UŠ2 'ZaSGjJfki TEDU »Zasavski tednika, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik: Stane Šuštar - Tiska CP »Gorenjski tisk- v Kranju LETO XIV. ST. 9 TRBOVLJE, 23. FEBRUARJA 1961 CENA 20 DIN Obveščanje in odločanje Preko mehanizma komunalne samouprave se mora na nai-primerneiši način vsklajevati osebni In kolektivni interes Zadnje občinske konference organizacij Socialistične zveze delovnih ljudi v vseh štirih zasavskih občinah (Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik) so posvetile dobršen del razprav problemom obveščanja in soodločanja. Kazno je, da so v vseh zasavskih občinah posvetili problemom obveščanja in soodločanja še vse premalo skrbi in je povsem upravičeno, da se v času nadaljnjega razvoja komun kot temeljnih oblik organizacije socialističnih odnosov in družbeno-ekonomskih oblik organizacije ljudi, ki delajo z družbenimi in proizvajalnimi sredstvi in sodelujejo pri upravljanju v skladu s svojimi individualnimi in kolektivnimi interesi, posveča obema vprašanjema vso pozornost. Dejstvo je, da so bili volivci in člani SZDL doslej kaj slabo informirani o raznih sklepih in ukrepih ljudskih odborov in drugih organov. Dogajalo se je, da se je odločalo o raznih načrtih, o katerih bi morali na vsak način predhodno razpravljati državljani in povedati svoje mnenje. Sicer se je pa tudi dogajalo, da predlogov in mnenj volivcev in članov SZDL niso upoštevali in se je odločalo mimo njih. Zato je povsem razumljivo, da je bilo slišati večkrat upravi-/čeno negodovanje državljanov. Zbori volivcev, ki bi morali biti pomemben družbeni činitelj, so bili do nedavnega le formalnost, ki jo je bilo treba izvesti, da se zadosti predpisom. Te pomanjkljivosti so verjetno izvirale lz neodgovornega ali premalo odgovornega odnosa do zborov volivcev — te važne obltke mehanizma naše socialistične demokracije. Zato se je v zadnjem času povsem upravičeno vedno znova postavljala za- Seminar za vodjo sekcij KO SZDL . Občinski odbor Socialistične zveze Zagorje je pripravil seminar za vodje sekcij pri krajevnih organizacijah SZDL, na katerem so govorili o vlogi krajevne organizacije kot organa družbenega upravljanja ter o delu v sekcijah. Ugotovljeno je bilo, da vodstva krajevnih organizacij doslej niso storila vse potrebno, da bi članstvo pridobila za delo v sekcijah, niti da bi sekretariate posameznih sekcij spoznala z najvažnejšimi nalogami. Zato ni prav nič čudna ugotovitev s seminarja, da je od 14 sekcij, kolikor jih je bilo ustanovljenih pri krajevnih organizacijah SZDL, začela z delom le ena. Zategadelj so vodje sekcij krajevnih organizacij SZDL seznanili na seminarju z načinom in oblikami dela v sekcijah, da bi tako sekcije čimprej pričele z delom. (ma) hteva državljanov, da se preko zborov volivcev zagotovi večjo pobudo in širše nadzorstvo ter' soodločanje državljanov pri sprejemanju sklepov in urejanju problemov komune. O tem problemu je govoril na V. kongresu SZDL Jugoslavije v referatu tudi tovariš Josip Broz-Tito in med drugim dejal: »Zato bi moralo biti pravilno, da ljudski odbori in drugi organi komune vsa važnejša vprašanja čim popolneje in pravočasno predlože zborom volivcev, da z največjo pozornostjo upoštevajo mnenja, kritike, pripombe in predloge državljanov, da nanje odgovore z obrazložitvijo, da pojasnjujejo svoja gledišča ter materialne in druge pogoje, ki določajo njihove sklepe, in da sploh poročajo državljanom o svojem delu. To bo hkrati najboljše preverjanje pravilnosti sprejetih sklepov z vidika možnosti, želja in potreb državljanov.« In še neka pomanjkljivost, ki jo je opaziti pri sklicu zborov volivcev: zdi se, da je premalo, da odbornik prebere poročilo o kakem važnem sklepu ali o predlogu družbenega načrta in proračuna. — Volivcem bi morali ob sklicu zborov volivcev dostaviti tudi zgoščeno pisano obrazložitev, da bi imeli priliko se predhodno pripraviti na tam, in da zares s polno mero družbene odgovornosti poskrbimo, da bodo prišli — kakor sem že omenil — povsod do izraza pred-razpravo. Dogaja se, da volivci ob- I logi in mnenja volivcev in članov širnim poročilom ne morejo sle- | SZDL. Hkrati s tem pa velja po- diti in da zato razprave niso tako kvalitetne in vsestranske, kot bi sicer lahko bile. Ob tem vrija poudariti, da pri tem ne smemo pozabiti na zbore volivcev — proizvajalcev v gospodarskih organizacijah. Te so doslej Sklicevali le bolj kampanjsko, pa tudi sicer so bili slabo pripravljeni. Kot stalno obliko dela je treba vpeljati sestanke odbornikov zbora proizvajalcev z volivci — proizvajalci pred važnejšimi sejami občinskih ljudskih odborov. Pri krepitvi socialističnih družbenih odnosov je treba skrbeti, da bo prišlo soodločanje neposrednih proizvajalcev vselej v veljavo. — Omenimo naj, da samo z izboljšano obliko obveščanja, kakor nekateri menijo, ni vse opravljeno. Obveščanje mora družno nastopati s soodločanjem, ker le na ta način bo mogoče zaktivizirati kar najširši krog državljanov za reševanje vseh problemov in jih pripraviti do tega, da bodo pri reševanja problemov tudi sami pomagali z nasveti, sredstvi ali pa z delom. Bolj kot kdajkoli sl moramo prav vsi prizadevati, da odstranimo kjerkoli bi bilo, vse pojave birokratizma, ki se še porajajo ta in skrbeti — kot je poudaril tovariš Edvard Kardelj — da organizacija SZDL ne bo zgolj tribuna za pojasnjevanje in za demokratičen boj mnenj, marveč da postane organizacija SZDL tudi instrument vpliva družbeno aktivnih množic na politiko družbe, ih organov. 20 LET REVOLUCIJE — 20 LET REVOLUCIJE Dnevi, ki ostanejo v spominu 23. februarja 1944 je v vrhovni štab prispelo sovjetsko vojaško odposlanstvo. 28. februarja 1943 je bil objavljen odlok o ustanovitvi Komunistične partije Makedonije. 28. februarja 1943 je tov. TITO izdal sklep o protinapadu pri Gornjem Vakufu s porušitvijo mostov na Neretvi. 1. marca 1942 je bila formirana 2. proletarska brigada. 1. marca 1945 je bil naziv NOV in POJ spremenjen v naziv jugoslovanska armada, naziv mornarica NOV in POJ v jugoslovanska vojna mornarica in naziv vrhovnega štaba v generalštab JA. 20 LET REVOLUCIJE — 20 LET REVOLUCIJE 1» !! \ ", i! li osestvu in jo bo prevzela v prihodnje KZ Trbovlje. Vse te ozire Jn zadržki so sedaj menda že premagani, če se le ne bodo pojavile morebitne želje prizadetih, da v zvezi s preselitvijo ne bodo skušali — kakor pravimo — čimveč »iztisniti«. Zbori volivcev v trboveljski občini so tudi že razpravljali o tem vprašanju. Volivci so menili, da bi pri tako važni akciji, kot je zgraditev tega humanega objekta, kakor je bolnišnica, prizadeti morali pač tudi malo popustiti, posebno če jim upravni organi skušajo kolikor mogoče ugoditi. Prepričani smo, da se posestnik Jakob Božič zaveda važnosti gradnje nove bolnišnice v Trbovljah in da bo kot dober domačin z vsemi močmi pomagal, da se z deli na tem objektu čimprej prične, namreč predvideno že v prvi polovici letošnjega leta. Izdelava projektov za gradnjo bolnišnice je v zadnji fazi ter bi s preselitvijo valilnice in z rušenjem sedanjih objektov na Božičevem posestvu bili ustvarjeni vsi pogoji za pričetek te velike gradnje, ki je za prebivalstvo zasavskih občin nujno potrebna. Stane Suhar Naročnikom in bralcem! Zaradi tehničnih ovir je izšla današnja številka na 4 straneh; prihodnja številka pa izide na 8 straneh. IZ VSEBINE PRIHODNJE ŠTEVILKE: • Problemi pred sprejemom družbenega plana in proračuna ObLO Zagorje ob Savi 9 Zaključni račun Zasavskega tednika za leto 1969 0 Stanovanjska izgradnja v trboveljski občini v naslednjih petih letih • Zakaj so zvišali cene v gostinskih podjetjih v Zasavju? • Delo mladine litijske občine 9 Stanovanjska izgradnja v Zagorju • Delavski svet STT potrdil Investicijski program • Kako delajo krajevni odbori v Hrastniku li za čas od 23. febr. do 5. marca Nestalno hladno vreme s pogostimi in večidel snežnimi padavinami in mrazom ponoči. Posebno močne padavine