p°štnna nlafnna v cotovlrv mhhi IVSaribor, ponedellfek 9 septembra 1935 s - 203 (Leto IX XVI ■■■■■—■ iiiii i ii ii iRIBORSKI Cena 1 Din VECERNIR Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 3440, uprave 3456 izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 10. url / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Postni čekovni raCun St. 11.409 JUTRA 99 ISEfflISHS Tišina ored odločitvami fpanes nadaljevanje šele odbora petih — Italijanski govori in k@mentar!š - Mbesins&a msbiiBiaciia ^t:NEVA, 9. septembra. Po izvolit-j.! 0f za proučitev abcslnsko-ita- . ' ^a spora in zaradi včerajšnie C!e'Je .je nastalo v Ženevi zatišje, ki lra. t ikor ne pomeni olajšanja po- . !ia. Francoski zunanji minister ^•avai je odpotoval v Pariz na sejo 'tode in se vrne šele danes ali jutri, faradi tega se je razprava odbora Prekinila, vendar se bo. kakor se -a-■ "* nadaljevala še danes, četudi se Lava! ne bi vrnil. V Ženevo na ie * 'ni prispe! tudi angleški zunanji minister sir Hoare. da sam osebno f oze 7. razvoj dogodkov. Novinarjem Je izjavil, da bo sodeloval z La-valcit! in storil vse, da se prepreči najhuje. V poučenih kropili se zatrjuje, da bo odbor najbrže predlagal ureditev »taujansko-abesiitskepa spora na ta "-čin, da bi dobila Italija v Abesinlji enak položaj, kakor ga ima Audija v ta yendar .ie skoraj gotovo, da bo ta predlog brez debate iiii '1' ^iUR' »trani se pa zatr- l1a“' da se namerava sklicati ueglede rezultate Ženeve še en sestanek ... 7-’!?;ov An»;!iie, Francije in lia- »n sicer v Italiji, da bi se ga lah- ‘ udeležil Mussolini. Vsem tem prizadevanjem se na ne pripisuje mnogo upanja na uspeh, Fcv*»o«.< pi ^vJadujc unienje. da Italija bo krenila s poti, na katero je stopila in ho treba zaradi tega seči po skrajnih sredstvih, to je po sankcijah. Nemčijo. Vsega tega pa bo konec, ako si postanejo Italija, Francija in Nemčija sve-stne te uloge Anglije. MOBILIZACIJA V ABESINIJI. ADIS ABEBA, 9. septembra. Abesinija je doslej mobilizirala že polovico svojih razpoložljivih sil. Mobiliziranci so že v krajih, kamor so bili odrejeni. Najboljše čete so tudi že zasedle strateško najvažnejša mesta. Ostali vojaki, ki še bodo mobilizirani, so že dobili obvestilo o razporedu. Splošna mobilizacija bo odrejena šele tedaj, ako Italija Abesinijo napade. ARABCI ZA ABESINIJO. RIM, 9. septembra. Italijanski listi dol-že Anglijo, da oborožuje arabske Senu* sije v TripolHamji in jim omogoča stike z Abesinjo, kamor odhajajo kot prostovoljci na strani abesinske vojske. ANGLEŽI SE GIBLJEJO. . ALEKSANDRIJA,'9. septembra. Pred aleksandrijsko luko se je zasidralo 28 angleških bojnih ladij, med njimi tudi bolniška ladja »Mighln«. Angleška letala od-letajo neprestano na opazovanje v področju Aleksndrije in Abukirja. 10 dmm pd&tke Zaupna seja poslancev m senatorfev IMS Vsi ki so se udeležili seje, so sogiasno odobrili na Pohorju započeto nacionalistično akcijo Po r ’azpr'Ož Senju v Ženevi sodeč je vina držav /a n'' v .;n Nastop in za sankcije, da se tako iio vendarle uveljavijo določila , r«stva narodov in so onemogoči 'tev miru. Kako nai se to izvede Vn J^kšen bo uspeh, ie na seveda še s" ‘F’o nerešeno vprašanie bodocno- 0di®£8tev StaflSje m@ora*?li:ci@Iva . ^OONDON, 9. septembra. Mussoliniji zet In propagandni minister grof dano, ki vrši sedaj vojaško službo z obema Mussolinijevima sinoma v Afriki, vo mU! V Asrnari v Eritreji na radiu go da' 5 ":'menjen za Ameriko. Grof je dejal, . ' :e !!a!i'aaski tiarod pripravljen upre-' VSftnii silami vsakemu poizkusu, V • z®ustavi!a Italija na njenem zgo c . Dohodu. Oni, ki prevzemajo o - .ovoniost za |,ajV{,žnejše sklepe v zgodovini sveta, ne smejo pozabiti, da ima 