Haročmua ^^pM^	^^^^	Cnk	Ljub-
ti Lh«. z« inotcm- MlUr ^	jHF	J& ^^^^^^^^ jšJUP	lian* SL ■■
40 Dia - M- ^^^^ ^^m	^pv	■ m m^M________ ^M	^ 10.349 u inaerata«
izdaja co- ■ m^M	J^S BSs	M ^^BBH^ m HHhh^ ^^M	th>\
lo letna 96 Din. ta JM9 HI	JFjgV M	^ M ^^Hk« ^^M	Zagreb
Inozemstvo 120 Dia	M ^^^m
^^^^^^ sIhHF	fl^B^^	•HBbBBBH^P^F fliHBBHH^P	Uprava: Kopitnr-
Kopitarjevi aL6/BI	jeva 6. telefon 2993
Telefoni arednlitva: dnevna (tožba 2050 — aočna	2994. 2994 ia 2090	■ Izhaja vaak dan zjntraj. razen ponedeljka la dur*« po prazniku
Proračun pred skupščino
Proračuna pravosodnega in prosvetnega ministra sprejeta
Pravosodno ministrstvo
Belgrad, 3. marca m. Današnjo sejo narodno skupščine je otvoril ob četrt na II predsednik čirič.
Po prečitanih interpelacijah, ki bodo predložene vsem pristojnim ministrom, so prešli takoj na dnevni red — na pretres proračuna v podrobnostih. Na dnevnem redu je bila kot prva točka proračunski predlog za pravosodno ministrstvo. Predsednik Cirič je najprej podal besedo pravosodnemu ministru dr. Mi. Mišku-linu, ki je podal svoj ekspoze.
Poročilo ministra dr. Miškulina
Težko je to, kadar pride resorni minister v položaj, da mora braniti in zagovarjati proračun, ker je prevelik, pa se boji, da bi ga skupščina ne morala znižati. Toda moj položaj je ravno narobe: zagovarjati imam proračun, ki je premajhen in v potu svojega obraza ga moram zagovarjati pred tem visokim domom.
Če samo površno pogledamo politiko resora, ki mu imam čast biti na čelu, od osvoboditve pa do dane«, je treba velike modrosti in globoke kritičnosti, da bi se ne videlo, da v tem resoru zares ni bilo nc načrtne in ne programske politike. Daleč mi je misel, da bi zaradi tega kaj očital komurkoli izmed svojih prednikov Še več, prepričan sem, da drugače niti biti moglo ni. Dosti je, če omenim, da smo v 16 letih obstoja te naše državne tvorbe imeli 19 pravosodnih ministrov. Kako naj potem v tem kratkem razdobju ludi človek velikih sposobnosti, velikih konceptov in široke kulture m globoke zamisli zasnuje širok program, ki terja več časa, da bo pustil za seboj globoke brazde resnega dela.
Toda nekaj je, kar se je dvakrat ali trikrat pokazalo kakor črna pega, črna točka, namreč, da so bili časi, ko so v pravosodju hoteli uvesti policijski sistem z despotskimi metodami. Vem, bratje in tovariši narodni poslanci, da je politika odkar svet obstoji, in to nas uči tudi politična zgodovina, vplivala in vpliva na vse panoge človeškega življenja.
Tako je bilo najbrž od Babilona pa do danes in tako bo tudi v bodoče. Toda nekaj je, preko česar ta politika ne sme iti zlasti v sodstvu in pravosodju, in to je, da ne sme nikdar pogaziti načel, moralnega, etičnega in strokovnega značaja. Lahko ima vpliv, toda ta vpliv mora biti sekundarnega značaja, nikakor pa ne primarnega: to poudarjam kot vrhovno načelo. Nikdar se ne sme grobo pregrešiti, ali da rabim našo pravno terminologijo, zlohotno pregrešiti zoper to načelo. To mi je lahko reči, ker sem prepričan, da to načelo vodi politiko kraljevske vlade. To mi je tem lažje in dražje ker je to v soglasju s tistim programom, ki ga je kraljevska vlada sprejela in ker pomeni nov korak v tej politiki. In da bo to kraljevska vlada dokumentirala, naj bo dokaz — in jaz mislim, da tako tudi bo, — to, da mi to resnico sankcioniramo s tem, da sprejmemo zakon o ne-premestljivosti sodnikov in njihovi stalnosti. V pomiritev lahko rečem, da je ta osnovni zakon gotov, da je celo že razdeljen ministrom v presojo in da je njihova sodba taka, da imam zanesljivo upanje, da bo takšen, kakršen je izdelan po osnovah naše temeljne ustave, tudi izdelan
Gospodje narodni poslancil Napačno bi bilo, če bi se omejil samo na negativne plati, ki sem jih pravkar pojasnil. Priznati je treba, da ie pravosodno ministrstvo že doslej doseglo znatne pozitivne uspehe. Spomnite se izvajanj dr. Jankoviča v načelni razpravi, ki je pojasnil, kakšno pot so morali prehoditi posamezni narodi, da so dosegli harmonijo, da so ustvarili popolno edinstvo in popolno življenje svojega državnega organizma. Ne pozabimo, da smo šele 18 let skupaj. Osnovna načela kolektivne psihologije nam potrjujejo, da smo komaj premagali porodne bolečine. Navzlic temu smo z unifikac»jo zakonodavstva dosegli prav lepe pozitivne uspehe. Priznati moramo, da je notranje zakonodavstvo važna sestavina zvezanosti in skupnosti državnega organizma.
Sedanja kraljevska vlada ie posvetila temu spoznanju vso pozornost. Tega ni težko dokazati, ker izhaja iz zakonskih predlogov, ki jih je napovedala in ki se bodo raz.pravljali v določenem roku in sprejeli od tega visokega doma. To dokazuje tudi okolnost, da imamo tudi druge že sestavljene osnutke, zrele, da se uveljavijo. Poudariti pa hočem tudi to, da posveča kraljevska vlada in tudi jaz kot pravosodni minister vso pozornost državljanskemu zakoniku. Ta zakon hočemo med prvimi uveljaviti. Ne smemo pa pozabiti, da je naša državna tvorba nastala iz šest različnih pravnih področij, iz dveh državnih individualitet in iz ireh veroizpovedi. Zaradi tega je ta temeljni zakon, državljanski zakonik stvar, ki posega globoko v bistvo vsakega državljana, ker mora urejati najbolj drobne in moralne interese vseh državljanov. Vseh teh šest pravnih področij, je treba urediti in zenačiti in nato kodificirati. To delo je razumljivo težko in naporno. Zato je treba časa, študija in potrpežljivosti. Zato srno že sestavljen zakon izročili v proučevanje in v izjavo vsem našim ustanovam in korporacijam, ki so s tem zakonskim osnutkom prizadete in ki so poklicane, da izjavijo, v koliko ustreza potrebam našega življenja.
