LJubljana, sobota 22. avgusta 1942-XX
Cena cent. 89
-< pravui*i v«. Teietoe d.
^uoiuu <*uccmi|en »1-22 $1-23 11-24
olia y
>ik*
njenim jddnek Ltuftliaru fuconiievt ali-
3 5 - ieietor <t 41-23 »1-2« fodruinja Nove noto: Ltubliansk* oesta €2 <atmHi a Unbliuiln poten Ime on poitno i«to»mni atnrfi h 17.749 a Malt krai> italiie	rsr.ri "/». pr>«t » 1 -» » 1 »
I f l	M.Mi'f.1|VL o )i£ia>. a Ka
Italijf to Bonatim ms
o.	'ttMim \ * VfMAN(_
Itbili ritk dn N a r o £ o < o a tnala m 111 ' o o U>
a inombkre pa Lil 22 .80
Urfd«iii*«i UabUBOB. Pacam jen oba kn. 1 fee». <1-22. 51-23. »1-24
Kokopta* •• a« •ralate
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA pa la pob
bliciti di provemetiza italiana ed eaten: Union* PubblicirJ Italiana S A. MILANO
Tutti 1 nostri mmogll hanno raggiunto la meta
La seorta aerea ha abbattuto 5 apparecchi avversari Altri 3 velivoli ssessid distruttl
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 21 agosto 1942-XX il seguente bollettino di guerra n. 816:
Sul fronte egiziano nulla di importante da segnalare.
Keiterati attaechi di velivoli britannici contro nostri convogli in navlgazione nel Meiliterraneo non hanno avuto aleun sue-cesso: le navi hanno continuato illese la rotta c raggiunto i porti di destinazione.
La seorta aerea intervenuta con efficace prontezza abbatteva in combattimento —
senza subire perdite — cinque apparecchi avversari, mentre un sesto subiva la stessa sorte ad opera di un ricognitore; due altri precipitavano in fiamme colpiti dal tiro di nostri cacciatorpediniere.
In una delie azioni contro aerosiluranti avversari che avevano attaccato un nostro convoglio, di cui al Bollettino odierno, si č distinta la squadriglia da caccia al comando del Tenente Pilota Adriano Porcu che ha abbattuto ouattro velivoli nemici.
Vsi naši konvoji so prispeli na cilj
Letalska spremstvo je sestrelilo 5 sovražnih letal —• nadaljfifa sovražna letala imišena
Tri
Gavni stan italijanskih Oboroženih sil Je objavil 21. avgusta naslednje 816. vojno poročilo:
Na egiptskem bojišču nič važnega.
Ponovni napadi britanskih letal na naše konvoje v Sredozemlju niso imeli nika-kega uspeha: Ladje so nepoškodovane nadaljevale plovbo in dosegle namembne bike.
Letalsko spremstvo, ki Je takoj učinkovito nastopilo, je v spopadih brez lastnih izgub sestrelilo 5 sovražnih letal, medtem ko je ista usoda doletela šesto letalo P« zaslugi izvidniškega letala. Streli naših rušilcev so zadeli dve nadaljnji letali, ki sta treščili na tla v plamenih.
V eni izmed akcij proti sovražnim tor-pednim letalom, ki so napadla naš konvoj, o čemer je govora v današnjem poročilu, se je odlikovala lovska eskadra pod poveljstvom pilota, poročnika Adriana, Porca, ki je sestrelila 4 sovražna letala.
Bukarešta, 20. avg. s. Rumunski dnevnik »Tribuna« je posvetil dolg članek z naslovom »Veliki vojskovodja« osebnosti šefu italijanskega generalnega štaba. V članku se opisujejo podrobnosti vojaškega življenja ' Uga Cavallera z najbolj značilnimi epizodami iz njegovega vojaškega življenja. Dne 6. decembra 1940, nadaljuje list, je bil Ugo Cavallero imenovan za šefa glavnega stana. Vodil je do zmage italijansko armado v Albaniji, ki je bila pod njegovim poveljstvom, nakar je posvetil vse svoje sile ojačenju celotnega italijanskega vojaškega aparata na ozemlju Kraljevine, kakor tudi afriškim armadam in ekspedicijskemu zboru v Rusiji. To delo je bil neobhodni pogoj za slavna dejanja, ki so se kasneje izvršila. S povišanjem v maršala Italije je bilo nagrajeno njegovo samo veličini domovine posvečeno življenje, obenem pa je povišanje tudi priznanje junaštva in žilavosti ter borbenega duha odličnih italijanskih čet.
Horfhyja
Budimpešta, 20. avg. s. Ministrski svet se je sestal na izredni seji pod predsedstvom min. predsednika Kal\iya, ki je orisal junaški lik podregenta Štefana Hor-thvja, ki je slavno padel na vzhodni fronti. Ministrski svet je odredil narodno žalost, ki bo trajala 8 dni. V znak žalosti so zaprli gledališča, kinematografe in javne lokale. Vest o smrti Štefana Horthyja je prišla v Budimpešto med svečano procesijo sv. Štefana, katere se je udeležil regent z vsemi člani vlade. Ko je procesija šla iz cerkve kronanja, je oficir generalnega štaba izročil predsedniku brzojavko iz madžarskega glavnega stana s sporočilom o junaški smrti podregenta. Predsednik ministrskega sveta se je posvetoval z ostalimi ministri in s šefom glavnega stana in se odločil, da takoj obvesti regenta po končanih verskih obredih. Kallay se je podal skupno s šefom glavnega stana v kraljevo palačo in sporočil vest regentu Horthyju, ki se je takoj nato odpeljal v avtomobilu v poletno rezidenco, kjer je sporočil žalostno vest svoji soprogi. Listi, ki sicer ne bi izšli zaradi narodnega praznika, so izdali izredne žalne izdaje s članki, ki pričajo o globokem sožalju vsega naroda. Slavna smrt Štefana Horthyja, ki je bil najbolj vidna državniška osebnost po regentu. pišejo listi, bo vzpodbuda vsej madžarska mladini, da bo kos vsem nevarnostim in žrtvam vojne in da bo nadaljevala z vedno večjo odločnostjo borbo proti sovražniku evropske kulture in madžarske domovine. Ves ganjeni narod je ponosen na to žrtev in žaluje z družino regenta Horthyja. Madžarsko letalstvo, ki ga je Štefan Horthy razvil, je obdalo svoje prapore s črnino.
Budimpešta, 20. avg. s. Predsednik ministrskega sveta Kallay je imel v radiu spominski govor o Štefanu Horthyju, ki ]e padel na vzhodni fronti. Govoril je o vojaških krepostih namestnika regenta, ki se je hotel kljub svoji visoki funkciji kot prostovoljec udeležiti madžarske vojne proti boljševizmu. V tolažbo je, je zaklju-
čil ministrski predsednik, da smo vsi združeni v veliki žalosti, ki je zadela regenta in Madžarsko skupno z narodi velikih zavezniških sil in vojskami, ki se bore proti smrtnemu sovražniku evropske kulture.
V zmagoviti gigantski bitki, ki poteka na vzhodni fronti, piše poluradni »Buda-pesta Ertesito«, je padel danes ob zori Štefan Horthy, drzni lovski pilot, pospeše-vatelj madžarskega letalstva, ki je bil dvakrat omenjen v dnevnem povelju vojske in je žrtvoval svoje življenje pri izvrševanju svoje dolžnosti.
Doznava se, da sta Nj. Vel. Kralj in Cesar ter Duce pooblastila italijanskega veleposlanika ministra Anfusa, naj sporoči regentu izraze njunega globokega so-žalja. Jutri bo regent sprejel italijanskega veleposlanika v Budimpešti.
Hitlerjeva sožalna izjava regentu H$rthyfu
Berlin, 21. avg. d. Iz Hitlerjevega glavnega stana javljajo, da je Hitler v posebni brzojavki izrazil svoje globoko sožalje madžarskemu regentu Nikolaju Horthyju in njegovi soprogi o priilki smrti njunega sina in namestnika regenta Štefana Hor-thyja, ki je padel na vzhodnem bojišču. Hitler je izrazil svoje obžalovanje tudi pokojnikovi vdovi.
S svoje strani je nemški zunanji minister Ribbentrop brzojavno izrazil regentu Horthyju in njegovi soprogi, kakor tudi vdovi namestnika regenta Štefana Horthy-ja svoje osebno sožalje, dočim je madžarskemu min. predsedniku Kallayu izrazil sožalje v imenu nemške vlade.
Berlin, 20. avg. s. Vest o junaški smrti Štefana Horthyja, prvorojenca in namestnika madžarskega regenta, je bila sprejeta s sočustvovanjem v političnih in vojaških krogih. Ves tisk tolmači narodno žalost in piše, da nemški narod žaluje spričo udara, ki je zadel prijateljsko in zavezniško madžarsko državo. Štefan Horthy je umrl za veliko stvar Evrope in za veliko stvar za-padne civilizacije.
Uporniško glbssife v Indiji
Veliki izgredi v Kalkuti in Madrasu
Sanghaj, 21. avg. d. Nemiri v Indiji se niso polegli, dasi je na razpolago zmerom manj številčnih podatkov o žrtvah med civilnim prebivalstvom, ki jih zahtevajo v nezmanjšanem obsegu pojavljajoči se izgredi v posameznih indijskih mestih. Iz Kalkute javljajo, da je policija v nekem severnem mestnem okraju včeraj ponovno streljala v množice, ki so demonstrirale po raznih ulicah in pred posameznimi objekti). Pcrročilo ne navaja, koliko žrtev je padlo ob tej priliki med civilnim prebivalstvom. Iz Madrasa se je izvedelo, da je v bližini mesta včeraj ponovno prišlo do spopadov množice z britansko in indijsko policijo ter vojaštvom. Na več mestih je policija napadla neoborožene množice demonstrantov. Več javnih zgradb v bližini Madrasa je razjarjena ljudska množica zažgala. Kratek komunike o teh dogodkih, ki je bil v Madrasu objavljen v četrtek ponoči, pravi samo, da sta bila v bližini distriktov zopet izpostavljena mir in red. Medtem se je zvedelo, da so se britanske oblasti včeraj poslužile posebnih kazenskih ukrepov, ki so bili odrejeni za Indijo ob pričetku sedanjih nemirov. Neki ind^ki domačin je bil pod obtožbo, da ie poškodoval vladno imovino, oh-sojen na dve leti prisilnega dela in ja bil razen tega prebičan. Iz Kalkute javljajo,
da je bilo doslej ustavljenih že 13 lokalnih listov, med njimi tudi nekateri, ki izhajajo v angleščini. Listi so bili ustavljeni, ker se nso hoteli pokoriti poostrenim službenim
uredbam.
Bangkok, 20. avg. s. Neredi v Indiji so kljub krutim angleškim ukrepom vedno hujši in se vedno več Indijcev pridružuje splošnemu uporu. V Madrasu 3o bili nemiri posebno hudi in so morale oblasti izdati pravcato vojno poročilo, ki navaja, da je ogromna množica nastopila zaradi aretacije nekaterih Indov, ki so bili osumljeni, da pripadajo tajnemu odboru. Množica je bila po hudem spopadu odbita izpred pokrajinske palače, potem pa se je pojavila pred ječami, da bi osvobodila aretirance. Policija je skušala razpršiti množico z gumijevkami, kar pa ji nI uspelo. Ker se je ogromna množica demonstrantov vedno bolj večala in je bilo njeno zadržanje vedno bolj nevarno, je policija, ki so jo ojačile tudi čete, ponovno streljala v množico, ki je na to napadla obrambne naprave in potisnila čete v notranjost kaznilnice. Pri drugem napadu je množica vdrla v jetnišnico in osvobodila aretirance. Na obeh straneh je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. V vsem mestu so izbruhnili velik požari, ki jih je zanetila podivjana množica.
Angleški poraz pri Dieppu
2.095 ujetnikov, med njimi 617 ranjenih — Sestreljenih je bilo 127
angleških letal
Na&alJ^je prodiranje nemških in zavezniških čet na kavkaškem področju — Nove izgube
sovjetskega brodovja na črnem morju in v Finskem zalivu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. avg. s. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo:
Včeraj so nemške sile obalne obrambe odbile z izredno krvavimi izgubami za sovražnika angleške, ameriške, kanadske in degaulistične čete, ki so se izkrcale v širini 25 km na francoski obali Rokavskega preliva pri Diepp"- Ob zaščiti močnih pomorskih in letalskih sil in z uporabo tankov, ne da bi bilo treba uporabiti rezerve vrhovnega poveljništva, so bil'* uničene in vržene nazaj v morje v borbrh moža z možem sovražne čete, ki so se izkrcale iz 300 ali 400 čolnov.
Vsi tanki sovražnika, ki jih je bilo 28 in ki so bili izkrcani, so bili uničeni. Doslej je bilo naštetih 1500 ujetnikov, med njimi 60 kanadskih oficirjev. Nasprotnik je imel številne mrtve, dočim znašajo naše izgube padlih in ranjenih samo 400. Naše posadke so držale vse strateške točke .postojanke baterij in radijske postaje ob obali. Glavnina sovražnika ,ki je čakala na morju na 36 transportnih ladjah in je bila zaščitena s številnimi križar-kami, rušilci in nadzorovalnimi čolni v svrho nadaljevanja izkrcanja, se je morala vrniti v svoja izhodiščna pristanišča, ne da bi kaj ukrenila in po močnih iz-gnbah zaradi topovskega ognja in letalskih napadov, zasledovana med plovbo in do izkrcanja od nemškega letalstva.
Brodovje sovražnih transportnih ladij je izgubilo zaradi topovskega ognja tri rušilce, dve torpedovki in dve transportni ladji. Letalstvo je potopilo en rušilec, en motorni torpedni čoln, en nadzorni čoln in
5 transportnih ladij s skupno 13.000 tonami. Med temi ladjami sta bili dve specialni ladji. Razen tega je letalstvo poškodovalo 3 križarke, 4 rušilce, 4 motorne torpedne čolne, en vlačilec, en izkrcevalni napadalni čoln in 5 transportnih ladij s skupno 15.000 tonami. Med temi ladjami so bile specialne ladje.
V	teku bombardiranja bežečih angleških pomorskih sil so bili hudo poškodovani pomoli in sidrišča v pristanišču Portsmouth kakor tudi drugi objekti vojaške važnosti ob južni obali Anglije.
Nemško letalstvo je izgubilo 18 letal. Del posadk je bil rešen. V letalskih dvobojih so naši lovci in protiletalsko topništvo in naše topništvo sestrelili 112 sovražnih letal. 17 naših letal je bilo izgubljenih. Nekaj pilotov je rešila pomorska reševalna služba.
V	noči na 19. avgust so sovražne izkr-cevaine sile napadle nenadno nemške lahke pomorske sile. Te so takoj reagirale in potopile dve veliki motorni topničarki. Poškodovale so s topniškim ognjem nadaljnjo vodilno ladjo in več motornih torpednih čolnov. Štiri sovražna letala so bila sestreljena. Ena naša lovska podmornica pa je bila tu potopljena.
Na nemški strani ni bilo drugih izgub. Vse skupine nemških oboroženih sil, ki so sodelovale pri obrambi pred sovražnim izkrcanjem, so se odlično borile.
Na Kavkazu je bilo z napadalnimi operacijami zavzeto' nadaljnje ozemlje. Letalstvo je potopilo pred obalami Črnega morja tri transportne ladje.
Med Volgo in Donom južno od Stalin-grada je bil v hudih borbah zavzet z naskokom sistem sovražnih postojank, ki so bile že pred časom močno utrjene. Sovražnik je tu izgubil med 18. in 19. avgustom 3301 ujetnika, 52 tankov, 56 topov, 90 strojnic in metalcev bomb, kakor tudi 66 metalcev plamenov.
Letalstvo je uničevalo železniške naprave in oskrbovalni promet v sovražnem zaledju.
V	teku neke naše napadalne akcije na področju severno od Orela je bilo od 11. avgusta zajetih 14.000 ujetnikov ter zaplenjenih ali uničenih 400 tankov in 200 topov.
Vzhodno od Vjazme in pri Rževu so se včeraj izjalovili napadi soražnika spričo žilavega odpora nemških čet.
V	severnem odseku fronte so bili odbiti deloma s protinapadi sovražni napadi.
Sovražnik je izgubil včeraj na vzhodni fronti 104 letala.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 29. avg. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo:
Na kavkaškem področju prodirajo nemške ln zavezniške čete kljub trdovratnemu odporu sovražnika dalje. V Keršld ožini je bila sovražna transportna ladja zažgana z letalskimi bombami. Na Azovskem morju so nemški brzi čolni potopili brez lastnih izgub dve tovorni ladji v močno zavarovanem konvoju, ki so ga prisilili k umiku. Pri tem so zajeli tudi nekaj ujetnikov.
Na donski fronti se je izjalovilo več poskusov sovražnika, da bi prekoračil reko, Letalstvo je potopilo na Volgi tri transportne ladje in eno rečno ladjo.
Vzhodno od Vjazme in pri Rževu so bila zbirališča sovražnih čet ponovno z osredotočenim ognjem orožja vseh vrst razgnana. Na drugih krajih so bili sovjetski napadi krvavo odbiti.
Južnovzhodno od Hmenskega jezera so bile na težavnem ozemlju obkoljene sovražne skupine uničene. Sovražni napadi na volhovsko mostišče in na obkoljevalni fronti pri Petrogradu so ostali brez uspeha.
V	Finskem zalivu so potopila nemška bojna letala sovražni minolovec, drugega pa hudo poškodovala. Finsko letalstvo je potopilo 19. in 20. avgusta dve sovjetski podmornici z bombami.
V	pretekli noči so izvršila sovjetska letala motšlne polete nad generalno guberni-
jo in vzhodno Nemčijo. Civilno prebivalstvo v Varšavi je imelo zaradi bomb nekoliko Izgub.
Posamezna angleška letala so v pretekli noči napadla severnonemško obalno področje. Podnevi in ponoči je bilo sestreljenih devet angleških letal.
Nemška bojna letala so bombardirala v noči na 21. avgusta ponovno bojno luko Portsmouth in povzročila z bombami tež-
kega in najtežjega kalibra razdejanja in požare v luki in ladjedelnicah.
Sovražne izgube pri poskusu Izkrcanja na obali Rokavskega preliva 19. t. m. so se zvišale nasproti prej objavljenim Številkam na 2.095 ujetnikov, med njimi 617 ranjenih. Število utopljenih še nI ugotovljeno. Število sestreljenih sovražnih letal se je povišalo od 112 na 127. Lastne izgube so se zmanjšale od prvotnih 87 na 85 letal-
Odmevi ponesrečene angleške invazije
Berlin, 21. avg. d. Po popolnoma pone-i sirečenem invazijskem poskusu pri Dieppu skuša zavezniška propaganda na vse načine dokazati svetu, da jc šlo na zapadni francoski obali le za podobno izkrcanje kakor že prej na posameznih delih francoske in norveške obale ter da je bil ta poskus izvršen le v nekoliko večjem obsegu kakor Cfbičajno. da pa nikakor ni imel značaja invazije. Ogromna sredstva, s katerimi je sovražnik izvršili invazijski poskus, dokazujejo nasprotno, da je šlo nedvomno za operacije velikega obsega. Tudi najdeni dokumenti dokazujejo, da so imeli zaveznik5 mnogo širše načrte, kakor pa bi sedaj radi dokazali. Tako so pri ujetnikih, ki so oo polomu pri Dieppu padli v nemške roke, našli geografske načrte in risbe, iz kat^ih je razvidno, da se je britanski manever nanašal na široko obalno področje in da ;e bil nameravan tudi prodor v smeri proti Parizu. Ta velika Churchillova invazija je obnčala v svojem zametku. Nemške čete so proti napadalcem nastopile z brezprimerno hrabrostjo in so same zavrnile prve izkrcane sovražnikove oddelke, da ni bilo treba poslati v pomoč kake znatnejše rezerve iz okolice napadenega področja, niti ne zateči se h kakemu višjemu poveljništvu. Prve sovražnikove edinice, ki so se izkrcale na obali pri Dieppu, so bile tako naglo in odlojnc odbite, da glavne sovražnikove sile. zbrane na 35 transportnih parnikih ki so čakali ua širokem morju, niso mogle več poseči v borbo.
Ugotovitve nemškega tiska
Berlin, 21. avg. d. Današnji nemški listi objavljajo prve slike kot dokumente velikega britanskega ponaza prj poizkusu invazije pri Dieppu. Iz objavljenih fotografij je predvsem razvidno, s kako velikanskimi materialnimi sredstvi je sovražnik izvršil invazijski poizkus, prav tako pa se na njih očitno vidi panična naglica, s katero je bil sovražnik prisiljen k umiku. Pas morske obale pri Dieppu je dobesedno posut z angleškim orožjem in vojnim materialom, ki ga je sovražnik pustil na begu. Tu leže raztresene neštete puške, strojnice, vsakovrstno drugo orožje in municija poleg posebno velikega števila razbitih sovražnih oklepnih voziil. V vrsti drugih fotografij se izraža panična naglica sovražnikovega bega po udarcu nemške obrambe. Med odvrženim itn razbitim vojnim materialom leže posamezna kosi vojaške opreme, čepice, pasovi m deli uniform, ki so jih sovražnikovi vojaki odvrgli na begu. Nekaj fotografij prikazuje britanske vojake, kj v silno raztrganih uniformah odhajajo po porazu v nemško ujetništvo.
