laVRol AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 25, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Velesile so se začele oboroževati na morju. Oboroževanje je brez primere v zgodovini London, 24. januarja. Tekom it. leta namerava sedem ji-,^1 v Evropi zgraditi nič L poldrugi milijon ton L 'adij, kar je brez prime-Jii vZ^°vini sveta. Nikdar se lJo oboroževanje na morju silo. ui^Us J'ene države> Anglija in ogromne oklopne S h presegajo težo 35;000 Hflesijl^ so se zastopniki teh ve f*'' j leta konferenci v Londonu $ t tew,, - zavezali, d* a"> enakih ladij. ne bodo Aj} i • • Dklo • a *ma v £radnji dve cPniCj , ki bosta nosili 43,000 ;0l) težP • *■- m računa se, da se v h Pojavijo oklopnice s 60,-k^mi. Ena taka oklopni J Sv najmanj $25,000,000. et se čudi, kaj se bo zgodilo i tekom prihodnjih petih let, ko bodo te ladje zgrajene in v službi. Zastonj jih ne gradijo. Značilno je, da gradi največ bojnih ladij Rusija, Anglija in Zedinje-ne države. Računa se, da so namenjene proti Japonski. V Sredozemskem morju tek-mujeti Italija in .Francija za nadvlado. Italija ima zgrajeni dve oklopnici po 35,000 ton in gradi zopet dvoje novih. Francija nikakor ne zaostaja v tej oborožitveni tekmi na morju. Hitler v Nemčiji je tekom zadnjih štirih let visoko dvignil stanje nemške bojne mornarice. Nemčija se pripravlja radi Rusije in ni nič čudno, da je diktator. Stalin v Rusiji odredil zgradnjo treh oklopnic po 43,000 ton. Wellov program v kongresu zastaja. Predsednik pozval voditelje na konferenco Ellington, 24. januarja. t ■ ®'e8 je zadnje čase popolno-[ ' Postal z delom in vsi načrti jj^edlogi, katere je predsed-!j)0 j^lal kongresu, počivajo pri Lažnih odborih, dočim se ;oVo^,v obeh zbornicah politični 1 brez konca in kraja. vtoojnica n. -pr. ni od (iUj, , fl, 0(lpredsednika Garnerja Ce v j^sednika senatne zborni-tii(jj J5'0 hišo. Z njim je dospel tx)S|,( 171 • Bankhead, predsednik •^L^e zbornice in drugi ad-rativni voditelji. Ni°<<,Seve^ je zahteval, da mora M 'led prebit" v kongresu in z važnim delom, kate- Cilka VSa, dežela. Vodja ve- Zed. držav. Ub čine v senatni zbornici, senator Barkley, je zagotovil predsednika, da bo senat dnevno začel eno uro prej z delom in se bodo seje vršile pozno v noč, da se naredi konec neznosnim debatam. Senator Connoly, načelnik skupine filibustirjev v senatni zbornici, je izjavil, da se bo njegov blok boril "do zadnjega," toda je privolil, da se predlog glede linoanja tekom srede tedna umakne začasno, da gre lahko bolj važno delo naprej. Toda na drugi strani se pričakuje novih bojev, ko pride do potrditve novega senatorja Johna Miltona iz države New Jersey. Delavci silno nasprotujejo njegovemu imenovanju in vnela se bo borba, ki bo delo kongresa r<:opet zavlekla. Rooseveltu je predvsem ležeče na tem, da se sprejme predlog glede gradnje novih hiš. Kakor hitro postane predlog postava, se bodo časi obrnili na bolje, kajti začelo se bo z gradnjo novih hiš brez primere v zgodovini ^t i ter soboto ponoči je Pe-Heljg f star 19 let, povozil Ha p a let starega Thierria Star. ai"k Ave. in W. 48th St. 'io v. ' P'a trikrat. V nede-K^oldne je pa brat Petra ,, eca. it od avtomobila ^ož ni bil povožen samo 22-letni Nikolaj Kra-°čil policiji, da mu je ukraden. In čez sPor avto Je uri i 1 t»T Policija naznanila, da d°bila Delavci v Lorainu Do ostrega konflikta je prišlo med delavskimi voditelji v Lorainu ,zlasti kar se tiče delavcev, ki so zaposleni pri največji lo-rainski tovarni The National Tube Co. Delavce pri tej tovarni je organizirala C. I. O., sedaj so se pa oglasili tudi organizatorji od A. F. of L. in skušajo spraviti ljudi v svojo unijo. Voditelji C. I. O. očitajo organizatorjem A. F. of L., da so 37 let pri miru sedeli in dopustili, da •230 avto. Imel je števil- je ostalo delavstvo v Lorainu ne- V mestni zbornici so se ostro prijeli Pri sinočni seji so demokratski councilmani ostro krtačili svojega kolego Johna Sulzman-na, ki je kot poznan demokrat uskočil v tabor republikancev. Šlo se je glede njegovega predloga o councilmanskih plačah. Sulzmann je tekom kampanje pridigal koli, da če bo izvoljen, bo takoj stavil predlog, da se plače znižajo, in če se ne bodo znižale, bo on dal dal svoje plače siromakom. Sulzmann je to govoril okoli, dasi je dobro vedel, da mestna zbornica nima postavne pravice sebi zvišati ali znižati plače. S tem torej samo 'slepi ljudi, kot sta se izjavila sinoči councilmana Lewandowski in Vehovec. Sulzmann se je izgovarjal, da ni vedel, da je taka postava, on ki je bil 20 let v mestni zbornici! Kaj je ves čas spal? Pri isti seji sinoči je nastal tudi večji boj glede moratorija na one hiše, na katerih ima HOLC prvo vknjižbo. Councilman McElroy je izjavil, da je med temi ljudmi mnogo "čizler-jev." Toda predlog je bil končno sprejet, da se naprosi predsednika in kongresa, da se proglasi moratorij na plačila na prve vnjižbe za 6 mesecev. Nov roman Jeklarska korporacija potroši $80,000,000 ' Washington, 24. januarja. Benjamin Fairless, predsednik United States Steel Corporation, je danes naznanil, da bo njegova korporacija tekm prihodnjih' devetih mesecev potrošila $80,000,-000 ali več, da modernizira jeklarsko industrijo. Kako daleč bo šla kompanija s svojim programom je mnogo odvisno od delavskih razmer. Izjavil se je pa, da se je položaj v jeklarski industriji zadnje čase precej izboljšal in vsa znamenja kažejo, da se bo jeklarska industrija tekom prihodnjih treh mesecev dvignila za najmanj 50 odstotkov. Kompanija je še v letu 1935 pripravila $253,000,000 za modernizacijo jeklarske industrije, toda šele letos bo začela trositi denar v večjih svotah. $40,000,000 bo potrošenih tekom prvih treh mesecev, ostala svota pa v nadaljnih šestih mesecih. Cleveland bo precej deležen tega denarja. V sred 26. januarja začnemo priobčevati nov' roman z naslovom "Zamenjana sinova," pri-občen prvič v slovenskem jeziku. Roman "Zamenjana sinova" je eden najboljših romanov, kar smo jih še kdaj priobčili in ga boda čitatelji od začetka do konca brali z največjo napetostjo. Potek romana je tako globoko zamišljen, da Eitatelj ne pride prej do rešitve romana, dokler rcman ni končan. In gotovo boste presenečeni, ko boste končali1 roman in rekli: Da, kdo bi si mislil kaj takega! -o4- PokopaKni loti škof clevelamiske katoliške škofije Most. Rev. Joseph Schrembs je naročil vsem župnikom, da javno !svarijo katolike pred, prodajalci pokopališčnih lotov. Ti prefrigani prodajalci prihajajo v katoliške hiše in skušajo prodati katoličanom pokopa-liščne lote na na-katoliških pokopališčih in trdijo, da je škof zadnje čase to dovolil, škof poudarja v svojem pastirskem pismu, da glasom pravil in odredb katoliške cerkve morajo biti vsi katoličani pokopani na katoliških pokopališčih, in le v izjemnih slučajih se dovoli, da je truplo pokopano drugje. "Cerkev zlasti skrbi za svoje pokojne," pravi škof, "in smatra zadnje počivališče zemljana kot sveto. Biti pokopan na katoliškem pokopališču je privilegij, ki se odreče le onim, ki'so živeli nagnjusno življenje. Clevelandska katoliška škofija ima dovolj primernih pokopališč za vse svoje vernike, katerim ni treba biti pokopanim na ne-katoliških pokopališčih. Zadnje čase so se pa našli intri- Neznosen položaj med mornarskimi delavci Washington, 24. januarja. Joseph Kennedy, načelnik zvezne mornariške komisije, je včeraj poslal svoje prvo letno poročilo kongresu. V tem poročilu se bridko pritožuje nad ameriškimi mornarji, ki se nahajajo na ameriških parnikih, češ, da so de-moralizirali ameriško trgovsko mornarico. Vzrok skrajno slabe discipline med ameriškimi mornarji je, glasom izjave Kenne-dya, oster spor, ki prevladuje med člani American Federation of Labor in med Committee for Industrial Organization. Privatni lastniki ameriških parobrod-n i h družb, pravi Kennedy, se bojijo graditi nadaljne ladje, ker ne vedo, če se jim bo sploh izplačale. Kennedy pravi, da se poveljniki ameriških trgovskih ladij danes ne morejo več zanesti na svoje moštvo. Skoro vsak dan se pripetijo na parnikih sedeči štrajki, moštvo je leno in le nevoljno vrši svoje posle, potnike na parnikih se nadleguje, tako da Amerikanci ne potujejo več na ameriških parnikih, pač pa se poslužujejo tu-jezemskih, kjer je disciplina vzorna. Kongres bo poročilo preštudiral in naredil gotove postave, ki naj razjasnijo položaj. Ameriška trgovska mornarica je danes v skrajno žalostnem položaju. --o- Iz zraka in na vodi padajo bombe v Španiji Hendaye, Francija, 24. januarja. Teror in smrt prinašajo nacionalistični kot vladni zrakoplovi in bojne ladje prebivalcem Eksekulivni odbor L F. of L. je olvoril včeraj važno zasedanje v Floridi. Borba s C. 1.0. Miami, Florida, 24. januarja. V pondeljek je bila otvorjena v tem mestu nad vse važna seja eksekutivnega odbora