Kot pozitivno moramo nadalje poudariti okolnost, da ne smemo podcenjevati uspehov, ki smo jih dosegli z organizacijo sodišč in sodne uprave. Ne smemo pozabiti, da smo ustanovili in organizirali sodišča na področju apelaeije v Belgradu, Skoplju in Podgorici smo uvedli okrožna namesto dosedanjih prvostopnih sodišč. Dalje smo ustanovili šcrjacka sodišča V najnovejšem času smo celo organizirali 44 okrajnih sodišč, 20 okrožnih sodišč in 20 državni tožilstev. Upoštevati moramo pri tem, to, da smo vse to izvedli z minimalnimi in neznatnimi stroški.
Vsa ta nova sodišča ne obremenjujejo nc letošnjega ne lanskega proračuna. Pri tem pa hočem še posebej poudariti, da obstoja tudi sedaj potreba glede ustanovitve novih sodišč. Zal pa nam finančne razmere ne dopuščajo, da bi to izvedli v obsegu, kakor zahteva potreba. V tem oziru je treba seve vpoštevati tudi zemljepisni položaj novih sodišč in pa prometne razmere, nc. pa samo materijalno delo dotičnih sodišč. Tako se jc zgodilo, da imamo sodišča, ki so drugo od drugega oddaljena osem do 10 km. Po drugi strani pa so sodišča, kjer jc treba do 120 km čez popolnoma neprehodne kraje do prvega sodišča. Iz. tega sledi, da bomo morali misliti tudi na arondacijo sodišč. Pri ureditvi tega vprašanja bo pač treba vpoštevati predvsem tista sodišča, ki so nujno potrebna in ki jih ni mogoče odložili Pravim vam pa, gospodje, da tega vprašanja ne bo moči rešiti dobro parcijalno in posamezno, marveč da ga bomo morali urediti splošno, po načrtu, na podlagi enotne osnove. Prepričan sem, da ga bomo v tem primeru odstavili z dnevnega reda.
Gospodje narodni poslanci. Pravijo, da je v naši države preveč sodnikov. Mislim, da je la trditev nekritična, in da je brez vsake oodlage. V dokaz navajam sarno to, da se je pravno življenje oziroma, da so se pravni posli po vojni podvojili, in deloma celo početveriii, število sodnikov pa je komaj naraslo za nekaj odstotkov. Če to vpoštevamo, spoznamo takoj, da jc trditev o prevelikem številu sodnikov brez vsake osnove. Mislim, da lahko s tega mesta trdim, da je naša država, kraljevina jugoslavija lahko ponosna na svoje pravosodje in na svoje sodnike. To moram poudariti z zadovoljstvom, proli vsem ncvoljam in proti vsem dogodkom, ki jih je ustvarila naša politika in tudi proti temu, da so ovire muterijalne narave ustvarile tudi našemu pravosodju razne težkoče. Vsi, mi in vi na desnici, ki imate situacijo v svojim rokah, smo dolžni varovati svoje pravosodje pred vsakim napadom od zunaj. Varovati ga hočemo, kakor boste storili tudi vi na levici, ker bi bilo gorje, če bi med nami prodrla misel, da naše pravosodje ne zasluži zaupanja. Če uma-iamo svoje pravosodje, omaiomo s tem tudi temelje, na katerih počiva naše državno telo.
Težkoče obstojajo, priznamo, kakor n. pr., da sodno osobje ni razdeljeno po sodiščih enotno, marveč, da se sodišča ravnajo po področju apelaeije. Zaradi tega tudi sam pravosodni minister v primeru uradne potrebe ne bi mogel iti mimo večjega števila sodišč na področju posamezne apelaeije, kakor ga odreja proračun. To pomanjkljivost je treba odstraniti, lipam, da bomo to dosegli že s tem finančnim zakonom, lipam, da bo na podlagi tega po uradni potrebi mogoče uve-
ljaviti te izpremembe. Seveda pa samo tam, kjer bo zanje uradna potreba.
Kot prvi govornik ji' nastopil Branko Ni-količ, član kluba JltZ. V svojem govoru je poudarjal važnost in potrebo izenačenja sodne zakonodaje. Ugotavljal je, da je v državi šest pravnih področij. Z izenačenjem zakonodaje se je pričelo takoj po zedinjenju, toda to rlelo se je pospešilo šele zu časa šestoianuarskega režimu. Kr. vlada dr. Stojadinoviča sedaj nadaljuje to delo. Govornik se nato obširno bavi s posameznimi zakoni, ki so bili izenačeni, ter predlaga, da bi bilo dobro, če bi kr. vlada vnesla v novi predlog trgovinskega zakonika, ki se nahaja pred narodno skupščino, tudi pomorsko pravo. Predlaga, da bi bilo potrebno, da se v pravosodnem ministrstvu ustanovi odsek za pravno terminologijo Nadalje izjavlja, da se /. novo zakonodajo z. raznimi pravilniki in uredbami nc bi smelo komjilicirati sodne administracije, kar velja posebno /.a sodno organizacijsko zakonodajo. Z raznimi pravilniki se samo komplicirajo posli na sodiščih. Govori za tem obširno o vprašanju sodstva sploh ter o sodniškem stanu in naglasa, da bomo imeli dobre sodnike samo tedaj, ko bodo ti tudi v materi-jelnem oziru preskrbljeni. V imenu kluba JRZ izjavlja, du bo glasoval /u predloženi proračunski predlog.
Naslednji govornik je bil bivši minister Dragotin Jankovič, član Narodnega kmečkega kluba Uvodoma se je zelo obširno ha vil z vprašanjem nacionalne zakonodaje, s katerim se bavijo skoro vse države. Pravi, da pri nus že od lota 1919 nimamo jjravega sistema niti svojih zakonodajnih zbornikov. Pri nas prevladuje od leta 1919 pretežno avstrijska zakonodaja, proti kateri se govornik zelo ostro izraža. Tudi on govori o stalnosti sodnikov in |>ravi, da je stalnost teh pogoj zu dobro pravosodje. Ugotavljajoč dejstvo, izjavlja tudi jio-trebo. rla morajo biti sodniki v vsakem oziru na mestu. Glasoval bo proti proračunu.
Naslednji govornik Gjorgje Markovič poudarja, da se v nekaterih točkah strinja z izvajanji svojega predgovornika. Tudi Markovič se izjavlja za stalnost sodhikov.
S tem je bila lista govornikov izčrpana in je bila razprava o proračunu za pravosodno ministrstvo v podrobnosti zaključena. Nato je bila pre-čitana postavka proračunskega predloga za pravosodno ministrstvo ter tudi amandement kr. vlade k proračunskemu predlogu za to ministrstvo, po katerem se za področje apelacijskega sodišča v Ljubljani poveča število sodnih pripravnikov na 58 (doslej 28), število dnevničarjev pa za 25. Vse postavke proračunskega predloga, kakor tudi predloženi amandement so bile sprejete.