Poleg s/!?lk britanskega poloma pri Dieppu objavljajo listi tudi danes komentarje, v katerih zlasti pobijajo sovražnikovo propagando. ki si po britanskem porazu prizadeva invazijslco akcijo prikazati v mani usodnem obsegu. Pod naslovom »Nauk Dieppa« piše »Deutsche Allgemeine Zeitung« med drugim: Akcija pri Dieppu je gladko potekla. Rezultat akcije je: napad izjalovljen. Moskva grenko razočarana m Anglija blami-rana do kosti. List poudarja nato, da predstavlja dogodek povsem naravno poizku9 sovražnikove invazije. Ako sedaj Angleži govore, kakor da svoje akcije ne bi smatrali za resne, potem pač sam njen potek postavlja te njihove trditve na laž v enaki meri kakor tudi odmev, ki ga je zbudil pri-četek britanske akcije onstran Atlantika v Zedinjenih državah. Pri Dieppu se je Churchill ujel v svojo lastno past. Odkair je Moskva nastopila z ultimativnimi zahtevami in se ni več pustila pitati v svoji stiski zgolj z besedami svojih atlantskih zaveznikov in potem, ko se je Churchill celo sam podal k Stalinu, da mu pojasni zavezniške zadrege, je bilo končno pač treba, ne samo šobiti se. marveč tudi resnično zažvižgati. Churchilli je to storil miže, prav tako kakor srvoječasno pri G ali polju, ker je pač večno isti vojaški diletant in hazairder.
Berlin, 20. avg s. Poročilo vojaškega dopisnika DNB poudarja, da je angleško-amerišiko poveljništvo uporabilo za napad na Dieppe celo armado, ki naj bi operirala v treh zaporednih valovih. Prvj val specialne divizije Kanadčanov im Američanov je bil opremljen z orožjem vseh vrst in oja-čen z oklopnimi sredstvi, katerim je bilo brez dvoma poverjena naloga zavzeti nenadno nemška letališča v bližini in jih dati na razpolago angleškemu letalstvu krvt prvo napadalno oporišče na francoskih tleh. Drugi in tretji napadalni vail sta obsegala sile, razdeljene na več ko 30 transportnih ladij, ki niso mogle poseči v akcijo zaradi naglega neuspeha prvega poizkusa. Močne skupine mornarice in letalstva pričajo o ob-šrrnosti sovražnih namenov. Pri ujetih oficirjih so našli povelja in zemljevide s celotnim obalnim področjem severne in notranie Francije do Pariza in ne samo risbe pod- J ročja pri Dieppu.
Hudo razočaranje v Angliji
Stockholm, 21. avg. d. Obupno razpel ože
nje. ki ga je zapustil ponesrečeni izkrcevalni manever pri Dieppu tudi v Angliji, prihaja polagoma do iziraza celo v sa mem britanskem propagandnem aparatu. Kot posebno značilen je v tem pogledu komentar, ki ga je po radiu podal o vojaškem položa-' ju po porazu v Dieppu britanski vojaški ekspert Hastings, ki je med drugtim tudi dejal: »Še zmerom smo zelo oddaljeni od tega, da bi mogli vsiliti sovražniku svojo voljo na način, kakor jo je nam vsilil v preteklih treh letih. Nasprotnik ima še zmerom prednost centralne koncentracije svojih oboroženih sil in nam lahko zsadaja udarce v smeri od središča proti periferiji. Nasprotnikova prednost notranje linije je glavni vzrok obžalovanja vredne razdrobljenosti naših lastnih oboroženih sil
Stockholm, 20. avg. s. »Gcateborgs Han-dels Tidningen« objavlja poročilo o dogodkih na angleški obali po ponesrečenem poizkusu izkrcanja pri Dieppu in piše na podlagi informacij agencije »United Press«: O polnoči se je dolga vrsta mož, k so bili ranjeni na rokah, na nogah m obrazu napotila molče proti ambulancam, kar je bil boleči dokaz napada na Dieppe. Na obrazih mnogih teh ljudi je ostala groza ur. ki so jih prebili na francoskih tleh. Razcapane in okrvavljene uniforme so govorile dovolj razločno. Dopisnik »United Pressa« je izjavil, da ni videl ničesar podobnega po umiku iz Dunkerqua.
Bern, 20. avg. s. Dopisnik Esta »Naziorunl-zeitumg« iz Londona označuje podjetje pri Dieppu za luksuzni pohod, medtem ko drugi dopisniki priznavajo, da so biile izgube zelo hude in borbe zelo krvave. Najbolj zar-nimivo je priznanje dopisnika »Exchangec, ki je poročail. da so se zadnji vrnili na angleške otoke degauMisti in Kanadčani, s čimer je jasno povedal, da so se Angleži in z njimi Američani kakor vedno prvi izma*-zali in pustili na cediilu zveste zaveznike.' Prav Kanadčani in degaullisti so ob prihodu na angleško obalo napravili na dopisnika »Exchangea« vtis. da so telesno popolnoma izčrpani in so bili videti naravnost blazni ter so jih morali odpeljati v lazairote in jim dati injekcije morfija.
Lizbona, 21. avg. s. O neslavnem povratku potolčenih oddelkov v Anglijo, ki ®o se skušali izkrcati pri Dieppu. se doznava jo nadaljnje podrobnosti, ki potrjujejo obsežnost poraza angleško-ameriškega kanadskega in degaullističnega invazijskega zbora Angleške transportne ladje, ki so se vračale z ekip edicije, so opazili najprej v nekem angleškem pristanišču popoldne 19. t. m. ob spremstvu močnih letalskih skupin Kljub temu je nemško letalstvo tudi tu obnovilo svoje napade in hudo oteževailo izkrcevailne operacije. Bolnice ob angleški južni obali so napolnjene z ranjenci, v dolgih bolniških vlakih pa vozijo ranjence v notranjost. Drugi povratniki so se izkrcali iz majhnih motornih čolnov in mnogi so imeli obraze poslikane s črno, zeleno in celo rumeno barvo, da bi jih sovražnik teže opazil Na ta način so se kamufliraili. Drugi so nosili posebno gumijasto obutev iin vsi so bili opremljeni z rešilnimi pasovi. Zaradi velikega števila ranjencev so morale oblasti za silo urediti več bolnic poleg onih, ki so bile že pripravljene pred nesrečnim podjetjem.
Prezgodnji ameriški upi
Berlin, 20. avg. s. Glede anglosaškega propagandnega manevra je zanimivo ugotoviti, piše »Deutsche Allgemeine Zeitung«, da je severnoameriška impulzivnost hudo zagodla Churchillu. Vsi listi so objavili vesti o »velikem napadu« pri Dieppu«. »American Journal« je javil z naslovom čez vso prvo stran, da Angleži m Američani napredujejo v Franciji Spričo takih pojavov se je težko umakniti in razumljiva je zadrega anglosaškega tiska, ki je objavil uradna in poluradna poročila. Nemajhna nesreča se je pripetila tudi »Timesu«, ki je objavil v komentarju k prvi vesti o akciji pri Dieppu naslednje besede: »Ura velikih žrtev je prišla!« Resnično je prišla ura nekoristnih žrtev za Stalinovo stvar.
Lizbona, 20. avg. s. Po prvih londonskih vesteh o angleških operacijah proti Dieppu je predsednik senatnega odbora za ameriške vojaške zadeve Reynolds izjavil, kakor se doznava iz Washingtona, da se je skupni ameriški, kanadski ia angleški napad na obalo Rokavskega preliva razširil v drugo fronto. Izkrcane čete, je izjavil senator Reynold, so bile zadostno močne za zagotovitev uspeha operacije. Senator Pepper pa je izjavil: Vesti 0 zavezniški ofenzivi v Evropi in na Pacifiku so grandiozne in vzpodbujajoče.
Nadaljevanje na 2. strani
Nadaljevanje s 1. strani
Francoski tisk obsoja
angleško pustolovščino
Vlchy, 21. avg. d. Vsi listi v nezasedeni Franciji razpravljajo obširno o polomu ^britanske vojaške demonstracije pri Dieppu« in ostro kritizirajo ne samo način, kako je bila britanska akcija izvedena, marveč tudi britansko postopanje napram Franciji, ki je že prej dovolj trpela v vojni na strani britanskih zaveznikov. List »Ave-nir« zlasti podčrtava dejstvo, da celo Angleži sami priznavajo velike izgube, ki so jih utrpele zavezniške sile po um ku z in_ v azijskega ozemlja. List sodi, da od vsega početka niti Churchill sam ni imel zaupanja v pustolovščino, v katero se je podal na sovjetski pritisk, in pravi, da je bil poleg drugih nedvomno eden izmed posebnih ciljev te britanske akcije tudi ta, pripraviti francosko prebivalstvo do vzkipenja. »Avenir« zaključuje svoj uvodnik s poudarkom, da bo Francija slej ko prej ostala mirna, ker so ji 1939 vsiljene borbe za_ putsile globoke rane, ki se še niso zacelile.
List »Moniteur« piše, da je Velika Britanija s svojim ponesrečenim invazijakim poskusom pri. Dieppu razgalila vso svojo nemoč pred Sovjetsko zvezo. Britanska poročila!, nadaljuje »Moniteur«, si v opisovanju akcije pri Dieppu docela nasprotujejo. Dočim Angleži na eni strani zanikujejo, da bi bil poizkus izvršen v večjem obsegu, na drugi strani iz njihovih lastnih virov izhajajoči podatki o izgubah jasno kažejo, da je šlo v resnici za napad velikega obsega, vsaj neprimerno večjega, kakor so bili prejšnji poizkusi slične vrste. Nikakega dvoma ne more biti, da je Churchilla prisilil v to nemogočo pustolovščino Stalin, čeprav so britanski in ameriški vojaški svetovalci dovolj svarili pred takim blaznim podvigom.
Nov val keainnistlčsie
propagande v Angliji
Lizbona, 20. avg. s. Iz angleškega vira se doznava, da so bila obnovljena v Angliji velika množestvena zborovanja, na katerih so zahtevali takojšnjo ustvaritev druge fronte. V Northamptonu je komunistična stranka priredila eno izmed največjih političnih demonstracij in je množica ob tej priliki odobrila spomenico z zahvtevo po drugi fronti. V Betfordu sta bili v kratkem času dve manifestaciji, v Dunstablu pa je bila manifestacija, katere se je udeležila velika množica. Delavski odbor področja v Sheffieldu, ki zastopa znatno število kovinskih delavcev, pripravlja v isti namen zbor, katerega se bodo udeležili delavski sveti, številna zborovanja so oila tudi v Hullu in v drugih angleških krajih. Kljub propagandnemu trušču, ki ga povzroča angleška propaganda sporazumno z ameriško glede katastrofalne epizode izkrcanja pri Dieppu, se niso pustili preslepiti, kakor je videti, niti Moskva niti njeni emisarji v Angliji. Po potovanju v Moskva je bil angleški min. predsednik prisiljen nekaj za kakršnokoli ceno ukreniti pod močnim Stalinovim pritiskom in izredno nevarnim pritiskom angleškega delavstva, med katerim se moskovska propaganda laoRo svobodno širi. Obilna sredstva, s katerimi je bila izvedena ekspededicija Angležev, Kanadčanov in Američanov, kažejo, da se je pripravljal obupen poizkus, da bi bil saj nekoliko potolažen Stalin. Katastrofalni izid izkrcanja prve divizije in izredno hude izgube ladij in letal, M so morala podpirati operacijo, so pa prisilile angleško poveljništvo, da je opustilo nalaljnje poizkuse, v katerih bi bil celoten ekspedicijsk: zbor lahko uničen. Tako je glavnina gil ostala na ladjah, ki so se vrnile v največji naglici v domovnio. Ko so v Krmelju spoznali, kako stvari tečejo, so kmalu pokazali svojs razočaranje in nezadovoljstvo nad operacijami in žalostnim koncem poizkusa izkrcanja. Istočasno so postale manifestacije angleških komunistov za drugo fronto še večje in angleška vlada se skuša sedaj na kak način izvleči z izgovorom, da podjetje ni imelo zaželjenega uspeha zaradi tega, ker ni bilo mogoče nasprotnika presenetiti.
Nadaljnji sovjetski umik na Kavkazu
Rim, 20. avg. s. Dopisnik lista »Times« na vzhodni fronti, poroča, da so v sovjetskih krogih spoznali, da se je položaj rdeče vojske v kavkaškem odseku še nadalje poslabšal. Spričo premoči sovražnika, piše dopisnik, se je morala rdeča vojska še nadalje umakniti. Tudi v odseku pri Groznem je položaj sovjetskih čet kritičen.
Sovjetske izgube
južno od Stallngrada
Berlin, 20. avg. s. Med Volgo in Donom je bil zaseden sovražni utrjeni sistem južno od Stalingrada, ki so ga branile močne skupine sovražnih sil, ki so bile uničene. Boljševiki so izgubili v teh operacijah 18. in 19. avgusta 5.300 ujetnikov, 52 tankov, 56 topov, 90 strojnic in metalcev min ter 6 metalcev plamenov.
S finskega bojišča
Helsinki, 21. avg. s. Po finskem vojnem poročilu se je gverilska vojna zadnjih tednov v puščavskih predelih Finske proti sovjetskim partizanom končala s popolnim neuspehom za boljševike, katerih namen je bil požgati obširna obljudena področja, uničiti vrhovna poveljništva in prekiniti zveze na mnogih točkih. Poročilo navaja, da je bil vdor sovjetske brigade na finsko ozemlje takoj opažen in naznanjen. To je omogočilo finskim izvidniškim oddelkom gverilski pohod, s katerim so bili preprečeni načrti nasprotnika in uničeni skoraj vsi člani brigade. Preostalo je kakih 100, ki so se v majhnih skupinah po gozdnih stezah umaknili v las'tne črte.
Vojna na morju
Berlin, 21. avg. d. S pristojne nemške vojaške strani javljajo, da so nemške podmornice na Karaiibskem morju in v bližini Malih Antilov potopile 3 nadaljnie sovražne trgovske ladje. S pooblaščenega nemškega vojaškega mesta zanikajo trditev sovražne propagande, da bi bilo v bližini brazilske obale potopljenih 7 nemških podmornic. V nemških vojaških krogih naglaša jo. da je to vest lansdraLa sovražna propaganda z namenom, da bi odvrnila pozornost anglosaške javnosti od naraščajočih izgub na menju.
Visoki komisar v pokrajinskih središčih
Ljubljana, 21. avgusta.
Nadaljujoč svoje inšpekcijsko potovanje po glavnih središčih pokrajine, je obiskal Visoki komisar Eksc. Grazioli pretekle dni kočevsko cono, ki je važna zaiadi industrijskega rudniškega delovanja in zaradi števil-mh problemov, ki so v teku reševanja in ki se nanašajo na zemljiško in poljedelsko ureditev. ki se izvršuje po izselitvi nemških prebivalcev v Nemčijo.
Z Eksc. Robottijem med četami
Med svojim bivanjem v kočevskem okolišu se je Eksc. Grazioli, ki ga je spremljal komisar okrajnega kapitanata, srečal z generalom Robottijem, poveljnikom ljubljanskega armadnega zbora s katerim so bili poveljniki velikih edinic. ki so razmeščene po Sloveniji. Skupno z Eksc. Robottijem je Visoki komisar obstal med delavci, ki jih je našel v coni, ter jih tovariško in prisrčno pozdravil. Zatem je skupno s poveljnikom armadnega zbora posetil vojaško bolnišnico
v Kočevju in želel bolnim vojakom čimprejšnje okrevanje.
Na novem sedežu
okrajnega kapitanata
Pred svojim odhodom je Visoki komisar pregledal poslovanje uradov okrajnega kapitanata ter izrazil svoje zadovoljstvo spričo nove in bolj pristojne ureditve. Nato je posetil sedež kočevske občine in okolice Kočevje ter nadziral razne službe. Ob tej priliki se mu Je nudila možnost, da prouči in izreče točna navodila glede raznih vprašanj, ki se nanašajo na civilno življenje. in ki sta mu Jih predočila okrajni komisar in župan Loser. Po sprejemu od strani krajevnih strankinih prvakov je Eksc. Grazioli posetil Dom fašija. kjer je počastil spomin junaško padlih: Dobrille, Vanninija m Beza.
Končno Je hotel Visoki komisar podrobno proučili položaj kočevskega rudnika, zanimajoč se pri dirigentih glede proizvodne možnosti tn življenjskih pogojev rudarjev.
Naloge nemške kolonizacije na vzhodu
Berlin, 21. avgusta. Poslednji zvezek revije »Deutsche Arbeit«, ki je v glavnem posvečen kolonizacij skim problemom na vzhodu, objavlja naslednjo programatično izjavo vrhovnega šefa nemške policije m poveljnika oddelkov SS Himmlerja:
»Naša naloga ni, da germaniziramo zasedena ozemlja v starem pomenu te besede, namreč, da bi prebivalcem na vzhodu vsiljevali svoj jezik in svoje zakone,
K tej izjavi pripominja Himrnlerjevo glasilo »Das Schvvarze Korps« med drugim: Da narodni socializem obsoja pan-germanske težnje, ni nova stvar, vendar pa je Himmlerjeva izjava velikega pomena in ima celo značaj povelja, kajti ona izhaja od Himmlerja, ki je, kakor znano, tudi generalni komisar za povzdigo nemške rase. Hitlerjeva nacionalna država mora predvsem ustvariti pogoje za trajno blagostanje v bodoče, bodočnost pa bo zagotovljena le, ako bo Nemčija mogla dati vsem svojim sinovom dovolj zemlje v obdelavo in ako bodo to zemljo obdelovali samo in izkjučno oni, ne pa ponemčeno ljudstvo. Ti pogoji se sedaj ustvarjajo in so bili celo deloma že ustvarjeni, kajti zmagovite čete so se polastile ogromnega ozemlja, ki čaka sedaj na zadostne nemške delovne roke. da ga obdelajo. Germa-nizacija starega sloga bi uničila vrednost vseh naporov, ki jih je treba doprinesti, da se doseže ta veliki cilj.
Skratka, nujno je potrebno, da se zasedena zemlja v najboljšem in najmodernejšem smislu te besede kolonizira z delovnimi rokami in razumom Nemcev, ne pa ponemčenih tujerodcev. Ako bi vsrkali temne elemente, bi pokvarili svojo raso, kar bi seveda kvarilo samo bodočnost naroda. Seveda ni s tem rečeno, da mora zemlja na vzhodu postati izključno samo nemška kolonizacijska zemlja. Poslanstvo, ki čaka Nemce na vzhodu, je predvsem — ukaz. Zato mora biti vse, kar naj bo na vzhodu nemško, zares čiste nemške, germanske krvi. Naloge so ogromne, toda naša generacija jih lahko reši, medtem pa moramo ustvariti pogoje, da bodo nemški kolonizatorji, ki bodo poslani na vzhod, razpolagali zares z zadostno biološko silo, da bodo lahko oplodili ta zaupani jim prostor. Tretji rajh je preselil na sto tisoče kmetov z ozemelj izven germanskega življenjskega prostora na ozemlja na vzhodu, ki so sestavni del tega prostora. Po vojni se bodo nadaljnje nemške množice preselile na vzhod, toda to bo rešilo le del tega vprašanja. Na drugi struni moramo paziti, da ne bi rešili tega
vprašanja samo Po količini, torej s tem, da bi povečali kolonizacij sko maso in po-nemčili tujerodce, kajti mi narodni socialisti nismo imperialisti in zato ne bomo podlegli takšnim skušnjavam. Ne gre za količino, temveč samo za kakovost. Kjer se bo jutri nastanil dober zastopnik boljše rase, tam bo čez sto let najmanj sto izbranih Nemcev iste izbrane rase. Kjer pa bi se nastanil Nemec dvomljivega izvora, tam bi bilo čez sto let le sto Nemcev najslabše rase. Ta škoda se morda danes zdi majhna, toda čez čas bi utegnila postati strahotna, nepopravljiva. (Piccolo.)
Obletnica osvojitve Ukrajine
Berlin, 20. avg. s. Te dni bo prva obletnica zavzetja Ukrajine po nemških in zavezniških četah. Ob tej priliki objavljajo vsi listi članke o obletnici in razgovor nemškega komisarja Kocka s šefom svojega tiskovnega urada. V teh izjavah se poudarja, da so komaj dva meseca potem, ko je bil v Ukrajini sprožen zadnji topovski strel, uradniki civilne uprave lahko sledili po ukazu Hitlerja zmagovitim vojakom, ki so osvobodili ta področja izpod boljševiškega jarma. Odtlej se je mnogo delalo in delo je imelo v vsej Ukrajini že velike uspehe v kratkem času. Po velikih načrtih bo prebivalstvo Ukrajine duhovno in gmotno dvignjeno. Vsi uspehi pričajo o dobrem delovanju nemške uprave. V delovnem načrtu je na prvem mestu pospeševanje poljedelstva v Ukrajini, da bo postala resnična žitnica Evrope. Za dosego tega cilja so bile premagane že ogromne težkoče in se še vedno pj-emagujejo. Po reformi sistema kolhozov se je obnovilo obrtništvo, ki ga je boljševizem skoraj uničil. Obnovljena so bila cestna dela in zgrajeni veliki mostovi, elektrarne in druga industrijska podjetja. Končno listi poudarjajo, da je bilo vprašanje prometnih zvez načeto zelo širokopo-tezno, tako da so tudi na področju tehnike in denarništva takoj vsi občutili blagodejni vpliv nemškega delovanja.
R&munski minister za vzgojo v Odesi
Bukarešta, 20. avg. s. Profesor Petroviči, minister za narodno vzgojo, je obiskal na svojem nedavnem potovanju po Transni-striji tudi univerzo v Odesi, ki je bilo največje kulturno središče sovjetske države. Ob tej priliki je rektor univerze v svojem govoru izrazil veliko zadovoljstvo, ker je univerza v Odesi osvobojena izpod terorja sovjetskega režima.
Vojna na Kitajskem Radio Ljubljana
Tokio. 21. avg. d. Iz Tajuana javljajo, da so japonski oddelki v kitajski pokrajini Šansd v 29 spopadih s sovražnikovimi četami ujeli v mesecu juliju 3226 čungkinških vojakov, pripadajočih po večini 27. čungkinški armadi. Kakor je objavilo pristojno japonsko vojno poveljništvo. so se posebno aspeš-ne borbe razvijale okrog gorovja Taihang. Na tem področju se je japonskim četam predalo 1344 čungkinških vojakov, medtem ko je sovražnik izgubili nadaljnjih 6682 padlih in ranjenih. Med obilnim vojnim plenom je tudii 19 metalcev min s 663 naboji, 243 lahkih strojnic s 16.000 naboji. 348 pušk s 396.625 naboji, 177 avtomatskih pištol. 60 metalcev točnih granat, 5077 ročnih granat in mnogo vsakovrstnega drugega vojnega materiala.
