PROSVETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote
l>r»dnièki in upravniàki proatoH: »667 S. Lawndale Ava.
Off lea of Publication: «657 South Lawndale Ava. Téléphona. Rockwall 4904
. __J»«. I»», «t Um port-off k»
e> Cht—a«. UU-to. mmém U» At of Omgrmt of Marok I. 117».
Chicago, III., četrtek, 5. aprila (April 5), 1931.
Komentarji
*	lasiillovefa puatolovake-
¡Tir^i»- - 1
_
jpajmo, d, so Po^em Turki Sli komedijo z Insullom, tmnajst me^v razbur Kvropo in Ameriko. Turki končno aretirali "bežnega len cikaškega magnata In-jln odredili, da ae mora iti v Združene države, kjer nora zagovarjati «radi svo-ileparskih finančnih mani-
icij* /
irok, 4aJe 8tari lnsu11 im€l io časa *jvetje na Grškem j» »o Grki odeli njegove fine pustolovščine s plaščem ikega romantičnega juna-, jo naredili iz propadlega pita nekakega novodobne-Miseja, je ta, ker ima Insull lorolj denarja, da je lahko kupil najboljše grške advo-• in publiciste.
0	je Sam Insull zbežal iz srike, so poročali, da je be-- s propastjo svojega fi-Inega imperija da je izgubil ¿ez sto milijonov dolarjev, jove evropske pustolovščina dokazujejo, da je Insull ilee, daleč od berača. Be-w more najeti grškega par-in plačati $10,000, da plo-d Sredozemskem morju sem i; tudi ne more dobiti take kitete na Grškem ih v An-
dnje dni so poročali iz Lon-, da je Insull po svojih po-ivalcih ponudil turškim o-nikom dva milijona dolar-jodkupnine, če mu dovole
10	pot skozi Bospor. Ta je lahko raca, najmanjšega ia pa ni, da ima Insull v riki bogate zaveznike, ki so »vljeni plačati vsako vsoto rja, da Insull ostane zunaj frnih držav; Zakaj noče-
1	se Insull vrne in zagovar-'ed sodiščem, to vedo naj-oni sami.
"j je konec teh komedij — rojem seveda, če bodo Tur-iteni do konca in se ne bo-ustili zaslepiti z dolarji, ki f Insull pripravljen metati i lopato vsakomur, ki ogra-
egove pustolovščine. • » « '
era koru|)cjje, ki se razvija 'kaj tednov v relifni orga-iii v Chicagu, je vedno bolj Po najnovejših vesteh volviranih najmanj deset "ožnih postaj, zapletenih 'J vrsta višjih in nižjih u-ter trgovcev in vsota rJ». ia katero so se korum-m okoristili na račun rev-hreiposelnlh delavcev, bo ll» bržkone $100,000.
mj^lite-, n to tisoč dolarjev, •*nih družinam brezpo-
11	*vetev, so ukradli Ijud-
m J«' državna oblast za-1 'ivrfcvanje relifne akciji in goljufali ao na U ponarejali nakazila v'7 in trgovci, ki »o bili v
*	'hiarji, ho na ta nakani denar od relifne ko-
kakor da ho dostavili ii-jfMptmeinini revežem, do-" I* niso nič.
|!'»rji |„,do Z(lttj ildA|i druR
¡* ,n n*jhrž jih zadene 'n, ampak to ne bo t l	revežem, ka-
' '*l<ltje odjedli pomoč.
tudi* d» k«ni
[ih «T?1 .odvr^ui«i<>
""na. Korenina de-
nov je v sistemu ganizacije druži*! jedro je pri-nepresta
Acceptance for »ailing «t »pecial rata of po.tare providad far ln eeetion 1103, Act of Oct. 3. 1017, authorised on June 14, 1911. *
16 00 âTEV,—NUMBER 68
ALI SIRI, PRAVI THOIJBGREERU
Predsednika federacije poziva naj se javno izreče za industrijski unionisem v avtni industriji
New York. — Norman Thomas, voditelj socialistične stranke, je naslovil odprto pismo Wil-liamu Greenu, predsedniku A-meriške delavske federacije, v katerem ga poziva, "naj v tem kritičnem momentu zagotovi avtne delavce, da stoji za eno združeno, demokratično industrijsko unijo v avtni industriji".
Z Greenove strani je tako zagotovilo potrebno, pravi Thomas, če hoče federacija odvrniti vse dvome med avtnimi delavci, da bodo obdržali industrijsko unijo, katero zdaj grade, ne pa nekega dne razkosani na pol ducata poklicnih unij. Svoje stališče glede tega vprašanja mora federacija javno naglasiti, oziroma se izreči za industrijski unionized, če se hoče usidrati v tej industriji.
Unija, katero gradi federacija v avtni industriji, je industrijska po formi. Ni pa nobenega zagotovila, da pri tem tudi ostane in kar je važno, da <bo prežeta z demokracijo. Stare u-ni je, ki si laste jurisdikcijo nad raznimi poklici, so le začasno odstopile od jurisdikcije in je njih namen, da zahtevajo razkosanje članov kakor hitro se utrdi unija med avtnimi delavci.
Thomas pravi, da je to največja ovira za razmah avtne u-
P^P^HPfP	pogodba z rudarsko unijo UMW
nije. Mav ja slučaja, ito m šle* i -tfotgCft gtîrîdeseturnik še eno le-
ft od » lih t
hau-
te unije pred njim izrazili bojazen pred razkosanjem, oziroma da se bo z njimi prav tako zgodilo kakor z unijo pivovarniških delavcev, katero skuša federacija forsirati, da odstopi in izroči nekatere stroke drugim unijam.
Ce se federacija ne modernizira in izreče za industrijski u-nionizem v avtni industriji, kar velja tudi za druge, tedaj igra v roke kompanijskim unijam. "Mnogi avtni delavci smatrajo kompanijske unije za manjše zlo kakor pa razcepitev in pocepl-tev na 23 poklicnih unij, ki se če-stokrat kregajo radi jurisdikcije in včasih tudi stavkajo druga proti drugi", pravi Thomas.
S primerno in potrebno izjavo bi Green lahko potisnil na stran vse te pomisleke ter raz-gnal strahove. Mladi uniji bi o-sigural razvoj, federaciji pa bodočnost v avtni industriji. Federacija se je teipu vprašanju skušala izogniti, prišel je pa čas, ko tega ni več mogoče. Mora se modernizirati ali pa žeti posledice.
"Katoliki ao ailno sebični," je razaodilo nacijsko sodišče
Berlin, 4. apr.—Okrožno sodišče v Duisiburgu je včeraj zavrglo tožbo katoliške publikacijske firme, ki izdaja dnevnik "Neuer Tag." Katoliška tvrdka je za htevala, da sodišče kaznuje lastnike fašističnega lista "Essen National Zeitunff," ki so v svoji propagandi zelo usiljivl. Sodišče je pa odgovorilo, da so katoličani "strašno sebični," to ae pravi, da bi vae sami radi imeli in vodili . . .
'a ne privatno aH oni način.
H izkoriščajo "Ka človeka "ko, torej "po-ki ga izkori-"!>srijami, to-— ni bift\eno
Delavski department objavil "ttrierjf"
New York. — Državni department je v časopisih priobčil prvo "črno listo", na kateri Je ti pral nic v tem mestu, ker ae ne d rte zakona o minimalni plači. Zakon določa 31c minimalne plače na u | ro za delavke in 40-uml tednik
ter plačo in pol za delo nad 46 ur*
Odredil je tudi zaslišanje, na katerem morajo lastniki dokazati, zakaj naj jim država pu»ti license. Na drugi strani je r« j delavstvo pričelo s kampanjo za i organiziranje te industrije.
Boj za medikalno zavarovanje v Californiji
Vodi ga zdravniška zveza v San Franciscu; podeželski zdrav-niki proti
San Francisco. — (FP) — Po devetletnem boju so liberalnejši elementi toliko uspeli, da ae je zdravniška zveza tega mesta izrekla za državno zdravniško zavarovanje.
Boj bo zdaj zanešen na konvencijo zdravniške zveze, ki se vrši v bližnji bodočnosti v Ri-versidu. Načrt določa, naj država apropriira $75,000 sa štu-diranje prisilnega in sploinega zdravniškega zavarovanja.
Obeta se pa vroč boj. Načrtu za splošno zdravniško zavarovanje se najbolj upirajo podeželski zdravniki. Več okrajnih zdravniških zve« s dežele je socializirani medicini napovedalo 'boj na smrt. Zveza okraja Kern je šla celo tako daleč, da je dobila injunkcijo proti okrajni bolnišnici, kateri prepoveduje sprejemanje pacientov razen siromakov.
Baroni prmoga v IIUroI-sh sprejeli 36-irnl Mn
Štirideseturnlk je znlkan na pet dni po sedem ur v tednu la mezda ostane pet dolarjev
dnevno
Chicago.—Zveza lastnikov premogovnikov v Illinoisu je t6 dni zaključila, da sprejme 85-umi delovni teden za vse svoje rove, ki ya je odredila NRA, čeprav
to. Bazična dnevna mezda ostane stara, pet dolarjev. Na podlagi skrajšanega delovnima bodo lastniki rovov lahko nadeli 5000 novih delavcev. Okrog 50,000 rudarjev je upoalenih v iUJnolt-kih rovih.
Druga organizacija manjših premogovnih podjetnikov, Coal Producers of Illinois, ki ima enako pogodbo z nasprotno rudarsko unijo Progressive Miners, se še ni odločila kaj stori kot celota, vendar je eksekutivni odbor te skupine izjavil, da posamezni operatorji laihko «prejmejo 35-urnik.
Smringovo "pofaiiste-nje" aprilska potegavščina!
Bivši nociallatični minister izjavil, da nI spisal nobene brošure, v kateri bi se izrekel za Hitlerja
Berlin, 4. apr. — "Hheinisch VVestphaelische Zeitung" je zadnjo nedeljo objavil ve*t, da Je Kari Severing, bivši socialiatiČni minister za notranje zadeve v Prusiji, pravkar izdal brošuro, v kateri naznanja, da Je postal fašist iz raloga, ker je spoznal, da Je Hitler dober republlčan. , To vest so .ponatisnili vsi nacijski I i nt i v Nemčiji in burno posdra vili novega narija; veat je bila razširjena po vsem svetu.
Kari Severing Je pa včeraj izjavil, da ni nikdar spisal in izdal take brošure. Zdi se mu, da je vse skupaj, kar Je poročal omenjeni list—prvoaprilska potegavščina.
