašali dohodki avstrijskih železnic 154,064.568 K. stroški pa 249 milijonov 421.462 K, torej 95,356.894 K primanjkljaja. Kakor te številke kažejo, je pri naših železnicah slabo gospodarstvo; železnice ne samo da nič nc nesejo, ampak izkazujejo še velikansko izgubo.
—	Ante Jakič zopet duhoven. Bivši urednik »Slovanske Misli«, Ante Jakič, ki je pred 20 leti izstopil iz duhovniškega stanu, se je zopet vrnil v krog svojih sobratov in se podvrgel vsem predpisanim naredbam.
—	Samonmor. Emilija Furlan, 28 letna brezposelna dekla iz Kobdila, je spila v četrtek zvečer v drevoredu S. Andrea v Trstu karbolovo kislino. Pasanti so jo videli, ko se je vila v bolečinah in duh karbolovc kisline jim je razodel, da gre za samoumor. Prihiteli zdravnik jo je našel že mrtvo. Imela je pri sebi delavno knjižico, v katero je bila zapisala na zadnjo stran, da zapušča dedščino svojim dvem sestram. Vzrok obupnega čina je neznan.
—	Dvohojevala sta se te dni v Zagrebu inžener Pečar in domobranski poročnik Hinko Stipetič radi afere, ki se je pripetila v foyerju zagrebškega gledališča. Ker pri streljanju ni bil nobeden zadet, sta vzela sablje; ko je bil Pečar lahko ranjen na levi roki in glavi, je bilo časti zadoščeno in stvar urejena . . .
k Umrl je 29 let stari gimnazijski suplent v Celovcu g. Val. T s c h a r r e.
—	Umorjen mesar. V Sarajevu so včeraj ponoči v ulici Rogalica umorili mesarja Molodica. Zabodli so ga z noži. Mrtvemu so vzeli zlato uro.
—	Sta a ljubezen. Iz Novega na Hrvaškem poročajo, da je ondi skočil v morje 1041etni Peter Gortič, ker je na srčni kapi umrla njegova 100 let stara žena.
—	Trgovci In kupci posestev pozorl
Cenjeni čitatelji se opozarjajo na oglas pod tem naslovom.
—	Tiskovne pomote so se zgodile pri lomljenju dr. Šusteršičevega govora, ki ga priobčujemo danes na uvodnem mestu. Na strani 2. pod naslovom »O pokritju novih izdatkov« se mora brati v prvi koloni na koncu zadnji stavek: »Potem pa bi tudi opozarjal na to, v kolikor pride pri tem v poštev država, da imamo na primer predlogo o socialnem zavarovanju na zbornični mizi. Vprašal bi, ali je ta predloga resno mišljena ali ni?« Nadalje naj sc pod naslovom »Finančna reforma« čita začetek: »Gospodje! Naše mnenje je, da je to najslabša metoda pri obravnavanju cele zadeve. Lotiti se moramo vendar enkrat obsežnega temeljitega finančnega nač:'a. (Pritrjevanje.) Toda mi moramo celotni finančni načrt pred seboj imeti. (Poslanec Sedl&k: In no po malem!«
—	Umrl je v Trstu c. kr. finančpl respiciont, v pok. g. Pavel O m a n.
—	Monopol na vžigalice. Osnutek za uvedenje monopola na vžigalice je v finančnem ministrstvu že izdelan, vendar njegova definitivna vsebina, kakor
tudi dan izvedenja še nista določena. | Državna režija, kakor čujemo, ni nameravana; vendar je lo pereče vprašanje že zdaj zelo komplicirano. Začetek nionopoliziranja, bo z novim letom 1912, ko se prepove uporaba belega fosforja. S tem so namerava zadati mnogoterim tovarnam za vžigalice hud udarec. Veliko vprašanje pa je, čo parlament v kratkem času, ki mu je na razpolago, reši monopolno predlogo. Pri vsem je pa tudi vpoštevati, da omenjena prepoved glede fosfora stopi na Ogrskem v veljavo šele leta 1913. in bo treba misliti naši državni polovici, kako preprečiti uvoz iz Ogrske. Zatorej ni izključeno, da se omenjena prepoved tudi pri nas odloži do leta 1913.
— Razpis učiteljskih služb. Na šti-rirazrednici v Knežaku je razpisano učno mesto za učiteljico. — Na enorazrednici v Ostrožnembrdu se bo oddalo učno mesto za učitelja. Rok 13. november.
TURKI VDRLI V HERCEGOVINO.
Z Dunaja se poroča: Dne 19. t. m. ob deseti url zvečer je vdrla v hercegovski okraj Foča deset mož močna turška četa, oborožena z Martini-pnš-kami in revolverji in oropala hišo mo-hamedanca Huso - Sahbaza. Pretepli so Huso - Sahbazo in njegovo rodbino, uropali so štiri konje in 1600 K v gotovini, več v blagu in hranilno knjižieo. Turki so tudi streljali, ne da bi bil kdo zadet, nato so pa ušli v Novi Paizar, ki je oddaljen en kilometer.
Telefonsko in Brzojavna poročila.
POROKA NADVOJVODE KARLA FRANCA JOŽEFA S PRINCESINJO CITO PARMSKO.