Na Danskem sestreljen
angleški bimbnik
Kod^ij, 20 .avg. s. Preteklo noč so angleška letala preletela področje Slesvving m odmetavala bombe in poškodovala nekaj zasebne lastnine ter ranila nekaj oseb. Eno letalo je bilo sestreljeno, njegova posadka pa zajeta.
Zatemnitev zapadne
ameriške obale
Buenos Aires, 20. avg. s. Iz San Franci-sca poročajo, da bo od polnoči vsa zapadna obala Amerike popolnoma zatemnjena. Tako je odredil glavni poveljnik zapadne obrambe, da bi bila zaščitena plovba vzdolž obale. Zatemnitev bo izvajana v vsem obalnem pasu od kanadske meje do Mehike.
Prepoved javnih manifestacij v Braziliji
Buenos Aires, 21. avg. d. Zaradi demonstracij, ki so se zadnje dni pojavljale v Rio de Janeiru zaradi potopitve nekih brazilskih ladij, je policijski šef v glavnem mestu s takojšnjo veljavnostjo prepovedal vse nadaljnje demonstracije kakršnekoli vrste. Po vesteh, ki so dospele semkaj v četrtek zvečer, bo za manifestacije, ki bi jih hotel kdorkoli prirediti v Rio de Janeiru, potrebno posebno dovoljenje oblasti.
Kadar prodajaš, preglej »Jutrove« oglase!
SOBOTA, 77. AVGUSTA 1942-XX.
7.30: Napevi in romance. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Operna glasba. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert Klasičnega tria. 13.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.30: Lepe pesmi do včeraj in danes. — Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. — Operetna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 15.00: Pokrajinski vestnik. 17.10: Nove plošče Cetra. 17.55: Kochel Zlata: Problemi sedanjega časa — gospodinjske predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Lirična prireditev družbe EIAR: Verdi: Ri-goletto. V odmorih: Predavanje v slovenščini (21.50 pribl.) Zanimivosti v slovenščini (21.50 pribl.). Predavanje v slovenščini (22.30 pribl.). Po končani operi: Poročila v italijanščini.
Reden promet na pri>gi Banja Luka— Prijedor. železniški promet na progi Banja Luka—Prijedor je v celcti obnovljen, potniški promet oskrbujeta dnevno dva vlaka v vsako smer. Vlaka se ustavljata na vseh postajah in potovati smejo vsi, ki imajo propustnice.
Ob 70-letnici Preradovičeve smrti. V nekem zdravilišču pri Dunaju je dne 18. avgusta 1872 umrl veliki hrvatski pesnik, general Peter pl. Preradovič. Leta 1879 je dal hrvatski narod Preradovičeve pozemske ostanke prepeljati z Dunaja v Zagreb, kjer mu je postavljen tudi lep spomenik. Lani je zagrebški mestni župan odredil, da mora občina stalno skrbeti za okras njegovega groba. Za 70 letnico smrti bo Društvo Zagrebčanov sredi septembra priredilo Pre-radovičev večer z izbranim sporedom.
Slavnost na nemški šoli v Zagrebu. Te dni je nemška osnovna šola v Zagrebu v Gunduličevi ulici v Zagrebu, ki ji je pridružen tudi otroški vrtec, slovesno praznovala otvoritev novega šolskega leta. Slav-nosti je prisostvoval tudi novi ravnatelj nemSkih osnovnih šol na Hrvatskem Wilki.
Obnova ceste Vojnič—K»i1ovac. Odrejena je izvršitev razlastitvenega postopka nad zemljišči, ki so potrebna za obnovitev državne ceste Vojnič—Karlovac.
Gospodarstvo
Pravila Združenja denarnih
in zavarovalnih zavodov
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odobril pravila Združenja denarnih in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine. Zadevna odločba je bila objavljena v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino« dne 19. t. m.
Po pravilih vključuje združenje vse zavode skupin, za katere je ustanovljeno in ki poslujejo v pokrajini. Deli se združenje na 5 sindikatov: za banke, za hranilnice, za zavarovalnice, za vodilne uradnike denarnih in zavarovalnih zavodov in za pomožne ustanove za denarništvo in zavarovanje. Združenje je včlanjeno v Pokrajinski zvezi delodajalcev Ljubljanske pokrajine. Naloge združenja so v glavnem take, kakor jih navajajo pravila združenj za trgovce, za industrijce in obrtnike in za kmetovalce.
člani združenja so vsi denarni in zavarovalni zavodi, menjalni agenti, borzni komisarji in menjalnice v pokrajini. Kdorkoli pridobi v pokrajini koncesijo za izvrševanje teh poslov, mora vložiti prošnjo za vpis pri združenju, ki jo pošlje Zvezi delodajalcev. Tuja podjetja, ki imajo sedež v pokrajini najmanj že 10 let, se sprejmejo kot člani, toda njih zastopniki ne morejo priti v vodstvo.
Sklepi o ustanovitvi sindikatov spadajo v pristojnost skupščine, odobriti pa jih mora zveza. Ce niso včlanjeni niti trije zavodi, izvršujoči določeno vrsto delavnosti, se ne ustanovi poseben sindikat, temveč se združijo zavodi v splošni sindikat. V področje sindikatov spadajo podobne naloge kakor pri že omenjenih združenjih, katerih pravila smo že objavili. Enako tudi v tem primeru voli predsednika sindikata skupščina za tri leta. Skupščino sindikata sestavljajo vsi člani sindikata. Vsak udele-
ženec skupščine ima pravico na en glas za vsakih 500 lir plačanih zakonitih prispevkov.
Posebne so določbe za sindikat vodilnih uradnikov, med katere se štejejo: pri bančnih zavodih: bančni ravnatelj ali bančni ravnatelji, v kolikor vodijo poslovanje vsega zavoda ali znatnega njegovega dela s pravico samostojnega ukrepanja, podrav-natelj ali podravnatelji ali soravnatelji, če so pooblaščeni nadomeščati ravnatelja; pri zavarovalnicah: vodilni uradniki zavarovalnih podjetij, to so tisti, ki imajo naslov ravnatelja, soravnatelja ali podravnatelja; prav tako se štejejo za vodilne uradnike tisti višji uradniki družb, ki opravljajo vodilne posle. Dalje spadajo v ta sindikat vsi tisti, za katere določi Visoki komisariat, da se morejo uvrstiti v to skupino. Ino-zemci, ki prebivajo najmanj 10 let v Ljubljani, se lahko sprejmejo kot člani, toda ne morejo opravljati vodilne posle.
Prošnja vodilnega uradnika za sprejem v članstvo se mora predložiti predsedniku sindikata in mora obsegati izjavo, da sprejema vse določbe teh pravil in da se obvezuje plačevati poleg obveznih prispevkov tudi dopolnilne.
Organi združenja so: predsednik, skupščina, svet in nadzorni odbor. Pravila o njih govore isto kakor pri že omenjenih združenjih. Enaki so tudi disciplinski predpisi. Prav tako predlagajo spremembe teh pravil predsednik, svet ali tretjina članov skupščine združenja. Sklepi o spremembi niso veljavni, če niso sprejeti z večino, ki šteje vsaj polovico članov skupščine z glasovalno pravico. Spremembe se morajo predložiti v preučitev svetu Pokrajinske zveze delodajalcev, ki lahko zahteva umestne popravke, in jih nato zveza pošlje v odobritev Visokemu komisariatu.
Gospodarske vesti
= Gospodarsko sodelovanje med Italijo in Hrvatsko je bilo zmerom koristno. Sestanek italijanskih in hrvatskih gospodarstvenikov v Benetkah obravnava zagrebški časopis »Gospodarstvo« in ugotavlja, da je bilo ozemlje Hrvatske v italijanski južnovzhodni trgovini zmerom na prvem mestu. Po temeljitih razgovorih o gospodarskih odnošajih mei obema deželama se je ugotovilo, da je bdlo gospodarsko sodelovanje Italije i» Hrvatske zmerom zelo živahno in koristno. List omenja tudi tehnično sodelovanje obeh dežel. O tem sodelovanju je govora tudi v neki vesti iz Zagreba, po kateri so v Zagreb prispeli 4 bagri iz Rima, ki se bodo uporabljali pri regulacijskih delih v Savi. Prispeli bodo še 3 bagri.
— Nova pristaniška tarifa za Adrijo, veljavna za nekatera nemška okrožja. Iz Berlina poročajo: Namesto 1. aprila leta 1939 uveljavljene pristaniške tarife Ostmark— Trieste—Fiume je uveljavljena s 15. t. m. nova pristaniška tarifa med postajami nemških državnih železnic in Triestom, Fiumo, Polo in Rovignom d'Istria. Vsebuje do nadaljnjega samo tovorninske postavke v prometu z železniškimi postajami državnih okrožij Dunaja, Koroške, Spodnjega Po-donavja, Gornjega Podonavja, Salzbuške, š,tajerske in Tirolske-Vorarlberške. Potreba nove tarife se je, kakor navaja zadevno utemeljevanje, pokazala iz več vzrokov, najbolj pa zaradi nove ureditve državnih mej spričo razpada Jugoslavije. Namesto prejšnjega trodržavnega prometa (Italija, Nemčija in bivša Jugoslavija) je stopil dvo-državni promet (Italija-Nemčija). To dejstvo je bilo treba v novi tarifi upoštevati.
= Iz trgovinskega registra. V trgovinski register se je vpisala tvrdka Banco di Roma — Filiale di Lubiana.
= Argentina je črtala star dolg Paragvaja. Argentinska poslanska zbornica je soglasno sklenila, da se črta iz vojne od 1.1865. do 1.1869. izvirajoči dolg Paragvaja v znesku 300 milijonov pezov.
= Pred novimi nemško-slovaškimi gospodarskimi razgovori. Nemško-slovaška vladna odbora, ki se od časa do časa se-staneta k preučevanju praktičnega učinkovanja sklenjenih gospodarskih dogovorov, bosta imela prihodnje razgovore v prvi polovici septembra v Bratislavi. Slovaški gospodarstveniki pripisujejo tem razgovorom
izreden pomen, ker se bodo obravnavali tudi dogovori o medsebojnih cenah, ki so bili v Berlinu sklenjeni. Slovaška kaže tudi zanimanje za obnovo blagovnega prometa z zasedenimi pokrajinami Holandsko, Belgijo in Norveško. Zadnji od Berlina dovoljeni kontingenti za te pokrajine so izčrpani in novi kontingenti naj bi se gibaii v starih okvirih. Slovaški lesni izvoz naj bi znašal: v Holandsko vrednost enega milijona nemških mark, in v Belgijo pol milijona nemških mark. V kratkem naj bi se vršila med Nemčijo in Slovaško tudi lesna pogajanja. Na pogaajnjih naj bi bilo govora o korekturah cen in o slovaškem dobav-ljanju lesa za celulozo.
= švedsko-madžarska gospodarska pogajanja so se začela te dni v švedskem ministrstvu za zunanje zadeve. Kakor javlja »Aftonbladet«, v medsebojnem prometu niso bile dosežene količine, katere je določal prejšnji dogovor. Kljub tem težavam, ki jih je povzročilo povišanje pengovega tečaja, sta narasla izvoz in uvoz, in sicer je zrasel izvoz od 6.9 milijona kron v letu 1940. na 12.2 milijona kron v letu 1941., a uvoz v istem razdobju od 13.6 na 23.5 milijona švedskih kron.
= Zadovoljiva žetev v Franciji. Po zadnjih francoskih poročilih se lahko letošnja žitna žetev označuje za zadovoljivo. Zima je bila napravila na setvah škodo samo v posameznih pokrajinah, a pomladno sušo je izravnalo poznejše deževje. Celotni rezultat bo odvisen od tega, ali so bili kmetje dejansko sledili paroli za razširjenje obdelovalne površine. O tem še ni zanesljivih podatkov, ker so kmetje glede na oddajno obveznost navajali premajhne obdelovalne površine. Sodijo, da so pozivi francoske vlade kmečkemu prebivalstvu, naj se obdela čim več zemlje, imeli uspeh. Ker je bilo že v prejšnjem letu znatno več zemlje obdelano kakor v letu katastrofe 1940., je verjetno, da se je bilo posadilo znatno več krompirja in plodov za pridobivanje olja. Pri tem je tudi Nemčija pomagala s semenom. Velike važnosti za Francijo je vprašanje, ali se bo posrečilo pridelovanje rastlin za pridobivanje olja toliko razširiti, da bo pokrita potreba Francije po maščobah in olju iz lastne zemlje, kajti doslej je morala Francija uvažati teh potrebščin za 60 odstotkov. Mnogo obetajoči začetki v tem oziru so bili v letošnjem letu že storjeni.
Kakšno je zemeljsko jedro'
V isti meri, kakor je bilo zvezdno nebo že od pradavna za človeštvo poseben problem, se je zanimalo tudi za svet pod svojimi nogami. Mnogo je bilo podmen in ugibanj o sestavi zemeljske notranjosti, a znanost našega časa je na podlagi stvarnih raziskav in računov podala o tej notranjosti, a znanost našega časa je na podlagi stvarnih raziskav in računov podala o tej notranjosti podobo, ki je prosta vsake fantastične špekulacije. Zelo bistvene opore o fizikalni sestavi zemeljskega jedra nam daje znanost o potresih. Brzina, s katero se širijo potresni valovi, postaja z večjo globino čedalje večja. Toda v plasti zemeljske skorje je opaziti v tem pogledu razne nepravilnosti. šele v globini 2900 km je opaziti izrazit skok. Brzina longitudinalnih (podolžnih) valov upade od nekaj več nego 13 km na sekundo nepričakovano na 8 km v sekundi, med tem ko upade brzina transverzalnih (prečnih) valov od 7.2 km v sekundi skokoma na ničlo. To markantno ploskev nestalnosti smatrajo za mejno ploskev zemeljskega jedra. Glede razširjanja potresnih valov v zemeljskem jedru samem si še nismo popolnoma na jasnem. Po nekaterih raziskovalcih je domnevati nekako v globini 5000 km novo delitev zemeljske notranjosti. Različna tvar, iz katere je ta sestavljena, in naraščajoči pritisk imata za posledico naraščajočo gostoto. Po dveh različnih metodah računanja so v prvem primeru dognali ob meji zemeljskega jedra nenadono porast gostote na 11.6, ki narašča potem do zemeljskega središča na 14.6, v drugem primeru pa so izračunali ustrezni vrednosti 9.1 ln 10.9. Po izračunanem go-stotnem zakonu za zemeljsko notranjost dobimo za pritisk ob mejni ploskvi zemeljskega jedra vrednost 1.5 milijona atmosfer, v zemeljskem središču pa 4.5 milijona at-
mosfer. Kar se tiče elasticitetnih konstant za zemeljsko notranjost so izračunali, da je tvar zemeljskega jedra ob mejni ploskvi 3.3- do 7-krat, v zemeljskem središču pa 6.5- do 10.5-krat nestisljivejša od jekla.
Ta tvar je domnevno sestavljena iz železa z večjo ali manjšo primesjo nikla itd. Po novejših naziranjih je domnevati primes 30 odstotkov vodika, razen tega pa še znaten odstotek kisika, magnezija in silicija. Kar se tiče molekularne zgradbe, je zelo verjetno, da je zavoljo temperatur, ki vladajo v zemeljskem jedru (2000 do 8000 stopinj Celzija), in silnega pritiska (1.5 milijona do 4 milijonov atmosfer) tvorba kemičnih spojin že nemogoča. To pomeni, da je materija zemeljskega jedra v enoatomskem stanju. Atomi morajo biti zelo jonizirani, ker se zunanji elektroni od-cepljajo.
še enKrat 100.000 kun za trpečo deco iz južnih krajev. Pisarna Rdečega križa v Zagrebu je pred dnevi od Istega dobrotnika, ki pa hoče za vsako ceno ostati neznan, prejela znesek 100.000 kun za trpečo deoo iz južnih krajev Hrvatske.
Gradnja ambulante za ranjence na grebškem kolodvoru. Rdeči križ na zagrebškem glavnem kolodvoru gradi veliko moderno opremljeno barako, ki bo služila kot ambulantna postaja za ranjence in vobče za potnike, ki so nujno potrebni zdravniške pomoči. Poslopje z opremo bo veljalo dva milijona kun.
Novi motorni vozovi zagrebškega tramvaji. Pred dnevi se je vršila poizkusna vo4» nja z novim motornim vozom, kakršne izdeluje delavnica zagrebške mestne cestne železnice. Novi vozovi so na zunaj mnogo lepši, na znotraj pa mnogo udobnejši od starih.
Spomini na staro Ljubljano
Ljubljana je imela pred 70 leti lepo število tovarn, ki so pa pozneje ustavile obrat.
Predilnica je imela precej velik obseg, dvonadstropnico in skladišča, ki so bila obdana z visokim zidom ob sedanji Kolodvorski ulici, Pražakovi in Miklošičevi cesti; vhod v tovarno je bil iz Kolodvorske ulice. Obrat je bil precej obsežen, zaposleni so bili moški in ženske, prenehal je pa še pred ljubljanskim potresom. Veliko dvonadstropnico in nekaj skladišč so podrli, nekaj skladišč je pa še danes ob Miklošičevi cesti za hotelom »Metropol«. Prostor je bil nezazidan prav do poloma Avstrije. V nekaterih prostorih je vojaška oblast za časa prve svetovne vojne imela vojaštvo.
Tschinkelnova tovarna za kandite, slaščice in cikorijo ob Dunajski cesti in južni železnici je bila pred 70 leti prav obsežna, obratovanje veliko. Začela pa je hirati in je obrat pred 50 leti popolnoma prenehal. Tovarna za žveplenke je bila ob podaljšani Poljanski cesti. Obrat je že davno prenehal. Tovarna za sukno in koče, last Zeschko-vih dedičev, je bila ob Zaloški cesti. Obrat je prenehal pred 50 leti. Poslopje je kupil pozneje podjetni industrijec Dragotip. Hribar ter ustanovil v poslopjih tovarno za pletenine.
Parni mlin je obratoval pred 70 leti prav dobro, tudi še pred 60 leti. Nato so obrat opustili, poslopje so kupile usmiljenke ter ga prezidale v sedanji »Marijin dom«.
Tovarna za milo, last Strelbe, potem Viljema Rohrmanna, je bila na šentpetrski cesti ob Ljubljanici, potem nekaj časa v Spodnji šiški; tudi to obratovanje je sčasoma prenehalo.
Tobačna tovarna je bila pred dobrimi '70 leti v stari cukrarni ob desnem bregu Ljubljanice; takrat je bilo obratovanje minimalno. Sezidali so pa pred 70 leti veliko poslopje ob Tržaški cesti, ki so ga pred 60 leti še izdatno razširili. Obrat se je zelo razvil, zaposlili so 2000 ljudi, večinoma ženske. Sčasoma je dobila tovarna razne stroje za predelavo tobaka, za izdelovanje smotk in cigaret. Mnogo delovnih sil je bilo zato spet odpuščenih. Tobačne izdelke so ljudje zelo hvalili, posebno »ljubljanska viržinka« je bila na dobrem glasu, kakor je še dandanes. — Pred 70 leti in še nekaj časa je tobačni monopol slabo skrbel za. uslužbenstvo v socialnem pogledu. Delavke iso imele borno plačo, za onemoglost pa skromno miloščino (nekaj krajcarjev na dan), že nekaj let je ta krivica odpravljena s pokojnino.
Tovarna za predelovanje usnja ob šentpetrski cesti in ob Ljubljanici je bila pred '70 leti last Nemca Janescha, pozneje pa last dedičev. Tovarno je potem prevzel usnjar Karel Polak, ki jo je zelo razširil. Razne neprilike so nastale, tovarna je začela hirati, najela je veliko posojilo, prišla v denarne stiske in naposled napovedala konkurz. Poslopje je prevzela Ljubljanska mestna hranilnica — upnica, obratovanje pa industrijec Adolf Mergenthaler. Druga tovarna usnja, last tvrdke Mally, je bila v Gameljnih, trgovski lokal za prodajo usnjenih izdelkov pa je bil ob Resljevi cesti. Obratovanje je že svojčas popolnoma prenehalo.
V Ljubljani so bile pred 70 leti tri pivovarne in sicer: Koslerjeva pivovarna, zdaj pivovarna »Union« ob Celovški cesti, Auer-jeva pivovarna ob Wolfovi ulici in Perle-sova pivovarna ob Prešernovi ulici. Vse tri so se pred leti združile v delniško pivovarno Union, ki se je izdatno razširila in izdeluje tudi kvas in špirit. Vse pivovarne so bile na dobrem glasu, imele so senčnate vrtove za pivce. Posebno lep vrt je imela Koslerjeva tovarna, tu je igrala vsako nedeljo popoldne vojaška godba in so razna društva prirejala veselice.
Ljubljana je imela že pred 70 leti nekaj znanih veletrgovin. Tvrdka Knez je bila veletrgovina za žito in poljske pridelke; tvrdka je stara že nad 100 let. prostore ima ob Gosposvetski cesti. Tvrdka Dreo, last Aleksandra Dreo, je bila prav tako veletrgovina z žitom in poljskimi pridelki na Emonski cesti. Tvrdka I. C. Mayer, veletrgovina z manufakturo, je bila v špital-ski ulici, oziroma v KresiJi, dokler se ni preselila v sedanjo palačo. Tvrdka Fran Ksaver Souvan, veletrgovina z manufakturo, je prav tako že zelo stara. Veletrgovina Dreo je prenehala, ostale veletrgovine še obstoje.