Predsedniški kandidati v UfMki
Mexico City, 4. aprila.—Do-alej ao bili nominirani Štirje kandidati za predaednika republike Mehike. General I^azaro rard«na* je kandidat oficialne revolucionarne stranke. Zveza neodvisnih revolucionarnih strank je poatavila Antonija 1. Vilarreala Gilbert/» Valenzuela je kandidat antireelekrionlstične stranke in Hermano l^aborde Je komunistični kandidat. Volitve predsednika so prihodnjo jesen
STAVKOVNI VAL Veliki magnatje ne potre-
PRINESELKONCE- bujeio več Roosevelta SIJE DELAVCEM 1 1
Grožnje s stavko prinesle zvišanje mezd In skrajšanje delov-
nika v treh glavnih industrijah. Cas sa udarec je zdaj!
New Yoik. — (PP) — Politika Ameriške delavske federacije, "da je pomlad čas za stavko," ni ostala le na papirju, ampak ae izvaja v večjem obsegu. Oreenovemu februarskemu pozivu, naj ee delavatvo pripravi na stavke, je zadnji mesec sledil večji stavleovni val in ne brez uspeha.
Sedanja situacija je Izredno ugodna za izvojevanje vMjih plač in krajšega delovnika. Kjer je zadnje čase delavstvo pokazalo večje organizatorične aktivnosti in ae pripravljalo na stavko, je bila v več slučajih že grožnja dovolj, da ao podjetniki bodisi "prostovoljno" ali pa prisiljeno pristali na koncesije.
Brez kampanje v avtni industriji bi delavci gotovo ne bili dobili zvišanje plač in skrajša-aje delovnika. Jeklarski trust bi še čakal "boljših časov," če bi ne bilo med delavatvom nemira in necadovoljnosti. Z desetod-stotnim zvišanjem plač upa, da je nemirne dulhove nekoliko potolažil in parallziral organizacijsko gibanje. Na to bo odgovorila prihodnja konvencija jeklarske unije.
Večje koncesije so dobili tudi rudarji s akrajšanjem delovnika na 86 «ur na teden In t zvišanjem bazične plače na pet dolarjev. Zvišanje znaša le 40 centov na dan, kar ni veliko. Proporčno zvišanje znaša tudi za rudarje pri akordnem delu.
Upoštevajoč dejstvo, da so bili rudarji na mehkem premogovnem polju pred letom skoraj brez organizacije in plače reducirane na par dolarjev, je to že velika pridobitev za United Mine Workers of America. S podpi sanjem pogodbe so voditelji ru dsrjev v Washingtonu praznovali "pogreb" osemurnika. Rudarji bodo delali pet dni na teden po sedem ur na dan. Pogodba traja eno leto.
Tudi v drugih industrijah je sedaj čas za udarec. Za u*i>eh je več izgledov, med drugimi Je ta, da so profiti zopet pričeli ailno naraščati. In namesto da bi riskiral izgubo biznisa, ae marsikateri podjetnik raje poda brez stavke. Na druirl strani mu naraščajoče cene tudi omogočijo, da s tem procesom naglo absorbira višje produkcijske stroške oziroma jih preloži na rame konzumentov.
Sploh je situacija ta, kjer se delavstvo ne bo ijk>gnalo v boj za zvišanje plač in skrajšanje de lovnika, bo ostalo na dnu. Nje gova kupna moč se bo krčila namesto naraščala ali pa vsaj ne oatala predaleč za dviganjem cen. fa* za udarec Je zdaj!
fttirje HoclalUtl pobegnili Iz ' a vat rl Jake ječe
Dunaj, 4. apr.—fttirje vodilni socialisti, ki so ae udeležili civilne vojne v zadnjem februarju, so te dni pobegnili iz zapora v Uncu. Z njimi vred sta pobeg nila tudi dva hitlerjevca. Jet-ni/ar je tudi izginil, kar znači, da je jetnikom pomagal k pob« gu. Socialistična četvorica Je najbrž ušla v CehosJovakijo.
Prvl ruafcl parnik v New Yorfcu po 17 letlh
New York.—Po dolglh a*df*m najatih letlh je te dni priplul v newyorlko lu ko prvi aovjetski fiarriik Kim z rdefo zastavo na jamboru Parnik Je prlvedel meftan tovor 6400 ton ukljuCIvAI kavkaAka vins, cernent, nikel in
Toriji aa Aagleikan sa pripravljajo za aasilje
Vlada organizira posebne gardiste "za vse slučaje"
liondon. — (FP) — Angleški vojni department je naznanil, da bo potrošil $7,500,000 za organiziranje poaebnega armad-nega kora pod imenom kraljeve obrambne garde proti delavcem. Omenjeno vsoto skuša v ta namen dobiti od parlamenta.
V nasnanilu pravi vojni department, da potrebuje posebno izveibane čete, "ki bodo lahko nastopile v vseh slučajih potrebe in branile nevarne točke, ki so najbolj podvržene napadom s strani nevarnih domačinov ali po tujezemskih agentov."
Po izjavi delavskega tednika New Leaderja, so "nevarne točke" železnice, elektrarne in vodovodi. V tej obrambni gardi vidi vladno pripravljanje za vojaški nastop v slučaju generalne ali pa vsako večje in nevarnejše stavke. Vlada je očivldno prišla do zaključka, da ae ne more preveč zanašati na policijo in da radi delavskih zmag pri občinskih volitvah potrebuje močnejšo armado, na katero se bo lahko zanesla.
Vttoraal doMII poMraio milijardo « dveh letih
Le vojaki Is avetovne vojne deležni bonusa In drugih pod
por
Waahlngton, I). ('., 4. apr.— Na obtožbo republikanskega se natorja Kobinsona iz Indiane, da je Amerika obrnila hrbet svojim bivšim vojakom iz svetovne vojne in jih prepustila svoji usodi, Je demokratski senator Pat Har-rison te dni jx>ročal, da so veterani v zadnjih dveh letih prejeli v izplačilih na bonusne certifikate in drugih direktnih podporah ogromno vsoto $1,41*5,046,854 ali brez malega t>oldrugo (milijardo. Nobena druga dtfžela na svetu ni toliko izplačala svojim veteranom kakor baš Združene države—in še niso zadovoljni, Je rekel senator llarrison.
lasall sa vrae v kralkam
Turška republika Je Izrekla zad< njo benedo
Inatabul, 4. apr,—Sam Insull, ubežni ameriški magnat, je Izgubil zadnjo legalno bitko v Turčiji. Najvišje turško sodišče je zavrglo njegov prlzlv s pojasnilom, da Je deportaf.nl odlok turške vlade zadnja inštanea, In sull, ki Je v turškem zaporu, mora zdaj čakati na ameriške detektive in ameriški parhlk, ki ga odvede nazaj v Združene države. Včeraj Je brzojavil v London jm» večjo v ao to denarja. Njegova žena Je Ae na Grškem.
Neodvinna unija zmagala pri tovarniških volitvah Lytit\, Mass, — Pri tovarni-ških volitvah General Electric kompanije, katere Je odredil in vod 11 delavski odbor. Je zmagala neodviana Electrlcal lndustry Kmployes unija z veliko večino nad kompanijsko unijo In tudi nad unijo Ameriške delavake fe-derarije. Za neodvisno unijo Je glasovalo dve tretjini delavcev.
Komunlatična konvencija je tajna
Cleveland, O. — Konvencija ameriške komunistične atrapke,
kredo. Ameriške rsporterje, ki ki ae vrši v tem meatu, se j* za SO ladjo obiskali, Je najbolj za J, Ma* js v n/m nimalo moštvo, ki Je enakoprav- " delegatje «aprti ln izklj-ičlll no s častniki. M-d turner j! sta, ■'a.nlkarake porival«- -tudi dve ženski.
/zboiovanja razen komunističnih
Velebiznia je proti njemu obrnil
kopje, ko je zopet začutil življenje v sebi.—Delavski voditelji v novi šoli
Waahington. — <KP) — Vse izgleda, da je Roosevelt dodelil s svojo popu Urnostjo in da njegova magična moč prav tako naglo izginja kakor je nastala. Zavrženje njegovega veta zakonskega predloga o veteranskih podporah in plač zvoznih uslužbencev je bilo v obeh zbornicah prav entuziastično.
In kakor v kongresu, tako je Rooseveltova popularnost pridela izginjati tudi tunaj. lteakcl-jonarno časopisje ga je pričele deflatirati z vseh strani in Če bo še kaj časa Inslstiral ter skušal kapitalizmu dati Moralno lice, ae zna z njim zgoditi kakti1 se jt zgodilo * Wllaonom,
Resnica Je, da veleitiznislutl, da ga več ne potrebuje. Sedaj, ko so se zopet pričeli stekati veliki profiti v blagajne korpora-cij, je velebiznia začutil v sebi novo življenje. Vlade več ne potrebuje, sploh mu postaja ovira In mlinski kamen. In če jt za o-proatltev iz novih spon |>otrebno žrtvovanje Roosevelta ali katere iruge osebe, ki bi ga pri svojem delovanju ovirala, ga bo velebls* ni* z veseljem vrgel iih smetišče.
Lansko leto je bilo drugače, Veleblznis je v VVashingtonu po-tteboval močne osebe, da mu zopet pribori nazaj Izgubljeno zaupanje. Zato mu je kapitalistično časopisje od najreakcionar-nejšega do liberalnega dalo vso oporo. Zgradilo mu Je popularnost kakor je ni užival še noben predsednik v mirnem času.
In pri tem mu nI bilo treba igrati hinavca. Rooseveltov sklep, s katerim Je kmalu po u-stoličenju udaril po veteranskih podporah in plačah zveznih u-službencev, Je lahko vsak reakcionaren kapitalist podpiral z velikim navdušenjem. "Budiet mora biti balanciranl" Radoval in z entuziazmom Je lahko podpiral administracijo tudi pri zaklada-nju bankrotiranih insurance kompanij, bank, železnic ln drugih |>odjetlJ, katerim Je vlada razmetala milijarde.
V zameno tega Jo bil veleblznis pripravljen čakati ugodnega trenutka, ko bo napravil konec predsednikovemu "liberalizmu". Ce so vseokrog razvaline, lahko potrpe tudi "robu*tne4l" in open-, šaparji,
Hedaj mogotci čuti Jo,, da se v kapitalistični sistem zopet vrača kri. In postali so bolj drsni, H v o-Jim poslušnim urednikom in izdajateljem so ukazali, naj izrabijo Wlrtova "odkritja", dvigne-Jo strašilo socializma in komunizma ter ga iztisnejo do kosti. Dobe riaj iz teh stupidnlh "odkritij" kolikor je smrdljivega v njih. Glavno Je, da dosežejo namen.