Prosvetna politika vlade
Nato je skupščina prešla na proračunski predlog prosvetnega ministrstva. Govoril je najprej prosvetni minister Dobrivoje Stošovič in podal k predloženemu predlogu za podrejeni mu resor naslednje poročilo:
Poročilo prosvetnega ministra
V trenutku zedinjenja je bilo na današnjem področju naše kraljevine 5610 osnovnih šol s 650.000 učencev in 11.000 učiteljev. V začetku tekočega šolskega leta 1935-36 smo imeli 8490 osnovnih šol z 2,374.000 učencev in 26.700 učiteljev, to se pravi, da je vsako šolsko leto povprečno prineslo po 170 novih šol, 43.000 učencev in 924 novih učiteljev.
Po državnem, banovinskem in občinskem proračunu za leto 1935-36 je v načrtu za osnovni pouk skupen znesek 621,346.000 Din (503,500.000 + 13,216.000 + 104,630.000 Din), kar pomeni za vsakega učenca 450 Din in za vsako šolo povprečno 75.000 Din na leto. Če vzamemo to številko za podlago, pridemo do sklepa, da se je v času od zedinjei • a do danes izdalo za narodne šole 7,814,000.000 D in.
Število gimnazij v letu 1918-19 je znašalo 120 z 42.700 učencev in 2.050 profesorjev V letošnjem letu pa jih je 181 s 102.4C0 dijaki in 4800 profesorji. Število srednjih šol je naraslo za 61, število dijakov za 59.700, število profesorjev za 2750.
Pred zedinjenjem smo imeli na ozemlju naše države dve vseučilišči, eno v Belgradu, drugo v Zagrebu. Na vsakem je bilo troje fakultet. Sedaj imamo tri vseučilišča z 20 fakultetami z 885 profesorji in 14.611 dijaki. V proračunu za 1, 1395-36 je za vseučilišča predviden izdatek v znesku 67,261.000. Za vsakega dijaka izda država 4600 Din letno. Od zedinjenja pa do današnjega dne smo za vseučilišča izdali 842.5 milijona Din.
Iz teh podatkov izhaja, da so se visoke in srednje šole razvijale z enakim, če nc hitrejšim tempom kakor ljudske šole. Njihove zahteve postajajo čedalje večje. Danes imamo veliko število ljudskih šol v tesnih in nehigienskih prostorih, v najetih poslopjih brez najvažnejših sredstev. Redke so gimnazije z normalnim poukom. V večini primerov sta v isti učilnici dnevno po dva oddelka. Zaradi prevelikega števila učencev je pouk skrajšan. Podobno je stanje na mnogih fakultetah, kjer sc dijaki bore za mesta.
Instituti so brez potrebnih sredstev in brez zadostnih dotacij. Po drugi strani pa postaja priliv učencev v srednje šole in na vseučilišča čedalje večji. Zato pa raste ludi število absolviranih srednješolcev in visokošolcev, ki ne morejo priti do kruha, kar povzroča hude posledice za njihovo duhovno, socialno in politično orientacijo. Mislim, da sem s temi kratkimi podatki očrtal dovoJj jasno nenormalni potek sedanje srednješolske in visokošolske izobrazbe. To »prašaaje spads med
najbolj važna vprašanja naše prosvetne politike, ki ga bo treba čimprej rešiti. Rešiti pa ga je mogoče po mojem mnenju na eden iz naslednjih dveh načinov:
Osnovna smer vladne prosvetne politike
Ali, da omejimo nesorazmerno velik priliv učencev v srednje šole in na vseučilišča, da ustavimo rapidno večanje obstoječih šolskih tifiov m skušamo notranje delo v šolah izpopolniti,
ali pa moramo izvesti korenito relormo celokupnega našega Šolstva s preorijentacijo ne samo šolskih tipov, temveč tudi njihove porazdelitve v posameznih krajih.
Pri reševanju tega vprašanje namerava kraljevska vlada izbrati to drugo pot , pot ustvarjanja novih šolskih tipov, ki bo pripravila našo mladino za take državljanske službe, ki jih sedaj izpopolnjujemo s tujci ali pa z amaterji. Kraljevska vlada želi dati naši državi takšno prosvetno in kulturno stopnjo, ki bo pospeševala njeno duhovno in gmotno blagostanje. Zato bo skušala dati celokupni naši mladini r.«; glede na stanovske in družabne razrede takšno šolsko izobrazbo, tako da bo lahko s svojim delom po svoji prirodni sposobnosti in naklonjenosti pospeševala nacionalno življenje vsestransko. V tem oziru želi kraljevska vlada izvesti vse svoje delo na čisto demokratskih načelih.
Osnovne šote
Glede našega osnovnega šolstva moram žal, pribiti, da mreža ljudskih šol v naši državi še ni zadosti zgrajena. Ena osnovna šola pride povprečno na 29.37 km5. Ugodnejše ie razmerje v dravski ban. (18.821, savski (21.43), moravski (25.78) in dunavski (28.35), slabše pa v vardarski banovini (33.08), primorski (32.76), zetski (40.49), drinski 141.021 in vrbaski (43.73). Se slabše je razmerje, čc vpoštevamo razmerje posameznih pokrajin. V mnogih okrajih ni več ko 4 šole fkladnnski v drinski in kakanički v vardarski banovini). Iz teh podatkov vidimo, da jc mreža osnovnih šol v dobrem delu države še vedno zelo redka. Ker pa morajo po zakonu o ljudskih šolah graditi in vzdrževati nova šolska poslopja in šole občine, je malo verjetno, da bomo v kratkem zgradili vsaj približno normalno mrežo. Občine zaradi gospodarske stiske nikakor ne morejo gradili novih šol in ne morejo dati obstoječim šolam niti potrebnih sredstev za normalno delovanje. Redki so primeri, da občina izpolni svoj pravi šolski proračun. Pogosti pa so primeri, ko šola ne dobi niti 10% v šolskem proračunu predvidenih kreditov, zato so mnoge šole brez učil, knjig in celo brez služabniške postrežbe. Iz teh vzrokov jc ogroženo pra-
vilno funkcioniranje osnovnih šol in njihov obstoj. Edina pol, da sc to odpravi, bi bila prenos dolžnosti in vzdrževanja osnovnih šol na banske uprave, tako da se iz občinskih proračunov izbrišejo šolski proračuni, bunske uprave hi pa v svojih proračunih določile potrebne kredite za vzdrževanje osnovnih šol, s tem, da bi povečale odstotek banovinske doklade. Tako bi sc doseglo, da dobi vsaka šola potrebne kredite za vzdrževanje, in čc bi sc dohodki posameznih banovin nc mogli doseči v predvidenih zneskih, bi se primanjkljaj vendarle lahko razdelil na vse šole enako, in sc ne bi zgodilo, da šole v siromašnih občinah ostanejo brez vseh sredstev. To ukrep nikakor nebi pomenil nove obremenitve prebivalstva, ker bi se s povečanjem banovinske doklade sorazmerno znižala občinska dokluda, šc več, rurijonulna razdelitev kreditov iz banovinskih proračunov bi imela za posledico, da bi prispevek prebivalstva za narodne šole mogel biti znatno manjši kakor danes.