Bilo je pa tudi mnogo srednjih in manjših trgovin, ki so bile prav na dobrem glasu. Jamšek pod Trančo, Jentl, Zotman, Več
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
in Orešek ▼ špitalski ulici, Lozar, in Giontinl na Mestnem trgu, teh ni več. Bila je tudi tigovina Srba Vasa Petrlčiča na Mestnem trgu, ki jo je sčasoma razširil v veletrgovino, še pred Petrlčičevo smrtjo jo je prevzel podjetni Ivan Samec, ki je pred kratkim umrL Lastniki so pomrli, nekateri so se izselili.
Tvrdka Fran Kollmann, veletrgovina s
steklenino ln porcelanom, je stara in je zdaj v rokah Kolimannovih dedičev. Fran Kollmann je umrl pred 55 leti, nakar je trgovino prevzel sin Robert Kollmann, ki je umrl pred 10. leti. Oče ln aln sta bila velika dobrotnika. Fran Kollmann je v oporoki določil dijaško ustanovo za visoko-šolce ln je razdelil veliko legatov v dobrodelne namene. Sin Robert je pa bil pravi
mecen za mesto Ljubljana V testamentu je določil zelo visoke zneske ▼ kulturne
ln dobrodelne namene. Njegovo ime je častno zapisano v ljubljansko zgodovino.
Trgovina Karinger na Mestnem trgu je prodajala galanterijske predmete; Karinger, po rodu Nemec, je bil dolgo časa blagajnik Filharrnoničnega društva.
E. Josin
Planinski velikani nad kavkaško ravnino
Ni se zgodilo prvič, da so Nemci prodrli na Kavkaz, že pred 24 leti so zasedle posamezne čete razprostrto pokrajino med Črnim in Kaspiškim morjem, že takrat so doživljali- vojščaki močno nasprotje med stepo in visokim pogorjem, neposredni prehod iz ravnine v nebotično skalovje. Kakor piramide se vzpenjajo v sinje nebo skalnate gore, pred' njimi pa leži ploščata ravan južno od Kubana in Tereka. Skoraj v isti črti kakor obe ti dve severno-kavkaški glavni reki, se vleče visoko pogorjg tam od nižine polotoka Tamana, ki ima precej vodovja, tja do skoraj puščavske ravnine, južnozapadno od polotoka Apšeroma, ki ima dosti mineralnega olja. Otožna enolična ravninska divjina in nasproti njej divja, visokogorska romantika v dolžino 1400 km in kakih 250 km na široko — to je glavno obeležje Kavkaza.
Evropski znanstveniki se tu in tam prepirajo, ali naj prištejejo Kavkaz k Evropi ali k Aziji. Resnica je nekako v sredi: to je vsekakor evrazijsko področje, čisto svojevrstno, z raznimi prehodi in menjavami. Kavkaško visoko pogorje je gotovo med najbolj svojevrstnimi na našem planetu. Ze stari Grki so ga osupli opazovali in vsekakor je ta mogočna gmota močno vplivala na njihovo živahno domišljijo. Res nepozaben je pogled na Kavkaško vele-gorje od katerekoli strani. Presenetljiva je podoba Elbrusa, najvišjega vrha. Na daljavo 100 km se blesti njegov srebmičasti vrh v jasnino in raste pred teboj, čim bolj se mu bližaš, dokler končno ne zajame vse ploskve pred tvojimi očmi.
V	sovjetskem tisku so zadnja leta zelo vabili k planinarstvu, objavljali so v ta namen številne opise in slike. Poročali so o rekordnih vzponih na planine. »Kaj nam je dandanes 5652 metrov višine!« je bilo nekje zapisano. »Spreten delavski športnik mora razmišljati o tem, kako bo premagal kavkaškega orjaka!« Toda ta reč ni tako preprosta kakor so jo kazale reklamne fotomontaže. Ni vsakomur dana sreča, da bi se vzpel na najvišje vršace. Le pre-pogostokrat so skriti v oblake in čad. Padavine so v visokogorju zelo pogoste in obilne, to tudi ob dneh, ko se dolina prijazno sonči.
V	Transkavkaziji uspeva subtropska vegetacija. Prejšnja leta so bili trgi daleč naokrog dobro založeni. Gruzinci in drugi Kavkazci so prodajali kar orjaške sadeža po nizkih cenah. Cerkezi ln Armenci so pekli na ražnju sašlik iz jagnjetine, slanine in čebule ali aa so ponujali debeli pečeni kostanj. Različne ljudske jedi teh krajev si dobil po pivnicah, kjer so postregli s cenenim toda prav krepkim vinom kahetincem. Ovčji sir in beli kruh sta podprla pojedino. Kavkazci so v splošnem čuvstveni ljudje, vendar obenem orientalsko lenobni; radi dobro jed6 in pijč, pri čemer razpravljajo o politiki ln kupčiji, potem vržejo zamaščene karte in naposled sladko zadremljejo.
Poročevalec, ki spremlja zdaj nemške čete po Kavkazu, pravi, da so se posebno zanimivi prizori nudili popotniku prejšnje čase na gruzinski strateški cesti med Tifli-som in Vladikavkazom ali Ordžonikidzem. Planinski kmetje so dremali pozno popoldne po klopeh, ob katerih so stali prazni vrči, ali pa so preganjali dolgčas s kvartarni. Zlasti v krajih, kjer stoje mošeje, je bilo mnogo spanja in kvartoplrstva, vino pa sta nadomeščala kiselkasti kumis ali sladki šerbet. ženske se tu redko pokažejo, nosijo pa koketne pajčolane, v kolikor so krščanske, medtem ko imajo mohamedanke ves obraz zagrnjen z belim platnom. Krepko sliko teh krajev je podal Lev Tolstoj v svoji mojstrovini »Hadži Muržt«.
Tudi na Kavkazu se je zadnja desetletja marsikaj izpremenilo, toda nespremenjeni ostanejo vtisi, kadar se pelješ po visokih planinskih cestah mimo pošastno globokih prepadov in vedno više vzpetih vršacev, ki jim po pobočju šumijo hudourniki in izginjajo bogvekam. Le redko kje vidiš kak večji potok, ki pa se raznobarven kmalu razleze med različne plasti. Cim više se vzpenjaš, tem bolj zakrnelo je rastlinstvo, da te spominja docela severnih pokrajin.
Caucaso: Temir Khan Sciura nel Daghe stan — Temir Kan Šura v Dagestanu
Naposled izginejo poslednji pohabljeni borovci in so skale prekrite le.še z večnim snegom. Kolesje rezko reže pot čez led, še zlasti proti večeru, ko zamrzne čez dan raztopljeni sneg. Noč v planinski koči ostane nepozabna. Pozno zaspiš in zgodaj se zbudiš, venomer pa poslušaš šum s planinskih vrhov. Medtem ko je zimsko življenje popolnoma zakovano v smrt, se čez* poletje vendarle drami prirodno življenje, ki pa ni močnejše kakor pomlad v severnih pokrajinah. Ko popotnik doseže višek poti v kavkaškem velegorju in se vrača v dolino, se vrstijo vtisi kakcr v burnem filmu. Nagel je prehod iz ledovja v sub-tropsko podnebje. Priroda ponuja na ogled naravnost vzorno zbirko rastlinstva ln ži» valstva različnih širinsklh stopenj, čudovito okusni ovčji sir, ki ga dobiš pri pastirjih, k temu pa požirek ognjevitega kahetinca iz
blagoslovljenih dolinskih krajev poživi du-hš, nakar voljno počivaš na svojem sedežu, pozabljaš vso puščobo in divjino, ki si jo ostavil med ledovjem in oko napeto sledi • prizorišču, ki se neprestano pestro menju-jg. Nad vso pokrajino se visoko boči nebo, pod katerim gospodujejo okamenjeni tita-ni. Ovce preskakujejo skalovje kakor gamsi. Kratkoživotni, grbasti, čvrsti so planinski voliči, sila spretni za tovor, pa tudi kravje mleko je okusno. Pastirski psi so podobni šakalom. Konjički so borni, klju-sasti, vendar presenečajo po vztrajnosti in sposobnosti. Planinski prebivalci na tem visokem robu civilizacije so pojave, ki se jih izprva nekoliko ustrašiš; čim globlje pa greš v dolino, tembolj se vživiš med nje, prav tako, kakor se romantična priroda polagoma umirja, čim niže prihajaš v dolino.
Največja tvornica za konzerviranje gob
se nahaja v Brusu v bivši zapadni Poljski in Je italijanske podjetnosti
Tega bo komaj kakšnih 20 let, ko je neki italijanski trgovec slučajno z: šel v okolico Hojnic na zapadnem Poljskem. V te kraje, ki jih je narava; prav po mačehovsko obdarila za življenje, je poredkem zašel kaltšen tujec, zato je gost vzbudil toliko večjo pozornost. Nastani se je v Brusu, majhnem podeželskem gnezdu, m se pozanimal, ali bi se dalo v okolišu nakupiti gob.
Same od sebe so mu navrele ženske in otroci iz vseh strani in prinašali ogromne košare tega, dotlej preveč preziranega, v svetu pa vendar tako dragocenega gozi-nega sadeža. Domačni so že do takrat redno nabrali jagode, zelišča, gobe po raz-sežnih gozdovih, samo da vse to blago ni imelo omembe vredne cene, ker pač ni bilo odjema zanj. Italijanski trgovec, ki je temu od boga zavrženemu kotičku zemlje izne-nada odprl pot v svet, je obljubil, da se bo oglasil vsako leto in da bo odkupil gob, kolikor mu jih bolo prinesli. In nanosili so mu jih v resnici toliko, da jih od kraja ni mogel vseh prevzeti. Zelo kočljiva reč je namreč, gobe prevažati iz kraja v krarj, ker se rade pokvarijo. Zato je trgovec kmalu prišel na misel, da bi nabrano gozdno bogastvo na mestu prečil oval. Leta 1926. je v Brusu ustanovil veliko, dobro urejeno podjetje za naikup in predelavo gob, ki je dandanes največje te vrste v Evropi. Prvo leto je konzerviral in posušil 5.000 kg gob, naslednje leto 20.000 kg, lani pa je proizvodnja narasla na 800.000 kg.
Ko je Nemčija zasedla Poljsko, je našla torej že zdravo osnovo gospodarske organizacije za izkoriščanje gozlnega bogastva, ki ga je bilo treba v okviru državnega skrbstva za prehrano samo še dvigniti in razširiti. Okrog Brusa deluje zdaj 40 zbiralnic, katerih slednja ima še vsaj po 6
podružnic, tako da se v tvornici za predelavo gob stekajo surovine iz 250 središč. V poletnih dneh je okrog 10.000 ljudi zaposlenih z nabiranjem gob za podjetje. V tvornici jja je zaposlenih 250 deklet, ki gobe izbirajo in čistijo, izločujejo, kar je pokvarjenega, in skrbe, da se posamezne vrste ne pomešajo med seboj. Specialnim delavcem je poverjena prelelava. Medtem ko je bilo poprej v navadi, da so gobe največ sušili in vlagali, je tovarna nedavno uvedla nov način, da so začeli gobe kuhati in polniti v konzervne doze. Poprej so se s kuho in konzerviranjem gob v dozah ukvarjale druge konzervne tvornice, zdaj pa je tovarna v velikem obsegu sama v tej smeri preuredila obrat na pobudo vojske, ki je v vojnem času največja odjemal-ka njenih izdelkov.
Do sedanje svetovne vojne se gobe iz Brusa v Nemčijo niso izvažale, pa tudi Poljska sama ni kazala posebnega zanimanja zanje. Zato jih je tovarna izvažala največ v Italijo in pa v Južno Ameriko, kjer je bila potrošnja najbolj živahna. Množica Italijanov, ki je naseljena v Južni Ameriki, je že iz domovine prinesla ljubezen do gob s seboj. Kolikor bolj je v mirnem času cvetela izmenjava dobrin med Evropo ln južno Ameriko, toliko bolj je naraščal izvoz iz Brusa. Sedanja vojna je kajpak pretrgala te vezi, predvsem pa je potrošnja v Nemčiji sami toliko narasla, da ni presežkov za prekomorski trg. Ze zdaj pa mislijo na to, da po končani vojni južnoameriškega odjema tvornica ne bo zanemarila, temveč bo skrbela, da pojde pretežn idel njene proizvodnje čez Ocean. Zdaj predeluje tvornica v Brusu po 20.000 kg gob na dan, urejena pa je tako, da lahko doseže kapaciteto 30.000 kg. Gozdovi okrog Brusa dajejo eno četrtino vseh gob
in gob jih ladelkov, kar jih Nemčija danes potrošL. — Razen gob, ki so vezane na svoj letni čas, je tvornica v Brusu že svoj čas začela pozimi sušiti krompirjeve rezine, postopek je zelo preprost, pa- zelo praktičen obenem, ker izgubi krompir pri sušitvi do 98 odstotkov svoje teže, kar je velikega pomena za prevoz. Te krompirjeve rezane so iz Brusa izvažali daleč po svetu in so se uveljavile na vseh tržiščih.
Popotnik, ki se od Gdanska vozi proti jugu, je pač presenečen, ko ga sredi puste pokrajine, sredi krompirje v-h polj izne-nada pozdrajvi visoki dimnik italijanske tvornice za predelovanje gob, ki nosi ponosno ime »Dominante«. Tvornica je zgovoren dokaz, da se da s skrbnim in preudarnim delom tudi iz najbolj siromašnega kotička zemlje iztisniti nekaj bogastva
Vinko štrukelj f
Ljubljana, 21. avgusta
Na svojem domu v Dravljah je davi umrl g. Vinko štrukelj, dolgoletni knjigovodja tvrdke Fr. Slamič. Komaj 38 let je dočakal, ves v delu za bližnjega in za skupnost Vsi, ki so poznali njegovo močno postavo in njegov temperament, niso slutili, da kljuje v tem postavnem možu kal zavratne bolezni, že pred leti je obolel, vendar je takrat kazalo, da je bolezen za vselej pregnal. Letošnjo pozno zimo se je močno prehlalil in moral je leči, dokler ga ni bolezen stri a še vsega v upanju na zdravje in delo.
pokojni štrukelj je bil pristen Dravelj-čan. Pri domačinih je bdi priljubljen ko malokdo. Skromen do skrajnosti, je vendar njegov nasvet bil vselej željan in uvaževan. Veliko priljubljenost, ki je je bil deležen, si je pridobil s svojim požrtvovalnim delom za napredek domačega kraja, ki mu je posvečal vse proste ure. posebno mu je balo pri srcu domače gasilsko društvo, ki je dobilo z njegovim prizadevanjem najmodernejše orodje. Zaradi svojih organizator-nih sposobnosti je bil podstarešina gasilske župe. Po njegovi zaslugi se je tudi Blaža Potočnika čitalnica spopolndla v pomemben kulturni činitelj domačega kraja.
Pokojni štrukelj, ki je bil v bivši jugoslovanski armadi rezervni kapetan, je bil nenavadno dobrosrčnega značaja. Vselej je rad pomagal potrebnim, nikdar ni odrekel pri mnogoterih socialnih in karitativnih akcijah. Stanovski tovariši bodo pogrešali zvestega prijatelja, tvrdka Slamič pa sposobnega uradnika.
Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo z njegovega doma, ki sta si ga bila s soprogo Milko pravkar zgradila na Rokovi poti 35, na drasveljsko pokopališče. Vinku Štruklju ohranimo topel spomin, viovi gospe in ostalemu sorodstvu pa izrekamo iskreno sožalje.
Nesreče pri skokih v Krko
Novo mesto, 20. avgusta
še nobeno leto ni bilo zabeleženih v dolenjski metropoli toilko nesreč pri kopanju kakor letos. Krivda je v največji meri v pomanjkanju primernega kopališča, ker je staro mestno kopališče občina razlrla, novega pa zaradi nastopa vojne še ni utegnila zgraditi. Tako je prebivalstvo navezano na kopanje na tudi sicer najbolj neprimernih in za kopanje celo nevarnih krajih.
Pomanjkanje pravega kopališča je najbolj prizadelo novomeške športnike, ki jim že od nekdaj skakalna žilica ni dajala miru. Ti so si pod vodstvom bivšega slovenskega skakalnega prvaka g. inž. Maksa Trošta zgradili v sicer prav idiličnem naravnem kopališču pri Seidlovi žagi ob Ločenski cesti z jeza prav primerno skakalnico, s katere je inž. Trošt uvajal novomeško mladi« no v umetnost skakanja. Zaradi sedanjega izredno nizkega stanja Krke pa je bilo skakanje s te skakalnice posle 1 nje čase prav nevarno in tako m čudno, da je postal njena prva žrtev njen gra"itelj inž. Trošt. Pri predvajanju salta mu je na spolzki deski spodrsnilo, pri skoku je zadel z nogami ob desko in se z glavo zaril med kamenje na dnu Krke. pri tem je dobil tako hude zunanje poškodbe po glavi, da se je moral zateči v bolnišnico. Po potrenbni pomoči je bil odpuščen v domačo oskrbo.
LOGIKA
—	Večkrat se zgodi, da so sinovi odličnih mož idioti!
—	In v čem, prosim, se je r'"' oval vai oče?...
•
IZ POLICIJSKEGA ZAPISNIKA
V hotelski sobi sta dva mlaja človeka. Pojavi se detektiv. Gospod se legitimira, deklica pa legitimacije nima.
—	Kako se pišete?
—	Lenčka Krivec.
—	Kje so vaši starši?
—	V kinu.
—	Zakaj vas niso vzeli s seboj?
—	Ker program ni za mladino.
KULTURNI PREGLED
Dobra knjiga
Napovedana je nova zbirka romanov z naslovom »Dobra knjiga«. Dvanajst knjig dobrega čtiva v dvanajstih mesecih
—	ni li to vabljiv obet za vse, ki vedo, kaj pomeni vsebinsko lepa, povzdigujoča, duhovno bodrilna knjiga v času, ko človeški duh nujno išče ravnovesja med seboj in burnimi dogodki zunanjega sveta?
Izdajanje knjig in sicer — kakor v tem primeru — načrtno izdajanje po določenem serijskem programu pomeni uveljavljanje naše volje do kulturnega življenja. Število knjižnih izdaj je v relativnem odnosu do jezikovnega kroga v zadnjih desetletjih prekoračilo percentualni odnos te vrste pri drugih, večjih narodih. Knjiga si je ustvarila pri nas posebno ozračje kulta in ljubezni. NI bila samo proizvod grafične industrije, koristen predmet, zabavno sredstvo ali celo luksuz, Ki* je namenjen zgolj manjši plasti ljudi, marveč je postala nekaj, kar je po svoji razširjenosti in priljubljenosti karakteriziralo slove*sko okolje in izražalo njegov močni kulturni nagib. Knjiga je povsod nositeljica kulturnega življenja, pri nas pa je bila — v razmerju do našega števila in naših gmotnih sredstev
—	v prav posebni meri predstaviteljica du-hovno-kulturnih teženj in vzorov. Vsa naša bit je bila vedno tesno zvezana z našo besedo in beseda s knjigo. Zaradi tega je Ljubljana postala mesto knjige. O tem pričajo njene številne knjigarne, založništva, javne knjižnice in premnoge zaseHie knjižnice: med slednjimi je nemalo 'akih, ki daleč presegajo značaj ln številčno mejo
navadnih rodbinskih knjižnic. Vse to se je moglo razviti samo tam, kjer so dani posebni duhovni pogoji za knjigo in književnost.
Hoteli bi, da bi v vseh spremembah ostal naš odnos do knjige ena izmed tistih konstant, ki jih moramo zavestno varovati ln osredotočevati pkrog njih naše javno življenje. Danes opažamo povsod v Evropi izredno konjunkturo za knjigo. Statistični podatki, ki prihajajo iz velikih kulturnih središč, zaznamujejo značilen in nad vse zanimiv pojav, da je proizvodnja knjige ena redkih, izven vojnih potreb stoječih proizvodnih panog, ki jo vojne razmere omejujejo samo toliko, kolikor se pojavlja pomanjkanje papirja. V ostalem pa se opaža znatno večja potreba knjige kakor kdaj koli prej. Najboljši dokaz so visoke številke v statistiki javnih knjižnic, ki so imele v najboljših letih gospodarske konjunkture povprečno za polovico manj obiskovalcev in izposojnin kakor jih imajo danes. K temu niso samo pripomogle zunanje okolnosti vojnega časa, marveč tudi neki drug, izrazito psihološki činitelj: Povprečen človek je v mirnem času mnogo preveč zaposlen z raznimi, večidel nevaž-nimi zadevami vsakdanjega življenja, da bi se mogel globlje zanimati za svoje duševno življenje; v vojnem času pa se pojavijo sile, ki potisnejo v ozadje mnoge brezpomembne malenkosti vsakdanjega življenja. Ko stoji človek pred pojavi elementarnega značaja in mogočne usodnosti, se neogibno obrača bolj navznoter in išče v samem sebi tega, kar mu razgiban zunanji
svet ne more nuditi. Kontrast med življenjsko stvarnostjo in individualnim duševnim svetom dobiva izredno važnost. Zategadelj opažamo, da celo vojaki na fronti izredno mnogo čitajo. številke, ki jih navaja na pr. nemška vojna uprava o konsumu knjig s strani vojaštva, prekašajo vse, kar smo doslej vedeli o tem značilnem pojavu. Skratka: vojne razmere niso zatrle, marveč nasprotno povečale potrebo knjige in vsega tistega, kar je združeno s knjigo. Med tolikimi razvrednotenimi vrednotami je knjiga ohranila svojo nenadomestljivo vrednost za sodobnega človeka.