American Federation of Labor. Zasedanje je posvečeno borbi proti C. I. O. organizaciji. Skoro gotovo se bo pripetilo, da bodo vsi navzoči eksekutivni uradniki te najstarejše delavske Washington, 24. januarja. V torek se otvori v tem mestu konvencija unijskih premogarjev, katerim načeljuje John Lewis. Ena izmed točk, ki pride na vrsto na tej konvenciji, je izklju-čenje William Greena, predsednika A. F. of L. iz vrst premoga rske unije. Wm. Green je član premogar- crganizacije na tem sestanku ?ke unije že od leta 1890, ko je glasovali, da se črta John Lewis in vse njegove organizacije iz American Federation of Labor. Nadalje se bo obširno obravnavalo glede postave, ki jo sedaj pripravljajo v kongresu glede delavskih plač in delovnih ur. American Federation of Labor želi, da bi se postava prikrojila po angleškem sistemu, kjer se je enaka postava zelo obnesla. . bila unija ustanovljena. Premo-garji, ki spadajo v United Mine Workers unijo so zelo jezni na Greena, ker j>e svoječasno ustanovil tekmovalno unijo premogarjev, takzvano Progressive Mine Workers of America. Videti je, da miru v delavskih vrstah še ne bo kmalu, pač pa prihajajo sporne točke do resne krize. Zanimive vesli iz življenja med ameriškimi Slovenci po številnih naselbinah raznih španskih mest. Včeraj so ganti, ki prodajajo lote na neka- j na obeh straneh skoro cel dan pa-toliških pokopališčih, in sicer za j dal'a bombe iz zrakoplovov. Na-viseko ceno. Izkupiček si delijo I cionalisti so ponovno obstrelje- I vali Barcelono, Valencijo in dru- z raznimi drugimi sleparji in nobenega denarja ne preostaja za oskrbovanje pokopališča." škof prosi katoličane, da še ob pravem času tekom življenja preskrbijo za svoje zadnje počivališče. ga mesta, ki so v rokah vladne V Willocku, Pa., je pobrala te dni pljučnica dve Slovenki. Umrla je Elizabeta Verhovec, rojena Molek, stara 44 let. Rojena je bila v Ameriki in zapušča moža in hčer. Druga je Katarina Maček, stara 43 let, rojena v Vinharjih nad škof jo Loko. Zapušča moža, tri sinove in dve hčeri, dva brata in sestro. V Indianapolisu je umrl Martin Bele, star 56 let in rojen v Daljnih težkih vodah pri Novem mestu. V Ameriki je bil 37 let. Nekje v Ohio zapušča polbrata, v stari domovini pa brata. V Evelethu, Minn., je umrla Pavlina Perušek, stara 40 let. Zapušča moža, sina in dve hčeri, v Clevelandu pa brata. V Duluthu, Minn., je umrla armade. Več bomb je padlo celo j Mary Klapič, stara 44 let. Za- » katero si je zapomnil Hi ki je videl Kraveca S ' 1 ^ starega človeka. Med-peter Kravec prišel k He] U bratu Nikolaju in mu ^8ovnaj mu-Odpusti, ker si je 1^1 /i!10 izposodil> da je Pre" • • Pol" dekleta od neke vese-J(i doti -Ja je tak°j dognala, da MoJ/1.1 avto ubil starca, kajti X 11 predaj nalomljen, dr-ster je kri in nekaj obleke. Vec se bo moral zago-11 r*di uboja. V o, V bolnišnico SJ**. bolnišnico je bila 5930 v ^Ofal dlla° P°dvreči seiriraiiianuiiai uaiiM W?i ki operaciji, želimo Itownu, W. Va. Ob č u ljubega zdravja. organizirano. Sedaj ko je C. I. O. unija organizirala svoje ljudi, pa so segli vmes A. F. of L. organizatorji, kar je nečastno od njih, se je izjavil W. Donovan, CIO organizator. Bobek obglavljen Iz Berlina Nemčija, se poroča, da so nemške oblasti pretekli teden dale odsekati glavo nekemu Feliksu Bobeku radi "veleiz-daje." Najdena ovratnica Ovratnica se je našla. Oseba, ki jo pogreša, jo dobi, če se zgla-si na 1093 E. 64th St. * $25.000 so odnesli banditi First National banki v Charles-času ropa je bilo v banki 27 oseb Pijan policist Charles Halliday je te dni aretiral nekega Leo Eschenbauma na Euclid Ave. Eschenbaum je šel, na delo v neki restavrant. Halliday ga je aretiral, češ, da je pijan. Ko je policist peljal "jetnika" k signalu, da pokliče pa-trolni voz, je policist nenadoma začel udrihati po jetniku in ga pošteno pretepel. Oftem je bil obveščen policijski načelnik, ki je nemudoma suspendiral policista, potem ko se je dognalo, da je bil policist pijan ne pa "jetnik." V bolnišnici V East End bolnišnico je bila odpeljana Mrs. Frances Zupančič. Podvreči se je morala operaciji. Frances je hčerka dobro poznane Zupančičeve družine v Thompson, O. želimo ji, da se ji zdravje čimprej za stalno vrne. Drzni roparji Včeraj ponoči so prišli trije roparji v poslopje Kinsman Chevrolet Co. na 3224 E. 93rd St. Zvezali so 73 let starega nočnega stražnika, razbili blagajno, vzeli. ven $1,200 in pobegnili. Francozi streljajo na španske zrakoplove Cerbere, Francija, 24. januarja. Francoska torpedovka La-Pursuivante je danes streljala na tri socialistične zrakoplove, ki so plovili nad francosko zemljo. španski vladni zrakoplovi so zasledovali tri španske nacionalistične bojne ladje, da jih napadejo in so pri tem zašli na francoske ozemlje. Španski vladni zrakoplovci, ki so mislili, da je francoska torpedovka španska nacionalistična ladja, so odgovarjali s streli, toda noben strel ni zadel. -o--- Dr. Garfield Heights Samostojno društvo Garfield Heights je izvolilo sledeče uradnike za 1938: predsednik Frank Pugel, podpredesednik Matt Oz-bolt, tajnica Eva Ozbolt, 10001 Park Heights Ave., blagajničar-, ka Jenine Pugel, zapisnikarica Mary škerl, nadzornica: Mary Maver, Mary Somrak, Catherine Šercel. .Seje vsako 4. soboto v mesecu pri Frank Pugel. 10724 Plymouth Ave. Mr. Vidmar govori Danes popoldne ob 2:30 bo imel predavanje na postaji WCLE g. Bili Vidmar, mestni policijski prosekutor. Govoril bo v angleškem jeziku o Slovencih. na francoska tla je poveljnik francoske obmejne straže nujno brzo.javil v Pariz po topove, s katerimi se obstreljuje zrakoplove. Vladni zrakoplovi so včeraj zagnali 5,000 funtov bomb nad mesto Seville, kjer je glavni stan nacionalistične armade. pušča moža, dva sinova, hčer in sestro. Tomo Lackovič, Chicago, ki je bi! 29 let tajnik Hrvatskega posojilnega društva, in ki je priznal pred meseci, da je po-neveril $8,470, je bil obsojen v zapor v Jolietu za dobo enega do deset let. V Steeltonu, Pa., je pred kratkim umrl za pjjučnico rojak Martin Težak, star naseljenec, ki je prišel vAmeriko leta 1895. Doma je bil iz Metlike. V Church Hill, Pa., je umrla Helena Hrovat, stara 74 let in doma iz Gornjih Fužin na Dolenjskem. Zapušča moža, sina in tri hčere. V Meadow Lands, Pa., je umrla Frances Bizjak, stara 68 let in doma iz Orehka pri Postojni. V Ameriki je bivala 43 let in zapušča osem odraslih otrok. Rev. Coughlin je za regulacijo denarja Detroit, 24. januarja. Rev. Charles Coughlin je v svojem Prej en 1 včerajšnjem radio govoru pozi- -0-- dan so vladni zrakoplovi obstreljevali in uničili glavni stan nemške armade v Salamanci. Več članov nemškega generalnega štaba je bilo ubitih. Nemogoče je natančno dognati, koliko tisoč ljudi, vojakov in civilistov je bilo radi bombardiranja iz zraka ubitih na obeh straneh. White za senatorja George White, bivši governer države Ohio je včeraj naznanil svojo kandidaturo za zveznega senatorja. Kandidiral bo na demokratskem tiketu proti sedanjemu senatorju Robertu Bulk-leyu. George White se je izjavil, da je v popolni simpatiji s principi predsednika Roosevelt a. Enako je tudi sedanji senator Bulkley, ki je ena najboljših opor Rosevelta v senatni zbornici. Vest iz domovine Mr. Frank Bartelj, 1070 E. 69th St., je dobil iz domovine pismo, v katerem se mu naznanja, da mu je umrla ljuba mati v visoki starosti 80 let. Umrla je v vasi Mirna peč na Dolenjskem. Po domače so jo klicali Matijeto-va mati. Ranjka zapušča sina Franka v Clevelandu, v Detroitu pa sina Antona. Naj bo blagi materi mirna domača zemlja! val kongres, da naredi postave glede regulacije denarja. Izjavil je, da je prosperiteta stalna le tam, kjer so cene regulirane. Da imamo danes še vedno depresijo je vzrok, ker nimamo reguliranih cen denarja. Industrije bi morale vsem svojim uslužben-i cem garantirati gotovo letno plačo, toda plača bi morala biti v dolarjih, ki kaj zaležejo, in to se more zgoditi le, ako kongres regulira veljavo dolarja. Danes je naš finančni sistem tak, da nosi kredit in dobiček privatnim zavodom, dočim narod kot tak nima od tega druzega kot depresijo za depresijo. -o- Priporočilo Našim naročnikom v Geneva in Madison okolici naznanjamo, da je prevzel zastopništvo dnevnika "Ameriška Domovina" dobro poznani farmar Mr. Joseph Grame Mr. Grame ima polno pravico pobirati naročnino od starih naročnikov in sprejemati tudi novo naročnino, kakor vršiti še druge posle, ki so v zvezi z našim podjetjem. Naše slovenske farmarje v Lake, Ashtabula in Trumbull' county, ki so naročniki, prosimo, da plačajo pri Mr. Gramcu, ali pa jih bo Mr. Grame sam obiskal in dal uradno potrdilo. Našim ljudem ga toplo priporočamo. — Uprava Ameriške Domovine. Poziv Vsi oni člani društva Garfield Heights, ki so zaostali z ases-menti radi brezposelnosti ali kaj enakega, so prošeni, da pridejo v soboto 29. januarja na sejo, da se pogovorim kaj in kaj. — Matt Ozbolt, predsednik. Hčerka dospela Ko se je zadnji petek nahajala Mrs. Louis Kolenc, 801 E. 156th St. na potu proti Womans bolnišnici, je spotoma povila za- Bus vožnja Ker je bila Lake Shore Electric ulična železnica prodana na javni dražbi, bodo sedaj vpeljali vožnjo z busi, ki bodo vozili med Clevelandom in bližnjimi vasmi na zapadni strani. Dvajset bu-sov je naročenih. Z vožnjo se bo pričelo spomladi. Prebivalci Rocky River, Bay Village, Avon Lake in drugih zapadnih vasi nimajo sedaj nobene prometne zveze s Clevelandom. Avtna nesreča Pretekli! petek se je ponesrečil z avtomobilom Anton Pucel, lo hčerko. Mati in dete se prav 16728 Bayliss Ave. Nahaja se v dobro počutita. Iskrene čestit-jst. Joseph bolnišnici v Lorain, ke! J Ohio. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ___________________________________Published dally except Sundays and Holidays_ — NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year, v Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 20, Tues., Jan. 25, 1938 Ali se vrne prohibicija? Kdor bi danes trdil, da se prohibicija ne more vrniti, se ravno tako moti, kot so se motili, oni državljani v letu 1918, ki so trdili, da v Zedinjenih državah nikdar ne bo mogoče odpraviti opojne pijače. Pa so jo, in prav kmalu, namreč postavnim potom. Kar se je tekom prohibicije kuhalo žganja, pive in drugih zmesi, koliko stotisoč državljanov je bilo vrženih v ječe, koliko družin porušenih, koliko tisoč milijonov dolarjev je zgubila vlada v davkih, to je pa seveda drug problem. S prihodom predsednika Roosevelta na krmilo vlade ni trajalo dolgo, ko je bil sprejet 20. amendment k ameriški ustavi, ki ubija 18. amendment, to je, prohibicija je, bila odpravljena. Toda mnogi tako silno izrabljajo uporabo in prodajo opojne pijače, da so se suhači že pred tremi leti začeli organizirati in imajo že milijone na razpolago, da zopet spremenijo Zedi njene države v Saharo. In skoro vsak mesec se suhači bližajo svojemu cilju. Kdor tega ne veruje naj pogleda na stran 795 uradnega zapisnika kongresa Zedinienih držav, iz katerega posnemamo sledeče uradne številke o delovanju suhačev v Zedinjenih državah tekom zadnjih treh let. "Tekom leta 1937 so se vršile v treh državah volitve glede prohibicije. V vseh treh državah je bila prohibicija potrjena. To so države Alabama, Georgia in Tennessee. Sicer je večina suhačev v omenjenih treh državah še malenkostna, toda večino imajo in s to večino je treba računati. V Georgiji so dobili suhači 2,422 glasov večine, V Alabami 8,-522 glasov, a v državi Tennessee so ljudje glasovali 3:1, da prohibicija ostane in ne sme biti dovoljena nobena opojna pijača. "Danes imamo v Zedinjenih državah 35 držav, kjer so postave tako prikrojene, da vsaka občina, vsak okraj lahko ob vsakem času skoro glasuje, ali želi imeti opojno pijačo v svoji sredini ali ne. Taka postava je zelo nevarna za mokre. Naj se pripeti v enem ali drugem mestu ali okraju, da pijanec povzroči večji zločin! Par tednov pozneje bo sfanatizi-rano prebivalstvo že glasovalo, da se odpravi vsa opojna pijača radi enega samega grešnika. In tako glasovanje še širi kot vihra iz mesta v mesto. Skoro vse zadnje volitve v posameznih okrajih in mestih so bile ugodne za ljudi, ki zahtevajo odpravo pijače. "Vzemimo državo Texas. Ta država ima 254 okrajev (counties). Izmed teh jih je bilo 17. decembra, 1937, že 114 suhih, 97 okrajev je bilo deloma suhih, namreč v njih je dovoljena prodaja samo 3.2 pive,. v 42 okrajih je dovoljeno prodajati samo 4 odstotno pivo in le dva okraja dovoljujeta več kot 14 odstotno pijačo, kar se tiče alkoholske vsebine. V državi Maine, kjer ima' vsaka vas, vsako mesto, pravico imeti volitve na vsake dve leti glede opojne pijače, so suhači odpravili tekom leta 1936, vino, pivo in žganje v 267 mestih in vaseh. V vsej državi je 267 mest in vasi. Samo v osmih mestih je še dovoljeno prodajati žganje in vino in v 27 mestih je dovoljeno 6 odstotno pivo, v preostalih pa 3.2 pivo, a v 267 mestih in vaseh je absolutno odpravljena vsaka alkoholna pijača. V državi Michigan je glavno mesto Lansing. Tam so v novembru mesecu, 1937, glasovali za odpravo prodaje žganja na kozarce. Enako tudi v mestih Kalamazoo in Royal Oak. Opojna pijača se more dobiti v omenjenih mestih le v državnih trgovinah in samo v steklenicah. In v državi Pennsylvaniji. Tekom leta 1937 so prebivalci v 79 mestih glasovali, da se ne smejo ustanoviti gostilne in v 98 mestih se je glasovalo za prohibicijo prodaje nedolžnega pive. In v naši lastni državi Ohio je tekom leta 1937 nič manj kot 56 mest glasovalo proti prodaji opojne pijače. Da, v 27 mestih se ne sme prodajati niti nedolžno 3.2 pivo. In to se godi v industrijskih državah, kjer so delavci številni. Vse to nam jasno kaže. da ljudje postajajo nezadovoljni z razmerami kot so. Kaj prinese leto 1938 v tem oziru, bomo videli. V dvanajstih državah se pripravljajo za volitev za vpeljavo splošne prohibicije, a med tem se bo glasovalo tudi v stotinah mestih in okrajih proti opojni pijači. V kongresu je najmanj 20 senatorjev in do 100 poslancev ki so vneti pristaši za prohibicijo. Oglašajo se skoro dnevno kot govorniki in živo slikajo vraga na steno. Lahkoverni verujejo, onih pa, ki znajo zmerno uživati opojno pijačo, ker jo uživajo radi žeje ali potrebe, teh je pa. premalo, dočim vidimo pijancev povsod, kolikor jih hočemo. V Ameriki je. vse mogoče, in ne motimo/ se dosti, ča bo postala v kratkem mogoča tudi ponovna prohibicija. V petek je bil v našem uradu rojak iz Glevelanda, ki je prišel delat prošnjo za prvi državljanski papir. Ko smo mu povedali, naj gre h g. Kollandru v Slovenski narodni dom po money order, smo imeli precej težave, da smo mu dopovedali, kjer je Slovenski narodni dom. In ko smo mu povedali, naj se gre fotografirat k rojaku, je trdil, da v mestu hitreje slike napravijo. Je, jej, jej in še enkrat jej. Naše ženstvo v trgovini *--- Cleveland (Collinwood), O. — Ko sem ravno dela skupaj zadnji stol in poravnala blazine ter pri tem pošteno zdehala, zaspana in trudna, me zdrami telefonski zvonec, ki zabrni v spredni sobi. "Ali je bilo kaj narobe?" vpraša glas v telefonu, ko odprem slušalo. "Ne, seveda ne, nič narobe ni bilo, vsaj ne da bi jaz vedela za to," odgovorim, čudeč se vprašanju. "Nekako o polnoči sem šel mimo vaše hiše, ko sem opazil gručo žensk, ki so prihajale iz vašega zavoda, veselo in živahna kramljajoč med seboj. Zdele so se mi vse nekam vzhičene, zato sem pa poklical, da bom zvedel, kaj je bilo." "O, to so bile pa naše moderne Cinderele," odvrnem smejoč. Vse je bilo tiho na drugem koncu telefona, zato sem takoj vedela, da klicar ne ve pri čem da je. Treba mu bo pojasniti vso stvar. "Veste, tudi v teh časih imamo še vedno Cinderele. To so žene trgovcev in podjetnikov. Poročile so se s svojim princem i^ sanj, ko je bil še reven. Toda ker so videle v njegovi osebi in karakterju več kot pa zlato, so ga vzele. Upale so, da tudi bogastvo še pride, ako bosta delala skupaj. Zato sta šla v trgovino, v tako ali drugačno. "In zdaj so te pridne ženice ob moževi strani zgodaj zjutraj, ko zažare prvi sončni žarki izza svoda in ko so oči še vedno trudne, da jih je treba s silo držati odprte. Zgodaj zjutraj začno s svojim vsakdanjim delom. Zajterk se skuha in ser-vira med prihajanjem in odhajanjem odjemalcev. Postelje se narode in sobe počistijo, posoda se naloži v lijak, da se pomije ob prvi priliki. Smehljajočega obraza poslušajo zahteve odjemalcev, medtem ko njih uho nehote posluša, če se ne bosta oglasila mali Johnny in Mary v jutranjem tepežkanju, predno gresta v šolo. Samo za trenutek je treba steči v stanovanje, da se mala razposajenca umiri in se Johnnyju zabiča, da si ne pozabi umiti tudi ušesa. Potem pa zopet hitro nazaj za prodajalno mizo k odjemalcem. In tako gre dan naprej. Odjemalci prihajajo in odhajajo. Naša trgovka stori več kot pa da samo pomaga možu, da zaslužita za življenje. (V današnjih časih je to itak vse, kar moreta napraviti.) Posluša težave tega in onega odjemalca. Skuša ga tolažiti in mu ali ji dati novega poguma. Odjemalec gre zadovoljen iz trgovine. Tudi žena trgovca ima svoje težave. Tcda nihče ne ve zanje, ko ima na obrazu najlju-beznivejši nasmehljaj, ko streže odjemalcu, kot bi bilo samo to vse njeno opravilo. Nikogar ni, ki bi simpatiziral z njenimi problemi, ker premnogo jih misli, da oni, ki je v trgovini, nima tcžkoč in da se mu steka na kupe bogastvo. Toda življenje ni tako preprosto. Naj bo bogat ali reven, vsi in vsak ima v svojem srcu tiho željo, da bi. dobil iz življenja vsaj trohico veselja in razvedrila, zaslužek za preživljanje in da bi mogel pomagati še1 drugim. Pa to ni lahko doseči v življenju. Življenje je