Linharto1 Tel. 061, Faks 06 Ekskluz prodajam. GrosuPlJe (centrala) sP 908 1 GROSUPELJSKI ODM.H 2000 S! 352(497.4 Grosuplje) 1 20003102,4 UPLJE NI I'H i MICNIN! DOMŽALE Prodaja: Grosuplje, Taborska 6 Delovni čas: torek, sreda od 14. do 18. ure, četrtek od 10. do 13. ure Tel. 061/713-008, MNT 0609/623072, lel./laks: 061/712-895 rimujMu; • pester izbor stanovanj, od garsonjer do dvoinpolsobnih, površin od 31 m2 do 72m2; • parkirna mesta v kleti; • ugodne plačilne pogoje, razporejene vse do roka vselitve, to Je konec leta 2000. .__ GROSUP ŠPORTNA OBUTEV NOGOMET KOŠARKA GROSUPLJE DVORANSKI - —7Tr li« TREKING TEK TENIS FITNES SKATE VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE MLIM <^> L^>J ! UMIKU t' - m l- tw-' Lilijo, mojo molo dlan ... zo Morijo, zo noše mom Med\ cilki na semnju Medvedki VVZ KekecGrosuplje 4f «• - v Trinajsti In štirinajsti v Kulturnem *domu < lahko *f*&mj^^Z' imenujemo pravi M\w otroški ^edališki maraton državna prvakinja med osnovnošolkami IZ VS€BIN€ - Politični salto in gospodarski škandal - "V€LIKfl" in "majhno" društvo - Kentover "made in Slovenia" - Klimatizacija d.o.o. - Kozarec sveže in čiste vode - Prebujanje študentske scene ali z GROŠem je življenje pestrejše - Veselim se srečanja s svojimi "sosedi" Drugi ZLATI ORF6J zo Marko Finko - Grosuplje zaostaja zo Ivončno Gorico Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Letnik XXXV številko 4 opril 2000 Občina Grosuplje, Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena zakona o javnih financah (Ur. list RS, št 79/99), 71. in 73. člena pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 13/ 00), ki se smiselno uporabljata tudi za lokalne skupnosti ter 11. člena pravil­ nika o finančnih intervencijah za ohran- janje in razvoj kmetijstva v Občini Grosuplje (Ur. list RS, št. 39/96,61/96, 43/97,62/97 in 88/99) JAVNI RAZPIS za zbiranje potreb za izvajanje me­ lioracijskih dei na območju občine Grosuplje v letu 2000 1. Uporabnik proračunskih sred­ stev: Občina Grosuplje, Kolodvorska 2,1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je sofi­ nanciranje melioracijskih del kmetijskih zemljišč na območju občine Grosuplje, s katerimi se kmetijska zemljišča izbolj­ šajo oz. se izboljšajo pogoji obdelave teh zemljišč. Med te ukrepe sodijo: * agromelioracije, ki obsegajo ruvan­ je in odstranjevanje skalnih samic, što­ rov in zarasti, ki na kmetijskih zemljiščih Občina Grosuplje, Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje objavlja na podlagi lO.člena zakona o športu (Uradni list RS, št 22/98) JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov izvajalcev pro­ gramov za izvajanje letnega programa športa v letu 2000 1. Naročnik: Občina Grosuplje, Ko­ lodvorska 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je izvedba naslednj ih programov: a. ) šport v vrtcih in osnovnih šolah (predšolska mladina in osnovnošolska mladina): zlati sonček, športna značka, plavalni tečaj, osnove športne vzgoje v vrtcih in osnovnih šolah, šolska tekmo­ vanja b. ) šport v društvih - interesna športna vzgoja otrok in mladine: program osnovne - netekmo- valne dejavnosti, dejavnost tabornikov, skavtov in planincev - interesna športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vr­ hunski šport: vadbeni in tekmovalni pro­ grami elje ovirajo obdelavo, planiranje in ravnanje terena po končanih agromelioracijskih delih ter ureditev dostopov na kmetij­ ska zemljišča in * vzdrževanje obstoječih melioracij­ skih sistemov, to je čiščenje in urejanje brežin, odstranjevanje usedlin in na­ nosov na dnu melioracijskih kanalov, ureditev prehodov preko kanalov in drugi ukrepi za izboljšanje fizikalnih in kemijskih lastnosti tal. 3. Skupna vrednost razpisanih del 5.000.000,00 srn 4. Dela po tem razpisu morajo biti iz­ vedena najkasneje do konca leta 2000. Občina Grosuplje iz namenskih sredstev za urejanje kmetijskih zemljišč sofinancira melioracije kmetijskih zem­ ljišč v višini 70% celotne vrednosti iz­ vedenih del. 5. Na javnem razpisu lahko sodeluje­ jo lastniki, solastniki ali najemniki kme­ tijskih zemljišč na območju občine Grosuplje, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Lastniki, solastniki ali najemniki kme­ tijskih zemljišč so dolžni sodelovati pri izvajanju strojnih del, izvesti potrebna - kakovostni šport: vadbeni in tekmo­ valni programi - vrhunski šport: posamezniki in eki­ pe, ki imajo status kategoriziranih šport­ nikov - športna rekreacija: programi zdrave populacije, dejavnost tabornikov, skav­ tov in planincev, rekreativna tekmovanja - šport invalidov - šolanje in izpopolnjevanje strokov­ nih kadrov - promocijska dejavnost - priznanja športnikom in športnim delavcem-po pogojih in merilih KI vred­ notenje športnih programov v Občini Grosuplje, ki so sestavni del pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 46/ 98 in 7/99), ki so na vpogled na Uradu za gospodarstvo in družbene dejavnosti Občine Grosuplje. 3. Vsi programi morajo biti izvedeni v letu2000. 4. Najavnem razpisu lahko sodeluje­ jo naslednji izvajalci športnih program­ ov s sedežem v Občini Grosuplje: - športna društva, vključena v Zvezo ročna dela (pri odstranjevanju zarasti in kamenja ter finem planiranju zem­ ljišč) in po končanih delih vzdrževati zemljišče. Sredstva za dela po tem razpisu lah­ ko pridobijo upravičenci na podlagi vloge, ki mora vsebovati: * izpolnjen obrazec, ki ga upravičenci dobijo na vložišču Občine Grosuplje, * mapno kopijo parcele oz. zemljišča, ki ga želijo vlagatelji meliorirati, * zemljiškoknjižni izpisek zemljišča, na katerem se bo izvajala melioracija, * najemno pogodbo, če je vlagatelj najemnik zemljišča, in * predračune, če gre zadela, pri katerih se uporablja kakršenkoli material. Prosilcem, ki so jim bila sredstva za sofinanciranje melioracijskih del odobre­ na že v letu 1999, padel niso izvajali, se v primeru ponovjie' vloge za dodelitev sredstev za sofinanciranje melioracijskih del v letu 2(KX), sredstev nedvenije, /elimoprcdvsem izraziti sv< >- je zadovoljstvo nad sprejetjem predlo­ ga proračuna občine Grosuplje za leto 2000. Menimo, daje v dolgi in plodni razpravi moči argumentov uspelo pre­ magati argument moči, ki ga je sprva skušalo uveljaviti 11 svetnikov in svet­ nic strank SDS, SKD in SLS. Z veseljem lahko ugotovimo, daje ta skupina odstopila od večine svojih ne­ razumljivih, spornih in gospodarsko uničujočih zahtev ter svoje videnje tega pomembnega akta občine prilagodila predlogu, ki gaje vložil župan in katere­ga smo tudi sami podpirali. Z grenkobo pa moramo ugotoviti tudi, da se ta skupina ni pustila prepričati in popustiti še na nekaterih drugih po­ membnih točkah. Na primer: ne zdi se nam logično, da so prepolovili postav­ ko za pomoč družinam na domu, med­ tem ko so za isti znesek dvignili postav­ ko premij za mlado pitano govedo. Ti svetniki tudi raje podpirajo rušenje spo­ menikov in gradnjo športnih objektov na privatni zemlji, kakor da bi podprli gradnjo dveh neprofitnih socialnih sta­ novanj v Grosupljem. Tovrstne postav­ ke nam vsekakor ne bodo dale miru in vsem prizadetim lahko zagotovimo, da bomo preostale anomalije v občinskem proračunu skušali v nadaljevanju leta odpraviti. Vsekakor pa se nam zdi, da je bila enajsturna seja občinskega sveti obči­ ne Grosuplje prelomna. Prvič seje nam­ reč zgodilo, daje morala dosedanja veči­ na v občinskem svetu, vsaj na nekate­ rih postavkah, upoštevati mnenje manj­ šine in občinskih služb, prisluhniti moči argumentov in se resno zazreti v smi­ selnost in načine svojega početja. Kot smo že izjavili na začetku smo s tem zadovoljni. za Svetniški klub Liberalne demokracije Slovenije - predsednik občinskega odbora LDS Grosuplje mag. Miroslav Kranjc Pravočasno sprejet proročun doje možnosti zo nadaljnji razvoj občine Grosuplje Svetniki stranke SKD smo veseli, da je proračun sprejet in nam ni žal v lo/cnega napora, pa čeprav seje seja občinskega sveta zavleka v zgodnje jutranje ure. Da bo proračun sprejet v takšni ali drugačni obliki, je postalo jasno takoj za tem, ko smo pri določitvi dnev­ nega reda umaknili predlagano točko "Sklep o financiranju javne porabe obči­ ne Grosuplje za obdobje od 1.4.2000 do 30. 6.2000". S tem smo zavezali tako župana, kot tudi same svetnike, da se seja ne sme zaključiti vse do sprejetja proračuna za leto 2000, kajti v nasprot­ nem primeru bi občina ostala brez možnosti financiranja. Pri oblikovanju letošnjega proračuna je svetniška skupina SKD imela sledeče glavne usmeritve: - Zaključek investicije Osnovna šola Brinje. - Potrebe po izgradnji infrastrukture v zazidalnih načrtih. - Izvajanje projektov po krajevnih skupnostih ob spoštovanju dogovorov iz preteklega leta. - Zagotoviti sredstva staršem ob rojstvu otroka. Osnovna dilema pri oblikovanju le­ tošnjega proračuna je bila višina pro­ računskih sredstev. Glede na lanskolet­ no skromno realizacijo upravičeno ob­ stoja bojazen, da tudi v letošnjem letu ne bo mogoče realizirati proračuna v celoti, kar pa pomeni, daje vloženi trud pri oblikovanju letošnjega proračuna zaman in se bomo ob koncu leta pogo­ varjali,kaj bi lahko realizirali, če bi... .V takšnem primeru je potem proračun le spisek nerealiziranih želja. Prav gotovo bo odločilna v letošnjem letu intenziv­ nost izgradnje infrastrukture v zazidal­ nih conah. Naš predlog je, naj bi bilo zadolževanje občine le na tem področju, saj bi tako prišlo do pospešene izgrad­ nje nujno potrebne in frastrukture, s tem pa bi bilo omogočeno investitorjem pri­ dobiti gradbena dovoljenja in začetek gradnje proizvodnih, poslovnih in sta­ novanjskih objektov. Slovenski krščanski demokrati - Svetniška skupina: Pavle Štrubelj, Matjaž Trontelj, Matevž Vidic fotoreportoio iz "morotOAske seje 1 * tro kranjc (LDS) je predlotcni osnutek plana občinskih vlaganj razglasil za rasističnega in fašističnega. L Župan Janez Lesjak pri obrazložitvi proračuna. Janez Jama (SDS) je pojasnjeval Angelca Likovič (SDS) sprejemanje dopolnitev proračuna. "Spremembe v vrtcih so nujne. Vimont TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o. Gasilska c. 4, Grosuplje - tel.:061/764-068, tel/faks:061/764-067 mOPOVI-PKEDELNE STENE PO SISTEMU MmUf @-mstrong petih minutah. JOŽE AHLIN - JDj.JJVJJJV_-n Kolodvorska 1, Grosuplje, tel. & fax. 061/ 771-451 i BELA TEHNIKA IN GOSPODINJSKI APARATI POTROŠNIKOM NAJBOLJ ZNANE IN PRILJUBLJENE ZNAMKE AVDIO-VJDEO TEHNIKA PAKETI! Priključimo vas lahko tudi na mo t) lt©l ugodnostmi debitel' Pooblaščeni PREPRIČAJTE SE V TRGOVINI zastopnik ^ tehnounion d.d. Fl TEHNIKA P PANEL PLOŠČE I WEDJAPAN ULTRALES ^™ 1 VERNE PLOŠČE tujih in domačih proizvajalcev IVERAL FURNIRANE IVERICE OPAZNE PLOŠČE BUKOVE VEZANE PLOŠČE M_\X plošče za ideje ULTRAPASI KUHINJSKI PULTI ZAKLJUČNE LETVE STENSKE OBLOGE POHIŠTVENI ROČAJI ČE Z NEDRSEČO POVRŠINO Za tovornjake in dostavna vozila Resolucijo o zaposlovanju Pravica do dela je ena temeljnih člo­ vekovih pravic, ki omogoča za delo spo­ sobnim posameznikom, da postanejo aktivni člani družbe. Za posameznika je zaposlenost naj­ boljše socialno varstvo, ki preprečuje revščino in socialno izključenost. Delo je pogoj za kakovost življenja, saj omo­ goča gmotno blaginjo zaposlenega in njegove družine in zagotavlja varno sta­ rost. Zaposlenost koristi tudi skupnos­ ti, saj predstavlja neobhoden vir njene­ ga gmotnega bogastva ter krepi njeno kohezivnost in vrednote. Socialdemokrati zato poudarjamo od­ piranje kakovostnih delovnih mest ob hkratnem povečevanju možnosti za svo­ bodnejšo poklicno in regionalno mobil­ nost kot svojo prednostno nalogo. Temeljni način za uresničevanje te tako pomembne naloge vidimo v gospodar­ skem razvoju, ki odpira nova produktiv­ na delovna mesta. Toda gospodarski in tehnološki razvoj v povezavi z globali- zacijo in mednarodno delitvijo dela sam po sebi ne more zadovoljivo reševati problema brezposelnosti, saj ob odpi­ ranju novih delovnih mest neizogibno zmanjšuje zaposlenost v nekaterih dru­ gih panogah, kar zahteva posebne pri­ lagoditve. Te pa bomo dosegli le s po­ močjo naslednjih ukrepov: - Organizirali bomo programe dodat­ nega usposabljanja, pridobivanje novih znanj, ki bodo ustrezala strukturnim spre­ membam v gospodarstvu (programi dodatnega usposabljanja za iskalce prve zaposlitve, programi za prekvali fi- kacijo, programi za druge težje zaposle­ ne kategorije...). - Z zaposlovanjem visoko kvalificira­ne delovne sile bomo produktivno iz­ koristili njene zmogljivosti, spodbujali oblikovanje oddelkov za razvoj in dru­ ge oblike pospeševanja tehnoloških in­ ovacij in podjetništva na nivoju lokal­ nih in območnih skupnosti. - S spodbujevalno davčno politiko in odpravljanjem nepotrebnih administrativ­ nih ovir bomo spodbujali razvoj novega podjetništva in samozaposlovanja - Razvijali bomo informacijske centre in organizirali informacijska predavanja v povezavi z lokalnimi skupnostmi, v katerih bi se brezposelni seznanjali z učinkovitim načinom iskanja zaposlitve, možnostmi za pridobivanje novih znanj, potrebnih za zaposlitev, možnostmi sam­ ozaposlovanja ter podjetništva. - Razširili bomo programejavnih del. - Spodbujali bomo fleksibilnejše obli­ ke zaposlitve. - Omogočili bomo dodatno zaposlo­ vanje v okviru nepridobitno-prostov- oljnega sektorja. - S pomočjo kombinacije zakonskih obvez in finančnih stimulacij za deloda­ jalce bomo posebej varovali tudi intere­ se tistih kategorij prebivalstva, ki so ob strukturnih spremembah na trgu delov­ ne sile najbolj ranljive. Tako bomo pre­ prečevali diskriminacijo žensk pri zapo­ slovanju in spodbujali enakopravnejše vključevanje invalidov v družbo s po­ močjo zaposlitve. To so le nekatere pomembne zahteve po spremembah iz RESOLUCIJE O ZAPOSLOVANJU, ki jo je sprejela 1. konferenca SDS v Mariboru, novembra 1999. Angelca Likovič OO SDS Grosuplje Don s social­ demokrati S ciljem, da občani podrobneje spoz­ najo Socialdemokratsko stranko je občin­ ski odbor SDS Ivančna Gorica 25. mar­ ca v Ambrusu organiziral prireditev Dan s Socialdemokrati. Prireditev seje pričela popoldan s tur­ nirjem v malem nogometu ter nadalje­ vala s kulturno političnim programom v Kulturnem domu Ambrus. Po konča­ nem športnem delu seje prireditev pre­ selila v kulturni dom Ambrus, kjer je bil najprej ustanovljen krajevni odbor SDS. Sledil je bogat kulturni program, ki so ga pripravili člani domačega kulturnega društva. Največ pozornosti pa so obiskovalci namenili osrednjemu gostu Janezu Jan­ ši, ki je v obliki okrogle mize najprej predstavil aktualne politične razmere, potem pa poslušalcem odgovarjal na številna zastavljena vprašanja. Program je zaključila pevka Nataša Mihelič, ki je ob tej priložnosti predsta­ vila svojo novo zgoščenko. Dasi ljudje lakih in podobnih priredi­ tev želijo, je pokazala nabito polna dvorana. Božo Predalič *V€UKA" in "majhno" društvo "Društvo je prostovoljno, sa­ mostojno, nepridobitno združenje fi­ zičnih oseb, ki se združijo zaradi skup­ no določenih interesov, opredeljenih v temeljnem aktu in v skladu s tem zakonom." Tako pravi zakon o društvih. Društva, ki delujejo na področju športa, lahko v naši občini upraviče­ no razdelimo na "VELIKA" in "maj­ hna". Pa s tem ni mišljena delitev gle­ de na število članov ali obseg dejav­ nosti, ampak glede na to, kako so društ­ va tretirana pri dodeljevanju sredstev iz občinskega proračuna. "VELIKI" (rokomet, košarka, nogomet, odbojka, smučarski skoki) so za druženje na podlagi skupnih interesov dobro na­ grajeni (tudi po nekaj milijonov SIT, oz. nekaj desettisoč na člana), mnogo manj ali skoraj nič (dobrih stotisoč SIT ali manj, oz. tisoč in manj na člana) pa "majhni" (planinci, taborniki, skavti, itd.). Zdi se mi, daje odnos tistih, ki sredstva delijo, do "majhnih" približno takle: Nekaj naj dobijo, veliko pa tako ali tako ne rabijo. Tako je razumljivo, da člani "majh­ nih" praktično vso dejavnost pokri­ vajo iz lastnih žepov, kajti tudi za sponzorje in donatorje te dejavnosti običajno niso zanimive. Kot tabornik lahko povem, da si ne privoščimo niti tega, da bi svojim članom za prevoze izplačevali uradno kilometrino (povr­ nemo zgolj stroške bencina). Pri "VE­ LIKIH" pa je povsem samoumevno. da njihovim članom ni potrebno kupo­ vati dresov in trenerk, ni potrebno plačevati prevozov na tekmovanja in pokrivati stroškov priprav itd. Njihovi vaditelji in trenerji so dobro nagra­ jevani. Trenerske tarife so tudi po dva in več tisoč SIT/uro, izplačila pa običajno potekajo tako, daje to skri­ to pred državo. Da se razumemo. Mi ne zahtevamo, da bi dobivali toliko kot "VELIKI". Niti najmanj, saj smo glede tega povsem realni (mislim, da lahko to potrdijo vsi, ki so se z nami, oz. z menoj o tem ka­ darkoli pogovarjali). Želimo le, da se tudi nas, "majhne" obravnava pošte­ no in enakovredno z drugimi, ne pa da se do nas goji malodane ignorant­ ski odnos. Zakaj to poudarjam? Zato, ker na občini obstajata tako Pravilnik kot Merila za vrednotenje športnih programov, ki sta podlaga za delitev sredstev na področju športa. Merila so jasna in po njih bi moralo biti vred­ notenje športnih programov povsem enostavno (nekaj seštevanja, množenja in deljenja). Problem nasta­ ne, ker odgovorni ne upoštevajo do­ ločil tega pravilnika. Potem pa se poja­ vijo še subjektivne ocene o tem, koli­ ko si nekdo zasluži in koliko ne, dok­ ler na koncu iz vsega skupaj ne nas­ tane čista zmešnjava in uveljavljanje "močnejših pozicij". Za tabornike in planince je po­ membno, da smo v teh Meri I ih v dveh točkah posebej navedeni, česar pa na uradu za gospodarstvo in družbene dejavnosti Občine Grosup­ lje do pred kratkim očitno niso ve­ deli (kaže, da ne poznajo pravilnikov, kijih sami sprejemajo). Kako si dru­ gače razlagati dejstvo, da smo zad­ nja tri leta financirani iz proračunske postavke, ki nima nobene zveze S to, s katero smo v merilih eksplicitno navedeni. Naš izračun je pokazal, da smo bili na ta način samovletu 1999 prikrajšani za približno 250.000,00 SIT (namesto približno 400.000,00 SIT smo prejeli le 139.000,00 SIT). Te ugotovitve sem hotel predočiti odgovorni osebi za to področje gos­ pe Brigiti Roparjevi, vodji urada za gospodarstvo in družbene dejavnos­ ti. In kakšen problem je bilo vzeti si nekaj časa za člana "nepomembne­ ga" društva. Po večkratnih posku­ sih, ko sem bil izgleda le preveč tečen, mi je bilo naklonjenih nekaj minut, da sem ji lahko razložil tisto, kar bi sama morala najbolje poznati. Ko se je na koncu, ob skupni ugotovitvi, da se naš program ni vrednotil v skla­ du s Pravilnikom, zastavilo vprašan­ je, kako ta "spodrsljaj" popraviti, je bil odgovor jasen. Za nazaj se ne da storiti ničesar, mogoče samo nasled­ nje leto (beri 2000) nekaj simbolične­ ga za moralno zadoščenje. To so povsem tipični odgovori, kijih poslu­ šamo že nekaj let, tudi ob tem, ko se trudimo, da bi prišli do kolikor toliko "kulturnega" prostora za našo SKD Javni protest Občinskega odbora Sloven­ skih krščanskih demokratov občine Grosuplje ob doga­ janju v Lulkovnem gledališču "Predstava v Lutkovnem gledališču Ljubljana, ki si jo je privoščila stara par­ tijska nomenklatura ob zasebnem delu obiska hrvaškega predsednika g. Me- siča, na noben način ne spada v humor ali satiro. Kajti tisto, čemur sojo prešer­ no smejal predsednik g. Kučan, nikakor ni mogoče proglasiti za humor. Sloje za očitno zlorabo obiska tujega državnika za notranjepolitično obračunavanje. Stranka ki joje včasih vodil naš sedanji predsednik, in v kateri je deponiral svo­ jo partijsko knjižico, sije po politični in diplomatski plati izbrala za svoje javno zgražanje nad drugačnimi opcijami na­ pačen trenutek, napačne osebe in obžalovanja vreden način. Nesporno dejstvoje, dajejedro starih političnih sil ob pojavu združevanja SKD in SLS ter nastanku koalicije Slovenije v takem strahu pred možnostjo realne spre­ membe oblasti, da seje odločilo za boj z vsemi sredstvi. Ta predstava je tudi po­ kazala vso zavajanost govorice o strp­ nosti, ki jo od leta 1990 poudarjeno upo­ rabljajo stare politične sile, zveste komu­ nistični miselnosti. Zgleda, da bi morala veljati strpnost samo v eni smeri, sc pravi do dejanj in do nosilcev enopartijskega totaliralizma. V kratkem obdobju nove oblasti DEMOS se nosilcem stare oblas­ ti ni zgodilo nič takega, da bi bilo potreb­ no Slovence pozivati k strpnosti. Kako pa predstavniki nekdanje nomenklaturo pojmujejo strpnost kaže predstava kije izraz skrajne in žal j ive nestrpnosti do vse­ ga karji ta čas ni všeč: od koalicijo Slove­ nije, do vrha katoliško cerkve in samega nadškofa g. Rodeta. Tako očetje in sino­ vi revolucije končujejo tam, kjer so začeli - z vulgarnostjo in nasiljem, to pot z nasil­ jem besede. Skrbi nas morala ciničnost in kulturna raven profesorja ustavnega prava, ki tudi poučuje našo mladino, ter njegove izjave, da želi koalicija Slovenija izbrisati nasmeh pri Slovencih, pri tem pa pozablja daje ravno stranka ki ji jo nekaj časapredsednikoval, vzela mnogim Slo­ vencem poleg nasmeha in duha tudi premoženje, domovino in najbližje ter povzročila razselitev Slovencev po vsem svetu. Za to žalostno, nekulturno in politično vsekakor grozljivo predstavo, ki umešča Slovenijo v okvir besede "balkansko", stojijo naročniki in režiserji. Dokler bodo slovensko prihodnost režirali taki ljudje, bomo podaljševali preteklost Razumemo, daje predsednik Slove­ nije v zbrani elitni družbi užival v obde­ lovanju "razrednega sovražnika" in nedvomno izkoristil pravico do smeha nam resničnim demokratom pa po tej predstavi šc dolgo ne bo šlo na smeh. Se posebej pa nas skrbi, kam nas pel­ je predsednik Milan Kučan, ki se vedno izraziteje obnaša kot predsednik samo enega dela Slovencev. Tako pa je po­ novno z dejanji naredil nekaj povsem drugega od tistega, kar jez besedami pred volitvami vehementno zatrjeval, "da bo predsednik vseh Slovencev". Žal so ga dejanja ponovno odmaknila od profila politika evropskega kova ter ga potisnila na pota stare strankarske pripadnosti. Žalostno, marne?" Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Občine Grosuplje dejavnost. Ne pri prejšnji ne pri se­ danji vodstveni strukturi v občini dlje od razumevanja za naše proble­ me in deklarativnega podpiranja naše dejavnosti nismo prišli. To se lepo vidi po tem, da smo še vedno tam, kjer smo bili pred štirimi leti, ko smo začeli pisati prošnje in hoditi na razgovore. Zato prav lepa hvala tudi za zgoraj ponujeno "moralno za­ doščenje". Vse tiste , ki imate v ro­ kah škarje in platno pa bi vprašal: Ali so podobni spodrsljaji možni tudi pri društvih, katerih člani ste oziro­ ma imate v njih svoje osebne intere­ se. Osebno v to ne verjamem, pose­ bej, ko gledam posebne proračun­ ske postavke (mimo rednih dotacij): temu 1.500.000,00 SIT, drugemu 3.000.000,00 SIT, spet tretjemu 2.500.000,00 SIT, pa plačilo najemni­ ne za zemljišče, itd. In te so vedno praviloma namenjene samo "VELI­ KIM". Ker je proračun za leto 2000 spre­ jet in se bliža čas razpisov za sredst­ va občinskega proračuna, bi pozval vas, ki vam je bila dana moč odločan­ ja, da nam "majhnim" pošteno po­ veste, ali lahko računamo, na podob­ no obravnavo kot "VELIKI", ali pa smo pri vsem skupaj le moteč prive­ sek. Če sc zdi vam in tistim, ki stojite za "VELIKIMI", da ti potrebujejo še več, se bomo pač odpovedali šc tisti malenkosti, ki nam jo namenjate se­ daj. Taborniki želimo le, da vemo pri čem smo, da ne bomo po nepotreb­ nem izgubljali časa s pisanjem pro­ gramov. Če zgubimo šc tistih 1.000,00 SIT na člana, to za nas prav velika izguba ne bo, saj več kot tri šotorčke za tak znesek tako ali tako ne more­ mo kupiti. Tudi brez tega naša dejavnost ne bo zamrla. Še naprej sc bomo redno tedensko srečevali v našem "kevdru" ali še bolje "špajzi", še naprej bomo hodili na izlete, zma­ gali na kakšnem "nepomembnem" tekmovanju in še naprej bomo tabo­ rili v naši Beli krajini. Mimogrede, lani smo imeli s stodvema udeležencema naše najbolj množično taborjenje doslej. Za konec pa še ena cvetka. Zanimi­ vo mije opazovati mlade fante, ki se ukvarjajo s športom (poudarek na se ukvarjajo, športniki so namreč nekaj drugega), kako skupaj s trenerjem pred ali po treningu enega z užitkom zasmodijo. Če nastopaš v neki kvazi (beri: rekreativni) ligi, imaš lahko do športa tudi tak odnos. Kdo se še spomni tistega bombastičnega naslo­ va prav iz. tega časopisa: Z NOGO­ METOM PROTI DROGI! Tudi to si "VELIKI" lahko privoščijo. Franc Vidmar Kentover "mode in Slovenio" Že nekaj let v glavnih slovenskih med­ ij ih poslušamo in beremo zgodbo o vključevanju Slovenije v Evropo-zgod- bo o božanskem kentavru, ki se dviga na zadnje noge in sili v višave... Zgodovinsko gledano, smo Sloven­ ci že bili v Evropi, pa smo si "zaželeli odpreti okna in spustiti nekoliko več luči" (kot bi dejal Cankar) s programom Ze- dinjena Slovenija v zatohel in temačen avstroogrski družbeni sistem. Vzrok za takšne odločitve je tičal precej globlje v nezadovoljni družbi, ki je v preteklosti predvsem nerešene nacionalne proble­ me le pometala pod preprogo in jih s po­ litičnimi spletkami, grožnjami in z vojaško silo tudi dolgo branila. Ideja o Združenih narodih Evrope se ni udejanila niti po­ tem, ko jo je Franc Ferdinand že leta 1906 predstavil v dunajskem parlamentu. Notranja togost same Avstroogrske, pa tudi Evrope same, je bila prevelika da bi dopustila ustanovitev nove državne tvor­ be s 15. federativnimi enotami, razdeljene po nacionalnih merilih. Ideja seje nato v različnih krizah 20. stoletja vedno bolj oddaljevala in do­ segla svojo najnižjo možno raven v obeh svetovnih vojnah. Slovenci so se po prvi svetovni vojni odločili za poveza­ vo s Srbi in 1 lrvati, a seje že kmalu poka­ zalo, da naj bi bila oblast prihranjena le hegemoniji. Pozneje smo lahko spozna­ li, kakšna je bilo usoda Slovencev po drugi svetovni vojni in zakaj je bila osa­ mosvojitev pravzaprav edini izhod iz že vrelega balkanskega kotla Že kmalu po osamosvojitvi in med­ narodnem priznanju Slovenije so neka­ teri začrtali svojo smer. Danes, ko bi morali na področju vključevanja imeti že nekaj otipljivega v rokah, se zdi, da smo še vedno na začetku poti, Evropa pa hiti naprej in postavlja nove pogoje. Poglejmo si nekaj dilem, vprašanj, po­ datkov in kazalcev v podporo tej ugo­ tovitvi (podatki so povzeti po virih STA in Ekonomskega ogledala). Za začetek o samih dogajanjih v Ev­ ropi glede zdaj že več kot 10-letncga reševanja balkanskega problema. V ta Dve morali Na seji Občinskega sveta 29. marca je Marjan Šircclj ml., ob občinskih volit­ vah novembra 1998 izvoljen na tretjem mestu liste SDS in oktobra lani še predsednik strankinega občinskega odbora, seznanil svetniške kolege in kolegice ter javnost, da izstopa iz svet­ niške skupine SDS in da je postal sa­ mostojni svetnik. Pri razpravi oproraču- nu se je pokazalo, da ima, skupaj z .(ožetom Koširjem, občiaskim svetnikom iste stranke, v nekaterih točkah močno drugačno mnenje kot ostali socialdemo­ krati pa tudi kot krščanski demokrati in svetnika ljudske stranke. Ker je izstopil pred glasovanjem o amandmajih, s ka­ terimi sc ni strinjal, sporni amandmaji pa so bili pozneje sploh umaknjeni, je jasno, da so razlogi za izstop drugje. 4. aprila je na Zelenem valu tudi svet­ nik J. Košir sporočil svoj izstop. Poslovna morala na katero sta se M. Šircelj in J. Košir sklicevala ne more veljati samo za eno, ampak velja vedno za obe strani: pogodbena plačila je tre­ ba poplačati, posli pa morajo biti oprav­ ljeni pošteno in solidno. Prav tako za obe strani veljavnajc tudi politična mo­ rala: oba izstopnika sta dobila glasove na listi socialdemokratov, zatoje moral­ no, dajih volivcem, ki so SDS volili, tudi vrneta. ./. Muller namen je imela povprečno zaposlenih 90.000 uradnikov v različnih strateških astanovah, komisijah, raziskovalnih in­ štitutih, ki so prejemali povprečno po 5000 nemških mark plače. Za delo so poleg plač dobili še dnevnice, upora­ bljali prostore, črne limuzine, sodobno tehniko in informacijske sisteme. Vse to je stalo več kot 50 milijard mark. S tem denarjem bi se dalo zaposliti 12 milijo­ nov ljudi. Če bi ta denar vložila v demo­ kratizacijo in razvoj Balkana bi z njim zaslužila 12 milijard mark samo na obrestih in bi s tem denarjem lahko za­ poslila 200.000 ljudi z normalnim za­ služkom za ugodno preživetje. Kajpasedogajavzadnjemčasuznami? Evropo "zelo zanimajo gospodarski tokovi" v Sloveniji. Še posebej bi rada izvedela kako poteka privatizacija in pre- struktuiranje državnih podjetij, ki so po vrednosti ocenjena na 2000 milijard sit. Za lažjo predstavo tega zneska: to bi zadostovalo več kot 1000 let za ves grosupeljski občinski proračun. Če ugo­ tovimo, daje po končanem lastninjenju velik del družbene lastnine ostal v državni lasti in da je delež zasebnega sektorja v bruto domačem proizvodu 55% (za Slovenijo je le še Bolgarija), je dovolj jasno, kam bo ta državna lastni­ na tudi šla saj seje kupna moč za veči­ no prebivalstva izredno zmanjšala. To je država priznala tudi z novo uredbo o oprostitvi dohodnine tistim, ki ne dose­ gajo 45% povprečja plače - in teh bo večkot200.000. Če poznamo nekoliko dosedanja dogajanja npr. na področju cest, železnice, telekomunikacij, komunale, energetike, pošte in podobnih sektor­ jev, kmalu postane jasno, daje bilo do­ sedanje zavlačevanje privatizacije na teh področjih zgolj "iskanje in utrjevanje" boljših pozicij za izbrano elito. Podobno je na področju bančništva in zavaroval­ ništva Kaj bodo v teh ustanovah ugo­ tovili pregledniki lastninskega preobli­ kovanja, bomo morda izvedeli še v tem letu. Upam le, da bodo povedali, kako so si delili plače in koga vse so podprli na svojih političnih pohodih. Evropo še posebej zanima varnost ne­ posrednih tujih naložb, katerih dosedan­ ji delež je dokaj nizek in (če ne bo večjijbo povzročil, da bo še več stečajev. Zato bi morali tujim vlagateljem ponuditi jasna pravila predvsem pa povabiti tiste, ki pri­ našajo novaznanja tehnologije in tržišča Zanimivaje ugotovitev, daje z dena­ cionalizacijo rešena le tretjina vseh prime­ rov. Pred evropskimi pregledniki se naša diplomacija izgovarja da bo zdaj, koje ustanovljena nova tehnična služba za SKD V€UKA NOČ je praznik Kristusovega vstajenja, s tem pa tudi praznik naše vere, našega velikega veselja in neomajnega upanja. Naj nam VCUKONOČNfl SKRIVNOST in občutje prinese v življenje radost, mir, medsebojno spoštovanje in razumevanje tako v naših družinah kot slovenski družbi. To vam želimo Slovenski krščanski demokrati Občine Grosuplje koordinacijo denacionalizacije, veliko bolje - kljub temu da še vedno manjka predvsem politična volja za reševanje omenjenega področja. Varstvo okolja nepremičnine, davčna politika - sistemi, ki bodo zasukali in za­ grenili življenje marsikateremu Slovencu. Pa ne toliko zaradi uvedbe novih zako­ nov, ampak zaradi socialnega razlikovan­ ja ki seje zgodilo v zadnjih nekaj letih. Z nepremičninsko in davčno politiko bodo postavljena pravila (beri: tudi divje prido­ bljenim privilegijem), kijih nekaj generacij zanamcev ne bo moglo spremeniti. Januarja letos je slovenski blagovni primanjkljaj znašal več kot 100 mio US dolarjev, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 85,8%. Na porušenje je najbolj vpli­ val avtomobilski trg. V letošnjem se bo to neravnovesje nadaljevalo z bencin­ skim trgom. Čeprav vladni viri trdijo, da uvedba DDV-ja sredi lanskega leta ni vplivala na primanjkljaj v blagovni men­ javi, so nekateri ugledni ekonomisti pre­ pričani, da je prav povečan obseg po­ trošništva in premajhna stimulacija proizvodnih dejavnosti pripeljala do tega. Na primanjkljaj vpliva tudi padec EVRa nasproti ameriškemu dolarja Nem­ ška marka je bila 25. marca lansko leto po srednjem deviznem tečaju vredna 97.2949 sit, letos 102,9982 sit ali 5,85% več kot lani. Na isti danje bil ameriški dolarvreden 174,1008 sit, letos 207,4206 sit, kar pomeni povečanje tečaja za 19,14%. Slovenske devizne rezerve so koncem januarja znašale 4,004 milijarde dolarjev in so za 99 milijonov dolarjev manjše kot mesec prej ter za 1,417 milijar­ de manjše od skupnega zunanjega dol­ ga države, kije zadnji dan januarja zna­ šal 5,421 milijarde dolarjev. Kmalu po novem letuje večina medi­ jev objavila zelo zanimivo številko (6.1%), ki naj bi veljala za lanskoletno inflacijo. Poglejmo si nekaj področij, ki so se podražila v obdobju enega leta za več kot je uradno objavljena inflacija: medicinski in farmacevtski izdelki - 14,3%, najemnine, goriva in energija - 13,9%, komunikacije-11,9%, transport -10,7 %, storitve - 8,8 %, obleke in obu­ tev - 8,0 %, blago - 7,8 %, izobraževanje - 7,6 %, hrana in brezalkoholne pijače - 6,6 %, kultura in rekreacija - 6,4 %, Na dnu lestvice podražitev sta alkohol in tobak. Povprečna višina plače v Sloveniji naj bi bila 325 ameriških dolarjev mesečno. Plače so v povprečju zrasle za 4,6 %. Najbolj so zrasle v finančnem posred­ ništvu - za 18,8% in je bruto povprečje znašalo 291.939 sit na zaposlenega naj­ manj pa v javni upravi 0,9% oziroma bru­to 230.483 sit na zaposlenega. Po bruto znesku plače na zaposlenega je bil najnižji dohodek v predelovalni dejavnosti, kjer je znašal 153.461 sit v odstotkih pa so v teh dejavnostih zrasle za 4,8% oziroma za 1,3% manj, kot je uradno znašala in­ flacija. Ženske dosegajo 85% povpreč­ ne plače in so tudi drugače diskriminira­ ne. Plače v državnih službah se niso bist­ veno spremenile že nekaj let. V tem času je javno upravo zapustilo veliko predvsem sposobnih delavcev. Slovensko kmetijstvo je po strukturi izredno heterogeno in če bo želelo imeti vpliv tudi na razvoj več kot polovice de­ mografsko ogrožene Slovenije skupaj z višinskimi območji, bo moralo izdelati popolnoma nove programe gospodar­ jenja. Povečevanje zaposlenih na skla­ da pravkar organizirani agenciji, predvi­ deni novoizvoljeni zbornici (dodajmo še v veterinarskih, pospeševalnih, zadružnih) in drugih službah bo v celot­ nem slovenskem kmetijstvu povzročilo predvsem povečanje dragega adminis­ trativnega aparata. Regionalni razvoj pa je še vedno bolj mrtva črka na papirju. V lanskem letu se je delež turizma zmanjšal, čeprav seje v svetovnem me­ rilu povečal za 3,2%. Slovenski bruto proizvod na prebi­ valca znaša nekaj manj kot 70% pov­ prečja od povprečja v Evropi. Če to pri­ merjamo še naprej z mestom Ljubljana ki jezacca 130% bolj razvito od evropske­ ga povprečja ugotovimo, na kakšnem dnu je slovensko podeželje. Kako se preživlja več kot 110.000 nezaposlenih in vsaj še dvakrat toliko z njimi živečih ljudi, ki se otepajo s preživetjem na robu prepada bi morale povedati socialne, karitativne in druge humanitarne orga­ nizacije, a tudi te nimajo celovitega preg­ leda nad dejanskim stanjem, saj je mar­ sikateri Slovenec preponosen, da bi priz­ nal svojo revščino. Že vrsto let smo tudi na evropskem vrhu po številu poškodb pri delu glede na število prebivalcev. Varuh človeko­ vih pravic v svojem poročilu trdi, da imamo neprijazno državo oziroma njen javni aparat Sodniki mu sicer oporekajo, a zaostanki na sodiščih od 2 do 5 let vse prej kot pritrjujejo njihovim izjavam Kri­ minal se je v lanskem letu povečal za 13%. Zanemarjanje in opaščanje osnov­ nih vrednot, droge, alkohol in "kultura smrti" se zajedajo v vse pore življenja. Vsak tretji zakon je že v razpada družina je vedno bolj ogrožena število rojstev se zmanjšuje, postajamo narod starcev, otroci in mladina pa se pobijajo po šo­ lah in disko klubih ter se obnašajo kot veliki divjaki. Stopnja zaupanja v medo- sebnih odnosih je med najnižjimi v43-ih anketiranih državah. Kam nas je pripeljalo pogovarjanje gluhih? Spomnimo se samo večletnega žongliranja v zvezi z volilnim zakonom! Poleg tega Slovenija v tem trenutku še vedno nima sprejetih vsaj 80 "evrop­ skih" zakonov - od tega jih je polovica na samem začetka ko še ni pripravlje­ nega besedila niti v osnutku. Tudi zato Evropa že razmišlja da bi v pridružitev pred Slovenijo povabila Čehe, Poljake Madžare, Estonce - ki so (tako so nas učili) živeli za "železno zaveso". Mi pa se bomo še naprej pogovarjali o svobo­ di mačk, psov, medvedov m o drugih ogroženih živalskih vrstah (čeprav seje treba tudi o tem) ter s fevdalnimi in sužnjelastniškimi prijemi razglabljali o turbo kapitalizmu, o ohranitvi "homo sapiensa made in Slovenia" pa v tem trenutku razmišlja le malokdo. Če pogledamo na dogajanje z očmi danes tako popularne satire, je scena približno taka: Izmučenega kentavra vlečejo za uše­ sa z vsemi štirimi čez Karavanke, ob postankih zasoplo prepevajo Bandero rosso in prirejajo cirkuške predstave za zaskrbljene gledalce v špalirju ob viju­ gasti gorenjski cesti, medtem ko se ko­ munalci zelo trudijo s pometanjem kentavrovih fig pod preprogo in z mari­ onetami obračajo pozornost drugam, da smrad ne bode preveč v oči. Kentaver pa se le žalostno obrača proti Dolenjski in stoka: "Ko bi vsaj že..." Jože M. FfTNES s Tehnogvm napravami - za pridobivanje splošne kondicije za krepitev srca in ožilja - za oblikovanje telesa AEROBIKA redno vsak teden od ponedeljka do četrtka aerobika - step aerobika aerobna vadba za starejše MASAŽA sprostitev za splošno počutje SOLARU - zdrav, zagorel športni videz SAVNA finska infra rdeča ZA VAS, KI SKRBITE ZA SVOJE TELO IN ZDRAVJE - PRI NAS MISLIMO NA VAS, l VSEM, KI BOSTE V MAJU IN JUNUII PRIDNO VADILI, BOMO PODARILI ŽETON ZA SOLARU, Klimotizocijo d.o.o. Dobra volja in razvojni entuziazem sta obrodila sadove Prihodnost vidijo v razvoju novih proizvodov in v prodoru na tuje trge. Leto 1999 so zaznamovali s štirimi razvojnimi dosežki. Direktor g. Pavle Štrubelj, kije s svojo ženo tudi lastnik podjetja, seje leta 1984 odločil, da prične s samostojno obrtno dejavnostjo. Deloma ga je k temu na­ vedlo nestrinjanje z nekaterimi poslov­ nimi odločitvami vodstva podjetja kjer je bil do tedaj zaposlen, deloma pa v želji, da svoji družini zagotovi varen kos kruha Lastnika želela podjetje z močno hrbtenico. Iz obrti sta z ženo ustanovila podjetje leta 1990, torej takoj, ko so bile za to dane zakonske možnosti. Ker sta želela daje njuno podjetje tudi kapitalsko moč­ no, se nista zadovoljila le z zakonsko zahtevanim kapitalom v višini 1,5 mio SIT. Tekom let astvarjene dobičke sta reinvestirala v podjetje, tako daje kapi­ tal narasel kar na 54 mio SIT. Pravita da je to investitorjem pomemben kazalec kakovosti in resnosti podjetja. S časom je raslo tudi število zaposlenih. G. Štru­ belj je začel sam, danes mu pomaga 14 zaposlenih, v prihodnosti naj bi jih bilo celo do 30. Nova lokacija v Brezju Tako širitev dejavnostijim omogoča­ jo tudi novi, moderno opremljeni pro­ stori v obrtni coni v Brezju, kamor so se januarja letos preselili iz prejšnjih delav­ nic v Paradišču. Novo lokacijo so bili prisiljeni iskati, saj je bil na prejšnji ne­ mogoč kamionski dostop, širitev pa je bila tudi nemogoča iz vidika varovanja vaškega okolja. Svoje proizvode in storitve