pričakujemo ok. 25. februarja in 3. marca. Dr. V. M. OBDRŽI iiiiiiiiiiiiiiimiiRmiimnHintmiKuiiiiiimiiiniiiiiiimiiiMiiiiimiiiiiimiiumHiimiiimmiiiiniimuiimuimuiiioiimiiimimnBffiinn j kor so se menda sami začeli ime- skakanja na vlak z obeh strani j ' novati, ali pa jim je kdo drug na- tira, se ni bilo kake nesreče (aB \ objavljali na tem prostora po eno sliko kraja Iz Zasavja. -kral predstavlja ta slika. Odgovore pošljite vsakokrat najkasneje do pone-'v a »Se uredntttvo. Izžrebani ba prejel za nagrado lepo mladinsko knjigo || del to ime . Joj potniku, ki bi stal na jutranjih vlakih oh vratih alt pa, da ’) hi hotel izstopiti na železniški po- pa ne vem zanjo). JP 0'J fl yi * .taji v Litiji. ... - '' ' '3 Če hi stal ob vratih, bi Obzirnost pa taka... Ani. po vsej verjetnosti zgodilo, aa t>i tn/o prav na vse, na ovzirnost ao \ ______________ __________ ..j pot se v hipu Znašel sredi vagona med drugih potnikov in na lastno var- j 1 in se peljete z 'vlakom proti Ljub- množico prerivajočih se teles. % jjani. (it bi pa hotel izstopiti, bi ?! Če ste morda v kupeju s sopot- mu kaj lahko zgodilo, da bi , Res je: veliko delavcev, uslužbencev, vajencev, študentov ini dijakov se dnevno vozi iz Litije j v Ljubljano. Vsakdo si hoče za- j gotovi ti v vagonu sedež, da ne bi 1 stal do Ljubljane. V tej svoji ihti za udobnim pro-1 štorom na vlaku pa ljudje poza-1 S te vrsto let se srečujem z njuni, po vsej verjetnosti zgodilo, da bi bijo prav na vse, na obzirnost do j H Morda tudi vi, če morate na nast. „ Če ste morda v kupeju s sopot- mu kaj lahko zgodilo, da tn ga 3 nikom, ki se večkrat vozi na tej odpeljal vlak naprej pjoti Kresni - Pro&» ***** &o opozoril fumje cam. gj kmalu potem, ho bo vlak zapustil ---------- g železniško postajo Sava. g Na, to so »litijski vozači«, ka- Čudno se mi zdi, da zaradi večnega prerivanja, * oblegan ja* in ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■iimuiiitniimnTiniiimitutiitiiiitiiiiiitniuuiiitiiHnnuiiiinuiimmimiiinimi Čas je, da bi bilo že kdaj konec g tega početja, hi ni nikomur v čast, S še posebno pa ne tistim, ki dan g na dan to ponavljajo in so dobiti g navedeni vzdevek. (ma) 9 Te oni po sueiu KONFERENCA V AKRI SE JE ZAČELA V Akri se je v ponedeljek, 20. februarja, začela konferenca zunanjih ministrov držav, ki so sodelovale na konferenci v Casablanci. V Akri so se zbrali predstavniki Gane, ZAR, Gvineje, Republike Mali, Maroka, Cejlona in opazovalci Libije ter začasne alžirske vlade. Konferenca v Akri je bila sklicana na predlog predsednika Gane Nkru-maha, da bi na njej proučili položaj v Kongu po umoru premiera Lumumbe. BOJI MED ČOMBEJEVIMI ŽANDARJI IN PLEMENOM BALUBA Med Čombejevimi žandarji in plemenom Baluba so bili na področju mesta Luene ogorčeni boji. Čombejevi žandarji pod poveljstvom Belgijcev so pred nekaj dnevi zasedli to mesto, vendar so se vrnile enote borcev plemena Baluba in izvedle močan napad. KENNEDY BO OBISKAL TUNIZIJO Kakor piše dobro poučeni list »Afrique Action«, je predsednik ZDA Kennedy sprejel povabilo predsednika Tunizije Habiba Burgibe, naj obišče Tunizijo. Datum obiska še ni določen. Predsednik Burgiba bo obiskal \Vashington jeseni. STRAUSS STOPNJUJE OBOROŽEVALNE ZAHTEVE Zahodnonemški obrambni minister Strauss je v intervjuju za list »Die Welt« zahteval »učinkovitejšo in smotrnejšo« oborožitev Bun-destvehra, »ki bi popolnoma ustrezala sedanji stopnji tehničnega razvoja«. Poudaril je tudi, da je Zvezna republika zahtevala spremembe, tako da bi se »mornarica in letalstvo prilagodila novim potrebam« in »Bundestvehr pogojem morebitne atomske vojne«. PO SEMMERINGU — PREOKRET? Sporočilo, da bo kancler Raab dne 11. aprila dokončno odstopil, imenujejo dunajski politični opazovalci »pričakovano presenečenje«. — Interni sestanek poslancev in funkcionarjev ljudske, stranke na Semmeringu, na katerem so to sporočilo objavili, je . imel namreč namen, da formalno potrdi že zdavnaj sklenjeno odločitev. mHii!iiiiiniiiiiiiitiiiiiitiittiiiiiftiiiiiitiiiiiimmtiinmmtiiiiiniHiiiinnitnniHiitiiiiiiiiiiiinmiiiimifn!imHiiRiiitiiiiitiiii!tiiiiiiiimiwiiHHmmi«itiiHiiiiwiiinniwiiH«niintmiwmiiniiiitiRnflniinnnHim!nitmHiunimH inHiiuuiiiiiii!i!uniiiiiiiimiiHniiiiHiii| Novi umori v Kongu | s Niso se še polegli protesti in lam OZN. Combe, na primer, se zločini vendarle zbudili člo- bovi vladi LumbaJa. Oba držav- nika sta se udeležila razgovorov za okroglo mizo o neodvisnosti demonstracije proti zahrbtnemu sploh noče sprejeti zastopnika veško vest tudi tistim, ki še da- umoru najvidnejših kongoških sil OZN, ki naj bi proučil vzroke nes mislijo, da je moč rešiti kri- politikov v Katangi, že prihaja- za smrt predsednika Lumumbe zo z izglajevanjem nasprotij med Konga v Bruslju. Prav Finan je jo iz Konga poročila o novih in njegovih sodelavcev. Prav ta- »sprtimi strankami«. Ob zad- tedaj interveniral, da so belgij- umorih političnih pristašev po- ko noče izročiti trupel ubitih njih dogodkih res ni težko spo kojnega predsednika Lumumbe. kongoških državnikov njihovim znati, da so Tokrat je prevzel v imenu tu- družinam. Mobutu in jih kolonialistov vlogo krvnika Toda, kdo je kriv za tako rav- tolpe le krvavi eksekutorji v ro-tako imenovani »predsednik« nanje Combeja in njemu ena- kah interventov. južnega Kasala - Kaiondži. Nje- kih? Nihče drug kot organi Zdru- Medtem so svetovne agencije janja. Lumbala pa je zlasti znan S gov »minister za pravosodje« je Ženih narodov in predsedniki sli že objavile nekatere podrobnosti širši mednarodni javnosti z lan- g §f pretekli ponedeljek sporočil, da OZN v Kongu sami, ker so pre- o smrti predsednika Lumumbe skega zasedanja Generalne skup- g g so pobili šest vidnih kongoških dolgo in preočitno delali prav in njegovih sodelavcev. Vse ka- ščine, ko se je zavzemal za p ra- 3 H politikov, ki so bili že dalj časa v tem samozvancem v prid. Ne- že, da jih je že 18. januarja ubil vično rešitev kongoškega proble- s S tamošnjih zaporih. Iz prvih po- kolibo plehko in neprepričljivo neki belgijski kapetan. Zastop- ma. j= ročil je razvidno, da tokrat krv- zveni zategadelj sedaj Hammars- nik sil OZN v Kongu, Dajal, te g niki niso niti skušali skriti tega kjoldov predlog, »naj Varnost- novice, ki se je pretekli pone- sile v Kongu načrtno uničujejo = zločina za nekakšen pobeg ali ni svet odloči, kaj je treba ukre- deljek razširila v Leopoldvillu, vse, kar je naprednega v deželi, H kaj podobnega. niti proti tistim, ki se s svojimi ni zanikal, pristavil je le, da po- da bi tako utrdile svoje položaje, s Kaže, da se sedanji kongoški početji očitno rogajo OZN.« drobnosti še proučujejo. ci spustili zaprtega Lumumbo in Kaiondži, Combe mu dovolili udeležbo na kon-njibove najemniške ferenci, kjer je zagrozil, da bodo zastopniki kongoškega nacionalnega gibanja zapustili poga- Novi umori potrjujejo, da tuje Zadnji zločini so zato še pove- samozvanci spričo vse večje tuje Vsi z nestrpnostjo pričakujemo Med novimi žrtvami kolonia- čali odpor kongoškega ljudstva g podpore počutijo tako trdno v rezultate z zasedanja Varnost- lisličnega nasilja v Kongu sta proti tujemu vmešavanju, hkra- 3 sedlu, da jim zločinov niti ni nega sveta, ki pravkar razprav- najbolj poznana podpredsednik ti pa izzvali upravičeno zaskrb- 3 | treba več skrivati. Celo več! lja o kongoškem problemu. Pri- vlade Vzhodne pokrajine Finan Ijenost in nov val protestov na- g H Odkrito se rogajo organom in si- čakujemo, da bodo ponavljajoči in državni sekretar v Lomom- predne svetovne javnosti. ABC g IiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiffliiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ Korhtno posvetovanje v Radečah Stanovanjska skupnost v Radečah, ki je prav gotovo najboljša v hrastniški občini, je pred kratkim pripravila širše posvetovanje 02 sporoča... LITIJA V sredo, 15. februarja, je prišla 15-letna Marija Matos iz Litije na železniški jaostaji v Litiji pod kolesa premikajočega vagona 384523 in bila na mestu mrtva. — Pokojna Marija Matos je bila zaposlena v tovarni v Ljubljani in se je vsak dan vozila v službo z vlakom. Ko je iz smeri Maribor pripeljal vlak št. 532, je pokojnica prečkala^ prvi tir, da bi stopila na vlak, prišla je pa pod kolesa premikajočega se va-gona. V četrtek, 16. februarja, je pričelo ob 15.50 goreti na podstrešju otroškega vrtca v Litiji. Požar je nastal zaradi nestrokovno zgrajenega dimnega odvoda. — Skozi lesen strop in leseno ostrešje je bila speljana salonitna cev, ne da bi bila izolirana. Ker se je salonitna cev močno segrela, je začel tleti lesen nosilec. — Vse premičnine so rešili, Škode je pa za okrog 350.000 din. TRBOVLJE . . V soboto, 4. februarja, je prišlo med 19.30 in 20.00 v cementarni do obratne nesreče, pri kateri je izgubil življenje 33-letni Franc Pisl iz Trboveli, oče treh otrok. Pokojni Franc Piki je šel po lastni uvidevnosti sprožit material v odortino silosa za zdrobljeni lapor. Na vrhu »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Hrastnik, Zagorje in Trbovlje. Tiska časopisno podjetje »Gorenjski tisk* v Kranju. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik: Stane Šuštar. — Naslov uredništva in uprave: Trbovlje, Trg revolucije 11 (telefon 80-191), poštni predal 82. - Tekoči račun Pri Komunalni banki Trbovlje 600-79-1-146. -Letna naročnina 600 din, mesečna 50 din. — Posamezna številka 20 dinarjev. Rokopisov ne vračamo. silosa je pravokotna odprtina v velikosti 0,60 XI m, ki je običajno pokrita s pomično železno ploščo, k: jo je mogoče odstraniti. Skozi to odprtino je mogoče sprožiti material v silosu z železnimi drogovi. Pokojni Franc Piki je iz nepojasnjenih vzrokov padel v silos, kjer je izgubil življenje. ZAGORJE OB SAVI V soboto, 11. februarja, se je ob 20.10 dogodila na obratu Kotredež rudnika Zagorje obratna nesreča, ki je terjala življenje kopača Deme-terja Djordjeviča. Pokojni je spremljal vlak in je skočil na vozečo aku-lokomotivo. Nameraval je skočiti v prostor, kier je voznik, vendar mu to ni uspelo, ker je pred tem zadel z glavo v leseno prečno podporo za cevovode; baterija akulokomotive pa mu je pri tem stisnila glavo. Bil je na mestu mrtev. V nedeljo, 12. februarja, se je ob 13,25 pripetila prometna nesreča na Gasilski cesti v Zagorju. — Voznik osebnega avtomobila S-26167 Ciril Zaletel iz Zagorja je pripeljal po Gasilski cesti v smeri proti ^Cesti zmage od desne strani, pri hiši št. 5 mu je pa po dvorišču izza vogala hiše pripeljal naproti nepreviden voznik osebnega avtomobila S-23505 Janez Taufer iz Maribora. Trčenje je bilo neizogibno. Na osebnem avtomobilu S-26167 je za 20.000 din, na osebnem avtomobilu S-23505 pa za 50.000 din škode. Sopotnica Janeza Tauferja, Ana Kovač, je bila laže telesno poškodovana. V nedeljo, 12. februarja, je ob 15.30 začelo goreti ob robu gozda nad kamnolomom Industrije gradbenega materiala v Zagorju. Požar je zajel en hektar grmičaste _ površine. Delavca Ernest Golob in Janez Golič iz Zagorja sta sedela v travi, v katero je vrgel Golob tleč cigaretni ogorek. Trava se je kmalu nato vnela. Materialna škoda je neznatna, lahko bi bila pa večja, če ne bi bilo pravočasnega posredovanja, ker je v bližini gozd. V četrtek, 16. februarja, je gorelo v gozdu Podstrana. Požar je kmalu zajel površino enega hektarja, vendar je bil s pravočasno intervencijo kmalu zadušen. Požigalca so organi s postaje LM Zagorje kmalu prijeli. Gozd je namenoma zažgal 16-letni Ernest Koletnik, rudarski vajenec, doma iz Lenarta pri Mariboru. Na to ga je nagovoril 19-letni sošolec Otmar Letič in mu dal načrt, kje naj zažge in po kateri poti naj neopažen pobegne. V soboto, 18. februarja, se je dogodila ob' 16,45 prometna nesreča na cesti III. reda Trbovlje—Zagorje v naselju Potoška vas. Proti Zagorju je peljal z motornim kolesom S-21083 Silvo Možina iz Trbovelj, nasproti pa mu je prihajal voznik vprežnega voza. Izza vprege je hotel nenadoma prečkati cesto 8-letni Branko Baide. — Motorist zaradi kratke razdalje ni mogel preprečiti nesreče in je z levim kom oje e m oplazil Branka Bajdeta. Pri tem je motorist izgubil ravnotežje in padel po cesti, istočasno pa z motornim kolesom zadel otroka v desno nogo in mu jo zlomil. Na motornem kolesu je za 2000 din škode. 56 TEČAJNIKOV Avto-moto društvo Litija je organiziralo tečaj za dosego A in B vozniške kategorije, ki ga obiskuje 56 tečajnikov. Tečajniki^ zdaj utrjujejo znanje in se pripravljajo na izpite, ki bodo ob koncu aprila ali v začetku maja. Omenimo naj še. da bi bilo litijsko Avto-moto društvo dclav-nejše, če bi imelo na voljo dober vozni park. Tako imajo pa zdaj precej težav s starimi motornimi vozili. (ma) skupno s političnimi forumi v I Se posebno bo pa prebivalce ra-kraju. Posvetovanja so se udele- deškega področja razveselila no-žili tudi sekretar ObK ZK, tova- vica, da se bo zanesljivo začela riš Orožen, predsednik ObLO, to- graditi tudi nova šola, ki bo zgo-variš Brečko in člani sveta za go- | tovljena predvideno v treh letih. spodarstvo pri občinskem ljudskem odboru. Iz izredno bogate in vsestranske razprave smo lahko ugotovili, da stanovanjska skupnost v Radečah pravilno gleda na razvoj mesta in da odigrava s svojim delom zelo pomembno družbeno vlogo. Na posvetovanju so sprejeli številne zaključke, ki pomenijo realizacijo perspektivnega plana za prvo obdobje. Tako so na primer ugotovili, da bo lahko še letos skončana in urejena nova cestna razsvetljava po mestu. Tudi z gradnjo 20-stano-vanj skega bloka iz sredstev skupnih investitorjev, radeških podjetij, bodo zmogli še letos pričeti. Sredstva zanjo bo, kakor kaže, predvsem prispevala radeška Papirnica in pa občinski ljudski ' 1-bor. Razen tega pa bodo še v tem letu dokončali cestišče skozi mesto in postavili v kraju bencinsko črpalko. Za vse tiste, ki so navezani na vožnjo z vlaki, je pa gotovo zelo važno sporočilo železniškega podjetja, da se bodo še letos pričela dela za novo postajno poslopje v Radečah. Za to je treba izreči zahvalo predvsem občinskemu odboru, ki je z vso resnostjo iskal rešitev tega nujnega vprašanja v kraju. Na posvetovanju so hkrati postavili nov gradbeni odbor za 25. februarja - seja ObLO Trbovlje Dne 25. februarja bo seja občinskega ljudskega odbora v Trbovljah s pričetkom ob 8. uri zjutraj. Na bližnji seji bo ljudski odbor obravnaval spremembo statuta občine Trbovlje, spremembo odločbe o ustanovitvi Revirskega muzeja NOV, odlok o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva ter na dohodke od samostojnih poklicev in premoženj za leto 1961, razpravljal bo o usodi premoženja Društva rejcev malih živali v kraju; nadalje bo obravnaval vprašanje dodelitve sredstev Avtoprevozniš-kemu podjetju v Trbovljah za pvovrač.lo posojila in kritje izgube, vprašanje dodelitve sredstev Drogeriji v Trbovljah za osnovna in obratna sredstva, o posojilu Komunali Trbovlje za nakup smetnjakov in sodobnega avtomobda za odvoz smeti ter plačila stroškov za javno razsvetljavo; sklepal bo tudi o najetju posojila za opravo Preskrbovalnega centra 1. maj ter za dograditev servisne pralnice stanovanjske skupnosti Franca Fakina v Trbovljah II. VTISI S s. poit PO Sl v našo državo z njihovimi letnimi plani. Ne bom se spuščal v podrobno- Če so glede čistoče po ulicah pri svojih državljanih dosegli zavidanja vredno disciplino, žal ne za tako veliko mesto gotovo veliko. (Dalje prihodnjič) se spu__- ----- . sti teh gospodarskih razgovorov, morem tega trditi o disciplini peski smo jih imeli. Povem naj le, da cev in voznikov motornih vozil, smo popisali cele gore papirja, Slednji vozijo z izredno hitrostjo preden smo zadostili vsem for- in malo spoštujejo cestno-prometna malnostim, ki so jih od nas za- pravila, čeprav jim semaforji ure-htevali. , gibanje. Dvomimo, če bodo ja popisani ko[ po[mica prometa je to- papir zares tud, proučit. Pr, tem wrne^a Kaie< da velja v ZSSR so se vsak dan