Vprašanje enotnih učbenikov
Vprašane enotnih šolskih učbenikov v osnovnih šolah vse kraljevine se je že načelo in razpisani natečaj je sodeč po številu došlih rokopisov obrodil dobre rezultate. Razume se, da hidi tn akcija, ki je potekla iz najboljšega stremljenja, da se po eni strani šolarjem da čim boljše in cenejše knjige, po drugi strani pa poenoti pouk v vsej državi, ni ostala brez ugovorov in protestov. Prepričan sem, da sem s svojo izjavo preti kratkim v dnevnih listih ovrgel vse neupravičene pomisleke.
V	notranji organizaciji osnovne šole je še zmerom odprto vprašanje obveznega osemletnega šolanju, oziroma vprašanje višje narodne šole. Zakon o narodnih šolah iz letn 1929 je v tem pogledu prinesel pozitivne določbe in zahteva za vse moške in ženske šolane obvezno šolanie do 14 leta, vendar se je tej zakonski zahtevi ustreglo samo v tistih krojili kjer je že pred tem zakonom obstojala višja narodna šola.
V	začetku tega šolskega leta je bilo v vsej državi 112.000 šolarjev v višjih narodnih šolali, od tega števila pride 56.250 samo na dravsko banovino, 62.100 na dunavsko, primorsko in savsko banovino, lo je no tiste kraje, kjer je bilo osnovno šolanje že pred letom 19?) podaljšano na osem ali šest let, med tem ko izkazujejo ostale banovine minimalno število 3780 šolurjev v vrbaski in vardarski banovini pa sploh ni višjih narodnih šol. Vse stremljenje, da se osnovno šolanje podaljša vsaj no šest let, je ostalo brez uspeha. Krajevni šolski odbori ne predlagajo otvoritve višjih raz-
i redov narodnih šol, nego zahtevajo celo, da se že j odprti oddelki zapro. Ni treba dosti dokazovati, ; da štiriletno osnovno šolanje danes nc ustreza 1 več, ker otrok po končanem četrtem razredu i osnovne šole nc dobi takoj zaslužku V mestih ! so otroci siromašnih roditeljev, ki nimajo možno-I sti za nadaljevanje šolanja v gimnaziji ali me-I ščanski šoli, pa tudi listi otroci, ki jih pri sprejem-j nem izpitu v srednjo šolo odklonijo, prepuščeni i ulici do 14. leta, ko lahko stopijo kol vajenci v j obrt. Da se to zlo vsaj nekoliko popravi, se je , moralo takšnim otrokom dovoliti, da se ponovno vpišejo v 4. razred osnovne šole. Zato ni mori iti preko tega vprašanja, pa čeprav bi se za otvoritev višjih razredov osnovnih šol, vsiljevali novi izdatki i državi i občinam, bo treba njihovo otvoritev vendarle forsirati, vsaj v mestih, in sicer od začetka prihodnjega šolskega leta, ko bodo zbrani potrebni podatki za posamezne kraje in izdan učni načrt in program za to vrsto šol.
Šolsko nadzorstvo
V	notranjo organizacijo osnovnega pouka spada tudi pereče a doslej še neurejeno vprašanje šolskega nadzorstva. Ta služba zahteva po svojem značaju izbran kader posebno strokovno izobraženih prosvetnih delavcev. Zato je prosvetno ministrstvo, ko se je lotilo postopne ureditve tega vprašanja, izdalo pravilnik o nadzomiškem izpitu, obenem pa namerava v višjih pedagoških šolali v Belgradu in Zagrebu izvršiti takšno reorganizacijo, da se bodo za izobrazbo bodočih šolskih nadzornikov odprli posebni oddelki.
Disciplinska sodišča za učitelje
Pripomniti imam še, dn se m: v interesn osnovne šole in njenih učiteljev zrli zelo potrebna izprememba določb o disciplinskem razsojanju učiteljev narodnih šol. To je edina kategorija državnih uradnikov, ki se zn displin-I ske prestopke sodi brez. formalnega sodišČH zgolj z odlokom okr. načelnika. Tako imenovani : disciplinski odbor ima samo značaj posvetovalne korporac-ije, njegova sodbo p,i ni obvezna j za pravosodno ministrstvo. Motel bi, da se di-1 sciplinsko razsojanje učiteljev vrši z neznatnimi izpremembami po istih načelih kakor nasproti uradništvu splošne državne uprave v dveh instancah: pred banovinskim disciplinskim sodiščem in pred vrhovnim disciplinskim sodiščem pri prosvetnem ministrstvu. V tem pogledu je predložen izpreminjcvaliii predlog zr letošnji finančni zakon.
Stanje učiteljstva
Konec šolskega leta 1934-35 ni bila bre? učitelja nobena osnovna šola, noben oddelek. Novo šolsko leto 1933-36 je prineslo 91 novih šol, ker so se pa razen tega odprli novi oddelki v že obstoječih šolah, je nastala potreba po novih učiteljih za 60« oddelkov. Razen tega je ostalo mnogo oddelkov brez učiteljev, ker so morali oditi po zakonskih določbah iz službe tisti učitelji, ki v predpisanem roku niso napravili nraktičnega izpita. Več oddelkov se jo izpraznilo z odhodom učiteljev v kadrovski rok. z ostavko, upokojitvijo in smrtjo učiteljev, tako izpraznjenih oddelkov je Sit- kar zahteva ; skupaj z gori navedenimi 600 oddelki 1116 no-I vih imenovanj. On se izpopolnijo tako nastale j vrzeli, je bilo treba imenovati nnve moči. Pred-| vsem so se vrnili v službo tisti učitelji, ki so poprej morali iti zaradi tega. ker niso napravili nraktičnega izpita, in so ga šele naknadno položili. Obenem so bili postavljeni tisti kandi-| dati, ki so službo prekinili zaradi odslužitve
^Nadaljevanje na 2. strani.)
rojaškega roka, aH so pa takoj po končanem
učiteljišču odšli na vojaško dolžnost. Skupaj srno imenovali 766 oseb, to je toli! o, kolikor je bilo praznih proračunskih mest, neizpolnjenih je pa ostalo 550 praznih oddelkov, za katere po sedanjem proračunu ni kredita. Tako so prišli v službo vsi moški kandidati, izvzemši 126, ki so absolvirali učiteljišče junija 1955. Ni bilo pa moči ustreči prošnjam absolviranih učiteljskih pripravnic iz prejšnjih let. Njih število znaša 1450. V proračunskem predlogu za 1956-57 se zahteva kredit /u 500 novih imenovanj, da bo ta kredit nezadosten, se pa vidi že po tem, da bo treDa takoj, ko bo proračun odobren, izpolniti 550 praznin oddelkov.
