List 10.
Gospodarske stvari.
0 gozdnem varstvu.
Spisuje Franjo Padar.
Ker o gozdnem varstvu še ni noben pisatelj slovenskemu narodu nič pisal, in ker je to važno za naše ljudstvo, zato sem si namenil o tem razdelku gozdnega gospodarstva obširno govoriti. Nadjam se, da ta obravnava utegne zanimivati tudi one, ki se hočejo v gozdarstvu in reji lesa uriti.
Gozdno varstvo zastopa pravila in naredbe, po kterih se dajo gozdi sploh in v njih izrejeni pridelki še posebno varovati vsake uime, kolikor je to mogoče. Gozdar mora poznati ne le samo vse nevarnosti in zo-pernosti, kterim so gozdi izpostavljeni, on mora tudi znati pomočke, da se pričujoče nevarnosti odpravijo ali vsaj zmanjšajo, in da se vprihodnje odvrnejo.
Neprijetnosti, ktere gozdom posrednje in nepo-srednje škodujejo, se ali vse ali prav nič ne dajo odvrniti, zato jih bomo na dva glavna razreda razdelili.
V  prvi razred stavimo vse nezgode, ki so po napačni organizaciji gozdarstva sploh nastale, ali stališče v neprilični gozdni ustavi imajo, kakor: premalo iz-obraženje gozdnih oseb, premajhina plača gozdnih strežajev, neprava razredba kupčijskih krogov, napačna kupčija z gozdnim lesom, premalo podpore, napačna vodila pri izrejanji lesa, presilno izvaževanje lesa, napačne godne kazni, škodljivi servituti itd.
Vse te napake se po dotični gosposki lahko odpravijo.
V  drugi razred štejemo vse druge gozdne uime, ki se tudi z naj boljo organizacijo popolnoma odpraviti ne dad6, ampak le nekoliko odstraniti ali zmanjšati. Tukaj mora gospodar (ali, če je gozdar) posebno marljiv in priden biti, in le po njegovi pridnosti se bodo odpravile neprijetnosti, ki gozde pokončujejo. Le-sem štejemo: 1) Pomanjkljive gozdne meje; 2) zanemarjeno zrejenje seči, setev in savb; 3) zanemarjeno napravljanje potov; 4. dolgo podaljšana izredba seči in izvaževanje lesa; 5) potrata lesa; 6) prisvojevanje lesa po nepostavnem (tihotapskem potu); 7) poškodovanje drevja; 8) pašo po gozdih; 9) preveč divjačine; 10) odstranovanje gozdne trave; 11) osmučba listja; 12) grabljenje atelje; 13) ruši ne rezati;*)    14)   rudinske  jame,   lomljenje   kamenja,
*) Tukaj imamo pred očmi tako rezanje trave, ki se z zemljo vred v velikih plosah odrezuje, na kupe znosi in zažge. Tisti pepel pa, ki ostane, se po gozdu razseje.            Pis.
peska, ilovice in laporske meje; 15) kopanje šote; 16) ogenj v gozdu; 17) zaliv vode; 18) zasip peska; 19) viharji; 20) mraz; 21) ivje, snežena prijema in toča; 22) prevelika suša; 23) preveliko miši; 24) preveč tičev, ki pobirajo seme; 25) preveliko žužkov, mnogovrstnih sort, in 26) bolezni.
Vsako tukaj našteto točko bom posebej razložil in pokazal, kako se imamo v takih slučajih vesti, da svojo dolžnost storimo in da odstranimo škodo kolikor je mogoče.
L   Skrb za gozdne meje.
Glavna dolžnost za gozdarja naj je tO, da dobra pazi na meje, ki so v njegovem gozdu ali zunaj njega, da jih zmirom prav vzdrži, da se gozd ne krči, pa tudi ne razširja, kar bi bilo sosedu škoda.
Gozdar si mora v tem oziru vse meje na tanko zapomniti, bodi-si servitutne ali drugačne, vsako pregreho svojim visim povedati in na to paziti, da se znamenja meja ne zgube\ Sam se mej ne sme nič dotakniti, nobenega starega štora, ali kako drugače poškodovanega kamenja, ki za mejo služi, sam spremeniti in z drugim nadomestiti, brez privoljenja viših ali pa svojega soseda. Ravno tako tudi ne sme dopuščati, da bi njegov mejač kaj takega naredil.
Posebno pazljiv mora gozdar na deželsko mejo biti, če se njegovega oddelka dotika, in rr.vno tako mora na prepirne meje paziti. On ne sme nič spremeniti in tudi ne nasprotnemu dovoliti, da bi kaj spremenil.
Tudi mejna pota, reke in potoke mora dobro poznati. Vsako spremembo mora visim naznaniti in potem za hitro popravo skrbeti, ali pa se truditi, po svoji moči pomagati. Ce bi ne bila meja gozda s kamenjem,. z rovi in griči ali s kakošnim drugim znamenjem določena, mora gozdar na to paziti, da zraven se naslanjajoči travniki ali njive ne raztezajo se preveč v gozd in da morajo drevesa na mejni črti stati, v koteh ali koncih, da se lastnina pridrži.