dandanes tako komplicirano, da oni, ki dela in ima za življenje, se lahko šteje srečnim. Tako se svet vrti ne samo okrog sonca, ampak prinaša probleme tudi Zemljanom. Delavec si želi, da bi bil v trgovini, trgovec pa zavida delavca, ki je po svojem delu prost. Bogataš pa zavida oba, ker je v neprestanem strahu za svoje in svoje družine življenje. Zato se pa vsak zbira tam, kjer dobi sorodno srce, kjer lahko potoži svoje težave drugemu, ki ga razume. Danes trgovec ne zavida drug drugega. Raje gre k njemu po nasvete in pomoč. In radi tega imamo mi med seboj organizacijo Pregre-sivno trgovsko zvezo, člani te organizacije se zbirajo vsak mesec, da se pogovore o svojih problemih. K sejam gredo s svojimi ženami, da pozabijo svoje dnevne težave in skrbi. Domov gredo z bratskim čuvstvom v sebi in z lažjim srcem, ker naučili so se nekaj od svojega so-trgovca, ki jim pomaga tudi doma v trgovini. Tam se jim pove, da so odvisni od delavca in delavec je odvisen od njih. Na ta način se nauče kooperacije, kar ustvarja boljše prijateljstvo. Žene imajo pa en večer na. mesec tudi zase, da se zabavajo. Zbirajo se v Svetkovem pogrebnem zavodu vsak drugi ponde-ljek v mesecu, kjer se odpočije-jo in si nabirajo smeh za cel mesec dela in skrbi v trgovini. Ko udari polnočna ura, zapusti trgovska žena, ko't Cinderela iz bajnih pravljic, prostor razvedrila. Hiteti mora domoy, ker jutri je zopet dan dela. In to je bilo, kar si videl, dragi prijatelj. Videl si ženske, ki so hitele vsaka na svoj dom, da dobijo nekaj ur spanja, potem pa da zopet začno svoj dan z delom. Ženski klub Progresivne trgovske zveze bo priredil card party za člane te organizacije in njih žene na Valentine Day, 14. februarja 1938, in sicer v Stakichevih prostorih, 15812 Waterloo Rd. Veselilo nas bo, če bodo navzoči vsi možje in njih žene. Mary A. Svetek. ----o- Iz Euclida Drage mi sestre, članice po družnice št. 32 SžZ. Prosim vas matere, da bi vpisale svoje hčere v Slovensko žensko zvezo. Mogoče še ni znano vsem materam in dekletom, da so se zavzele tudi dekleta pri naši podružnici, da si bodo ustanovile drill team. Zato pa apeliram na vas matere, ako hočete, da bo vaša hčerka v pošteni in zdravi družbi, jo nagovorite, da pristopi k Slovenski ženski zvezi. Tu bo res malo žrtve, kot je povedala Mrs. Albi na Novak 19. januarja. Dekleta, ne ustrašite se! Začetek je vsak težak. Pokažite, da ste dekleta močna in korajžna, pa bo tudi zmaga in veselje, ko boste nastopile v lepih uniformah. Potem bo pa žal onim dekletom, ki bi bile lahko pristopile o pravem času. Pa ne vem, iz kakšnega nespametnega vzroka :o proč držijo. Slovenska dekle naj bo ponosna na Slovensko žensko zvezo, ki je poštena organizacija. Mislim da je ni slovenske fare, kjer bi ne bila organizirana podružnica SŽZ. Torej dekleta, ki se zanimate, priglasite se! Na 30. januarja ob dveh.popoldne bodo imele prvo vajo v šolski dvorani sv. Kristine na 222. cesti. Pridite dekleta, da vam ne bo potem žal! Sestrski pozdrav, T. Zdešar, predsednica. --.o- Pastor toži časopis za $500,000 odškodnine Chicago, 21. januarja. Rev. Rudolf Malek, metodistovski pastor v Aurora, 111., je vložil proti znanemu mesečniku "The Nation" tožbo za ?500,000 odškodnine, ker je uredništvo na-zvalo Rev. Maleka, da je "Hitlerjev agent" v Ameriki. Tožba je bila vložena na zvezni an dni ji. Starodavna povest Lepega spomladnega j utra ukaže gospodar svojemu hlapcu: "Vzemi to puško, ki visi na steni, skrbno preglej, če so zanesljivi naboji v obeh ceveh in to vrv, pa idi s psom tako daleč v goščavo, da se ne bo slišalo strela. Psa priveži na ' kratko, meri dobro, da ga s prvim strelom gotovo ubiješ. Si zapomnil?" "Da, sem gospod! Točno po naročilu se bo dovršilo." Med potjo je pes veselo skakljal okoli hlapca, saj se mu "ni malo sanjalo, da je njegova pot v smrt. Nekam tesno je bilo hlapcu pri srcu; kako zvest je bil ta pes svojemu gospodarju; tudi hlapcu se je docela priljubil, čeprav še malo časa služi tega gospodarja. V goščavo je vodila ozka steza, v nekaterih krajih z dračjem preraščena, da je skoro izgubil sled steze, kar pa mu je pes veliko pripomogel, da je srečno dospel na mesto, kakor mu je gospodar naročil. Ko ugleda primeren prostor, priveze psa k drevesu, odstopi par korakov, nameri puško, da bo gotovo strel pogodil naravnost v glavo. Pa se mu zdi, da sliši nekak šum v goščavi; ozre se okoli sebe, vedno bolj razločno sliši korake, na kar odloži orožje ter čaka. Približa se mu nepoznana oseba, ter ga vpraša, če je to prava steza, katera vodi v trg? Pove, da je po bližnici šel čez hrib in da je po kupčiji kot lesni trgovec. Hlapec se ni veliko zanimal za njegov posel, zato mu je zelo na kratko odgovarjal, ker zelo rad bi bil videl, da bi tujec šel naprej po svoji poti, da bi ga ne motil pri njegovemu poslu. A ni se dal tujec tako hitro odpraviti, posebno še ko ugleda privezanega psa in pod pazduho hlapca puško. Pa ga je taka radovednost gnala, da je bil še veliko bolj nasilen z vprašanji, če mar namerava psa ustreliti ? "Ja, ustrelil ga bom," odgovori hlapec. "Pa zakaj ? Je že star pes?" "Ne, kakor moj gospodar pripoveduje, je temu psu nekako štiri leta." "Kaj se je gospodarju pes zameril?" Ker hlapec vidi, da tujec vedno bolj sili v vanj z vprašanji, mu začne pripovedovati na dolgo in široko celo zgodbo, jeakor sledi: "Veste, gospod, mojemu gospodarju je zelo hudo za tega psa; nadvse ga je rad imel in zelo prav mu je prišel pri njegovem poslu. Moj gospodar je mesar, zelo priljubljen in postre-žljiv, da ga vsi zelo upoštevajo. Nasproti njegove mesnice je pa tudi mesar, kateri je pa mojemu gospodarju zelo nevošljiv, to pa zato, ker mu nese dobro trgovina. Mesar na nasprotni strani ceste pa ne ve, kako bi se nad mojim gospodarjem maščeval, spravil se je nad psa vedoč, da je mojemu gospodarju veliko za psa in ga je obdolžil, da mu zadnje čase izginja veliko mesa iz klavnice in da je tega psa zalotil ; da mu krade meso in konečno, da mora psa na vsak način spraviti stran. xMoj gospodar, rajši, kot bi se s sosedom prepiral, mi je naročil, da psa ubijem. "Škoda ga je," prpomni tujec. "Veste kaj, dajte meni psa, do-mr; pa recite da ste ga ubili." "Nikakor ne morem tega storiti, gospod. Do danes sem svojemu gospodarju še vedno točno izvršil vsa povelja, tudi to naj se zgodi po njegovi želji." Tujec pa še vedno sili in pregovarja hlapca, naj mu izroči psa. Pod nobenim pogojem ne morem kaj takega storiti, kaj če bi ?e pes vrnil, jaz bi bil gotovo ob službo." Tujec je zatrjeval, da naj bo brez skrbi, da je daleč od tu doma in da je nemogoče, da bi se pf!3 vrnil nazaj. Ker se pa hla- pec le ne uda, mu začne tujec prigovarjati, koliko bi zahteval za psa, da mu je pripravljen plačati. Na kratko mu hlapec odgovori, da pes ni naprodaj! "Pa če vam dam garancijo, da pes ne bo nikdar več videl vašega gospodarja in vrhu tega vam dam petdeset goldinarjev," ponuja tujec. Hlapec se zamisli, nakar po dolgem molku reče: "Ponovite še enkrat, če sem prav razumel ?" Na to si podasta roke, tujec stisne v roke hlapcu petdeset goldinarjev ter odveže psa in izgine v goščavi. Nepremično stoji hlapec ter premišljuje, kakšno storijo naj pove gospodarju. Naboje mora postreliti, to je prvo izkazilo, da je psa ustrelil, si misli. Strel za strelom poči v zrak. Gospodar je hlapca zelo težko pričakoval, zato je že od daleč spraševal, če je dobro pogodil in prav vse je hotel vedeti, kako se je godile s psom. Hlapec mu je prav na kratko odgovoril, da naj bo gospodar brez skrbi, da psa ne bo nikdar več videl in da je dvakrat ustrelil, pes pa da se mu je tako smilil, da prav nič ne ve, kaj in kako je ž njim, da ni mogel gledati. Hitrih korakov da je zapustil nesrečni prostor in to je vse, kar more povedati. Prvih par tednov se je hlapec boječe oziral okrog, če le ne bi Sultan na vogalu nekega dne pomigal z repom in se spel kakor navadno po gospodarju, položil tace na ramena, ter ga skušal po pasje poljubiti. Ker pa le ni bilo psa od nikoder, so tako minevali tedni, da so počasi vsi pozabili na Sultana. Kakor navadno vsako leto, se je gospodar v pozno jesen odpravil po kupčiji za klavno živino. Na temu potovanju je ostajal iz doma mesec dni, včasih tudi več, ker niso bile tako ugodne zveze železnic, malo cest, večina kolovoz in steze. S kupčijo je najboljši opravil daleč pri hribovskih kmetih, za mal denar je dobil lepo zdravo živino, že teden dni je bil na potu, ko pride na mesto, kamor je imel skozi priporočilo namen priti. Mrači-lo se je, ko dospe do nepoznane vasi. Pri prvi hiši vpraša, kje bi se dobilo prenočišče? Povedalo se mu je, da naj vpraša pri mesarju, tam vodijo tudi gostilno in da so tam najbolj premožni v vasi. Iz vseh razlogov se mu je nasvet dopadel,. potreben je ekrepčila, dobrega počitka, največ pa glede trgovine. Dobro