Schwarzau, 21. oktobra. Danes dopoldne se je tukaj v navzočnosti cesarja Franca Jožefa, saškega kralja, veliko nadvojvod in drugih dostojanstvenikov ter sorodnikov cesarske hiše izvršila poroka nadvojvode Karla Franca Jožefa s princczinjo Cito parmsko, Na predvečer poroke je papežev major-domus Bisleti izročil zaročencema sijajen dar sv. očeta, ki je vsa v srebru izvršena reprodukcija znane podobe Iz-veličarja od Leonarda di Vinci, posejana vsa z najdragocenejšimi biseri Zaročenca sta se za dar sv. očeta ginjena zahvalila. Ob četrt na 12. uro opoldne se je začela ceremonija. V prvi vrsti je korakal nadvojvoda Karol Franc Jožef v uniformi dragonskega polka z zlatim runom, na njegovi desni strani cesar Franc Jožef I., na levi pa njegova mati nadvojvodinja Maria Jožefa. Princesa Cita Parmska je korakala v drugi vrsti, na desni šef rodovine Bourbon, vojvoda madridski, na levi pa njena mati Maria Antonija Parmska. Preden je Karol Franc Jožef pokleknil, je odložil sabljo. Poroko je izvršil v imenu svetega očeta majordomus monsignore Bisleti. Ko je majordomus zaročenca vprašal, se hočeta li v zakon vzeti, je princesinja Cita odgovorila tako naglas po francosko »Oui!« — »Da!«, da se je cesar nasmehnil. Pri izmenjavanju prstanov je zapel zbor krasno cerkveno pesem. Monsignore Bisletiju jo asistiral doktor bogoslovja, vseučiliški profesor princ Maks saksonski. Po ceremoniji je msgr. Bisleti prebral prisrčno lastnoročno pismo sv. očeta. Sv. oče prosi Boga., da mladi par blagoslovi in ju poživlja, da zaupata v božjo previdnost, ki nikoli ne zapusti trdno verujočih. Sveti oče opominja na postavo, da morajo otroci ljubiti in spoštovati stariše in konča s toplo prošnjo, naj Bog blanoslovi in še dolgo ohrani cesarja Franca Jožefa njegovim mno-g oliki m narodom v blagor obširne avstrijske države ter podeljuje vsem svoj Apostolski blagoslov. Nato se je začelo čestitanje in je prvi paru čestital cesar Franc Jožef. Medtem so otroci priredili prisrčno poklonitev. Oh 1. uri se je začel obiteljski dejeneur. Prvi je vstal cesar in napil poročencema: »Jaz nanijam na zdravje zakonskemu paru, za katerega prosim nebo sreče in blagostanje.« Nato je cesar trčil z nadvojvodo Karolom in princesinjo Cito. — V spomin dogodka se je skovala spominska medalja.
HEIN DEMISIONIRAL.
Celovec, 21. oktobra. Deželni predsednik baron Hein Je podal demisijo.
ADMIRAL UMRL.
Gradec, 21. oktobra. Tu je umrl admiral v pokoju Maksimilijan baron pl. Pittner v 78. letu starosti.
NADŠKOF DVORNIK ZBOLEL.
Reka, 21. oktobra. Bivši zadarski nadškof Dvornik, ki živi na Sušaku je zbolel. Vsled njegove visoke starosti je le malo upanja, da bode okreval. Nadškof ie star 70 let*
LAŠKI JUNAKI. — BOJI V BENGA-
ZIJU IN DERNI. — KAJ JE PRAVZAPRAV?
Rim, 21. oktobra. General Briccola, poveljnik druge afriške divizije, ki je imel nalog se v Bengaziju izkrcati, poroča: Italijanski vojaki so z velikim junaštvom z bajonet nim napadom premagali Turke in Arabce in preprečili nameravano obkolitev naših čet. Po večkratnih napadih so Turki bili pri-morani se umakniti. (To poročilo jc sumljivo kratko in ne pove ne števila mrtvih, ne koliko časa je boj trajal, ne kaj so Lahi potem storili.)
Rim, 21. oktobra. »Agenzia Italia-na« poroča: Laški vojaki so se po sedmih dneh slabe vožnje začeli med sovražnim ognjem v Bengaziju izkrceva-ti, toda vsled viharja tega niso mogli storiti neposredno pred mestom, ampak bolj daleč ob obrežju Giuliana. Laški vojaki so z »nečuveno hrabrostjo« z bajonetom napadli sovražnika, ki se je trdovratno branil in se utaboril v vojašnici Sidi Hussein. Turki niso nehali z obstreljevanjem, toda naši, izvršujoč »čudeže junaštva«, so Turke prisilili, se umakniti »not»*: v mesto«. Naši vojaki so se borili cel dan, ne da bi bili kaj zavžili. (Tudi iz tega poročila ni razvidno, ali so se Lahi Bengazija že polastili ali ne? Zdi se, da ne.)
Rim, 21. oktobra. Laška poročila trdijo, da so Turki pri Bengaziju izgubili »blizu« 200 mož, 500 je pa ranjenih, Lahi pa imajo »okoli sto« mrtvih in ranjenih. (Tudi zelo malo jasno.)
Rim, 21. oktobra. »Giornale d' Ita-lia« poroča: Boj med Italijani in Turki je trajal 10 ur. Turkom jc pomagalo viharno morje. Topovi ladij niso namreč mogli doseči sovražne infanterije, ki je bila dobro skrita za griči. Laška vojska znaša 10.000 mož. Turki so se menda že umaknili v notranjost. Mesta Lahi z ladjinih topov menda zato niso obstreljevali, ker se nahaja smodnišnica mesta na zelo izpostavljenem mestu, in so Lahi hoteli mestu kolikor mogoče pri-zanesti (!).
LAHI PORAŽENI!
Berolin, 21. oktobra. »Lokalanzei-ger« poroča: Pri spopadu pri Nešatu, v katerem so bili Lahi poraženi, je bilo ubitih 50 Lahov. Lahi so pustili na po-zorišču boja veliko orožja in municije. Ranjenih in ubitih je na arabski strani 10 mož.
Dunaj, 21. oktobra. Korespondenč-ni urad poroča: »Jeni Gazetta» poroča, da so poizkušali Lahi pri svojem prodiranju proti sandžaku Djebel i Garbi napasti turške čete, ki stoje pri Sentor-ju. Laški oddelek je štel 300 mož. Pri spopadu so bili Lahi vrženi nazaj. Turkom je prišel na pomoč zelo velik oddelek Arabcev. Na turški strani so bili ubiti 3 naredniki, 7 mož je ranjenih. Arabska pomožna četa ima 8 mrtvih in 7 ranjencev. Laško brodovje je poizkušalo izkrcati čete pri Saletinu, a vsled odpora turških vojakov se to ni posrečilo.