Zaradi tega vpisujemo s posebnim zadoščenjem v kroniko slovenskega kulturnega življenja napoved nove zbirke »Dobra knjig a«, že v nazivu zbirke je kos programa. Samo dobra knjiga je vredna izdajanja in čitanja. In dobra knjiga je tisto, ki ima res kaj povedati človeku: Knjiga, ki mu odpira nove poglede v življenje in omogoča novo spoznavanje ljudi in njihovih odnošajev; knjiga, ki nasiča plemenito radovednost, vzbuja močna čustva in miselni nemir ter daje čitatelju doživljajsko zadoščenje, prenašajoč ga v drugačne življenjske možnosti kakor so njegove. Knjiga, ki ga kdaj pa kdaj odvrne od žgoče življenjska stvarnosti In zanese na krilih tvorne fantazije v pisani svet umetnosti. Dobra knjiga pomeni vedno dobro zabavo v vzvišenem smislu besede, a pogosto tudi več kakor to: je pot k večjemu spoznavanju, podnet k večjemu čustvovanju ali mišljenju. Zato ni nikdar mogoče natanko izmeriti in določiti vpliva dobre knjige. Program, s katerim bo nova zbirka stopila pred javnost, bo nedvomno opravičil njen naziv in pokazal, da je mogoče združiti zanimivost romana z njegovo večjo ali manjšo kulturno pomembnostjo.
Danes pa ima izdajanje slovenske knjižne zbirke še drug pomen. Tiskanje novih knjig ne pomeni samo nadaljevanja pre-potrebnega kulturnega življenja, marveč je tudi sredstvo gospodarske pomoči velikemu številu ljudi, ki po zaposleni bodisi kot ročni, bodisi kot duševni delavci v naši grafični industriji ali ki so gmotno zainteresirani na njenem delovanju. Nove knjige dajejo mnogim ljudem več dela in kruha. Tisti, ki podpirajo z naročanjem knjig ta kos našega gospodarskega obstoja, ne koristijo samo sebi, ker si dobavljajo književna dela plemenitega značaja, marveč prispevajo v najlepši obliki k ohranitvi one socialne skupnosti.
Zaradi tega verujemo, da bo Ljubljana tudi v primeru zbirkg DK ohranila svojo tradicionalno naklonjenost knjigi — dobri domači knjigi, ki je vredna v vseh qyojih oblikah ljubezni, pozornosti in pomoči.
Nenaturnosti v naših prevodih
Moj sedanji poklicni far nient# ima tudi svoje dobro: prebiram dela. ki jiih med poklicnim garanjem nisem utegnil alri vsaj ne s primerno zbranostjo. V njih razkrivam prav zanimive stvari, o katerih hočem poročati, da opozorim čitaiteflje, ka jih morebiti nitij opazili niso. in naše prevajalce, ki se jih ne zavedajo. Pred vsem na stvari, ki so v cnpreki z nat urnostjo.
V Zdravniškem vestniku v »plevoberu«, v katerem sem nizal pleve iz zdravniške strokovne besede, opozarjal nanje in jih skušal odpravljaj s tem, da sem povedal, kako bi se jim bilo mogoče izogniti, sem se držal načela, da navedem zgolj "pogreško,
ne pokažem pa na pisca, »greh se pove, grešnik ne«. To načelo je bilo med zdravniki popolnoma umestno, ker zdravnik je pisatelj samo mimogrede; če mu na tej stranski progi spodrsne, je to umljivo in zato od pusti j i vo. Pri naših pisateljih prevajalcih je to malo drugače — oni bi morali biti žarišča lepe slovenščine, nam vsem za vzgled in vzor; vsak njihov spodrsljaj ima lahko nedogledne posledice, ker pohujšuje druge, poraja brezbrižnost in površnost tudi pri drugih, ki »i mislijo, kar je dovoljeno temu ali onemu, je dovoljeno tudi meni. Zaradi tega navajam dela, iz katerih tu zar jemam:
Joža GlonaT: Revmont, »Kmetje«; Stanko Leben: Cervantes. »Bistroumni plemič Don Kihot iz Manče«; Vladimir Levstik: Tolstoj, »Vojna in mir«; Josip Vidmar: Gončarov, »Obk,mov«.
Pripominjam, da nimam izvirnikov teh del. Ni torej nemogoče, da je ta aH ona nenaturnost že v izvirniku, na kar pa bi moral prevajalec izrecno opozoriti.
Ze ponovno sem v Jutru in Proteusu dokazal. da naši prevajalci greše pri označevanju živalskih glasov. Evo novih dokazov!
»Tele je vekalo.« (Kmetje.) Veka dete v zibelki, veka ranjeni zajec, ko se mu bliža lovec ali pes. tele pa bleja.
»Jata jerebic je skovikala.« (Kmetje.) Sko-vika skovir. ki je dobili po tem tudi svoj« ime, jerebice pa čirikajo ali crlikajo.
»Cvrčanje, ščebet vrabcev.* (Kmetje.) C vrče griilčki. ščebetajo drugi drobni ptički. ne, kadar pojejo, marveč, kadar »se menijo«, vrabci pa samo čivkajo.
»Škrjamčki so pozvanjali nad brazdami; pozvanja gkrjančkova pesem: ščebet škrjan-čkov nad polji.« (Kmetje.) Škrjančkovega petja, ki se v pomladnem jutru razlega nad
kaj viem? kaj zimam?
306. Kaj je m »teta?
807. Na kakšen način ugotavljajo podmornice velikost in tip potopljenih ladij?
303. Kaj so Heronova števila in kako se dobijo ?
*
309. Na obrazu mu je zapisano
Iz obraza posname bister opazovalec lahko marsikaj o značaju neke osebe, a tudi o njeni starosti in drugem. Koliko let
šteje po vašem ta-le stari gospod? •
310. Okrog ednice
To je videti kakor kakšna križanka. V resnici moramo postaviti v polja (razen v
črno) števila od 1 do 17 tako, da bomo brali v vsaki ravni neprekinjeni smeri vsoto 38. Ednica stoj že na pravem mestu.
Rešitve rtalog 20. t. m.:
301.	Beseda »avtomobile je zato še^va, ker sestoji iz grškega izraza »auto« in latinskega »mobil«. Sestavljena je tedaj iz elementov dveh jezikov. Pravilno bi se moralo vozilo po latinsko glasiti »ipsomobil« ali pa po grško »avtokineton«.
302.	»Suhi led« nima nobenega opravka z zmrznjeno vodo, temveč je to le strjena ogljikova kislina ozir. ogljikov dvokis. V jeklenih posodah, ki so napolnjene s to
snovjo in jih uporabljajo v točilnicah piva, je plinasta snov pod visokim pritiskom spremenjena že v tekočino. Pri odpiranju ventila se tekočina spreminja spet v plin, pri tem pa se tako shladi, da zmrzne v snegu podobno maso, ki daje v stisnjenih kosih že važno obliko suhega ledu. Ta suhi led ima na prostem zraku temperaturo kakšnih 79° pod ničlo, in ga v novejšem času uporabljajo za konserviranje živil. Ko od-jemlje svoji okolici toploto, se ne topi, temveč prehaja neposredno v mrzli, težki plin ogljikovega dvok;sa, ki hladi še nadalje in nredstavlja istočasno kemično zaščito za živilo, ki ga hečemo ohraniti dalj časa sveže. V primeri z navadnim, vodnim ledom daje suhi led trikrat več mraza.
303. pitagorova števila so trojice celih števil, od katerih je kvadrat enega števila enak vsoti kvadratov obeh ostalih števil. Ta zveza nas spominja na Pitagorov izrek o pravokotnem trikotniku a' 4- b'- = c«, kjer sta a in b kateti, c pa hipotenuza. Pi-tagorove trojice so torej cela števila za stranice pravokotnega trikotnika. Najstarejša trojica je 3, 4 in 5, 9 -f 16 = 25, ki so jo že stari Egipčani uporabljali za zakollčenje pravega kota. Ce z vrvjo, ki je dolga 12 poljubnih dolžinskih enot, napeto objamemo trikotnik tako, da so stranice 3, 4 in 5, je tam, kjer se stikata stranici 3 in 4, nastal pravi kot. Stari Indijci so poznali in uporabljali trojico 5, 12 in 13, 25 + 144 = 169.
Za ustavljanje in reševanje mnogih na-

log je dobro, de znamo Pitagorove trojice po potrebi sestavljati. Vzamemo pomožni števili x in y, vstavljamo za x cela števila od 2 naprej, za y cela števila od 1 naprej, y vedno manjši od x, in izračunamo po obrazcih: a (ali b) =■ x» — b (ali a) = 2xy, c = x* + y».
Primer x = 2iny = lda trojico 3, 4 in 5; primer x = 3rny = 2da trojico 5, 12 in 13; primer x = 4 in y = 1 da trojico
8, 15 in 17 in tako dalje.
•
304.	Šahovski problem
1. Lgl-h2, f4-f3; 2. Sg4-f2. V naslednji potezi mat, pa naj potegne črni kakor koli. — Možne so še nekatere variante: 1.. Kg5-h4, 2. Df7Xf4; 1..., h5Xg4; 2. Lh2 X f4 in mat; 1..., Kg5Xg4, 2. Df7xf4 in mat. Naloga spada med miniature, probleme z malo figurami, ki jih dandanes k^m-ponirajo bolj poredko.
305.	S konjičkom
3	*	5	8	11	114
6	BI2		13		jg
1	4	7	10	15	i 12
Če zvežemo središča poedinih polj v tem vrstnem redu potez, dobimo podobo dveh zvezd.
Tri Slaitiske
Flamska je dežela zbadljivi^ ljudi, šal in potegavščin, skratka dežela,' ki jo tudi pri nas dobro poznamo po delu njenega pisatelja Costerja »Till Ulenspiegel in Lam Dobrin«. Poslušajte, zakaj imenujejo ljudje iz Kempena abotne ljudi ali takšne, ki se za neumne izdajajo, »vrče iz Oolena«:
Ko je bil cesar Karel V. nekoč na lovy, je prijahal čez polje v Oolen. Ker je bil žejen, se je ustavil pred neko krčmo. Na vratih se je prikazala dekla.
»Prinesi mi vrč hladnega piva,« je dejal cesar. Dekla je prinesla pivo, ko ga je pa podala vladarju, je obdržala ročaj kameni-tega vrča trdno v svoji roki.
Karel se je nasmehnil, prijel je vrč, kolikor je pač mogel, in izpil pivo.
»Dekle, pokliči krčmarico,« ji je nato dejal, a krčmariei je izročil zlatnik ter ji velel: »Tu imaš plačilo in še nekaj več. poskrbi za to, da mi daš do prihodnjega leta izdelati vrč z dvema ročajema, kajti ročaja pri tem vrču nisem mogel dobiti v roko. Ali mi obljubiš?«
Krčmarica je smatrala vprašanje in vpraševal ca za nora, vendar za zlatnik ji je bilo vredno obljubiti.
Leto dni pozneje je prišel cesar spet v Oolen in ista dekla mu je prinesla vrč z dvema ročajema. Toda kaj je to pomagalo,
ko ga je dekla držala za oba ročaja?
»Mati,« je dejal cesar ob tej priliki krčmariei, »reč še vedno ni dobra. Poskrbi, da bo vrč prihodnje leto imel tri ročaje, kajti tudi jaz bi pri pitju rad držal enega v roki.«
In ker je spet dal zlatnik, je Imel vrč naslednje leto tri ročaje. Toda verjemite ali ne, cesar še vedno ni imel nobene koristi od tega. Ko mu je dekla podala vrč, ga je sama držala za dva ročaja, tretjega pa je imela obrnjenega proti sebi!
Tako je moral cesar Karel na zadnje poskrbeti, da so mu izdelali vrč s štirimi ročaji, a izdal je tri zlatnike, preden je mogel v Oolenu prijeti vrč piva za ročaj.
Sedaj pač veste, kaj je »vrč iz Oolenac.
L,'equipaggio dl nn aereo ItaHano, salvato ln alto m are da nn nostro MAS, sbarca in una base del Mediterraneo orientale — Posadka italijanskega letala, ki jo je rešil na visokem morju Italijanski brzi torpednl čoln, se izkrcava v nekem oporišču vzhodnega
Sredozemlja
Druga zgodba iz hudobnih kempensklh
ust:
Nekega dne, pa je tega že dolgo, so sklenili oolenski župan in mestni očetje, da si umijejo noge. Toliko dela si niso zastavili že dolgo ne.
V občinsko hišo so si dali postaviti velik čeber z vodo, pa so začeli čofotati z nogami v njej.
Voda je v trenutku postala tako črna, da ni mogel nihče izmed mož najti svojih
nog.
Zaradi tega so se hudo sprli. Na zadnje so morali poklicati poljskega čuvaja na pomoč. Mož je segel s sabljo v vodo in začel iskati noge. Po nesreči je enega izmed mestnih očetov v nogo zbodel. Ta je zatulil, kakor da ga obešajo.
»Ha!« je vzkliknil poljski čuvaj. »Eno sem že našel, ta je torej vaša. Sedaj bom prav kmalu dc-bil tudi ostale.«
In je segel s sabljo v vodo, da bi našel ostale noge, toda v tem trenutku so jo mestni očetje že na vrat na nos cvrli iz občinske hiše. In sicer pravilno, na lastnih nogah.
A sklenili so, da si ne bodo nikoli več umivali nog.
čarovnica je sedela v vrbi in je prepevala: »Nedelja, ponedeljek, nedelja, ponedeljek«. Vedno samo »nedelja, ponedeljek« in to je šlo tako lepo.
Pa je prišel mimo grbavec, čul je, kako peje čarovnica »nedelja, ponedeljek, nedelja, ponedeljek...« Obstal je in ko se je pesmi dovolj naslišal, je nenadno vzkliknil: »Torek!«
In čarovnica je zapela: »Nedelja, ponedeljek, torek, nedelja, ponedelj ^k, torek . .«
To je bilo še lepše nego prejšnje, čarovnica si je dejala: »Mladi rnež je napravil mojo pesem lepšo. S čm naj ga poplačam? Ah, saj ima veliko grbo na hrbtu. To mu bom odvzela. Mladi mož naj tudi postane lepši!«
In snela mu je grbo te* jo položila poleg sebe v vejevje.
Tako je postal naš grbavec mičen mladenič, ves vesel je šel po svoji poti. Tedaj ga je srečal drug grbavec.
»Nu, kaj pa je to?« je dejal »Saj te ne
spoznam več! Poatal al tako lep. Kje si pustil svojo grbo?«
Mladi mož mu je povedal, kaj se je zgodilo.
»Dobro,« je menil grbavec ln stekel do vrbe.
čarovnica je tam prepevala tako lepo: »Nedelja, ponedeljek, torek, nedelja, ponedeljek, torek...«
»Sreda!« je vzkliknil grbavec in čarovni-
ca je zapela: »Nedelja, ponedeljek, torek, sreda!« Toda »sreda« ji je šla le težko z jezika, m ji prijala.
Za vpila je: »Moja pesem je postala grša, kako naj kaznujem nepridiprava ? ... Napravim ga tudi gršega!«
In je vzela grbo, ki je ležala poleg nje, ter jo vrgla nesrečniku v prsa Sedaj ima dve grbi, eno spredaj, eno zadaj ...
imkuhukishiiii
Koliko otrok se igra?
Oglejte si našo sliko natančno in ugotovite, koliko otrok se na njej igra. Toda brž jih naštejte, še predno pogledate rešitev.
Ali naj vam verjamem, da ste uganili, da jih je 12? Kdor pa se je zmotil, naj šteje še enkrat z menoj, pa mi bo pritrdil, d<i se prvi igra prav spredaj s peskom, u/ugi vleče lesenega konjička,.
tretji strelja z lokom, četrti lovi ribe, peti se igra z žogo, šesti vleče zmaja, sedmi spušča jadrnico, osmi čolniček prav na levem robu slike, deveti poganja obroč, deseti vrtavko, deklica v sredini se kot enajsta igra z vrvico in dvanajsti je pa ... da. kje pa je dvanajsti, ali smo se zmotili? Ne ne, le napnite oči in na levi strani drevesa na veji zgoraj boste zagledali del dečkove noge. (z£)
Skrita imena
1.	Dolga je pot v Ameriko, še daljša je pot okoli sveta.
2.	Pridem k vam v torek, ako ne bo posebne ovire.
3.	Govori resnico, kajti mnogo sovraštva in jeze rodi laž in kleveta.
4.	Od rib nikar ne pričakuj petja.
5.	Grda sta laž in tatvina, a umor je še grši.
6.	Male ujede smo pregnali, velikih ne moremo.
7.	Peter, stric želi, da se vrneš kmalu, žalosten je brez tebe.
8.	Vedeževalka veliko govori, pa maio ve.
9.	»Velik greh je lenoba«, je rekel naš učitelj.
10.	čuješ Bartol, municijo pust: v miru!
V vsakem gornjem stavku je 'ta beseda, ki pomenja vodo. Poiščite!
šale za tnale
Olgi ca: »Učitelj nam je danes rekel, da je naša dolžnost, da vsak napravimo komu kako veselje!«
Janko: »To sem danes že storil!«
Olgica: »Kako si to napravil?«
Janko: »šel sem k teti v posete in ko sem odšel, je bila zelo vesela!«
Gospod vpraša šoferja: »Kdaj vozite z največjo brzino?«
šofer: »Kadar sem koga povozil in se bojim policije.«
Janezek je bil ves dan poreden, in oče, ko se je zvečer vrnil z dela, ga je položil čez koleno, da mu nameri zasluženo kazen.
Tedajci se zadere Janezek na ves glas: »Prosim te, očka, danes bolj nalahko, mamica mi je oblekla tenke poletne hlačke!«
Dva zanimiva rcbtssa
Učitelj: »Janez, naštej mi šest divjih živali, ki žive v Afriki?«
Janez: »Dva leva in štirje tigri!«
»Gospod učitelj, prosim vas, povejte mi, kdo je iznašel šolo?«
»šolo je iznašel Karel Veliki, dragi sinko!«
»Ali je že umrl?«
»Da, že pred mnogimi stoletji «
»Prav mu je. gospod učitelj!«
V obeh rebusih sta skrita lepa slovenska pregovora.
pofljem, ni mogoče imenovati niti pozvanjanje niti ščebet. Župančič ga je v Dumi opisal takole: »škrjanček — pojoča raketa — je pesmi pršil«
»Čivkanje goske.« (Kmetje.) Čivkajo vrabci. goske pa stare gaga jo, mlade pivkajo.
»Krik divjih rac.« (Kmetje.) O tem sem že ponovno pisal, da naši ptreva;'alci pravijo, da race gaga jo, kar ni res. ker gagajo gosi. Race ne gagajo in ne kriče. race vakajo, ker pravijo vak-vak-vak, ki sie čuje tudi kot rac-rac-rac, od tod njihovo ime, vendar oznake »■racati« ne rabimo za njihov glas, marveč za njihovo hojo.
To je nekaj dokazov iz živalskega gfla-sovja. Ti dokazi kažejo, da so se nekateri naši prevajalci nairavi izneverili, da žive izven nje in se ne potrudijo, da bi živalske glasove culi, če jih še ne poznajo.
Tem živalskim glasovnim navedbam naj dodam še nekaj drugih iz živalstva,
»Kaviar, jed narejena iz ribjih jajc.« (Don Kihot.) Ribe v slovenščini nimajo jajc. marveč ikre.
»Jerebica se sedla na vejo.« (Ne vem zanesljivo. od kod je ta stavek, ker se mi je zapisek izgubil, zdi se mi pa da iz Don Kihota.) Kot lovec sem v svojem življenju videl na tisoče jerebic, pia nikdar nobene, ki bi bila sedla na drevo ali v grm Tu je napaka aV' že v izvirniku ali pa je prevajalec m a pek ponašiil ptičjo oznako.
K fcm nenatumostim iz živalstva še nekaj ie zdravstva!
»Mrzli prisad « (Oblomov) V zdravsitvu resda poznamo abscessus frigidus, mrzli ogKOjek. s čimer označujemo ietični gnoj. To pa ni pri«ad ker s prisadom označujemo akutno ckuženje rane; o ; etiki pa tud' ne pravimo, da se prisadi, marveč da se z jeti-ko okužimo, da se je nalezemo m podobno. Kaj je hote"1 prevajalec povedati z mrzlim prisadom, si nisem na jasnem.
»Debeli vozli na modrih ži''a.h« (Oblomov.) To naj bi bili sklopki razširjenih ven na goleni, ki jih poznamo tudi pri zlati žili i in čemer pravi Nemec Varixknoten. kar p>a ni nifcak vozel, ker v slovenščini poznamo vozle le tam, kjer je res kaj zavozlanega (»železniški vozel« je germanizem za železniško križišče). Na goleni in pri zlati žili imamo v slovenščini krtice. kedair pa so pri Zlati žili izven danke. abrnke.
»Prsna davica.« (Vojna in m«r.) Mednarodna oiznaika za ta pojav Je angina pec-toris. Angina nj davica in davica ni v prsih! Beseda je grškega porekla, kjer znači »an-hone« stisnjen je, latinsko »angere«, medtem ko je davica difterija. obolenje, ki ga povzroča baciillus diphtheriae, in ima z obično angino skupno, da stisnjuje grlo, česar pa angina peetoris ne dela, marveč to je srčni krč. stenokardia (po grško pomeni stenos ozek in kardia srce.). Ali so slovenski zdravniki prevzeli to besedo po mednarodni. t. j. po grški ali po nemški. Herzkrampf, je brez pomena, beseda je udomačena in točna, zaradi tega je ne gre zametavati in uvajati druge ki je napek rabljena
»Je zvezdnato gubančil kotiček ust.« (Vojna in mir.) V Kliničnem besednjaku sem opozoril na razliko: »zvezdni krak« ie krak zvezde, »zvezdnato nebo« je polno zvezd, »zvezdasta peka« na lobanji je zvezdi podobna. Zgoraj je potemtakem prav: je zvezdasto gubančil.
»Pravijo, da &e mu je maternica prevrnila.« (Kmetje.) Maternica je uterus. die Ge-barmutter. V svojem več ko 301etnem zdravniškem udejstvovanju se spominjam samo enega primera, da so našli maternico pri moškem, in še to je bifl tako imenovani teratom, t. j. zakrneli, zrasli dvojček ženskega sipoda. Kaj hoče prevajalec povedati z zgornjim stavkom, ne morem razumeti. Mogoče je, da v Slovenskih goricah, kjer
je prevajalec doma rabijo ta izraz za kakšno obolenje, toda ali ima kak smisel uvajati tak izraz v 'leposlovje če pa niti zdravnik ne razume! Na koncu koncev je vendarle vse naše pisanje namenjeno bralcu da ga doume, če tega ne more. je vse skupaj od muh.