Ce se tako drevo po okoliščinah zgubi (poseka), naj gozdar v tisto jamo precej vsadi novih sadik; če ne more naglo, vsaj do tistega časa, dokler se more spričati, da je tukaj drevo stalo (mejilo). Sploh mora stanovitne meje svojega gozda pri vsakoršni priložnosti v spomin poklicati, in ne prej odnehati, da visi pogledajo in meje zatrdi, ali pa mu pismeno dajo, da se to morebiti zarad mnogih okoliščin ne more zgoditi.
Vse to zahteva skrbno varstvo gozdov, pa tudi poštenje gospodarsko.
(Dalje prihodnjič.)
List 11.
m                    -—mi            ¦                    -    ¦      i                                    ,      .---------------_
O gozdnem varstvu.
Spisuje Franjo Padar.
(Dalje.)
II.  O varovanji seč, semenišč in sadeb.
K najbolj tehtnim točkam gotovo spada v gozdar stvu varovanje seči, semenišč in sadeb, proti škodam, ki jim jih morejo živali ali ljudje storiti. Gozdarju *) ne smejo biti le raznovrstne živali, s kterimi je varovanje mogoče, znana, ampak mora tudi po zahtevi najbolj pripravna sredstva si voliti, da svoje delo najceneje opravi.
*) Kar je tukaj gozdarju zapomniti, naj ondi, kjer imajo gospodarji v svojih rokah gozde, gospodarji pomnijo.      Pis.
Sredstva za varovanje so raznovrstna in po različnem namenu draga, kakor je, če je treba ljudi, domačo živino ali divjačino odvračati. Vsak tak slučaj bom posebno razjasnil, najboljša in pripravnejša sredstva naštel, ki se bodo potem po okoliščinah najpri-pravnejša izbrala.
1.    Varovanje proti poškodovanji ljudi. Lahko se bode razvidelo, da pri gozdarstvu se ne
morejo navesti sredstva, s kterimi bi se ljudem moglo nemogoče storiti, da bi ne poškodovali seči ali obdelanih krajev. To bi bilo predrago in neizvršljivo. Moremo se poslužiti svarilnih znamenj, to je, takih, & kterimi je vsaki opominjan, da je pod kaznijo prepovedano, vsakoršno škodljivo početje v zavarovanih oddelkih doprinesti.
Najbolj cena in povsod znana znamenja za zavarovanje so slamnate metlice. Privežejo se ali na preklje in se ž njimi obsadi zavarovani kraj (oddelek). Tudi se ovežejo s temi mejna drevesa, ali se pripnd na drevesne veje, ki na meji stojč. V tem slučaji je treba metlice tako privezati, da deblo drevesa od slamnate metlice v zavarovanem oddelku stoji. Tudi je potrebno, da se s pomočjo kljuke veja pripogne, da se more metlica tako visoko privezati, da je nobeden, če nima take kljuke, ne more odtrgati. So skušnje, da pastirji metlice vzamejo z izgovorom, da jim ni meja v zavarovan kraj znana bila. Da se temu v okom pride, naj se brazda okoli obdelanega prostora vleče. To se naglo naredi, in pastirji nimajo potem izgovora; tak razor je veliko let viden, če se zaraste, se z malimi stroški drugi napravi. Napravljajo se, razun tega tudi svarilne table, se v6 da, po večih krajih, ki jih 9 —10* visoko na okrajna drevesa obešajo.
Dobro je taka znamenja v bližnjih mestih, trgih ali vasčh oklicati dati, da nobeden izgovora, ko ka-košno škodo stori, imeti ne more.
2.    O pripomočkih, kako domačo živino od obdelanih oddelkov odvračati.
Da domača živina ne hodi v obdelane oddelke, že zadostuje, da se jej hoja težavna napravi. Vendar se jej mora včasih tudi vhod nemogoč storiti. Prvi slučaj pride le takrat v ozir, kedar živina ne gre v gnječi na pašo in je pod varstvom pastirja. Drugače je, če živina v gnječi memo obdelanega prostora na pašo gre*
Za prvo že zadostuje, ako se skoplje 3 čevlje širok in 2 čevlja globok rov, česar izmeček naj se na obdelano stran meče, da se živini skakanje težavno naredi.
V drugem oziru je še treba na izmeček kakošno brambo narediti,  o kteri naj par besedic spregovorim«,
Da tak rov ni samo koristen, ampak če hočemo tudi lepega napraviti, da memogredočini, vednost goz-darjeva naznanuje, ga naredimo tako: Črto, po kteri hočemo narediti rov, nasadimo s palicami, in v to črto zabijmo vsakih 10 korakov količek. Je to končano, merimo od vsakega količka 3 čevlje pravokotno in zabijmo v znamenje širokosti rova še en količek in napnimo na obeli straneh na količke konopec (žnoro) in z lopato obe stranski črti rova po sredi nekoliko navpik odre-žimo. Je to dodelano, prerežimo v podobi ? čevlja šaro, ven vzemimo in 6 palcev od stene rova, položimo narobe tako, da kakor navpični jez izgleda. Do tukaj morajo razumni ljudje delati. Po potrebi naj se cele soseske s tem pečajo, vsakemu naj se gotovi del odmeri in ljudje podučž, da zemljo zadej za jezno šaro mečejo, in da rov tako skopljejo, da je 2 čevlja globok in po izvzemku poševnosti spodaj poldrugi čevelj širok.