UGODEN MIR ZA TURČIJO?
Carigrad, 21. oktobra. Minister zunanjih zadev je izjavil, da. se bo kmalu sklenil mir, ugoden za Turčijo.
STAVKA GIMNAZIJCEV.
Suczavva, 21. oktobra. Gojenci tukajšnje gimnazije stavkajo od včerajšnjega dne ter motivirajo to stavko s premnogim, učenjem ter izredno strogostjo profesorjev.
NESREČA NA MORJU.
Bilbao, 20. oktobra. Utonil je parnik »Sečundo«. Utonilo je 23 oseb.
UMORJEN GRŠKI ŠKOF.
Solun, 21. oktobra. Umorjen je grški škof Emilia.no od Grevene, njegov vikar, en sluga in en kavas.
LJUDSKO ŠTETJE V GORICI.
Ljudsko štetje, oziroma revizija, napreduje z nepričakovano ugodnim vspehom za Slovence. Doslej so našteli okroglo poldmgtisoč Slovencev več in se sodi, da bo število Slovencev v Gorici najmenj 9000. Več sto glasovnic je bilo glavarstvu vrnjenih, ker jih pošta ni mogla adresatom dostaviti, zlasti velja to za služkinje.
Končni rezultat ljudskega štetja je odvisen zlasti od tega koliko Slovencev se prihodnji teden na glavarstvu oglasi. Prihodnji teden ima namreč vsakdo, kdor hoče, na glavarstvo vstop, da ondi pogleda, kako je v števne pole vpisan, to je, je li rubrika njegovega občcvalnega jezika pravilno izpolnjena.
Dolžnost vsakega Slovenca je, da gre prihodnji teden na glavarstvo, da se prepriča, kako je vpisani
Za šolske otroke
Da mnogi otroci v šoli nič prav /jsffiffp ne napredujejo, so nepazljivi in mT^* trudni, jc prav mnogokrat vzrok f ™ šibka sestava telesa. Pospešitev IaM^ mnogokrat primanjkujoče slasti do jedi in boljša prehrana je p,rlstna !®mo s
. . : ,	. ' r ,	to znamko —
tukaj brezpogojno na mestu. Nič ribičem - kot ni zato bolj pripravno, kot že z„fl8Tom"scott-desetletja preiskušena ovc9a "»»"»I«
SCOTTOVA EMULZIJA
Dalje časa vseskozi redno zavžita, ojači deklice in dečke tako razveseljivo, da jim postane šola iu učenje zopet veselje.
Pri nakupu naj se zahteva Izrecno Scott-ovo emnlzllo. Znarana .Scott«, ki je tt nad 35 let vpeljana, famei za dobroto ln učinek. — Cena izvirni steklenici K 2-50. - Dobi se v vseh lekarnah.
10
Hazne stvari.
Koliko je Slovanov. Po najnovejših podatkih znaša število Slovanov krog 160 milijonov. Od toga števila odpade na Ruse 110 milijonov, Bulgare 5,700.000, Srbo-Hrvate 9,773.000, na Slovence 1,500.000, Cehe 7,500.00, Slovake 2,740.000. lužičke Srbe 157.000, Poljake 21,700.000. Skupna vsota vseh gorenjih številk izkazuje 159,420.000 Slovanov po celem svetu.
Živinska kuga na Zg. Avstrijskem. Iz Linca se poroča, da se živinska kuga na gobcu in parkljih vedno bolj širi na Zg. Avstrijskem. Sedaj je na Zg. Avstrijskem na kugi obolelih 5640 glav govede. Goveja trgovina je na Zg. Avstrijskem za dalje Časa popolnoma onemogočena.
Laška kultura. V Segniju na Laškem so iz varnostnih razlogov izolirali več oseb. To je pa »izobraženo« prebivalstvo tako razburilo, da je vdrlo pred mestno hišo, razorožilo in preteplo ka-rabiniere in zažgalo mestno hišo, ki je zgorela.
Samoumor vsled domoljubja. Italijansko - turška vojna je tudi v Peter-burgu zahtevala svojo žrtev. Neko 18-letno turško dekle, po imenu Tatva Ko-miko, je namreč iz ljubezni do domovine izvršila samoumor. Že ko so prihajala prva poročila o vojni, jc postajala zelo razburjena ter je zahtevala, naj se jo pusti odpotovati domov. Ker ji je pa manjkalo denarja za pot, ga je skušalfi dobiti na vse mogoče načine. Predno pa je spravila skupaj potrebno vsoto, je zvedela, da so Italijani žo zasedli Tripolis. To jo je zelo potrlo, ker jc mislila, da je njena domovina izgubljena. Skočila je iz svojega stanovanja v petem nadstropju na cestni tlak. Umirajočo so jo prenesli v bolnišnico, kjer je z zadnimi močmi izjavila, da ne more preživeti nesreče domovine in da hoče zato tudi umreti.
Prva električna železnica na Mont Ceniš. Povodom kongresa inženirjev v Turinu se je vršil tudi prvi poizkus električne železnice na Mont Ceniš, ki je izpeljana od kraja Bardonechio do francosko meje. Napeljava je končana in se bo v kratkem času izročila prometu. Zoleznica razpolaga z 3500 kilovati. Redni promet se prične takoj, ko da tudi francoska vlada svoje dovoljenje. Kaj je vzrok zavlačevanju dovoljenja od francoske strani se še ne ve.
Ljudski oder, Ljubljana.
Začetek ob '/28. uri.	Konec pred 10. uro.
Znižane cene! Predstava: R. Znižane cenel Predprodaja vstopnic v „Kat. Bukvarni".
V nedeljo dne 22. oktobra 1911:
Učenjak.
Veseloigra v treh dejanjih. — Spisal dr. Fr. De« tela.
CSNE;
Parter: I., II. vrsta a 3 — K. - III., IV., V. vrsta
i\ 2 — K. - VI., VII vrsta a 1-50 K. — VIII..