zahteval, kak nov pravii0i da mora pe)cc patiti na obrazec, k, smo ga moral, dopol- MtomobiUsta in ne obratno, kot niti, da bi imeli,^ ka^.or so rekli, • v navadi po ccstno-promct-o vsem kar najtocnejst pregled. nih predpis,i, v drHgih evropskih No — pa se povrnimo k opiso- driavahJ Smešno le morda za naše pojme to in so nam dali navodila glede vanju glavnega mesta Sovjetske ...... dej^o da ,7za ruske držalliane dela in bivanja v ZSSR. Popol- zveze - Moskve. Na cestah vrdis skoraj izključno nemoralno nositi kratke hlače, dne istega dne smo se pa že sešli Mesto me je prijetno presenetilo. vozila sovjetskih znamk, naiveč medtem ko se na postajah z dalj- s predstavniki ZSSR na Komiteju Ima 6 milijonov prebivalcev. Po >Moskvičcv. m .Volga, osebnih Šim postankom potniki sprehajajo za ekonomske tveze. cestah in ulicah vlada nepnea- avtomobilov. Slednji so petsedez- z rje* j- j,;u To umiit tJz po peronu, kar smo videli na pri- menja.li*smo pozdrave in sporo- «wra nrm. r» *. __ L ,.L _____ mer na kijevski postaji. čili smoter nafe delegacije. Sovjet- veliko avtobusov, trolejbusov, po Na moskovski postaji nas je do- ski predstavniki so nam obljubili starih ulicah je pa speljana čakal drugi sekretar naše amba- Vso podporo za uspešno in hitro cestna železnica, sadc ter pet ruskih inženirjev in zaključitev naših poslov in naro-komercialistov iz Komiteja za Komite za ekonomske tveze ekonomske zveze s tujino. je določil v ta namen njihovo eks- Prav presenečeni smo bili, ker portno organizacijo »Tjaš-prom■ smo se znašli naenkrat v pravi eksport«, kateri smo razložili na’-* zimi z —100 Celzija, v zasneže- potrebe po rudarski opremi do nem glavnem mestu ZSSR. V Ki- leta 1961. jevu namreč sploh še ni bilo snega. y$- se5tanlsj \n razgovori so bi' Nato so nas z avtotaksijem pre- v (f- ustanovi Teh je bilo sila peljal, v hotel, prav v neposredno veUko> tako da nam j, ic kar pre-bližino Kremlja, ki je bil določen sedaig — pri nas nismo vajeni za naše bivanje v Moskvi. V me- tlik)nega nafina poslovanja. Tam stu je izredno veliko število «wfo- -e pa ve[lka centralizacija, *vi-taksijev s primerno ceno za kilo- J0£ nlV0, planiranja, metrino. — V ZSSR si ne moreš . . .. izbirati hotela, temveč ti ga po- Tjas-prom-eksport ,e priprav i srednje turistični urad. vse specifikacije obseg m roke V hotelu so nam odvzeli potne dobave ter vrednost posamezn i liste in dodelili vogalne sobe, kar objektov. Celotne priprave so tra nas je malce začudilo. Verjetno jc.le osemnajst dm. Kato so prešo nam na ta način hoteli prepre- dali ves material komiteju za eko-čiti .nedovoljene sestanke«. nomske zveze, k, na, bi skupno Čez dve uri smo se sešli v naši z njihovo plansko komisijo GOS-ambasadi, kjer so nas opozorili na PLANA vskladd možnost izvoza Na tem zasedanju bo ljudski odbor razrešil upravnika Krojištva in šiviljstva v Trbovljah, ki odhaja zaradi bolezni v pokoj, ter imenoval v. d. upravnika tega podjetja do izvedbe razpisa mesta direktorja; imenoval bo komisijo za popis prebivalstva in inštruktorje za popisovalce, komisijo za odmero davka na dohodek obrtnikov zasebnega sektorja ter strokovno komisijo za pregled davčnega računa za leto 1960, končno se bodo reorganizirali sveti občinskega ljudskega odbora. Občinski ljudski odbor bo ob tej priložnosti obravnaval spremembo sklepa o sestavi sveta za prosveto ter imenoval 3 člane v svet obratne ambulante STT. ZABAVNI VEČER SVOBODE ZASAVJE DPD »Svoboda-Zasavje« je pred nedavnim priredila v svojem klubu prvi zabavno-glasbeni večer za svoje članstvo. Pred številnimi poslušalci iz spodnjega dela Trbovelj so nastopili tokrat domači pevci popevk zabavnih melodij. Mladi izvajalci so pritegnili pozornost zbranih, ki si žele še več takih in podobnih večerov v klubu. -pb- športno igrišče, ki bo skupno z občinskim odborom preskrbel načrte in pregledal možnosti, da se tudi tu še letos prične z delom. Vsekakor je bilo to posvetpva-nje pomembno in koristno — stanovanjska skupnost pa naj tudi v prihodnje išče podobne oblike za izmenjavo mnenj. TELEVIZOR NA SAVI Na Savi pri Litiji so pred kratkim kupili televizijski sprejemnik, za katerega so zbrale sredstva družbene organizacije s pobiranjem prostovoljnih prispevkov. Televizijski sprejemnik bodo namestili v društveni sobi v Zadružnem domu. Društvena soba še ni čisto opremljena. Preostali del oprave za sobo bodo kupili iz sredstev, ki so jim ostala od lanskoletne tombole. -a KOMISIJE PRI OBČINSKEM ODBORU SZDL V HRASTNIKU DOBRO DELAJO Na zadnji seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL v Hrastniku, na kateri so bili tudi člani komisije za proučevanje dela organizacij SZDL pri okrajnem odboru SZDL v Ljubljani, so razpravljali o vsebini in metodah dela občinske organizacije SZDL Hrastnik v lanskem letu. Ugotovili so. da se je občinska organizacija SZDL v Hrastniku dobro uveljavila in obravnava vsa področja družbeno-političnega živ-•I.ienja. Skoro vse komisije občinskega odbora SZDL y Hrastniku so se že pveljavile in imajo izdelane načrte dela. (ak) TOVARIŠU RIZMALU V SLOVO Prejšnji petek so se na dolskem pokopališču za vedno poslovili od svojega tovariša, prijatelja Francija Rizmala, člani delovnega kolektiva Steklarne Hrastnik, svojci, j j borci, aktivisti in drugi. Poslednjič so se zgrnile zastave nad njegovim grobom, zapeli so mu pevci in zaigrala mu je godba v slovo. Pokojni Franci Rizmal jc bil vedno dosleden borec za pravice delovnega človeka, bil ie v NOV, bil dober aktivist in vedno na svojem mestu. Zavratna bolezen ga je pa spravila v prerani grob. Naj ti bo lahka slovenska zemlja, dragi Franci, tvoji družini pa naše iskreno sožalje! Tvoji tovariši Moskovski Metro je med najboljšimi na svetu Na kratko po domovini ŽRTVE SONČNEGA MRKA Več ljudi v Črni gori in Makedoniji si je ob dnevu sončnega mrka poškodovalo oči, ker so ga gledali brez zaščitnih očal. Tako je na primer imel nekdo v Črni gori, ki je gledal sončni mrk z daljnogledom samo nekaj sekund več sreče ko pameti, ker bi lahko tudi oslepel. To je samo en primer, bilo jih je pa več. 1 2 NASE DRUŽINE SO PRIPRAVLJENE SPREJETI OTROKE IZ KONGA Obilo naših družin je izjavilo prekp tiska, da so pripravljene sprejeti v začasno oskrbo dohočeno število otrok iz Konga. Jugoslovanski Rdeči križ se je* obrnil na IJgo društev RK, najjproži akcijo za preskrbo> kohgoških otrok. Jugosln- žtne, ki i vanski Rdeči križ obvešča vse druži so pripravljene 3 sprejeti kongoške otroke, nai sc v prihodnje obračajo neposredno na Rdeči križ, ki vod- to ekcijlo, in sicer na Centralni odbor Jugoslovanskega Rdečega križfs, Beograd, Simina 19. UMRI. JE ZNANI FOTOAMATER SI.AVKb SMOLEJ Na Jesenicah je prejšnji teden umrl znani j fotoamater Slavko Smolej, ki je dobil več domačih in tujih priznanj za umetniško fotografijo. Po osvoboditvi je Smolej rtied drugim pripravil in izdal zbornik fotografij »Gorenjska v iaoju, trpljenju in svobodi..