Kaj-pa delavstvo? Dvanajst milijonov Je še vedno brezposelnih. Od aeflmih milijard Izven proračunskih apropriacij bo šlo razmeroma majhen del za njih podpiranje. Na pritisk veMiizni-sa jih Je administracija sedaj zopet postavila tja, kjer so bili pred CWA v krušne Unije, Koprskim profitarjem je vseeno, kaj sc z njimi zgodi, ln čim manj se vlada peča z njimi, toliko bolje.
Deflatiraena je tudi Ameriška delavska federaelja In unijskl voditelji do skrsjnoatl razočarani. Dolgo ao upali, da bo administracija poverila federaciji monopol In ji (»omagala organizirati delavce. Sporazum v avtni industriji Je rszblinil tudi te aanje,
fte več: Itooaevelt je federacijo mojatrsko izigral in legaliziral kompanijske dni Je a avojim Čarovnlškim kompromisom. Sekcija 7a Je tam. kjer je bila Miroma še bolj zavila v meglenoat In konfuzljo Z mojstrakim kom-
(Ulja as S «trasi./ . ^
PROSVETA
prosveta
THE ENLIGHTENMENT
MWLO IH LAÍTKIXA Mg»»"" «Ámoof« pourOBNS JSDHOTS
mí
•riu W
ta tu^ M •• - Uto. M-* » Wu llUuMrtM' '' Ohta*. ta U-«*
» Jw M-. MH-Hi-*;-1-
-SS^HS^	O.ltaí «Uta.
I(WV< 5Kp»> »n NM Sí
ikUw* Ctan f-w H« r*»' »
Mllfl«
Cm« ««ta«®* r» *r«tata
__«M»
Mrtpu" wlil	■»•
NmIM
l'KOHVKTA ikmi L."*-*	<*»-■••
MENSES «r THE rKPKBATKD PEES»
IM
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke ix raznih krajev
fttiriakrake farme
Peoria, HI—V Prosveti št. 63 sem dital poročilo ali nasvet glede naseljevanja na farme in koliko zemlje bi zadostovalo za druHno. Dopisnik pravi v svo-jem poročilu, da bi bilo to nekaj dobrega za Slovence in Hrvate, ki smo, tako rekoč en narod in po večini vsi s kmetov. To je
resnica.	_______
Omenja tudi, da je med nami nekaj rokodelcev. Tudi oni bi prav prišli na farmah, kjer bi
x Domač drobiž
Adamičeva predavanja
Canonsburg, Pa—"The Pltts-burgh Press" je zadnji teden poročal o predavanju pisatelja Louisa Adamiča pred člani Hun gry kluba v Pittsbungbu. Adamič je v tem .predavanju zelo pobijal uredniški članek v nekem magazinu, v katerem je bil napad na priseljence iz južnovzhod-ne K v rope. Adamič je rekel, da so priseljenci potrebovali Ameriko, a prav tako je Amerika potrebovala (priseljence, ki ho tu izvršili najtežja in najslabše plačana dela.
(Adamič je ml zadnje nedelje v Clevelandu, kjer ostune deset dni.)	.
NoH grobovi
Rtoyestown, Pa. — V Rock-woodu, Pa., pri Miku Hočevarju je umrl Tony Kvet, doma, iz Kilvc pri Rakeku nn Notranjskem. Bil je član društva At. 340 SNPJ in v starem kraju zapuš a očeta in brata.
Clev#itnd.—Umrl je Fr. Mila-vec, star 40 let in doma iz Planine na Notranjskem. V Ameriki je 'bil 24 let in tu zapufra ženo, tri otroke In dva bratu, v stnrom kraju pa mater, dva bra-ta In tfllri sestre.—Umrl je tudi Fr. Rohne, star 59 let in doma iz Krtine pri IW>u. V AmorTei je bil iiC let In izapuSča ženo in pet otrok.—Umrlu Je Mary Ri-j bkla, štora 02 let in doma iz! 11 inj na l>olenJskfntftN^eno d«-| kliško ime» je bilo Türk ln v A-meriki je bila 43 let. Zapušča o<om odraslih otrok.	I
('anion, O.—V zavodu za Jo.' lične je umrl John Levstik, star j /37 let in «loma Iz Travnika pri Rnkeku. Mil je Član druAlva At. 31R SN1M in tu zapihAČa enega brata, v starem kraju pa dva brata in sestro.
Mruddock, Pa.—Dne 2. aprila j«« po enomesečni 1>olezui umrl .lohn Frank, star r»3 let in «loma iz Olja na Notranjskem, kjer zupušča ¿eno in tri mladoletne otroke, v Ameriki pa dva brata. Ril je član društva At. 300 SNP.I.
Operacija
llroddock, Pa.- Katy Dol I na r, članica društva At. 300, ae je zadaje dni morala podvreči težki o| n* racij i v West Penn bolnišnici v Httubnrfhu.
bili uposleni pri svojih obrtlh ali drugače. Farme naj bi obstojale iz štirih ali šestih akrov in naj bi bile v bližini tovarn in rovoV, tako da bi šli lahko delat. To ne bi bilo primerno. Kajti delavci, ki stanujejo v mestih, morajo plačevati visoko stanarino in živ-IJenske potrebščine so tudi dražje. Oni, ki bi živeli na malih farmah, bi Imeli veliko manjše stroške, dasi v rcsnici ne bi bili farmarji, ampak le nekakšni vrtnarji; farma štirih akrov ni farma.
Delavstvo se mora stalno boriti za višje plače ln boljše delavske pogoje v tovarnah In rovih. Morda pride do stavke. Oni ki bi imeli par akrav zemlje, se menda ne bi toliko brigali za Izid stavke v prid stavkarjom, ker bi Imeli za silo dovol j na svoji "far- de «o sedaj povišali za 7%.
Prvi je bil Anderson, drugi pa Rasmusen. Skoda, da niaem videl med udeleženci več rojakov, da bi slišali tega izbornega mladega delavskega boritelja. . Za bodoče Imamo toa programu znanega profesorja Maynarda Kruegerja, in Če bo mogoče, bomo aranžirali tudi Roy Burta. M ial i m, da ne bo dolgo, ko ae bo ustanovil prepotrebni angleški socialistični klub.
V	dveh bližnjih cementarnah, ki obratujejo od 3 do 5 mesecev na leto, so sedaj spet začeli delati za nedoločen čas. Delavci so organizirani in mezda znaša od 60 do 85 centov na uro in 6-ur-nik. Marquette Cement Co., kl ima več naročil in tudi bolj redno obratuje, je lani sama znižala delovne ure na 6-urnik In obenem zvišala minimalno mezdo najprej na 50c, pozneje pa na 60c do 85c. S tem je seveda preprečila organiziranje delavcev.
V	cinkovnah in pri Peru Clow & Wheel Co. so se delavci tudi organizirali. Ker podjetniki niso hoteli upoštevati njihovih zahtev so zastavkali. V tem Je prizadetih okrog tisoč delavcev. Stavke traja Že drugi teden. Izgleda za takojšen sporazum še ni.
« Pri Western Clock Co. se sedaj malo boljše dela in ttidi moz-
trpel in prej ali slej bi kolonijo atrl.
Ako imajo Združene države v resnici namen pomagati svojemu delovnemu ljudstvu in same sebi, to prav lahko storijo. Čemu ustanavljati kolonije? Saj ao vse države skuoaj ena sama ko lonlla pod nadzorstvom zvezne vlade in vlada pod vplivom ved ali mani nekronanih finančnih kraljev. Ce predsednik v resnici želi pomagati tujerodnim družinam v Združenih državah in tako tudi posameznikom, naj ds ljudem kredit in prosto voljo, dt si ho vsak sam pomagal na na-čin, ki njemu najbolj prija. Kar ameriški narod potrebuje — J« kredit!—George Gornik (493)
Na dnevnem redu bo vprašanje shodov in drugih priredb, volilna kampanja, prihodnji zbor JSZ, razmere v naselbinah, poročilo s konvencije ohijske soc. stranke itd.
Vsak klub naj bo zastopan in vsako napredno društvo. Dalje vabimo na konferenco vae druge člane in somišljenike, ¿e le morejo priti- Vefcer prej ae bo Isto-tam vršila zabava kluba št. 9 v prid konferenčne akcije in blagajne. Vabljeni ste, da pridete tudi na to zaoav ), drugi dan zjutraj pa se prične konferenca. A-ko ste za boj proti sovražnikom delavstva, boatc pomagali, da bosta prireditev y soboto in konferenca uspeh. Delavci, vsi na plan!—Nace Žlemberger.
mi".
Dopisnik je mnenja, da se bi lahko imelo tudi kokošjerejo, dalje prašiče in kravo. Težko se bi dobilo dovolj hrane, da se bi na tako mali zemlji preživljalo vse to. V tem imam izkušnje in vem da ni mogoče. Moj "nasvet glede naseljevanja na kolektivne aH farmske kolonije je drugačen.
Za skupno kolonijo bi trebr najmanj 500 akrov zemlje. No takem kompleksu zemlje bi si lahko dotični, ki se bi naselili v koloni jo, nabavili skupno mlatil nlco, delali bi vse skupno, to je: delo se bi razdelilo med vso sto novalee na dotični kolektivi. Izvedlo naj se bi po socialni upravi. Poleg raznih skupnih stvar» bi imeli tudi šolo, Ja se bi učil' umnega kmetijstva. Vsekakor pa bi bilo trebil, da bi bila take kolonija stran od velikih mest Zvtze bi morali imeti z delavc' glede naku|M>vanja potrebščin direktno, ne pa podpirati privatnike,
Ako bi bilo več takih kolonij ki se bi nahajale v raznih državah, bi imeli skupnega zastopnika, To bi bilo pod vodstvom SNPJ. Ako se bi jeilnote in zvez* združile, iKjitem bi imeli skupne eksekutivo cele uprave, kar bi bilo Se najboljše. Na druge načine nI vredno, da se bi kdo podajal na farme, ker bo prav tako izkoriščan kakor smo v tovarnah in rovih.
Frank Franko (18!)).