Tako delo je edino, s kterim se da doseči to, da rovi, ki jih cele soseske delajo, so popolni in lepi. Oni so dosti dobri, da zadržujejo živino pod enim pastirjem, akoravno jih včasih tudi preskoči.
(Dalje prihodnjič.)
84
92
O gozdnem varstvu.
II.  O varovanji sec, semenišč in sadeb.
(Dalje.)
Ce hočemo obdelani prostor še bolj varovati, nasadimo izmeček rova v oddaljavi 6 čevljev z 2 palca debelimi in 7 čevljev dolgimi gaberčki, ali pa z drugim lesom, ki rad raste. Na te sadike privežimo 8 do 4 vrste tankih prekljic in jih privežimo s trtami. Naredil se nam bo tak plot, da še rdeča divjačina ne bode va-nj vhajala, drugače ko prav s silo.
Tako narejen plot je najceneji in koristneji, ker ne varuje le samo obdelani oddelek, temuč tudi dobiček prinaša.
Ako bi bilo nemogoče tako zasadbo in tak rov napraviti, naredimo na vsakih 12 čevljev dva, 4 Čevlje nad zemljo moleča stebra iz razklane hrastovine, in na ta 2 do 3 vrste krajnikov obijmo z lesenimi žeblji.
Ali pa naredimo 10 do 12 čevljev dolge stebre in v vsakega napravimo tri, pravilno oddaljene luknje. V te luknje denimo ran te, ki s svojimi krajnimi deli v luknji ena vrh druge pridejo.
Da zadržujemo zajce in črno divjačino, ali če je rdeče toliko, da rante ne pomagajo zadosti, naredimo take, ki bodo vsi divjačini gotova bramba. Najcenejša ograda te baze je ona, kamor na izmeček, vsaka 2 in pol čevlja, kol zabijemo, ali, kar je še boljše, gabrove sadike vsadimo, in kole ali sadike s šibovino tako visoko, kakor je treba, spodaj gosteje, zgorej redkeje, prepletemo. — Taka ograja, ki se napravlja le okoli gozdnih vrtov, zadržuje vsako divjačino in domačo živino;   ona je  v krajin,   kjer je dosti šibovine,   dober
kup, koristna je pozno v starost, če namesti količkov sadike 8 čevljev dolge vsadimo. Ne smemo pa prešibkih vzeti in sicer zato ne, ker se lahko zgodi, da se zlomijo; šibovino za prepletanje vzemimo smrekovo ali hojevo, ker je mehka, da sajenk ne ranimo.
Ce ni taka ograja v navadi, ali če se mora dolg prostor ograditi, naredimo 7—8 čevljev visoko mejo. Najceneje so naslednje:
1. Dobimo 9 — 10 čevljev dolge, 7 — 8 palcev široke in 3—4 palce debele stebre iz hrastovine ali jedernate borovine, te postavimo po dva in dva 4 palce saksebi, 2 čevlja jih zabijmo v zemljo in napravimo na črti, ki jo hočemo ograditi, vsakih 10—12 čevljev steber. Med stebre denimo 3—4 palce debele rante, spodaj naj bodo le 8—9 palcev ena od druge, 4 čevlje nad zemljo naj se bolj oddalijo.
2. Dobijmo 9—10 čevljev dolge, 9—10 palcev široke in 3—4 palce debele stebre iz hrastovine ali je-dernatega bora in vdelajmo v nje 2 in pol čevlja od spodej, 9 palcev dolge in 4 palce široke luknje, v vsakega jih toliko naredimo, da, če potem rante skozi de-nemo, pridejo v spodnjih 4 čevlje ograje, po 9 palcev saksebi, navzgor 14 palcev in prav na vrhu smejo še bolj oddaljene biti.
Od teh stebrov zasadimo vsakih 10—12 čevljev enega na varstveno črto, 2 čevlja globoko v zemljo in porinimo potem 3—4 palce  debele rante skozi luknje.
Meje te vrste zadržujejo vso divjačino, dolgo trpijo in so ceneje ko one iz desek.
Kjer ne moremo ali nočemo divjačine zmanjšati, so take meje potrebne, kajti brez njih ne more mladi les rasti, in vsi stroški so večidel zastonj. — Čeravno bi na ta način narejene ograje tudi več stroškov pri-zadjale, vendar jih je bolje narediti, kakor obdeljavo večkrat ponavljati, nazadnje pa še slab, od divjačine ogrizen les izrediti.                                      (Dal. prih.)
List 13.
O gozdnem varstvu.
Spisuje Franjo Padar.
(Dalje.)
III.  O gozdnih potih in o potrebi popravljati jih.
Slaba pota niso le težavna in škodljiva za voznike, ki les iz gozdov vozijo, temuč so tudi za gozdnega gospodarja nekoristna, ker cena lesa se zavoljo tega zniža in mlademu in staremu gozdu dosti kvara napravi. Vse to ne potrebuje dokazov, ker lahko se razvidi, da tak les, če ga po dobrih potih iz gozda dobimo , večo ceno ima kakor oni, ki se zarad slabih potov težko izpeljava. Ceno, ki jo zahtevajo slaba pota, se odračuni od lesa, je toraj zguba gozdarskega gospodarja.