- ' ( SVETOVNI DAN ZDRAVJA Ltt.TOS POSVEČEN PREPREČEVANJU NEZGOD j Svetovna zdravstvena organizaciji je letos sklenila, da bo letošnji dan zdravja — 7. april — ^posvečen preprečevanji* nezgod, predvsem pri mladini. Vso organizacijo ob letošnjem dnevu zdravja bo prevzel Republiški zavod za zdravstveno varstvo, izvedbo po komunah pa občinske organizacije z* varnost pri delu. CEVI IZ SISKA V SIRIJO Železarna iz Siska bo v kratkem pričela pošiljati jeklene bmšivne cevi v sirijsko pokrajino. Te cevi, ki jih bo tovarna poslala v Sirijo 13.000 ton, bodo uporabili za naftovod od nahajališča nafte do rafinerije v Holmsu, v dolgini približno S 00 kilometra*^ 4 5 ~vi -fir Oiroci iz Tirne in drugih vasi hodijo zdaj v novo šolo Lepo knjigo tudi na deželo V Litiji obstaja centralna knjižnica, ki je bogato založena z dobrimi knjigami, ki si jih širok krog ljudi izposojuje in prebira. Knjižnica ima svoj prostor, lahko pa rečemo — preskromni prostori za takšno dejavnost v majhni sobi nad dvorano i sindikata na Stavbah. Knjižnico dobro vodi in ureja učiteljica Brovčcva z litijske osemletke ter zasluži za svoje delo vse priznanje. Da bi knjižnico še bolj obogatili, da bi postala še bolj pisana in nam Občinski odbor SZDL Zagorje je izdal prvo številko Biltena VARUJMO ZELENE PASOVE OB CESTAH! Trbovlje so znatno spremenile svojo podobo tudi v pogledu zelenih pasov ob cestah, parkov in ureditve ter gojitve teh. V zadnjih letih so se tudi domačini navadili na red in znajo čuvati zelene in cvetlične nasade. Da so pa na to, pozabili neka-kateri posamezniki, zlasti šolarji z osemletke na Vodah, vidimo prav iz tega, da so pri stanovanjski hiši, Južno od šolskega mostu na Vodah, napravili kar celo peš pot preko zelenega pasu pred to hišo. Zeleni pas, ki je bil v njem v okras, je izginil in novo peš pot sedaj številni ljudje in otroci kar redno uporabljajo za hojo. Prav bi bilo, da hišni svet na neki način zavaruje zeleni pas pred omenjeno hišo, priporočljivo bi bilo tudi, da šolniki voilenske osemletke opozorijo pionirje, naj ob hoji domov napravijo majhen ovinek pri tem zelenem pasu in raje gredo po pločniku na cesti. ZDRAVSTVENA PROSVETA Ob sodelovanju, zdravstvene službe in občinskega odbora Rdečega križa je Delavska univerza v Trbovljah priredila v letu 1960 24 zdravstvenih predavanj, ki jih je obiskalo 1228 oseb. Za nego bolnikov doma je bilo v letu 1959 09em tečajev, lani pa dva. - Sedaj ima občinski odbor RK v Trbovljah v evidenci 96 tečajnic, ki so skončale navedeni tečaj. T- PONOVNO STA SE VZELA Redki so zakonci, ki dočakajo ilato poroko. Tako sta ta praznik 'dočakala v Trbovljah tudi marljiva tovariša Gregor Tomihč in njegova življenjska družica Zofi, rojena Kot rudar je delal to vari* Tom-Kič 42 let v rudniku in . od leta 1949 uživa zasluženi pokoj s svojo ženo, ki mu je vzgojil* 12 otrok. Med njimi so bili ?tirie sinovi v NOV, ena hčerka je delala kot aktivistka, ostali pa so bili tedaj še premladi. V soboto sta se oba slavljenca srečala s številnimi prijatelji na matičnem uradu v Trbovljah, kjer ju je ponovno zvezal podpredsednik občinskega ljudskega odbora Hinko Kamnikar. Zglednemu zakonskemu paru se k mnogim čestitkam ob zlati poroki pridružuje tudi naše uredništvo. dobila še širši krog bralcev, je občinski odbor na predlog Sveta Svobod in prosvetnih društev sklenil knjižnico finansirati iz svojega proračuna. Pred nedavnim je tudi občinski svet Svobod rešil vprašanje, kako naj bi lepa slovenska knjiga širila obzorje naših ljudi na podeželju, ki se knjig iz centralne knjižnice ne morejo posluževati, temveč prebirajo knjige iz šolskih knjižnic. V ta namen je dobil svet Svobod v Litiji od okrajnega sveta Svobod iz Ljubljane 2 potujoča kovčka z lepimi knjigami, ki bosta krožila po terenu. Le dva kovčka pa bosta premalo za tako obsežen teritorij, zato bo občinski svet Svobod opremil s knjigami še tretji kovček. Na ta način bodo našim ljudem na podeželju pomagali, da tudi oni pridejo do knjižnih lepot, -a OBČNI ZBOR RK NA SAVI V petek, 10. februarja, je bil v prostorih osnovne šole na Savi pri Litiji občni zbor organizacije Rdečega križa. Po občnem zboru, ki so ga obiskali vaščani v zadovoljivem številu, so predvajali film o zdravljenju rakastih obolenj. -» občinske organizacije SccMistMne zveze v Zagorja je odtočno nakazala potreb« po širšem in stalncjSem obveščanju državljanov o vseh važnejših družbe nepolitičnih in ostalih vprašanjih. B« bi to nalogo fear najbolj kspeteli, je začel občinski odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Zagorje izdajati »Bilten«, ki bo izhajal poslej redno enkrat mesečno. Bilten je v prvi vrsti namenjen vodstvom krajevnih organizacij SZDL, članom občinskega odbora SZDL in vsem tistim družfceno-političnim delavcem, ki morajo biti obveščeni o vseh važnih drnžbene-poii-tičnih problemih in vprašanjih. Prva številka je pred nam!. Uredniški odbor je v prvo številko biltena uvrstil deset sestavkov, od sestavka o praznovanju 20-let-cice vstaje v zagorski občini, iz vajanju stanovanjske reforme v _ o___________r___________________ Zagorja, o obveščanju kot pogoju V staro spalnico ter kuhinjsko opravo. ^ \r.j______________: __ zborih volivcev na mestnem pod šče- , K)li-#* !: J vodju, delu Izvršnega odbora ob-itoskega odbora SZDL, o nalogah ob sprejemanju petletnega perspektivnega načrta in družbenega plana za leto 1941, o tisku v zagorski občini, delu organizacij SZDL m do sestavka o programu ddla občinske organizacije SZDL v Zagorju v februarju. Lahko trdimo, da je uredniški odber pri izbiri sestavkov uspel. Problemi in naloge, o katerih govorijo sestavki, zadevajo nekatera vprašanja, ki o njih voHvel iz Zagorja v zadnjem času precej govorijo (zlasti še o izvajanju sta- novanjske reforme in o nadaljuj! stanovanjski izgradnji v zagorski občini). 1^03. * ________ _____ ski otetert« iz Ljubljane criovečer-?^- pri kino Magajni Delavskega koncert v gledališki dvorani* (j0^na_ — Vljudno vabljeni! Delavskega doma v Zagorju. Prijatelji Slovenskega okteta in J prijatelji lepe pesmi nasploh so bili z gostovanjem tega priznanega slovenskega pevskega ansam Ma nadvse zadovoljni. Želijo, bi jih Slovenski oktet še kdaj obiskal in jim oripravii spet nov umetniški užitek. (ma) Delavski dom Trbovlje i----------------------------- i ZAHVALA da? Ob smrti ljubljene žene in ma- li! DET,A SEKCIJE "f ZA DRUfBENO upravljanje v Trbovljah Sekcija za družbeno upravljanje^ pri krajevnem odboru SZDL na(, Trgu Franca Fakina v Trbovljah(, je priredila prvo razpravo s po-ž^« dročja svoje dejavnosti. e ter e Katarine Porle se zahvaljuje-*1 mo vsem, ki so z nami sočustvovali l*in jo spremili na njeni zadnji poti l*ter ji darovali cvetje in vence. I* Posebno se zahvaljujemo delav-rski godbi in pevskemu zboru »Zar-f ja«. Iskrena hvala vsem. Trbovlje, 18. februarja 1961. Žalujoči mož, .sinovi in ostalo sorodstvo OBVESTILO Obveščamo podjetja in obrtnike, da smo odprli delavnico za popravila in previjanje elektromotorjev in transformatorjev. Vsa dela opravljamo strokovno, solidno in v najkrajših rokih. NaročHa sporočajte osebno, pismeno ali telefonično na upravo podjetja. Sprejemajo jih pa tudi vsi rajoni. Po želji naročnika izvršimo tudi vse prevoze elektromotorjev in transformatorjev z lastnimi avtomobili. Elektro-Trbovlje, Trbovlje OBVESTILO Eiektro Trbovlje obvešča vse konsumente električne energije O DEŽURNI SLUŽBI Uprava: telefon #0-294, stalna dežurna služba Rajon Trbovlje: telefon 80-132; ob delavnikih od 17. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. in od 17. dg 20. ure. Rajon Hrastnik: telefon 81-607 — isto Rajon Zagorje: telefon 81-122 — isto Rajon Radeče: telefon 81-922 — isto Elektro-Trbovlje, Trbovlje •tva. Uvodne besede je imel tov. Tone Kukoviča, ki je nakazal , -Delavski dom« v Trbovljah: 23. glavne oblike družbenega uprav- februarja argent. film TI SMEM ljanja v šolstvu, pri čemer je pod- ,BSCI MATI; 24. do 27. februarja črtal naloge šolskih odborov in , amer. barv. cinem. film DIVJI šolskih skupnosti pri upravljanju ,VSTER; 28. februarja do 2. marca žol, še posebno pa nov način fi-? nemški film DANES SE ŽENI Heineju film DANES SE ŽENI nansiranja šolstva. * MOJ MOt. Predavanju so prisostvovali zla-* -Svoboda — Trbovlje II«: 24. do sti prosvetni delavci ter družbeni*,27. februarja angl. film ob 17. in delavci in organi upravljanja šol,*,2®- uri POT V VISOKO'DRUŽBO; hi so v razpravi načeli zlasti vpra-*,26. fobr. matineja SNEŽNA KRA-šanje dejavnosti šolskih odborov* LJICA; 38. febr. do 2. marca amer. in šolskih skupnosti. < barv. CS film ob 17. in 19. uri Sekcija ima v načrtu, da v bliž-* VICITA; 3. do 6. marca ruski ber-nji prihodnosti organizira razpra-Jvni film LETA VESELJA, vo o družbenem upravljanju v? -Svoboda — Zasavje« v Trbov-idcavstvu la nugpravo s področja\li*h: 36. do 27. februarja ameriški stanovanjskih hiš. T. barvni CS film PRINC ŠTUDENT; OPOZORILO