V kratkem bomo imeli tukaj kar tri prireditve. Prva bo igra z veselico, ki se bo vršila dne 15. aprila v korist RND. «Druga bo igra In shod dne 29. aprila, na katerem bo govoril Joško O-ven. Tretja pa bo angleška igra dne 6. maja, katero priredi društvo "Mohawks 8NPJ.
•Bližajo se primarne volitve in knndidatje so spet na delu, da zavajajo ljudi. Zavedni delavci na i se držijo proč od primarnih volitev, ako hočemo, da bomc lahko podpisali peticije zn delov-sko kandidate soc. stranke.
Anten Udovič.
Plesna veselica SND Elv, Mlnn. — Tukajšnji Slo-venski narodni dom priredi plesno zabavo v nedeljo, dne 8. aprila zvečer, katere čisti dobiček je namenjen domovi blagajni, fca-tó se uljudno vabijo vši Uradniki Jugoslovanskega narodnega doma, vsi prijatelji in člani, jd^ se udeležijo v velikem Številu, Večina nas spada pod okrilje Slovenskega'doma, zato je tUdI naša dolžnost, da skrbimo zanj in mu pomagamo. Tudi dom tare kriza. Vstopnina bo jflko ttižka In pripravljeno bo vse potrtbnc; za lačne fn žejne. Pričakuje sc velika udeležba. Na svidenje 8. aprila 1
Pohtfe&lec.
Vabilo na drufltveno sejo Ely, Minn. — članom društvo Sokol št. 20 SNPJ naznanjam, do se vrši prihodnja redna seja v nedeljo, dne 8. aprPa, ob 7. zvečer v Jugoslovanskem narodnem domu, kar je že nekaterim znano, ker so bili navzoči na prošli f«e|i. Nn tej noji bomo izvolili zastopnike, ki se bodo sestali z zastopniki ostalih elySkih društov glede skupne proslave 30 letnice ŠNPJ. Zato ste vabljeni vsi; da se udeležite v velikom Številu.— (To naznanilo smo prejeli prepozno za sredino izdajo.—Ured.)
Frank Krzar, tajnik.,
Kritiim "prevroč" *a ČlkaAko Tribuno
rhičago. — Industrial Worker. tednik I WW organlxacije, Je bnkroreznemu departmentu čl-kaAke Tribune dal v izdelavo tako \ ror" karlun ali sliko za svojo prvomajsko izdajo, da je biP takoj |mi prejemu obveščen, da se ga pri Tribuni niti ne dotaknejo. «eprav je lint že ntnr "inlje-ninlrr". "Naredili ne bomo nič \m radikalnih slik", pravijo pri razivdno rsxedni Tribuni,
IjiMallMke novice la Salle, lil.—-Pravijo, da sila kola lomi. Tako tudi sedanja kriza prebuja ljudi. Ie organizacije lokalnega relifa je tu nastal Km-ergt>ncy Constructlve koncil, ki so je prelevil v Illinois Workers' Alllanee. Odborniki so nnprulne-ga mišljenja. Slovencev nas je pret« j zraven. Posebni izobraževalni odbor *e trudi za širjenje delavskega tiska, in tukajšnji kon: ervativni list priobči večkrat naše radikalne članke, četudi ne |M»Hebn<» rad. Imeli smo JU* par socialističnih govornikov.
Kredit mexto kolonij ReUlngham, Wash.—Tudi jaz Že'i m podati svoje mnenje glede naseljevanja na farme s pomočjo vlade, katere glavni svetovalec je pisatelj Louls Adamič.
Mojc mnenje Je, da iz tega ne bo veliko. Teorija je lepa, ampak v praksi se izkaže marsikaj narobe l n sledi razdor. Tako bi najbrž bilo tudi pri tem. ako m» kaj ustanovi. Zapreke bodo gotovo denarne. Nevoščlilvost in znvf*t mod grupami kakor med posamezniki. Potem pa tudi politika vera in trgoyi^a.
Recimo, <ta bi bila taka kolonija pod naprednim vplivom. Kmalu bi bila zatožena, da je "boljševiška" itd., pa tudi če ne bi blln. Ameriški ali pravzaprav mednnrodni kapital tega ne bi
Konferenca JSZ v Prmtt Ptflntu
Piney Fork, O.—Dan 2a dnem
opažamo spremembe in tisti, k' gledamo nazaj trideset let ii
smo opazovali dogodke, vemo* kako se je kolo časa vrtilo. ,
Potrebno je, da se tudi mladina zanima za spremembe, ki sfe vrše pred našimi očmi. "Mora se učiti in izobraževati, da bq razumela program mednarodnega socialističnega gibanja, kajti v tem je rešitev delavstva vse* ga sveta, ki danes trpi pod ka: pltalističnim sistemom. Kadar bo socialističen program uveljavljen, tedaj bomo Šele dobili "tfew deal", svobodo, enakost in bratstvo. ^^
Mussolinljev fašltem v Italij in Hitlerjev nacionalizem v Nfem Čiji ustvarjata pogoje za novo svetovno vojno. Avstrijski krv nik Dollfuss je na delu, da dob papež jtpet tisto oblast, ki jo je imel pred vojno, da bo po hrbtih delavcev spet padal bič.
Mladina ne sme ostati brezbrižna in potrebno je, da se za-nimu še za kaj drugega kot za pustolovske igre In zabave. Vse to |Jc opij, ki prihaja iz kapitalističnega tabora fn jo zastruplja Socialistična stranka izdaja liste knjige in brošure, prireja shode in predavanja, kar v*c lahko slu ži mladini v izobrazbo.
JSZ je del te stranke in izda ja Proletarca, Ameriški družin ski koledar ter brošure. Letos bo ponovno izdula Majski glas, da seznani s tem naše delavce o pomenu delavskega praznika. Dolžnost delavcev je, podpirat take publikacije, iz katerih h pa izobrazbo, da bo pripravlje no za velik preobrat, ki gotovo pride in ni daleč pred nami.
V nedeljo, 29. aprila, se bo vr Alia važna konferenca v naselbini Power Point. Vsi klubi JSZ in društva Prosvetne matice naj pošljejo na ti» konferenco čim vrč zastopnikov, kajti take konference imajo v teh časih velikanske naloge, katerih se morajo delavci tudi zavedati;
IVf «ifc.fkih prrrlmrsii i Hn o
vnh» pint i mi Ionom
('hirngo. Vol liri v pelih prrd-i lío i rii o»t< Parku,' K\.ie«to-} nu R»\er Fore*tu. ^'«»ti oi li| Wim í* t k i o rndnji i ore k r v -libo \ c i no < k In* »vali tla*».* nn-' ra|o tetsruov ali tr • tilo t n «ij niml rMačrml v svojM «rHI, To p' lie ii, iln Im.ilo rnHi bulle-' rarje.	♦
Mri Van« hn VIttr film k» Igralka
FI P.» i Te v M .« (Vila Vil la 'Vi ena neg* ÜfViltkefi tu ' *4 »lovca revolucionaria .Pancha f Ville, ki je lili pred leti Ubit m! w»lein rer^u pri Parralu, je'
.1 i «N!;i -..I ,.. .t .. . I»e\n »mrriAko filmiko «Iru/bo
va na«toil v filmu.
S
Adamič predava v Lorainu Lorain, O.—Ena najvažnejših kulturnih prireditev za našo naselbino letos bo v pondeljek, dne 9. aprila, ko bo predaval svetov no znani pisatelj Louis Adamič v dvorani tukajšnjega Slovenskega doma ob 8. zvečer.
Adamič bo predaval v angle IčirtI iz razloga, ker je v to predavanje zainteresirano vse občinstvo tega mesta. Pričakuje se da se udeleži tudi zbor fakultete t oberilnskega kolegija. Zanima nje za Adamičevo predavanje je torej na višku.
1 Dolžnost posebno nas SloVfen-cev pa je, da se osebno spoznamo i možem, ki je predstavil naš narod, naše šege ln običaje ter vrline celemu svetu.
John Bruce, tajnik SND.
Skupna veselica
Pierce, W. Va.—Društva št 29, ¿17 in 736 SNPJ «prirede na BI. Aprila veliko veselico v Tho-mttsu, W. Va., na kateri bodo frrtttrtovala svoje Obletnice in obenem 80-letnlco SNPJ. Pro-gr»m je zelo pester In kot glavn govortlik bo nastopil br. Frank Pödboy, član gl. porotnega odseka in borec za delavske pravice
Društva valbijo vse člane in ostalo občinstvo, da nas posetite na omenjeni dan, da skupno pro slavimo tridesetletnico naše jed note. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor, za plesaželjnte bosta ,pa igrala Frank Koreltz in Korbarjev tercet iz Johnstowna, Pa. Proslava se vrši v Assombly dvorani, Tony rd., (pričetek ob Gi zvečer.	Frank Polantz.
RAZNE VESTI
Thomas se zopet spravil nad fašističnega prošekutorja
New York. — Norman Thomas, socialistični voditelj, je apeliral na governerja Lehma na, naj odstrani državnega odvetnika Chorlesa Coldena v o-kraju Queens od prosekutiranja fašističnega poglavarja Arta Smitha, ker je naklonjen faši stom. Sodni proces proti Smithu, ki je odgovoren za umor nekega antifašista, naj vzame tudi izven sodišča sodnika T. Downsa, ker je pokazal močne predsodke proti obrambi Terzanija, katerega je Colden skušal omrežiti.
Colden je nastopil proti "ge neralu" Smithu in morilcu Mof-ferju šele na pritisk državne odvetniške zbornice, katero je Thomas pridobil za posebno preiskavo.
ČETRTEK, 5.
Kongres past delavskim
Copelandofvfi ^H predlogi «o najf^jj nost za unije. bili porinjeni br«
Waahington. (Fp( i
dem "antiraketirskih"
gov, katere je sprej«l a nji teden brez debat«, no naperjenih v prvi vi delavstvu. Sestavljeni da je ni delavske organi, delavskega organizatorji ne bil podvržen prostkui visoki zaporni kazni, kij kršilce, spoznane krivi et.
Namen tega zakonski snutka je "varovanje ti pred vmešavanjem s tfo njami itd." Med drugin tudi, da je kazni podvrfc do, "ki strahuje ali i stiahovati osebo, firmo, cijo ali korporacijo, dt druži ali ne pridruži" \ koli organizaciji ali "j j! Delavski organizator tudi v kampanji ali t* tivni delavci, ki bi n* rekten način "nagovarjtl kokaze, bi bili lahko po tej visoki kazni. Vsak jalec bi lahko pred i dokazal, da je vsled stav škodo in unija ter njem Iji bi bili podvrženi Sploh je ni stavke, ki i dala povod za nastop pr ki uniji na podlagi t«' ketirake" zakonodaje. 1 ni unije, katere bi s t*i nom ne mogli zdrobiti fi in v Članstvu.