ve, da bo dobil najboljša navodila glede živine pri mesarju, ker so mu poznane tukajšne razmere. Ko stopi v gostilno, je bila ta prazna. Na mizi je brlela petrolejka, pri vhodu na omari je bilo par kozarcev in prižgana sveča. Tako se ozre okoli sebe, na kar pride iz druge sobe že bolj po-starna ženica, ter vpraša tujca kaj želi? Ko razloži kaj bi rad, konečno vpraša, če gospodarja ni doma. ženica mu odgovori, da je gospodar še v klavnici, pa da mora biti vsak čas doma. Po za-željenem okrepčilu tujec vpraša tudi za prenočišče, pa ženica pravi da ne ve, da ima to stvar gospodar v rokah, za to da bo moral govoriti z gospodarjem. Ni bilo dolgo ko se odpro vrata, in prvi plane v sobo velik pes, za njim pa pride gospodar. Ker pa je bilo precej temno v gostilni, tujec ni razločil ravno kako pes izgleda. Na misel mu je pa takoj prišel njegov pes, ter si je predstavljal: moj pes je bil prav tako- velik kakor je ta, pa še rajši je bil večji. Pasja lastnost pa vso prešnofa, tudi ob tujca se bregne, ker se pa ta nič ne zmeni za psa, pa tudi pes ni bil preveč nasilen. Gospodar prisede k tujcu, nakar se vname živahen razgovor o kupčiji. Najbolj je gospodarja r.inimalo, koliko živine ima tujec namen nakupiti, iz česar je sklepal, da ima gotovo par tisoč goldinarjev s seboj, rajši tudi več. Ker se je tujec naposled počutil od dolge hoje precej izmu- Pol aj isli,f n»o že v cistok: čenega, je vprašal za prenočiš'' "Eno sobo imam na razpfj go" reče gospodar, samo uref moram vse potrebno, ker se pospravljeno. Sinoči smo reč imeli tudi nekega gosta se • gospodar odstrani, pJ"'8 ona ženica, ki je bila nekam2'. sedla i zgovorna. Vse je hotela vede" vlekel odkod je doma, kakšno ima Fš sta br; stvo, kako mu nese mesnic81": s^m, (j, je žena še živa, koliko ima cesti. } itd. Tujca je veselilo zanim»® Dieni, ] ženice za njegove razmere,15 Prišli j je rad vse povedal. točno ( Nato pride nazaj gospodar1; lo nap pravi: "Sedaj je pa vse v.1(1 Tisti za vaš počitek," vzame svec°. HapjSai veli, naj gre .tujec za njim- Jočil gresta po stopnjicah v dr« so prj. nadstropje, odpre sobo ter ^ j naj vstopi. TujeČ je mislili bj mu gospodar izroči svečo, $ fleci tj ro j© imel v roki, pa mesto ^ \ če zaklene vrata, da tujec W ta gla na mestu obstoji, kaj neki baitu^ pomeni? švigajo mu m glavi: saj vendar sem veliko sveta prebrodil, pa tffla _ postrežbe še nikdar nisem bi' !» tolovaje? Pa se ojunači; ne,l "0i ni mogoče! Tako prijazen ^Teč I podar in ženica! Kako Je | radovedna, kako jo je zani^j "§e 'ko sem ji razlagal, kako živ>j "f>r mi doma. pta ^ Ne, to. so dobri ljudje. MOIFrcSp. je tukaj navada taka, da pU^ji tuje ljudi, da se počutijo bolj j ©t, » mače, da se jim ne kali mu'ii-JA^ so potrebni počitka. Počasifzity, sezuje čevlje, razpravlja se i'11 "(ju ko sedi na postelji. Naposl^PU . vleže. Jžij3i' Postelja mu je ugajala, d0jlpi x se bo spalo. Pa se mu zopet zf "po di misel, kako vendar more jNdelg da je bil kakor pahnjen v t0|žija bo, pa da je gospodar sobo | klenil, tega nikakor ne bi fP^Šli, storiti. Toda zopet se ojuna-:' drug, sam sebe kara, kako da je s|€tiih hopeten. Na vse načine se trn da bi' zaspal, pa se ne da! Kakor bi ga kdo poklic*1'. '"V mu zdi: plane iz postelje, Pr' vžigalico, katero je imel za1 #f Povg "E ra v žepu, pa nič sumljivega n® nikjer v sobi. Seže z roko posteljo, in nehote prime škorenj, ki ni bil njegov. K dalje pod posteljo. Ker vžiž* ni imel več, se sklone, ter _ naprej pod posteljo, kar zaf '^fcl roko v svoji roki, katera je mrzla, mrtva. Tako se je dotika prestrašil, da mu je mrzel pot po čelu. Takoj se začne odpravlja^1 odhod. Nič več ni bil trudC si 8a tllfčOVc Jim ;ti,, in „ fcti mmm zaspan. Sedaj mu je jasno, J s da se nahaja, in premišljuje ko bi se posrečil beg, sicer jc izogibna smrt. Sedaj mu je jasno, zakaj O ti Jih pov tolikokrat vprašal, ko1 iit* živine misli kupiti. Vedeti ,1e J tel, kako je pri denarju, če izplača umoriti. Zakaj se je ska zanimala tako živo za nj«? ve razmere, pa da nima oHat, opravka s tujci in sobami ko naj zbeži od tukaj? ° ckno bi šel, pa se tudi ne d" preti. Pa kaj bi mu to po^ lo, če skoči skozi okno, se poškoduje, da bo na dvoriš^ kal smrti. Pri tej hitri m^h misli, se odloči na zvijačo, j na rešitev je, če je kateri ohrani življenje. Izvleče n1'^ i t m truplo izpod postelje, ga leP° grne na postelji, kakor da lepše spi. Sam se pa vleže -(Dalje na 3. tttrani^^^ Če verjamete al' Pgj Sob tisi ki se 5zt< li Sol 3o tlo ■ ♦rti Možak jo seka proti jutr ^ mov. Za neko hišo dobi v* pijanca, ki»se je na videzn°J^ dobro počutil na trdem lež»: zi>c' Smilil se mu je, zato j,/ brihtati, da bi ga spravil P° ci in ko ga zbudi, ga f'! "Pa vendar ne mislite ^'i prenočiti? Ali ne morete ti?" ot'1 4 "O kajpada, vstati že m pa nima nobenega pomel '^jr vstanem, se itak zopet -nazaj."- i<0}\ jzpok uredit še t i n««' i." % ________________ ristf p ~ ' 1 m ^ sedi agoma sta Sfc pomirila,; pa se je vdrl. Seveda smo koj .te. . la k KRIŽEM PO JUTROVEM »O Ktmlktm UvlrmUrc K. Hays |v!ekel ; žgan,ju in eden je iz- odpotovali in se jim umaknili." ip^fstaT 12 žePa listič. Tistega i^iseai ri la pa spet brala. Cul otr^lcesti tičal na drevesu ob »4sieni t ta razumela' kaJ P°" >. zJlpfj-].' Le to sta vedela, da so točn' mimo trije jezdeci in se j0 0 držali navodila, ki je bi-naPisano na lističu." listič je bil, ki sem ga n.iLj] tovarišem in jim na-d^ko '•• 0 se naj obnašajo "A?-JeZdij° v sotesko-aj 1 sta sumila," sem vpra- leci tandŽij0' "da so bili J'ez" „Ntlsti, ki sta jih čakala?" liL ' ,e> Saj so bili samo trije. 1,1:1 Slav:- - rec lVne osebe, Franka, tebe c> Je manjkalo. Le to ju e z4i8(nilr0t^0' da je eden jezdil ■ rc, a- Da si j" videl—! Lisiii ji a sta noč pri handži-jj• ,^areku v Dabili in—." j/i4>02 ' tista dva sta bila—? isi:zi|v.,'lni ju. Brata sta, si opa- edtflk ^ sem iz pogovora, da |žij£ »rata, prav kakor Alad-jol Idi Ij°ljro vas poznata in tu-zt ^Aladžij ema se poznata." ,ed Q kaj pa sta prišla? Sta ^ e'a> da bodeta našla Alad-* W tebi?" n^jj. • Cisto slučajno so se dru'' Pa veseli so bili drug s^'Nnih ' ko so zvedeli, da so j'li^jj^ ^isli in enih želja, da se 1^1 hočejo maščevati nad jI' M farnem, da se hočejo—. l ' ^ nato so si seveda pri-v ,^°vali, kajne?" VSn a' In mnogo, zelo mnogo 1 W• S|j>a , krinkal in pregnal neke si «„Settl zvedel, o Odrinu, kjer i Jifj av'ljal, da izropa veletr- lor P°va, ki se je pravkar j, .:0Vc lv'ljal, da izropa veletr-; jjj,^:1 Hulama, in kjer so te i> ji^ 1 ^e trdno v pesteh, pa si [s k,„uS*l. O Melniku sem čul, stj s° vas tudi že imeli v pa-SejL^ ste se jim izmuznili. Poln v° sta se jezila na,d vami , klela tista dva, ki sta 4 !°čila pri Ibareku. Pravi-da ,a 0 nekem golobnjaku, ki je podrl —." si (|a> v Melniku je bilo. Na-]\\ ,ri znanci, ubežniki, ki fi Ovittio, so zborovali s svo-" delniškimi prijatelji v tig^1 Pod golobnjakom. Tudi I ki Sf Va lopova sta bila poler Se y a Prišla k tebi. Skril sem 2ved f°'°bnjak, prisluškoval in Hoč da nas mislijo tisto iztej^ti- Vse bi se bil° dobr li 8 Pa je prilezel moj ma-8ol0/eniljevalec za menoj v J11iak, pod ni vzdržal teže S? "In tam ste, tako sta pravila tista dva, tudi zvedeli, da se skrivajo neki njihovi prijatelji, torej vaši sovražniki, v strumniškem gradu. Zbali so se, da bi jih utegnili poiskati, pa so poslali prav tista dva brata v Strumico, da posvarita skrite ubežnike." "Spotoma pa sta se zapila pri Ibareku v Dabili, obležala pijana in se šele drugi dan napotila v Strumico. Prišla sta prepozno, Mubareka in njegovo gnezdo smo že raz-djali." "Da, effendi! Zvedel sem, kako hudo ste gospodarili v Strumici!" "Čemu pa sta pravzaprav jezdila tista čednabratca v Ra-dovič? Nisi zvedel?" "Namenjena sta bila pravzaprav v Zbigance." "V Zbigance—? Cemu?" "Zvedel si baje v Ismilanu pri nekem kahvedžiji, Deseli-movem bratu, da moraš iti v Zbigance, ako želiš govoriti z Žutim. Oglasil bi se naj pri mesarju Curaku in poprašal po soteski. Prevaril da si De-selimovega brata, pokazal si mu kopčo in se izdajal za člana njihove organizacije." Kopča je gumb, ki so ga člani tajne zločinske družbe nosili na tarbušu ali pa na turbanu. Res sem si prisvojil kopčo Deselima in jo pokazal njegovem bratu, kahwežiji v Ismilanu. "Cemu pa se je dal prevaliti!" sem dejal. "No, seveda so ti ljudje čisto divji, ker sem zvedel za Žutovo skrivališče, kajne—? Pa so poslali mel-niškega sela naprej v Zbigance, da posvarijo Curaka?" "Da. In ko sta Aladžija ču-la, da veš za kočo v soteski, sta kar bsenela. Pravila sta, da za nobeno ceno ne smeš priti do koče, zabranila da ti bodeta, in če bi te morala napasti tudi kar na cesti in ob belem dnevu." "Sta mislila, da še vedno nismo prišli mimo?" "Seveda. Sedela sta tako, da sta videla vsakega človeka, ki je prišel mimo hiše. In mel-niška sela sta tudi vsa divja na vas, zaklela sta se, da vas počakata. Štirje bodo proti štirim, so pravili, celi vojski bi bili kos. Njihovo bojevito razpoloženje je trajalo seveda le malo časa. Toma, strumiški sel, je prišel mimo. Vračal se je iz Radoviča —." "Aha —! No, tisti je seveda nalil vode na njihovo plamene-če navdušenje!" Handžija se je smejal. "Povem ti, smešno je bilo! Pa obenem tudi strašno! Spoznali so ga in ga seveda koj poklicali v hišo. Ko je zagledal Aladžija, je kar zakričal, tako se je prestrašil, menda STARODAVNA POVEST . I snovanja v najem Jo v efa stanovanja se oddaja v3""6111, Vsako stanovanje H> ? Rodnosti in vsako je nad debelim nosom Bibarje-Hi „i '°rirano in v najbolj- Madison Road, 6 soh, z Addison Rd., zadej, ]?