Slaba pota so pa tudi neposrednje škodljiva. Mnogo mladega drevja bilo je že poškodovanega s tem, da vozniki, ogibaje se grdih potov, so ognili se na mlado lesovje — in vsak se je že lahko prepričal, da stara, drevesa, odrta od koles ali z odtrganimi koreninami, malo prirastka imajo in kmalu suhe veje dobč. Večkrat zapazimo le kak osno mlako, ktere se vsak voznik
100
ogne in s tem škodo dela gozdu, ki je zmirom veča, kakor bi bili stroški, če bi se pot popravila.
Gozdar mora na to gledati, da pri močno izvoženih potih, kjer je potreba, na obeh straneh 3 čevlje široke in 2 čevlja globoke jame skoplje, da je pot bolj auha in ognitev nemogoča.
Dalje morajo tista drevesa, ki blizo potov stoje, visoko okleščena biti, da more zrak do potov priti in da se tem bolj suše. Korenine, štori in kamenje se morajo previdno skopati in odstraniti, ker se drugače luknje na potu narede.
Gozdar mora vse mlake s kamenjem in peskom zasuti; ako tega primanjkuje, naj jih pa zadela z drevesnimi odpadki, ki naj jih blizo skup deva. Sploh mora pota tako narediti, da se more po njih voziti, in bi vsaki, ako ne bi peljal po potu, se po pravici kaznovati smel.
Vsa nepotrebna pota naj se v začetku in konceh z globocimi rovi zapr6; smejo se pa tudi nasaditi po okoliščinah, in vsak, ki po stranski poti pelje ali jaha, se kaznuje.                                                   (Dal. prih.)
List 14.
O gozdnem varstvu.
Spisuje Franjo Padar. (Dalje.)
IV.   Trebljenje posekanih krajev.
Vsakemu že zasejanemu prostoru mora škodljivo biti, ako se posekani les naglo iz njega ne odpravi. Mlade rastlinice se spridijo, seme ne požene in štori v nizkem gozdu tudi ne, če so z vejami in drugo šaro pokriti. Tudi se godi s tem velika škoda, da se mnogo rastlin povozi in pohodi.
Gozdar mora dosti zgodaj sekati začeti in sekanje končati, in se vseh mogočnih sredstev poslužiti, da seči v visokem gozdu, če je mogoče, pozimi v snegu ali pred začetkom toplega vetra opravi. Seči v nizkih gozdih naj v milejih krajih do konca aprila, v neugodnih vsaj do konca maja očisti.
Včasih vendar ni mogoče lesii v tem času iz gozda spraviti. Takrat mora les, če je seč že posejana ali če raste mladovje, prec ko je posekan, na pota ali druge neškodljive kraje priti in se v sežnje zložiti, da se brez škode more poleti izpeljati. Morajo se tudi v tem ozira oglavnice zadržavati, ves les, predno požene listje, na oglavna mesta speljati in vozna živina iz gozda odpraviti.
Ce ni mogoče vsega lesa za kurjavo in tesarstvo itd. pred muževnostjo in pogomom listja iz že zasejanih seči odpeljati, naj se vsaj fratje v butare zveze in na sežnje zloži ter pred začetkom druzega pogona, to je, pred kresom iz gozda vzame, kajti mnogo do onega časa s fratjem pokritih rastlin se oživi, ako imajo čas in zrak. Pogine pa pogostoma veliko listnih in šilovnjh sajenk, če so bile do kresa gosto z drevjem pokrite. Ce ni bilo mogoče šilovnino pred začetkom pogonov odstraniti, in rastline, ki so bile s fratjem pokrite, rešite, je pri zanašanju zraven stoječih rastlin potrebno, da se z izva-ževanjem tako dolgo čaka, da novi pogoni trji postanejo; drugače se godi velika škoda. Ce so pota, na ktera se hočejo sežnji narediti, tako ozka, da se mora les zraven pota na mlade rastlinice pokladati, naredimo blizo pota po dolgem sežnje. Škoduje tukaj manj, če so skladavnice, 2 do 3 sežnja in 10 do 18 čevljev sak-sebi, pravokotno od pota postavljene. Čeravno se sadike, ki jih les pokriva, spridijo, vendar ostane še mnogo drugih, kjer so luknje le 3 čevlje široke, če dolžina sežnja ima 3 čevlje.
Mora se pa tudi na to paziti, da se pri vožnji tesarskega in kurjavnega lesa, poslužimo vseh pripomočkov, da se varuje mladi zarod. Trske se morajo pred pogonom listja in semena vkup zložiti in iz gozda odpraviti.                                                          (Dal. prih.)
116
0 gozdnem varstvu.
Spisuje Franjo Padar.
(Dalje.)
V.   O potrati lesa in sredstvih, kako jo odvrniti.
Največa škoda v gozdih je potrata lesa ali nepravo gospodarstvo, nepotrebna upotreba. Veliki gozdi so se skoro samo s tem hudo pokončali in v več krajih je trošenje lesa naredilo , da so se gozdi pred časom sekanja in večkrat prezgodaj posekali, še celo visoki gozdi so se morali v nizke in srednje spremeniti. Ka-košna škoda se s tem godi, more le prevideti ta, ki je v stanu znesek gozdov po različnosti sečnih časov in obravnav preračuniti. O tem je govorjenje v nauku „o precenitvi gozdov".