IX., X., XI. vrsta a 1-— K. — Zofe v parterju
h {•— K.
Galerija: I. vrsta a 1-20 K. — II. vrsta a 1-— K.
III., IV. vrsta a 70 vin., V. vrsta a BO viv. Balkon a 1- K.	stojišče 40 vin.
Dijaško stojišče 30 vin.
Vstopnice sc dobivajo tudi zveccr pred predstavo pri blagajni. — Blagajna sc odpre ob »/27, Med posameznimi dejanji zakasnelo došlim je vstop v dvorano zabranjen.
Prihodnji predstavi bosta na vseh Svetih dan, 1. novembra, ob >/>3. uri pop. in 1/2 8. ari zvečer:
Mlinar in njegova hči.
Ljubljanske novice.
lj Javno predavanje. Prihodnji torek predava v S. K. S. Z. g. Anton
S vete k. Začetek točno oh 8. uri zve-
čer. Gospod predavatelj si bo izbral za predavanje jako zanimiv predmet, tako d abo občinstvo zopet imelo lep, poučen večer. Vabimo!
lj »Ljudski oder« igra jutri oJ> pol osmi uri zvečer velezabavno in noduč-no veseloigro »Učenjak«. Delo spacla med najboljše slovenske igre sploh in se je storilo vse, cla uspe v vsakem oziru. Dekoracije II. dejanja so popolnoma nove, sploh je ta sccnična vprizori-tev za Ljubljano novost. Cene za galerijo so skoro polovico znižane, tako je omogočen tudi najrevnejšim slojem obisk te zanimive predstave. Za 25 krajcarjev se dobi že prav lep sedež. Vstopnice ima v predprodaji Katoliška bukvarna.
lj Kandidatje za deželni zbor. Jutri ob 10. uri dopoldne je v Ljudskem domu shod zaupnikov S. L. S. Izvršilni odbor predlaga za kandidata g. Antona Roji o, mizanskega mojstra in hišnega posestnika. Nemci postavijo za kandidata pri dopolnilni dežclno-zborski volitvi. ki se za mesto Ljubljano vrši 31. oktobra, dr. Egra. Socialni demokratje postavijo svojega kandidata v ponedeljek.
lj »Jutro« se silno jezi nad tem, ker je »Ljudski oclcr« znižal cene na galeriji. Pravi, da je to slabo znamenje. Mi povemo »Jutru« le toliko, da ga prav lepo prosimo, da naj še nadalje dela. reklamo za nas. Ako bo na njegovo reklamo kaj več vstopnic prodanih, lahko pride g. Plut ob novem letu k nam, da dobi odstotke za reklamo v delno poktritje »Jutrovih« dolgov. Za brezplačno reklamo smo pa vsakomur hvaležni.
lj Zlata skleda Govekarjeva silno jezi liberalce, ker jim je »Slovenec« povedal par resnic.. »Narod« pravi, da se bo že vodstvo gledališča samo branilo. Tega pričakuje »Narod« zaman, vsaj v »Narodu« se ravnateljstvo dramatičnega društva ne bo branilo, kvečjemu v »Jutro« bo spustilo kako opra<-vičbo. Mar »Narod« še, svojih lastnih pristašev ne pozna?! Pač žalostno! .Sicer pa ni lepo govoriti o »zlati skledi« ljudem, ki so spravili k zlati skledi na magistrat, za tržnega nadzornika Ribnikarja, ne da bi imel potrebnih skušenj, ki so na magistratu nastavljali samo pristaše liberalne stranke, ki so povsod, kjer so imeli kaj moči, terorizirali naše pristaše in ki sedaj apijejo samo zato, ker se jim zlato skledo o d m i ka. »Zlato skledo« naj le nikar drugim ne podtikajo, ker se tako lepo sveti v njej Hribarjeva doba in liberalno prvaštvo. Če je pa hotel Govekar v liberalnih listih spraviti stvar v drugo luč, je le zopet pokazal, da zlate sklede, ki mu jo je Hribar pripravil ne zasluži in da bo deželni odbor z ozirom na napade v liberalnih listih prav storil, ako kobilo priveže zopet k magistralnim jaslim. In tako so bo »zlata skleda« za G o v e -kar j a izpraznila. Pa. tudi za druge liberalne z 1 a t o s k 1 e d a r j e!
lj Pri veliki avtomobilni dirki prihodnje leto — Ljubljana ena glavnih postaj. Kranjski avtomobilni klub nam poroča: Vsled intervencije Kranjskega avtomobilnega kluba pri c. kr. avtomo-bilnem klubu na Dunaju, posrečilo se je pridobiti ondotne športne kroge, da se je že določena dirkalna proga za, av tomobilno dirko 1912 spremenila in bode pri tej dirki, ki se vrši v mesecu juniju 1912 naše mesto eno glavnih postaj. Vsi tekmovalci pridejo v Ljublja no, kjer bodo tudi prenočevali. Ker za prihodnje leto »princ Henrik vožnja« izostane, je pričakovati, da se oglasi mnogo angleških in nemških avtomobili stov k tej dirki, katera bode najzanimivejša avtomobilna prireditev leta 1912. v Evropi. Start in cilj dirke je zopet Dunaj, tekma traja celih 6 dni in pasira četrti dan naše glavno mesto, kjer bode nočna postaja. Kranjski avtomobilni klub bode osnoval posebni pripravljalni odbor, ki bode skrbel, da se postavijo za približno 150 avtomobilov garaže, šupe in da sc preskrbi prenočevanje v hotelih za približno 400 avtomobilistov. Kranjski avtomobilni klub bode poklonil tekmi krasno darilo.