43 fflMionov Italijanov le eno samo vero: da zagotove za vsako ceno In DrO)! vsakomur bodočnost in moč Kallje. °k!ep fiallie. da odstrani abesinsko nevarnost z meja svojih kolosi!, se ne da več preklicati. ITALIJANI o ANGLlji. RIM, 9. septembra. »Gazetta del Po-Polo« piše, da snema ženevsko postopale Angliji masko. Anglija noče nič dru-Sega kot biti prva sila sveta. Od Crojn-YeJla dalje organizira v Evropi skupine držav proti vsakokratnemu najmočnejšemu nasprotniku. Pripravila,]e francoski Poraz v vojni z Nemčijo in nemškega v svetovni vojni. Sedaj hoče onemogočiti julijansko akcijo v Afriki, zato hoče zabiti klin med italijansko-francosko prijateljstvo. Sedaj hoče Francjo zastrašiti z Seja senatorjev in poslančev, ki so člani glavnega odbora JNS. je bila v več ko enem oziru zanimiva in pomembna. Sicer so ostali njo ni zaključki tajni, vendar se ve, da so na konferenci bila mnenja o bodočem razvoju političnih dogodkov soglasna in da sc v parlamentarnih političnih krogih računa z dalekosežnimi pregrupacija-mi. Kar tiče JNS same, je bila izgovorjena marsikatera iskrena beseda in soglasje je bilo v tem, da je potrebna korenita reorganizacija celega ustroja stranke, zlasti pa njenega vodstva, in da je potrebno temeljito razčiščenje njene politike. Posebno interesantni so bili razgovori o pohorski akciji za zbiranje vseli jugoslovanskih elementov v enotno nacionalno fronto. Ta akcija sc ne vodi v ozkem okviru stranke, temveč hoče zbrati k sodelovanju tudi one jugoslovanske ljudi, ki so do-sodaj stali izven .INS. Dolžnost JNS ie. da se pri tem delu pokaže kot lojalna sotrudnica, da stremljenje po koncentraciji povsod podpira in svojo praktično politiko prilagodi konkretnim zahtevam današnje dobe, ki sc dajo tako na naciofialno-političnem, kakor gospodarskem in socialnem nodročju oživotvoriti v duhu pravilnega razumevanja jugoslovanstva. lniciatorji pohorske akcije so imeli zadovoljstvo, da je od vseh navzočih bilo njihovo delo priznano kot zaslužno in potrebno, in mogli so kon-statirati, da je za njihovo stališče vedno več razumevanja tudi med onimi, ki spočetka niso bili dovolj informirani o značaju celega gibanja. Pohorska akcija sc bo zato energlč-• nadaljevala in se bodo v najbližjem času vršile konference tudi med sr skim delom naroda. Karakteristično je, da voditelji akcije dobivajo zlasti iz Srbije mnogo izrazov solidarno-in Pripravljenosti za sodelovanje. K>r tiče JNS, je konferenca, katere se je udeležilo 52 odličnih parlamentarcev, pokazala, da tudi v narodni skupščini vedno bolj narašča število onih, ki smatrajo, da po starih potih ne smemo več hodit' je tudi mnogo pisalo, toda z zakoni se ustvarja državljanstvo, ni pa ■ zgodovini primera, da bi zakon ustvarjal narodnost, Pojem državljanstva in narodnosti se stalno meša, čeprav to ni eno in isto vprašanje. Državno edinstvo se zagotavlja z zakoni, narodno edinstvo pa edinole s čutom. Prepoved, da bi se Srh lahko imenoval Srba, Hrvat Hrvata. Slovenec Slovenca, je velika napak?. Mi smo Srbi, Hrvati in Slovenci, toda mi tvorimo nacijo. Jugoslovanstvo obstoja iz Srbov, Hrvatov in Sloven-r" in t" jugoslovanstvo, katerega čut ne sme nihče izbrisati in se mora kultivirati.« Ta nova definicija dokazuje, da pojem narodnega in državnega edinstva v novi IR/ še vedno m razčiščen in si ga skoraj vsaka skupina drugače razlaga. JRZ se organizira Tnkc so nesli uniofrmirani po-,0'?,niar'slkatcro °ko se je zasolzilo, nncrU-n' c;'r!JeKjV..tovariš v lepem govoru p . • . zadnuk-.rat je dahnil vetrič čez odnrt, grob, lco da hoče ponesti vest: Iva- mn,VeC’ nai mu bo zemljica Grku. >........ mo ga v častnem spominu. K velSk^mu vlamu v Studencih Preteklo noč so neznani vlomilci vdrli v gostilniške prostore gostilne »prj beli zastavi« v Studencih in napravili gostil-nicarju Francu Klemenščaku okoli 4000 dinarjev škode. Zlikovci so z vlomilsko spretnostjo izrezali šipo iz okna na vrtni strani ter se skozi odprtino splazili v gostilniško sobo. V kuhinji so iztaknili 3 kilograme sladkorja, 4 kilograme masti in več medeninastih zajemalk ter vse odnesli, iz gostilniške sobe so pa ukradli 60 gramofonskih plošč ter več škatelj raznovrstnih cigaret, tako, da znaša skupna škoda 3813 dinarjev. Studenški orožniki so odšl takoj na delo ter so n ašli na bližnji njivi mast, sladkor in gramofonske plo šČe, cigarete pa so storilci odnesli takoj s seboj. Daktiloskop Grobin je dobil nekaj prstnih odtisov, ki bodo prav gotovo izdali vlomilce. Na delu ie bil tudi policijski pes, ki je vodil zasledovalce v mariborsko okolico, kjer se vlomilci skrivajo. Sumijo, da je vlomilska tolpa ista ka kor ona, ki je izvršila vlom pri Šmidu v Limbušu, kjer je bilo preko 15.000 Din škode. Iz častniške službe, v čin brigadnega generala .ie povišan poveljnik tukajšnje inženerske podoficirske šole polkovnik Božo Putnikovič. Novoimenovani general je med vodilnimi ljudmi naših patrio-tičnih in nacionalnih organizacij. S po sebno vnemo je posveti! svoj; odlične sposobnosti organizaciji strelskih družin na področju mariborskega okrožnega odbora. V Mariboru uživa radi svoje delavnosti, ljubeznivosti in prisrčne iskrenosti v vseh krogih največje spoštovanje in simpatije. Ob imenovanju mu izrekamo naše najtoplejše čestitke. Slovo od življenja. V 60 letu starosti je umrla v Mariboru bivša kuharica Terezija Marčičeva. Arheologi pridejo v Maribor. V četrtek ob 18 prispejo v Maribor‘arheologi iz raz rtih držav, ki so bili na turneji po naši državi. Na kolodvoru bosta oozdravljala odlične goste župan g. dr. Fr. Lipolc in prelat dr. Kovač ič v imenu Zgodovinskega in Muzejskega društva. , Spopolnitev banovinskega arhiva. Prof, Bašu se je posrečilo pridobiti ža tukajšnji banovinski arhiv pilštanjski arhiv, ki vse buje zaniimve in dragocene listine. Naši nacijonalni javnosti. Tabor na Poljani pri Prevaljah je za nami. Še trepečejo v naših dušah globoki dojmi toplo občutene mile govorice, ni se še posušila solza, ki jo je privabila v oko bolest zaradi trpke usode domače zemlje. Vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je izzvenel ta veliki praznik narodne' sloge v mogočno pesem, bodi izrečena na tem mestu najprisrčnejša zahvala! Posebno je pohvalno omeniti razumevanje, ki ga je posvetilo tej akciji naše časopisje, ki je neprestano obveščalo javnost o skrbnih pri pravah glavnega akcijskega odbora. Prisrčna hvala pa tudi vsem vam, ki ste prihiteli na tabor in s tem podčrtali njegov pomen. Naj tudi v bodoče ne bo nikdar osamljen apel, ki ga bo naslovil na vas —- Ožji akcijski odbor v Mariboru. Na SOletni jubilej CMD dne 15. septembra, pred koncem velesejma, pridejo v Ljubljano iz vse banovine družbini delegati. Udeležencem jubilejne skupščine je dovoljena polovična vožnja v II. in lil. razredu v vseh brzih in potnisnih vlakih. Na vstopni postaji kupi vsak udeleženec velike skupščine celo vozovnico in žel. legitimacijo. Pri izstopu v Ljubljani se vozovnica ne sme oddati, ker velja tudi za povratek, če se izkaže lastnik s potrdilom družbinega vodstva, da se je velike skupščine udeležil. Potrdila o udeležbi se bodo dobila pri skupščini. Vsem delegatom družbe sv. Cirila in Metoda v vednost in ravnanje. Zaupnemu shodu smejo prisostvovati le oni delegati, ki bodo imeli od svojih podružnic potrdila. Oskrbite si torej pravočasno potrdila. 