Zanimiva je postavk» i pinah". S to besedo je velt označil kompanijak« lavske unije v avtni ind To stori lahko tudi ergo: najbolj dalekoseii nodaja proti unijam je tem "antiraketirskem" a In reakcijonarji smatra delavske unije za raketi!
Senator Copeland je ta osnutek skozi zbornii Vsakega javnega zaslišal brez vsake debate. Ratt ga krožka se ni nikdo i kaj je njegova vsebina, so znali unijski legislati Mtopniki. Ti so sedaj i akcijo, da pridobe senat, novno vzame v pretresi tek in ga amendiru v tal bo izključeval legalne unij.
Zelezničarski voditelji jo, da je ta "antiraketiri črt tako obširen in dali ter unijam nevaren, dali
v .•ako 4
lja v nevarnost proti kompanijskim uniji železnicah, Čeprav je pn» naperjen tudi železničar! kon. Tudi Wagnerjev f prepoveduje unijam (coerclon) delavcev v unij ost "novega deala" * t proti unijam.
ilf v
m m %
Izgredi med rudarji v Penn-H.vlvanlji
Uniontown, Pa.—Dne 2. aprila, ko so rudarji—člani unije United Mine Workers—praznovali Mitchellov dan in ao rovi počivali, je prišlo do Izgredov med člani UMW in pristaši kom-panijske unije. Štirje^ rudarji so bili ranjeni in eden teh, John Kurnat, ima prestreljen vrat. V torek so se rudarji vrnili na delo!
lin
Dcputinfrifi pretepli prodajalca fci «opisa
Uniontown, Pa. — Nedavno se je pet okrajnih pomožnih šerifov počutilo tako hrabrih, da so navalili An nekega 19-letnega fanta, ker.je prodajal delavski list Ind« "icndent. Rn ii tega "zlo-čina" so fanta pretepli brutalno.
JHarrjM gvM i ad ja * -m.^ »rt-ki rep.ihliki starih knirlM U Murae Ka%kaal>e( ki
o daje n»*\Hr mhdinl. |NiH\etMje i mladimi.
Avtomobil, ki skače Seattle, Wa»h —Eric von Ha-ven v ti m mestu je iznašel avto-m« bil, ki skoči v zrak med vaš-njo. IznajditeU |»ravi. da bo njegova iznajd!w zmanjšala ne-sre*« na cestah, ker bo avto lah-\a aliki je Mkupina j ko preskočil ljudi in druge avte, kadar bo grozila kolisija.
Morgantovvn Ae ved*1 trgani srajci
Morgantovvn, W. vi -960 deklet in 10 m<M uposleni pri Charle« (m Shlrt Co., Ae ni dosegU >1 vsi skupaj zastavkali P™ kih plačam. Dekleta prrt kljub Niri nino mogle» več ko štiri dolarje na ti< šivanju novih »raje.
VELIKI MAiiNATJEjJ TRE BI' J FJO V M "" VI-T A
•CHUilJrrssl« t l j
promisom jeR^tJ
di par važnejiih^^«^ ga delavskega odrt*.« mi je skuto! prodreti « jasnost te točke - 0 namrei vladi in Velebizni» n«
tm M «k
priznati pravice * A	„».ventil IUJI ^
Mi

i -irj
O Um je «*»vwtl1 stracijo ter pn>l tu, da to politüio izvede v detajlih kar slučaju avtne1* Orcrn ni Ifhk0 deva v svoj I'
prepriča "
magl;ir>
zadnja linM»
W
nu«
né
mí ftè
raa dé
t
ja "nepreffiaKi.--
■a
•i«kef»
nizmu".
ne vidi no'erv a strani
In dokler ni V^pi nima n»l"¡* Jf I Ako delavk f«"" vat i v na i*
PROS V EXA
(Isrfoft »•*•«■
b^drama
* ^..ÜíJ'nTb^

1L sin tnanega slikarskega
£ Viktorja Bevca. ¿ sto sla popoldne na spre-5 ^mestni park proti Lis-Ko «ta priàla v gori nad
vttcijo, «ta najbrže obsta-Lijst»govorila, ne ve nihče, ^oma so ljudje v bližini za-« tri strele ter pohiteli v kjer so našli oba zaročen-'mlaki krvi. Bevc je bil že lV pognal si je eno kroglo v 'drugo v sence, zaročenka e ležsla nezavestna ter so (peljali v bolnišnico. Zaro-j jo je ustrelil v čelo, in ¡niki imajo malo upanjja, , ohranijo živo. Pri mrtvtem n «o nasJi poslovilno pismo, krem pravi, da je sklenil smrt zaradi zaprek, ki so u nepričakovane postavile )t do življenja. ivi ponarejevalci prijeti. ji čas je krožilo po Mari-in okolici mnogo ponareje-;ovancev po 10 in 20 Din, •ejevalcev pa niso mogli najti. V soboto 10. t. m. mariborski orožniki izale-ponarejevalce v Rošpohu. rali so 21 letnega viničar-sina Franca Crneca in 21 [a hlapca Avgusta Franca. !rnecu so našli razne pri-in materijal ter nekaj polnih kovancev, ki so ' bili njeni za promet. Oba po-svalca so zaprli v Mariborskega pajdaša našli. Iz ¡1 pred tremi leti se bralci jminjajo morilca Mohorke, îa velikonočno nedeljo 1931 'il vso družino Dobajevo v u nad Kamnico (maribor-kolicu). Mohorkov pajdaš Fa!e/., tudi znan napada-lomilec in morilec, drugi i pa je bil Franc Črepinko, se je oblastem umaknil z i ("cz mejo v Avstrijo. V iji so ga sicer aretirali, a l'pinko pobegnil iz zapora, »t klati, ni bilo znano ob-i.
ij |>a so ga nepričakovano
i v Slovenski Bistrici. Dvu a uradniku stu se vračala uj dom nekoliko zunaj me-a sta nenadoma opazila neki beži Zaklicala sta za naj obstane ter zagrozila olverjem, nakar je nezna-total. Ko so prišli orožniki, njem s|>oznali Franceta »ko iz Gubernika. V koliko •pinko zapleten v umor Do-f družine, Ik> pokazala raz-<*. preiskava.
Tinko je povedal, da se je prfcl nekaj dnevi vrnil iz napravil pa je v tem ''aiii že več vlomov, j«' vlofoll v ruško cerkev, ov'n° Hrajenka v Zgornji »vi itd. Odvedli so ga v ma-«k* zapore, kjer ga čaka nava.
J» nesreča dveh delavcev
Ulcu je prišlo do nenavad-P'in. iz tropin, name-h »a pripravo kisa, je za-
a\a delavca.
"•"tnik Ku<lo1f Janič v Zal-11 ^ fos|KKlarskega po-
»vHiko, lie tonsko jamo, ka-v J*-w ni spravil tropine. 1 "J'»» zdaj spomladi Izde. '* je globoka kake tri ,r 'na zg,,raj malrt ^
1 nekaj dnevi je že
1 ^'«aj tropin iz J4 Kotel le flKtil|(
h* dan. I'a
u\ kakršnokoli dele
Is lagMAavtia.)
•. «
je krojaški pomočnik Konrad Stamol ter šel v jamo reševat žganka. Komaj pa ga je prijel, da bi ga nesel ven, je omahnil tudi Stamol. Tudi Stanko Lihte-neker, ki j« četrti splezal v jamo, je oblešal.
K sreči je prihitel potem 24-letni šofer Anton Lednik. Brž si je navezal 6es usta mokro brisačo, šel v jamo in privezal na vrv Stamola in Lihtenekerja, ki so ju potegnili Iz jame. Zdravnik Jošt in drugi so obujali oba rešenca; Lihteneker se je kmalu 2&vedel, Stamola pa so šele čez nekaj časa obudili k življenju. Med tem je Lednik prinesel iz jame tudi Rozmana in 2gan-ka. Ves trud, da bi obudili tudi ta dva, pa je bil zaman. Bila sta že mrtva.
Z ljubimcem sta zastrupila moža
Lani jeseni je pri sv. Kungo-ti v Slovenskih goricah nenadoma umrl posestnik Divjak. Umrl je, ko žene ni bilo doma. Preiskava je dognala, da je bil zastrupljen. Zastrupil se je z moko, v katero je bila primešana mišnica. Osumili so takoj ženo, s katero je živel mož v pravem peklu, ki pa ga je on še precej mirno prenašal. Njegova žena je bila namreč 20 let mlajša od njega in ko ae je on postaral, je bila ona še precej mlada ter je iskala potem drugih moških. Z njimi se je potepala po cele tedne naokrog, moža pa puščalp samega doma. Mož je videl in vedel vse, a je ženi odpuščal. Peklo pa se je začelo, ko se je v hišo kar vselil ženin ljubimec Anton Kaiser. Začela sta živeti kakor mož in žena in kakor gospodar in gospodinja. Pravi mož pa je živel kakor preužitkar, s katerim gospodar slabo ravna. Višek je dosegla napetost potem ko je Divjak opazil, da je žena s Kaiser jem zanosila. Ta dva pa sta sklenila spraviti Divjaka s sveta, da jima ne bi bil napofci Pa sta ga skušala zastrupiti najprej z gobami, a jltha nI uspelo.; Potem pa sta primešala moki mišnico ter pobegnila od doma v Avstrijo. Mož si je skuhal močnik, postalo mu je slabo In ko so prihiteli sosedje, pu že niso mogli več pomagati. Divjakovo in Kaiserja so kotirali pri Gradcu, ju privedli v Maribor ter sta bila zdaj obsojena, ona na 20 let robije, Kaiser pa na dosmrtno robijo.
MATI IN HČI ZGORELI
V Derečji vasi pri Ptuju je zahteval požar dve človeški žrtvi
Kljub vsemu naporu gasilcev in sosedov sta gospodarsko" in stanovanjsko poslopje zgoreli do tal ter je materijalne škode okrog 100 tisoč dinarjev.