lj Vlom v sv. Petra cerkvi odkrit
Ob zaključku lista došla nam je sen-zacionelna vest, da je bil vlomilec v sv. Petra cerkev po prizadevanju ljubljanske policije prijet v Gradcu v osebi znanega cerkvenega tatu Pavla W e -bra, rojenega leta 1871 pri Sv. Krištofu pri Celju. Ukradena monštranca sc je dobila v Mariboru, in sicer je ropar ki je sedel sedaj radi raznih ropov v ječi, pisal svoji sestri v Maribor, naj neki grm ribezlja iz vrta, ki ga ima ona v najemu, presadi na njen lastni vr To se je zdelo oblasti sumljivo, zato j< preiskala skrivnostni ribezljev grm in pod grmom je našla zakopane razne dragocenosti, med njimi tudi stvari, ukradene iz cerkve sv. Petra v Ljublja ni. Več u tem bolnu žc uoročalL
lj Nov izletu! kraj smo 'dobili Ljubljančani na Golovcu. Stavbo Anžičeve restavracije je namreč dovršila tvrdka Uhlif že do vrha. Prvo nadstropje bo celo železobetonske konstrukcije; celo nadstropje bo tvorila ena sama dvorana, ki bo na vse strani imela steklene stene. Ravno železobetonsko streho bodo nosili betonski stebri, ki bodo tvorili z njo ono celoto. Ker se sedaj beto-nira, je lepo videti način, kako se podobna stavba izvršuje. Veselo dejstvo je, da smo e Slovenci končno tudi v itej modemi stroki osamosvojili. Ko človek vicli lepo zgradbo na krasnem go-lovškem razgledu po celi Gorenjski, nehote veselo vzklikne: Končno vendar nekaj našega. Podjetni lastnik je Slovenec, tvrdka slovenska in dclavci tu-diJBlovenci.
lj Med na cesti. Sinoči se je nekemu vozniku, ki je med peljal, pokvaril sod. Med je začel curljati po cesti in na Breguje nastala pravcata sladka luža. Mladina je voznikovo nesrečo hitro zapazila in hitel aje z žlicami in lonci oborožena na kraj nezgode, da si nekoliko osladi sladkosnedim usta. Dogodek je povzročil mnogo vesele zabave med občinstvom.
lj Blizu sto voz zelja so danes pripeljali na tukajšnji trg. Blago je vseskozi lepo in zdravo in cena tudi povsem povoljna, kajti plačevali so glave zelja po 6 do 12 vinarjev, kar vzpričo splošne draginje vseh drugih živil ni pretirano.
lj Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani vabi vse gospode častne, podporne in prave člane ter vse dobrotnike in prijatelje društva k sv. maši jutri, v nedeljo, t. j. 22. oktobra, ob 10. uri v kapeli »Leoninum« v Vod-matu, ki sc bode brala v smislu pravil kot cerkvena obletnica t«ga društva.
ŠALJIVEC.
Izgubljeno in najdeno. »Učiteljska tiskarna« je izgubila tako okoli 30.000 kron in nekaj drobiža. — Milan Plut, edini lastnik »Jutra« je izgubil v Šiški »pri Anžoku« — apetit do pečenke. — Dragotin Mohar, gostilničar, posestnik itd. v Šiški, pa je izgubil najemnino od šišenske podružnice »Jutra«. Poštenjak, ki bi vse to utegnil najti, odda naj proti primerni odškodnini v uredništvu »Jutra«. Neodvisno »Jutro« je naposled izgubilo tudi edini up, da bi prišlo kedaj na »zeleno vejico«, a jc izključeno, da bi ga. še našlo.
Našel se je človek, ki verjame, da ima »Učiteljska tiskarna« dobiček od »Jutra«. Nadalje se je našlo liberalno nesebično rodoljubje ter krasen komet na severo-zapadnem nebu. Vse troje sc nahaja, v deželnem muzeju.
Štajerske novice.
Odvajanje je glavni pogoj pri zdravljenju nerednega prebavanja. tMočna odvajanja so kakor znano zelo Jjk<?tlljiva. Uporablja naj se torej olaj-šujpče odvajalno sredstvo dr. Rosa balzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. in kr. dvomi dobavitelj v Pragi. Dobi so tudi v vseh lekarnah. — Glej oglas.
> Po zdravniških poročilih je pri
revmatizmu, protinu, ncvralgiji kot izborilo bolečine lajšujoče, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pregib-nost. členkov zanesljivo učinkujoče sredstvo Contrhcuman. — Glej oglas.
Današnji številki smo priložili vsem zunanjim naročnikom prospekt tvrdkc »Prokop Skorkovsky in sin« izvoz sukna in modnega blaga, za dame in gospode v Humpolcu, češko. Ako bodo cenj. naročniki kaj primernega potrebovali, naj se. obrnejo na to tvrd-ko in naj blagovolijo zahtevati po priloženi dopisnici vzorce.
Otroci, ki jih močijo bolesti pri prebavi, naj zavživajo skozi nekaj dni kake 3 žlice naravne Franc Jožei-ove grenčice, ki niti najnianje ne nadleguje celo najnežnejših organov. Profesor pl. Goehardt, Berolin, izjavlja, da je v svoji kliniki mnogokrat in z najboljim ter zadovoljivim uspehom vporabljal „Franc Jožef -ovo" vodo.	11
CELJE.
Opozarjamo na predovanjc, katero se vrši v nedeljo, 22. t. m., v hotelu pri belem volu. Predaval bode g. dr. Anton Schwab o različnih boleznih. Predavanje se bode razjasnjevalo s skiop-tičnimi slikami. Udeležite sc predavanja v obilnem številu.
š Pododbor Zveze Orlov ima v nedeljo dne 22. t. m. ob pol 11. uri v hotelu pri »Belem volu« v Celju sejo. Na dnevnem redu je tudi razgovor o telovadnem tečaju Zveze. Vabijo se vsi člani telovadnih društev Orla in tudi udje tistih izobraževalnih društev, katera mislijo tekom letošnje zime ustanoviti telovadne odseke Orlov.
ANGLEŽI V PERZIJI.
Iz Teherana se poroča: Vlada protestira, ker hočejo Angleži izkrcati vojake v južni Perziji. Proti Angležem namerava odposlali kazake in orožnike.
ALBANIJA.