prodajajo tudi tako velikim kupcem kot so Lek, Pošta Slovenije, Lesnina Inženiring, Zdravstveni dom Novo mesto, Nukle­ arna elektrarna Krško, WTC, v teku pa sta projekta montaže prezračevanja na BTC-stolpnici in Pravni fakulteti. Glede na to, da se ukvarjajo s proizvodnjo, raz­ vojem, montažo in servisom proizvodov za prezračevanje, tj. ogrevanje in filtraci­ja zraka, in klimatizacijo,tj. popolna ob­ delava zraka v smislu temperature, čistoče in vlage, je spekter njihovih po­ tencialnih kupcev izjemno širok in pes­ ter. G. Štrubelj pravi, daje vsak kupec dobrodošel, da vsak posel vzamejo resno. Vendar je vsak posel zaključen šele, koje plačan. Žal državna zakono­ daja ne ščiti upnike, zato morajo sami poskrbeti, da poslujejo s kupci, ki bodo svoj dolg poravnali. Na eni strani se v podjetju srečujejo z velikim številom potencialnih kupcev, po drugi pa z veliko konkurenco. Tajih sili v še večjo kakovost nudi pa jim tudi možnosti skupnih projektov. Sodeluje­ jo s pomembnimi konkurenti kot so MPGE Grosuplje, PROMONT Ljublja­ na Klima Commerce Bled, Instalacije Grosuplje, Kovinar Kočevje, Energo- consulting Maribor in drugimi. Klimati­ zacija d.o.o. si je ustvarila dobro ime, ima stalne stranke. S pridobitvijo poslov nimajo težav. Nove ideje, gonilo razvoja podjetja K uveljavitvi in prepoznavanju proizv­ odov in podjetja največ prispeva nene­ hen razvoj. Preteklo leto so zaznamovali s4 aspešnimi razvojnimi projekti: Zara­ di zahteve investitorjev po čim manjšem hrupu prezračevalnih naprav so se lotili proizvodnje ventilatorjev v protihrup­ no izoliranem ohišju. Drugi projekt je pomenil razvoj varčevalnih kuhinjskih nap. V prostorih javnih kuhinj je potreb­ no zagotoviti ustrezno prezračevanje. Ker gre za velike količine zraka ki gaje potrebno iz kuhinj odvesti, zelo pogos­ to pride do prepihov. Zato so si v Klima- tizaciji d.o.o. zastavili cilj izgraditi prezračevalni sistem, ki naj bi omogočal izrabo toplote odpadnega zraka za ogre- Prenovo streh no gospodarskih po­ slopjih v Boštonju Zgradbe boštanjskega posestva z neposrednim zemljiščem so od nove­ ga leta v privatni lasti. Lastnik enega dela posestva Franc Krampelj iz Za- gradca, je začel najprej s sanacijskimi deli okolice, v zadnjem mesecu pa seje lotil zamenjave stare in dotrajane streš­ ne kritine na objektih. Pravi, da bo potrebno še veliko sanacijskih in in­ vesticijskih del tudi v prihodnje. MIHICINAC K NEPREMIČNINE KOLODVORSKA 3,1290 GROSUPLJE TEL: 061-765660 FAX: 061-765665 GS^\04f-40Š25S 40525S@L/NUX.M0BITEL KUPIMO -atraktivne zazidljive parcele -večji prostor ali hišo v centru Grosupljega primerno za klasično slaščičarno -garsonjere in manjša stanovanja PRODAMO -gradbene parcele -stanovanjske hiše -kmetijska zemljišča NAJAMEMO -stanovanja vseh velikosti in POSREDUJEMO V NAJEM -več poslovnih prostorov in skladišč v Grosupljem in okolici -stanovanjsko hišo v Grosupljem -dva dvosobna in eno enosobno stanovanje -tri neopremljene sobe za 6 ležišč SVETUJEMO VAM IM POMAGAMO PRI URESNIČITVI VAŠIH NAČRTOV Društvo za ureditev zamolčanih grobov Ljubljana in odbor Grosuplje obveščata, da bo konec meseca aprila izšla nova knjiga Zbornik. Slovenija 1941-1948-1952 Tudi mi smo umrli za domovino. Zamolčani grobovi in njihove žrtve. Knjiga obsega preko 600 strani in zajema celotno območje Sloveni­ je, skupinske zamolčane grobove in njihove žrtve, ki so preminule v preko 330 zamolčanih grobiščih in moriščih v Sloveniji, obenem pa predstavlja zgodovinsko rdečo nit dogodkov v Sloveniji od usta­ novitve KPS do njenega politič­ nega konca in konca komunistič­ ne politične ideologije. "Resnica je samo ena, ena in več kot enega življenja vredna, več kot ene, več kot ene smrti. " Dragotin Kette Poučno za mlade in starejše. Društvo za ureditev zamolčanih grobov vanje zunanjega svežega zraka. Napa ki sojo razvili v sodelovanju s podje­ tjem Provent d.o.o. Ljubljana, je varče­ valna in hkrati cenovno ugodna, zato se dobro trži. Dokončanje tudi projekt razvoja kanalskih spojev pri pravokot­ nih zračnih kanalih. Pri vodenju zraka v sistemih prezračevanja in klimatizacijeje potrebno predvsem zagotoviti tesnost da v samih sistemih ne bi prišlo do iz­ gub zraka. Zato so se odločili, da več pozornosti posvetijo tistim kritičnim mestom, kjer se v praksi izgube običaj­ no pojavljajo, to je na spojih med po­ sameznimi elementi. Rezultat razvoja v Klimatizaciji d.o.o. je boljša kvaliteta iz­ delkov zaradi boljšega tesnenja, lepši vizuelni izgled, manjša poraba materiala in nižji proizvajalni stroški. Naslednji razvojni projekt že imajo začrtan. V podjetju opažajo, da na trgu primanjkuje klimatskih naprav z izko­ riščanjem odpadne energije za individu­ alno rabo. Ustrezne rešitve tudi še ni za prezračevanje predavalnic in učilnic, kjer se daljše obdobje zadržuje večje število ljudi in pride do kvarjenja zraka. G. Štru­ belj zato že kuje nove načrte in pravi, da je potrebno izdelati prezračevalni sistem, ki je v mejah predpisanega hrupa in z izkoriščanjem odpadne toplote zago­ tavlja astrezno količino svežega zraka. Vsi ti dosežki predstavljajo novosti v slovenskem ali celo svetovnem merilu. Pričakujejo, da se jim bo trud poplačal skozi dobro prodajo, da bodo pri svojih proizvodih vedno pred konkurenco, zatosezapatentiranješenisoodločili. V letu 1999 so imeli prometa 160 mio SIT. Načrtujejo, da se bo v dveh letih pod­ vojil, kar naj bi bilo rezultat zgoraj omen­ jenih novih dosežkov in njihove pos­ pešene prodaje. Tudi zanje slovenski trg premajhen. Želijo, da so njihovi proizvodi take kakovosti, ki ustreza zahodnim trgom. Kljub temu, da so relativno majhno pod­ jetje, si želijo s svojimi proizvodi prodre­ ti na tuje trge. Pri proizvodnji za sloven­ ski trg so omejeni na majhne serije in s tem višjimi stroški proizvodnje. Mag. Tatjana Skubic Kaj raste na vrtičkih za pekarno? Med Pekarno Grosuplje in železniško progo se na 10 tisoč kvadratnih metrih pospešeno gradi še ena novih grosupeljskih obrtnih con. Območje je bilo deloma že komunalno urejeno, zato seje projekt izvedel relativno hitro samo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, PUPi. Trgovina z gradbenim in tehničnim materialom Vimont seje v nove trgovske, skladiščne in poslovne prostore preselila že lani, trgovsko podjetje Margop je tudi že zaključi lo z investicijo, dva objekta pa sta še v fazi izgradnje in notranjega urejan­ ja, poudarja vodja občinskega urada za komunalno infrastrukturo Jože Miklavčič. Podjetje Ekor in samostojni podjetnik Janez Žnidaršič sta se odločila, da bosta v obrtni coni za pokamo postavila skupen objekt, v katerem bodo prostori za proiz­ vodnjo in pisarne. Prvo se bo tja preselilo s svojo proizvodnjo drobnih tehničnih izdelkov, drugi s ponudbo klimatizacijskih sistemov. Čeprav se njuna investicija počasi zaključuje, pa verjetno letos še ne bosta uspela pridobiti uporabnega do­ voljenja. Obrtna cona za pekarno seje zdela zanimiva tudi podjetniku Tonetu Vrhovcu. Tudi njegov objekt se še gradi, dejavnost ostrenja rezil ter prodajo osebnih vozil pa naj bi tja preselil v najkrajšem možnem času. Letos investitorje in občino v obrtni coni čaka še ureditev približno 230 metrov dovozne poti. Tamkajšnji podjetniki naj bi financirali njeno pripravo, stroške asfal­ tiranja pa naj bi krila občina s sredstvi iz letošnjega že sprejetega proračuna. Dokončna izgradnja in ureditev obrtne cone trenutno stoji zaradi nerešene de­ nacionalizacije dela zemljišča. Dogovori med lastnico in občino naj bi se v najkraj­ šem možnem času uspešno zaključili s poravnavo,je prepričan Jože Miklavčič. Del tega zemljišča naj bi kupil eden od sedanjih investitorjev, preostalo zemljišče pa bo občina prodala. Petra Anžlovar "Dom" na lokaciji starega gasilskega doma študenti prve skupine: Polona Troha, Rok Bordon, Maja Kocjan študenti druge skupine: Matjaž Vrhkar, Janja Pelaić, Branko Sodeč, Alja Vehovec GASILSKI DOM študenti tretje skupine: Maja Vadnjal, Tina Božičnik, Simon Vošnjak študenti četrte skupine: Miha Vehovar, Petra Peterka, Goran Rupnik, Marjeta Zupančič Privlačnost mestnega ambienta Grosupljega narašča iz leta v leto. To je posledica naravnih in prometnih danos­ ti. Tc lahko prepoznamo. Ne gre samo za dejstva kot so: bližina Ljubljane (iz dne­ va v dan smo bolj vajeni nepretrgane migracije, še posebej, če vemo, da nam to prinaša osvežitev), ugodni klimatski pogoji, mimo in neonesnažcno bivanj­ sko okolje, urejeno varstvo in šolanje otrok (vse v prid razcvetu ležerne enodružinske gradnje). Grosuplje bo z opisanimi pogoji in odgovarjajočo poli­ tiko naseljevanja prodaje stavbnih zem­ ljišč in širjenja infrastrukture postalo eno težišč satelitske gradnje v okolici Lju­ bljane. Če bodo pogoji ugodni, lahko prehiti vsa ljubljanska obrobna mesta kot so Domžale, Kamnik, Vrhnika etc. Razvoj obrti in male industrije na eni stra­ ni, na drugi pa vzpostavitev trgovine in kulturno rekreacijskih dejavnosti, ki bi ustrezale naselitvi, so predpogoj za us­ pešnost takega projekta. Projekti za Grosuplje, ki so jih izdelali študenti Fakultete za arhitekturo, obrav­ navajo dve, morda najzanimivejši loka­ ciji v mestu. Obe predstavljata vitalni točki v mestni sliki in mestni organizaci­ ji. Na prvem mestu je tu reprezentančni mestni vhod z upravnim središčem ime­ novanem "Upravni trikotnik", na dru­ gem pa ostanek najstarejšega še vaške­ ga tkiva in prostor nove tržnice ob križišču Adamičeve in Ljubljanske, lo­ kacija poimenovana "Ob starem gasils­ kem domu". Študenti so izdelali variant­ ne rešitve za obe lokaciji z enotnim izho­ diščem infrastmktumcga prostorsko arhitekturnega nastavka ki ne želi obre­ menjevati mesta s svojo podobo, tem­ več poizkuša ustvarjati v danih in zaz­ nanih strukturnih osnovah optimalne pogoje za razvoj dejavnosti na teh dveh lokacijah. Rezultati so nivojsko primer­ ljivi, optimizirani so na socialno in kapi­ talsko sposobnost mesta ponujajo pa alternativne modele pristopa ki gene- rirajo različno stopnjo rasti v posamez­ nih okoljih. Te raziskave prostora so konkretiza­ cije idej o razvoju mesta in njegovi po­ dobi s stališča naših študentov in men­ torjev, ki lahko služijo za ovrednotenje obstoječe situacije in hotenj občine. Predvsem pa je bila naloga priložnost za vzpostavitev učnega procesa, ki bi ga lahko poimenovali ncumišljena realnost. Za to izkušnjo se v imenu študentov zahvaljujem Občini Grosuplje, posebej pa vodji oddelka za prostor gospodu SašuGalonji. Miloš Florijančič Grosuplje, kdo bo tebe ljubil? Osebno razmišljanje XXI Ko si človek ustvari dom, uredi življenje in družino, se običajno šele začne kulturno, duhovno in umetniško bogatiti. Nedvomno pa se ta njegova usmeritev veliko bolje izrazi, če so mu te dobrine dostopne v njegovem kraju. Grosuplje bo moralo počasi, po mojem mnenju, poskrbeti tudi za ljudi, ki si tega želijo, tako za mladino kot starejše. Mnogo je mladih ljudi, ki iščejo svojo živi jenjsko opredelitev in bi v bogati kulturni sredini lažje našli smisel za svoje usmeritve, želje, hobije itd. Na drugi strani pa je v Grosupljem in okolici mnogo ljudi, ki so v pokoju in tudi iščejo svojo dodatno zanimanje, ki si ga v času dela niso mogli privoščiti. Veliko vlogo v tem pogledu opravi Knjižnica Grosuplje. Za večje in raznolike potrebe mladih in starejših pa so v sedanji knjižnici prostorske omejitve. Zato mislim, da bo morala občina v svoj srednjeročni program razvoja uvrstiti tudi razši­ ritev in obogatitev te prepotrebne kulturne ustanove. Leto 2000je prelomno leto in mogoče ne bi bila prevelika obremenitev za občino, da bi nekje ob novi šoli Brinje postavila nek pomnik, obeležje ali ploščo, ki naj bi zanamcem sporočala nekaj podatkov o času in kraju ob tej prelomnici. Tudi to je kultura in kulturni odnos sedanjih generacij do prihodnjih. Grosupljeje obdelano v raznih umetniških upodobitvah na slikah in v knjigah, ki so jih izdali krajani občine Grosuplje. Predlagam, da v šoli Brinje ob otvoritvi napra­ vimo razstavo teh del. Veliko jih je, samo pozvati bi bilo potrebno lastnike doma in drugod, da bi tc slike oz. knjige začasno posodili za tako razstavo. Zelo zanimiv bi bil pogled posameznih umetnikov na Grosuplje in širšo okolico, gledano z njihovimi očmi, in videti zapise z njihovimi besedami. Mislim, da bomo zelo presenečeni, kaj bomo vse videli. Velja poizkusiti! Anton Žitnik SLAPOVI Skupina Slapovi je bila ustanovljena leta 1992. Do leta 1994 smo na festivalih v Sloveniji ter tudi v zamejstvu nanizali več kot 20 prvih nagrad občinstva in strokovnih žirij. Od kasnejših uspehov naj navedemo le nekatere najpomemb­ nejše: leta 1996 smo bili v anketi Nedelj­ skega Dnevnika najbolj branega tedni­ ka proglašeni za tretjo najbolj priljublje­ no skupino v Sloveniji. Dve naši sklad­ bi sta bili proglašeni za najboljši narod- nozabavni viži v Sloveniji. Za uspehe pri številu prodanih nosilcev zvoka nam je založba Helidon dosedaj podelila več priznaj: eno srebrno, eno zlato in, na kar smo še posebej ponosni, diamantno ploščo. Slednje priznanje imajo v Slove- niji le trije ansambli: poleg nas so to še Ansambel bratov Avsenik in Ansam­ bel Uijzeta Slaka. V številkah poveda­no: naša glasba je našla pot v več kot 50.000 slovenskih domov. Poleg redne­ ga nastopanja v Sloveniji nas vabijo tudi v zamejstvo. Tako smo gostovali v Ka­ nadi, ZDA in Berlinu, če naštejem le ne­ katere večje turneje. Na vseh naših nastopih smo ved­ no poudarjali, da prihajamo iz Grosupljega, da smo dolenjska sku­ pina. Lani je Občina Grosuplje del­ no sofinancirala izdelavo videospo- ta valčka Dolenjska, v katerem so predstavljene znamenitosti naše občine (Kopanj, Magdalenska gora, Županova jama, Praproče, Raden­ sko polje,...). Video se že vrti tako na grosupeljski 'IV. kot tudi na vseh ostalih TV postajah, kjer imajo pro­ stor, namenjen narodnozabavni glasbi. Pesem bo uvrščena tudi na našo novo ploščo in kaseto, peto po vrsti, ki bo izšla jeseni letos. G.Š. Informacije: IMOS d.d. Dunajska 56, Ljubljana tel.: 17 33 366 17 33 329 V obrtni coni v Grosuplju so naprodaj lokali in poslovno - skladiščno - proizvodni prostori, dokončani do 3. faze. Prevzem mogoč takoj! 4mos Investicijske gradnje Kozarec sveže in čiste vode (Ob dnevu Zemlje - 21.4.) Noben človek ni Otok, povsem sam zase; vsak človek je kos Celine, del kopne zemlje; če Morje odplavi grudo prsti, je Evrope manj, prav tako kakor da je bil Rtič, prav tako kakor da je bilo Posestvo tvojih prijateljev ali tvoje lastno; ob smrti vsakega človeka je mene manj, zakaj vključen sem v Človeštvo: In zato nikar ne pošiljaj vpraševat, komu zvon zvoni: zvoni tebi. John Donne Nenadoma zmanjka vode. Pa ravno sedaj, ko si umivam zobe! Saj res, v ku­ hinji je še nepomita posoda, treba bi bilo zaliti vrt in zunaj ravno čistijo avto. Kaj zdaj? Sosedovim, ki imajo kmetijo z veli­ ko živalmi, je že skoraj zmanjkalo vode v vodnjaku. V okoliških krajih vode ne bo 3 dni - izredno stanje, ker je voda tako pomembna. Rabimo jo skoraj vsak trenutek življenja. Gasilci jo bodo pri­ peljali, a količine bodo omejene. Bi vsaj krave lahko pile iz bližnjega potoka? Nič več. preveč je umazan. Naj kupujemo vodo v trgovini? Nekaj dni že, kaj pa če bi to moralo biti ves čas? Nekateri delajo to že nekaj let (umivajo pa se še vedno z vodo iz pipe), pri nas pa, na srečo, še lahko pijemo vodo iz pip. Koliko časa še? "Saj jo lahko pijemo v hribih!" Pre- malokrat gremo tja in žal tudi tam vsi potoki niso več čisti. Ste že bili pri izviru Soče'? Krasno je. "Najbolj čista voda," boste rekli. Že dolgo ni več med najčis­ tejšimi vodami. Nekaj zaradi kislega dežja nekaj pa zaradi umazanije (smeti, kanalizacija), ki jo je po gorah čedalje več. (Je prostora za odpadke v dolini zmanjkalo?). Od kod pa je voda ki jo kupite v trgo­ vini? Večina je iz gorskih potokov, ki so čedalje bolj onesnaženi. 'To se nas ne tiče, saj jo lahko prečistijo." Sevedajo, s Za čisto okolje V zadnjih tednih sem se spreho­ dil po naši okolici. Pomlad je za­ res zacvetela. Pa ne v svoji naravni lepoti, ampak v nečimrnosti naše civilizacije. Sicer moram prizna­ ti, da je v zadnjih letih nekoliko manj nesnage, a jo je še vedno og­ romno. Mi pa govorimo o urejanju okolja, ekologiji, turizmu...! Upam, da se bodo razmere z do­ končno izgradnjo osrednje komu­ nalne deponije vendarle izboljša­ le. V maju in začetku junija je predviden kosovni odvoz odpadkov, a tudi čistilna akcija na pobudo Mi­ nistrstva za okolje in prostor, Mi­ nistrstva za malo gospodarstvo in turizem ter Turistične zveze Slo­ venije v okviru programa Moja dežela - lepa urejena in čista, ki je predvidena 22. aprila (na veliko soboto), naj prispeva k lepši ureje­ nosti naših krajev. Jože M. Vpis otrok v vrtec VVZ Kekec Grosuplje sprejema vlo­ ge za vpis otrok v vrtec do konca meseca aprila 2000 za naslednje šolsko leto 2000/2001. Vloge oz. prijave za sprejem otrok v WZ Kekec dobijo starši v vrtcu Ke­ kec, Trubarjeva 15, tajništvu, vsak delovni dan, od 6.30 do 14.30. Če bo v vrtec vpisanih več otrok, kot je v vrtcu prostih mest, bo odloča­ la Komisija za sprejem otrok v zavo­ du, ki bo starše o sprejemu otroka ob­ vestila v začetku meseca junija 2000. "Naj bo predšolsko obdobje v vrt­ cu čas, ki se ga bo otrok spominjal s prijetnimi občutki, kot čas naklonje­ nosti, prijetnega doživljanja in vzne­ mirljivih trenutkov. Vrtec za srečno in igrivo otroštvo." Ravnateljica Cvetka Košir kemikalijami. Marne bi mogli vsaj vodo piti brez umetnih snovi? Tudi tista iz pipe ima primešan klor, ki zna zelo smrdeti. Rimljani so gradili akvadukte, "mosto­ ve", ki so omogočali, daje voda iz od­ daljenih gora pritekla v mesta daje veli­ ko ljudi lahko živelo skupaj. Mi imamo vodo bliže (ste se že pozanimali, od kod jo dobimo?) in boljša tehnična sredst­ va ne zavedamo pa se, da smo zato v še večji nevarnosti. Zakaj? Ker tekočino iz kanalizacije 0sti...), svoje nemoteno de­ lovanje pa so si zavarovali s pridobitvi­ jo statusa ŠOLS (Študentska organiza­ cija lokalne skupnosti). Za bistvena cil­ ja so si v prihodnje zadali sklepanje družabnih relacij s klubi po Sloveniji, edicijo internih obvestil pa bodo nado­ mestili s časopisnim informatorjem. Tudi približajoče se neizbežne študijske ob­ veznosti ne bodo marljivim študentom višjih letnikov kratile stopnjevanega ela- na. Že v maju načrtujejo sodelovanje na ŠTUDENTSKI TRŽNICI na telovadišču Ilirija s predstavitvijo svojega bivanjske­ ga okolja udeležili se bodo ŠKISI ADE, študentske olimpiade z bogato šport- no-kulturno-zabavno vsebino, v okvi­ ru zveze ŠKIS pa se vključujejo v kultur­ ne karavane in športne mreže, ki ka­ kovostne programe v duhu zdrave kon­ kurence predstavljajo po slovenskih krajih. Uspešna in predvsem vztrajna je odbojkarska ekipa, kljub nezmožnosti ZŠO,dabi jim redno zagotovila v režiji lastnih stroškov krite, vadbene prosto­ re. S peš potjo na morje, čistilno akcijo Radenskega polja in latino tečajem z Die- gom Bariosom Rossom pa obljubljajo prave gurmanske užitke. Kljub izpričani idili pa obstaja dodo­ bra izkušeni toda: "V Grosupljem ni pro­ stora namenjenega mladim. Poskrbeti si ga bomo morali sami po tržni logiki, ne pa po interesu civilne družbe. Našim željam in hotenjem je prisluhnilo podje­ tje GPG in skupaj se trudimo poiskati čim boljšo rešitev,"je realen predsednik Jože. Z osebnim vložkom naj bi že konec maja pridobili funkcionalni prostor za druženje, izvajanje literarnih večerov in potopisnih predavanj. Samo