Obtožena, da sta umorila pre-
užitkarja.—Pred celjskimi sodniki sta se pred nekaj dnevi zagovarjala 25 letna posestnica Antonija Tacerjeva ter njen mož, 29 letni posestnik Franc Tacer iz Globokega (Šmarje pri Jelšah), ki sta bila obtožena, da sta umorila preužitkarja Matevža Drofenika, starega 81 let. Lani marca je Drofenikova žena u-1 mrla in zapustilu m<Jžu šest majhnih otrok Kmalu nato sta se v hišo vselila zakonca Tacer-jeva, ki sta kmalu nato kupila od starega Drofenika posestvo za 11,500 Din, Drofenik pa si je izgovoril kot v hiši in preužitek do smrti. Obenem sta se Tacerjeva obvezala skrbeti za Drofe« nikove otroke do 14. leta. 2e lani pa je prišlo v hiši do prepirov. Drofenik je napadal Tacerja, da ne izvršujeta svojih dolžnosti, začel je groziti s tožbo in drug drugemu nagajati. Letos 20. januarja sta se Drofenik in Tacerjeva nekaj spričkala, in v jezi je Tacerjeva potegnila starčka p peči, ga davila ter sunila na posteljo. Dva dni nato je Drofenik umrl, sosedje pa so takoj začel) šušljati, da gre za umor. Ko je komisija pregledala Drofenikovc truplo, je opazila na njem podplutbe, na vratu sledove davljenja in podjezična kost je bila zlomljena. Tacerjeva žena je pred sodniki priznala, da je potegnila Drofenika s peči in ga davila, da pa ga ni mislila usmrtiti. Ravnala je nepremišljeno v nagli jezi. Potrdila je tudi izjavo moža, da se ta Drofenika nI niti dotaknil. Tacerjeva je bila obsojena na 5 let robije, mož pa je bil oproščen.
človek in opiea
Jubilej darvvinizma: večno spreminjanje v večnem boju med močnejšimi in šibkejšimi v naravi -
Darwinizem obhaja' te dni trikratni jubilej, Minulo je 125 let, odkar se je rodil genialni u-stanovitelj tega nauka Charles Darwin, pred nekoliko dnevi je prešlo 100 let od rojstva najpomembnejšega njegovega preroka E mesta Haeckla, poleg tega je minulo 20 let, odkar je umrl reformator Darwinovih naukov, bistroumni biolog Avgust Weissman.
Sorodnost med človekom in opico, ki je pomenila še za preteklo stoletje nezaslišano revolucionarno trditev, je danes, štiri desetletja po Darwinovi smrti pač dovolj dokazana. Ni sicer res, da bi človek izviral od opice, kar v ostalem tudi Darwin ni trdil, in kar so kakor papige ponavljali ljudje, ki njegovegu delu niti poznali niso, pač pa ne more nihče več savračati dejstva, da so med Človekom in opico tesne sorodstvene vezi. Obe bitji Imata v svojem rodovniku nekje v davni preteklosti skupnega prednika, čigar preperelo lobanjo je pred nedavnim Anglež Dart odkril v neki južnoafriški podzemeljski jami. Ne da bi Durwin kdaj videl ostankov takšnega prednika in brez tako zvanih "stvarnih dokazov" je na podlagi desetletnih opazovanj in primerjav izobličil svoj nauk o skupnem postanku človeka in opice.
Sicer pa je ta resnica kot slutnja živela že dolga stoletja v glavah posameznih velikih duhov. 2e rimski pesnik Lukrecij je opeva! dušo živali, ki sledi
istim zakonom, katerim so )>od-rejeni tudi človeško Čutenje in mišljenje. Srednjeveškemu človeku bi se dozdevala možnost kakšnega sorodstva med člo kom ii\jtivaljo sicer kot neču na brezbožnost In še dosti po ineje se niso upali niti velik poznavalci prirode in njegovih zakonov misliti na kaj takšnega. Si' sloviti švedski botanik Linne je bil trdno prepričan, da ao vrste in rodbine živali ter rastlin nespremenljive, zanj so cvetlice obstajale že od vseh počet-kov stvarstva in predniki današnjih polžev so bil| tudi samo polži. Toda že v, tistem času je živel francoski zdravnik,in ma-terialist Lamettrie, ki je v drznem spisu, duši v zvlo previdni obliki izrazil misel, da je samo vprašanje vzgoje, da spremeniš nadarjenega šimpania v primi-tlvnegfr^loveka.
Lamarck, Goethe in drugi so bili med tistimi, ki so pripravljali pot novemu spoznanju, dokler ni prišel ungleški naraslo* vec Darwin in z odločno potezo prevrnil dotedanje znanstvene svetovne nazore. Starogrški nauk o večnem spreminjanju obstoječega je prišel s|>et do veljave. Darwin je pokazal, kako se mora vsaka živa vrsta spreminjati v večnem boju t naravni-* mi prilikami in boju med močnejšimi in šibkejšimi. Pokuzal je, da je tudi človek podvržen temu zakonu spremlnjavanja hi razvoja.
V šoli
Katehet: No, dragi učenci, zdaj mi pa povejte, zakaj prosimo bogu vsuk dan, naj nam du naš vsakdanji kruh, ne prosimo ga pu zu ves teden,
Mihec: Zuto, gospod kutehet, ker bi bil kruh trd, če bi gu dobivali kar za ves teden.
HRANA
DORAftCAJOCKGA OTROKA
Te dni je govoril v Britskt medicinski družbi šef zdravnik londonske bolnišnice za otroške bolezni dr. Robert Hutchinson o prehrani doraščajočega otroka. Dejal je, da na žulost nimamo absolutne sodbe o tem,' katera prehrana je najzanesljivejša in dobra. 2ivahen otrok rabi več hrane nego otrok mirnega značaja.
V splošnem bi morali imziti starši na sledeča pravila: ' Pro-tein je za doraščajočaga otroka nujen, živalski proUlu pa j« boljši od rastlinskega. Zelo težavno je sestaviti dobro otroško hrano samo iz rastlinskih pridelkov. Vsaj polovica proteinov-nuj bo iz živalskih virov (meso, mleko, jajca, sir). Ostala energija naj se dovaja otroškemu organizmu iz maščobe in ogljikovih hidratov. Maščobe so poleg drugega bogate na vitaminih in krepijo živčni sistem. Tudi kalcija in železa običajno primanjkuje otroški prehrani. Vsak o-trok bi moral, povžiti najmanj pol litra mleka na dan.
v rtiMv
Odlični ruski specialist za srčne bolezni prof. Zelen in urejuje skupno s prof. Suharevskim zvočni film z naslovom uFi«lolo-gija in patologija krvnega obtoka." Ta film bo predstavljal tudi nnjneznatnejše pojave v Življenju človeškega srca. Primerjal ga bo s srcem žabe In psa, du si bo gledalec popolnomu svest razlike. S pomočjo posebno občutljivih fotografij bo film reproduclral tudi čisto slabotne roentgenske slike. Na filmu se bodo videle vse napake srca, tako n. pr. nastanek srčne hibe Itd.	.
je
jame
aprii-mu je 9. mar-
Dne 14. marca zvečer okrog 9. je nastal v DereČji vasi -pri Ptuju požar v hiši posestnice Marije DrevenŠkove. Ko se sesula goreča streha, je la posestnico in njeno hčer, sta obe v ptujski bolnišnici o-l>eklinam podlegli.
Posestnica-Marija Dreveško-va, 58 letna vdova, je s svojo hčerjo Antonijo, staro 17 let, delala do poznega večera na polju. Potem sta se vrnili domov i in večerjali. Sredi večerje sta opazili, da gori gospodarsko poslopje, pa sta pohiteli na piano. Tedaj pa so plameni zajeli že stanovanjsko hišo. Vdova In hči sta planili nazaj v hišo, da bi rešili še kaj obleke in drugega; ko sta hiteli spet iz hiše na prosto, se Je sesulo goreče o-strešje ter pokopalo pod sabo mater in hčer.
Tedaj so prihiteli pomagat že sosedje in gasilci. Ko so opazili, da je ostrešje zagreblo posestnico in njeno hčer, sta dva gasilca, r>2 letni fttefan Rozman ! I In 2O letni Fric Golob tvegala svoji življenji ter planila v hiši.1
Hpr ' rs
U ITN-
Kom, Ro
fljiko i trijf K' t»»»
.vec F rare R„z	jin.a je, da sta prin
Hrežleah. Posest« "nj«'l tir mu nn-rkvljat tropine -"»l«'t stari brez-** «fcti>! v Ja-dvokis, ki se je va je takoj o-» obležal. Nt r'*kočil 67 letni J" «'užil pri Ja-k»t. Ko je tudi omahnit in
[kl ^i jami. je
obe ponesrečen k H4 z plamenov,' a dobila sta oba hud< opekline I k) vsem telesu. Iz Ptuja je dospel z gaiilci tudi zdravnik dr. Vrečko, ki je takoj velel prepe-lljatl obe ponesrečenki ter oba • gasilca v ptujsko bolnišnico. | Tamkaj so hudo opečenima ženskama nudili takoj vso ponvtf, a vse Je bilo umni/ Kom s J 17 1 let stara hči Antonija Je nuled-inje jutro umrla, mati pa se Je J borila s smrtjo vso noč, ves dan In še vao naslednjo noč ter po
r » f*>moč. Prihitel hudem trpljenju umrla tudi ona.
LUCKIE8 SO VEDNO PRIJAZNE VAŠEMU ORLU
"f Mfbir» kj*4ini rato. Ur 4m m» H 1/4« uAmk I <•('*,. . rivilf fêtnfio, In Ivrtl« ,,.alê i« «Mr*» firtJ HMlftJI II*' ÍMCÍiet «MÍ l*A¡U «rahli Mill fa<*wt. Tatou I ixV>#t ufciM T«*U toni Zm têUungtlM, "It i—fiSfmiJajo—*n» |i"*tt¿r l urfcU* ,,,!,„, l<*«od t i *>lgâ «Isla vlaka» mimo» i vin, ih m v »«ali	l*t)«#o« mojruw grlu**
"It's toasted"
/ Luckir» «o vrtino pri'¡a%nr ruirmu grlu
mE	M.H« mtmvM S M
t ma )t f tu kl ¡hi ahuš
M ii/
y a i m i l r j k l
- /i*
S*mo Srednji lAtll
* o

u H"«*"
PROSYETA
Četrtek, 5.
All
LEONHARD PRANK
KARL IN ANA
Prevedel MILE KLOPČlC
■
f
"Kaj je? Si nemara bolna?"
Našla je toliko moči. da ae je izvila. Slonela je ob steni, strmela kakor brez zavesti zmede-
no naravnost predse.	. .