6139 učencev in učenk je vpisanih v mariborske šole s pričetkom letošnjega šolskega leta. V četrtkovi številki smo poročali o številu učencev in učenk na vseli mariborskih šolah razen učiteljske šole in trgovske akademije. Na vseh teh šolali je 5868 učencev in učenk, k temu še pride 111 učencev in učenk z i učiteljske šole in 160 s trgovske akade-1 mije, tako da bo letos posečalo vse ma-iborske šole 6139 učencev in učenk. Nova starinarna, Koroška c. 3, ima veliko zalogo novih otroških oblek, čevljev, nogavic, srajc, žameta in različnega blaga. Tudi nakup pohištva in stare obleke. Pevski zbor Glasbene Matice Maribor prične s svojini rednim delovanjem dne 11. septembra. Vsi bivši pevci, kakor tudi vsi prijatelji lepega petja sc vljudno vabijo, da pristopijo. Prijave se lahko izvrše vsak torek, sredo in petek v društvenih prostorih Glasbene Matice Maribor ob 20. uri. pisovanje v trgovsko nadaljevalno i šolo bo v nedeljo, dne 15. t. m. od 10. do ! 12. ure ' šoli na Zrinjskega trgu 1 I. Gg. j trgovci se opozarjajo, da si morajo učenci preskrbeti pravočasno po dve redovnici v pisarni združenja trgvcev, kjer Se obenem mora plačati tudi celotna šolnina v znesku 100 Din. Brez rodovi’'” in potrdila o plačm! šolmni se vpis po sklenil šolskega odbora ne more izvršiti. — Združenje trgovcev v Mariboru. ProFtuberkulozni dispanzer se je preselil na oddelek za pljučne bolezni ekspoziture OUZD v Sodni ulici. Mestna plinarna dobi nov parni kotel, ki sc bo lahko grel s plini, ki uhajajo iz peči. Uhajajoči plini se doslej niso izrabili. Ncčno lekarniško službo imata danes Sirakova in Vidmarjeva lekarna, jutri pa Minafikova in Savostova. Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne Franc-Jožefove grenčice. Ragistrirano od ministrstva za soc. politiko in narodno zdravje S. br. 15,485 od 25. V. 1935. Gg. državne nameščenec prosimo, da zahtevajo pri svoji Nabavljalni zadrugi nakaznice za šolske potrebščine in knjige za tvrdko Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11, Vse šolske knjige in potrbščine v naj-veeii izberi, priznano dobri kakovosti in najrdžjih cenah kupite pri Zlati Brišnko-vi, Maribor, Slovenska ul. 11. Na stražnika so navalhi. Preteklo noč okoli pol i ure so ponočnjaki v Franko-panovi ulici nevarno obdelali policijskega stražnika Karla J., ki je služboval v imenovani ulici. V omenjenem času je prišla iz Tvorniške ulice neka družba, v kateri je bilo tudi mlado dekle. Iz objestnosti so »kavalirji« pričeli sredi noči vriskati in stražnik jih je seveda moral posvariti, Jcar pa ni nič pomagalo. Ponočnjaki so še bolj razgrajali in stražnik je bil primoran ostreje postopati. Ko je družbo vprašal po imenih, je stražnik dobil namesto odgovora močne udarce po glavi, da se je zgrudil na tla, potegnil pa je s seboj še napadalca in med njima se je razvil srdit boj. Stražnik je iz zevajočih ran na čelu in na glavi ter na roki zelo močno krvavel ter se peterim napadalcem ni mogel več uspešno braniti. Ko je na klice na pomoč prihitel še drug stra- o*e GRAJSKI KSNO Telefon 22-19 Samo še par cini veledelo v nemškem jeziku čNjS! J®, Tj* ji triumf pesmi o materi, katere si H u G*1?' ■ u naj vsakdo ogleda To ve'edelo je za vsakega dož vliaj. Nc zamudite Predstave ob delavnikih 16, 18’ 5, 20*45 uri, ofc nedeljah in piaznikih 14*30, 16*30, 18*45, 20’45 uri Kino Union. Do vključno torka »Grof Montc Christo« po romanu A. Dumasa. Popolnoma nanovo inscenirani. govoreč film v nemškem jeziku. Sledi: »Maškarada« s Paulo Wessely. žnik, so napadalci pobegnili. Toda neki očividec je v družbi spoznal dekle, kisu jo aretirali. Izdala je še ostale sokrivce, vendar se pa zdi, da pravega napadalca še nimajo v rokah. Vsi štirje aretiranci so v policijskih zaporih, a