Večkrat je na ta način nastala zguba tako velika, da je več ko polovico vsega lesa znesla, ki jo potem iz takih vsako leto izsekanih, koreninih gozdov dobimo, če so bili dobro gospodarjem. Koliko veča je še zguba, če so taki gozdi slabo gospodarjem* in do-rasceni bili!
Prevelik oddatek lesa bodi-si s trošenjem ali na kak drug način je velika škoda gozdom; rane, ki se jim narede, se ne dajo z nobeno rečjo lahko zaceliti. Treba tedaj se takemu početju z vsemi silami in pripomočki ustavljati.
Da bodemo pa mogli, moramo poznati vse načine trošenja in  vsa sredstva,   da  se to odvrne.    Naj tedaj
bolj važne točke  o trošenji  naštejem in zraven tudi o sredstvih za odvrnitev njegovo kratko naznanim.
Trošenje pri kurjavi.
Pri lesni kurjavi se potrata že v gozdu prične. Prva in velika potrata je, da po mnogih krajih skoro vsa drva v sežnje presekavajo in veliko lesa gre v trske, ki zmirom le v gozdu segnjijo.
Zguba je veča, kakor se sploh misli. Na vsakem iviru gre četrt čevlja v zgubo, če je les zelo debel, mora delavec veče zaseke narejati, in zguba je še veča. Ce je zguba na vsakem iviru le četrt čevlja velika, je pri 3 čevlje dolgih ivirih 1/Jq) in pri 4 čevlje dolgih že Vi g vsega lesa znese. Na vsakih 12—16 sežnje v gre celi seženj v zgubo. Kakošna škoda za okraj, kjer se 16.000 sežnjev sekanega lesa napravi! Na ta način se zgubi 1333 sežnjev najboljšega lesa v ivirje.
Pride se pa temu v okom, ako gozdar gleda na to, da se debeli les žaga, preklovina pa seka. Ce bi se delalci še tako upirali, se mora gozdar vseh pripomočkov poslužiti, jim plačilo poboljšati, dati grajščinske žage, da se vdado koristnemu delu.
(Dalje prihodnjič.)
124
O gozdnem varstvu.
Spisuje Franjo Padar. V.   O potrati lesa in sredstvih, kako jo odvrniti.
(Dalje.)
Skušnje so pokazale, da so delalci zadovoljni, če se jim zato, da les žagajo, od vsaeega sežnja 6 kr. več plača, kakor pri lesu, ki ga presekavajo.
Le pri dobrem lesu 6—12 palcev v premeru si delavec pristori, ako se sekire poslužuje; pri debelejem lesu gre delo bolj naglo z žago. So kraji, kjer so delavci tako žage vajeni, da tirjajo več plačila, ako se jim reče, sekiro namesti žage rabiti. Po drugih krajih je pa ravno nasprotno in ljudje hočejo veče plačilo imeti, ako se jim žagati zapovč. Večkrat je le staro kopito in trma kriva, da imajo ljudje nejasne pojme o delu, ki ga niso nikdar opravljali.
Da se bodo prepričali in podučili, kako ste obe deli med seboj v razmeri, pokličimo delalca s sekiro, naj seka, in pokažimo mu, koliko časa je potreboval. Potem naj tudi žaga, in pokažimo zopet, koliko časa je ta porabil. Ostrme delalci, ko vidijo, kako malo je razločka o času, ko bi ga lahko v denar porabili.
To je pripomoček, kterega naj se posluži vsak, da odpravi sekiro iz gozda in vpelje žago, da se enkrat konec naredi veliki potrati lesa. Koliko vrednost ima žaga za gozdnega lastnika samega, to se lahko preračuni. Na priliko: Proda se seženj polenovih drv v gozdu za 4 gold., pridobi se z žaganjem 16. del, toraj 15 kr.; če odračunimo 6 kr. delalcem, je 9 kr. gospodarju pridobljenih. Pri več sežnjih, in če ima les večo ceno, je dobiček znamenit. Tudi tukaj, ako seženj polenovih drv v gozdu le za 1 gold. 30 kr. proda, nima vsaj zgube in je dolžan ljudstvu in delalcem korist lesa prihraniti in povekšati, da delalcem veči zaslužek pridobi, kterega vsi potrebujejo.
Drugo, tudi veliko trošenje lesa nastane, ako se gozdna drevesa ne poseka vajo nizko- Kaj nam koristi, da potem visoki štori v gozdu segnjijejo. Najdejo se še dandanes gozdi, ki kažejo nepravilno in neumno gospodarstvo. Po nekterih krajih se vidijo debeli in visoki štori raznega drevja, in če prašamo , zakaj to, se nam odgovori: ,,zato, ker ljudje na vozove niso mogli tako debelih krljev spraviti!" Ali ni to vredno smeha? Dandanes, ko že lesa pomanjkuje, pač vsak zdihuje: o kako neumni so bili naši stari! Al prepozno je mrliče iz grobov klicati.
Gozdar mora, kjer ni v stanu, da bi se drevesa s koreninami skopala, na to paziti, da se tikama zemlje posekajo, ker mnogo koristnega lesd se pridobi in ljudem v pomanjkanji pomaga.
(Dalje prihodnjič.)
List 32.