Iz Skoplja. poročajo, da jc Hasa-n bej, albanski cleputat iz kosovskega vi-lajeta v turškem parlamentu, brzojavno zaprosil porto, naj razda Albancem 100.000 pušk v svrho varstva turške meje.
jeseniške novice.
j Katol. delavsko društvo priredi v nedeljo 22. oktobra 1911 v »Delavskem domu« na Savi predstavo »Revček An-drejček«, narodna igra s petjem v petih dejanjih. Spisal K. Morre. Poslovenil J. Bedenek. Pri igri sodeluje društveni orkester. Začetek ob pol 8. uri, konec ob 11. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. do III. vrste 1 K, IV. do VI. vrste 80 vin., od VIL vrste, dalje 60 vin. Stojišča 30 vin. Otroci plača jo na, stojiščih polovično vstopnino. Vstopnice, se dobe pri blagajni zadnjo uro prccl začetkom.
TiiZS S^ Ofi-.r^ I<1
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 21. oktobra.
Pšenica za oktober 1911 . . . .	11 59
Pšenica za april 1912.....1122
Rž za oktober 1911......10 52
Oves za oktober 1911.....9 56
Oves za april 1912......870
Koruza za maj 1912......8 66
Efektiv trdno.
sopilnih organ v, pri nahodu, hri-p&vosti i a vratnih oteklinah zdrav tufko priporočana je	38 12 U.
naravna
alkalična kislina
katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorfeim mlekom.
Ta milorsztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleta in ge v tacih slučajih posebno dobro obaeaa.
Izvirek: Giesshub! Sauerbrunn, želoz. pastaja, zdravilna kopališSo pri Karlovih varli Prospekti naslon) in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah ia trgovinah z jestvinaml io vinom.
ZaliGO pri Mihael Kastner-iu, Peter lassniku in Andrej Šarabonu, Ljubljana.	11452—49
o bi B	Cm opazovanja	Slanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrov'	Nebo	M JS -»
20	9. zveč.	739-6	86	Sl. szah.	brezobl.	00 _
21	7. zjutr. 2. pop.	39-6 372	32 151	brezvetr. sl. jvzh.	megla jasno	
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2«, sred. zračni tlak 736-0 mm
Srednja včerajšnja temp, 9i° norm. 9-7°
Tik poleg želez. postajo Pesnice pri Mariboru so prodajo sledeča posestva oziroma stavbišča pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji.
Prvo posestvo meri 0 oralov ter obstoji iz travnika, njive, bukovega gozda, lepega sadouosnika ter z opeko krite zidane hiše in ene lesene koče.
Drugo posestvo obstoječe iz 3 oralov in sicer travnika, pašo ter lesene iiiše.
Tretje obstoječe iz 10 oralov, obstoječe iz travnika, njiv, lepega sadonosnika ter velike enonad-stropne vile z verandami in parkom ter velikega gospodarskega poslopja.
Nadalje trojno stavbišče tik poleg železniške proge: prvo, primerno za vsako industrijalno podjetje, kakor mlin, fabriko, meri 3'/2 orala travnika; drugo meri 2, tretje H/2 orala, ki se proda tudi skupno, ker jo prav za prav krasen sadonosnik. — Kdor želi imeti domovje tik poleg železniške postaje, ob kateri stoji v 24 urali 17 osebnih vlakov, naj ne zamudi to ugodne prilike.
Pojasnila dajo g.	3185 (2)
Nobeden ne trpi
rad na revmatizmu, protinu, ncvralgiji, ozeblini itrl. in vendar se dobi sc ljudi, ki se ne brigajo sa preizkušeni, zdravniško priporočeni
CONTRHEUMAN
besedni znak za (mentol, sallcltizlran kostanjev izvleCek) ki za hitro pomiritev in ozdravljenje, za I splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pregibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo | za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pušica 1 krono. Izdelovalnica ln glavna zaloga v
lekarni B. F R A G N E R - ja, j
c. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA III., št. 203.
Pri naprej plaCilu K 1-50 p«; poSlje t pufiica franku j
i!	•.	>. •■ »»	m
Pozor na Ime Izdelka in izdelovatelja!
ZALOGA V LEKARNAH. V Ljubljani: Rib. Sušnik, Jos. Čižmar,
dr. G. Piccoli.	3117 |
Štev. 4238.
Jubilejne ustanove.
Trgovska iu obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1911: a) osemnajst cesarja Franca Josipa ustanov (8 po 50 K in 10 po 'jO K) za uboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske; b) štirnajst cesarja Prana Josipa ustanov (4 po 50 K iu 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike iu trgovce vojvodine Kranjske; c) pet cesarico Elizabete ustanov po -tO K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov ter d) pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 K za uboge vdovo kranjskih obrtnikov in trgovcev.
Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 15. novembra 1911. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da jc ubog; oziroma, da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.	3 87
Iz nekega konkurza izvirajoč raznovrsten	3183
kot fraocris, mala in velika dDi-paB&» itd. itd., dalje opeka, večje število samokolnic, desk, žičnih mrež, strešnega papirja, postelj s slamni-cami, novih in starih kocev, se proda globoko pod lastno ceno. Vpraša naj se: IS. Stoara, Ljubljana, šolski drevored štev. 2.
r
15,
oa
pri
Zakaj ravnate s svojim želodcem tako seskrtono
kot da lic bi bil ravno triko važen, kakor drugi organi. In vendar ako želodee ne prebav lj a, zappi delavna zmožnost celega telesa.	i TroizkuSeno i/ izbranih najboljših iti uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domaČe zdravilo ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prehlajenja in /.oprne^a zaprtja, n. pr. gorečieo. napenjanje, nezmerne tvorbe kislin ter krče jf. dr. Rose balzam za že~ lodcc iz lekarne B. I-ragncrja v Pragi.