trdovratno tajijo, da bi bili oni napadalci. Zopet vlom. Preteklo noč so neznanci vlomili v stauovnaje F. Gruhešiča v Fran kopanovi ulici 2. Vlomilci so odnesli nekaj srebrnega jedilnega pribora, perila in obleke ter veliko steklenico vina. Natančna škoda še ni ugotovljena. Policija je na delu, da izsledi storilce. Fantovske zadeve in nož . . . Danes okoli tretje ure zjutraj so bili mariborski reševalci poklicani na pomoč v Zg. Duplek k težko poškodovanemu 20-letnenm čolnarju Francu Toplaku. Ta se je sestal pozno ponoči s posestniškim sinom Antonom Glavico, hoteč z njim uredit' neke fantovske zadeve, šlo je namreč za neko dekle. Po kratkem prepiru pa je Glavica potegnil nož in z njim zabode svojega tekmeca v hrbet ter mu priza-djal 15 cm dolgo zevajočo rano. Toplaka so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Kamen v kolesarja. Ko se je ponoč jeljal 20-letni ključavničarski pomočnik i Jože Malek s kolesom po neki temni str i denški ulici, je iz zasede nekdo vrgel vanj velik kamen in ga zadel v glavo. Poškodoval mu je levo oko, poleg tega pa je zadobil kolesar pri padcu s kolesa še hude poškodbe po telesu. Malek sc zdravi v mariborski bolnišnici. Neznanega napadalca iščejo studenški orožniki. Stroj in roka, V soboto se je občutno poškodoval mizarski pomočnik Franc Lah. Zaposlen pri nekem stroju je po nesrečnem naključju prišel med zobe. ki so mu odtrgali dva prsta leve roke. Lah se zdravi v bolnišnici. Nevaren padec z drevesa. Pri nabiranju sliv je v Račah padel z drevesa 9-letni gozdarjev sin Bruno Danuš in si zlomil levo roko v zapestju. Mladi poškodovanec se je zatekel po pomoč v tukajšnjo-bolnišnico. Nesreča povsod preži. Pri včerajšnjih kolesarskih dirkah na Polskavi se je težko ponesrečil 221etni mizarski pomočnik Josip Ajd iz Bistrice pri Limbušu. Na progi je treščil s kolesa in so ga s strto desno roko in desno nogo prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. Od doma je pobegnila 171etna Julijana Macunova, hči gledališkega delavca Ivana Macuna, stanujočega v Vrtni ulici. Mladenka je srednje postave, pristriženih las in oblečena v modro obleko. — Kdor bi kaj o njej vedel, naj prijavi pred stojništvu mestne policije v Mariboru. Mariborske vreme. Barometer 741.5, maksimalna temperatura 18.2, minimalna temperatura 5.5. »Čuvajte Jugoslavijo" I MARIJ SKALAN ROMAN Sida Silakova Daleč preč od Silanovlne In Hrušnice, od hiš, dreves in ljudi domačega kraja. Tam, kjer se odpirajo novi, neznani razgledi, kjer sloni nebo nad čisto drugačnimi pokrajinami in nad neskončnim modrim morjem, kjer je tuji svet s tujimi ljudmi, ki jih ne pozna, in oni ne poznajo nje. V deželi, kjer oranže cveto kakor v »Mignonl«. Skrbna Matilda je s Heleno in Paničnimi nasveti pripravila kovčege, ki jih je hlapec Andrej znosil v avto, pripravljen na dvorišču. Sida je sedla poleg Ervina in se še z zadnjim, zamišljenim pogledom ozrla po svojem rodnem domu in njegovi o' - ': -i, kjer je poznala vsak grm, vsako alo, vsako bilko trave. Šofiral je Josip Silan sam. Njihov avto je brzel prvi. za njim se je pa uvrstil ,Evgenov in nazadnje Martinčev. Cesta do Drave in potem do Maribora je bila blatna, a deževalo ni več. Iznad Pohorja je kukalo skozi raztrgane oblake pozno aprilsko solnce in s svojimi žarki pripravljalo prihod meseca majnika, prve obletnice Sidinega novega življenja in vseh njenih usod. In prav tako se je Sida poslovila tudi od Maribora in sedla ■/ Ervinom v kupe prvega razreda brzo- | vlaka. Objela je še enkrat očeta. Danico, Evgena in stisnila Martincu roko. Potem je gledala skozi okno, kako se od mika proti severu dolgo postajno poslopje, kako izginjajo strehe hiš ob Mlinski ulici, za