°re}> 4 sobe in kopa- 48ce Addison Rd., 4 sobe, tsfyj, spredaj $48 Road, 4 sobe ,, 123 St., 8 sob, hiša *ase 3% V, Clair Ave-> 4 sob t E- 81 St., 3 sobe in •a-door bed, zadej, Glass Ave., 4 sobe. he ^ Vprašajte pri 0rth American Mortgage . Loan Co. St. Clair Ave. HEnderson 6063 vim. Povedala sta mu, da tujcev še ni bilo mimo in mu očitala, da ju je potegnil, ko je pravil, da pridejo opoldne. Tedaj pa je Toma dejal, da ste že v RadoviČu, da vas je videl in da je bil celo tepen. Aladžija sta se čudila in čudila. In seveda pravila, da ni mogoče, da takih ljudi še ni bilo mimo. Niso se razumeli. Končno je vprašal Toma, ali nista videla pobožnega šerifa, ki da je prijezdil mimo zasede. Tisti da je bil Frank, preoblekel da seje." "Škoda, da nisem bil poleg! Rad bi bil videl njune obraze!" (Dalje prihodnjič) (Nadaljevanje z 2. strani) posteljo in tako čaka odločilnega trenutka. V smrtnem strahu čaka, kaj bo. Mrzel pot ga obliva, da je bil kmalu ves moker samih težav. Kar se zaslišijo koraki gori po stopnicah. Ključ v vratih zarožlja in vrata se odpro. Prvi plane v sobo pes, ki se ustavi tik pri postelji. "Moja zvijača je že izdana," si misli oni pod posteljo. "Pes me bo zdaj pa zdaj izdal. Oh, če bi bil ti moj Sultan!" dihne v' smrtnem strahu in trepetu. Tisti trenutek zagrmi strel, ki je pogodil onega mrtvega na postelji, a namenjen onemu pod posteljo. Tedaj se pa zgodi nekaj nepričakovanega. Ko je oni pod posteljo v smrtnem strahu di-hnil besedo "Sultan," je pes vjel te besede in takoj spoznal svojega bivšega gospodarja. Veselo je zacvilil in ta pod posteljo je po glasu spoznal' svojega psa, ki ga je ukazal ustreliti. Na ves glas tedaj zavpije: "Sultan, na pomoč!" In Sultan res uboga. Zapodi se v svojega novega gospodarja in ga v hipu podere na tla, kjer ga tišči za vrat, da se ni mogel ganiti. V tem je pa že skočil mesar izpod postelje ter izvil morilcu orcžj« iz rok. Ker je hotel biti kolikor mogoče hitro iz tega kraja, boječ se, da ima morilec še kakega pomočnika, vtakne samokres v žep, pokliče psa in ja-drno jo ubereta iz tega nevarnega kraja. Ko se približuje že domu, je pes prvi, ki je naznanil gospodarjev prihod. Pes je skakal veselja okoli domačih, da je skoro vse podrl nakrog. Vsi so bili veseli, le hlapec je bil v silni zadregi, kako naj se izgovori ter prosi odpuščanja, ker je gospodarja nalagal. Res gospodar takoj pokliče hlapca k sebi ter ga vpraša, kako je bilo s tem psom. Hlapec pove vse po pravici s tresočim glasom, da je za psa dobil petdeset goldinarjev, katere je pripravljen takoj izročiti gospodarju. Gospodar pa mu reče: "Nič ne boš ti meni izročal! Pač pa sem jaz tebi dolžan in še veliko več sem ti dolžan kakor si za psa prejel. Poglej orožje in ti naboji, ki so bili namenjeni meni. če ne bi bilo tega psa, danes jaz ne bi bil več med živimi in to je tisti pes, ki mi je rešil življenje." Mesar nasproti ceste je moral zapreti in pustiti mesarsko trgovino, ker pregovor vedno drži: kdor drugemu jamo koplje, sam pade v vanjo. "Sultan, ti nimaš več sovražnika, kateremu si bil na potu," reče nekega dne mesar. In tebi hlapec, ne vem, kako bi ti hvaležnost izkazal. Pri meni boš ostal, dokler te je volja, in če hočeš ne kot hlapec, dolžnega se čutim, da te imenujem za svojega. Nado-mestoval boš, če te je volja mojega sina, ki je šel v prezgodnji grob zaradi zastrupljen j a krvi. Z edino hčerko, kar sem večkrat opazil, se rada vidita; tudi od moje strani ne bo nobenega zadržka." Hlapec ni vedel kako bi se za- hvalil za to veliko dobroto in žrtev od strani gospodarja. V najlepši slogi so naprej živeli vsi! Hlapec je neštetokrat premišljeval, da mu je vso srečo na svetu prinesla mesarjeva puška, pes Sultan in vrv, katera je povezala tudi hčerko, da je njegova žena. P. K., Cleveland, O. IZ DOMOVINE —V Tržiču je umrl Ivan Se-dej, orožniški stražmojster v pokoju. —Planinska dolina—ledeno jezero. Dolgotrajno deževje in zaradi močnega juga hitro se tajajoči sneg sta povzročila, da je obširna planinska dolina že en mesec vsa zalita z vodo. Ker sta pod vodo tudi obe banovin-ski cesti, je tako vsaka zveza z Rakekom in Logatcem nemogoča, prav tako tudi pot na železniško postajo. Pred dobrimi 14 dnevi je tudi tukaj pritisnil hud mraz, ki je povzročil, da je vsa ogromna masa vode zamrznila. Pogled na to veliko ledeno polje je res nekaj slikovitega, posebno, ko se lesketa v jasnem sončnem blesku drevje in grmovje, vse oledenelo. Povodenj onemogoča tudi zvezo med vasmi Laze in Jakovica s Planino. Tako sta ti dve vasi že en mesec ločeni od svojega središča. Ker je sedaj voda zamrznila, so si nekateri iz prej omenjenih vasi na Novo leto in v nedeljo dovolili prehod v Planino po ledu. Vsekako je to silno drzen pogum, ki je tudi zahteval svojo žrtev. V nedeljo pozno v noč so se vračali trije fantje iz vasi Jakovice iz Planine domov po ledu. Hodili so že dobrega pol kilometra po zlede-neli vodi, ko se kar naenkrat enemu fantu—Francetu Ziher-lu—vlomi pod nogami led, pade v vodo, strupeno mrzlo in s klici na pomoč—utone in izgine pod ledom. Eden od tovarišev je imel pogum, da je skočil za ponesrečenim, a mu ni mogel pomagati, komaj je rešil svoje življenje, ker se mu je led sproti pod rokami lomil. Truplo ponesrečenega so našli in je bilo pokopano na pokopališču v Planini. Ostala dva sta odhitela nazaj v Planino in tam prenočila. —V Ljubljani so umrli: Helena Bleiwe.is-Trsteniška roj. Pošlap. — Franja Podbregar, ki je dočakala visoko starost 88 let. — Neža Stich, roj. Okrož-nik, vdova po nadsprevodniku. — Jakob Majcen, revizor južne železnice v pokoju. —Ribnica. Statistika za leto 1937. Oklicanih je bilo v Ribnici 44 parov, poročenih 32 parov. Rojenih 116, in sicer 62 dečkov in 54 deklic. Umrlo jih je 72, in sicer 40 moških in 32 žensk. Tako so moški tako v rojstvih kakor tudi v smrtnih slučajih prevladovali, ker je bilo 8 moških več rojenih, pa je tudi 8 moških več umrlo. Nad polovico pokojnikov, to je 39 jih je doseglo starost nad 70 let, U nad 80, 2 celo nad 90 let. Torej krepak rod. — Dan nezgod je bil 3. januar. Lovšin Janez iz Otavic je spodrsnil in si zlomil nogo. Zobec iz Goriče vasi je vozil hlode iz gozda, zavora je popustila in tovor je konja porinil, da se je zaletel z glavo v smreko in bil na mestu mrtev. Merhar iz Prigorice je vlačil v gozdu hlode, pa je ko-I nju spodrsnilo in si je zlomil no-I go. Hudi udarci za kmeta ! —V Mostah pri Ljubljani je sredi svoje zbrane družine mirno dokončal pot svojega žrtev in sadov polnega življenja g. Franc Jaklič, o katerem pač lahko rečemo, da je bil pravičnik, kakršen je redek med nami. Po svoji vsestranski delavnosti in značajnosti je bil "rajni g. Jaklič velik mož. Bil je eden iz tiste velike dobe, ki je s svojim delom tudi sam ustvarjal preporod našega naroda, Bistri sin Dobrega polja, kjer se je rodil v Podgorici 6. decembra 1868, se je šolal sprva doma, pozneje pa na ljubljanski gimnaziji in na učiteljišču, nakar .je leta 1889 postal začasni učitelj v Ljubljani, pozneje pa je leta 1895 postal učitelj v Dobrepo-ljah, kjer je postal tudi naduči-telj. Tukaj je potem vzgajal mladino do leta 1919. Po prevratu se je za nekaj časa preselil v št. Janž, odtod pa v Ljubljano, kjer si je s skromnimi sredstvi postavil malo hišico. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE "Smrt je prijetna" | številni pisatelji in učenjaki I so že potanko razpravljali o smrti in vsi so si edini v tem, da ni tako strašna, kakor se nam zdi, dokler smo še daleč od nje. 