Nekatere stranke še vedno dajejo izdelavo hišnih električnih instalacij privatnim osebam, ki za to niso pooblaščene oziroma nimajo obrti. Najpogosteje tako izdelane električne instalacije ne ustrezajo predpisom. Naša komisija za pregled hišnih instalacij takih električnih instalacij ne odobri ln ne daje privolitve za priključitev na naše n. n. omrežje, dokler niso napake odstranjene. To je v mnogih primerih povzročilo višje stroške strank in negodovanje. Zato v bodoče ne bomo dovoljevali nobenega priključka na noše električno omrežje, če hišnih Instalacij ne bodo izvrševale pooblaščene osebe oziroma pooblaščena pdjetja. Pa tudi v teh primerih si pridržujemo pravico, da naša komisija za pregled Instalacij opravlja delne preglede električnih instalacij še med delom. Elektro-Trbovlje, Trbovlje 45. - Toda ni minilo dolgo, ko so Becky odpovedale noge. Sedla je. Tom je ostal pri njej in govorila sta o domu, prijateljih, o udobnih posteljah in še prav posebno o svetlobi. Skušal jo Je potolažiti, kar se Je dalo. Utrujenost je končno Becky premagala. Zaspala Je. Tom je bil vesel tega, kajti obšla ga je nova misel: v bližini je bilo nekaj stranskih rovov. Dejal sl je: -Bolje bo, če Jih raziščem, kol ds Izgubljam dragoceni 6a« v brezdelju!« 48. - U žepa je potegnil vrvleo od zmaja ln je privezal na izrastek skale. Po dvajsetih korakih* se je rov končal v prepadu. Tom se je po kolenih splazil navzdol, šel tako daleč okoli vogala, kolikor je mogel seči z roko naprej. Hotel se je splaziti še dalje. Tisti hip je pa komaj deset metrov daleč zagledal izza skale človeško roko, kt je držala svečo. Tom Je zmagoslavno zatulil. Toda ko se je prikazalo telo, je one« - - met: Ml je ubijale« Joe 47. — Tom je bil trd od groze in se ni mogel premakniti. Naključje je hotelo, da ga Joe ni zasledoval! Tom je stekel nazaj k Bccky in ji povedal, kaj je videl. Ko ga je vprašala, zakaj je zatulil, je odgovoril: -Kar tako, Bccky, ker sem bil vesel!« Trdno se je odločil, da se z Joem ne želi več srečati. — Toda lakota in utrujenost sta tudi to odločitev spremenila. Becky Je rekla, naj kar gre raziskovat še druge rove in Tom je odšel. Poljubil jo je in spet od-—_________ Sel v sosedni rov 48. — Njegova pot je bila brezuspešna. Nato je poskusil še v tretjem in četrtem rovu. Podal se je vanj, dokler mu je dopuščala zmajeva vrvica in že se je hotel vrniti, ko je zagledal daleč v ospredju liso, ki se mu je zdela podobna dnevni svetlobi. Vrnil se je po Becky, zavriskal od veselja in kmalu sta oba pomolila svoji glavi in ramena skozi majhno odprtino ter zagledala široki Mlssissippi, ki se Je valil mimo. Ce bi bila takrat noč, ne M videla svetle lise in se prav gotovo »e M nfittt • «|^ :Mi»iii(mnBi!fnmniin!nimifiniiiinfmHinin[tni!nmn!mini!!!Hmnini!ftiinniimuiiiimnuiiimiiiuimiiniimn!ntnmuninni na Bormanna, ki je bdi že ne- = kajkrat odkrit, a se je doslej vselej pravočasno umaknil, je j pripeljal k odkritju sledi za j Eichmannom. Eiohmannu se v Argentini ni bilo treba bati, da bi ga ta država izročila Izraelu, četudi bi j mu prišli na sled in bi ga zahtevali. Med Argentino in Izraelom vse do začetka 1960 ni bilo j nobene pogodbe, ki bi določala Na ta članek, ki je izšel lani na nekega frančiškanskega patra izr'°^'tov zlo^incev, ki so zagre- • __ .... _ 3 “ čili >rl n TI nni ---: J _ Kdo je pomagal vojnemu zločincu Elchmannu šili zločin v eni državi in = v -Vic Nuove- in ki je v vpra- Francisca, ki ga je skrival pred = šalni obliki navajal dokazna odhodom čez /n or j e v frančiš- potem zatekli v drugo, kanskem samostanu v Genovi. Medtem je firma CAPRI prenehala z delom. Eichmann se je vrnil v Buenos Aires, kjer je a vojnega življenja. Dejstva, aa našel zaposlitev najprej kot vod-§§ je Eichmann dobil zatočišče v ja neke zajčje farme v Chaca- g dejstva, vatikansko glasilo ni g moglo odgovoriti. Po svoje ta g članek dopolnjuje naše dosedanje utrinke iz Eichmannovega povojnega življenja. Dejstva, da je Eichmann dobil zatočišče v frančiškanskem samostanu v Ge- bucu, v kraju, ki leži okrog 130 novi in da mu je Vatikan dal km zahodno od Buenos Airesa, svoje državljanstvo in prikril nato pa v Buenos Airesu v nem-tega vojnega zločinca, odgovor- ški tvrdki - Mercedes-Benz Ar- Po podpisu pogodbe se Eichmann ni bal, saj je sklenjena piogodba o izročitvi vojnih zločincev veljala samo za zločince, ki so zagrešili zločin izrecno ] samo na ozemlju pogodbenih dr- j žav. Kljub temu pa Eicfcmannova ] družina ni bila povsem mirna. j Njegovo ime se je pojavilo že \ noga za smrt šestih milijonov gentina«, kjer je bil zaposlen na let° pred tem ponovno v nem- ljudi, z lažnim imenom Ricardo vodilnih položajih. Dne 20. mar- Klement s prav tako zlaganimi ca je postal vodja kontrolnega podatki rojstnega datuma in oddelka za norme. Njegov gmot- Schaefer je poročal, da je izra- kraja rojstva, so razburila sve- ni položaj se je tako izboljšal, da elska obveščevalna služba zasle- škem tisku (revija- Der Spiegel«), Nemški novinar Hermann tovno javnost, da jih ni mogel zamolčati niti Vatikanu naklonjeni tisk. Adolf Eichmann se je s svojima pajdašema skrival v frančiškanskem samostanu vt Genovi, dokler argentinski konzulat ni izstavil potne vize na vatikanski potni list za Eichmanna in njegove pajdaše. To se je zgodile _ 14. junija 1950, potem pa se je | Eichmann pod imenom Ricardo | Klement vkrcal na italijansko | ladjo -Giovanna C« in se na | njej v družbi z dvema svojima | pajdašema celo fotografiral, i Ricardo Klement 2$ KS 1 Dne 14. julija 1950 je Adolf “ | Eichmann pod imenom Ricardo [ Klement stopil na argentinska gm 1 tla. Argentina, tedaj pod faši- cfSd | stično Peronovo vlado, je bila | zelo gostoljubna za nacistične in | fašistične vojne zločince in bila zanje pravo pribežališče. Nastanil se je v V. Lopezu, predmestju Buenos Airesa in se že naslednje dni zaposlil kot mehanik dila -Morilca Judov Eichmanna zagotovo med Damaskom in Beirutom«. V tem poročilu je bilo rečeno, da je ugotovljeno, da je Eichmann zaposlen pri tvrdki »Kathar Office«, pred j tem pa je bil zaposlen še pri dvčh nemških tvrdkah na Bliž- j njem vzhodu, med njimi tudi i pri -Erdol AG«. Reakcionarni nemški tisk je takoj zagnal vik in \ krik proti temu novinarju, češ j da je plačanec Moskve in bi rad i oblatil nemško gospodarstvo, zla- j sti težko industrijo, češ da je j tesno povezano s tistimi, ki so krivi grozot, povzročenih v času j vladavine Tretjega Reicha (kar j je tudi resnica, ne da bi bilo j treba biti zato -plačanec« Moskve). Ne bi se spuščali v polemiko zaradi Schaeferjevih člankov, ki so naposled Eichmanna pomirili, saj se je čutil še bolj varnega v prepričanju, da je za njim zbrisana vsaka sled in da so zasledovalci popolnoma na napačni sledi. Eichmann ni niti Tedenski športni pregled v neki manjši kovinski predelo- Letalo, ki je Eichmanna pripe- na'arii slutil, da so prav vtem valni tovarni in postal že v enem ljaio v Izrael času odkrili sled za njim in da prostovoljci izraelske obveščevalne službe čakajo samo na ugodje začel graditi svojo lastno no priložnost, da ga bodo zgra-hišo nedaleč od Buenos Airesa, bili in odpeljali v Izrael, kjer Eichmann je v Argentini ži- naj bi položil svoj krvavi račun Eichmann le bil oženjen ven- vel udobno meščansko življenje, pr^j izraeiskim sodiščem in pre-Eichmann je b,I oženjen, ven Njegw starejši sin je v Buenos jai zanj tudi zasluženo kazen. valni tovarni in postal že v enem mesecu obratni mojster. Dne 2. oktobra 1950 je dobil argentinsko osebno izkaznico, ki mu je omogočila svobodno gibanje po vsej državi. dar se v času svojega bivanja v ars fraM J nrl. Počutil se je varnega in je Kako; navala ^em^Hlk^ru1- £1L°;*e^T* nic0 svo* neodvisnosti na ka- praznovala sto petdeseto oblet- žina ni zanj niti vedela (kar pa je malo verjetno), vse od nje- družino celo v stanovanju v hiši, katere lastnik je bil Jud. Lastnik ni niti slutil, da je imel §f sfeačaSnj0ur0silKa!