na sebi pa se zastavlja vprašanje, ali se»»bvinazave­ da dejanskih potencialov bodoče inteli­ gence. "Občina nas podpira predvsem moralno, kar pa v bodoče ne bo dovolj. Za omenjene prostore bi si želeli le kritje stroškov obratovanja sami pa bomo za­ gotavljali kakovosten program, ki bi ga višina najemnine preveč bremenila" se je razgovoril predsedujoči. Andrej Štrus je za primer podal občine, ki aktivno so­ delujejo s svojimi študenti: Ribnica Vrhnika Novo mesto, Bovec, Kranj... Jože Šircelj pa je v imenu vseh študentov apeliral občinskim oblastem, naj svoje sodelovanje konkretizirajo: "Sami v vodstveni poziciji ostajamo še leto dni. Ustvarjamo zaledje, iz katerega bodo črpali naši zanamci." Z deljenimi občutki, ali bo vnemo nekaj generacij študentov potolkel njihovim interesom nič kaj obetajoči čas ali pa bodo i/ kl­ jubovanja rasli v močno, kon.sislentno združenje, ki bo dolgoročno oplemeniti­ lo bitje celotne lokalne skupnosti, se, tako kot študentje sami, prepuščam toku njihovega nalezljivega optimizma. Barbara Pance Čebelarsko društvo Grosuplje Odziv na članek Društva čebelarjev Cornica V Čebelarsko društvo Grosuplje se združujemo ljudje različnih značajev, hotenj,prepričanj, vplivnosti in imovin­ skega stanja, pa tudi izobrazbena struk­ tura našega članstva ima zelo širok spek­ ter. Druži nas skupna ljubezen do čebel, čebelarjenja in čebelarstva. Vsi, seveda vsak na svoj način in v skladu s svojim prepričanjem in možnostmi, se trudimo za napredek in razvoj svojega čebelarst­ va čebelarstva v naši občini in tudi šir­ še. Nekaterim našim članom čebelarjen­ je pomeni le hobi, konjiček za sprostitev raznih napetosti, ki jih povzroča vsak­ danje življenje, drugim pomeni dodatna sredstva za preživljanje ali izboljšanje socialne varnosti, tretjim pa je čebelar­ jenje glavni vir za pokritje stroškov preživetja. V letu 1999 je Čebelarsko društvo Grosuplje praznovalo 90 obletnico or­ ganiziranega čebelarjenja v občini Grosuplje. Ob tej priložnosti je Čebe­ larska zveza Slovenije, za uspešno delo v preteklosti, Čebelarsko društvo Grosuplje odlikovala z odlikovanjem Antona Janše I. stopnje, občina Grosup­ lje pa naj bi podelila priznanje dvema najzaslužnejšima čebelarjema. Kasneje seje izkazalo, da občina lahko nagradi le enega čebelarja. Jabolko spora je torej postalo predvi­deno občinsko priznanje, začeli pa so se pogrevati tudi nekateri, v preteklosti že zglajeni nesporazumi. Vse to je povzročilo delno polarizacijo članstva v Čebelarskem društvu Grosuplje. Sodu pa je izbilo dno dejstvo, da se je v ta čebelarska trenja vmešala tudi dnevna politika. Dogodki okrog podelitve priz­ nanja na seji občinskega sveta, ki nam čebelarjem niso v čast so vam vsem tako ali drugače znani. Rezultat teh nesporazumov pa je bil, da občina tega priznanja ni podelila. V vsej tej zgodbi so bili najbolj priza­ deti nekdanji predsedniki društva, ki so bili tako ali drugače vpleteni v teh tren­ jih Čebelarsko društvo Grosuplje je sto­ rilo vse, kar je bilo v njegovi moči, da do razcepa ne bi prišlo. Po nastalem sporu smo nezadovoljnim članom v našem društvu vedno ponujali roko sprave in jih vabili v naše vrste. Žal pa pri tem nismo naleteli na njihovo razumevanje, saj so trmasto vztrajali na svojih stališčih. Zanimivo pa je, daje bila večina neza­ dovoljnih članov prisotna na našem občnem zboru dne 09.01.2000. Takrat so tudi plačali članarino in podaljšali svoje članstvo v Čebelarskem društvu Grosuplje. Do danes še nihče ni izstopil. Društvo čebelarjev CARNICA sta ustanovila dva nekdanja predsednika z nekaj svojimi somišljeniki, po našem občnem zboru. V času svojega manda­ ta sta za naše društvo uspešno opravila veliko pomembnega dela. Za to delo se jima iskreno zahvaljujemo. Žal pa sta tr­ masto vztrajala na svojih stališčih, za katera pa sta dobila le manjšinsko pod­ poro. Ker demokratično spoštujemo voljo ljudi in njihove pravice, to novo nastalo društvo jemljemo kot dejstvo. Ne m >re- mo pa sprejeti očitkov o nerazumnem vodenju Čebelarskega društva Grosup­ lje, o podtikanjih, lažeh in obtoževanjih. 90 LET Čebelarskega društva Grosuplje Pred leti, 1984. leta, je Peter Lovšin (zznanim pevcem imata le skupno ime) začel razmišljati, zakaj v Sloveniji ne moremo imeti skavtov. Pogumno je stopil na pot spoznavanja takega nači­ na življenja. Ob izdatni pomoči sloven­ skih zamejskih skavtov v Italiji in itali­ janske katoliške skavtske organizaci­ je seje skavtstvo začelo širiti tudi pri nas. Peter je na meji skrival knjige o skavtstvu, ker je vedel, da se splača, saj je tak način življenja prijeten in koristen način povezave z naravo in Bogom, vzgaja pa odgovorno oseb­ nost (zato je bilo prepovedano). 70 članov je štelo Združenje sloven­ skih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS), koje bilo uradno ustanovl­ jeno 31.3.1990. Praznujemo torej 10. obletnico in ponosni smo na to! Kako ne, saj smo zelo zrasli - čez 3500 nas je! Postali smo člani ene od dveh sve­ tovnih skavtskih organizacij, uvedli smo akcijo Luč mim iz Betlehema v Slovenijo, sodelovali smo pri organi­ zaciji papeževih obiskov, bili smo soustanovitelji Mladinskega sveta Slovenije, pomagali smo ob naravnih nesrečah (Posočje) in beguncem. Imamo svoj vzgojni program in sis­ tem usposabljanja voditeljev. Zaradi izkušenj, kijih imamo kot skavti, je že veliko mladih dobilo službo. V kakšni povezavi je to z našo obči­ no? V Grosupljem je nastala skupina skavtov (steg) jeseni 1991. Bili smo eni od takrat 200 slovenskih skavtov in imeli smo eno prvih skavtskih sku­pin v Sloveniji. Ker želimo kvalitetno delo, ne stremimo k hitri širitvi. 50 vztraj­ nih skavtov iz 4 župnij (Grosuplje, Št. Jurij, Lipoglav, Višnja Gora) se srečuje vsak teden v letu, prireja zimovanja in taborjenja spoznava bližnjo in daljno okolico, se uči veščin orientacije, biva­ kiranja, vozlanja, prve pomoči, preživetja v naravi... Srečujemo se z drugimi skavti (tudi čez mejo) in so­ delujemo v skavtstvu na državni ravni (npr. pri usposabljanju voditeljev). Vz­ gojni načrt, ki ga naredimo na začetku leta usmerja naše teme in dejavnosti. Letošnja slovenska skavtska usme­ ritev je "naravna in kulturna dedišči­ na" in s tem smo obarvali naša zimo­ vanja. Četa (11 -16 let) je sredi Notranj­ ske odprla babičino skrinjo in spozna­ vala običaje. Noviciat in klan (16-21 let) sta med potjo po slovenski Istri in Primorju srečevala onesnažene narav­ ne bisere (jih tudi čistila) in sc učila ob kulturnih stvaritvah. Opisovati skavtstvo ni lahko, saj je to način življenja, življenje pa je ne­ mogoče ujeti v črke. Te so le zunanji izraz nečesa globljega. Pridružili smo se praznovanju 10. obletnice skavtov 1.4. in od tam po­ novno prinašamo veselje med grosu­ peljske skavte in ostale prebivalce. Hvala staršem, duhovnikom in os­ talim, ki nas podpirate in vzpodbujate. Obilo blagoslova, še posebej za ve­ liko noč, vam želimo grosupeljski skav­ ti! Alenka Oblak 1 !—W Skuvti - praznovanje 10. obletnice kijih Društvo čebelarjev Camica navaja v svojem članku. Menimo, daje pokazatelj razumnega ali nerazumnega vodenja društva njego­ va uspešnost.Čebelarsko društvo Grosuplje ima lep Čebelarski dom na Spodnjem Blatu. Nihče ne oporeka tvor­ nemu prispevku za nastanek in dogradi­ tev doma tudi nekdanjim predsednikom. Organizirano je vsakoletno izobraževanje mladine in odraslih. Že več let je organizirana skupna nabava zdra­ vil in njihovo regresiranje ter skupno preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni čebel in čebelje zalege. Regresi­ ramo tudi nabavo sladkorja za krmljenje čebel. Vsako leto je organizirano medse­ bojno druženje čebelarjev m njihovih družinskih članov na strokovno turis­ tičnih izletih. Čebelarsko društvo Grosuplje in njegovi člani že dolga leta uspešno sodelujejo v raznih organih in komisijah Čebelarske zveze Slovenije. Prav tako društvo dobro sodeluje z Ve­ terinarsko fakulteto v Ljubljani, Veteri­ narskim zavodom Slovenije in Kmetij­ skim inštitutom Slovenije. Dobro je so­ delovanje društva tudi z občinskimi in ostalimi organi oblasti. Organizirana je bila uspešna proslava ob 90. obletnici organiziranega čebelarstva v občini Grosuplje. V letošnjem volilnem letu je en naš član predlagan za mesto podpredsedni­ ka drugi pa za člana upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije. Naš član je predsednik državne komisije za prizna­ vanje vzrejališč in plemenišč matic. Vsa­ ko leto se povečuje število našega članstva. V Čebelarsko društvo (irosup- Ije se včlanjujejo čebelarji iz sosednjih območij (Litija Barje. Višnja C iora itd.). e glede na novo ustanovljeno Društvo čebelarjev Camica imamo še vedno okrog 100 člarxw, ki čebelanjo s približno 3.500čebeljimi družinami. Kar se pa tiče ostalih očitkov, ki so navedeni v članku, menimo, da naj vsak najprej počisti pred svojim pragom, ko bo počistil doma pa naj se loti tudi so­ sedovega. Z našim pojasnilom ne želimo odpreti medijske vojne, zato se ne bomo več oglašali, pripravljeni pa smo vsakemu, ki ga zanima kronološko predstaviti vse dogodke. In ker se ne želimo prepirati, saj ima v demokratični družbi, vsak pra­ vico do svojega mnenja, želimo novo ustanovljenemu Društvu čebelarjev Camica ki ga vodi dober in preverjen predsednik, pa tudi člani novega društ­ va so polni elana pri nadaljnjem delo­ vanju mnogo uspeha. Čebelarsko društvo Grosuplje Veselim se srečo njo s svojimi bodočimi "sosedi" Drugi ZLATI ORF6J zo Marko Finko Marko Fink s šmarskimi pevci na Magdalenski gori Nadaljev an je pogovora iz prejšnje šte­ vilke Grosupeljskih odmevov Kateri nastop ste si najbolj zapomni­ li in po čem - morda kakšno posebno doživetje, priznanje.-? No, anekdot z opernega odra imam kar nekaj. Predvsem sta mi ži vo v spom i - nu ostali do sedaj dve. Ko sem v Bazlu igral vlogo ljubosumnega vdovca Don Geronia v Rossinijevi 'Turek v Italiji", ponovno poročenega z mlado in koket- no Fiorillo, ki meče oči za vsakim mladim moškim, je režiser želel, da v neki sceni ona skoči na moje rame in me zajaha, kot da bi me hotela ukrotiti. Pevka, kije pela vlogo Fiorille, ni bila ravno lahka, skoraj bi rekel nasprotno. Jaz sem pa moral še ritmično hoditi po odru z njo na hrbtu. Pri deseti predstavi se nama je zgodilo, da ni prav posrečeno skočila name in jo je začelo vleči na levo stran. Ko sem to opazil, sem jo poskušal naravnati, a ona je še bolj padala in se zato prijela za mojo glavo, na kateri sem imel lasuljo s plešo. Kar naenkrat ko je bila moja pleša že vsa postrani, je pevka - Fiorilla v nevzdržnem smehu prekinila petje in re­ kla dirigentu: "Maestro, maestro, še en­ krat prosim". Smeh je bil v dvorani og­ romen in po duetu tudi buren aplavz. Druga pa je iz deželnega gledališča v Salzburgu med predstavo Mozartove "Bastien und Bastienne", v kateri sem igral vlogo čarovnika Colasa, kije nas­ topal v tej postavitvi kot mitološki kenta- ver, torej od pasu navzdol konj inje bila zato obleka debela kakšnih 5 cm. Ko sem odigral sceno čaranja sem odšel z odra proti garderobi. V temi kar naenkrat te- lebnem v luknjo, ki sojo odrski tehniki nehote pustili odprto. Še dobro, da sem imel debelo obleko. Kljub temu sem si prislužil veliko modrico, "tam kjer hrbet spremeni ime" (kot bi rekli v Argentini). Kot vidite, smo pevci izpostavljeni tudi težkim preizkušnjam, ne samo pevske­ ga značaja. Kar se priznanj tiče, sem zelo vesel, da sva z gospo Natašo Valant lansko leto prejela nagrado Prešernovega skla­ da. Ravno tako sem vesel Zlatega Orfe- ja ki sem ga dobil leta 1998 od Acade- mie du disque lyrique v Parizu za inter­ pretacijo slovenske verzije Schuberto- vega cikla pesmi "Zimsko popotovan­ je" (Winterreise), posnetega na zgoščenki RTV Slovenija. Če se spet spomnim praznovanja na Magdalenski gori, ste se po kul­ turnem delu še kar nekaj časa zadržali med nami, ko smo poklepeta­ li. Medtem pa ste zapeli še nekaj pes­ mi v španščini. V mladosti ste živeli med ljudmi živahnega južnoameri­ škega temperamenta. Nedvomno tudi ta zleze pod kožo. In vaša - slovenska kri? Kako gre to skupaj? Kje so pred­nosti, morda slabosti? Ker smo dobili od staršev močno za­ vest pripadnosti slovenskemu narodu in slovenski kulturi, mislim, da smo našo vzgojo in osebnost lahko nadgradili še z latinskim značajem, ki prevladuje v Ar­ gentini. Torej krize identitete, mislim, da nisem imel, ker so nam starši pomagali z razlagami v zvezi s tem vprašanjem, ko so nam pojasnjevali, da smo pač Slovenci, rojeni v Argentini. Latinci so bolj spontani in odprti, radi komunicirajo med seboj in so na splošno prijazni in dobri. So pa tudi bolj kolerični. Slovenci smo bolj otožni, modri in težko se odpremo drugemu, čeprav znamo biti bolj globoki in zvesti. Če lahko povem v prispodobi: Argentinec, ko te spozna ti pripiše maksimalnih deset točk in jih po­ tem odšteva če ga kaj razočaraš. Pri nas je pa pot morda ravno obratna. Zaupanje v nekoga si moraš pridobiti. V Argentini se počutim pravega Ar­ gentinca v Sloveniji pa pravega Sloven­ ca. Obe deželi zelo ljubim. Ko pojem domovinske pesmi, se moram prav obv­ ladati, da nisem preveč ganjen. Pojem domovina mi pomeni ogromno. Kaj največkrat zapojete za lastno dušo,svojim najbližjim in prijateljem? V Sloveniji rad zapojem kakšen argen­ tinski tango, zambo ali chacarero. V Ar­ gentini pa kakšno lepo slovensko na­ rodno, recimo "Kje so tiste stezice" ali pa "En starček je živel". Kot človek, ki je zrasel v precej dru­ gačnem okolju - kako spremljate do­ godke v Sloveniji? Kaj se vam zdi: kje smo na dobri poti in kaj bi bilo treba izboljšati? Ta bo pa težka a bom začel kar pri stvareh, ki me motijo. Prihajam iz družine, kjer seje vedno veliko debatiralo o raznih političnih in splošnih vprašanjih. Navajen sem torej, da brusim in pilim svoja mnenja v odpr­ tih debatah. Marsikaj se na tak način naučim in marsikdaj se zgodi, da kak svoj argument še bolj utrdim ali pa ga v celoti GROSUPLJE flNTIH TRGOVINA DOM Tn VRT VELIKA AKCIISKA PROD Al A!!! C * KOSILNICE VSEH VRST 06«/ 762 200 ^ C£V1 ZA ZALIVANJE GORSKA IN DRUGA KOLESA VRTNE SEDEŽNE GARNITURE KOMPRESORJI 25, 50, 150 L... RAZPRODAJA OKRASNIH RASTLIN - 60 % ODPRTO; 7.00 - 19.00. ob sobotah 7.00 - 13.00 SIALNOilAlALOGLPOJIGO^ AVTOPLAŠČI, (SAVA EFFECTA, BARUM), PLAŠČI ZA TRAKTORJE, MEHANIZACIJO, KLINASTA JERMENA... zavržem. To pravim, ker se mi kar pogos­ to dogaja, da se znajdem pred ljudmi, ki neradi pokažejo svoje mnenje, kot da se jih ne tiče. Prvikrat imamo svojo lastno državo in zanjo se moramo vsi angažirati, jo imeti radi in vplivati na njen razvoj in razcvet Ne morem razumeti ljudi, ki pra­ vijo, da so apolitični. Tudi apolitičnostje politična drža Ne strinjam se s tistimi, ki pravijo, daje politika umazana stvar. Po­ litiko pojmujem kot orodje, s katerim lah­ ko narediš krasno umetnino ali pa skro- pucalo. Zato ne bom rekel, daje to orodje slabo. Tudi ni res, da so vsi politiki enaki, saj vsi niso mogli do sedaj pokazati, kaj znajo. Na volitvah lahko slabe politike "kaznujemo". Kdor se tej pravici odpo­ ve, je zamudil najlepšo priložnost da v demokratičnem redu sodeluje pri obliko­ vanju 'hišnega reda". Torej, kar brez stra­ hu se vključujmo v življenje! Vsi smo poklicani k sodelovanju. Razveseljuje pa me dejstvo, da se pojavljajo v naši sredi ljudje, ki so žejni resnice in ki s svojim trudom sodelujejo pri oblikovanju boljše družbe. Tu predvsem mislim na mlade zgodovinar­ je in nekatere pogumne in modeme čas- nikarje, ki se lotevajo tem, ki so bile v zadnjih desetletjih močno tabuizirane. Prihajajo tudi knjige, ki neizogibno spre­ minjajo vsiljeno vizijo slovenske stvar­ nosti, ki jo je tako zmaličila totalitarna oblast. Korak naprej bo treba storiti v našem šolstvu, kije še močno ideologi- zirano, pritiski na vzgojitelje pa so veliki. V tem pogledu pojmujem status quo kot nasilje nad mladimi. Predvsem, ker je to­ liko hudega povzročila dvojnost, ko si lahko doma kaj komentiral, v javnosti pa nisi smel. Ali pa, koje "tovarišica" v šoli učila nekaj, doma seje pa vedelo, da to ni bilo ravno tako. To je peljalo v shi­ zofrenijo. Mislim, daje že čas, da se v naših glavah nekaj spremeni. Dovolimo si to! Dovolimo si drugače misliti! Večkrat slišimo le povprečne ocene, da med mladino ni zanimanja npr. za narodno in klasično glasbo ter kulturo na sploh. Tem pospktšenim trditvam, ki jih vedno bolj ponujajo tudi skomercia- lizirani mediji, osebno ne morem pri­ trditi, saj precej dobro poznam četrt stoletja delovanja npr. Glasbene šole Grosuplje. Poleg tega imamo precej pevskih zborov in ansamblov na solidni ravni, v katerih sodeluje kar precej mladih. Ali lahko naredite kritično primerjavo na področju zanimanja za glasbo in glasbeno vzgojo mladine v deželah, ki ste jih spoznali ob svojih nastopih? Strinjam se z vami, da splošna nega­ tivna ocena ni pravilna. Pred približno dvema mesecema sem bil povabljen na koncert komornega orkestra v katerem so igrali sami srednješolci. Bil sem gan­ jen do solz zaradi čudovitega muziciran­ ja. Slišal sem kar precej otroških in mla­ dinskih zborov po Sloveniji. Vedno sem odšel od koncerta poln upanja in s pre­ pričanjem, da bo v Sloveniji še "lušt- no". Je pa seveda upravičena skrb za to, kako še izboljšati raven šolanja in povečati interes pri mladih. A ta pro­ blem ni izoliran od ostalih dejavnikov, ki so povezani z vzgojo mladih na sploh v Sloveniji. Takoj, kobi, recimo, popravili težke posledice, ki jih prinaša dejstvo, da oba starša hodita v službo in da ima­ ta zato manj časa za otroka, bi se verjet­ no izboljšali še drugi aspekti, povezani z Spogledljiva Fiorilla in ljubo­ sumni vdovec Don Geroni (Marko Fink) vzgojo. Menim, daje celovita vzgoja tis­ ta, ki bo vsebovala tudi duhovne vred­ note. Ker šola v Sloveniji tega na splošno ne daje, je mlad človek, če tega ne dobi doma al i recimo pri verouku, res ubog in morda zaradi tega zelo prikraj­ šan za pravilno vodenje svojega življenja, torej tudi v izbiranju glasbe, ki ga zanima motivira in oblikuje. Čeje člo­ vek v sebi razbit bo iskal temu primemo glasbo, s katero se bo prepoznal. To se mladim ob iskanju samega sebe še toli­ ko bolj rado zgodi. Starši imamo torej velikoodgovornostvtem, kako obliku­ jemo razvoj glasbenega in splošnega okusa naših otrok. Dobro je, da otroka peljemo na simfonične koncerte ali pa v opero, seveda njim primemo in da jim razložimo za kaj gre. Zelo živo se namreč spominjam, kako smo šl i s starši na kon­ cert v Teatro Colon v Buenos Airesu, ko sem bil star komaj šest let. Bil sem očaran nad zvokom in enotnostjo igranja Mislim, da imamo glede glasbene ponudbe v Sloveniji veliko prednost, ker je tako bogata in raznolika. V tem se lahko primerjamo z velikimi svetovnimi metropolami in torej ni težko najti pri­ merne koncerte za otroke in mlade. Med znanci in prijatelji sem že večkrat slišal vprašanje, kdaj boste nastopili v Grosupljem? Ali se lahko nadejamo, da nas boste obiskali in pobožali s svojim žametnim hasharito- nom naša kosmata ušesa? Z velikim veseljem se bom odzval vabi­ lu za kakšen recital v Cirosupljem. Vem, da ima glasbena šola izvrsten klavir. Baje je tudi dvorana kar ustrezna za take koncer­ te. Vesel bom tudi, ker se bom na ta način srečal s svojimi bodočimi "sosedi". Tik pred objavo prvega dela po­ govora pa sem izvedel, daje franco­ ska Akademija za operne posnetke (Academie National du Disque lyri- que) podelila ZLATEGA ORFEJA za izvedbo Mozartove opere "Don Gio- vanni", v kateri