'Bolj če se je bojimo, večji strah nam povzroča, kajti vsa njena strahota je le v naši domišliji," piše eden med njimi. Toda "naj se človek v cvetu svojega življenja še tako boji umreti, ko pride veliki trenutek, se strah skoro v vsakem primeru spremeni v ravnodušnost in mir," pravi pisatelj knjige "Veliko doživetje smrti." "če že ne znaš umreti, si radi tega nikar ne delaj prevelikih skrbi: narava sama te bo v odločilnem trenutku poučila popolnoma in zadostno," piše Montaigne. V navadnih življenjskih okoliščinah umrje 96 odstotkov ljudi za raznimi boleznimi. Kakšna je taka smrt, ve že skoro vsak, ki je že kdaj stal ob mrliški postelji. Imamo pa tudi pričevanje ljudi, ki so bili v bolezni že na robu groba, nad katerimi so ob- N-emški general Herman Goering, «tur 1+5 let, ki ima v Nemčiji za Hitlerjem največ besede. George Sutherland, član najvišje sodni je Zecl, držav, ki je stopil v pokoj, star je 75 let. Župan Frank Hague iz Jersey City, N. Y. pozivlje vse javne uradnike iz vse dežele, da se pridružijo boja proti komunizmu in CIO. "Narod v. Zed. državah naj se zbudi," pravi župan Hague, "da ne bo prepozno. upali že vsi zdravniki, pa so bolniki vendar zopet ozdraveli. Vsi taki bolniki, ki so tako rekoč že pogledali v onostranost, potrjujejo postavko, katero zagovarja pisatelj knjige "Smrt je prijetna," ki je svoje mišljenje podprl s številnimi dokazi. Ljudje, ki opazujejo bolnika v njegovih zadnjih zdihljajih, ga vidijo, kako krili z rokami ali se krčevito opri jemlje blazin in odej, grebe s prsti vanje, kot bi ga spreletavali strahoviti krči, pretresljivo zdihuje in stoka, gr-gra kot bi ga kdo tiščal za vrat, bi skoro zblazneli od strahu in pomilovanja in si ustvarjajo o .smrti grozovito predstavo, pa ne pomislijo, da so večina teh smrtnih krčev in glasov popolnoma nezavestni, neodvisni od bolnikove volje, nikakor izraz občutenih bolečin, ampak navadni živčni in mišični refleksi, ki jih opažamo lahko pri, zaklanih živalih, obglavljenih kokoših itd. Neki višji Anglež je stal ob postelji svojega očeta, ki je umiral na srčnem dušenju in dajal od sebe znake tako grozovitega trpljenja, da je sin prosil prisotne zdravnike, naj vendar rešijo očeta trpljenja in mu dajo kako smrtno injekcij o. čez več ur tega navidneznega mučenja je bol7 nik odprl oči in rekel, da že dolgo ni tako imenitno spal. Pa tudi nasilne smrti niso tako grozovite, kakor mislijo tisti, ki gledajo že razmesarjeno truplo. Neki pisatelj, ki je padel čez skalovje, popisuje svoj padec takole: "Takoj, ko mi je zmanjkalo tal pod nogami, sem razumel, da se bom zaletel v skale. Čisto razločno sem slišal udarec svoje glave ob pečino; slišal sem, kako sem s hrbtom priletel ob drugo pečino in zadušen glas svojega padca v sneg na dnu prepada Bolečine ves čas nisem občutil nobene,, niti strahu ali tesnobe." Takih zgledov je v.knjigi vse polno, zgledov ljudi, ki so bili zasuti ali napol utopljeni, ki so jih napadle divje zverine ,ki so bili napel zadušeni s plinom, ali resno oplazeni z elektriko ali bliskom itd. Seveda so tudi slučaji, ki jih ni mogoče proučevati, kakor živ sežgan, zastrupljenje z iperitom, veronalom itd. Toda ti slučaji so tako redki, da vsak lahko upa, da bo ušel podobni neznani smrti. -o- Če vedo trije, je že preveč V Varšavi sta živela dvojčka Aleksander in Kazimir ,ki sta si bila neverjetno podobna; še starši so ju morali v mladosti na razne načine zaznamovati, da so ju lahko ločili. Delala sta v neki pisarni in zadovoljno živela. Lani pa se je Aleksander zavaroval za 50,000 zlotov za življenje, dcčim se je Kazimir oženil in potrošil vse prihranke za novo opravo. Potem pa je nenadoma zbolel in umrl. Aleksander, ki je izrazil bratovi ženi sožalje, je pripomnil, kako je škoda, da še brat ni bil zavarovan. Tudi ženi se je škoda zdelo. Toda kmalu sta našla ugodno rešitev. Mrtvemu Kazimiri u sta dala ime Aleksander, pravi Aleksander pa je postal Kazimir z vsemi njegovimi zakonskimi pravicami. Kot mož in žena sta šla za pogrebom, prijavila njegovo smrt pod novim imenom ter prejela 50,000 zlotov zavarovalnine. Novi Kazimir pa je imel še enega brata Vladislava, ki je prevaro poznal ter zahteval tretjino zavarovalnine zase. Ker mu "zakonca" nista hotela spol-niti zahteve, ju je nevoščljivec naznanil ter tako zenačil njuno nagrado s svojo. t. j. z ničlo, češ, če mi nočeta dati svojega deleža, vama bom pa jaz dal "svojega," tako da ne bo nihče nič imel. — Nato sodna razprava, kazen in spremenitev napisa na nagrobnem spomeniku. -o- Delavski oddelek oačastil delavskega voditelja Washington, 24. j a n u a r j a. Truplo Andrew Furusetha je bilo položeno na, častni oder v dvo- rani delavskega oddelka ameriške vlade, čast, kakor je dosedaj še ni doživel noben delavski vodja. Furuseth je bil eden najbolj poštenih delavskih voditeljev, ki se je boril zlasti za napredek pristaniških in pomorskih delavcev. Furuseth je umrl pretekli pondeljek star 83 let. Prišel je kot mlad deček iz švedske in se takoj začel zanimati za organiziranje delavcev. Visoki vladni uradniki so se včeraj vrstili ves dan, da se poslove zadnjič od mrtvega delavskega voditelja. Benito Mussolini je največji blufar v Evropi Canens, Francija, 24. januarja. David) Lloyd George, ministrski predsednik Anglije tekom svetovne vojne, je dospel sem, kjer bo jutri praznoval s svojo soprogo zlato poroko. Napram časnikarjem se je genialni mož izjavil, da se Anglija prav nič ne boji bodočnosti in da je Benito Mussolini največji blufar v Evropi. Toda ker Mussolini blufa s zelo slabimi kartami, mu igranje ne bo uspelo. Lloyd George je povedal, da je bodoča svoboda sveta odvisna od skupnega nastopa Francije, Anglije in Zedinjenih držav. Te tri države imajo odločilno besedo. -o- Sovjetski parlament ne posluje Moskva, 24. januarja. Novi ruski parlament, ki je bil izvoljen v decembru, je zaključil včeraj svoje zborovanje z raznimi tiradami proti tujezemcem, toda ne da bi v desetih dnevih tvojega zasedanja naredil eno samo postavo. Parlament je tudi potrdil nove ministre, v ostalem pa so se postavodajalci zabavali v Moskvi. Predno se je sovjetski parlament razšel, je izvolil poseben odsek, ki bo za časa odsotnosti parlamenta izdajal ukaze in vršil druga parlamentarna dela. -o-- 2,000 delavcem v New Yorku se zboljšajo plače New York, 24. januarja. Dva-tisoč pomorskih delavcev na 46 parnikih, ki so last Standard Oil družbe v tem mestu, je dobilo zvišane plače, ki znaša $5.00 na mesec za delavca. Kompanija je obenem podpisala z delavci tudi zelo ugodno pogodbo. MALI OGLASI Dekle želi delo Dekle, dospelo iz starega kraja, želi delo pri gospodinjstvu. Vprašajte na 1182 E. 83rd St. _(21) ženska srednje starosti išče delo pri gospodinjstvu ali v restavrantu. Zglasite se na 5393| St. Clair Ave. ali pokličite ENdicott 9545. (22) Išče se lepa, prostorna, čedna soba, med St. Clair in Superior Ave. in med, 55. cesto in 79. cesto. Kdor ima kaj primernega naj se zgla-si v uradu tega lista. LYON DAIRY SLOVENSKA MLEKARNA J os. Glavan, lastnik 1166 EAST 60th STREET IIEnderson 58S2 Se Loplo priporoča gospodinjam za vse mlekarske izdelke HMi ■r 'A I v MMM! 1 - 1 , s WMMmmmmf^m X Železna cesta ROMAN Tisti poletni dan leta 1869., M je bil določen za dovršitev dela, so z obeh strani sveta prihajali posebni vlaki. Kalifornijski guverner, ki je bil obenem predsednik zapadnega kosa proge, je pozdravil podpredsednika Združ. držav in ravnatelje Zvezne pacifiške. Vlada je bila poslala kot zastopnike oficirje in čete v uniformah, ki so običajno bojevito lice. Irski in zamorski delavci z iztoka so se mešali med Kitajce in Mehikance z zapa-da. Nato so zapadni paddies (irski delavci) s svoje strani položili poslednje tračnice in iztočni kuliji so storilo takisto. Tračnice so se spojile. Zabili so žreblje—do poslednjega. Arizonski teritorij je bil podaril žrebelj iz zlata, srebra in železa, Neale srebrn žrebelj in prag iz lovorjevega lesa poslednji žrebelj—iz suhega zlata— pa je dala Kalifornija. Udarec kladiva, ki je zabil v prag poslednji žrebelj, so slišali po vsej Ameriki. Omaha je bila brzojavno središče. Telegrafist je bil javil vsem radovednežem: "Ko bo pos-slednji žrebelj v Promontory-Pointu, zabit, brzojavimo: 'Gotovo'!" In magija žice naj bi ponesla to kratko vest daleč po vsej deželi. Predsednik Združenih držav je sprejel svoje čestitke obenem z vojnimi dostojanstveniki in inženjerji tehniškega štaba. V San Franciscu so bili pripravili velikansko slavje s streljanjem topov in prazničnimi paradami; brezplačne vozovnice so bile napolnile Sacramento z vriskajoči-mi trumami ljudi. V Omahi so zapirali prodajalne, vse mesto je imelo delopust. Chicago se je pestril v slavnostnih zastavah. V Newyorku je na stotine topov grmelo veliko novico v svet. V Filadelfiji je zvonil zvon svobode v dvorani neodvisnosti. In podobne stvari so se godile v vseh velikih mestih Unije. Neale je bil tistega poletnega dne v Promontory-Pointu. Stal je daleč od množice, na majhni brežini, in zrl z bleščečimi se očmi na veličastni prizor. Samo nekaj stotin iz tiste ogromne vojske delavcev je prisostvovalo strnjen ju trač-nič; baš toliko, da so zastopali neizmerno množico. Nealov pogled je bil nagel in vseobljemen. Nedaleč od njega sta sedela njegova tovariša Pat in McDermott in sta si prižigala pipi. Bila sta živa slika brezdelja in miru; za njiju je bila stvar končana. Dve