Položaj na učiteljiščih
Da se zavre naval kandidatov za učiteljske službe, zlasti kandidatk, ki jih ni moči obdržati v osnovnih šolah po bolj oddaljenih krajih, je bilo treba v šolskih letih 1953-54 in 1954-55 ženskam popolnoma odreči sprejem v učiteljišča, pri moških kandidatih se je pa zahteval odlični in pravdober uspeh pri nižjem tečajnem izpitu v gimnaziji.
V tekočem šolskem letu je na vseh učiteljiščih število sprejemov v prvi razred omejeno na dve tretjini moških iu eno tretj. žensk, in je zato število dijakov v učiteljiščih padlo s 5712 (1612 moških in 2100 žensk) na 5322, (756 moških in 1586 žensk). Po dosedanjem števila dijakov od 2. do 5. razreda se sme pričakovati, da bo do konca šolskega leta 1938-39 prišlo postopno iz učiteljišč 2000 učiteljskih kandidatov, če se tenra številu doda 1750 doslej prispelih prošenj, sledi, da bo za prihodnja tri šolska leta na razpolago 3570 kandidatov, to število bo pa popolnoma zadostno, da pokrije potrebe osnovnih šol t-udi tedaj, če bi večje število današnjih učiteljev z upokojitvijo ali drugih razlogov zapustilo učiteljsko služio in če se bt. naraščanje števila novih šol in oddelkov gibalo v sedanjih mejah. Od šolskega leta 1939-40 bo število absolviranih kandidatov urejeno s številom sprejema t prve razrede učiteljišč
Srednje šole
Njih odnošaj do strokovnih šol
Podatke o številčnem stanju gimnazij sem navedel v začetku tega ekspozeja. število učencev v gimnazijah raste rapidno. V primeru s 93.700 dijakov na koncu prejšnjega šolskega leta se je r začetkn t I. vpisalo 101.604 dijakov, to je 8.3% več. Junija 1955 je napravilo sprejemni izpit in se vpisalo v prvi razred gimnazije 20.970 dijakov. Res, da je tndi številu dijakov v meščanskih šolah pokazalo znaten porast, le v manjši meri kakor v gimnazijah, ter znaša število novih učencev meščanskih šol v tem Sol. letu 2500, to je 7% od lanskega števila. Vzrok temu velikemu navalu učencev in učenk v gimnazijah je ta, da današnji uradniški zakon vse nameščence in tudi strokovno osebje klasificira po številu absolviranih gimnazijskih razredov, še pomembnejši razlog je pa v stanjn narodnega gospodarstva, in mislijo stalši, da bodo svoje otroke najzanesljiveje preskrbeli, če jih spravijo v državno službo. Temo navala nčen-rev v gimnazijah se bo dalo najuspešneje priti do živega z odprtjem strokovnih šol, in sicer ue samo tehniških, obrtnih in kmetijskih, kakršne danes (čeprav v zelo neznatnem številu) ie obstoje, nego tudi takih strokovnih šol, ki bodo svoje učence pripravljale /.a posebne poklice. za katere se učenci ne morejo pripraviti doma. temveč jih moramo pošiljati v inozemstvo. ali pn — na žalost se to mnogo pogosteje dogaja — kriti potrebo s klicanjem strokovnjakov iz tujine. Za primer bom navedel samo tiskarsko obrt. za katero nimamo n? ene posebne šole. temveč spravljamo na najbolje honorirana mesta tujce. Krinko je tudi z drugimi panogami gospodarstva Ker se tudi za te šole zahteva neka splošna izobrazba, širša kakor jo je dala osnovna šola. nastane potreba, da učenci, ki se bodo pripravljali za te poklice, poprej absol-virajo takšne šole. ki jih bodo usposobile, da bodo mogli z uspehom nadaljevati delo v strokovnih šolah in v praktičnih poklicih.
Meščanske šole
Takšna vloga pripada prvenstveno meščanski šoli, ki ji je zato treba posvetiti posebno pozornost. Meščanskih šol industrijske smeri se ni moči niti misliti brez dobro urejenih delavnic, prav tako ne, kakor si ni moči misliti meščanskih šol kmetijske smeri brez vzornih posestev. Prosvetno ministrstvo je pripravljeno ustreči vsaki finančno zadosti podprti zahtevi po otvoritvi nove meščanske šole. V prosvetnem svetu so že proučeni in odobreni novi učni programi za vse vrste meščanskih šol, izpremembe zakona o srednjih šolah in učiteljiščih pa predvidevajo »a zelo dobre in odlične učence meščanskih šol možnost prestopa v gimnazije in učiteljišča, če bi uspešno napravili dopolnilni izpit
Izvajanje zakona o srednjih šolah je pokazalo, da se v njem nahajajo nekatere vrzeli, zaradi katerih nekatere določbe niso jasno precizirane, druge pa so nezadostne za zagotovitev normalnega m zdravega šolskega življenja. Zato je prosvetno ministrgtvvo v dogovoru z zastopniki profesorskega društva izdelalo izpremembe in dopolnitve tega zakona. Te izpremembe prinašajo nekatere določbe i namenom, da bi te šole bolj ustrezale potrebam prebivalstva in da hi se čim bolj pre-pletle i življenjem skupnosti. Posebno je upoštevano načelo izbire vrlih in za učenje sposobnih inladeničev. Sporazumno z univerzami se je izdelal zakonski načrt za ustanovitev pedagoškega zahoda z gimnazijo, telovadnico na filozofskih fa-knltetah naših nniverz. Ta zakonski načrt želi postaviti pedagoško izobrazbo profesorjev na solidno in dobro podlago, s čimer bi se profesorski zbor v nekaj letih popolnoma usposobil za uspešno delo na srednji šoli.
Nova poslopja za srednje šole
Zelo težko vprašanje je gradnja zadostnega števila novih šolskih poslopij za srednje šole. Zaradi več ko dvojnega števila učencev in oddelkov v primeri s stanjem leta 1918 je mnogo šol preobremenjenih z velikim številom učencev in učenk. Itedke so šole, kjer bi bilo popoldnevnega pouka. /,a zgled navedem, da ima gimnazija v Skoplju 1420 učencev s 33 oddelki, druga moška v Bel-gradu 1484 učencev z 32 oddelki, druga realna v Ljubljani 1716 učencev z 38 oddelki itd.
Gradnja novih šolskih poslopij in razširjenje -turih je zelo pereče. Banske uprave, ki so po zakonu dolžne skrbeti za šolska poslopja, store vne, kar je v njihovi moči, toda splošnja gospodarska kriza ne da, da bi storile vse, kar je potrebno. Profesorsko osebje je kvalitatavno in kvantitativno neprimerno boljše, kakor je bilo prva leta jio vojni. Zadnji rodovi so dali lepo število zelo sposobnih profesorjev. Edino, proti čemur bi sc
dalo kaj reči, je to, da dobe izobrazbo v pedagoškem in metodičnem pogledu, kakor bo jo dobili v strokovnih predmetih.