VRRILOl Vs* deli embalaže ' ■	imajo postavno
deponovano varst. znamko
GLAVNA ZALOGA: LEKRRNH B. FRflGNER-ja, c. In kr. dvor. dobavitelji,
„Pri črnem orlu", PRflGfl, Mala strana 203, —» Po posti se razpošilja vsak dan. —
vojfal Nerudovo ulice.	3117
Cela stekl. 2 K, pol stekl. 1 K. Proti naprej vpoSilj. K 150 so pošlje mula steklenica, za K I.ho velika steklenica, za K ( 70 2 veliki steklenici za K 8-— i velike steklenice za K L'2'- U vel. Hteklenic poštnine prosto
na vse postaje avstr.-ogr. monarhije. Zaloga v lekarnah avstr.-opr. - V Ljubljani: Rih. fc	Sušnik. Pr- O. Piccoli, Jos. rižninr.
V-- J
Opravilna številka Nc f 168/11 1
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Pri c. kr. okrajnemu sodišču v Ljubljani odd. I. jo po prošnji lastnika g. Frana Pavlovčič, kontrolorja prisilne delavnice v Ljubljani na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina zemljišče vlož. št. 88 kat. obč. Petersko predmestje I. del., obstoječe iz hiše št. 13, sv. Petra cesta in vrta za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 80.000 K.
Dražba se bo vršila dne !»0. oktobra 1911 dopoldne ob 9. uri v pisarni c. kr. notarja g. Matije Hafner, Ljubljana, Dunajska cesta.
Ponudbo pod izklicno ceno so no sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je po odbitku vknjiženoga dolga izročiti v roke prodajalca.
Dražbeno pogoje je mogoče vpogledati pri c. kr. notarju Matiji Hafner, kot sodnem komisarju v Ljubljani.	jjgfc 3_j
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani
oddelek i,j da« i 7. oktobra 1911.
:sm
Frančiška Zrimšek naznanja v svojem in itueuu sorodnikov pretužno vest, da jc njen iskreno ljubljeni eo-projr, gospod
Anton Zrimšek
mesar, gostilničar, sodavičar in posestnik v Kosezah
po dolgi, neizrečeno mučni bolezni v starosti 43 let, dne 20. oktobra 1911 ob pol 4. uri popoldne, previden s svetimi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v nedeljo, oktobra 1911 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Kosezah šl. 15 na pokopališče v Dravljah.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Za prijazen spomin rajnega prosi
Frančiška Zrimšek.
Koseze pri Ljubljani dne 20. oktobra 1911.
Zahvala.
3175
Potrti vsled nepričakovane smrti nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata, svaka in strica
Gregorja Slanovoik
zidarskega mojstra
izrekamo vsem prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo za izkazano sočutje ter mnogobrojno spremstvo na poslednji poti pokojnikovi. Posebno pa izrekamo najiskrcnejšo zahvalo čč. oo. frančiškanom na Viču za vodstvo pogreba, nadalje slov. izobraž. društvu za ginljivo petje ob grobu, viškim ognjegascem in vsem darovalcem prekrasnih vencev. Sploh vsem in vsakemu posebej z;t vse dokaze iskrenega sočutja.
Dobrotni Bog naj vsem tisočero poplača!
Rožna do I in a, 21. oktobra 1911.
Ivana Stanovnik, soproga.
Brat in sestre.
Zahvala.
3184
Povodom bolezni in smrti mojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda
Jakoba Dragan
urarja v Ljubljani
došlo mi je toiiko izrazov iskrenega sočutja in sožalja, cla mi ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Zahvaljujem sc srčno vsem, ki so mi stali na strani v teli težkih urah s tolažili in oskrbo ranjkegn. Nadalje sl. urarski zadrugi in nie gosp. načelniku za izrečeno sožalje, častno spremstvo in krasni venec. Konečno vsem cenj. darovalcem vencev in Šopkov in vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku,
Ljubljana, dne 21. oktobra 1911.
Karolina Dragan.
za staro stavbinsko pod- J] jetje z velikim številom naročnikov. Vprašanja pod št. 50 na upravo lista.

i.
--4fe
if.
%
1 A
»m
*1
JF
Vdovec


E 349 11
Družbeni oklic.
Pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št 4, bo
dne 21. novembra 1911, dopoldne ob 9, uri
dražba posestva vlož. št. 51 kat. obč. Lužarje, obstoječega iz gospodarskih poslopij, več njiv, vrtov, travnikov, pašnikov in gozdov, s pritiklino vred, ki obstoji iz več glav živine ter gospodarskega orodja.
Nepremičnini določena je vrednost na 18.835 K, njenej pritiklini pa 1227 K 60 v.
Najmanjši ponudek znaša 13.375 K 07 v.
Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnine (zemljiškoknjižni izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapiske itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi št. 4, med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji naj-| pozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle uveljavljati glede nepremičnine same.
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije,' niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe.
C, Ur« okrajnu sodnllu Velike Lašče, oddeliii II.,
dne 14. oktobra 1911.
3178
rni
dobro izučena v kuhanju, gospodinjstvu, likanju, šivanju, pranju in v vseh ročnih delih želi vstopiti kot kuharica v kako župnišče na Kranjsko, Štajersko ali Koroško. — Naslov: Poste restante ,,X. štev. 2224'' glavna pošta, Ljubljana.	3126
[a in-
Iz rdečega .
leta, prav dobro napoln|ene. Pernic« alt blazin* 180 cm dolga, 116 cm Široka K 10--, 12 -, 15-- ln 18-—, 2 metra dolqa, 140 cm Uroka K 13-—, 15--, 18-—,21— Zgliiv-_ nlk 80 cm dolg, 58 cin Širok K 3 —. .VSO in~4 —; 90 cm dolg, 7o cm Slrok K 4-50 in 5-50. Izdelujem tudi po kakoršnlkoll drugI meri. Tridelni modroci iz 2>me za eno posteljo K 27—, boljši K 33.—. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10*— naprej. Zamenja ali nazaj se vzame le proti povrnitvi postnih stroškov. 3151—6 Benedikt Saehsel. Lobes 910 pri Plznu (Ceiko).