Karlu je bilo, kakor da je ustrelil, ko je rekel: "Ano, moraš pustiti."
Teaa Kihard ni mogel razumeti. Prihajalo je od daleč, dolgo je bilo treba, da je prišlo do njega. Sredi poti, še preden je prišlo do njega je pomislil: (Ce jo je kedaj Imel, ju pobijem na tla, oba, da se ne bosta zlepa pobrala. In je bil iz bojazni, da bi jo utegnil popolnoma izgubiti, že pri naslednjem srčnem utripu pripravljen odpustiti.
"Kaj se je zgodilo?" je vprašal in pomislil,
že spet miren: U kaj čenča. Kaj si domišlja "No, govori, vendar, Ana. Kaj se je zgodilo?
Nobenega odgovora. Sel je k nji. Kari je
stopil vmes.
MAna je moja žena. Jaz ti razložim vse.
Iznenada je opazil, da je Ana nosna. "Tako torej ? ... Kaj mi boš tu še razlagal, ti pes ti! Toda prav tako mirno kakor takrat v ujetnl-škem taborišču, ko je šel iz barake po kramp.
Enkrat Jo je imel, enkrat se mu je udala, in idej dobi kar precej otroka. To bi mi rad raz-ložH, pes. Tisto z Ano in nosečnostjo, s tistim a* moram torej sprijazniti. To je treba pozabiti. A kar se tiče njega, to je dovolj in preveč/, Vedel je, kje stoji sekira, ter je šel v kot ponjo.
Udarec, ki naj bi ga pobil, je prišel nepričakovano in od docela druge strani. Ana je poletela k njemu. "Jaz morem živeti samo še z njim. Mene ubij. Tako je prišlo, Rihard, tako je prišlo."
"Samo z njim lahko živiš? Samo z njim lahko še živiš? ... Ti me ne maraš? Mene ne
maraš?"
"Jaz ne morem več drugače."
Tega ni mogel več vzeti in prenesti, In tu ni mogel več udariti. Tedaj se je kakor posekan notranje zrušil.
Sedel je za mizo in ni mogel verjeti. "Ne moreš? ... A zakaj, Ana, zakaj vendar? . . . Ne moreš, Ana? SI samo njegova?"
Tudi on se je hotel še boriti za luč svojega življenja, ko je bila že ugasnila. "No, kaj je, razloži mi vendar, razložil mi vendar," je dejal izgubljeno.
Hotel se je dvigniti. "Da, potemtakem moram, potemtakem moram . . ." NI vedel, kaj mora. Zrušil se je nazaj na stol.' Potem ni spregovoril nobene besede več.
Ko ga je videla, kako ždl, divji In zamazan, bolščeč in strt, mož, ki se je bil že kot otrok odučil jokati In zdaj sključen s suhim pogledom strmi v prazno, tedaj jo je sočutje pretrgalo na dvoje. Ta hip jo je bojazen minila.
Ko je zaslišala Karlov glas, ki je rekel: "Zdaj morava proč odtod," je začela spravljati nekatere stvari v ročno torbo. Večkrat je morala mimo Kiharda, njen pogled je moral večkrat čezenj, pa ji ni prišlo niti na misel, da bi se udala svojemu sočutju in ostala pri njem. Zakaj nič, nič na svetu ni tako groznega kakor ljubezen, v kateri je čudežno lepo žrtvovanje tesno, do brezpogojnega darovanja samega sebe tesno poleg najbolj morivske samoljubnostl.
Msrija je potrkala. Plaho |K>trkala. In pla* ho vstopila. Nihče ni spregovoril. Pomagala je Ani in prisostvovala hladni usmrtitvi.
Hodili so sem ter tja, odpirali predale, zavijali. Kihard ni ne videl ne slišal ničesar. Slike iz njegove preteklosti z Ano so prihajale in se menjavale pred njegovim notranjim pogledom. Bilo je vendar vse tako dobro. Napravil je kretnjo, dvignil gornje telo, kakor da bi rad še enkrat vprašal, še enkrat poskusil; pa je glavo znova povesil in molčal.
Ana je bila pripravljena. Se enkrat je odložila ročno torbo. "Rihard." In jo spet vzela v roko.
"Le pojdi," je rekel, in prvič so se pokazala v goščavi brade široko odprta usta.
Ni mu upala ponuditi roko, nebogljeno je pogledala Karla in Marijo ter se obrnila k vratom.
Karlu je bilo kakor zagovorniku, ki zadnjič obišče na smrt obsojenega zjutraj eno uro pred usmrtitvijo in ne ve ob slovesu, ali naj reče "Dobro se imejte," "Pozdravljeni" ali kako naj pozdravi. Kari je odšel brez besede. Po Marijinih, s solzami oblitih, barvno enakomerno ubranih puhastih licih so sunkoma lile solze.
Ze v veži drugega nadstropja so stale sosede in neki moški. Niti besede niso rekle, ko je šel ljubezenski par mimo. Stanovalci, ki so stali na drugem dvorišču pred vrati in vneto govorili o tem, so stopili narazen, pustili oba mimo in jima sledili.
Otroci In obe tanki pastiričici, držeč se pod pazduho, posineli od mraza, so se priključili. Togotni obrazi za okni. Razburjeni kriki za njima in prva psovka so, sprožili nadaljnje psovke.
Stanovalci, ^ci niso motili očitnih razmerij omoženih žen in so se komaj zmenili zanje, so se togotili zaradi Anine laži in prekanjenosti, da je pol leta z uspehom zlorabljala zaupanje in naklonjenost cele četrti,
Sproščena od vznemirjenja, jezna zaradi psovk, je Marija joka je zakričala ljudem, ki so tesno obkrožali stopajoči par: "Saj je sama verjela, da je njen mož."
Večglasno kričanje in krohotanje je bušilo ob zidove prehoda na cesto. Tako so stopili iz hiše. Kari je nosil ročno torbo.
Zmerom za njima skozi sneg. Dolgo je še trpelo,* da so prvi ostali zadaj. Mladi fantiči so jim še sledili. Nekdo od njih je zgnetel snežno kepo ter jo vrgel za ljubezenskim pa rom. Potem je tudi ta zdirjal nazaj, z rokami v žepih, z visoko dvignjenimi rameni.
"Pojdi gor k njemu, Marija, pojdi k njemu," zdravljena, Ana!"
Marija je bila že sklenila, da ne pusti Ri harda samega. Cez deset korakov se je usta vila; že je bila spet splavala kvišku v svojo prirojeno vešelost ter zaklicala, zaklicala kot zvonjenje svetlo in vesela življenja: "Ana, pozdravljena, Ana!"
Ljubezenski par je prišel na prostrano, nezazidano polje, ki je ležalo med mestom in predmestjem. Nedotaknjeni, na novo zapadli visoki sneg je dušil neslišne korake.
Zavila sta v drevored, vV katerem je Kari, ležeč v stepi, videl čakati ^no. Mesec in sneg sta razsvetljevala noč. Premrle veje so drobile prepletene senčne vzorce na belo polje. Zvezde so mrzlo bleščale.
Ne govorila nista, ne mislila. Sla sta v ne-proučljivi skrivnosti, in ločila ju bo samo še smrt.	(Konec.)
Model najnovejšega avtobusa, katerega načrt so naredili v Nemčiji.
'«taritrt ha,
stavljati, tretji pa so predlagali, Najbrže ni bilo razen tega daru
polomiti vsa rebra vojaku, če "bi postopal za Tanjo. In slednjič smo se srečno zedinili v tem, da je treba ostro paziti na vojaka in na Tanjo ter dekleta posvariti, da se bo pazila pred njim. Tako se je prepir končal.
Tako je minilo nekako mesec dni. Vojak je delal v pekarni, kramljal s petilkami, predaval večkrat v naši idbi, toda nič več ni govoril o svojih osvajanjih, marveč je vihal svoje brke in si Z naslado oblizoval ustnice. 1
Tanja je prihajala vsako ju tro po prestice in Jfe "bila vedno Čila, ljubka in prijazna. Poizkusili smo govoriti z njo o vojaku. Imenovala ga je "bolščeč-koga teleta" ter mu dala še nekaj drugih pridevkov tako, da smo bili docela pomirjeni. Bili smo ponosni na svoje dekle, ko
ničesar več živega na njem, in samo ta dar ga je polnil z zavestjo, da še ni popolnoma mrtev. .
Nekaterim ljudem je taka ali taka telesna hrana ali duševna bolezen edino, kar ima zanje še smisel in vrednost.
Vse življenje se vlačijo okrog z njo in žive samo od nje in samo trpe od nje, toda to trpljenje jim je v hrano. O njem tožijo drugim in vzbujajo sočutje. Lah-ko jih pomilujemo, toda to je edino, kar imajo. Naj jim odvzamemo to bolezen, naj jih ozdravimo, pa bodo nesrečni, ker so izgubili poslednje, kar jih je še vezalo z življenjem. Potem bodo popolnoma prazni. Cesto-krat je človeško življenje tako prazno in bedno, da je prisiljen ceniti svoje nadloge in živeti
SMEŠNICE
smo videli, kako druge vezilje njih. Lahko trdim, da so taki
Maksim Gorfcij:
Šest ii dvajset in ena
(Nadaljevanje it tednika.)
In nekegb dne smo izvedeli, da je začel njihov višji pomočnik iHipivati. Mojster ga je odpustil in najel novega. Ta drugi je bil neki vojnk. ki jo imel telovnik iz atlasa in uro na zlsti verižici. Vsi smo bili radoved ni, kakAen Je clegnntni gospod in v upanju, da ga bomo videli, smo vsak trenutek tekali drug za drugim na dvorišče.
Toda pojavil se je sam v naši izbi. Z enim korakom Je odlo-putnil vrata, jih pustil odprta. Olmtal je na pragu in smejoč se zaklical:
"Bog blagoslovi rokodelstvo! Dober dan. fantje!"
Zimuki zrak je kakor gost oblak vdrl skozi vrata v aobo In krožil ob njegovih nogah. Sta je na pragu In nas z viška motril in pod njegovimi svetlimi, primerno navihanimi brki so ae bleščali močni, rumeni zobje.
Njegov telovnik je bil zarea tanimlv; bil Je pla v. prepleten s cvetličnimi vzorci. l.e*ketal se je kakor avila in gumbi so svetili, kakor da ao Iz rdečkastega kamna In verižico je tudi Imel.