Gospodarske stvari.
0 gozdnem varstvu.
Spisuje Fr. Padar. (Nadaljevanje iz 16. lista.)
O poškodovanji drevja in lesnih rastlin po ljudeh.
Mlado in staro drevje je izpostavljeno mnogemu poškodovanju, ki se godi po ljudeh. Sem štejemo posebno: 1) rezanje trt in obročev; 2) rezanje metličja; 3) rezanje roglic (vršičkov); 4) sekanje in trganje vej; 5) nabiranje smole in borovine; 6) zavkroženje drevja ali lupljenje dreves; 7) izsekavanje tičjih gnjezd; 8) nabiranje soka.
Naj o vsacem rečemo nekoliko.
1.  Rezanje trt in obročev.
Znano je, da imajo v mnogih krajih navado, žito povezovati s trtami; v ta namen pa sekajo trte od br6z, lesk, kosteničja, vrb in druzega grmovja, pa tudi od mladih hrastičev, gabrov, brestov in druzega koristnega drevja.
Kaka škoda se s tem godi, si lahko vsak sam misli.
Vsako leto je treba brez števila takih trt; če ljudje ne dobodo dosti grmovih trt, jamejo breze obrezovati; ker pa je tudi br6z malo, spravijo se nad druga gozdna koristna drevesa. Večkrat se zgodi, da se najlepši 2, 3 do 4 leta stari pogoni brezovih, nizkih gozdov, med temi tudi več hrastovih, gabrovih in brestovih, na ta način pokončajo in s tem se tako daleč zabrede, da po nekterih krajih ni že nobene breze videti ali hrasta.
Pogostoma najdemo škodljivo prikazen v krajih, kjer je tako slaba zemlja, da ne zraste tako dolgo žito, da bi se mogel povezek z žita narediti. So pa tudi kraji, kjer tega ni, ampak so ljudje le vajeni s trtami vezati, Brez razločka se mora ostro kaznovati tako početje, zato je dolžnost gozdarjeva, da vsakega prestopnika vodstvu naznani. Ce se ne more brez trt shajati, naj gozdno vodstvo skrbi, da brez škode prebivalcem trt dL. Naj se nasadi pripraven kraj z vrbovino, kjer se vsako leto pod poveljem gozdarja trte režejo in med posestnike razdele.
Enako, kakor v grajščinskih gozdih, naj se dela tudi v soseskinih gozdih; v grajščinskih pa naj jih režejo priseženi delavci in se po nizki ceni prodajajo, da se lahko vsakdo ž njimi preskrbi.
Najmanj škodljivo trte rezati je v nizkih gozdih, kjer so vladajoči pogoni prestari, manji se smejo pa brez škode rezati zato, ker bi kmalu vsahnili.  V takih
sečih naj se trte režejo; gledati se mora samo na to, da se nič semenskih pogonov ne poreže. Ako so visoki gozdi, kjer raste mnogo vrb, jih tudi za trte porabimo. S tem bomo mlademu visokemu gozdu koristili in nevarnost poškodovanja od druzih oddelkov odvrnili.
Ravno tako škodljivo, ne pa toliko navadno je rezanje in sekanje obročev za sodarijo (pintarijo). V ta namen se morajo bolj trdna gozdna drevesa porabiti.
Kjer se ljudstvo z enakim delom ukvarja, zabrede, kakor sem že enkrat v „Novicah" dokazal, v veliko škodo. Obroči se jemlj6 nekoliko od listnatega, nekoliko smrekovega in hojevega lesa. Puhlo je to, kar je Ložan mi lansko leto pripovedoval, da obroče v vsakem leskovem grmu naseka in pintari.
Dobro bi sicer bilo, ako bi se dalo samo s tem shajati; ker se pa ne more, zato je gotovo, koliko zgube ima on, ki obroče tudi od koristnega drevja jemlje.
Kjer je to rokodelstvo zaplodeno, naj gozdar skrbi za to, da po nizki ceni obroče prodaja in veselje do tatvine vniČuje.
Ce ne morejo pa sodarji dobiti takih obročev, ali če imajo previsoko ceno, godi se veča škoda, kakor bi gozdarja stalo narediti zavod, kjer bi se taki obroči kupovali.                                                       (Dal. prih.)
List 33.
O gozdnem varstvu.
Spisuje Fr. Padar. O poškodovanji drevja in lesnih rastlin po ljudeh.
(Dalje.)
2.   Rezanje metličja.
Ni ravno veliko poškodovanje gozdov z rezanjem metličja, je pa vendar v resnici, če si v enem kraji več ljudi s tem delom zaslužka išče. Mnogo metelj, ki se jih vsako leto potrebuje veliko, je narejenih iz ukradenega metličja v svitlih noččh. Neverjetno veliko br6z se pokvari in mladim brezovim gozdom, pogostoma najlepši pogoni, ukradejo.
Pogostoma je pa gozdni gospodar ali njegov oskrbnik sam kriv, da se škoda dela. Ljudjč morajo metle imeti in gozdni gospodar ne prodd priličnega metličja. Gotovo je toraj, da si bode metljar ga sam prisvojil, a nepostavno.
Ce hoče gozdar gozd varovati, mora tedaj skrbeti za to, da ljudje dobrega metličja in ceno dobL.