g. Marko Fink poje vlogo Leporella. Grand Prbc, kije vr­ hunsko priznanje glasbene poustvar- jalnostLje bil podeljen 22. marca le­ tos na gala prireditvi v operni hiši Pa- ris-Bastille. Nagrajeni posnetek pod dirigentsko palico Alaina Lomharda izvaja radijski orkester italijanske Švi- ce s sedežem v Laganu. S tem orkest­ rom je g. Marko lani posnel Mozar­ tovo "Cosifan tutte" (v vlogi Don Al­ fama), pripravlja pa se tudi na posne­ tek Mozartovega "Requiema". Gospod Marko - čestitamo in vam želimo še veliko zadovoljstva pri pre­ pevanju, med nami pa vam in vaši družini čim več dobrega počutja. Jože Miklič Spomladanski paket novosti založbe Mondena m Založba Mondena je v spomladans­ kem paketu novosti izdala pet leposlov­ nih knjig. Štiri nove knjige so izšle v zbir­ ki Lirika, poleg njih pa je izšla tudi nova pesniška zbirka (haikujev) Iva Frbežarja V programu humorja pa izidejo trije novi zvezki Najboljših šal in kot novost - štiri knjige Najboljših aforizmov (Žarko Pe­ tan, Bojan Schwentner, Tomaž Brenk in Milan Fridauer-Fredi). MarianneKiauta: PRVI ŽAFRAN/ THE RRSTCKOCTJSNizazemskaav- torica se z zbirko angleških in sloven­ skih prevodov zaokroženo predstavlja svetovni in hkrati še posebej slovenski javnosti. Sodeluje v nizozemskih publi­ kacijah, angleške, nemške in japonske prevode pa j i objavljajo v Evropi, ZDA in Japonski; prevodi so izšli tudi v slo­ venskih revijah. Njeni haikujski zapisi izvirajo iz najrazličnejših situacij in ne le iz narave, v njih se pojavljajo tudi utrinki z mestnih ulic, iz bivališča ostarelih in iz domače soseske, v njih začutimo tudi Daljni vzhod in Slovenijo. Kakor pravi sama, ji je izražanje doživetij v obliki haikuja notranja potreba in življenjski slog, čuti ga kot zlat ok vi r dogodkom v vsakdanjem življenju. Ob prebiranju njenih haikujev se potapljamo v nepos­ reden in poduhovljen stik s svetom, v teh globinah pa smo si vsi ljudje po­ dobni, po vsem svetu. Dragotin Kette: MOJ BOG V pričujoči zbirki so zbrane pral vsem lirske pesmi, gazele, soneti. Začenjamo z otroško pesmijo, ki ni samo "otroška" in uvaja bralca k drugačnemu pogledu, saj so do sedaj uredniki večinoma s pesmijo Jagned hoteli baje takoj na začet­ ku bralcu predstaviti pesnika v "vsej njegovi veličini". V tej zbirki spremljamo pesnika od otroštva, mladostnega du­ ševnega stanja, izgube staršev, preko ljubezenskega osrednjega korpusa, ki ga začenjamo s pesmijo "Ah, zapojte", preko "Poljan...", do sonetov z resigna- tivno liriko in cikla Moj Bog. Ciklusa Novi akordi in Na molu San Carlo smo posta­ vili na konec, saj je z. njima nedvomno zaključeno, točneje, nasilno pretrgano MONDENA i? DRAGOTIN KETTE MO) BOG nedokončano pesnenje. O značaju svo­ je lirike pa nam pesnik svojstveno spre­ govori v prispevku "O lirični poeziji". Ketteja karakterizira izredno močna čust­ venost, erotično doživljanje, hrepenen­ je, humor in ironija ter narodni zanos. Zbirka pospremi spomin na pesnika na prelomu let 1999/2000. Letnici označu­ jeta obletnico njegove smrti in obletni­ co izida njegovih prvih Poezij, loma/Šalamun: AMERIKA Enainsedemdesetega in dvainsedem- desetega leta je nastala njegova peta pesniška zbirka Amerika. Amerikaje še kako vplivala nanj, pravi. Tudi Sloveni­ ja, slap Savice, Bled, prah v Hrastniku, gore in Trnovski gozd, ali Evropa, so z druge strani videti drugačni, Ljubljana pa "predpotopna". Le hrepenenje osta­ ja nespremenljivo, nepremično. "Ame­ rika" je sedaj zopet tu, vsa bela kot noč, pred nami. Stara trideset let, pa vendar še vedno sveža, aktualna, polna ironije, slik, fragmentov, ljubezni,pravi ameriški film, ki teče pred našimi očmi. Slike, sek- vence, kadri, glasbajezik... dialog: "Strcznirx)niklevblažmosu, Amerika, pečat je izbrisan." Naj si na koncu sposo­ dim njegove besede! Tokrat brez ironije. Največji slovanski pesnik? Klasik? Right. I lej, srce mi bo počilo od lepega. Brian Henry: ASTRONAVT Ameriški pesnik, od leta 1995 urednik Umetnost Toneta Pahuljeta Ob dveh retrospektivnih razstavah Poliški duhovni gospod Tone Pahulje je letos imel že dve lepo obiskani razstavi: januarja pri Sv. Križu Podbočje (blizu dolenjske Kostanjevice), marca pa v Pasto­ ralnem domu misijonarja Janeža pri Sv. Heleni Dolsko. Razstavljenih je bilo 14 lesenih, večinoma namiz­ nih križev in 15 olj, predvsem pejsažev in tihožitij. Obe retro­ spektivi sta kljub nepopolnosti dovolj informativni, saj reprezen- tirata umetnikovo dleto in čopič. Kiparska dela ustvarja počasne­ je, vendar je v njih izpovedno oseb- nejši, odkritejši in tudi estetsko močnejši. Tokrat razstavljeni eksponati segajo tja do zgodnjih 70-ih let, torej pred začetek avtor­ jeve poklicne pot. Motivno je Pa- huljetova drobna plastika sicer enovita: trpljenje razpetega Bo-gočloveka, vendar je doživljajsko in izrazno raznolika, saj je v enem samem motivu uspel izdolbsti in izžagati postaje človekove duhov­ ne poti in človekove eksistence sploh. Začetna dva Križana, ki ju na razstavah sicer ni bilo, sta krhka, drobna, nežna, lirična oz. pastoral-mednarodne revije VERSE, njegova po­ ezija in kritike se pojavljajo v številnih revijah širom sveta. Ima neverjeten dia- pazon zaobseganja tradicije. V katero­ koli področje gre, rahlja in obnavlja z neverjetno hitrostjo in energijo. Njego­ va lakota, veselje, skoraj pohlep po obv­ ladovanju vsega je fascinantna. S silo­ vito energijo skače na glavo v sredo oceana človeštva in se odloča vse pre- vohati, vse na novo splužiti, prekopati, razrahljati, prevetriti, razmetan, razkrčiti, razredčiti, razbremeniti, urediti po svoje, dati najprej na zrak, sčistiti, predelati, zdrobiti na drobne koščke, da se bo les­ ketalo, pridelati, sijati, žareti, ljubiti, pre- krvaveti, izšpricati v vse vetrove sveta, skratka: počenjati svojo glasno srečo in prisotnost. Gre za noro veselje najbolj dinamičnega, talentiranega torpeda, kužka in liderja v generaciji, izjemnega pesnika, bralca poznavalca svetovne poezije na dramatičnem prehodu iz časa v čas. Henry je verjetno celo najbolj objavljani pesnik, esejist in kritik svoje generacije v ZDA. Ivo Frbežar: BRINOVE JAGODE Obetavna in navdušujoča pesniška zbirka ker je pesnik svoje pesmi (haiku- je) razvrstil v čudovito paleto osmišlju- joče eksistence. Gre za "veličino modre­ ga nauka", saj je v haikujih zaznati raz­ svetljujoče bistvo sveta. Pesnik se je pošteno spoprijel z življenjem, kar po­ meni, da je v teh kratkih pesmicah obli­ koval nekakšno simbolno podstat, s ka­ tero se lahko približamo tistim delom za­ vezujočih emblemov, ki nas nenehno postavljajo pred dejstvo, da kljub vse­ mu na tem svetu nismo sami, ampak da je prisoten naš bližnji. Izvrstno je brati takšno poezijo. Pravzaprav seje pesnik odprl in ponotranjil, tako da lahko reče­ mo, da mu gre zares in daje vsak njegov haiku zgodba zase. Pozitivna miselnost prevladuje in nas pripravlja za tiste naj­ bolj kočljive situacije v življenju. V nje­ govih verzih le najti toplo roko človeka ki nam prijateljsko svetuje, daje življenje večno in da ga nič zunanjega ne more uničiti Grosuplje zaostaja za Ivančno Gorico Prof. Marija Samec je za zbornik treh občin, ki bo izšel sredi leta sestavila obsežno in anotirano bibliografijo član­ kov o občinah Grosuplje, I vančna Gori­ ca in Dobrepolje, objavljenih v letih 1998 in 1999. Podatke je nabrala iz štirih os- rednjeslovenskih dnevnikov: Dela, Slo­ venskih novic, Dnevnika in Jutranjika nekaj naših tem pa seje pojavilo tudi v Većem ter Primorskih novicah; iz 46 ted­ nikov, mesečnikov ali občasnikov. V bib­ liografiji, razumljivo, ni upoštevana lo­ kalna periodika: občinski, krajevni, šol­ ski časopisi, župnijski listi, društvena glasila, saj bi bibliografija sicer dobila obseg knjige. Celotna triobčinska bibliografija M. Samec obsega 565 člankov, od katerih jih je 305 ali kar 54% povezanih z občino Ivančna Gorica 185 ali 33 % z občino Grosuplje ter 75 ali 13 % z občino Dob­ repolje. Največ člankov o občini Grosuplje, objavljenih v letih 1998 in 1999, sta napi­ sala novinarka Dnevnika Andreja Pod- logar(33) in novinar Dela Bojan Rajšek (16). V srednjo skupino se uvrščajo Ja­ nez Zrnec (6), Željko Kozinc (6), Bogi Pretnar (4), Lidija M um (3) in J. Omahen (3). Od drugih znanih slovenskih novi­ narjev oz. publicistov so s po dvema člankoma zastopani Boris Kuhar, Ladi­ slav Lesar, Milan Markelj, Alenka Pu- har, Vinko Vasle m Vladimir Vodušek. Najmočnejši temi, s katerima se je Ivančna Gorica pojavljala v slovenski periodiki, sta (1) stiski samostan (47 član­ kov), ki ima tudi verski muzej, p. Ašiča verske shode mladih, s samostanom pa je povezan tudi Stiski rokopis - ter (2) Muljava (33 člankov) z Jurčičevo rojst­ no domačijo, letnim gledališčem baroč­ no cerkvijo, Jurjevim sejmom in slikars­ kim ex temporom. Promocijsko pozitivni osebi občine Ivančna Gorica v širšem slovenskem prostom sta J. Jurčič in nad­ škof Franc Perko, promocijsko negativ­ na pa podjetnik S. Grubelič. Najmočnejša medijska oseba iz obči­ ne Grosuplje je nedvomno J. Janša. Nje­ gova medijska bibliografija gotovo ob­ sega več tisoč enot, pa ne le sloven­ skih, ampak tudi evropskih. Obravna­ vana bibliografija pa ga zajema samo v domačijskem okviru. Podobna omejitev velja tudi za naše druge javne osebnos­ ti, npr. družino Cerar, Čeferin itd. Tako je v bibliografiji vodilni medijski promotor naše občine L. Adamič (22 člankov), ki je leta 1998 praznoval stoletnico rojstva njemu po številu člankov enaki pa so Romi, in sicer s promocijsko negativno konotacijo. Najmočnejša medijska tema oz. oseba občine Dobrepoljeje bil likov­ ni umetnik Tone Kralj (22 člankov). Ostala tematska polja naše občine, s katerimi se pojavljamo v slovenskem časopisnem in revijalnem tisku, so: (1) kultura (25 člankov): Cerovo, Magda- lenska gora, župna cerkev Šmarje, Tu- renček, gradova Boštanj in Čušperk; od sodobne kulturne dejavnosti sta zasto­ pana s po enim člankom le Knjižnica Grosuplje in pevski zbor iz Žalne; (2) kronika s 23 članki, med katerimi je 20 negativnih (M. Solomun - trgovina z orožjem umor župnika V. Pristova, nes­ reča športnika M. Črtaliča); (3) gospo­ darstvo z 21 članki: podjetja Tabor, Mot­ voz in platno, Pekama Grosuplje, podje­ tje F. Podržaja gradnja hiš; (4) turizem in naravna dediščina (13 člankov): Župa­ nova jama Evropska pešpot, gostilniš­ ka kulinarika Radensko polje; (5) šolst­ vo, vzgoja (1 1 člankov): šola Šmarje (6), šola Grosuplje tri, glasbena šola eden; (6) šport s tremi članki: kolesarstvo, ma­ raton, nogomet - v slovenskih očeh tu ne pomenimo nič. Od osebnosti iz nase občine so - po­ leg že omenjenega L. Adamiča - v 1< >kal- ni bibliografiji najmočnejši Janez Janša 5 člankov (ob 40-letnici), Miro Cerar s štirimi članki (ob60-letnici). Sledita jima simultani komik Sašo Hribar in pesnik ter založnik I vo Frbežar s po dvema član­ koma. Po enkrat se pojavljajo: general­ na državna tožilka Zdenka Cerar, pisa­ telj Goran Gluvič, znanstvenica Lidija Andoljšek Jeras. filozof in teolog Ione Jamnik, pedagoginja Milena Lunar, po­ litičarka Metka Mencin Čeplak, župnik Jože Mrvar, predsednik Slovenskega društva za ureditev zamolčanih grobov Franc Perme, pisec Janez Rus z Gatine, likovnica Darja Štibemik iz Šmarja zgo­ dovinar Franček Saje, verski voditelj in prevajalec Primož Trubar (krščen v Škoc- janu), pesnik Ivo Zorman in novomaš- nik Tone Zaje. Iz navedenega pregleda je razvidno, da naša občina v medijih močno zaostaja za sosednjo občino Ivančna Gorica. Za promocijo Stične je najzaslužnejši pač opat dr. Anton Nadrah, za promocijo Muljave pa v veliki meri verjetno Tatja­ na Lampret. Najmočnejše polje medij­ ske promocije občine (irosuplje je kul­ tura, deloma a še ne dovolj turizem. Gospodarstvo je v medijih skromno zas­ topano, šport je blizu ničle. Upajmo, da se bodo s pridobitvijo nove športne dvorane športniki kmalu postavili na noge. In zdaj se vprašajmo: kaj so nare­ dili naši kulturni organizatorji in anima- torji v polpreteklem in zadnjem času in kaj so naredili, tj. koliko so dali naši župani in občinski možje. Vprašanje ni graja, ampak vzpodbuda. J. Miiller no odprta, darežljiva. Pri razstavl­ jenih razpelih pa je Telo polno bo­ lečine, bivanjske samote, obupa in prošnje hkrati, ekspresivno formi­ rano v vertikalni liniji, v dlaneh, ki so včasih stegnjene navzgor, k Bogu, včasih naprej v prostor, proti gledalcu, včasih skoraj snete z žeblja, ekspresivno oblikovano v kolenih, kdaj tudi s stopali na zem­ lji ali celo pod njenim horizontom. Križi so kdaj stebrasti, kdaj sploščeni, kdaj kubični in s težo sveta, na plečih - slednja ideja je vredna, da bi jo avtor poglobil in estetsko izčistil. Pahuljetov slikarski opus precej presega število njegovih skulptur in tudi motivno je pestrejši, ven­ dar je izpovedno bolj zadržan, vča­ sih zaradi žanrskosti, včasih zara­ di akademičnosti, včasih zaradi mi- metičnosti, tri, štiri Pahuljetova olja pa so čudovite barvne ekspre­ sije. Religiozno motiviko zastopa študijska Ikona iz začetnega ob­ dobja, polna miline, zaupljivosti in sreče, ter olji, na katerih se motiv­ no povezujeta poslanstvo duhov­ nika in umetnika. Od tihožitij so bili razstavljeni cvetni aranžmaji krizantem, aster, vrtnic. Žanrska motivika prevladu­ je tudi v lirično umirjenih, barvitih krajinah s travo, drevesi ter nebom. Iz lanskega leta ima dve olji z moti­vom potoka, ki vnaša zavest pote­ kanja, premikanja, odtekanja in mo­ tiv morja. Tretje motivno polje: kmečko domačijskost zastopajo reminiscentne vertikale kozolca in ostrnice. Dobra, psihološko zani­ miva je podoba poliške kmečke hiše. Ko se mu pokrajina motivno zoži na eno samo drevo v cvetju in sončni atmosferi, tudi žanrskost prerašča v globljo osebno noto in v ekspresijo barv, torej v antitezo izpovedi, oblikovanih v lesu. Razstavi potrjujeta izpovedno in izrazno zanimivo umetniško osebn­ ost. Tone Pahulje bo letos prazno­ val srebrni duhovniški jubilej. J. Miiller I V jeseni življenja Marija Brodnik iz Male Račne ali po domače Dobarjeva mama je bila rojena daljnega leta 1908,19.5.,intovsosednji hiši, pri Bregarju. V družini je bilo kar 14 ljudi okrog mize (od tega devet otrok, 5 fantov in 4 dekleta). "Ni bilo lahko," se spominja Marija.' 'Koliko vode sem mo­ rala prenesti na glavi!"-Seveda takrat, v njeni mladosti, so kapnice šele počasi nastajale, ker se je na slamnatih strehah voda težko lovila, pa še rjavaje bila V šolo je hodila na Kopanj. Učil jo je gospod Flajs, ki se ga spominja kot zelo spoštovanega in učenega človeka. Tudi prvo sveto obhajilo je prejela na Kopanju - pri gospodu Žužku. Nanj ima še da­ nes lepe spomine. Kot dekle je nosila žito v mlin na Šico ali Na žago. Prvi mlin je bil Vrbetov inje stal blizu glavnega izvira Šice, torej je lahko mlel le, kadar je bilo veliko vode in je Šica (to je glavni izvir, čeprav se Šica uradno imenuje tudi celotni potok, ven­ dar temu domaćini navadno pravimo kar Breg) bruhala. Drugi, Koščakov mlin, paje stal malo niže ob vodi inje imel tudi veliko zajetje, tako daje lahko mlel skoraj celo leto, le suša mu je ustavila kolesa. Ob večji vodi paje delovala tudi vodna žaga ob mlinu - od tod tudi ime. Z veseljem in ponosom se Marija spominja svojega očeta in njegovih konj. Bili so v ponos hiši in celi dolini. "Ja, očetu ni bilo ničesar škoda za konje, konje paje bilo škoda za oranje, čeprav so morali delati tudi to." Brez Bregarje- vih konj se malo imenitnejše ohceti v fari sploh ni moglo misliti. Seveda se mama spominja tudi prvega kolesa, kije prišlo v vas. Z nj im seje pripeljal Rojčev ata. Njegov sin Johan paje čez čas pri­ peljal prvi avto - opel olimpijo. Poročila seje Bregarjeva Marija po sta­ rem slovenskem reku: Poroči se blizu, da se poznajo korenine. Šlajekarksosedu- k Dobarjevim. Takrat ji je bilo že 30 let. Prva hči - Marinka - se je rodila leta 1939. Za njo sta prišla še France in Jože, že med vojno. Taje bila zlo že sama po sebi. V taborišču v Padovi je za vedno ostal Marijin najmlajši brat. Še huje paje bilo neposredno po vojni. Že v svobodi so bili pobiti Marijini preostali štirje bratje in -daje bila mera gorja še bolj zvrhana - je izgubila tudi moža "Potolkli so ga ne ubili, prav potolkli, še grše kot žival..." Tako je povedala danes še živeča priča (takrat je bila stara 37 let in zaprta z njim v Teharjah). 'Toje bilo zato, ker je bil veren in pokončen mož, ki je trdno stal za svo- jim prepričanjem in ni hotel kloniti pred rablji," še dodaja preživeli. Marija se trpko spominja tudi groženj otrokom ko so tekali po vasi in jih je kli­ cala domov. Se vedno sliši porogljivi glas: "Pusti jih, saj ne bodo dolgo! Starega smo že pospravili, zdaj bomo pa še te." -Na srečo se to ni zgodilo in so vsi živi še danes, imajo svoje družine oziroma že vnuke in mamo spoštujejo in jo imajo radi. Drobne gube na njenem obrazu in še danes odločna beseda pa pričajo o njeni veliki trdnosti, ki jo je potrebovala, daje zdržala vse hudo. Ostati sama z majhnimi otroki na majhni kmetiji brez drugih do­ hodkov in še od družbe zaznamovana, je prava umetnost. Vendar svojega pono­ sa ni nikoli zataj ila Ostala je pokončna in samostojna žena. "Ne, prosila pa res ni­ sem in tudi zdaj še ne," pravi in se, od let upognjena še peš odpravi k maši, če je domači (sin ali snaha) ne uspejo "ujeti" in peljati, saj ne gre več lahko. Spominov je še veliko, a naj od vseh omenim le še en dogodek s povojnih volitev. Takrat seje volilo običajno od maše grede. Tako je šla volit tudi Dobar­ jeva mama z dvema sosedama prav tako vernima ženicama. "Sneg bo, sneg bo!" so namesto pozdrava zaslišale posmeh izza mize. - Tako so si nekateri z namigo­ vanjem na pripadnost beli gardi privoščili nezaščitene ljudi, da bi ugajali takratni oblasti in morda še kaj iztržili zase iz tega Pa to še ni bilo vse. Ne glede na to, kako so ljudje volili (toje, v katero skrinjico so oddali svoj glas - o tem so si po razgla­ sitvi rezultatov pripovedovali od ušes do ušes) izid je bil presenetljiv. Vedno so se vsi glasovi znašli v eni sami skrinjici - vendar ne v tisti, v katero so skoraj stoodstotno oddali svoj glas. Od takrat naprej vsaj ena od teh žena ni nikoli več šla na volišče, da bi njen glas ne romal več v neizbrano skrinjico in da bi se nih­ če več ne norčeval iz njene vere. Vedno prijazni in pogumni Dobarjevi mami želim, da bi lahko še dolgo hodilak svoji ljubi kopanjski Mariji. Marjan Šircelj st. Vondolizem pri Županovi jami Materinski dan pri "Srčkih" v vrtcu Tinkara Pozno popoldne, 23. marca2000, smo se na povabilo naših malčkov, vzgojitelj ice Nevenke Kocijančič ter pomočnice vzg. Mojce Koščak, zbrale mamice in očki v igralnici "Srčkov" v vrtcu Tinkara. Majhna a prikupna sobica je bila lepo okrašena polna igrač, ljubkih predmetov in pravih umetnij naših otrok. Otroci in mamice smo že nestrpno pričakovali presenečenje, ki se nam je obetalo. Skoraj polovico igralnice sije prisvojil velik oder, glasba seje pritajila v prostor, nastopa­ joče kitke prav tako in lutkovna igrica ZDRAVILO ZA MEDVEDA seje pričela Moram priznati, da smo vsi skupaj zares uživali in prišli do zaključka da so očki, ki so s pomočjo vzgojiteljice pripravili igrico pravi profesionalci in, da so se vsi skupaj zares potrudili. Prvi del predstave seje zaključil in čakalo nas je še eno presenečenje. Tokrat so nastopili naši malčki. Vso njihovo radoživost zvedavost znanje, prisrčnost ki so si ga pridobili tako doma kot v vrtcu in seveda ljubezen do svojih mamic, so pokazali kar