Bil Je čvrat dečko, ta voiak; dolg, močan In rd»Veličen. Njegova oči ao gledal« prijazno In vedro. Na glavi je imel belo.
ril brez naglice in nas vprašal, kakšen jc mojster. Začeli smo mu vsi vprek pripovedovati, da je to človek, ki devlje ljudi iz kože, izkoriščevalec In zločinec. Povedali smo mu vse, kar smo o mojstru mogli in morali povedati In česar ni mogoče popisati,
Vojak nas je poslušal, migal z brki in nas motril s svojimi svetlimi očmi.
"Ali imate veliko deklet tu?" je nenadoma vprašal.
Nekateri so se spoštljivo smehljali, drugi so sladko zavijali obraze, nekdo pa Je poročal, 1a je v hiši devet deklet.
"AH si jih vzamte?" je vprašal vojak In mežikal t enim očesom.
Spet smo se smejali, toda tiho In zmedeno. Marsikdo od nas bi bil vojaku rad pokazal, da je prav tako Izkušen kot on sam, niti eden pa nI vedel, kako ae
¡lazijo za vojakom. Tanjino vedenje nasproti njemu nas je na-| vdalo s pogumom, da smo po njenem zgledu še sami zviška gle-| dali na vojaka. Deklica nam je postala še ljubša in smo jo vsa-j ko jutro prijazneje in dobrovol-neje pozdravljali.
Ali nekoč je prišel vojak k I nam nekoliko raz vnet. Sedel je in se začel na glas smejati. Ko I smo ga vprašali kaj se je zgodijo, je razložil:
"Dve sta ee zaradi mene step-|li. Lida in Gruša. Kako sta se spoprijeli! Hehe! Prva je pograbila drugo za lase, jo vrgla I na tla, sedla ritenski nanjo . . . Hahaha! čisto sta razkuštrani j in razpraskani! ¡Počil bi od smeha ! Zakaj neki se ženske ne znajo dostojno stepsti? Zakaj neki I se samo praskajo? Ha?"
Sedel je na klopi, tako močan, | lep in zadovoljen, sedel je in se nedopovedljivo smejal. Mi smo molčali. V tem trenutku nam | je bilo neprijetno.
"Do vraga, kakšno srečo imam I pri ženskah, ha! Počil bi od sme-
ha! Samo pomežiknem in moja hteva lepota stvari. Mene imajo jej Od hudičal" ženske rade. Ne kličem jih, to- Pritegnil je svoje bele, z zla-da še preden se zavem, mi jih že tirni dlačicami porasle roke in šest_visi okoli vratu."	jih spet povesil, pri čemer se je
Sedel je na vrečo moke in dol- udaril po kolenu. Gledal nas je go pripovedoval, kako ga imajo tako ljubeznivo začudeno, kot da ženske rade in kako jih ima na sam ne more razumeti, zakaj je vrvici. Nato je odšel in ko so se ženskam tako všeč. Debeli rož-vrata za njim škripaje zaprla, nati ribraz mu je žarel od sreč-smo vsi dolgo molčali in premiš- nega zadovoljstva in neprestano Ijevali o njegovih zgodbah. Ne- si je z naslado oblizoval ustnice, nadoma pa smo začeli govoriti. Naš višji pomočnik je z mrkim In tedaj se jc izkazalo, da nam obrazom krepko porinil lopar v jo vsem zelo ugajal. Tako pre- peč In nenavadno zasmehljivo prost, svež ptič—pa je kar pri- dejal:
šel, sedel in ae razgovarjal. Nih- "Ni težko podreti smrečico, če nas ni obiskal, nihče govoril toda poizkusi enkrat z odraslo z nami tako prijateljsko. In še jelko!"
dolgo smo govorili o njem in o "Ali praviš to meni?" je vpra-verjetnlh uspehih, ki jih bo imel šal vojak.
ljudje samo iz dolgočasja nad-ložni.
Vojak je bil razžaljen, šel je k višjemu pomočniku in ječal: "Cuj, povej, koga si mislil!"
Višji pomočnik se je obrnil k njemu.
"Ali naj povem?"
"No?"
"Ali poznaš Tanjo?"
"No?"
"No torej, poizkusi!"
"Jaz?"
"Da, ti!"
"Ona? To je zame malenkost!"
"Bomo videli!"
"Čakaj! He!"
"Ona te bo . . ."
"Samo en mesec počakaj I"
"Bahač!"	_
(Konec prihodnjič.)
Na univerzi
Slušatelj: GosjhkI profc li bi mogel dobiti podpi«!
Profesor: Saj va« nikoli dim na predavanju. Na«
—	Sedim vedno zadaj i brom.
—	Tako? Torej stek\ »ti, ki sedi za tem n««
stebrom.
• ■" *
Pred sodiščem
—	Koliko ste stari?
—	38 let.
—	To je pa res čudna 10 leti ste pred sodiščem! javili, da ste stari 38 let.
—	Pa vendar nočete, sodnik, da bi pred sodiii vorila vedno drugače?
Ali ste uničeni
valed »iafeih llvcev- «- počutiti ( utrujeni—napol »motni- Ako y | tu imate (»vratno tuniko u buljit
Nuga-To
J« Ime TON IK K. ki jo j« «ir.uk pripravil in ae prodaj» » vmí NUÜA-TONE je trna Umik. is i ki ojatajo oruane, prenavlja ti energijo. Vi lat I je j.Xr-M* «I in ienafce tiaoOim je bliu »«mapa m trideaot dni »dravljenja u m bavlte ai prave«»—Jamíeno.
U wes DEM
* aFFICt
Hr».—A. M. U l:M M Tel. aarrteea IUI Conaiatcntly Loe Pria
Oppotlt« D» vi* Vlorr, Mf!
pri veziljah, pri njih, ki so krem žile usta. če ao nas srečavale na dvorišču ter izognile v velikem loku ali pa so se v nas zaletavale kakor bi nas sploh ne bilo. Pa smo jih še vedno občudovali. Če
NAZNANILO IN ZAHVALA
S potrtim arcem naznanjamo aorodnikom, znancem in prijak zalo*!no veut, da nam Je kruta smrt iztrgala iz naše uridr IS očeta in aoproga
JOŽEF GROZNIKA
t mrl Je dne 24. marca 19.14 v Deconin bolnišniri M Bolehal Je teden dni. Rojen Je bil na Belih. fara Višnja t* Dolenjakem. Ob arnrti atar 64 let. V Ameriki je iivd okru« in zadnjih 10 let tukaj na.West Alliau. kjer ima tudi *v«j 1* Bil Je član društva 8v. Janeza, katerega člani ho k« *prw«ili k nJemu počitku pod vodrtvom pojrrebnika Fr. Krmenr« po kiUH obredu. Priarčno ae zahvalimo varni, ki ao prihiteli n»m * t nudili nam tolažbo, vaem; ki ao položili vence in rvetlk* zadnji pozdrav in darovali aa maše. Hvala vwm, ki «t» *« * k zadnjemu počitku na KalvariJ pokopališč«'.-fcaluiori o»uM: I (•rožnik, aoproga; Frank in Mary Jr., otroci. Waat Allia **
TISKARNA S.N.P
6PREJEMA VSA
naj bi pri tem obnašal. Nekdo
je to tudi priznal In dejal poti- smo Jih videli na dvorišču ali če ho: "Kaj naj bi ml?"	|ao šle mimo oken. Pozimi v
/"Da, za vaa to nI lahko," Je ljubkih čepica* In kožuščkih, pomenil vojak aamotavestno In na« M « alamnlkl s cvetkami in s še enkrat ostro premeril "VI'«olnčnikom v roki. Toda med se-ate , . . vi niste kaj prida vred- boj smo govorili o teh dekletih nI. Nimate položaja, ne olike in tako, da bi od sramu In togote * ",'""" 'T | ate videti klavrni .... Dekleta pobeanele. če bi nas slišale.
pa hočejo, da Je na možu kaj ; "Samo. da ne bi Tanj*—po-videtl. Imeti mora pravilno kvaril." je nenadoma zaskrblje-ogmdje .... vae kakor je treba! no dejal višji pomočnik.
Sape
Umolknili so docela pr« i»adcni.M(*,/s,0lmr I Na Tanjo aploh nismo več nM ^i' povej,—koga Iz alili. Zdelo ae je. da jo je vojak
Zraven tega cenijo moč. mora Imeti—takšneleP Vojak Je potegnil deanico trdo slikano platmi,.» čepico in	in ""l*1 komolca golo § iV0jo krepko, zastavno poata-
lipod lepega neomadeževanrga1	To je bila močna, bela, s Vo popolnoma zaaenčll. Nato ae
predpaanika ao gledale konice avetlo volno porasla roka. ij* razvoaljal hrupen prepir. No-•vetlo zlikanih čevljev.	j "Noge. praa—vae mora biti kateri ao menili, da se Tanja v
• Naš višji pomočnik ga je pro- krepko! In potem . .. mož mora to ne bo podala, drugi ao trdili. »11, naj zapre \rata To je ito-ibiti tudi prav oblftfi) kakvr za-'da se vojaku ne bo m<»gla mjicr-
"Da. fcbi."
"Kaj misliš s tem?"
"Nič, kar tako mi je ušlo."
"Ne. čakaj. Kaj si hotel reči? Kaj je z jelko?"
Višji pomočnik ni odgovoril. Z veliko vnemo je sukal lopar. Komaj je vrgel kuhane prestice
v peč, že je potegnil iz nje sveže pečene in jih hrupno vrgel na tla. kjer so jih učenci pokladali na like. Zdelo se je, da Je na vojaka in na pogovor z njim docela pozabil. Vojak pa je naen-j krat postal nemiren. Dvignil se je in šel k puM kljub nevarnosti j da ra bo sunil sem in tja šviga-1
mislil z
jelko! Razžalil ai me! Meni? Meni nc.odoli nobena! Niti ena! In ti si me tako razžalil."
Videti je. bil rea razžaljen Saj prav za prav ni imel ničesar, na kar bi mogel biti ponosen, rasen na svoj uspeh pri ženskah
v tiskarsko obrt spadajoča j
Tiska vabila za veselice In shode, v,fitniejJ knjige, koledarje, letake itd. v slovemketn, b^ alovaškem, češkem, nemškem, angleškem
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA (V* 8. N. P. J„ DA «KOVINI NABOCŠ V SVOJI TISKARNI
Vaa po)aaai)a šaja vod*"''
Uakai*
Ptštta pa tafocaaarij« m
S.N.P.J. PRINTER
2U7-M So. Lawadate A'"" Tatofaa ■•Awall 4*4