Brezposelni diplomirani filozofi
Veliko skrb zadaja število diplomiranih študentov filozofije, ki čakajo, kdaj bodo prišli v državno službo. Danes jih je okoli tisoč. Ce bi se |K>.stavilo zadostno število poslopij, in s tem dala možnost, da v oddelkih ne bo več dijakov, kakor je v zakonu predpisano, bi bila dana možnost, da se dober del teh kandidatov zaposli tudi v meščanskih šolah, ki nimajo zadosti profesorjev i absolvirano višjo pedagoško šolo.
■f	m•••v v
Vseucihsca
Danes obstojajo v državi tri univerze z 20 fakultetami in 14.611 študenti. K tem je treba dodati ie gospodarsko trgovinsko visoko šolo v Zagrebu s 505 študenti. Od skupnega števila odpade največ študentov na belgrajsko univerzo, to je okrog 8000, nato na zagrebško okrog 5000 študentov. Najjačc so obiskovane pravne fakultete, na katerih študira 5800 študentov, zatem filozofske z okrog 3000, tehniške z 2100, medicinske s 1400 in poljedelsko-šumarske s 1180 študenti. Vse bogoslovne fakultete skupaj štejejo 713 študentov, veterinarska fakulteta v Zagrebu 542 študentov. Če se ti podatki primerjajo s stanjem v šolskem letu 1919-20, se vidi, da znaša letni prirastek študentov na vseučiliščih 750. Ta pojav je zelo jasen dokaz, kako se hoče ivaša mladina izobraževati in šolati in gotovo bi s tem dosegla zelo lepe uspehe, ko bi mogli vsi diplomirani študenti staviti svoje znanje v službo nacionalnega gospodarstva. Na j žalost pa moramo leto za letom ugotoviti, da diplomirani študenti po pretežni večini zahtevajo zaposlitve v državni službi. Ker pa so ta mesta že vsa zasedena, se mora leto za letom ugotoviti ; vedno večja nezaposlenost diplomiranih študen- j tov. Ta pojav ni ostal neopažen in kakor znano 1 se kraljevska vlada resno bavi z vprašanjem, kako zaposliti intelektualce.
Preveč dijakov na univerzah
Za to vprašanje bi se našla najsrečnejša rešitev, če bi se moglo naše gospodarstvo dvigniti in sanirati tako, da bi lahko absorbiralo tudi ta presežek nezaposlenih intelektualcev. Ker pa zahteva taka rešitev zelo mnogo časa, bo ministrstvo prosvete pač v kratkem prisiljeno, da v sporazuma z Tseučiliškimi oblastmi najde način, da se ta nepravilni dotok na univerze kanalizira. Doslej je bilo sprejemanje na univerze avtomatsko brez vsake kontrole nad študijsko voljo in sposobnostjo kandidatov, ki se posvečajo študiju na eni ali drugi fakulteti, in sta zato često nastali razočaranje in materij alna škoda.
Eden izmed načinov za pravilno ureditev tega vprašanja bi bil ta, da se pri sprejemanju študentov izvršijo stroge in resne izbere. Te izbere bi se opravljale z javnim izpitom, pri katerem bi morali kandidati dokazati, da imajo dovolj sposobnosti in znanja, ki se mora brezpogojno zahtevati za uspešen študij na posameznih fakultetah. Tak nkrep bi mnogo pripomogel tudi k sanaciji stanja na posameznih univerzah, dvignil bi vseučiliško delo, obenem pa bi se znatno zmanjšali izdatki po državnem proračunu. Kakor je znano, stane državo vsak študent letno po 4600 Din. Prihranke, ki bi se tako dosegli, bi bilo mogoče porabiti za gradbo vseučiliških zgradb, za dotacije posameznim znan-stve ''m ustanovam, brez katerih si uspešnega, vse-učiliškega dela ni mogoče zamisliti.
Skupni izdatki za visoke šole znašajo 77 milijonov 260.000 Din (osebni m materijalni). Gotovo je, da ti izdatki niso neznatni, toda, če se upoštevajo faktične potrebe vseučilišč in še posebej ta, da je treba za vseučilišča zgraditi posebej te zgradbe, da so posebn« zgradbe potrebne za znanstvene institute, seminarje, knjižnice, je treba ugo- ( toviti, da ti krediti dejansko niso zadostni. Kakor j že zgoraj rečeno, bi se lahko to vprašanje rešilo z omejitvijo vsakoletnega dotoka študentov. Poleg | tega pa ie neobhodno potrebno, da se vseučilišča uredijo po dobro premišljenem načrta, po katerem bi se pričele postopoma kriti najnujnejše potrebe, v prvi vrsti pa potreba po vseučiliških zgradbah in to tembolj, ker bi morale univerze zaradi normalnega prirastka prebivalstva kljub vsemu omejenemu sprejemanju študentov vendarle sprejeti gotovo število študentov.
Srednje strokovne šole
Šlevilo srednjih strokovnih šol v državi jc neznano, njih naloga pa je, da pripravijo strokovnjaka za manjša gospodarska podjetja, ki po obsegu svojih obratov ne morejo zaposliti fakultet-sko izobraženih strokovnjakov. Zato je treba stremeti za tem, da se absolventi srednjih strokovnih šol lakoj po dovršeni šoli neposredno zaposlijo mesto onih, ki sedaj zavzemajo ta mesta, čeprav imajo staošo strokovno kvalifikacijo in nameslo tujcev, ki jih je bilo treba pritegniti zaradi primanj-kovanja naših strokovnjakov. Na drugi strani je znano, da skuša mnogo mladih ljudi zaradi svojih ambicij doseči fakultetno kvalifikacijo in tako nastaja nevarnost, da relativno veliko število absol-virancev srednjih shokovnih šol, posebno oni, ki takoj po dovršeni srednji strokovni šoli ne morejo najti zaposlitve, zahteva sprejem na univerzi. S tem pa bi se dotok na univerze le še povečaj. Zato jc treba vse tc okolščine resno premisliti, preden se to vprašanje definitivno uredi.
veljavo uredba o oceanografskem zavodu v Splitu, j
Vse, kar je bilo rečeno o znanstvenih zavodih, velja tudi za one ustanove, ki so namenjene pospeševanju umetnosti Njih delovanje bo znatno olajšano in pospešeno z uveljavljenem dveh važnih zakonov, to sta zakon o umetniških šolah, in zakon o umetnostnem svetu, ki sta v načrtu že sestavljeno in ju je strokovna komisija že pregledala.