njimi Drava z mostovi in bregovi, potem Magdalensko predmestje, Pobrežje, Tezno in naposled ob vzno žju zeleneče Pohorje . . . — Sida je vedno hrepenela v svet. Včasih si je želela daleč, daleč na jug, v pravljične pokrajine ob morju in za morjem, v svet tujih ljudstev in tujih okolij. Sever je ni mikal, zdel se ji je prepust in enoličen. Neprenehoma v naglem tempu se spreminjajoča kuliserija ob obeh straneh brzovlaka ji je odvračala misli od lastnih zadev. Pot vožnje od Maribora do Zidanega mosta in Zagreba je dobro poznala, pa se ji je vendar zdelo, da odkriva še vedno nove kotičke pred tihimi, samotnimi gozdiči, leno zleknjenimi njivami, travniki in sadovnjaki ter molčečimi vasicami. In po tej poetično lepi slovenski zemlji so bili v pomladanskem popoldnevu posejani ljudje s svojimi različnimi opravki: popotniki po cestah in poteh, kmetje na njivah, pastirji na pašnikih. Zelena Šta- jerska, zelena vsa od ravnin do vrhov gora. Na koncu prvega dela poti je pa stal podvečerni Zagreb s svojim mrzličnim vrvenjem in hrumenjem. Za njim se je pričenjala nočna vožnja skozi ravnine ob Savi in Kolpi, skozi Gorski Kotar, Siko in krško dalmatinsko Zagorje. Skozi pomladansko noč, polno vetrov od toplega juga, od sinjega morja, so ropotala kolesa brzega vlaka svojo večno enolično popotno pesem, tako prikladno Si-dinemu razpoloženju ob prvem koraku v zakonsko življenje z Ervinom Roga-nom, ob prvem koraku v prvo noč . . , V cvetni pomladi, vsej polni južnega solnca se je lesketal pod progo vlaka, ki se je pravkar preril skozi nepopisno puste, a romantične kraške predele Solinski zaliv z divno Kaštelansko riviero. Doli na desni se je stiskal med celino in otok Ciovo, staroslavni Trogir, za njim se je lesketalo Jadransko morje, spredaj onstran zaliva se je pod zelenini Marjanom širil veseli Split, na levi se je pa bočil zgodovinski, junaški Klis. Sidi se je ob tem pogledu zdelo, ko, da se je pripeljala iz tiste mučne, samopre-magovanj polne noči in kamenitih skladovnic notranje Dalmacije v svet lepe pravljice, o kateri je tolikokrat sanjala. Morje, morje . . . Vzklik, ki je preživel vekove. pa je vedno nov in živ. Kašte-lanska riviera: kašteli ob robu tihega morskega zaliva in sredi oljk. cipres, lo- vorik, smokev, trt, rožičev, citron, palm, agav, cvetja in zelenja. Južna oaza pod sivim kraškim enoličjem. Potem je prišel dan v Splitu. Sida je hodila ob Ervinovi strani po mestu, ki je zraslo na razvalinah Dioklecianovega tuskula kakor živa sedanjost nad davno mrtvo preteklostjo. Nove podobe, ki jih je čaralo to obmorsko "mesto ob vsakem koraku, ji niso puščale časa, da bi mogla razmišljati o sebi in svojih zadevali. Obala s palmami, Dioklecianova palača. Peristil z Mestrovičem Grgurjem Nin-skim, Marjan, Bačvice, ves Split... šele takrat je čisto razločno doživela Tijan' vičeve verze iz »Male Floramy«: Daleko me biser mora, daleko me moj Split; u njem htila bi bit, u njem htila bi umrit . . 5 V kavarni »Central« je naletela z Ervinom na znance iz Maribora, a se jih ni razveselila. Razbili so njeno z muko ustvarjeno pravljico, udarili vanjo kakor opozorilo na vse tisto, kar je ostalo nekje daleč na severu in po svoji neizprosni, železni logiki usmerilo njeno življenje na kolnike, ki se je tako silno težko sprijazniti z njimi. In naenkrat je v njej znova planilo na površje vse, kar je prej uspavala južna splitska pravljica. »Kaj ti je? Se ne počutiš dobro?