Metljar hoče tankega in ravnega, ne krivega metličja imeti. Siliti ga ne moremo, da bi bil s slabim zadovoljen. Zato pokličimo, kedar breze sekamo, take ljudi, pustimo, naj si metličja sami naberejo, tirjajmo pa le malo za nj. Ce jih bomo silili, da morajo kupiti in še po visoki ceni, ne bomo nič dosegli; bode se s tatvino še več škode naredilo, kakor, če bi bili vse metličje zastonj razdali.
3.   Rezanje roglic (vršičkov).
V krajih, kjer so šilovni gozdi, je pogostoma navada, večim, mladim drevesom vršičke odrezovati, nekoliko za kuhinjske roglice, nekaj jih v znamenje po-strežljivosti pred hiše obešajo in vporabljujejo za božja drevca.
Kakor je to rabljenje neznamenito, toliko bolj je škodljivo za mlade gozde, ki se blizo mest in trgov nahajajo.    Naj se tedaj raba kuhinjskih roglic in oštir-
nih znamenj ostro prepove. Za božja drevca naj se samo zvezane šilovnate vejice dovolijo, po nobeni ceni se pa ne sme vršiček ^ovoliti, in kdor ne sluša, naj se primerno kaznuje. Ce vendar nočemo ljudem veselja kratiti in hočejo imeti na takih vršičkih božične darove, mora gozdar taka drevesa poiskati, ki jih ni škoda, ter jih za majhino ceno prodati.
4.   O sekanji in lomi j en j i vej.
Kazni vreden je vsak, kdor lomi ali seka veje za kurjavo. Razprostreno je skoro že povsod tako početje in tako dolgo se ne bo opustilo, dokler tacega pokon-čevalca gozdov ne zadene primerna kazen.
Enako poškodovanje se godi tudi pri nabiranji gozdnega semena. Večkrat je seme na konci veje, če ga hoče nabiralec z majhnim trudom dobiti, odseka vejo in pod drevesom seme osmuče. Da ni to gozdom v prid, vsak sprevidi.
Samo od takih dreves, ki se prihodnjo zimo posekajo, smemo jeseni veje, na kterib semenski storži vis6, odsekati. Ravno tako škodljivo, v nekterih krajih vpeljano, je poraba smrečja namesti nastila. Ljudje niso zadovoljni samo s tem, kolikor jim gozdar more iz gozda dati, ampak si sami nedovoljno še več prisvo-jujejo. Tudi v tem oziru more gozdar skrbeti, da neprijetnosti zmanjša.                                      (Dal. prih.)
264
272
O gozdnem varstvu.
Spisuje Fr. Padar. O poškodovanji drevja in lesnih rastlin po ljudeh,
(Dalje.)
5.   Nabiranje smole in borovine.
V  obližji mest je poškodovanje šilovine, posebno borove, v navadi, ki v tem obstaja, da se drevesa 3 do 4 čevlje nad zemljo nasekavajo, da se sok tje izceja in les na tem mestu smolnat naredi; smolnati kraji se izsekajo in za prižiganje prodad6.
Veliko najlepših dreves se spridi, da jih pozneje veter polomi. Najrednejše varstvo gozdarja in najostreje kazni ne zadostujejo neprijetnost popolnoma odstraniti. Skoro povsod so taki ljudjč, ki se s tem pečajo, revni, da jih v denarji ni mogoče kaznovati, drugih kazni pa ne čutijo. Ako hočemo temu poškodovanju v okom priti, je najbolje, revnim ljudem, ki si s tem svoje krajcarje služijo, smolnata drevesa podariti ali pa po cel6 nizki ceni prodati. Zagotoviti morajo, da bodo poke zamazali. Samo to pomaga. Vsi ukazi in kazni so manj izdatni.
6. O zavkroženji drevja in ljubljenji dreves.
V  nekterih krajih, kjer je veliko jagod, malin itd., je navada, da se posode iz ljubja narejajo, jagode v nje nabirajo in na trgih prodajajo.
Tudi si v nekterih krajih oglarji, drvarji in pastirji svoje stanovanje (barake) z drevesno kožo pokrivajo. Koliko lepega drevja se pokvari s tem, lahko si mislimo. Naj se vse take napake prepovedo in naj se oglarji in pastirji do gozdarja obrnejo, bo že povedal, kaj je storiti.
7.   O izsekavanji tičjih gnjezd.
Tudi z izsekavanjem tičjih gnjezd se gozdom lahko škoda napravi. Drevesa, v kterih tiči gnjez-dijo,  že tako  niso  dobra,  vendar se še bolj spridijo,
če se velike ljuknje v nje nasekajo, kamor se potem sneg in voda nabira. Nobeden, razun lovca, nima pravice, gnjezda izsekavati; če pa lovec ni tudi gozdni lastnik, nima pravice, lastniku drevesa priditi, da bi sebi stregel. Izsekavanje tičjih gnjezd se mora prepovedati in gozdar mora vsakega  prestopnika kaznovati.
(Dalje prihodnjič.)
280
0 gozdnem varstvu.
Spisuje Fr. Padar. (Dalje.)