na televizijskem ekranu, kajti vzgojiteljica Nevenka seje preizkusila kot režiser, scenarist in kamerman. Malčki so kuhali, pospravljali, obešali perilo.., skratka na prisrčen način prikazali delo svojih mamic. Potemje vsak malček s sliko v naročju predstavil svojo mamo. Za zaključek pa smo bile mamice deležne prelepega darila. Kot mati dveh sinov, od katerih najstarejši Maj že "drgne" šolske klopi in ki je prav tako preživel svoje zgodnje otroštvo pod okriljem tega vrtca, Nevenke in Mojce, lahko povem, da sem hvaležna za pristop, ljubezen, pozitiven odnos do otrok in predvsem vzgojo, ki sojo deležni otroci v tej skupini. Marjeta Kek Mamica je kakor zarja... Na predvečer dne, ko vse matere naše dežele odene veličastni obstret popolnosti, nezamenljivosti in edinosti, ko luč njihovega naravnega poslanstva zašije v polnosti sijaja, je vokalna skupina Zvezdica v Gasils­ kem domu na Gatini vsem vaškim materam pa tudi očetom s pesmijo pones­ la glorijo in globoko spoštovanje njihovemu ljubečemu čustvovanju. Čla­ nice podeželskega GD, pod organizacijo Majde Trontelj, že nekaj let mate­ ram okoliških vasi za njihovo neprecenljivo dobroto in srčno skrb prirejajo skromno slovesnost. Ob bogato obloženih mizah dišečega domačega peci­ va in urici kulturnega programa si osmislijo bit svoje materinske predanos­ ti. Solze so bile v njihovih očeh, ko so otroška usteca delila zahvalo, in toplo so njihovi pogledi objemali male zvezdice. Dan za tem je pevsko obogatena zasedba dopolnjevala mašni obred v cerkvi Sv. Mihaela. S sa­ mostojnim pevsko-deklamatskim vložkom seje pridružila igrici dramatur­ ške zasedbe Sonček in prisrčnim cicibančkom-palčkom, ki so s pristno oživitvijo družinskih vlog staršem pokazali, da otroci kdaj pa kdaj že skre­ nejo s poti, vendar njihova ljubezen in spoštljivost zato nista nič manjši. Poudarek materinskega dne se z leta v leto krepi. Materam postavlja pom­ nik in jim podarja nenapisano priznanje za uresničevanje družinske pravlji­ ce. Barbara Pance Trinajsti in štirinajsti marec 2000 v Kul­ turnem domu Grosup­ lje lahko imenujemo provi otroški gleda­ liški moroton Uhlji takšni in drugačni - Zajčki iz VVZ Kekec Grosuplje Produkcija je velika, navdušenje tudi. Najbrž, da je to pravi čas, da začnemo razmišljati tudi o boljši kvaliteti predstav in bolj odločni podpori šol tej dejavnosti: več načrtnih ogledov predstav in več izobraževanja za mlade igralce in njihove mentorje. Kot selektor sem si do 28. marca2000 ogledala kar pet območnih srečanj otro­ ških gledaliških, lutkovnih in mladinskih skupin v Kočevju, Cerknici, Ljubljani in okolici (Rakitna), Ljubnem in na Grosup­ ljem. Vsega skupaj torej kardevetintri- deset predstav. Od tega krepek delež je odmerjen za našo Območno izpostavo Ivančna Gorica, saj seje na srečanje prija­ vilo kar štirinajst skupin, med temi le ena lutkovna in dve mladinski. Torej je stan­ je dobro, zanimanje za gledališče veliko. Moja pripomba je le-ta, da bi morale šole malo bolj podpreti mentorice pri njiho­ vem delu in izobraževanju (ogledati si čim več predstav z igralci vred, se udeležiti različnih delavnic in s tem iz­ boljšati izbor otroških dramskih tekstov). Zadnji vikend v letošnjem marcu so Županovo jamo zopet obiskali vanda­ li. V zadnjih treh letih seje to zgodilo že tretjič. Vdrli so že v sosednjo stavbo opušče­ nega gostišča, vlomili vrata in razbili ste­ kla na oknih. Polomili so streho nad odrom za glasbenike in les razmetali po gozdu in okoli vhoda v jamo. Polomili so tudi ograjo na balkonu hotela. S polomljenimi deskami so kurili kar na lesenih mizah, ki so last Turistične­ ga društva Županova jama Grosuplje. Pred dvema letoma so že vdrli v ki­ osk Turističnega društva. Uničili so podboje vrat, kurili so na parkirnem prostom, razbijali steklenice, polomili mize in klopi, da so lahko podkurili s suhim lesom. Vedno so pustili za seboj pravo raz­ dejanje, da so vodniki po jami morali naprej odstraniti steklo in prazne ste­ klenice vina, žganih pijač, razbite ko­ zarce, pepel, ožgan les in drugo nesna­ go, preden so lahko sprejeli obiskoval­ ce jame. Steklo na parkirišču je nevar­ no za otroke, ki so najpogostejši obiskovalci Županove jame. Zadnji vdor v kiosk je pa poleg običajnih poškodb povzročil še zgo­ dovinsko škodo. Vandali so ukradli ključ, ki je odpiral vrata v Županovo jamo vsaj že 73 let. Čemu jim bo tak ključ, saj so vrata v jamo zaklenjena z novimi ključavnicami? Po radiu Zeleni valje društvo pozivalo storilce, naj vsaj ključ vrnejo, saj takih ključavnic ne delajo več in ga ne morejo nikjer upo­ rabiti, vendar so bili vsi pozivi zaman. Turistični delavci se zaman trudimo, da varujemo premoženje društva, da skrbimo za okolico jame in jamo samo ter za kiosk, v katerem je omogočena vsaj osnovna turistična ponudba, če so tako pogosto na delu vandali. Je potrebno dodajati, da izraz van- dalizem izhaja iz dejavnosti plemena germanskih Vandalov, ki so za seboj vedno puščali opustošenje, kjerkoli so se že pojavili? Toda to so počeli na vojnih pohodih! Za naravno znamenitost Županovo jamo bi morali vsi skupaj skrbeti! Pa se samo člani Turističnega društva Županovajama Grosuplje trudimo, da božje stvaritve narave pokažemo ljudem in jih zapustimo čim bolj neo­ krnjene tudi bodočim rodovom. Ali mora res biti vse skrito "za železjem", da se ohrani in obvaruje? Za TDŽupanova jama Grosuplje, Marija Samec No skupščini DOPPSo Naj takoj odgovorim: DOPPS je kratica DRUŠTVA ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE. In vse, ki imate radi ptice, vas bo to zanimalo. To društvo, s sedežem v Ljubljani, vključuje vse ljubitelje ptic in narave. Seveda pa tudi strokovnjake, ki o pticah vedo vse, torej ornitologe. V društvu se trudijo, da bi bile ptice čim bolj zaščitene. Zato prirejajo preda­ vanja in izlete na življenjska območja ptic, oziroma v ti. habitate. (Ljubljansko bar­ je, Cerkniškojezero, Soline, Krakovski gozd, področja ob Dravi itd.) Imajo sve­ tovanja za panoge, ki nenamerno zmanjšujejo populacijo in življenje ptic. V ta namen in za informacije izdajajo tudi dve publikacij i. Svetujejo tudi, kako pti­ cam pomagati (npr. zgnezdilnicami). Letosje bilo organizirano že ^tradi­ cionalno štetje prezimujočih vodnih ptic Slovenije, ki je potekalo po celi Evropi isti vikend in istočasno! DOPPS je nam­ reč član svetovnih podobnih organiza­ cij (npr. Bird Life International). Ali: v Evropi je preko 2.800.000 pri nas v Slo- venij i že preko 2500. Še zanimivost: letosje izbrana za pti­ co leta - KAVKA (latinsko Corvus mo- nedula), ki je žal že ogrožena. Lanijebila npr. ptica leta popularna štorklja leto preje pa lastovica. Vse informacije v zvezi s članstvom dobitenadruštvu,natel.(01) 138-19-00. Marjan Trobec Vse to pomaga in dobro vpliva na rojst­ vo izvirne ideje, ki varno pripelje do gle­ dališke predstave. Do njene prepričlji­ vosti, vznemirjenosti, sproščenosti in seveda dobre igre. Pohvaliti moram mentorje, ki otroke za igro navdušijo in kljub vsem okolišči­ nam (izmenski pouk, vozni red prevo­ zov šolarjev, vedno premalo denarja, usklajevanje z ostalimi dejavnostmi,...) stvari pripeljejo do konca. Lepo pozd­ ravljam tiste, ki so se prvič predstavili med nami. Ker so bili prijetna osvežitev, povabljeni tudi naslednje leto. Mladi igralci, naj povem dajih je bilo vseh skupaj 235, pa so bili letos še po­ sebno radovedni. Hoteli so povratno informacijo o njihovi igri na odru kar ta­ koj. Upam, da zato, ker si želijo biti dru­ go leto samo še boljši. Teksti so bili letos raznovrstni - od čiste pravljice do glasbene pravljice k hladni odtujenosti današnjega časa, ki vodi vdrogo in kriminal. Najpopularnej­ ša je bila igra Vike Grobovšek z naslov­ om KAJ SE SKRIVA ZA VELIKIM TREBUHOM, ki smo jo videli uprizorje­ no kar trikrat. Na medobmočnem srečanju v Kočevju, kjer se bo predstavilo enajst skupin - izGrosuplja: Zajčki VVZ Kekec Grosuplje s predstavo - Guido Genech- ten: UHLJI TAKŠNI IN DRUGAČNI, mentorice Slave VVcchtersbach. Skupi­ no OŠ Šmarje- Sap TO NI PRAVLJICA - priredba po Dragi Potočnjak mentori­ ce Betke Jamnik pa bom zaradi vsebine igre predlagala v ogled selektorju za Festival gledaliških vizij. Vsem skupinam želim še veliko nas­ topov in pa polnih dvoran. Saj je reakci­ ja publike nekakšen motor za igralca. In naj vsi, ki delajo gledališče, ne pozabijo na njegovo magičnost. Mentorice in mladi igralci imajo težko nalogo, da pokažejo na umetniški po­ tencial teksta pa tudi na svojo igralsko moč, energijo in odnos do sveta. Boljši bodo, več bo publika zahtevala od njih. In bolj zahtevna publika zna razločevati dobro od slabega. Žal je v času populizma ki ga zdaj živimo, publika vse manj zahtevna. In otroško gledališče ima v tem pogledu važno nalogo, saj je skorajda prvo, ki začenja vzgajati mlado publiko. Le po­ gumno v atmosfere novih, še boljših predstav! Simona Zore Ramovš za SLKD Ivančna Gorica OdQOVOr 90Spe HrOVOtinOVi Letovanje otrok v letu 2000 Spoštovana gospa Hrovatinova. V zadnji številki Grosupeljskih odme­ vov smo pričakovali vaše opravičilo, toda namesto tega smo doživeli nov napad na naš zdravstveni dom. Seveda imate vso pravico kritizirati, kritika je si­ cer pozitivna, če je konstruktivna, ven­ dar se tudi to pot ne morete izogniti pre­ tiravanju. Trdite namreč, da morajo pa­ cienti čakati v čakalnici tudi po šest ur, da pridejo do zdravnika. Če slučajno še ne veste, spoštovana gospa, traja ordi- nacijski čas točno toliko, kot trdite, da morate čakati na zdravnika. Toje šest ur. Če bi pacient moral čakati res tako dol­ go, potem sploh ne bi prišel na vrsto, ker bi zdravnik po šestih urah ordinacije namreč svoje delo zaključil. Nadalje trdite, spoštovana gospa da bi bilo z boljšo organizacijo mogoče marsikaj spremeniti. V tem se popolno­ ma strinjam z vami. Ker sem za organiza­cijo v ZD odgovoren jaz, sem vam dolžan odgovoriti. Žal, vidim, da še niste opazi­ li, ali pa niste hoteli opaziti, da se je v času, od kar sem na knriilu zdravstvene­ ga doma marsikaj spremenilo, upam, da na bolje. Toje mnenje tudi večine naših pacientov. Prepričan sem, da bi se dalo obrniti na bolje še marsikaj, vendar bi za to rabili več denarja. Če nam, spoštova­ na gospa lahko poveste, kje bi ga dobi­ li, bomo tisti hip organizacijo še izbolj­ šali. Z denarjem pa ki ga imamo sedaj na voljo, bom srečen, če bomo uspeli obdržati sedanje stanje. Upam, da ste z mojim odgovorom za­ dovoljni., nisem pa v to prepričan. Dovo­ lite mi, cenjena gospa, da vam dam še dober nasvet. Ko boste ponovno dobi­ li napad, da bi nas kritizirali, vzemite v roke pesmi dr. Franceta Prešerna in si preberite tisto, Apel podobo na ogled postavi. Čejo boste pazljivo prebrali tri­krat, bo napad z malo sreče popustil. Karpaste izjavili na prireditvi Kaj rije, deklica?, vam nikakor ne moremo oprostiti. Skrbno čuvamo posnetek, ko trdite, da zdravniki izvajamo nasilje nad pacienti, kojih ne pošljemo na zdravili­ ško zdravljenje, čeprav je to v naši moči. Ta vaša trditev je čista laž in škoduje tako zdravstvenemu domu, kot zdravni­ kom. Kako je v resnici, ste lahko prebrali v pismu medicinskega sveta kar pa vi, zal, razumete kot napad na vas, ne pa kot dejstvo. Sicer je bilo naivno, da smo pričakovali vaše opravičilo, ker bi pač lahko vedeli, da se ljudje vašega kova nikoli niso opravičevali, ker pač "nikoli niso ničesar napak storili." Če pa taki časi še vedno trajajo, bomo videli, ko se bomo srečali na sodišču. Do takrat pa lep pozdrav in miren spanec. Obč. svetnik Janez. Mervič, dr. med direktor ZD Grosuplje Iz Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje obveščamo občane občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje, da bomo v letu 2000 orga­ nizirali za šolske otroke in otroke, ki obiskujejo malo šolo, 10 - dnevno zdravstveno letovanje na Debelem rtiču v času poletnih šolskih počitnic. Rezervacijo za letovanje smo poslali za čas od 26. julija do 5. avgusta 2000, vendar iz Debelega rtiča še nismo prejeli potrjene rezervacije, tako da se lahko termin letovanja še spremeni. Starši, ki želijo svojega otroka poslati na letovanje, naj lastnoročno izpolnijo prijavnico, ki jo otroci dobijo od 10. maja 2000 dalje v tajništvu šole oziroma v svetovalni službi OŠ Stična: V celoti izpolnjene in podpisane prijavnice naj otroci vrnejo v tajništvo oz. v svetovalno službo šole do 20.5.2000. Število otrok, ki bodo letovali, je omejeno. V kolikor bo prijav več, kakor je prostih mest, bodo imeli prednost otroci, ki pogosteje obolevajo ter otroci iz socialno ogroženih družin. Ekonomsko ceno letovanja bomo krili iz sredstev, ki jih bomo v ta na­ men dobili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije OE Ljubljana in iz proračunov posameznih občin. Razliko do polne cene bodo krili starši. Ker so priprave na letovanje še v teku, bo znesek prispevka staršev napisan na prijavnici za letovanje. Otroci, ki jim bo iz zdravstvenih razlogov odobreno letovanje, bodo v mesecu juniju na dom prejeli položnico o doplačilu za letovanje. OZ RK Grosuplje KOZMETIČNI SALON Silva Glavan B. ' Brmje 1/47, 1290 Grosuplje, tel.: 061/762-132 - specialna nega obraza in telesa s Thalgo kozmetiko - najsodobnejši preparativni in apa- rativni anticelulitni postopki - ultra zvok, algoterapija, mišična sti­ mulacija, masaže, ročna lymfna drenaža - solarij, depilacija, epilacija -permanentni make up Brezplačno svetovanje za nego problematične kože in predaja negovalne kozmetike TMALGO C#TIS d.o.o. toneva vas 6 b 1290 Grosuplje Tcl/|ax : 061 763-630 ZA L6PŠ0 POMLAD SMO VAM V NAŠI VRTNARIJI PRIPRAVIL! V6LIKO IZBIRO BALKONSKEGA CV6TJA: - pelareonije, bršljanke, sur{inije, taksije, beconije, vodenke ter ostale strukturne rastline; ZA VRT0V6, PARKC IN GR080V6: • cvetoče enoletnice, trajnice, vrtnice, cvetoče grmovnice, ciprese; SADIKC Z6L6NJAV6: • paradižnik, paprika, kapusnice, solata... ZASADIMO VAM TOD! KORITA! KAR ZASADIMO PRI NAS, RAST« TOD! PRI VAS! PRIPOROČAMO S£ ZA VAS OBISK! Magično likanje LauraStar Magic LauraStar MAGIC Zastopstvo, prodaja in pooblaščeni servis: pejal GROSUPLJE. Cesta no Krko 12, teb 061/771-381, 772-875, faks: 061/762-557 Raziskave kažejo, daje likanje najzahte­ vnejše gospodinjsko opravilo, ki gospo­ dinjam od vzame največ časa, poleg tega pa povzroča bolečine v rokah, ramenih in križu. Zato se strokovnjaki po vsem svetu žc mnogo let posvečajo izboljšavam na področju likalnikov, v novejšem času pa razvijajo učinkovite in modeme likalne sis­ teme, ki gospodinjam prihranijo tnid in čas. Izmed vseh novosti na tem področju posebno izstopa sistem LauraStar Magic, vrhunski likalni sistem, ki je plod dolgolet­ nega razvoja švicarskih raziskovalcev in oblikovalcev. LauraStar Magic združuje žc znano s popolnimi novostmi, ki jih na trgu doslej še niste srečali. Kot prvo naj omenimo ven­ tilator, kije integriran v podstavek likalne deske in ima dvojno vlogo: lahko odsesava zrak in paro, ob čemer se tkanina "prilepi" na podlago, zato ne drsi, likanje paje lažje in hitrejše. Tkanina se obenem vlaži, tako da ni potrebno dodatno vlaženje ali škrobi jenje. Lahko pa vpihava paro s spodnje strani v sebno odprtino. Likalnik lahko še topel shranite v po­ sebni košari na likalni deski; desko pa zložita in pospravite. Zložena deska zav­ zame komaj 16 cm širine, zato jo boste brez težav potisnili za vsako omaro. Vse, kar smo napisali zgoraj, jasno prip­ oveduje o tem, da je LauraStar Magic plod ^dolgoletnega razvoja, v katerem so stro­ kovnjaki upoštevali prav vse značilnosti likanja. LauraStar Magic je nadgradnja li- kalnika LauraStar Premium, najbolje pro- tkanino oblačiltfsc napihne, lahko ga likate "na zračni blazini", s čimer se izognete nadležnemu guban ju, še posebno pri zaple­ tenih kosih oblačil.Tako boste na primer brez težav zlikali celo napihnjene rokave, suknjiče s podlogo, robove in zavihke na hlačah in še in še. Tlak pare v LauraStar Magic je višji kot pri običajnih likanjih, saj znaša kar3,5 do4 bare. Zato lahko večje kose likate kar zložene, pri manjših pa bo dovolj, če jih polikate samo po eni strani. Para pod tla­ kom prodira skozi tkanino, jo pri tem osveži, poravna in razpiha vlakna, tako da si boste prihranili še marsikatero pot v ke­ mično čistilnico. LauraStar Magic upravljate z enim samim gumbom, kije nameščen na zgornji strani likalnika, zadošča pa za tri funkcije hkrati. Pri vklopljeni pari izbirate z eno­ stavnim pritiskom na gumb med funkcijo pihanja ali odsesavanja zraka. Para nastaja v posebni posodi pod mizo in po cevki prihaja do likalnika, zato je likalnik lahek in se v njem ne nabira vodni kamen. Kotliček za paro sprejme K dl na­ vadne vode, kar je dovolj za enourno likan­ je. Če se v kotličku nabere vodni kamen, ga enostavno očistite z vročo vodo skozi po-dajanega likalnika v Evropi, pa tudi pri nas v Sloveniji. LauraStar Magic je v Belgiji požel nagrado za najboljšo novost na tem področju. Gotovo zasluženo, saj je z novo tehnologijo na področju profesionalnih li­ kalnikov likanje lažje in hitrejše, sploh pa igrivo in magično! Zastopnik švicarske lime LauraStar v Sloveniji je grosupeljsko podjetje PEJAL, kije poskrbelo za slovenski A-test, nudijo pa tudi 24 mesečno garancijo in pooblašče­ ni servis. Zavedajo se, da nakup tako po­ membne stvari, kot je likalnik, ni vsakdan­ ja stvar, zatorej vam poleg izredno ugod­ nih plačilnih pogojev nudijo tudi brezplač­ ne osebne predstavitve in svetovanje, pri tem pa lahko likalnik preizkusite tudi sami. Razpis za voditelje in peda­ goškega vodjo no letovanju Za čas letovanja vabimo k sodelovanju študente pedagoške fakulte­ te ali višje zdravstvene šole in ostale, ki so dopolnili 20 let, imajo veselje delati z otroki in obvladajo plavanje. Kandidati naj pošljejo pisne prijave o izpolnjevanju pogojev na naš naslov: Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Grosuplje, Adamiče­ va 51, do 20. junija 2000. *e,% Območno združenjem Rdečega križa Grosuplje b Na območju Grosuplja prodamo parcele: * št 2050/12 941 m2 K.o. Grosuplje *št 839/2 5337 m2 Industrijska cona jug * št 845 2905 m2 Industrijska cona jug Informacije na telefonu: 01 3006920, 0611264361 n^/ijri prvv-^ih zborov i Mešani pevski zhor sveti Mihael (zhorovodkin- ja gdč. Rezka Šuštar) - župnija Grosuplje 5 5 Revija pevskih zborov dekanije Grosuplje je v lepo y škofljiško cerkev pod Tratami v nedeljo, 2. aprila, pri­ peljala zborovodje in pevce šestnajstih zborov iz enaj­ stih župnij. Revija je potekala v svetem letu 2000, ki sovpada z 250-to obletnico smrti Johanna Sebastiana Bacha. Sloviti glasbenik je nekoč zapisal: "Edini na­ men glasbe naj bi bil slaviti Boga in sprostiti človekov duh." In prav to je tisto, kar večino nastopajočih pev­ cev teden za tednom vzpodbuja, da žrtvujejo svoj prosti čas, da po svojih najboljših močeh in s svojimi talenti obogatijo cerkveno bogoslužje. Času primerno je vsak zbor pripravil po eno pesem iz bogatega repertoarja postnih skladb ter po eno skladbo za evharistično bogoslužje. Na koncu je veličastno, iz več sto grl, za- donela pesem združenih pevskih zborov pod taktirko glasbenega strokovnjaka, prof. Jožeta Trošta, in ob spremljavi izkušene organistke Mateje Škufca. Ob slovesu se je dekan, dr. Franci Šuštar, zahvalil domačemu župniku g. Tomincu za povabilo in organi­ zacijo ter poudaril, da sporočilo revije lahko povzame Mešani pevski zhor župnije Sen INovt Otj®W® rsxo NAPREDEK • KOČNA • TABOR POHIŠTVO GROSUP KOVINA GROSUPLJE Velik izbor pohištva, bele tehnike in akustike za vaš dom po ugodnih cenah. AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA OD 10.4. DO 10.5. 