« jo je vprašal Ervin, ki je kmalu opazil nje no zamišljenost in pobitost. Dalje prihodniič de&ele Jm /Udbe vsem. ^eh?fUHUeske Iz življa pokojne belgijske kraljice umu Mlada švedska princesa Astrida nikdar ni sanjala da bo ke daj belgijska kraljica, niti ni slutila svoje tragične usode V Laeknu v grobnici belgijskih kraljev počiva truplo mlade in blage belgijske kraljice Astride. Belgijski narod bo težko prebolel njeno izgubo. Globoko v srce mu je zajedla usoda belgijske kraljevske hiše. Prerano je odšla za kraljem Albertom in zapustila nepotolažlji-vega kralja in troje otročičev v rosni mladosti. Kaj bodo sirote počele brez /.late mamice, ta tragika je presunila marsikatero človeško srce. Kraljica Astrida je bila rojena kot hčerka švedskega princa Karla, kraljevega brata in danske princeze Ingebor-y;e. Nikdar v svoji mladosti ni sanjala, da bo kedaj po volji usode postala belgijska kraljica. Mlada švedska princesa tudi ni bila vzgojena za kraljico, ker kaj podobnega v hiši princa Karla nikdo ni mislil. Dvorsko življenje in sijaj je bil daleč od Karlove hiše, ker sta princ in njegova žena s svojimi otroci živela zeta skromno meščansko življenje v preprosti meščanski hiši. V dekliških letih je mlada princesa Astrida pomagala svoji materi pri hišnih delili in v gospodarstvu. Njena starejša sestra Margareta se je omožila "eta 1919. z danskim princem, druga nje- na sestra Marta pa .. norveškim prestolonaslednikom. Mlado princeso Astrido so poznali vsi pod imenom, »mala Sesa«. Astrida se je sicer zelo veselila, da bo postala njen:, sestra norveška kraljica in ji 'te sreče ni nikdar zavidala. V mladosti se je naučila nemščine in angleščine, francoščine pa le toliko, kolikor se je nauči dijak v šoli. Ni še dopolnila 21 let, ko ji je posijal topli žarek življenjske sreče. Leta 1926. je obiskala Stockholm belgijska kraljica Elizabeta s svojini najstarejšim sinom Leopoldom. Mladi belgijski prestolonaslednik se je na prvi pogled zaljubil v mlado švedsko princeso in jo kmalu nato popeljal v svojo domovino. Sledila je zaroka /\ zaroki srečna in vesela poroka, ki se je je udeležilo 32 princev in 1200 drugih povabljenih gostov, V zakonskem življenju se je počutila mlada belgijska kraljica zelo srečno. Že prvo leto po poroki je rodila zdravo princeso, nato princa, lani pa zopet princeso. Ko jo je doletela tragična nesreča, se je čutila zopet mater. Bila je zvesta in verna kraljica svojemu kralju, ki ne bo mogel najti boljše žiyljenjske družice, zapuščeni otroci pa ne boljše mamice. $AuixltA juauitP. Katastrska uprava v Ptuju je občutno u obremenjena. Oddala bo akrog 90 katastrskih občin katastrski upravi v Lju-.omeru, ki se na novo ustanavlja. Priključilo se ji bode tudi 13 k. o. upravne občine Štrigova. Težka avtomobilska nesreča. Na glavni cesti pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah se je zgodila avtomobilska nesreča, ki bi lahko postala usodepolna. Zakonca Belilo, posestnika v Ločiču, sta se vozila pozno zvečer iz vinograda na svoj dom. Vled potjo sta srečala neki avto poln izletnikov. Ker se je konj splašil, je Benko dal znamenje, da vozač avtomobil ustavi. .Šofer pa se ni zmenil za opozorilo, temveč je vozil s precejšnjo brzino naprej. Pri srečanju je zastavica, ki je molela iz avtomobila, zadela konja, ki se je splašil m zdi rji z vozom v obcestni jarek, nakar tnem magistratu. Smrtna kosa, V Dornavi je po dodgi mučni bolezni umrl ugledni in obče spoštovani gostilničar in posestnik Franc Hrga. Dosegel je starost 78 let. Blag mu spomin! Zopet požar na Dtav. polju. Pri posestniku Alojziju Ponikvarju v Gerečji vasi je ner ’.doma izbruhnil požar, katerega žrtev je postala kolarnica, Skedenj, hlev ter vsi poljski pridelki in gospodarsko orodje. Kljub temu, da so pogoreli objekti bili kriti z opeko, znaša škoda 25.000 Din. Domači gasilci so požar lokalizirali in ogerr pogasili. Vzrok požara Kraljev rojstni dan v Murski Soboti Gotovo