V vsem navedenem smo v velikih potezah podali stanje prosvete in njene potrebe ter povedali, kakšne odredbe namerava izdati prosvetno ministrstvo, da se odpravijo zapreke nadaljnjega normalnega delovanjn. Prepričan sem, da ni ostalo neopaženo dejstvo, da kažejo vse prosvetne ustanove paralelno tendenco o napredku, česar se lahko samo veselimo, da pa postavlja to dejstvo na drugi strani nove zahteve napram državnemu proračunu. Stremeč po tem, da spravimo ti dve dejstvi v sklad, kakor je nujno potrebno, se nadejam, da bom z določeno višino kreditov na eni strani dosegel, da ne zastane pravilni razvoj dela prosvetnih ustanov, no drugi strani pa, da bom ustregel našemu skupnemu prizadevanju, da se državni izdatki spravijo na pravo mero.
Za prosvetnim ministrom je govoril poslanec kluba vladne večine dr. Artur Mahnik. Izraža sc proti pogostemu premeščanju dobrih učiteljev ter glede tega daje nasvet kr. vladi, naj bi se s posebnim zakonom uredila stalnost učiteljev Govori tudi o destruktivni in podzemski akciji komunistov v državi ter poudarja, da vodi proti tej nevarnosti najodločnejšo borbo katoliška Cerkev. Da bi pa bila ta borba čim uspešnejša — pravi govornik — je treba dati veri v šoli ono mesto, ki ji pripada. V tem pogledu izjavlja: »Dajmo, da vera vrši ono od Boga dano poslanstvo, ki je posebno danes važno in ki kulminira v besedi: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Govori tudi o potrebi verske tolerance in nato preide na opraSanje kon-kordata ter naproša vse merodajne činitelje, naj bi se konkordat kot meddržavna pogodba čimprej ratificiraL Glasoval bo za.
Za dr. Mahnikom je nastopil v imenu Narodnega kmečkega kluba Voja Gjorgjevič. Predvsem je ostro kritiziral dejstvo, da je naša prosvetna politika zlasti poklanjala vso pozornost mestom, zanemarjala pa deželo. Ugotavlja žalostno dejstvo, da imamo po vseh srednjih šolah skoro izključno mestno dijaštvo. Kmetska mladina, ki je v vsakem oziru najbolj zdrava, pa največkrat ne more obiskovati srednjih šoL Kritizira tudi vodstvo naše prosvetne politike. Glasoval bo proti
Zahvala
Podpisana se zavarovanju KARITAS iskrena zahvaljujem za takoj izplačano dvojno zavarovano vsoto ob smrti mojega moža, ki je postal žrtev avtomobilske nesreče v nedeljo, dne 1. marca letos.
Zavarovan je bil komaj 5 mesecev. — Zavarovanja K a r i t a s vsem priporočam.
Ljubljana, dne 3. marca 1936.
Usar Amalija 1. r.
Kot zadnji govornik se je prijavil k besedi Stevan Simič, poslanec JRZ. Tudi ta je izjavil, da bo glasoval za proračun.
Skupčina je prešla na glasovanje ter so bile vs epostavke iz proračunskega predloga prosv etno-ga ministrstva sprejete v podrobnostih obenem i ' amaudeinenti, ki jih je predložila kr. vlada. Aman-dement med drugim določa, da se v postavki za vseučilišče v Ljubljani, kjer je pozicija >18 rednih profesorjev itd.«, mora glasiti: »18 rednih profesorjev 2.-IH/1, 3.-III/2 in 13.- IV/1«. Pozicija »2 knjižničarja itd.« se mora glasiti: »2 knjižničarja VI.«. Nadalje je treba spremeniti: »4kontraktu-alni profesorji itd.« v »4 kontraktualni profesorji: 2 profesorja in 2 asistenta«.
S tem je bil dnevni red današnje seje izčrpan ter je predsednik čirič ob pol 3 zaključil sejo, prihodnjo pa sklical za petek, dne 6. marca, z dnevnim redom: pretres proračunskega predloga za zunanje, notranje in finančno ministrstvo.
Prihodnji torek konec debate
Proračunska debata bo ▼ Narodni skupščini končana v torek, dne 10. t. m. Proračunska debata se bo vršila v podrobnostih v sledečem redu: V petek, dne 6. t. m. se bodo pretresali proračunski predlogi za finančno, zunanje in notranje ministrstvo; v soboto, dne 7. t m. se bo proučil proračunski predlog za ministrstvo za vojsko in mornarico, za gradbeno ministrstvo, za prometno ministrstvo in za ministrstvo za pošte, brzojav in telefon. V ponedeljek, 9. t. m. bo proračunska debata za kmetijsko ministrstvo, za ministrstvo za trgovino in industrijo, ea ministrstvo za gozdove in rudnike, za ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje in za ministrstvo za telesno vzgojo naroda ter rezervni krediti. V torek, 10. marca se bo pretresal proračunski pred log državnih dohodkov iz finančnega zakona. Jutri in pojutrišnjem Narodna skupščina zaradi muslimanskih praznikov ne bo zasedala.
Hodža vabi rimski blok
Gospodarska združitev uvod k politični
Italijo in Madšcarsko. Dr. Schuschnigg bo nato obiskal Budimpešto 30. marca. Nedavni obisk zunanjega ministra Berger -Waldenegga v Firenei in njegovi razgovori s Suviehom dokazujejo, da vse države nadaljujejo politično linijo, ki je bila dogovorjena v Rimu. Pred tem pa bo Starhemberg odpotoval v Rim, da pripravi vse za obi6k dr. Schuschnigga. Baje pride takrat v Rim tudi češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža.
V Ženevi
Premalo veterinarjev
Pri gornji navedbi števila študentov na fakultetah, menim, da ni ostalo neopaženo, malo neobičajno dejstvo, da je število študentov na veterinarski fakulteti najmanjše, daleč manjše od števila študentov na ostaiili fakultetah, to se pravi, skoro za 180 manjše, nego število študentov na teoloških fakultetah. Ta pojav bi bil povsem razumljiv v državi, z bogato razvito industrijo, a je absurden za naše razmere in za našo državo, v kateri živi preko 80% ljudi od kmetijstva in živinoreje. Posledica tako majhnega števila veterinarskih strokovnjakov sc nepovoljno občuti pri delu za pobijonje živinskih kužnih bolezni, ki prizadevajo našemu gospodarstvu škodo, da gre v milijone dinarjev no leto. Vsa ta dejstva dokazujejo, da bi bilo treba v naši državi ustanoviti še eno veterinarsko fakulteto. Zgradila bi se v Belgradu, ker je baš v vzhodnem delu naše države živinoreja najbolj razvito in se baš v teh krajih najbolj občuti pomanjkanje veterinarskih strokovnjakov.