razbitini, ki ne boste nikoli več za rabo! Debel črnec s- kodrasto, okroglo glavo je slonel ob kolu; žilav zabijač, gol do pasu, s krasnimi pleči in rameni, rjav, svetel, vozlat in brazgotinast, je stal s kladivom v roki zraven njega; skupina Ircev v rdečih in višnjevih košuljah se je prepirala med seboj in puhala iz svojih črnih pip; žolti, goloroki VLOGE v tej posojilnici zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 Mehikanci z ogromnimi som-breri na kolenih so se valjali v senci bližnjega drevesa in tiho blebetali v svojem oljnatem jeziku, zvijaje si cigarete; Kitajci z dolgimi kitami in tujo obleko so dajali obči sliki nekaj čudno, pisano mnogolič-nega. Nealovo tanko uho je slišalo vse, kar se je godilo okoli njega. "Ti, Mac, ti, ki si tako prekleto zvit—povej mi, kdo je zgrabil U. P.?" "To ni težko. Moj prijatelj Casey, da bi te vrag!" je odvrnil McDermott. "Irci, resnica je. In zdaj mi povej, iz česa je zgrajena U. P.? Zini, če si tako učen." McDermott se je popraskal po zagorelem, strniščastem licu* in se zarežal. "Istočna polovica iz whiskyja, zapadna pa iz mrzlega čaja." Pat je pogledal tovariša z dokajšnjim spoštovanjem. "Prebrisan lopov si, Mac. Irci z whiskyjem, Kitajci pa s čajem .. . Oh, če si tako prekleto zvit, mi nemara tudi lahko poveš, kdo je požrl denar za vse to delo." "Vrag naj me vzame—vem, kam je izginil vsak dolar posebej," je odgovoril McDermott. Med množico se je odprla ozka ulica proti kraju, kjer so se stikale tračnice. Neale jo zagledal inženjerje, svoje najbližje tovariše; stali so zrazen ofrakane trume visokih uradnikov in ravnateljev. Nato mu je prešinil kri kipeč nemir, kakor da ga je pograbil val, ki se peni vsako sekundo više in više. Hoteli so, da bi bil tudi on deležen njihovega zmagoslavja. Trenutek je bil prišel. Nekdo ga je odvel na njegovo častno mesto, na čelo inženjerskega štaba. Težka tišina je legla na strnjeno množico. Ob progo je stopil svečenik in je pomolil s povzdignjenim glasom. Ko je končal, so jeli možje v frakih s počasnimi, dostojanstvenimi kretnjami nastavljati posled-pji žrebelj. Srebrno kladivo se je zabli-skalo v solncu in udarilo. Neale je pogrešil jasni žvenk jekla, ki mu je bil tako domač; udarec je bil mehek in rahel srebro ob zlato. Poslednji udarec! Molčanje se je razpočilo v globok, hri-pav krik iz tisoč moških grl— v zmagoslaven "Ura!"—in tisti trenutek je blisnila širom dežele vest: "Gotovo!" Neizmerna poplava pestrih zvokov in brav se je zgrnila nad Nealom. Oči so se mu skalile od slanih solz, ki so nalik kopreni zastrle veličastni prizor. Poslednji trenutek je bil minil—tisti trenutek, za katerega se je Neale boril z vso močjo svoje vere. In zmaga je bila njegova! Tema je pobe nila iz njegove duše. In nato, ko je stal z odkrito glavo, presunjen po tem odrešilnem trenutju, in je bil poslednji zvonki odmev kladiva utonil v bučečem hrumenju človeških množic, je prevzel Neala čudni občutek žive, so-peče bližine. Ali je bil dih neba? Ali je bil usoden strah, spomin dovršenega dela, opomin na dolgo, sivo bodočnost? Roka je legla v njegovo dlan —majhna, mehka, drhteča ročica. Neale je stal nepremično, kakor kamen, zaraščen v zemljo. Poznal je ta dotik. Ne, ne sen, ne domišljija, ne bolehen privid! Čutil je toplo meso— nežne, iščoče prste; in nato utrip krvi, pesem upanja, življenja, ljubezni--—Allie Lee! -■K Tolpa sjuških vojnikov je bila zajahala na grosko čer visoko nad veliko ravnino. Dolge mršave roke so se iztezale in kazale v daljavo. Glavar je skočil s konja in je stopil na čelo svojega krdela. Njegov bojni nakit se je vlekel za njim po travi; jedva zaceljene brazgotine so mu pokrivale bronast or javo telo; njegov obraz je bil star, poln trdih, Valovitih gub, strog in neprodiren; iz oči so mu srša-li bliski nalik brzim puščicam. V daljni globini, na planjavi, so bili uzrli podolgasto, nizko stvar, ki je vlekla za seboj progo dima: železniški vlak. Glavar in njegovi vojniki so strmeli v nižavo. Niti besedice ni bilo slišati, nobenega znamenja videti, noben obraz se ni izpremenil. Toda kaj se je godilo v du ši velikega glavarja? jačja od njegove, ne pa, da bi bila bolj plemenita. Beli možje bodo pogoltnili zaklade vode in zemlje. Indijanec je bil ustvarjen za to, da bi lovil svojo zverjad; gonil svoje sovražnike, gledal- oblake in njih pot po svodu neba ter služil svojim bogovom. Ti beli možje pa so prišli kakor velika jata kobilic in so prevalili prerijo. Kakor oblak prahu bodo izginili bivoli za daljnim obzorjem in se ne bodo vrnili nikoli več. Nič več divjačine za Indijanca, nič več trave za njegovega mustanga, nič več prostora za njegov vigvam! Sjuzu je ostalo samo dvoje: ali boriti se do pogina, ali pa trpeti, da ga preženejo v puste gorske globeli, kjer bosta napor in toga končala njegovo življenje. Rdeče in prašno je zahajalo solnce na robu puščave. Stari glavar je vzdignil roko proti nebu; vdan v neizbežno usodo, je obstal tako, krasen v svoji strogosti, mrk kakor smrt, in njegove oči so srepo zrle na železniški vlak, ki se je počasi pomikal dalje ter izginjal v rdečkasti solnčni zaton, zlovešča slika Indijanče-ve usode: da izgine v večno noč. KONEC Ta žival, ki je puhala dim, bi juvala ogenj, rjovela kakor bes in prav tako ostudno trgala tišino, kakor je bila dolga cesta pretrgala nekdaj gladko ravan; to delo belega moža, ki je prihajalo iz daljave, od ondi, kjer je Veliki Duh vsako jutro dvigal zastor teme, je pomenilo konec lovišč in smrtno obsodbo Indijancu. Kri je bila tekla, mnogo vojnikov je spalo pod drevesi poslednji sen; toda železna pošast, ki je bljuvala ogenj, je bila samo izginila da se vrne, Teh belih mož je bilo brez števila kako. borovih igla. Borili so se in po-ginjali, toda za njimi so prihajale nove trume. Glavar je bil star in pameten, učenec bodičevja, zvezd, gora, vetra in samotne preri- S je. Priznaval je da je ta pasma Tommyt Farr, angleški rokoborec, je v petek izgubil borbo z ameriškim rokoborcem Braddockom. Prizor iz Teruela, Španija, Socialistični vojak podi iz arene za bikoborbo nacionalistične vojake, ki se umikaja pri glavnih vratih. Ameriške ženske, ki nimajo dragega dela, so imele te dni zborovanje v Filadelfiji, kjer so razstavile razno obleko za — pse. Tako vidite nove vrste pajamas za, kužeta, ki se na vrhu zapno po zipper načinu. Na razstavi so bili tudi pasji čevlji, galoše, dežni plašči in druga tako ropotija za njih pasje prijatelje. Ameriški poslanik za Irsko, John Cudahy, je tudi velik prijatelj' športa. Tukaj ga vidimo, ko se je! udeležil lisičjega lova na Irskem. Dober jahač bo pa videl, da ameriški poslanik \na konju prav nič nd postavi, č& pogledate, kako je posijalo sonce tried sedlom in podanikovim sedalom. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Ustanovljena 2. aprila 1894. inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE 2E 44. LETO Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet, Illinois SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOLVFNTNOST K. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 Članov in članic v odraslem jn mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42.1etnega obstanka nad $5,900000.00. GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM In NAROD!" 3e se hote", zavarovati pri dobri, pošteni in solver.tni podporna organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjef s* lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo srsdo člane in članice od lc-do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. sfe otroci lahko zavarujejo v razredu ' A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, aasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 in 50c na dan ali $5.00 teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja. člani ir. članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jli" rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan (a) P^j K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član a11 članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo bjti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate druživa, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za ns-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSH ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. V JUGOSLAVIJO S A IVI O 7 DNI če potujete na ekspresnih bremen • europa Brzi vlak ob Bremen in Europa v Brcmerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane Ali potujte s priljubljenimi eksprea. parniki: columbus hansa • deutschlanp hamburg • new yor# Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena 11 Hamburga Strokcvnjaški nasveti glede • vizejev za priseljen-" in obiskovalce. Za pojasnila vprašajte lokalnega auenta ali 1430 Euclid Avenue Cleveland, ° HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN MOT*