je malo državnih praznikov, ki bi jih obhajali' državljani s tako nežnostjo, kakor so obhajali prvi rojstni dan mladega kralja Petra II. In zato čitarno o manifestančnih obhodih in slovesnostih od vsepovsod. Ker pa se razlikuje proslava v Murski Soboti od drugih, se je je treba posebej spomniti. Najprej je bila božja služba v katoliški cerkvi, kjer se je razlegalo izredno lepo petje, udeležili so se je poleg številnega občinstva vsi uradi in korporacije, med temi gasilci in Sokoli. Vsi ti so pa šli nato v evamgelsko cerkev, kjer je bila po klopeh razpoložena posebna pesem prigodnica, da so jo mogli peti verniki skupno s pevci na koru. Ta silno zanimiva, v prekmurščini sestavljena pesem, se glasi: Na rojstni den krala. Nota: Te smrti obladavniki. Ar naš liibleni, naš mladi krao Je pa rojstni den zadobo — Sin junaka, mantrnika, Naj bode tebi neba mila! Nosi zlehka to korono I na diko Bogi, Na radost narodi! V zadovolnost I blaženost Pelaj eto Ludstvo naše, tebi verno. Oh B6g dragi, oh smileni! Na nas te moleče se zgledni, Gda Tebč prosimo v duhi: Z dčtševnov, tehTvnov močjov. Z srečov, zdravjem ino blaženstjov, Z modrostjov i dfkov tudi Obdaruj našega Kral-Petra driigoga. Naj žive on I nam mda Domovina! Oh Bog, blagoslovi njidva! J u v e n t u s. Po nabožni pridigi seniorja so šli vsi zastopniki uradov in korporacij zopet skupno v tzraelitsko svetišče, kjer je navdušujoče govoril nadrabin dr. Roth. Ob 11. uri je bilo slavnostno zborovanje v Sokolskem domu, kjer je očrtal pomen dneva nadz. Velnar. Zvečer pa sta bila bakljada in obhod po glavnih ulicah Mur ske Sobote. Z balkona občinske hiše sta govorila župan Hartner in poslanec Benko. V celoti je bil dan praznik v praven pomenu besede. Z gimnazije. Na državni realni gimnaziji v Murski Soboti se je za prihodnje šolsko leto vpisalo 345 dijakov, med mi 105 deklet. Jtome vesti Jadranski kongres jc bil od 6. do S. septembra v Ljubljani ob polnoštevilni udeležbi delegatov. Na tej mogočno potekajoči IV. glavni skupščini .1. S. so se sprejele važne resolucije, katerih uresničenje bo za nadaljnji razmah programa J. S. največjega pomena. Od Slovencev so v na novo izvoljenem izvršnem odboru J. S. podban dr. Pirkmajer, mariborski župan dr, Lipold in svetnik doktor Željko Jeglič, v nadzornem odboru pa docent dr. Vladimir Murko. V dravsketn valovju je našel konec 28-letni črkostavec Stanko Uršič. Drava je njegovo truplo naplavila pri Hajdini. Prepeljali so ga v Griže pri Celju, kjer so ga včeraj pokopali. Otrok in ocetna kislina. Dveletni Mihec Gumilar iz Radoviče je po nesreči nem naključju segel po ocetni kislini. Ob pravem času so mu rešili življenje. Mali oglasi Posest Posestvo v Kamnici, il oralov, villca. vinfčarlja oO 000. Enodružinske hiše, vile od 20.000. obrestonosne hiše od 100.00(1 Din naprej, gostilno sredi Maribora 200.000 proda Posredovalnica Maribor, Slovenska ul. 26. 4Q25 Prodam Prodam nove SPALNICE, pleskane, z garancijo, po 1800 Din. Mejna ul. 34. -10?3 PRODAM RIBOLOVSKO KARTO z vsemi potrebščinami. Vprašati pri Antonu Krašovcu. TržaSka c. 65-1. -1026 Novo, zelo dobTo KISLO ZELJE se dobi pri Lovrecu, Oiavni tre, vrsta olja. 4027 Sobo odda O Han DIJAKINJO „ sprejmem na lirano m stsno-vanje za Dni 4*Oo,—, ,Jj!Jol**to-va 10. vrata 2. -/.js Oddam lepo dijaka realne gimnazije sprejme v vso oskrbo uradniška dnjži-na za mesečnih 400 Din Vpra šati ob jarku št levo. riiličje, 4010 OPREMLJENO “OBO s posebnim vhodom pri parku. Vrazova ul. MII. dssno. 4020 DIJAKE ALI DVE OSEBI sprejmem na stanovanie. Lvcn tuelno oddam prazno sobo. Naslov v upravi. 4022 Oglašujte! Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik SIANKO DETELA v Mariboru,