2000 POHIŠTVO GROSUPLJE, Taborska c. 13, Grosuplje (tel: 772-394) PAPIR IN OBUT Velik izbor modnih čevljev, torbic in copat za vso družino po ugodnih cenah. Novi modeli kakovostnih moških čevljev Genesio Colleti Pestra izbira gospodinjskih potrebščin ter papirne galanterije Vse za gradnjo in adaptacijo vašega doma: - Gradbeni in inštalacijski material - Stavbno pohištvo - Električno in ročno orodje - Okovje in vijaki - Barve in laki - Delovna in zaščitna sredstva • KOVINA GROSUPLJE, Partizanska c. 7, Grosuplje (tel: 764-188) PAPIR IN OBUTEV, Adamičeva 3a, Grosuplje (tel: 786-05-75) MODA GROSUPLJ Nove modne kolekcije oblačil in perila za sezono pomlad/poletje 2000 | Nove kolekcije negovalne in dekorativne f kozmetike I f MODA GROSUPLJE, Adamičeva 8, Grosuplje (tel: 772-821) april 2000 GflOSUP€USKI ODMEVI m 0 v treh besedah: veselje, zahva­ la in prošnja. Po njegovih be­ sedah je revija že prinesla ve­ selo sporočilo. Kljub otožnosti nam postni čas in s tem postne pesmi napovedujejo praznovan­ je velikonočnega vstajenja. Pevcem pa gre velika zahvala in tudi prošnja za nadaljnje aktivno sodelovanje in bogaten­ je življenja župnij, kajti: "Pev­ ci ste s svojo požrtvovalnostjo in zavzetostjo zgled ostalim v svojih župnijah." Pevsko druženje pred oltarjem se je podaljšalo v prijeten pogovor pred cerkvijo, ob zdravici in do­ mačih dobrotah škofljiških de­ klet in žena. Mag. Tatjana Skubic Jubilejno leto 2000 JUBILEJ V STARI ZAVEZI Že v Stari zavezi beremo, kako so Izra­ elci izbrali poseben čas, jubilejni čas, ki SO ga posvetili Bogu. Obhajali so ga vsako sedmo leto, ki se je imenovalo sobotno leto. V tem času so po predpi­ sih Mojzesove postave morali osvobo­ diti sužnje ter odpisati vse dolgove. Vse to pa je veljalo tudi za jubilejno leto, ki so ga obhajali vsako 50. leto. Običaje in navade sobotnega leta so v jubilejnem letu šc bolj razširili ter jih praznovali s še večjo slovesnostjo. Jubilejno leto je torej bih namenjeno ponovni vzposta­ vitvi enakosti med vsemi Izraelci, da- joč nove priložnosti družinam, katere so izgubile svojo lastnino in celo osebno svobodo. Po drugi strani jc jubilej po­ menil opozorilo bogatim, da bo prišel čas, ko bodo izraelski sužnji zopet dobili svojo enakopravnost in bodo sposob­ ni zahtevati svoje pravice. V skladu z Mojzesovo postavo je bilo jubilejno leto proglašeno zato, da se pomaga tistim, ki potrebujejo pomoč. Pravičnost je po izraelski Postavi obstajala predvsem za zaščito slabotnih in kralj je bil prvi, ki je moral delovati v tem smislu. V sploš­ nem prepričanju je Bogu edinemu kot Stvarniku pripadlo gospostvo nad vsem stvarstvom, šc posebej Zemljo. Dal jo je vsem, zato so bile njene dobrine mišlje­ ne kot skupno dobro vsega človeštva. Jubilejno leto je bilo namenjeno ponov­ ni vzpostavitvi socialne pravičnosti. Barbara Poderžaj Obnovljeno znomenje vere V soboto 1X. marca je bila na Perovem blagoslovitev obnovljenega vaškega križa, kije prvotno stal ob cesti proti Hras- tju. Leta 1954 so ob gradnji nove hitre ceste križ prestavili na zadnjo stran vasi. Odkar je na Perovo speljana nova cesta, stoji križ ob vstopu v vas. Po beseckili dipl. inž. Toneta Vodebaje obnovljeni križ izraz odnosa vaške skup­ nosti do Cerkve in kulturne dediščine. Križ. je ob navzočnosti duhovnega gospoda Franca Novaka blagoslovil dr. Franc Šuš­ tar, grosupeljski dekan. V priložnostnem nagovoru jc poudaril, daje za kristjane križ znamenje Božje solidarnosti s trpečim člo­ vekom pa tudi znamenje krščanskega upanja. Gospod na križu z razprostrtimi rokami sprejema vsakogar. Pri obnovi križa in ureditvi njegove okolice je sodelovalo veliko domačinov in domačink, Križanega jc obnovil rcstav- rator Peter Mali iz Črnuč, dela pa je vodil cerkveni ključar Stane Dcžman - Andov. ./. Muller Veliko noč Sveto pismo nove zaveze govori o Kristusovi "odkupnini" in "odrešen­ ju", o "daritvi" in "žrtvi" Bogu Očetu. To so zelo zgovorne besede za tistega, ki razume, kaj pomeni rešiti sužnja ali z denarjem odkupiti njegovo svobodo. Kristus je "plačal" s svojo osebnostjo: on nas jc odrešil z ljubeznijo. Take lju­ bezni ne ustavi prav nobena stvar, niti prezimiti smrt. Kristusovo vstajenje je rcsničcen, realen dogodek, ki ima dve razsežnosti. Z ene strani je vstajenje zgodovinski dogodek. V zgodovini člo­ veštva zapušča vidno sled: prazen grob, prikazovanja, vera, ki jo razglaša­ jo apostoli, ne da bi se količkaj bali smrti, in rojstvo Cerkve. Na drugi strani je vstajenje prav dejanje, s katerim je Bog Jezusa iz Nazarcta privzcl v svojo sla­ vo ter ga obudil od mrtvih. Na misel mi pride razmišljanje neke­ ga meniha vzhodne Cerkve o vstalem Kristusu, ki ima posebno težo in izžareva resnico, ker je sad iskanja tc resnice v poglobljenem branju in meditaciji ce­ lotnega evangelija, pa tudi v globokem molku in poslušanju Besede same. V upanju, da bo prineslo drugačen po­ gled na velikonočne dogodke ter dalo spodbudo v osebni veri, podajam to razmišljanje: Od mrtvih vstali Jezus nenadoma stoji sredi svojih učencev. Ne mudi se pri dolgih očitkih zaradi nezvestobe in vere svojih. In tudi oni se ne zadržujejo pri dolgih opravičeevanjih in pojasnje­ vanjih. Vse gre tako preprosto in družinsko. "Ali imate kaj jesti?" "Pri­ nesli so mu pečene ribe in sat medu". Življenje se zopet začne v običajnih okoliščinah, kakor je bilo prekinjeno. Kadar sem izdal in zapustil Jezusa, ni potrebno, da boječe iščem in pripravl­ jam okoliščine za svoje skesano srečan­ je z Učenikom. Gre samo za to, da po­ novno uvedem Jezusa v svoje vsak­ danje življenje, da ga potopim v težave in upe tc ure. Zadostuje kretnja, s kate­ro ponudimo Jezusu njegov delež ribe in medu, ki sta naša vsakdanja hrana. Jezus bo takoj zavzel svoje mesto pri naši mizi in znova delil naše življenje. To se zgodi v trenutku. Vendar pa se mora to zgoditi z naše strani ponižno in skesano. Zunanja drža bo preprosta in lahka. Moramo pa pasti na kolena v svoji notranjosti. In še, "Jezus se je prikazal dru­ gačen..." Od mrtvih vstali Kristus se prikaze njim, ki so ga poznali, vendar pod novo podobo, tako, da ga ne spoz­ najo takoj. Marija ga ima pri grobu za vrtnarja. Učenca ga imata na poti v Em- avs za popotnika. Učenci, ki love ribe, ne vedo, kdo je tujec, ki stoji na bregu jezera, dokler ne reče Janez Petru: "Gospod je." Zakaj te spremembe? Jezus hoče po­ kazati, da njegova telesna navzočnost po vstajenju ni več omejena na določen prostor in vezana na stalen vidik. Po­ stala jc tako v zvezi s prostorom kot v zvezi z obliko vesoljna. Njegovo po- veličano telo se more približati povsod in vsem. Še več. Jezus se večkrat prikaze kot neznan človek, da s tem pokaže, da ga bomo odslej, ko bo šel zgodovinski Kristus v nebesa, videli v zemeljski podobi v potezah ljudi, kijih bomo sre­ čevali. Že dolgo pred svojo smrtjo je povedal svojim učencem, daje bil gol in bolan, tujec in v ječi v tistih, ki smo jih nahranili in odžejali, oblekli in zanje poskrbeli.jih sprejeli pod streho in obis­ kali - in v tistih, ki so bili tega potrebni, pa jim tega nismo izkazali. "Vse, karkoli ste storili kateremu mojih najmanjših bratov, ste meni storili." Bog in njego­ ve stvari ne bodo nikoli nekaj istovet­nega. Mi nismo Kristus po naravi, am­ pak po deležnosti in po milosti. Mi smo njegovi udje. V tej obliki nam postane Jezus viden in otipljiv. Rodu, ki trdi, da je realističen in noče oboževati strahov, govori Jezus: "Poglejte moje roke in noge." Če se danes ne moreš dvigniti naravnost k Jezusu, stopi iz svoje hiše, pa ga boš takoj našel na cesti v možu in ženi, ki gresta mimo. V njih nam je mo­ goče nenehno srečevati Jezusa. Moj Gospod se mi razodeva v uradu in v delavnici, v blagovnici in v avtobusu, v vrstah, ki čakajo in se prestopajo. Kristusa najdemo v njegovih svetiš­ čih, vendar pa nas vabi, da potem, ko zapustimo te posvečene kraje, začen­ jamo iskati in odkrivati njegovo osebo v potezah njegovih bratov. Ta pot ponižnega pristopa je obenem lahka in težka. Lahka, ker je Jezus tu, v vsako­ mer od tistih, ki so okrog nas. Težka, ker to, kar je najobičajnejše, najnavad- nejše in najvsakdajnejše, zahteva naj­ več truda. Morda je lažje spoznati Kris­ tusa v vlačugi in zločincu, kot pa v povprečnem človeku, ki nas izziva. V tem kot v onih moramo Kristusa rešiti njegovih vezi. Tu je potrebno z naše strani dejanje vere, dejanje žrtvovanja samega sebe (vsaj naše volje, če nam ni dano, da bi dejansko služili mimoi- dočemu Kristusu). Pri vsakem koraku moremo preobraziti ljudi, če osvobodi­ mo na njih sveto Obličje, ki je često iznakaženo. Sveti Janez Zlatousti pra­ vi, daje živi človek oltar, kije postavljen v vsaki ulici in na vsakem križišču, sve- tejši od kamnitega oltarja; na drugem je namreč Kristus darovan, prvi pa je Kristus sam. Barbara Poderžaj Liliji mala dlon... ia, moja Za Marijo, za naše mame. Diasi svete dežele, judovska glasba, ples deklet, oblečenih v judovska oblačila...Tišina. Morda svetloba, glas­ ba iz Labodjega jezera in tekst, kije sprem­ ljal na odru igro angela in device Marije - Čudežni mir objame Brezmadežno, sedaj ve, daje pred njo božji poslanec. Niti za trenutek ne podvomi v resničnost ozna­ nila četudi nc more doumeti, kako se bo to izpolnilo na njej, Bogu posvečeni de­ vici. Angelov odgovor je odmeval kot šumenje globokih voda: "Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo ob- scnčila, zato bo tudi otrok, ki bo rojen, svet in se bo imenoval božji sin." Peta pesem Magnilicat in Tagorcjcva misel: "Moja bridkost naje samo moja in če ti jo prinesem v dar, me nagradiš s svojo mi­ lostjo..." Vse navedeno je bilo uvod v prazno­ vanje materinskega dne, ko smo mladi veroučne skupine želeli nagovoriti vse navzoče v dvorani, še posebno pa naše mame in očete. Želeli smo jim podariti milino, mir, ki rojevata valno nove moči. Program smo nadaljevali z mislimi Can­ karja in papeža Janeza Pavla II. Cankar pravi: "Zdaj, o mali, slišim tvoje besede, /daj jih razumem. In/dajjeedinoprcgren- ko spoznanje in hrepenenje v mojem srcu, da bi bil kakorli mali, cvet napolju." Papež piše: "Po božjem stvari teljskem načrtu v odnosu med možem in ženo vladata skladnost, medsebojno dopolnjevanje, enakopravnost." Mož in žena, zakonca, lahko "najdeta sebe" le v iskreni medse-Pisateljica Berta Golob med mladimi bojni podaritvi. O dostojanstvu žene pa papež zapiše: "Materinstvo je sad za­ konske /dnižitve med možem in ženo, sad svetopisemskega spoznanja. V ženinem materinstvu, ki se povezuje z moževim, očetovskim, odseva večna skrivnost v troedinem Bogu." Z nastopom so se nam pridružili: mala šola, prvi in drugi razred. S svojo prisrč­ nostjo in veseljem so otroci osvajali vse v dvorani, še posebno pa svoje očke in ma­ mice. Brez prizorčka pa nc gre, saj scenarij vedno napisano mi, oziroma napiše ga naša teologinja Mojca mi mladi pa gaz veseljem odigramo, saj je nam pisan na kožo. S prizorčkom smo želel i gledalcem spo­ ročiti: Prvič - življenje v družini, ki se ga doti­ ka moderni čas, ki prinaša naglico, hiten­ je, živčnost... Drugič- "omiljenje" tega vzdušja-po- govori v družini, vzeti si čas drug za dru­ gega, si prisluhniti... Tretjič - na obisk pride stara mama Pri­ nese mir, nostalgijo na stare čase, ki pa jih zna spretno vplesti v modemi čas, saj se vsi člani družine vključijo v pogovor z njo, jo poslušajo. Izpostavi kruh. Peče ga v kmečki peči, vanj vgnetc ljubezen, ki daje kruhu popolnost, veličino ... Stara mama vnučke uči, nagovarja... Zaključek- obljuba stari mami, da pride vsa družina k njej za vikend, če ne za vedno. Dve pesmi nam je zapel tudi naš moški pevski zbor Samorastnik, pod vodstvom g. Draga Zakrajška. Misli staršem so po­ darili tudi tretješolci in četrtošolci. Z dve­ ma pesmima je nastopil tudi otroški cerk­ veni pevski zbor. Vodila gaje naša Maja. In pika na i, našega programa je bila pisa­ teljica ga. Berta Golob, ki ni le dobra pisa­ telj ica, je tudi osebnost širine in velikega srca, ki pravi: "Zakaj ne bi človek podarjal ljudem do­ bro, lepo ljubezen... Kar nosi v sebi; svet bo za ta trenutek lepši." Ob koncu programa pa je naš mladi voditelj Marko nagovoril mamice: "Drage mamice. Vsekarčutimo.sene da izraziti z besedami. Topel pogled, sol­ za sreče v očeh, objem, poljub cvet - pove več. Te lilije so za vas, drage mami­ ce, naj vam govorijo, kot je lilija angela govorila devici Mariji. S pesmijo Mile Kačičeve Moja mala dlan, ki sojo izvedli naši mladi: kitara Kristjan, klaviature Kle­ men, vokala Tina in Maja smo želeli po­ dariti našim mamam tisto, kar čutimo - pesem pove mnogo več ... Moja mala dlan je kakor tiha želja... Mladi veroučne skupine izrekamo zahvalo: pisateljici ge. Berti Golob, mladi Barbari Zore na prečni flavti; gospem uči­ teljicam: Branki Zajec, Stanki Erjavec, Meti Košir, Lidiji Kastelic, Ani Kastelec;patudi ge. Ivici Pucihar, ge. Blanki Strojan, KS Žalna, moškemu pevskemu zboru Samo­ rastnik in njihovemu vodji g. I>agužiikraj- šku, g. župniku Andreju, g. Marku Poto- karju, Mitji Škrjancu, Stanetu Zaletelju in seveda naši teologinji Mojci. Barbara Potokar, Klemen Boc Kolesarski vzpon no Vrh Kolesarsko društvo Grosuplje orga­ nizira prireditev, ki se bo pričela 5. maja 2000 in bo potekala do 9. septembra2000, ko se bo s skupnim vzponom in slav­ nostno podelitvijo priznanj zaključila. Zadana naloga bo kar največkrat v tem obdobju premagati progo, katere potek bo opisan v nadaljevanju. Vzpona se bo lahko udeležil vsak, ne glede na sta­ rost, spol in članstvo v kolesarskem društvu. Pomembna je le želja in spo­ sobnost premagati klanec. Opis proge: Vzpon pričnete pri železniški postaj i Višnja Gora v smeri proti I vančni Gorici. V križišču zavijete levo, preko zavaro­ vanega železniškega prehoda in se spus­ tite v podvoz pod avtocesto. Po izhodu se pričnete vzpenjati proti cerkvi svete­ ga Tilna in mimo nje skozi naselje Žabjek v smeri proti Vrhu in Leskovcu. Ko za­ pustite Višnjo Goro, nadaljujete vzpen­ janje skozi gozd. Po dveh kilometrih prijetne sence ga zapustite in odpre se lep pogled na dolino z okoliškimi hribi. Prikažejo se prve hiše vasi Vrh nad Višnjo Goro. Pot nadaljujete do vasi in skozi njo, desno po prednostni cesti v smeri Leskovca, kjer na koncu vasi, pri turis­ tični kmetiji Habjan, dosežete cilj. Dolžina proge je približno štiri kilometre in spa­ da v srednjo težavnostno stopnjo. Vzpone boste vpisovali v "Knjigo vzponov", ki bo na razpolago pri ose­ bju lokala Habjan. Vaš prvi vpis v knjigo vam bo hkrati določil startno številko, pod katero se boste vpisovali vsako­ krat, ko boste vzpon opravili. Vaš vpis v knjigo vam bo s podpisom potrdil poo­ blaščenec v lokalu. V dneh, ko bo knji­ ga nedosegljiva, vam bo na voljo nabi­ ralnik, v katerega boste oddali izpolnjen oštevilčen listič, na katerega boste vpi­ sali datum in uro vzpona in seveda oseb­ ne podatke oziroma štartno številko, pod katero se akcije udeležujete. Dnevno se vam prizna en vzpon na Vrh. Nagrade: Z desetimi priznani vzponi si boste prislužili bronasto odličje. Naslednjih deset vzponov vas bo posrebrilo. Tri­ deset uspešnih podvigov pa bo nagra­ jenih z zlatom. Na zaključni prireditvi 9.9.2000 bomo nagradili tudi najstarej­ šega in najmlajšega kolesarja, ki bo pre­ magal strmino. Pokal kolesarskega društ­ va Grosuplje bo prejel udeleženec, ki bo največkrat opravil z zadano nalogo. Dodatne informacije o prireditvi do­ bite na telefonu 041 449 252 (g. Malnar) ali na turistični kmetiji Habjan, telefon 061778757. Želimo vam prijetno in predvsem var­ no vožnjo. Andrej Jerman Kolesarsko društvo Grosuplje i. Vse toplejši in daljši dnevi vas vabijo, da zajahate svoja kolesa, se poženete po cestah in poteh ter uživate v lepotah prebujajoče se narave. Preden pa boste prevozili prve kilometre in pretočili prve znojne kaplje, naj vas opozorim, daje vaše telo preko zime izgubilo nekaj kon­ dicije in mišice svojo prožnost in čvr­ stost. Zato si za prve kolesarske podvi­ ge izberite krajše razdalje brez prestrmih vzponov. Prav tako preglejte stanje svo­ jega dvokolesnega prijatelja. Preverite napolnjenost zračnic in delovanje zavor, podmažite ležaje in verigo, najbolje pa je, da ga odpeljete v najbližji servis in prepustite strokovnjaku, da to delo opra­ vi namesto vas. Tudi v našem klubu smo pričeli s pripravami na novo kolesarsko sezono in sicer, kot se spodobi, z občnim zbo­ rom. V prvem delu zbora smo poslušali poročila o delovanju društva v prete­ klem letu in izvolili novo vodstvo, drugi del sestanka pa smo namenili novemu kolesarskemu letu. Med drugim smo podprli idejo o organizacij i' 'Kolesarske­ ga vzpona na Vrh", se dogovorili o iz­ vedbi družinskega izleta iz Grosupljega do Vidma v Dobrepolju in nazaj, izvolili komisijo za izbor prireditev, katerih se bomo v letošnjem letu organizirano udeleževali in z dvigom rok potrdili ko­ misijo, ki bo v sodelovanju s "Hitrimi polži" odgovorna za pripravo domače kolesarske prireditve "Maraton treh občin" (več o maratonu v naslednji šte­ vilki Odmevov). Dogovorili smo se, da bomo enkrat tedensko opravili skupin­ ski trening in določili sredo ob 17.00 kot dan in uro zbora pri gostilni Vodičar. Tra­ so bomo določali sproti in jo prilagajali željam in sposobnostim udeležencev. Sedaj pa še na kratko o družinskem izletu, katerega bomo pripravili 14. 5. 