Poleg vseučilišč imamo v naši državi tudi specialne znanstvene zavode, kakor so centralni geološki institut v Belgradu, geofizični zavod v Zagrebu, astronomski observatorij v Belgradu, seizmološki zavod v Belgradu, meterološki observatorij v Belgradu, ornitološki institut v Ljubljani. Zn vse te zavode so določeni po proračunskem načrtu za 1936—37 krediti, ne siccr v obsegu, ko-likršen bi bil potreben V prosvetnem ministrstvu smo pripravili zakonske načrte o muzejih, o čuvanju starin, o javnih knjižnicah, o državnem arhivu in regisiratun. V krotkem času pa stopi v
Praga, 3. marca. c. Gospodarski svet držav MZ je danes končal svoje delo. Zaključni seji je predsedoval zunanji minister dr. Kamil Krofta, seje pa se je poleg vseh delegatov udeležil tudi ministrski predsednik dr. Milan Hodža. Zunanji minister dr. Kamil Krofta se je najprej zahvalil vsem delegatom za njihovo delo, nato pa je bil podpisan protokol, ki obsega podrobnosti za delo na gospodarskem polju med državami MZ tekom prihodnjega leta. Zunanji minister je v svojem govoru omenil, da »e je to delo gospodarskih konferenc zelo dobro obneslo, saj se je izvoz iz Jugoslavije in Romunije v ČSR za 50% povečal.
Nato je govoril predsednik vlade dr. Milan Hodža, ki je podal daljšo načelno izjavo. V tej izjavi je rekel med drugim, da je treba Srednjo Evropo vzeti kot celoto tedaj, če se omogoči sodelovanje med državami MZ in državami rimskega protokola. Najti moramo zanesljiva sredstva za zbliževanje med obema blokoma. Ko bo sporazum med njima dosežen, se morajo šele začeti pogajanja z ostalimi velesilami. To zbližanje pa mora biti izvedeno kolektivno od vse Male zveze. Če bi države rimskega protokola podvzele iniciativo za sodelovanje z državami Male zveze, potem bo Mala zveza c vsem veseljem svoje dele zvezala z njimi v celoto. Mi še enkrat poudarjamo, da brez MZ in rimskega protokola, brez Nemčije in brez velesil ni mogoče gospodar, konsolidirati Srednje Evrope.
Rimska konierenca 17. marca
Rim, S. marca. e. Danes je bila seja vlade pod predsedstvom Mussolinija. Na tej seji je sporočil Mussolini, da ee bo od 18. do 20. marea v Rimu vršila konferenca vseh predsednikov vlad in zunanjih ministrov držav rimskega protokola. Mussolini je rekel, da se bo na toj konferenci govorijo o predlogih, ki so bili zadnji čas na dnevnem redu za ureditev Srednje Evrope. Mussolini je rekel, da je rešitev Srednje Evrope brez Italije nemogoča, rimski protokol pa je v dveh letih obstoja dobro dokazal, kaj lahko napravi ta gospodarski dvig svojih držav.
Rim, 3. marca. e. Ko je Mussolini na današnji ministrski seji poročal o predlogih za rešitev srednjeevropskega problema, je rekel, da je nekdo v Parizu hotel izriniti Italijo od reševanja tega problema. Pri tem pa je Mussolini poudaril, da ni bila Francija tista, ki je hotela izločiti Italijo.
Rim, 3. marca. Tukajšnji politični krogi trde, da bo avstrijski kancelar dr. Schuschnigg kmalu obiskal Rim. Dan njegovega prihoda še ni določen. Poudarja se, da se 17. marca zaključuje drugo leto rimskega pakta, ki je bil sklenjen med Avstrijo,
Ljubljana, 3. marca.
Davi ob pol 5 jc umrl g. Ivan Dobnikar, stro-j jar v Polakovi tovarni v Ljubljani, star 84 let. — | Pogreb bo v četrtek ob 4 popoldne.
Dunajska vremenska napoved: Malo sprememb, ; temperatura bo še nekoliko vzrastla.
Preloženo za teden dni
rtfiln
Ženeva, 3. marca. c. Komaj se je začelo zasedanje v Ženevi in že je odloženo zopet za teden dni. V zvezi z včerajšnjim sklepom se je sestal danes ob 15.50 odbor trinajstorice, da razpravlja o francoskem predlogu, in je soglasno sprejel tole resolucijo:
»Odbor trinajstorice, sledeč navodilom, ki jih je dobil od sveta ZN v seji dne 13. decembra, poziva rimsko vlado in vlado t Addis Abebi, da naj začneta obe vladi takoj pogajanja ia konec sovražnosti v okviru ZN. Odbor trinajstorice se bo sestal 10. marca, da prouči odgovore obeh vlad.«
Resolucija je bila takoj odposlana v Rim in Addis Abebo. Jutri odpotujejo iz Ženeve že Flandin, Paul Boncour in Eden.
Z abesinskih bojišč
London, 3. marca. b. Britanski dopisniki poročajo iz Asmare, da je po porazu armade rasa Kase in rasa Sejuma ostala v Abesiniji na severni fronti saino še vojska neguša, ki je sestavljena od enega bataljona cesarske garde in pa od redne vojske. Neguševa vojska šteje okrog 40.000 mož. To naj bi bila zadnja obramba proti skoraj 400.000 Lahom, ki so tehnično sijajno opremljeni in do zob oboroženi. Na skrajnem severnem krilu Abesinijo je še ena manjša armada, toda ta je sestavljena od nerednih čet, slabo organizirana in slabo opremljena. Britanski poročevalci ponovno potrjujejo, da je bil ros Kasa ubit, samo ni se znano, že je izvršil samoumor, alt ga je zadel drobec bombe. Glede rasa Sejuma pa nihče ničesar ne ve, niti kje je in kaj se godi z njim.
V londonskih političnih krogih so po poročilih ic Asmare zvedeli, da sta od petih abesinskih armad ostali samo še dve. Vojska, ki se nahaja t pokrajini okrog mesta Dessie, je prvovrstno in dobro oborožena in šteje 40.000 mož. 80.000 mož, kt so pod poveljstvom rasa Našibuja, se upira v okolici Hararja, napredovanju četam generala Grazia-nija. 20.000 vojakov na severnem bojišču ima še ras Imru, v državi pa je še mnogo velikih rezerv, ki doslej še niso bile izkoriščene.
Belgrad, 3. marca. m. Za četrtek popoldne ob 5 je sklicana seja ministrskega sveta, na kateri se bodo pretresali ainandmani, ki jih bo predložila kraljevska vlada Narodni skupščini.
Strti neizmerne žalosti javljamo tužno vest, da je odšla v večnost po
plačilo \ setnogoenegn za vso njeno veliko ljubav, ki nam jo je izkazala boreč se s trdotami življenja, naša srenoljubljena mama, babica, teta, tašča Ln svakinja, gospa
1 stoiki Icnlck rej. Scbeut
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 5. marca 1936 ob štirih popoldne iz. hiše žalosti, Gnjeva ulica št. 10. na pokopališče k Sv. Križu. \ L j tlb l j n n i, dne 3. marca 1936.
Alojzij, sin, Mici, Beba, Puni, hčerke, in ostalo sorodstvo.