^nb1runnekrjc.m M mori«* milijonov nnoini .,„„1 i« svojih sonarodnjakov, kar je poslal ženi aktovko ln štiri ampule ciankalija z naročilom, da si vzame življenje in da zastrupi tudi vse tri sinove. zvedel tri mesece kasneje, ko so konec maja 1960 javili iz Izraela vsemu svetu, da se množični morilec, vojni zločinec ~ ^ če bi Linz zasedli Rusi, O boži- Ado,f Eichmann nahaja v izra_ meseci preseli, ni niti opazil elskih rokah. tero je bila povabljena tudi izraelska delegacija. Dne 11. maja 1960 je Ricardo Klement odšel v službo kakor navadno. Ko se je zvečer vračal in čakal' na avtobus, da bi se popeljal domov, v novo hišo, kamor se je točno pred tremi ču 1950 pa se je javil ženi (sestri češkega orožniškega oficirja Franza Liebla, ki je bil po osvoboditvi Češkoslovaške ustreljen kot narodni izdajalec) iz Argentine pod imenom Ricardo Klement. V tem času je tudi zamenjal zaposlitev in se zapos- Petnajstletni lov za Eichma-nnom kronan s smelim podvigom, kakršnega ne pomni svet Ljudstvo, ki je v minuli vojni izgubilo nad šest milijonov svojih pripadnikov na najbolj gro- 111 pri družbi CAPRI (nemški zoten in nečloveški način, ima kapital) kot neke vrste organi- vso pravico, da sodi tistim, ki zator s plačo 1000 pesosov, ki pa So mu povzročili gorje, kakrš- da mu sledi avtomobil, dokler se le-ta ni ustavil. Potem so se odprla vrata in še preden se je Eichmann zavedel, že je bil v avtomobilu in že je avtomobil odpeljal. Agentje, ki so ga zajeli, so ga deset dni skrivali v Argentini, dokler ga niso spravili skrivaj na letališče in ga vkrcali v posebno letalo izraelske družbe EL-AL, ki je takoj nato i Ligaška enajsterica Rudarja v Pulju V nedeljo je gostovala ligaška enaistorica trboveljskega Rudarja v Pulju. V prijateljski tekmi, ki je'vteljala za priprave na nastope v prvenstvenem tekmovanju, je nastopila proti moštvu Uljanika in' izgubila srečanje z rezultatom 5:1. Vse kaže, da bo treba do začetka prvenstvenega tekmovanja še precej vaditi, da bo tekmovanje izteklo tako, kot si ga želijo vsi zasavski ljubitelji okrogle žoge. Bantan iz Zagorja peti na mladinskem prvenstvu Slovenije v skokih Mladi Danilo Bantan iz Zagorja je prijetno presenetil na republiškem mladinskem prvenstvu v smučarskih skokih v Mojstrani. S skokoma 29 in 30,5 m in s skupno 174,4 osvojenimi točkami je zasedel peto mesto, kar predstavlja lep uspeh tega mladega, še dosti obetajočega skakalca iz Zagorja. Dva poraza nogometašev Proletarca v Trbovljah Ligaško in mladinsko moštvo zagorskega Proletarca sta v nedeljo gostovala v Trbovljah. Mladinci Rudarja so premagali mladince Proletarca s 3:0, B-moštvo Rudarja pa Proletarca s 5 : 2. V Hrastniku so tekmovali šahisti Sahisti Svobode I in Svobode II iz Hrastnika so odigrali brzoturnir za mesec februar. Turnirja se je udeležilo 14 igralcev, najboljši so pa bili: Milenkovič 13; Votovac 9,5; Pereh. Maurer H. in Sadikovič po 7,5 točk itd. Trinajst golov v mreži Bratstva v Celju Nogometaši hrastniškega Bratstva so v prijateljski tekmi s Kla-divarjem iz Celja prejeli 13 golov, dali pa samo dva. Oba gola za Hrastničane je dosegel Maurer. Skoki na Kumu V nedeljo je bilo prvenstvo Zasavja v smučarskih skokih na ska- m bilo tekmovalcev iz Zagorja,' Hrastnika in Radeč. Med starejšimi pionirji so bili najboljši Trotovšek, Skrinar ter Smodiš (vsi SD »-Kum«), med člani pa Gorenc (Trbovlje), Knez, Glavač (oba SD »Kum«) in drugi. 14 golov napadalcev Rudarja V pripravah na pričetek prvenstvenega tekmovanja so nogome- kalnici pod Kumom, ki je dovo- taši Rudarja odigrali prejšnji te-ljevala skoke nekaj čez 20 metrov, den dve tekmi v Hrastniku. Ru-Nastopili so samo tekmovalci iz I darja so premagali z 8 : 0, Bratstvo Trbovelj in Dobovca, na startu pa I pa s 6:0. To ni majhen jubilej Delo društva se je lani razvi-1 tvah in akademijah doma in v jalo v dveh smereh: v telovadnici drugih krajih. Tako so telovadci in v športnih sekcijah. Telovadnica je bila dnevno zasedena od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. V njej bo se urili člani društva in šolska mladina domače osemletke. Najbolj aktivni so bili pri delu oddelki mlajših, slabše pa je bilo z redno vadbo starejših mladincev, mladink članov in članic. TVD Partizan v Radečah je lansko leto med prvimi v Sloveniji skončalo osnovno šolo za vaditelje telesne vzgoje. Praznovanje 50-letnega dela društva je v celoti uspelo, saj so se vse sekcije telovadne organizacije dostojno pripravile na počastitev tega praznika. Mlajši člani so pa dosegli posebno lep uspeh v republiškem merilu, saj so si v partizanskem mnogoboju osvojili naslov republiškega prvaka. Telovadci so mimo obiskovanja rednih vaj nastopali tudi na raznih krajevnih priredi- nastopili v Hrastniku, Zidanem mostu in še drugod. . Športne sekcije radeškega Partizana so bile tudi aktivne. Lahko-atleti so izvedli tri tekmovanja. — Sedaj čakajo, da dobe tudi oni svoj stadion, disk, kopje in šprintarice. — Odbojkarji so imeli pet nastopov, vendar le-ti neredno vadijo, četudi imajo za to vse možnosti. Namizni tenis v Radečah je pred leti že dosegel lepe uspehe, vendar so člani te sekcije danes brez vadbenega prostora. — Redno so vadili in se izpopolnjevali v igri tudi košarkarji; prav pridni so bili nadalje tudi pionirji. Najuspešnejša pa je bila rokometna sekcija, ki si je osvojila prvo mesto v zasavskem prvenstvu, v jesenskem delu tekmovanja. Ostati prvaki tudi naprej, so si rokometaši dali tudi v svoj prihodnji delovni program. Z občnega zbora plavalnega kluba „Rudar“ Odlični uspehi - plod siste mitičnega dela so mu jo kmalu povišali na 2500 nega ne pomni judovska zgodo- vzletelo in zapustilo Argentino. Vojni zločinec Eichmann je bil v rokah pravice, ki se ji Je j izmikal celih petnajst let. -V svoj proces bom zapletel najvišje nemške osebnosti« Ko je letalo z Eichmaimom pesosov (kar bi po kupni moči vina. Njegova obveščevalna služ-zneslo cca 600 RM) mesečno. ba si je s pomočjo prostovoljcev Ko se je Eichmann pod ime- naložila nalogo, da izsledi in nom Ricardo Klement počutil v kaznuje še žive najhujše vojne Argentini dovolj varnega, je pi- zločince, ki se svobodno spreha-sal svoji družini v Linz, naj se jajo po Zahodni Nemčiji, Spa-preseli k njemu v Argentino, niji in Južni Ameriki. Ta služba pristalo na izraelskih tleh in ko Dne 28. julija 1952 je njegova je odkrila, da Martin Bormarm, je bil ta vojni zločinec za rešet-družina prispela v Buenos Al- Hitlerjeva desna roka In nacist kami, je svet zvedel za njegovo res. Zena in vsi trije sinovi so štev. 2 ni mrtev, kakor so pisali aretacijo. Človek, če to ime živeli še nadalje pod priimkom in še pišejo zahodni časopisi. To sploh zasluži, človek, ki je leta Eichmann. medtem ko so njega je po pisanju francoskega novi- 1944 v Budimpešti prošnjo Ju- narja Victorja Aleksandrova po- dov, naj preloži njihovo depor-trdil neki gospod F., ki zašle- taci jo, cinično odbil in se sam duje Bormanna po Južni Arne- karakteriziral z naslednjimi be-riki že celih deset let. Prav lov sedami: (Dalje sledi) klicali »Onkel Ricardo«. Leta 1955 pa se mu je rodil še četrti sin, ki ga je dal krstiti na ime Ricardo Francisco, v spomin inniinniiniiiiiuiiiiiiuiiiiiiinimiitiunu!!!!!!!"1 iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiniiiiiriiiiiiiiiiininiiiiiiiiumiiiiiiitinniiinminmntimiiiiitiiiiiimiiiiiiiutiiiiHHitiiiiiimniiiiuuiiiiinmmiiniiiinim flarmiiki in bralci! V naslednji številki Zasavskega tednika bomo začeli priobčevati zanimiv roman. Ne zamudite priložnosti in naročite Zasavski tednik, da boste lahko prebirali našo novo povest Uredništvo Plavalni klub je gotovo najuspešnejša sekcija SD Rudarja v Trbovljah. To trditev dokazujejo lanski uspehi, tako v primerjavi z republiškimi kakor tudi rezultati v državnem merilu. Torej je to doslej največji uspeh v zgodovini plavalnega športa v Trbovljah. Toda zmotili bi se, če bi pomislili, da