2000. Trasa izleta bo potekala z začet­ kom v Grosupljem, preko Mlačevega, Račne, Čušperkado Vidma, kjer bo obrat Povratek bo potekal po isti poti nazaj. V Vidmu, na polovici poti, bo pri gostilni Brdavs za vse udeležence pripravljeno okrepčilo, na cilju v Grosupljem, pa ma­ lica in nadomestilo za izgubljeno tekoči­ no. Izlet bo primeren za vse starostne kategorije in vse vrste koles. Zato vas že zdaj pozivamo k čim večji udeležbi. Če želite z nami premagovati hribe, doli­ ne in dolge ravnine in s tem skrbeti za svojo boljšo fizično in psihično kondi­ cijo, če si želite pridobivati kolesarska znanja od izkušenejših članov, potem se oglasite v trgovini Sprinter, Pod goz­ dom c. [V/20, Grosuplje ali pokličite na telefon 041 449 252 g. Malnarja in se nam pridružite. Letna članarina za leto 2000 znaša2.000 SIT za odrasle, za dija­ ke in študente pa 1.500 SIT. Andrej Jerman Izjemen uspeh mladih strelk in strelcev SD Grosuplje Strelsko društvo Grosuplje je ponov­ no dokazalo, da dobro dela z mladimi strelkami in strelci ter da sodi v sam vrh slovenskega strelstva. Na finalu državne dopisne lige v st­ reljanju z zračnim orožjem, ki je bilo v Ljubljani 26.3.2000, so dosegli kar tri prva mesta in sicer: - pionirke (Vesna MACUKA, Tina AMBROŽ in Aleksandra ADAMIČ) - ekipno z zračno puško; - mlajši mladinec Ivan GRLIC - po­ samezno z zračno pištolo in - mlajši mladinec Željko MOIČEVTČ - posamezno s standard zračno puško. Poleg tega paje pionirka Vesna MA­ CUKA osvojila 4. mesto z zračno puško ter mladinec Tomaž ARTAČ 5. mesto z zračno pištolo med posamezniki. Vmlajšihkategorijah(pionirji-do 15 let, mlajši mladinci od 15 -17 let in mla­ dinci od 17 - 20 let) so bili zbrani vsi najboljši slovenski strelci in je bilo to nekakšno državno prvenstvo pred državnim prvenstvom, zato so ti dosežki še toliko bolj spodbudni. S takšnimi dosežki bodo kaj kmalu začeli trkati na vrata državne reprezentance, kar je želja vsakega športnika. Prepričani smo, da se bodo nekaterim našim mladim strel­ kam in strelcem uresničile tudi te sanje, seveda z obilo treninga in vadbe. Vsi, ki se nam želite pridružiti, vabljeni vsak delovnik med 18.00 in 19.30 na st­ relišče Ob Grosupeljščici 19 (ob nogo­ metnem stadionu). Veseli vas bomo! Jože Kolenc Socialdemokrati organizirali turnir v malem nogometu V soboto, 25. marca, je Socialdemokratska stranka Slovenije v sklopu prireditve Dan s Socialdemokrati v Ambrusu organizirala tudi turnir v malem nogometu po sistemu vsak z vsakim. Tekmovanja so potekala na šport­ nem igrišču pri osnovni šoli Ambrus. Pomerile so se štiri nogometne ekipe: Ambrus, Grosup­ lje, Ljubljana in Zagradec. V veselje organizatorjev in udeležencev seje tekmo­ vanja udeležil tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je dokazal, da ni le dober politik, temveč je spreten tudi na nogometnem igrišču. Rezultati tekmovanja: I - Ambrus, 2- Zagradec, 3- Lju- bljana,4-Grosuplje. B.P. OAN S SOCIALDEMOKRATI %# $os AMMUS, toboto, 7i mor«, 2000 Nosi uspehi -nos ponos Uspehi nas ne bodo uspavali Najprej smo bili, danes fantje 14,15 let - in potem je bila KOŠARKA. Lah­ ko pa bi tudi dejali obratno - najprej je bila košarka in potem smo bili - mladi ljubitelji košarke. Kakorkoli že-smo bili in smo - mladi navdušenci, ki naj­ manj 8 ur na teden intenzivno treni­ ramo. Nekateri izmed nas celo igramo v državni reprezentanci. Letošnjo tekmovalno športno pot smo začeli v januarju na medobčins­ kem tekmovanju v košarki med: OŠ Brinje, OŠ Louisa Adamiča in OŠ Do- brepolje in se kot zmagovalci uvrstili na regijsko tekmovanje, ki je bilo v Grosupljem na OŠ Louisa Adamiča. Tako dobro smo branili svoj naslov, da smo med ekipami OŠ Louisa Ada­ miča Grosuplje, OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče in OŠ Škofljica ubranili 1. mesto. To paje bila vstopnica za tek­ movanje na četrtfinalni turnir starej­ ših dečkov. V domačem kraju smo pomerili svoje košarkarske sposobnosti z eki­ pami šol: OŠ Janka Premrla Vojka iz Kopra, OŠ Cerkno in OŠ Pivka. Na polfinalni turnir smo se uvrstili z OŠ Cerkno. Tudi na tem turnirju smo osvojili 1. mesto in se tako uvrstili na polftnalno tekmovanje, ki je bilo v Sežani. V zelo močni konkurenci, saj smo igrali z ekipami, ki imajo mnogo daljšo športno tradicijo, smo se ne­ pričakovano po drugem podaljšku le uspeli uvrstiti na zaključno finalno tekmovanje, kjer so nastopile 4 naj­ boljše ekipe med 290 slovenskimi šolami, ki so se vključile v tekmovan­ je v košarki. Turnir najboljših 4 ekip je bil v Laš­ kem. Boljši od nas so bili le košarkarji OŠ Venclja Perka iz Domžal. Naša eki­ pa paje v prvi tekmi premagala OŠ Litija z 68:61. Iz Laškega smo se torej vrnili s pokalom za osvojeno odlično 2. mesto v Sloveniji navdušeni, razi­ grani, predvsem pa ponosni. Ure tre­ ninga in zvestobe športu so nam poplačane. Ponosni pa smo tudi na našega BORISA JERŠINA, kije bil progla­ šen za najboljšega igralca turnirja. Torej - zmagali smo! Naša odlična ekipa smo: Goran Markovič, Peter Hojč, Luka Trontelj, Aljaž Trontelj, Mitja Pozvik, Boris Jeršin, Andraž Ulčar, Luka Podržaj, Miha Kolki, A nžc Habjan, Andraž Repar, Klemen Rus, Marko Rus, Miha Ferjan in Anže Urbanija. Za naše odlične uspehe pa je zaslužen predvsem naš trener v šoli Bojan Vaupotič, in klubski trener Viki Jurečič, pri katerem treniramo v okvi­ ru Košarkarskega kluba Grosuplje. Verjemite nam - uspehi nas ne bodo uspavali. V športnem duhu se bomo borili še naprej in tako kar naj­ boljše predstavljali ime naše šole, še z večjim zanosom, ko bomo lahko tre­ nirali v novi telovadnici in na igrišču. Slika na naslovnici To smo mi, naš trener, pedagoški vodja in - naša "ljubezen " in uspehi -KOŠ! Košarkarji OŠ Brinje, Grosuplje Tino Ambrož, učenko OŠ Brinji - držovno prvokinjo med osnovnošolkomi Sobota, 25.3.2000, bo ostala zapisana z zlatimi črkami v športnih spominih OŠ Brinje Grosuplje. Tegadneje namreč njihova učenka Tina AMBROŽ na državnem prvenstvu OŠ v streljanju z zračno puško osvojila naslov državne prvakinje. Po skromnem začetku (dvakratje namreč zadela 7)je v nadaljevanju z izjemno zbranim streljanjem uspela doseči 180 krogov (od 200 možnih), kar je zadostovalo za prvo zmago na državnih prvenstvih OŠ v streljanju. Takšnega rezultata bi bil vesel tudi marsikateri tekmovalec v članski konkurenci. Njen uspeh stazdobrim streljanjem dopolnili še kolegici iz ekipe Vesna MACU­ KA in Aleksandra ADAMIČ in tako so ekipno osvojile 3. mesto, kar je doslej tudi največji ekipni uspeh OŠ Brinje na takšnih tekmovanjih. Dekleta si za doseženo zaslužijo vsaj zahvalo, torej - hvala in le tako naprej! Jože Kolenc No Limberku V začetku marca sem v toplem in sončnem popoldnevu spremljal dva planinska kolega, Slavca in Boštjana na Limbcrk. Taje v okolici (Jrosuplja, južno nad Sp. Slivnico ali zahodno od Čušperka. Je na nadmorski višini 687m. Limbcrk ima lepo naravno in strmo steno, visoko čez 20 m. Stena je zelo blizu znanih ruševin Starega gradu. To je prava stena za' 'plezalni vrtec", za prosto plezanje, kar sva midva z Boštjanom poče­ la ob inštrukcijah Slavca, stare­ ga plezalnega mačka. Ko se po terenu ob steni, privezan na 30 metrsko vrv dvigaš na vrh ste­ ne, se potiš. Ko pa se z roba ste­ ne začneš po "plezalsko" s ple­ zalnim pasom in osmico ob vrvi spuščati, se od strahu posušiš! Pa gre, večkrat poizkusiš, bolje je, pa še uživati začneš. Mislim, da bomo tak "vrtec" kmalu imeli tudi v telovadnici nove šole. Kar se vidi čez bal­ kon telovadnice je - čudovito! Kot bi rekli kje na žuru: "Stena, da dol padeš - ampak privezan, seveda!" Marjan Trobec Gorniški klub Limberk vobi 0 Jf O) . V nedeljo 7.maja 2000 se gorniki GK Limberk nameravamo podati v prostrane kočevske gozdove. Povzpeli se bomo na 1119 m visok krib Krokar in 942 m visoki greben Krempo. Hoje bo za približno 4 ure. Zbrali se bomo ob 9.00 uri na parkirišču pri Motelu ob avtocesti v Grosup­ ljem. Nekateri bodo lahko tu pustili avtomobile in prisedli k tistim, ki bodo še imeli prostor. Odpeljali se bomo proti Kočevju in skozi Kočev­ sko Reko do vasi Borovec, kjer bomo pustili jeklene konjičke in vpregli svojo lastno energijo. V primeru slabega vremena se ravnamo po vre­ menski napovedi na TV-1 v soboto zvečer. Prijave in vse ostale informacije lahko dobite na tel. (061) sedaj 01 - 772-386. ali dopoldne na tel. 01 188 2636, Marjan Perme. Na dan, ko ljubezen v zakon naju je združila, po dvaintridesetih letih liho si me zapustila. Ob boleči izgubi drage žene, mamice in babice FANI ŠTIBERNIK iz Grosupljega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, so­ delavcem in vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam v zadnjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče in jo pospremili na zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo dr. Golobu in sestram ZD Grosuplje, ki so ji zadnje leto lajšali bolečine, sosedom in še posebej družini Vrhovec za vso pomoč in ganljive besede slovesa. Hvala govorniku Vinku Pctriču, godbi Dobrcpolje, pevcem iz Tržiča in pogrebcem JKP za lep pogrebni obred. Žalujoči mož Frane z družino List iz dnevnika (Franc Štibernik) Žalost se je vame naselila, vsak kotiček moje duše napolnila. Nasmeh moj ni več iskren, s skrbjo preveč je bremenjen. Ljubezen moja se z boleznijo bori, beseda jo z zatajeno žalostjo bodri. Bodi močna in pomagaj mi, vdati se ne smeš, zaupaj mi. Bolezni bova kljubovala, v večnost skupaj se podala. Gospod, ne sprašujemo, zakaj si nam ga vzel. Hvala, ker smo ga imeli - hvala, da si nam ga dal. Ob izgubi našega dragega ANTONA JAMN1KA se z veliko hvaležnostjo spominjamo vseh, ki ste se z nami združili v globokem žalovanju ob njegovi nenadni smrti in nam praznino njego­ vega odhoda polnili z iskreno tolažbo. V teh dneh bi nam bilo še mno­ go težje brez Vas, plemeniti vaščani Malega Mlačcvega, posebej bližnji sosedje, številni prijatelji, posebej s Seliškarjeve, Kozinove in Hribar­ jeve ulice v Grosupljem, sorodniki in znanci. Naša skupna zahvala naj velja vsem in vsakemu posebej za nepo­ zabno pomoč, za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, maše in druge darove v njegov spomin. Srčna hvala vsem, ki ste pripravili veličastno slovo našemu ljubemu očetu in najboljšemu dedku, posebej duhovnikoma, pogrebcem, av­ torjema čutnih poslovilnih besed in pevcem. Žena Angelca, hčeri Marija in Anka z družino V 75. letu starosti nas je zapustil predragi mož in oči LEOPOLD PEPEVNIK iz Grosupljega. Nepripravljeni, da ostanemo brez njega, smo se morali posloviti. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem ter župniku za lepe besede, darovano cvetje, sveče in darove cerkvi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti. "In ko boste dosegli vrh gore, se boste naposled pričeli vzpenjati. In ko ho zemlja terjala vaše ude, boste resnično lahko zaplesali. " (K. Gibran) Vsi njegovi Zahvala 18. februarja smo pospremili na njegovi zadnji poti FRANČIŠKA POTOKARJA. Vsem, ki ste se poslovili od nje­ ga, iskrena hvala - gospodu župniku Jožetu Mrvarju, vsem gasilcem iz Šmarja-Sapa in gospodu Antonu Kastelicu za poslovilni govor. Hvala tudi za vsa ustna in pisna sožalja, sveče in cvetje. Zahvaljujemo pa se tudi vsakemu, ki gaje v življenju kdajkoli razveselil - Bog plačaj! Sestra Minka In memoriom P. ANTONIN SKUBIC (28.2.1908-20.3.2000) V 93. letu starosti je odšel h Gospodu po večno plačilo Jožef Skubic pater Antonin, stiski me­ nih, rojen na Grosupljem, onkraj tirov pri železniški postaji. Oče, progovni paznik, in mati sta bila doma z Dobravice nad Stično. V družini je bilo sedem otrok. Na Grosupljem je Jože leta 1919 končal štiriletno osnovno šolo, jeseni istega leta, še ne 12 let star, pa je prišel v Stično, kjer je v sa­ mostanu začel gimnazijske študi­ je stiske privatne gimnazije. Nje­ gov sošolec je bil p. Simon Ašič. Pet let pozneje, 4. oktobra, je oble­ kel belo obleko redovnega novin­ ca in dobil ime Antonin. 8. decem­ bra 1929 je naredil večne redov- niške zaobljube, 5. julija 1931 pa je bil posvečen v mašnika. V sa­ mostanu, hiši molitve in dela, je bil 60 let organist, 40 let pa tudi samostanski sadjar. Pokojni pater je bil zelo nave­ zan na dom in na svojo mater, ki jo je na Grosupljem redno obisko­ val in zanjo skrbel, prav tako za svojega zdaj že pokojnega brata Franceta, pri katerem sva se tudi osebno spoznala. Ker je videl, da se zanimam za preteklost kraja in njegovih ljudi, mije podaril pes­ niško zbirko Pomlad (izšla leta 1937) Vinka Žitnika, našega grosupeljskega rojaka. Pohvalno oceno Žitnikove zbirke je objavil Karel Destovnik, poznejši Kajuh. P. Antonin seje vedno zanimal za naše Grosuplje in njegov na­ predek. Bilje, kolikor sem ga poz­ nal, velik praktik in življenjski op­ timist. Z njegovo smrtjo seje spet utrnil košček naše duhovne kul­ ture. ./. Miiller V spomin Jožici JOŽEFA - JOŽICA DAVIDOVIĆ, roj. TRČEK Roj. 17/7-1943, UMRLA 14/2-2000 (pokopana v Višnji Gori 17/2-2000) Naša najdražja, najlepša, ljubljena, dobra in skrbna mati ter žena Jožefa Davidović je nenadoma in mnogo prekmalu za vedno odšla iz tega sveta in nas zapustila v šoku, globoki bolečini in žalosti. Bila je nadvse nesebična, humana, skromna, nadarjena in dobra, prijaz­ na in prijetna oseba. Naša Jožica - Jožka - Žužika in Trča (za sošolce), za nas še vedno tako mlada, je umrla v 57. letu življenja na Valentinovo jutro na gastro-oddelku Kliničnega centra v svoji rodni Ljubljani, nedaleč od stare porodnišnice, v kateri je bila rojena in krščena in zelo blizu hiše v Bohoričevi ulici, kjer je nekdaj kot 5 letna deklica stanovala s svojimi straši. Zaključila je tako svojo življenjsko pot v krogu preko Maribora, Zagreba, Banja Luke in Grosupljega - v rojstnem mestu Ljubljani in Višnji Gori - zeleni dolini njenega najzgodnejšega otroštva in mladosti (kot dojenček je bila med II. svetovno vojno v Višnji Gori pri stari mami Katarini in starem očetu Jane­ zu Starcu, saj je bil njen oče Anton partizan v slovenskih gozdovih, mama Ruža pa v nemški internaciji). Od svojega 5. leta je živela s straši v Zagre­ bu. Tam je končala V. gimnazijo "Bogdan Ogrizović", študirala, se poroči­ la in delala celo delovno dobo v železničarski ustanovi kot višji referent. V letih 1991 in 1993 jena Mirogoju pokopala svoje starše. Kot upokojenka je zadnja leta stalno prebivala v Grosupljem, kamor je že prej vrsto let prihajala in pomagala svoji ostareli teti Zofiji Starčevi. Posebno skrbno pa seji je posvetila proti koncu njenega življenja in jopo njeni smrti v 92. letu starosti v Višnji Gori dostojno pospremila do skupne­ ga počivališča v družinskem grobu 7. februarja 2000, ne da bi slutila, da bo že čez teden dni tudi sama na isti poti. Jožica je imela rada življenje in svet okrog sebe: ljudi in živali, nebo in zvezde, poljsko in gozdno cvetje, rastlinje, žuborenje potokov in šumenje morja (v njem je plavala kot riba). Resno, odgovorno in hitro seje lotila vsakega dela. In čeprav odrasla, se je znala igrati z otroki, se veseliti družbe domačih ljubljencev. Z ljubeznijo nam je spletla nešteto pulover­ jev, šalov, rokavic... Veselila seje malih pozornosti, podarjenega cveta, ptičjega petja, metuljev leta... Imela je veliko ljubezni: do književnosti, literature, gledališča in filma in je v šolski in študentski dobi na tem področju imela precej amaterskega uspeha. Prav tako je bila uspešna na športnem področju (rokomet, pla­ vanje). Na prireditvah je bila dostikrat voditeljica inje navduševala na njih z recitacijami Prešerna, Kajuha, Mateja Bora ali Garcie Lorce, Ivana Gorana Kovačića, Desanke Maksimovič, Miroslava Antiča, Jesenjina in drugih. Rada je zaplesala. Rada je imela vsako pravo glasbo enako kot resno (bila je član "Muzičke omladine" v Zagrebu) tudi zabavno ali na­ rodno (posebno slovensko). Toliko tega, pa še več in še lepšega bi lahko rekli o naši mami in soprogi. Mi, njeni najbližji, sinova in mož preživljamo hudo in težko "kalvarijo". "Moje tri velike ljubezni"je rada rekla o nas, medtem koje prijateljem kazala naše fotografije, ki jih je vedno nosila s seboj v svoji denarnici. Njen odhod v večnost je zapustil v nas hudo bolečino, brezmejno prazni­ no in globoko žalost. Njen odhod je prizadel tudi njene najbližje sorodni­ ke, prave prijatelje in vse, ki sojo spoštovali in imeli iskreno radi. Radi pa sojo imeli zaradi njenega nesebičnega, toplega in človeškega odnosa do njih. Za sebeje malo hotela in iskala, vedno je vse nudila drugim. Vedno in povsod je izžarevala s svojim odprtim srcem in s svojo veliko pesniško dušo. Zdaj pa počiva skupaj s svojima starima staršema in teto v mestu svojega otroštva in mladosti, Jožica, hči dolin in gričev njene Slovenije, ki jo je tako ljubila. O, Višnja Gora, ti domači, stari, lepi kraj. Spomin se vedno k tebi vrača mi nazaj. Po stezicah in gozdičkih tvojih sem kot otrok veliko lepega užila In tega, moje drago mesto, ne bom nikoli pozabila... Ko vse to sedaj premišljujemo, si rečemo: "Saj naša Joži ni umrla. Samo odpotovala je nekam daleč. V naših srcih bo večno živela." Želimo se zahvaliti vsem, ki ste nam izrazili sožalje, in nam nesebično pomagali v težkih trenutkih žalosti zaradi dveh zaporednih smrti in pogre­ bov, vsem, ki ste nam priskočili na pomoč in nam pomagali, prijateljem, sosedom in upokojencem iz Grosupljega Vsem se najlepše zahvaljujemo, posebej pa družinam Mavrovič, Markovič, Bevc, Čeh, g. Dobrovoljc, g. Fani Kralj, pa tudi vsem dobrim sosedom in Društvu upokojencev. Enako se zahvaljujemo vsem sorodnikom iz Slovenije, Hrvaške in Bosne. Še posebna hvala pa velja pravima in večkrat dokazanima prijateljema Joči in Krešu Tiska iz Zagreba za vse, kar sta naredila za našo družino. soprog Borislav in sinova Dejan in Bojan vodenje poštovanja Birokrat za Microsoft Windows DVD pogon Pionner DVD-303S-A SCSI 6x 34.200 DVD pogon Pionner DVD-104S 10x IDE 26.800 DVD pogon Pionner DVD-114 10x IDE 25.800 ACER CDRW 4x4x32 54.000 CDRW Philips PC 404k 50.700 CDRW Plextor 8x4x32 IDE 67.300 CDRW HP CD 8250i 4x4x24 IDE 46.700 CDRW HP CDRW 91101 8x4x32 61.800 CDRVV Fujitsu CDRW 4x4x32 Retail 47.100 OPREMA TRGOVIN IN GOSTINSKIH LOKALOV •PROGRAMI ZA TRGOVINE IN GOSTINSKE LOKALE DELOVNE POSTAJE • NADGRADNJE STARIH RAČUNALNIKOV • RAČUNALNIKI PO VAŠI MERI • 15"barvni monitor ADI ProvistaE44 41.900 15" barvni monitor ADI Microscan4P E^^M 45.100 17"barvni monitor ADI Microscan5P+ 73.900 17" barvni monitor ADI MicroscanE55 61.500 17" barvni monitor ADI MicroscanGT56 88.900 17" barvni 1280x1024, VISIONMASTER PRO410 94.100 19" barvni 1600x1280, VISIONMASTER PRO450 149.300 22" barvni 1600x1400, VISIONMASTER PR0201 HT 246.800 15"LCD IIYAMATXA3812JT 266.300 15" barvni monitor BELINEA -Citvtine 102010 3 5.400 17"barvni monitorBELINEA-CityLine 103010 6 2.0 0 0 17"barvni monitorBELINEA -CityLine 103020 53.800 19"barvni monitorBELINEA -CltyLine 106020 8 2.4 0 0 19" barvni monitor BELINEA -CitvLine 106030 86.200 17"barvni monitor SONY-E200 CPD-E200 E 99.500 3^ 76G - 050 pokličite ! KARTUSE IN TONERJI PO UGODNIH CENAH ! NOVO ! EPSON" Canon MS™! LINUX SU5G od I5.4. do I5.B. 53 * • HP 690C črna 7700 - B.990.- ^LlNUX barvna 7900,- • IZDELAVA SPLETNIH STRANI • OSEBNI IN POSLOVNI RAČUNALNIKI OMREŽJA • STREŽNIKI • TISKALNIKI • SCANNERJI • PRENOSNIKI POTROŠNIŠKI KREDIT BREZ OBRESTI Podjetje za pr vvww.gambo.si info@gambo.si GAMBO d.0.0. e za proizvodnjo,trgovino in inženiring mat.pl.MSUntel i810,micro ATX PPGA rocesor Intel Celeron 433 PGA /128 kb Hladilnik z ventilatorjem -Spom.modul 32 MHz PdOO Long Dimm W{X3i -Ohišje ATX midi tower MlJi -Trdi disk 6.4 GB EIDE -Disketna enota 1.44 -CD ROM 50XIDE -Graf.k.i810 na osnovni plošči -Zvočna kartica PCI 64 na osnovni plošči s-prTSgrarhska oprema : p MŠ Win"d6ws 98SLO CD +knjijJca f^ednaiožen Navodila za uporabo - MOJ PRVI PC 3LETA GARANCIJE " ISS.900,- J.BBBIPOROCAMO : CtlPKp>nVICA"CH^RRYG83PS2 4.200.- .MIŠKA r^GifEČH PILOT+ Ps2 2.500 - ZVOČNIKI AKTIVNI 200VV 1.800 - Tel:++386 61 766-050 Fax: ++386 61 766-053 F30&/F?LJE?< Vse cene so v S|T in vključujejo 19 % DDV.Za morebitne tiskarske napake ne odgovarjamo. Intel in Pentium sta registrirani blagovni znamki podjetja Intel Corporation , MMX m Celeron pa sta niegovi blagovni znamki Canon NUDIMO TUDI: garaina vrata CRAVVF0RD znižane strope ARMSTRONG KNAUF (mavčne obloge) senčila in rolete profivlomna vrata V IG HI okenske police HELOPAL PVC fasade KREDIT TOM + 0% S tem o^lad&m 5% poptgl. 30 let kakovosti • FINSTRAL k Bukovac & Co. Cesta na Krko 20 tzboij&nTprofii. 1290 Grosuplje ,sta cena Tel./faks: 061/ 762-397 Zo naslednjo številko čosopiso je trebo Zbor prispevke oddoti do srede, 3. mojo 2000. konjenikov iz vse Slovenije 29. in 30. oprilo pri Županovi jomi. drogerija Nova! Večja! t parfumerija, vrhunska kozmetika, modni dodatki, spodnje perilo, svetovanje... Več ponudbe! Več izbire! ZDAJ NA ADAMIČEVI 24B! vabljeni vsak dan od 8.00 - 19.00, ob sobotah od 8.00 do 13.00 ure. Hranilnica mi* oo LON d.d. Kranj VELIKONOČNA PONUDBA VLONU- POTROŠNIŠKl KREDITI PO OBRESTNI MERI OD T + 2.30 DALJE NAJBOLJŠE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE VEZAVE OBRTNIŠKI ALI PODJETNIŠKI KREDITI Nudimo možnost prejemanja plače na TEKOČI RAČUN (čeki, bankomati, limiti) ODLIČNORENTNO VARČEVANJE ZA VSE INFORMACIJE SE OGLASITE NA KOLODVORSKI 3 OZIROMA NAS POKLIČITE PO TELEFONU ŠT: 764-300 AH 764-600 Voščimo vesele velikonočne praznike! Poslovna enota MAGRO Grosuplje Kolodvorska 3 Telefon: 061/764-600 061/764-300 Faks:061/761-719