Zdaj še par splošnih' Kaj neki ie to: »gluh veter« in »'.ženjena kaša«? (Kmetje )
»Desetice slug « (Vojna m mir ) Ah ni to nerodno, ko vendar pravimo desetine, stotine slug!
»Veliki zvon je pel na vse grlo « (Kmetje.) Kje neki in kdaj ima zvon grlo ali kaj grlu podobnega"3 Zvon poje na ves glas na vse preteče'
»Zarje so se precejale skozi sito.« (Kmetje.) Skoz' sito preletavamo, preceiamo pa skozi cedilo — če že res ;ma izvirnik *a nenavadni opis prirednega pr.iava.
»Se pripravljaš na farovško kuharico« (Kmetje.) V slovenščini se pripravi iamo za učitelja. za zdravnika itd- — torej za farovško kuharico.
»Lepa lovi ca o (Don Kihot.) Pevec — pevka, plesalec — plesalka. torej lovec — lovka.
»Bi mu bilo boli p(- gr»du če bi mogel spati sam v bajti, kot v dveh v tej bogati sobani.« (Don Kihot.) Ta »v dveh« mi ne gre v glavo Po mojem se v slovenščini temu reče »v dvoje« — spomladi se vse v dvoje veseli življenja Dr. Mirko černič.
ZAPISKI
Mladi na odru
Najnovejši zvezek torinskega časopisa »II Dramma« poroča v svoji kroniki o nainovej ših dramatskih pojavih na pariških odrih Poleg sila plodov it ega igralca in dramatika
i Sache Gui<tryj<a i. njegovo najnevti*'. kome-1 dijo »N'ecoutez pas. Mesdames!» 11 omenjen avtor štiridejanke »Un homme qui revient de Ion« Renc Aubert. o katerem zatrjuje italijanski kritik Vittorio Guer-r-iero. da je eden najzanimivejših in najpomembnejših francoskih dramatskih piscev sedanjosti. V zvezi z uprizoritvijo tri-dejanke Jeana Levitte »Narcisse« pa čitamo o značilnem po;avu. ki karakterizira pravkar zaključeno sezono v mnogih pariških gledališčih. Z nekega nepravilno postavljenega stališča, češ da ie treba tudi v umetnosti pospeševati delo mladih kakor da bi pri tem odločala starost avtorjev, ne pa kvaliteta dela. so začeli v pariških gledališčih na veliko uprizarjati drame mladih piscev. Zaradi tega so prišla v zadnjem času na odre pariških gledališč dela. ki jih je kritika bodisi raztrgala, bodisi zamolčala. Ob uprizoritvi Levittovega »Narcissa« je samo občinstvo protestirajo zoper povprečno kvaliteto tega dela in zanikrno uprizoritev v gledališču »Monceau«.
Moda »mladih« na pariških odrih je iz-nodbudila najod'ličnej§e pariške gledališke kritike, med njimi Aladna Loubreauxa (»Je suis partout«), Andre Castelota (»Gerbe«), Roberta Cardinne-Petita (»Rčvolution na-tionale«) in Armoryja («Les Nouveaux Temps«), da so pozvali mlade pisatelje in mlade igralce, naj bi »pustili dalje časa zoreti svoj morebitni talent. Na: bi ne hiteli preveč s svojimi podneti ter naj bi se temeljito naučrii svoje obrti, ki — kakor vsaka druga — ne trpi improvizacij in zgrešenih poizkusov«.
Ta svarila pa so bflla doslej brezuspešna. V primeru »Narcissa« je moralo nastopiti še občinstvo, čeprav to delo nikakor ni slabše od drugih. Nasprotno, vzlic vsem napakam in slabostim kaže nekatere dobre nastavke in njegov pisec zasluži izpodbudo k
nadaljnjemu delu Toda treba je da še nekaj let počaka z novim delom ki utegne biti kaj več kakor samo poizkus.
V celoti torej naskok mlždih na pariška gledališča ni uspel. Generacijsko pospeševanje je imelo prav tako klavrn uspeh kakor vsako drugo tendenčno vsiljevanje ped katerim koli geslom. Italijanski kritični opazovalec v Parizu navaja izrek pisatelja Mas-sima Bontempellija. da se človek ne rodi mlad (v določenem smislu), marveč mlad šele postaja in še to počasi. Francosko gledališče bi torej dobro storilo, če bi počakalo, da bi mladiči po letih postali mladi tudi v višjem, kvalitetnem smis'u. Renan je v nekem svojem skorajda preroškem do-misleku govoril o socialni možnosti da se obrzda umetnost. Tega kajpak ni moči svetovati. toda francosko gledališče bo danes že moralo brzdati nemarno strast mladih piscev in igralcev, njihovo deško nepotrpež-ljivost in nepismenost in neopravičeno sa-mozaupanje, ki ga imajo mladi pisci v samega sebe.
Pojav, ki ga zaznamuje kronika pariškega gledališča, je nedvomno značilen. Gesla o potrebi, da se povsod uveljavi mladi rod. so prešla v umetnost z dragih področij, kjer imajo večjo upravičenost vse do meje. ki loči socialno obnovitveno potrebo od neodgovorne in škodljive demagogije z generacijami. V umetnosti pa nikdar ne odločajo rojstni listi in njihove letnice* kvaliteta je več ko generacija, a umetniki so lahko sta/rj mladci im mladi starci. Sicer pa: čemu bi bila tiranija mlečnozobih boljša od tiranije sivolasih? Slednji imajo vsa; neko prednost: življenjske skušnje in umerjen, če ne ugasel ogenj strasti.
INSERIRAJTE V „JUTRU"
ronika
*	Por°Ka. Na dan Marijinega vnebovzetja sta se v Zagrebu poročila gdč. Marjanca Mencingerjeva, hčerka pok. banskega svetnika Antona Mencingerja, in g. ing. chem. Ivo Jerman, sin bančnega ravnatelja. Mlademu paru iskrene čestitke.
*	Uspeh Manzarijeve komedije. Komedija Nicole Manzarija »Una donna onesta« (Poštena žena) je zadnje dni julija dosegla v gledališču Pariš v Buencs Airesu stoto predstavo, kar je v kroniki tamošnjega gledališkega življenja zlasti pri tujih in manj znanih avtorjih redek pojav.
*	Podelitev nagrade Verona. »Premio Ve-rona«, posvečen proslavi kmetijstva v umetnosti, je bil pravkar prvič podeljen: prvo nagrado v znesku 30.000 lir je umetniško razsodišče priznalo bronastemu kipu rimskega kiparja Venanzija Crocetti »Gallina«. Za cstale nagrade so bili razdeljeni manjši zneski, tako da je bilo razdeljenih sedem nagrad po 5000 lir in štiri po 2500 lir. Vse nagrajene slike ali kipi prikazujejo sadje, cvetje in domače živali ter poveličujejo lepoto in radost tiste narave, ki služi delavnemu človeku.
*	Na vzhodni fronti je padel major Franc Huber na čelu svojega oddelka oklopnikov. Bil je doma z Gornjega Avstrijskega ter se je že vrsto let boril za narodni socializem. V mirni dobi je sodeloval pri SA, takoj ob pričetku vojne pa je stopil spet v vojsko ter se boril najprej na zapadu in nato na vzhodu, kjer ga je zdaj v hudih borbah doletela smrt.
*	Za obisk kopališč je potrebno zdravniško spričevalo. Bolniki, ki hočejo v ziravstvene namene obiskati kakšno zdravstveno kopališče, morajo pokrajinskemu zdravstvenemu uradu predložiti redno z*travniško spričevalo v potrditev. Po prihodu v zdravilišče mora bolnik to zdravniško spričevalo deponirati pri krajevnem občinskem uradu. Zdravniško spričevalo se smatra hkratu kot dokumet, na katerega osnovi se prizadetim osebam v novem bivališču izdajo živilske nakaznice.
*	Lov na zajce se začne 6. septembra. Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove je s telegrafsko okrožnico poverilo prefekte posameznih pokrajin, da dovolijo dne 6. septembra pričetek lova na zajce.
*	Nov vatikanski denar, proti koncu tekočega leta bo v Vatikanu izročena prometu nova serija novcev in pri tej priliki bo sklenjena nova pogodba med Vatikanom in italijansko vlado, ker je pogodba iz leta 1929. letos potekla. Nova serija bo obsegala 9 različnih kovancev, med temi 2 iz bakra, 4 iz niklja, 2 iz srebra in 1 iz zlata.
*	Gostovanje italijanskega vojaškega orkestra v Nemčiji. Orkester vojaških letalskih oddelkov iz Rima je bil povabljen, da priredi v Berlinu nekaj dobrodelnih koncertov, katerih čisti dobiček je namenjen nemškemu Rdečemu križu. Orkester, ki šteje 100 članov, bo prvikrat izvajal svoj spored v neki berlinski tvarnica orožja.
*	Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- ta trimesečni tečaji prično v ponedeljek dne 24. avgusta. Pouk po najuspešnejši desetprstni metodi. Uspeh zajamčen, ker so na razpolago stroji raznih sistemov. Največja moderna strojepisnica, 60 pisalnih strojev. Učnina zmerna. Vpiše se lahko vsakdo. Za chjake-inje posebni oddelek. Vpisovanje dnevno. Informacije in prospekte daje: Trgovsko nčilišče, »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15.
*	Ustavitev postopka proti dvema bivšima jugoslovanskima ministroma v Zagrebu. Državni Komisarijat za preiskavo premoženjskih razmer bivših politikov in ministrov v Zagrebu je ustavil postopek proti bivšemu jugoslovanskemu trgovinskemu ministru Jurju Demetrovilču in ministru javnih del dr. Marku Kožulju.
*	Smrt stoletne starke. V mestu Calice Ligure je umrla Anastazija Gianola, vdova Andreoni, ki je dopolnila 101 leto starosti. Zapušča več otrok, vnukov in pravnukov, a najstarejši njenih sinov je 75 let star.
*	Zastrupljenje s travo, šele pred nekaj dnevi smo opozorili na nevarno navado, ki je običajna v poletnem času: na sprehodu posamezniki radi utrgajo kakšno travno ali žitno bilko, jo žvečijo, nakar se pojavijo nevarni znaki zastrupljenja. Pravkar poročajo nemški listi o takem dogodku. Neki monter v Bochumu je Imel že od mlada navado, da je žvečil bilke. Te dni je nenadno zbolel, pojavih so se nevarni zmaki zastrupljenja, v ustni duplini so nastala gnojna vnetja. K sreči so zastrup-ljenca takoj prepeljali v bolnišnico, kjer »o mu rešili življenje. — Nadalje se s pri-četkom gobarske sezone ponavljajo poročila p žrtvah strupenih gob. Taka poročila so žal vsako leto v navadi, vendar je treba letos ljudi še prav posebno posvariti, naj bodo previdni pri nabiranju gob. V pouk nabiralcem in ljubiteljem gob bomo objavili v nedeljski številki primeren članek.
*	Tri smrtne žrtve avtomobilske nesreče. Prevoznik Franc Radič iz Pottendorfa se je peljal na tovornem avtu s prikolico po neki zasebni cesti. Na strmem klancu ni
mogel zavreti drvečega avta. Neki njegov pomočnik, ki je stal na stopnicah avta, je odskočil, prav tako pet drugih delavcev, ki so bih prej natovoriii avto z drvmi. Trije delavci, ki so bili na avtu, pa so v diru padli na cesto in jih je pregazila prikolica. Tovorni avto je zavozil na travnik, kjer ga je Radič ustavil in je tako ostal nepoškodovan. Trije povoženi delavci pa so bili smrtno nevarno poškodovani prepeljani v bolnišnico v Badnu. Uvedena je preiskava.
IZ LJUBLJANE
u— Vroč poletni dan smo imeli v četrtek. Po jutrnji megli se je razgrelo sonce na čistem, jasnem nebu in je ves dan pripekalo. Po jutrnji temperaturi 13,8° C je živo srebro čez dan naraslo na 28,8° C. Doslej smo v avgustu imeli samo še en toplejši dan in sicer je živo srebro 3. t. m. doseglo 30° C. Druga dva dneva v avgustu, ko je živo srebro doseglo 28° C, sta bila 2. t. m. (28,40 C) in 12. t. m. (28,6° C). Vroči četrtek je, kakor julijski dnevi, spet izvabil številne kopalce v kopališča; kdor pa nI utegnil k vodi, se je sončil na terasi ali ob oknu. Noč od četrtka na petek je bila topla in jasna. V petkovem jutru je spet ležala gosta megla nad Ljubljano. Jutrnja temperatura je bila 14,8° C. Nebo je bilo v splošnem jasno, vendar so oblaki precej časa zagrinjali sonce. Dan je bil spet topel, vendar je znatno zaostajal za četrtkom.
lj— Vse delojemalce k°vinske stroke (mehanike, strojne ključavničarje, kovače, kotlarje, strugarje, elektro-monterje itd.) vabimo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 23. avgusta t. 1. ob 9,30 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva 22, pritličje. Na sestanku bo referent oddelka poročal o mezdnem gibanju in kolektivnih pogodbah. Vabimo vse pomočnike, da se v lastnem interesu udeleže tega sestanka. Oddelek industrijskih delojemalcev Pokrajinske delavske zveze.
u— Stlil nesreče. Filip Ferjan, 16 letni dijak, je padel in si v členku zvil levo nogo. Alojz Podgornik, 26 letni mizar državnih železnic, je padel po stopnicah in se poškodoval po levem kolenu. Franja Janeži-čeva, 32 letna mizarjeva žena iz Dolnic, se je s kropom poparila po vsem životu. Marija Mahkovčeva, 43 letna služkinja mladinskega zavetišča, je padla z lestve in si zlomila desno nogo. Vsi štirje poškodovanci so bili prepeljani na kirurški oddelek splošne bolnice.
Za dijake-inje srednjih, stro«ovnih ln ostalih gol prične v ponedeljek dne 24. avgusta nov posebni enomesečni strojepisni tečaj. Pouk po najuspešnejši desetprstni metodi. Uspeh zajamčen. Največja moderna strojepisnica, 60 pisalnih strojev. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije in prospekte daje: Trgovsko nčilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15.
u— Nedeljsko zdravniško dežnrno službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Franc Ciber, Štefanova ulica 7.
Z Gorenjskega
Novi grobovL V Slovenjem Pliberku je bila včeraj ob 10. dopoldne pokopana gospa Jožefa Ogrisova, po rodu Serajnikova, ugledna gospodinja in gostilničarka. Umrla je v torek stara šele 52 let. Zapustila je moža in dva sina. — Nadalje je bil včeraj popoldne pokopan v Pliberku g. Franc Banko, bivši dolgoletni župan in bivši obrato-vodja pliberškega rudnika, star 92 let. — Na vzhodni fronti je padel 20-letni desetnik Anton Jernej, ki je bil doma iz Železne Kaplje in je služil pri planinskih lovcih. Smrt ga je zadela pri Volhovu.
Dr. Fischbock, nemški državni komisar za določanje cen, se je pripeljal v ponedeljek v spremstvu ministerialnega svetnika Petra na Koroško. V Malnici so ga sprejeli zastopniki župne uprave. Dr. Fischbock si je ogledal nekatere večje koroške kmetije, v sredo dopoldne pa je govoril v veliki dvorani trgovske zbornice v Celovcu. Obširno je predaval o politiki cen v vojni. Zlasti je naglasil, da potrebuje Koroška z Gorenjskim vred veliko gospodarsko obnovo in da je treba planinskim kmetijam posvečati posebno pozornost.
Mlatilnlco je razneslo. Nevarna nesreča se je primerila pri kmetovalcu Kramerju v velikovški okolici. Nenadna eksplozija je raznesla mlatilnico. K sreči ni nikogar ubilo, le neki hlapec je bil lažje ranjen. — Nadalje se je v velikovški okolici ponesrečil 25-letni dninar Maks Ciprenik, ki je zašel z levico v stroj za rezanje krme in je med drugim izgubil sredinec. — 22-letni mizar Blaž Zavšin iz Miklavčevega dvorca pa si je nevarno poškodoval roko pri cir-kularki, ki mu je med drugim odrezala levi palec. — 24-letna kuharica Milada Turna
bK
Knjižna zbirka
Dobra
KruiQA
bo začela izhajati z oktobrom. Prinašala bo vsak mesec literarno polnovreden roman z napetim in zanimivim dogajanjem. Romani DK bodo zelo poceni, naročniki »Jutra«, »Slovenskega Naroda« In »Domovine« pa bodo imeli še poseben popost.
FObROBNO-
STl BODO OBJAVLJENE JUTRI
iz Celovca je zaradi slabega spanja vzela preveč uspavalnega sredstva in je tako globoko zasnula, da so jo morali prepeljati v bolnišnico.
Pri plavanju čez Dravo je utonil. 15-letni mizarski vajenec Franc Krištof iz Rožeka je bil sicer dober plavalec, vendar je tvegal preveč, ko je nedavno popoldne sklenil z nekim svojim tovarišem preplavati Dravo. Medtem ko je tovariš srečno prispel na drugi breg in se ozrl, je bil Krištof še vedno sredi Drave. Naenkrat se je obrnil in brez glasu izginil v valovih. Trupla doslej še niso našli.
Iz Spodnje štajerske
Novi grobovi. V Mariboru je umrla 74-letna trgovčeva žena Marija štrausova. V Celju je umrl 74-letni upokojeni nadučitelj Ivan Cetina, ki je med svetovno vojno vodil šolo v Laškem. V Stari vasi na Bizelj-skem je umrl v visoki starosti 80 let posestnik in bivši trgovec Martin Frece. V Krškem je umrl kleparski mojster Jožef Hut-ter, po rodu iz Kočevja. V Ptuju in okolici so umrli: 38-letni Stanko Pernat, 51-letna Katarina Brusova, 13-letni Stanko Sitar, 18-letni Karel Stojko in 83-letna Katarina Pfeifferjeva.
Poročili so se: Anton Pristovnik In Ana Rusova v Slovenski Bistrici, Ivan črešnik in Ivana Doklova ter France Kojc in Marija Vavpotičeva v Ptuju.
Zborovanja v celjskem okrožju se nadaljujejo. Okrožni vodja Dorfmeister je preteklo nedeljo obiskal vzhodne kraje okrožja in je govoril na petih zborovanjih. že ob 8. uri zjutraj je bilo zborovanje na Ponikvi, čez dan so nato sledila zborovanja v Šmarju pri Jelšah, in sicer v grajskem parku, dalje v Slivnici na robu gozda, potem na glavnem trgu v št. Juriju ob južni železnici in slednjič na dvorišču jeklarne v što-rah. Poročila pravijo, da se je vseh teh zborovanj udeležilo okrog 12.000 prebivalcev.
žalosten konec nočnega nemira. 18 letni Vilibald Schaffer je stanoval s svojim vrstnikom, prav tako vajencem, v neki hiši v Cmureku, kjer pa sta bila poneči tako nemirna, da ju je hišni posestnik pognal iz hiše. Mlada kalil ca nočnega miru sta skočila z balkona v prvem nadstropju na dvorišče. Schaffer je tako nesrečno padel, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Zaradi hudih notranjih poškodb je naslednji dan izdihnil.
Usoden padec s strehe, 61 letni krovec Franc Borovnik je v Rušah popravljal neko streho. Nenadno mu je izpodrsnilo in je padel na stroj za rezanje krme. Poleg notranjih poškodb si je nalomil hrbtenico. V brezupnem stanju je bil prepeljan v mariborsko bolnišnico. — V Spodnjem Radva-nju je padel 61 letni Pavel Steinbrenner in si dvakrat zlomil levico. — 18 letna gospodinjska pomočnica Albina štuhceva pa je v Mariboru padla po stopnicah in si pretresla možgane. Tudi ta dva ponesrečenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Iz vlaka je padel. Ko je privozil vlak na neko postajo nad Mariborom, so se nenadno odprla slabo zaprta vrata. Ob sunku je padel 16 letni ključavničarski vajenec Peter Mangott iz vagona. Poškodoval se je na nogah in rokah in so ga prepeljali v bolnišnico.
Zastrnpljenje z alkoholnim plinom. Anton Sušek, doma s Spodnjega štajerskega, je bil zaposlen v neki kleti v Puntigamu pri Gradcu. Ko je končal delo in stopil iz kleti, se je naenkrat zgrudil nezavesten. Vdihal je bil preveč plina, ki ga je docela omotil. Ponesrečenca so prepeljali v graško bolnišnico.
bK
Konec zakrknjenega zio&nea. Pred meseci je pobegnil iz zaporov mariborskega okrožnega sodišča Franc Kol ar, ki je bil že svojčas obsojen na dosmrtno ječo, ker je bil umoril in oropal nekega finančnega paznika na Pobrežju. Po begu se je potikal v goratih predelih Spodnjega štajerskega, kjer je izsiljeval živila in prenočišče, pred dnevi se je pojavil na neki kmetiji na Pohorju in izsilil hrano in prenočišče. Kmet ga je spoznal ln ga je napojil z žganjem. Zjutraj je kmet stopil do svojega brata, ki ima lovsko puško. Oba brata sta nato pozvala Kolarja, naj se vda- Ker se je postavil po robu, je padel stre! in se je Kolar zgrudil na mestu mrtev. Tri dni nato so na Teznem prijeli tudi morilca Sterna, ki je bil skupno s Kolarjem pobegnil iz zapora in bo zdaj prejel končni obračun.
Orjaško kolerabo je vzgojil Franc Bolte v Celju. Tehta nič manj kakor 172 dkg ln ima 17 cm premera. Bolte jo je vzgoiii svojem skromnem vrtiču brez um"' gnoja.
Iz Hrvatske
Zagreb skrbi za avtarkijo v Prehrani.