je delo občnega zbora potekalo v tej smeri in da so plavalci govorili le o svojih uspehih. Ti ljudje, ki upravičeno zaslužijo vso pohvalo, so v večji meri razpravljali o problemih in kovali načrte za prihodnost. Hočejo doseči čim več v kvaliteti kot v množičnosti. Lani so dosegli kar 7 novih slovenskih rekordov, ženska vrsta pa drži 18 rekordov. Toda to so rekordi. Tu je skritega mnogo truda in prizadevanja. To je plod vseh članov tega mladega kolektiva. Niso pa zanemarili tudi tistih, ki jim rekordi še niso dosegljivi. Plavalno šolo so vodili plavalci sami. Letos pa bodo osnovali še pionirsko in člansko waterpolo ekipo in pričeli z načrtno vadbo skokov v vodo. O vseh uspehih plavalcev smo poročali sproti. Med številnimi rezultati smo pa pozabili poudariti to, kar je morda še najvažnejše in kar, žal, v našem športnem življenju tako pogrešamo, to je — prava športna vzgoja, ki naj temelji na družabnosti in tovarištvu. Tu pa so plavalci dosegli toliko, da so gotovo lahko za vzgled ostalim sekcijam (razen košarkarjev, ki naraščaju tudi nudijo vse). Res, da pravo vzgojno delo zahteva od trenerjev in funkcionarjev dosti več časa,.toda naj jim ne bo žal, saj so takb pri vzgoji opravili celo delo. Plavalci sc zdaj že pripravljajo na prihodnjo sezono. Njihovo delovišče so telovadnice, enkrat tedensko pa zimski plavalni -ba- zenček« v Ljubljani. Pionirji so za mokre treninge prikrajšani. In morda tudi drugi? Ali se res ne zavedamo, kolikšnega pomena bi bila gradnja zimskega bazena v Trbovljah? Ali bi tak športni objekt res služil samo peščici ljudi? Kdor tako misli, je gotovo v zmoti. Zato tudi plavalci kakor tudi večina trboveljskih športnikov upa, da se bo končno to vprašanje le premaknilo s sedanje mrtve točke. Na občnem zboru so najboljši dobili knjižne nagrade. Plavalci so se zahvalili načelniku, tov. Bertlu Burji, trenerju Vidanu, Kočarjevi, Gorškovi, Letniku in drugim za njihov trud. Po končanem občnem zboru je pa sledilo presenečenje. Priznati moramo, da se danes v večji meri izvaja praksa — mladi domov, starejši pa še malo zaplešejo in pokramljajo — seveda ob -dobro« založenih mizah. Tega niti ne grajamo, toda pohvaliti moramo prizadevne plavalce, ki so popoldne organizirali predstavo »Pokaži, kaj znaš«, kjer so mlajši odgovarjali na številna vprašanja o gospodarskem, kulturnem in športnem razvoju naše doline. Klubska dvorana v Rudarju je bila polna mladih plavalcev, ki so navdušeno zaploskali vsakemu pravilnemu odgovoru. Nagrado — čokolada in bomboni — so navdušenje še stopnjevali tako, da je ta družbena prireditev ob malinovcu in sendvičih gotovo dosegla svoj namen. Ta domiselna oblika dela pri vzgoji pionirjev v plavalni sekciji je gotovo posnemanja vredna. Hiter vzpon atletske sekcije -Rudar** Preteklo soboto so člani atletske sekcije Rudarja pregledali svoje lanskoletno delo. Ta najmlajša sekcija v Trbovljah, ki šteje že preko 75 tekmovalcev, je v razmeroma kratkem času (sekcija obstaja šele 3 leta) dosegla mnogo več, kot bi pa glede na začetne težave lahko pričakovali. Toda velika požrtvovalnost članov in vodstva ter skromnost in prizadevnost so že rodili prve sadove, na katere so lahko upravičeno ponosni. V tem času je vodstvu uspelo, da so vzgojili niz mladih in kvalitetnih tekmovalcev. Ce bodo svoje delo nadaljevali s tako vztrajnostjo, potem bodo Trbovlje čez nekaj časa gotovo eden izmed močnejših atletskih centrov v Sloveniji. Seveda bodo pa pri svojem delu potrebovali pomoči. Vsi športniki in funkcionarji bi se morali bolj zavedati pomembnosti atletike, saj je to osnova, ki lahko nudi mladini pravo športno vzgojo. O tehničnih uspehih sekcije ne bi ob tej priliki pisali. Omenili bi le, da so uspehi ekipe v republiškem kakor tudi v državnem merilu presenetljivi, za kar so zaslužni prav vsi tekmovalci. Posebne čestitke bi pa namenili Alojzu Vajdiču, ki je v Mostam postal državni mladinski prvak v peteroboju in pa Nevenki Guze-jevi, ki je s svojimi rezultati -prav tako kakor Vajdič, kandidatka za evropski šamkionat. Tako je torej požrtvovalno delo vodstva, še posebej delo trenerja tov. Rada Pungartnika in načelnika inž. Pintariča že rodilo prve uspehe. Gotovo bo pa delo sekcije v bodoče še plodnejše in uspešnejše, za kar so nam porok marljivi člani in vodstvo sekcije. SVEN ELVES7AD 16 Povest o sivi rokavici -Zdaj pa prihajam k najbolj zvitem dejanju vsega zločina,« je dejal Krag. -Tajnik StrOm je ukradel oderuhu Jaervenu klobuk In njegovo ponošeno suknjo. To je storil Iz posebnega namena. Pri tem naj bi njegova varietejska ljubica prevzela glavno vlogo. Zenska se je oblekla v moške hlače, si nataknila na glavo lasuljo, sl ogrnila Jaervenovo suknjo In poveznila na glavo njegov ilrokokrajnl klobuk. Tako oblečena je šla v Jaervenovo stanovanje, kjer je prebila noč. V stanovanje je prišla lahko, ker je tajnik oderuhu ukradel ključe. Medtem se je tajnik vrnil z vozom litro k Sandu, tako hitro, da se je mogel še tistega vrniti a vlakom. Gospodična Bella se je zadrževala še ves dan v Jaervenovem stanovanju, vse prebrskala ln pretaknila v njem ter vlomila v najnotranjejšl predal oderuhove blagajne — zunanja vratca je pa odprla z Jaervenovim ključem. S tem je pojasnjeno, zakaj »Jaervcn« dvanajstega ni hotel odpreti vrat, nikogar sprejeti ln na nobeno vprašanje odgovoriti. Zato je tudi zadenjsko zakril luknjico v ključavnici, ko je eden izmed njegovih obiskovalcev bil tako vsiljiv, da Je gledal skozi ključavnico v sobo. Selc ko se je zmračilo, je dama zapustila stanovanje, še zmerom oblečena v Jaervenovo stare cunje. Nihče ni tedaj ničesar sumil. Osemnajstega se Je tajnik vrnil s potovanja In bil prepričan, da so zabrisane vse sledi. Raj je bil že enajstega zapustil mesto, Jaerven Je pa bil dvanajstega navidezno še doma. To je vse.« Tajnik Strčm Je med pripovedovanjem detektiva zmerom bolj bledel. Vendar se je prej ko slej prizadeval obdržati navidezno samozavest. Sef je bil zelo razburjen. -Ali vse to lahko dokažete?« je vprašal. »Da,« je odgovoril Krag, kajti Jaervenovo suk- njo in klobuk smo našli pri tajniku v njegovi garderobi, a sveženj ključev pri varietejski dami.« -Vse to je laž!« je vzkliknil Strom. »Žrtev sem nesramnega naklepa!« Sef se je delal, kakor da ni ničesar slišal. -Bo pač tako, kakor ste nam obrazložili,« je rekel obrnjen proti detektivu. »Samo nekaj bi vas rad vprašal.« »In to je?« »Kaj je ženska Iskala v oderuhovi blagajni, ko Je bila v njegovem stanovanju?« »Ali pozabljate pobotnico?« Je menil Krag. »Kakšno pobotnico?« Tajnik Strčm Je moral Jaervenu za znesek, ki ga ,’e prejel od njega, dati pobotnico.« Naenkrat so prisotni zaslišali krik. Varietejska lepotica se Je z obema rokama prijela za prsi in začela omahovali, kakor da bo vsak čas padla v nezavest. -Vodo!« je šepnila. Eden izmed stražnikov je prihitel s kozarcem vode, ki ga je varietejska dama s tresočo roko prijela. Krag je nezaupno opazoval njeno početje. Stopil Je k njej. V trenutku, ko je nagnila kozarec, da iapije vo- do, Je detektiv udaril po kozarcu, da je padel na tla in se razbil. Obenem Jo Je zgrabil za desnico In ji vzel iz roke nekal, kar je krčevito držala. Bil je zmečkan papir. Zravnal ga je In prebral. »Saj sem sl mislil!« Je vzkliknil. -Zdaj imamo pobotnico. Ilotela jo je z vodo pogoltniti.« St»-8m je sovražno pogledal damo in zaničljivo zamrmral: -Baba!« Ref je prebral papir. Res, bila je pobotnica od tajnika Strčm« za prejem 50.005 kron. Za ta znesek je Strčm izročil oderuhu v jamstvo neko državno listino, ki jo Je imenoval .malo modro reč’.« Tajnik je prebledel kot mrlič. »Priznajte,« jo dejal Krag, da ste umorili Jacr-vena.« Z zadnjim ostankom samozavesti je tajnik Strčm stopil k detektivu Krasu in sc mu priklonil. »Da,« je rekel resno, »priznam. Res bolje ste razpostavili svoje šahovske figure kakor jaz, gospod detektiv.« Tri tedne pozneje je bil tajnik Strčm obsojen na dosmrtno ječo. KONEC