Št. 668 Il/pr.
v elegantni izvršitvi z medenimi okovi 40 centimetrov visoka, z Z zvoncema, rezijsko kolesje.
3 letno lamstoo Lepotno u vsaKI sobi
Cena komadu 10 kron, 3 komadi 28 kron, Razpošiljanje po povzetju. 3155 10-1
Urnim Mka ur Dunaj XIX,, Boschstrasss l/l
3177
odlična oseba, stanujoč na deželi, srednjih let, sc želi v svrho ženitve seznaniti s pošteno, zmerno žensko, samsko ali vdovo, starosti 30 do 40 let.
Pojasnile daje upravništvo .,Slo-venca".	3166 3
Glede na nadomestno volitev deželnozborskega poslanca iz volilnega razreda mest in trgov v volilnem okraju mesta ljubljanskega namesto odstopivšega poslanca Ivana Kneza, ki se ima vršiti dne 31. oktobra eventuelno dne 7. novembra 1.1. v Ljubljani, se v
smislu zakona z dne 20. junija 1910, št. 21. dež. zak. nastopno naznanja: Vsak volilni upravičenec, ki ima v Ljubljani svoje redno stanova-lišče, je dolžan, ob volitvi deželnega poslanca, priti določeni volilni dan v času, predpisanem za glasovanje, k volilni komisiji in oddati svojo glasovnico (volilna dolžnost).
Vsak volilni upravičenec, ki se mu je dostavila izkaznica, pa se brez opravičenega razloga odtegne svoji volilni dolžnosti, se kaznuje z globo od 1 do 50 kron, ako se ni najdalje v neprestopnem roku osmih dni po volilnem dnevu pri mestnem magistratu ljubljanskem ustno ali pismeno opravičil, zakaj ni vršil svoje volilne pravice in ni, ako to treba, j predložil dokazil ali se sicer verodostojno izkazal, da je imel za neude-' ležbo zadosten zakonit opravičevalni razlog.
Razlogi, kateri volilca, ki se volitve ne udeleži, opravičijo, so zlasti:
1.	ako volilec vsled bolezni ali slabotnosti ne more priti na volišče;
2.	ako volilca zadrže uradne ali siccr neodložne stanovske dolžnosti;
3.	ako je volilec na potovanju izven kranjske dežele;
4.	ako volilca zadrži bolezen v rodbini ali druge neodložne rodbinske zadeve;
5.	ako volilca zadrže prometne ovire ali druge nepremagljive okoliščine. Pravico kaznovanja ima mestni magistrat ljubljanski.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 20. oktobra 1911.
Za začasno oskrbovanjp občinskih opravil mesta Ljubljane postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Lasctian 1. r.
Služba orjanisfa in občinskega tajnika
se razpisuje. Plača 960 kron. Prosto stanovanje. Prošnje na jse pošlje zadnji čas do 30. t. m. Nastop takoj ali 1. decembra.	:S162 Toplice, 19. oktobra 1911.
Stalni krajevni agenti
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod »Merkur«, Brno, Neugasse20.
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter jc velika tovarna srebrnlne prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moCI Pooblaščen sem izvrSiti ta nalog. PoSiljam torej vsako-
mur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
K	in sicer:
6 kom. najfinejših namiznih nožev s pristno
angleSko klin jo; 6 kom. amer. par. srebr. vilic iz enoga komada; | 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat.srebrnih kavinih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrno zajemalnico za juho; 1 1 kom. amer. pat. srebr. zajemalnico za mleko; (> ltom. ung.Vlktoria CaSic za podkiado; '.'. kom. elegantnih namiznih svečnikov; 1 kom.cedilnik za Čaj; 1 kom. najfinejša sipainica za sladkor.
42 komadov skupaj samo K 14*40. Vseli teli 42 predmetov je poprej stalo K 80-— ter jih ie mod sedaj dobiti po tej minimalni ceni K14 40, ftmericansko pat. srebro je znano, |e skozinskozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garautuje. V najboljši dokaz, da le-ta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeC, povrniti brez zadržka znesek in naj liikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladno kot prekrasno
božično darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v A. Hirschberg-a aksportnl hiši amer. pat. srebrnega blaga
la Cunaii II, BemUrandstrasse 19, S. k Telefon m\
PoSilja se v provincijo proti povzetju, ali Ce se znesek naprej vpošlje. — Čistilni prašek zanjo 20 vin,— Pristno le z zraven natis- - « a njeno varstveno znamko (zdrava	a t,
kovina), — Izvleček Iz pohval, pi- ▼ sem: Bil semspoSiljatvijo krasne • garniture jako zadovoljen. Ljub- ^ S ^ ijana. Oton Bartusch, c. kr. stotnik 4 v 27. peSpolku. — S pat. srebrno rt garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. — Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu joko koristna, prosim, da mi poS-ijete Sc eno. Sent Pavel pri Preboldu. Dr. Ka-milo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik. — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Mihael KovaCevIč, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, 22. oktobra 1904.	3157
ki govori slovensko in nemško išče službe v
kakšnem hotelu. Naslov pove uprava lista. 3124
Mauufakturna trgovina
.Pri Valvazorju* Stari trs št. 4 Ljubljana
Drobnina, pletenina, galanterija in dežniki.
na prodaj na Tržaški cesti 23, ki zahteva - nizko obrestovanje ter mnogo donaša. -
Vprašanja na: R. Švara, Ljubljana Šolski drevored št. 2.	3182
za eno ali dve stranki z dvoriščem in lepim sadnim 3083
vrtom se ceno proda
Potrebnega kapitala 2600 K. Natančneje se izve Sožia Mlia,liillMiana CESll U. Sl. 154.
in pristno naravna štajerska, dolenjska in goriška vina priporoča cenj. gg. gostilničarjem in zasebnikom trgovina z vinom JOSIP BOŽIČ, Sp. šiška, kleti pri An-žoku. Ljutomerčan v steklenicah. 3179
poštenih stan-šev, se spreimo — talim naslov se izve pri