Zagrebčani so doslej obdelali 5000 oralov doslej neporabljene zemlje, med njimi veliko število stavbišč. Največ so nasadili zelenjave in krompirja, pa tudi njive pfienice, koruze in krme so izpolnile sliko vojnega vrtnarstva in poljedelstva. Mnogi uradniki in uslužbenci so v obdelovanju zemlje našli zdravega oddiha. Plod njihovega dela v veliki meri razbremenjuje zelenjadni trg.
Za °hletnico smrti reis-ui-uleme Fehima Spahe so se v Sarajevu vršile običajne žalne cerkvene slovesnosti, razen tega pa je* Rešid Kadič v sarajevskem radiu govoril o pomenu njegovega življenja In dela.
V Sarajevu popravljajo po bombardiranju poškodovane hiše. Pred dnevi' so v Sarajevu začeli popravljati hiše, ki so bile poškodovane po bombardiranju ob izbruhu vojne in katerih lastniki so mestno občino naprosili, naj popravilo na svoje st^pške oskrbi. Mestna občina je v ta namen -stavila na razpolago kredit v znesku 35 milijonov kun. Zanimivo pa je, da se je le majhno število hišnih posestnikov s prošnjo obrnilo na mestno občino za pomoč.
Ustanovitev glasbene š«ie v Banji LnKl. Na pobudo oddelka za umetnost pri poveljstvu Ustaške mladine v Zagrebu se je v Banji Luki ustanovila glasbena šola, ki jo bo vodil prof. Dragan šajnovič. šola bo razdeljena v dva oddelka. V nižjega se bodo sprejemali absolventi osnovne šole, v višjega pa učenci z višjo izobrazbo.
Dvotlrna proga Sarajevo—Ilidža. Ministrstvo za javna dela je odredilo, da se na progi Sarajevo—Ilidža, ki je dolga 11 km, položi še drugi tir. S to gradnjo bo proga Sarajevo—Mostar znatno razbremenjena.
Novo poslopje za šerjitsko gimnazijo v Sarajevo. Za pričetek gradnje novega poslopja šerjatske gimnazije v Sarajevu je bil odobren kredit dva in pol milijona kun V kratkem bodo začeli kopati temelje.
Nase
DRAMA
Sobota, 22. avgusta: ob 17.30: Poročno darilo. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol
Nedelja, 23. avgusta: ob 14.: Konto X. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30: Vdova Rošlinka. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol Ponedeljek, 24. avgusta: zaprto
G. Forzano; »Poročno darilo«. Sodobna veseloigra ljubeznive vsebine. Godi se v lekarni letoviščarskega mesteca in v spalnici mlade farmacevtke. Glavna lika sta ljubimca Lucija in Karlo. Ostale nastopajoče osebe so tipični predstavniki provinci-jalnega mesteca: apotekarica, učitelj, ofi-cijal, župnik, zdravnik. Režija: prof. Sest. Predstava bo v soboto ob 17.30, cene zelo znižane, od 10 lir navzdol.
Nedelja v Drami. Popoldne ob 14. bo ponovila Drama zelo zabavno veseloigro »Konto X«. Dejanje prikazuje zapletljaje okrog skrivnostnega konta X, na račun katerega živi obubožana aristokratska rodbina, ne da bi to vedela. Osrednji lik je vodja advokatske pisarne Izidor Srakoper, komična vloga velikega formata. Igra ga Danilo Gorinšek. Sodelujejo še: Gorinško-va, Starčeva, Blaž, Bratina, Nakrst, Košič, Rakarjeva, Košuta Križajeva ln R. Stritarjeva. Režija: Milan Košič. Druga predstava v nedeljo popoldne bo ob 17.30: Golar-jeva veseloigra »Vdova Rošlinka«. Delo je prav prijeten gledališki komad za občinstvo, ki ljubi domač dovtip, razvedrilo ln zabavo. Zgodba o košati kmečki vdovi, ki bi si rada ujela ženina, fanta Rošlinkine hčerke Manice, daje niz prizorov, ki izvrstno označujejo prirodno miselnost kmečkega človeka. Manico igra pri nedeljski predstavi namesto obolele gospe Vide Juvanove gospa Branka Rasberger - Verdonikova. Ostala zasedba običajna: Polonca Juvanova, Cesar, Košič, Bratina, Sancinova, Raztresen, Podgoršek. Režija: Fran Lipah. Za obe nedeljski predstavi so cene znižane od 12 lir navzdol.
Kače naočarke
V zapadni Indiji, na Malajskem in na Sundaškem otočju živi kača-naočarka, o kateri pripovedujejo domačini uprav strahotne reči. Vsako pleme jo pozna pod drugim imesom: domačini na vzhodni Javi jo imenujejo svinjsko ali črno kačo, Malajci pa bljuvajočo kačo. Priimkov ima toliko, pravi nizozemski kolonijalni zdravnik dr. Kopstpin, da si nisem mogel vseh zapomniti. Na Javi jo poznajo vsi in si šepetaje pripovedujejo take dogodivščine, da se ti ježč lasje.
Strah domačinov ima seve velike oči in mnogokrat se je zgodilo, da so mi domačini z vso opreznostjo in svetim strahom prinesli »beštijo», ko pa sem odprl desetkrat previto in prevezano bambusovo košaro, me je pogledala z dna kaka nedolžna vodna kača, ki jih na stotine lazi za žabami in hrošči med trsjem in bičevjem.
Vsi radovedni obiskovalci, ki sem jim na Javi razkazoval naš laboratorij za pridobivanje kačjega strupa in njegove nevarne gojence, so me spraševali: »Ali je njen pik nevaren, smrtonosen? Ali ni nobene pomoči?« Pred vsako kletko so se ponavljala ta vprašanja. Največjo pozornost pa je kazal vsak za tajinstvene črne naočarke, ki človeka s svojim čudnim vedenjem na mah hipnotizirajo, da obstane kakor uko-pan pred njimi.
Stikal sem po vseh prirodoslovnih knji-
gah, da bi se natančneje poučil o teh nenavadnih kačah, toda nikjer nisem našel nič podrobnejšega. Popisujejo se sicer navadne naočarke (kobre), ki jih pozna vsak krotilec kač, ali o črnih naočarkah, ki stra-še po Nizozemski Indiji, po Sumatri in Javi, ni v knjigah ne duha ne sluha.
Na preži
Vse črne naočarke, ki sem jih imel zadnja leta v rokah, so bile po hrbtu črno-pjave, redko kdaj bleščeče črne. Po trebuhu so vselej svetlejše barve. Kratek pas na vratu in stranski deli glave pa so belkasti ali svetlo rjavi. Mlajše imajo za vratom dve vzporedni progi in črki »O« ali »U« podoben kolobar. (Odtod imajo tudi ime.) Nikoli pa nisem videl kač, ki bi imele na hrbtu točno zarisane naočnike, kakor indijske naočarke. Na nekaterih nisem opazil vobče nikakega znamenja. Sicer pa ono, kar prevzame človeka, niso ta znamenja, marveč preteča, izzivalna drža visoko vzpetega trupa in glave, ki je lastna vsem na-očarkam. črne naočarke pa še prav posebno vplivajo na človeka s svojo navado, da nasprotnika opljuvajo.
Ko sem se nekoč opoldne vrnil domov, mi je ves prepaden pridirjal naproti sluga — domačin — in mi poln groze pripovedoval, da mu je črna naočarka pljunila v obraz. Tudi neki drugi pomagač, ki je pomagal prekladati polovljene kače v kletke, je bil deležen nekoliko strupene sline. Vendar nI bilo nič hudega. Samo oči so
ju nekoliko skelele. Izmila sta jih z borovo vodo, pa je bilo vse dobro.
Ali je slina naočarke strupena?
Zelo me je zanimalo, če je v tekočini, ki jo naočarka brizgne svojemu nasprotniku v obraz, kaj strupa ali ne. V Togu namreč žive neke kače, čijih slina je strupena in neredkokdaj se zgodi, da pes, ki ga opljuje kača, popolnoma oslepi.
Postavil sem se pred kletko odraščene naočarke, si zaslonil obraz s stekleno ploščo in začel dražiti kačo, dokler ni pljunila. Drobne kapljice sline, ki so obvisele na steklu, sem otrl v stekleno posodico, nato pa sem tekočino takoj injiciral neki ptici, da vidim posledice: v nekaj minutah je živalca poginila!
Poskus s stekleno ploščo sem ponavljal še cel četrt ure in ves ta čas je kača divje pljuvala okoli sebe. Za čudo mnogo strupa vrže iz sebe, preden se izčrpa. Med tem pa se vede kaj nenavadno. Vidi se, kakor da bi nekaj prežvekovala in slišati je votlo grčanje, ki prav nič ne nalikuje glasovom drugih kač. Ves čas je pozorno vzpeta pokonci in če zadosti ne paziš, se požene kakor strela vate.
črne naočarke se hranijo večinoma s podganami. Pri jedi sem jih večkrat opazoval. Brž ko sem spustil živo podgano v kobrino kletko, se je kača vzravnala, pozorno motreč vsak najmanjši gib svoje žrtve. Ko se je podgana, nič hudega sluteč, zadosti približala, so jo, kakor bi trenil vsekali
njeni smrtonosni zobje. Prestrašena je zacvilila in se skrila v kotu, a v dveh minutah je bilo že po njej. Sele zdaj se je približala kača in jo požrla.
Indijska legenda pripoveduje, kako je Budha zaspal na žgočem soncu ln kako ga je kobra zasenčila s svojo široko glavo, da ga ubrani pred pekočimi žarki. Ko se je Buda prebudil iz sna ln zagledal kobro, ji je obljubil bogato plačilo. V zaščito pred drugimi kačami, ki so neusmiljeno zatirale njen rod, ji je podaril naočnike, ki so morali navdati s strahom vsakega njenega preganjalca. V krajih, kjer je Se zdaj mnogo naočark, nosijo praznovernl domačini vedno kos bambusove trstike pri sebi, ker menijo, da imajo naočarke peklenski strah pred vsem, kar le količkaj nalikuje cevki in spominja na kačo.
Vedeževalka: »Ta črta dokazuje, da imate mnogo denarja, ona črta pa, da Imate srečo pri ženskah«.
Klient (starejši gospod): »Nu, menil bi, da je to obseženo že v črti denarja!«
Profesor: »Da, lepo je opazovati življenje drobnih bitij, gospodična. Ali ste vi n. pr. že opazovali stenico pod mikroskopom?«
Mlada obiskovalka: »Kako neki, gospod profesor! Saj doma vendar nimamo mikroskopa!«
Ob gomili Jerice Zfmfjanovc
Ljubljana, 21. avgusta.
Kdaj sem se seznanila z Jerico Zemlja-novo, res že več ne vem. Tem bolj živo se pa spominjam dogodka pri Slamaču na terasi. Precej časa je že od tedaj. Bilo nas je celo omizje. Med nami tudi Jerica, ki naenkrat pokaže name in zakliče:
»To pa že kar ni več lepo, da se med ve še zdaj nisva pobratili!«
Ne čakaj e odgovora skoči gibčna kakor vrtalka k meni, me objame in toplo poljubi To se je zgodilo tako hitro, kakor vse, kar je Jerica pokrenila in storila.
Odslej sva si bili vse bolj domači in zaupni in često sem imela priliko spoznavati njeno blago srce in njeno veliko dušo. O, naša Jerica je vsebovala vse najlepše lastnosti in jih spajala v čudovito harmonijo. Izobražena, inteligentna in vendar tako preprosta, domača, ljubezniva, vsakomur dostopna. Po potrebi resna, včasih tudi malce stroga, a pri tem pa takoj polna tistega odkritega smeha, ka tako blažilno vpliva na razbičano dušo. Njen bistri, duševni pogled je presenetljivo hitro prodrl v človekovo notranjost, zato se je znala z vsakomur pogovoriti, vsakomur prav svetovati in ga potolažiti.
Bila je učiteljica-vzgojnica, svojim ljubljenim učenkam je pa ostala uprav materinska svetovalka. Nekoč sem bila pri njej na kavi. Kar vstopi mladenka, bivša učenka gospodinjske šole V kratkih besedah pove, da je nevesta in kot taka čuti dolžnost, da se poslovi od svoje dobre ravnateljice in se ji ponovno zahvali za vse, kar zna.
Jerica deklico ljubeče objame, ji čestita in ji da kopico zlatih naukov. Med drugim tole:
»Marija, predvsem glej, da boš dobra z moževo materjo! Vidiš, tvoj ženin je bil doslej samo materin ljubček, a zdaj bo svojo ljubezen delil tudi s teboj. Mati pa tega ne sme zapaziti! Nasprotno! Ti bodi z moževo materjo tako ljubezniva, da bo rekla: s snaho sem dobila novo hčerko!«
»Takole je, vidiš,« pravi potem Jerica, ko sva bili spet sami; »kakor šibkemu drevju opore, tako je mladim ljudem treba pouka za življenje!«
Mnogo lepega bi še vedela povedati. Toda — naše Jerice ne prebudim nič več. Srce je žalostno...
Jerica naša ljuba! Telesne ostanke Je sprejela zemlja. A Tvoje duševne vrline ne vunrjo! Zlati nauki, ki si jih sejala v srca naših deklet, bodo kalili in se bohotili od roda do roda. Tudi Ti boš živela v svojih delih! Mir Tvojemu prahu, čast Tvojemu spominu!	Manica.
Dvajsetletnica Trdinovega vrha
Novo mesto, 20. avgusta Na Veliki šmaren je poteklo dvajset let, odkar je bil po dolgoletnih prizadevanjih prekrščen najvišji -vrh Gorjancev Sv. Jera (1181 m) v Trdinov vrh. Nedvomno je, da si je pridobil za to prekrstitev največ zaslug tedanji požrtvovalni predsednik novomeške podružnice SPD, nestor naših znanstvenikov g. prof. Ferdinand Seidl. Ta neumorni znanstveni in javni delavec se je odločno zavzemal za preimenovanje, ki posebno iz geografskih ozirov ni balo baš lahko dosegljivo in leta 1922. je bilo to imenovanje tudi z odlokom notranjega, ministrstva uradno odobreno.
že pričetek akcije za preimenovanj e naj-višjega gorjanskega vrha je naletel pri dolenjskem ljudstvu na soglasno odobravanje. 5. junija 1921 je bila na Cerovou na Cimer-mančičevi hiši, v kateri je tedaj bila orož-niška vojašnica, odkrita spominska plošča v čast pisatelju Janezu Trdini. Slavnoeti se je udeležila velika množica Dolenjcev in ob tej priliki je g. prof. Ferdo Seidl prvič predlagal, da se vrh sv. Jere preimenuje v Trdinov vrh, kar je vse zbrano ljudstvo z navdušenjem odobrilo, že naslednje leto je bil na Veliki šmaren krst najvišje točke gorjanskega grebena, kar je bilo združeno s prav lepim slavjem. Krst je bil izveden po načinu in obredu, kakor se izvaja krst ladje, ko zirči prvič iz doka v morje. Kumica je bila graščakinja ga. Do-ra Fabjančičeva iz gradu Ruperč vrha, hči znanega gorenjskega industrijca Stareta. Pri krstu je kumica razbila ob skalnatem vrhu buteljko pristnega metliškega vina, ki ga je že Trdina tako visoko cenil. Krst Trdinovega vrha ostane lep spomin na pisatelja, ki je z odličnimi spisi (»Bajke in povesti o Gorjancih« v osmih zvezkih) proslavil gorovje Gorjancev in prebivalstvo ob njih.
Nov vodnik po Hrvatski
V	založbi CIT je pravkar izšel nov vodnik po Hrvatski, pod naslovom »Croazia«. Delo je izšlo v žepnem formatu, v obliki običajnih mednarodnih priročnikov te vrste in je okusno opremljeno.
Hrvatska kritika beleži, da je to najpreglednejši in naj izčrpne jši izmed vodnikov, kar jih je bilo izdanih o nezavisnl državi Hrvatski. Izdaj ateljica je k sodelovanju zbrala najodličnejše italijanske učenjake in publiciste, ki so se doslej uveljavili v raznih delih o Hrvatski, njenih krajih in ljudeh, njeni književnosti, umei, nosti, gospodarstvu in zgodovini Poglavje o hrvatskem jeziku in književnosti, ki obsega 243 strani, je obdelal Arturo C roma. profesor vseučilišča v Padovi. Zanimanje potujočega občinstva bosta brez dvoma vzbudili tudi razpravi o živalstvu, ki jo je prispeval Alessandro Ghigi, rektor vseučilišča v Bologni, in pa o rastlinstvu, ki ga je obdelal Lino Vascalli, osrednji inšpektor ministrstva za narodno vzgoja Predgovor je napisal predsednik CIT, senator Carlo Bonardi. ki poudarja pomen tega vodnika, izišlega za prvo obletnico hrvatske državne neodvisnosti.
V	praktičnem delu stavlja vodnik čita-telju na razpolago več načrtov, po katerih je mogoče Hrvatsko prepotovati v 10, 19 ali 18 dneh. Med rubrikami, brez katerih si ne moremo misliti dobrega kažipota po kakšni deželi, je tudi kratek italijansko-hrvatski slovar. Izmed poti, ki iz ItaLije vodijo v Hrvatsko, je na prvem mestu označena ona. ki drži od Triesta preko Ljubljane do Zagreba. Zagreb je obdelan kot izhodišče za potovanje po Hrvatski. Posebno poglavje je posvečeno Sarajevu in njegovi okolici, nato pa je popisana pot od Sarajeva do Beograda. Dobršen del knjige je posvečen opisu hrvatske obale. — Knjigi je priloženih 10 zemljevidov in tlorisi Zagreba, Sarajeva, Dubrovnika, Mo-stara in Banje Luke.
S P O R T
Bodimo enkrat — fnturisti
Na svetovni športni prireditvi sto let pozne
Vse je v zastavah, po ulicah vrve tisoči in tisoči, cele procesije ljudi pa se valijo z letališča — mislimo na letalsko postajo nekega velemesta sredi Evrope ali Amerike sto let pozneje, ko bosta sedanja vojna in njen konec pomenila samo še nekaj poglavij nezanimivega gradiva za slabe učence srednjih šol — kjer pristajajo vsak čas velika in majhna letala in prinašajo zmerom nove množice navdušenih prijateljev športa na prizorišče ene izmed tolikih olimpiad XXI. stoletja.
Število gledalcev se je znatno povečalo v zadnjih 100 letih in prav nič ne pretiravamo, če cenimo udeležbo na ogromnem stadionu na otvoritveni dan na 300.000 ljudi. Pa to še ni vse; tudi število nastopajočih je precej drugačno kakor je bilo recimo na oni precej znani olimpiadi v Berlinu, ki je bila; kdo se je sploh še spominja tja daleč nazaj do 1. 1936. — ena izmed najmogočnejših v prvih treh desetletjih preteklega stoletja. Najmanj 10.000 atletov in atletinj je defiliralo pred oficiel-nirni glavami in morjem občinstva, same krasne atletske postave, sam cvet narodov sveta, ki zdaj že dolgo dobo let lahko posvečajo vse skrbi samo zdravju mladine in samo telesni in duševni dovršenosti svojega plemena.
No. in zdaj se začne spored! Prva so na vrsti letala, cela vrsta jih je teh drznih ptičev iz vseh držav sveta, ki bodo sodelovala pri »maratonskem poletu okrog zemeljske oble«. Na startu so sami kandidati. ki so opremljeni tako, da bodo lahko 40.000 km dolgo pot po zraku opravili brez pristanka in postanka, tako da računajo, da bodo v približno 40 urah spet pristali v olimpijskem stadionu. Skoraj dva dni in dve noči bodo v zraku, toda vse to je mogoče samo zaradi tega. ker se piloti zdaj prehranjujejo s tabletami in praški zoper spanec in utrujenost pa vozijo s seboj posebne aparate, ki jih ohranjajo sveže in čile kakor bi bili pravkar prespali najbolj mirno noč.
Popoldne se začnejo izločilne tekme v atletskih disciplinah; na vseh koncih arene se razvijajo ogročene borbe za najboljša mesta. Tam, kjer skačejo ob palici, se obetajo presenečenja. Pet atletov je že preskočilo višino 5 m, prav lep uspeh, Če pomnslimo, da je pred sto leti vzbujal senzacijo neki Američan Warmerdam, ki mu je do te znamke manjkalo še skoraj celega četrt mesta. Sicer pa so se v tej disciplini izredno razvile tudi zastopnice nežnega spola, med katerimi je najboljša — ta je
bila Nemka — brez težav prišla preko prečke na 3.50 m.
Naš pogled se potem ustavi pri metalcih diska — in ne zaman; Gledamo starejšega možaka — po dolgem iskanju ugotovimo iz imenskega seznama udeležencev, da gre za 45 let starega ruskega atleta Kotelnakova — ki je že pri prvem lučaju pognal ploščo do 65 m daleč. Nihče ga ni prekosil več ta dan, toda napovedovalci so nas opozorili na drugo zanimivost te točke, ki je tudi vredna zabeležbe. Med tekmeci novega svetovnega rekorderja je bil tudi njegov sin, ki se je očetu približal do 10 m. Sicer pa tudi ostali atletski izidi niso kar tako; v kopju smo prišli na 81 m, v skoku v višino do 2.35 m in v skoku v daljino — to je bila čisto kitajska zadeva — do 8.90 m. V metu krogle so se pojavili novi talenti iz krajev, kjer so nekoč metali kamenje, ter presenetili areno z znamkami okrog 19 m. V zadnji atletski točki prvega dneva na tej olimpiadi 1. 2040 ali kdaj so tekli še na 5000 m. Borba je bila silno dramatična in šele v zadnjih 100 m se je zmaga nasmejala Fincu Nurmi ju v času 12:50; zanimivo je, da je zmagovalec tega teka daljni potomec nekega Nurmija, ki je že pred 100 leti slavil neštete zmage na tekališčih po Evropi in pridobil svoji domovini sloves največje športne sile na svetu. Na vse zadnje pa je vredno omeniti, da je praded Nurmi potreboval za enako progo čas 14:28.2. Časi se pač spreminjajo in ljudje z njimi.