8.   Nabiranje soka.
Sok se lahko od šilovnega in listnatega drevja dobiva. Izmed listnatega drevja jih je malo, od kterih se sok dobiva, na pr. javor za sladkorjevo vrenje in brezni sok, ki je nekterim prijetna pijača. Izmed ši-lovine, posebno smreki, jelki, po nekterih krajih tudi boru, jemljejo sok, ker se iz njega dobivata smola in trpentin.
Da sok točiti iz drevja ni koristno, ni nam treba spričevati. To jemlje moč drevju in zmanjšuje prirastek, pa še cel6 leseno snov spridi in zaredi se mnogo gozdu škodljivih žužkov, ako več dreves na tej bolezni trpi. Nobenemu, kteri za to nima posebnega privoljenja, ne sme se dovoliti nabiranje soka, a tudi gozdni lastnik ga sme le toliko nabrati, kolikor vč, da ni pre-
v
več škodljivo gozdu. Ce bi se gozdni lastnik vdal taki napaki, mora mu gozdarsko vodstvo prepovedati. Gozdar mora vsakega in tudi gozdnega lastnika, če strastno pokončuje gozde s tem, gozdnemu vodstvu naznaniti.
O gozdni paši.
Ce se preveč pase po gozdih , poškoduje to gozd, da! vniči ga. Kjer se po gozdih živina pase, ondi se ne more noben del gozda v odrejo pustiti in nič mladega drevja zarediti, da bi mogli starega ž njim nadomestiti. Gotovo je, da se deloma gozdi krčijo in lesa pomanj-kovati pričenja. Imenitna dolžnost gozdnega nadzorstva je, ali, da pašo vso odstrani, ali vsaj tako vredi, da gozdom ni škodljiva.
Ako se hoče vsa paša odstraniti, naj se poiščejo vzroki prenapete gozdne paše, ki so ti-le: 1. zanemar-jenje travnikov, 2. preveč pašne živine, ali raztegnjena paša; 3. pomanjkanje določnega opazovanja.
Kar se prvih dveh toček tiče, morajo se od strani gozdnega vodstva taka sredstva najti, da se odstopi gozd in naredi polje in tako se gozdni paši polagoma zadosti. Tudi mora gozdno vodstvo določiti število pašne živine, da je vsak primerno ima. Gozdar mora skrbeti, da se zapovedi viših spolnujejo in   prestopnik  kaznuje*
Gozdarjeva naloga je:
1.   da se zmirom postavni del njegovega oddelka, v visokih listnih gozdih navadno ,/4> v šilovnih 1/5f v nizkih in srednjih le polovico do */3, od vsega gozda, ostro nadzoruje in živina ne pase;
2.  da se travnata ali rožna paša, kakor je v mnogih krajih navada, še le v začetku maja prične in konČ4 v začetku septembra; pitana paša pa 15. oktobra in končd januarija;
3.  da se na travno ali rožno pašo samo goveja živina , ne pa koze, ovce, konji in prešiči gonijo, ako gozdno vodstvo ni dovolilo ali če ne obstoji kaka posebna pogodba o tem;
4.   da se več živine, kakor je dovoljeno, ne žene v gozd; da pa mora priseženi občinski pastir pasti, ne pa posamezni pastirji;
5.  da pastirji menjavajo pašne prostore;
6.  da v varstvo in izrejo odločene oddelke varujejo, tako dolgo,  da drevje živinskemu gobcu odraste.
Samo tako more paša in gozdi obstati, čeravno je želeti, da bi se popolnoma odstranila.
Dovoli naj se soseskam ene županije, ktere nimajo dosti sena, da smejo pod čuvajem gozdnega sluge travo iz mladih izrejališč brezplačno jemati. Čudili se bomo, koliko se na ta način trave dobi. Živina se reši lakote, ljudje so pa tako hvaležni, da onega, kteri ne varuje majhinih gozdnih rastlinic, sami poved6, ker se bojž, da ne bi prišli ob zaupanje pri gozdnem uradu.
Res je, da se kakošno drevesce odžanje, al J:o je malo v primeri z dobičkom, ki izhaja iz tega. Ce še pomislimo, da bi si ljudje s silo prisvojili, kar zdaj dobe in da bi ponoči in podnevu kradli, v naglosti veliko več gozdnih rastlinic pokončali, se vidi, da smo pravo zadeli. V krajih, kjer gozdar nizke gozde nad-ziva, je to velik pripomoček, pašo od gozdov odstraniti.
Ako se kaže, da se bode malo send pridelalo, naj gozdar skrbi, da si ljudj6 naberejo vej, ktere posuše in imajo listje za krmo pozimi. Ce nimajo svojih gozdov, naj gozdar prav po nizki ceni, v nizkem gozdu proda enake veje. Pokončujejo se res gozdi, pomislimo pa, da velik dobiček iz tega izvira, ker tako drevje spomladi nove mladike požene. Tolažiti se mora gozdar s tem, da je siromašnim ljudem prihranil veliko send in slame, ktere bi jim bilo primanjkovalo, če bi jo bile vso zimo koze in ovce jedle. Zdaj jo pa samo goveji živini poklada in slamo ima za naštel]o.  Opomniti
je še, da bi se v takih krajih, kjer se malokterikrat kaj sena pridela, naredili zavodi, kteri bi imeli nalogo, take gozde izrejati, za ktere so sposobni hrasti, bresti, gabri in jeseni.                                          (Dal. prih.)
281