Isti dan je bila na tej olimpiadi naslednjega stoletja še ena privlačna točka, in sicer letalska tekma dveh ekip — recimo da so bili Japonci in Američani — v obliki športne preskušnje, kjer je bilo treba razen letalskih spretnosti pokazati tudi precej znanja v nekaterih športnih panogah, ki so jih nekoč v starih časih — to velja to pot tudi za 1. 1942. — gojili samo na trdnih tleh. Seveda bi se zdaj še lahko razpisali, kako so vsi ti letalci drug drugega prekašali v podjetnosti, kako je sodnik v svojem letalu brzel z enegq prizorišča borbe na drugo, kako je publika vsega sveta z daljnovidnimi aparati neučakano spremljala vsako fazo tega dvoboja, toda vse to spada še bolj v svet fantazij od vsega ostalega, kar smo že zapisali do zdaj.
Bodisi kakor koli, eno je gotovo: šport se vzdržuje danes sredi vojne vihre, šport bo vstal ves prerojen brž ko bodo utihnili topovi in šport se bo razmahnil med rodovi, ki doraščajo, še v vse drugačnih oblikah kakor si jih danes lahko ustvarjamo samo v bujni domišljiji.
dema m Scariont jev pokal
Opozarjamo, da bo v soboto 22. t. m. ob 17. v kopališču »Ilirije« pokrajinska izločilna plavalna tekma za ScorionAjev polkaH, ki sta jo razpisala »G&zzefcta de&lo Spotrt« in Italijanski Gfeipijstki odbor.
Tekme, ki bo ma daljavo 100 m v prostem slogu, se kuhfoo udeleže vsi mladeniči, ki še
niso prekoračili 16. leta starosti.
Za udeležbo pr.j tekmi se ne zahteva ni-kaka formalnost in je dostopna vsem. treba je le. da se tekmovalci izkažejo z listino, ki dokazuje njihovo rojstno leto. Vpisi za udeležbo pri tekmi so brezplačni ir. se morajo izvršiti pri posebnem pooblaščencu, ki bo v soboto od 16.30 dalje posloval pri vhodu v kopališče.
Kakor smo že poročala, so za prva tri mesta določena darila.


Un treno armato ttallano <teOs contro le forze navali nemlche obrambo obal ta
Marina hmgo le nostre eosfce, a difesa ed offesa Oklepni vlak Italijanske Kraljeve mornarice za proti sovražnim pomorskim silam
čisto na kratko
V	Budimpešti so imeli ono nedeljo prvenstvene nastope v plavanju, ki so dali nekaj odličnih rezultatov. Med njimi bi bili vrel ni zabeležbe tile: na loO m prosto: 1. Csik 1:00.4, 2. Elemery 1:00.6, na 100 m prsno: Szegedy 1:13.4, na 100 m hrbtno: Kovacs 1:14.3, na 200 m prosto: 1. Tatos 2:17.4, 2. Elemery 2:19.2, na 200 m hrbtno: Galambos 2:41.8, na 200 m prsno; Szegedy 2:47.5 in na 400 m prosto: Tatos 4:56.4.
Italijanske teniške igralke, ki bodo konec tedna v madžarski prestolnici nastopile v važnem mednarodnem dvoboju za srednjeevropski pokal, so se v teh dnevih udeležile tudi mednarodnega turnirja za Horthyjev pokal v Godollb. V prvem kolu so vse štiri Italijanke glalko zmagale nad svojimi madžarskimi nasprotnicami. Turnir še ni končan.
Madžasrki moški tenis je slavil zadnje dni velik uspeh v mednarodnem dvoboju s Švedi. Kakor smo že zapisali, so celo vrsto iger brez pravega odpora že od vsega začetka dobivali Madžari, potem pa se je razmerje vendarle nekoliko izboljšalo v korist gostov. Rohlsson je v petih setih odpravil Madžara Katono in tako popravil razliko v točkah na 6:1. V zadnji igri sta se sestala najboljša igralca obeh reprezentanc Asboth in Schroler, med katerima je Asboth spet dokazal svoje veliko znanje in v petih setih zmagal tudi proti temu močnemu nasprotniku. Madžari so tako dobili dvoboj s Švedi s skupnim izidom 7:1.
V	Celju so preteklo nedeljo gostovali trboveljski nogometaši, ki so nastopili preti nogometnemu moštvu iz VVestnove tovarne. Tekma se je končala neodločeno z 2;2. Obe moštvi sta pokazali prav dober nogomet, kar velja s tehnične strani posebno za trboveljske rudarje.
Medna/rodni plavalni dvoboj med Hrvatsko in Slovaško v Bratislavi je prinesel Hrvatom še eno pomembno plavalno zmago. V plavalnih točkah so gostje zmagali visoko z 62:31 točkam, v waterpoolu pa se je tekma tudi končala v korist Hrvatov, in sicer s 3:2. Tako so se naši sosedje Zagreba v kratkem razi ob ju kar dvakrat zaporedoma uveljavili v mednarodni areni, kjer v prejšnjih časih niso bili na najkrep-kcjš.h nogah.
Dne 6. septembra se bosta v Berlinu ponovno srečala na deskah dva stara boksarska rivala Heuser in Neusel, in sicer spet v borbi za naslov profesionalnega prvaka v težki kategoriji. Zadnji dvoboj med njima je dne 27. junija t. 1. v Hamburgu ostal neodločen, čeprav se je sodba večine glasila na zmago Neuseia.
Dve rumunski reprezentanci bosta to nedeljo gostovali v slovaški prestolnici, in sicer nogometna in atletska. Slovaki so zdaj kar vsako nedeljo zaposleni v močnih mednarodnih srečanjih.
Na zadnji atletski pnreditvi kjer se je spet pojavil na startu nemški rekorder Rudolf Harbig, sta mu spet pripadli dve zmagi. Mož je pretekel 2oO m kot prvi v 23.1 in je zmagal tudi na 400 m s časom 50.4.
Druga mednarodna nogometna tekma, ki jo je zagrebški Gradjanski igral z Venu-som iz Bukarešte, se je končala po remisu prvega dneva, ki smo ga že zabeležili, z visoko zmago domačinov s 7:1. Izid je bil vsekakor mnogo previsok, tako pravijo, češ ker so rumunski nogometaši tudi ta dan zaigrali prav dcpadljivo.
Eskimski zaljubljenci so se začeli poljubljati. Znano je, da Eskimi od nekdaj niso poznali poljuba. Fant in dekle pri Eskimih, ki sta si hotela goreče izraziti ljubezen, sta se po navadi vzajemno podrgnila z nosom. Zdaj pa poroča danski raziskovalec Ensen, ki se je nedzrvno mudil na daljnem severu, da ta stari eskimski običaj polagoma izumira. Mlade generacije so se od ostalih Evropcev naučile poljuba, ki jim očitno prinaša več užitka in slasti. Stari Eskimi pa maje jo z glavo in tožijo, kako propada mladi rod.
V Chicagu hranijo tri Kolumbova sidra. Ko je nedavno ves kulturni svet obhajal 6501etnico znamenitega dne, ko se je Krištof Kolumb s svojo četico odpravil čez Ocean, je Zemljepisna družba v Madridu stavila predlog, naj b ise priredil mednarodni kongres z znanstveno razstavo, ki naj bi prikazala vel čino Kolumbovega podjetja. Pri tej priliki so listi objavili, da so sidra treh zgodovinskih ladjic »P.nta«, »Nina« in »Sveta Manja«, ki so bile opravile pohod pod vodstvom slavnega Italijana, še zmerom shranjena pri Zgodovinski družbi v Chicagu. Sidra tehtajo po iS tone in so bila ponuclena na prodaj vsako po milijon dolarjev. Ko pa se je Španija potegovala za te znamenite spominke, je bila prodaja odklonjena. Eno izmed teh treh siler je chicaški družbi poklonil veleposestnik Aleksander Seenas iz Puerte Plate. ki ga je bil našel na neki zapuščeni plantaž: na Haitiju. Raziskovalci so ugotovili, da to sidro izvira iz Kolumbove admiralske ladje »Sveta Marija«. V oktobru se bodo po vsej Španiji vršile velike jubilejne svečanosti v Kolumbov spomin.
Službo dobi
Beseda L 0.60, talca* 0.60 za dajanje naslova ali zt iifro L 3.—
Hišno pomočnico
mlado, prlkupljlve zunanjosti. s primemo Izobrazbo, vajeno gostil ne, sprejmem takoj. Na slov v vseh posl. Jutra.
11041-1
Služkinjo
mlajšo. samostojno v ku hI ln drugih delih. Išče za stalno majhna obl-telj. Naslov v vseh poslovalnica Jutra.
11051-1
Beseda L 0.60. taksa 0.60 za dajan le naslova ali zs šifro L 3-—.
Grem z možem
v skupno gospodinjstvo. Gospodinjim za hrano ln stanovanje. Mož plača hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja«.	11010-2
Lažjo zaposlitev
kakršnokoli. Iščem. Sem brez sredstev ln nujno prosim pomoči. Ponudbe pod »Potrebna« na ogl. odd. Jutra.
11035-2
Klavirsko
harmonika
id klavir poučuje	do
hitri in aepešni metoii. — Pride tudi na dom Wlov v vseh poslovalnicah Jutra
Gospodična
ki obvlada perfektno italijanščino ln nemščino, se Išče. Naslov v vseh posl. Jutra.	11013-4
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajan le naslova ali za šifro L 3.—.
Heraklitne plošče
Ima v zalogi Jos. Puh. LJubljana. Gradaška ul. 22, telefon 25-13.
115-6
Krojaške odpadke
volnene ln bom batne, pletujske ter SlvUJske odrezke. kakor vse tekstilne odpadke kupuje: Gerkman. Hrenova ul. 8.
99-6
Preprogo
2 krasna original perzijska komada ln 1 bosansko 3 krat 4 metre, proda Hvastja. Javornlkova ulica 13. Ogled od 10. do 14. ure.	1] 033-6
Stelažo
za steklenice .lz 12 derk prodam. Na ogled vsak dan od 11. do 12. Mestni trg 12. I. nadstr.
11039-6
Kupim
Beseda L 0.60. taksa 0.60 za daianie naslova 311 ra Slfro L 3.—.
Steno za predsobo
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cisto 222«.	11021-7
Kolesa
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za Slfro L 3.—.
V najem
Beseda L o .60. cassa 0.6U 'a dajanje naslova ali za _šifro L 3.—.
Zobno ordinacijo
s stanovanjem prodam ali dam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	11025-17
Lokali
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za Slfro L 3 —
Tricikelj
ln stare biclklje kupimo. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Flgovec, levo dvorišče). 11046-11
Lokal
s prodajo Južnega sadja. dobro vpeljan, na prometni točki, se odda kavcije zmožni osebi. — Naslov v vseh posl. Jutra.	10966-11
Pohištvo
Elegantno spalnico
lz orehove korenine ln malo rabljeno spalnico, orehova imitacija, prodam, vsled opustitve lokala, pod ceno. Pohištvo Glubak, Forjanska 19.
11009-12
Damske čevlje
moderne, črne, usnjene, št. 39, še nove, poceni prodam. — Naslov v vseh pošlo. Jutra. 11015-6
Jesenski plašček
za 4 letno deklico, še dobro ohranjen, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	11028-6
Lepo samsko sobo
lz trdega lesa in s kau-čem za 2 osebi prodamo za Lir 3800. Event. prodamo kauč posebej. — Ogled: Mehanična delavnica Sušteršič, Tyrševa 13 (Flgovec. levo dvorišče).	11045-12
Posteljo
z modrocem in omaro za obleko, trd les, ter 3 nove karnlse, orehov les, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 11022-12
Posteljo
stojalo ln stole prodam. Hrovatin, Dravska 16.
Lokal
z Južnim sadjem ln zelenjavo. dobro upeljan. na prometni točki, se odda kavcije zmožni osebi Naslov v vseh posl. Jutra.	10966-19
Posest
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanle naslova ali za Slfro L 3.—.
Proda se
lep kompleks eca 4200 kv. m. sposoben za parcelacijo v neposredni soseščini Tivolija. Kv. m. po 180 lir. Poizve se Trnovo. Kolezijska 19-11.
10799-20
Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova al) za Slfro L 3.—.
2000 Lir
plačam onemu, ki ml odstopi 3 sobno stanovanje s kopalnico, v centru mesta, proti ev zamenjavi garconiere s kopalnico ln predsobo, v centru. Ponudbe pod »Prilika« na ogl. odd. Jutra 10951-21 a
ULLMil*
Beseda L 0.60. taksa 0.60 za dajan ie naslova ali za Slfro L 3.—.
Lepo sobico
v centru oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra.
11042-23
Pianino
najboljše znamke, prodam ugodno, za 7000 lir. Naslov v vseh posl. Jutra.	11049-26
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za Slfro L 3.—.
Mizarsko strojno orodje
za rezkar, kakor tudi sanke gornjega ležišča itd. proda neršlč. Cesta 29. okt. 13. 10983-29
Elektromotor
2 Ks, 1400 obratov ln elektr. kavni mlin »Mahi konlg« ter kontrolno bla gaj no za Lir 1200 proda neršič. Cesta 29. oktobra 13.	10919-29
Vrtalni stroj
precizljskl, s 16 brzinami 500 do 12.000 obratov, moč vrtanja 10 mm. dobavi lz skladišča Gustav Levičar, Medvedova 4.
11037-29
Pridelki
Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali za Slfro L 3.—.
Košnjo otave
v bližini Malega grabna, prodam. A. Lavrih. Celovška c. 99. 11047-33
širite
,jJUTRO"
Obrt
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dalanje naslova ali za šifro L 3.—.
Glasbila
Beseda L 0.60. taksa 0.60 za daianie naslova ali zs šifro L 3.—.
Pianino
dobro ohranjen, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	11044-26
Za tvrdko
Anton Kovafič,
splošno pečarstvo. se prejemajo vsa n a r o -č 1 l a v restavraciji »Se-stlca« pri blagajničarkl Prosim stranke, da se poslužujejo tega naslova	122-30
Parketi
Dobavljam, poiagam ter stružim stare parkete. — Josip Belec, Kolodvorska št. 28, LJubljana.
11034-30
Za tvrdko
Franc Heuffel
splošno pečarstvo, se sprejemajo vsa naročila v restavraciji Figovec pri blagajničarkl. — Prosim stranke, da se poslužujejo tega naslova.
10959-30
V globoki žalosti sporočam, da je moj dobri uslužbenec, gospod
VINKO ŠTRUKELJ
po hudem trpljenju mirno zasnul v večnost.
Pogreb bo v nedeljo 23. t. m. lz njegovega doma v Dravljah, Rokova pot 35, na pokopališče pri Sv. Roku.
S pokojnim sem izgubil vzornega, zvestega uslužbenca, ki je vse s^je zmožnosti posvečal mojemu podjetju.
LJUBLJANA, 21. avgusta 1942
Franc Slamič.
r®					
					
					
rs	■J "S-* ' L 'V'-			M, A - v; ■ ;	
t
Dotrpel je naš ljubi tovariš, gospod
VINKO ŠTRUKELJ
knjigovodja trvrdke Slamič v Ljubljani
Na njegovi zadnji poti ga spremimo v nedeljo 23. t. m. Nepozabnemu tovarišu in najboljšemu prijatelju bomo ohranili trajen spomin.
LJUBLJANA. 21. avgusta 1942.
Uslužbenci tvrdke Fr. Slamič
H. de Vere Stacpoole*	5
OTOK BISEROV
Roman
IV Potapljači
Odpeljali so se nazaj čez laguno in dospeli v taborišče, kjer se je Van Houten takoj lotil kopala.
Floyd je bil našel na otoku predmet za proučevanje, ki ni bil skoraj nič manj zanimiv od naselbine ostrig. Ta predmet je bil Van Houten. Iz-prva je imel Van Houtena za navadnega trgovca, kakršnih na Pacifiku zmerom mrgoli. Nedvomno se je res ukvarjal s trgovino; toda razloček med njim in med drugimi zastopniki tega razreda, ki jih je bil Floyd doslej srečal na svojih vožnjah, je bil ogromen.
Mladi človek je opazoval tovariša, ko je pripravljal kopalo, ter občudoval njegovo spretnost v rabi kovine in lesa. Čeprav je imel pri rokah le malo tvoriva: nekaj okovov z zabojev in nekai starega železi a z razbitine, je vendar dosegel presenetljive uspehe. Ko je bila naprava dogotovlie-na. mu ie Van Houten razložil kako bo delovala.
Izabeli je bil naročil, naj sešije platneno vrečo, ki je spadala h kopalu; zdaj je skrivnostno kakor sfinga sedela pri svojem delu in poslušala njun razgovor.
Kasneje, ko sta po večerji kadila pipo in gledala zvezde, ki so vzhajale nad laguno, ie jel Van Houten znova govoriti o svojih kupčijah in pripovedovati pustolovščine, ki jih je bil doživel na Pacifiku.
Sredi pomenka se je Floyd ozrl in videl, da je bila Izabela izginila. Kakor živalca se je bila splazila k počitku kdo ve kam v gozdič. Čeprav je spadala k družbici ponesrečencev, se je vendar ves čas držala ob strani. Pomagala je pri veslanju, pri kuhi in drugih delih na kopnem, toda živela je svoje posebno življenje, kakor ca žive živali, neodvisno z mislijo in dejanjem. Njen značaj ni bil lahkomiseln in nekoliko otročji, kakor je navada pri Polinežanih; to pa ne pomeni, da bi bila žalostna ali prestara za svoja leta. Bila ie zeoli bitje svoje vrste in se ie vedla kakor gledalka igre, pri kateri ie pomagala, ki ie pa ni bogvekai zanimala.
»Dekle je odšlo,« je rekel Floyd. Van Houten je pogledal na okrog.
»Spat je šla: ona spi povsod, kjer koli nanese, na kakem drevesu ali pod grmom. Ne razumem teh Kanakov. Mnogo sem čital o njih, a še vedno imajo marsikaj, česar si ne ve nihče razložiti. To dekle je seveda še otrok, a neki misionar io ie vzgojil: in vendar ie v tem kratkem času. kar sva na otoku, pozabila vso prejšnjo vzgojo in postala tako rekoč znova hči svojega ljudstva. Hudobna ni, pač pa divja, in divjak se izpremeni kvečjemu navzven.«
»Dokaj zvesta ie videti in pomaga nama. kakor le ve in zna,« ie rekel Floyd.
»Oh. hudobna res ni!« je ponovil Van Houten in zazehal. »Na svoj način nama mnogo koristi; in vsekako je človeku tovarišica. kakor mačka ali pes.«
Ob zori sta spet vstala: ogenj je prasketal in kava je vrela, še preden se ie solnce vzdignilo izza čeri na vzhodu.
Van Houten je bil rešil s »Tonge« nekai kuhinjskih potrebščin in posode, ne vštevši vilic, nožev in žlic. Človek bi mislil, da nož in vilice niso kdo ve kakšne, a vendar pomenijo velik razloček: ako nosiš jed s nrsti v usta ali ako rabiš en nož za več oseb. se hraniš, a ne ješ.
Ko sta pozajtrkovala. sta odnesla kopalo v čoln, vzela nekai živil za kosilo in odrinila. Izabelo pa pustila v taborišču kot varuhinjo in opazovalko. Kakor hitro bi zagledala kakšno iadro, sta ii naročila. nai takoi zakuri ogenj in naloži zelenih drv. da se bo dim visoko dvigal. Opazovališče ie imela izvrstno, kajti s palube »Tonge«. na katero ie bila lahkota zlesti, se ie odpiral prost razgled na vse štiri strani obzorja.
Ko sta plula s čolnom od peščine, ie Floyd dejal:
»Nekam samotarska se mi vidi.«
»Še malo ne,« je Van Houten odvrnil: »res pa je da se tudi brez družbe kar dobro oočuti in da ima raz^n Drania in opazovanja še mnogo drugega posla. Kanaki niso nikoli samotarji: samotarstvo ie bolezen omikanih ljudi.«
»Takisto gledate na te domačine, kakor da bi bili živali « ie rekel Floyd.
»Saj tudi so.« je Van Houten odvrnil: »živali v človeški podobi.«
Floyd ni rekel ničesar več. Dasi ni bil ±*e duše-slovec ne filozof, temveč človek dejanja, ie kolikor toliko vendar že doumeval čudni ustroj Van Houtenovega duha. Imel ga ie za moža bistre pameti in navdušenega občudovalca lepote: na videz se mu je zdel dober, a v nekaterih ozirih ie bil neverjetno trd. v drugih pa očitno zaslepljen.
Floyd ie nekoliko razumel iezik polineških domačinov; z Van Houtenom se ie seznanjal bolj in boli, in upal ie. da sčasoma do dobrega spozna oba: omikanca in divjaka, koliko sta »vredna drug za drugega in sama po sebi.
Delo sta pričela v štiri metre globoki vodi na severnem koncu velike naselbine ostrig. V ta namen sta se slekla. Oba sta bila dobra plavalca in izkušena potapljača, in kopalo i ima ie izvrstno služilo. Sklenila sta, da se bosta vsake pol ure menjavala pri potapljanju: tisti, kdor bo v čolnu, naj zmerom budno pazi, če bi se morda pokazali morski psi — dasi iih v tem koncu lagune skoraj ni bilo pričakovati — in nai skrbi za premikanje čolna, ki ie vlačil kopalo za seboj.
Floyd se je prvi potopil. V globini štirih metrov ie bila okolica skoraj takisto svetla kakor na površini. Voda se mu ie zdela prepojena z raztopljeno svetlobo: če ie pogledal kvišku, mu ie belo prepleskani čoln nalik balonu plaval nad glavo, odahnien z rahlo rožnato barvo: kosi halog, ki iih ie voda nosila s seboj, so se progasto iskrili, kakor potreseni s srebrnim prahom: niegova roka se ie še tisti mah, ko ie skočil v vodo. pokrila z drobnimi zračnimi mehurčki.
Urejuje Davorin ftavljea — Izdaja za konzorcij > Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inaeratni dd je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi ▼ Ljubljani.